s
|kieri$ka Domovih
NO. 26
AM6RICAN IN SPIRIT K>R€IGN IN LANGUAGE ONLY
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
mrrrg
«	SLOV€N!AN
berving Chicago Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco. MORNING N€WSPAP€R
s uig ,	>,'A' i'ork, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Puablo, Bock Spring«, all Ohl«
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 2, 1981
VOL. LXXXIII
Razvnela se je borha c proračunskem načrhi predsednika Reagana
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Ronald Reagan, načelnik zveznega proračuna David StoCkrrian in drugi visoki člani administracije so se končno odločili o tem, kateri programi zvezne vlade bodo ali ukinjeni ali prikrajšani. Predsednik si je postavil osrednjo nalogo, zmanjšati zvezni proračun letos kar za 41.4 milijarde dolarjev, moral pa sč je tudi odločiti glede posameznih programov.
Prihodnji teden bo Reagan predložil zveznemu kongresu točen seznam vseh sprememb v proračunu, ki ga je pripravila prejšnja Carterjeva administracija.
Prizadeti v Reaganovem načrtu so mnogi programi socialne podpore. Vsak program pa ima svoje zagovornike in ti so že ustanovili nekakšno koalicijo, namen katere bo nasprotovati - predsednikovim predlogom.
Glavni pobudnik te koalicije je predsednik unijske organizacije AFL-CIO Lane Kirkland, sodelujejo pa mnoge druge potrošniške ter socialno usmerjene ustanove, med njimi Ameriška katoliška konferenca, Liga volivk itn.
Voditelji koalicije sicer pri-, znavajo, da želi večina Ame-rikancev zmanjševanje zveznega proračuna, trdijo pa, da ti Amerikanci nočejo biti prikrajšani glede tistih programov, ki jim neposredno ali posredno pomagajo. Koalicija bo s tem dejstvom računala in pri tem koordinirala kampanjo proti načrti}. Reaganove vlade.
Dva jetnika pobegnila iz zapora v Franclji s pomočjo helikopterja
PARIZ, Fr. — Jetniki in pazniki francoskega zapora Fleury-Merogis, kakih 24 milj južno od Pariza, so bili nadvse presenečeni, ko je pristal na nogometnem igrišču sredi tekme nek helikopter. Dva jetnika sta se vsedla v helikopter, ki je takoj odletel.
Ker je bil pobeg tako učinkovito organiziran, pazniki na nogometnem igrišču pa niso bili oboroženi, ni bilo mogoče preprečiti pobega.
Kasneje so policisti ugotovili, da je bil helikopter u-grabljen, pilot pa prisiljen, sodelovati pri pobegu. Pilot je bil Claude Fourcade, priznan kot eden najboljših helikopterskih pilotov v Franci ji. Dva oborožena moža, ki sta bila najela helikopter, sta Fourcadeu povedala, da sta bili njegova žena in 15-letna hčerka ugrabljeni. Trditev je bila izmišljena, a Fourcade tega ni vedel.
Pilot je pripeljal ugrabitelja in jetnika v bližino Pariza, kjer so ga izpustili. F our-cade se je takoj javil policistom in jim povedal, kaj se je zgodilo. Policisti menijo, da so vsi štirje zločinci že v inozemstvu.
Pred leti je bil Fourcade sodeloval pri snemanju filma “Breakout”, v katerem je bil tudi uporablj en helikopter pri pobegu jetnikov iz zapd-
Novi grobovi
Mary Russ
V soboto, 28. feb., zvečer je po dolgi bolezni umrla 80 let stara Mary Russ s 784 E. 266 St., kjer je bivala, zadnjih 19 let, preje bivajoč na '952 E. 70 St. skozi 40 let, samska, rojena v Clevelandu, hčerka Johna in Frances roj. Hočevar Russ (oba že pok.), sestra Rose Sterling ter pok. Johna, Anthonvja, Josepha in Frances, teta Millie Balukin, Roberta in Williama Sterling, Johna in Rudyja Russ ter Josephine LeBant, 6-krat pra-teta 4-krat pra-prateta, zaposlena pri Dill Manuf. Co. skozi 40 let, vse do svoje upokojitve 1. 1963, članica KSKJ št. 162. Pogreb bo iz Želeto-vega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v sredo, 4. marca, ob 8.30 zjutraj, v cerkev sv. Viljema ob 9.30, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes od 7. do 9. zvečer ter jutri, v torek, od 2. do 4. popoldne ih od 7. do 9. zv.
Josephine Plavcan
Umrla je 73 let stara Josephine Plavcan z Mayfield Hts., rojena Verbič, vdova po pok. možu Josephu, mati Roberta J., Jamesa R. in J. Gil-berta, 11-krat stara mati, sestra Rose (Mrs. Marcus) Polovic, Mary (Mrs. John) Seke-ra, Joe-a, Franka in Edwarda. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda DiCicco na 5975 May-field Rd. danes dopoldne, v cerkev sv. Frančiška Asiškega na Mayfield Rd. ob 10.
Mary Peček
Umrla je Mary Peček rojena Rossman, vdova po pok. možu Williamu, mati Lucille Tomsick, 4-krat stara mati, 8-krat prastara mati, pra-pra-stara mati, sestra Antoinette Urbanick ter pok. Alice Ye-rak, Anthonyja in Josepha, polsestra Johna in Franka Rozmana. Pogreb bo iz Zak pogrebnega zavoda na 6016 St. Clair A ve. jutri, v torek, ob 9.30, v cerkev sv. Petra ob 10, nato na Kalvarijo. 1 Na mrtvaškem odru bo danes od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer.
Janez Pavel If, se pogovarjal z novinarji o raznih zadevah
RIM, It. — Papež Janez Pavel II. se je srečno vrnil v Vatikan s svojega 13-dnev-nega obiska po Dalj njem vzhodu. Obiskal je Filipinske otoke; otok Guam in Japonsko, na poti domov pa se je ustavil tudi v ZDA, v Anchorage, Aljaska.
Papeža je spremljalo veli-, ko novinarjev, ki so potovali na istem letalu. Pred pristankom na rimskem letališču si je papež vzel nekaj časa za pogovor s temi novinarji. Odgovarjal je na njihova vprašanja.
Rekel je, da ga je močno pretresel obisk v mestih Hi-rošima in Nagasaki, uničenih od atomskih bomb v drugi svetovni vojni. Prestrašen sem bil vsled možnosti ponovitve te grozote, je dejal papež. Zato se bo še odločnejše prizadeval v prid splošne razorožitve v bodoče.
Na vprašanje, ali namerava nadaljevati s svojimi potovanji po raznih deželah sveta, je Janez Pavel II. odgovoril, da je pripravljen o-biskati vsako državo, v kateri bo dobrodošel. Ali naj bi to pomenilo tudi obisk v Sovjetski zvezi, v Moskvi, je pa-pež dejal^daje tildi to mož-no. Mislim pa, je dejal papež' da pogoji za skoraj šen obisk v ZSSR ne obstojijo.
Imenoval, je Moškvo kot “tretji Rim”, središče pomembne veje krščanstva v o-bliki pravoslavne Cerkve. Drugi Rim je seveda Carigrad.
Janez Pavel II. je bil tudi vprašan, kaj misli o možnosti za obnovitev vezi med Vatikanom in katoličani, ki živijo na Kitajskem. Po prevzemu oblasti 1. 1949 je namreč nova kitajska komunistična vlada pretrgala vse odnose z Vatikanom, vsem katoliškim duhovnikom v državi pa prepodevala stike s sv. se- ' dežem. Papež je rekel, da so morali kristjani na Japonskem živeti več kot 200 let v ilegali, kitajski kristjani pa
Zadnje vesti
• Milwaukee, Wis. — Poklicni gasilci v tem mestu so zaceli štrajkati. Sodeluje o-krog 1100 gasilcev. Gasilske ekipe v okoliških mestih pomagajo Milwaukeeju, guverner države Wisconsin pa je poslal v mesto več enot narodne garde.
a New York, N.Y. — Bivši vodilni član Castrovega režima na Kubi bo objavil knjigo, v kateri bo trdil, da je sam Fidel Castro sestrelil a-meriško izvidniško letalo U-2 dne 27. oktobra 1962, sredi takratne “raketne” krize med ZDA in ZSSR. Castro je bil tisti, meni Carlos Franqui, ki je pritisnil na gumb, da je raketa SAM sovjetske izdelave odletela proti ameriškemu letalu, ga zadela in sestrelila. Pilot Rudolf Anderson je bil pri tem ubit, njegovo truplo pa prepeljano v ZDA kmalu po tem incidentu. P ranqui celo trdi, da so bili navzoči sovjetski častniki presenečeni in prestrašeni, ko je Castro sprožil raketo. V tistih letih je bil Franqui urednik vodilnega kubanskega komunističnega časopisa “Revolucion”.
• Teheran, Iran. — Iranski verski voditelj ajatola Home-ini je pozval člane delegacije Muslimanske konference, naj sodelujejo v . borbi proti Iraku. Delegacija;' ki predstavlja veliko večino muslimanskih držav, je prišla v Teheran v upanju, da bi pomagala doseči premirje med Irakom in Iranom.
KONGRES KOMUNISTIČNE PARTIJE ZSSR SE KONČUJE TA TEDEN; NOVO VODSTVO
VREME
Oblačno in vetrovno, danes z možnostjo naletavanja snega. Naj višja temperatura v dopoldanskem času okoli 35 F, v popoldanskem pa 29 F. Spremenljivo oblačno jutri, a nekaj hladnejše. Najvišja temperatura okoli 27 F.
živijo tako nekaj več kot 30-let.
Kitajska vlada je Vatikanu tudi odvzela pravico, imenovati škofe v tej državi.
MOSKVA, ZSSR. — 26. kongres v zgodovini sovjetske komunistične partije se bo končal ta teden. Kongrese imajo vsakih pet let. Zbranih je 5000 delegatov z vseli koncev in krajev ZSSR.
Uvodni referat generalnega sekretarja komunistične partije Leonida I. Brežnjeva so delegatje že soglasno odobrili. Pretekli teden so poslušali referate raznih drugih predstavnikov sovjetske družbe in voditeljev oz. zastopnikov komunističnih partij in revolucionarnih gibanj vseh kontinentov zemeljske oble.
Ker je navzočih na kongresu toliko delegacij iz tujine, organizatorjem ni preostalo dovolj časa, da bi vsi govorili na rednih zasedanjih. Zato so se morale nekatere tuje delegacije zadovoljiti z nastopi v drugih prostorih.
Zanimivost pri tem je bilo dejstvo, da je moral tako nastopiti tudi voditelj delegacije -italijanske komunistične
***********■•**+***** rt
Angleški misijonarji le zapustili Iran; Amerikanec še v ješi
TEHERAN, Iran. — Iranci so končno izpustili na svobodo tri angleške misijonarje in jim dovolili odhod iz države. Izpuščeni Angleži, ki so delovali v Iranu več let, so odleteli proti Atenam, nato pa se vrnili v Veliko Britanijo.
