M 1 i o Jueoslovanske kmetske nezo. - Cen* 88 Din y.a celo leto. — Za Inoierastvo 6« Din. — 1'osa- . " " . ____... ..iu,. . i.. l,' l,___..._______... j__i________..__... . i.____.... ... ... mezna Številka 1 Din. — V inseratnem deln vsaka drobna vrstica mstvo C« Din. — 1'osa- _ Izlila vsako sredo ob 6 zjutraj. — Spisi In dopisi naj se pošiljajo Uredništvo „Domol)nba", aH nje prostor 1» Din. reklamaelje in iuserati p« UpravnlStvu „lloiiiolj.il,t>" v l.jubljaui. Koiillarjova ulica Stev. 6. nar« talina. Vsaka krosSica izgubljena. Vsa Jugoslavija stoji pod vtisom do-ovora med ministrskim predsednikom /ukičevičem in dr. Korošcem glede sode-ovanja radikalne stranke in SLS v pri-odnji vladi po volitvah. Zakaj? Dr. Korošcr. y uspelo, da je Belgradu zopet razpršil velik del grdih i krivičnih predsodkov o Sloveniji, ka-ere so tekom osmih let nagromadili zlati žerjavovci v Belgradu. Slovenija je bila ia slabšem kot pastorki in centralistični Belgrad ji je bil hujši kot mačeha. Že v zadnji Uzunovič-Koroščevi vladi je uspelo našim poslancem, da so Srbom že precej na široko odprli oči, da Slovenija ni tako bogata, in tako avstrijakant-eka, in tako separatistična, in tako srbo-žrska, in tako protidržavna, in tako vsa od zlodja, kot so jo opisovali žerjavovci Nas Slovence je žal to umazano obrekovanje koštalo na desetine milijonov — Joda vsake pesmi mora biti enkrat konec, zlasti če je tako zerjavovsko grda in podla, kot je bila ta. V zadnji vladi so dosegli naši poslanci že precejšnje gospodarske ugodnosti (čeprav je s tem šele majhen del vseh storjenih krivic poravnan). Dohodniski davek se je znižal, carina na kmetske potrebščine se je odpravila aH znižala, kronski upokojenci so se spremenili v dinarske, železnice se deloma že grade ali se še to leto začno, vse deželno premoženje je vrnjeno itd. Sedaj pa je dr. Korošec prepričal Belgrad, da je treba za Slovenijo kot važno obmejno postojanko še prav posebno skrbeti. In Vukičevič, ki je pri zad-nij vladi videl, da je naša stranka najboljša gospodarska delavka, se je dal prepričati o tem ter je v svoj gospodarski program privzel tudi povzdigo Slovenije j/i poklical obenem na delo Slovensko ljudsko stranko * Ministrski predsednik Vukičevič se je izrazil dopisniku »Narodnega dnevnika«; tako-le; »Naše sodelovanje s SLS ima velik političen pomen, Slovenija ne sme biti nobena pastorka, ampak Slovenci morajo biti zastopani v skupščini in v vladi. Radikalna stranka se je odločila za to poli- tiko zato, ker so ji državni interesi nad vse.« Vprašamo: kdaj si je upal kak ministrski predsednik o Sloveniji govoriti tako ko sta imela polnomoč Žerjav in Pucelj? » Kaj pravijo Hrvati? Poslušajmol Dnevnik »Hrvat« piše; »Nas Hrvate je Vukičevič slabo prepričal o svoji naklonjenosti. Zato pa se je mnogo trudil, da bi svojo naklonjenost pokazal Slovencem, Te dni je časopisje polnilo svoje kolone z vestmi o novem dogovoru Vukičeviča s Korošcem kot zastopnikom Slovencev, Po teh vesteh bo Slovenija dobila posebno samoupravo in poseben položaj v državi. Obe slovenški oblasti bi se imeli združiti v eno in tako bi se storila zedinjena Slovenija. VeSki župan s svojimi vodilnimi uradniki bi na ta način postal nekakšna mala vlada za Slovenijo. Oblastni skupščini pa bi bili slovenski sabor. Tudi finančna in gospodarska samouprava Slovenije je zagotovljena. Verujemo, da ta rešitev ne ustvarja programa, kakor ga je SLS proglašala. Toda Korošec je stvaren politik in sprejema tudi takšno rešitev, ker je prepričan, da je takšna samouprava boljša, kakor nobena.« »Hrvat« nadalje naglaša, da Hrvati nikakor ne zavidajo Slovencev, ampak da se nad njihovimi uspehi radujejo. Tednik »Die Drau«, ki izhaja v Osi-jeku in ki ni časopis naših nazorov, piše: »Politik Korošec, realno in praktično delavni politik naj prejme danes pohvalo Politik, kot zastopnik socijalnih slojev, kot zastopnik gotovih krajev s svojimi so-cijalno in zemljepisno danimi okolnostmi upravitelj življenjsko važnih koristi onih ljudskih ln deželnih delov stoji danes pred našimi očmi. Ker hvalimo Korošca, bo gotovo kak tepec, morda celo kdo, ki se sramoti kot časnikar, vpil, da smo — »klerikalci«. Takim tepcem je naravno težko pomoči. Gospod Korošec je sklenil kot postavni in resnični zastopnik pretežne večine slovenskega ljudstva z ministrskim predsednikom sporazum, o katerem so sicer znane le deloma izvirne vesti, ki pa je kljub temu znan v glavnih obrisih. V tem sporazumu je zagotovil g. Korošec, vztrajen avtonomist, samostojne finančne pravice za slovensko ozemlje, za ljubljansko in mariborsko oblast. Slovenija naj dobi lastne gospodarske naprave, ki še poglabljajo samoupravo te dežele. Obe omenjeni oblasti bosta združeni v eno slovensko celoto. Ta sporazum je pouk za Hrvate. Le primerjajmo glavnega zastopnika Hrvatov z glavnim zastopnikom Slovencev. Primerjajmo oba in razumeli bomo tudi, zakaj so Hrvatje tako daleč prijadrali, kakor to danes vidimo. Tam, pri Slovencih, polagan, toda začrtan napredek, tu, pri Hrvatih, zgubljeno mesto za mestom, zadušljivo ozračje nezaupnosti krog in krog in niti najmanjšega sledu ne o trudu teh, ki imajo dolžnost in možnost, da iščejo zveze in koristi, Žal, da moramo pribiti; hrvatsko ljudstvo je bilo težko kaznovano za vodstvo, ki si ga je bilo izvolilo in ki mu bržkone še dalje poveri svoje zaupanje. Pridobilo si je politično brezpomembnost, pred katero ga bo nekoč še strah. Ne, tu so slovenski bratje neprimerno bolje storili. Izvolili so si za voditelja moža, ki je, naj ga kdo zmerja s »klerikalcem« ali ne,-vsekdar mož jasnega hotenja, jasnih ciljev, popolne poštenost!, resne naobraženosti in hladne prevdarno-sti in ki presoja razmere in ljudi tako, kakor so. Pa tudi mož, ki mu je resnično za blagor njegovega naroda in ne le za rodbinsko zalego, ki ji je le za lastno preskrbo. — Nikak sebičnež, nikak brezobziren, lahkomišljen hujskač in govorjač, nego mož s pošteno voljo. In odtod njegovi in njegovih Slovencev uspehi. Tu se bodo Hrvatje končno mogli učiti.« itc dR hrvatskega Radiča, tistega Radiča, ki je s atje Naši slovenski samostojneži pa so tako slepi, da v Sloveniji kandidirajo svojo brezglavo politiko potisnil štirikrat številnejše Hrvate v tako brezpomembnost. In kaj pravijo Srbi? »Samouprava« piše; »Ko je aprila meseca prenehalo sodelovanje pri državni upravi med radikali ln dr, Koroščevo stranko, smo ml smatrali za potrebno, da na tem mestu posebno naglasimo vse plodonosne lastnosti SLS b V nedeljo 11. septembra so volitve v narodno skupščino! membne stvari, oglasili, takrat, ko je hn čas za to? Morda zato ne, ker žerjavov^, na od kapitalistiških Židov živi? vso iskrenost s katero smo z njo sedelo- , vali in ki jo K pokarala v z nami Naglasih smo, da scdehiie pošteno in p loče aesno, da r.e vnaša v sodelovanj de- ... , magogi>e in d a prevzema iskreno odgovor- tolar in se bo oženil, pojutrašnjem te bo ' vovci vedeli, da je v škodo nekaterih občin nest ia vse. kar se ie skupno storilo. obesil. Cisto gotovo! | nekaj v proračun vtihotapljeoega, zakaj pa Tisti, ki vse to premisli, se ne bo niti Cela ploha najgrših in najpodlejših se niso, kakor so se za druge maaj nI na?n:aBi čudil spe razumu med Vukičevi- j iajj» Ena se da bolj otipati kot druga. Ta —"~T,olS18 —1 ' • ^ če3 in Korošcem. Od prijateljstva med ubi in SLS bosta imeli koristi obe javovskih listih prodaja avtonomijo, izdaja stranki. Slovenija in cela država.« I slovenstvo in kolje Slovence % nožem. Ta Obenem »Samouprava« hudo krtači j revež pa še do danes ni mogel prodati av-žcriavcvce, ki da so imeli do zadn:ega vso j tooomije, kakor moramo sklepati iz >Jutra< cb.ast v Sloveniji v svorih rokah, da pa »o j in > Domovine«, ne izdati slovenstva in niti vso svco cb!a$i izkoriščali samo za nasilje preti drugim- i beca- ra vprašamo žer>avovce tn pccih:vce: Kaj i« za Slovenijo in njen gosp cdarski napredek boljše, voliti žena-vjvc«. ki s c jih po celi državi vsak dan z večjo vnemo vsi otepajo in nečejo imeti z zimi nobenega opravka, ali voliti radi-čevce. ki so Hrvatsko danes spravili politično naravnost v obupen položaj, ali vciiti dr. Korošca, ki z železno vztrajnostjo in nezlomljivo doslednostjo korak za korakom pridobiva Sloveniji avtonomno in možnost čim večjega gospodarskega razvoja. Kdor ni popolnoma slep in kdor ima le trohico srca za lastno slovensko ljudstvo. mora priznati, da je 11. septembra vsaka kroglica, ki ne bo padla ▼ skrinjico Slovenske ljudske stranke, izgubljena. jutrovskih dopisnikov poklati. Je Čisto nespodoben ta človek. »Slovenski narod« m >Jutro< pa sta Se enkrat: črnogorski priaci. >1^ vina« hujska kar naprej z njimi, čeprav ve da jim je naša država po mednarodnih za' konih morala dati odškodnino, katere sicer še ai izplačala in radi tega torej niti eden železničar ali kdo dragi ni bil oškodovan, prefrigana lista. Vesta, da jima danes niti j Dobila pa je država mnogo milijonov več nrtKan fn f-t-^t • rtr-cH v..." n c. vfirism« -7tr> !nn rw tvn K {v O' rT-T* r^r r, T-.1 -.. ' V plohi obrekovanj. Ooema: dr. Žerjavu in Puclju so se nenadoma odprle oči ter sta spoznala, da dr. Korošcu niti do gležnjev ne sežeta. pa prav v nobenem oziru. Dolgo vrsto let sta bi'.a v vladi. Slovenija pa je med tem gospodarsko propadala, propadala. In kakšno je bilo med tem mnenje belgrajskih krogov o Sloveniji? Separatisti, protidriav-Ei elementi, rimski hlapci. Tuma nam majka. Dr. Korošec pa se je prav toliko let kolikor sia bila dr. Žerjav in Pucelj v vladi. boril z beigrajskimi politiki za Slovenijo ia a j« ogled in njeno gospodarstvo kakor David i Gcitaton. In konec? David zmaguje. Dr. Korošec je dooer. ii gre v Bolgarijo pripravljat ».>> z-:: ia Ejšanje med Jugoslavijo La •> in ministrski predsechiik izjavlja, "v rv eni ja jaje biti restoriLi' v ca-SBagujejo. je - --sv?n«>!t doslednost *rtra joost eajaost ia feao&c Tt Korošec »e ni sastoej bori je »Jei boj tofikokrat tako b. la sedaj » jpoanali samostojnem ia zierja. wci: to sc- pravi poiitičm . . _ ™ tika divja besaost v žerjtvcv-radičevskiii časopisih: dr. *Kcn>-je pcoU svieaoaKijoL usiai svoj program izdal skxr-as*\o. Jctri bo predal svoj nobec jutrovec dosti več ne verjame, zato sta prinesla iz Belgrada poročilo, da je sam pravosodni minister izjavil, da se bo dr. Korošec po volitvah slovesno odrekel avtonomiji Sedaj pa je pravosodni minister izjavil, da sploh ni nikdar o tem nič govoril in da bo nastopil sodnijsko pot proti obrekovanju. Pravosodni minister naj se potolaži: stvar ni tako resna, kakor se vidi. Ljudem, ki so ponarejali papeževa pisma proti dr. Korošcu, danes v Sloveniji niti štiri dni star mucek nič ne verjame. Kaj pišejo nasprotniki. -»Klerikalci so končnoveljavno ravrrli avtonomijo ter sklenili prijateljsko pogodbo i radikali, katere so včasih označevali «a rrr vsega ela.