187. številka. Ljubljana, četrtek 19. avgusta. VIII. leto, 1875c SLOVENSKI NAROD. Uhaja viak dan, izvieuij, ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posli projeman, 21 avatro-ogerske dežele za ceio leto 16 gold., za poi leta 8 gold. ta detri leta 4 gold. — Za LJubljano bre* pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na #om ne računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuja dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah rt za dijaka veija »liana cena in oicer: Za LJiblJans za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pasti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od cedri« ■topne peiit-vrate 6 kr., Če se oznanilo enkrat tiska, S kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi uaj ae izvole frankirati. — Bokopisi ae ne vračajo. ~ Uredništvi- je v Ljubljani na celovški ceBti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa1*. U ,t is vništ vo, na katoro naj se blagovolijo posojati naročnine, reklamacije, j'..-.nila, . j. -.tnmniscrativne reči, je v „Narodni tiskarni14 v Tavparjevi hUi Avstrijsko-nemško časopisje in Slovan-boritelj za slobodo. Slovan jo prijel za orožje. Slovan posvečuje blago in življenje za največjo dragocenost človeštva, za slobodo. Slovan hoče pokazati ljudem, ki ga do krvi jezdijo, da koče človek biti, a do konj ali osel, noseč človeka okrutneža, ki nin mesto ovsa, b i 6 in ostroge podaje. Slovan bije boj za idejo, za katero so najplemetitejši možaki člo vestva krv prelivali, za katero so največji ženiji vseh jezikov sveta peresa brusili, katerej so najlepše proizvode njihovega uma posvetili. Slovan na jugu Avstrije bije boj za slobodo za katere vrste boriteljev ima svetovna zgodovina Ic h valu h besedij; Slovan izvaja že niju Scb ill er j a besede : „ Ne i o, eine Grenzo hat Tvranneninacht, VVen iler Gedriickto nirgonds Kecht kann finden, Wcnn unertraglich vvird dic Last — groift er Hinauf getrosten Muthoa in don Hiuiniel Und holt herunter seino owigen Rochte. Zuiu letzten Mittol, wenn kuiu anderes mehr Verfangen will, ist ihin das 3chwert gegoben. Dor GUtor hikhstes diirfeu wir verthoidigen Gogeu Go\valt etc.u Slovan se je predrznil odbijati nož, ki mu ga turški despotizem na goltaucu drži ; zamorec, divjak, človek ledenih krajev, človek vsega ljubega sveta sme to storiti in pohvaljen bode malo v nemško-avstrij-skej žurnalUtiki, le Slovan, boritelj za najlepše blago človeštva, za oslobojenje od naj krutejšega drž. despotizma, ki gaje kedaj solnce obsevalo ne najde dobrih besedij pri Nemcu ! Poglejmo v avstrijsko - nemško časopisje, in kdor nema ježevega želodca, dobrega za vse strupe, temu se bode pri čitanji teh „pijonirjev slobode in kulture", želodec obrnol, kadar o hercegovinskej vstaji govore. Kar le more židovska duša ironije, zasmehovauja uboge raje utakniti v časopis, prinese ga. Kakor da bi bil turški despotizem uzor vsega državljanskega vladanja, vpraša se, kaj je neki krv doli tako razbunilo, vprašuje se po pravu vstaje! Iu nemška vladeželjna du£a z gnjusnim cinizmom razpravlja, da Avstriji „beračevu Bošnjakov, .^roparskega ljudstva" nij treba itd. Moj bog, tu je treba imeti Slovanu trdnih živcev, da ne popade kako tako grdo nem ško človeče, ter mu s par klofutami ne izbije živalskega sovr-ustva do druziu plemen! To je nemška kultura? Če je, zažgite hitro svoje klasike, Nemci, ti so po takem strup človešfcej družbi. Je tako ravnanje slobodoljubnih značajev ravnauje? Je to vaše slobodoljubno resno mišljenje, katero slobodo zmirom poudarjajo Nenici v teoriji? Hinavci ste. Pošteno slobodoljubje se gnjusom od vas odvrača, pošteno slobodoljubje z veseljem vriska, če vidi, kder bodi boj biti za obIo-bojenje človeka od despotizma, kar koli zva-nega. Robovska krv iz srednjega veka, v katerem so vaši germanski pradedje sveta pokazali, da Nemec najhujše robstvo strpljivo in pasje ponižno nosi brez mrmranja, vam še v krvi tiči, le količkaj prosta sapa kder bodi vam vaše ttrežajske nemške duše ostraši in vaša na nemŠkej zemlji najdena, omejena podložniška pamet v takih slučajih križe dela pred „hadičem" slobode! Nemec in slobodoljubje v praksi? Je-minej, za božjo voljo le tega ne ubiti; se da v službi za despotizem na miljone, da bi sam eno puško sprožil za slobodo, tega se boji, kakor hudič križa. 