Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljsko izdtija celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. b/lll Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996. 2994 in 2050 H nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za insertite; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Izhaja vsak dan zjuiraj, razen pondeljka in dneva po prazniku Mar še m zadosti? »Slovani! Italija, mogočna država velike svobode, vam bo dala enake pravice kakor svojim lastnim pripadnikom. Dala vam bo šole v vašem jeziku in to v večjem številu, kakor ste jih inieli pod Avstrijo. Vašo vero bomo spoštovali, ker je katoliška vera, vera vse Italije. Slovani, bodite uver-jeni, da bo Italija skrbela za svoje državljane, pa naj bodo tj katerekoli narodnosti!« V imenu Italije je te obljube dal Slovanom general Petiti di Roreto, prvi guverner Julijske Krajine, v svojem proglasu, ki ga je ukazal nalepiti po vsem Primorskem in ki ga je razneslo vojaštvo po slovenskih hišah novembra 1918. Iste državljanske pravice, spoštovanje vaše vere in več šol kakor Avstrija! Te obljube je ponovil v imenu italijanske vlade minister Tittoni pred parlamentom, ponovil jih je '.udi italijanski kralj v svojem govoru ob otvoritvi parlamentarnega zasedanja 11. junija 1921, ko so -ilovenski in hrvatski poslanci prvič prestopili prag rimske zbornice. To so bile obljube. Slovensko vas so zažgali fašisti, ljudem ne puste, da bi gasili, pretepajo jih, ker so hoteli rešiti zadnje kose obleke iz ognja; ženske s svežnji rešenega blaga so se zatekle v cerkev, toda fašisti jih izganjajo. Deset, dvajset, da, včasih pride tudi dan, ko se tudi več oseb v smrtnem strahu pribori čez mejo, da se reši milič-nikovega kopita. To je resničnost. Kalvarija našega ljudstva se je pričela že dne 24. maja 1915, ko so prve italijanske granate padle na njegove domove, in je moralo v begunstvo pred temljelačnim tujcem. Po italijanskem polomu pri Kobaridu se je vrnilo na ruševine, se zarilo vanje in ni se ustrašilo žrtev, ki jih je zahtevalo neraz-streljeno strelivo. Kmalu so vstali novi domovi, trta jc zopet rodila. Oktobra 1918 je za hip posijalo solnce svobode. Morda samo zato, da bi se po svitanju zdela tema še hujša? Ko smo se mi veselili svobode in polagali temelje novemu življenju v lastni državi, se je ta m doli z italijansko okupacijo pričelo uničevanje vsega narodnega premoženja, ki so si ga naši pridobili v zlati dobi kulturnega in političnega preporoda, v goriški pomladi, ki je zavela v času ljudskih taborov, in vsaka politična, kulturna ali gospodarska zgradba, ki so jo žilavi narodni borci po vojni s čudovito vztrajnostjo postavili na noge, so jo italijanski oblastniki zrušili. Liberalne vlade so rade zatisnile eno oko in pustile prosto roko fašističnim četašem; ko so ti prišli na oblast, je četa-itvo z bombami, požigi in ricinoviin oljem prenehalo, ali zalo se je nasilje uzakonilo in ves državni birokratični aparat se je postavil v službo iztrebljanja slovanske manjšine. Uničujoči plameni so zajeli narodne domove v Trstu, v Rojanu, Barkovljah. pri Sv. Ivanu in v Pulju, pogorele so vasi Krnica, SegotlČi, MnPkovIje in Drcžnica. Druge prosvetne domove so fašisti zaprli ali kralkomalo zasedli. 550 slovanskih ljudskih šol je poitnlijančil minister Gentile s kratkim odlokom, poleni ko so bile srednje in druge strokovne šole že davno zaprte. Tem poitalijančevalni-cam so italijanske oblasti dodale še 150 otroških vrtcev, ki ugrabijo slovenskim staršem otroka že pri tretjem letu. V imenu dvatisočletne civilizacije so fašistična oblastva razpustila Prosvetne zveze v Gorici in Trstu ter 500 prosvetnih društev in z zasego zadružnih zvez v Trstu in (ioriri podrla glavna stebra slovenskega in hrvatskega gospodarstva v Primorju; danes je krasna zadružna organizacija s 300 zadrugami in posojilnicami v razsulu. Do leta 1929 je fašistična vlada zatrla 15 slovanskih časopisov in mesečnikov ter lansko leto še zadnje tri, ki jih je dovolil sam Mussolini. Na lepakih, s katerimi je guverner Petiti di Roreto napovedal Slovanom v Italiji raj, se le.pivn morda še ni posušilo, ko je on sam odredil internacijo Slovanov v masi in ni prizanesel niti škofu Mahniču. Samo duhovnikov je moralo 42 v pregnanstvo ali ječe. Danes gineva na otokih v pregnanstvu 05 Slovanov, meti katerimi je en duhovnik. Italijanski sodniki so do danes prisodili Slovanom okoli 1500 let težke ječe ali konfinacije. Samo izredno sodišče v Rimu je 77 Slovencev in Hrvatov obsodilo na 645 lel ječe. Gortan, Bidovec, Miloš. Marušič in Valenčič so v boju za svobodo žrtvovali svoje življenje, da ne omenimo Šlran-cerja iz Ajdovščine in drugih, ki so padli za časa fašislieuega felaštva. Vse Slovane je Italija vrgla i/, državnih in občinskih služb, 1000 učiteljev lei nešteto duhovnikov in redovnikov je moralo v svet; slovenski uradnik ni niti v zasebni službi varen pred policijo. Me je narod v Evropi, ki bi vztrajal v tem peklu? Fašistične oblastnike, ki so se pred leti sa-moVavesIno hvalili, da po desetih letih ne bo več slišali slovenske govorice na Primorskem, draži la liha odpornost iu vdano prenašanje strašne usode čedalje bolj, tako da so izgubili že vse živce. Ves državni »parat z izrednim sodiščem na čelu pre-poča- i pesi nje po njihovi dosedanji izkušnji. Zato so dali zopet svobodo fašističnemu četažtvu, da z ognji'm in mečem iztrebi slovenski in hrvaški ži-;elj. Kakor so nekdaj gorele islrske vasi, tako so sedaj zgorele Strane. Fašistične mase se zopet navajajo k četaštvu, zato svečana proslava požiga Narodnega doma v Trstu, odtod knjiga ^Bistvo fašističnega Četaštvu , v kateri požigalec Fr. Giunta, tajnik ministrskega predsedništva, slavi fašistične pogrome proti Slovanom za časa njegovega samo-ouštva v Trstu. Slovensko ljudstvo je treba kralkomalo iztrebiti. Zalo se je pričelo odpuščanje slovenskega in hrvatskega delavstva v masah, zato je moralo 200 idrijskih rudarjev nn cesto, zalo se je navil davčni vijak do skrajnosti. Ljudstvo, ki se ne straši ne konfinacije ne ječe, se bo ustrašilo lakote. Kralj o nameravanih spremembah Pariz, 4. avgusta. AA. Agencija Havas prinaša intervju, ki ga je Nj. Vel. kralj Aleksander izvolil dati Havasovemu dopisniku Gasto-nu Casteranu o priliki sprejema v Han-Pjesku. Havas prinaša tole poročilo svojega dopisnika: Po prekrasni cesti, ki se vije kakor ognjen trak skozi gozd in soteske Bosne, sem prišel v Han-Pjesak, lovski kraj, izpremenjen v kraljevo rezidenco, kjer me je Nj. Vel. kralj blagovolil sprejeti za nekaj minut na razgovor. Na prostrani jasi sredi gozda stoji nekaj hiš in na eni izmed njih se vije trobojnica, okrašena z zlatim vezenjem. To je kraj, kamor je prišel vladar, da se za nekaj dni v tišini odpočije. Po nekaj minuiah čakanja v predsobju, obloženem s svetlim lesom, so se odprla vrata. Nj, Vel. kralj, ki je sedel za pisalno mizo, visoko obloženo s knjigami in dokumenti, je vstal in mi šel naproti z nasmehom na obrazu in moleč mi roko. Oprostil sem se vladarju, da sem ga zmotil v njegovem odmoru, čigar pravo vrednost sem šele zdaj prav razumel, ko sem se uživel v atmosfero tega pokojnega kraja sredi gozda. Nj. Vel. kralj je najprej obudil nekatere vojne spomine, ki so mu posebno dragi. Nato pa me je nepričakovano vprašal: »Prihajate iz Belgrada? Kaj je novega?« »Govori se, Veličanstvo, o skorajšnjih velikih izpremembah.« »O izpremembah? Ni izprememb. To najmanj. Ali mar še ni jasno, da je definitivno dognana in ustvarjena jugoslovanska narodna in državna politika?« »Ne samo to, Veličanstvo! Govori se celo o izpremembi sistema uprave.« »O tem sem dovolj jasno govoril. Ta sistem je začasen, in kakor hitro pride čas iz-premembe v tem pravcu, bo ta samo taka, da se bo čim bolj oiačila sedanja smer narodne in državne politike, vendar se na povratek v ono staro in škodljivo prejšnje stanje ne more niti misliti, niti se jugoslovansko javno življenje ne sme v bodoče gibati v plemenskih, verskih ali regijonalnih smereh. Moja vlada dela in bo delala samo v tej smeri.« »Ali smem, Veličanstvo, te besede objaviti?« »Da, svobodno!« Ali se kuje fronta proti Franciji? Senzacionelna odkritia praške „Prager Presse" — Angleži so predlagali v Berlinu, da se naj Nemčija reši brez Francozov — Čudna domnevanja o hanelerjevem potovanju v Rim Ameriška pomoč Nemčiji Praga, 4. avg. d. >Prager Presse. prinaša pod naslovom >Divide et impera- zanimivo poročilo svojega berlinskega dopisnika, v katerem se posebno naglasa, tla je položaj Nemčije po vseh teh dolgotrajnih konterencah mnogo slabši, kakor je bil prej. Dopisniku se dozdeva, da so Angleži Nemčijo popolnoma Izigrali. Nemška vlada, da je naenkrat izjavila, da ne računa več na zunanjo pomoč in da bo skušala rešiti samo sebe brez kakšne zunanje pomoči. Neki berlinski časopis je nato poskusil spraviti v soglasje nasvet, ki ga je tla! Mac Donald v Berlinu, namreč, tla se naj Nemčija pohota s Pranrijo, g poluradnn izjavo vlade, tla ne rabi nikogar za svojo rešitev. Isti list je moral prinesli uradni popravek, češ, da se javno mnenje ne sme zaprljavati in tla oni. ki govorijo o innanji pomori, slabijo odporno lilo nemškega naroda. Dopisnik »Prager Presse* izvaja iz lega, da nekaj ni v redu v nemški zunanji politiki in ila so se dogajale stvari, u katerih javnost bržkone nima pravice vedeti resnlre. Zakaj pa so se ravno Angleži tako potrudili, piše list, tla so oni prvi objavili v >Daib Heralilu« one zloglasne francoske politične pogoje za posojilo, ko jili noben francoski list še ni priobčil in ko jih tlo sedaj francoska vlada še ni pot ril ila? Zakaj se je objava teli morebiti t-elo izmišljenih pogojev izvršila ravno v tre ulitku, ko je llriining potoval v Pariš? Očividno zalo. ila lii se lasejalo ponovno nezaupanje meil Franeoie in Nemce in da bi sc nemškim nariona-listom dalo poceni orožje za pobijanje ibliianja med Francijo in Nemčijo. Nemški nacionalisti so sc tega orožja takorekor po naročilu tudi posluževali in porazno posegli v razgovore, ki jih je Brii. ig vodil s francoskimi državniki. »Prnger Presse se vprašuje, kakšne namene ima Anglija, da na tako prelrigan način seje nesoglasje med Francoze in Nemce in tla se poslužuje tako temnih metod ravno v trenutku, ko je sporazum med Francozi in Nemci bil najlažje mogoč? Dividc et impera;. se vprašuje. Deli in vladaj! Anglija hi nerada videla, tla pride tlo sporazuma, katerega na zunaj tako slovesno zagovarja, ker samo tako dolgo, dokler si bosla Francija in Nemčija v laseh, ho lahko obe nadvladala: kakor hitro pa se sprijaznita, ho njenega nadzorstva konec. Razdvajaj in vladaj! Zato je dvakrat bolj zanimivo, kaj bo Briining delal v Rimu in kakšni bodo predmeti, o katerih se bosta razgovarjala. Razum pravi, da nič stvar-nega. Slutnje pa dovoljujejo domnevanja, tla nosi Briining s seboj kakšna tajna priporočila angleške j vlade. Dobro informirani ljudje trdijo, da ne liti obstojala več nikaka nejasnost glede rimskega sestanka in tudi glede razgovorov v Berlinu, ko se bo vrnil tir. Briining v Iteriin in bo izjavil, tla je po-lovanje v Pariz postalo brezpredmetno. Ali je pa govor Scialoje v Haagu že predčasni italijanski odgovor na angleške intrige? Kdo ve? Francozi čakajo Pariz, 4. avg. Ig. Potovanje nemških ministrov v Rim se v pariških lislih le malo omenja. Izogibajo se vseh komentarjev, po katerih bi se moglo zdeti, kakor da bi Francozi bili ljubosumni na itn-lijansko-nemške sestanke. Najnovejša Mussolini,je- va manifestacija za mir ni vzbudila tu nobenega navdušenja, ker je bila zvezana s pozivom na razorožitev in se je pri tem duce izrecno skliceval >ia italijanski gospodarski položaj, s tem pa se sk'i ceval na časovno omejen argument. Na drugi strani so ostri nastop Sriuloje pri haaškem razsodišču sprejeli v vednost i zadovoljstvom in ludi (ranco-sko-italijanski pomorski sporazum, ki še vedno ni dosežen, tlaje francoski zunanji politiki povod, tla ostaja nasproti Rimu nevtralna. Ne francosko-italijanski razgovori, temveč nemško-francoski sporazum je aktualno vprašanje. Berlin, 4. avgusta. AA. Kakor poročajo listi, so se začela med ameriškim poslanikom Jackettom in nemško vlado pogajanja o ameriškem predlogu, po katerem naj bi Združene države dale Nemčiji po posebno ugodnih pogojih na razpolago ameriško pšenico in ameriški bombaž. Pšenica in surovine % zapadle v plačilo šele v 2 letih, tako da bi se ta transakcija lahko smatrala kot nekak ameriški surovinski kredit Nemčiji. Doznava se, da sc teh pogajanj udeležujejo ludi zastopniki nemških poljedelskih krogov in tekstilne industrije. Nasprotno mnenje Osoren protinrmšhi naslon Italijana Sctaloie v Haaga dokazuje, da se Italija noče razdreti s Franci o Berlin. 4. avg. d. Vse nemšk i časopisje brez izjeme je z velikim gnji-vom bok žilo osorno stališče, ki ga je v Haagu zavzel italijanski delegat Scialoja v vprašanju načrta carinske zveze med Avstrijo in Nemčijo. Saj je v svojem govoru, v katerem je žigo-al zahrbtne namrne obeh držav, ki so s pomočjo carinske zveze bolele priti do politične unije, jasno in brez prikrivanja namignil na možnost vojnih znpletljajr v. Tako že dolga leta ni govoril noben italijanski državnik. Zadnjič je bilo to leta 1926, ko je Mussolini zagrozil, da Čakajo na Brennerju fašistični bataljoni, ki so pripravljeni, da ponesejo italijansko trikoloro dalje proli severu. Od takrat se je razmerje med Italijani in Nemci vedno izboljševalo. Didiro informirani krogi so celo namigovali, ila je Italija mito stopila na stran Nemčije in tla jo bore povezati v svoje načrte v srednji Evropi. Splet knrijr rimske vlade v Budimpešti in na Dunaju so znane, toda tudi nnmigaranja, tla ie Italija zato nastopila za revizijo mirovnih pogrnili, tla si defini- . livno pridobi simpatije Nemcev, so bila tudi uprn- j vičena. Theodor Wolff ie svoj čas na to možnost opozoril in nemško vlado svaril, (la inij si ne pokvari svojih šans v Franciji s kakšnimi neprevidnimi zvezami z Italijo. Odslej je Nemčija živela v dobri veri, da mislijo o njej nnjboljše na Apeninskem polotoku. Sci-alojev govor je lorej prišel kakor bomba in je pokazal, da Mussolini prav nič ne računa na llitler-jance, kadar gre za življenjske interese italijanske politike. Berlinski listi sprva kar niso holeli verjeli in šele polagoma prihajajo do spoznanja, tla e je zgodilo nekaj velikega. Nekateri se celo poslužujejo besednjaka, ki je hil v rabi meti svetovno vojno, ko jo Italija svojima zaveznikoma napovedala vojno. »Berliner TageblatU piše, tla tega ni treba jemati tragično. Opozorilo je moralo priti in je bilo potrebno, češ. Nemci morajo razumeti, da se Italija ne ho pustila na noben način izigravati proti Franciji in da je za Mussolinija veliko bolj važno, da pride tlo sporazuma s Francijo, kakor pa, tla ji grozi z eventiielno italo-nemško zvezo. Prav radi tega pa je tudi navdušenje za potovanje državnega kanclerja dr. BrOninga v Rim v veliki meri padlo. Sprva so nekateri pričakovali, da bo obojestransko prijateljstvo definitivno zapečateno. Na tajnem so se ti krogi že škodoželjno veselili. Sedaj uvidevajo, priznava celo »Dor Volki-sclie Beobachter«, glasilo Hitlerjancev, tla se takim nevarnim iluzijam ne smejo udajati, kajti »Mussolini -e lio rajši ua škodo Nemčije sporazumel s Franrijo. kakor pa, tla lii v korist Nemčije prepad meti Italijo in Francijo -e razširil . Vse lorej kaže, tla linilo nemški ministri tudi v Itiimi dobili isti nasvet, ki so jim ga tlali ze angleški ministri in katerega -e je poslužil tudi ami'ri-.ki državni tajnik Stiinsnn. namreč, da no obstoja noben drugi izhod, kakor tla -.o Nemčija brez ovinkov in brez stranpolov pogodi naravnost s Francijo. Pot v Pariz, ne gre skozi London in ne skozi Rim. Najkrajša pol je najboljša, piše Vossische Zeitung , to je dokazal Scialoja v Haagu. I z Rima nemški ministri ne bodo prinesli drugega, kakor moralne uspehe. Ali se sploh splača iti po nje? Vse to se dogaja ne morda v Tripolisu, ne v Kufri, temveč sredi Evrope. Radi nasilne italijanske politike proti Arabcem je evropsko časopisje zagnalo velik krik, z manjšinskih zborovanj gredo v svet protesti glede vseh mogočih narodnih manjšin, a tragika nesrečnega ljudstva, ki se z golimi rokami bori proli 40 milijonskemu narodu za zemljo, katero je posedlo že pred 1300 leti, to je, še preden je italijanski narod sploh obstojal, nikogar ne gane. In Zveza narodov? Mari ni bila na tretjem zasedanju sprejela resolucija, da so tudi velesile moralno dolžne zagotovili svojim manjšinam vsaj tiste pravice, ki so bih? ]>o pogodbah zagotovljene manjšinam v malih državah? In kaj utoriuK) mi? Mari bomo mirno gledati. kako se mora naš živelj umikati pred tujcem, pustiti mu zemljo, kako se pas naše zemlje čedalje bolj zožuje okoli nas, in se bomo zadovoljili s tem, da damo nesrečnim pribežnikom kruha? Ali se potem lahko imenujemo kulturen narod? Ali ni skrajni čas, da odločno zakličemo: Zadosti, tako ne gre več naprej! Ne Čakajmo na Zvezo narodov, ne čakajmo na pomoč od zapadat Kajti ko bo naš zadnji človek s culo pribežal preko meje in našega naroda ne bo več ob Soči, tedaj se bo v Londonu ali Parizu našel kvečjem kak doktorski kandidat, ki bo napisal tezo r naslovom ">J'aecuse! . kakor jih najdeš danes v izložbah o usodi nesrečnega armenskega naroda ali o Bolgarih v grški Macedoniji. Sv. oče na pozdrav zborova!cev na B.ezjah Presv. g. Jkoi jc prejel iz Rima sledečo brzojavko: Sv. Oče vam na vaji marijanski slavnosti srčno častila, izraz vaše vdanosti radostno sprejema in vam ga vrača z apostolskim blagoslovom. — Kardinal Pacclli. Nov bolgarski poslanik Sofija. 