v CfuMIcuntf. aprila 1936 poSinlna plačan* v gotovini 99 Prosimo za podporo" Protiljudaki režimi zadnjih let so se do-(iro zavedali, d« v ljudstvu nimajo zasloinbe. Čutili so, da se ljudstvo i«) nekem notranjem nagonu vedno bolj oddaljuje od veljakov, ki so se mu vsiljevali za 'narodne voditelje- in gospodarje. Režimovci pa so se kljul) tej zavesti hoteli vzdržati na oblasti za vsako.ceno. Svoje načelne nasprotniko, ki so vedeli, da jih no bodo uklonili, so preganjali, zapirali, kaznovali z denarnimi kaznimi, pretepali, me-laii na cesto itd., hoteo nad nje razliti svojo onemoglo jezo. Politične omahljive« pa, o katerih vemo, da v politiki nikdar ne držo ravne črte, so hoteli pridobiti za svojo vratolomno politiko z raznimi drobtinicami v obliki podpor, ki so jih sem in tja vrgli mednje s svoje bogato obložene mize. Delitev takih podpor jo nekaj nezdravega. Bivši režimi so bili % njimi posebno radodarni zlasti takrat, kadar je bilo trelva ljudi loviti za volilve-. Takrat so vrgli sen« tisočak, tja tisočak, podprli z nekaj stotaki gasilce iu Sokole, pričeli nižati ta ali oni klanec in ravnati ovinek, začeli celo graditi kako cesto in zabijati količe za nove vodovode. Po volitvah jo pa vse zopet utihnilo. In glejte: nekaj kalinov so vedno ujeli, še več.: ko so limauice pri drugih volitvah zopet nastavili, so šli isti kalini zojKit na lin«. Tako lahko trdimo, da znaten del tistih redkih, ki so hodili volil bivše na-silnike, s svojimi glasovi ni izražal kakega soglasja ■/. njihovo politiko, ampak je bile njihova volilna udeležba zgolj kupčijska zadeva. Zato so pa tudi ljudje, ki so na tako nezdrav način kupčevali z ljudskimi glasovi, tako žalostno propadli. Kavno tisti ljudje, ki so si jih skraja lahko kupili, so jim pozneje prvi obrnili hrbet in šii k drugim strankam iskat novih ugodnosti, sklepat nove politične kupčije. Razumljivo je, da na ljudi, ki svoje pre-ptičanje krojijo 7. ozirom na prejeto podporo, nihče nič dati ne more. Pno pa imajo take podpore žalostno lastnost, da razkrajajo politično moralo med ljudstvom. Zato vodno bolj izginja i/, naših vrst prepričanje, dn morajo bidi politične stranko voditi idejno borbo in vedno več imamo pristašev drobtinčarske politike, ki stoji na stališču, da smemo dati svoje glasove tistemu, ki nam trenutno moro največ nuditi, brez ozira na to, če smo s lom okrepili svojega najhujšega nasprotnika, ki nas hoče gospodarsko, versko in narodno uničiti. Pehanje za podporami tudi danes ni ponehalo. Pojdite na tajništvo strank, na bano-uno, na magistrate ~~ povsod stoje dan za unem dolge vrsto posameznikov in celih de-putaclj, ki prosijo in zahtevajo podpor za vse mogočo potrebe. Naj nihče ne misli, da smo komu nevoščljivi ali pa da ljudje podpor niso potrebni. Ne, ampak nevarnost je v tem, da bo podporo dobil tisti, ki je bolj prefrigan ali pa bolj nasilen, ne pa tisti, ki je bolj potreben. Politika je v veliki meri stvar zaupanja. Ce hočemo današnji vladi in njenim oblastem dati oporo, ji moramo zaupati. Zaupajmo jim tudi v tem, da bodo denar, ki je po proračunu določen za kakršnekoli podpore, pora- bilo v resnici v ta namen in to po gotovem načrtu, ki bo prinesel mnogo več koristi zr javnost kot pa breznačrtno deljenje raznih drobtin sem in tja. Naše načelo je, da naj oblasti podpor nc dele v drugi obliki, kakor s tem, da nudijo ljudem možnost zaslužka pri javnih delili, .lavna dela naj se pa začno predvsem v go spodarsko najbolj šibkih iu pomoči potrebni! pokrajinah. Tu ne sine odločati pritiskanj' deputacij v Ljubljani, ampak dejanska po treba. Saj vemo, da tisti, ki najbolj krioe, navadno niso največji reveži. Po bogati Sloveniji Bajka o bogati Sloveniji je stara toliko kot Jugoslavija. Vero v to !>ajko so vedno znova poživljali sinovi slovenskih mater, ki so podpirali čez drn in stru bivše centralistične režime in nasilne vlade, katerih glavna naloga je bila vedno: iztisniti čim več gospodarskih ugodnosti iz naših krajev za svojo korist. In tako so leto za letom šle iz Slovenijo slatine iu stotine milijonov našega denarja, malo pa se jih jo vračalo nazaj. Če smo enem letu plačali ukazanih sto milijonov, liani je bilo drugo leto ukazanih sto in dvajset, in ko smo odrajtali tudi te, je bilo treba naslednje leto plačati sto iri pedteset. In to rušenje slovenske gospodarske moči j« z vsemi silami podpiral slovenski liberalizem, ki je vsak poskus gospodarske okrepitve Slovenije razkričal v jugoslovanski javnosti kot slovenski separatizem, ki je sovražen nacionalnemu edinstvu in ga je treba z vsemi sredstvi preganjati. Menda j« bajka o bogati Sloveniji prišla na ušesa tudi nemaničem vse naše države. Iz vseh krajev se namreč zbirajo neznanske vrste brezposelnih, beračev in pohabljencev v našo deželo in jo dobesedno preplavljajo. Mi imamo že svojih revež«v več kot dovolj. Sedaj pa še ta dodatek i/, južnih krajev. Po dva in dva hodijo od vasi do vasi, od hiše do hiše in si kar kljuke podajajo. Mladi in zdravi so videti. Beračijo raje kot delajo. Znajo biti tudi nasilni. Na kmetih ženske ne upajo biti več same doma. Na ostro besedo ti zagroze s požigom. T.judje « strahom vprašujejo, kam te razmere vodijo. Zgodba o revščini, siromaštvu! Tako je stara, kakor človeški rod. Dobro delo stori, kdor revežu pomaga. Bog mu ga bo bogato poplačali Ko bi le človek vedel, ali res podpira potrebnega, ne pa delomržneža ali celo zločinca ... Tri vrste ljudi lahko razločujemo danes, ki se pehajo za miloščino dobrosrčnih ljudi: Prvi so pohabljenci, stari prosjalci, občinski reveži, onemogli ljudje, ki jih jo usoda prignala do liernško palice. Tem po- I magajnio, kolikor moremo! Ti nudijo pro obširno polje krščanski dobrodelnosti. l)ru£<•L.TS* 3* aprila feev. j» i—'it. ijiuaa m.s. i«. p oeu; i.i. »-»•'» »»iSf-u. ftMfit « a: kji-1 .a. 4 i o- um !« mpt tat; ai»t#firt * ^ i jme*. m ui-- » ('■•fcdct Saa» beeii t* wta sasft it® ts scikjae p* att toga k-»šan ® •'-••>31 •orrt&a* gi acstcjfc 3 "»apentrj. «5. ptc^reisBe. Jttr j* ;••«», as- r rafct. a iit » fceaeeac samt&e. -Vuos-T-t Ci:-:. Jlu,- več OMCfŠii . Zdaa ji i»:>3e»t srce au I-oat -ti. t 4f»i at sp^jnoaiiua }• i pa* _ -.it^^et t pcKav: O kaki ipuii a »gn.j m ■■ lii B-:«čie*o hi? fiijas. ri ur !>:n«t-.. ks t« aa? mofii pt+mmti t rvsft aait« T» » a <»»«■» « cjhpk-' Š* I* KRIMOM iS 2» iezEK. 3*li — f« sataS <* j* »ečaa vtpjekM raed aar^ OtaJLsjeev i*»triH> v.-j«««. * « ,k> -i« b»~js »e je ne :>oar irtiajiti v katerokoli tipo _ hmao s* rt Ml-ti r «*a&ff»ij;j — >r*»r.:>e la&rej )Mir ix*S tej «sig!< Ic hr- Jan sin ■BI«. bc val BDI JK^jrsj ^ č* pe ae. * «-ne i twt» 7ski. r»a doboveik mir pnp&račeš. rr-arr. posejati. mir delati — če >r ur« v". <> ee. emtj je to';"' w pobotali. K-- V 3K ni toftfce M< iHnim, M fcfflrime! 7a ae-t is r*_ ^ « ^ » in r-ravC; ~ ta«- i« f^so triprerlfr* » « fe- W n«, pn/t,' _ fc^tor rrecttli ea vi pa •^aft, a- Mitfejo: ie l»do po^^j ^ ® ^ a*! sumi ^^ Obe tz dvl ^ r* Aim. kijn-1 m fa «*Swjee»! ! pi? ^ a dr- i ^ f P- atf- iiic.; T v«ii k --. -4- - JT *" • •«« a Kmeaa ^^ -'^'•r1! s ^ -^ii - - stev-ra }* ibfal IfBdt ki ' IJadi ki f"-'" ' ^"»jl tU kici-^. t rad,--. '-šerife rarf,« « .-. 'ž**- S^iTr TVrxi « Strt!« h V«, ^ ake. _ k]aH - razgled po svetu p&imt '■tit):- S« »ra: sfe T«t JlsfijfeiMfeo cfc- pr9den*x;<* s. preMffo I talij*!.: w p»' b> ;;): prw«»oeej ic z»U> trtrju^ejo u v teto saHBtt,"/* a »ne. ki jiic ia y.t«« i:e«TB Tati« ni prtfk- te dni ;.-«6d ir Itkii>uii a » »tueri proti atwiri<-ni pr«4oi> i Addc Abebi Prodianje p« m j« ufcazak,- sot proeej ve-ja.iK>. h I>>»ija vodi v A-odi*. Abet.m u *bec:a*ke prilik« i* dokaj difbn cest«. To !*»to m, Abe-ino rat-trtiili. je po njej pre\"z z avtomobili nemt^oč. , Saio t.o Ki posedali i^iikan.^ka drevesa, jih »valili aa is tako i- (olj otežkof-ili ita-!ij*a*kim Mam premikanj«. V hribih -kri-vajo maniši »r^deiki ki nof in dan napadajo italijanske reie in jim prizadevajo h-^St- Ofubc, »j jih napad«jo menadonm tod: v zaledju. SeU icad^nsio poročno tnii. da &e je at^inOLa patroia ponoči t hrii:o% prs-piaziia <«4o v »m, De^j«, aapsdte m fJbila tinto na Umcšaj«« irakopiovD«!; pniUotca l*r iaiea:» 17 italijanrtih ietai -V8-V! itaiijacjAib tojtkiHodi). da bi » piv-»ievo obic-taiee uataoeritv« kima. ki s* pratoovaia v v^ Itaiiji pred t^nom.' pn,. , sl'>aJl zarvtje stolnega se je p:-aesrečil. D«orna j«. te*nU kn-va urerirji odpomorf At^nosv. , katero m-v«tao branijo vau^ postojank« ^eron ks Adda Abete. deioma dež oarom* n^u kt onata italijanska ietala v njih 4; sa g. Gmssaaija je vodja ras » rvojhnj brabri.-ai dokaj t«! orni ^ tu i« si liumlftm. nkaj !tattja».n, »4« armad« na tMK nKjst., % Sj . f>rw'iio a titr}e&ib poti jank AbeniTHrik« t*mne* vs>l-.- ^ ^ ^ zaprenla *«c la ^fep deMU v Mjttrtautiui abe»ir.»t- >e »e.čatf U«a 4nr.a. ,« ^ bo s svojiii. oafidom Miala d< fira j« aajt«i« pc/zaf.«ja. aa i:\js. jO. ietju. hi ga }f pokajri r«Rar Jci/' pr^fej »t'1^)« ot/'*a«. /n>-!j pr*.lir, .. M. nsdil. dt ga je >tr --m oioi. gan<. KU spcrtDtsjatc. kaki«« hram hišam je zagnalo pr«! leti >vet«'.a> pjsj«. fe ■o \ Amerik po^adiu aa eiekir 'n -u>i du italijanski ra*ž».jfiika. Pi«(«KUr£ir neš« aovekoljute« a drjge Mgaciia >r. a«. da so po-red -.ali dmv.M p^,. varji. V* to rad; «xU>jnik-.\' Kopi gre u oajpripreštejte pavk« br,- ^ milijonske^, jn^A oa-tda, ki ni Bik -mu' «tmi' la«. tcoS-": is« kratk >at«\a ta aic.il) veC ali ns»j iali»tB:h p -Uilih i aKikapi hojiKa Toli-žjjo w pač. saj ms«st. prizadel. Piti« t« oiss. Ali f* De ruor' AVSTRIJA j h siovBRsfc«ga Sorotasa. Vožnu t le iz Celovca t Uahifaao bo stala * il — Cesta čez Podkoren i« spet odprti. - ii farne cerkve na Kostanjak » otkds o<Ž3tw! 2 itarodsvaa kipa st Janezi. — Jsctz F»-tu«« i Dfcoljc« se -e pn vclikeoočr.c^i sirtiin- ! nša s topiči teiko 5 kg smoAiiii ji v planem tspraicile t c.br»i kovaškem posročn.ku eiesa v St Rjoerto pr: Celovct — Pri Gradcr se >« ssrtao pcri»«-cči: i«, torej H«raž«>a< r* '* fr5*!***1™*« poriop* posestniku Air ---. - 'a »ka v P!iWko — V Vvrhrah »t amrli pe »♦»•.nic* Marija >'.or»k amad. od De»ija ^nu Italijanom ^ ; ^ pC' Mto hudih spopadih M pol p..ts u, Addis Ab«bo Moo od zapadae aagleft« Somalije pauca.fi _ tlr«s-,0 krvava bo.be ltaiu,„ b^javke da „ w ^ J^f" r r-'- aestsa Diaaa-goba. t . ctrtat. i o -SO SSSM kot bf Vib Gorje, fe W as, kajc< . ofcv-pt! oMr»- in T f '4 kate&cv?. sllJa. k~j! Bomo videli; "***) * * ITALIJA > Kakor daste«, take bode cm&irah ^ »aps ei Dec 21. aprila st k r itmi ' JoS^ letnico osnov tisa Rsna vrti i v Ri®' velika ivečamost. idratta.i t proslava isaj aa airiškea bajiUa. Mm&3b ie govoril trii Ž Maatoiiai. ra rekei shsŠ drafmi tole: >0«' BANKA BARUCH 1L Ksc JUKSKT. m»M (»♦> »rtpeeeaii« tfena# v |u»o*iovtjo »»Sfcitreij la po eajfeejjiaa (inevtifa Vrti rtn SMZJM pač« e».