48 leto! Nemec je delal revolucijo, nemško slobodoljubje se je mešalo vanjo, zato je taku fantalinsko glavo nosilo. Nemec v boji za slobodo (in vzamemo najhujšega radikalca) se potolaži, kakor hitro mu vrže despotizem le par dobrih besedij. Nemec ne ve kaj početi veselja, če si je v „podložuiško" glavo zabil n. pr. izmi-šljenost: icb lan*' auf meine \Viener nicht schiessen. Nemec ne ve ceniti hlapčestva družili narodov in zarad tega tudi ze razume naroda, koji se bije za dragocenosti življenja in posebno ne razume iu ne če razumeti Slovana. Vzemimo avstrijsko nemško časopijstvo, razpravljajoče in motreče španjsko republiko pod Castellarom. Uže začetkoma mrzlo sočutje in pozneje apatija, prorokovajoča propad republiko in to zarad tega, ker nemška krv revolucionarni pot kot največjo krivico smatra. Nemec je rojen podložnik. Huda Hodba. Kako drugačna mogoča? Pod krvavim, vsemu svetu znanim in od vsega olikanega sveta zaničevanim turškim despotizmoni živi tužno Bkozi tol'ku let nekaj Slovanov. Vse pravo, kar ga ta ima pravi se: robstvo. Njegovo ime v evropskem jeziku: pseto, kakor se gladno in trpinčeno po turških mestih pote pije, in v ttm skozi več sto let tako vludauem človeku še nij ugasnola žrjavica po slobodi, človeku vre-dnej; ta človek, akoravuo do mozga izžet od barharja, spominja se, da je človek, človek, ki muc udeležti se slobode, kakor je vsaj drugod mej Evropci; in osamljeu bije boj za slobodo ; sam zapuščen od bratov, od bratov slobode človeštva, stopa na bojišče, na katerem so od zgodovine na prvo mesto postavljeni u. učenik i stavljali življenje za boljšo bodočnest vsaj njihovega potomstva. In če bi ne bil Slovan, bil bi prijatelj teg * ljud stva; kderbodi mi zibelkla, vriskal bi vsakokrat, kadar bi izvedel, da glave Bovražnika civilizacije, slobode padajo in žalil bi se, če bi videl, da iz krvi mučenikov slobode le raste trdnejše hidra despotizma. In kdo, ko-mnr nij robake krvi, ne bi tega storil! Le Nemec naš nema navdušenja za ;slo-bodo, nema sočutja za nje borilce in tudi ne za take, kakor so naši bratje v Heroe-govini; v mogoče slabem stanju roga se jim, — jestrežajski značaj. In to ravnanje ni Slovani zapomnimo, zapomnimo si nemško to brutalnost; kadar bode fraze mlatil o svojej kulturi in slobodi, kadar bode dokazival piavo njegovega učitelj-stva mej nami Slovani, kakor on hoče, pokažimo mu duri. Kulture, ki narod dela roba, nij nam treba; sloboda, kakor jo ta švabski kulturonosec v svojej krvi ima, nij črvivega oreha vredna, je škodljiva in kadar bode zaničljivo o Slovanih Nemec govoril, pokažimo mu na južne naše možake — bori telje za slobodo, kateri nijso v frazi, ampak dejansko možje, ki stokrat zopet visoko drže človeško slobodo. S—o Vstanek v Hercegovini in Bosni. Bošnjaci so tudi vstali! To je vesela novica, ki smo jo nže v zadnjem liftu v brzojavu iz Zadra prinesli, in ki se denes od vseh stranij potrjuje. „Obzor" ima telegrafična poročila iz Staregradiške, Broda, Kostajnice, in Siska. Videti je, da je bil ta upor organiziran in prej pripravljen. Uže pred 14 dnevi nam je naš dopisnik nod bosenske meje" s svinčnikom dve vrstici pisal, da se v Bosni vse pripravlja, dvomili smo tačas o istini, evo, sedaj se je pa na nagloma uresničilo. Sedaj ima vstanek ves drugi značaj. Ako Turčija nij mogla samih Hercegovcev udušiti, nego so rasli od dne do dne, koliko slabša bode sedaj, ko je tudi večja Bosna na noge skočila z geslom: ali slobodo ali smrt! — Ako se je prej uže mislilo, da Srbija in Črna gora morati na Turka udariti, ne moremo si misliti kako bi se ognili sedaj. Bližajo se veliki dogodki, bog daj enkrat Slovanu srečo ! V sledečem priobčujemo poročila, ki so nam došla. Vsa politična pozornost je sedaj edi'-o na up; r v Hercegovini in tudi v Bosni obrnena. Drugod je politična suša, za to moremo tudi zarad pomanjkanja prostora odložiti za denes navadni oddel političnega razgleda. Telegrami ,.SIov. Haroilu". /s Zagreba, 17. avg. *) Bosna se je pobunila mej rekami Sava, Una in Vrbas, vstajniki majo v svojej vlasti železnico od Novega na Banjaluke vzdolž Drine. Vse je vzru> jano. Srbsko