« piše »Domovina«. — Vsa d_!ra klobasarija žerjavovskeea tednika je ena sama velika lal. kajti že zadnjič je "Domoljub« v uvodniku čisto jasno povedal, da ohrani naša stranka tudi v bodoče svoj avtonomistieen program, ki ga bo v vladi lažje izpopolnjevala, kakor izven nje. Tudi ni nihče od SLS zahteval, da opusti kako točko svojega prorama. nasprotno je res: vsi^ merodajni činitelji so osvojili program našega ljudstva, kot jrlavni program, ki se bo po bodočih volitv ah v veliko korist Slovenijo in vse države tudi izvedel. Kar se tiče pogodbe z radikali. z najmočnejšo di^ žavno stranko, pa sledee: Mi se nismo ni-kd"jr borili proti ra likalni stranki kot taki. temveč proti njeuim korupcionistom. Ker sedanji ministrski predsednik g. Vukičevič odstranjuje to zlo. je zveza zastopnice s!o-veoskega naro.ia z zastopnico srbskega naroda ne samo iriavna potreba, ampak tudi i ediaa pot da pride slovensko ljudstvo — ki Ima oi 313 !e 26 poslancev — do vseh pravic, ki mu gre-ix Tudi podeželski žer-javova imajo do 11. septembra še čas. da vse to premislijo. Saj se spomnijo povojnih let ko so nphovi politiki le uničevali slovensko g>aspodarstvo in naj se kot Slovenci pri-irenjo pri .irzavTiozborskih volitvah Slo- vecsiii ljudski stranki. Ne bo jim ial. * KJerikalci so »Eea»?ili. da bedo b«-ra:e iruibe nia; »Mavfeae. uradi česar W ai^ral« Ijadsrv« plačeriti »bčinske aaklade.c grio iaie >rsxoovinav. — Dotični paragnrf namreč je bii. kot je dr. Korošec jamo isjavil. vnesen v proračun om vednosti uiši poslane«-. Ce so ierja- \Tedno pose&ho bivše črnegorske rodbine. Vse to vedo tudi liberalci, ki pa so drzni dovolj, da si, vzlic napadom na kraljeve sorodnike v svojih časopisih — upajo na Bled v avdijeneo. + Redakcije železničarjev. Zadnji ;Do-moljub< je prinesel glede redukcij, ki Jih ni naša stranka prav nič kriva, poseben članek. Naj ga pametni železničarji še enkrat vestno prečitajo in jasno jim bo. da jih razni nasprotniki naše stranke s hujskaškim kričanjem hočejo spraviti le še v večjo nesrečo, dočim naši poslanci neprestano delajo, da se železničarjem krivice. ki jim jih je prizadejal od radičevsko-radikalne vlade narejen proračun — čimprej popravijo, kar se bo tudi prav golovo zgodilo, ako bodo železničarji delali — roke v roki — s pravimi zastopnik: nficga naroda. * >DokJer »e bo SDS (žerjavovci) v državi tako močna, da bo imela vodilno moč, ae bo v državi reda.< trdi žerjavovski tednik. — Brezplodni upi. kajti raraostojnl demokrat;'?, tudi če bi pri volitvah nič ne izgubili, ne bodo imeli v vsej državi mnogo več poslancev kakor naša SLS samo v Sloveniji. Z žerjavov skim viadanjem torej cisto gotovo ne bo nič, posebno še za to ne, ker so žerjavovci ie pokazali, kako znajo operirati z >vodilno močje*. Najprej so na-gar bal i slovenskemu ljudstvu take davke, da je pel beriški boben skoraj vsak dan po mestu in deželi. Nato s«? se spravili nad državno u?!užbenstvo. na tisoče so jih odstavili in prestavili, se svojim pristašem niso prizanesli, ako niso hoteli se politično izpostavljati za zerjavovsko koruptno druibo. Nazadnje so iačeli s svojimi gardami nekaznovano pobijati delavce in iim mečkati prste. Godile pa bi se v Sloveniji še hujše stvari. K sreči so tudi v Belgradu končno spoznali, da drvi država pod takim vodstvom v — gotov pogin, in žerjavovci so odfrčali. Zato pa danes i nami vred pravijo tudi mnogi, mnogi liberalci: Bog nas varuj žerjavovske »vodilne močit in žer-javovsk^a »državnega reda«, kajti njih >wxlilna moč« pomeni nasilje in njih "državni rede pripravlja — revolucijo. ★ Oblastna skupJHna. >Dorao\ina< trdj, da »klerikalci niso izpolnili danih obljuO glede oblastne »kupšriue«. — Najprej moremo povedati, da i cairom na oblasto« skupščine volivcem nismo bogznakaj ob-Jjubovali iz enostavnega razloga, ker so gcrjavovci in pucljevci oblastne skupščine svojčas tako »prikrojili«, da je njih uspešno delovanje skoraj povsem odvisno od dobre volje Belgrada. Vendar ima Slovenska ljudska stranka tudi v tem pogledu zaznamovati že do sedaj velike uspehe. Urejeno je vse potrebno za državni prispevek v svrho uspešnega gospodarskega delovanja naše oblastne skupščine. Priborili smo, na veliko nejevoljo žerjavovcev, vele-važno pravico, da bo smela oblastna skupščina bivše deželne zakone polnoveljavno spreminjati, dopolnjevati ali ukinjati, kar ee pomeni pol zakonodajne avtonomije. Brez tožbe, kot so jo zahtevali žerjavovci, 60 pridobili naši delavni poslanci od države vse bivše deželno mnogo sto milijonov vredno premoženje. Z zakonom in zopet na grozno jezo žerjavovcem smo izvojevali pravico, da so naše občine pod nadzorstvom domače oblasti in ne državnih organov, kar je za uspešno in nemoteno občinsko gospodarstvo velikanskega pomena. V poslednjih dneh smo sklenili zopet proti volji žerjavovcev pogodbo, vsled katere pride eden največjih in najtrdnejših denarnih zavodov »Kranjska hranilnica« z vsem svojim velikanskim premoženjem v last in upravo naše dežele, torej pod komando slovenskega ljudstva. — Žerjavovci, povej-to, kaj ste pa vi že dobrega storili za naše ljudstvo? Samo eno občekoristno stvar pokažite! Ne morete! Modrovanja g. dr. I. Rosine. Zgoraj omenjeni gosp. doktor razlaga v zadnjem »Kmetskem listu« na dolgo in široko o »pravi« demokraciji, o Angležih in Ameri-kancih, o veri in brezveri, o papežu, škofih, duhovnikih itd. itd., kar naj vse služi temu, da dobe radičevci čimveč slovenskih glasov. Med drugim tudi lepo piše, da je duhovski stan izmed cele inteligence oni, ki so je kmetu najbolj približal tudi v srcu in zanj izmed vsoh stanov največ storil.« Krasno, g. Rosina! Toda povejte nam, zakaj pa potem samostojneži poizkušate razbijati stranko slovenskega kmetskega ljudstva, za katero se po vaši lastni izjavi tako nesebično žrtvujejo naši duhovniki? Zakaj pa agitirate istočasno za hrvatske radičevce, ki za naše pastirje nimajo lepe besede? Zakaj pa ste se djali pod komando »radičevsko gospode«, ki je po shodih očitala katoliškim škofom, da »nimajo vere«, duhovnike pa je zmerjala s »po-povgkimi mešetarji«, ki da so nepotrebni Celo za vodstvo v posmrtno življenje? In ali ni predrznost, da istočasno, ko proglašate duhovski stan kot največjega in odkritosrčnega prijatelja našega kmetskega naroda, kandidirate na slovenskih tleh človeka, polnega sioer lepih besed in praznih obljub, ki pa ni vzlic temu, da mu je dal hrvatski narod svojčas pri volitvah polno moč, za ta dobri, a zapuščeni narod v dolgem vladnem sodelovanju prav nič občekoristnega napravil! Ali ni to vse res, g. doktor? Ali naj slovenski volivci od takega hrvatskega kandidata in njegovih prijateljev na slovenskih tleh pričakujejo kaj dobrega? Zaman so vaša lepa »modrovanja«. Naše slovensko ljudstvo dobro pozna svoje prave prijatelje in tudi d Kdor dobi danes v Domoljubu pirlo-žen rdeč list, naj ga skrbno prečita in vestno upošteva. d 20% odtegljaji. Nekateri davčni uradi niso hoteli sprejemati bonov za 20% odtegljaj pri žigosanju kron za plačevanje davkov. Izgovarjali so se v tem pogledu na delegacijo ministrstva financ v Ljubljani. V tej zadevi je pri delegaciji posredoval dr. Kulovec in dognal, da delegacija ni izdala nobene zabrane. G. delegat je obljubil, da bo odredil, da davčni uradi v smislu zakona bone morajo sprejemati. d Duhovnik svetnik je postal g. Val. Sitar, župnik v Zagorju. Čestitamo. d Novi župan v Celju je dr. Gortčan (radikal), podžupan pa dr. Ogrizek (SLS). Žerjavovcem je temeljito odklenkalo. d Komisija za novo železnico Kočevje —Sušak je že došla v Kočevje ter začela svoje delo. Ker obsioje trije različni načrti (Klodičev, Musilov in Župnekov), bo komisija odločila, kateri je najboljši. S septembrom se bo baje delo že začelo. d Avtomatičen telefon se do jeseni po stavi tudi v Mariboru. d Avstrijska revolucija v Mariboru. Maribor tudi občuti avstrijsko revolucijo, seveda ne baš na neprijeten način. V naši državi je sedaj veliko Nemcev in Čehov na letoviščih. Vsak dan se jih seveda vrača cela množica domov in prihajajo novi. Pa je prišla revolucija na Dunaju, železnice so nenadoma obatale in val vračujočih se Nemcev in Čehov je zastal v Mariboru. Takoj so bili polni vsi hoteli m še mnoge privatne hiše so morala odpreti svoja gostoljubna vrata. Najhujše je- tistim, katerim je zmanjkalo denarja. Mariborske oblasti pa gredo neprostovoljnim letovi-ščarjem zelo na roko ter jim skrbe za prenočišča, hrano in denar. Mnogo Čehov je sicer poskušalo čez Madžarsko iti domov, a Madžari ne poznajo usmiljenja: brez potnih listov ni vožnje. Drugi so poskušali z avtobusi, ali na avstrijski meji jih Nemci niso pustili noter. No, sedaj je stvar že skoro dobra in bodo jetniki kmalu rešeni. d 80 letnico svojega rojstva je obhajal v soboto 16. t. m. g. zlatomašnik in župnik v Središču pri Ptuju Jakob Cajnkar. Neutrudnemu in vnetemu dušnemu pastirju želimo še veliko let v zdravju in moči. d Velika orlovska prireditev bo 24. julija popoldne v Mirni peči pri Novem mestu. Spored bo naslednji: Ob 12 sprejem gostov. Ob pol 2 štafetni tek, nato sprevod v župno cerkev. Ob 2 v župni cerkvi govor g. kanonika J. Porenta in litanije. Ob 3 javna telovadba, nato prosta zabava. Nastopili bodo Orli iz celega novomeškega okrožja in Orlice iz cele novomeške srenje.__ svoje — neprijatelje. Dan volitev, 11. september bo dal vašemu »modrovanju« — dostojen odgovor, ki bo za slovensko radičevsko gospodo — porazen. Le verjemite, da bo tako I d Skrb za izseljence. Vse premalo smo se doslej brigali za naše izseljence, ki so raztreseni po Nemčiji, Franciji, Belgiji in drugod. O priliki treznostnega tabora na Trsatu v dneh od 6. do 8. avgusta t. 1., se vrši informativni sestanek o izse-ljeništvu, katerega se udeleže med drugimi tudi gg. J. Kalan, A, Mrkun, I. Mi-klavčič. Udeleženci imajo polovično vožnjo z izkaznico »Svete vojske«. d Ljubljansko orlovsko okrožje ima v nedeljo 31. julija 1927 orlovski dan v Šmarju pri Ljubljani. Ob 10 sv. maša v Šmarju, po maši tabor pred cerkvijo. Ob pol 3 litanije. Ob pol 4 javna telovadba Po telovadbi koncert in prosta zabava. Sodeluje godba Dravske divizijske oblasti Vrši se ob vsakem vremenu. d Slovesna proslava trga Ljutomer za mesto se bo vršila 23. in 24. t. m. na slovesen način. d Romanje na Trsat, »Sveta vojska« v Ljubljani priredi skupno romanje na Trsat v dneh 6.—8. avgusta t. I. Romanja se lahko udeleži vsakdo ter ima vsak udeleženec z izkaznico pravico do sledečih ugodnosti: a) polovično vožnjo z domače postaje; b) brezplačen izlet s posebno ladjo po Jadranskem morju do Cirkvenice, kjer bomo izstopili in vse zanimivosti ogledali, nato pa zopet z ladjo vrnili. Romarji se bodo lahko udeležili tudi treznostnega tabora in sestanka o izseljeništvu. Za skupno prenočišče bomo po možnosti poskrbeli. Kdor bo hotel boljše prenočišče s posteljo, ki bo stala približno 15 dinarjev, mora to obenem s prijavo naznaniti. Da moremo za vse pravočasno poskrbeti, ne odlašajte s prijavo, temveč sporočite natančen naslov čimpreje Vašemu župnemu uradu aH pa naravnost »Sveti vojski« v Ljubljani, Poljanski nasip št. 10. Dobili boste takoj položnico, po kateri vplačate za osebo 50 dinarjev za zgoraj omenjeno izkaznico. Romarski vlak bo vozil iz Maribora preko Zidanega mosta, Ljubljane, Novega mesta, Karlovca na Sušak (Trsat). Na vsaki postaji od Maribora do Metlike bodo lahko romarji vstopili. Vozni red bomo pravočasno objavili Polovična vožnja iz Maribora do Trsata in nazaj stane 173 Din, z Jesenic 142 Din. iz Ljubljane 117.50 Din, iz Novega mesta 89.50 Din, iz drugih krajev temu primerno več al mani, kakor so pač bolj oddaljeni ali bližji. d Ne verjemite. Po Sloveniji se klatijo razni agenti, ki lažejo fantom in dekletom, da jih bodo spravili v Zedinjene države. Par mladih ljudi je nasedlo na te limanice in agenti so jih odpeljali na otok Kuba, kjer veliko trpe, pa se ne morejo radi pomanjkanja denarja vrniti. Dekleta so vrhu tega v nevarnosti, da jih prodajo v zloglasne hiše. d Požar. V četrtek 14. t. m. proti večeru je med strašnim bliskom in treskom udarila strela v hišo »pri Golobovih« v Spodnjih Palovičah nad Kamnikom in jo zažgala. Ogenj se je po slamnati strehi hipoma razširil tudi na pod, kjer je bila spravljena mrva, tako da je pogorelo oboje z vsem gospodarskim orodjem do tal. Škoda se ceni na 35.000 dinarjev. Silnemu nalivu dežja in prisotnosti duha nekaterih va-ščanov se je zahvaliti, da ni pogorela vsa vas, ker so hiše blizu skupaj in so bile vsled večinoma slamnatih streh v veliki nevarnosti. Zanimivo je, da je pred 30 leti udarila strela prav v to hišo. d Strela zažgala hišo. Po polnoči od petka na soboto je divjala huda nevihta. Ko je nevihta že pojemala, je udarila strela v hišo posestnika Kurnika, po dom. Pin-kovca na Urleku v Kofredeški občini, in mu je pogorelo vse, kar je imel v hiši, in se v bližini stoječi svinjak. Gospodinja je bivala sama v hiši — drugi so spali v senu gospodarskega poslopja — prižgano je imela luč, da si je krajšala čas. Ko udari strela, šla je gledat in opazi, da gori streha hiše. d Vodena