#*»!>"«(■>' aa« r ISežjtS, Frasirif, Ef.l»x,-Jiji ic ■ tptvy»BM'fe- fMKla sa s^ V t na? rif,JS*' S**«*- »• araaatt. TSSKUH u lil!-« Miitei* J^Cjmbo kn^aiM ^ M fsk«"'58 Štev. 18. »DOMOLJUB«, (lile '»I. aprila I »M. Stran \:n). Scrrgov Kalodoni zoper zobni kamen bo pomagal • da zob prehitro Vam ne bo omagali SARGOV —16 o M A čl IZD E~l E k]- KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU nes, na obletnico osnovanja Rima, slavimo zmage. Ho dolgem plavanju smo zagledali pristanišče in vanj pojdemo z razprostrtimi jadri, noseč s seboj, kakor vedno doslej, civilizacijo (oiniko) Rima ... s To in ono. Na otok 1'otenzo jc odšel v konfinacijo trgovec Avgust Gregorič iz Trsta. Spominska slavnost za narednikom Viktorjem Coljo, ki jc doma iz Gabrovce v kontcnskcm tkraju na Krasu, je bila te dni. V bitki pri Ara-dainu je vodil tnitraljeski oddelek ,z veliko hrabrostjo in odbil napad Abesincev na fronto 16, pešpolka, kateremu jc Colja pripadal. Padel je smrtno zadet pole« svojega orožja, potem ko je pozval svoje tovariše, naj streljajo dalje. —• Olepševanje tržaškega mesta sc nadaljuje kljub I vojni v Abesiniji. — fašistični dom so otvorili v hrvatski l.ovraui. — Granate izza minule vojne zahtevajo na Primorskem vsak dan kakšno j žrtev. Tako je bii kmet Ivan Šuligoj iz Lokavca pri Čepovanu ranjen od projektila, po katerem j je tolkel na polju, kjer ga je bil našel. Rane k sreči niso smrtonosne. — šest volov jc ubila strela kmetu Francu Dcvetu v Opat jem selu. Zgorel jc tudi hlev — Ubil sc je delavec Leopold Golob, uslužben pri tvrdki Anton Rutar | v Koritnici pri Grahovem. Padel je med delom * voza. Češkoslovaška s Zakon o političnih strankah je sprejel češkoslovaški parlament. Zakon daje vladi pravico, da sme razpustiti politične stranke in tudi vse njih gospodarske organizacije, če bi Io zahtevale obrambne koristi države. Zakon je očividno naperjen proti komunistom in pa hitlerjcvski stranki sudetskih Nemcev. NEMČIJA s Cel oddelek bojnih aeroplanov je pre-iel te dni kancler Hitler v dar. Poklonilo mu jih je ob 47 njegovem rojstnem dnevu združenje bivših vojakov. Hitler je odredil, da se darovani aeroplani, 12 po številu, odvedejo v Grajfsvald in dobe naziv »Hindenbitrgova eskadrila<-. AMERIKA s Razno. Slovenskega župnika v San 1'tanciscu Cal. g. Franca Turka je pred krat-kim med sv. mašo zadel v desno roko mrtvo-»d. Gospod župnik se je že vrnil iz bolnišnico in toliko okreval, da zopet lahko opravlja cerkvena opravila. — Za predsednika nižje trgovske zbornice v Evelethu je bil izvoljen rojak liudolf Pešel, — V Witt III. je umrl Valentin Mosgon iz Raven, okraj Tolmin. — V Barbertonu je preminula 59 letna Ana S"mk iz Kamnika pri Preserju. — V Chis-holuiu Minn je odšla v večnost Franca Petrič na Notranjskem. — V F,ly Minn je bil "« tamkajšnji srednji šoli nastavljen za učitelja matematike in splošne znanosti Peter 1'tigtna. — v Springfeldu III je izdihnil 441etni Jakob Kužnik iz Dobindola pri To-PUcab. — v okrajni bolnišnici v Chicagu je '■"Pustil solzno dolino 50 letni Frank Mohar iz Grosuplja na Dolenjskem. -- Na železniški progi v Clintonu 111. je bil te dni ubit 40 letni Frank M a zel j iz Zagorja ob Savi. — V Buohlu Minn se je ustrelil 51 letni kmet Jurij Majdič. — V Pueblo Colo so položili v grob 41 letnega Antona Pečka iz Krke na Dolenjskem. — V Salt. Lake City je podlegel rudarski jetiki 41 letni Frank Bačnik iz Raven pri Blokah. — Pred duevi se je mudil v Chii 'agu ua obisku bivši jugoslovanski izse-ljeniški komisar, znani slovenski marksist in pisatelj Etbin Kristan, ki zadnjih sedem let živi v Grand Havon Mich. Obiskal je slovensko delavsko središče. Mož je še vedno krepak in njegova lveseda je odločna, čeprav ima že skoro sedem križev na hrbtu in so njegovi nekdaj črni lasje postali že l»eli. —- V Breezy Hill Kans je končal življenje 57 letni Anton Jeier iz Brezja pri Brežicah. — V Seattle Wasch je avtomobil do smrti povozil rojaka Miroslava Zoretiča. — V So. Chicago III. je preminul 56 letni rojak John Knhelj iz Kostanjevice na Dolenjskem. — V okrajni bolnišnici v Gross Kans je zapustil ta svet 65 letni Mike Špehar, doma nekje S Krasa. — V Mil-waukeo so umrli: 5:-t letiiia Uršula Limoni iz Tacna pod Šmarno goro in 19 letna Nežika Podržaj. — V S!. Josoph Vallery sta obhajala zlato poroko zakonca Žvan. Jubilant je bil Jakob, ki je bil rojen v Sp. Gorjah pri Bledu, p. d. Kodrasov Jaka, njegova soproga pa v vasi Grabče v Gorjah pri Bledu. Prej se je pisala Torkar in je prišla leta 1874. s starši v Ameriko kot petletna deklica. — V Kantonu Novv Mcxico so položili v grob 67 letno Heleno Delopst iz Koritnice na Notranjskem. —• V Centru Pa je umrl 65 letni Peter .leran iz Podpeči pri Cerknem. — V Ročk Springs Wyo je bil ubit pri delu v premogovniku 54 letni John Spes iz Gaberja pri Celju. — V Chi"im> je preminul 7il letni Frank Merlak iz Dola pri Borovnici. — V Willetu Pa se je smrtno ponesrečil 68 letni Matej Osat. — V Manistique Mich je zapustil solzno dolino 64 letni Štefan Ivanič iz Belčega vrha v Bell krajini. DROBNE NOVICE Nazadovala je italijanska lira na pariški in londonski borzi. Čudno, po tako velikih zmagah! Tovarna za radio - aparate ustanove v romunski Bukarešti. Spomenik golobn-pismoooii so odkrili dne 17. aprila 1936 v francoskem Lillu. Tudi upokojeni oficirji se ne smejo udele ževati političnih bojev v Španiji. 4807 kandidatov se je prijavilo za 620 poslanskih mest v francoskem parlamentu. Pri volitvah v francoski parlament bi lahko dobila ena stranka vse poslani 1 ako bi bila v vsakem okraju le za en glas muc.iejša od vsake druge. 4000 bojnih aeroplanov bo imela Amerika v 5 letih. Velika protihitlerjevska demonstracija sc je vršila te dni v avstrijskem mestu Gradcu. Novo veliko križarko >Garibaldi< so spustih v Trstu sredi aprila v morje. Sovjetska vlada jc preklicala vse omejitve dosedaj veljavne za sprejem kozakov v rdečo armado. Proglas za mir je te dni izdala amsterdamska internacionala. Osem velikih ameriških bojnih ladij je pri plulo v kitajsko pristanišče Šanghaj. 20 ljudi jc bilo mrtvih pri spopadih Arabcev z Zidi v Palestini. Sovjetska reka Moskva je nenadoma po plavila predmestja prestolnice; nekaj tovarn je ustavilo delo. Orjaška angleška ladja »Queen Mary« (Kraljica Marija) je popolnoma dogotovljena in sedaj preizkušalo nieno hitrost, Velikost tega pomorskega orjaka vidimo, ako jo primerjamo 7. manjšo ladjo v ospredju. KAJ je NOVEGA mnn»ni»nii»i iihiiiiii ii.iiii i i ■l»l«Mlllll»«lillillil ['"tirtim" T--------- ■—>. •■• 60 letnica Vincencijeve homlerence v Ljubljani Dne 26. aprila 1936 so praznovali v Ljubljani 60 letnico obstoja Vincencijeve družbe. Zborovanje v Marijanišču je otvori! predsednik dr. Mirko Božič. Prisotni so bili zastopniki raznih dobrodelnih ustanov in okrog 100 odposlancev konferenc v Ljubljani in v Sloveniji iz zanimivega tajniškega poročila posnemamo sledeče: Organi Vincencijeve družbe so osrednji upravni svet, občno zborovanje in posamezne konference. Tudi v preteklem poslovnem letu je družba posvetila največ svoje pozornosti brezposelnosti. Poseben odsek je izdelal za omiljeni« brezposelnosti v Sloveniji načrt in ga predložil banu. Preteklo poletje so ljubljanske konference poslale 82 otrok na letovanje k raznim družinam na deželo. Družba šteje 30 konterenc, ki so imele v preteklem poslovnem letu skupno 2,193.000 Din prejemkov in 1.905.000 Din izdatkov, ali z drugimi besedami, za toliko je bilo razdeljenih podpor. Družba še vedno izdaja nakaznice za živež. Skupno je bilo v zadnjih 4 letih izdanih 2,100.000 nakaznic. Od teh je bilo prodanih 1,800.000. Osrednji upravni svet upravlja tudi MarijaniJče, ki j« ena od ustanov družbe. Hrbtenica dela pa so še vedno posamezne konference, ki so razvile svoje delovanje v novih smereh, tako v skrbi in pozornosti za bolnike, jetnike (Frančiškanska konferenca), zlasti pa so se iidatno ndejstvovale konleren-ce tudi v duhovnih delih usmiljenja (ureditev divjih zakonov, dalje dela, ki imajo že povsem značaj dušebrižništva. vsakotedenski obiski podpirancev itd.). Iz vseh teh in še drugih znakov je sklepati, da se pripravlja na Slovenskem pomlad dobrodelnosti. Velika pridobitev za karitativno stvar je tudi ustanovitev tozadevnega krožka v ljubljanskem semenišču, ki šteje 60 članov. Dr. Levičnik se je na koncu spomnil v preteklem letu umrlih članov, med drugimi Ivana Elsnerja, Josipa Ko-slerja, 1. Kocjana, akademika Medveščka, Ivana Resmana, kaplana Filipa Stular/a in drugih. Predsednik je nato prečitai predloge nekaterih konferenc, iz katerih je bila razvidna marsikatera nova pobuda za dobrodelno delovanje in nato z molitvijo zokliučil lepo uspeli jubilejni občni zbor. Nova uredba o kmet&kfk dolgovih Zaradi jasnosti vam sporočamo: Vlada je izdala uredbo, s katero so ukinjene do 1. oktobra vse prisilne prodaje premičnin zaradi neplačanih obrokov ali obresti zaščitenih kmelskih dolgov. Uredba se glasi: Cl. L Vsi po uredbi o zaščiti kmeta z dne 30. septembra 1035 zaščiteni dolžniki, ki so izgubili zaščito za svoje dolgove zaradi neobnove menic, dobe ponovno to zaščito. Dolžni so v roku 80 dni od uveljavitve te uredbe zamenjati menice na način, kakor odreja tretji odstavek čl. 7 omenjene uredbe. Drugače izgube ponovno zaščito. Cl. 2. Do 1. oktobra 1936 se od-gode vse prisilne prodaje in dražbe nepremičnin za knietske dolgove, zaščitene z uredbo o zaščiti kmeta z dne 30. septembra 1935, in čl. 1 te uredbe, in za neplačane obresti za te dolgove. Prav tako se ukinejo vse prisilne prodaje premičnin in odvzem premičnin, izvršen z namenom izvršbe ali zavarovanja. Do 1. oktobra 1936 se ne morejo dovolili nove izvršbe za dolgove in obresti, omenjene v prejšnjem odstavku. Da ne bo kdo napačno tolmačil zgornje uredbe, prinašamo sledeče pojasnilo: Zadnja kratka uredba o zaščiti kmetov je odložila plačila za kmečke dolžnike, ki bi jih bili morali plačali po uredbi o zaščiti kmetov od 30. septembra 1935, in jiin je tudi dala naknadni rok za položitev novih menic. Dolžniki pri posojilnicah so mnenja, da se (a uredba nanaša tudi na nje. Stvar pa ni taka. Za kmečke dolžnike