ministerstvo je odstopilo, in to se tukaj tolmači tako, da je vojna mej Srbijo in Turčijo gotova ! Hercegovci so zavzeli mesto Goransko in Metokija. Bosanski vstajniki se sekirami branijo. *) Za zadnji list prekasno prejeli. Ur. 1» Zadra, 17. avg. Na Savi od tvrd-njave Novi, Kostajnica do stare Gradiške v severnej Bosni zgrabili kršćani za orožje. — Pop Zark (?) Hercegovac je vzel sinoči Turkom Gal a c. Na Kleku so bili Turki tepeni. Iz Sjrfjeta v Dalmaciji 15. avg. [Izv. dop.] Včeraj zjutraj uže je dobil ta bivajoči načelnik občino Metković brzojav: da je nad a vlada dovolila izkrcati so turškim vojnim brodom v Kleku. Ta novica je šla iz ust do ust z različnimi pridavki. Hotel sem vam to stvar brzojaviti, ali bolje mi se je zdelo čakati, da dobomo še kak dragi brzojav. Ali nij ga bilo od nobene stranij. — „Sto :ćajete" „je li istina" Jeste li čuo ?" je bilo prvo, kder sta se dva narodnjoka srečala. Nekakova preplašenost ali morda otožnost se je brala v obrazih vseh. Zvečer je doŠel parobrod iz Trsta in z njim nekoliko Srbov, mej njimi jeden častnik, koji so bili v našej čitalnici srčno sprejeti. Pripovedali so, da bo isto vest i,v Zadru Čuli, ter da je to istina. DeneH se tu isto trdi, ali brzojava še do zdaj (ob 2 po p61u dne) nemarno. Čal sem denes i to, da so turški brodovi uže došli, a da jim avstrijski podaniki nijso dali izkrcati se na suho, a da so na nje streljali. — Upam da bom mogel še kmalu istino poročati. 10. t. m. bil je pri Tibuski krvav boj, kakor brzojav pravi z dobrim izidom za vstaše. Daj bog i sreča junačka, daje istina. Dalje pravi brzojav, od istega dne, da so Turci popalili v okolici Trebinjskej 6 sel, izsekali 8 bolnih kristjanov na drobne kosce, odpeljali dvanajst kristjanov soboj v trdnjavo, o katerih gotovo neče biti nič više sluha ni duha, kajti bili so trpinčeni. — Kristjanska deca pobijati, kristjanske žene oskrunjevati in potem razmesariti, bolnike trp i u četi to znajo oni, za koje se potezajo p i j o n i r j i nemške kulture, pospeševalci omike (!) kojim je slovo: „sloboda" vedno v zobeh, kadar ne govore o Slovanih. Eto Vam pri Vas Švabe i kod nas Italjanel — A kakova lepa prilika je tu za vas mili kri-stjanski duhovniki, koji vedno vičete, da je „naša vera v nevarnosti" ako 8e snujejo obče koristne postave, ako se voli v ta ali oni zbor napreduj aški mož. Tu dajte za res zatirano kristjanstvo, ta daste v smislu onega kojega zastopate in ki je rekel: kar jim daste, to ste meni dali. 1» Zagreha 18. avg. [Izv. dop.] Bosna bo je tedaj tudi vzdignila in sicer na dveh straneh v isti čas: mej Dubico in Kostanjico na hrvatskej in pri ViSegradu na srbskej meji. Vstaja v Bosni je poroštvo, da se bodeti Hercegovina in Bosna otresli turškega jarma. Sedaj se bodo vstajniki v Hercegovini odehniti mogli. Turčija, nezmožna vstajo v Hercegovini udušiti, bode še nezmožnejša vstajo v Bosni in Hercegovini ob enem potlačiti. V celej Bosni nij sedaj niti 2000 turških vojnikov in meje so povsod odprte. Iz vsega se vidi, kako slaba je denes Turčija. Bosniške begove, spaje in age obhaja groza in strah. Boje bo naime, da bodo svoj zemljiščni poBed izgubili, ter da se bodo nemara na zadnje še celo v Azijo izseliti morali, če bo raja, kakor vse na to kaže, zmagala. Simpatije za vstajnike rastejo po celej Evropi. Posebno Italijani po Hercegovcem jako ndani. Črez Ankono gredo kanoni in 15O0O pnšek v Hercegovino. Garibaldijeva sinova Menotti in Riciotti in drugi glasoviti italijanski oficirji nabirajo Četo prostovoljcev za Hercegovino. Vse italijansko časopisje, izvzemši samo dalmatinske ustavo ver ne lističe, simpatizuje s Hercegovci. Berite samo tržaški „Oitadino", pa bo bodete prepričali. V zlatej knjigi nekdanje beneške republike je mnogo hercegovskih rodbin vpisanih v znamenje odlikovanja in častenja. Sploh je Hercegovina v prejšnjih stoletjih mnogo zvez političnih in kupčijskih z Italijo imela. In mejsobne simpatije kakor dogod-jaji kažejo, da še denes žive. Kako malenkostno in podlo pa pišejo dunajski in budim-peštski časopisi! Kjer koli se kak slovanski narod gane, naenkrat za-kriče : kamenajte jih ! Pasja Rlovanska para naj hlapčuje in službuje, naj robuje, naj nas s svojim znojem redi". Pa