4. avg. Ig. Kakor poročaj) lisli. Je bolgarska vlada zaprosila v Belgradu /.a ngrement zn dosedanjega bolgarskega poslanika nn Dunaju Vodko va in pri dunajski vladi za ng.vuiciit za dosedanjega poslanika v Angori Pavlova. Sporazum z madiarsko glede o ptantov Bclgrad, 4. avgusta, ž. Zunanje ministrstvo objavlja, da je z Madjarsko dosežen sporazum, da se našim oplantom, ki imajo v Madjarski posestva, izdajo vizumi za mesec dni, ki bodo veljavni /a eno potovanje. Vizume izdaja madjarsko poslaništvo v Belgradu, oziroma madjarski ponzul.it v /agrehu. Vizumi se bodo izdajali trikrat na leto, v slučaju potrebe pa tudi večkrat. Konec pogaianj mrd Rusijo in Fra *c jo Moskva, 4. avg. ž. l'o informacijah hil run lionale \cir Service izgleda. (In mi ]iiiiin,nnja nu ' Francijo in Sovjetsko Rhsijo končnim. l'o hh informacijah ho Francija kupila r Ha. iji zn ,5 m ''j. Din surovega petroleja. :a isti znetek j,a ho dobavljala Rusiji stroje. Suvjelski činu komisije je ob priliki omenjenih pogajanj izjavil francoskim zastopnikom, da je vprašnnie prede ji"li dolgm Franciji mrtvo in da se o tem sploh m ila govorili. S puškami na miličnike Rim, 4. avg. ž. Pre Ivcerajšnjeni je prišlo * Rimini tlo spopada med skupino laniknjšujih ribičev in pat rolo fašistične milice. Ribiči streljali s puškami na miličnike, vendar pa ni 4>i 1 nihče težje ranjen. Miličniki sn aretirali dva ribiču, za drugimi pa sc je izdala tiralica. Na škofijski gimnaziji v Kopru Dopis o zapostavljanju našega jezika v škofijski gimnaziji v Kopru priobčujemo z namenom, da bi zbudili |>ozornost viijih cerkvenih ohlastcv, ki gotovo niso dovolj poučena o nc povsem krščanskem duhu, ki je zavladal v zavodu pod pritiskom fašizma. Vemo, da je spričo napetih odno-šajev med cerkvijo in državo v Italiji ter spričo strasti, ki jih je vžgal uitranacionalistični fašizem na Primorskem, položaj cerkve težak in da ni lahko v takšnih razmerah izvesti Idrurglčne reme-dure, ki bi bila potrebna v omenjenem zavodu. Vsekakor jc jasno, da so smernice, po katerih se vzgaja katoliška mladina v koprski gimnaziji, v polnem nasprotju s smernicami vrhovnega vodstva katoliške cerkve, ki so se dejansko pokazale v zadržanju Vatikana v sporu s fašistično vlado rad! okrožnice naših škofov in od katerih ni sv. stolica odnehala niti pred strašilom 6 fašistično revolucijo. (Prip. uredništva.) Reka, avgusta. V Kopru je bil svojčas dijaški konvikt, ki sc je po vojni spremenil v tako zvano »Malo semenišče« z lastno gimnazijo, katera nima pravico javnosti. Po vojni se jc zavod s prizidavo in prezidavo razširil. Zavod je lasten dvema škofijama, tržaško-koprski in poreško-puljski. Država nima na zavod nobene direktne ingerence, Ker je velika večina istrskega prebivalstva slovenske in hrvaške narodnosti, bi človek pričakoval, da se vsaj v takem zavodu, pri katerem nima država nobene besede, spoštuje načeto nami* ne enakopravnosti in goji na primeren način pouk materinega jezika. Zlasti bi se moral jemati Ozir na hrvaške gojence in na hrvaški jezik, ker je Istra predvsem hrvaška in nima nobenega drugega Zavoda na razpolago. Zavod bi moral vzgajati duhovske pokliče In pripravljati dijake za bogoslovne študije, da bodo nekoč duhovniki, učitelji in voditelji naroda k Bogu, k najvišjim duhovnim, nravstvenim idealom. Morali bi torej obvladati jezik domačega ljudstva še boljo in popolne|c kakor kancelijski in državni jezik; kohkor so duhovne vrednote višje od političnih In gospodarskih ciljev tostranskega življenja, toliko je večja potreba gojiti domači jezik nad kancclijskim. Cerkveni zakon (can. 1364, 2°J pravi: »Zlasti latinskega in materinega jezika naj se gojenci dobro nauče (accurate addiscant).« Tega v Kopru ni. V koprskem malem semenišču se polaga vsa skrb le na italijanski jezik, italijansko literaturo, italijansko vzgojo. Učni jezik jc izključno italijanski. Hrvaški jezik je le šolski predmet, pa šele od 2. gimnazijskega razreda naprej, in sc poučuje po dve uri na teden. Pouk je skupen za Italijane in Hrvate. Italijanom se zdi dovolj, da se navadijo tolči par hrvaških besed, da sc bodo lahko nekoč predstavili narodu z jezikovno polomljenimi pridigami. Toda ali ne bi vsaj gojencem Hrvatom pri-stojal separaten pouk po metodi, kot gre za ma-tcml jezik? Že papirnata uredba te Zadeve jc torej zanič. Še dosti slabša pa je praktična izvedba, Zavod ima za hrvaščino le pomožnega učitelja. To pa ni morda kak profesor jezikoslovja, ludi ne morda kak izobražen Hrvat, ampak italijanski sodnik Damiani iz Kopra. Takemu človeku rtedostaje znanja in dobre volje. Med poukom govori ta gospod laško in se neprestano norčuje iz hrvaškega jezika. 0 vsaki drugi besedi trdi, da je turška in podobno. V preteklem šolskem letu je v 2. razredu izjavil, da se sploh ni treba hrvaškega učiti, ker da se čez par let itak ne bo več v Istri hrvaško govorilo. V 7. razredu je celoletni pouk obstojal v tem, da so prebrali 6 strani nekega hrvaškega romana v majhnem formatu, Zdaj pa se vprašajmo, ali je to v smislu kanona 1364 rti zdrave pameti? Slovenski jezik se v Kopru sploh ne poučuje, V vsem profesorskem zboru in vodstvu zavoda ni niti enega slovanskega duhovnika, Hrvata ali Slo- venca. Za prefekte nastavlja ravnatelj zgolj italijanske bogoslovce, in sicer take, ki so nagnjeni k nacionalističnemu mišljenju, da laže pritiska na gojcncc, da ne bi se upali zasebno govoriti hrvaško in sc vzpodbujaLi k ljubezni do materinščine in do svojega usužnjenega ijudstva. Protesor italijanskega in latinskega jezika (Šcpič — Ceppi) si je v preteklem šolskem letu nadel nalogo, da »meče« slovanske dijake v svojih predmetih. Iz italijanščine je dal drugi red 8 Hrvatom in 1 Slovencu, dasi so v splošnem pisali boljše naloge nego sami laški tovariši in doslej vsako leto imeli dobre redove iz tega predmeta. Tako jc enega dijaka vrgel samo radi izgovarjavc aoriata »iscese« (od scendcra), češ da tistega »s« ne izgovarja pravilno. Pri tem ga je prolasor še sramotil: »Nellora del croato potetc parlare piu barbaramente che volete.« (Pri hrvaški uri lahko govorite kolikor hočete barbarsko.) Pri tem jia je Šepič sam Hrvat po rodu! Ali so takšni značaji sploh primerni za vzgojitelje po cerkvenih semeniščih? Tudi ravnatelj Sirotič (zdaj Sirotti) je hrvaškega pokolenja. Duhovna vžgoja v koprskem malem semenišču jc rte le po Izjavah dijakov, ampek tudi uglednih duhovniških krogov, nepravilna, škodljiva. Nasilno poitalijančenjc zavoda je škodovalo tudi vzgojnemu delu. Jasno je, če se v zavodu goji nacionalizem, da nastaja v dušah razdejanje. Slovanski gojenci' so razočarani. Za rrjjajno ,*mer zavoda je značilen sledeči dogodek. Ravnatelj je dal narediti v hiši spominsko ploščo bivšim gojencem zavoda, ki so padli v vojni na strani Italije. To so bili dezerterji, ki so sc šli borit proti svoji legitimni državi, ki je vrhu vsega skrbela za Lahe bolje nego skrbi sedaj Italija. Tem se je postavila v cerkvenem zavodu spominska plošča. To ploščo so odkrili v času naj-ostrejsega boja med Cerkvijo in državp v prisotnosti državnih in fašistovskih predstavnikov. Bilanca atentatov na Skupna škoda znaša 10 milfonov Din Belgrad. 1. ave. A A. Oil .'HI. junija so se začeli atentati na vlake. V pri i seriji je bilo ti vagonov zažganih in porušenih, v drugi seriji pa 5 vagonov. Človeških žrtev ni bilo. Skupno jc hihi ti vagonov, m *ieor 2 nn*«, i avstrijska, <> nemških i ti I fralt-lo-ki. Skupna škoda znaša 10 milijonov dinarjev. Vsi ti vagoni so prišli preko Dunaja, z Dunaja ali če/ avstrijsko ozemlje. Vagoni druge serije morejo vzdr->.o\n govorili. Dejansko p:i «i niti francoski niti belgijski niti angleški socialisti ne upajo staviti tozadevnih predlogov v parlamentih. kjer predstavljajo ali inipoiantne manjšine ali pii so celo na vladi. Stališče nemških socialistov glede graditve vojnih kri/ark pa je dovolj znano. «nj je še nedavno povzročilo javen škandal v svetovnem javnem mnenju. Vngloški delegat pa je suhoparno izjavil, tla brez mednarodnih garancij sploh ni mogoče misliti na razorožitev. S tem nočemo omalovaževati težkoče razoroževnnja, ampak potrebno je, da se opozori tia talm dejstva pri intor-nacionali, ki jo vedno bila polna liričnega navdušenja za pobrnllmstvo in ki jo še nn kongresu v resoluciji slovesno izjavila, da je njen mednarodni prolctarijat zadosti močan, da prepreči vsako drugo vojno. Naravnost ironično pa zveni za Dunajčana vso lo lopo besedičenje o razorožitvi. Saj je ravno dunajski marksizem že leta in leta organiziral svoje bojne enote in raipnlaga z vojaško izvcihanimi in oboroženimi republikanskimi varnostnimi četami«. Država si še do danes ni upala organizacije rai- dreli. Mi morebiti iiiiernrtcionala razorožitev lako zamišlja, ilii Ihi jioicni laliko si obodno postavila svoje tanke iu Moje strojne ptlške brezobzirnega surovega razrednega boja ? TUdi kongres drugo intornni ioiial" jO sini pod vplivom svetovno gospodarske Krize. Mnoge so je I govorilo o i krizi kapitalizma , in izražali so se največji upi zn bodočnost proletnrijata, ki bo izšel I zmagovit i/, podrtij kapitalistične družbe. Toda ako j išiote v govorili kakšnih smernic, kakšnih navodil, j kako bi bilo mogočo trenutno Odpomoči b "li, ka-i lern najbnli tare delavski stan, jih nn boste našli. Sprejela so jo resolucij«, v kateri intf rnaoionnlA I zahteva -širokopotezon kredit zn Nemčijo', torej npka|, kar ni zraslo v tn.uksi/inu nnipnk. kar že ! več let som praktlcirajo več ali manj uspešno meit-| narodni bankirji. Skozi vso debato so jo mogla zasledovati ideinn razdvojenost socializma. Zastopniki znparinih drxav so bolj zmerni, boli državotvorni. linij »patriotični«. da rabimo ta izrat. medtem ko so vzhodni socialisti bojeviti v ciljih in v sredstvih. Eni so imeli snnm najtoplejše besedo ra hnlišovlškn Rusijo. driici ku jo odklanjali, naposled se ie knmrres zadovoljil pn-i slatl ruskemu proletariinm svoje pozdrave s pripombo, tla komunizem za ostale drŽavo nI sprejemljiv« Formula. A vMrljski marksisti« ki so priznano komunistična organi/ari j«, so se nahajali v neprijetnem polnMin. tembolj, ker še ni dolgo legi«, kar so sprejeli lakoitnenovaiii linški program, ki vsebuje ludi zahtevo po diktnltiri prolelariiata. Kako spraviti v sklad diktaturo t. resolucijo, ki socialistični internarinnali ilajr zavidanja vreden naslov, da je »ču\urica demokracije« > Končna rosolitcija je bila sprejeta od 314 delegatov. Samo sodenl glasov je bilo oddanih za proli predlog, ki zahteva, naj kongres razpošlje nov poziv nn mednarodni prolotaNJal, dn so združi V brozsrčnem boju proti kapitalizmu, dokler no. bo napočil dan, ko bo povsod uveljavljen socialistični družabni rod. Kot zaključna beseda naj bi so uporabil Izrek angleškega delegata \Vell8a, ki jo 1 zapustil dvorano z vzklikom: Gospodje, z besedami 5o nI nič pomagnno . In razun besed, dunajski kongres socialistično inlcriiacionale ni dal ničesar. _' VV. „Si. Philiberi" dvignjen Pariz, 4. avgusta. AA. Iz Si. Nazaira poročajo, da so nemški vlačilci v oseki potegnili potopljeno I ladjo St. Philibert- na 150 m od obale. Ko bo izčrpana rs« voda iz ladje In ko bodo iz nje »nra-vili ves pesek, io bodo vlačilci potegnili v St. Na i zaire. Eksplozije v Gorici Trst, 4. avgusta, ž. V Gorici je v parku tik poleg gimnazije eksplodirala granata v premeru 37 cm in feiko ranila dva dijaka. Balkanska unija Atene, 4. avgusta. AA. Na povratku z mirovnega kongresa v Bruslju je dal Papanastasiu zastopnikom grških listov obširno izjavo, v kateri med drugim pravi, da so vsi zastopniki rta kongresu udeleženih držav tiaglasili pomen ideje balkanske unije, kakor se je rodila na sestankih v Atenah In Solunu, O njej je imel Papanastasiu referat in je mednarodno javnost informiral o do-^edanj h delih na tem polju, Papanastasiu je izra-'il svoje zadovoljstvo nad sprejemom, ki ga je doživel na kongresu ta njegov referat o ideji zbliža-rtja balkanskih narodov. Venfrcžos v Romuniji Jluliarršltt, 4. avg. ž. Grški predsednik vlade Venizelos bo prišel 18. avgusta v Bukarešt. Njegovemu obisku se pripisuje velika politična vainoet. Zakaj ho padel Titu!esco 4. a\g. ž. Vsi listi so prinesli senzacionalno pismo, ki ga je predložil Levca. To pismo je bilo ukradeno v francoskem zunanjem ministrstvu. Fotografija je bila poslana predsedstvu vlade Jorgi iu nekaterim drugim ministrom. Iz poročil izhaja, da je francoski poslanik v Bukarešti poročiti svoji vladi -zelo nepovoljno o stanju Romunije. I' Irli poročilih je mrli trdil, tla Jorf/ii ni odkritosrčen prijatelj Francije, nabada pa /udi Iti litija finnnncga ministru Popov i ci. t.ecca je nadalje pri.be! r i>oscst lir nekega drugvgtt akta. ki poslavlja v :elo slabo htr romunskega poslanika v [sOndonti Tilnlcata. Ilndi leh odkritij trdijo v poli. ličnih krogih, da se bodo izvršile r romunski di-ploniariji velike sprnitcmbe. Met drugimi bosta odpoklicana Titule«-u in pariški poslanik. Iz liuka-rešie na bo (sip li'.in finncofkt jr>slanik. Nadalje se Irdi, da bo podal oMftvko romunski zunanji minister, ki sc s-e iai nahaja nn zdravljenju v Parizu. Ncrvoztiosl na PoijsUem Varšava, 4. avgir-la. tg. Maršal Pilsudski sc je včeraj zvečer nen.i loma vtuil s svojega dopusta v \at;avo. Obenem jc prekinilo svoj dopust tudi več ministrov, med njimi ministrski predsednik Pystor, da sc (»svetujejo v glavnem mestu o pome« nih akcijah radi slabe želve in neugoduega ii-uanuicga polo/aja. Poljska delegacija, ki je v zadnjem tednu vodila v Parizu finančna pogajanja, se je včeraj vrnila v Varšavo, nc da bi sc doslej objavil kak pozitivni rezultat. Po vsaki kojielji bodisi hladni ali topli uumočito mali robcc ali brisačo z in nalahko nadrgnite telo OlicgjjitISS boste prijetno in trsijno svež ost ALGA dobiva so povsod 1 steklenica 16 Diii Grško »odrešilno" posojilo Atene, 4. avgusta. AA. Grški listi pišejo o Venizelovem prizauevanju, da bi v inozemstvu do* segel veliko jiosojilo, s katerim bi se poplačala vsa osiala grška posojila v inozemstvu, Venizelos namerava to posojilo skieniti ali preko Mednarodnega društva hipotekarnih kmetijskih kreditov ali pa a posredovanjem katerega drugega finančnega koncema. To veliko posojilo bi grški državi omogočilo, da sc reši svojih obvez pri plačevanju visokih obresti, obenem pa bi razbremenilo grški profačun, ki je zaradi pogajanj o Hoovrovem načrtu postal problematičen. Po nekaterih vesteh iz najbližje Veitizč* love okolice bf se dalo sklepati, da so pogajanja za sklenitev posojila tik pred zaključkom, ako ne bi nestabilnost sedanjega mednarodnega finančnega položaja v zadnjem trenutku te Vcnizelove namere ne izjalovila. Shtb za delavce v Moskvi Moskva, 4. avgusta. AA. Pod naslovom »Slaba prehrana in nepopolna higijenska sredstva so neprijatelj industrijskega načrta« prinaša »Pravda« tale članek: Pri pregledovanju mnogih gostiln delavske brigade Jc prišlo do strašnih odkritij. V vseh re« stavracijah, ki so bile pieglcdane, vlada neverjetna nesnaga in hrana jc nagnusna. Nikjer ni odgovornih ljudi in vse Urade. Samo v Nižnem Novgo. rodu je prišlo pred sodišče 6 rcr.lavratcrjcv, ker so v svojih restavracijah dajali gostom nezdravo hrano. Tudi pri pregledu delavskih barak v kotlini Donjca, nadaljuje list, so pri pregledu opazili nc-6nažnost, ki nc ustreza nikakim higijenskim pogojem. Tako ne more več iti dalje, zakaj pogoji, poil katerimi žive delavci, so taki, da uši ugonobe, kar oni naredc. Gandhijeva prtVaga - dve kozi London, 4. avgusla. AA. Gandhi je na svoje potovanje v London vzel s seboj zelo skromno prtljago: volneno spodnjo obleko, platneno obleko in 2 posteljni odeji. Ena teh odej mu služi čez dan kot blazina, ponoči pa za odejo. Gandhi s« sme torej ponašati, da je postavil rekord z najmanjšo prtljago, kar jih jc kdo dozdaj imel za tako dolgo poto\anje. Gandhi potuje na linijski ladji -Moollan . ki mu je dovolila, da vzame s 6eboj ludi dve kozi za vsakdanje mleko, ki ga Mahahr.a potrebuje. Edisonovo zdravje Ncw York, 4. avgusta, ž. Edisonovo zdravstveno stanje je šlo na bolje. Bolnik že lahko fita časopise. Zdravniki so mnenja, da Ldison nc bo smel več delati, istoiasuo pa sc boje, da jim to nc bo uspelo preprečiti, ker jc Ldison zelo nestrpen pacient. No:vcčia zafvornica nn svetu , Bremen, 4. avgusta. AA. Tu i^o otvorili veliko Severno /atvoruico, ki jc prava mojstrovina moderne tehnike. Glede na rednost časa se jc otvoritev izvršila brez vseh svečanosti. ZatvOrrtiCa jc dolga 372 m, široka 60 m in globoka 14.5 m, njena prostornina /nasa 325.000 kubičnih nielrov. Ta zatvor-nica jc največja na svetil: v njej bodo imele prostora cclo ladje, ki imajo 70.000 ton. Junnsfca letalka Moskv«, 4. avgusta. AA. Anglc&ka letalka Miss Johnson je na svojem poletu pristala včeraj v Irkutsku. Ko sc jc preskrbela z bencinom, je odletela dalje proti Čiti. Dunajska vremenska napoved. Nobene bistvene spremembe dosedanjega vremena ne bo. Veči-noma jasno. Zelo toplo. Ponekod morda krajevne nevihte. Slušna smrt 47 Grkov Podrobnosti o pogini* grških vojakov prt gradnji utrdb na albanski meji — Umoriti so jih Italijani? \tent\ 4. avg. A A. V zvozi z informacijami, ki so jili atenski listi dobili iz Janine o strašni smrti 17 (irkov pri delih na ulbansko-jugoslovanski meji, prinašajo atenski lisli senzacljonalnc članke, v katerih protestirajo proti Albaniji in so zgražajo nad njenim ravnanjem z grškim prebivalstvom. CirSki list Estin • prnvi, dn jo v Albaniji po-ginilo 47 grških vojakov, ki so delali utrdbo na Monnrhistična Proia zahteva od zunanjega ministrstva, da posije posebno noto albanski vladi in da v njej zahteva pojasnitev tega tragičnega dogodka. List se čudi, kako dn so o priliki to katastrof. ki jo užaloslila vso Orke, albanskemu poslaništvu v Atenah ni zdolo vredno, da bi o tem izdal kakršnokoli obvestilo. Vladni list Elefteron Vinia" prinaša lole pojasnilo o tragičnem dogodku: Vesli o katastrofi 17 albansko-jugoslovanskl meji. Do nesreče je prišlo grških vojakov, ki so utrjevali albansko mejo proti zato. ker se je nicd delom utrgala velika ma-a zemlje In jih zasula. Vsi ti rojaki so bili pravoslavno vere in doma iz Eplrn, to je Iz krajev Drinn-pnlja in Fočr. To dejstvo Je žalostno. Žalostno posebno za na« (»rkr. saj so nesrečne »rtvo. pripadale grškim manjšinam nekih krajev albanske držav r. manjšinam, ki jih je ta katastrofa vrgla v žalost in lugo. se nekaj drugega jc. zaradi česar moralno tožiti. To ,ie lagoluost, s katero nekateri grški novinarji in dopisniki ua.sih atenskih listov označujejo to kalaptrofn kot vnaprej zasnovan sločin, ki ga je Albanija napravila zato, da bi se tako preprečila vsaka izdaja tajnih jitrdb po vojakih grške narodnosti. Cn so res bilo kakšne skrivnosti pri gradnji albanskih utrdb, nadaljuje list, hi bile alhaiiske ohlasti lahko po.