Švicarski veleposlanik Erik Lang, ki je igral posredovalno vlogo pri izpustitvi Angležev, je govoril o edinem A-merikancu, ki ga še zadržujejo Iranci v priporu. Lang je rekel, da še ni mogel obiskati 34-letnega Zia Nassryja, ki je v zaporu od marca lani. Iranci trdijo, da niso končali s svojo preiskavo o Nassry-ju.
Viktor Meyer je v članku iz Beograda objavil 19. januarja v časopisu Frankfurter Allgemeine Zeitung članek pod gornjim naslovom. Iz tega članka povzemamo besede, ki se v glavnem nanašajo nanj odnosno na Slovenijo.
Dolanc je, kot je bilo objavljeno v listu NIN, leta 1972 — ko je bil na najboljšem položaju v Titovi okolici — predložil osnutek pisma na vse partijske organizacije. In trikrat je Tito tekst zavrnil, češ da je premalo oster. V četrto ga je podpisal, seveda s pripombo, da to še vedno ni isto, kar bi on rad povedal.
Titovo pismo leta 1972 —-po končanih čistkah na Hrvaškem, v Srbiji in Sloveniji — je pomenilo utrditev poostrenega kurza k partijskemu režimu namesto nameravanega socialističnega konstituciona-lizma v zadnjih letih i960. Na tisoče ljudi je izgubilo svoje položaje, spravilo partijo v absolutno vdanost Titu, ob-
Ali se je Dolanc res “omehčal”?
nem pa splavilo na površje prikimaj oče in s tem doprineslo, da je vedno več važnih stvari obležalo mrtvih, čim starejši je Tito postajal.
Da se danes Dolanc hoče pokazati kot “mehkega”, je zelo zanimivo. Ali hoče s tem Tita kritizirati? A sloves, do katerega se je tedaj Dolanc prikopal kot “močna roka”, mu politično škoduje. Zanimivo je tudi, da je Dolanc te izjave podal pol leta po tistem, ko je v Jugoslaviji prevzelo oblast kolektivno vodstvo. Se pravi, z njim bo treba računati.
V razgovoru z NINom se ni izognil nobenemu vprašanju in je tako med drugim ostro napadel intelektualce, ki hočejo izdajati svojo revijo v svrho svobodne izmenjave misli, kot “četnike” odn. “katoličane”, čeprav je eden glavnih pobudnikov te revije srbski pisatelj čošič, nekdaj partizan in celo politkomisar. Zato Dolanc ni čakal dolgo na odgovor, čošičev sodela-
vec, nekdanji profesor sociologije Ljubomir Tadič, ki je bil te dni skupaj s šestimi kolegi odpuščen iz univerzitetne službe, je objavil odprto pismo, v katerem Dolanca sprašuje, kakšna “herojstva” in druge zasluge lahko dokaže iz časov druge svetovne vojne, da si upa na tak način druge postavljati pred sodišče. S jem te Tadič zadel eno najbolj občutljivih točk v Dolančevi karieri.
Medtem je za dogmatično linijo partije zaskrbljeni izvršni sekretar partije Drago-savac opozoril jugoslovanski tisk, naj ne piše preveč pozitivno o dogodkih na Poljskem, kajti tam so zelo delavne “antisocialistične sile”. Tem v Jugoslaviji ne smemo pustiti do besede. Slovenski partijski šef Popit je verjetno obseden zaradi istih skrbi, a on vidi sovražnika samo v Cerkvi. V zahtevi slovenske katoliške Cerkve za “dialog” z režimom, vidi samo željo: doseči enakost oblasti. Slo-
vensko partijsko vodstvo, kot kaže, še ni prebolelo dejstva, da je bil režimu naklonjen škof Grmič, ki je sam sebe proglašal za “socialista”, postavljen v kot.
Čeprav se je Dolanc izrazil po volj no v prid demokratizacije, je vendar poudaril svojo vlogo o tem, da je opozoril na zaskrbljenosti kolektivnega vodstva pred vsemi nagnjenji k spremembi “sistema” — ni čisto nič važno, kakšno razlago dajejo temu izrazu. Zaskrbljenost zadeva tako gospodarstvenike, ki menijo, da Jugoslavija brez sprememb svojih gospodarskih problemov ne bo mogla rešiti, kakor intelektualce, ki pod pojmom “sistem” razumejo politični monopol in ideolo-ško-kulturni h e g e m onizem partije. Na delu so vrenja in poskusi, meni Dolanc, ki u-tegnejo trenutno gospodarske težave izrabiti zato, da “bodo naše uspehe postavili na kocko”.
S. S.
partije. Italijanski komunist; namreč kritizirajo ZSSR zaradi vkorakanja v Afganistan, prav tako zaradi sovjetskega pritiska na Poljsko. To je hotel povedati na kongresu italijanski delegat. Sovjetski organizatorji so mu pa prepovedali nastop.
Nikolaj A. Tihonov, predsednik sovjetske vlade, je pozval sovjetske državljane, naj delajo intenzivnejše in naj povečujejo storilnost svojega dela. Na ta način bodo v ZSSR prebrodili vse naloge in prišli do boljšega življenjskega standarda, je trdil Tihonov.
Danes ali jutri bodo delegatje najbrž izvolili oz. potrdili novo vodstvo komunistične partije za naslednjih 5 let. Ni dvoma, da bosta obdržala svoj položaj Brežnjev in Tihonov, tudi drugih večjih sprememb menda ne bo. Pomlajevanje vodstva bo prišlo predvsem v povečanju števila članov centralnega komiteja, menijo analitiki sovjetskih političnih razmer.
Ropar newyorske banke komaj 8-lelni dešek; v roki držal “revolver”
NEW YORK, N.Y. — Barbara Grecky, uslužbenka v podružnici New York Bank for Savings, je bila nadvse presenečena, ko se je pojavil p ed njeno pisalno mizo mlad fant, ki je bil star komaj 9 let. Gdč. Grecky je vpraša), ali je tu banka? Odgovorila je. da je banka v drugi sobi. Gdč. Grecky se ukvarja le s pisarniškim delom.
Iz svojega žepa je fant potegnil “revolver”, uslužbenki ukazal, naj ostane mirna na svojem mestu, sam pa je odkorakal k drugi uslužbenki. Yvonne Patterson. Pokazal jI je revolver in zahteval ves denar, ki ga je imela v predalu. Dobil je 118 dolarjev, v petdolarskih bankovcih.
Ko je zapustil banko, so fanta začeli zasledovati, a b:ez uspeha. Izginil je brez sledu med odraslimi na cesti. Uslužbenka Patterson je bila preveč razburjena nad nenavadnim dogodkom, da bi go-gorila z novinarji in pojasnila zadevo.
Po dveh dneh pa se je o-glasil v uradu FBI odvetnik Mel A. Sachs, ki je povedal, da se hoče mlad ropar predati. Fant je menda povedal svojim staršem, kaj je storil, le-ti pa so poklicali Sachsa,
Fantovega imena niso objavili, vendar je visok 4 in pol čevljev in tehta 90 funtov. Njegov “revolver”.je bil igrača.
če še niste naročnik Ameriške Domovine,, postanite še danes!
Iz Clevelanda in okolice
Pustni torek in Pepelnica—
Jutri je pustni torek, sreda pa Pepelnica, ko se začne 40-dnevni post kot priprava na Veliko noč.
Zanimivo predavanje—
Predavanje o lepoti slovenskega jezika, ki ga je imel pretekli petek zvečer na Gwinn Estate v Bratenahlu slovenski pisatelj Mirko Javornik, je lepo uspelo. Zbranih je bilo okoli 50 ljudi, tako, da so morali nekateri sedeti kar v hodniku pred sobo, v kateri je govoril g. Javornik. Ob priliki bomo govor objavili v AD.
Lepo popoldne—
Včeraj popoldne je ga. Cecilia Valenoič-Dolgan nastopila s svojim koncertom v SDD na Recher Ave. Dvorana je bila dobesedno zasedena, ga. Dolgan pa v dobrem glasu, posebno v drugem delu svojega programa. Med drugimi, smo opazili tudi prof. Edija Gobetza, ki je nekaterim osebam izročil izvode svojega novega dela, knjige o Slovencih.
LILIJA ima sestanek—
Dramatsko društvo Lilija ima svoj mesečni sestanek v ponedeljek, 2. marca, ob 8. zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Šop ključev se izgubil— Pretekli petek, med 4. in 5. uro popoldne se je izgubil šop ključev na vogalu E. 63 St. in Carl Ave. Ako jih je kdo našel, prosimo, naj pokliče našo pisarno na 431-0628 ali pa ključe prinese k nam. Oseba, ki jih je izgubila, jih nujno potrebuje. Nudi tudi nagrado najditelju.
Seji—
Dr. sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima sejo v sredo, 4. marca, ob 1.30 popoldne v društveni sobi svetovidske-ga avditorija. Po seji zabava.
Podružnica št. 14 S2Z ima sejo jutri, v torek, ob 7. zvečer v SDD na Recher Ave. V sredo, 4. marca, na Pepelnici, bo ob 8.30 zjutraj v cerkvi sv. Kristine sv. maša za vse žive in mrtve članice Podružnice št. 14 SŽZ.
Na kosilo vabijo—
Zveza oltarnih društev v Clevelandu vabi na kosilo, ki bo v nedeljo, 8. marca, v avditoriju pri Sv. Vidu. Servirale bodo od 11.30 do 2. popoldne. Dobiček bo v pomoč verskega mesečnika AVE MARIA. Navzoč bo tudi urednik Ave Marije, p. Fortunat, in boste ob tej priliki lahko poravnali naročnino. (Op. ur.: Danes objavljamo zanimiv članek p. Fortunata na 2. strani.)
Občni zbor—
Redni letni zbor korporacije Baragov dom bo v soboto, 4. aprila 1981, ob osmih zvečer v Baragovem domu na St. Clair ju v Clevelandu, Ohio.
Tiskovnemu skladu—
Rev. Joseph Snoj, Etiwan-da, Kalif, je daroval $12 v tiskovni sklad Ameriške Domovine.
Ga. Victoria Bergles (E. 71 St.) je prav tako darovala $12 našemu slovenskemu listu.
Obema darovalcema naša iskrena hvala!
v v? y-i
)
Ameriška Domovina
'IVI* *?l<- V V—»»OVU
1117 ST. CLAIR AVE. — 431-0*28 — Cleveland, OH 44108
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 week*
in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto. .
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 month* Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
• s No. 26 Monday, March 2, 1981
Rešite slovenski Lemont!
LEMONT, 111. — Že nekaj časa precej beremo in slišimo o Lemontu in o kulturnem centru, ki naj se tam uposta-\i. Med tem časom me nihče ni vpraJal, kaj mislimo o tem v Lemontu. Več let že poslušam spodbude ali očitke — ne vem. kako bi jih imenoval: “Storite nekaj za slovensko mladino!”