kaj bi o tem pisal, saj imate po celej Sloveniji dosta domačih Turkofilov nemSkutarjev. Da jih le sram nij svojih zaveznikov! Kedai bodo vendar slovenski turkofili začeli denarne prineske za svoje prijatelje Osmanlije nabirati, katerim je denarja bogme veliko več potreba, nego Hercegovcem, in to jim avstrijska vlada gotovo no bi branila, kedaj le bodo slovenski nemškutarji nabrali legijo, ter jo Turkom v pomoč poslali. Sedaj je čas, sedaj naj Turčinu pomagajo. Na bojišči bi se grdo ogledali 8 slovanskim junaštvom. Za Turke bi slovenski tarkofili in z ujmi avstrijska vlada pustili veljati genovsko mejnarodno konvencijo; za „pasjo paro" Hercegovce pa ne velja! Slovenski tarkofili znajte, da pride tudi za vas prej ko slej Bodni dan, kakor je prišel za vaše zaveznike v Bosni in Hercegovini. Da vas le sram nij! Jugoslovanska lavina se je začel« valiti, niti diplomacija niti turško-azijski bataljoni je ne bodo ustavili. Če začne Vezuv goreti in lavo bruhati, ga niti celega sveta sile ne morejo ukrotiti, in ravno tako je denes i Jagoslovanstvom: nobena sila ga ne bo več ustavila. Naše suženstvo brojimo po sto in po tisočletjih. Dosta ga je! Osoda nas na Bvojem kolesu v viš vzdiguje naše tlačitelje pa ponižuje. Denes velja: nrajŠe umreti nego sramotno živeti!" Zopet beseda o našem šolstvu. Iz Notranjskega, 7. avg. [Izv. dop.] Šola, posebuo naša ljudska šola, je često predmet razmotravanja v raznih listih. Eni pravijo, da naše ljudsko šolstvo napreduje, da se omika širi mej narod hitreje in globlje je, nego v prejšnjih časih, premda priznavajo, da nij še vse tako, kakor bi imelo biti, — drugi pa naravnost trdijo, da je denaŠnja šola mnogo slabejša od nekdanje, ter da nikakor ne ustreza svojemu namenu. Prvi menijo, da moramo napredovati na potu, po katerem smo začeli hoditi, to je, pripoznati nove šolske postave, skrbeti za njih izpolnovanje, prizadevati si, da se popravijo, kjer se ne izkažejo dobre, in popolniti je, kjer so pomanjkljive; drugi hočejo, da se vrnemo na stari zapuščeni pot, da postavimo narodno šolstvo zopet pod vodstvo in nadzor duhovnov, ali kakor se navadno reče: cerkve. Edino to, da duhovni nemajo več vsegamogočnega vpliva na šolo, naredilo je iz njih nasprotnike šolstva, in zato sedaj gledajo le, kako bi kje kako napako iztaknili, kako bi šoli škodovali, kako bi staršem veselje vzeli do pošiljanja otrok ▼ šolo, kako bi otrokom šolo prifltndili, in je pustili iz šole nevedno, kakor so nevedni v njo prišli. „Ce nij šola, kakor jo mi hočemo, bolje, da je sploh nij; in ako uže mora biti, naj bo, kolikor je mogoče, — slaba," — tako mislijo in tudi envorijo k lerikal ci, nekateri naravnost, nekateri po ovinkih. Mej poslednje spada g. TJnenski, kateri po „Nov." I. 31 svojo modrost „po sveta" pošilja. Naše šolstvo imenuie lupino brez jedra, ker je „brez-versko." Zakaj naši klerikalci našo ljudsko šolo, v katere j s otroci nobene reči toliko ne u?6, kolikor veronauka, imenujejo hrezversko, teea ne razumem. — Kadar so poklicani starši na odgovor, zakaj ne pošiljajo otrok v Bolo, čuje se pogosto ti-le izerovor: rKaj ga bom pošiljal v šolo, saj rna brati katekizem in mašno (molitvene) bukvice, več mu pa nij treba." Kaj ne, gospod „Lipenski," to vam je iz srca govorjeno? Kmetski ot-oci naj so naučijo brati, potem pa naj se ne učijo drnzega, nego molitvena bukve. — potem bo šola — „ verska." Dalje toži g. „L.FU da so šole na kmetih in po mestih enako uravnane. Gosp. pisatelj gotovo nij pregledal učnih načrtov za eno- in dvorazrodne Šole, kakoršne so na kmetib, in za tri- in štirirazredue, katere bo po trgih in mest'h slovenskih. Sicer se nam pa zdi misel, da se mora v ljudskih šolah porlnčevati le to, kar jo (no pisateljevih mislih) kmeta potrebno, — nespametno. Kdo ve, kaj bo iz otrok, ki obisknjeio ljudsko šolo? Ali iz kmetskih otrok ne morejo postati rokodelci, obrtniki, trgovci in udje drnzih stanov ? pPa naj gred6 v mestne šole," odgovarja g. „Lipenski." Tega pa menda g. „L." vendar ne misli resno, da bi se otroka, predno jo začel v šolo hoditi, odločil prihodnji stan, zatorej nečemo dalje govoriti o tem. Na dalje fle pisatelj topoti, ker se ne-marneži, kateri bolj za dobro izrejo svoje živine