KRQNIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino letnik 23 št. 2 leto 1975 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23. letnik Ljubljana 1975 2. zvezek Alenka Nedog: Utrjevanje enotnosti pro- tifašističnih sil na Slovenskem ob snova- nju Društva prijateljev Sovjetske zveze leta 1940 — Stran 65 The Strengthening of the Unity of Anti-Fa- scist Forces in Slovenia at the Time of the Esta- blishment of the Association of Friends ol So- viet Union in 1940 Ferdo Gestrin: Piranska popotovanja v 15. stoletju — Stran 74 Pilgrimages from Piran in the 15th Century Branko Reisp: Tiskarna Janeza Mandelca in leta 1578 tiskana pesem o zmagi Ivana Ferenbergerja nad Turki — Stran 81 The Printing Office by Janez Mandelc, and the Poem about Victory of Ivan Ferenberger Over the Turks, Printed in 1578 Janez Höfler: O nekaterih slovenskih skla- dateljih 16. stoletja — Stran 87 About Some Slovene Composers of the 16th Century Jože Šorn: Jožef Mrak kot geodet in risar — Stran 94 Jožef Mrak as a Surveyor and Draftsman Leopold Rijavec: Ljubljanske bolnišnice — Stran 101 The Hospitals in Ljubljana Janko Pleterski: Avstrija in Slovenci leta 1912—1913 — Stran 110 Austria and Slovenes in the Years 1912—1913 Iz starih fotografskih albumov — Stran 121 Photos from old albums Delo naših zavodov in društev — Stran 124 Notes on the activity of our institutes and asso- ciations Nove publikacije — Stran 125 New publications Na ovitku: Spomenik NOB v Kamniku Ureja uredniški odbor. Glavni urednik Olga Janša-Zorn. Odgovorni urednik Jože Žontar Izdaja in zalaga Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za krajevno zgodovino — Predstavnik Majda Kunaver — Tisk tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani — Uredništvo In uprava v Ljubljani, Mestni trg 27/III — Tekoči račun S0101-678-474&'3 — Letna naročnina 50 din posamezna številka 20 din UTRJEVANJE ENOTNOSTI PROTIFAŠISTIČNIH SIL NA SLOVENSKEM OB SNOVANJU DRUŠTVA PRIJATELJEV SOVJETSKE ZVEZE LETA 1940 ALENKA NEDOG Zbiranje, povezovanje in združevanje prc^ tifašiističnih demokratičnih sil na Sloven- skem, ki so ga na ljudskofrontni osnovi po- biidili komunisti leta 1935, je od takrat da- lje teklo nepretrgano do okupadije. Imelo je svoja krizna obdobja irt vzpone, nastopalo pa pod različnimi imeni: Slovensko ljudsko gibanje, Kmečko-delavsko gibanje, Sloven- ska ljudska fronta, leta 1939 Zveza delovne- ga ljudstva. Ze od vsega začetka so pri na- stajanju ljudske fronte na Slovenskem šla prizadevanja za tem, da bi se hkrati z dogo- varjanjem med predstavniki različnih poli- tičnih skupin za skupne programe in nasto- pe razvijalo tudi množično Ijiudsko gibanje na terenu. In če ugotavljamo kontinuiteto med predvojnim Ijudskofrontnim zbiranjem in Osvobodilno fronto leta 1941, lahko reče- mo, da jo je zagotovila predvsem njegova množična podlaga. Najrazličnejše Ijudsko- frontne akcije od demonstracij), zborovanj, zletov do stavk so bile pomembne predvsem zato, iker so krepile idejo sodelovanja, enot- nosti in skupnega boja. Bolj kakor skupin- sko sodelovanje v vrhu, kjer so bile težnje po majorizadji in hkrati strah pred njo mno- gokrat močnejše kakor želja po^ skupnem nastopanju, je bila pomembna protifašiisti- čna misel, prenikajoča v vse plasti slovenske družbe in narodna zavest, ki ja( je utrjevalo narodnoobrambno gibanje. Čimbolj je pre- tila nevarnost napada na Jugoslavijo, tembolj je V delovnih ljudeh in tudi v delu meščanst- va postajala narodna zavest pomembnejša pri političnih odločitvah kakor pa strankarska ali svetovnonazorska pripadnost. Komunisti so, sledeč narodnemu programu, ki so ga sprejeli na ustanovnem kongresu KPS v ob- liki manifesta, postavljali v ljudskofrontne programe poleg boja zoper fašizem, za mir, demokratične svoboščine in socialno pravič- nost tudi boj za rešitev slovenskega narod- nega vprašanja. To jim jp odpiralo velike možnosti za zbirianje množic in ||politličniih skupin, ki so izražale enake težnje, saj se je prav na tem vprašanju odvijala diferencia- cija v slovenskem političnem in strankar- skem življenju. V zadnjem letu pred začetkom vojine v Jugoslaviji je bilo gibanje za ustanovitev Društva iprijateljev Sovjetske zveze najbolj učinkovita oblika povezovanja slovenskih 66 KRONIICA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 patriotičnih sil, ki so spričo dejstva, da Se je napad na Jugoslavijo kazal že za neizbežne- ga, težile k združitvi zaradi obrambe domo- vine. Dva momenta sta odločilno pogojevala uspešnost te oblike povezovanja. Dne 11. ma- ja 1940 je bil sklenjen med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo trgovinski sporazum, 21. ju- nija pa so bili vzpostavljeni tudi diplomat- ski stiki med državama. To dejstvo je doka- zovalo, da tudi jugoslovanski režim ne more več povsem ignorirati vlogo in pomen Sov- jetske zveze. Še pomembnejša pa je bi[la perspektiva, ki jo je ob tem dogodku naka- zal Boris Kidrič v Sodobnosti: »Jugoslovan- ski odnosi do Vzhoda so doživeli preokret, ki je izzval v svetu precejšnje začudenje, saj je potreboval 20 let za svojo realizacijo. Na- daljnji razvoj tega preokreta pa je brez dvo- ma odvisen od številnih prikritih in očitnih čJniteljev, vendar ga lahko determinira sa- ma ljudska tvornost v naši nevtralnostni po- litiki. Daj je taka tvornost izredno potrebna, dokazujejo pomisleki, ki niso ostali samo pa- sivni in ki imajo tudi svojp točno opredelje- no socialno podlago. Jugoslavija in sloven- si narod doživljata svoje kritične momente. Kako jih bomo preživeli, je odvisno samo od nadaljnjega razvoja v našem preobratu.'« Z normalizacijo odnosov med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo jp nastala možnost za javmo popularizacijo Sbvjetske zveze ttned vsemi plastmi slovenskega ljudstva. Dopis- nik Pressbiroja je takrat poročal iz Ljublja- ne, da je po sklenitvi trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo postala akcija komunistov mnogo bolj intenzivna. V posebnem biltenu Komunikeju, ki je začel takrat izhajati, so zahtevali, da Jugoslavija popolnoma veže svojo usodo s Sovjeti in da sklene z njimi pogodbo o vzajemni medse- bojni pomoči. »V oči pada tudi, da so .se vse bolj začeli javljati letaki, namenjeni special- no oficirjem in vojakom. Drug, še odločilnejši moment za spremi- njanje odnosov v političnem življenju, pa je bilo stanje na zahodni fronti. Po porazu Francije in zasedbi Belgije, Nizozemske, Dan- ske in Norveške ter umiku Anglije na ob- rambne položaje otoka je postajalo vse bolj jasno, da se Nemčija začenja obračati proti vzhodu. S tem so se kristalizirali tudi reak- cionarni cilji Nemčije in vse bolj jasno se je cčrtaval osvobodilni značaj druge svetovne vojne na strani protihitlerjevskih držav. Za zunanjepolitično naslonitev Jugoslavije se je v tem trenutku kazala za edino stvarno silo Sovjetska zveza in zato je pomenilo udarjati po njej, to edino možnost izgubljati. S tem, da je os Rim—Berlin postala gospodar za- hodnoevropskega položaja, je propadla tudi koncepcija meščanskih g'rupacij za naslonitev Jugoslavije na zahodne države, ki je bUa hkrati tudi protisovjetska in protiikomuni- stična orientacija. Komunisti so takrat lahko nastopili z argumentom, da »če bi bila orientacija na zapadni imperializem postala dejstvu j oča resnica, bi danes slovenski na- rod nosttl na svojih plečih usodo, kakršno nosijo norveški, danski, holandski, belgijski in končno tudi sam francoski narod. Orien- tacija na zapadni imperializem se j|e torej v danem položaju izkazala za škodljivo, ob- jektivno protislovensko, nasprotno pa se je želja po prijateljstvu z Vzhodom izkazala kot koristna slovenska orientacija.«' Toda hkrati s tem je komunistična stranka zaradi nevarnosti napada, ki je znova neposredno zagrozila jugoslovanskim narodom po faši- stičnih državah, vse bolj naglašala potrebo po združitvi narodnih stil zaradi obrambe do- movine. V izjavi po padcu Francije je CK KPJ ugotovil preobrat v zunanji politiki j|U- goslovanskega režima in nekaterih meščan- skih strank, ki so od poveličevanja zahodnih demokracij prešla na poveličevanje korpo- rativnega sistema fašistične Italije in naci- stične Nemčije, od navezave na zahodne im- perialistične države do prilizovanja imperia- lističnima silama Nemčije in Italije. Vse, ki SC' proti temu, da bi se Jugoslavija vpregla v reakcionarni totalitarni sistem, je pozivala, naj se združijp v boju za svoj obstanek.'' V posebnem komunikeju je centralni komite glavno krivdo za poraz Francije naprtil vo- diteljem münchenske politike, ki so na znot- raj razbili ljudsko fronto, prepovedali komu- nistično stranko in izvajali nasilje nad de- lavci.' Problem krivde za francoski poraz je takrat polnil vrste slovenskega tiska najraz- ličnejših smeri. Kidrič jp odgovoril predvsem tistim, ki so videli glavni vzrok poraza v ljudski fronti, ki da je državo pripeljala v gospodarski in politični kaos. »Ce se že govori o krivdi ljudske fronte, potem je njena kriv- da v tem, da je dopustila francoski finančni oligarhiji, da jo je razbila na znotraj. Kriv- da francoske ljudsike fronte kot družbenega pojava je tragična krivda. Obstaja v tem, da francoska ljudska fronta ni šla za svojo notranjo logiko, temveč da je izgubila zagon, preden je privedla svoje množice do odločil- nih dejanj, ob katerih se začne najdoslednej- ši razred pripravljati na 'dviganje sveta na njegovih tečajih'«« S tem je Kidrič utemeljil politiko ljudske fronte kot taktiko komu- nistične stranke na poti k revolucionarni spremembi družbe. Hkrati pa je na temelju KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 67 francoskih izkušenj pokazal, kako naj bi se nadalje razvijalo ljudskofrontno gibanje pri nas če naj bi vzdržalo vse večji pritisk Ikon- servativnega buržoazne-ga klerikalnega tabo- ra in se uspešno zoperstavilo nevarnosti na- pada fašističnih držav na Jugoslavijo. Centralni komite KPS je v letaku ob pad- cu Francijp jasno nakazal, da Jugoslavija in z njo tudi Slovenci stoje pred naslednjo al- ternativo': ali odvisnost od italijanske O'zi- roma nemške fašistične države ali pa neod- visnost s pomočjo naslonitve na Sovjetsko zvezo. Zato je terjal, da se delovnim množi- cam vztrajno pojasnjujte velika vloga Sov- jetske zveze in vsebina njene mirovne lin na- cionalne politike, hkrati pa tudi namene ita- lijanskega in nemškega imperializma na Bal- kanu. Hkrati s tem pa je treba tudi »raz- krinkati premišljeno širjenje laži, da sta hit- lerizem in boljševizem eno in isto. Razviti akcijo solidarnosti z zatiranimi narodi-fran- coskim, češkim, poljskim, slovaškim, avstrij- skim, albanskim in drugim, ki so jih zavo- jevali nemški in italijanski zavojevalci, raz- bijati delo tujih agentov in pete kolone v Jugoslaviji. Okrepiti boJi za demokratične pravice narodov Jugoslavije, za ljudsko vla- do in najtesnejšo naslonitev na SZ v skup- nosti z ositalimi balkanskimi narodi.«' Vse bolj se je začela naglašati tudi nujnost boja proti peti koloni, ki je imela namen razbiti Jugoslavijo na znotraj in jo pripraviti za plen italijanskih in nemških osvajačev.