pri posojilnicah slej ko prej velja zadružni odplačilni načrt. Zadružni odplačilni načrt pa z zadnjo uredbo ni prav nič menjan. Uredba namreč izrecno navaja samo one dolžnike, ki so zaščiteni po uredbi n zaščiti kmetov od dne 30. septembra 1935. Po čl. 4 te uredbe pa so od zaščite izvzeti kmečki dolžniki pri kmetijskih zadrugah iii njihovih zvezah. Za te pa velja izključno le zadružni odplačilni načrt, ki z zadnjo uredbo ni prav nič prizadet. prvovrstna po najugodnejših c« na h kupite pri Centralni vltarat v Ljubljani »Samo" osemkrat je presedlal Nekateri javni delavci iz Slovenije ao tokom svojega udejstvovanja pokazali toliko značajnosti in drugih lepih čednosti, da tudi mod sicer ne tako ozkosrčnimi Srbi uživajo velik ugled. Med prvimi na tem mestu je gotovo sedanji senator in bivSi »voditelj« slovenskih kmetov Ivan Puoslj iz Velikih Lagč. Njegovemu čistemu značaju se vse čudi, zato inu tudi »Samouprava« od časa do časa posveti po nekaj vrstic. Takole piše o toni našem veljaku: »Močna in dobrovoljna postava je kljub precej izrazitem« rimskemu obrisu dobro rojena, podobna bolj trškemu rentniku, kakor pa kmetu. Postal je gospodar in samo politika s pokojnino ran neeo aa mesec po 14.000 Din. V skupščini se je posebno odlikoval z nekim svojim »govorom«, ko je beležil, kdaj se je kak minister oddaljil iz dvorane in kako dolgo je tam ostal. Skušal je biti duhovit in večkrat je samega sobe pripravil do smeha. Vedno se je ponujal ila vse strani, posebno pa se je proslavil z menjavanjem strank in načel. Ob vojni jo bil skril v varnem kotičku kot - unentberlich (nepogrešljiv), to j«, niso mogli brez njega. Po vojni pa se je vrgel na politiko. V začetku svoje politične karijere je bit -neodvisen kandidat«, katerega g0 \lr volili liberalci. Takoj po volitvah pa je stopil v VoSnjakovo kmečko stranko. Iz kmetije« je postal ognjevit zemljoradnik. Kmalu potem j0 postal federalist. Po 6. januarju je takoj prešel k režimu. Potem je bil podpredsednik JNS. Ko je Jevtič »vrgel« Uzunoviča, je pr6. ko noči postal ognjevit pristaš Jevtiča, ki ga je privlekel v senat Ko je Jevtič pi upadel, mu je on prvi pokazal hrbet in pristopil k dr. Kramerju in postal — pohorec. Konec koncev od osvobojenja do danes ie bivši minister in senator g. Ivan Pucelj izpremenil samo osem strank. Da, tako! Toda kljub vsej njegovi dobrovoljnosti ju tolikih smrtnih skokov ne more mirno spati, ker se mu večkiat sanja o pokojnem učitelju Pečku •.. OSEBNE VESTI d 50 letnico rojstva je obhajal t© dni »aš ljudski ban dr. Marko Natlačen. Bog ga živi v blagor slovenskega naroda še mnogo lc-t! d Possovno je obolel zagrebški nadškof dr. Bauer. Operirali so mu vneto uho. d Za predsednika Društva Slovencev v Belgradu je bil izvoljen odvetnik dr. Vinko Zore. Njegov tekmec dr. Ravnik je oslal v manjšini. d 60 letnik je postal gosp. Marko Zičkar, župnik in duhovni svetnik v Ločah, Na mnoua leta! d Cerkev sv. Družine v Mostah je obiska! 22. aprila nadškof dr. A. B. Jeglič. Ogledal si je cerkev, se o'vseh napravah pohvalno izrazi! in podelil navzočim svoj nadškofovski blagoslov. DOMAČE NOVICE d Naročnikom. Ker popravljajo v tiskarni veliki rotacijski stroj, ki tiska tudi naš list, bomo parkrat izdali »Domoljuba« samo na 16 straneh. Manjkajoče strani bomo pozneje nadomestili. d Velike škodo je napravila te dui slana na sadnem drevju in vrtnem ter poljskem rastlinstvu v okolici Novega Sada. d Samo do 4. maja se še lahko Kamenjajo. Opozarjamo cenjene bralce našega lista, da ro v smislu lani objavljene naredbe ob veljavo stari tisočaki s podobo sv. Jurija, bodisi žigosani ali nežigosani, kakor tudi 10 dinarski bankovci rdeče barve, z datumom 26. maj 1926 ali 1. december 1929. — Vse te novčanice se do vštetevši 4. maja 1936 lahko zamenjajo pri Narodni banki v Ljubljani. Po tem dnevu jih ne bo mogoče več zamenjati. Opozorite na ta tudi ljudi, ki ne bero časopisja, pa so morda tako srečni, da imajo še kakega »jurja pod streho. d Konkurenca slavonskega hrasta? Italijanski inženjer Armanini iz Milana je baje iznašel posebno postopanje pri impregniranju bukovine, da se morejo iz nje izdelovati lako dobri furnirji, ko iz slavonskega hrasta. d Čudno telo. Zanimiv slučaj se je pi'i-godil pri posestniku Sekavčniku, po domač« Metarniku v Kotljab. Krava je podvrgla tele, ki Ima tri zgornje in dve spodnje čeljusti, dva jezika in štiri oči. Tele je močno razvito iu je že prvi dan samo vstalo, Goepodat daje teletu mleko s pomočjo steklenice. Dokler bo dobivalo mleko, se bo paž razvijalo, a sena potem najbrž ne bo moglo jesti. Dobro bi bilo, da bi f. sto milijonov. Prav jo tako, zakaj potrebuje ga. Pa tudi Slovenija marsikaj nujno, zelo nujno potrebuje. Dajmo vsakemu, kar gre po potrebi, pa tudi po davčnih pri. spevkih. d Plinske maske se ie dobe. Lekarne v Ljubljani, in okolici so prevzele prodajo civil-iib plinskih mask M 1933 civilnemu prebivalstvu. Plinske maske M 1933 so izdelane v naši državi in so namenjene za zaščito civilnega prebivalstva pred sovražnimi plinskimi napadi. Glasom cenika državnega zavodu Obiličevo«, objavljenega tudi v Službenem listu dravske banovine, znaša cena civilno plinske tnaske M 1933 skupaj s pločevinasto škatlo, v kateri je maska shraujena, za zasebnike 137.50 Din. Ta cena velja enako za prodajo v lekarnah kakor tudi za direktno naročilo pri državnem zavodu »Obiličevo«. d Mladi slikovci. Mariborska policija je izsledila vlomilsko tolpo še šoloobveznih otrok, ki so kradli po Ptuju kakor srake. Vtihotapi jali so se v skladišča trgovcev, kjer ao odpirali »boje in kradli blago razno vrste ter deloma nosili aa svoje domove, deloma pa prodajali. Skoda, ki »o jo povzročili mladi tatovi, je visoka, a Se aa ocenjena — Za tak« bi bile na mestu stroge pobaljševaltiice. Pa kaj, ko je danes ravno prekucavanje aa državo in narod »bolj važno*, kot dobro vpojno in nadzorstveno delo pri taki in podobni mladini! d Kredit r sitesba S milijone dinarjev je dovoljen za gradnjo zdravilišča na Golniku v Sloveniji, kjer bodo zdraviti tuberkulozne železničarje in člane njih družin. d Učitelje je okradcl. Pravo razdejanje je pričakalo učitelje šmiklavške šole pri Mariboru, ko so se vrnili z velikonočnih počitnic. Stanovanja jim je neznan nepridiprav temeljilo prebrskal ter odnesel vse, karkoli je bilo kaj vredno. Najbolj je oškodoval šolskega vodjo. kateremu je odnesel dve lovski puški in več oblek v skupni vrednosti 3000 Din. d Raje v Jsgoslsviji, kakor v boljšrvišken« raju. Te dni sta prispela na svoji poti v domovino dva bivša vojna ujetnika, kš se vračata šele po dolgih 20 lotih b Rusije. Petrovič •tnrij je doma iz Titela ter prihaja z ženo in (I verna otrokoma. Oženil ae je v Rusiji. Bival je večinoma v Sibiriji. — Njegov tovariš Štefan Saj nov je doma i« Sv. Ivana, »kraj Titel, ter prihaja z ženo Rusinjo in petimi otroki. Obema družinama se pozna, da sta živeli v SLOVENEC n ttcmmlmi sigvrmmk katomsk« stttmik wsi v tmitttj batotttjci akcije. stane ha msss. 38 mn. «&m, 'm vam prmmo mm i*smx ma maso. naslov: »siovenec«, uusuana, w«08i0vawska uskasm, i Rusiji v silni revščini. V primeri a trpljenjem in pomanjkanjem ter neznosnim življenjem pod Sovjeti si predstavljajo svojo bodoče življenje v naši državi kot pravi raj. d Kako je i izpiti aa vajeaae. Ministrstvo za trgovino ia industrijo je izdalo tole sporočilo gloda osvoboditve oziroma pripustitve k skušnjam za vajence, ki niso hodili na nadaljevalno strokovno šolo. Po določbi čl. 295 obrtnega zakona so dolžni hoditi na strokovno nadaljevalno šolo vsi vajenci v kraju, kjer takšna Šola obstoji. Za vajence, zaposlene v krajih, kjer nadaljevalne strokovne šole ni, tudi te dolžjiasti ni. Prijavi za pomočniški izpit je treba priložiti tudi izpričevalo o dovršeni nadaljevalni šoli samo v primeru, če je učenec obvezan hoditi na strokovno šolo, ne pa v primeru, če takšne dolžnosti ni, bodisi zato, ker tam ni strokovne nadaljevalne šole, nodisš zato, ker njegova dolžnost preneha v smislu čl. 298 obrtnega zakona zaradi izpolnitve 18. leta starosti. V takih primerih torej ne gre zahtevati za osvoboditev oziroma pripustitev k pomočniškemu izpitu še izpričevalo o dovršeni nadaljevalni šoli, temveč samo dokaz o tem, da je oproščen obiskovanja te šole. d Gospodarski pogovor dolžnikov. Preteklo nedeljo so so zbrali v Ljubljani odposlanci dolžnikov iz raznih krajev Slovenije. Govorniki so očitali vladi, da ima pred očmi samo politično delo, ne pa gospodarskega, kar je seveda popolna laž. Gospodje so na »gospo- Siisffi8$§si iSem je mas popoldsevn1k, ki oa svoji« citat8libm toplo priporočamo. {shaja vsak osla vsi® m 12 in stan® hb3bcn0 SAMO 12 f>t«aubv. za mm&, si si ns mm& naročiti »slo- VSNCA« M »SLOVENSKI DOM« POPOLNO NADOMESTILO. PIŠITE NA DOPISNICI UPRAVI »SLOVENSKEGA DOMA« V LJUBLJANO. NAJ VAS POŠLJI! NEKAJ 8T8VILK LISTA NA OOLKD. m88M«fSUM!«M"«*flHKHHMR»MamaaBmWB darskenK sestanku lorej sami zašli na poli-tiCuo polje. AH dobro vemo zakaj: Mnogi bi biii raje še nekoliko več dolini, kot so, samo de bi njih politični kolovodje zopet mruvarili drštavo. Taki oči vidu® politični sestanki vladi atsveda čisto nič ne Škodijo, dolžnikom pa tudi ne koristijo. d Savi rla&i. S 15. junijem (do 15. septembra) se av-odeja novi sezonski brzovlak! na glavnih progah v državi. Za Slovenijo pride r vlak iz Zagreba, ki odhaja ob 4.45 in pride v Ljubljano ob 7.31 (nazaj iz Ljubljane ob 2Ž.02, prihod v Zagreb ob 0.40). Sezonski brzovlak bo vozil tudi na progi LJub-Jjaaa—Jtomitce—teteče (odhod is Ljubljano 7JU, f«setii<» 9.42, Rateč^Pkuiica 10.43; vrnitev Ratefta- Slanica ©tiisod 19.17, prihod v Ljubljano 21.48). Nadalje dobimo nov brzovlak r>a pragi Sidaui hw®1—Maribor—Praga, ki »Maja s Eidaaega mosta ob 0.17 (ima zvezo aa Sagrt*-~OeigWMl) ia pride v Maribor ob ?j60; v nasprotni smeri edluija iz Maribora ob S0.41, pride sta Zidani most ob 22.45 (ima zve-m JEagreb in B&lgrad), d Ako hočete biti postreženi z dobrim blagom in po najnižji ceni, potom kupile le v Biamtfaktumi trgovini Kmečki magazin, Ljubljana, Krekov trg 10. Of.. {. »tlite. p*J S. Si. IIGJ ol ti XII KU d Praznik Marije, Matere dobrega sveta, svoja nebeško zavetnice, proslavi Družba av. Petra Klaverja letos takole: V nedeljo, dna 3. maja, ob 5 popoldne v cerkvi presv. Srea Jezusovega govor (g. mis. Mihael Klančnik), nato slovesne pete litanije in blagoslov. Vsi verniki prisrčno vabljenj k obilni udeležbi! d Samo enajst dni na mesec bode delali v