-eglc po preprostem sredstvu, lo je, dn ne bi zaupalo leh del (irkoin. Kazen tega su Albanci hoteli ubiti ali odstraniti one Grke, katorlh Jugoslaviji, si še vedno nasprotujejo. Albanska brzojavna agencija kategorično demnutirn, il« hi se bilo kaj zgodilo. Toda poročila, ki jih je dobilo Drušlvo severnih Epircev. katastrofo ue samo potrjujejo, nego celo dodajajo nekalere podrobnosti, iz katerih -e vidi. da število mrtvili nc znaša I" nego 57. Katera verzija, se vprašuje list, od teh dveh je torej točna? V interesu nas in onih (irkov. ki žive v M-baniji. Iii želeli, da bi mogli verjeti vesli, ki vsebuje ilenianti albanske brzojavne agencije. Vprašali pa so moramo, kakšen interes naj bi bili imeli poročevalci iz Janine, ki so no samo lo vosi prinesli, nego jo culo izpopolnili s podrobnostmi. Toda mi so ne u|iamo nadejati, da vest, ki nam je prispela iz Janine, no bi bila ro nična. Če pa se ugotovi, da jo dogodek resničen, obžalujemo kot (Irki in kot ljudje, da jo sosedini država med tisoči svojih vojakov izbrala same (Irke 7:1 Inko nevarna in ložku putrijotizem jim jo zbujal suni, da ne bi skupno forlilikacijska delo, ki jih jo toliko (irkov plačalo j z ajiuii porušili utrdb, ki so jili uapol itv dovršili, 4 z živUcujciiL Kk. i mšah še vedno tli Maribor, 4. avgusta. *nd Rušami se Se vedno dvigajo veliki oblaki dima, ki imajo nekako modrikasto barvo. V Ruše je prispelo danes veliko ljudi iz Maribora, iz Dravske doline in tudi z avstrijske strani, da si ogledajo grozno razdejanje, ki je žele sedaj po izvršenih reševalnih delih prišlo do svojega' izraza. Na pogorišču leže vsevprek deli strojev, žic, železnih iraverz, lopat in drugih predmetov, zvitih, razdejanih ler uničenih tako, dn je komaj mogoče spoznati, kakšnemu namenu so prej služili. Posprav-ljalna deln so že v toliko napredovala, da so odstranili ter počistili nerabljene stvari, zverižene tračnice zamenjali z novimi, tako da se lahko po njih vrši nemoteno odvod blaga, ki leži naokrog po pogorišču. S pogorišča so tekom današnjega dne odstranili šo vedno tleče tramove, ki so predstavljali posebno nevarnost, da dajo ogromnim količinam karbida novega netiva. Posebno strašen je pogled na preostala okna, kjer je steklo radi grozne vročine prevzelo obliko nekakih stalaktitov in stalagmitov. Zunaj na pogorišču ležita v popolnem razdejanju dva stroja, in sicer eden za avtomatično tehtanje vreč in eden za avtomatično šivanje vreč. Posamezni deli so čisto zveriženi, razbiti in moleča na vse strani. Delavstvo je sedaj zaposleno z zbiranjem ostankov 30.000 vreč, ki so se nahajale v skladišču št. 1. Od vseh teh pa ne bo menda niti ena vreča več uporabna. Delavstvo je nadalje zaposleno z odstranjevanjem velike mase pepela, ki je ostanek več knkor dveh vagonov vreč. Druga skupina delavcev je zopet zaposlena z zgradbo zasilne strehe, ki naj bi. pokrila '200 vagonov nitrofosfata pred dežjem. Količine tega ni-trofosfata so tolike, da bi bila katastrofa v slučaju novih padavin prav usodepolna. Vodstvo tovarne je poskrbelo, kakor je zvedel naš dopisnik, da je nevarnost glede še na prostem ležečega karbida v toliko ublažena, da se radi izdatnega dotoka zraka stvarja acetilen, ki mirno gori. Radi tega baje ne obstoja nobena nevarnost za kakšno eksplozijo. Škoda utegne biti tem večja, ker bo ogromna masa karbida, ki sedaj še leži na prostem, šla v zgubo in postala najbrže neuporabna. i ca samostana oo. trapistov v Raihenburga Rajbenburg. 4. avg. Leta 1881. je bilo: stari viteški grad v Raj-henburgu je doživel popolno preobrazijo, kakršnih zgodovina ne pomni mnogo. Beli menihi, ki so jih odloki vladajočih protiverskih fanatikov izgnali iz njihovega mirnega bivališča, so morali zapustiti svojo domovino, da so mogli skupno nadaljevali svoje življenje molitve in samozatajevanja. Nastanili so se v starem gradu, kjer so toliko slo-letij tamošnji vitezi imeli svoj dvor ter živeli precej drugače nego novodošli stanovalci. Eden izmed leh, fr. Gabriel Giraud (Žiro), član ugledne, bogate obilelji iz Liona, ki je trgovala s svilo, je i>il kupil stari grad ter ga podaril svojim redovnim sobratom. Tako je grad postal samostan. Preureditev se je izvršila tako razumno in srečno, da so mogli redovne vaje opravljati skoro tako kakor ■f pravilno zgrajenem samostanu. Izmed 40 menihov, ki so prišli ustanavljat, so se pozneje nekateri vrnili v svojo domovino, toda kmalu jih je nadomestil naraščaj iz Slovenije. Tako je rajhenburški samostan, ki je bil namenjen samo za začasno zavetišče, postal stalna ustanova. Njegovo osebje se je venomer množilo, čeprav je smrt izpraznila nekatere prostore. — Tako je tekom 50 let odšlo 00 menihov v večnost po plačilo za svoja dela. In sedanja samostanska družina šteje prav tako tudi 69 oseb. Izmed ustanoviteljev živi še samo eden častitljivi, obče znani bral Ciril Assie, ki je dolga leta požrtvovalno deloval kot samostanski oskrbnik. Izvzemši 5 Francozov in 3 Hrvate so sedaj vsi Slovenci. Bog, ki v svoji neskončni modrosti in dobrol-ljivosti ve obračati zlo v dobro, je uporabil preganjanje, da je pri nas zopet zasadil red — pomlajen, goreč, red, ki je nekdaj po naših krajih tnko krasno cvetel, pa ga je bil cesar Jožef II. skoro docela zatrl. Namen meniha trap;sta je brez dvoma posvetitev samega sebe. Ali e tem njegovo delovanje ni pri kraju. Njegov smoter sega mnogo dalje. Zveli-čnnje in blaginja bližnjega mu je prav tako pri srcu kakor njegova lastna. V dobi sebičnosti, ko toliko ljudi išče zgolj svojo korist in uživanje, daje zgled velike samoodpovedi. Da je njegovo delovanje za duše uspešno, se posvečuje molitvi in samo-zatajevanju, ki privabita milost božjo. Saj je brez tega ves človeški napor jalov, brez uspeha. Ob priliki 50 letnice svojega samostana, ki jo bodo očetje trapisti obhajali 20. avgusta, na praznik njihovega slavnega očeta sv. Bernarda, bo pel slovesno ponlifikalno sv. mašo ob pol 10 ekscelenca dr. Andrej Karlin. knez in škof lavantinski. Ce bo vreme lepo, bo sv. maša na samostanskem dvorišču. Pričakujejo tudi ekscelence dr. Bauerja, nadškofa zagrebškega, dr. Rozmana, kneza in škofa ljubljanskega, in dr. Tomažiča. pomožnega škofa lavan-tinskega. Obenem tudi mil. gg. opate: stiškega, dumbskega, mnguzanekega in Marije Zvijezde. msgr. dr. Ujčiča. ki bo imel slavnostni govor, g. okrajnega načelnika iz Brežic, zastopnike tukajšnjih civilnih oblasti, predstojnike raznih samostanov po Sloveniji ter znatno število duhovnikov in prijateljev samostana. Petje pri sv. maši bo deloma gregorijansko, deloma pa večglasno. Prvo bodo izvajali samostanski menihi, drtigo pa gg. salezijancl iz Rndne. Po sv. maši bo procesija na samostansko pokopališče. kjer se bodo opravile molitve za duše ustanoviteljev in drugih članov samostanske družine, ki jih je Bog poklical k sobi tekom teh 50 lrt. Ob 4 popoldne bodo na samostanskem dvorišču slovesne pontifikalno večernice. ki jim bo sledil blagoslov z Najsvetejšim. Vsem, kateri se bodo udeležili to domače, družinske slavnosti. želimo blagoslova božjega. RADION pere sam ! Majdica v družbi. Za tako malo damo je velik dogodek, kadar sme povabiti na južino svoje male prijatelje.Tedaj navadno dobra mamica pokrije mizo »kakor za velike". Kaj zato, če zgleda prt po južini kakor zemljevidna karta. Nič lažjega kot oprati ga sSchichtovim Radionom, pa bo hitro zopet čist in bel. SCHICHTOV RADION PERE SAM IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA Veliko romanje iz lavan-tinske škofije na Brezje Včeraj popoldne se je peljalo skozi Ljubljano v treh posebnih vlakih okrog 500() romarjev iz la-vantinske škofije, ki so opravili svojo pobožnost na Brezjah. V ponedeljek so imeli na Brezjah razne cerkvene svečanosti, posebno veličastna je bila zvečer rimska procesija, katere so se udeležili vsi j romarji s prižganimi svečicami v rokah. Kdor je i videl to procesijo, mu bo za vedno ostala v spomi-! nu. V torek zjutraj so romarji opravili še zadnje pobožnosti, nakar so na Otočah zasedli posebne vlake in se vsi zadovoljni z izredno uspelim romanjem vrnili na svoje domove. Moderno stavbarstvo v Ljubljani. Lepa in velika palača Hranilnega in posojilnega konzorcija v Ga-jevi ulici bo v kratkem dovršena. Sedaj izvršujejo glavnn dela v notranjosti, ki obstoje povečini iz pleskanja in barvanja ter malenkostnih instalacij. Stavba sama na sebi je izredno interesantna, njeno estetsko linijo pa povzdiguje na fasadi še zlasti kip >Sejavca'-, delo kiparja T. Kralja. Kip Ima precejšnje dimenzije in s svojo impozantno figuro opozarja vsakega mimoidočega. Prvi delavski tabor v Bohinjski Bistrici V nedeljo se je vršil v našem lepem Bohinju prvič delavski tabor, ki je imel globok odjek pri krščanskem delavnem ljudstvu Bohinja. Po sv. maši, katero je bral g. župnik z Dobrave, so napolnili bohinjski kmetje in delavci prostor pred Prosvetnim domom. Zborovanje je otvoril tovariš Krek Janez, ki je pozdravil navzoče tovariše in zastopnika oblasti okrajnega glavarja g. dr. Vidica. Tovariš Pukšič z Jesenic je nato v imenu Jugoslovanske .Strokovne Zveze v jedrnatih besedah orisal gospodarsko stisko kmeta in delavca, v katero ga je pahnilo današnje materialistično gospodarstvo. Kot zastopnik Krekove Mladine je govoril tovariš Langus Jože iz Ljubljane, izhajajoč iz dejstva, da je predpogoj za vsak pravični družabni red moralni preporod ljudi. Ako je že današnja družba izvor tolikim krivicam in ako je ona v taki meri izpačila stvarstvo božje, leži pač nedvomno vzrok v tem, da zavestno ne priznava vrednote samozatajevanja in ljubezni do bližnjega. Pravičen družabni red mora temeljili, ako se hoče trajno ohranili, edino na dejanskem krščanstvu. Vsled pomanjkanja ljubezni do trpečega brata in radi splošnega udejstvovanja materialističnih nagonov, je danes 300 milijonov družinskih članov po brezposelnosti obsojenih na telesno in duševno hiranje. Ako bi korakala ta procesija mimo nas v vrstah po štiri in ako bi vsaka taka vrsta porabila za vsak korak le 1 sekundo, tedaj bi trajala žalostna dirka teh mučenikov celili 28 mesecev in to noč in dan. Ta primera nai pokaže v žarki luči žalostne sadove modernega napuha in požrešnosti. Naloga katoliške akcije je, da usmeri vsa krščanska ljudstva celega sveta v na.jintenzivnejšo socialno aktivnost v duhu Kristusa, kajti brez te ne bo socialno vprašanje nikdar in nikjer popolno in pravično rešeno. FOTGAMATERJI! mnmn Vse folopolrebščine dobite v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani Zahtevajte cenik! SOletnica rnuiure ljubljanske VIILa L 1901 Moštvo 1SSK Maribor, ki si je priborilo prošlo nedeljo, z zmago nad SK Svobodo v razmerju 6:0 prvenstvo Slovenije. Dolgo vrsto let jc Maribor prišel v finale, pa je vedno podlegel Iliriji ali pa Primorju. Letos sta pa oba gornja kluba sodelovala v lignh. Maribor je gotovo za Ilirijo in Pri-niorjem prvi, ki je poklican, da zastopa slovenski nogomet. Vos Strane so zažgali fašmti V ponedeljek 3. t. m. smo se zbrali v hotelu Bellevue tovariši, ki smo napravili maturo I. 1901. v VIII a razredu na Državni gimnaziji v Ljubljani, da se spomnimo lepih starih časov. Zbralo smo se razun okrajnega glavarja v Zvvettlu na N. Avstrijskem Rudolfa Junowirza, ki je bil nujno zadržan, in duhovnika v pokoju Simona Simonca, ki živi v Ljubnem v Savinjski dolini. pa je žal bolan, vsi tovariši, ki so še živi in Nadvse vzradoščeni smo pozdravili v svoji sredi našega 88 letnega profesorja g. Avgusta Wc-sterja. gorenjsko korenino, ki v svojem zdravju in živahnosti poseka marsikaterega med nami. Pismeno so nas pozdravili s prisrčnim dolgim pismom naši bivši profesorji, 70-letni dr. Oskar Grntz.v, pl. VVardongg, ki živi v Gradcu, č. g. kanonik dr. Ivan Svetina in prof. Anton ltartel, ki jih zadržujejo bolehnvost in visoka leta. Ostale, ravnatelja dr. Senekovič«, prof. Breznika, pl. Purska in šolskeg" O požaru v Strunah smo zvedeli iz zaneslji- ] roga vira še sledeče: V mali razdalji od Hrenovic in Razdrtega sloji vas Strane prav pod nanoškim pobočjem 666111 | nad morjem (pod Suhim vrhom). Nekoliko pod vasjo stoji na samem hiša, ki so jo pred časom rnšisli vzeli v najem, da so nastanili notri svojo oboroženo milico. V nedeljo 19. julija se je začel ogenj pri dveh hišah kraj vnsi; ugotoviti ni mogoče, ali sla jeli goreli istočasno, nli se je druga od prve vnela. Pihal je močan veter. Nastal je običajni hrup. Ljudje so hiteli gasit in videč, da je nevnrnost zn vso vas, so se lotili vsak svoje blago spravljati na varno. Fašistovska milica je prihitela na lice mesta in strogo prepovedala to delo. Neki mož, Fran Brezec po imenu, se v obupu ni menil za lašislovske prclnje. vdrl r svojo hišo ln skiišnl odnesti, kar se je dalo. Koj so pa fašisti zgrabili in ga strašno p r otepi i. Njega in še nekatere druge so potem držali dva dni zaprle. Na mestu požara so napravili slednjič kordon, da ni smel nikdo gasili. Ženske so se s svcinji rešenih predmetov zatekle v cerkev, odkoder so jih fašisti spodili. Skozi kordon so spustili samo radovedne italijanske ženske, ki so v tamošnji okolici nn letovišču in so prišlo radovednost past. Živ krst ni — Pri astmi in boleznih srca, bolečinah v prsih, pljučnih boleznih, škrofulozi in rahilisu, povečanju ziščitne žleze, tvorbi golše je velike važnosti ureditev delovanja črev z uporabo naravne »Franz-Joselc grenčlce. Kliniki svetovnega slovesa so opazili pri jeličnih, da so s »Frani-,losefe vodo izginila zaprtja, ki se pokažejo v začetku bolezni, ne da bi se bila pojavila pričakovana diareja. »Franz-Josof« grenfiea dobiva v lekarnah, dro-gerijnh in špecerijskih trgovinah. smel gasiti. Prihiteli so gasilci t Razdrtega in i 1 Hruševja. toda milica jih ni pustila gasiti, tiru- , ševski so na povratku srečali gasilce Rdečega križa iz Postojne iu jim povedali, da je gašenje za-branjeno. Ti so vendar nadaljevali pot in prišli v Strane, ko je že ogenj končal svoje delo. Le I cerkev so utegnili rešiti, ki se je pozno vnela. Njim fašisti niso branili gasiti. Zgorelo je II hiš, vse seno, ki je bilo že poil streho, nekaj zgodnjega iita in skoro vse pohištvo. Požar v Stranah je fnšistovski čin maščevanja. Za kateri konkretni dogodek so se hoteli znesli nad brezbrambenim ljudstvom, tega zdaj ne povedo, ker bodo tajili, dn so sami povzročili ogenj. Siri se glas, da so se fašisti maščevali radi zadnjega napnda nn miličnike v Ribni. Slovensko ljudstvo jo na milost in nemilost izročeno tej stranki oboroženih zločincev. 