strela. Preteklo soboto popoldne je nad Ljubljano nenadoma privihrala huda nevihta z gromom in bliskom. Med silnim neurjem je udarila v poslopja pogosto tudi strela. Med drugim je udarila strela v grajsko poslopje, v Mestni dom, v samotno stanovanjsko poslopje Med hmelj-niki pri Sv. Križu pa tako zvana »vodena« strela, ki v poslopju sicer ni zanetila požara, pač pa je omamila kakih pet, šest oseb, ki so se med nevihto nahajale v^o-slopju. Najhujše je strela omamila 14 letno deklico Stanislavo Turkovo in 18 letno Heleno Butinarjevo. Obe deklici sta padli po udarcu strele za kakih deset minut v nezavest. Poklicana je bila rešilna postaja, ki je obe deklici prepeljala v bolnico. d Otrok utonil. Iz Sv. Jerneja pri Lo-čah pišejo; Mala deklica Anica Zabav, o kateri smo svojčas poročali, da se je ne-znanokam zgubila in se je sumilo, da so jo ukradli cigani, se je sedaj našla. Utopila se je namreč v velikem Posekovem ribniku. Našli so sedaj ob ribniku njeno od rib zunaj in znotraj do bele kosti oglodano lobanjo. Truplo je bilo v vodi tri tedne in postalo torej plen ščuk in kar-pov. d Utonil je v Kamniku v Kamniški Bistrici 251etni podnarednik Ivko Jovičič iz Srbije, prideljen vojaški straži v smo-dnišnici. V vodi ga je zadela kap in so ga privlekli že mrtvega iz vode. d Dva slovenska vojaka utonila. Dne 5. t. m. se je v dopoldanskih urah kopala v Šab cu čefa vojakov v Savi. Kljub ostrim naredbam sta se vojaka Jože Mrak in Jernej Meze predaleč oddaljila od drugih vojakov in tako postala žrtvi Save. Prvi je iz Kranjske gore, drugi iz Logatca. Pomoč je bila izključena. Zašla sta v globok jarek, kjer jih je silen tok vode v trenutku zagrnil. Vse nadaljnje iskanje je bito isti dan brezuspešno. Vzrok temu je bila kalna voda. Takoj drugi dan je našla stržiža truplo J. Mraka v bližini kraja, kjer se je ponesrečil. Dne 7. t. m. partruplo J. Me-zeta. d Dve deklici utonili v Pesnici, Anica in Danica Sekelšek v starosti 8 in 9 let, hčerki železničarja Sekelška v Slov. Bistrici, sta bil nekaj dni na obisku pri staji* rem očetu Ivanu Sekelšek v Partinju. Dne 12. julija sta se podali kopat v Pesnico. It mnogobrojne nesreče utopljenja nedoraslih otrok bi naj bile onim, ki imajo nadzorstvo, najresnejše svarilol d Prosto kopanje v Dravi v obmociu Maribora je mestni magistrat radi prepogostih nesreč najstrožje prepovedal. d Požar. V noči od nedelje na ponedeljek je izbruhnil požar pri posestniku Mateju Plohi v Osatu, župnija Sv. Benedikt v Slov. goricah. Ogenj je začel z uničevalnim delom krog poldvanajstih ponoči. Posestnik je sam prvi zapazil nesrečo in šel budit sosede na pomaganje, ki so bili v najboljšem spanju. Ker ni bilo pomoči ob pravem času in tudi ne gasilcev v tako izvanrednem času, je zgorelo vse in med drugim celo: dve breji kravi, vse svinje, spravljeno zrnje, tako da je ubogi posestnik v največji stiski. Škoda znaša gotovih 100 tisoč dinarjev, zavarovalnina pa borih 1500 Din. (Čudimo se, da so posestniki še vedno tako nizko zavarovani, posebno danes, ko nisi nikdar varen, kdaj ti zlobna roka podtakne ogenj. d Umrl je v Kranju znani tovurnar mila 73 letni Ignacij Fock, mož trde zunanjosti, a zelo blagega srca. N. v m. p. I d Smrtna nesreča. Franc Zaman, sedemdesetletni posestnik iz Tomažje vasi pri Novem mestu se je peljal pretečeni ponedeljek iz Novega mesta proti domu Pred znanim ostrim ovinkom med Lešnico in Št. Petrom se mu je splašil konj. Zaman je odletel z voza in zadel z glavo ob cestni kamen s tako silo, da si je prebil lobanjo in čez nekaj minut izdihnil. Z nesrečnim Zamanom se je vozila tudi njegova hčerka, na katero je dal prav isti prepisati v Novem mestu svoje posestvo. Konja, ki se je strgal od voza, so ujeli v Št. Petru d Težka avtomobilska nesreča. 13. t m. sta med Mariborom in Selnico prt vasi Bresternica trčila skupaj dva avtomobila V enem sta se vozila predsednik in poslovodja falske družbe Josip Rofhander in odvetnik dr. Ernest Schuster iz Gradca, z drugim avtomobilom pa neka dama. Vsi trije so bili precej poškodovani. Oba avtomobila sta bila precej razbita. Nesreča se je pripetila radi tega, ker je avstrijski šofer vozil po avstrijskih predpisih na levi strani, d Smrtna nesreča v planini. Preteklo nedeljo jo odšel na planino Kofce pri Tr-žču k svoji živini posestnik Jakob Ahačič od Sv. Ane. Ko se je zvečer vračal domov, .je zdrknil v globok prepad in se do smrti pobil. Najbrže ga je nad prepadom prijela tudi božjast, kateri je bil podvržen. Ponesrečenca so po utrudljivem iskanju našli šele v sredo vsega razmesarjenega. Pokojni zapušča ženo in kopico nepreskrbljenih otrok. N. v m. p. I d Grozna smrt. V torek, dne 12. t m popoldne je zgrabil transmisijski jermen v Kotnikovi opekarni na Vrhniki 18 letnega delavca Franceta Pošeta iz Mirk Jermen ga je dvignil kvišku in udarjal z niim ob nastavek pri oknu, pri čemer se je truplo grozno razmesarilo. Pokojnik je bil edini sm in podpora svojim staršem. d Uradni lov na divje prešlče je razpisal okrajni glavar v Kozjem v revirja posestva dr. Attemsa iz Podčetrtka za i 23. julija. Zbirališče vseh lovcev ob 8 ' traj v Kozjem. Lov bo brez psov 2,U' d Okradeni delavci. Prejšnji'poneHl, ljek je neki potepuh vlomil v Ljubljani , neko delavsko barako ter pobral od nim delavcem obleko, ure, čevlje den Škoda je 3000 Din. Uzmovič bi boljše n redil, če bi se lotil kje drugje svojega do' sla, ne pa pri delavcih, ki komaj dihajo' d Ponarejevalce denarja so izsledili v Novem mestu. Enega so že zaprli. Našli so pri njem veliko tozadevnega orodja. d Veliko tihotapsko družbo s gaharf. nom so odkrili v Ljubljani in Mariboru! Celo vrsto udeležencev so že zaprli, glav! ni krivci pa 60 jo popihali čez mejo. Saharin so prodajali po deželi, d Velik fantovski pretep se je ob pri. liki nabora vršil v Ormožu. Bilo je vej fantov nevarno ranjenih. Vzrok je seveda alkohol in pomanjkanje izobrazbe. d Ne hodite k mazačem. Neka oseba iz Trnja je hudo zbolela. Zdravja ni šla iskat k zdravniku, marveč k nekemu ne-ukemu mazaču. Ta ji je predpisal, da mora piti čim več vina in jemati neke vrste par-no kopel. Bolnica je ravnala po njegovem nasvetu. Pila je vino in se kopala. Toda le nekaj dni. To je očividno še bolj kvarno vplivalo na njene živce. Kmalu so se pojavili na njej znaki blaznosti. d Ne pozabi, da je v nedeljo, dne 31, t. m. v Šmarju pri Ljubljani orlovska prireditev. Šmarje so znane po orlovskih nastopih še izpred vojne. Letošnja prireditev pa bo prekašala vse. Zato ne pozabi, ne zamudi in pridi! d Velikanska mina. Blizu Splita je vse pogorje (Kozjak) iz tupine, t. j. kamenja, iz katerega se žge cement. 13. t. m. so tam zažgali mino, ki je odlomila 750 vagonov tupine obenem. Zažigu mine so prisostvovali zastopniki oblasti in velika množica prebivalstva. Rove za mino so izvrtali s posebnim ameriškim strojem. Napravili so 16 rovov po 30 do 35 m globokih s premerom 16 cm. Rove so napolnili s titanitom in di-namitom, in sicer so porabili titanita 2860 kilogramov, dinamita pa 843.75 kg. Delo je trajalo celih šest mesecev. Vodja inž. Mal-let je ob 5 zapalil vžigalno vrvico in naznanil, da bo dogorela v 6 minutah, nakar s0 bo mina užgala. Točno po preteku naznanjenega časa se je začul zamolkel grom, vsa severovzhodna fronta kamenoloma se je zamajala in nato med strahovitim lomljenjem in pokanjem zrušila v globino. Plast porušenega ozemlja je znašala 80 m dolžine in 35 m širine in 10 m višine. Ako b se hotel doseči enak uspeh z navadnimi minami, bi bili morali več mesecev vsak dan zažgati do 70 min. . d Carigrad dobi drugo ime. Turški vlastodržec Kemal paša hoče odpraviti ime Carigrad, ki ga hoče nazvati po sebi: 1«-malija. d Kavarna zletela v zrak. V Skoplju je v noči od 3. na 4. t. m. eksplodirala v kleti kavarne Bosna mina ter razrušila niso, istotako sosedno hišo. V hiši ni bilo mkog« drugega kot en natakar, ki je bil tezKu ranjen, ter dva otroka, ki sta bila resen«. Mina je bila najbrže še v vojnem času položena v klet. terpentinovo milo >6 ^ ^iŽiAcurru/ odISka: S"i'©tBa barva |e znak, da se Vam da]e Schichtova spe-cialiteta Iz Izbranih sirovin. Schichtova speciaiiteta, to pomeni nekaj posebnega. 1. Terpentln v milu. 2. Veiik in priročen kos. 3. Prijeten duh. 4. Siike Iz pravljic za Izrezatl. 5. Milo je v zavitku. 6. Svetla barva. 7. Razkuženje perila. v '■■':-,-.. ■■•■ -«/■»■•-.,-v:;,--, v , .-,,>,r,. . ■ • est - , ■.■ iy ■ • ? : ',.- ■ • ■'■'* š V ■ "-" ; " /V >',. -, i- . . . ... ■ ■ . ./. • --r •, ' - '■■■• ^»iSk.V-j . —. r -.:«> V.-; * - :•.- v • -,. .«" ''/• '• • .-Se • .■•■.■'•■.. ,..»•• •• ' .. ;• •. • ... '!iiU*,."y t.St-:. • j .'•*-*■ ' -V ' . ■ -»v* POLITIČEN! ZAPISKI p Občinske volitve. V nedeljo so se vršile občinske volitve v Blagovici, kjer je dobila SLS 14 odbornikov, gospodarska lista pa 3; v Gorjah SLS 13 odbornikov, vsi nasprotniki 12; na Breznici: SLS 10 odbornikov, socijalisti 4, žerjavovci 3; v Ovsišah; SLS 11 odbornikov, nasprotniki 6; v Radovljici SLS 6 odbornikov, žerjavovci 3; v Begunjah: SLS 4 odbornike (preje je imela 3); v Lešah: SLS 5 odbornikov, nasprotniki 2. p Ljuba Davidovič zoper Vukičeviča. Predsednik demokratske stranke Ljuba Davidovič je imel v nedeljo v Belgradu velik govor, v katerem je ostro napadel sedanjo vlado, zlasti ministrskega predsednika Vukičeviča, dasi v vladi sede tudi njegovi ljudje. Davidovič je zlasti hud radi tega, ker Vukičevič kot notranji minister neče sprejeti raznih demokratskih predlogov glede sprememb uradništva, ki pride posebno pri volitvah v poštev. Ker je izid volitev na jugu, kejr so razmere še tako razdrapane, veliko odvisen nastopa vodilnih uradnikov, bi seveda radikali in demokrati povsod imeli radi lastno urad-niitvo. Vukičevič pa v tem oziru dema-krate kar lepo pušča na cedilu ter se izogiba Belgrada. Sedaj pa ga je Davidovič »zbežal in ministrski predsednik je takoj prekinil svoja potovanja ter se vrnil v Belgrad, da se tam končno vendar pogovori s svojimi jeznimi zavezniki. Ljuba Davidovič pravi, da je to zadnji poskus najti podlago za sožitje z radikali. Na drugi strani pa je tudi res, da Davidovič nima v svoji stranki vseh vodilnih mož za sabo. Zlasti zunanji minister Marinkovič se zdi, da ima v marsičem drugačno stališče kot njegov šef Davidovič, Govori se o vladni krizi, ki pa ni verjetna, ker bi bilo to zlasti za demokrate zelo nerodno in neprijetno. KOMUNISTIČNA REVOLUCIJA NA DUNAJU. Dunajsko porotno sodišče je pretekli teden oprostilo tri nacionaliste iz Šaten-dorfa na Gradiščanskem, ki so bili ob-dolženi, da so skozi okno streljali na socia-lističine delavce. Ker ni bilo zadostnih dokazov, so bili oproščeni. Oprostilna sodba pa je zelo razburila komuniste in socialiste. Komunistični list je pozval delavce na ulico. Imel je popoln uspeh. V petek dne 15. t. m. opoldne so se prijavile na dunajskih ulicah velike množice komunistov in socialistov. Drle so pred sodno palačo in jo zažgale. Policija je bila proti podivjanim množicam brez moči. Ko so prišli gasilci, jih demonstranti niso pustili gasiti. Divjanje se je nadaljevalo. Razbijali so trgovine in jih plenili. Razbili so poslopja katoliškega dnevnika »Rajhspošte« in nacionalističnega dnevnika. V tem pa je prikorakalo vojaštvo. Množice, ki so jih huj-skali socialistični in komunistični agitatorji, so napadle vojaštvo in pričele nanj streljati. Vojaštvo se je postavilo v bran in oddalo salvo na demonstrante. Pričela se je prava bitka po Dunajskih ulicah, ki je trajala še v soboto in nedeljo. Šele, ko je prišlo vojaštvo z dežele Dunaju na pomoč, se je posrečilo vstaše ukrotiti. Sredina Dunaja izgleda kakor bojišče. Žrtve so velike. 