O pisanju o 'kulturnem središču so bili tudi omenjeni naši zaslužni patri, posebno p. Kazimir Zakrajšek in p. Odilo Hanjšek. Z obema sem sodeloval in pokojni p. Kazimir mi je nekaj dni pred svojo smrtjo napisal zahvalno pismo za. jubilejno (zlati jubilej) številko Ave. Maria. P. Odilu sem olajšal čas njegove napredujoče bolezni s tem, da sem popravljal njegove članke in jih objavljal. Takrat hi več mogel pisati in sestavljati spisov za objavo. Dejal pa mi je: “Ako ne objavite, ste mi vzeli vse.” Hvaležen sem bil Bogu, da sera mu lahko ustregel.
Ne strinjam se pa z onimi, ki mislijo, da bi bilo danes drugače, ako bi imeli še p. Kazimirja in p. Odila. Veliki ljudje spadajo v svoj čas, današnji časi so pa drugačni in prinašajo nove naloge. Poleg- tega mi pa obujanje spominov oživlja tudi težave, ki jih je imel p. Kazimir. Nikoli nisem govoril in. nerad' mislim na dejstvo, da' se je velika skupina .Slovencev obrnila od njega in zapustila slovensko faro.
*
Prvi_ ki je sprožil misel o ^slovenskem središču v Lemontu. je bil pokojni župnik Anton Merkun. Njegove misli so mi pomagale pri mojem delu. V AD je bilo tudi razmišljanje o nastanku sedanjega dela za kulturno središče. To razmišljanje pa m točno. Še preden je bila napisana kaka beseda o tern kulturnem središču, smo se o tem mnogo razgovarjali in iskali načinov, kako začeti delo.
Pri prvih razgovorih, ko še ni bilo nobenega sestanka in še nismo vedeli, kdaj in ali se bo kak sestanek skličal. p-m bil navzoč. Velikokrat sva govorila z dr. Lojzetom Arkom sama. In brez njega se to delo ne bi začelo. In tudi ko je on začel prve korake v7 to smer, še ni bila natiskana nobena misel o tem središču. Toliko v pojasnilo. Ako je kdo predhodnik sedanjega dela za to središče, je pokojni župnik Anton Merkun. a tudi njegove misli niso bile več vplivne, ko se je sedanje delo sprožilo.
Kaj je pa sprožilo to delo?
V podrobnosti se ne bom spuščal, ker čas ni dozorel, da bi govoril o raznih naporih o-nih, ki se v naši okolici dejansko trudijo za ohranjanje slovenskih kulturnih prireditev in slovenske šole za otroke. Podpiral sem vedno njihovo delo. ne le z besedami, marveč na različne načine.
To je odprlo pot v Lemont raznim slovenskim verskim in kulturnim prireditvam; to je tudi napolnilo našo cerkvico Marije Pomagaj s slovenskimi družinami ob raznih prilikah, osebnih jubilejih, posebno pa med šmarnicami ob nedeljah v mesecu maju in pa pri novembrski spominski pobožnosti za našimi pokoj niini.'
V Lemontu smo tudi nudili možnost za slovenska zborovanja (npr. SAVA!), nudil šem možnost za predavanja n Ve d obnovo po drugem vatikanskem koncilu in tudi kak posamezni sestanek sem sam sklical, da smo se Slovenci pogovorili o perečih vprašanjih. Kdor je' bil dobre volje, je lahko vedel, da so v Lemontu katoliški Slovenci vedno dobrodošli. Koliko prireditev pa so imeli učenci in u-čenke slovenskih šol (čika-ška in jolietska), se niti ne spominjam.
Ustregel sem tudi onim materam, ki so želele opraviti slovenske duhovne vaje, a jih ne bi zftiogle, ako otrok ne bi vzele s seboj v Lemont. Zato so se mi-zdele zelo neprimerne spodbude:	Naredite ven-
dar nekaj v Lemontu za našo slovensko mladino. Radi bi naredili več kot naredimo, a od staršev je odvisno, ali pripeljejo svoje otroke k slovenskim prireditvam in pobožnostim v' Lemont.
*
Naj tukaj še nekaj povem. V zadnjih časih Slovenci iz domovine obiskujejo svoje sorodnike v Ameriki, tudi v naši okolici. In večkrat se je zgodilo, da sem srečal na naših romarskih prostorih te o-biskovalce, s svojimi sorodniki, ki so vedeli, kje je slovenski Lemont, in so bili veseli, da sem pojasnil, kaj Lemont pomeni za nas, ker sami niso vedeli dosti povedati. Razni vplivi so marsikoga oddaljili od Cerkve, a pozabili niše, da imamo Slovenci ameriške Brezje. In te so bolj slovenske kot so bile takrat, ko sem jaz prišel v Lemont.
Tudi name je bil pritisk, da bi vpeljal v Ave Marijo angleščino. Razlogi za to so se zdeli precej močni, a uvidel sem. da mi z angleškimi • publikacijami ne moremo
tekmovati. Poleg tega sem bil pa tudi vedno prepričan, da moramo biti Slovenci ukoreninjeni v zdravo slovensko ameriško tradicijo, ki je zelo bogata. Ako smo se za silo naučili angleško, ni potrebno, da pozabimo ali porinemo v ozadje slovenščino.
Z jezikom izražamo svoj duhovni svet, ki ga moramo vedno bogatiti, sicer se oddaljimo od svoje narave in postanemo sebi tujci in v notranjosti razdvojeni. To ni moje ninenje, pred tem so nas že pred desetletji svarili strokovnjaki v poznanju človekove notranjosti in asebnosti.
Vedno sem bil prepričan, da moramo skrbeti za duhovno zdravje, ker brez njega propada tudi telesno zdravje. Ne smemo pozabiti, da je človek enota in proti temu dejstvu se ne smemo pregrešiti. Ako se pa, si ustvarjamo probleme, iz katerih navadno ni lahkih izhodov.
Kot Slovenci moramo biti povezani s svojo rojstno domovino. Prišel sem pa na podlagi izkustev, ki so mi jih nudili mnogi, ki so obiskovali domovino, da je bolj važna duhovna povezanost kot pa fizična ali zunanja. V domovini vlada samo gotova mera verske svobode in je dvomljivo, v kaki meri je Cerkev ločena od države.
Naj dajejo kakršnekoli razlage in praktične primera, dejstvo je, da si tam Cerkev ni priborila popolne svobode, kakršno uživamo v ZDA. Zato so naše naloge in odgovornosti tu širše in globlje. Zato sem odvisen od Cerkve v domovini samo v slovenskih prevodih cerkvenih listin. In moram reči, da so ti prevodi zelo dobri in najvažnejše cerkvene listihe so opremljene z opombarhi m kazali.
Oblike in področja nalog katoličanov so pa tu drugačna kot v Sloveniji. Mi se moramo naslanjati na predhodnike, ki so nam na praktične načine pokazali, kako ohranjati slovensko katoliško duhovnost in kako z njo oplojevati in bogatiti svoje delo v korist tukajšnje družbe in posameznikov. To ne pomeni, da hočemo ohranjevati, kar več ne spada v naš čas.
Oblike in načini dela naših slovenskih predhodnikov (slovenskih misijonarjev) so izvirali iz verskih in duhovnih narodnih vrednot, ki ostanejo vedno iste in so' tudi v Ameriki obranile značilnosti slovenske duhovnosti in vernosti. To je v notranji povezanosti z vsem, kar razumemo pod slovensko ameriško dediščino in našo ukoreninjenost v tradicijo.
Mislim, da je vse to važno, kadar govorimo in delamo za slovensko kulturno središče. Ne vem, koliko jih je, ki si pod tem središčem jasno predstavljajo, kaj naj bi bilo. Vzor za to nam dajejo druge ameriške narodnosti; tu v či-kaški okolici pa predvsem Poljaki in Litvanci. Pod kulturnim središčem razumemo tečaje slovenskega jezika, slovensko gledališče, čeprav v skromnem obsegu, slovensko knjižnico, slovenski arhiv, slovensko čkalnico, slovenski muzej.
Vse to imam pred očmi že desetletja in sem si v skromnem obsegu (a uporabljivem) to ustvaril kot urednik Ave Maria. To je delo,' ki ga je treba vedno spopolnjevati in uporabljati, sicer postane vse zbrano gradivo neuporabno. Slovensko kulturno središče zahteva ljudi, ki imajo za vse to smisel in pripravljenost za sodelovanje. Ako tega ni, bomo ustvarili prostor za kram-
ljanje ali družabnost. Tudi to je potrebno, a to ni slovensko kulturno središče.
Prav je, da o tem razmišljamo in v tej smeri delamo, zakaj to delo je važno in potrebno. Kot urednik Ave Maria sem moral in moram za vse to delati in sodelovati z onimi, ki spopolnjujejo slovenske knjižnice in arhive tukaj in v domovini. Tako sem lahko doprinesel z gradivom svoj delež za nekatere zgodovinske spise o slovenski Ameriki in slovenskih Ame-
Uvodna opomba:
Praznovali smo 10 let pi7o-svetnih ur. Župniku p. Robertu, Kregarju in Klesinu se zahvaljujem za lepe besede pohvale, ki so bile izrečene proti moji volji in izraženi želji. Zato jih ne bom ponavljal. Naj ostanejo v New Yorku! Mislim, da je skrb za ure moja narodna dolžnost. Na uri sem povedal, da mi vse odobravanje in ploskanje ne daje tistega zadoščenja, kakor mi ga daje dejstvo, da nastopajo na urah že taki, ki jih še ni bilo na svetu, ko smo z urami začeli. Še v poznih letih se bodo spominjali teh nastopov in slovenske cerkve na Osmi.
Spored:
Začeli smo z mladino.
Andrej in Inge Zupančič sta zapela pešem “‘Lan’ sem ji kupil.. .” Bila sta maskirana in svojo vlogo sta odlično izvedla. Izredno dober je bil “brkati” Andrej ček. Fant ima igralski talent! Še se spominjam, kako se je pred leti priplazil po ritki iz srede dvorane prav pod oder in z odprtimi očmi občudoval Če-kutove igralce iz Kanade. Morda se je takrat zbudila v njem igralska žilica. Nato je zapela samo Inge pesem “Kot ptičica sem pevala . .in za njo mama obeh, Marinka, “Dekliško tožbo”. Njen mili glas in prisrčno prednašanje vedno razvnameta poslušalce.
Joško Kleši n je deklamiral pesem “Lepo Gorenjsko” in sestra Helenca “Moja Slovenija”. Oba sta bila razločna in dovolj glasna. Zdi se mi, da sta z vsakim nastopom bolj korajžna in boljša.
Marko in Sandi Burgar sta deklamirala pesem “Naša maškarada” in nato sodelovala
v	skupnem nastopu mladine. Delakovi, Feiferjevi, Klesino-
vi	in Stalzerjevi otroci so zapeli pesem “Pust, Pust” in rajali. Kakor vselej, so jih tudi tokrat nagradili poslušalci z burnim ploskanjem.