^ Na takšni osnovi se je začelo poleti 1940 novo združevanje rodoljubnih, demokra- tičnih sil, ki ga je pobudila in vodila komu- nistična stranka v okviru gibanja za ustano- vitev Društva prijateljev Sovjetske zveze. Zamišljena je bila kot akcija, ki naj pokaže novo perspektivo nacionalne rešitve v trenut- ku, ko se je zrušila Francija in ko na zahodu ni bilo nobene kontinentalne fronte več." Os- rednja osebnost tega gibanja, za katerega so želeli pridobiti najprej ugledne slovenske kul- turne, znanstvene in javne delavce je bil Bo- Kidrič." Josip Vidmar" se spominja, da sta se ogla- sila pri njem Boris Kidrič in Boris Ziherl in želela z njim naprej razčistiti vprašanje, če je voljan sodelovati s komunisti. Ko je pri- trdilno odgovoril, sta mu sporočila o namera- vani akciji za ustanovitev Društva prijiateljev Sovjetske zveze in za množično nabiranje podpisnikov za to društvo. Vidmar je postal eden izmed prvih podpisnikov za to društvo in pridobil še kakega izmed podpisnikov in predlagateljev ter se udeleževal sej priprav- ljalnega odbora, sestavljenega iz komunistov, sokolov, krščanskih socialistov in kulturnih delavcev.'^ Priprave so se začele konec junija in do srede julija je bil že sestavljen od- bor, ki je predložil banski upravi društvena pravila s prošnjo za dovoljenje za ustano- vitev Društva prijateljev Sovjetske zveze za dravsko banovino. Jutro je 16. julija 1940 poročalo o ustanovitvi takšnega društva v Zagrebu s pripombo, da je podpredsednik vlade dr. V. Maček že dal tudi dovoljenje zanj. Predsednik pripravljalnega odbora je bil kipar Antun Avgustinčic. Hrvatska Stra- ža je takoj reagirala na to poročilo in za- nikala Jutrovo informacijo, da je društvo v Zagrebu dobilo dovoljenje oblasti. »Ako Jutro sodi, da je Društva prijateljev Sovjet- ske zveze nekaj posebno dobrega in potreb- nega, naj započne akcijo za to v Lj|Ubljani, nas pa naj pusti pri miru.«*^ O tem je poročal tudi nemški konzulat v Ljubljani. Jutro je označil za simpatizerja komunistov in Sovjet- ske zveze, ker je »simpatično poročalo o usta- novitvi tovrstnega društva v Zagrebuj, ki naj bi obnovilo kulturne zveze med Rusijp in Hrvatsko, ki so bile po revoluciji pretrgane.« Nasprotno pa je klerikalni list Slovenec, naj- ostrejši nasprotnik komunizma, zavzel do ustanovitve društva zelo ostro stališče.*^ O vloženi prijavi za ustanovitev Društva prijateljev Sovjetske zveze za dravsiko bano- vino na bansko upravo sta prva poročala Jut- ro in Večemik, ki sta navedla tudi večj(i del glavnih podpisnikov prijave." Zal se prijava za ustanovitev društva in predložena pravila niso ohranila. Med prijavitelji društva so bili znani kulturni in znanstveni delavci zlasti iz kroga Sodobnosti, ki jim oblastni organi niso mogli politično ničesar očitati in zato tudi akciji ne pripisati komunističnega zna- čaja. Kljub takšni sestavi podpisnikov pri- jave j|ih je klerikalni tisk ožigosal »za pri- jateljje rdečega imperializma v Sloveniji« Namen tega društva naj bi po pisanju Slo- venskega doma bil »razkrajati narodno skup- nost, slabiti obrambno sposobnost proti tu- jim zavojevalcem ter pripravljati tla in du- hove za neposredno podjarmljenje malih na- rodov rdečemu imperializmu.« Društva niso mogli enostavno razglasiti za komunistič- nega, kakor so storili leto dni prej z Zve- zo delovnega ljudstva, zato so se zatekli k drugačni taktiki; »V odbore teh zakonitih us- tanov z marksistično propagando pod nedolž- nim imenom nikdar ne gredo splošno zna- ni komunisti in pravi voditelji, temveč dobe zanje razne koristoljubne, kulturne in salon- ske marksiste s čimbolj zvenečima imeni. Po- sebno radi imajo lahkoverne osebnosti, ki so 68 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 znane po svojih simpatijah za bivšo Rusijo, za slavjanstvo itd., ali pa imajo otroke komu- niste, ki znajo ljubeče očete tako uspešno pre- obračati:« Dalje člankar ugotavlja, da sloi predlogi za ustanovitev Društva prišli takoj po obisku raznih sovjetskih osebnosti v Ju- goslaviji, dasjravno je bilo v sporazumu med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo sklenjeno, da se drzaw ne bosta mešali v notranje zade- ve druga drugi. Slovenski javnosti so pod- pisnike prijave društva predstavili — neka- tere s tendenčnimi opombami — takole: 1. Ivan Hribar—bivši kr. namestnik za Slovenijo, bivši kr. poslanik, bivši kr. sena- tor, prvi preds. odbora za postavitev spome- nika pok. kr. Aleksandru, na katerega so ko- munisti leta 1921 delali atentat. 2. Dr. Franc Kidrič, profesor na vseučili- šču, član akademije. 3. Dr. Franc Šturm, profesor na vseučili- šču, sotrudnik Ljubljanskega zvona, profesor francoščine, doslej eden najvidnejših zastop- nikov vseh vrst stikov s Francijo. 4. Dr. Franc Zwitter, docent na vseučili- šču, sotrudnik Sodobnosti. 5. L. M. Škerjanec, skladatelj) »Zedinje- nja«, glasbeni poročevalec Jutra. 6. Sla.vko Osterc, skladatelj. 7. Vladimir Levstik, pisatelj, sotrudnik Ljubljanskega zvona, član uredništva Jutra, bivši Orjunaš, pisec fašistično nastrojenega romana Dejanje. 8. Fran Albrecht, tajnik medicinske in teo- loške fakultete, bivši urednik Ljubljanskega zvona in soustanovitelj in sotrudnik Sodob- nosti. 9. Josip Vidmar, dramaturg, soustanovitelj in vodilni sotrudnik Sodobnosti, nekdaj stra- stni borilec proti sleherni zlasti idealistični tendenci v slovenski književnosti, zagrizeni zagovornik popolne in najčilstejše umet- niške in osebne svobode proti vsem duhov- nim, socialnim in političnim dogmam. Pred nedavnim je poslal z vso strastjo svoje vzvišene svobodoumnosti v pekel naš list, ker si je drznil sumiti v to svobodnost ter na- čelo nepristranosti in je g. Vidmarju pri po- deljevanju mestnih knjižnih nagrad opomnil, da izkazuje navzlic nazovitolerantnim nače- lom levičarskim delom in levičarskim piscem vidno naklonjenost.15 10. Stane Vidmar, kapitalist in veleindustri- jalec v dežnikarski panogi, bivši starosta in ugledni član Sokola I. na Taboru, bivši vo- ditelj bojicvnikov itd. 11. Dr. Igo Gruden, odvetnik, pesnik, so- trudnik Ljubljanskega zvona. Sodobnosti in Jutra, avtor številnih rodoljubnih pesmi, na- našajočih se na rojake, imetnik več nagrad. 12. Dr. ing. Črtomir Nagode. 13. Niko Stritof, dirigent v gledališču.'" Med podpisniki prijave ni bilo predstavni- kov krščanskih socialistov in sokolov; ti so v pripravljalnem odboru za Društvo sode- levali s komunisti, ki iz razumljivih razlogov tudi niso bili med podpisniki. Tako je zraven odbora, ki j,e prijavljal pravila, obstajal še delovni akcijski odbor, v katerem so sodelo- vali predstavniki že omenjenih skupin. Ponovno zbližanje krščanskih soci|ali!stov s komunisti in njihov pristop k društvu, je bil povsem razumljiv glede na njihovo sta- lišče, ki so ga zastopali tudi v času tako ime- novane »krize zavezništva«. To je bilo tak- rat, ko je po sovjetsko-nemškem paktu in za- četku svetovne vojne Kominterna opustila svojo politiko Ijudsko-frontnega zbiranja protifašistčinih sil in znova naglašala raz- redni boj zlasti v vojskujočih se imperialis- tičnih državah. Konec leta 1939 in v prvi polovici 1940 se je to kazalo tudi v politiki KPJ, zlasti pa v odnosu komunistov do svo- jih dotedanjih ljudskofrontnih zaveznikov. Ti pa so se zaradi omenjenih dogodkov tudi sami odvračali od komunistov. Delavska pra- vica, glasilo Jugoslovanske strokovne zveze, je 1. januarja 1940 na primer zapisala, da so »kratkovidni in majhni računi tistih, ki vi- dijo rešitev slovenskega naroda v zmagi ene- ga ali drugega vojskujočega se tabora. Zgre- šeni so računi na zmago demokracij tistih, ki mislijo, da bo s tem samo po sebi rešeno tudi slovenske vprašanje. Vidimo rešitev slo- venskega vprašanja, tesno povezanega z re- šitvijo socialnih vprašanj pri nas in v Evro- pi.« Kako je prišlo do sodelovanja skupine krščanskih socialistov v Društvu navaja v svojih spominih Tone Fajfar. »Ker je \es razvoj v državi takrat jasno kazal, da divi- mo v fašizem in da je nujno potreben eno- ten nastop delavstva, smo začeli spomladi 1940 iskati stike s KP z namenom, da bi ji ponudili sodelovanje. To odločitev je sprejela konferenca vodilnih lj|Udi iz JSZ na dveh se- stankih v Laškem.«*' Ker so sprevideli, da ni mogoče več omahovati, so odločno zavrgli mi- sel o kakršnemkoli kompromisu z uradno klerikalno politiko in sklenili o tem obve- stiti vodstvo komunistične stranke ter ponu- diti sodelovanje na vseh področjih javnega življenja. Na sestanku s Kidričem je ta zasto- pniJkom krščanskosocialistične skupine pove- dal, da je najvažnejša trenutna politična ak- cija prizadevanje za ustanovitev Društva pri- jateljev Sovjetske zveze. Povabil jih je, naj pošljejo v društveni odbor svoje zastopnike, predvsem pa naj podpirajo organiziranje KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 69 društva po delavskih revirjih. Prav tako naj podprejo ustanavljanje odborov Delovske enotnosti po tovarnah, ki naj povezujejo de- lavce različnih strokovnih organizacij v eno- ter boj.'^ Da ni bilo nikogar od te skupine med pod- pisniki prijave je verjetno iskati vzrok v dej- stvu, da so bili zaradi ostrega spora in dokon- čnega obračuna, ki so ga opravili prav v tem času s klerikalnim vodstvom, že preveč kom- promitirani in v javnosti že prikazovani kot filokomimisti. Fajfar je stopil v društvo sku- paj s Tonetom Marinčkom kot član JSZ, po- zneje pa sta po njegovi izjavi pristopila še Edvard Kocbek in Jože Zemljak kot dejanjev- ca.i" Pripravljalnemu odboru društva so se pri- družili tudi predstavniki leve skupine v so- kolu z Jožetom Rusom in Pranjem Lubejem Skupina z izrazito narodnoobrambo in narod- no orientacijo se je oblikovala zlasti od leta 1938 dalje, ko je načelstvo ljubljanske župe sokola nastopilo proti izkoriščanju proslave 20. letnice Jugoslavije v režimske namene. Odziv med članstvom v Sloveniji je bil tako velik, da je bila proslava odpovedana. Zato pa je bilo vodstvo ljubljanske župe pod pri- tiskom režima odstavljeno. Kljub temu je de- lovalo naprej in se tako izoblikovalo v samo- stojno demokratično levo skupino v sokolu, ki je imela za seboj številno članstvo. Do ne- posrednih stikov s komunisti so prišli prav prek Društva prijateljev Sovjetske zveze. Odbor društva je imel svoje redne poUe- galne sestanke v gostilni pri Sokolu, v Zvez- di, v hotelu Štrukelj, kjer je bila jeseni- 1940 tudi širša konferenca prijateljev Sovjetske zveze, v uredništvu Sodobnosti, pri Blazniku in drugod.-' Ker banska uprava ni odobrila društvenih pravil in s tem njegovega delovanja na pod- ročju dravske banovine, se je po vsej Slove- niji razvila široka akcija za zbiranje podpi- sov za ustanovitev Društva. Žal niso ohranje- ni dokumenti niti časopisna poročila, iz ka- terih bi lahko prikazali, kako široko je bila ta akcija razprostranjena, kakšno je bilo vzdušje med ljudmi, skratka, kako je ta ak- cija, v kateri so zbrali okrog 20.000 podpfeov, potekala. Da je zajela širše predele Slovenije, nam priča tudi okrožnica okrajnega glavar- ja v Celju z dne 3. avgusta 1940 vsem žan- darmerijskem postajam, ki pa se je ohranila le v nemškem prevodu. Okrajini glavar v njej sporoča, da v nekaterih področjih Slovenije zbirajo v večjem obsegu podpise za pristop k Društvu prijateljev Sovjetske zveze oziroma k njegovim pododborom v dravski banovini. »Ker pa to društvo še ni ustanovljeno in pote- ka ta akcija izključno od levo orientirani)! ali komunističnih oseb, poročajte, prosim, ta- koj, če je tudi na vašem območju sledilo to zbiranje podpisov.