82 ljudi je mrtvih in več stotin ranjenih. Mnogo trgovin razbitih. Več huj-skačev pa že v jeoi premišlja svojo usodo. Najnovejša poročila prinašajo, da je na Dunaju zopet popolen mir in da so socijalisti čisto odnehali od svojih zahtev. Državni kancler (ministrski predsednik) dr. Seipel izjavlja, da se s socijalisti sploh preje ne pogaja, dokler ne bo štrajk končan. Delo je že večinoma povsod upostav-ljeno, edinole železnice še ne vozijo, dokler se ne izvrši pogreb vseh smrtnih žrtev, ker bi se sicer pripeljale množice delavcev iz drugih krajev na pogreb in bi lahko zopet izbruhnili nemiri. Socijalisti so zelo potrti, ker se jim je namera strmoglaviti vlado, popolnoma izpodle-tela. Modri in odločni duhovnik dr. Seipel pa je drugič rešil Avstrijo iz prepada. Vzroki revolucije. Navidezno je prišlo do izgredov radi že navedene oprostilne sodbe. V resnici pa ima dunajska revolucija politično ozadje. Na Dunaju je centrala komunistov za vso Evropo. Ti imajo svoje niti razpredene po vseh državah, kjer bi radi uvedli diktaturo po ruskem vzorcu. Mislili so, da so tla na Dunaju najbolj ugodna in da bodo brez težkoč odstavili krščansko socialno vlado z dr. Seiplom na čelu. Njim so skrivaj pomagali socialisti, ki so tudi mislili, da bodo s komunistično pomočjo odstavili vlado, čeprav nimajo večina ljudstva za seboj. Ko se je revolucija začela, so imeli izprva velik ape-tit. Zahtevali so, da mora dr. Seipel odstopiti. Računali so namreč s tem, da se bo vojaštvo vladi uprlo, na kar bi imeii seveda lahko stališče. Toda zelo so se ušteli. Vojaštvo je ostalo vladi zvesto in socialisti so postali ponižnejši. Tako ponižni so postali, da so svoje zahteve po odstopu dr. Seipla spremenili, v prošnji naj dr. Seipel še nje vzame v vlado. Tudi odgovornost za nemire zvračnjo socialisti sedaj, ko je revolucija ponesrečila, na komuniste in celo obljubljajo vladi svojo pomoč pri nastopu zoper komuniste. Kakšen bo zadnji konec nemirov, še ne vemo, gotovo pa je, da avstrijsko krščansko ljudstvo ne bo nikdar dopustilo, da bi kakšni socialistični ali komunistični kričati z nasilji vladali državo, v kateri ima krščansko ljudstvo veliko večino in zato tudi vlado v svojih rokah. Dunajska revolucija, pri kateri je mnogo nedolžnih ljudi prišlo po krivdi komunistov in socialistov ob svoje življenje in imetje, pa je tudi marsikateremu Slovencu, ki posluša socialistične in komunistične kričače, svarilen zgled, ki kaže do znajo ti kričači nerazsodno ljudstvo spraviti v nesrečo, a ko mu je treba pomagati, pa se umikajo in zvračajo krivdo drug na drugega. Slovenske šole na Koroškem. Koroškemu deželnemu zboru je predložen zakonski načrt, po katerem dobe Slovenci nekaj slovenskih šol. Po vseh krajih, kjer jo 40 slovenskih šoloobveznih otrok, se bodo ustanovile slovenske ljudske šole. V teh krajih bodo Slovenci izvolili posebni »slovenski narodni svet«, ki bo imel nekako iste pravice, kakor jih ima pri nas krajni šolski svet. Imel bo tudi pravico predlagali učitelje za slovenske šole. Zatiranje Slovanov v Italiji. Poročali smo že, da so fašistovski tajniki in pre-fekti iz Primorja obiskali Mussolinija in zahtevali, da se izvede novo še hujše preganjanje Slovanov. V spomenici, ki so jo predložili Mussoliniju, zahtevajo, da se vsi slovanski učitelji, ki še službujejo v Pri-morju, prestavijo v notranjost Italije, dalje da se prepove v slovenskih in hrvatskih krajih poučevanje verouka v slovenščini in hrvaščini, ki se morata povsod zamenjati z italijanščino. Diši jim tudi imovina slovanskih društev ter zahtevajo razpust istih in zaplembo vsega premoženja. Vsa slovanska mladina se mora organizirati v italijanskih društvih, iz cerkva hočejo pregnati slovansko petje in zatreti hočejo vse slovansko časopisje. Če bo Mussolini izpolnil gorostasne zahteve fašistovskih tajnikov, ne vemo. Ugleda si s takimi nasil-stvi nad slovansko manjšino niti Mussolini niti Italija ne bi pridobila v evropskem svetu, ki bi videl, da vladajo tam čisto bolj-ecviške navade. Popravljanje slovanskih imen. Italijani postajajo v svojem sovraštvu napram vsemu, ker je slovanskega že naravnost smešni I Sestavili so neko komisijo, ki ima nalogo slovanska imena spremeniti v italijanska. Komisija je z delom že pričela in samo pri tržaški prefekturi je spremenila te dni 1259 rodbinskih imen slovanskega izvora v italijanska. Tako so n. pr. Adamič popravili v Adami, Ambrožič v Ambrosi, Andretič v Andretti itd. Tudi trezni Italijani so nejevoljni nad fašistovsko nestrpnostjo. Italijani ovirajo trgovino z nami. Na ljubljanski velesejm je prišlo letos prav malo Primorcev, ker jim italijanska vlada ni hotela izdati potnih listov. S takim postopanjem delajo Italijani veliko škodo ne samo našim, ampak tudi svojim lastnim trgovcem. Bivši grški državni predsednik pobegnil. Iz Grčije poročajo, da ima bivši državni predsednik Pangalos, ki ga je sedanja vlada zaprla na nekem otoku, že mnogo pristašev. Tem se je baje posrečilo Pan-galosa rešiti iz zaporov in ga odpeljati v inozemstvo. Če je ta vest točna, je pričakovati v Grčiji v doglednem času novih nemirov. Vlada je zoper Pangalosove pristaše izdala stroge odredbe, ter jih mnogo zaprla. Uspeh razorožitvene konetrenee. V Ženevi so zadnje tedne razpravljali zastopniki velesil o pomorski razorožitvi. Bil se je hud boj med zastopnikom Anglije in Amerike, ki bi rada druga drugi zmanjšali brodovje, česar nobena država noče storiti ampak hočeta druga drugo v oborože-61 Kdor bo stranko, 11. septembra glasoval za Slov. ljudsko o, glasuje za gospodarsko povzdigo Slovenije. vanju nadkriliti. Ker je tudi med zastopniki drugih držav prišlo glede razoro/.e-vanja do ostrih nasprotstev, so konfercnco na nedoločen čas odgodili. Kakšna bo bodoča vojna? Znani general Foch je te dni govoril z nekim časnikarjem o bodoči vojni, o kateri je rekel, da bo mnogo hujša kakor vse dosedanje. Velike bitke se bodo vršile v zraku in eno najnevarnejših orožij bodo strupeni plini. V novi vojni bodo poleg moških nastopale tudi ženske. Češkoslovaška vlada se bo razširila. V češkoslovaško vlado bodo vstopili tudi češki narodni demokratje, ki so bili do zadnjega v hudi opoziciji. Nasprotstva med posameznimi strankami se bodo s tem precej omilila, ker bo zopet ena slranka več odgovorna za delo vlade. Velik potres v Palestini. Pretekli teden je zadela Palestino velika potresna katastrofa. Potres je porušil mnogo mest, več stotin ljudi je mrtvih in še več ranjenih. Zelo je trpel Jeruzalem, kjer je porušena ena najlepših stavb, znana Omarjeva mošsja, ki stoji na kraju, kjer je svoječasno stal Šalamonov tempelj. Turkom se vrnejo posestva V naši državi. Med našo in turško vlado se jc dosegel sporazum glede posestev turških državljanov v naši državi. Turška posestva, ki so bila svojčas zaplenjena, se bodo vrnila lastnikom. Pogajanja med Češkoslovaško in Vatikanom. češkoslovaški minister Krofla je odpotoval v Rim, da stopi v stik z Vatikanom glede obnove diplomatskih zvez. Kakor znano je sv. oče svoječasno odpoklical svojega poslanika iz Prage vsled sovražnega nastopa češke vlade proti katoliški cerkvi. n Vsaka objava prireditve, pri kateri se običajeno pobira vstopnina stane tolikokrat po 25 par, kolikor besedi ali številk obsega. Denar se mora vposlati naprej, lahko v znamkah. Brez vnaprejšnjega plačila se objava ne priobči. n Žrebanje elektne loterije gasilnega društva v Ribnom pri Bledu bo v nedeljo, dne 24 t m ob 2 popoldne. Za dobro postrežbo z jedili, pijačo m zabavo preskrbljeno. Vse, ki še nimajo plačanih srečk, prosimo, da takoj poravnajo. K obilni udeležbi vabi odbor. n Pozor, vojni tovariši! Naš divni 21. avgust se bhza, zabelezite si dobro ta dan. Nad Brezami so na predvečer za Cirila in Metoda goreli čudoviti kresovi v poletno noč, iz naših src pa zagore dne 21 avgusta na Brezjah samih kresov neusahljive zahvalo Mariji, preskušenc možate zvestobe in medsebojnega zaupanja ter ljubezni, ki je vzorela ob potokih nepozabne bratske krvi. Tovariši 21 -.v gusta vsi na Brezje I ' 24 inli^TŽlr 0r,l0rk° okrnžic '>rire,li v nedeljo ?r, J J' celo,lnevno okrožno prireditev na Mrt. ob Dravi z nastopnim dnevnim r*Jom: Zjutraj o* 7 ob prihodu vlakov iz Maribora in Dravograda sprejem članov in gostov na Muli Ob 8 s ul nja za popoldanski telovadni nastop, poskušnji obhod po trgu, ob gol 10 procesija, nato cerkv«, govor m sv. musa. Popoldne ob 2 slovesno • niče, točno ob 3 telovadni nastop članov in fl ■ Po telovadbi prosta zabava na telovadiš«,, v' bodo šotori z jesivimimi in pijačo. Sodeloval«T domača godba iz Mute. 1OTala bo n Velika orlovska slavnust v Radečah Zidanem mostu v nedeljo, dne 24. t ni nri I{ Celjsko orlovsko okrožje svoj letošnji nastopVr dečah zri Zidanem mostu. Ob tej prili bodo tel™ ski Orli razvili simbol teharskega plemstva — stavo Mlinarjevega Janeza. Pod to zastavo so it harski junaki pred mnogimi stoletji prelivali kri za svojo vero m narodnost. Dali so jim plemstvo staroslavni celjski grofje v priznanje njihovi |m. brosti in neustrašenosti, a viden znak je bila m. stava. Dolga stoletja je bila skrila in hranjena sedaj pa jo bodo zopet razvili orlovski vitezi Zastava bo ena največjih znamenitosti radeške nrirfc ditve. Udeležba je strogo obveana za vse članstvo celjskega okrožja. Radečam in okoličani naj i obilno udeležbo pokažejo, da znajo ceniti delo in trud orlovske mladine. n Kranjsko orlovsko okrožje bo imelo svojo Mošnjo celodnevno okrožno prireditev v nedelo 31. julija v Naklem s sledečim spredom: Ob 9 sv. maša v župni cerkvi, po maši sprevod na telo-vadišče, kjer se bodo vršile skuš»ije za popoldanski nastop, popoldne ob 2 litamije, ob pol 4 javna telovadba. Po telovadbi prosta zabava s koncertom, srečolovom itd. Pri prireditvi sodeluje godba gasilnega društva iz škofje Loke. Prijatelji orlovstva iskreno vabljeni. n Duhovne vaje za gospodinje v župnisčih bodo tudi letos pri čč. uršul inkah v Ljubljani od 2. do 6. avgusta t. 1. Prinesite s seboj: molitvenih, rožni venec, dobro voljo, oskrbnino (okrog 120 Dia za vse tri dni). Pridile točno 2. avgusta ob 6. zvečer, Priglašajte se takoj, ker je še malo časa, samo na naslov: Predstojništvo uršuiinskega samostana v Ljubljaini. A gi i i raj te za obilno udeležbo. n Ukradeni vol. V ponedeljek 11. julija 1.1. je bil ukraden Francelu Staretu, trgovcu z živino v Srednji vasi pri Goričah ,na živinskem sejmu v Kranju vol. Stare je vola ravno prodal za 3500 Din, ko sta šla s kupcem v bližnjo gostilno pit likof, jo lat vola odvezal in odpeljal. Kdor bi zvedel, kje se nahaja ukradeni vol, naj to javi lastniku proti nagradi. Številne težave ženskega spola najbolj olajša naravna »Franz-Josef«-grenčica. Priznanja klinik za bolne žene izpričujejo, (ia se kot dobro odvajalno sredstvo »Franu-Josef-voda« posebno pri porodnicah uporabl ja z izbornim uspehom. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Bodite previdni! Svoje dragoceno perilo smete prati le s Schichtovim terpenti-novim milom, ker sioer propade. d 14. kolo državne razredne loterija Opozarjamo svoje čitatelje, da jim z današnjim dnem dajemo priliko, da si za bodocet kolo nabavijo srečke od najsrečnejše ko-lekture L. Ž. K o n j o v i 6 , Belgrad -- ka« tera je najsolidnejša, najkulantnejša in ka-tera je pokazala največji uspeh. ^ tfarno naložite svoj denar v ( Vzajemni posojilnici v Ljubljani, poleg hotela,Union. Obrestovanje nalugodneie. Posojila proti vknjižbi na posestva, pro« poroštvu i. t. d. Bi PO DOMOVINIllE Pumi"..............i ......m u............ m m n i li ii i ii i mu ..................