1 Huda nesreča Murska Sobota, 3. avgusta. Kmeta Pivarja Jožefa iz Ramhovec je dole-teln nenavadna in precej huda nesreča. Na domu so mlatili. Ko je bila ntlačva skoraj že pri kraju, se je kmet podal k zrnju. Šel je ob mlatilnici. Nič hudega sluteč je korakal tik prenosnega jermena. Jermen se je med pogonom zibal sem in tja. Hipoma se je zadel ob Pivarjevo ramo. Sunek je bil tnko močan, da je jermen padel s kolesa in je kmeta z vso silo potegnil zn seboj. Revež je v trenutku ležal nn tleh. Navzočim, ki so niti priskočili 1111 pomoč, je nudil žalostno sliko. Obraz mu je bil čisto razmesarjen. Razen tega si je zlomil nogo in je zadobil tudi po ostalem telesu hude poškodbe. Ponesrečenca so takoj prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. sicer (na sliki, počenši odspodaj od leve na desno): profesor Jožef Mam. profesor dr. Janko Pretnar, univ. prof. dr. Pavle Grošelj, P. Viktor Kopatin S. J., prof. dr. Valentin Rožič. prof. Anton Lovšc, urednik Franc Terseglav. banski svet. dr. Branko Fišer — župnik Janez Borštnar, višji žel. uradn. Andrej Maselj, direktor Adolf Ribnikar, bibliotekar v Gradcu dr. Jožef Geba, kontrolor Mestne hran. Matija Hode, magistratni ravnatelj v Mariboru Alojzij Kiichler, postajanačelnik v Hartlebnu na Štajerskem Kari Panlitsrhck in vodja protezne del v Ljubljani Anton Tominc. Najprej smo se spomnili naših dragih tovarišev, ki že uživajo večni mir pri Bogu in sicer: ministra n. r. dr. Gregorja Žerjava, jur. Albina Domicelja, župnika Nikolaja Jamska, stal. uradnika Franca Kiistra. župnika Alojzija Lehona, jur. Aniona Poklukarja, sina rajnega deželnega glavarja kranjskega, uradnika K. B. Viktorja Rolirinanna, žel. uradnika Ivana Skorjama, Vaclava Tušarja, trgovca v Cerknem, žrtev fašistične roke, žel. uradnika Franca Mediča, poštnega uradnika Ludovika Mikuša. zdravnika dr. Adolfa Kluuerjn (umrl v Celovcu), inženerja Karla Reitmeyerj« (umrl nn Dunaju) in Šubcrjn Franca, ki je umrl že kol ma-lurant. nadzornika Končnika, ki je z znano nepristanostj in ljubeznijo do dijakov vodil našo maturo, krij^ že dolgo črna ruša. — G. Olge Sclmlz, zdravnice, ki je maturirala z nami, nismo mogli eruirati. čas nam je v prijetnem razgovoru, ki se je kajpada večji del sukal okoli naših junaških činov v VIII a anno 1901, kaj hitro minul. Nek tovariš, ki je strasten nabiralec starin, nas je izneuadil z uradnim zapiskom o naši maturi in maturitetnih nalogah. Ne smemo pozabiti restavraterja g. Šterka, ki nam je tako izvrstno postregel! Da ni nikoli zmanjkalo vesele tvarine, za to je skrbel seveda naš Pavle s svojim neusahljivim humorjem. Ves naš letnik, Slovence in Nemce, bogate in revne, liberalce« in »klerikalce- je vezalo naj-iskrenejše prijateljstvo in nas veže nepretrgano in nikoli ne skaljeno i danes. Tudi naših profesorjev, ki so nam bili vsi brez izjeme najprisrčnejši prijatelji. se vedno spominjamo 7. največjim spoštovanjem in ljubeznijo. Vsak naš tovariš izpolnjuje v življenju svojo dolžnost s častjo. Bodi zn to hvala Bogu in našim nepozabnim učiteljem I V torek dopoldne smo obiskali grobova naših dveh tovarišev, kojih trupla so pokopana na ljubljanskem pokopališču, dr. Gregorja Žerjava in župnika Nikolaja Jamska. Molociket zavoztl v i vlak Na kolesu sta bila dva brala t eden nepoškodovan, drugi mrtev vlakovodju tovornega vlaka znamenje, naj ustavi, kar je isti tudi storil. Nikakor pa ni bilo več mogoče preprečiti nesreče. Vozač motocikla g. Ivan Jošt je obležal nezavesten z težkimi poškodbami na glavi, nogah in sprednjem delu prs, dočim je njegov brat Valentin ostal nepoškodovan, le precejšnjo mero strahu je prestal. Preko inotoeikla jc šlo jiar voz tovornega vlaka, tako da je popolnoma uničen. Q. vodja postaje je takoj poklical reševalni avto iz Ljubljane, ki je ponesrečenca odpeljal v bolnišnico, kier je Ivan Jošt kljub takojšnji zdravniški pomoči ob pol 12 umrl. Bil je star 29 let. G. Valentin Jošt, ki je k sreči ostal nepoško- Ljubljana Ljubljana, 4. avgusta. Danes ob prihodu tovornega vlaka št. S4t>2, (ii odhaja iz Ljubljane ob 8.32, se je zgodil na mestu, kjer križa Dunajska četa kamniško železniško progo tnalo pred Savskim mostom tik pred postajališčem Ježica, hud karambol med motociklom st. 2-810, na katerem sta se vozila dva brata Ivan in Valentin Jošt, sina veleposestnika in industrijalca v Gotovljah pri Žalcu, in tovornim vlakom. Ker železniška proga na tem mestu nima za-tvoruic, mora vodja postaje pred prihodom vsakega vlaka paziti na to, da opozori z zastavico voznike na prihod vlaka, da prepreči morebitne nesreče ua tem nevarnem mestu. Tako je tudi danes gospod Alojzij Železnik, postajevodja na Ježici, malo pred prihodom omenjenega tovornega vlaka zadržal najprej voznika Cirila Snoja iz Savelj, ki je seveda na njegovo znamenje ustavil. Kmalu za njim pa je pridrvel v smeri iz Črnuč motocikel št. 2-810, in sicer z brzino 50—60 km. G. Železnik je tudi njemu z zastavico dajal znak, naj ustavi, toda ta ga ni ubogal, pa je tako prišlo do karambola, pri katerem se je motocikel zaletel z vso silo v zadnji del stroja. G. Železnik je, ko je videl, kaj grozi, dal Slovenski otroci pridejo iz Nemčije Ljubljana, 5. avgusta. Dane«, v sredo 5. avg., pride v Ljubljano z gorenjskim vlakom popoldne ob 16.15 lepo število otrok slovenskih staršev na letovanje v Jugoslavijo. Pripelje jih naš stari znanec in veliki prijatelj Slovencev, g. konzistorijalni svetnik Tensun-dern. Z Jesenic so šli na Bled, kjer se mudijo danes dopoldne, od tam se podajo v Ljubljano. Tu sc bodo razdelili: nekateri gredo k sorodnikom, nekaj jih gre v Polhov Gradec, nekateri pa na sprejem. dovatl, sam priznava, da jima je vodja postaje dajal Korčulo v Dalmacijo. Spodobi se, da jih gremo po-znamenje, naj ustavita, vendar pravi, da sta ini- : zdravit na kolodvor in jim napravimo prisrčen slila, da se jima bo še posrečilo, prevoziti progo. ' — Oblastva iionovno prosimo, da se na tem mestu napravi zatvomica, ker sicer so nesreče neizogibne. Promet na Dunajski cesti je vedno večji, zato je skrajna potreba, da se zagotovi varnost prometa, zlasti še radi tujcev, ki jim cesta ni dovolj znana. Tako železniška proga kakor Dunajska cesta imata na tem mestu ostre ovinke, zato ie vzdrževanje sigurnosti prometa tem težje, četudi je treba priznati vsestransko vestnost g. postajnega vodje. ŠpekisSacifa lesnega trgovca s Pokopališče iz kamene dobe bližini Ve?. Bečkereka so odkrili pokopališče iz mlajše kamene dobe, hi je doslej edino v Vzhodni Evropi Belgrad, 4. avgusta. V začetku preteklega meseca je odšla iz Bel-grada ekspedicija Narodnega muzeja pod vodstvom dr. Miodraga Gibka na terensko delo v vas Botoš, kakih 20 km od Velikega Bečkereka. Belgrajski Narodni muzej so že pred kratkim opozorili nekateri zasebniki ua to, da se nahaja v Botošu starodavno pokopališče. Prvih deset dni je ekspedicija našla v izpraznjenih grobovih samo dve lobanji brez ostalih delov telesa. Ker |ioleg lobanj niso našli nobenih drugih predmetov, je bilo, težko ugotoviti, v katero dobo spadajo. Bile sta dve možnosti: Ali sta to lobanji padlih vojakov iz madjarsko-turške vojne, •ili pa so iz kamene dobe, ker so tedaj ljudje ostale dele mrtvecev poicdii. pokopali pa le lobanjo. Enajsti dan je ekspedicija našla tri grobove, v katerih so bila okostja v skrčenem stanju. Način nokopavanja mrličev v skrčenem stanju je znan ie iz najstarejše kamene dobe in ga izkazujejo tudi ■lilajša kamena, bakrena in bronasta doba in radi lega jc bila eksnedicija v negotovosti, kateri izmed naštetih dob grob pripada. Slučaj pa je na-nesel, da so naleteli v enem izmed omenjenih treh grobov na razne darove. Pri glavi mrtveca so našli sekiro, ki je tipična za mlajšo kameno dobo. S tem j« bila dokazana absolutna starost groba. V naslednjih dneh je ekspedicija odkopala še sedem grobov, tako da ie našla vsega skupaj 10 okostij v skrčenem položaju. O načinu pokopavanja v skrčenem položaju obstojat« dve teoriji Po eni teoriji so mrliče zato pokopavali v skrčenem stanju, da bi na ta način v najudobnejšem položaju prespali večni sen. Po drusi teoriji so mrliče zato povezali v skrčen položaj, da se ne bi povampirili. Sčasoma je strohnela vrv in tako je ostal Ic skelet v skrčenem položaju. Obe ti teoriji imata na sebi precej verjetni merikanci pri Treh farah v BeSi Krajini Metliku, 3. nvgusta. kar nosti, vendar ju jc nemogoče dokazati. Zanimivo pa je, da je način pokopavanja v skrčenem stanju Ljubljana, 4. avgusta. Lesni trgovec, 41 letni France Istenič, rodom iz Brezovice |)ti Ljubljani, je na zunaj majhen človek, toda zelo prebrisan in prefrlgan. Leta 1922. je skupno z nekim Francetom Piškurjem ustanovil pod bobneči ni imenom Unitn , družbo z o. zavezo v Ljubljani. Ime je pri deželnem sodišču celo i prolokoliral v trgovski register ter je na kuvertah imel dolg naslov, ki je oznanjal, da ima družba ! veliko lesno trgovino in po vsem svetu razpredeno I slike z velikimi lesnimi podjetji. Piškur, videč, j dn se sam mnogo ne razume na lesno trgovino, je potem vse prepustil Francetu lsteniču, ki je •i:ilr» (IfitvKn cnm \-<>.lll Dimi^K.. i ..... 1.. U» ! . .... najstarejši način pokopavanja. Obdržal se je v rabi milo družbo s nni vodil. Družba je imela baje na cela tisočletja in je polagoma izginil iele v 13. sto- j razpolago snino 20.000 Din glavnice. Kmalu pa je letju pred Kristusom. j lesni veletrgovec Istenič prišel v plačilne težkoče. Grobovi v Botošu so vsi razen enega postav- Nekaj časa se je mudil v Milanu, kjer je bil ve« ljeni tako, da je glava na vzhodu, noge pa na za- j mesecev v sodni preiskavi. Suni je sodnikom pri-»i..—.. —i--:-:: i.: i: pomnil: -V llnliji vsakega brez povoda žhpro.« Pozneje se je preselil v Zagreb, kjer je izvršil več padu. Absolutne točnosti v tej orientaciji, ki je tipična za skrčeno pokopavanje v bronasti dobi, v Botošu ni najti, l o je zopet nov dokaz za njihovo nečednih poslov in ie bil baje tudi v preiskavi, je bil človek v'mlajši kameni dobi j -um lo zanika. starost. Vsekakor šc nesigureu v določevanju vzhoda in zapada. Zanimivo je, da vsebujejo nekateri grobovi v Botošu darove, za katere se luhko z gotovostjo trdi, da iz virajo iz mlajše kamene dobe. Da v nekaterih gro Leta 1928. se je France Istenič zopet pojavil v Ljubljani in začel potom malih oglasov iskati nameščence, ki so kavcije zmožni. Sprejemal je uslužbence in vsakomur razkazoval svoje podjetje Prav po aineriknnsko so napravili prišli so. iu mirna Bosna! Samo kradonia je sumil nekdo tri besede v »Slovencu« in štiri \ Domoljubu«. Od ust do ust je šlo, da ho v nedeljo pri ireli furuh umeriknnsko žegnn-nje. Bilo je res mnogo ljudi pri Treh Lirah, ki so prišli gledat Amerikunce. Razvila se jc svečanu manifestacija, ob 10 pu se je vršila s\. mušn > pridigo, ki ju je darov al rev. Plev-nik. V pridigi jc omenil, kako ozke vezi so med našo belokranjsko domovino in veliko Ameriko, ki ni dala Ameriki le svojih najboljših sinov in hčera, temveč jc poslala v Ameriko najodličnejšega slovensko - ameriškega moža, apostola Friderika Barago, ki jo bil apostol žc tu, v tej cerkvi in nu tej prižnici. Med sv. mušo so krušno peli metliški pevci. Po maši se je razvil cel ljudski tabor, nič napovedan, nič pripravljen. Došle Amerikance jo pozdravil najprej član hnnskegu sveta g. Nemil n io. zu njim župan g. Sečurič in mnogo drugih govornikov. Zvedeli smo, kur je stara resnica, pa vedno pozabljena, da je Bela Kru-jinu v Ameriki mnogo bolj priljubljena, kot nam doma. Tc Tri fitrc, kjer hodimo mi mimo, so tisočkrat pozdravljene vsuk dan iz. tujine, tisočkrat vsak dan hite pozdravi iz umeriških planjav, rudnikov iu to\nrn do trifnrškc Matere božje, ki jc nuni skoro pozabljena. Tako jo povedal g. Sevnik to-le: To je moja fnro. ( i- jaz pregledujem te-le nngrobnike tu in svojo žnpne registre v Jollictu. vsa ista imena. Pa - i I ni čudno, saj so najboljši otroci našega j vTijnariKu narodu morali v tujino, ker ni imela zanje domovina dosti kruhu. In to je naša utelia in naša opora še seduj in Bog dnj. du tudi za naprej, du nas ameriška domovinu podpira in n it m poinugti. Saj je menda Kranjcev toliko tam doma. In ni je skoro hiše tu. kjer oh besedi \merika ne bi odzvencla najlepša struna v srcu. In to smo videli in spoznali, da so to ljudje, možje in žene dela. kakor tudi možje in žene molitve in vere, ki si jo varujejo v boju in ki znajo tudi mnogo žrtvovati /, lju- bovih ni darov, se da razlagali na dva načina: ali | ,®l'.se bahat, da ima celo trnovske zveze v Bra - —1—! -----— ------J- — žili jo. lsteniču so mnogi nasedli ter mu kot kavcijo izročili večje zneske. Na ta način je opeharil 14 oseb za 78.800 Din. Nekega državnega uradnika j pa je tako znal premotiti, da mu ie dal na razpo-| laso nad 150.000 Din, za kalere se je moral po-| zneje obrisati. Špekulacije s kavcijami so trajale vse do 5. junija lani, ko so naposled njegove sleparije prišle na dan in je bil takoj nato aretiran. Pred malim senatom se je moral Franco Iste-nič^ki je drugače na svobodi, zagovarjati zaradi z.ločinstva prevare in prestopka malomarnega hank-rotslva. Njegov zagovor jo trajal nad 3 ure. Obto-I žonec. jo v glavnem povdarjal, da je nedolžen in j da ni imel namena koga ogoljufati. »Glavni neuspeh moje trgovine je bil ta, da nisem natanko vodil poslov. Sicer sem se brigal, da bi prišel na zeleno vejo, pa je prišla kaka sitna reč in sem doli zdrknil. Imel sem večkrat smolo in nesrečo.« Zelo obširno je senalu pojasnjeval, kako mu ie finančno podporo odrekel g. Komidar. Sam je živel zelo skromno. Včasih si še poštenega kosila ni privoščil. Večkrat se je zadovoljil s šalo. Če gre povsod navzkriž, je logično, dn mora denarja zmanjkati. Denar v iniznici držati, pa ui dobro. Kupčije so bile slabe. Pri neki kupčiji je računal, da bo zaslužil okoli 800.000 Din, pa ni bilo nič, j ker je kupčija šla po vodi. | Obtoženec je nato pojasnjeval, kako je živel v Zagrebu. Omenjal je. da je imel tam laslno pisarno. Operiral ie z akreditivnimi pismi. Prodajal je les kar na slepo ceno. Vodil je slabo knjigovodstvo. >V Zagrebu ste izvršili maso goljufij,« ga je državni tožitelj dr. Ilinko Lučovnik prekinil. Razprava je bila ob 14. končana. France Istenič je bil obsojen na 16 mesecev robije zaradi zlocinstva goljufije in prestopka malomarne kirt\» de, v izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let in za 3 leta mu ie tudi sodno prepovedano voditi samostojno trgovino. Oškodovancem liicroa plačati povzročeno škodo. so bili to grobovi revežev, ali pa navada, da so polagali mrličem darove, ni bila splošno v veljavi, /a naslednji dve dobi, bakreno in bronasto, je zna- ] čilno pokopavanje z darovi. Nad površino grobov v Botošu ni prav nobenih sledov. To pa ne izključuje možnosti, da so nekoč bile gomile, ki pa so seveda sčasoma izginile. Del pokopališča, ki ga je ekspedicija odkrila, meri 1000 kvadr. metrov. Ker so teh deset grobov našli v neposredni bližini enega poleg drugega, ni izključeno, da gre tu morda za veliko pokopališče iz mlajše kamene dobe. To domnevo potrjuje tudi dejstvo, da so zidarji že mnogokrat naleteli pri kopanju temeljev na stične grobove. Ker zemljišče, na katerem je ekspedicija našla grobove, ni last nikogar, bodo s tem omogočena še nadaljnja dela, ki bodo brez dvoma prinesla še velika odkritja. Najdba tega pokopališča iz mlajše kamene dobe pri Botošu je toliko važnejša, ker je to edinstveno ne samo v Jugoslaviji, ampak v vsej Vzhodni Evropi. Staro je Botoško pokopališče, kakor sodijo strokovnjaki, okrog 4500 do 5000 let. beznijo. Želijo -»i. da jim pošljemo Barago. Radi bi jim gu dali. u kdo ga naj pošlje nam, ki smo tudi potrebni Barage. In še bolj gorečo. kot ga potrebujejo A meri kanci. Krasna je bila tu manifestacija, le žal, da ni bila malo prej napovedana. Zukaj tisoči in tisoči bi prihiteli k I rem fnram, ki niso tega pravočasno zvedeli, da bi tudi Bela Krajina imela tak dnu. kot je bil pred enim tednom nn Brezjah. Ob treh so Amcrikanri odšli, nekateri so se po še nekoliko zadržali. In tnko je bila zadnja beseda: -Le|>o so nns sprejemali povsod, toda | tako lopo. j>risrčno in domače nismo bili sprejeti nikjer.« Celje 1 © Prihod angleških učiteljev v Ljubljano j Drcvi bo z večernim brzovlakom, ob 10.35, prispela v Ljubljano večja skupina angleških učite- i:«-, i.: !...!_ ____u:___ii _ i .__i___ ___ /- . ■ ty Minister dr. Korošec v Celju. V ponedeljek 3. t. m. je prišel popoldne minister n. r. dr. A. Korošec v Celje, kjer je bil gost g. opata Juraka. V torek se jc zopet odpeljal. & Smrt skega. V nedeljo c.. i. m. iu umri v 1>VI|UKU uivsi __. ____, „,- • „ _ .. , -,—--,—-- celjski lekarnar, imetnik lekarne »Pri orlu«, in ' 'n Fu,fes°r,a?'. E--Mward?a » hišni posestnik v Celju g. Maks Rauseber v sta- . \» f ,h ; l?.r. šlc,e 19< danl T 16 rosti 60 let. Rajni je bil v Celju lekarnar od 1. 1897 I "7,° :. ^kateri izmed n„h so prokurji, drugi do 1918. Bil je tudi večkrat podžupan v nemškem ! "'• ,ab5olv=n" ,n dl'akl, "^elj.šča. Goste občinskem odboru, po prevratu pa je odšel s svojo bod° spreJcl' na «lavnem kolodvoru njih stanov- rodbino vred v Avstri o. i . . * ....11,.J"? b.° P»reJena spremna večerja bivšega nemškega podžupana celj- 1 H?v' .ki bod° Preb'vali več tednov na Gorenjskem. iljo 2. t. m. je umrl v Beljaku bivši | Sk"P;na P°tu'e » An2 <>e dlreklr:° J Ljubljano ' . •, V,______ ■> • J , • pod vodstvom univ. uro esona (., fv kdwarfUn n septembra. Popravni in razredni izpiti se vršijo 24. in 25. t. m. Nižji tečajni izpil se vrši do 5. septembra. tečajni izpit se vrši 5. do 9. sep- tembra. Natančnejši razpored je na črni deski v vestibulu. Otvoritvena sužba božja jc 13. septembra in pričetek pouka 14. septembra. — Trgovski tečaj, Vpjsovanje se vrši 14. septembra, sprejemni izpit 15. sept., začetek pouka je 16. sept. — Gospodinjska šola »Mladika«. Vpisovanje se vrši 29. in 30. septembra, začetek pouka je 1. oktobra. 0 Pouku* samoumora. V bolnišnico so včeraj pripeljali 20letno delavko Klaro A. iz Most. Ta je včeraj v samomorilnem namenu izpila večjo količino oetove kisline. V bolnišnici so ji zdravniki s takojšnjo pomočjo rešili življenje. Kaj je bil vzrok tega dejanja, ni znano © Zanimivosti iz sodne dvorane. Vsi oni tri,jo gospodje, ki so bili nedavno aretirani zaradi nemorale, so bili pred dnevi izpuščeni iz preiskovalnega zapora na svobodo. Preiskava proti njim se nadaljuje. Pred malim senatom se bo v petek vršila zanimiva razprava proli posestniku G. iz Dravelj, ki je uprila meseca v vinjenem stanju okoli polneči dvakrat streljal z brovvningom na atleta Šotlerja V Marlinčevi gostilni so se naprej pogovarjali o bok.su, akrobalslvu in težki atletiki. Pozneje pa je prišlo med posestnikom G. in šo-tlerjem do nasprotij. Šotler je bil uslreljen tik srca v pljuča, a je prav naglo okreval. 