« V pozitivnem primeru naj bi žandarmarijske postaje p>odpise zap- lenile in poročale o podpisnikih, o njihovih političnih stališčih, kakor tudi o njihovem političnem zadržanjiu.^^ Drug tak dokument, ki izpričuje, da je ak- cija zajela tudi podeželje, je poročilo držav- nega tožilca iz Novega mesta z dne 12. av- gusta 1940 višjemu državnemu tožilstvu v Ljubljani. Orožniška postaja v Črnomlju je namreč 8. avgusta 1940 ovadila Jožeta Fleka, posestnika in mlinarja iz Črnomlja, Milana Musica, posestnika s Tanče gore dn Milana Šimca, mizarja iz Črnomlja, da so 4. av- gusta po Tančni gori in Črnomlju zbirali podpise za pristop k Društvu prijateljev Sov- jetske zveze in so pole z nabranimi podpisi še istega dne poslali pripravljalnemu odboru za ustanovitev društva v Ljubljano. Vendar državni tožilec v dejanju ovadenih ni spoz- nal kaznivega dejanja po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi, zato je spis odstopil okrajnemu sodišču v Črnomlju. primerjave datumov obeh dokumentov izha- ja, da so morala biti poslana takšna navodila, kakor jih je poslal okrajpi glavar v Celju, iz banovinske uprave vsem srezom in glavar- stvom. Sklep državnega tožilstva pa nam hkrati tudi pokaže takratno razpoloženje v samih pravosodnih organih, ki takšne in po dobnih akcij niso imeli za nezakonite, kai' v tistem času ni bil več izjemen pojav.^" Po- ročilo nemškega konzulata omenja takšno ak- cijo za pristop k Društvu prijateljev SZ tudi v Kočevju.^' O akciji za Društvo prijateljev Sovjetske zveze je poročal tudi drugi oddelek banske uprave v svojem rednem letnem poročilu mi- nistrstvu za notranje zadeve v Beogradu: »Izrabljajoč rusofilska nagnenja, ki obstajajo ponekod med inteligenco, so komunisti in- scenirali močno propagando ob ustanavljanju Društva prijateljev Sovjetske zveze, katere- ga ustanovitev je bila prepovedana. Snova- telji tega društva so bili vidni delavci z biv- šim senatorjem Ivanom Hribarjem na čelu, univerzitetni profesorji, znani umetniki dn pisatelji. To akcijo so komunisti spretno iz- rabili na ta način, da so na vsem področju dravske banovine nabirali podpise za pristop k društvu in pozivali svoje člane k agitaciji za navedeno društvo. Eden izmed vodilnih komunistov je v svojem govoru pred delavci celo izjavil, da pomeni zbiranje podpisov ple- biscit za stvar komunizma. Zbranih je bilo več tisoč podpisov, ki so jih zbiralci poslali 70 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 ustanoviteljem, deloma tudi drugim vodilnim levičarjem v Ljubljjani, ki so blizu priprav- Ijalnem.u odboru. Dasi so bili med zbiralci podpisov skoraj izključno le znani komunisti, je med podpisniki veliko oseb, ki se ne morejo prištevati h komunistom. Zbiranje podpisov je potekalo zlasti med delavstvom in drugi- mi slabo situiranimi sloji.«^« Ko so bili podpisani zbrani, je pripravljal- ni odbor poveril Josipa Vidmarja, da obišče sovjetskega veleposlanika v Beogradu, ga ob- vesti o akciji, in če je mogoče dobi od njega tudi kolikor toliko jasno tolmačenje nekaterih političnih dogodkov. Predvsem je želel zvede- ti, ali je bila v dogovoru med Hitlerjem in Stalinom kakšna razdelitev interesnih sfer, ki bi eventualno zadevala tudi Jugoslavijo, kar pa je veleposlanik odločno zanikal. Sovjetsko poslaništvo je Vidmar kot predstavnik pri- pravljalnega odbora obiskal trikrat. Na dru- gem obisku je skupaj z dr. Damjano Bebler- jevo, prof. Francem Sturmom in Božom Bor- štnikom decembra 1940 prinesel v po- slaništvo in izročil skrinjico s 17.843 podpisi." Zraven podpisov je izročil tudi listino, v kateri je bilo nazna- njeno, da so se po vzpostavitvi diplomatskih stikov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo »začela v popolnem soglasju z razpoloženjem ljudstva v I-jubljiani pripravljalna dela za ustanovitev Društva prijateljev SZ. Kratka časopisna vest o tem je razgibala vse sloje slo- venskega naroda — delavci, kmetje, obrtniki, delovna intelegenca, uradniki, vsi so sponta- no začeli podpisovati pristopne izjave za dru- štvo prijateljev SZ. Podpise pošiljamo kot izraz prijateljskih in bratskih čustev sloven- skega naroda do narodov Sovjetske zveze«-" Tretji obisk na sovjetskem poslaništvu je Vidmar imel še zadnji dan pred napa- dom na Jugoslavijo, ko se je v Beogradu mu- dil predvsem zato, da bi pri ministrih nove vlade, nastale po marčnem puču, interveni- ral za dovoljenje za ustanovitev Društva pri- jateljev SZ v Ljubljani. Obiskati je utegnil le ministra Milana Grola.^« Pripravljalni odbor je kljub temu, di ni dobil dovoljenja za delovanje društva, razvU. živahno, predvsem propagandno dejavnost za populariziranje Sovjetske zveze.'" Leta 1940 je izšlo precej brošur o Sovjet- ski zvezi, kakor na primer: Razgledi po Sov- jetski zvezi, Stanka Dornika (B. Ziherl) O Sovjetsld zvezi, Sattlerja Spoznavajmo Sov- jetsko zvezo in Industrija Sovjetske zveze. Številne sestavke o tem so prinašale tudi re- vije, zlasti Sodobnost, Dejanje, Obzorja, Mi- sel in delo, ki so posebno pozornost posveti- li zunanji politiki Sovjetske zveze. Policijia je v tem letu zaznamovala številne letake po vsej Sloveniji z gesli za Sovjetsko zvezo.^' Tudi že omenjeno poročilo nemškega kon- zulata v Ljubljani navaja, da se letaki s pro- sovjetskimi g'esli razdeljujejo v vse večji meri po vsej Sloveniji. To dokazuje, da so komunisti zelo vneti na delu in da so pridobili številne prijatelje in pristaše za Sovjetsko zvezo. Poročevalec se sprašuje, ali se ta dejav- nost razvija v sporazumu ali celo po navodilih moskovske vlade, česar pa seveda ne more ugotoviti.32 Da se je razpoloženje simpatij za Sovjetsko zvezo prek akcije za Društvo vse bolj širilo, nam izpričuje celo pisanje kleri- kalnega Domoljuba, ki je avgusta 1940 pisal — sicer v značilnem prouboljševiškem žar- gonu—, da iz cele Slovenije prihajajo poroči- la, kako ljudje deklamirajo o matjuški Rusiji in vseslovanstvu. Po tovarnah hodijo »inter- nacionalistični agenti«, ki slovensko delav- stvo prepričujejo, da je »ruski boljševizem tam za delavne stanove ustvaril vzor, po ka- terem bi morali tudi slovensiki delavci hrepe- neti.« Tisti, ki zbirajo podpise za Društvo pri- jateljev Sovjetske zveze pa po besedah Do- moljuba niso več v društvu slovenskega na- roda, »ker so se po svoji preteklosti in po svoji miselnosti sami iz njega izključili.« Hkrati opozarja poštene in verne Slovence, da jim v društvu prijateljev »boljševiške Sov- jetije« ni mesta.'* Veliko vlogo pri popularizaciji Sovjetske zveze so imeli tudi sovjetski filmi, ki so jih začeli po vzpostavitvi stikov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo redno predvajati. Na pred- stavah filmov Peter Veliki, Minjin in Požar- sM, Volga, Volga, so študentje manifesti- rali za Sovjetsko zvezo, pri čemer je prišlo tudi do medsebojnih spopadov s klerofa- šističnimi Stražarji. Slovenec je takrat ogor- čeno poročal, da je film postal sredstvo pro- pagande in demonstracij. »Tako smo doživeli, da so imeli filmi v Ljubljani čisto drugo občinstvo kot sicer. Doživeli smo, da so bile vstopnice razprodane. Ko pa je film pred navdušeno in zaverovano publiko razvijal svoje propagandne misli, je 'po dvorani zado- nel navdušen aplavz.«''' Tedanjie razpoloženje med ljudmi prikazuje še neki drug sestavek v zvezi s sovjetskimi filmi: »Ce bi bil ta film petdesetodstotno boljši, kakor je, in če bi bil izdelan recimo v Ameriki aU Nemčiji, bi ga občinstvd takoj odklonilo. Da se to ni zgodilo, so razlogi drugod.. .«'^ Proti pred- vajanju sovjetskih filmov kot boljševiški pro- pagandi jie ostro nastopila tudi Revija Kato- liške akcije. Najprej je ugotovila, da je »z začetkom rednih diplomatskih stikov med Ju- goslavijo in Sovjetsko zvezo močno oživela KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 71 tudi komunistična propaganda. Ta propagan- da je poleg stvarnih dobila; tudi zakonite možnosti pod krinko kulturnega sodelovanja in medsebojnega spoznavanja, za katero da- jejo možnost sporazumi sklenjeni v Moskvi.« Glede filmov pa pravi: »Doživeli smo popla- vo sovjetskih filmov. Ti filmi špekulirajo na slovenski čustveni mitos, ki ni še premagan in ki ga navzlic jasnim spoznanjem o seda- nji Rusiji goji tudi tako imenovani napredni tabor v svojem tisku, oprijemajoč se vsake, tudi strupene bilke pri svojem boju ^a' poli- tični obstanek in v prizadevanju za oblastjo.« O predvajanju filma Volga, Volga pa pravi, da »demonstracije in ovacije, ki so bEe ob nerazumljivi dobrohotnosti oblasti lahko pri predstavah tega filma uprizorjene, dovolj do- kazujejo, da je bil ta film pri nas razumljen v smislu, kakor so si ga zamislili njegovi očetje.« Dalje poroča, da se je ob tej prilož- nosti pojavila na knjižnem trgu v velikih množicah lična izdaja Sklepne himne iz filma Volga. Besedilo, ki ga j^e prevedel znan fio venski levičarski pesnik, je pravo sredstvo komunistične propagande. Zato ob koncu članka zelo kategorično zahteva, da »če smo nepopustljivi do vseh drugih oblik rdeče pro- pagande, kako bi spričo vsega povedanega mogli biti brezbrižni do najmočnejše in naj- nevarnejše — ali pa ji celo pomagati.»3« Ista revija je Društvo priJiateljev Sovjetske zveze prikazala za pomožno organizacijo Kominterne, ki si pridobiva člane »največ med inteligenčnimi in umetniškimi poklici. Pravijo, da hoče pospeševati kulturne zveze med Sovjetijo in ostalim svetom. V resnici je to propagandna centrala, ki naj književ- nost, umetnost in znanost spelje v levičar- ske vode.«" Akcija za Dru.štvo je potekala tudi med študenti ljubljanske univerze. Pripravljalni odbor za Akademsko društvo prijateljiev Sov- jetske zveze je 14. decembra 1940 izdal letak, v katerem navaja razloge za ustanovitev tega društva na univerzi: »Dogodki po svetu se tičejo tudi nas. Zato ne moremo mimo doga- janj, ki se vrše na šestini zemeljske oble. Zeljia, da bi to dogajanje globlje zajeli, nas vodi k ustanovitvi društva.« Da bi si olaj- šali spoznavanje visokošolskega življenja v Sovjetski zvezi, stanje in razvoj tamkajšnjih znanstvenih institucij, razvoj umetnosti ter gospodarske, kulturne in socialne raizmere, bi potrebovali knjižnico ruske literature, čital- nico sovjietsko-ruskih listov, stalna predava-' nja o političnih, socialnih in kulturnih raz- merah v Sovjetski zvezi ter tečaje ruskega jezika. Visokošolci so se v velikem številu odzvali pozivu pripravljalnega odbora in s podpisi podprli prošnjo za ustanovitev dru- štva, ki je bila poslana na rektorat. Državno tožilstvo je širjenje tega letaka prepovedalo in zaprosilo upravo policije v Ljubljiani, naj zapleni vse izvode.'