—»i TREBELNO. Za 14. avgusta so pri nas razpisane občinske volitve. Po treznem preudarku so se možje zedinili za skupno kandidatno listo, ki Je bala vložena pod imenom Jugosl. kmetske zveze. Bilo jih je nekaj, ki g postavljenimi kandidati niso bili zadovoljni, pa so hoteli vložiti posebno listo. Hvala Bogu, končno je tudi pri teh zmagala pamet nad nevoljo, tako da smo se volivnim sitnostim izognili. Upamo, da bo novi odbor po svojih najboljših močeh delal na to, da čim več koristi občini in tako zadovolji prav vse občane brez razlike, — Ker občinskih volitev sedaj ne bo, se bomo toliko lažje pripravili na volitve v narodno skupščino. Kakor še nikoli, tudi sedaj trebelska občina ne sme delati skaze. Trden je sklep vseh poštenih trebeiskih volivcev, da to pot pometemo z naših gričev vse Pucljeve smeti. Dobro vemo, kdo ima res srce za nas, zato mora naš vrli poslanec g. Sušnik dobiti 11. septembra glasove vseh trebeiskih poštenjakov. Upamo, da nas itak kmalu obišče, pa bomo tedaj potrdili staro prijateljstvo. — V torek, 12. t. m. smo pokopali zvesto članico Marijine dražbe in 3 reda, Terezijo Kocjan iz Cužnje vasi. V nedeljo, 3. t. m. je šla na črešnjo, da bi postregla otrokom svoje rajne sestre, ki jo je lani strela ubila. Stopila pa je na suho vejo in padla na tla, ter se tako pretresla, da je ob tednu odšla za sestro v večnost Marijina družba jo je z zastavo in venci spremila do groba. Bog ji daj večni mir. JURKLOŠTER. Zupanova volitev se je vršila v Jurkloštru dne 14. t. m. Županom je izvoljen g. Andrej Špan, poseslnik v Prapretnem, pristaš SLS. Svetovalci so trije: g. Vidic Anton, poselnik, Polje; g. Vrečko Anton, posestnik, Mrzlopolje; g. Kozmus Anton, posestnik, Gornji Voluš. Vsi trije so istotako pri-staSj SLS. Po izidu teh volitev je zmaga SLS v Jurkloštru popolna. Čaka jo pa težko delo v prihodnje. Pa to nas ne plaši. SLS je stranka dela in reda. BOROVNICA. Naš Orel marljivo deluje. Odkar nimamo v naši župniji g. kaplana, so naši Orli in Orlice popolnoma sami sebi prepuščeni. Vendar niso klonili, temveč so pridno delali in vežbali v Društvenem (lomu; in sad tega truda bodo pokazali dne 24. julija; tega dne popoldne bodo priredili javno telovadbo pred Društvenim domom v Borovnici. Sodelovala bo godba Logaškega prosvetnega društva. Vse prijatelje delavstva in mladine iz Borovnice in sosednjih župnij najvljudneje vabimo na to prireditev. Udeležnikom oriovske prireditve se nudi tudi možnost izleta v naš znani in slikoviti Pekel. Pridite mnogoštevilno in pokažite, da čutite z našo mladino! Bog živil VELIKE LAŠČE. Dne 81. julija se bo vršila pri nas orlovska prireditev ribniškega okrožja. Ob 1. popoldne sprejem gostov na postaji, od koder gremo na telovadišče, kier bo kratka skušnja za nastop. Po litanijah ob Pol 4. javna telovadba, nato prosta zabava s pestrim sporedom. Med telovadbo in prosto zabavo igra godba z društv. doma. STRAŽIŠCE PRI KRANJU. Dne 24. julija bomo imeli tudi v naši občini občinske volitve. Vložene so štiri kandidatne liste. Prva lista je »Kmetske zveze«, druga je »Delavnim . zveza Stražišče«, tretja »Delavska zveza Bitnje« — četrta »Gospodarsko-delavska«. Prve tri liste so za sedanjega župana g. Fr. Bašarja. Razume se, da bodo nasprotniki proti sedanjemu županu in našim možem agitirali na razne lepe in nelepe načine, saj so se demokrati že meseca januarja javno pobahali v »Jutru«, kako bodo pomedli pri občinskih volitvah z dosedanjim županom. Spremenili so tuidi nosilca liste; iirma Križ-ner najbrže ne vleče več hudo, če je sploh kdaj kaj vlekla, zdaj je nosilec liste g. Jakob Bajželj. Pa tudi to lirmo čaka najbrže ist ausoda kakor prejšnjo. Saj se prav dobro poznamo. »Jutro« je pisalo, da so skoro vsa Bitnja zanje pred volitvami v oblastno skupščino (natrpana gostilna pri Jakcu-) — no pa se je pokazalo, in se bo pokazalo, da lahko dobe liberalci ne samo enega invalida izpred frančiškanske cerkve v Ljubljani, ampak magari sto, pa jih tudi to ne bo rešilo. Laž in natolcevanje nič ne pomagata, ampak ima silne posledice. Neki »dični« odbornik demokratski je že to okusil, ko je obrekoval g. Bašarja. Čudno, da se liberalci potegujejo v občini za vpeljavo uradnih ur, to so namreč že predlagali. Prav lepo bi se zahvalili kmetje in delavci, ko bi morali nalašč hoditi okrog županstva, ko zdaj vsi V ljubljanski oblasti je naša skrinjica druga, v mariborski oblasti in Ljubljani pa prva. lahko, kadar kdo hoče in mu je bolj prilično, opravi svoj posel na županstvu. Z dosedanjim županom »Šimnovtm« Francetom smo vsi zadovoljni, po večini tudi pristaši drugih strank, zato je prav, da 24. julija oddamo kroglice ali v 1., ali v 2., ali pa v tretjo skrinjico. Možje in lantje, pridite vsi na volišče 24. julija in volite ljudsko stranko, saj bo ravno "ta stranka popravila naši občini krivico, katero so ji naredili žerjavovci in njih priganjači. FARA PRI KOSTELU. Katoliško prosvetno društvo ima lično novo društveno zastavo. Slovesna blagoslovitev zastave z lepo prireditvijo se je vršila dne 29. maja letos. — Dne 8. t. m. je umrl v Slavskem lazu št. 10, Josip Južnič, posestnik in znan lovec. Pokojni je bil član prosvetnega društva. Dosegel je starost 70 let. Njegov pogreb je bil v nedeljo, dne 10. t. m., prav lep, ker so se člani društva z zastavo udeležili pogreba v obilnem številu. — Dne 10. jul. t. 1. smo imeli lepo slovesnost zlate poroke Marin« Matije (rojen 1. aprila 1852.) in Magdalene (roj. 8. februarja 1856.) z Vrha št. 8. V krogu svojih domačih sla stopila slavljenca pred oltar v kostelski narodni noši, oba čila, zdrava in krepka, 7. vidnimi znaki radosti na obrazih. Ker sla oba slavljenca člana Kat. prosvetnega društva, se je društvo cerkvene slavnosti udeležilo z zastavo. Pri vsaki društveni prireditvi sta bila slavljenca vedno natvzoča. V prav prijetnem razpoloženju se je mat« na Vrhu v domači hiši vršilo ženitovanje. Želimo slavljent-cema še dolgo in prijetno jesen njihovega življenja; PREDOSLJE. Pri občinskih volitvah v nedeljo 24. julij« bomo imeli v naši občini kar štiri skrinjice. Prve* bodo nastavili bivši samostojneži, sedanji radičevci. V drugo bo lovila svoje kroglice takozvaoa »Listal delovnega ljudstva«. Tretja in četrta bosta za pri* staše SLS, in sicer tretja za delavce in obrtnik« SLS, četrta pa za kmete SLS. Samostojneži (Božiča s Premskega, Kramarja z Orehovelj, Pavovca z Britola i. dr.), ki podpirajo Radiča, pozna vsak volivec še od prejšnjih volitev. Kako malo so ljudem pri srcu, so imeli priliko spoznati že pri zadnjih volitvah, ko bi bilo radi prevelikega »uspeha« g. Luznerju kmalu slaba prišlo. Nekaj novega za našo občino je druga skrinjic« za listo delovnega ljudstva. Po domače bi odkriti Gorenjec rekel: skrinjica demokratske žerjavščine. Saj je sestavil to listo Benkov Franeelj, čevljar V Gorenjah, ki ima naročene žerjavovske liste in je' torej brez dvoma ves žerjavovskega duha. Žal, d« so se mu dali vjeti na limanice lepega naslova tudi nekateri, ki so vse preje, kot pristaši in podpin ralci orjunaške žerjavščine. Kdor še danes gre z« žerjavovci, ne spada več v našo družbo. Toliko v vednost o teh ljudeh, da koga no premoti lep naslov ali razne obljube, s katerimi bodo agitirali za svojo listo in skušali nezavedneže spraviti na svojo stran. Edini z jasnimi načeli zia ljudske koristi sta listi SLS. Zastopani bodo najpravičnejše vsi stanovi vsak po svoji moči. Pri izbiri med hrvaškimi »samostojneži«, žen Jaivovci in Slovensko ljudsko stranko, se ne b« težko odločiti za Slovensko ljudsko stranko. Saj ravno ta vedno dela za koristi vsega ljudstva, n« pa samo za nekatere. Zato v nedeljo 24. Jul le ob-računajmo s samostojneži in žerjavovci ln vrzlmo vsi zavedni volivci v 8. ali 4. skrinjico arvojo kroglico! Skrbimo, da bo zmaga še imenitnejSa, kot je bila pri zadnjih volitvah. IZ SEMICA. V Semiču nimamo več samostojnih demokratov. Šli so k večnemu počitku. Kako to? Le čujtel dne 3. jul. smo imeli občinske volitve. Pet skrinjic je bilo. Dve SLS sta dobili skupaj 183 glaaov. Tri pa so bile neopredeljene »Kmečka sporazumna lista«, »Slovenska kmetska stranka« in »Lista ne-strankarjev«. Možje, čemu se skrivate pod tako puhlimi naslovi? Imeli ste Semičane za nezavedno mar so, ki naseda »kmečkim« naslovom. Da Vas Se^. mičani dobro poznajo, so pokazale volitve. Dobili s!e vsi trije skupaj le 86 glasov. Oast zavednim semiškim volivcem I Gospodi SDS pa svetujemo, da pri prihodnjih volitvah pride s pravo SDS barvo na dan. Potem bo izgubila še tistih par glasov. — Napočil je po šestih letih zopet čas poštenega dela v semiški občini, ki bo celi občini v korist in dobiček, ne pa v škodo in izgubo, kot je bilo v dnevih demokratskega gospodarstva, ki je naprtilo občini čez 66.000 Din izgube, o kateri se še danes ne ve, kako se bo pokrila. Naj živi v Semiču pamet, varčnost in poštenost. PREDDVOR. Občinske volitve imamo dne 24. julija. Prična se takoj ob 7. zjutraj- Vloženi ste dve listi. Na prvi so vpisana možje, katerih je nad polovico deloval« že v prejšnjih obč. odborih in neka} mtadeničev, kateri naj bi se v prihodnjem oWL odbour učili odi starejših, izkušenih odbornikov, Vsi ti so pristaši »Slovenske ljudske itr^nkec Med njimi sta tudi dva duhovnika, ki sta ie nad 60 let požrtvovalno delovala v obč. odboru tukaj ln Ir prejšnjih službah. Drugo listo pod imenom »Gospodarska kmečka stranka« je sestavil mož, ki je bil že dvakrat Občinski tajnik v Preddvoru. Zakaj ni več, vsi ob-gani prav dobro vedo. Na kandidatni listi, ki jo |e ta mož sestavil, in v katero se je tudi sam med kandidate vpisal, je nekaj pristašev SLS, nekaj jih pripada k jutrovcem in samostojnežem. nekaj jih je politično brezbarvnih. Lista »Slov. ljud. 6tr.inke< ima drugo skrinji«). kar ai vsi razsodni volivci preddvorske občine dobro zapomnite! torej hočete imeti red in plačevati malo obč. doklade. vrzite pri volitvi kroglice v drug« skrinjico. Zapomnite si, da obč. odbori sklepajo le o obč. nakladah, katere so toliko manjše, kolikor je večja trošarina na alkoholne pijače. Davke same naklada pa le država ne pa obč. odbori! Ne poslušajte sleparjev! Kdor pozna razmere od blizu, ve dobro, kako stvar stoji. Pametnim občanom je na tem, da se ohrani v občini red in mir. Zanimivo je tudi, da sta tej »Gospodarski« stranki ravno dva dosedanja duhovnika v odboru tako na potu. ZAPUŽE PRI BEGUNJAH. Umrl je Anton K o Sir, p. d. Matejeve. Bilo mu je &3 let in je bil najstarejši človek v župmiji. Vzorni mož naj ostane v dobrem spomiru vsem, ki so ga ]/oznali. Na eni strani neumorno delaven, na drugi strani pa globokoveren in pobožen. Ko mu je vid opešal in ni mogel več delati, je vedno prebiral paternoštrove jagode in molil po cele dni. Svoje otroke je vzgojil v odločne kristjane, ki se nikdar ne sramujejo očitno pokazati, kaj da so. Častitljivi mož je prejel plačilo za vzgojo otrok deloma že tukaj s tem. da sta mu hči in sin v dolgotrajni bolezni ljubeznivo in neutrudljivo stregla do zadnjega zdihljaja. Vnema za Boga in cerkev pa mu je bila že nekoliko tukaj povrnjena, ker je bil pol i.re pred smrtjo zopet obhajan. Vrl mož počivaj v miru! STARI TRG PRI LOŽU. 10. t. m. je otvorila v Ložu brezalkoholno gostilno ga. liožanc. — 11. t. m. je poročil g. dekan Lavno svojega nečaka g. iprof. Maksa Prezelj, naravoslovca in raziskovalca jam, z gdč. Ljudmilo Modec, hčerko g. Ludovik« Modea na Bloški polici. — Lenina trpi vsled dolge suše. Seno, izvrstne kakovosti, je večinoma zelo ugodno pospravljeno*, otave pa najbrž ne bo vsled suše. Zelo trpi tudi prašičja krma. fižol in krompir. Lesna kupčija je v zastoju. — Občani ob cesti, kjer vozijo graščinski traklorji, žele več obzirnosti od tistih, ki imajo oblast nad temi vozili, ki razdirajo cesto, dvigajo Bilen prah in smred. Ce bodo traktorji uničili cesto in konje, naj vsaj ljudem prizanesejo! Tudi Banje velja cestni red. — Cerkniško jezero je že skoro pokošeno. Te dni zgineva voda pri Otoku na teviščih, kjer bomo lovili ribe z — vozovi. STARI TRG PRI RAKEKU. (Vseh 25 odbornikov — SLS.) Pri na« je velika občina: okoli 6C€0 občanov v 25 vaseh in 25 odbornikov. 10. julija bi morali voliti nov odbor. Dve listi sta se borili za večino: SLS, ki je imela tio sedaj župana in 16 odbornikov, in SDS s 7 odborniki. SLS je združila na svoji listi ugledne kmečke in delavske ter obrtniške može in fante, SDS pa lesno trgovce, gostilničarje in njihove uslužbence, Bocijalistične delavce, samostojne kmete in graščino finežnik, katero upravlja kranjski Nemec, dočim je lastnik princ iz Nemčije, italijanski državljan. Tako Številna, pisana, bogata, vplivna in brihtn* zveza. 