skrbč, nego za dobro odgojo svojih otrok, ter istih ne poSiljajo v šolo, z globo kaznujejo. „To nij krščansko," pravi gosp. rL." Kmet ne more izhajati, ako ma otroci v šolo hodijo, mesto na poljska dela, — meni on. Kaj porečete k tema? — Pisatelj teh vrstic je iz lastne izkušnje prepričan, da poglavitna nzroka uboštva našega ljudstva sta: nevednost in t'sto nesrečno gospodarstvo, ki skrbi le od denes do jutri. — Kdaj ste slišali, da se je kdo kesal, ker je v šolo hodil in se kaj nanČil? To pa lahko vsak dan slišite, kako se možje pritožujejo, da nijso imeli prilike, hoditi v šolo, in kako je onim Žal, kateri bi bili lahko hodili, pa nijso hoteli. — Šole širijo poduk io napredek mej narod, in le ta dva bosta zboljšala gospodarstvo in pripeljala narod do blagostanja. Kdor je prijatelj naroda in njegovega blagostanja, ta naj ne govori v „Novicab," niti drugoj: „Glej kmet, kako nekrščansko delajo b toboj; otroke, katere sobi izrejaš, pošiljati moreš 8 polja in pašnikov v šolo, in če jih ne pošiljaš, kaznujejo te ;u — temuč, koder hodi in kjer pride v dotiko s kmeUkim očetom, vnema naj ga za šolo, rekoč: „prijatelj, bodi dobrotnik svojim otrokom ; pusti, naj si nabirajo zakladov, katerih jim ne bo mogel nikdo vzeti; pošiljaj je v šolo; stokrat je večja korist, ako hodijo redno v šolo, nego škoda, ako se poljskemu dela ali Živini par ur na dan odtegnejo. Slednjič Želi pisatelj, naj bi se zopet vpeljale konecletne preskušnje in darila. No, zoper preskušnje bi mi nič ne ugovarjali, ako bi se uravnale tako, da bi ne bile vse ■ drugo nego preskušoje; tudi to se nam zdi premisleka vredno, da bi se zopet pridni učenci z darili ie k večje j pridnosti vnemali, — toda darila ne bi smela leto za letom biti le podobice svetnikov in molitvene* bukvice. Tiskovna pravda „Laibacher Tagblatt-a". (Dalje in konec.) Sodišče pak Rklene, da se spričevala, zakaj je bil Spitaler od profesure odpuSčen, ne bero, češ, da to ne spada sem. Po končanem dokazovanji se izdelajo vprašanja za porotnike. G. Kreč povzame potem besedo, da ob kratkem motivira, zakaj je moral tožiti, namreč, ker se je videlo, da mu hoče „Tag-blatt" kot narodnemu uradniku škodovati. Ako se urednik izgovarja, da so bili tačas bnrni časi zarad trgovinskih volitev in se je na „Tagblatt" udarjalo, pravi Kreč, da prvič on za svojo osobo pri teh volitvah nij imel nič opraviti, drugič pak se nTagblattnu nij nič zgodilo, a pač je bil „Slovenski Narod" kacih šestkrat konfisciran. — Tukaj me je napadala politična stranka, da bi me ob kruh spravila. Dr. MoŠe: Gospodje porotniki, gospodje sodniki! Sicer ste vajeni ta soditi o umorili, napadih na življenje. Denes imate sodit1 o napadu na čast. Nij mi treba vam čestitim možem razkladati, kaj je Čast, da je to najvišje, kar si človek ohraniti skuša; da mož ženo, otroke zapusti a si svojo čast ohraniti izkuša, da vse premoženje izgubi ako svoje poštenje reši. Opominjam vas izreka slavnega Britanca: Dobro ime je najdražji biser možu; vzemi mi denar, premoŽenje je bilo moje, sedaj je tvoje; a vzemi mi čast, in ti se nijsi obogatil, mene pak si o si rotil." O tem in tacem dejanji boste vi, gosp. porotniki denes sodili." Zastopnik tožiteljev potem razvija in dokazuje po dotičnih člankih razžaljen j a. Kar se tiče prič, pravi, da nobeden izmej onih, kar jih je toženec pozval, da bi zanj govorili, nij mogel resnice tega dokazati, kar je v članku rečeno. Zlasti Vestenek in Ko rinski sta sicer splošne sklepe delala, ali ko sta bila vprašana, nijsta se nobene besede „domislila". Vsi dragi puk jednoglasno pravijo, da Kreč nij druzega rekel, nego „po domače jim povejte pa bodo šli", in zato je bil napadan. Vse se na zadnje opira na Lasnika, a to je list Lasnik, ki ga denes še sem nij, da si bi ga trebalo. Vestenek trdi, da je Kreč zabavljal na „Feuenvehr". Ali odličen ud tega društva, jeden načelnikov „Feuenvehr" g. Končar je bil bliže nego Vestenek, pa nam nič jednacega ne pove. Končar je ta gotovo nepristranska priča. Isto tako najbližji Pakič nij nič onega slišal, kar pl. Alpi pravi, daje Čul, da si sam pove, da niti slovenskega jezika ne umeje, v ka terem se je baje „rezoniralo". Spitaler obžaluje, da ga ne sodijo njegovi rojaki in