0 / vročo kavo se je polit. Nenavadna nesreča -se .jo pripetila 71elnemu Jožefu Lustiku, sinu tovarniške delavke v Zgor. Šiški. Včeraj zjutraj ob 8 se je »mukal po kuhinji. Na štedilniku je bil lonček z vrelo kavo, ki se je naenkrat prevrnil in je vreča kava polila malčka po hrbtu. Revček je dobil po hrbtu grozne opekline. Reševalni avlo ga je prepeljal v bolnišnico. O Ponesrečen Dukičev delavec. Regulacija Ljubljanice bo zahtevala poleg drugih žrtev tudi mnogo zdravja zaposlenih delavcev, ker je delo zelo naporno. Povrhu lega pa so pri teh delih ne-i sreče delavcev zelo pogeste. Včeraj popoldne se jo ponesrečil pri gradbi nasipa na Pridali 33 letni delavec Ivan Marelič, doma iz Biograda na moru. Pri dovažanju gramoza na malem tiru ga je stisnilo in si je Marelič poškodoval desno nogo. Ponesrečenec jc od bolečin obupno javkal, vendar pu njegova poškodba ni nevarna, čeprav je zelo mučna. O Iz policijske torbe. Policijska kronika ie beležila včeraj nekaj malih pretepov in ekscesov ter več malih tatvin. Ženi vinskega veletrgovca Marceli Bollafio je tat v kopališču Ilirije ukradel zlato zapestno uro, vredno 1500 Din. — Mestnemu delavcu Ivanu Mežnarju je bilo ukradeno na Marijinem trgu 600 Din vredno kolo. Pisarniškemu praktikantu Francu 1'omšclu jc bilo ukradeno na Kongresnem trgu 450 Din vicdno kolo. iVosj© mesto Obisk mnrlborsVih učitelj, abituiijentk Dne 30. avgusta jc poselila Novo mesto, vračajoč se s svoje ekskurzije po Jugoslaviji, II. skupina abitu-rijentk drž. žensk, učiteljišča v Mariboru pod vodstvom svojih profesorjev. Na kandijski postaji so jih počakale in pozdravile učiteljice, ki so študirale v Mariboru: Adamičeva, Matohova in Tofan-tova, ter jih nato peljale v šmihelski samostan šolskih sester, ki so jih zelo gostoljubno sprejele in jim nudile streho za časa njihovega dvadnevnega bivanja v Novem mestu. Učiteljice so bile nad vse zadovoljne z gostoljubnim sprejemom č s. prednice tega samostana in je bila to ena od najlepših postaj na njihovem potovanju. Deloma še isti in drugi dan so si učitcljice ogledale lepoto Novega mesta in okolice, predvsem nov Prosvetni dom, Kmetijsko šolo na Grmu, novo osnovno šolo ild. Povzpele so se celo na Trško goro, kjer so mlade učiteljice niso mogle dovolj načuditi romantičnim krajem. Polne najlepših vtisov so v petek zvečer odrinile domov. Toča v Trški gori. Dne 3. avgusta popoldne ja padlo po vinogradih v Trški gori precej toče, ki pa je bila na srečo redka in ni naredila veliko škode. Nevarni oblaki prepodeni od vetra, so se vlekli nad Šmarjeto in dalje proti Bučki. Upajmo, da tudi tam ni bilo veliko škode! Bagoslovitev motorne brizgalne. Gasilno društvo v Šmihclu je blagoslovilo dne 2. t. m. svojo novo motorno brizgalno. Kumovala sta g. Klemene in g. Goršin. Nato se je vršila veselica, ki je zelo lepo uspela. Toda brez nesreče malo mine. Ko je hotel nekdo zažgati raketo, je ta eksplodirala in ožgala trgovca g. Ivana Medica po levi roki. Poškodba k sreči ni nevarna. & Dva požara v celjski okolici. V sobolo je začelo iz neznanega vzroka goreti v Koželovi opekarni na Lubečni. K sreči so ogenj tako hitro opazili, da ni bilo treba klicati požarne brambe, ker se je posrečilo domačinom ogenj pravočasno pogasiti, preden se je razširil na bližnje objekte. — Ogenj je pa kljub temu napruvil škode okrog 5000 do 6000 Din. — V ponedeljek 3. t. m. zvečer pa je okrog pol 10 zvečer začelo goreti pri posestniku v Trnovljah. Goreti je začelo gospodarsko poslopje. Ker je bilo poslopje leseno in suho v hotelu Miklič. Naslednji dan pa bodo odpotovali v Bohinj, kjer bodo ostali do konca saptemb^a in odkoder bodo delali izlete na razjie kraje. Jc to prva večja skupina angleških turistov, ki prihaja k nam po prevratu in ki bo bivala dalje časa samo v Dravski banovini. ZeRmo. da bi odnesli gostje z naše Gorenjske kar najlepše vtise in jim kličemo: Dobrodošli! O Francoski tehniki v Ljubljani. Včeraj je dospelo pod vodstvom ks: .lana Pitona v Ljublja-i no 15 francoskih vojaških pirotehnikov. Na kolo- Kočevje i in je bilo notri polno sena, je ogenj silno hitro I 17",', Pričakovali goste mestni poveljnik, gene-1 - lo kliub temu. da «o I ral ^P0^: ™stopnik banske uprave g. Jelene, zajel celo poslopje, da je gorelo kljub temu, da so biie požarne brambe iz Trnovelj, Celja in Gaberja v najkrajšem času na licu mesta. Škoda znaša j okrog 25.000 do 30.000 Nin. Najverjetnejša je seveda sumnja, da je bil ogenj podtaknjen, ker je letos že 5 ali 6 krat gorelo v Trnovljah in vselej v takih okoliščinah, da je bilo evidentno, da je bilo j ■ ravnatelj šibenik za mestno občino, francoski konzul Neuville in predsednik Inžonerskegn društva ing. Mačkovšek. Ob prihodu je zaigrala godba Sloge' marseljezo. Goste je pozdravil v imenu mestne občine s kratkim nagovorom ravnatelj Šibenik, občinslvo pa je uniformirane pirotehnike to delo kakega požigalca. Ljudstvo bi bilo zelo hva- 1 PS°,P0^'}«'"- ^ dopoldne so pirotehniki ležno, če bi se oblasti posrečilo zasačiti požigalca i 1'dirski steber lep venec. Opoldne pa Ravii kar izišli Fotoabecednik Vas na (>4 straneh s 123 slikami najhitreje nauči fotogralirati. Cena knjigi je Din 18'—. Dobi se povsod! Drogcrija OREOOltlC', Ljubljana, Prešernova ul. 5 in ga primerno kaznovati. er Novo osebje predstojništva mestne policije v Celju, kakor je bito v občinski seji 8. julija imenovano (uradniki so morali biti potrjeni od banske uprave) je sestavljeno tako: Konceptni uradnik: Preinfalk Fr., pisarniški uradniki: Kopše Franc, Berdnik Franc in Razlag Mirko, pisarniški pomočnici: Fink Ana in Travirka Marija, policijski agen- so imeli v Zvezdi« svečan banket, ki jim ga je | priredila mestna občina. Mestna občina je zaradi prihoda francoskih pirotehnikov izobesila na mesl-nem poslopju francosko in jugoslovansko zastavo. Osebna vest. Dosodunji občinski svetnik v mestnem občinskem z.astopu g. Robert Gun-sclmajcr je podal \ roke. mestnemu županu g. dr. Kostanjev cu ostavko na svoje mesto. Kakor smo čuli, je bila ostavka od merodajne strani sprejeta. Smrtna kosa. Nu lireinogokopu je umrla 2. avgustu v starosti S5 let ga. M. Juvosek iz znniie in ugledne rodbine g. Javoseka, rudniškega knjigovodje. Proslava 10 letnice vlade Aleksandra L V nedeljo, 2. avgustu je sklical mestni župan, višji lin. svetnik g. M. Kostanjevec, sestanek vseli kn 11 u rnih društev in korporticij s sedežem v mestu Kočevje, du bi so dogovorili o skupni jiroslav i desclletnega jubileja vladanja našega kralja Aleksandra. Zastopniki v soli društev in korporucij s() /. navdušenim odobravanjem sprejeli predlog mestnega župana, du so vrši svečana proslavitev 13. in 16. uvg. Proslavil bo obsegalo svečano sejo občinskega odbora. koncerte, bnkljudo. slavnostno službo božjo in ljudsko veselico. Na tem sestanku je bil izvoljen zu predsednika pripravljalnega | odbora g. Avgust Verdcrher. V pripravljalni j odbor so bili izvoljeni še sledePi: gn. dr. l!'i(Ji-lovu, ing. F. Jcnčic. ing. Fr. Štiglio, učitelj F. ■cm |,uoiv|»ju iiaiirumu III jiikusiuvuiibkv mi»ii. i i r . .. . • ,1, .. , , , • . " 0 Jugcslovansko-češkoslovaika liga v Ljub ! ■'i.'k u.\ upruvilel.i Al. I cterlin. prof I-r. I rsic, ljani. Prijave udeležencev svečanega odkritja spo- j obrtnik Iv Man.lclje in iiknd.-niik M. Kovači«. • ' • .....— . . . i | ripruvljnlni ocjbor bo odslej vodil vse pri- pravo za jubilejno proslavo. minske plošče prof. dr. Karlu Chodounskčmu na ! Jezerskem, dne 15. t. m. za vožnjo s avtobusom Ljubljana —_Jezersko — Ljubljana sprejema tajnik ti: Bukovec Anion, Zavcc Franc in Acman Karol, i ^uu,!7t t - m- ->l"°"a?a sp^1™ poveljnik straže: Pribovšič Vinko in šc 21 straž- j rilefon 2104 mdustnjalna banka. © Gospodje industi Ijci in trgovci z usnjem poveljnik nikov ter uradni sluga & Rešilni vo« celjskega reševalnega društva je imel meseca julija 45 voženj, pri katerih je nudilo osebje reševalnega voza dvakrat prvo pomoč. Cr Izgnbe. V nedeljo 2. t. m. jo, bil izgubljen na postaji v Celju kopalni plašč v vrednosti 300 Din. — Isti dan je bila izgubljena na poti od Brega do Glavnega trga ženska ročna torbica, v kateri je bilo 9 bankovcev po 10 Din, nekaj drobiža in srebrna, damska zapestna ura v vrednosti 200 Din. Najditelj se naproša, da odda najdene stvari pri predstojništvu mestne policije. ■ in čevlji ter čevljarji vljudno vabljeni na važen I sestanek, ki sc vrši v nedeljo, dne 9, avgusta t. 1. ob 9 dopoldne v salonu hot.ela Lloyd« na Sv. Petra ccsti. Dnevni red: Protest proti Batoviin po-pravljalnicam in slučajnosti. — Zadruga čevljarjev v Ljubljani. © Mestna ženska rcaln« gimnazija v Ljubljani. Prošnje za sprejemni izpit za 1. razred gimnazije jc treba vložiti vključno do 26, t, m. Sprejemni izpit za 1. razred ,?e vrši 27, t. m. ob 8. Vpi-sovanie lioicnk za 1. du 8, razr. se vrši 1. do 3. Znamenitost. Gozdni nmlsvo!nik v p. Ing. I/r. Jonoič je iuisol v graščini Piv.lgrnd pri Starem trgu ob Kolpi dvn stnru lopovu in dva nio/iiurjn. Orožje ji: iz kovanega žcle/n. Po mnenju izvedencev dn tirata oba knioun iz prve dobe. ko so začeli kovati topove. I n lop je zelo velik in jo bil prejo v gradu pri obzidju z veriguuii privezan. Oba lopa polnili s smodnikom lil svinčenimi kroglami ol '-predaj. na kur so v/ignli pri "mali odprtinici, ki je vdelana lopn zadaj Gotovo ji-, da so bili slieni lopovi v lisli dobi plavil šiba božja za sleherno utrdbo, dočim l>i bili 0,1 m-« popolnoma brez vsakega bliska lopove 111 m iznurje hodu najbrže izročili ljubiiunskemu muzeju, Dnevna kronika Koledar Sreda, o avgusta: Marija Snežna. Novi grobovi ■J- Nn (illnrah pri I.jubljani je umrl v visoki siarosti SO let, gospod Martin Jenko, dri. upokojenec. Pogreb bo danes ob (i popoldne na viško pokopališče. Svetila mu večna luč! Žalujočim našo iskreno sožalje! Osebne vesti Rodbina g. ministra n. r. dr. Peleša ie dospela na letovanje na Bled in odsela v hotelu Jekler. =■ V naši mornarici so odrejeni med drugimi po službeni potrebi novoimenovani častniki, in si. cer na službo na kr. brod »Hvar« poročniki korvete Aleksander Vučer, Velimir Jitner in Srdjan Priča; na službo na kr. brod »Zmaj« poročnika korvete Rudolf Vinkler in Oton Miklavčič; na službo na kr. brod »Silnica« poročniki korvete Feliks Rojs, Rudolf Pogačar in Slavko Kregar; na službo na kr. brod »Sokol« poročnik korvete Ivo Buljan; na službo na kr. brod vLabud« poročnik korvete Branko Voglar; na službo na kr. brod »Kobac« poročnik korvete Ivan Konte; na službo na kr, torpiljarko »T 7« poročnik korvete Josip Dujmovič; na službo na kr. torpiljarko »T 3« poročnik korvete Maks Peršon; na službo na kr. torpiljarko »T t« poročnik korvete Albin Unger; na službo na kr. borbeni čoln »Četnik« poročnik korvete Drago Bežan; na službo na kr. borbeni čoln »Uskok« poročnik korvete Hubert Jeločnik; na službo na kr. brod »Močni« poročnik korvete Berislav Supck; na službo na kr. monitor »Vardar« poročnika korvete Dimitrije Omcrsa in Dušan Me-dič; na službo na kr. monitor »»Drava" poročnika korvete Janko Tomšič in Miiivoj Pajtler; na službo na kr. rečni remorker poročnik korvete Slavko Kirhmajer in na službo na kr. rečni remorker »Av^la« poročnik korvete Armin Afrič, — Na službo v 3. hidroplansko poveljstvo strojni kap. 2. razr. Rudolf Lang; na službo v pomorsko zrako-plovno šolo strojni kap. 2. razr. Adolf Kubiček; na službo na kr. podmornico »Smeli« poročnik fregate Milan Zupančič in na službo na kr. podmornico »Osvelnik« poročnik fregate Josip Saksida. =r Upokojen je peh. narednik-vodnik 6. pp. Josip Fikert, pomočnik vojaškega referata pri okr. glavarstvu Bijeljina. Ostale vesti — WetIfalskim rudarjem, ki se nahajajo v domovini, so radi neposlovanja bank v Nemčiji za mesec julij 1931 niso mogle doposlali njim pripadajoče reiile. Prizadeti naj bodo tem potom obveščeni, da rento niso ustavljene ali propadle. Naš konzulat v Dtlsseldorfu bo skrbel, da bodo prej ko mogoče doposlane upravičencem. — Kraljevska banska uprava v Ljubljani. — Naša glasba na Češkem. V prihodnji seziji bosta na sporedu simfoničnih koncertov Narodnega gledališča v Brnu izvajani dve skladbi slovenskih komponistov in sicer Osterčeva suita za orkester in Škcrjančev »Preludij, arija in finale za godalni orkester. Obe skladbi bo dirigiral kapelnik opere v Brnu g. A. Balatka, ki nam je še v najlepšem spominu kot dirigent naše opere. — Ravnateljstvi drž. moškega in ženskega učiteljišča v Ljubljani sporočata: Ker je ministrstvo prosvete z odlokom od 31. julija 1931, S. n. br. 25.286 sporočilo, »da se nijedna odredba zakona o izmenama i dopunama u zakonu o srednjim ško-lama od 20. jul. 1931. godine, S. n. br. 24.285, ueče primeniti i na učiteljske škole«, ostanejo določbe glede začetka ponavljalnih izpitov, kakor tudi vpisovanja učencev in začetka šolskega leta, ki so objavljene v izvestju za šolsko leto 1930-31, veljavne in se prejšnji razglas ravnateljstev razveljavlja. — Štorklja v vlaku. V noči od nedelje na ponedeljek so se vozili s posebnimi vlaki štajerski romarji na Brezje. Z drugim vlakom, ki je prišel v Podnart nekaj čez polnoč, se jc peljala tudi ženska, katero so morali v Podnartu prenesli v čakalnico 3. razreda, kjer je čez nekaj minut porodila. K sreči je bila baš isti večer v postu j ti i šk i hiši babica pri neki porodnici, da je takoj prihitela na pomoč. Potem so poklicali iz Kranja reševalni avtomobil, ki je porodnico in nebogljenčka peljal v Ljubljano v bolnišnico. — Napad in rop. Nedeljske tombole v Kranju se jo udeležil tudi Miha Bizjak, ki je uslužben kol Žagar pri Miklavčiču v Podnartu. Po končani tomboli je šel s par znanci k Mayerju, kjer se mu je pridružil tudi nekdo, ki je včasih služil v Podnartu. Tam so nekaj pili in Bizjak je plačal k tisočakom. Ker je večerni vlak že odpeljal, je rekel, da bo šel peš v Podnart. Znanec se mu je ponudil, da ga bo pel jal s kolesom in ga neka j časa ludi je, potem je pa Bizjak rekel, da bo lažje šel peš. Komaj Celvt ure od Kranja pa plane z gozdne poti na cesto pred Bizjaka neznanec, saj ga Bizjak v temi ni nili videli mogel, in ga lopnil po glavi, uaikar mu je vzel denarnico iu o I- Bizjak ima škode 1000 Din. Ko se je zavedel, je s težavo prilezel po Podnarla in se javil pri orožnikih, ki 'ydaj skupno s kranjskimi orožniki zasledujejo napadalca. — Zločin nad slaboumnim. K poročilu pod :em naslovom t Slovenec od 1. avgusla) smo prejeli še sledeče: Neznani moški je gnal v pone-icljek, 20. julija zvečer skozi Podbrezje na Gorenjskem živino na Jesenice. Drugo jutro sta ga našla posestnika Benedičič in Pretnar v obcestnem jarku ceste proli Podnarlu v nezavesti, in ga prepeljala v hišo Uenedičiča. Poklicani orožnik je elefoniral po rešilni avtomobil za prevoz v bolnišnico ali dobil .10 odgovor, da je uvlomobil na razpolago samo, ako občina prevzame stroške prevoza. Ker so li stroški blizu 1000 Din in je bil bolnik brez dokumentov, ui mogla občina tega prevzeli in je bolnik ostal dalio pri Benedičldtt. Ker je bil ves čas v nezavesti ln je iežko hropel, ga je zvečer ob 9 prepeljal posestnik Alojzij Kalan na občinske stroške v ljubljansko bolnišnico, kamor je p -pel ob I zjutraj 22. julija. Pripeljal je bolnik i pred oddelek št. 2 in sla ga dve sestri naložili un nosila, ali službujoči zdravnik ga ni hotel prevzeli, obenem pa Kalanu ni dovolil, da odide sam / \ ./.Mu Tako sla oslala, Knlan z vozom, Iežko k,dni človek pa na nosilih na vrtu bolnišnice do 9 dopoldne, ko je bil končno sprejet neznanec v bolnišnico- Kakor so izvedeli orožniki, te imenuje Zupan, je krojač po poklicu, oženj en in 'o slauovnl v Prebačevem pri Kranju. Ker ni kol krojač dosli zaslužil, je gnal živino na Jesenov i n na poli obležal, ' listna t-jtianslnvauitiiua«. Belgrajska Ivrd-\a lo.ini!. - razpošilja ponudbe s sledečim besedilom. Ovim nam je čast izvestiti Vas da naša liv-nien iziadjuje celokupan gradjevinski okov, i lo: tri hn-. e. dnikere, šiltlove, poluolivne nusbcndcro mi 'ii^ane i svo grndjevinske mesingane i nikle-nn ul-: a po skicama i crtežiina. Boba se sva naleti ua našem lageru le smo u slanju svaku po- Maribor rudžbinu po najumerenijini cenama liforovail. Pred naslupajuce gradjevinske rndove mi Vas molimo da zatražite naše cene i uslove lld.c — Izlet Jugoslovanskega /urini/ kluba ti a Jadran, Sinajsko alko in llo.mo. Jugoslovanski turing klub je po svoji reorganizaciji in koordinaciji dela i Avioklubom kraljevine Jugoslavije pričel intenzivneje delati na propagandi in spoznavanju naše zemlje. Pod devizo .Spoznaj svojo domovino in tla vzbudi v našem narodu zmisel za dosodaj še neznane zanimivosti in lepote naše domovine, narodne običaje in tradicije, priredi Jugoslovanski turing klub letos prvo ekskurzijo v razne kraje naše domovine. Odhod vseh udeležnikov jo iz Zagreba 15. avgustu ob 21.15 z brzovlakom, prihod v Split 1(5. avgusta zjutraj. Isli dan obiščejo udeleženci Sinj, kjer se udeleže Sinjske alke — viteške igre, katero Sinjani prirejajo vsako leto na dan 16. avgusla kot spomin na sijajno zmago leta 1715. nad Turki. Isti večer povratek v Split, kjer se prenoči. 17. avgusta dopoldne ogled zanimivosti mesla. Prenočišče v Šibeniku. 