5' obenem narodna in mednarodna, kapitalistična ln proletarska, uniformirana in civilna, na vozeh in avtomobilih, bi vendar morala zmagati! Pa nI! Celo nekaj čisto nerazumljivega se Je zgodilo v dolini. Brez volitev je bilo izvoljenih vseh 25 odbornikov na listi naše SLS, ker je morali oblast proglasiti listo SDS »a neveljavno - Mtfadl ponarejenih dopisov. Kako to? Po zakonu! Naši (menda tudi cerkniški) mogočni demo-kratje so pozabili, da je treba tudi listo kandidatov vložiti. £ele predzadnji dan roka so dobili od visokega »nepristranskega« prijatelja migljaj, da je skrajni čas. Da so res pridno lovili noč in dan, s konji in motorji, podpise kandidatov. BO podpisov (lastnoročnih) pa ni malo, in tudi ni vs ik izvoljenec vsak čas doma. Zato so v tej stiski morali nekaj podpisov ponarediti, g. glavar pa jim je moral, ko se je to izvedelo, lisio razveljaviti. Noben moderen političen pripomoček (imamo tudi telefon, nekateri celo avtomobile) ni nič mogel pomagati. Ostane le še zeleno upanje, da bo novi odbor sam sebe s kakšno neumnostjo odstavil. Toda naši možje in fantje so navajeni — delati, kakor veleva zakon in pravica in boj SLS zoper korupcijo je zmagoslaven v Ljubljani in Belgradu. Dočim se naše kmečko in delav.sko ljudstvo po 10. t. m. veseli srečnega prehoda skozi Rdeče morje, love njegovi nasprotniki izpod napredne firme sapo in tolažbo na morju in narodnih veselicah ter gruntajo, kdo je kriv !e polomije. Pravo tolažbo nam vsem skupaj daje le odgovor na vprašanje 828. Velik, katekizma (Mol»or-jeva družba 1893.). MAVČIČE. Skrinjica Slovenske ljudske stranke — torej naša — je druga pri občinskih volitvah v nedeljo 24. t. m. — Prva skrinjica jo mavških pucljevcev, v to nobene krogljicel Torej na noge na veseli boj za zastavo SLS1 BOROVNICA. V nedeljo 24. julija zjutraj po sv. maši se !x> vršil v dvorani Kat. prosvetnega društva javen političen shod SLS. Na shodu bo poročal poslanec našega okraja g. Fr. Smodej. Somišljeniki, udeležilo se shoda vsi- PBEŽGANJE. Dne 28. junija t. 1. nam je umrl v leonišču v Ljubljani naš ljubljeni gospod župnik MarUn Jarc. Nihče ni pričakoval, da bo tako naglo nehalo biti njegovo plemenito srce. Kot skrben dušni pastir je neumorno delal za dušni blagor svojih župljanov, če tudi je bil šibkega zdravja. Bil je izreden prijatelj trpečega ljudstva. Sam izredno mirnega značaja, je znal pomirjevalno vplivati na vse. Bil je neutrudljiv delavec v kršč. organizacijah. i'o njegovem prizadevanju se je pričel graditi društveni »Dom< in srčno je želel, da se čimpreje dogradi, da bo mogel v njem zbrani mladini podajati lepe uauke za življenje, toda smrt mu je to preprečila. Bog mu daj večni mir, nam pa njemu podobnega naslednika. ŠENČUR PRI KRAKJU. Občinske volitve. Občinske volitve so pred durmi. Naša občina, ki pri skupščinskih volitvah vedno v tako ogromni večini voli Slov. ljudsko stranko, se pri občinskih volitvah vedno razlije na mnogo strank in strančic. Odločujejo krajevni in osebni oziri. To izrabijo nasprotniki slovenske ljudske stranke in love podpise za svoje kandidatne liste, o katerih trdijo, da niso strankarske, ampak samo gospodarske in krajevne. Koliko je verjeti takemu zatrjevanju, nam povedo prejšnje občinske volitve. Tudi takrat so zatrjevali da njihove liste nislo strankarske, potem smo pa po vseh listih brali, da je v Šenčurju izvoljenih 14 samostojnežev ln žerjavovcev. »Jutro« je celo v svojem uvodnik proslavljalo našo občino kot eno najtrdnejših i " javovskih ]>ostojank. In možje, ki so pred volitvami zatrjevali, da bo njih liste samo krajevno-gospod ske, so molčali I Niso preklicali tega pisanja po ^ sopisih in kdor molči, ta pritrjuje. In tako je naj" lepa občina, ki je v velikanski množini v talx, * SLS, prišla daleč po naši domovini v slab ela, i" je žerjavovska in samostojna. Prav isto se ponavlja pri teh občinskih volitvah. Zopet razno krajevno, gospodarske liste, za njimi so pa skrivajo žerja-vovci in pucljevci. Nikar se torej ne dajte begati od takih zvijač, pa volite vsi listo SLS, ki ^ ne skriva pod pobenim izmišljenim imenom, ampak stopa s svojim pravim imenom odkrito in pošteno na plan. Volivci, somišljeniki SLS! Vrzi/no krogli, ce vsi v skrinjico SLS, da tudi pri občinskih volit, vah zmaga pri nas naša priljubljena Slovenska ljudska stranka, ki je pri skupščinskih volitvah pr| nas vedno tako zmagovita! ZAGORJE OB SAVI. Ljudska hranilnica in poeojitnica je imela v prvem polle-ju t. 1. vlog 645.413 Din ali okroglo dva milijona šest s'o tisoč kron; dvignili pa so vlagatelji 390.000 Din. Posojil je dala 190.547 Din, vrnjenih pa je prejela 132.186 Din. Stanje vloženega denarja znaša nad 10 milijonov kron. Te številke kažejo, da je Ljudska hranilnica in posojilnica v Zagorju eden najmočnejših denarnih zavo-dov v okolici. Veliko šlevilo vlog priča tudi o zaupanju ljudstva v svoj denarni zavod. Uradni dan jo vsak četrtek od 2. do 6. v Zadružnem domu, ura-duje se pa tudi ob nedeljah doi>oldne. Obrestujejo so vloge najugodneje; posojila pa se dajejo gospodarsko šibkejšim tudi po 7%, to je tako ugodno, Kot nikjer drugod ne. 1. julija ponoči je bilo g- P. v Zagorju ukradenih doma v sobi 8000 Din. Novo svarilo, da ne hranimo denarja doma. 24. t. m. se vrši na vrtu Zadružnega doma velika orlovska prrieditev s sodelovanjem rudni.:;ke godbe. Na sporedu je tudi bogat srečolov. Orlovska prireditve so zelo obiskane, ker so res lepe in nudijo mnogo neprisiljene zabave. T0MAČEV0 PRI LJUBLJANI. Tomačevo je mirna, tiha vas in .se malokdaj oglasimo v javnosti. Ker pa nas te dni nadlegujejo kandidati raznih faliranili strank, hočemo tudi mi povedati svoje mnenje. Oglasili so se samostojni kmetje, ki so postali nesamostojni radičevci i« m pri nas dobili nekaj podpisov na kandidatno listo od nepoučenih volivcev. Listo so pa tako sestavili, da na nji noben Tomačevec ne bo izvoljen. Ali mislite, da vas bomo zato volili, da bodo izvoljeni tisti, katere hoče g. Čerem z Ježice. Izjavljamo, d» tomačevskih glasov Čercnova skrinjica no bo dobila. Tudi soeijalisti so zrinili dosedanjega odbornika g. Rapreta. Zato pa naj se nikar ne zanašajo na toinačevske glasove. Da žerjavovcev ne bo noben Tomačevec volil, je i>a samo po sebi umevno in je škoda vsake besede o tej stranki. Tomačevci smo sklenili, da bomo vsi volili može, ki liandi-dirajo na listah SLS. Na teh listah je več Toma-čevcev, ki so vsi dobri gospodari j na takih mestu, kjer bodo gotovo izvoljeni. Vsi glasovi, oddani drugim strankam, so za nas Tomnčevce izgubljeni, '<•' nobena druga stranka, kakor SLS nam ne privosf odborniškega mesta. IZ ŠENČURJA. . V nedeljo so občinske volitve. Vsi zave® občani šenčurske občine bomo voliti drugo ah -«3 skrinjico. Druga skrinjica je Spodnja SLS, »e* »J^ Zgornja SLS. Pridite na volišče vsi I Ne na"" " ierjavovskim hujskarijam in lažemi J. M.: Gmotno vprašanje duhovščine - no samo smemo, tudi moramo govoriti o njem in zakaj. Zakaj? Prvič zato, ker ima duhovnik telesne potrebščine kakor vsak človek. Ima pa poleg tega, posebno župnik, še marsikatere poklicne potrebščine, kakršnim se la-jiki lahko izognejo. Če se jemlje ozir tudi na to, da je študiral mnogo let, in so vsi državni uradniki razvrščeni po tem, koliko imajo šole, je gotovo opravičeno, da se iste upošteva tudi pri duhovniku. Umljivo je vdrugič, če hoče duhovnik vršiti svoje stanovsko delo v spovednici, v šoli, na prižnioi, pri bolnikih, ne more istočasno iti za drugim zaslužkom. Saj cerkveno pravo to duhovnikom naravnost prepoveduje. Tretjič — gmotna preskrba duhovnikov je bila vobče od začetka svetovne vojne semkaj — nezado-stnainješezdajnamnogožup-niščih naravnost beraška. Kako to? V Sloveniji je tik pred vojno dobivala duhovščina nekako dve tretjini svoje plače od države, eno tretjino pa iz raznih virov v domači fari. To velja povprečno. Bili so tudi taki, ki niso dobivali od države pred vojno nič, in tudi sedaj ne dobivajo nič; pa tudi taki, ki so dobivali vse od države. Danes bi bili vsi duhovni zadovoljni, če bi prišli gmotno na tisto stališče, kakor so bili v 1. 1914. Plače so imeli takrat približno take, kakor jih imajo danes učitelji. Pa zaka }se je obrnilo tako a slabše? Ali je to mogoče? Saj imajo kaplani še biro, župnik grunte ter kapitale in štol-nino tudi še. Duhovščina je imela, kakor povedano, dva plačnika: farana in državo. Kako plačujejo duhovne danes župnije in kako država?^' Priznati moramo, da je bira, kjer se v redu odrajtuje, še zmeraj najbolj zanesljiv prejemek, kar se je skazalo posebno med vojsko. Marsikje je pa glede bire veliko nereda. Veliko bire je izgubljene, dasi se še zmeraj piše, kakor da jo duhovnik prejema. Posebno pa se krivica godi duhovnom v takih krajih, kjer je bira odkupljena. Po zakonu bi se imelo po odkupu toliko dajati v denarju, kc'ikor je bila bira vredna. Do vojno je to še bilo dosti. Po vojni pa ni nič. Župniku N. N. je bila bira odkupljena za 12.000 zlatih kron. Obresti je bilo 600 kron in toliko jih je še danes. Pa za 600 kron je mogel župnik pred vojno kupiti 120 mernikov pšenice, danes pa samo dva mernika. Dozdaj se še ni resno mislilo ali kaj storilo, da bi se te krivične razmere popravile. Torej pri biri so krajevni dohodki marsikje zmanjšani, skoro uničeni. Pa župniki imajo grunte, nekateri velike in lepe grunte! To so pri nas v Sloveniji pač redke izjeme, da imajo župnišča take grunte. Poznamo dekanije, po katerih je pri župniščih kvečjemu za par krav zemlje, pri nekaterih pa tudi nič; tudi lepi grunti so pri nas v Sloveniji — bolj izjema. Pa če so tudi, ne gre potem zaključiti: vsi župniki jih imajo. Pa tudi tistih župnikov, ki ji himajo, ne gre zavidati, ker so njim zemljišča neredko prav za pokoro. Pametni kmetje, posebno tisti, ki imajo ka! poslov, bodo to radi verjeli. Mestni IjudjO pa ne. V nekem kraju je imel župnik pre» cej veliko zemljišča pri larovžu. Neki gospodar, ne poseben prijatelj žufitikov, ja rekel: »Kaj se ,matra' z gruntom, ko nim« od njega za fajfo tobaka dobička.« Zemljišče nekaj nese župniku le, če ga da V, najem. Marsikje pa to ni mogoče. Kako pa vlada taksira dohodke farovških gruntov?, Vlada misli: če ima župnik 32 oralov zemlje, ^mu ni treba draginjske doklade. T« zanša cela 420 Din na mesec, ali okroglo 5000 Din na leto. Ker mora župnik plačati še kakih 1000 Din davka, sklepa vlada, da dobi župnik z grunta čistih 6000 Din na leto. Zato nima draginjske doklade in i2 grunta tudi nič. Pa vprašamo kmete-grun-tarje, ki mate po 82 oralov zemlje, ali ne« sete vi vsako leto 6000 Din v hranilnico? Pa naša fara je ena najboljših v ško-i fiji — ima še stare kapitale. Pred menoj leži pismo štajerskega| župnika. Gospod poroča: »Župnik v Ž. ima skoro veleposestvo; pred vojno je imel 4000 kron rente. Bili so to vsekako lepi dohodki. Zato je moral dajati župnik ene* mu kaplanu prosto hrano. Danes 4000 kroni malo pomeni. Župnik dela napeto. Kaplana nima, ker so se župniku dohodki tako skrčili, da kaplanu proste hrane več dajati ne more.« Pa š t o 1 n i n a ... Pa se na večjili župnijah itak všteva — z majhnim odbitkom — duhovniku v določeno plačo; čei bi bila štolnina tako visoka kakor kon-grna, potem ni duhoven dobival od države! ničesar. Na naših župni jah, kakor se redno pri nas, zlasti po manjših farah, štolnina kaj malo šteje. (Dalje prih.) POVEST mmui TARE. Ko je prišel drugo jutro župnik v zakristijo, da bi se oblekel za sv. mašo, ga je presenetil cerkovnik s čudnim poročilom. »Mesija je bil tu,« je rekel ves razburjen. »Tu je stal in je zahteval, naj ga oblečeni v mašno obleko. Kar okamenel sem, gospod župnik! Tak greh! Toda pošteno sem mu povedal. Rekel sem, če ga ni sram, da zahteva tako brezbožno stvar. S silo sem ga vrgel ven. Kakšne oči je napravil nato, gospod župnik! Kot kolesa, tako velike! In sključil se je, kot človek, ki gre na vislice...