privrženiki njegove stranke, ter govori od početka kakor da bi bil njegov list, kateremu je vendar vse dovoljeuo, vsak teden dvakrat konfisciran, češ, da je v Avstriji teško novinariti zarad dvakonič-nih paragrafov. Vlada in parlament zatirata tiskovno svobodo; novinarstvo se napada z orožjem, proti kateremu se braniti ne more. Vsak, ki ima javno službo, meni da ga ne sme nihče prijeti, precej je v svoje j uradniš-kej česti razžaljen. . . Svoje priče imenuje „die angesehendsten Manner der Stadt" in naposled pride na uradništvo, pri katerej priliki stavek izgovori : ndie Beamtenwelt ist die Ilauptstiltze der Verfassungspartei". Potem se huduje na narodne časopise in nazadnje govori dolgo apologijo na Feaenvehr in za korist tega društva. Supan govori bolj iz paragrafov in pobija tošbo iz piridičnega stališča. Pri tej priliki mu uide Btavek, da imenovanje „ein roher Gesaelle" nij nič razžaljivo. Dr. Moše odločno odbija Spitalerjevo obžalovanje ,da ga njegovi rojaki in pristaši ne sodijo, ker takaj gg. porotniki nijso prišli kot Slovenci ali Neslovenci nego kot za-prisežni poštenjaki, možje in Avstrijani. Dokazuje, da hoče Spitaler le za sebe tiskovne svobode. Izid pravde smo poročali. Porotniki so z 11 glasovi proli 1 rekli: kriv. Vsled tega bi bil imel obtoženec obsojen biti od 6 mesecev naprej. Ali sodišče je, oslanjaje se na §., ki določuje da smejo sodniki izpre-meniti sodbo porotnikov, ako je jasno, da so se ti „motili", sklenilo zatoženca od več priterjenih porotniških obsodeb oprostiti, t. j. več vprašanj, katera so porotaiki z „da" potrdili, zanikati, in tako je Spitaler dobil le 14 dnij zapora in „ker je izdelovanje lista drago" le GO gld. kavcije. Tožitelj bi imel tudi jeden del tožnih stroškov nositi. Dr. M o h ć je v imenu tožiteljevem vložil priziv proti tej sodbi. Dopisi lz št. ItuiMTtti na Dolenjskem 14. avg. [Izv. dop.] (Dr. Škedel, Dolar, cel št. Ruperški pomnoženi krajni šolski svet contra — — okrajnemu glavarju Schon-wetterju in drugemu razredu šole št. Ru-perške.) V 64. štev. „Slov. Nar." se je obrazložil način, kako se je na Dolarjev nasvet vpeljala v Št. Ruperške šole edini razred nemščina; v istem dopisu se je tudi poročalo, na kakov način se je storil sklep, pomnožiti šolo št. Raperško z drugim razredom, da bi se moglo v nemščini vspešneje podučevati — na drugih stroške; isto tako se je povedalo, na kakove zapreke je trčila D. nakana pri g. okr. glavarju Seli., v 124. štev. se osvitljnje, da je št. Ruperški občinski zastop, njemu na čelu g. D. vložil protest zoper — dvorazredno št. Raperško šolo na u b i" i n h k c stroške; isto tako se je uže poročalo, da je oni protest bil brez-vspešen, da ga je g. Sch. popolnem ignoriral, ter deželni šolski svet prouzročil, ka je on opiraje se na prvi sklep krajnega šolskega sveta v št. Rupertu, njema poslal poziv, ka se ima na občinske stroške stanovanje za drugi razred, za učitelja itd. prirediti ; zopet v dragoj številki „Slov. Nar." (ne spomuim se več, katera) se je poročalo, da se ima bodoče leto drugi razred šole št. Raperško otvoriti. Eto v kratkem obseg obravnav, sklepov in protesta prouzročenih vsled „pretiranc, neprenesljive nemškuta-rije Dolarjeve in njega ostre graje vredne nepremišljenosti in neizkušenosti v šolskih stvareh." Da so kmetje 8 takim izidom št. Ruperške šolske zadeve jako nezadovoljni, je očito. D. je z nehvalevrednim načinom kmetom št. RuperŠkim usilil dragi razred z namero, da se nemščina in s tem prevzetna nomškutarija ukorenini in razširi. Kajti, da bi bil resno mislil na dragih stroške kot št. Riperških občanov prusko-nemške nakane uresni "iti. mu ne verjamemo. Ali pak res tako slabo pozna šolsko postave, ako-pram jo nže tako dolgo v krajnem šolskem svetu ? Potem je to znak, da je silno n e-vedru v šolskih stvareh, ker se niti za „nove šolske postave" no briga, ter da so mu one „kvarg", a le prusomanija glavno načelo ; ali pak je hotel izven postave izvršiti „slavni" Čin, s katerim bi se bil oslavil v analih germanizajoče stranke, delajoče edino le v svrho, da se postavi vse Slovan-stvo v nenasitljivo žrelo tevtomkega moloha, da se preparira naša nada, naša mladež za kraljestvo „pobožnosti in brumne nravi?" — Našemu