18. avgusla zjutraj odhod iz Šilbenika s parnikom Jadranske plovbe, prihod zvečer v Dubrovnik. Naslednji dan ogled Dubrovnika, izlet na Lokrum, naslednji -Jan izlet preko Kotora in Lovčena na C-etinje. 21. avgusla odhod iz Dubrovnika v Sarajevo. Naslednji ilan ogled mesta. Program se konča 23. avgusta po kosilu. — Polna oskrba v Splitu, šibeniku, Dubrovniku, Sarajevu v dobrih hotelih, prevoz s postaje v hotel in obratno, napitnine, izleti, vodniki itd. za osebo 025 Din. — Natančne informacije pri i-Putniku — Nesreča. Posest niča Frančiška Peršin iz Stožic 1-1 se je pri nabiranju zgodnjih jabolk ložko ponesrečila. Ko je stopila na suho vejo, se jc ta odlomila ter je ga. Peršin tako nesrečno padla na tla, da je dobila težke notranje poškodbe. Morali so jo tatoj prepeljali v splošno bolnišnico. — Otvoritev telefonskega prometa med Sv. Janezom ob Boh. jezeru in več kraji v Italiji. Otvorjenc so sledeče relacije: 1. Sv. Janez — Ab-bazia, Fiume in Trst. Pristojbina za navadno govorilno enoto znaša 19.80 Din. 2. Sv. Janez — Gorica, Grado in Udine Din 23.10. 3. Sv. Janez — Padova in Venezia Din 28.05. 4. Sv. Janez — Fi-renze, Merano, Milano in Riva Din 34.65. 5. Sv. Janez — Rim Din 41.25. 6. Sv, Janez — Citta di Vaticano Din 52.25, — Otvoritev telefonskega prometa Muta — Trst, Reka. Pristojbina za naavd-tto govorilno enoto v obeh relacijah znaša Din 24.75. — Otvoritev telefonskih relacij Ljutomer — Milan, Genova in Rim. Pristojbina za navadno govorilno enoto v relaciji Ljutomer — Milan znaša Din 39.60, v relacijah Ljutomer — Genova in Ljutomer — Rim pa Din 45.20. — V »Službenih novinah« št. 174 od 3. avgusta t. I. je objavljena »Uredba o odrejevanju disciplinskih tožilcev«. — Smrtna nesreča. V nedeljo, dne 2. avgusta sta prinesli v Novo mesto maline 37-letna kočarica Marija Matko in njena hčerka Marija iz Gaberja. Ko sla maline prodali, sta se podali domov. Dohitel ju je trgovec Travizan iz Novega mesta in ju na prošnjo sprejel na voz. V Brusnicah pa je hčerka padla z voza tako nerodno, da ji je šlo zadnje kolo preko trebuha. Posestnik Jože Dežclan jo jc takoj prepeljal v bolnišnico, kjer je dne 3. avgusta umrla. — Gozdni požar. Iz Novega mesla poročajo; V ponedeljek, dne 2. t. m. jc zamolkel glas sirene naznanil Novomeščanom, da nekje gori. Res, gorel je del poganškega in del ranjuškega gozda. Pastirji so napravili zjutraj ogenj, in ko je bilo videli že vse mrtvo, so ga pustii. Veter pa je oživel žerjavico, ki se je hitro razširila in užgala okoli stoječe mlade smreke. Šmihelski gasilci so izkopali jarek in s tem omejili ogenj. — Pridelovalcem sadnega vina priporočamo M. Humekovo knjigo: »Sadno vino aH sadjevec«. Ta knjiga je velike važnosti za vsakogar, kdor pri. deluje sadno vino. Nudi vsa navodila in bogate nasvete, kako sadjevec pripravljamo, kako je z njim ravnali, da ostane zdrav, okusen in stanoviten. Prepotrebna je la knjiga tudi onim, ki se pečajo z izdelavo sadnega kisa in kako uporabljanj sadne tropine, da nam pridejo v prid. Opremljena je z 42 podobami in velja Din 10. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Dr. Igor Tavčar specialist, za notranje bolezni ne ordinira od 5. do incl. 19. avgusta, Ljubljana, Breg 8. Murska. Sobota Nova maša. Preteklo nedeljo jc v župni cerkvi daroval novo sv. mašo g. Bojelc Janez iz. Kroga. I\ not i maši je prihitelo od blizu in daleč nad S000 ljudi. Istega tint: je poteklo g. kanoniku I. Szlepczu 33 let, otlkar je imel no-\ o mašo. KttrumlinL Na cesti blizu Sobote sta trčila avtomobila g. T. iz Sobote in š. s Cankove. \vtomobila sta le malo poškodovana, šofer š. avtomobila pa si jo zlomil nogo. Rebra si je polomil. V bolnici se zdravi X. Zeml.jič od Sv. Miklavža. Skočil jc z nekoliko višjega mestu in si jc zlomil več reber. Iz raznih krajev Fram pri Mariboru. Veliko tombolo priredi dne 9. avgusta t. 1. ob 3. uri popoldne Olepševalno in tujsko prometno društvo v Framu. Pripravljeni no jako praktični in dragoceni dobitki, kakor celotno pohištvo za spalnico, vredno nad 4000 Din, I kolo, 700 Din v gotovini, 1 prašič, 35 kg bučnega olja, več sežnjev drv, (ina moka do 200 kg in nad 300 manjših in večjih daril od domačinov in raznih tvrdk v vrednosti do 20.000 Din. Karte so po 3 Din. V slučaju slabega vremena se preloži tombola na 15. avgusta. Valta vas — Stroža. Tukajšnji vasi, ki ju veže lep železobetonski most, sta v nedeljo 2. t, m. doživeli zanimivo senzacijo. Društvo kmetskih fantov in deklet je priredilo plavalno tekmo, Krka je letos vsled dolgotrajne vročine gorka kot že dolgo ne in zato je bila prav pripravna. Tekmovalo je 15 fantov. Prvo nagrado je prejel čevljarski pomočnik g. Jos. Darovca iz Straže. Da jc ta redka prireditev privabila nepregledne množice radovednežev obojega spola in različne starosti, je umljivo, Umljivo pa ni, da se je po tekmi vršila veselica — ples, pijača in jedača. Že tako in tako preradi in preveč zahajajo ljudje v goslilne zapravljat težko prisluženi denar v tako težkih časih, čemu jih je treba potem še s posebnimi vabili zavajati k zapravljanju? □ Novozgrajeno narodno šolo kralja Aleksandra L v Radencih bo blagoslovil v nedeljo dne 16. t. m. pomožni škof dr. Ivan Tomažič. Blagoslovitev in- otvoritev omenjene šole se bo izvršila na zelo slovesen način. □ Strela je udarila v ponedeljek proti večeru v veliko gospodarsko poslopje veleposestnika Janeza lušca v Hotni vasi. Gasilcem se je posrečilo rešiti samo živino. Skoda znaša nad 100,000 Din in je samo deloma krita z zavarovalnino. □ Nekatere važne zadeve se bodo obravnavale na prihodnji seji mariborskega občinskega sveta; med drugim se bodo razpravljale v okvirju posameznih odsekovih poročil sledeče zadeve: pravilnik /a podpiranje onemoglih mestnih delavcev ter njihovih vdov in sirot; postavitev spomenika padlim vojakom na Kalvariji; novi most v meljskem predmestju; graditev tronadstropne trgovske in stanovanjske hiše na Glavnem trgu; gradba carinske pošte in stanovanjskega poslopja za carinike; zgradba pravoslavne cerkve; zgradba skupne grobnice med vojno padlih junakov; stališče ubo/uega sveta glede nameravanega nakupa bivšega dr. Čehovega sa-natorija za mestno ubožnico; povečanje mestnega vodovoda; zveza Smetanove in Orožnovc ulice; kanalizacija Nekrepove ulice ter tlakovanje Tatten-bachove ulice med Glavnim trgom in Kopališko ulico ter Kopališke ulice med Marijino in Aleksandrovo cesto. P Otvoritev uvodnega melodičnega tečaja za učiteljice v Vesni. V ponedeljek je otvoril v imenu banske uprave šolski svetnik Krošl Jože s primernim nagovorom prvi uvodni tečaj za učiteljice go-spodinjskonadaljevalnih šol; število udeleženk je 40 i iz cele Dravske banovine. Ker se je za navedeni j tečaj prijavilo 225 učiteljev in učiteljic, je banska ! uprava sklenila izvesti tri uvodne tečaje in sicer • dva za učiteljice, enega pa ga za učitelje. Namen i teli tečajev je, uvesti udeležence v miselnost in dušo našega kmetskega ljudstva ter jih pripraviti za delovanje na kmetskem in gospodinjskem nadaljevalnem šolstvu. Na tečajih predavajo gospa Mesičkova ter gg. dr. Jeraj, dr. Dornik, dr. Benčan, dr. Vrlovec, šolski svetnik Krošl, dr. Kotnik, dr. Pivko in prof. Baš. Obenem bo udeležencem teli tečajev dana možnost, da se pobližje seznanijo z našimi obmejnimi kulturnimi in gospodarskimi razmerami. □ V naši podružnici na Aleksandrovi ccsti 6 (Prosvetna knjižnica) lahko opravite vse posle, ki i spadajo v delokrog uprave. Uradne ure od 8 do 12 in od 15 do 18. □ Še enkrat delavske razlike. K že objavljenemu smo že prejeli s prošnjo za objavo: V delavnicah drž. žel. je 30. julija t. I. kakor po bliskovo šla vest, da je prispela brzojavka iz Belgrada na generalno direkcijo v Ljubljani z naročilom, da se izvršijo že odobreni in rešeni krediti. Mariborski obrtniki iu trgovci nas iz dneva v dan povprašujejo, kaj je z razlikami in kdaj bomo (»ravnali, kar smo dolžni. Napravili smo bili dolgove na račun obljubljenih razlik. Prav posebno skrbeče pa nas iz dneva v dan sprašujejo nase žene, vrle gospodinje in zlate matere, kaj je z razlikami; saj imajo vedno večje izdatke in vedno manjše dohodke. Pa se navzlic vsemu veselimo dneva, ko se bodo razlike izplačale. Privoščite nam to veselje. — Prizadeli železničarji. □ Starši pazite na svoje otroke. Posestnikov sinček Franc Miklavc iz Ribnice na Pohorju se jc na domačem stopnišču igral; fantek je pri tem padel preko stopnišča in si stri desno roko v laktu. Ponesrečenega dečka so prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico. □ Poškodbe strojev v tvornici. V tukajšnji tvornici Doctor in drug so neznanci poškodovali stroje za izdelavo platna; na desetih strojih so bile namreč porezane nili, ki so napeljane v stroj. Povzročena škoda znaša okoli 1000 Din. Vodstvo tvor-nice je mnenja, da je poškodbo izvršil kakšen delavec ali delavka. □ Pri skoku preko jarka se je ponesrečila 66 letna viničarka Apolonija Herič iz Strigovcev; padla je v jarek na kamenje in si stila levo roko v zapestju. Prepeljali so jo v mariborsko splošno bolnišnico. □ Revanž. V bližini Zavernikove gostilne v Radvanju je v temi ponedeljkove noči navalil neznanec na 31 letnega delavca v delavnicah drž. žel. Venceslava Vodopivca iz Tezna ter mu s kolom prizadejal nevarne poškodbe na glavi. Vodopivca so morali prepeljati v mariborsko splošno bolnišnico; domneva se, da so v ozadju neke revanžne zadev-ščine. □ Vlom v francoski konzulat. Gosp. Henrik Furer, zastopnik francoskega konzulata v Stross-majerjevi ulici 29, je javil policiji, da mu je izginila iz jedilnice srebrna škatljn za cigarete, vredna i 600 Din, ter medena kupica. Na sumu ima nekega berača, ki je posebno v zadnjem času tam okoli sumljivo potikal. □ Javna prodaja raznega blaga bo danes od 0 zjutraj naprej v skladiščnih prostorih tukajšnje glavne carinarnice. Poizvedovanji izgubit sc jc zlat obesek — dragocen spomin — od trgovine Pordan do lekarno Levstek. Najditelj se naproša, da vrne proti nagradi upravi Slovenca«:. Zgubila se je damska zlata ura od Tržiča do Sv. Neže. Najditelj se naproša, da jo vrne proti nagradi na nailov: Anica Smalej, Tržič št. 5. Ptuj Na drž. realni gimnaziji v Ptuju se bodo vršili popravni in vsi ostali izpiti v času od 24. avgusla do 1. septembra t. 1. Učenci, ki žele vstopiti v I. razred, naj vlože v času od 24. do 26. avgusta prošnje za pripustitev k sprejemnemu izpilu, opremljene s šolskim izkazom in rojstnim listom. Sprejemni izpiti se bodo pričeli 27. avgusta t. 1. ob pol 9. Vpisovanje dijakov(-inj) se bo | vršilo od I. do 5. septembra t. 1. Razpored izpitov in vpisovanja jc objavljen na oglasni deski. Konjice Zanimivo odlikovanje. Te dni je okrajni načelnik g. Karel Trstenjak izročil po višjem naročilu red sv. Savo V. razreda gospej Leopoldini Rolt. bivši šolski upraviteljici na osnovni dekliški šoli v Konjicah. Odlikovana je bila za neprecenljive zasluge, ki si jih je kol nadvse vzorna krščanska učiteljica pridobila na vzgojnem polju sploh, zlasti pa kot odlična šolska upraviteljicu v Konjicah. — Kakor smo svoj čas obširno poročali, je bila g. upra-viteljica pri zadnjih učiteljskih premestitvah brez vsake disciplinarne preiskave, kar je v nasprotju z, obstoječim zakonom o osnovnih šolali, degradirana na stopnjo navadne učiteljice in kol taka premeščena iz Konjic v Vitanje. G. upraviteljica, ki jo bila povsod vedno prvovrstno kvalificirana, je takrat vložila prošnjo za disciplinarno preiskavo, ki bi naj pojasnila, v čem se je pregrešila, da jo je zadela taka kazen, toda banska uprava je prošnjo zavrnila 7. motivacijo, da za disciplinsko postopanje proti nji ni povoda. Pozneje se je izkazalo, da je postala žrtev zlobnih denunciacij. Zaradi lega ji je sedaj lo visoko odlikovanje v veliko zadoščenje za krivico, ki jo je zadela vadi zlobnih tlenun-ciantov. Saj lo kraljevo odlikovanje, ki ga je te dni prejela, najlepše osramoti vse njene denunci-nnte. Zato je g. upraviteljica tega odlikovanja tem bolj vesela, ker so merodajni činitelji šli preko vseh denunciacij in nepristransko priznali njene velike zasluge. G. upraviteljici ob tej priliki prav iskreno čestitamo in z njo vred želimo, da bi lo lepo odlikovanje dalo povod, da bi se dosledno prav tako nepristransko kakor so bile priznane njene zasluge, popravila krivica, ki se ji je nehote zgodila/ Slovenšgradvc Občni zbor pokrajinskih občinskih uslužbencev za severni del dravske banovine se je vršil v nedeljo 2. avgusta v občinski posvetovalnici v Slo-vonjgrudeu. Udeležil se ga jo tudi mestni župan dr. Bralkovic. Predsednik Al. Kranjc poroča o delu društva v preteklem letu, v katerem obsoja postopanje nekaterih mestnih županstev, ki -o imenovala' za občinske tajnike upokojeno državne uradnike. Tako n. pr. Ljutomer, ki je postavil za tajnika oblastnega šolskega nadzornika v pokoju, in Kamnik, ki je postavil za tajnika davčnega upravitelja v pokoju, ki imata oba zasigurano lepo eksistenco s svojo pokojnino, dočim so bile prošnje prošnjikov, ki so službo res potrebni, odklonjene. V društveno samopomoč plača vsak uslužbenec na leto 15 Din. Manov je 50. V društvo se sprejmejo samo laki člani, ki so stalno nameščeni pri občini. Predsednik poroča tudi o sklepih in delu Zveze občinskih nameščencev in omenja, da imajo sedaj svoja pokrajinska društva že vsi tleli naše države, edino mesto Belgratl še ne. kjer je bilo odpuščenih nad tisoč nameščencev v dobi temeljitega čiščenja v mestni upravi po sedanji državni upravi. (1. Maže iz Šoštanja omenja, tla se vse premalo upošteva tlelo in trud občinskih uslužbencev, ki so vedno bolj in bolj obremenjeni. Nato se oglasi k besedi mestni župan dr. Bratkovič, kateri poudarja, da pozna delo občinskih uslužbencev, kateri so menda najbolj obremenjeni z delom in ki morajo delati včasih, ako jo to potreba, ludi cele dneve in cele noči ter kot taki no morejo imeti določenih uradnih ur. Dalje, da mora n. pr. občinski tajnik igrali mnogokrat vlogo jurista. inženjerja itd. iu poznati vso zakono in uredbe, da zamore ločno in veslno vodili občinske posle, dočim župan, ki se mora pečati s svojim poklicem, stvari le pregleda in podpiše. Pri volitvah predlaga g. Maze z^i predsednika dosedanjega predsednika g. Kranjca. V odbor pa pridejo na novo ge. Zdravko France iz Slovenj-gradca, Maze iz SoWanja, Blagotinšek iz SI. Andraža pri Velenju in Tavšič iz Velenja. Pri slučajno- stih predlaga g. Tavšič, da se prihodnji občni zbor vrši na Pohorju v Pohorskem domu, g. Maze pa, tla se izposluje za občinske uslužbence polovična vožnja po železnici. Alase dijaštvo Bok za Dijaški koledarček bo ]>otekel 10. avgusla. Vsi, ki bodisi nabirale inserate za Koledar ali nameravate kakorkoli prispevali, pošljite- vse najkasneje o pet mark. Beneška palača o Rimu, kjer je nameščen italijain.zim. urad; desno: jilal. zunanji minister Graaidi Dolinske zagradbe v starem veku Zagradbe dolin, ki dobivajo v zadnjih dobah vedno večji pomen, nikakor niso šele sad moderne tehnike, marveč so s takimi zgradbami že v starem veku urejali vodna vprašanja posameznih pokrajin. Najstarejši doslej znan zajezni nasip na svetu so imeli v starem Babilonu. Posvečen je bil bogu Murdutku — svetopisemskemu Nimrodu — in je bil že v predzgodovinskem času zgrajen nad reko Tigris. Ta dolinska zagradba je preživela gospodstvo Kaldejcev, Asircev, Perzijcev, Grkov, Rimljanov in Sa-sanidov. Šele v 13. stoletju je postala žrtev mongolskih vpadov. Kakor vele stari zapiski, je bil Tigris nekoč deroča gorska reka in je povzročal v Mezopotamiji s svojimi poplavami veliko škodo. Nad Opišem se nahajajo še danes razvaline starega nasipa, ki ga ljudstvo še danes imenuje »Mardukov« ali »Nim-rotlov nasip«. Drugo veliko dolinsko zagradbo je zgradil kralj Menes, prvi kralj prve egiptovske dinastije. Menes je živel menda pred več nego 4000 leti. Nasip je ležal 12 milj južno od Memphisa pri Košeiši; za temelj mu je služIl raženj iz kolov, nanj je bila nametana zemlja. Menes je takrat odpeljal Nilovo vodo, da bi dobil suho zemljo za svoje glavno mesto Memphis. Če sodimo po ostankih in topogra-fičnih zapiskih, je moral biti Menesov jez najmanj 500 metrov dolg in 17 metrov visok. Nasip so nad 4500 let vzdrževali Egipčani, Per-zijci, Grki in Rimljani. Zanemarjati so ga začeli šele pod vlado mohamedanskih kalifov, dokler slednjič ni propadel in so povodnji imičile nekdaj cvetoče mesto Memphis. Kasneje so * gradili dolinske zagradbe Arabci in Rimljani. Tako je zgradil cesar Neron jez pri Subiacu, ki je zdržal 1300 let. Svetovni zemljevid kaže še vedno dosti velih lis, ki označujejo neznane, neraziskane kraje. Okrog severnega tečaja je precej teh lis zamenil s točnimi označbami zadnji \Zep-pelinov« polet — tako n. pr. mi Severnaji zemlji, Nansenovi (Franc Jožefovi) deželi in ua več drugih mestih arklide; toda še je Šcialoja, zastopnik Italije na haaškem razsodišču v zadevi avslro-nemške carinske unije, ki je podal grozečo izjavo ostalo v tamkajšnjih predelih na milijone kvadratnih metrov površine, nad katero še nikdar ni splaval človeški pogled. Treba bo še ogromnega dela, preden bomo dobili o severnopolarnih pokrajinah sklenjene, točne zemljevide. še razsežnejše so bele lise v južno-polarnem ozemlju. Antarktido — šesti del sveta — cenijo na 14 milijonov kvadratnih kilometrov površine. Ta del sveta je znanost dolgo po mačehovsko