rudnika v Zagorju. d Vagon koruz?. je kupil g. Jovan Duoič, pesnik in opoluomo&eni minister - poslanik v Rimu, za siromake v Trebinju. Pomoč je dobro prišla nekaterim trebinjskim meščanom, ki so že dolgo brez dela in brat sredstev ta življenje. Gospodje ministri, tudi upokojeni in na razpoloženju, posnemajte po svojih močeh! d 10S letei Umni Jakob Mstksimovič je umri te dni v Sacdžaku v vasi Sule. Oženil «9 jo prod 75 leti. žena je še živa in ima blizu 106 let. Otrok pa nista imela. d Živalski vrt b^lgrajak* oWi»e dobi kot darilo francoske vlade nekaj redkih živali. Naša država, prizadeta po sankcijah proti Italiji, bi bila bolj hvaležna za francosko pomoč pri prodaji lesa. d Ustanovitev protitnberkuloznega dispanzerja. Proti tuberkulozni dispanzer v Novem mestu začne poslovati dne 2. maja 1936 v bano-viriski bolnišnici v Novem mestu. Zdravnik dispanzerja je g. dr. Prodan iz Ljubljane in bo ordmiral vsako soboto od 10—12 in 14—-16. d Znižana cena za romanje aa T resi in izlet na prekrasni etok Rab o Biakoštih (140 Din); za Štajerce 115 Din — velja za plači!o do 10. maja, pozneje 20 Dia več. Pojasnila pošlje zastonj pisarna »Po božjem svetu«, Ljubljani*, Sentpeterska vojašnica. IZ DOMAČE POLITIKE d Dr. Miha Krek v Poljanski dolini. Minister dr. M. Krek, ki je rojak Poljanske doline, bo imel javen političen shod za celo doliao v ponedeljek, dne 4. maja ob pol 10 dopoldne v Poljanah. Možje in fantje, pridite, da slišimo poročilo našega ministra - rojaka in da pokažemo zvestobo našemu voditelju dr. Korošcu. d Minister dr. Miha Krek je govoril preteklo nedeljo na dveh velikih shodih v Grob-ljah in v Šenčurju. Gosp. minister je poudarjal, da se lahko kaj spremeni, smer sedanj® politike pa se ne mora Omenil je srbijansk* in hrvatsko opozicijo in izrazil mnenje, da ogenj in voda ne moreta skupaj. Glede Hrvatov je g. minister povedal, da večina hoče to državo. Hrvatje izpolnjujejo vojaško in davčno dolžnost, torej jim ni mogoče očitati, da bi t>1 1111»ila II« hili dovolj trdno povezani a driavno oololo V mejah *»k»m« pa »me imeti vsak »>o|<< politUNno ptepilčHuji\ mto muo so pn Miho Iol tnko Irdoiivo tvorili. Voitio p«, da je Mulo slovenalvo, hrvalstvo in »rhstvo tista lonionost, ki je edino »drava «a uspešen razvoj nii^e države- l«i in t mol* Je vsako nutč-kov»lvw mod Slovenci. Iktkouitind mor* vladati po v«>j državi in nobeno |»r» divjanj* navUmalistov okrog Orjuue v Trbovljah iu diujjod iu jMHivimjal. da je tm kar *> d.mos dodaja na Hrvata««, 5e odgovor na tisto ,Niist\ Glede sedanje *U»vrtiskf politike jc K iiooivtri it. da dr. Kotv^tv J«- nikdar iti svojega »MKHt« varal in tudi danes ima v<\lis> pr*>d očuu ujejjove jv»»tr»*he d > »e t« ifevaliU. d* čisto hrvatske jsv|;ot.t\ V.' m- ikvslijo driavuim koristim, da S Hrvatje «<»i tešujej*v Ka<«»" hmVtuo ttuli uši I čtotv -vivike -..-tvK-ve saltu uwj«'A*tl.i je rekel j l juK-t IV* \ |.(.'v to ms shodu v KovsvOki prt Vltoteaovv« t Vdal j* .tNhfvV' »1\> k mi-M»t siv- suuttia. i' si «« ieliuh* s Hrvati m Slo- \ v'!- > kak« ' V - Kiavtskem h- : nU» v 'j*-* vfc.>vis " Sum rt«« '.>4' Sav i X ; m.v. !»jst\lj u *Wat>K> dtttieavV. kvt ivsl. tsuum« «. Kato itvii ^Ivdaj*"' M« ..•».«.«.• dtugv sVi, ah j« utu*« Vi vvv vv> iv» »Nkah V {ilvluOti to kssucuj^«- tWr hk« v.UstK« |m5* toui y.i -tu tudi viivKV Vrt .vivian;« k><>wi> x.iv s-t\v, t« t U ■ • vi-a ime; v»itv. i-v iv fv-va J.t N,- -a;vwv irCvtg* .i o <->\ % ■ »v-^.i vit1; -<•> ve.t; v. i :>> - - v- tt .ia v A- vtffat*;iA> '' »avla vv.i 'i■ i . s- .« . .a.t.v ^ N, .'M v-o- ^ NESREČE d Sodem petarov t tr»h dneh. V Sloveniji uiiva občina Kače žalosten sloves po svojih neHtevilnih pora rili. Tako daleč je že prišlo, da so »avarovalnice proglasile nad okolico Kač neke vrste taporo in zavarujejo le še redke objekte, p« še pri teh zahtevajo najvišje premije. Zadnjo čase jc serija požarov v Ra-čah bila nekam prekinjena, sedaj pa se je pojavila snov* '!\> pot kar i usodno besnostjo. V teku treh dni j-? wgorelo vse imetje sedmerim posestnikom Tri dni iaptvmioiiia je iart>h> acbvi nad Kačami in sicer nad vasjo Zpvrnjo Gorire ?.aiVio se je v nedeljo ponoči. ene |hi polnoči «) švignili plameni iz gvvsjHxUrskega poslopja posestnice Marije j!r*uiei v tterici. Poi^g jK«k>pja je <>genj uničil dve j>araii, skedenj, hlev. svinjake in vso i«k krme. ^ki«da je eenjena na dinarjev. t V") k preskočit fH'tcm na g'.-daisi.i.1 jvslopje Vinka KinguJta in na ini*tje Stetana IVruata. KinguJta je zgorela kotami->1 skt\leuj. ivirnui. (ak>ga krme iu ff škode Pin IVruatu iinitVna kotaruKa. sivsienj. jviritm. urvarnica m j«" škinle tudi t>>n Naslednio uač >e je i^enj v Zf. j liwivi i^-et jvjon ii. Vnelo je gospodarsko ! ivskvt>v itnik.i Kriva ? nad prijazno vasjo Gorii-ntc« pri Sv. Marjeti niže Ptuj«. Pri posestni-ku Ivanu Horvatu je gorelo stanovanjsko ju»-slopje; ogenj se je z naglico ra?iin! ni ';o-spodarska piislopja. nato pa ie na domačijo j-.-^stnika Jožefa Mikša. Obema pocestnikoma zgi>rela stsnovanjska in gwpodsrfka pošilja do tal. Rpšili »o le živino, vse wlalo pa je žrtev divjega o^nja. Pri ga~-rijo je hudo opekel gootibiičar Horvat. d ia še potara. Na gospodarske!« poslopju Antona R.ibarja . Račah pri Mariimru .V .Si .%, zpvM'«, ijiKi^.iVV v (Jv-da; ji Htivkjn, -14, JitMitv.;v 'oC-tiV HMV .{it«' i.-stiisii-^ >;>.-.i>d ' > -MMVH Iii Vi dO^r,-' Vv-.. . <■ ,> a-- ' 1, :JUI'*.vix(| stlt.lSiVui. s ^ 1. vaisii-j vor^šjiiij« si'gtf V,- ... j' a —Otv. t- i.lj >, -.Sij«, -v ' * - čl(a. v - v JOS. O i |iv- '*' s, - --^-s r> ,V II ti»il ie m.>>— v,- -*•-«:■ -v nviut .nn ^.iltor " »> ,1. mil v^n ■>t I« STi-Ss.1 , .- .| »ir--. UIS;« V, t. ,v, S.K "ti Jj \ i V.»,v»n*. V >ia;-.>-. .-., \ t * ! K\U|. fc.s- VUsniV. !«>t,- >.-,.. , , ,, ioiilijH -»5S '>-.101.;, teotie,. it živilu , ^ t tilh i«,!. .. JSlVt ' ' > ^Vt - t -t, >»»»• i' «>ii«f »,">-41 »f.t t! S . tfffMU <" J, Oniit: smuu, i >Mt>-j««i »AH«:«««, «0» «« iKnt jouni 1 «3 »KMtU W>ia-3i> n- kV yt.t ">1IU,;|. V .JST je požar upepelil oetrešje in pode hleva, skednja, kolarnice, parme in »vinjaka. Zgorelo Je seno, slama, 1 voz, plug, brana in drugo gospodarsko orodje. Vzrok požara ni znan. Drug l>ožar je izbruhnil na gospodarskem poslopju Ivana Dolajša v 8t. llju, kateremu je ogenj uničil hleve. Rešili bo samo živino. V nevarnosti je bila tudi stanovanjska hiša. Škoda znaša 15.000 Din. Požar je povzročil bržkone kak potepuh, ki je prenočil ua hlevu. d Potniški avtobus se je prevrnil z 20 potniki blizu fttipa v Bregalnic«, ker so odpovedale zavore. Šofer in dva potnika so bili ubiti, vsi drugi pa več ali manj nevarno ranjeni. d Pet otrok je raztrgala granata. V vasi Ostojni v zapadni okolici Dubrovnika se je zgodila 22. aprila strašna nesreča, pri kateri je našlo smrt pet od 8 do 14 let starih otrok. Nekje v gozdu je ležala stara granata. Otroci so se z njo igrali. Naenkrat se je granata razletela in nesrečne otroke tako raztrgala, da je bilo nemogoče ugotoviti njih istovetnost. d Ker je pacSel bencin na vročo peč. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali 00 letnega Jakoba Belca, brezposelnega delavca iz Škofje l/okc. Belec je v nedeljo ponoči hotel izpiti kozarec vode ter segel po"vodo ua polico nad posteljo. Pri tein pa je prevrnil steklenico 7, bencinom, ki je pndla na vročo peč. Bencin se je v trenutku vnel. Plameni so objeli Belca ler mu povzročili strašne bolečine po vsem telesu. — Za posledicami opeklin je Belec umrl. d Dete je rešilo mater smrti. V noči na oni ponedeljek je ua Pragerskeni pogorelo (toK(>odarsko poslopje s stanovanjem posestnika Marka Topolovca. Majhno dete je z močnim jokom prebudilo svojo mater, sicer bi zgorela mali iu njeno nezakonsko dete iu materina pestra. Morebiti ho preiskava dognala jasnost. d Nege so mu bingljale. Nenavadna in ne- varna nesreča se je pripetila včeraj zjutraj na mariborski Tržaški cesti. Na široko naloženem vozu sena je sedel hlapec Karel CreS-njar iz Tepanja pri Konjicah. Noge so mu visele navzdol. Mimo je privozil tik voza osebni avtomobil ter udaril Crešnjarja s tako silo po nogah, da mu jih je čisto zdrobilo v glež-njih. d Trije Ribničani so napravili izlet na Štajersko. Do Žalca v Sav. dolini so srečno privostili. Tam pa jih je zadela nesreča. Zlomila se jim je naenkrat oe, ki vože prikolico z motorjem. V prikolici je sedel Zidar Alojz, jurist iz ''rež pri Ribnici, zadaj pa 33 letni sin prevžitkarice Franc Klun. Pri padcu, ki je nastal zaradi prekinitve zveze motorja s prikolico, ste se močno poškodovala, in sicer je dobil Klun močne poškodbe na prsnem košu, Zidar pa si je zlomil levo nogo v kolenu, desno pa močno poškodoval. Vsa nesreča se je pripetila v soboto 18. t. m. nekako ob 1 pop. na cesti med Žalcem in Celjem. iVOVf GROBOVI d V Mariboru je odšel h Gospodu po večno plačilo bivši zaslužni narodni poslanec g. Vlado Pušenjak. Slava njegovemu spominu! d Po kratkem trpljenja sc je preselil v boljše življenje Fr. Janez Grande Bratuša, usmiljen brat iz Kandije pri Novem mestu. d Kadar pa smrtna kosa kosi... Na Jami pri Mavčičah je umrl posestnik Jože Novak. —■ Pri Sv. Križu tik Rogaške Slatine je preminul 76 letni veleposestnik in gostilničar Franc Ogrizek. — V Sromljah pri Brežicah je odšla v večnost 70 letna Petan Marija roj. Hode. — V Pobrežju pri Mariboru so pokopali finančnega preglednika v p. Antona Borlaka. — V Kostanjevici je odšel v večnost Ferdinand Se-kovanič, oče g. p. Krizostoma, frančiškana v Ljubljani. — V škofji Loki je zapustila solzno | ALDUS domaČe milo varoic UU perilo! DeM se povsod f Pazile ni ime Albitst dolino dolgoletna trgovka Marija Šmitek. — V Krmelju pri St. Janžu je izdihnil rudniški prokurist Frančišek Anders. — Na Breznici pri Škofji Loki je zaspal v Gospodu bogoalo-vec Pavle Stanovnik. — V Krškem je umrl pater Herman Langeršek. — V Pobrežju pri Mariboru so pokopali Marijo Blažič. — V Begunjah na Gorenjskem so položili v grob Iva, na Mohorča st. ■— V Ljubljani so umrli: soproga žel. inšp. v p. Marija Adlošič roj. Do-browolski; tajnik Mestne hranilnice ljubljanske Oton Jeruc; soproga pok. okr. tajnika Angela Seljak roj. Margetič; hčerka trgovca Natalija Pečenko; hčerka trgovca iz Dvora pri Žužemberku Ana Može; Kogovšek Jožef in mesarica Ana Anžič. — Naj počivajo v miru! Napad na osebni vlak Na železniški postaji New Yersey v Ameriki je napadlo 9 oboroženih razbojnikov poštni voz osebnega vlaka. Del razbojnikov je ob. kolil poštnega uradnika in ga s samokresom v