« Župnik je bil zamišljen radi te stvari in je premišljeval, ali naj bi oblasti sporočil, da bi spravila nesrečneža v kak zavod. Teden se je bližal koncu. V nedeljo popoldne je prišel Mihael ves žareč veselja domov. »Vse je pripravljeno za strel,« je rekel. »In vse se je posrečilo. V ponedeljek bodo postavljene pregrade in v torek ho zletela mina v zrak. Na treh koncih jo bomo na-žgali. To bo vesel dan.« »Tako se bojim tega dne,« je rekel župnik. »V starosti je človek tak, da se vedno nekoliko boji prihodnje ure. Saj nihče ne ve, kaj bo prinesla...« Mihael mu je razložil, kako je vložena trojnata mina, kako ležijo vžigalne vrvice, na kakšen način bodo zažgane in da bodo morale celo uro goreti, Predno bo prišel ogenj do naboja. Stopila sta v tem k oknu, odkoder je bil razgled na gore in' strmo pečino, ki bo zletela v zrak. Vtop-ljena v pogovor nista opazila, da so se vrata tiho odprla in da je vstopil »Mesija« Postavil se je zadaj k steni, gledal križ in pri tem prisluškoval Mihaelovim besedam. Mihael je govoril glasno in živahno, kakor je imel vedno navado in je natančno opisal vsako posameznost. »Jutri, po zgodnji maši,« je zaključil, »bom še enkrat obšel vso progo in ogledal straže, oziroma najbolje je, da bom sam ostal tam gori. Vzel bom nekaj knjig s seboj in zvečer me bo nadomestil Alban — na njega se lahko zanesem.« župnik mu je pritrdil in nato je Mihael zapustil sobo. Stari mož za vrati je z žarečim pogledom zrl za njim, ko pa je stopil k njemu župnik in ga nagovoril, je ponižno povesil oči. »No — veseli me, da ste prišli.« Starec je zmaja) z glavo. »Nisem lačen,« je rekel. »Rad bi vam nekaj povedal... nekaj groznega ...« Neko stokanje se je izvilo iz njegovih prsi, na čelu mu je stal pot. Preden je mogel župnik preprečiti, se je vrgel na kolena in zakričal: »Pomagajte mi! Grešnik sem, proklet!« Župnik ga je tolažeč dvignil in rekel: »Pisano je: In če bi bili tvoji grehi rdeči kot škrlat — opral jih bom snežno belo. Ne smete obupati — zakaj Bog je ljubezen!« , »Toda vi ne veste, kakšno krivdo nosim! — V Jezusovem imenu: priznati jo hočem: jaz... jaz sem vaš prednik ... župnik Gregor, odpadnik!« ., Župnik je stopil par korakov nazaj: »Vi — vi?« Takoj nato pa je stopil k ubogemu, trpečemu možu, mu položil roke na rame in rekel s trepetajočim gla- Razno. Dcmante so vrtali 1 Egiptu s svedri že 240Peklenske muke,« je zastokal starec. »Trideset let! Brez pokoja sem blodil po svetu, ne da bi našel mir. Ta dvom, to hrepenenje duše po resnici, ta gri-zoea vest, ki me je podila po svetu, — križ na čelu, ki ga je naredil škof; je pekel kot ogenj!... In hrepenenje po materi, po Cerkvi, po svetih oltarjih!... Nobene sreče, nobenega miru v prsih ... samo muke! Peklenske muke!... Nova cerkev, ki me je vabila, ako prazna, mrzla, brezsrčna ... vse laž, laž!... Kakor vsakega zločinca, je tudi mene vleklo v kraj mojega nesrečnega dejanja... k hiši božji, kjer sem bil nekaj časa srečen ... In sedaj sem tu ... ogenj gori v mojih prsih ... stare rane so s odprle ... kes in sram sta me podrla na tla ... blaznim od strahu ... od bolečine ... zadušil se bom .. Ves ginjen je poslušal župnik nesrečnika. Nežno, kot brata, ga je pogladil po laseh in čelu ter ga potegnil k sebi. »Tudi za vas je pot, ki bi vas peljala k sreči in miru: pot pokore! Marsikdo je že zašel v zmcte, a z božjo milostjo je zopet našel pot k resnici.c Župnik Gregor ga je zmedeno pogledal. »Pokora,^ je stokal, »... in kesanje... to je! Da, spokoril se bom ... in kesal... nekaj velikega bom storil... in Be znebil bremena.« V njegovih očeh je zasvetila zopet ona čudna Svetloba, katere se je župnik bal. »Ali je bila to blaznost — ali bolečina kesa? — Ppovedal bi se rad, se vsega znebil,« je zašepetal župnik Gregor. Pojdite, greva v cerkev k je rekel župnik Sv. Mihaela. Ve, ne sedaj!... Najprej se momm zbrati... v moji glavi je vse tako zmedeno... Toda jutri bom prišel... jutri! Po prvi maši! Ali me boste spovedali?*: Pridite z zaupanjem!« je rekel župnik. >In vse bo dobro. Molite...« >Oh Bog,« je zaihtel nesrečnik. >Vse življenje bom delal pokoro, v Rim bom šel k sv. očefti. K njegovim nogam bom padel in ga prosil odpuščanja.. Ko bi vsaj še enkrat smel stopiti k oltarju in darovati sv. mašo... potem ... potem bi rad umrl...« V tem trenutku so poklicali župnika, ker je prišel nek sobrat iz doline, kakor običajno vsako soboto zvečer. Medsebojno sta se spovedala in opravila krotko pobo^nost v cerkvi. Župnik Gregor se je poslovil. Cklšcl je plaho in sključeno in ne tako poln upanja, ko bi želel župnik Sv. Mihaela. »Torej jutri! Le pogum, moj prijatelj: Bog je ljubezen!-:--- 10. poglavje. Siv mrak je ležal v cerkvi. Samo večna luč je gorela pred oltarjem. Nato so zableščale luči, druga za drugo, kakor zvezde, ki vzidejo na nebu z nežno, mirno svetlobo. Oltar je bil praznično okrašen, cvetlice so duhtele, ognjen obok se je raztezal nad podobo sv. Mihaela in pošiljal svoje zlate svetlobne valove do oboka, odkoder je gledal Bog Oče na svojo nebeško Vojsko. Vitki stekri ob oltarju so žareli, angeli in svetniki so bili prepojeni z življenjem, oltar se je bleščal y zlatem sijaju — kot morje luči in barv! Zapel je zvonček, milo in nežno. V belem, ble-Rečem oblačilu je stopil župnik k oltarju. Njegovi lasje so se svetili v svetlobi sveč, njegov obraz, ki ga je obsevala rdečkasta svetloba večne luči, je žarel kot lobraz mladeniča. In začelo se je sveto opravilo. Z iskreno pobož-nostio je daroval župnik sveto dariiev. Ko se je obrnil za »Dominus vobiscum«, je preletel njegov pogled to sijajno hišo božio, katere služabnik je bil že skoraj trideset let. 8* Tudi spokornika se je spomnil, o katerem je domneval, da je v cerkvi in pri kanonu ga je vključil v molitev: »Memento, Domine fainulorum ... Gregorn et omnium circumstantium ...« Ko je pri povzdigovanju dvignil sveto liostijo, poln trde vere, kakor prerok, ki oznanja ljudstvu največje cudeze — tedaj se mu ie zazdelo, kot da se mu je sv. Mihael nasmeh-ljal, kot bi Bog Oče tam gori razprostrl roke proti njemu... , v In sveta groza je presunila njegovo cluso... Maša je bila končana. Luči so ugasnile, cerkev se je izpraznila, mrak je legel okoli stebrov in oltarjev, zakaj bilo je zgodnje jutro in zunaj je ležala gosta Župnik je šel skozi cerkev do spovednice. Sama miloba ga ie bila, ljubezen in odpuščanje. Četrt ure je klečal in molil — a spokornika ni bilo. Župnik je postal nemiren. Ali sc mu je mogoče ponoči kaj pripetilo? ... Tedaj so vrata zaškripala. Obesil si je štolo okoli vratu in sedel v spovednico. Cerkev je bila prazna. Noben glas ni motil svete tišino. Spokomik je prišel. Z zroršenimi lasmi in begajoči m pogledom. Ni ho'lil — počasi se je plazil, nekaj negotovega je lefalo v njegovem vedenju. S prsti tipajoč po stenah ie prišel bliže, s spačenim obrazom, z blaznostjo v očeh ... Naglo je stopil k spovednici, obraz ie naslonil tesno na ograjo ... polglasne besede so prihajale z njegovih ustnic, postajale vedno glasnejše in glasnejše ... Nato se je začul dolg bolesten krik ... vrata spovednice so se odprla in župnik so je z mrtvaškobledim obrazom opotekel ven ... Njegove ustnice so trepetale ... vse telo se je treslo — toda noben glas ni prišel preko stisn jenih ustnic ... Nato se je nenadoma izravnal in zganil, potegnil z roko preko čela in stekel. kakor hitro je noše! proti goram ... Kor teli in stola ie plapolala okoli njegovega telrsn, beli kodri so se nui ovijali okoli glave. Ceste so bile prazne, mrak .je 1 e/al nad vasjo, posamezni ljudje so se prikazali ob oknih, pokleknili in se prekrižali ob pogledu na duhovnika, ker so mislili, da hiti h kakemu bolniku. Župnik pa je tekel in tekel... preko njegovih ustnic so pribijali bolestni glasovi... ' Moja uboga, uboga vas ... in fi. Mihael... v nevarnosti radi takega zločina!... In ne smem govoriti, 110 smem kričati na pomoč v tako veliki sili... sveti pečat mi zapira usta! Jezus, pomagaj, pomagaj! Njegova postava se je potopila v meglo in izginila v rovu, ki je vodil k gori... Ppodai v vrši so tekli ljudje skupaj. Stali so z bledimi obrazi. >Kaj se je zgodilo? ... Kaj? ... Mihael je prišel iz župnišča. Hotel je iti baš v gore. Kaj strmite?- ie vprašal. »Župnik .ie teke! v koretlj.i v gore...« »Kdo — župnik?' Kot nož se mu je zarezalo v prsa. Tedaj so se odprla cerkvena vrata. Starec je stopil ven, razprostrl roke in se blazno zasmejal. »Antikrist je premagan,- je zakričal. Ko pa je zagledal Mihaela, se je zganil, oči so se mu zabliskale. »Ti, ti? ...« je kričal. »Ti — antikrist ... ti si tu?... Ali nisi zgoraj pri mini? Samo radi tebe sem zažgal...« Mihael je zakričal in stekel, blaznež pa za njim. »Jezus, mino je zažgal!... Nazaj!« je zakričal Mihael ker so hoteli drugi za njim. »Nazaj, sicer ste vrvico c b°m' 56 b°m m°gel ugasniti g°re5° Blaznež ga je prehitel. Zdelo se je. da ima hipoma moči velikana. Kot preganjana žival je tekel v hrib. - ™el le sopihal. Ko bi imel peruti! Mina prižgana! Mogoče bo že v prihodnjem trenutku zletela v Beseda Sokolada i« „, hikauska in 010 >« pomeni »ka. Doniovin» 1 imenu, voda m ikanska kaovo vodo«! kakaa je Mehika jejo ga kokos; imenuje mohikansko ali- pijačo 17. kokosa in a« «! n=,i čokoatl, od^ Beka Mi-sisippi, 0 lloj poplavi smo v zadnjem Času toliko brali, prine8e vsako leto 406 milijonov ton blata v Mehikanski zaliv. Ce bi iz lega blat, napravili trdno lelo, bi pokrivalo prostor dveh kvadratni!, kilometrov h pol in bi bilo 80 m visoko, Lindberffhov aeroplan, Imenuje »3 xJuh iz St Louisac. To je mesto v Severni Ameriki. Aeroplan ima razpetost 14 ffl in motor z 250 konjskimi silami. Za silo se lahko spusti dol na vodo, fe je mirna. Krila so lesena. Kabina aviatika ima samo en sedež in 6e zelo slabo vidi iz nje; moramo si pomagali z ogledali, da vidimo naorej. Največja hitrost aeroplana je 200 km; ker je bil pa poln bencina in olja, je dosegel samo hitrost 175 km na uro. Lindbergh je imel posebno srečo: veter od zadaj, zalogo bencina, izredno močne živce. Preča ali Ir.-ča je bilo poleg navadnega kamna prvo človeško metalno orodje oziroma strelivo. Kot oro/.je so jo prvič rabili v drugi punski vojni (218 do 202 pred Kr.). Reka Ren dela pri mestu Stehaffi au»f-n 115 m širok in 24 m visok slap. Slap ima 67.000 konjskih sil. Slap Niagara v Severni Ameriki ima 80 krni tako veliko mo', torej okoli 5 milijonov ?60.000 konjskili s!l Slap Viktorija v •1«®' Afriki je pr> Se fi do 7 krat močnejši kot Niagara. \se vodne sile JuaosV.vlje <*• ni jo na 3,500.000 KS: Fata pri Mariboru jih ima 4» tisoč, Zavrsnica na Gorenjskem 4500. Najboli t reče morj* je Rdeče m^rje. kojepa voda se segreje do 31 stopinj-Največja na suhem merjena vročina je pa znam 78 stopinj. Si težko tako vročino predstavljamo. Pi-to kolonije so ustanavljali stari Egipčan-1« sicer med črnci norfrarj6 Afrike. V letih 1100 050 pred Kristusom so ustanovili Feničam na zahodni obali Maroka, to 1 ob atlantskem obrez«, STO kolonij oziroma, M')8 rečeno, skladišč za bl.# Domačini so ji), poznejo popolnoma razdejali Morski som 'ma nanie- morsKi »i«" ,. T, sto luskin zobe v koM» bodičasta kož,, ga vang pred strupenimi Unfe veslavke, koje nar večn sovražnik jo som-klopčiče zvite strupene kače množinah po morju oko" zrak. In njegov očetovski prijatelj je tekel tja, da bi raztrgal vrvico ter rešil njega in vasi »Župnik Mihael!« je kričal z vso silo svojega glasit, »župnik Mihael! Nazaj!... Na — zaj!« Njegov glas je trepetal, od strahu mu je stal pot na čelu. O župniku ni bilo nobenega sledu, kot bi ga pogoltnila megla. »Gospod župnik!... Na — zaj!« Na mokrih tleh je Mihaelu spodrsnilo, zgrabil se je za grmovje in se pognal kvišku, hitel je dalje, vedno dalje in dalje... Tedaj — je zagledal župnika. Megla je postajala redkejša, prozornejša. Župnik je stal pokonci, z razprostrtimi rokami, kot pred nečem nepojmljivim, groznim... (Dalje prihodnjič.) Meh za smeh. Nekdo se je dal pri slikarju slikati. Seveda je bila slika zelo draga, kajti slikar je bil umetnik prve vrste. Bogataš je mrmral radi cene, slikar pa mu je rekel, naj kar pusti sliko, ako noče plačati. »Potem bo pa vam ostala, kako jo boste pa prodali, ako je jaz ne vzamem?