zanemarjala. Vse zanimanje se je obračalo na teme naše zemlje, na severni tečaj. Šele v zadnjih dobah se je položaj nekoliko izpremenil. Največje uspehe v raziskavanju južnopolarnih pokrajin je dosegel s svojimi poleti Avstralec \Vilkins — mož, ki prodira sedaj z Nautilom proti severnemu tečaju. Wilkinsove ugotovitve so omogočile v južnotečajnih zemljevidih mnoge poprave in izpopolnitve z novimi otoki itd. jsToda tudi v antarktidi je ostalo še ogromno * povfšine neraziskane. Tu kakor v severnih polarnih predelih je narava pač tako neprijazna in kruta, da ne dovoljuje človeških naselbin, ki bi potem prodirale vedno dalje in '.zpreniinjale Neznano zemljo« v znano. A tudi po znanih delih sveta je še dosti ozemelj neznanih in neraziskanih, dasi se pogosto trdi nasprotno. Tu je predvsem Azija. Zemljevid nam jo predočuje kot obsežno plan z gorovji, rekami in človeškimi nasel-hami, a vmes je še mnogo neraziskanih mest. Tako n. pr. v Sibiriji (v krajih, ki leže daleč od velikih rek), potem v Mongoliji z njenimi puščavami, v Tarimski kotlini, kjer je v zadnjih letih že uspešno delal Sven Hedin, potem v vzhodnem Tibetu in slednjič v gorskem sestavu Himalaje. — V Afriki so notranji deli Arabije še večinoma neznani; tu so dalje pragozd i, v katere še ni stopila noga belega raziskovalca, in zamočvirjena ozemlja, ki na zemljevidih še niso zaznamovana. — V Severni Ameriki je treba najsevernejše pasove Kanade in nasproti ležeče otoke šele odkriti; v Južni Ameriki so še nepreiskani deli Patagonije. Gran Chaca in ozemlja velikih pritokov Amazone. Izvire Orinoca, ki so jih dolga leta zaman iskali, je po neki nedavni kratki vesti odkrila menda ameriška ekspedicija. ki jo je vodil Dickey. — Preostane še Avstralija. Tudi obsežni deli v notranjosti te celine so še neraziskani. — Morda zveni čudno, a je vendar le res, da Ao tudi v Evropi še predeli, ki niso še ffe loško preiskani in ne točno zmerjeni. Taki predeli se nahajajo med drugim na Balkanu. Raziskovalcem torej delo še ne poide tako kmalu, dasi imajo vse drugačne pripo- močke nego predhodniki, ko se je trudil posameznik sam in zato delo ni moglo biti obsežno ne sklenjeno. Danes imajo znanstveniki najmodernejše instrumente, letala, zrakoplove, podmorske čolne, da jim služijo v njihove namene. Arktična vožnja »Grofa Zeppelina« nima samo pomena za različne panoge znanosti, kakor meteorologijo, aerologijo, brezžično telegrafijo in geografijo, marveč po-menja ta vožnja mimo tega tudi še poseben nov mejnik za obsežnost možnosti v znanstvenem raziskavanju. Nikdar ni bilo prej mogoče v tako kratkih dneh, človek bi rekel — kratkih urah — toliko doseči, toliko dognati, kakor se je to posrečilo Zeppelinovi ekspediciji, ki je pa seveda tudi bila greinij najsposobnejših strokovnjakov. Letalo in zrakoplov bosta mogla v kratkem času toliko storiti za raziskavanje kakor pasje sani, jadrnice in parniki v stoletjih ne bi zmogli. Tako utegnemo še sami biti priča, ko bo izginila s svetovnofn zemljevida zadnja bela lisa. Dejeuu, novi francoski poslanik v .Moskvi. Poroka z ameriško naglico Bogat ameriški vseučiliški docent so je mudil minuli mesec zaradi zdravljenja v Ba-den-Baden. Tu je o priliki nekega nakupa spoznal v neki tamkajšnji trgovini prodajalko, v katero se je namah zaljubil. Par ur nato jo je zasnubil, izposloval v teku 48 ur dispens glede oklicev in jo poročil. Sedaj je brzojavno zaprosil ameriško vlado za vizum za svojo ženo, kajti dolžnosti ga kličejo nazaj v Ameriko. Nebotičnik Empire State Buildini/ v Newyorku. vodo bo hladila elektrika. Frigidaire Corporation bo dobavila enotne hladilne aparate, ki bodo oskrbovali s pravilno hladno vodo noč in dan 25.000 prebivalcev nebotičnika. Celo 23. nadstropje Ik> zasedel Empire State Club, v katerem se zbirajo najodličnejše osebnosti gospodarskih krogov in mu predseduje Alfred E. Smith, edini katoliški kandidat. ki se je kdaj potezal za predsedniško mesto Združenih držav. KoVJt&no je trgovinsko br®d&vjje sveta S koncem junija 1931 je znašala celokupna tonaža trgovinskih brodovij vsega sveta 70,131.000 brutto registrskih ton. Nasproti prejšnjemu letu znaša povišek okroglo 523.000 br. reg. ton. Ves ta povišek gre na račun motornih ladij, ki se hitro množe in znašajo sedaj okroglo 13 odstotkov svetovne trgovinske mornarice; nasprotno je padla parna tonaža za 630.000 ton. jadrnice in lažja tonaža pa za 176.000 ton. Tonaža posameznih držav znaša tačas: Velika Britanija ima 20 milijonov, Združene države Severne Amerike 12.9 milijonov, Japonska 4,276.000, Nemčija 4 milijone 226.000, Norveška 4.06 milj., Francija I 3.5 milj., Italija 3.3 milj. in Holandska 3.1 milj. ton. Albert lVigyinti, ameriški član finančnega odbora, ki ima proučiti nemške finance Na$višfes zgradba sveta Ameriški milijonar Bodenu ald, ki je podaril mestu Berlin en milijon dolarjev za zgradbo otroške zobne klinike NfssUedmh Pe$a XI, -Američan ? Ameriški in angleški listi objavljajo notico, ki ji je pripisati toliko vere, kakor pač vsem podobnim časnikarskim ugibanjem. Vest pravi, da so se v zadnjem času vršila v Vatikanu posvetovanja o nasledniku — Pija XI. Gre za to, da bi bil prihodnji papež Američan. Združene države imajo tačas štiri kardinale; dva bi zaradi visoke starosti komaj mogla priti v poštev za pa peški prestol, tako da bi preostala le še nadškofa v Chicagu in v Ne\v Yorku, ki uživata v Vatikanu oba velike simpatije. Vest naglaša. da bi izvolitev Američana za vesoljnega poglavarja katoliške cerkve silno razveselila vse angleško govoreče vernike. Edini Anglež med papeži je bil Hadrijan IV., ki je vladal od 1154 do 1159. 1. V Nevv Yorku so nedavno dovršili nov nebotičnik — »Empire State Building«, ki je visok 380 metrov in s tem najvišja stavba na svetu, kajti Eiffelov stolp je visok »samo« 303 metre. Nebotičnik ima 102 nadstropji, a venčata ga observatorij in stolp za pristajanje zrakoplovov. Dvigala bodo švigala z brzino 366 metrov na minuto. Elektrika bo igrala v orjaški zgradbi važno vlogo in računajo na porabo 375.000 kilovvatov na uro. Celo pitno V nekem češkem podeželskem mestu j« stanovala družina s številnimi otroci. Ni si težko predstavljati, da družina ni ravno spadala med »mirne stranke«, o katerih se niti »ne ve, da so v hiši«. Dokler ni začelo nekega dne na vsem lepem v hiši sitrašiti. Pod streho je ropotalo, da je bilo groza,! Družinski oče — uradnik je vsak dan našel družino vso preplašeno; ponoči je tudi sam slišal grdo ropotanje. Šel je pod streho, ker je bil prepričan, da veter loputa s pokrovi na strešnih linah. Toda vse line in okna so bila trdno zaprta. Mož je sedaj pozval policijo, naj ona poišče duhove, ki kale mir. Neke noči se je tiho splazil pod streho do zob oborožen in prav nič praznoveren stražnik in čakal, da se je začel hrup. Ni mu bilo treba dolgo čakati. Šel je za glasovi in odkril bistroumno sestavljeno napravo za ropotanje, ki je delovala s pomočjo vrvice. Vrvica pa je bila napeljana v stanovanje hišnega gospodarja, ki je hotel nemirno stranko z otroci s strahovi pregnati iz hiše. V italijanskem mestecu Cassinu se je hotel neki gospodar na enostavnejši način rešiti nemile mu stranke. Prevrtal je tla v svojem stanovanju in skozi strop vlival vodo v najemnikovo stanovanje. Prha je sicer v tej vročini dobrodošla blagodat, toda vse o pravem času in na pravem mestu. Najemnik se je moral sicer preseliti iz preplavljenega stanovanje. toda gospodar je moral plačati odškodnino in prenoviti stanovanje. Težave z rekordom Ameriška letalca Pangborn in Herndon, ki sta hotela doseči nov rekord v poletu okrog sveta, sta morala na Daljnem Vzhodu zasilno pristati in sta se odpovedala nadaljnjemu tekmovanju za nov rekord. Večna vo$na med gospo-darji in najemniki Prof. dr. i.rnsl Uabet z berlinskega vseučilišča. Iti je bil imenovan za člana permanentne razsodišču« komisije v Ženevi. Ugodnosti gozdnim industrijam Belgrad, 4. avgusta. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za gozdove in rudnike in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o dovoljevanju ugodnosti gozdnim industrijam zaradi krize. Člen L V svrho pobijanja krize v gozdnih industrijah se minister /a gozdove iu rudnike pooblašča, da sme ne glede ua zakon o državnem računovodstvu in na odredbe obstoječih pogodb: 1. odrediti znižanje ali odgoditev sekalnih preliminarijev za I. 1931 iu 1932. Odgoditev preli-minarijev v celoti se sme odrediti samo sporazumno s prizadetimi gozdnimi podjetji; 2. v zvezi z znižanjem in odgoditvijo preliminarijev pri dolgoročnih pogodbah dovoliti v celoti ali pa delno in sorazmerno odgoditev nlačilo kupnine, odnosno avansov nanjo za les iz teli preliminarijev; 3. izkoriščanje znižanih in odgodenih sekalnih preliminarijev prenesti, kjer se to ua, na prihodnje preliminarije, kjer pa to zaradi kratkosti trajanja pogodb ne bi šlo, dovoliti primerno podaljšanje do-ličnih pogodb. Člen 2. Minister za gozd3Ve in rudnike se pooblašča, da sme pri kratkoročnih pogodbah dovoliti plačevanje kupnine v obrokih, če se kupnina primerno zavaruje. V takih primerih, kjer bi to bilo Upravičeno, sme minister za gozdove iu rudnike do- Hme!$arstvo v hMtdš krizi V nedeljo dne 2. avgusta se je vršilo v Žalcu veliko zborovanje hmeljarjev. Nu dnevnem redu ie bilo proučevanje težke krize, v katero jc zašlo hmeljarstvo pri nas. Zborovanja se je udeležilo toliko hmeljarjev, da je. bila ItoblekOva dvorana natrpano polna. Otvoril in vodil je zborovanje podpredsednik Hmeljarskega društva, g. Al. Mihelčič, ki je uvo-donla povdarlal veliko važnost strokovnih organizacij. Vsa]; hmeljar bi moral bili ludi član Hmeljarskega društva za Slovenijo, ki deluje že nad 50 let. Društveni tajnik je potem prečital poročilo o evelovnem stanju hmeliitklh nasadov. Iz leča poročila je razvidno, da je stanje še prfcrej ugodno, vendar pa množina letine ne bo preobilna. Vsled tega priporoča Hmeljarsko društvo vsem hmeljarjem sledeče smernice za prihajajočo sezono: 1. Obirajte le kobule primerne velikosti in lepe ze. lene barve. Premale in predolge, rjave in plesnji-ve pa pustite na drogih. 2. Prebirajte kobule vtio-vtč Se pred in po sušenju. 3. Skrbite za pravilno sušenje in pfe.voeasno basanje posušenega blaga. Tako pripravljeni naj hmeljarji pričakujejo mirnega srca hmelj.-ko sezono. Kaj bo prinesla .lega nihče ne ve. Kaj i »osebno dobrega se ne smemo nadejati. volili, da se dotične pogodbe podaljšajo, vendar samo najdelj do poteka rokov dovoljenega plačevanja v obrokih. Člen 3. Minister za gozdove in rudnike se pooblašča, da sme "lede na lesno krizo izjemno od določil Čl. 99 a zakona o državnem računovodstvu podaljšati termine sekanja, predelovanja in izvoza lesa, če se to pokaže upravičeno, tudi če ne obstoje v pogodbah predvideni elementi (požar, poplave iti podobno). Te termine sme minister za gozdove in rudnike podaljšati tudi za več ko eno leto. Člen 4. Minister za gozdove ln rudnike se pooblašča, da sine dovoliti plačilo kupnine in odnos-tiih avansov nanjo, če se kupnina popolnoma zavaruje, v obrokih, toda samo za les v prelimiuarijih leta 1929 iu 1930. Tako plačevanje v obrokih ne sine (rajati delj kakor 3 leta; v tem roku se mora dolg poplačati v celoti z obrestmi vred. Člen 5. Olajšav iz čl. 1 in 4 tega zakona se lahko poslužijo samo tista podjetja, ki so vse dospele državne terjatve iz pogodb pred letom 1929, posebno pa vse terjatve iz prejšnjih preliminarijev iz leta 192S in 1927 v celoti poravnala. Člen 6. Minister za gozdove in rudnike bo s pravilnikom predpisal podrobno ravnanje pri izvrševanju tega zakona. Člen 7. Ta zakon stopi v veljavo tisti dan, ko se razglasi v Službenih novinah«. Tem smernicam je zbor hmeljarjev soglasno pritrjeval. Pri sestavi smernic se jo glavni odbot' Hmeljarskega društva oziral na sledeče razloge: 1. Letina Nemčije ne bo glede barve in množine na prvem mestu. Tudi letina CSR ne bo takšna, kakršno si sami želijo in tudi pričakujejo. 2. Velike zaloge hmelja v pivovarnah. 3. Znatno skrčenje kon/.uma piva v industrijskih državah. -I. Finančni polom Nemčije. 5. Prisilna v po rab a nemškega hmelja v nemških pivovarnah, kar sicer danes še ni postava, lo pa bo do začel ka sezone. Glede začetka obiranja hmelja >o se navzoči po dolgotrajnem razpravljanju zedmili, da se bo isto pričelo v raOo obrezanih nasadih že 10., v drugih pa 17. avgusta t. 1. Kar se pa mezde za obiranje hmelja 1iče, so hmeljarji sklenili, da bodo plačevali od škafa (28 1) pri trikratni topli hrani 1.50 Din, brez hrane (>a 2 Din od škafa. O vsem tem in šc o marsičesa drugem so n« dolgo in široko razpravljali. Gospod predsednik je ob 11 dopoldne zaključil zborovanje hmeljarjev. Belgrad, 4. avgusta. AA. Dne 15. t. m. stopi v veljavo nova tarita za prevoz živine med postajami na jugoslovanskih in romunskih državnih železnicah. Ta tarita se dobi pri vseh glavnih blagajnah oblastnih železniških direkcij po 20 Din. Belgrad, 4. avgusta. AA. Zunanje ministrstvo objavlja, da se je z madjarsko vlado dosegel sporazum, po katerem sc našim optantom, ki imajo posestva na Atadjarskem, izdajo po recipročnosti madjarska viza, veljavna mesec dni iu /a eno potovanje. To vizo bo izdajalo madjarsko poslaništvo v Belgradu, odnosno madjarski konzulat v Zagrebu do treh potovanj na leto, iu sicer v primerih, kadar se za to pokaže posebna potreba. Dnbave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 5. avgusta t. I. ponudbe glede dobave 30 kg jeklene pločevine in 270 kg jeklene žice; do 8. avgusta t. 1. pa glede dobavo kaminih stekel, vodokaznih cevk, ob leč-uic za plinsko razsvetljavo, šip za strojna okna in gorilcev. — Gradbeni odd.elek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejem« do 0. avgusta I. 1. ponudbe glede dobave lOO.OOt) Itg porllaud-cemen-ta. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Borza Dile 4. avgusta 1031. Denar Ljubljana. Amsterdam 2274.00—2280.90, Bruselj 787.90—790.20, Curih 1099.05—1102.95, Dunaj 793.38—795.78, London 274.19—376.01, Ne\vvork 5630.10 —5647.10, Pariz 221.30—221.90, Praga 107.11 —167.64, Trst 295.13—296.03. Zagreb. Amsterdam 2274.06—2280.90. Dunaj 793.38-795.78, Bruselj 787.90 — 700.2(1. London 274.19—275.01, Milan 205.13-296.08, Nevvvork kabel 5641.16—5658.16, ček 5830.16—5647.16, Pariz 221.30-221.96, Praga 167.14—107.64, Curih 1099.65 —1102.95. — Skupni promet brez kompenzacij 4.5 milij. Din. llelgrad. Amsterdam 227406—2280.90, Bruselj 778.90-779.20, Curih 1099.65-1102.95, Dunaj 793.38 —795.78, London 274.19—275.01, Ne\vyork 5630.15 —5047.15, Pariz 221.30—221.9«. Praga 167.14— 167.64, Trst 295.13—295.63. Curih. Belgrad 0.0!), Pariz 20.12, l.omdon 24.93, Ne\vyork 513, Bruselj 71.55, Milan 26.83, Madrid 46.30, Amsterdam 206.85, Dunaj 72.10, Slockholm 137.225, Oslo 137.175, Kopenhagen 137.175, Sofija 3.7175, Praga 15.195, Varšava 57.425, Budimpešta !K).025, Atene 6.6475, Carigrad 2.43, Bukarešta 3.05, Helsingfors 12.90. Vrednostni papirji Zagreb. Drž. pap.: "% in vest. pos. 78—S2, agrarji 44—40, vojna škoda ar. 334.50—356 ( 355), kasa 354,50—856 (355), i). 360 bl., 12. 362—361, 8% Bler. ]>0š. 78—84. 7% Bler. pos. 68—70 (70), -,% pos. Drž. hip. banko 70—72, 6% bc»l. obv. 69—70, Bančne delnice: Hrvatska ho—60, Katolička 33— 35, Poljo 53.50—55 (53.50), Union 150—155 (150), Jugo 67—68 (07), Lj. kred. 120 den., Medjunarod-na 68 den., Obrtna 36 den., Praštediona 957.50— 965, Srbska 190—192, Zemaliska 120 den. Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den., Guttmann 110 den., Slaveks 25—30, Slavonija 200 den., Našice 750—800, Danica 65—06, Drava 220—235, Šečerana Osjek 210-213, Os j. Ijev. 210 den., Brod. vag. 00 bl., Union 55 den., Vevče 120 deu., lsis 40—15. Ra-gUSea 800—320, Occania 190 de»i.. Trboveljska 225—228. Del grad. Narodna banka 6000 -6100 (25 kom.), 7',,', inv pes. 82.50 (12.000 nem.), agrarji 46.50, vojna škoda 3-17—350, 12. 363—370, ti% begi. obvez 60.75 (12.000 nom.). Dininj. Podoii.-savska-jadran. 89.25. NViejier Bankverein 14. Ksrompteges. 147.80, Živuo 79, Union 17.20, Mundus 90, Alpine 12, Trboveljska 20,50. Kranj. ind. 13.75. Žilni trg \nri Sad. Vse neizpremenjeno. Promet: 12 vagonov pšenice, 2 vagona ječmena. 12 vagonov koruze, 8 vagonov moke, 6 vagonov otrobov, 1 vagon fižola. Tendenca neizpremenjena. Sombnr. Oves bač., sr., slav. 110—112, iž bač. 150—155, ječmen bač., sr., slav. nelo kasa dupli-kal 120 - 125, koruza bač. gar. 10!) -102, avgust 101 —103, ladja Donava 101—103, fižol bač. beli us 205—215. Vse oslalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet: 115 vagonov. Živina Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Kd. Saborsky & (Jo.. Dunaj.) Ta teden je bilo prignanih na trg 12.477 pršutarjev in 4639 špeharjev, is Jugoslavije 4017. ('ene: špeharji najboljši 1.40, 1. 