roki prisilil k molku. Drugi razbojniki pa so udrli v blagajno in vzeli 58.000 dolarjev. Nalo pa so odpeljali sebe in bogati plen z avtomobilom. MI in v Pečeh Spisal Gustav Strniša Nadaljevanje Prav tedaj jc zagledal dečka oljur, ki ic zn mlinom nekaj delal. Divje je zakričal: »Vzravnaj sc, tolmuni« Deček ni več čul lega klico, že je padci, sc zadel z glavo na 3kalno kleč lik tolmuna in se pogreznil v vodo. Prav iedaj sta mračni sestri pristali v Pečeh. Smrt sc jc z.a časek okrcniln .zamahnila z rokama \ zraku, dn jc zašviščalo in že sla sc napolili dalje. Oljar jc sicke! k vodi. Oblečen sc je pognal v valove in potegnil Teobaldn iz vode. Ko jc opa-'il nu glavi zcvajočo rano, jc takoj vedel, da je otrok mrtev. Odnesel ga jc v hišo in poklical gospodarja. Nnd klečmi pa jc čepel Miklavž, bled jc strmel v prepad in ihleč je imicoI svojega prijatelja. Solze so mu polzele po obrazu in strašna žalost ga je dušila. IVI je ves zbegan in si trenutno ni nili mogel predstavljali nesreče, ki se ic pripetila, v se sc je mešalo v njegovi glovi, a očital si jc, ' a ie vse nesreče kriv samo on ->am. Nagni! se jc globoko nad prepad, najrajši bi pohitel zo tovarišem po strmini, a zadržala ga jc Ha groza, ki jo jc čul v strahotnem prijateljevem »licu ko je zdrknil smrti v naročje. Sam ni vedel, kaj storiti. Da bi sc vrnil domov, s« ni niti spomnil, zdelo sc mu je, da mora nekam pobegniti, nekam, do bi sc skril pred vsem svetom m pred samim seboj, a ni vedel kam Poicm se mu le videlo, da vse ni resnica, da samo sanja !" skoro minilo. Nekaj časa ic obležal v fravi 111 krčevito jokal. , J?*!"' ic nekdo objel in dvignil, pred njim ic stal Peter ves prepaden in žalosten: . . »Miklavž, znkaj si Šel z njim? Takoj sem venci. dn si bil li s Teobaldom in prav ti si moral 1,1111 vsc r>ovcrlnti. Vse sem peč zakrivil samo ioz, ker sem fc zadnuč vze1 s seboi. O moja neumna pamet, da sem to stori' I < Spustil jc dečka na !'a in se sam vsedcl v travo. S slisnjcnimi zobne ic iickoj česa sedel in strmci pred '.c Miklavž sc je šcic zdaj spomni! na svojega očela in mafer. Stresel sc jc in holel kar zbežali. A oljar ga jc vjel in odnesel s seboj: »Nesreče nc morevo poproviti, a pobegniti nc smeva kakor dva boječa zajca, soj nnlnšč nisvo storila ničesar in nili sanjalo sc nama ni, da sc bo pripetila tako strašne nesreča « Vsa obupana sta prišla Peter in Miklavž domov. Oljar jc takoj povedal gospodarju kar vse naravnost. Nekdo jc hitel k županu. Sfrahoino je bilo pogledati starega klobučarja, kako jc izbuljil oči, ko jc začul, da ni njegovega edinca več med živimi. Potem ie zarjul kakor zver, pričel dirjali po sobi in si ruvafi lase. Tegobna mu je bilo misel, da ni s smrtjo njegovega otroka umrl samo njegov edinec, temveč tudi potomec njegove rodbine in bo torej z njim, s siarcem izumrl tudi njegov rod, kajti ni si upal, dn hi mu žena še darovala potomca, čeprav še ni bila prestara. Bi! jc popolnoma zmešan in ni sc mogel pomiriti. Ko jc zvedela Tcobaldova mofi, kaj se jc zgodilo, so sc ji velike modre oči napolnile s solzami, krepko telo ji je vzdrhfclo, rdeča lica so ji zbledela, a mesnata rdeča usta so ji samo nemirno drhtelo, ko je komaj slišno vzdihovala: »Moj Bog, mojega Teobaldu ne bo več. Tisti dan, ko se jc županov sin ubij v Pečeh, jc bila gospodinjo Agata na polju in se je vračala, ko so mrlička že odnesli domov. Bila jc na domačem posestvu in si jc ogledala škedo, ki jo je povzročila 3uša. Zamišljena in budna sc je vračalo po slezi, vodeči proli Soteski. Ko je hitela mimo gozda, jc zagledala na tleli berača Čižka. Ker je menila, da je starec pijan, jc že hotela mimo. Slučajno se je ozrla v njegov obraz in odrevenela od tihe groze. Cežkove oči so gledale stekleno in mrtvo, po njegovem obrazu so sc vlekle črne maroge. Pečevska mali jc bila usmiljenega srco in jc J vsakemu pomagala, če je lc mogla. Takoj je pri-[ stopila k prosjaku in ga holcla dvigniti, da bi vsfal. | Ko sc jc Cižka dotaknila, pa jc začutila nekaj i ogabnega in strahovi! smrad, plašna ga je spu-; stila, da se jc sesedel nazaj na zemljo. »Mrlevl« je hlipnila mlinarica, in se obrnila, hoteča iz mlina poslali hlapca, da bi berača takoj odpeljal v mrtvašnico in sporočil zdravniku, da ie našla na polju Cižka mrtvega. Da je bil kužen, .tega sploh ni vedela. Hipoma jo je objela neznana tegoba. Sama sebi sc jc začudila, ker ni vedela odkod lo občutje in prisiljeno se je zasmejala: »Kaj mi je vendar? Kakšna pa sem? Tako čudna postajam, kakor hi se nečesa bala?« Dospela ie globlje v sotesko in se počasi bližala mlinu. Nič sc ji ni mudilo, kakor bi bila slutila, da jo doma čaka nesreča. Tedaj sta se nenadoma pojavili pred njo črni sestri. Agata ni opazila njunih postav, saj se ic žc mračilo in njuni bilji sla sc čudno preiivali v večerno temino. Gospodinjo jc hotela dalje, pa se je naglo ustavila, se prijela za glavo in zaskrbljeno vzdih-nila: »Moj Bog, kaj mi jc vendar? Sapa mi zasfaja, dušili me je jelo. Kaj vendar to pomeni, saj sem bila vedno zdrava in nikoli še nisem bolehelal« Pospešila jc korak, sc nato trcpelaje ustavilo in zabuljila pred se čuteča hipna utrujenost. Nad njo se je mirno nagnila mofna senco, da se je mlinarica kat sključila in prijela za srce, ki ji jc vedno nemirneje utripalo. Plašno jc zajccljalo: »Samo ne vem, kaj sc godi z menoj? Nekaj strahotnega me objemo, se mi vsiljuje in mi pro- 6® Stnm 284. PO DOMOVINI Volitve ua Bomo* V »tde -- i.-« 1 iti.* P- 3J■ «*— iw spet tdbnt «*•: Jttsfca »t Siv i « »frgfritn * ifti» arxa*> motit« * : arti:->- i-.. >3 basik* Tjcut jirji.su. Tli iprrnis i Ct~ t jja-avij reaii-f ««r*er;s-c '4 prt" nai »~l— — i z&vmmi. AJa- e "i orfaaazacgi JC e pos*-a"-"a n -ro£tu« -.ako ■ »m iw»i r-!« r masacc« t Gr«*mst škota. Si * UKJ^M tavccsj i nm. t ms* » Sat: Ar&{4 Mirti. U « »•-iačefca pu ižapai-> Te je osti jciau i* ttkuii y . : ».r : j: t Na c « so se zfavr_ ... «,; jrršsiai p ;c .fti.i SJO-I zarir. A-- toci Eara»ca. Lii-i aca i« i ari p.r«£afa-eS aagefa) >»x »ef-jsc Y«fc»> m p* « jrnpemt*«! c>att> pascr^i* ii>c ' (eame ' :°..*t>e«;a«._;a «a-tčreis ^ rvuc:. pr Krie* dr. D Ž.«^- tct .Ka t -.«—.-.-- Hst s« žira.". raš;rt:c2t za -r-rasi. prati*, te vi b35 prr-t3:?m prrfi- t-ii-tAMn« *. Ž. »ker :« b'; prei-eii uts.® r« incrraieea :-ad nnpr forta. Za s* iv« taTiriM. * kilrrjt ps -ai: ot-U;: i reja rta! »ča t potea acev- z-? *i oe4a zi-efrso čt.xrs>'r* it it glasos p 1 vofi i. Ee£ krepVerir p-grazt; JNS klike pri obč. .o.it jn r t?f'xjiici u -i' »are aa-t. tatrv e K«: tte orožja. ne zaupanja ljudsr.a se e zjUt t j>o^ai«'.-at' p V.it>. m k«Kctl>a t« veliko-o'» rptcar bo sarabli aa tii« %. iapaca Oaiča t Tačao po aur.iii d-sil to ka':aron<»ci dražji ponoJ: napadli feišo t i™ :c buromkia krikom s k?me- a»a b gon- n«ra»-»<«t op«>toii!i. "ooit^i Vtio airiig 20 iip, »ob« polne kanicnja, pred hišo ka-»ea.a ia poJea kot pa raxbo«Diiiu bitki. Draž aa | t« ie v strahu trraakni!« poi ttreho. Ob ireh z; u tri je b:.'o kulturno delo končano 8iAir:<;»-j '-» oi treastka do Ire- a-ia taii: «»r t« te"- ia« »«»ea? » Tako" » pomiriti »« >t prspei al t Rir.:;o tajtopc-l iiMf« si* istbao »adi preijV«.«-Smski s&pit-*3tt dr. Orra je Uk* aM s ■ ti je traaio 3o 26-—30 pni kr-.rcei. Dnre: od tei m 3Čr«t» T «xbij»kt a.K.-t fce: *o »ii t«i is>4i,i zajUinL sa ka; «£. bi izpaiies: aa svobodo, rp« ^ » * od«lop h iri travm- toiilitvu C*« d»: k letere «o s« zb-ra!e fr-jče po '.rfo. raji: pr*a »Kn ia obfa»ki« dimvm. Vi« " * jt* ti o zaj'j*eTas?fc Se*a l*r: so i«r arožastao -ih-čii^. 3a ie ».-*t.xai£t opusi* iz zaporo r. i« predaš io b3i zatl:'iai. ša» ii aretiraacem ni Sabo £;»da'-o »a: to ..-s prijate!?-. donsša!: nanoJrno «aias a isnac, « Vatare »»ijali huiskaiot« p»-ima. :čii«±r-'e a« ?« torej bed v tej -jeen aada-::eT3'o. Vemo. da ti aretiraao iu«> ilava; krivci, ker ti so ;:on!i kar uji ie bilo flaroceno in za , k: so b '.. aipo mil Gia.fli ^titci. ki » i-* t>-->f »rik. okrožn.ci stsur poi-rročSi so »e lepo skript. rrtre aai n*m*tr> Josaitro to a:! Le krepi.:« pohcijskis odredbasa. da aiorajo bH: go»'.&ne do preklica ob šest h zvečer zaprte, :re?ao»ti ter aoirobtibnoa-ti našiti iradi ter poostri-ai straži oroar kov m ie ULbvatrti. da se ie rp&itari zopet red Bcnfflltlll najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi. Ima vedno lepe slike v bakro-tisko. Pišite, da ga Vam pošljejo oa opied Nasiov: •Bopoljitb«, Ljnbljana, -hig-oslov, tiskarna. Letni delavci se orffonizirajo L«sai deiavci ta irnmi «wti »trok delarikega stane nafboi) pot»«b«i pomoti us »-jcialoe aa»4ita Zelo trpko i« njiiovo litIfenj« m njihova borb« z* obstanek. Ta boj proli LzkoriMaoju ia z»po. •lar?jan-o j« tria k m »udi zato. ker največkrat detavssso ai k»» ulofi. ki ma jo maLuJ« tivljejaj,, po«diaec »as nikoli ae nor* bili protiutež napraa deU>da)»>u. č< M u »voje pravic« bori »am, po. sarnič Mase delavstva, katere je beda in brezpo-,e!no»t prignala do vrtane« nrvMi«, se kakor utoplienci opriiemljejo sias»n«tt bilke, da dobe tako zaposlitev. Ne vprašuje)« H ti proletarci, kakšni so delovni pogoju plače itd. Samo. d« ijaajo kaj jest!.' Zaradi t* skromnosti življenjilu standard zaposlenih delavcev stalno pada. V vsej Sloveniji je 5585 zap<>slenih delavce* v lesnik ohratib. Ali tsi to ofromaa airaiiada delavskih trp;»ov» Ta aretada t* danes brez prave z*, ščite, brea oigarjzacije. Zato bo lesne, delavstvo hTaležoo Zvezi zdrutcoih delavcev, d« i« zaJeia poleg drnfih strok delavstva organizirati tndi lesne delavce. V nedeljo. 