Daljše predavanje o pomenu prosvetnih ur za našo faro in slovensko skupnost v Ameriki je imel Simon Kregar. Citiram:
“Danes je naš praznik, deseta obletnica slovenskih pro svetnih ur pri Sv. Cirilu v New Yorku. V našem času so bile in so prosvetne ure ena izmed oblikovalk slovenske etnične Amerike v isti vrsti s šolami, Slovenskim gledališčem v Torontu, s Korotanom, Slovenskim radijskim klubom v Chicagu ali z Odborom slovenske dediščine v Washingtonu. Edinstvena misel povezati slovensko bogoslužje z družabnostjo in slovensko prosveto upošteva
rikancih. Ti spisi so bili objavljeni tu ali pa v Sloveniji.
Zato si lahko predstavljam, kaj naj bi bilo slovensko kulturno središče. Potrebno je, da ga ustvarimo. To pa ne bomo dosegli samo s spisi in članki, ki izražajo naše želje, piarveč s sodelovanjem. Za sodelovanje pa je potrebna najprej nesebičnost, širina, da lahko sodelujemo z vsemi vernimi Slovenci dobre volje in pa pripravljenost na žrtve, finančne in duhovne .. .
P. Fortunat OFM
tradicijo naše Amerike, to je zbiranje rojakov ob cerkvi, in prav tako sodobne stvarnosti, izobrazbo in razdalje. Tako so prosvetne ure pomagale naši cerkvi, mladim rodovom so uglasile posluh za slovenščino, nam pa utrdile in ohranile znanje jezika.
Prosvetne ure so pomagale, da so bile v tem delu naše dežele spočete pomembne zamisli in tudi uresničene. Naša skupnost je imela v gosteh pevce, plesalce, igralce in predavatelje iz mnogih delov naše dežele in iz Kanade, Ljubljane, Koroškega in Slovenskega Primorja in člane Slovenske filharmonije ... Po tej poti je postala cerkev sv. Cirila del naše zemlje, ne le naše poslaništvo v svetu, vse več: naša resnična Slovenija v svetu, resničen del domovine pri ohranjanju starih iu ustvarjanju novih vrednot, pa čeprav cvet na vršičku, pa vendar cvet.”
Nato je recitiral najlepše, kar so o slovenski zemlji napisali Vodnik, Prešeren, Gregorčič, Murn, Zupančič, Eller, Gruden, Klopčič, Destovnik, Balantič, kaj je napisal o A-meriki — naši drugi domovini •— Carl Sandburg, in zaključil: “In danes spet, na deseto obletnico naših ur, se o-glaša v kamrici našega srca dediščina in vabi k zemlji kot vonj po sveži košnji in veter od ravnin. Slovenska beseda nam je namreč:
Blažen trenutek, botra ob zibelki, cvetje v jeseni, slovo ob slovesu, uteha v žalosti, utrinek v teminah, glas v7 molčanju, barva v črno-be-lem, severnica za stalnost, varen pristan, sreča v nesreči, tolika lepota v času tolikih brezobličnosti, mir v nemiru, blažena večnost...”
Njemu je sledila Helka Puc, ki je iz pretresljive Zupančičeve himne slovenskih izseljencev citirala del, ki se začne:
“O rodni dom, o hiše očetove streha ti!” in konča:
“Iskale, našle so: ne doma, vse več: domovino ...”
Helka ima čisto izgovarjavo, prijeten dekliški glas in v svoje recitiranje izlije vso svojo dušo.
Zaključil pa je prvi del sporeda z deklamacijo o pustu Bernard Puc.
Med odmorom smo zvedeli, da sta se zahvalila za božične pozdrave škofa Jenko in Lenič in kaj je pisala Kati Pavlič, naša zvesta članica, o lirah nekaj mesecev pred svojo smrtjo.
Zahvalili smo se Ligi slovenskih Amerikancev, ki je prevzela nase vse stroške za brano in pijačo, tako da je bilo vse zastonj, ter Juditi
Prelog za izredno okusen golaž. Na vsaki mizi je bila pol-galonska steklenica dobrega kalifornijskega vina.
Ko sem v AD vabil ljudi na prosvetno uro, sem zapisal: Pridite vsi! Ne bo vam žal! In če vam bo žal, vam bom povrnil iz svojega žepa vse, kar boste na uri zapravili.
Noben se ni oglasil, noben ni zahteval denarja nazaj! Nasprotno, nabrali smo $106 za maše za naše žive in umrle člane.
V drugem delu je zapela gospa Nanut, mati dirigenta ljubljanske filharmonije Gregorčičevo “Pogled v nedolžno oko”. Pela je z močnim glasom in mladostnim navdušenjem. Kako ne? Saj poje, odkar je na svetu!
Njej je sledil njen vnuk Yves, ki je precej boječe zapel pesem o Cigančku. Včasih je bil bolj korajžen.
Janez Babnik — knjigovodja po poklicu — nam je za šalo povedal, koliko smo v 10 letih pojedli in popili. Nato je nastopil Karl Klesin s svojim vsakoletnim kopi etom. Seveda se je najprej lotil mene in moje 87 let “mlade” ljubice H. Kapla. Nevoščljivost! Bral je, kaj sem o njej napisal ob koncertu ljubljanskih filharmonikarjev, zadnjič videl pa, kako sva skupaj prišla na Osmo in skupaj odšla. Karl je ali ljubosumen ali pa nevoščljiv! Osmešil je sodobno mladino, župana in newyorske ceste. Okrcal je župnika, da preveč štedi, ljudi v cerkvi pa zebe, Jožeta Vodlana, ki se mu je rodila tretja punčka, češ da Amerika potrebuje vojake. Kakor se mi zdi, Klesin nič- ne ve o “ERA”! Slabo zanj, če to zve žena! Spravil se je tudi na Kregarja, ker ga je zadnjič pohvalil in mu svetoval, da vprgša prej ženo, predno kaj takega napiše.
Hvala vsem za vse!
Med uro smo se tudi spomnili 11 naših rednih članov, ki so umrli v zadnjih desetih letih.	4
Za. smeh
Moj prijatelj Brookiynski Jože mi je že pred tedni poslal naslednjo pesem, s prošnjo, da jo na februarski uri preberem. Objavljam jo zato, da ne bo kdo mislil, da pišem o sebi samo dobre stvari.
OB DESELETNICI
Ko Kalan navije uro in želi nam dober dan, vse utihne ...
To je laž!
Po dvorani še čebljajo in otroci še reglajo ...
To je res!
Mirno čaka mož Kalan, tiho gleda po dvorani, vse utihne ...
To je laz!
Se stojijo, še čebljajo, reda, molka ne poznajo.
To je res!
Zadoni skoz mikrofone glas močan, da vse je strah. Bil je ribniški možak, ki jezike je ustavil in ljudi za mize spravil...
To je res, res, res!
Mladi Burgar naj živi, discipline nas uči!
Ti, Kalan, pa pojdi v kot, saj si nam že dolg’ na pot’.
Prihodnjo uro bodo naši gosti člani Slovenskega gledališča iz Toronta, ki jih vodi g. V. Čekuta.
Dr. Z. Kalan
------o------
Podpirajte slovenske trgovce!
Iz newyorske prosvete

Hm brez sadov!
CLEVELAND, O. — V nedeljo. 22. februarja, je Slovenska šola pri Sv. Vidu postregla z zelo okusnim kosi-j lom, ki se ga je udeležilo preko 700 obiskovalcev. Kljub! nevšečnemu čakanju v vrsti ki se ne da nikakor odpraviti, jih je prišlo še in še.
To je bilo upravičeno priznanje učiteljstvu, prav tak0| družinam, ki v svoji skupno'1 sti gojijo med seboj slovenski jezik. Kljubujejo dejstvo) da takoj, ko svoje družinsko! bivališče zapustijo, pridejo v angleško govoreče okolje, bo' diši, da obiskujejo šole, na delovnem mestu v tovarni ^ v drugih službah.
Naše slovenske šole navad' no podcenjujemo, češ, saj ni pravih sadov ne rodijo, pa, saj otroci sicer splošn11 raje govore v jeziku, ki v F) deželi predstavlja domovi)1' skl jezik. Kakor v mnogi'1 drugih primerih, so tudi 'j tem pogledu naše sodbe phi cej neupravičene.
Kdor se je v nedeljo, ^ februarja, ob pol enajstih deležil sv. maše pri Sv. Vid11, je mogel občudovati res lri,( slovensko petje mladih učeir cev Slovenske šole. Težko i verjeti, da bi mogli skup" spraviti toliko mladih dekF ih fantov za komentatorje lektorje pri slovenskih m* *1 šah, če ne bi izšli iz teh š0’ kamor so jih starši voZ>! vsak teden z velikim žrtvJ vanjem. To so storili, nam1’ slo da bi doma morda m^1 “polenarili” ali kaj koristnc ga za dom opravili.
Obstoj slovenskih šol j c v‘ lik dejavnik, da tudi v tuj*11 ohranjujemo svojo sloveni narodno samobitnost, s kn*1 ro se moremo upraviči1 vraščati v to deželo in ljudsko družbo oplemeniti ^ di z našimi slovenskimi ^ prinosi.
J. O-k
Naročniki pišej1
Cleveland, O. — Tukaj
šiljam naročnino za vaš in $2 za dar časopisu.
Mary Wintcr

PainesviUe, O.
Sp<*
A
vana uprava! Hvala vam , pa za opomin, da mi p°, naročnina za list. Naročm'-obnovim za eno leto, ker * 1 ne želim opustiti. PošdhV vam denarno nakaznico,
je več, naj bo za tisk0
sklad. Z najlepšimi pozd*-^ pozdravljam vse uslužb0* pri listu.
Matevž Založni
Etiwanda, Kal. -vani g. urednik!
- Sp°d
Posili3.
Vam ček za $40 kot nar m . no za Ameriško Domovin0' prisrčno željo, da bi še izhajala in pomagala shA j skemu življu ohraniti nar(\„ no poreklo in zvestobo k° liški Cerkvi.
Zahvaljujem se prksrl. vsem, ki so molili za n10-ozdravljenje potem, k° brali dopis o moji boleri1' vašem listu. Hvala Bogu, sem na nogah in v dušn pastirstvu! Pozdrav in D0*" vami!
Rev. Jože Sn0-1
Cleveland, O. — Ccnj4?. uredništvo! Pošiljam vam r ročnino za celo leto, kar J več, naj bo za podporo kri, Želim vam mnogo narot kov.
Mary Lunk3
Večkrat mislim na Franca Jeraša
DAVENPORT, Wash. — Ko sem bral v Ameriški Domovini o smrti župnika Jeraša, se mi je zbudilo nekaj živih in veselih spominov na bivšega župnika iz Krke.