^ Društvo prijateljev Sovjetske zveze ima torej v razvoju slovenskega ljudskofrontnega gibanjia posebno mesto. Takšna društva, ki so delovala tudi v drugih mestih Jugoslavije, namreč niso imela tiste vloge, ki označuje slovensko Društvo v nekem smislu za iztoč- nico v Osvobodilno fronto. Prek podpisovalne akcije iß imelo elemente množičnega gibanja, v sodelovanju raziličnih političnih in svetov- nonazorskih skupin in posameznikov, ne gle- de na različne vzgibe, ki so jih pri tem vodili, pa tudi elemente skupinske povezave. Miš- ljenja glede značaja in pomena slovenskega Društva se sicer razlikujejo. Fajfarjevi oce- ni, da je bilo Društvo prijateljev SZ, ki »je zbiralo članstvo v zelo širokih slojih sloven- skega ljudstva, predvsem pa v kulturnih in drugih pomembnih plasteh, nov način zbi- ranja, novo nadomestilo za že pozabljeno in razbito ljudsko fronto«,^* se približuje tudi France Skerl. Po njegovi oceni je bilo Dru- štvo revija protifašističnih sil v Sloveniji. Zaradi dej|Stva, da so se vanj vključile pred- vsem tiste skupine, ki so pozneje sestavljale temeljne skupine OF, ocenjujejo Društvo »pravzaprav za predhodnika Osvobodilne fronte.«"" Ivan Kreft tej oceni oporeka in meni, da se s tem zožuje Osvobodini fronti njena osnova, čeprav je bilo v Društvu pri- jateljev SZ vključenih več skupin kakor v Zvezi delovnega ljudstva Slovenije. Društvo je bilo po njegovem mnenju organizacija znotraj ZDLS, ni pa pomenilo nove oblike ljudske fronte. Vsebovalo je različne frak- cije, na terenu pa je kljub obstoju Društva vse politično delo vodila ZDLS. Zato je ona tudi predhodnik Osvobodilne fronte."' Stali- šču pirvih dveh se približuje ocena Borisa Zi- herla, da je bilo Društvo »zelo široko zasno- vano in je igralo važno vlogo v oblikovanju enotne fronte proti fašizmu na slovenskih Vsekakor je imelo Društvo prijateljev Sov- jetske zveze v svoji zasnovi fin nadaljnji, izpeljavi močnejše elemente ljudskofrontnega zbiranja političnih zaveznikov kakor Zveza delovnega ljudstva, ki je bila ustanovljena septembra 1939 v manj ugodnih zunanjepoli- tičnih okoliščinah. V primerjavi s sodelova- njem različnih političnih skupin in gibanj v prejšnjem razdobju slovenskega ljudskofront- nega gibanja, kjer so imele pri njihovih odločitvah še precejšnjo vlogo trenutne poli- tične kombinacije zlasti ob volitvah, so sku- 72 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 pine in tudi posamezniki pristopali zdaj predvsem iz spoznanja, da je sodelovanje v okoliščinah, ko je že grozil neposreden faši- stičen napad, nujno. In medtem ko je komu- nistična stranka po kratkotrajni dezorienta- ciji, ki je sledila spremenjeni politiki Komin- terne, spet postavila boj proti fašizmu za osnovno nalogo in zlasti poudarila obrambne naloge ob naslonitvi na Sovjetsko zvezo, se je hkrati spreminjal tudi odnos demokratič- nih skupin do komunistov, komunizma na sploh in Sovjetske zveze posebej. Tako je na primer Dejanje, ki je še ob finsko-sovjetski vojni zavzelo popolnoma odklonilno stališče do celotne sovjetske zunanje politike ter s skepso gledalo na delovanje komunistov, med katerimi da je preobrat sovjetske politike »povzročil globlje človečanske spremembe kakor v meščanskih taborih«,^' decem- bra 1940 v članku Zunanja politika ZSSR pisalo! že povsem drugače: »Vedno bolj je razvidno, da bo Sovjetska zveza igrala zelo važno vlogo v Evropi in Aziji tako v primeru miru kakor tudi v primeru zaplet- Ijajev v nadaljnih fazah druge svetovne voj- ne. Zato v presojanju zunanje politike SZ ne smemo podlegati ideološkim stališčem, ki so prav posebno pri nas v navadi«. Tudi časi, ko so »neki ljudje (mišljeni so komuni- sti — op. avt.) po sporazumu Nemčije in Sovjetske zveze kakor po naročilu prenehali napadati fašizem in nacionalni socializem ter razmišljati o pravičnih in krivičnih voj- nah, so minili.« Izrekli so se za mednarodne stike s Sovjetsko zvezo vse do takrat, »dok- ler bo nevtralnost v biitnem interesu SZ in dokler bo zunanja politika Sovjetske zveze znala realno upoštevati in ovrednotiti res- nične napore zapadne Evrope v njeni težnji po novem humanističnem in duhovno neod- visnem svetu.« In dalje »v slehernem napred- nem človeku živi želja, da postane Sovjetska zveza v resnici najpozitivnejša postavka v mednarodnem življenju.«"'' Krog lista Slo- venije, ki je še naprej vztrajal na protisov- jetskem stališu in obstal popolnoma ob strani demokratičnega združevanjia, potem ko so se najbolj progresivni elementi iz njega iz- ločili, je Dejanje zaradi takšnih gledišč na- padel, češ da ima nasproti zunanji politiki Sovjetske zveze »zelo široko stališče, s ka- terim odobrava amoralnost Stalinove politi- ke. To bi mi imenovali izrazito marksistično opravičevanje marksizma moskovske politi- ke«."'' Revija Katoliška akoii|a je Dejanje oz- načila za kompromisarsko marksistično re- vijo,'** medtem ko je Domoljub poučil svoje bralce, da revijo »ki je napol krščanska, na- pol marksistična ter strogo antiklerikalna. hvali na vse pretege Delavska pravica, gla- silo slovenskih krščanskih delavcev ter jo pri- poroča slovenskim delavcem.« Zato je kr- ščanskim delavcem odsvetoval branje te revi- jie, kakor je tudi odsvetoval list delavske organizacije, ki takšno revijo hvali in pri- poroča."' Se hujši so bili napadi na Sodob- nost, katere sodelavoi so sestavljali jedro sku- pine progresivnih slovenskih kulturnih de- lavcev, ki se je povezala s komunisti in sode- lovala v Društvu prijateljev Sovjetske zveze. Revija Katoliške akcije je povsem pravilno ocenila Sodobnost za glasilo slovenskih re- volucionarnih marksistov, ki »že osem let oblikuje znaten del slovenskih izobražencev v smislu razrednobojnega Marksovega nau- ka.« Tej rdeči reviji se po svoji ostrini bli- žata preživeli Ljubljanski zvon in Dejanje."^ Slovenski dom pa je terjal, naj se ukine ko- munistična Sodobnost, »ki jo drže v rokah sa- lonski marksisti s finim profesorjpm Koza- kom na čelu, ki pa zaradi tega v oznanjanju rdečih razodetij ni nič manj obzirna. Temu se zlasti pri malem narodu pravi veleizdaja, tudi če tako reč uradno vodi državni urad- nik.«"*« Dejstvo, da so se pridružili akciji za Dru- štvo prijateljev SZ tudi nekateri predstavniki liberalnega tabora, kakor na primer Ivan Hri- bar, Vladimir Levstik, ing. Črtomir Nagode sicer iz »sentimentalno čustvenih«^" nagibov in da so liberalni listi, zlasti revija Misel in delo s simpatijami pisali o Sovjetski Ru- sijji ter z vidikov slovanstva tudi opraviče- vali njene zunanjepolitične poteze, je sproži- lo hud napad Slovenca: »Treba nam je pogle- dati samo del tkim. 'naprednega' časopisja pri nas in brati napise, ki spremljajo premi- kanje sovjetskih čet, pa bomo iz omotične- ga deliri j a, v katerem se ta tisk suče, lahko razbrali, da vse te dogodke smatra kot uvod v odrešilni komunistični pohod in njemu sle- dečo svetovno revolucijo. Komunizem pa, ka- kor znano, ne pozna demokracije, ampak je najhujša tudi duhovna diktatura. In vendar so ljudje, ki se zanj danes navdušujejo, bili dol- ga leta 'liberalci', 'demokrati', 'nap|rednja- ki', ljudje, ki so nekaj dali na svojo svobo- doumnost, ki pa jo sedaj brez težave mečejo čez krov.« Iz tega pa izvaja tudi sklep, da je s propadom zapadnih demokracij zašla tudi doba liberalne demokracije, ki se umika av- toritativnemu sistemu. »Francoska vlada (vla- da v Vichyu — op. avt.) že razmišlja o obli- ki vladavine, ki bo imela več neposredne ob- lasti, v nekem smislu avtoritativno. So drža- ve, ki so že leta pobijale formailno demokra- cijo in so v tej vojski dosegle že lepe uspe- he.«'* S temi besedami je tudi nakazana vse KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 bolj očitna usmeritev slovenskega klerofaši- stičnega tabora. S formiranjem protilkomu- nistične fronte je ločitev duhov v boju proti komunizmu in vsemu, kar se je na obrambni in protifašistični osnovi po- vezovalo z njim, prignal do skrajnosti. Do- segel pa je s tem obraten učinek. Najbolj na- padane skupine so se ne glede na razne pomisleke in zadržke, ki sO' jih še vedno gojile do komunistov, le še bolj zbližale z njimi. Pa ne samo to. Cilji režimske politike in njene posledice so bile v tistem času popolnoma očitne in nujnost sprememb iz temelja v smeri revolucionar- nih ciljev se je kazala za neizbežno. »Vstaja- mo v dobo, ki je popolnoma dozorela za pre- osnovo družbe in njenih oblik v smislu or- ganskih spoznav in totalnih zahtev«, piše ta- krat Dejanje, »vseeno je, če dajemo svetov- nemu procesu obliko spora med različnimi svetovnimi gospodarstvi ali spora med socia- lizmom in kapitalizmom.«^- Na temelju takšnih spoznanj so predstav- niki treh skupin, ki so že sodelovale v Dru- štvu prijateljev Sovjetske zveze, brez pri- držkov sprejele pobudo KPS za sklenitev ak- cijskih sporazumov. Jeseni 1940 so se na se- stanku v kavarni Tabor sporazumeli vodstvo KPS in predstavniki krščanskih socialistov, dne 13. januarja 1941 pa na sestanku v ka- varni Majcen za Bežigradom vodstvi KPS in demokratičnega krila v sokolu. To je bila po- sledica, 'ikakor pravi Jože Rus, »do kraja dognanega prepričanja, da nobena meščan- ska stranka ali skupina nima ne idejnih, ne moralnih pogojev za politično bojnO' vodstvo proti fašizmu. «53 Akcijski sporazumi so pomenili nadaljni korak v poglabljanju političnega zavezništva ob naslednjih skupnih stališčih: 1. Jugoslavi- ja naj se ne nasloni na nobenega izmed voj- skujočih se taborov, temveč naj se zunanje- politično krepko nasloni na Sovjetsko zvezo; 2. zahteva po notranji demokratizaciji Jugo- slavije in 3. vzpostavitev narodne demokrat- ske vlade. Ti sporazumi, ki jih je omogočilo sodelovanje v Društvu prijateljev SZ, so po besedah Kidriča »v mnogočem predstavljali izhodišče za kasnejšo OF pa tudi za druge, globlje spremembe v slovenskem političnem in javnem življenju. Krščanski socialisti in sokoli so po eni strani tvorili zvezo s slo- vensko poHtično tradicijo, po- drugi strani pa odražali proces prehajanja slovenskih mno- žic na borbene demokratske pozicije. Sloven- ski kulturni delavci so se v tem demokrat- skem bloku nagibali rieposrednoi na stran KP«.