kmetu takovo počenjanje uže preseda; polagoma mu gine megla, 8 katero je omračilo nemčurstvo njegovo čelo. Ne daj a se več komandirati po ljudeh, katerim je blagost ljudstva prazna, slepilna fraza. O tem se nveraje polagoma. Gorje, nemčur, kadar se naš kmet predrzne uvideti, da si ga porabljal le za korist tujstva! I kmet naš se začenja uže brigati za kaj druzega, nego za samo nemčurstvo! Dotaknil si se njegovega žepa, nemčur, in za tega je tanko-čatljiv ! Do tega je moralo priti, in prišlo je, a kjer še nij, bode tudi v kratkem. — Kratko in malo, Dolar in nemškutarji, vsi so si naklonili nejevoljo, gnjev i u mrz našega kmeta. To D. čuti. Vide, da mu „zvezda" neizproBljivo ginja, poprimlje se še zadnje steblike. A on je preslab, da se reši sam. Morajo ma priteči še drugi na pomoč. Dr. Škedel, ustavovernež z dušo in telom, proži mu roko. Njega najame, da še enkrat seBtavi „silovit protest" zoper sklep okrajnega glavarja Schonvvetterja in deželnega šolskega sveta. Vsi občinski odborniki, vsi udje krajnega šolskega sveta morajo pritrditi 8 podpisom lastnoročnim za-htevanjem dr. Skedelnovim in Dolarjevim. Da protest gotovejše doseže svoj cilj in namen, pošljejo ga kar naravnost na deželni odbor, (bali so se namreč, da jim g. Schon-wetter tudi drugi protest vrže „ad aeta" kot prvega, in to bi bilo njih brezno), a g. okr. glavarju pošljejo lakoničen oglas, da so poslali protestna dež. odbor. Gosp. okrajnega glavarja KrSkega ta način objavljenja razsrdi. Videči, da mu celo ustavoverni pristaši ne zaupajo več, vskliknil je patetično : „Ich habe doch gedacht, dass Dr. Skedel und Dolar zu meiner Partei h alt en." (Nicht vvahr, Ilerr Schomvetter, die Eattiiu8chung ist bitter. Pis.) Dež. odbor je bil torej zadaje pribežališče št. Ruperških ncmčurakili glavaČev! In od tega — munda ker je večina narodna — nadejajo se rešenja. Mislili so ipak dosledno logično. Narodni dež. odbor mora nemčursko šolo ovreči! A ta nada jim splava po vodi — zopet v dež. šolski svet. A dež. šolski svet ne bode dajal sam sebi zaušnic! Protest se vrne 4. avg. na krajni šolski svet v št. Rupert, a kar sta okr. glavar Schonwetter v Krškem in dež. Šolski svet v Ljubljani sklenila, pri tem mora ostati. Torej vsi Dolarjevi protesti za nic, dr. Skedel, Dolar in vsi oni uemškutarji, ki so za prvi Dolarjev nasvet glasovali, strasno bo blamirani, a zmaga je ipak SchC>mvetterjeva. O posledicah tega čina prihodnjič. Iz <- roUel jNKegl* mo§til na slovenskem Štajerskem. 15. avg. [Izv. (lop.j Po doljnem Štajerskem, osobito pa v Savin-skej dolini je letošnja letina zelo slaba. Nadejali smo se sicer slabe mlačve, kar nam je huda toča prouzročila, kakor je bilo, v „Slov. Narodu" uže povedano. Izpala pa je proti vsema predsodu. Žita je tako malo, da ga ne bodemo imeli nič za domaČo rabo, nič za prodati in še za seme ga bode treba kupiti. Tadi ajde bode zelo malo kajti ona se seje navadno tam, kjer je poprej rež ali pšenica rasla. Zdaj pa bode nam še zadDJo nado, zadnji pridelek žito nadomestiti, zadušilo. Koruze ne bo veliko več ko za domačo potrebo dovolj, okolo St. Petra in Žavca pa še morebiti ne. — Zadnja nada je torej krompir. On nas zna rešiti od matarijalne pogube ali pa še celo lakote. Ljudje, kojib nada je bilo le žito, so netolažljivi. S čem te velike davke plačevati in se preživeti, to je pri tacih okoliščinah za kmeta veliko vprašanje. Skozi saviiihko dolino zdaj delajo brzojav, ki bode baje kmalu dokončan, koji bo vezal Kamnik s Celjem resp. direktno z Mariborom. Postaje bodo, kakor je do sedaj določeno; v Žavcu, St. Pavlu pri Prebolda in na Vranskem. — Govori se, da mislijo b to vejo po tem še gornjo savinsko dolino zvezati. Vročino imamo velikansko, Savina ima uže ob 10. uri do polu dne 20° gorkote. — Ker ima tadi zdravilstveno moč, jo tudi tujci obiskujejo. Domače stvari. — (Imenovanje.) Koncipist finančne proknrature kranjske dr. K. Kiiling je imenovan za komisarja pri c. kr. okrajnem glavarstva v Krškem. — (Dimičeve „Geschichte Krains") je pri Bambergu v Ljubljani izšel dražega dela drugi vezek, ki obsega kranjsko zgodovino od 1. 