19. aprila se ie vriil ze pn, tak luUnavai občni zbor skupine ltutfi delavitva v Soteski Občni zbor je potekel v tako lepem razpoloženju in navduienjn za Kat. dr!»vsko strokovno organizacijo. Z vazo zdruieasb delavcev da jc bilo vetcije gledati to zantESAnje in misel za organizacijo, ki so ga pokazali prav vsi navzoči čjani podružnice, ki jih j« bilo 55. Po poroči'u predsednika obtnega jJ>«ra tor. 7ajea i« predsednik ces'rale tov. Jonke Ježe občati zbor to-pio pozdravil. Pri tUaaji! pravil je tov. Prežel j iz LjubUace napravil krajše predavanje o organizaciji. Na'o »Sa Preželj Frane in strokovni tajn-k Grošelj vsak v polurrtem govoru delavstvo navdušila za organizacijo. Oba govornika sa de'avci z izredmns ranisnatrjem poslušali in govornikoma bili hvaležni za iskrene in odkrite beteds s vprašanjih, katera to začeli razni ijud e z laž-mra m nergoškim hujskanjem opravljati v aejat-oost. Pri volitvah je bi! zvoljen tov. Franc Zaje za predsednika z ostalimi 6 odboro-.ks. P« določitvi člaoariae ia glasila ae jc pri aločajnmtili razvila živahna debata o delavskih ostanirvah, posebno o Okrotnrra nrado. in o nalogah, kater* ima irvrtiti irvoljosi odbor. Pe skoro tri ure trajajočem zbora je predsednik zaklrnči! ustaugno obriti zbor » pozivom da člaai odbor v vtim podpirajo in vedno delajo za interese organizacije. r Tsler-a bo*p?tnrga prmska ie nikoli v>rm čirjvt nt U-zc oo kosteh m čtrtra! qa iJsfco IK<" s s> -ssgoieče juh fMrfi« »n gioblv-l« ^fete ir z (jrozo. d« t rase pod tvrz- ±eha Bfctt. fc oa č-oskri rti erteia Sobna '-r vzAb- «*«« nckdaBM kr.pciui pc^ov^k« go-;iK*l.a«0? Me' fssvitt btla .edno zdiava. žilava m f-rrti* b-r nairaočaeša mri p«čov»ki«H znakami. «Ewrra »t- briia nobraefia dela rte teuda (.rme zdai to brrurotno otcetk?. K uja v e zatawinta tenko, piikaioče. pro-tafcor bi eSrvsria potisnila ostro šivanko gVfbnfeo prav do srca ia Atrsfa io fe dobro sli-viit. ko ie dahnila- •lAv k bolna, zda: m*Kai Si, kajli otoia žrle, ii DOiiaio m n. t reitheU >K-aa naj gre®? Tu =*rra doaa, tu oa: otia- -Mo^ seitra sart te t».- za^aAMla >e4ra ma bi poko«!* MUaanrta jc zastoiaia kakor ie no-nh -Nc morem! R-'Kji os»nlj»na tudi az sera bila! Derac se m; ie snulil, ds zdaj vem. da mi wc wrini»a srari Ne pro*tm za s-pbe naj i>o že toJKts pjJn toda dva otroka mag. kaj bo z mana?* -Ne pretircS vt, da ie icfc ,ie potičem m nc fCStfroc Pdovjka oospodima vt k ic boli pre-stro-Wa m pogtedHfc zbegana k-.iška, hoteča ozreti zaaontiai žftfaki v njen strahoti,i obraz Pa je stala sanw ae dvoniča in ve pogovarjala Miko-0* '»'*> v isii in zov-idla sc i« da n- hr-btetfža. ' K Odctehmia sc je nekoliko, za časek t^iijšana Zc >e spet sliinila neusfosljeua notranio bo-5' lečina natsadia io 'e divja žeja in naslednji hip ie pričela močno krvaveli iz no,:.a Želelo je v hišo, dn bi poklicala kakega človeka. ki bi ii pomagal, ker prav lakrrrt ni bile. nikogar na dsoru Tedaj vr ii Kr zavrtelo v glavi. Misnils io te slrediovtta vroftea. kakor bi ji hoMa v krakom nipu izžeti vve lokose iz telesa. Nir več rt< iriogla vzdržati Bolno je knknila. zasukala se ic ksVor .sproženo \T«rler»ce in ic ! zgrudila na tla Iz oljarne te pritekel oljar, ki je rutici gospo- na tleh. Ko je opazil okotj njmih r,Je>, ve-, !?rfc bolezen nevarua Ko je prijel debeli zdravnik Vencelj Bambič gugatoc se m cmcajoč, ie ves neokreten Itdioi v eni sam ugotovit kugo ter se tazljuiil- 'Kako morete tako postopali? Ali ne poznate i ,Hl va5 "e sme več nikamor iz \ Peci tkrfder nevarno^ nc mine! I jud'c sle res ne-j previdni« ' Ul^izal je prmesti upna i-i napackati čez vhod-i T5? K1' da bl vs°k prihojač lakoi ve- M ,V,ada *°(l m?n!ka bl se izognil i hiie. Nalo se ,e zasukal m 10 urno popihal kakor : bi se as nm podiral svet. I P£ft>,vsK ^ ^ "o Pragu kamre, kjer je le-! »rw>lo megovc žene Skoz« ozko okno je sijala motna dnevna luč in se spajala , k. so gorele od krsti ranjke. Nemirni p|»t»iw migolali ai oživliah poteze na nakaienem obrazu mrl\e gospodinji- S<-nre so lavale okoli, -e risale preko krste, sc zaletavale k s-rotoin in snet mirno obstale, kakor bi čakele, da se jim odpro, boleče uiti iz te tesnobe V črni obleki ie ležala na porah pečovska Agata, ki je še pred dnevi hodila okoli, sr veselila življenja in voljno prenašala ssoie težave ni skrbi. 74sj jc vse nepričakovano odložila in umrla, samo truplo je še tu ležalo in čakalo na grobarje. Kako hitio sc ie vse zgodilol Mož si Se vedno ni bil nn jasnem, da je vse bridka resnica. Kadar sc je ozrl v svojo ranjko, mu ie trenutno vznikla misel, da Agata ni mrtva, da nc more biti mrtva, da se bo pravkar dvkfnila iz krste, si popravila krilo in odhitelo po svojih dnevnih opravkih. sai si je ni mogel predstavljati brez dela in zdelo se mu ie, da io ie zdai šele prvič videl tako počivajočo jn mirno, ket je sicer tudi pri porodih \cdno motala delali nc z rokama, loda z umom saj so dekle vedno prihajale in jo povpraševale, kar ie bilo treba. _ Podpriprte oči so skozi" trepalnice strmele v Pečovskega in bilo mu te. da ga povprašujejo, zakaj prihaja semkaj, kaj sploh želi in čemu moti ženo v njenem pokoju, ki ga je tako potrebna, sni on, človek iz življenja ni več njen od kar je prestopila prag živih in je postala svetu daljna in iuia. kakor bi nikoli nc živela, saj se je že poglobila v skrivnost smrti in njena duša sc jc že zazrla v tisto večno lajno ter se m« bo približala šele tedaj, ko bo ludi sam umrl. Oospodar je sini skruSen na pragu, bled in mrk je nahkovai belemu kipu Počasi je premikal ostude ustnice in skuša! šepetate moliti, a ušla te imel suha in ožgana, da je kar čutil nekaj bo-lesino mučnega, ko jih ic premikal. Bil je duševno napet m Kako truden, da sc ic sam bat, da moro slednji hip kloniti in se zrušili pod pezo zadnjih drn. |D«tj«.| \x raznih krajev . Jama pri Mavčičah. Nn veliko soboto popoldne, ko je zvonilo k prazniku, ie vozil neki avto skozi našo vas proti Kranju. Doma pred hišo je Sel cez cesto 76 letni posestnik Jožef Novak, ki »sled istočasnega zvonenja ni opazil, dn sc mu bliža od zadaj avto. Avto go je podrl na tlo in hudo poškodoval. Takoj so poslali po zdravnika v Kranj, ki je ugotovil, du ima zlomljenih več kosli in hude notranje poškodbe, vsled katerih je na belo nedeljo umrl. Mož je bil znano osebnost. Bil jc zelo izobražen. V mladosti jc hodil ludi v gimnazijo v Kranj in dovršil ludi nekaj razredov. Veliko je pomagal ljudem zlasti v Avstriji, ko je bito treba tolmačiti nemški jezik. Tudi župan bivše občine Mavčiče je bil 9 let. Po vojski se je zavzemal pa za kmetijsko siranko. Zato jc bil znan iz raznih shodov, na katerih je nastopal. V zadnjih letih politično ni več deloval. Od časopisov je bil nedeljski »Slovenec« njegov redni gos Blog mu spomin! li^ofllav. — Sc so stari ljudje na svetu. No Pancali živi mož, ki sam pravi, da je 8« let star, piše sc Anton F e r j a n , reče pa se »Korbarjev oče«. - Pišemo o njem zato, ker je bil in ie še zdaj dober krščanski mož, pa nm je Bog dal tako zdravje, dn pride še zdaj peš v Šmarje — Kot član III. reda zelo rad posluša zgodbe o življenju sv. Frančiška. V šolo ni hodil nikoli, pa le bere sv. mašo iz knjižicc, naučili so ga gospod »Maksi«. Vojak ni bil, so rekli na naboru, naj gre še domov kruh jest. Zdrav je bil vedno, živi še vedno rad. Tako se mu !cpo zdi na svelu, kar se da, to je izjavil oče. Se veliko lepega bi se dalo napisati, saj so besede tako izvirne, a zaradi prostora naj končamo ler želimo očetu, naj dočakajo 100 let, potem po svefa nebesa! — Preska pri Medvodah. V nedeljo, dne 26. apr. zjutraj je po dolgi in zelo hudi bolezni umrl g. župan (ože Susteršič na Seničici. Bil je 26 let župan občine Medvode. Politično ni bil nuš somišljenik, a je bil nepristranski in poštenjak skoz in skoz. Bil jc odločno krščanski in je vestno izpolnjeval svoje Koža, navajena na zimo, zahteva v žarkem pomladanskem soncu NIVEA eREMO Jugosl. P. Belersdort & Co„ d. s o. J., Maribor verske dolžnosti, bil je zelo radodaren, daroval je rad za cerkev. Iskal je zdravja v Leonišču, a je bilo vse zastonj. Proti raku ni pomoči. Kako je bil spoštovali, je prieol njegov pogreb v torek, dne 28. aprila Šinkovturti. Gasilska četa j« napravita prvi požarni rezervar v Kosezah. Ta rezervar naj bi vzpodbudil druge okoliške vasi, ki so jih ravno tako potrebne kakor omenjena vas. Gasilski četi, fantom in posestnikom, ki so ali denarno ali z delom pripomogli k temu rezervoarju, »e najlspSe zahvaljujemo, — Krajevna organizacija JRZ je tudi pri nas močno razširjena. Vpisanih je tri četrtine volilcev v stranko. Zaupamo stranki in voditelju dr. Korošcu. — Sadna letina kaže leto« prav lepo. Vse je v cvetju. Če ne bo pritisnil mraz, bo v jeseni zadosti sadja. — Živinorejska zadruga namerava napraviti voz za prevažanje živine, kar je za naJ kraj zelo velikega pomena, ker smo tako oddaljeni od sejmov in krajev, kamor dostavljamo živino. Cešajica pii Poduarlu. Preteklo soboto smo spremili na domače pokopališče mladega fanta Janeza Kemperle. Kratka zavratna bolezen je slrla mlcdo življenje. Pokojni lanez je bil zelo dober fant, z a vse dobro brž pripravljen, priden in pošten, kakor malokdo. Se preteklo nedeljo jc po domačih vaseh nabiral z drugimi fanti denar zo popravo češenjske cerkve. Sam je io misel sprožil in sam se jc lotil neprijetnega dela. Bi! je vselej vesel, do vsakogar dober in zato sc je ljudem tako priljubil, da kar nismo mogli razumeli in verjeli, da je res umrl. Pogreb je brf ganljiv. Od vseh strani so prišli ljudje, fantje, njegovi tovariši so mu zapeli dve žalostinki, pogrebni obred pa je izvršil g. župnik ob asistenci p. Bonaventure Resmsna 7. Brezij. Janeza smo položili v grob, njegovi domači in vsi drugi sc pa tolažimo, da je njegova duša pri Bogu, v nebesih, kjer prosi za nas. da bi srečno hodili za njim in skoraj prišli k njemu in k Bogu. Iz naših društev Brezje. Kat. prosv. drušivo bo priredilo v nedeljo, 3. maja ob 3 veseloigro »Burka o jezičnem dohiarju«. Prijatelji veselega smeha so prisrčno vabljeni! Hruška pri Ljubljani Prosvetno društvo pri redi 6. prosvetni večer v nedeljo, 3. maja ob 7. G. prof. Janke Mlakar bo predaval ob skioptiCnih slikah o izletu na ognjenika Vezuv in Eino. — Vabljeni vsi člani in prijatelji! Brdo. Fantovski odsek kat. prosvetnega društva uprizori dne 3. maja 1936 ob 3 pop, v dru-Itveni dvorani žaloigro v petih dejanjih »Garcia Moreno«. Vljudno vabljeni! I V vsako hišo »Dometjtifea«! Ugašajoče sonce (Prevedel Vinko Lovšin.) (Karfatjevanje.) »Bogovi? Prebivalci Olimpa me bod»> sprejeli z odprtimi rokami, srečni, da so dobili veselega tovariša, ličil jih bom, kako je treba uživati a i! i b roži j o in nektar in pokazali mi bodo to najlepše tlekli.ee, ker z boginjami nočem imeti posla. Nič ne skrbi zaradi bogov; jaz bom že opravil z njimi, ako me boš dal po smrti prišteti med nje, kar mi kot dober brat gotovo ne boš odrekel. Ž Bakhom in Amorjem bom gotovo kmalu v tesnem prijateljstvu.« ... Starejši brat se je hotel izogniti nadaljnim slienim odgovorom in se je na videz spustil v ie njegove šale in rekel: »Pre-'uo se to zgodi, se boš pokoril za ostanke svojega zdravja. Saj vendar vidno veneš.