=* Vsaka izmed skupin, s katero je ko- munistična stranka sklenila sporazum, je imela za seboj določene plasti slovenskega prebivalstva, je torej koreniniila v ljudstvu in v tem je pravzaprav bistveni pomen tega medskupinskega sodelovanja. S tem pa je prišlo tudi do dokončne diferenciacije med skupinami, ki so v slovenskem Ijudskofront- nem gibanju ves čas predstavljale možnost- ne zaveznike. Socialisti, slovenski mačkovci (Slovenska kmetsko delavska stranka), sa- mostojni demokrati, krog Slovenije so obstali ob strani novega zbiranja rodoljubnih sil, da bi se šele v odločilnih trenutkih, ki so nasto- pili z okupacijo, njihova leva krila, opredelila za Osvobodilno fronto in se jd pridružila. Društvo prijateljev Sovjetske zveze in ome- njeni sporazumi pomenijo torej, pomembno sestavino bodoče Osvobodilne fronte. Vsekakor pa bi zoževali njeno osnovo, če ne bi videli tudi njene druge sestavine. Hkrati z akcijo za Društvo prijateljev SZ je potekala na Slovenskem tudi široka aktiv- nost delavskih strokovnih organizacij in dru- štev. Zveze delovnega ljudstva, narodnoob- rambnih, mladinskih, študentskih, ženskih in drugih organizacij, in društev. V stavkah in mezdnih gibanjih, akcijah zoper intemiranje protifašistov in drugemu nasilju, predvsem pa v narodnoobrambnih in protidraginjskih akcijah ter demonstracijah ob pristopu Jugo- slavije k trojnemu paktu se je izražala enot- na zahteva po demokratičnih spremembah v Jugoslaviji in pripravljenost za obrambo, če bo napadena. Osvobodilna fronta, nastala že v prvem mesecu okupacije, je bila torej naj- vidnejši primer trdne povezave komunistov s protifašističnimi in rodoljubnimi silami svojega naroda v množični bazi kakor tudi v frontni povezavi z oblikovanimi političnimi skupinami. OPOMBE 1. Javor, A (Boris Kidrič): Vojni razvoj in pro- blem nevtralnosti. Sodobnost VIII 1940, str. 271. — 2. Arhiv Jugoslavije, F. Pressbiro, Poročilo dopis- nika Centralnega Pressbiroja iz Ljubljane 25. V. 1940. — 3. Javor, A. (Boris Kidrič): Po zlomu francoskega imperializma. Sodobnost VIII/1940, str. 367—371. — 4. Proleter, junij-julij 1940, izjava CK KPJ z dne 12. VII. 1940. — 5. Arhiv Slovenije, F. Višje državno pravdništvo, fase. 47, KS 1897/ 40. — 6. Glej opombo 3. — 7. AS, F. Višje držav- no pravdništvo, fase. 45. — 8. Proleter avgust- september 1940 ^^Boj peti koloni«. — 9. Obravna- va F. Zwittra na znanstvenem posvetovanju o OF, Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 1966, str. 269. — 10. V knjigi Hrvatska lijeva inteligen- cija 1918—1945, 2. knjiga, Zagreb 1970, je nave- deno, da je imel v Beogradu funkcijo tajnika Društva prijateljev Sovjetske zveze dr. Ivan Ri- bar, v Ljubljani Boris Kidrič, v Zagrebu pa dr. 73 74 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 Silovic. Str. 16—17. O vlogi B. Kidriča pri usta- novitvii Društva govore tudi izjave irii spomini J. Vidmarja, T. Fajfarja, A. Beblerja. — 11. Jo- sip Vidmar: Srečanje z zgodovino, Ljubljana 1963, str. 13. — 12. Hrvatska straža 18. VII. 1940. — 13. Arhiv inštituta za izučavanje radničkog pokreta Jugoslavije, F. Gestapo. Poročilo z dne 30. VII. 1940 na Auswärtige Amt Berlin. Iz poročil nemškega poslaništva v Beogradu je razvidno, da so bila ustanovljena Društva prijateljev Sovjetske zveze v Zagrebu (poročilo 12. VIII. 1940), Beo- gradu pod vodstvom dr. Ivana Ribarja (poročilo z dne 28. VIII. 1940), v Sarajevu (poročilo z dne 25. X. 1940) in v Splitu (poročilo 28. X. 1940). Povsod so zbrali v društvene odbore ugledne po- litične, znanstvene in kulturne osebnosti. — 14. Jutro 24. VII. 1940, Večernik 25. VII. 1940. — 15. Gre za mestne nagrade Ljubljane, ki so bile 8. februarja 1940 podeljene Prežihovemu Vorancu in Igu Grudnu, zaradi česar je bila žirija, v ka- teri sta bila poleg zastopnikov mestne občine Jo- sip Vidmar in Božidar Borko v klerikalnem ča- sopisju močno napadena. Glej o tem Slovenski dom 9. II. 1940 in Sodobnost 1940, str. 136—138. — 16. Slovenski dom 26. VII. 1940. Glej tudi Slove- nec 25. VII. 1940. — 17. Na sestanku v Laškem so sodelovali Martin Kores in Karel Reberšek iz Maribora, Martin Hočevar in Jože Jurač iz Celja, Janez Pangeršič iz Polja, Tone Marinček in Tone Toman iz Ljubljane, Lojze Lešnik in Lojze Diaci iz Laškega, Jože Tomiažič iz Kranja, Mavricij Borec iz Duplice, Stane Kovač in Tone Fajfar iz Ljubljane, in morda še kdo drug iz JSZ. Spomini Toneta Fajfarja in izjava Staneta Kovača. — 18. Tone Fajfar: Odločitev, Lj. 1966, str. 23. — 19. Isto. — 20. Obravnava Josipa Rusa na znanstvenem posvetovanju o OF, Prispevki, 1966. str. 269—276. — 21. Glej op. 19. Izjava A. Beblerja. — 22. Arhiv IRPJ F. Gestapo. Der Beziirkshauptmann dr. Zo-» bec c. h. An alle Gendarmerieposten, Cilli 3. 8. 1940. — 23. AiS, F. Višje državno pravdni- štvo, fase. 46, KS 2109/40. — 24. Izjava dr. Helija Modica. Glej tudi Miha Marinko: Spomini, Ljubu Ijana, 1971, str 238—239. — 25. Glej op. 13. — 26. AS, F. banska uprava. Poročilo H. oddelka ban- ske uprave ministrstvu za notranje zadeve za leto 1940. — 27. Glej op. 11, Josip Vidmar: Socia- lizem edinstvena možnost. Delo 10. maja 1975, priloga, stran 7. —' 28. Spomenica je bila po voj- ni objavljena v Ljudski pravici, izvirnik pa se je izgubil. Faksimile ponatisa iz Ljudske pra- vice je objavljen v Zborniku fotografskih dokumentov o boju KPS, I. del, 2. knjiga, str. 458. 29. Glej op. 11. — 30. Fajfar navaja v spominih, da so izdajali tudi glasilo društva, katerega urednik je bil Boris Ziherl, vendar so vse številke sproti zaplenili, B. Ziiherl pa se tega ne spominja. — 31. Glej op. 27. — 32. Glej op 13. — 33. Domoljub 21. VIII. 1940 --Prijatelji Rusi- je«. — 34. Slovenec 16. IX. 1940. — 35. Slovenec, 20. IX; 1940. — 36. Revija Katoliške akcije janu- arja 1940, str. 539. — 37. Revija Katoliške akcije 1941, št. 1, str. 86. — 38. AS. F. Državno pravdni- štvo fase. 43. — 39. Obravnava Toneta Fajfarja na znanstvenem posvetovanju o oktobrski revo- luciji, Prispevki 1967, str. 445. — 40. France Skerl: Politični tokovi v OF v prvem letu nje- nega razvoja. Zgodovinski časopis, 1951, str. 7 do 82. — 41. Ivan Kreft: Politični tokovi v OF. Naša sodobnost 1953, št. 4, str. 357—367. — 42. Obravnava Borisa Ziherla na znanstvenem posvetovanju o oktobrski revoluciji, Pri- spevki, 1967, str. 466. — 43. Dejanje 1940, št. 3, str. 117. — 44. Dejanje december 1940, št. 10. — 45. Slovenija 21. I. 1941. — 46. Revija Ka- toliška akcijal941,št.l.—47.Domoljub 12.n. 1941. — 48. Revija Katoliška akcija 1941, št. 1. — 49. Slovenski dom 22. II. 1941. — 50. Dejanje, de- cember 1940, št. 10. — 51. Slovenec 7. VIII. 1940. — 52. E. Kocbek: Razumnik pred odločitvijo. Dejanje 1941/IV, št. 2. — 53. Obravnava Josipa Rusa na znanstvenem posvetovanju o OF, Pri- spevki, 1966, str. 269—276. — 54. Boris Kidrič: Kratek obris Osvobodilne fronte in sedanja poli- tična situacija v Sloveniji. Prispevki, 1960, št. 1, str. 11. PIRANSKA POPOTOVANJA V 15. STOLETJU FERDO GESTRIN Romanja v tako imenovane svete kraje v Palestini, posebno na Kristusov grob, in nato k posameznim cerkvam z znanimi patrocini j i i in bogatimi relikvijami so že zgodaj v sred- j njem veku postala sestavni del vsakdanjega ; življenja, ki ga jie obvladala religija in cer- ; kev. Okoli leta 1000 so zlasti narasla roma- nja v Jeruzalem in druge, s krščanstvom po- vezane kraje v Palestini. V 11. in 12. sto- letju so se romanja v zahodni Evropi v zvezi" s klinijevskim reformnim gibanjem, z dvi- gom cerkve in papeža, s poglobitvijo verske- ga življenja in mistike, z novimi cerkvenimi redovi, a tudi s splošnim gospodarskim in družbenim razvojem še močnej,e uveljavlja- la. Križarske vojske so dale temu pojavu še nove spodbude.* V poznem srednjem veku so dobila romanja še nove motivne elemente, med drugim povezane tudi s spremembami mišljenja znotraj cerkve in krščanskega na- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 75 uka. Zlasti je bilo to povezano z nazorom o vicah, o odpustkih in o Mariji kot božji pri- prošnjici.2 Vsaj, že proti koncu visokega srednjega veka so romanja zajela tudi slovenske deže- le in so se romarji iz njih poslej usmerjali ne samo proti Italiji in zlasti Rimu, mar- več tudi v druge romarske kraje. V poznem srednjem veku vsekakor tudi v Jeruzalem, Santiago de Compostella (Kompostela), v Aa- chen in Köln (Kelmorajn).' Se v večji meri velja rečeno za mesta ob obali slovenske Is- tre; izjema v tej trditvi so verjetno obren- ski romarski kraji. Tako vsaj kažejo podatki za romarja v Piranu, predvsem iz poznega srednjega veka s težiščem na 15. stoletju, ki jih bo obravnavala ta razprava." Po doslej znanih virih so v poznem sred- njem veku iz Pirana romali v naslednje ro- marske kraje: Rim,'^ Assisi," Loreto,' na Re- ko,^, v Santiago de Compostella v Galiciji na Pirenejjskem polotoku,' Recanati,'" Padove,'' Staro goro pri Čedadu v Furlaniji,'^ Jeru- zalem,'3 Bari,i3a Gubbio,'" Oglej,'« Ljublja- no,'" k cerkvi sv. Kozme in Damijana pri Muljavi (?)" U1 na Dunaj.'s Relativno večino so pri tem imela roma- nja v Rim k cerkvam apostolov Petra in Pa- vla, sv. Janeza in k drugim bazilikam.'" S tem romanjem v Rim so slovenski in hrvat- ski romarji že pred letom 1441 imeli v mestu svojo bratovščino. Leta 1441 je bratovščino vodil duhovnik-puščavnik Hieronim iz Ptu- ja (Jeronimus de Petovia pauper heremita).^" Leta 1453 pa je papež Nikolaj V. v poseb- ni buli dovolil slovenskim in hrvatskim romarjem, da so v Rimu ustanovdM svoje go- stišče sv. Hieronima in prekrstili cerkev sv. Marine v cerkev sv. Hieronima.^' Absolutno večino pa so imeli v Piranu romanja v kra- je z znanimi Marijinimi cerkvami: v Assisi, kamor so v obravnavanem času šla le štiri romanja k cerkvi sv. Frančiška, v Loreto, Recanati, na Reko in na Staro goro pri Čeda- du. Nekaj več romanj je pritegnila še cer- kev sv. Jakoba v Komposteli, sicer pa so dru- gi zgoraj omenjeni romarski kraji zastopani pri romarjih iz Pirana le s po nekaj oziroma s posameznimi romanji. Podatki, ki z njimi razpolagamo, dajo združeni v tabelo naslednjo podobo: Izbor krajev za romanj,a piranskih mešča- nov in prebivalcev je deloma povsem ra- zumljiv, saj je zajel vrsto znanih romarskih krajev tistega časa (Rim, Jeruzalem, Bari, Kompostela). Deloma pa ga je treba vezati na trenutno posebno čaščenje, na etnično ozi- roma pokrajinsko pripadnost in druge vzro- ke, kar velja za romanja v Loreto, Recanati, Assisi, Staro goro. Reko, Ljubljano, k cerkvi sv. Kozme in Damijana ter na Dunaj. Ro- manja v piransko kopno zaledje so bila v ve- liki meri pogojena z gospodarskimi in etni- čnimi povezavami slovenskega ozemlja s Pi- ranom. Romanja na Reko, Loreto, in druge kraje Marij(inih romarskih cerkva so bili na eni strani tesno vezani na legendo o prenosu Marijine podobe iz Trsata nad Reko v Lore- to, še bolj pa v zvezi z njenim kultom kot priprošnjice pri bogu pri odpuščanju gre- hov in trpljenja v vicah. Zato niso romali sa- mo v zgoraj imenovana kraja, marveč tudi v Recanati, kjer so zgradili zvest posnetek »sve- te hiše« iz Loreta. Zato so masovno romali v Assisi k cerkvi Marije Angelske (Sancta Ma- ria de Angelis) in ne k sv. Frančišku. Zato je romanje k tem cerkvam v drugi polovici 15. stoletja tako zelo naraslo, kar je bilo v skladu s splošnim širjenjem mita o vicah, z mišlje- njem o »lepi« smrti in odpustkih. Seveda so romanja iz Pirana v italij^anske romarske kraje pogojevale tudi gospodarske in kultur- ne medsebojne povezave. Na romanje so hodili ali posamezniki sa- mi22 ali pa so v ta namen dali sredstva in so zanje romali drugi,^^ seveda za plačilo. Raz- merje se je tako v prvi kakor tudi v drugi polovici 15. stoletja odločno nagibalo v ko- rist druge oblike romanja. Med vsemi zna- nimi primeri romanj jih odpade na romanja posameznikov samih le kakih 9 "/o, a od tega večinoma le pri romanju v Rim, Kompositelo in Jeruzalem, z veliko tendenco padanja pro- ti koncu 15. stoletja ( v prvi polovici je raz- , 76 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 merje okoli 35 "/o : 55*/o, a v drugi polovici 5,5 "/o : 94,5 */o v korist druge oblike roman- ja), kar je bUo povsem v skladu s splošnimi, že omenjenimi spremembami verskega mi- šljenja znotraj katoliške cerkve. Vzroki za romanje, vezani na versko čust- vovanje, so bili v tem obdobju predvsem na- slednji: Največkrat omenjen vzrok za roma- nje je bila težnja posameznika za blagor nje- gove duše, za duše njegovih najbližjih sorod- nikov, staršev, zakoncev, otrok, sester ali tu- di drugih ljudi.