Spoznal sem ga v Ljubljani med zadnjo vojno. Ko sem se leta 1942, v juniju, umaknil iz Šentjurja pri Grosupljem v Ljubljano, ker so mi partizani ukazali, da se smem gibati samo na ozemlju šentjurske fare, sem v Ljubljani našel zatočišče pri frančiškanih.
“Začasno” se je začelo spreminjati v “stalno”, dokler pač ne bo možen povratek v mariborsko škofijo. Sobica in vsa hrana:	100 lir na mesec. Z
Viktorjem Breznikarjem sva mirno preživljala tista leta pri frančiškanih, ki so nama bili dobri. Stanovala sva v njihovem poslopju za svoje študente — bogoslovce in nekaj patrov, ki je bilo znano pod imenom Seraphicum.
maševala sva v cerkvi. Jedla pa sva v precej dolgi, a ozki obed niči blizu porte — velika, skoro popolnoma steklena'vrata z motnimi steklenimi vložki —, ki je bila meja med klavzuro (ženske niso smele prestopiti te meje) in “svetom”. Stražar vrat v po rti je bil vratar Alkantara, frančiškanski brat, srednjih let, Zgovoren, potrpežljiv in ustrežljiv.
Reden dostop, v klavzuro je bil skozi vrata v porti, in tako sem moral vsakikrat, kadar sem želel se premakniti iz “sveta” v klavzuro, pozvoniti pri vratih. Alkantara je odprl majhno okence; ker me je poznal, me ni nič spraševal, s kom bi rad govoril; z neko avtomatično napravo je odprl vrata v porti. Tako seveda tudi vsi ostali, razen patrov, ki so si lahko sami odprli vrata s svojim ključem.
Omenjena obed niča je bila v mejah klavzure. In v tej o-bcdnici sem se seznanil z župnikom Jerašo. Bili-so vojni časi in frančiškani so redno hranili v tisti obednici nekaj stalnih abonentov. Obed in večerja ob določeni uri. Kje sem zajtrkoval, se točno ne spominjam: ali v tej obednici. ali pa v veliki obednici za f ranč i škans ko družino.
Včasih smo jedli z vso frančiškansko družino v veliki o-bcdnici; npr. provincialov in gvardianov god, veliki prazniki. Tudi se ne spominjam, kdo je prinašal hrano v to majhno obednico.
Hrana je bila zadostna, seveda je radi vojnih časov bila precej enolična. Med italijansko okupacijo sta prevladovala riž. in makaroni. V poletju 1942 in 1943 smo skoraj dnevno jedli radič, ki je dobro uspeval na frančiškanskem vrtu.
Ko so se začele ustanavljati Vaške straže, sc je hrana pri frančiškanih zboljšala in postala bolj pestra, ker je pater Odilo, sedaj že* rajni, postal “minister” za prehrano pri frančiškanih in on je vedel, kako vzpostaviti stike z dobrimi ljudmi na podeželju.
Aboncntje pri tisti dolgi miži so sestavljali precej pestro skupino. Na častnem mestu je bil dekan Lovšin, be-gunec-župnik iz Radeč pri Zidanem mostu. Na njegovi desni je bil dottore Pica, italijanski duhovnik, fašist, doma iz Neaplja, profesor za italijanščino, 'srednjih let, zgovoren, ase n im o gel udeleževati pogovorov, ker nf obvladal slovenščine, in ostali člani omizja -niso popolnoma obvladali italijanščine. Poleg njega Jane? Zupančič, begunec, župnik iz Škocjana ;pri Turjaku.
Rev. France Jeraša
Poleg njega jaz, kaplan-bogunec iz štajerske. Poleg mene mlajši fant — niti njegovega imena se ne spominjam. Na Lovšinovi levi pa neki starejši begunec, župnik iz Gorenjske, zelo miren in vljuden. Poleg njega Franc Jeraša, begunec-župnik iz Krke. Poleg njega Viktor Breznikar, begunec-kapian iz Štajerske.
Poleg njega Joško Šolar, domobranski kurat; kadar je pač bil. v Ljubljani. Poleg njega Vlado Valenčak, brat patra Marijana, ki je seveda jedel v veliki obednici. Poleg njega starejši fant, Tone, ki je vedno živel pri frančiškanih in je pomagal v zakristiji fratru Petru. Mogoče še kdo, ali na levi ali na desni, pa se točno ne spominjam.
Seveda pri mizi nismo molčali. Bilo je dovolj s-novi za razgovore in debate in ugibanja in napovedi. Profesor Dolinar nas je zjutraj v zakristiji obveščal o razvojih na svetovnih ’ frontah' po poročilih londonske radijske postaje. In dogodki na Doletnj-skem, Notranjskem, Gorenjskem. Seveda dogodki v Ljubljani. Malo smo slišali o Štajerski.
Dokler jo bil dr. Pica med nami, smo sp čutili vezane, ker le nismo točno vedeli, kako je bilo z njegovim znanjem slovenščine. Zavora naši sproščenosti je bil tudi Vlado Valenčak, o katerem smo vedeli, da je bil partizansko usmerjen in naklonjen komunizmu; in sila te zavore je rastia radi zaostrovanja delitve med partizane in protipartizane.	/
V ponedeljek pd eni tistih velikonočnih nedelj pri frančiškanih med vojno, nas jo Jeraša presenetil z vprašanjem: Kdo izmed vas, ki molite brevir, ve, kolikokrat smo včeraj, na velikonočno nedeljo, izgovorili besedo aleluja? Vedeli smo, da velikokrat; a nobeden ni vedel, točnega števila.
On je vedel točno število, ker je prejšnji dan notiral, kolikokrat je izgovoril alelujo pri branju matutina, lau-des, prime, terce, sekste, nune, vesper in komplctorija. To so bila splošno rabljena imena za posamezne dele brevirja, ki je bil v latinščini, in je bilo treba vse besede izgovarjati. Po seštevanju je Jeraša vedel, da je pri recitaciji brevirja tisto velikonočno nedeljo izgovoril besedo a-lel kija nad stokrat. Zopet, točnega števila sc ne spominjam.
Sedaj pa glavna točka tega članka. Sotrk med Jerašo in Zupančičem pri obedu, in Zakaj je zagrmelo. Pravzaprav to ni bil spor, kor Jeraša ni vzrojil. Jeraša je sprožil izbruh.
Jeraša in Zupančič sta bila različne narave, pravo nasprotje. Jeraša: pazil je na svojo zunanjost (obleka, čevlji, obraz) ; vedno dobre volje; rad se je smejal., a njegov smeh je bil nežpn: mi-reri; 'rad je govoril, a njegov . besedni zaklad je bil “nežen”; bil je poznan pod hudomušno oznako “Nežni Jeraša”: ..bil je .šaljiv in je rad koga
POHOTI H 4, MARCH % 4*1
:rT?T&
nežno ščipnil ali zbodel z jezikom, a brez namena, da bi žalil.
Zupančič: v starih časih bi ga označil kot kmetavzarja; bil je jezljiv, naglo je vzkipel; ni bil preveč zgovoren: rad je kritiziral tiste nad njim, ni pa rad videl, da bi ga kritizirali tisti pod njim; njegov besedni zaklad ni bil “nežen” in pogosto je rabil za izražanje svojih čustev besedo “prekvat”; a bil je dober človek.
Povod za sotrk v obednici je bil sledeči dogodek. Tudi med vojno (1941-1945) so bile v ljubljanski stolnici postne pridige. Večkrat jih je dajal škof Rožman sam. V e-nern izmed medvojnih postov
pa so pridigali župniki-begun-	''	' 1	1	*
svojim ljubljanskim vzklikam “prekvat”.
Jeraša in jaz sva se pozneje srečala v Kansasu: Dvakrat. Prvič v Olmitzu, kjer je vodil bolj majhno podeželsko župnijo, Drugič pa pri župniku Lavrihu v Kinsley, kamor sp je Jeraša pripeljal iz Fowlerja, kjer je užival svoj pokoj. Obakrat je bil tak, kakor sem ga poznal v Ljubljani. Mož dela, mož molitve, mož dobre volje, še vedno “nežni Jeraša”.
Se vedno se je rad pošalil na račun drugih in ni prav nič zameril, ako so se drugi pošalili na njegov račun. Ti-
sti večer pri Lavrihu sva ga z Mavsarjem “resno” spraševala; kako da ni postal mon-signor, ko je slovenski duhovnik v Kaliforniji približno istih let dosegel čast mon-sjgnorja. Pa je šaljivo odgovarjal: So pač krivice na svetu!
Zopet en prijatelj manj. Njihovo število se manjša. Neprijetna ugotovitev, a vendar resnična. Pa, vseh prijateljev, še živih in že rajnih, se rad spominjam; in se bom spominjal tudi krškega župnika Jeraša.
Alojzij Breznik
ci. In naneslo je, da je eden izmed pridigarjev bil Zupančič. Zupančič je to čast resno vzel in se je pripravljal. A dobil je naročilo, da naj bo pridiga kratka, ne več kot 15 minut..
Ta omejitev je bila za Zupančiča huda. Težko je nehal,
KOLEDAR
\ /■- '■ 1 * " , . A .
društvenih prireditev
1
1
< >
|

kadar se je med pridigo razvnel, razburil, navdušil. Naročilo je tudi povedalo, da ga bo ura budilka, ki da bo nekje blizu njega na prižnici, glasno opomnila, da je 15 minut že poteklo. Zupančič ni preveč resno vzel tistega sporočila in je mislil, da ga nekdo hoče Za nos potegniti.
Večer njegovega goVora. Cerkev je bila polna. Zupančič ha prižnici poln ognja in navdušenja. V cerkvi popolna. tišina. Naenkrat ura budilka Začne ropotati, točno'po ‘ 15 minutah. Zupančič je utihnil, ljudje so še počasi začeli smejati. Verjetno ni končal pridige z glasnim amen, ampak z mrmrajočim prekvat. Zgodovina o tem molči.
Ko smo bili drugi dan, v o-bednici, smo vedeli za dogodek, ki je bil tisti večer in prihodnje jutro .glavni predmet klepetanja med duhovniki, ki so se delili med tiste, ki so odobravali budilko, in tiste, ki so trdili, da je šala šla malo predaleč. V obednici je Zupančičev obraz kazal, da ni bil prijetno razpoložen. Zato ni nihče dogodka omenil.
Tri ali štiri dni pozneje je ozračje že bilo bolj mirno in Jeraša je mislil, da je že čas, da bi Zupančiča malo podražil. Med obedom je Zupančiča mirno in z navidezno zaskrbljenim obrazom vprašal: “Ja, Janez, kako je bilo s' tisto budilko?”
Zupančičev obraz nam je takoj povedal, da se je Jeraša uštel, ko je mislil, da že lahko spremeni dogodek v šalo. Zupančič je ostro odgovoril: “Budilko? O čem pa govoriš?”
“Janez, saj. veš: s tisto budilko, ki je začela ropotati med tvojo pridigo v stolnici pred nekaj dnevi.”