1493 do 1564. Z nova opozorajemo na to delo. — (Vabilo.) Začetek meseca septembra namerava pevski zbor ljubljanske čitalnice napraviti izlet na Šmarno goro in v Šent Vid. Oospode pevce vabi v pogovor zarad omenjenega izleta in k skušnji v petek dne 20. t. m. Pevski odbor. • isi »ii :> ud m i uitttruci j«-: G.—i— v Vipavi 55 gld., Franjo Kapus v Colji 5 gld., dr. K. v C. 5 gld., M. v Gornjem gradu 7 gld., Š. v Žavci 'JO g/ld. Sprejeli in storili po vašej želji. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni Revalesciere k Barry 17 /iOfl(/ONN. 28 let uže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdra- rila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodca, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato Hlo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, iuruenje v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih, otožuost, diabet, trganje, shujšanje, bledičieo in prehlajenje; posebno se priporoča za dojeneo inje bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi Bpri-ftevala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, tdravilnega »\ etnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campoella, prof. Dr. Dčde, Dr. Ure, grofinje Castle-ituart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih obod, se razpofiiljava na posebno zahtevanje zaBtonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. W u r ze r j a, Bonn, 10. jul. 1852. Revalesciere Dn Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t. d. pri kamnju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v icalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistib In mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in In neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in pranih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu, (L. S.) H n d. \V u i/, o r, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev. "VVinchoster, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Kevalesciero je ozdravila večletne l nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem bo sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina. Berolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam gledč Revalesciere du Barry {•estransko, najbolje spričevalo. Dr. Angelstein, taj ni sanit svetovalec. M o n t o na, Istra. Učinki Kevalesciero du Barry so izvrstni. Ferd. Clausberger, c. kr. okr. zdravnik. ( Spričevalo št 76.921. Oborgimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj pati en t, kl je uže bolehal 8 tednov za Btraš-aimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij uogel, j° vsled rabe Vaše Revalesciere du Barry po-Dolnama zdrav. Viljem B ur kart, ranocelnik. Št 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi prolosor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „B e r 1 i u e r Klinische Wochenschrlftu od i. aprila 1872 to le: „Nikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Kova lenta A ranica" (Revalesciere). Dete je v L mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bij uvalo, kar vsa zdravila aiJBo bila v stanu odpraviti; toda Revalesciere gaje uzdravila popolnoma v 6 tednih. St 7y.810. Gospo vdovo Kleinmovo, Diisseldorl, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji. Št 64.210. Markizo de Brehan, bolehajo sodem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujšauji in bipohondriji. Št. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre-oa v ljenji, nespanji iu huišauji. S t. 75.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, sluša telja višje javne trgovinske akademije dunajske, na ikoro breznadejni prsni bolečini in pretresu Čutnic St 75.877. Flor. KCllerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tišČanji v prsih. St. 75.928. Barona Sigmo 10 letne hramote na rokah iu nogah i t d. Revalesciere je 4 krat tečneja, nego meso, ter 10 pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrane. v j*h\h.aetifc policah po pol funta 1 gold. 50 kr , . rum 2 groid. 50 kr., 'J funta 4 guid. 50 fer., 5 hm ov 1Q gold,, 12 '. unio v 20 gold., 24 funtov 3f> gold., • I-iovttlpscier-j-Biecuitoa v pušicah a 2 gold. 50 ki ji * gold. 50 kr. — Revalesciere- Uhooolatee v praln h v pioJčicaii ta 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold .0 iu., it> ca* -l gold. 50 kr., v prahu ta 120 ta <()