-" To pa je pomenilo pred- vsem to, da bi se duša rešila pogubljenja oziroma vie, ki so v poznosrednjeveški kato- liški verski miselnosti postale kot kraj »oči- ščenja« (purgatorium) grešne duše pred več- nim življenjem splošna spodbuda mističnemu čustvovanju. Posebej se omenja kot vzrok romanja, vendar praviloma v zvezi z blag- rom duše, tudi težnja po- odpuščanju gre- hov.^' Kot tretji vzrok pa se za romanje po- javlja zaobljuba, narejena iz kakršnegakoli motiva (za rešitev iz smrtne nevarnosti, za ozdravljeno bolezen, za srečno vrnitev itd.).^' Daleč največje število romanj je bilo v Pi- ranu VI tem obdobju pogojeno iz prvega vzroka, zavoljo česar je tudi razumljivo, da so vesti o njih le v testamentih. Med romarji oziroma tistimi, ki so roma- nje za blagor svoje duše ali za svoje sorod- nike o oporoki določili, to je, ukazali, da po- šljejo po njegovi smrti na romanje drugo ose- bo, so bile vse družbene plasti v Piranu. Med njimi so hili člani patricijskih, plemiških rodbin, ki so bile vrhnji družbeni razred in nosilke mestne samouprave.-' Taki so bili npr. Petrogna«^^ in »ser Facius Quondam ser Odorlici de Appolonio de Pirano«.^' Dalje pripadniki bogatega meščanstva in lastniki večJiO zemljiške posesti, kot npr. Jo- hannes quondam ser Savarini. de Savarino, ki je ukazal v oporoki kar osem romanj v Assisi.'" Kar številni so bili obrtniki raznih zvrsti: krojači, krznarji, mlinarji, brivci, go- stilničarji.'* Prav tako pa se kot romarji ozi- roma kot nosilci romanja pojavljajo koloni in kmetje, ki so živeli na piranskem ozem- lju, in tudi najnižji sloji mestnega prebi- valstva, služabniki, hlapci.'- Romarji in testatorji, ki so romanja kot le- gat določali v oporokah, niso pripadali samo romanskemu etičnemu elementu v Piranu. Med njimi so bili tudi številni Slovani iz slo- venskih in hrvatskih dežel ter iz Bosne, ki so se sem doselili in bili meščani ter prebivalci Pirana ali pa so živeli na njegovem okolnem ozemlju. Iz slovenskih dežel se tako omenja- jo ljudje iz Murske Sobote (?),** iz Gornje- ga gradu (Gorina grad), Celj|a, Laškega (Las- co), Metlike, Novega mesita, Ljubljane, Sve- tega Križa, Socerba in Trsta. O njih govore podatki o ljudeh z vzdevki Krašovec (Crasa- uec)., Kragl (CragM) in imeni Štefek (Sfeti- co). Iz hrvatskih dežel pa so se tako vklju- čevali v romanje iz Pirana v zgoraj naštete kraje ljudje iz Dubrovnika, Splita, Sibenika, Zadra, Paga, Raba, Senja, Krka, Modruša, Blagajia, Krbave, Zrinja, Krastovice, Topus- kega, Ostrožca, Požege, Koprivnice, Virovi- tice, Krapine in Zagreba. Iz Bosne pa so bili Peter sin Dragoše iz Sane,'" Ivan, sin Stefana iz Bosne,''^ Jurij, sin Radina,.'« Viri omenjajo še druge Slovane brez oznake kraja, od ko- der so se doselili v Piran in se ipovsme vklju- čili v njegovo življenje." Sem je verjetno šteti tudi krojaškega mojptra Andreja, sina Martina Vngarija,'^ ki je leta 1390 nameraval na romanje v Rim in je zato tedaj napravil oporoko. Osebno so se napotili v Rim Martin, sin Pavla iz Zadra, Nikolaj iz Zrinja, mojster Martin, sin Lovrenca iz Laškega (vsij po 1439), Peter Fortuna iz Zagreba (1458), Mi- hael, sin Martina iz Celja (1464), Gregor, sin Ivana iz Zrinja (1467), Kozma, sin Tomaža iz Senja (1468); v Loreto Milica, žena Ste- fana, sina Martina iz Blagaja (1463); v Kom- postelo pa Ivan, sin Stefana iz Bosne (1414), krznarski mojster Matej, sin Pavla iz Sibeni- ka (1434) in Filip, sin Mateja iz Socerba (1444), a v Jeruzalem je šel krojaški mojster Peter, sin Andreja iz Virovitice (de Ueriti- za)." Sicer pa so vsi drugi meščani in prebi- valci slovanskega izvora v Piranu v oporokah določali romanja in dajali sredstva zanjie, ka- kor je bilo v tem času v mestu na splošno v veljavi. V večini primerov so na ta način ljudje v Piranu pošiljali na romanje le po enega člo- veka, ki naj bi šel v en romarski kraj. Toda bila so v oporokah tudi določila, ko je moral najeti romar iti na isti poti v dva in celo več romarskih krajev ali obiskati po več cer- kva."" Prav tako pa niso bili redki primeri, ko je testator zapovedal poslati po dva,"* tri"- in več najetih romarjev v isti ali v ra- zlične romarske kraje oziroma cerkve. Tako je leta 1456 Ivan, sin Savarina de Savarino zapustil vse svoje premoženje ženi Sini pod pogojem, da pošlje zanj in za njegovega sina, za starše in prednike ter za vse, ki j,im je ostal dolžan, osem romarjev v Assisi."* Rok, kdaj je bilo treba tako določeno ro- manje opraviti, so v oporokah posebej do- ločili. Le redko se je to zgodilo v istem le- tu, kakor je to določil Almerik Barbolei, me- ščan in prebivalec Umaga, ki pa je testament napravil v Piranu, kjer je bival, za romanje KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 77 V Rim in Assisi." Prav tako ni bil pogost rok enega leta; le v nekaj primerih, soi testator ji leta 1499 določili romanje v Rim in Assisi v času jubilejnega leta 1500. Tako je Lenart iz Ljublj,ane, ki je bil služabnik pri Frančiški de Adalpero, določil romanje v Rim za to leto."' Praviloma so romanje ipo določilu opravili šele po smrti testatorja. To se je zgodilo ali neposredno po njegovi smrti"" ali v nekaj le- tih po smrti"', lahko pa tudi šele po šestih in celo po osmih letih, kakor je določil Pavel, sin Valentina iz Senja, prebivalec Pirana, za romarje v Rim."^ Včasih so obisk božje- potne cerkve podrobneje opredelili, to velja zlasti za romanja k Marijinim cerkvam v času proščenja v mesecu avgustu."' Le en- krat samkrat imamo tako določen čas za ro- manje v Rim, ki naj se opravi v času kva,- ter.5« Osebe, ki so za testatorjev dušni blagor romale, so le-ti sami postavljali v oporokah ali pa so to po njihovi smrti storili posebni, v oporoki imenovani komisarji, izpolnjeval- ci pokojnikove poslednje želje. Komisarjem so včasih tudi zapuščali del premoženja, zato pa naj bi poslali človeka na romanje. Tako je Magdalena, žena Gregorja iz Senja, pre- bivalca Pirana, zapustila komisarju Ivanu de Dardi hišo v četrti Misani s pogojem, da pla- ča vse legate in pošlje romarja v Rim.'"'' Ali pa so v oporoki dali komisarjem del premič- nin za prodajo, iz izkupička pa so bili dol- žni poslati romarja za dušo umrlega. Ivan iz Modruša, ki je ležal bolan v piranskem špitalu, je dal komisarjem v prodajo tri kra- ve in vola, z izkupičkom pa naj bi plačali najetega romarja zanj in za maše, ki hi se brale v Rimu.'^ Tako za romanje izbrane, na- jete osebe so verjetno imele vse zaupanje tes- tatorja oziroma komisarjev in so pripadale naj različen j šim poklicem; bile so iz vrst naj- bližjih sorodnikov, znancev, v enem primeru je bila to tudi ženska. Večkrat se omenjiajo kot taki romarji duhovniki in redovniki. Ta- ko je Jakob, sin Frančiška iz Zagreba in hla- pec pri Antoniju Guameriju iz Pirana leta 1466 določil za romanje v Rim duhovnika Mavra; Elizabeta, hči mojstra Karota Vitali- sa pa je leta 1490 izbrala enega meniha iz sa- mostana sv. Bernardina za romanje v Rim in 78 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 drugega za romanje v Assisi; mojster Niko- laj,, krojač iz Ljubljane in prebivalec Pira- na, pa je za romanje v Loreto imenoval svo- jega spovednika redovnika Frančiška (1476).''" Med sorodniki, ki so romali za testatorje, so bili res najbližji, mož, sin, brat,"'" a glede iz- bire drugih ljudi viri ne dajo motivov, ven- dar so morali biti to dobri znanci, ki jim v oporokah zapuščajo neprimičnine kot lega- te, a so zato dolžni poromati zanje.""' Stefan Frascha, sin Petra iz Zagreba lin prebivalec Pirana, pa je določil za romanje v Kompo- stelo svojo služabnico Stoj ko (Stoica).^" Na vprašanja, po katerih morskih in kop- nih EK>teh so romarji iz Pirana obiskovali ro- marske kraje, nam viri ne dajo odgovora. Pač pa moremo iz njih spoznati, kolikšna je bila cena za posamezna romanja oziroma ko- likšni so bili približni stroški zanje. Vse to je bilo seveda odvisno od razdaljie do kraja romanja pa tudi od tega, kdo je na romanje šel. Najdražja med zgoraj omenjenimi ro- manji so bila nedvomno romanja v Jeruza- lem in Kompostelo. Cena za romanje k sv. Jakobu v GaiMciJii je že leta 1413 bila 12 zlatih dukatov.^' Leta 1476 pa je Stefan, ime- novan Dardi vel di Pola, vnesel v svojo opo- roko legat za romanje v Kompostelo in je ukazal za izpolnitev legata prodati svojo dru- go hišo v Piranu.^8 Za ceno oziroma stroške romanja v Jeruzalem v doslej znanih virih nismo našli podatkov, vendar z gotovostjo lahko trdimo, da so bili še precej višji ka- kor za Kompostelo. Romanjie v Rim je stalo 30 in 50 liber malih denarjev oziroma med 5 in 7 zlatih dukatov. Jakob, sin Frančiška iz Zagreba, je dal duhovniku Mavru za ro- manje v Rim 50 liber denarjev že leta 1466, a skoraj trideset let pozneje je Tomaž, sin Jambreka iz Zagreba, plačal za romanje v Rim le 30 liber denarjev.^" 2e leta 1424 pa je kolon (laborator) Peter, sin Draguše iz do- Mne Sane, dal za romanjio sveto mesto 7 zlatih dukatov, a skoraj petdeset let pozneje Peter iz Zagreba le 5 zlatih dukatov.Nobe- nih podatkov nimamo, niti ne posrednih, za sklepanje, koliko so bili stroški oziroma ce- ne za romanje v Bari in Dunaj. Mogli bi le zelo približno reči, da so se morda gibali med 5 in 8 zlatimi dukati. Za romanje iz Pirana v Assisi je bilo treba plačati 4 zlate dukate, a tudi 5 zlatih dukatov, kakor za ro- manje v Rim."* Verjetno je približno toliko bila tudi cena za romanje v Gubbio. Za ro- manje v Loreto je bilo treba plačati 2 zlata dukata in enako vsoto tudi za pot v bližnji Recanati.*^ Približno enako visoko so bili stroški in cena za obisk Padove in Stare go- re pri Čedadu v Furlaniji. Romanje iz Pira- na na Reko k Mariji na Trsat (ecclesia s. Ma- ne de Flumine apud Castrum quod vocatur Tarzat) — verjetno po kopni poti — je te- stator j a oziroma obiskovalca stala 1 zlat du- kat ali 5 liber malih denarjiev."* Približno toliko je verjetno stalo tudi romanje v Ljub- ljano, k cerkvi sv. Kozme in Damijana in v Oglej. Posamezniki, ki so določali za-se tudi po več romanj v različne kraje, so potroši- li za to kar precejšnje vsote denarja. Tako j,e po znanih podatkih npr. mojster Andrej, sin Pavla iz Ljubljane, meščan v Piranu, za romanje v Kompostelo, Loreto in Padovo do- ločil okoli 17 zlatih dukatov."