Jerašev obraz se je začel hudomušno smej ati,a Zupančičev obraz je, pordečil in je iz njega izbruhnilo; “Prekva-to! Ko bom odkril, kdo je tisto prekvato budilko narih-tal, ga bom, ga bom . ..”
Bil je tako jezen, da ni mogel povedati, kaj bo . .. Jeraša je takoj utihnil in vsi ostali smo seveda molčali. Pa ne dolga Vedeli smo, da se bo burja prej polegla, ako začnemo govoriti o kakšnem nevtralnem. predmetu.
Vendar se ta sotrk ni tragično končal. Zupančič sc jc naglo razjezil, skoraj zdivjal, a sc je kmalu umiril in je pozabil. Jeraša pa sotrka itak ni iskal; hotel se je pošaliti, a se.jc uštel. Tisto doživetje v obednici ju ni spremenilo: Jeraša je ostal Jeraša, ki je ljudi rad tnalo podražil; Zupančič je ostal Zupančič , s
MAREC “ •	'
- ' h' ■.. ■: ■ /i v; , -j; ,;
8.—;Združena oltarna dni&va v Clevelandu priredijo kosilo v korist slovenskega verskega mesečnika Ave Maria v avditoriju pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 dop. do 2.30 pop. Cena $5, za otroke $2.50.
8. — Župnija; Marije Vnebov-
zete na Holmes Aye, .priredi sriij akovo in kurjo pečenko v korist Slovenskega doona za ostarele na ifeff Rd.Her-viranje od,3. do 5. popoldne. , Cena obeda $7 za osebo.
15. — Fed. Slov. narodnih
domov priredi “mož in žena leta” banket v SND na Sl. Clair Ave. ,
21; — Pevski zbor Glasbena Matica priredji večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.	j ;	;
22. — Društvo Najsv. Imena pri Sv. Vidu priredi vsakoletni zajtrk s klobasicami in omletami (pancakes and sausages) v farni dvorani sv. Vida, od 8. zjutraj do 1. popoldne. Cena: $2.75.
28.	— Slovensko-ameriški
Primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Igrali bodo Veseli Slovenci.
29.	— Misijonska znamkarska akcija priredi kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 dop. do
1.30 pop.
29. — Dramatsko društvo
Lilija uprizori ljudsko igro “Revček Andrej ček” v Slovenskem domu na Holmes Ave. Začetek ob 3.30 pop.
APRIL
4. —, Pevski zbor Jadran priredi svoj pomladni koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Začetek ob 7. zvečer. Za ples bo igral Fred Kuhar "orchestra.
4. —Redni letni občni zbor
korporacije Baragov dom v Baragovem 'domu na St. Clair Ave. Začetek ob 8. zvečer. I h ;
(2. -—-Materinski klub pri Sv.
Vidu priredi, vsakoletno kosilo s kurjo ali govejo . . pečenko, c (Cvetna nedelj a).
25.	— Tabor DSPR Cleveland
priredi svoj pomladanski Družabni večer v' Slovenskem domu ur Hotineš Ave. Igrajo Veseli, Slovenci; -
2«.	— Mladi harmonikarji
prirode koncert v ' avditoriju pri Sv.'Vidu. Začetek ob 3.30 popoldne. , .
26. — ;Klnb slovenskih, upokojencev pa St. Clair Ave. priredi kosilo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., v spodnji dvorani. Serviranje ob 1. po-jx>ldne. Po obedu ples. Cena obeda $5.
26.-— Ameriški slovenski klub (Američan Slovene Club) priredi večerjo in ples v Villa di Borally Party Center na 2*7227 Chardon Rd. Koktajli bb 5, večerja ob 6. ■zvečer., Igra Jefi Fegon orkester, r . ; ^	! pv
-V v . .	;. .. ,
MAJ
10. — Slovenska $ola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 3. uri popoldne.
16,	— Pevski zbor Korotan
priredi svoj pomladanski koncert in ples v Slovenskem narodnem domu na . St. Clair Ave. Po koncertu igra Alpski sekstet.
17.	— Cerkveni pevski zbor
Marije Brezmadežne iz New Toronta, Ont. priredi koncert ‘ Marijinih pesmi . v cerkvi Marije Vnebovzete v Collinwoodu. Začetek ob 3. pop.
n. «- S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Materinski dan v Triglavskem parku.
24.	— Društvo SPB Cleveland
obhaja Slovenski spominski dan za žrtve vojne in revolucije s sv. mašo pri LurSki votlini na Providence Hts., Chardon Road ob 11.30 dopoldne',
25.	— S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Spominski dan v Triglavskem parku.
30.	Slovenska šola pri Sv. Vidu ponovi spevoigro Kfesničck v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 7.30 zvečer,
31.	— Otvoritev Slovenske
pristave.
y junij
14. — Tabor DSPR Cleveland
poda svojo 'spominsko proslavo pri spominski kapelici na Orlovem vrhu na Slovenski pristavi.
21. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi 'prvi pjk-. nik ■ leta V." Triglavskem parku, ki bo zdiružed s pro-- slavo 29-letnicc parka Tri-g.lava. '	:
28;— Misijonska Znamkarska Akcija ima ‘vsakoletni piknik v. prid'vsem slovenskim misijonarjem, na Slovenski . pristavi. ■■	" ' • .

; , ■ -: h



JULIJ
4. in 5. — Slovenski folklorni
inštitut priredi prvi Slovenski folklorni festival v Ameriki in sicer na Slovenski pristavi.
19. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi misijonski piknik v Triglavskem parku.
26.	— Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST
16. — Slovenska šola pri Sv. Vidu ima svoj vsakoletni piknik na Slovenski pristavi.
16.— S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi svoj drugi piknik v Triglavskem parku.
SEPTEMBER
!
12, — Pevski zbor Fantje na vasi priredi vsakoletni koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Gostovali bodo Fantje na vasi iz Toronta. Začetek ob 7.30 zvečer.
20. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi obed v farni dvorani pri Sv. Vidu.
20. — Podr. št. 47 Slovenske
ženske zveze praznuje 50-letnico svojega obstoja s sv. mašo ob 11.30 dopoldne pri Sv. Lovrencu. Po maši bo kosilo v Slovenskem domu ma Stanley Ave. na Maple Hts.
20. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
27.	— Društvo SPB Cleveland
priredi romanje v Frank, Ohio.
27. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Vinsko trgatev v Triglavskem parku.
OKTOBER
3.	— Slovenska folklorna
skupina KRES priredi program slovenskih plesov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
H. — Podružnica št. 50 Slovenske ženske zveze priredi večerjo in ples ob 50. obletnici svojega obstoja. Prireditev bo v SDD na Rečher Ave. in se bo začela ob 4. pop.
17.	— Tabor DSPB Cleveland
priredi svoj jesenski Družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
18.	— Občni zbor Slovenske pristave.
24. — Pevski zbor Glasbena Matica priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
NOVEMBER
7. — Štajerski klub priredi
vsakoletno veselo martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 7. zvečer. Igrajo Veseli Slovenci.
14.	— Belokranjski klub priredi vsagoletno martinovanje v Slovenskem domju na St. CTair Ave. Za ples igra John llutar orkester.
\
11.	— Pevski zbor Jadran
priredi svojo vsakoletno jesensko večerjo s koncertom in plesom v Slovenskem delavskem dom it na Waterloo Rd.
.. • r.- .	•	... ..	I
15.	— Slovenian National Art
Guild priredi razstavo jraz-nih umetnin v Slovenskem društvenem domu na ,Re-cher Ave. v Euclidu. i
--------<>-- \
Varnostni nasveti za ženske
V SLUČAJU NAPADA — Če ste napadeni, pomnite, da je vaše naj hitrejše obrambno orožje vaš glas-krik, vpijte in kričite! Zapomnite si, najprej zakričite na ves glas. Napadalec se najprej ozre, če vas je kdo slišal in pridobili ste že nekaj sekund. Mnogo žensk se je na ta način otreslo napadalca. Če imate piščalko, piskajte na vso moč, tudi piskanje zbega napadalca. Če le imate možnost in čas, se takoj umaknite iz pločnika na sredino ceste. Če imate dovolj poguma in moči in napadalec nima na vas naperjenega orožja, se branite z udarci na najbolj boleča mesta:oči, trebuh, brca v golenico (nožna kost med kolenom in stopalom) ; vaša obramba so nohti, zobje, noge, torbica, ključi, dežnik itd. Najvažnejši je prvi obrambni udarec, da vsaj za trenutek zbegate napadalca. Če le morete, pa zbežite in med bežanjem kričite na pomoč, saj so že stari Rimljani rekli, da je boljši sramotni beg kot častna smrt. Glede uporabo orožja, če ga nosite pri sebi, pa je pametno, da se prej posvetujete s policijo, ker sicer morete imeti več sitnosti, kot če bi vas okradel. Zakon namreč ne upošteva, da ste v samoobrambi rabili orožje, marveč bo proti vam, ker ste nezakonito nosili orožje.
Rekli boste, seveda je lahko svetovati, drugače pa je, kadar se vam samim kaj takšnega pripeti. Večina žensk (pa tudi moških), je ob nenadnem napadu na cesti tako osupnjena, da kar odrevenijo. Ne morejo niti kričati, kaj šele, da bi se branile. Večina napadalcev ni peš, skoraj vedno jih v bližini čaka avto. Če le morete, si zapomnite licenčno številko avtomobila ali vsaj opis kot barva, če je kje poškodovan in zapomnite si napadalca — obraz, obleko, kapo itd. Vsaka malenkost pomaga zločinca izslediti. Splošen nasvet za vse slučaje pa je, ne izpostavljajte se po nepotrebnem nevarnostim napada.	j
------o-----
Za enkrat ima dolar prednost
Razmere v ZDA so po besedah denarnih in drugih gospo-damkih strokovnjakov povzročile '‘padanje cene zlatu. Na eni strani izredno visoke obresti v ZDA na drugi pa rastoče zaupanje v trdno voljo nove vlade ZDA zavreti in omejiti inflacijo so okrepile dolar na mednarodnih denarnih trgih.
Evropski bankirji stavijo na novega predsednika ZDA. V Z uerichu v Švici pravijo: Za enkrat velja vlagati v dolar ne \V zlato!
Med visokošolci zmerni v večini
Povpraševanje med blizu 300,000-na novo vpisanimi slušatelji in slušateljicami na 540 visokih šolah v ZDA, kateregh izidi so bili objavljeni 1. februarja letos, kažejo, da so zmerni med njimi v veliki večini — 60 G .\
Daleč na levi jih je 21.7' ■ napram 24.5'7- pred enim lotom, na skrajni desni pa 18.3',7 napram‘17.5'i lani.
Zavrnjena tožba proti chieaski škofiji
Chicago, 111.. U.S. District
sodnik v Chicagu je zavrnil tožbo za dva milijona odškodnine proti chicaški škofiji, češ da je nezakonito uporabljala liturgične melodije in s tem kršila avtorske pravice.