< »Ali ti mar cveteš? Kdo pa pije vsaki dan strašne soke različnih zelišč? Kdo uporablja mrzlo kopeli? Kdo tarna nad neprestanim glavobolom? Kdo ima glas bolne ženske in nosi na wrazii poteze razuzdanih labkoživcev? Med nama ui nobene razlike. Ti delaš preveč, jaz uživam preveč, "i prečuješ noči nad dolgočasnimi knjigami, jaz v veseli drtižibi Različni so vzroki, a posledice so končno iste. Tvoji las je SO podobni mojim prezgodaj osivelim, ti ravno tako veueš kot ja/. Ha/lika je samo v tem, da u/ivam jaz med življenja, ti pa pelin življenja!« 'Bral,« je mehko odgovoril Mark Avrcfij, »Ji zapravljaš ogrgrnne vsote v nespametni razsipnosti, državo pa ogroža lakota in vojska. Ali mar ne veš, da rimsko ljudstvo gladuje?« .J leda j odpri žiinicef« ga jc nevoljno za-vrint Lucij. Te eo prazne!« »rotern pa pošlji ladje v Egipt!« »V Egiptu je sluha žetev.« »Potem jilt pa pošlji v Španijo in Britanijo . kamor hočeš, mene pa pusti v miru.« »V germanskih gozdovih sc zbira nevihta.« Lucij Ver je zazdehaf. potein je pa rekel nevoljno. -Potem pa pošlji tja legije, kohorte, cen-turije, žene. otroke, karkoli hočeš, samo mene pusti v miru. Ti vedno zasleduješ moje stopinje, jaz se pa za tvoje niti ne zmenim! Čeprav imam pravico deliti s teboj oblast, ti puščam vladanje nedeljeno in se ne vmešavam v državne posle. C*'e pa bi rada tvoja šolska narava kaj poboljšala in poučila, začni pri svoji ženi Favsiini in njenem ljubljenem sinčku Komodu! Zares, lepega vladarja pripravljaš za Rim!« Mark Avrelij je povesil glavo; Lucij Ver je odprl najbolj bolečo rano njegovega srca. »O Lucij!« je reke! s tišjim glasom in se jo tako tiho odstranil kot je bil prišel. »Ti si sam hotel!« je mrmral Lucij za njim. Popustljivost pri razsipnosti njegove žene in neslanosti njegovega sina je bil temen madež na sicer čisti vesti Marka Avrelijs. Ou je dobro vedel o Favstininem slabem življenju in poznal nebrzdano divjost Koniodovo. Toda Fav-stiua je imela ogromno premoženje. Rim pa ni ljubil siromašnih vladarjev. Koinod bi se bil morda tudi vnesel pod vplivom plemenitih in izobraženih učiteljev. Kajti Mark Avrelij je poklical v Rim zanj najslavnejše gramatike iu filozofe in mu dal samo spoštovane učitelje. Saj celo živali postanejo krotkejše pod vplivom človeškega ravnanja z njimi. Tako se je tolažil skrbi polni mož in oče. Tudi sedaj, ko je brezobzirnost njegovega sovladarja tako globoko ranila njegovo srce, .je je preudaril Mark Avrelii zopet vse iznova. On je bil v pivi vrsti Rimljan in vladar. Vsled državne blaginje je moral vse osebne težave častno prenašati. Kajti državnemu glavarju je predvsem veljal znani rek: Salu« Reipublicae j soprana les esto — Držama blaginja je naj-I višji zakon! Koniod naj postane njegov naslednik. Se je nosil bodoči imperator zlato bufo na vratu, — krogljico za igranje otroka, ko ga je njegov oče v taboru pretorijancev po stari navadi dvignil v zrak in ga pokazal zbrani vojski, na kar so vojaki oklicali dečka za cesarja, za prestolonaslednika. Odtakrat je preteklo nekaj let. I-z lepega otroka je postal sanioglav in zloben deček, ki je kazal lastnosti Nerona in Kaligitle. Ruval se je z gladijatorji, sc sprijaznil v cirkusu z vozniki, grdo ravnal s starejšimi in sovražil močnejše ali spretnejše. Zastonj ga je oče izročil pametnim in plemenitim učiteljem. Koniod je tolkel in grizel filozofe, jih mučil z zbadanjem, z iglami in zasramoval svoje učitelje. Aii je imel Mark Avrelij pravico vsiliti Rimu tirana? Ker jc bil poznavalec človeške narave, zato je dobro vedel, v kaj se bo razvil nekoč deček Koniod. Zgodovina države je bila že totikrat oskrunjena od tiranov!.. S povešeno glavo je stopul cesar po temnem mirtineni drevoredu; mučile so ga najtežje slutnje. V njegovi notranjosti je divjal boj mod rimskim domoljubom, vestnim vladarjem in ljubečim očetom... Imel je namreč pravico po-sinovl.i' ' Lahko bi odstranil svojega lastnega si , prestola in si vzel kakega drugega plemič a naslednika, na katerega lahko prenese r :nsko inte. On sam je bil tudi po-si novi je 1 Antonina, ki je prezrl svojega lastnega son a. i1 ved , »inovo soho je Mark Avrelij obstal. Nasloi svoje razbeljeno čelo na mrzli marmor in no govoril: »l-tazsveti oj razum, ti sveta senca mojega prednika, ti me vzel za svojega sinu. da bom vedel, kaj m. je storiti. Ali naj izključimo svojega lastnega sina...« P P L J E m m- 4a*tm -LifičS'- "._"'...,i- . M- "T -f.-^tii-^v;- fcft* r- lilži1 ttTi'' »jt&t4- -vi:.: mii mtfmtam* «? reai - vsi ■ -rt1.. k. liki ITJfinTii Ilii.fi » S&f ILilf. i- lii- r- m ■ .mi ntr ra - 'v«?1?? riiiS* i t. f.r • f* 'X.'ilii:. 003?.. sfii v tMh a i• ".' • ITž'iIT VE"-i. ». IU* 5 ^ Iti- tt ©iot .Liam. -fllš i T:.-" t* ••• - Imit m&mmz: uft ra^- jiaiiiMi- WS«W Mite »Udi«' . SMr t orooa. --ar g.:ue w «en=r»- - ■ fjvTC >kzoc - ■ -v . - za-, j.. £122.. ižteil trir ~r - tMMU. ii iti "f-i1!" ■ -'- i* iiie:-— t- V. »trn' 1 IMf.-.T. SfcnrCU.- <*tii- »Hi - n.'. ta- -" - iii, <._-!- Ii i ■ i. •t«;.. vr: .' <- rsauujuu. t xtac? iHut^KHH" M«W/ tirm-rii it'".. .v,;. •! u«t> ta*); u iimniitt i- ali. iuUUK! OOStKR' h lic IMttJ! crasfe- . aspiv.' - . u i- wir nmmui .»,easfio-A va f-H*iwiw bi« «»«. »orsr;. -Ji jutinve.- IHI; iteUMSvuv i e nor i-i.tvfc i-- pruor - prpoiosMt • t ast -'»azaau--m anmi nn vst± 7-ti. i - U*DO? ' ■" v (iti! Hcziiu: nt: v f/ — ■ hiiitoic. • » aou- ■«»•--■ w»ixm; autauRi.. -•"* »>• tak. c. 11 t ,. A; u" ' -- i.- —' r ii slrnš 1- - -i i. »»•-•••icr of iimillM faomsmm ^fremte >"-iiu JK uiti- / --ii K uri.:. ;.:, • aau. en. r m, BttfS-. fMOasa. >412. W& iJ>. <». --iiaiu. »n- zi i ftmz u - nr ■■■■'• it-'- tn-. i..iisMv ■»«■; miit.iriijrJi. . ItUJ i«l!. nuni nn, , t,i-' liii liti - .1' ur Itrai-r,, n- t-; ..- 't ' IIIXV-t ■ li( «»!<«!•• I i- lrt»-slillf- i' Bi«-. ->/>■ i > 11J i* -..1- i .Alt—Ti: tw.«Siiiit; " a tnaitn« ue i; iiifr.;.!' v *'v . tntf-M- . t ■ t ■ '—j ft H- II/ -- -ijHI? - )« It »|>jtv,,, /■eni un. »ts- tf.Hil-■i.unm " i« iiir,. ia: Ui «• KKUUUII! lisi' adiu -n: »Hite;;' ms- •it i».»- irrc wi«u»tR.-. nn. ei«»«Mi tmuiitai jttw - »Ifi-llllil. 11 11 nurasBu;. •:i'iv.«> £ n e • *■ « s niMitoATO - . ' * v—- t (>h 1':-' IJGiilt: ;; -ifi«, uimnatnua »44>- • ««*: UMU« 'J!? uaiitvj. raflsv-• .ar Knrevi iiHlMSi.. I. 1» Kttl iiokanr.. ti i... ■ . .ttei ta' e-ii-i- ■t-.tr>. K tt. ' rst: -•a -.is t ■^JRi' na : --i. Ull :. 1 -■ r:r .*. •'t- t., trta ntroi "' vii.A. i.; s»-'vii. lllttt r;,,.- - .,, t' '^iitlVJ. " ' ""t" ■ /Mi tusac ■' ■ rl !lii3 ■ /...»-t- . .»-tzt!: ^e:. n IHKI. f.. - n j, " -" n : ■ ■ k.. - - . .• • 'l i-lrtaB ,-j-; m- m,, s ,,v, '» fmr- J-OT- /BUi ui. -••i-miei 'iti« ItfHIltiKi. jani fin tli—-- ■ ^ ■i ■umr.. i j,- '"tr... -.itn ,, ....j. - -nr« .-f«? vett surif.i, nt- K.-, l«Ji- It ti. .JJ., , , i it -t -s T-i-mtt.-1 rt-ji *' 1 ''*' trr»M<; - -"i -"t r. rf-ij I..ITI. 'ti-3 -1 .fc. E-. if. itf, lt-.—• t .'.t. Tnv-i;- nr: - --i, --Vi. nn-,r..!t r>- -,-:. - -r w ' t -■.» '- i -i t. ::t-t.. : '«■ I- I« ir.HA. • •- ... Ui- I...:, i. '-■ St: -il. i*?- i;;tii ■•'I 111*.'. - - r .. iiiSfti.il <•'•«• 'tUll-i .. ,., , ... , Nurn r igjj jf. ss^-. ^».tirt« ii«.tr - - ■> T**mm i n i m • " *ko£viim«i» . p«*** X občinske deske Vzdrlcvanj« narodnih »oL Po členu 41. finančnega zakona za proračunzlco leto 1936-37 je predvideno, da se prenese vzdrževanje narodnih šol t podeželskih občin na banovinske samouprave. Tozadevno uredbo o prenosu vzdrževanja narodnih (ol a podeželskih občin na banovinske samoupravo bi moralo izdati ministrstvo prosvete in ministrstvo za finance v soglasju z ministrskim svetom. Ker pa ta uredba še ni izdana, proračunsko leto pa se že od 1. aprila dalj« izvaja, je tedaj prosvetno ministrstvo odredilo, da je v proračunskem letu 1936-37 glede vzdrževanja narodnih šol postopati, kakor je to določeno v zakonu o narodnih iolah, t. j. da upravne občine vneso odobrene proračune narodnih Sol v »voje občinske proračune za I, 1936-37. — Edino osir. največje upanje naših občinskih uprav, ki ao upale, da bodo a prenosom vzdrževanja šol po banovini vsaj nekoliko mogle uravnovesili svoje gospodarstvo, je s tem splavalo po vodi. Spremembe pri banovinskih taksah na plesne prireditve io taksah za podaljšanje policijske ure. V Služb, listu kr. ban. uprave v Lj. z dne 1. apri- la t. 1. sta bila objavljena pravilnik glede banovin-ikega proračuna drav. banovine za 1936-37 'in pravilnik glede proračuna izrednih izdatkov in dohodkov »bednostneg« sklada« drav. banovine za 1936-37. V smisla določil omenjenih pravilnikov morajo občine v proračunskem letu 1936-37 (od 1. apr. dalje) pobirati takse v znesku Din 308 za vsako javno plesno prireditev, ln sicer vse občine z ned 400« prebivalci (doslej z nad 5000 prebivalci!). Šolske ustanove niso po novem proračunu vež oproščen« takse B« plesne prireditve, kar je čisto prav. — Takse v znesku Din 100 za podaljšanje policijske ura se plačuje odslej tudi v občinah t sad 4000 prebivalci (doslej z nad 5000 prebivalci!). Za podi/jiftnfe policijske ure čez 2. uro zjutraj g« I po novem plačuje vedao dvojna taks«. Pri podaljšanju policijske ure čez 2. uro zjutraj se pobira dvojna taksa, četudi je že plačana taksa za plesno ' prireditev, Občina in zakonodaja. Današnji čas in raz-' mere zahtevajo od naših občinskih funkcijonorjev, predvsem od župana in tajnika vsestransko po-znavanjc ncle podrobnosti v občinski politiki — morali bi biti koncem koncev še advokati, ki bi poznali vse zakone in uredbe, ki zadevajo občino, občane, njih dolžnosti in pravice do države oziroma države do občine in občanov. Ker je pa pri današnji zakonodaji, pogostem menjavanju in novih ziikonih lo skoro nemogoče, bo vsem gotovo ustreženo, oko navedemo naslove onih zakonov in pripomočkov, kateri pridejo v poštev pri upravi občine; Zn občinske volitve — (obsega zakon o volilnih imenikih. Zakon o občinah, Uredba o sestav^ kandidatnih list) 5 Din; Zakon o društvih, shodih in posvetih z izpremembami in dopolnitvami 6 Din; Pravilnik o finančnem poslovanju v občinah 16 Din; Priročnik za občinsko računovod-slveno in blagajniJko službo priredil I rauce Gor- ! sii 15 Din- Navodila oglednikom klavnih živaH, ! mesa in ostalih živil živalskega izvora, spisal ži-"inozdravnik i lugon Turk 18 Din; Zakon o nadzorstvu nad živili - Zakon o kontroli zdravil biološkega izvode 3.50 Din; Pravilnik o natančnejših do- ! ločilih zn izvrševanje zakona o nadzorstvu nad ' živili 5 Din; Nnredba o mrliško-preglednem redo - Navodila zu nirliškega preglednika 3 Din; Zakon o narodnih šolah 15 Din; Zakon o državnih Sr. samoupravnih ceslah - Pravilnik za Irasiranje in sestavljanje projektov za državne ceste. 