« Na drugi strani pa so testatorji v oporokah na različne načine določali za romanje dele svojega premoženja kot legat aH pa zapu- ščali celo premoženje sorodniku s pogojem, da pošlje človeka ali več ljudi na romanJie za blagor zapustnikove duše. Tako je Facius, sin Urlika de Appolonio iz Pirana zapustil pre- moženje ženi Mariji pod pogojem, da pošlje romarja v Loreto in Assisi, a drugega v Rim k sv. Pavlu ter sv. Janezu."^ Stefan iz Senja, prebivalec v Piranu, je zapustil za romanje v Loreto vinograd v kontrati Rescuto{?), kar bi še denarja ostalo, pa naj ga razdele re- vežem."« Ana, žena gostilničarja Pavla, ki je f bila morda z Reke, je mojstru Erazmu iz Pi- l rana zapustila kot legat srebrn pas, ki ga je zastavila pri piranskem Judu s pogojem, da bo poromal zanjo v Loreto in dal za ma- še pri sv. Juriju v Piranu."' Leta 1490 je Gaš- par Slovan, prebivalec v Piranu, v oporoki ukazal prodati svoj vinograd v Sečoljah, z iz- kupičkom so bili komisarjii dolžni poravna- ti njegove dolgove; z denarjem, ki bi še ostal, pa naj pošljejo romarja v Rim, da se bo ta- ko izpolnila njegova zaobljuba."« Podobno je Jurij, imenovan Krbovac, meščan in prebi- valec v Piranu, zapustil Urbanu iz Zrinja vinograd v kontrati Pacugi, zato pa je dol- žan iti v enem romanju v Rim, Assisi in Re- canati."" V zvezi s tako organiziranimi romarji ali pa tudi brez njih, torej povsem samostojno, so testatorji v oporokah dajali božjepotnim zgoraj omenjenim cerkvam razna darila v denarju ali v raznih predmetih (olju,' vosku, svečah) ali pa so v njih dajali za maše. Ta- ko so posamezniki namesto romanja, toda z istim ciljem, v oporoki določili tisti cer- kvi denarno darilo, običajno v višini cene romanja. Leta 1476 je Peter iz Zagreba poleg romanja v Rim zapovedal v oporoki, naj se dasta tudi cerkvi v Loretu 2 zlata dukata." Enako je storil devet let pozneje tudi mornar Martin, sin Jerneje iz Senja." To so verjet- no opravili komisarji testamenta, kakor vi- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 79 dimo iz primera Jurija iz Grožnjana.'- Po- gostejša volila tem božjepotnim cerkvam so bila v obliki voska in sveč. Katarina, žena Marka de Preto, je leta 1440 zapustila cerkvi na Trsatu v obliki volila 120 liber neobde- lanega voska kot svojo zaobljubo.Peter, sin Henrika Petrogno, pa je tako za romanje v Assisi kakor tudi za romanje v Loreto do- ločil tamkajšnjima cerkvama sv. Marije vos- ka v velikosti in obliki človeške postave.'' Tudi romar, ki je šel za Katarino, ženo Mi- haela Stefeka, k cerkvi sv. Kozme in Damija- na, je nosil v dar vosek.'^ 2e leta 1397 je ro- mar, namenjen v Gubbio za Petra Bona Vita- lisa iz Pirana, moral kupiti veliko svečo (dople- rium) v vrednosti 32 solidov in jo darovati na grobu svetnika." Podobno je bilo tudi z ro- marji, ki so jih določili Jurij, sin Radina de Isuerbase, Martin iz Metlike, meščan in pre- bivalec Pirana, in Lovrenc de Castro Bruna." Katarina, žena Ivana iz Buj, meščana v Pi- ranu, je v oporoki določila, naj mož pošlje cerkvi Marije v Loretu 6 liber malih denar- jev, za katere naj se kupijo velike sveče. Iz- polnitev določila si je zagotovila še na ta način, da v primeru, če mož Ivan tega volila ne bi izvršil, poskrbe (komisarji?), da se bo legat izpolnil po njegovi smrti.'* Edini pri- mer volila v olju je vezan na Rozo, ženo Mavra iz Zrinja, prebivalca v Piranu, ki je leta 1488 zapustila dve libri olja bratovšči- ni apostolov Petra in Pavla v Rimu." Tudi za naročilo maš imamo le nekaj podatkov: v cerkvi sv. Marije v Recanatiju je dal za šti- ri maše Gregor iz Zagreba (sin Martina) le- ta 1481, Antonovi cerkvi v Padovi pa je mo- ral dati romar Andreja, sina Pavla iz Ljub- ljane, za tri maše.*" Kot posebnost naj navedemo, da so v po- sameznih primerih tisti, ki so v oporokah določali romanja za blagor svoje duše, zah- tevali, naj gredo romarji na božjo pot boso- nogi. Tako je Marko, sin Stefana iz Ancone, ki je napravil testament v Piranu, po zaob- ljubi zahteval, naj gre zanj nekdo bosonog do cerkve sv. Marije v Macerati.*' Ze ome- njena Katarina, žena Mihaela Stefeka (Sfe- tico), pa je določila, da roma nekdo po njeni zaobljiubi jješ k cerkvi sv. Kozme in Dami- jana.*^ Ob koncu prikaza romanja v Piranu v 15. stoletju, tega drobca iz vsakdanjega življenja mesta, naj poudarimo naslednje. Romanje iz Pirana je zajelo precejšen del ozemIj|a sever- no od sredozemskega prostora in je seglo tu- di globoko v zaledje do Dunaja. Tudi v tem se v precej jasni luči kažejo gospodarske po- vezave z zaledjem. Z njimi jp razložljiva ve- lika vloga slovenskega eilementa v mestu, ki gospodarsko-prometno ni nič manj živelo s kopnim zaledjem kakor s svojim obmorskim in prekomorskim prostorom. Odtod tudi velik delež slovenskega dela mestnega prebivalstva pri romanjiu. In končno, romanje, zlasti v ob- liki plačanih romarjev, ki so povsem prev- ladali v drugi polovici 15. stoletja, nam kažejo, da so piranski meščani in prebivalci sledili utripom duhovnega življenja v Evropi, novim mišljenjem znotraj krščanskega nauka, pa tudi, da so sprejemali drobce ponavljajoče se profane kulture. OPOMBE 1. Prim. J. Le Goff, Das Hochmittelalter, v Fischer Weltgeschichte Bd. 11, str. 58 si. — 2. Prim. R. Romano — A. Tenenti, Die Grundlegung der modernen Welt, prav tam, Bd. 12, str. 80 in dalje. — 3. J. Stabej, Staro božjepotništvo Slo- vencev v Poren je. Razprave SAZU VI, Ljubljana 1965, str. 141—213 in tam navedena literatura. — 4. Viri zanjo 'so številni testamenti, ki sestav- ljajo posebno serijo v Mestnem arhivu v Piranu (citiram jo z oznako TA). — 5. Najstarejši poda- tek imam iz leta 1346, čeprav sodim, da so iz Pirana romali v Rim že mnogo prej (TA — 1346 febr. 20, glej še 1396 avg. 9 in 1390 febr. 24). — 6. Od leta 1443 dalje (prvi podatek, ki z njim razpolagam TA — 1443 avg. 7). — 7. Od leta 1454 dalje (prvi podatek, ki z njim razpolagam TA — 1454 sept. 18). — 8. Od leta 1405 dalje (TA — 1405 april 29). — 9. Najstarejši, meni znan po- datek iz leta 1349 (Ta 1394 marec 24). — 10. Kot kraj romanja se javlja šele v di-ugi polovici 15. stoletja (TA — 1461 jun. 9). — J3. Od zadnje če- trtine 15. stoletja dalje (TA — 1486 jan. 9, 1488 nov 6, 1484 okt. 13). —32. TA —1433 okt. 28. 1467 marec 31, 1470 febr. 8. S slovenskega ozemlja/ so sem radi romali Tolminci; glej B.Grafenauer, Upo- ri, str. 41. —13. TA — 1427 maj 26 in 1458 jan.22. — 13a. TA — 1433 okt. 28 (»... ad vißitandum ec- clesiam sanati Nicolai de Bari...«). — 14. TA — 1397 maj 31 (»... ad viisitandum corpus beati The- baldi in Gubbio...«). — 35. TA — 1470 febr. 8 (»•... ad visitandum ecclesiam sancti Bernardini in Agle...«). — 36. TA — 1481 aprii 24 (».. . vi- sitandum ecclesiam sancti Leonardi in Lubia- na ...«) Ne gre za cerkev, temveč za kapelo sv. Le- narta, ki se leta 1429 omenja v cerkvi sv. Martina avguštinskega samostana (na mestu sedanjega frančiškanskega samostana in cerkve). Porušili so ju zaradi turške nevarnosti v zadnjem desetletju 15. stoletja (glej AS — Itetine — 1429 jan.5, M. Kos, Srednjeveška Ljubljana. Topografski opis mesta in okolice, Ljubljajna, str. 46 si.). — 37. Cerkev sv. Kozme in Damijana (»... ad visitandum eccle- siam sanctorum Cosme et Damiani... «) je treba locirati na slovenska tla, ker je v to cerkev po- slala romarja po svoji zaobljubi Katarina, žena Mihaela Stefeka (Sfetico). Prav to pa kaže, da ]e cer'kev iskati na starj poti za trgovino z živino iz ogrskih in hrvatskih dežel ob Krki proti Italiji; to bo cerkev Kozme in Damijana blizu Krke. — 38. 80 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 TA — 1470 okt. 24 {»... ad sanctum Antonium de Viena ...). — 19. Prim. 1454 sept. 18 (»... et sanati Johannis et aliarum ecclesiarum Rome.. in 1475 maree 25 (»... ad visitandum basilicas de urbe Roma...). — 20. J. Stabej, o. e, str. 15G. — 21. Prav tam.. — 22. Formula je bila skoraj ena- ka : »... quia intendens visitare limina beatorum apastolorum Petri et Pauli Rome (volens vi- sitare. . . ; intendens ire Roman.. .) ... testamen- tum in hoc modo lacere procuravit (. .. testamen- tum sive scriptis in hunc modum tacere procura- vit). TA —1390 febr. 24, 1439 febr. 23, marec 9 in 10, 1458 okt. 25. 1464 maj 3 in 1468 marec 27. — 23. Ustrezna formula v testamentih je bila stalna in se je glasila: »Item iussit mitti unum hominem (ali »unam personam«) ad visitandum limina ecclesie sancte Marie de Angelis in terito- rio Assisj pro anima sua.« TA — 1464 jan. 31. — 24. Na blagor duše testatorja se glasi ogromna večina podatkov; za zakonca glej TA — 1441 avg. 11, 1489 jul. 21, 1499 nov. 20 in 1418 jan. 26; za sinove TA — 1486 okt. 19,, 1488 ? 31; za sestre TA — 1445 jul. 5, 1455 jul. 8, 1477 jul. 14; za starše TA — 1470 okt. 24; za druge bližnje ljudi TA — 1475 sept. 25. — 25. Formula se je glasila »... pro remissione suorum peccatorum« TA — 1494 aprU 2. 1494 okt. 13, 1499 nov. 25. — 26. Formula se je glasila ali »... et satisfactione votorum suorum« ali »pro vna eius voto« ali »pro voto suo« ali »ex voto"' in podobno. TA — 1462 dec. 1, 1486 avg. 8, 1487 Jan. 14. 1491 jan, 23, 1494 okt. 13, 1495 jul. 11, 1499 nov. 20. — 27. M. Pahor, Socialni boji v občini Piran, Ljubljana 1972, str. 27 si. — 82. TA- 1475 sept. 25. — 29. TA — 1454 sept. 18. — 30. — testament z letnico 1456. — 31. Prim. TA — 1476 avg. jul 4, 1474 avg. 17, 1434 avg. 27, 1477 jul. 14, 1481 april 24, 1495 jul. 11. — 32. Prim. TA — 1444 sept. 23, 1461 jun. 9, 1468 april 14, 1494 jul. 22, 1499 nov. 20. — 33. TA 1458 febr. 23 (Philipus quondam Gregorij de Sobotta), 1482 maj 3 (Joannes filius quondam Joannis Sobotha de Pirano), — 34. TA — 1424 jun. 24 (Petrus quon- dam Draigosse de Sana). — 35. Juanus quondam Stephani de Bosigna famulus fratrum dieti con- venti sancti Francisci — TA — 1414 marec 30. — 36. TA — 1405 april 29 (Jurius quondam Radine de Isuerbase laborator in Pirano). — 37. Prim. TA — 1463 febr. 6, 1467 marec 31, 1471 maj 8, 1483 sept. 26, 1491 jan. 23. — 38. TA — 1390 febr. 24. — 39. TA — 1458 jan. 22. — 40. Prim. TA ~ 1455 jul. 8: »unum solum hominem ad visitan- dum ecclesiam sancte Marie de Angelis de As- sisto et ad visitandum limina sanctorum Petri et Pauli de Roma«. — 41. Prim. TA — 1465 sept. 10: »Item iussit mitti duarum personas ad in- dulgentiam sancte Marie de Angelis in territorio Asisixij de mense augusti pro anima sua.« — 42. TA — 1437 nov. 9, 1486 Jan. 9: »Magister Andreas cerdo quondam Pauli de Lubiana civis et habi- tator Pirani... Item iussit mitti unum hominem ad visitandum ecclesiam cancti Jacobi in Galizia pro anima sua... unum alium hominem ad vi- sitandum ecclesiam sancte Marie de Loreto pro anima sua . .. unam aliam personam ad visitan- dum ecclesiam sancti Antonij de Padua in qua ecclesia iussit celebrari raissas tres pro anima sua.« — 43. TA — 1456 ? ?: »Item cum conditione quod dicta dona Sina teneatur mittere ad indul- gentiam sancte Marie de Angelis de territorio Assixij octo personas, unam pro anima sua, se- cundam pro anima Sauarini filij suii, tertiam et quartam pro animarum suorum parentum, alias duas pro animarum suorum avorum, duas alias pro animarum omnium illorum a quibus aliquid bonorum habuit et possedit. In quibus iussit ex- pendi pro eorum labore ducatos 32.