!
atteitš^A: Dč^iotmA,
MARCH 2, 1981

IVAN TAVČAR:
V ZALI
Poveit
“Jezus, Marija!” je zastokal tudi jaz. — Menil sem, da me je zadela strela, in prav čutil sem, kako je zastajala kri po meni. Izza mize sem stal in — in — in povem vam, da je bila Zalesnikova Reža! Srečal sem se s Tomažkovim pogledom, s tistim zelenim, hudobnim pogledom.
“Glej, glej!”
Tako se mi je rogal in to mi je vzelo zadnjo pamet. Pograbil sem stol in česnil z njim Tomažka po glavi’ da je takoj butnil po tlaku —
Kaj bi še pravil! — Zvezali so me, v Loko so me gnali in v Ljubljani so me zaprli, dve leti v ječo med razbojnike in tatove. In gospodje, ki so me sodili, so dejali, da me je to najbolj pokopalo, ker sem, komaj prišedši iz Amerike, pričel znova prepir z Repnikovim Tomažem in to brez povoda. Pravica je lepa reč, lepa reč je pravica. In pri tem ostanem!
Ko sem prišel iz zapora, je bila nirtva mati, je bil mrtev oče. Na domu pa se je bil o^ ženil' brat in grdo so me gledali povsod. Kaj mi je ostalo? Vdal sem se pijači in skoraj sem* pognal, kar sem si bil prislužil tako krvavo težko! To je moja povest in drugega ne vem.
No, pa se tudi Repniku ni godilo bolje!
Slab gospodar je navadno slab človek, ki nima srca ne za ženo ne za otroke. Takšen je bil Repnikov Tomaž. Pil je, dokler je kaj imel, in ženo je pretepal. Ko je vse pognal, pa je umrl in v edinščini je pustil ženo in otroke. No, saj veste, kako je! Včasih ji malo pomagam! Je res ubožica! Nacepim je drv in nesem ji vode v težkem škafu. Je res ubožica! Tako je bilo in sedaj/pravim: Bog se usmili nas vseh!”
Nato ga vpraša gospod An-dfej: “Zakaj je ne ■ vzameš, Jemač, sedaj, ko je vdova?”
“Zakaj je ne vzamem?” se zatogoti Jernač izpod Skale. “Zato ne, ker je vsakdo brez-partieten, kdor se oženi! In pri tem ostanem!”
Nekoliko pozneje pa pristavi zamolklo:	“In tudi ne,
ker sem pijanec, kakršen je bil oni, ki ga je prej imela, in — ker ima otroke, ki bi ne bili moji!”	#	r'*
In debela debela solza se utrne iz očesa in počasi zleze po rjavem licu ki sta ga razrili pijača in nesreča!
*
Krasen je lov na divjega petelina, bodisi v Zali, bodisi kjerkoli drugje, koder ima orjaški pevec svoja shajališča! Naj lepši del lova pa je vendarle — spanje! Kadar je vse čedno dognano, ko si se s težko pridobljenim plenom vrnil iz temnega loga, tedaj ti prav skoraj opešajo moči, da moraš leči, bodisi na posteljo bodisi na zeleno ma-hovje. Kamorkoli pa ležeš, vedno zaspiš mirno in sladko in takoj si zaziban v prijetne
sanje, ko znova poslušaš čarobno petje petelina orjaka v njih.
Tako smo tisti dan zaspali tudi mi. Takoj, ko je bil Jernač izpod Skale dopredel svojo kodeljo, smo legli vsi brez izjeme in zaspali. Gospod Andrej je legel tako, da je imel če je v polspanju odpiral oči, pred seboj prav tisto vejo, kjer mu je visel ustreljeni petelin. Spali smo v trdo popoldne. Končno pa smo se prebudili, malone prezgodaj, ker je sonce še visoko plulo po nebu, tako da ni kazalo iti v gozd in ondi poslušati, ali se morda ne oglaša ta ali oni zaljubljeni pevec.
Zanetili smo ogenj in posedli okrog njega.
“In sedaj?”’ vpraša kaplan Andrej.
“Naj kdo reče katero!” spregovorim jaz. “Morda ti kaj veš, žalostni Miha, saj si tudi oženjen!”
“Oženjen, oženjen,” zajoka Miha, “pa ne tako, da bi bilo vredno govoriti o tem!”
“Kdo pa tudi poslušaj to nergo!” se oglasi Jernač izpod skale. “Ce mu daste piti, kolikor hoče, vam bo pretakal solze, da nastane kar ploha! Ce pa nima piti, pa ust ne odpre. Sicer pa bi o svojem zakonu tudi ne vedel drugega, nego da ga pretepa, malone vsak dan pretepa zakonska žena; za katero je hodil kakor lazi petelin za ku-. ro. Ti si bil ubožen petelin, ali ni tako, Mihec?”
“Lažeš!” zatuli Miha. “La-žeš, Jernač! Pa sem jo vendarle dobil! Tvoja pa tebe ni hotela in drug ti jo je vzel! He, kakšen petelin pa si bil ti, Jernejče?” n	.
. “Se eno mi reci, pa te urežem okrog glave, .da se ti bo zazdelo, kakor bi bil doma ' pri svoji ženi!”
Jernaču izpod Skale se je videlo, da je jezen; In ker je bil žalostni Miha tudi jezen, se je bilo bati majhnega pretepa. Zatorej spregovorim: “Mirujta! Naj pa iztrese Tin-če tamle povest svojega zakona iz rokava in radi ga bomo poslušali.”
“Zakaj ne?” odgovori Tin-če lahkodušno. “Dober človek sem in rad vam ustrežem!”
Vsi smo hvalili njegovo po-strežnost.
III.	1
Sepasti Tinče pripoveduje:
“No, dobro! Pa bodi, če že hočete vse izvleči iz mene’ Moja misel je ta, da mora biti človek dobrega srca, pa je vse dobro! Prisiliti se ne da nobena reč, ali dober človek lahko izhaja tudi v zakonu. Proti zakonu torej ne govorite, dobra reč je in od Boga postavljena! Smejali se mi boste, pa nič ne de, srečen setn bil v zakonu, in ta je resnična. Dober človek sem in sem bil vselej!
mm*'
(Dalje)
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
1053 East 62 St.
17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
GRDINOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235

Kje še je najprej začela razvi civilizacija?
Po sodbi zgodovinarjev se je pojavila civilizacija na različnih krajih sveta brez medsebojnih vezi. Tako naj bi nastale neodvisno druga od druge civilizacije v Egiptu, Mezopotamiji, na Kitajskem, pa tudi v Ameriki. V pogledu starosti je veljala za pryo Mezopotamija. Odkritja na Tajskem v južni Aziji so začela nedavno drobiti trdnost te sodbe.
Bil je-visok mož in ležal je ha boku,, z nogami skrčenimi do prsi. Kdo je bil in zakaj je umrl pred Več 'kot 5.000 leti, je neznano, vendar pa je. najdeni mrlič pomagal razvolj e-vati uganko,,kje ih kdaj se j6 pričel človekov, vzpon,, imenovan civilizacija. Kajti ob posmrtnih ostankih visokega moža so našli lepo oblikovano bronasto konico sulice, najstarejši bronasti izdelek človeških rok, kar šo jih kdaj izkopali.
Bronasto orožje je za pol tisočletja starejše,.kot so strokovnjaki domnevali, da je človek sploh odkril skrivnost priprave te, kovinske spojine. Za nameček pa so bronasti predmet našli na takem kraju, kjer ga po vseh napisanih zgodovinskih knjigah sploh ne bi smelo biti — na Severovzhodu Tajske.
j :	 ,	,
Zgodba o tem pomembnem in čudovitem odkritju se začenja že leta 1966, ko je študent Stephen Young na sprani poti pri vasici Ban Ciahg zagledal v zemlji nekaj lončenih črepinj, na katerih je zapazil nenavadne okraske. Domneval je, da gre za štaro keramiko, zato je črepinje odnesel v narodni muzej v Bangkoku. Tamkajšnji arheologi so njegove domneve potrdili. Opravili so tudi prvi terenski izkop.
Ime vasice Ban Ciang je obletelo svet šele dve leti kasneje, ko šo strokovnjaki penn-sylvanijske univerze dobili tri koščke najdene keramike in preverjali njeno starost z najnovejšo metodo, termolu-miniscentne dozifnetrije,. pri kateri merijo preostanek radioaktivnih elementov v močno segretih delcih keramike. Meritve šo pokazale, da so lonec, katerega1 del, so bile, črepinje, lončarji žgali okoli leta 4.000 pred Kristusovim rojstvom. • -V; -	1
. 'V;	• ■ '
• ,	:	.	• •	j'. V \ .'	• '.	a :j *.»
Strokovnjaki lastnim meritvam niso verjeli, še posebno
m
ne, ker so vedeli, da so arheologi ob črepinjah našli tudi bronaste predmete. Po vseh dotedanjih zgodovinskih razporeditvah stvar ni šla skupaj. Bilo je, kot bi arheologi v antičnem grobu izkopali radijski sprejemnik.
Zgodovinarji so do najdb
na Tajskem predpostavljali, da leži zibelka civilizacije na območju nekdanje Mezopotamije (sedaj prizorišče vojne med Irakom in Iranom). Kakih 8.000 let pred Kr. roj. naj bi tam ljudje začeli postavljati prva naselja, gojiti divje žito in rediti prve udomačene živali. Okoli leta ,6.000 naj bi pričeli kovati baker in do leta 3.000 naj bi že odkrili postopek pridobivanja brona, trše in uporabnejše kovine, kot je bil mehki baker. Umetnost vlivanja brona naj bi v jugovzhodno Azijo prišla vsaj s tisočletnim zaostankom. Bronasti predmeti s Tajske vse to prevračajo na glavo.
Izkopavanja so se nadaljevala v letih 1972 in 1974, arheologom pa se je odkrivala' skrivnost za skrivnostjo. Vsa vasica Ban Ciang je ležala na grobni gomili, v kateri so arheologi našli 7 kulturnih plasti, zajemajočih razdobje 5.000 let. “Pravi sanjski kraj za arheologa,” je najdišče jedrnato označil Chester F. Gorman, ki je vodil izkopavanja.
V dveh letih so izkopali 18 ton materiala in iz plasti v plast najdevali človeška okostja, keramične predmete, bronasto orožje in okrasne pred-.me.te, lonce ter drugo posodo, , nakit itd.
Gotovo je bilo naj večje presenečenje odkritje visokega moža z bronasto sulico in nenavadno ogrlico iz tigrovih zob, ne toliko zaradi izjemne višine okostja, kot zaradi bronaste sulice, ki predstavlja danes najstarejši bronasti predmet na svetu. Navsezadnje ni bil nihče'preveč preše-

V BLAG SPOMIN
ENAJSTE OBLETNICE SMRTI, ODKAR NAS JE ZAPUSTIL LJUBLJENI SOPROG,
DRAGI OCE IN STARI OCE
JOŽE GAZVODA
ki je v Gospodu zaspal dne 2. marca 1970.