'Jredbo ° VZ(lrŽevanju državnih cesl, mostov in propustov, 0 zaščiti javnih cest in polov ter varnosti prometa na njih, o službenem razmerju cestnih nadzornikov in njih prejemkih Icr cestarjev. Cesle v ljubljanski iu mariborski oblasti, ki jih je stnalrali zo ceste I. in II. razreda 20 Din; Zakon o pospeševanju kmetijstva, o vinu, o zatiranju bolezni in škodljivcev kulturnih rastlin, gozdih, o pospeševanju gorele itd. 25 Din; Zakon o odvračanju živalskih kužnih bolezni. Pravilnik o cepljenju živali zarodi odvračanja, zdravljenja in spoznavanja živalih kužnih, bolezni itd. 20 Din; Znkon o lovu 7 "-»M; Zakon o zemljiškem katastru 12 Din; Zakon o zemljiških knjigah itd. 36 Din; Zakon o ustroju »o|ske m mornarice - Vojaški kazenski zakonik jooijevuie Jugoslavije 50 Din; Gradbeni zakon « Wn; Ceslnl promet - zbirka zakonov, uredb, db >n Predpisov o zaščiti javnih cesl in varno-renfi0- ° na 0 motornih vozilih, prijavljanju, icgistriranju in oznomenovanju vozil, o cestnem remi v mestih, aviobusnem promelu, taksah na vo- zila ter drugi za cestni promet važni predpisi 18 Din. vez. 24 Din; Gasilstvo in požarna bramba 24 Din; vez. 32 Din; Novelirani kazenski zakonik za kraljevino lugoslavijo 42 Din, vez. 52 Din; Zakon o tisku, 16 Din: Obrtni zakon, ver. 48 Din; Zdravstveno zakonodaja — zakoni, uredbe iu pravilnik I. in II. del po 80 Din; Kušelj, Pravni svetovalec, vezano 80 Din; Oglar, Davčno-nodni-trgov. Vodoravno: 1 drug izraz za vrata, 5 bodeč plevel, 6 žitni izdelek, . 7 vstavi predlog »od«, 8 krajši izraz mesto »lanskega leta«, 10 vzklik veselja in začudenj«, 13 dajo konju v gobec, 14 otroški izraz za »strah«, 15 vstavi predlog »ob«, 17 bivša okrajšav« za našo državo, 19 največja reka v Sloveniji, 21 ne mlad, 22 e mnogokrat človek, 23 vstavi saiiuek »t*«, 24 del sveta, 28 drug iz.r*z za ba-ca, 29 slovenski izraz za denunciacijo, 21 turški prerok — pogosten izraz v turški molitvi, 33 nik»l-nica, 34 je v kozolcu, 35 človek, ki zataji Boga. Navpično: 1 najbolj razširjen slovenski časopis, 2 izraz, ki tira človeka mnogokrat v obup, 3 neozdravljiva bolezen, 4 naša sosedna država, 9 pogosta bolezen pri starih ljudeh, 11 katoliški slovenski dnevnik, 13 izobešajo raz hlS ob državnih praznikih, 16 najvišji oblastnik v dravski banovini, 18 dan, 19 ne bel, 20 glavno mesto Grčije, 21 del sobne oprav«, 22 drugi iursz za kip, 25 otok v Jadralskem morju blizu Sušaka, 26 otok v Jadranskem morju južno od Riba,- 27 izraz, s katerim kličemo v telefon, 30 drug izraz za oče, 32 vstavi »«t«, 36 pritrjevalo« ftlenica. pisarniški priročnik, vez. 80 Din; Sušeč, Neposredni davki s pravilniki, uredbami in komentarjem in zakon o davku no neoženjctie osebe in o davčni oprostitvi oseb z devetimi ali več otroki, vezno '60 Din; Bežck-Rcgullv, Obči državljanski zakonik, vezano 150 Din. — Seznami ostalih zakonov so brezplačno na razpolago. Vse tc knjige ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Pomlad V* vsako hišo Domoljuba REŠITEV UGANKE »LASTAVICA«. Navpično: 1. ose, 2. Jugoslavija, 3. Ema, 6. os, 7. srd, 8. dan, 9. nr, 11. dim, 12. car, 14. moli, 15. doma, 17. kavka, 18. družba, 19. Amerika, 20. k.o-mnt, 22. !asl 24. dama, 26. botrn, 27. milo, 34. gad, 37. Ii, 38. tirov. Vodoravno: 1 oje, 3. sum, 5. cga, 6. os, 8 da, 10. srd, 12. car, 13. dim, 15. dan, 16. mak, 18. dva, 20. kor, 21 Int. 23. Rim, 24. dom, 25. Ivan, 26. bujer, 27. mama, 28. ks, 29. požar, 30. zima, 31. ata, 32 tli, 33. Ig, lat, 36 stranka. 39. ia, 40 Rado. Z' Stran '288. RADIO od 30. aprila do 7. maja 1936. Vsak dan: 12 Plošče, 12.45 Vreme, poročilu, 13 ^as 13 15 Plošče, 14 Bor/a, 19 Cas, vreme, poro-ila — Celrlek, 30. aprila: 1« Radijski orkester, 18 40 Slovenščina za Slovence, 19.30 Nociorialna ura, 20 Večer romantične glasbe, 22 Napoved cn-poročilo, 2215 Narodne pesmi. - Petek, 1. mala: 11 Šolska ura 18 Ženska uro, 15.20 Plošče, 18.40 Delavska ura, 19.30 Nacionalna ura, 19.50 Smarm-ce tprenos iz cerkve sv. Cirila in Metoda), 20.30 Maju v pozdrav, 22 Napoved časa, vremenska napoved, poročila - 22.15 Vesela ura. - So-hola, 2. maja: 18 Radijski orkester, 18.40 Pogovori s poslušalci, 19.30 Nac. ura, 19.50 Zunanji politični pregled, 20.20 Poglejmo na Dolenisko stran, 22 Napoved časa, poročilu, 22.15 Radijski jazz. -Nedelja, 3 maja: 8 Telovadba, R.30 Napoved časa, poročila, 8.45 Vesela glasba, 9.40 Verski govor, 10 Prenos ccrkvcne glasbe, 11 Prenos mladinskc-(ia konccrta, 12.45 Napoved č/isa, 13 Plošče. 16 Kmetijska ura, 16.20 Fantovski okie.t, 17 O ženskih poklicih, 17.15 Koncert, 19.30 Nac. ura. 19.50 Prenos šmarnic, 22.30 Akademija II. drž. gimnazije, 21.30 Radijski orkester. 22 Napoved časa, poročila, 2215 Operetna glasba. - Ponedeljek, 4 maja: 18 Zdravniška ura, IH20 Plošče, 19.30 Mac. ura, 20 Koncert Brandlovcga tria, 21 Pesmi o Vesni, 22 Napoved časa, poročila, 22.15 Radijski orkester. — Torek, 5. maja: 11 šolska ura, 18 Radijski orkester, 18.40 Filozofija zadružnega gospodarstva, 19.30 Nac. ura, 20 Za zabavo in oddih, 22 Napoved časa, poročila, 22.15 Radijski orkester. — Sreda, 6. maja: 18 Otroška ura, 18.40 -Vli ste žc filmali, 19.30 Nacional. ura, 20 Konccrl Sattlierjevih skladb, 21.30 Radijski orkester, 22 Napoved časa, poročila, 22.15 Radijski orkester. priporoča t v r d k a Za birmo F. 1. G0R1ČAR, L]UBL]ANA Sv. Petra cesta 29 veliko izbiro blaga za botre in birmance, tako n. pr.: sukno za fantovske obleke od Dni 30.— do 75-—, za deklice svilo od Din 12-—, krep-dešine od Din 22'—, kremvolnerio od Din 32-— naprej. Za moške obleke fine kamgarne od Din 80'— do 160-—. Za damske obleke najnovejše svileno in volneno blago. Dalje velika izbira ročnih torbic, nogavic, rokavic, svilenih rut in šerp, fantovskih in moških srajc, kravat, dežnikov itd. Pri nakupu nad Din 100-— dobite primeren nameček, pri nakupu moške obleke svileno kravato zastonj, ako se sklicujete na inserat v Domoljubu k Znižana cena knjigi Dr. B. Dragaš: »Pomoč novorojenčku in dojenčku«. Knjiga stane sstr.o 16 dinarjev. MoStova esenca „Mo»lln". Z naio umetno esenco si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izborno obstojno lil zdravo domačo pijačo. Cena eni steklenici za 150 litrov 20 Din. po poŠti 35 Din, 2 steklenici po po pošti 55 Din. — Prodaia sumo drogierlja KANC, Ljubljana Židovska ulica in t Nebotičniku. Modrijan Mož sloji s svojo boljšo polovico pri ribniku. »Kako modro je bo/ja previdnost ure-dila, da je ustvarila ribe mutaste.« »In zakaj?«, vpraša ona. »Poglej. Ribe ležejo milijone in milijone jaj- f<£- WJn10,vP1'1? !?' bi'!\fc bi "bc Pri vsakem jajcu Kokodakale, kakor delajo naše kure.« ALI STE ŽE PLAČALI NAROČNINO ZA~ »DOMOLJUBA « ? Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica aH nje prostor velja ia enkrat Din 5. Naročniki ..Domoljuba plačajo samo polovico ako kupujem kmetijske po trebščlu« aH prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev In narobe Pristojbina za male oglate ie platuje naprej. Stara strešno aseSe okroglo, lOOOkosov, poceni prodam. Vrečar, Sneberje 12 pri Ljubi) s teličkom, nu-prodtij Viž-uiorje št 91. Selile, Pošteno dekle VS keaii dela se sprejme. Naslov pove uprava Domoljuba pod štev 5939- pridno, pošteno in krščansko sprejmem za vi-a kmef ka dela Nastop Iflkoj. Novak Zaloška cesta št 98, Moste Djh 15 mesrcev slar, ■""i pincgavs'ed Londonom m južno Atriko. Brezžična brzojavna tehnika ic zc dalcc napredovala. Nedavno jc sedda v londonskem holelu ttvdcparku trojica uglednih A -glezev m sc rad.olclcfonično pogovarjala z dr - KhptUnZvclukR-lzHS?idda mizi" Klipiicnvclu. Razdalja znuso več soč kilometrov tako* razločno 'kott S'iŠn,i mc''^bojni PogovoV mizama ' SC r,"aovilri«'i dvema Nalbolfie kose, garantih, bergam. osle, orodje za obrt, okovje zi iL.l. falezo, cenwnt, Itcdilnike, saaalU, »odor url raznovrstno ieleznfno, suhe, olj. barve, Hrnei, topjjj prodaja najugodnejše SUŠNIK, želeiEnlna Ljubljana, Zaloška cesta. .Oh, možek,« je zaihtela iz sebe mlada fo. upa, »svoj briljantni prstan sem snela s prs(( ^ zdaj ga ne morem najti,« .Nič se ne razburjaj, duiica,« jo potolaži moi. ■ prstan je čisto na varnem v zastavljalnici.« ftaiiotolffiiro r.iirft^ državnim uradnikom tudi na obroki omadlnlca ZO Uovcnll«, Ljubljana, Tyriev, cesta 29 (hiša Gospodarske zveze). Do preklica nudimo blago tudi na hranilne knjtiici članic Zadruine iveie, Litibijaua. Gotovi statistiki računajo, da ic bilo od pam-tivek.i ali od začelka svetovne zgodovine rojenih nekaj nad 30 bilijonov ljudi in lo v vseh svetovnih delih. Vse denarne posle. nakup in prodajo vrednostnih papirjev (vojne Ikodej, razne kompenzacije, p ačila in terjatve pri denarni! zevodih itd. Vam izposluje Trg. ag. za bančne in kreditne posle AL0]ZI1 FLANSNŠEK Ljubljana, Beethovnova ul. 14/1., vrata 19. Tel. 35-10. Usodna iiomota. V znanem ameriškem filmskem mestu lloll\vodu jc hotela neka filmska dna gradili razkošno vilo. V ta namen jc kupila primerno parcelo in oddala delo svojemu arhitektu. Pomoloma pa mu ie odkozaln zn gradnjo nc svojega kupljenega, marveč sosednje sfuvbišče. Lnsl-nik tega stavbiščo jc mirno polrpcl, d« ie bila razkošna zgradba gotova in jc nato proti igrollj vložil tožbo. Igralka je tožbo kipih vsem ugovorom izgubila in jc moiula za novo slovbišče plačati izredno visoko vsoto. ZDRAVJE s pomočjo zdravilnih svojstev raznih jelifc se dobi, ako se uživa „HERSAM C«l' mešanica posebnih zdravilnih zelišč po ««• stavi zdravnika R. W. Pearsona, 3ef-zdravniki v Bengaliji (AngleSka Indija), Po večletnih izkušnjah je neovrgliivo dj kazana velika vrednost MHESSS&N in to z nedvomnim uspehom pri obolenji« zaradi poapnenja žil, pritiska krvi, pri ženskin boleznih, pri menstruaciji (menjanju mesečnega perila), migreni, revmatizmu, obole»lu obisti, jeter, motnjah v želodcu, zastrupile^ zapeki, protinu (gihtuj, črevesnih boleznih, M-moroidih, zgajii in pri čezmernem odebeieuiu. iiMarsan i«J» se dobiva v vseh lekarnah. Poučno knjižico in vzorec Vam pošlje zasloni: ..KADIOSAN", Zagreb. Dukljanir.cvs 1 Hosr. S. St. liODl z lino 6. vi. 198S ?Moj obraz je izkaznica,?, se pošalili'e» uradnik znanemu vlakovodji, ko mu hoče p" r niti vozni listek. »Prav,< odvrne ta, »naslavi tedaj liro- P»eC a^Vtte^? SffiTSSfS % Ri- - ^O. - Dopise In snise .n^olinbac Tel. Izdajatelj: Dr. Grejjorij Peč. ie 10 Din. - Naročnino fn^i7 • plfi,n sp,sc 8P™jcmn uredništvo »Domoljuba«. 1 čjak. _ Urednik: lože Košičc! 7 r1?kla,"acije ,«prejema upraoa »Domoljuba«. Tele - 7n Jugoslovansko tiskarno: Kare! Ccč. Telefon ^