« »Kakor hitro sliki dodam še rep, bo šla takoj v denar,« je odvrnil umetnik, nakar je bogatin hitro plačal in odšel. ♦ Po domačem prepirčku. On: »No, in sedaj boš pa najbrže rekla, da greš domov k materi?« Ona: »Kaj še, nisem tako neumna ne, pač pa grem ponjo, da bo ona sem prišla.« Nekdo je prišel k železnici vprašat za službo. Načelnik ga je vprašal, kam bi bil najraje prideljen. Ta pa je nekaj časa po-mišljal, nato pa povedal, da bi rad hodil okoli vagonov z onim, ki tolče s kladivom na kolesa in mu pomagal poslušati. * Katehet je razlagal otrokom v šoli, kako morajo vedno biti pošteni in pravični v življenju in ako bodo tako živeli, bodo kdaj dosegli zlato krono. »Da,« se je oglasil neki učenec, »moj oče so vedno pravični in zato imajo zlato krono.« »Zlato krono imajo,« se začudi katehet, »še nikoli nisem videl, da bi jo nosili.« »Ne na glavi, pač pa jo imajo na svoji denarnici utisnjeno.« »Moj oče imajo tudi zlato krono,« se oglasi trgovčeva hčerka,« in sicer na zobu v ustih.« * Starost mumije. »Koliko je stara ta mumija?« je vprašal obiskovalec slugo v muzeju. »5017 let,« je ta odgovoril. »Kako pa da veste to tako natančno?« »Ko sem v to službo stopil pred 17 leti, je bila mumija stara 5000 let, torej je sedaj stara 5017 let.« * Zacherlin. Motečnik je prišel v droge-rijo po prašek za bolhe. »Za koliko, za 30 ali za 50?« »Kaj za 30 in 50, več kot za tisoč.« • Dober svet. >Kaj vam vendar v glavo Pade, da tukaj pri pisalni mizi zaspite?« »Oprostite, gospod ravnatelj, otrok je vso noč tako kričal, da nisem mogel spati.« »Pa bi otroka seboj v pisarno prinesli.« * Brezsrčnost. On: »Slabi časi, kateri so nastopili, so tudi mene uničili. Omejiti se morava na najpotrebnejše, ako bova hotela zopet na vrhunec, delal bom, pa naj bo karkoli hoče, četudi umrjem. Povem ti, v desetih letih bodeš ali milijonarka ali pa vdova.« Ona: »Ali se ne da to oboje združi^ Zrelo seme. Gospa (ki je v parku videla paglavca cigareto kaditi): »Ali pa ve tvoja mama, da kadiš?« Paglavec: »Ali pa ve vaš soprog, da na ulici ogovarjate moške?« ♦ * * Vedoželjnost. Moric: »Oče?« Oče: »Kaj pa hočeš zopet? Vedno me motiš pri delu.« Moric: »Jaz bi le rad vedel, vsled česa je mrtvo morje umrlo?« * * Vf Nemogoče. »Kapljice, katere sem vam zapisal, vzemite vsak večer, preden greste spat.« »Nemogoče, gospod doktor, ker sem namreč nočni čuvaj.« * * * Slovnica. Učiteljica: »Kateri čas je to, jaz sem lepa?« Učenka: »Pretekli čas.« * * * Zgodnja ljubezen. »Vsako jutro, ko vstanem, je moja prva misel pri tebi, draga moja.« »Gašperinov Janez tudi pravi tako.« »Lahko da tudi reče, toda jaz pol ure prej vstanem kot on.« ^Domoljubov" Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica velja za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba" plačajo saino polovico, ako kupujejo kmet. potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov ozir. obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Mizarski vajenec HlaDCa Pridn0ga. nad se takoj sprejme. MATIJA PERKO, mizarska tvornica, Zg. Šiška, Celovška cesta I2l. za domača in gozdna dela sprejmem takoj proti izredno dobri plači. - Ponudbe pod „Poštno ležeče Begunje pri Cerknici št. 11. Kovaškega vajenca poštenih staršev sprejmem takoj. - KUHAR FRANC, kovač, p. Dol pri Ljubljani. Mizarskega vajenca poštenih staršev sprejmem takoj. — JOSIP ŠEPEC, mizarstvo, Lož pri Rakeku. llaiftnra 2a slaščičar-»"]«""> sko in medi- čarsko obrt, močnega, zdravega in poštenega sprejmem. Stanovanje in hrana v hiši. — E. STARY nasl., slaščičarna, Krško ob Savi. Koiarsftega vajenca sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. — JANEZ 2ABJEK, kolar Hrušica pri Ljubljani. Mizarskega vajenca Fant star 14 let, ki jo dovršil 5 razr. osnovno šolo, želi vstopiti kot učenecvk " priprl krščan- sprejmem. IVAN KUHAR, Vižmarje št. 69, Št. Vid nad Ljubljano. n»b|R ki zna samo-UBItlB' stojno kuhati dobro domačo hrano, se išče proti dobri plači. - Naslov pove uprava »Domoljuba" pod 5521. ski družini. Ponudbe na JOŽEF VRTACNIK, Sv. Jurij pod Kumom, p. Radeče pri Zid. m. Kovaškega vajenca Mizarskega vajenca poštenih staršev sprejmem takoj. . KOŽAR FRANC, kovač, Domžale št. 108. z vso oskrbo sprejme VIDMAR, Zg. Šiška 2. V Bodensko jezero teče reka Ren. Ce bo naslavljala toliko naplavin, kol jih donaša sedaj, bo napolnila jezero v 12.000 letih. Se torej ni trefca Se nič bati. Divja raca leže na leto 5 do 6 jajc, domače pa 70 do 80. Na tramvaju. V nekem polnem vozu cestne zeleznice jo sedela debela gospa ki je tehtala najmanj 120 kilogramov. Poleg nje pa je bil stisnjen suh časopisni razna-salec, ki je izgledal poleg nje kakor postrv poleg soma. Dama je opazila, da dve gospodični poleg nje stojita, vsled česar je na-hrulila fanta: »Zakaj pa ne vstaneš ter pustiš eno teh dveh gospodičen sesti?« »Pa vi vstanite, se bosta pa obe gospodični lahko vsedli,« je odgovoril dečko v splošno zabavo vseh potnikov. • • • Majhna porcija. Neki Bohinjec je jedel na kolodvorski restavraciji, toda dobil j« prav majhno porcijo, vsled česar se je pri natakarju pritožil. Ta pa ga je potolažil: »Pri nas zato dajemo male porcije, da ljudje ne zamude vlaka.« Edino najboljši jjva(nj ^jj jn p,etj|nj ^ „Dubied" stroji ter kolesa za rodbino, obrt in industrijo so le los. Peielinca tirilzner. Adler Najnižje cene! Tudi na obroke 1 LiubltanA blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija. t-- Mola žena in jaz sva Istega mnenja Id tudi VI boste strmeti, videči kako postaja Vaše lioe mladeuiSko sveže. Vaša koža gibka in baržuuasto mehka. In Vas lasje s svojim Izgledom vedno bolj vesele, če boste VI kakor tudi mi dnevno rabili: Fcllerjeva mila zdravja ln lepote z marko ,,Elsa" naj-plemenitejše kakovosti, vsebujejo medicinsko preizkušene dobro delujoče sestavine, ter niso torej Ie navadna toaletna mila. Poizkusite enkrat: Elsn-lllljlno mlečno milo. Kisa - rumen Jakovo milo, Elsa-gllcerlnsko milo, Elsa-boraksovo milo, Elsa-ka-tranovo milo, Elsa-inilo za britje In nikdar ne boste hoteli uporabljati druzega mila. - Za poizkus 5 kom. Elsa mila že z zavojnino in poštnino vred Din 52"—, Fcllerjeva prava bavkaška pomada za oliraz ln zaščito kože z marko .JSlsa", ona vam ohrani mladost in lo- §oto, vpije Be v kožo in jo dela mehko in baržunasto. trme! i boste, kako hitro Vam glnejo pege, mozolei, sojedcl, rdeča mesta ln gube na koli. Fellorjeva močna „Elsa" pomada za rut las zabra-njuje izpadanje las, prerano osivelost, odstranjuje prhlaj, dela krhke lase mehke, gibke in pospešuje rast las. Za poizkus 2 lončka ene aH po 1 lonček od obeh po-mad z zavojnino in poštnino vred Din 88'—, Te oene se razumejo lo, če se pošlje denar vnaprej, ker se proti povzetju zviša poštnina za 10"- Dih Naročila naslovite točno takole: EUflEN V. FELLER, lekarnar Dolnja Stublca, Eliilrg 16, Hrvatska. ——*.....11 J^T Ali se hočete temeljito osvoboditi protina in revmatizma? Revmatizem je grozovita, zelo razširjena bolezen, Iti ne prizanaša ne revnemu ne bogatemu, svoje žrtve išče v borni koči pa tudi v palačah. Zelo mnogotere so oblike, ki se v njih pojavlja ta bolezen, in prav pogosto niso boli, ki jim dajemo vsa druga imena, nič drugega kot revmatizem. Sedaj so bolečine v udih in sklepih, sedaj zopet otekli udje, sključene roke (n noge, tigan/e, zbadanje po raznih delih telesa, da celo slabe o(i so prav pogosto posledice revmatičnih in protinskih boli. Kakor pa je raznolika podoba, ki jo nudi ta bolezen, tako mnogostrau«ka so vsa mogoča in nemogoča sredstva, zdravila mešanice in mazila, ki se priporočajo trpečemu človeštvu. Največji del med njimi ne moro prav nič pomagati, kvečjemu prinese polajšanje za kratko dobo. Kar Vam tu priporočamo, je nekaj naravnega. Prinašamo Vam gotovo pomoči Naše zdravljenje je izborno in učinkuje našlo. Da si pridobimo prijateljev, smo se odločili, da bomo vsakomur, ki nam piše poslali popolnoma zastonj našo zanimivo, zelo poučno brošuro. Kogar torej mučijo bolečine, lotor se hoče na nagel način osvoboditi svojih bolezni brez vsake nevarnosti, naj piše še danes! August MSrzke, Berlin-Wilmersdori Bruchsalerstrasse 5, Abt. 303. Čadež & Brcar Ljubljana, Kolodvorska ulica 35 ima vedno na zalogi po konkurenčnih cenah poljedelske trijerje Ia gonilna jermena naravne in umetne mlinske kamne mlinske potrebščine HljcenejSe, a vendar dobro kupite samo pri JOSIP PETELIftC-U blizu Prešernovega spomenika ob vodi U LJUBLJANI potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje, tapetnike; žepne robce, nogavice, idežnike, nahrbtnike, palice, Solingen škarje, cepilne nože, nakit za oblek"?. Vsled smrti posestnika je naprodaj lepo vinagradno posestvo 88 oralov izmere, med tem 4 orale večinoma mladega, dobro redečega vinograda, 6 oralov feozda za sečnjo, veliki sadonosniki, prvovrstni travnik in njive, stiskalnica in ves potreben inventar. Hiša in gospodarska poslopja v najboljšem stanju. Posestvo je oddaljeno samo pol ure od postaje Poljčane ter leži ob progi in okrajni fcesti Poljane—Konjice—Zreče. Cena po dogovoru. Podrobna pojasnila daje: A. GRUNDNER, 'esDa industrija, nrnetnl mlin, ZREČE, Slovenija. Najboljši in najekonomičnejši ElcMromofoni iz znanih čeških tvornic Shodovih zavodov v Plzngu se nahajajo v velikosti '/4 KS do 30 KS stalno v naši zalogi v Ljubljani. Obrnite se na Civ. inž. M. A. $TEDI Uubllana, Seienburgova ? fei. 2900 (S e v e r o Nemški Lloyd) F. Misler Bremen Vzdržuje redni potniški promet v Južno in Severno Ameriko, Kanado ter vse prekomorske kraie, z najmodernejšimi nanovo zgrajenimi parobrodi. Pojasnila pri podzastopniku za Slovenijo: Jože Močan Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 36 Pisarna pri »Slovenija Transport". .....................................1.......................... REVMATIZEM! z zdravilom , r „ , „ ,. mALGA". Vsaki steklenici je priloženo točno navodilo o uporabi. Naslov Laboratorij wAtOA", SHM st i ass s iS ffi: JKAffffftiS nepoznam nikake utrujenosti ker vedno nosim Palma petel i ♦♦♦♦♦...........♦♦♦♦ BUKOVE GOZDE z visokim debelim drevjem kupim za posek. Po. nudbe z navedbo velikosti parcele in oddaljenosti od postaje na Ljubljana, poštni.predal 230, Brinje, fige" inllive dobite najceneje pri FRAN POGAČNIKU, Ljubljana, Dunajska cesta 36. Obžalujem in preklicujem vse, kar sem dnt 6. t. m, v gostilni v Šmartnem žaljivega govoril o gdč. Reziki Jerasovi, ker je vse neresnično in brez podlage. __štelan Presetnik. Neki premožen meščan je šel z ženo na letovišče, toda ne v šumna letoviška središča, pač pa na deželo, kjer je bil mir in nič prahu. Bila sta prav zadovoljna z vsem, le to jima ni ugajalo, ker je bil tik hiše svinjak. Letos je pa meščan kmetu pisal o tem in da bi rad zopet prišel. Kmet pa mu je odgovoril: »Odkar ste bili vi tukaj, nismo imeli pri nas nobenih prešita Le gotovo in kmalu pridite.« ★ V hotelu. Odhajajočemu gostu so predložili račun in takoj nato je ravnatelj hotela pozval k sebi natakarja: »Pa menda vendar nismo nič pozabili?« Natakar: »Ne, jaz mislim, da ne« »Čudno, čudno,« je zmajeval ravnatelj z glavo. »Jaz ga še sedaj slišim žvižgati.« ****** ozdravite za poštna naročila je: Sušak 12. Izdajatelj: Dr. Fran« Kulovee, JAVNA ZAHVALA. P. n Laboratorij „ALGA", Sušak 12. zliravilaaVAl!l!!l.vb m tudi J®?' da sem zadovoljen z vspehom vflscg« in no* Tat« t kor ?ora "zdravil svoj dolgoletni revmatizem n» roji iS uaSnnlrnU I'r'POTedujojo tudi moji »nanet in sosedi, in dobili boste iz uase okolice mnogo naročil. Cirkovce pri Progerskem. 12. januarja 1927. Vas pozdr&vlja Frane SafoSnlk. to nalhnffr.,7??- da ml P<>SUete takoj 25 steklenico ..Alga". ker Jo najboljši lek, ki smo ga tukaj uporabljali v velikim vspehom. Ljubno pri Celju, 8. januarja 1927. Spoštovanjem UrSula Kladntk. ***** Urednik: Fraar Zabref. Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Ce&