Kako pozabit’ to gomile, Cas oljša bolečine, kjer Tvoje blago spi srce. rana sveža pa ostane, ki spremlja me, vše dolge, V božjem miru Ti počivaj, osamljene dneve'in noči! dokler se ne združimo.
Tvoji žalujoči:
soproga FRANCKA
hčerki FRANCES in MARTINA, por. ŠTEPEC, z družino
sin MIRKO z družino vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo.
■	- ,• V,.A. * • , i.~ >
Cleveland, O., 2.-marca 1981
\
nečen, ko so v mlajših plasteh našli tudi železno orožje, katerega starost je enaka slovitemu hetitskemu železnemu orožju, ki naj bi bilo prvo na svetu.
Vzporedno z izkopavanji na Ban Čiangu so potekala odkrivanja drugih najdišč na Tajskem. V Jami duhov je C. Gorman našel zoglenele ostanke kulturnih rastlin, stare 12.000 let; ponovno dva tisoč let starejši dokaz o gojenju kulturnih rastlin, kot je na voljo iz Mezopotamije. Ne-
-----o
kaj mlajše plasti v Jami duhov so razkrile, da so prapre-bivalci Tajske pred ljudstvi Mezopotamije znali žgati glino in delati trpežno žgano keramiko.
Na osnovi vseh teh najdb je več zgodovinarjev postavilo domnevo, po kateri naj bi bila zibelka civilizacij jugovzhodna Azija.
To domnevo slabi predvsem to, da na Tajskem ni sledi starih mest niti pisave, dveh izrazitih civilizacijskih pridobitev.
PrijateFs Pharmacy
St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. — AID FOR AGED PRESCRIPTIONS.
MALI OGLASI
HIŠA NAPRODAJ
Enodružinska, 6 sob. V prvovrstnem stanju. Z aluminijem opažena. Garaža in druge ugodnosti. V Collinwoodski slovenski naselbini. Za podrobnosti, pokličite 531-5235.
(24.26)
INSIDE - OUTSIDE WORK
Redecorating, painting, repairs of all kinds including plumbing & roofing.
Call 431-7240
(18-26)
ANDREW^KOZJEK
Gen’l. remodeling, ceilings, additions, garages, kitchens, & roofing.
Call 481-0584 or 092-0633
(21-39J
HIŠA NAPRODAJ
6-sobna enodružinska z garažo za 1 '/2 . avta, v collinwoodski okolici. Kličite 481-0509 med 6. in 8. uro zvečer.
(23-30)
K-Pad
Newly reconditioned, with rubber pad and circulating pump to provide warm heat to individual in sick bed. Same as used in hospitals. Call 431-0628 for price. Reasonable.
(x)
ACCOUNTING OFFICE
Full or Part time. Typing required. Must understand Slo-. venian or Croatian. Call bet. 9 a.m. and 5 o.m. — 881-5158.
(X)
HOUSE FOR SALE
3 bedroom bungalow. Appliances, basement, attached garage. E. 185 — Villaview area. To settle estate.
Call 486-3308
(24-32)
Young couple looking for rooms in St. Vitus area.
Call 881-8353
(25-28)
WANTED
Reliable person to work in Dry Cleaning Plant. Diversified duties. Good atmosphere 6 hours a day, 5 days a week. Excellent opportunity. Ask for Dee only, at 449-5769 or 231-4057.
(25-28)
SLEEPING ROOM
AVAILABLE
E. 53 St. Clair area.
431-2798
(25-28)
OPEN HOUSE SUN. 1 - 4 pm
1572 E. 254 St. $45,900. 3 bedroom bungalow, alum, sided, excellent condition.
Call Evelyn Kosanovich
481-7617
(25.26)
HOUSE SALE
3 rooms furn., 25 inch TV, baby furn, Queen sofa-bed, much misc. Excell, condition.
481-6188
(26-28)
ZA SMEH
Dva avta se zaletita. Voznika čakata na policijo.
Prvi izvleče iz žepa steklenico žganja in jo ponudi drugemu:	“Naredite nekaj po-
žirkov!”
Drugi res nekajkrat potegne iz steklenice. Potem vpraša prvega: “In vi ne boste pili?’'
“Bom,” odgovori ta, “a šele po pihanju balončka.”
------o-----
Poravnajte naročnino pravočasno l
EVROPA JE TOO! SLOVANSKA
Najbrž se bo ta naslov komu zdel nekoliko nacionalistično ali vsaj panslavistično obarvan. In vendar ni tako. V sebi nosi vse tiste cilje in želje, ki so nagnile papeža, da je s posebnim apostolskim, pismom, ki ga je izdal zadnji dan preteklega leta, postavil slovanska apostola sv. Cirila in Metoda ob sv. Benediktu za sozavetnika Evrope. Posebej zanimiva je utemeljitev, ki vsebuje verski in kulturni ekumenizem in potrjuje različnost poti v kulturno razvitost in krščanstvo. Papež pravi dobesedno takole:
“Evropa je dejansko po svoji zemljepisni razsežnosti sad dejavnosti dveh tokov krščanskega izročila. Temu je treba dodati dve različno oblikovani, a med sabo dopolnjujoči se kulturi. Sv. Benedikt, ki je s svojim vplivom zajel ne le zahodno in osrednjo Evropo, temveč je po benediktinskih samostanih segel tudi na druge celine, je v središču tistega toka, ki prihaja iz Rima, od sedeža Petrovih naslednikov. Sveta solunska brata pa prispevata starodavno grško kulturo in izžarevata duha carigrajske Cerkve in vzhodnega izročila, ki se je tako globoko začrtalo v duhovnost in kulturo tolikerih ljudstev in narodov vzhodnega dela evropske celine.”
Papež Janez Pavel II. se je najbrž precej dolgo pripravljal na to razglasitev, saj ob koncu apostolskega pisma pravi: “Zato ob polnem spoznanju in po treznem premisleku v polnosti svoje službe, svoje apostolske oblasti in v moči tega pisma za vedno postavljam in razglašam za sveta sozavetnika vse Evrope pri Bogu sveta brata Cirila in Metoda.” Vsekakor je bila njegova odločitev pogumna. Življenje in delo svetih bratov je Evropi in svetu dobro znano (tudi po zaslugi našega uglednega profesorja Grivca, ki ga papež v pismu tudi navaja), znani so tudi zapleti v zvezi z njunim misijonskim delovanjem. Cirilu je bilo najhujše prihranjeno, saj je še mlad umrl v Rimu. Metod pa se je vrnil v Panonijo kot škof, veliko trpel, se znašel v nemški ječi in šele zelo odločen papežev poseg ga je spet spravil na prostost. Vse skupaj je kljub veliki časovni odmaknjenosti pustilo nekatere grenke usedline. Prav gotovo Janez Pavel II. s tem imenovanjem ni hotel oživiti starih nasprotij med dvema velikima skupinama narodov niti med dvema krščanskima tradicijama. Nasprotno. Hotel je, naj bi sveta brata, ki sta prišla z Vzhoda, pomenila novo vez med Cerkvami in narodi. “Zato želim, da po usmiljenju presvete Trojice in na priprošnjo božje matere Marije in vseh svetnikov izgine vse tisto, kar leči Cerkve, kakor tudi ljudstva in narode. Različnost izročila in oblik bogoslužja pa naj bo predvsem dokaz medsebojnega dopolnjevanja, do katerega je prišlo ob skupnem duhovnem bogastvu.”
Cas za razglasitev ni bil izbran po naključju. Že v začetku apostolskega pisma papež navaja dve obletnici, ki padata ravno na leto 1980. 30. septembra 1880 je namreč papež Leon XIII. objavil okrožnico “Grande munus”, s katero je vso Cerkev opozoril na osebnosti svetih bratov Cirila in Metoda. Njuno praznovanje je razširil na vso Cerkev ter počastil njuno apostolsko vnemo. Lani je poteklo tudi 1100 let od drugega pisma, tistega, ki ga je papež Janez VIII. pisal knezu Svetopolku. V tem pismu je pohvalil uporabo slovanskega jezika v bogoslužju in ga priporočil, da “bi se v tem jeziku oznanjale hvalnice in dela Kristusa našega Gospoda”.
Ko je papež Janez Pavel II. v apostolskem pismu na kratko orisal življenje svetih bratov, je njuno delovanje povezal s sv. Benediktom: “Pred sto leti je papež Leon XIII. v omenjeni okrožnici Grande munos opozoril vso Cerkev na izredne zasluge sv. Cirila in Metoda za njuno misijonsko delo med Slovani. Ker je Cerkev v tem letu slavila 1500-letnico rojstva sv. Benedikta, ki ga je moj častitljivi prednik Pavel VI. razglasil za zavetnika Evrope, se je zdelo, da bo to zavetništvo nad vso Evropo še bolj poudarjeno, če velikanskemu delu zahodnega patriarha pridružimo posebne zasluge svetih bratov Cirila in Metoda. Za to govori mnogo razlogov tako pretekle kot sedanje zgodovine, ki imajo svoj teološki in tako imenovani cerk-venostni kakor tudi znanstveni temelj v sodobni zgodovini evropske celine. Zato želim, da bi se ob koncu tega Benediktovega leta in ob stoletnici Leonove okrožnice ovrednotili vsi ti razlogi s to razglasitvijo svetega Cirila in Metoda za sozavet-
Papeževo dejanje ima v prvi vrsti velik ekumenski pomen. Po toliko stoletjih razprtij med Vzhodom in Zahodom je drugi vatikanski cerkveni zbor naredil nekaj odločnih korakov v smeri krščanskega ekumenizma. Lansko leto pa sta obe Cerkvi začeli stvaren dialog na otoku Patmosu, o čemer je Družina obširno poročala. Posebej ta zadnji razlog papež v pismu posebej omenja in meni, da bi ta slovesna razglasitev lahko bila spomin na začetek temeljitega dialoga med Cerkvama.
Pa tudi vlogo krščanstva pri rojstvu Evrope skuša to slovesno dejanje pravilno ovrednotiti. “Ta razglasitev hoče biti hkrati tudi pričevanje sodobnim ljudem o odličnosti oznanjevanja evangelija, po Kristusu izročenega Cerkvam, ki sta se zanj trudila sveta brata, apostola Slovanov. To oznanjevanje je pripomoglo k povezavi in medsebojnemu spoznavanju različnih narodov porajajoče se Evrope in je današnji Evropi zagotovilo skupno duhovno in kulturno dediščino.”
Slovensko skupno romanje v Rim bo tudi zahvala Bogu in papežu, da sta naša apostola postala zavetnika Evrope. To dejstvo naj v nas utrdi našo osebno vero, hkrati pa ponos, da smo člani naše slovenske Cerkve in po njej vesoljne družine Kristusovih učencev. (Družina)