1.33—1.37, II. 1.25—1.30, kmečki 1.40—1.50, najboljši 1.55, pršutarji 1,35—1.90, najboljši 2.10. Tendenca: špeharji so se pocenili za lo do 15 grošev, lahki pršutarji so ostali pri enaki cehi, težki pa so so pocenili. Mozeti Prvi knišujarji bodo v nekaj dneh odšli v tU* jino. Slabo leto je temu nekoliko vzrok, največ pa dovoljenja zn odhod v tuje države. Letos po namenjeni iti kruštjjarit ludi nekateri obrtniki, ker vidijo, da jih obrt ne more preživljati, .le sicer krošnja rsk i kruli vedno bolj težak, a nekaj ga pn vendarle lo je. že dekleta ob žeiiitvi polagajo precej važnosti na to, če je snubec krošnjar, češ. poloti zasluži doma, pozimi pa v tujini. Kdor pa ima denar, ima vse — po njihovem. Se enkrat in lo zadnjikrat, moramo povedati o naši pošti. Občinski možje so se na seji 29. julija premislili, povišali pismonoši mesečni honorar za 50 Din in tako bo zopet nosil pismonoša po okoliških vaseh trikrat na leden pošto. Ni sicer mnogo •">() Din, je pa v današnjih časih Je nekaj. Tudi z našim občinskim odborom se da kaj napraviti, čeprav včasih počasi in težko. (i. okr. načelniku smo hvaležni, da je njegovo oko opazilo celo našo zadevo in da je tudi v tem slučaju zastopal želje in potrebe ljudstva. (Tudi oni. ki jim je dovolj, če dobe pošlo le enkrat na teden, morejo priti na svoj računi) M rog. zadruga z omej. zavezo v Ljubljani naznanja ccnj. občinstvu prevzem trgovine tvrdke Gramofon" A. Rasberger v lsjab!$ani, Miklošičeva c. 34 Prosimo cenjene odjemalce, da ohranijo dosedanjo naklonjenost tudi novemu lastniku, Iti bo kakor dosedaj tudi v nadalje imel v zalogi gramofonske aparate in plošče vodilnih svetovnih tvrdk in bo zalogo še izpopolnil. Istočasno se jc razširil obrat tudi na fotoaparate in potrebščine, s k 1 o p n e čolne in šotore ler smuči in s m u š k e potrebščine. I poso j o v;i 1 n i en p I ošč se nahaja na Borštnikovem trgu št. 3 1 (vogal Rimske in Igriške ulice) in posluje dnevno od pol 14 do pol 16 in od 18 do 19 in pol popoldne. :: :: :: :: da nrs. j 'a jimmum.«, Globoko užaloščeni naznanjamo vsem svojim sorodnikom ii znancem žalostno vest, da nas je naš ljubi brat, gospod Ivam J ost 4. a pre dopoldne na p< G o t o v 1 j vgusta ne dragega^ > kopališče e, dne 4 nacloma ajnika pri sv. . avgust zapusti )o v če J uri ju a 1931. I rtek, dne 6. v Gotov Jjali. rodbina Joštova. BIKS 11111! a 5 £S3 _ 5 E ..as 5 „ i. Q V 3-3 SS i S .5 - N « IS i.-r ** M Otfrid v. Hanstein: 107 S mamamrn frehota petovanje m luno »Toda —« Egon zamahne z roko. • Počakajte, da povem do konca. Stvar vendarle ni tako preprosta in napeti moram svoje možgane. Pogledal sem skozi tole šipo tudi žc v ozadje in se prepričal, da nam od rakete prav za prav ni ostalo dosti več kakor naša kabina, ki jc prav posebno trdno zgrajena. Le sama poglejtak Pritisnil je nu gumb in zapah na zadnji stekleni ploči je odletel, kakor je že prej enkrat storil, ko sta bila tovariša šc skoraj omamljena, nato pa jc zasukal mali žaromet pred šipo. Večji del raketinega ozadja je izginil, divje in ostro razsekani kovinski deli so šlrleli v zrak. Kar je imel zamotani ustroj v leni ozadju zavitih drogov in cevi, vsi so bili nategnjeni, kakor da so jih naravnali stroji. Viseli so venkaj, kakor nekakšen rep, vpognjen nalahno navzdol. Korus krikne: : Saj se vozimo zrakom, podrtino! Egon prikima. Da, piav tako je. Tudi Američana je naenkrat minila dobra volja. Potemtakem smo popolnoma nezmožni, da bi se gibali po svoji volji ali pa krmarili?« Egon prikima. L>a, saini poleta ne bomo več določevali. : Torej kar stojimo na istem mestu? -Kaj še! Letimo s tako izredno hitrostjo, da jo šc celo naš merilni aparat odpovedal službo in rajši počil.« Ne razumem vas.? Samo nekoliko računajte! Ker so se šobe skoraj istočasno, toda nepravilno užigale in pa ker so se vse zaloge vodika in kisika spremenile v pokalni plin, eksplodirale in kot udarec za udarcem izpuhtevale, nas je ne samo z neverjetno brzino pognalo, ampak nas ludi vrglo iz tira, tako da nismo proti zemlji prileteli navpično, ampak v tangenti približno v pravem kotu na njeno privlačnost. Imeli smo večjo srečo nego Fric Opel; njemu se je moral avto takoj razbiti, ko je krenil s pota, mi pa imamo v vsemirju dosti prostora, da nas lahko brez škode meče sem ali tja. Ko nam je torej gonilo pošlo in se nismo gibali nič več iz lastne moči, smo prileteli do zemeljske poti in smo tako nujno morali začeti krožiti okoii zemlje in sicer z isto hitrostjo, s katero smo prileteli; postali smo torej nov mesec naše zemlje, čeprav zelo neznaten.« Torej smo izgubljeni?« Nasprotno! Če bi nas bil sunek vrgel recimo venkaj iz območja zemeljske poti, tedaj bi utegnili postati nov planet in bi krožili okoli solnca.« Najlepša hvala!" Kako dolgo jo naša divja vožnja žc trajala, ne veni, ker smo bili v nezavesti. Vsekakor pa že dolgo, kajti pred odhodom z meseca sem svojo uro navil, zdaj se jc pa skoraj iztekla. Torej je moralo preteči skoraj osem in štirideset ur. Nasa ljuba merilna priprava tudi prav i, da smo v tem času premerili skoraj neverjetno progo, sto osemdeset tisoč kilometrov. Američan je še vedno zmajeval z glavo: »Potem pa res nc morem razumeti, zakaj je naš izvrstni brzi-nometer odpovedal službo, ko sc jc vendar zdaj naša hitrost zmanjšala.« Ta znanstvena razmotrivanja so Egonova tovariša tako zaposlila, da sta na obupni položaj docela jiozabila. »Tako zelo neznatna naša hitrost tudi ni. Ako okroglo računamo, prnvimo, da obkroži mesec zemljo v tridesetih dneh, ali drugače povedano, v dveh in pol milijona sekundah. Računajmo daljo, pa recimo, da se zdaj nc nahajamo več sredi pota med zemljo in mesecem, kakor sem prej rekel, ampak da smo radi blazne brzine prevozili že Iti četrtine pota. Krog, ki ga zdaj rišemo, je mnogo manjši. Razven lega nas je z veliko brzino vrglo v tangenti na zemeljsko pol. Ne morem natančno določiti brzine, s katero obkrožamo našo ljubo mater zemljo, biti pa mora prav ogromna.« Američan je divje kriknil, Korus pa je od groze strmel v Egona. »Torej smo izgubljeni in nič nas več ne rešil* • Kaj se pravi izgubljeni? odvrne Egon mirno. »Zaenkrat šc živimo. Zgodil se je čudež, da naše rakete ni raztreščilo. Imamo na krovu še za kakih štirinajst dni živil, srečen slučaj se nas je usmilil, do se naš zračni stroj ni razbil. Ker se nahajamo v brezzračnem vsemirju, se nam aparat vkljub veliki brzini ne more ne segreti nc stopiti, torej imamo pred seboj še najmanj Štirinajst dni. Da potem toliko gotovejc poginemo. Ljubi gospod Korus, kar se bo čez štirinajst ilni zgodilo, tega se nam danes še ni treba bati. Korus mu pogleda v oči: Nisem strahopeten, t'(ko je treba pogledati dejstvom v oči. Izgubljeni smo, saj ste sami priznali, da nimamo prav nobenega sredstva, da bi si pomagali iz tega tira. čaka nas natančno ista usoda, kakor je že večkrat zadela moštvo kake podmornice. Imamo še hrano in zrak, vemo pa tudi že naprej, kdaj nam bojega zmanjka. Podmornica pa sme imeti vsaj rahlo upanje, da ,ii pride kdo na pomoč, dočim je kaj takega pri nas izključeno. ..Zakaj?« OGLASI Vsaka drobna vrstica l-SO Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas 5 Din. Oglasi nad devet vrstio se računajo više. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Natakarica-začetnica išče službo. Nastopi lahko takoj ali pozneje. — Naslove reflektantov sprejema uprava Slovenca« pod št. 8756. Sedl.-lak. pomočnik mlajši, vojaščine prost, išče službe. Naslov pove upr. »Slov.« št. 8816. Fant vajen vsakega kmečkega dela, dobi takoj službo v župnišču Vinagora, p. De-sinič, Hrvatsko. Mizar, pomočnika sprejmem takoj. Jurij Bogataj, Stara l oku p. škofja Loka. Dekle poštenih kmečkih staršev 16—20 let, katero je vajeno nekoliko gospodinjstva, se sprejme. Kopač Stanko, Zg. Šiška nasproti nove šole. Za graščinsko posestvo iščem izvežbanegu kravarja ti sc razume nn molžo, nadalje dve dekli zu hišna in poljska delu na graščini, stalna služba. ugodni pogoji. Na-ilov pri upravi Slov.« pod št. 8801. Gojko Ptpenbacher koncesijon. šoferska šola, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 12. - Zahtevajte informacije. Zaslužfelf Obiskujem z lastnim avtomobilom vse kraje v bivši mariborski oblasti. Sprejmem proti mali odškodnini sopotnika. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Trgovski potnik« 8755. Sostanovalko sprejme v podstrešje: Frančišku Reberšak — Sv. Petra cesta 49. Dijaka sprejmem na stanovanje s popolno oskrbo. Vprašati v Florjauski ulici 9, I. nadstr. Stanovanje šestsobno, komfortno, pripravno za zdravnika ali odvetnika, se odda na Miklošičevj cesti s 1. novembrom t. 1. v najem. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8583. Stanovanje petsobno, komfortno, pripravno za zdravnika ali odvetnika, se odda na Miklošičevi cesti s 1. novembrom t. 1. v najem. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8584. Stanovanje iščeta dve osebi, ki sta čez dan odsotni, v bližini Nunske cerkve, obstoječe iz 2—3 sob in potrebnimi pritiklina-mi. Ponudbe na upravo pod šifro »Mirna« št. 8818. Ča mern i kova šoferska šola Liubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto), Prva oblast, koncesijonirana. Prosoeiti št 1.6 zastonj. Pišite ponjl Dnevnik \Slovenec naj bolje informirani list! Stanovanje 2 večji in 2 manjši sobi, soba za služkinjo, kuhinja in pritikline, tik sodišča, se oddu zu I. november. Natančne ponudbe z opisom rodbinskih člnnov pod zn. »Mesečno 1800« na upr. »Slovenca«. Sobo s pos. vhodom iščem sredi mesta, po možnosti s kopalnico in vso jnskrbo. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »v mestu« št. 8813. Meblovano sobo s pos. vhodom oddam. N n si o v v upravi pod štev. 8812. Špecerijska trgovina z ali brez zaloge, v Ljubljani na prometni ulici, se odda. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Kavcija 60.000«, št. 8663. Delavnica 150 m'-', suha, svetla, elek. razsvetljava, vodovod, v sredini mesta, se takoj ceno odda v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8603. Gostilno ki ima tudi še nekaj polja, vzuinem v najem. Ponudbe pod »gostilna« št. 8807 nu upr. »Slov.«. Iščem lokal z 2 uli 3 prostori, najraje pri glavnem kolodvoru uli Aleksandrova cesta. 1. P. Podboj. Dev. Mar. Polje 4«. Več skladišč oddamo v najem v Ko-lizeju. Vprašnti v pisarni Heinrichar, Go-sposvetsku cesta 13. Hipotečno posojilo iščem nu lepo trgovsko posestvo, vknjižba na prvo mesto, Din 300.000 proti primernim obre-stim. Ponudbe pod šifro »Pupilnrno varno« št. 8799 na upr. »Slov.«. Otvoritev uinotofa Podpisana naznanjam cenj. občinstvu, da sem odprla vinotoč v svoji hiši nn Vidovdanski o. 1. Točila bom samo pristna dalmatinska vina. belo in črno po Din 10 liter. Toči se tudi priznano najboljše zagrebško pivo. Mrzlu jedila vedno na razpolago. — Vsnki petek sveže morske ribe. — Sc priporočil - A. KREČIČ. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, stric, svak in tast, gospod Martin Jenko drž. upokojenec dne 4. avgusta ob 5 zjutraj po dolgi, mukapolni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 5. avgusta ob 6 popoldne iz hiše žalosti, Glince VI-3, na viško pokopališče. V i č - G 1 i n c e , dne 4. avgusta 1931 Žalujoči ostali. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je naša iskreno ljubljena soproga, zlata mamica, sestra in svakinja, gospa Minha Jenčič roj. Aljaž soproga trgovca in gostilničarja v ponedeljek 3. avg. ob 20 po kratki, mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere za vedno zapustila. Blago pokojnico prepeljemo iz splošne bolnišnice v Ljubljani v Loko pri Zidanem mostu ter se bo vršil pogreb iz liiše žalosti v četrtek 6. avgusta ob pol 4 popoldne. Sv. maša zadušnica se bo darovala v domači župni cerkvi. Loka pri Zidanem mostu, dne 3. avgusta 1931. Karol Jenčič, soprog; Albin in Mirko, sinova; Mici in Vida, hčerki, in ostali sorodniki. Glavobol, omotico, migreno, utrujenost, prehlad glave, brez-spanje, živčno napetost ter kronični glavobol popolnoma in sigurno odstrani DUŠICA VODA, Steklenica DUŠICA VODE proti glavobolu stane 35 Din. DUŠICA VODA proti glavobolu se dobi pri firmi D. M. Grozdiča, Bjelovar, Savska banov. Spalnica iz trdega lesa, moderna, pobrana, za 4000 Din naprodaj. Sodarska 2 (nad sv. Flori.janom). Prodam hišo trgovskim lokalom, vrtom, davku prosto. -Naslov v upr. »Slov.« pod št. 8810. Lepo posestvo v trgu, življenja zmožno za vsakogar; zidana lvodružinska hiša, klet, hlev zu 7 goved, velikost: 4 orale zemlje, proda Lenaril Renuti, Sv. Lenard 46 pri Mar. Posestvo 66 oralov, sestoječe iz njiv, travnikov, sado-nosnikov, gozdov in vinogradu. v neposredni bližini Sevnice o. S. se ugodno proda. Pojasnila daje Franc Valant, Sevnica. Trgovina mešanega blaga in de-likatese, dobro vpeljana, na najprometnejši cesti v Mariboru radi bolezni naprodaj. Pismene ponudbe pod »Zagotovljeno« na upr. »Slov.« v Mariboru. Predno si kupite rabljen avtomobil, odnosno motocikl, oglejte j si dobro ohranjena vozila, katera imam nn zalogi po najnižjih cenah. O. žužek, Ljubi ja- j na, Tavčarjeva ul. il. Takoj se proda bivša Pavzerjeva hiša Dolenjem Kronovem, 2 stanovanjema, na lepi točki, pripravna zn vsako obrt s pripadajočim posestvom blizu šmarjeških toplic. - Informacije daje posestnik Rapuš — Lutrsko selo. Kupimo Brzojavne droge bor, smreka in jelka, več tisoč komadov od 6 do 10 m dolžine, za sukce-sivno dobavo proti takojšnjemu plačilu, kupim. -Ponudbe na: Sv. Peter v Savinjski dolini, poštni predal št. 4. Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur« Liubljana • Selenburgova ulica 6. II. nadstr. Kupili bi tovorni auto 2 in pol do 3 in pol tone nosilnosti, nov ali rabljen. Ponudbe z opisom in ceno na Brača Marčelja, Škrljevo, stanica Bakar. Kupim 6—10 m suhih hrastovih plohov, debel. 7 cm, dolž. 2 m in pol. - Ivan Pire, Dravlje St. Vid. Novo kočijo lahko, na prostih peresih, enovprežno, prodam. Cena po dogovoru. — Ivan Lah, kovač, Lesce. -Tisf " Klavirji Preden kupite klavir, si oglejte mojo bogato zalogo prvovrstnih klavirjev. Prodajam najceneje, na najmanjše obroke, z garancijo. Najcenejša izposojevalnica! - Warbinek, Gregorčičeva cesta št. 5, Rimska cesta št. 2. Telefon 2059 Premog suha drva Pogačnik, Bohoričeva ulica 5 Priporoča se domači naravni malinovec tvrdke »MALINA« d. z o. z. Ljubljana VII Medvedova c. 4. Mizarske stroje z motorjem, izborne, prodam ali jih dam v najem. Cena nizka. Naslov pod »Pintar«, poštno ležeče, Ljubljana. Puhasto perje čisto čohano po 48 Din kg. druga vrsta po 38 Din kg čisto belo gosie po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzetju. L BROZOVIC - Zagreb, llica, 82 Kemična čistilnica oeria Malinovec nudi najceneje Brczal-koholnu produkcija — Ljublj.. Kolodvorska 3. Radio aparat štiriccvni z zvočnikom in akumulatorjem, vse prvovrst. mnterijal, po zelo ugodni ceni naprodaj. Naslov v upr. pod št. 8814. Vreče nakup in prodaja. Al. Grebene, Dunajska c. št. 36. Krušno moko io vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A.. & M. ZORMAN Liubliana. Stari trg št 32 Opekarna »Emona« d. d., Ljubljana-Vič. Velika zaloga vsakovrstne opeke: zidak, votla opeka, oblikovna opeka za železobet strope, strešniki: zarezni in bobrovci, drenažne cevi. Na zahtevo postavljeno na stavbi-šče ali na kolodvor. Cene izredno nizke, za kakovost blaga jamčimo. Razprodajo ima Ogrin Ivan, Gruberjevo nabrežje št. 8, Ljubljana, tel. 24-26, kateri daje vsa pojasnila. Krušno moko in vedno svežo, knmtr zelo ueodnn pri A. VOLK L.n'Bt JANA Reslieva cesta 14. Malinovec pristen, naraven, na malo in veliko prodaja lekarna Dr. G. PICC0L1, Ljubljana. Dunajska c. ti Kopalne obleke od 45 Din naprej Vam nudi »LUNA«, Maribor, Aleksandrova cesta 19. Poštna naročila točna. Posteljne mreže izdeluje najceneje samo Alojz Andlovic, Komen-skega ulica 34 (nasproti šole na Ledini). Sprejemajo se vsa popravila. -Takojšnja postrežba. Tudsvnaši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domo ljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol I popoldne in od 2 do 6 popoldne Telefonska štev 3030 Osvald Dobeic-Uubljana Pred Slfolilo si. 15 priporoča svojo bogato zalogo galanterijskega, drobnega in modnega blaga po najnižjih cenah. — Velika izbira vseh vrst nogavic, D. M. C — . in c- M- predmetov. Na debelo! r Na drobno! Izmenjajte Vaše svečke po 15.000 km vožnje! S tem boste pridobili na eneržiji! CHAMPION svečice dobite povsod! Glavno zastopstvo in zaloga za JUGOLAVIJO: Robert Weinberger d. d. — Zagreb, Gajeva ulica 10. Naznanilo preselitve. Vljudno naznanjam, da s 5. avgustom t. L preselim svojo trgovino z modistovskimi potrebščinami iz Kapiteljske ulice v Šelenburgovo ulico št 3\1 dosedanje poslovne prostore zavarovalnice ,,Dunav". Priporočam se MARIJA FRONNER. Bele in barvaste pioscfce za štedlSiiISce in oblogo kopalnic, kuhinj, mesnic itd. dobavlja in izvršuje noKeneie MATERIAL irg. m i o z. Lšublgaiia, Duiiajsfrči cesta 36/11. Telelon 27-16 Drzolavl Material t V globoki žalosti naznanjamo, da jc naša ljubljena mati in stara mati, gospa Marija Lotrič vdova cestarja dne 4, t. m. ob pol 5 zjutraj, v visoki starosti 92 let, boguvdano umrla. Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 5. avgusta 1931 ob 4 popoldne iz hiše žalosti Verovškova ulica 23 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 4. avgusta 1931. Žalujoči ostali. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je dne 3. avgusta nenadoma umrl naš ljubljeni sin odnosno brat dr. Roman Ravnikar advokat in rez. pešad. kapetan I. ki. Pogreb bo v četrtek 6. avgusta ob pol treh popoldne od mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu, kjer bo pokojnikovo truplo shranjeno v domači grobnici. Molimo za mir pokojnikove duše! Fany Ravnihar roj. Perme, mati; dr. Vladimir Ravnihar in Etbin Ravnihar, podpolkovnik v pok., brata. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cei. izdamteii: Ivan ttakovee. Urednik: Dr. Alojzij Kuhar.