« — 44. TA — 1500 maj 6 (presente anno). — 4ü. TA — 1499 dee. 4, glej še 1499 Jan. 25, 1494 jul. 22 (in Romam anno futuro). — 46. TA — 1487 jan 1 (quod post mortem suam mittatur), 1471 maj 8 (port eius obitum) — 47. TA — 1472 nov. 6 (in termino trium annorum). — 48. TA 1489 jul. 21 (šest let), 1437 dec. 26 (infra terminum octo annorum). — 49. Pnim. TA — 1454 sept 18, 1469 aprii 11, 1475 sept. 25 1480 jun. 26 in okt. 11, 1483 aprii 4 in sep. 26 itd. — 50. TA — 1494 jul. 22. — 53. TA — 1441 avg. 13. — 52. TA — 1491 maj 1. —53.TA — 1476 jul. 4. — 54. TA — 1484 fetir. 23, 14S"4 jul. 27, 1496 maj 4. — 55. Prim. TA — 1491 febr. 8. — 56. TA — 1413 avg. 9. — 57. TA — 1413 avg. 9: »Item dixit dediisse diete Stoice (eius famule) du- catos duodecim auri cum quibus teneatur visi- tare ecclesiam sancti Jacobi de Galitia pro ani- ma sua.« — 58. TA — 1476 maj 15. — 59. TA — 1466 nov. 1, 1494 jul. 22. — 60. TA — 1476 jul. 22, 1424 jun. 24. — 61. TA — 1456 ??, 1476 jul. 14, 1488 ? 31. 62. TA — 1468 april 14, 1476 jul. 22, 1481 febr. 7, 1483 april 19 in avg. 4.-63. TA — 1474 avg. 17, 1490 maj 4. — 64. TA — 1486 jan. 9. — 65. TA — 1454 sept 18. — 66. TA — 1464 avg. 5. — 67. TA — 1474 avg. 17 (»... unum eius cin- gulum de argento quem habet apud iudeum Pi- rani...«). — 68. TA — 1490 avg. 4. — 69. TA — 1494 marec 15 (».. . ire Roman et Assišium pro anima ipsiius testatoris ac Rachanetum uno itine- re.«). 70. TA — 1476 jul. 22. — 71. TA — 1483 april 19. 72. TA — 1483 avg. 4. — 73. TA — 1440 avg. 20. 74. TA — 1486 avg. 22. — 75. TA 1491 jan. 23. — 76. TA — 1397 maj 31. — 77. TA — 1405 april 29, 1490 jun. 1. — 78. TA — 1499 dec. 15. — 79. TA — 1488 ? 31. 80. TA — 1481 febr. 7, 1486 jan. 9. 81. TA 1486 avg. 8: »Item dimisit mitti unum virum pedibus nudiš de An- chona usque ad sanctam Mariam de Macerato per exequendo uno eius voto.« — 82. TA — 1491 jan. 23: ,Item iussit mitti unam personam discalcia- tam ad visitandum ecclesiam sanctorum Cosm.e et Damiani...« — KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 81 TISKARNA JANEZA MANDELCA IN LETA 1578 TISKANA PESEM O ZMAGI IVANA FERENBERGERJA NAD TURKI BRANKO REISP Janez (tudi Janž) Mandelc (Manuel, Man- lius), prvi ljubljanski tiskar (rojen neznano kdaj in kje, umrl najverjetneje leta 1605 v kraj|U Deutschkreutz na Gradiščanskem), je sprva deloval v Ljubljani kot knjigotržec, poleti 1575 pa je ustanovil tiskarsko delav- nico, ki je bila prva na Kranjskem in sploh na slovenskih tleh. Tu je tiskal šest let, kajti zadnji njegovi znani ljubljanski tiski nosijo letnico 1580. Živel pa je v Ljubljani še do aprila 1582, ko je moral po ukazu nadvojvo- de Karla zapustiti avstrijske dedne dežele. V Ljubljani iß natisnil okrog 30 del, od tega 11 slovenskih (drugo so nemška, latinska in eno hrvaško delo), in se s tem uvrstil med po- membne pospeševalce slovenske protestant- ske književnosti. Po odhodu iz Ljubljane je deloval v raznih krajih na obmejnem pod- ročju Ogrske oziroma današnje Gradiščanske in v Varaždinu na Hrvaškem. V tern obdob- ju iß tiskarno selil iz kraja v kraj in do leta 1605 natisnil še okrog 65 del. V zvezi z Mandelčevim delovanjem priha- jajo v zadnjih letih na dan razne novosti. Predvsem bi omenil tiste, ki zadevajo tiskar- jevo ljubljansko delovanje. Tako je Oskar Sakrausky leta 1960 v objiavi: Ein bisher unbekannter slovi^enischer protestantischer Katechismus aus dem Jahre 1580' popisal do takrat neznan primerek Mandelčevega tiska. Gre za Dalmatinov prevod malega ka- tekizma Martina Luthra iz leta 1529, ki ga je pod naslovom: Catehismus. Tu ie ty nar potreibnishi shtuki nashe Kerszhanske Vere, natisnil Janez Mandelc v Ljubljani leta 1580. V vrsti Mandelčevih ljubljanskih tiskov je to predzadnja ali zadnja izdaja. Primerek je avtor našel v Zagoričah pri Podkloštru na Koroškem in je danes shranjen v Evange- lisches Diözesanmuseum v Fresachu. Naslednjii Mandelčev tisk, ki je bil v sta- rejši literaturi sicer že omenjen, ni pa bil iz- pričan noben ohranjen izvod, je našel in leta 1971 popisal Primož Simoniti v članku: Ne- znan ljubljanski tisk iz leta 1577 in nekaj podatkov o njegovem avtorju.^ Na novo evi- dentirani tisk nosi naslov: Descriptio novi et prodigiosi cometae. Sestavil ga je dr. Jakob Strauss, po rodu Ljubljančan, v šestdesetih letih 16. stoletja profesor filozofije na du- najski univerzi in od leta 1570 redni fizik štajerskih deželnih stanov v Celju. Strauss je v tem času izdajal na Dunaju, v Gradcu in Ljubljani koledarje ali pratike oziroma alma- nahe, ukvarjal pa se je tudi z astronomijo. Rezultat tega njegovega zanimanja je tudi omenjeni, pri Mandelcu konec leta 1577 na- tisnjeni latinski spis. Izvirnik hrani Univer- zitetna biblioteka na Dunaju pod signaturo I 207957. Pomembna pridobitev za študij Mandelče- ve dejavnosti je obsežna, po načelih popisa inkunabul sestavljena bibliografija vseh slo- venskih tiskov 16. stoletja, delo Branka Ber- čiča, ki pod naslovom: Das slowenische Wort in den Drucken des 16. Jahrhunderts,^ zaje- m.a tudi popis vseh Mandelčevih slovenskih izdaj ter navaja število, hranilišče in signa- ture vseh ohranjenih primerkov po stanju leta 1968, ko je ta bibliografija nastala. Mandelčevo ljubljansko delovanje obrav- navajo še naslednje novejše objave: Branko Reisp, Mandelčevi ijubljansiki tiski v knjiž- nici Narodnega muzeja v Ljubljani, Kronika XI 1963, str. 51-56, kjer so opisani izvor, ro- kopisne beležke, vezava in druge značilno- sti treh Mandelčevih tiskov, obravnavan je tudi četrti tisk, letak o turškem napadu na Metliko iz leta 1578, ki pa ga kljub biblio- grafski tradiciji ne moremo z gotovostjo uvrščati med Mandelčeve tiske. Leta 1973 in 1974 sta izšli dve faksimilirani izdaji Man- delčevega natisa Dalmatinovega prevoda Je- zusa Siraha, prve v Ljubljani natisnjene slo- venske knjige, izdaja CGP »Delo« 1973 s spremno besedo: Branko Reisp, Prvi ljubljan- ski tiskar Janez Mandelc (Manuel, Manlius) 1575—1581, ki daje pregled Mandelčevega tiskarskega delovanja v Ljubljani, in izdaja Mladinske knjige 1974, v zbirki Monumenta litterarum Slovenicarum, 12, s spremno be- sedo: Branko Reisp, Pr-va v Ljubljani natis- njena slovenska knjiga, ki govori podrobne- je o nastanku in natisu tega Dalmatinovega prevoda. Ker bibliofiläka izdaja Dela ni bila knjigotrško dostopna, je bila spremna beseda k tej izdaji nekoliko prirejena ponovno publi- cirana v reviji Situla 14/15 (Opuscula losepho Kastelic sexagenario dicala) 1974, str. 349— 360, pod naslovom: Začetki tiskarstva v Ljub- ljani. Z Mandelčevim delovanjem na Ogrskem in Gradiščanskem pa so se v zadnjem času precej ukvarjali madžarski in avstrijski ra- ziskovalci. Zlasti velja omeniti naslednja av- torja: pri Madžarih Gedeona Borso iz Bu- dimpešte in pri Avstrijcih Karia Semmel- weisa iz Eisenstadta. Gedeon Bors^ je publi- 82 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 ciral oziroma pripravil za pubHdranJie nove najdbe Mandelčevih tiskov in druge rezul- tate tovrstnih raziskav v strokovnih revij ah." Kari Semmelweis pa je leta 1972 v mono- grafiji: Der Buchdruck auf dem Gebiete des Burgenlandes bis zu Beginn des 19. Jahr- hunderts (1582—1823)5 po približno sedem- desetih letih — na prelomu stoletja je Man- delca celovito obravnaval Friedrich Ahn — ponovno združil vse dosedanje raziskave, preveril število in hranilišča tiskov in tako podal popolnejši pregled Mandelčevega de- lovanja v zadnjih dveh desetletjih njegovega življ,enja na Gradiščanskem. Doslej prezrto področje Mandelčevega udejstvovanja — knjigoveško dejavnost, je dokumentiral za čas po njegovem izgonu iz Ljubljane Gedeon Borsa v leta 1973 objav- ljeni razpravi: Joannes Manli^us könyvkötoi tevékenysége (povzetek v nemščini: Die buchbinderische Tätigkeit von Joannes Man- lius.)" Po razpoložljivih, s ploščo aü valjem tiskanih vzorcih na platnicah je ugotovil 24 Mandelčevih vezav. Zanimivo je, da je Man- delc za krasilne sestavine na svojih vezavah na Ogrskem — vezal ni le svojih, ampak tudi tiske raznih tujih oficin — uporabljal nekatere klišeje, ki jih je prinesel še iz Ljub- ljane. (Isto veljia tudi za lesoreze, vinjete in podoben tiskarski material.) Za supralibrose, ki so bili na Ogrskem brez zveze z lastnikom ali vsebino vezanih del, je uporabljal nam- reč avstrijski in kranjski grb in grba dveh predstavnikov kranjskega visokega plemstva: Weicharda Auersperga in Jurija Raina. (Omenjena sta bila v tesni zvezi z vodilnimi slovenskimi reformatorji, tudi s Primožem Trubarjem, in sploh vidna protestanta na Kranjskem.) Vsekakor je verjetno, čeprav to doslej še ni dokumentirano, da se je Mandelc s knjigoveštvom ukvarjal že v Ljubljani. Prav tako gre Gedeonu Borsi zasluga za doslej prvi odkriti primerek Mandelčeve ve- zave, ki se hrani v Sloveniji. Poleti 1974 je namreč ob pregledu vezav v Semeniški knjiž- nici v Lj|Ubljani ugotovil na osnovi tiskanih vzorcev na platnicah 5. zvezka dela: Surius Lauretius, De probatis sanctorum historiis, Coloniae Agripinae 1574, ki ga hrani Seme- niška knjižnica pod signaturo I VII/5, izdelek Mandelčeve knjigoveške delavnice. (Kako je prünerek prišel v Semeniško knjižnico, se takrat ni dalo ugotoviti.) Še več, pokazalo se je, da so v tem izvodu kot polnilo v platni- cah namesto lepenke ali deščice uporabljali posamezne pole hrvaškega, v latinici nati- snjenega dela: Czrikveni Ordinalicz (Tübin- gen 1564), ki so ga priredili Anton Dalmatin, Stipan Istrijan in Jurij Juričič. Iz te najdbe bi mogli siklepati na neko, pobliže neznano zvezo med Ungnadovim biblijskim zavodom v Urachu in Janezom Mandelcem. Navedena proučevanj,a pomenijo torej ve- lik korak naprej in so prispevala k temu, da je slika o delovanju tega pomembnega tiskar- ja postala popolnejša, obenem pa odpirajo še nove poglede in smeri raziskav. Leta 1974 je postavil Boris Balent iz Bra- tislave zanimivo vprašanje, ali sta tiskar Joannes Manlius in literal Joannes Manlius istovetna. Zadnji je bil magister wittenber- ške univerze in učenec Filipa Melanchtona in j|e v Baslu in Frankfurtu izdal v letih 1563 do 1565 nekaj spisov (Locorum commu- nium collectanea, Libellus medicus, Epistola- rum Ph. Melanchtoni farrago), ki so bali po- zneje še ponatisnjeni.' Življenjepise! obeh osebnosti se ustavljajo ob pomanjkanju po- datkov iz drugih obdobij njimega življenj|a. Tako pri tiskarju J. Manliju npr. za čas pred njegovim prihodom v Ljubljano oziroma pred letom 1575 ne vemo nič gotovega. Na zastavljeno vprašanje pa zaradi pomanjka- nja dokazov in raziskav v tem smislu za zdaj, ni mogoče odgovoriti. Pač pa bo vsekakor treba dopolniti življe- njepis tiskarja Lenarta Mravlje, ki je bil Mandelčev tiskarski pomočnik v Ljubljani. Po dosedanjih podatkih je bil po rodu Ljub- ljančan in se je izučil v Ungnadovi tiskarni v Urachu, pozneje pa je morda delal v Mor- hartovi tiskarni v Tübingenu, kjer je bil vpi- san tudi na univerzi. Ni izključeno, da je de- lal tudi v Burger j evi tiskarni v Regensburgu, ki jp tiskala od 1566 do 1568 Kreljeve in Konzulove stvari. Nato je bil pri Mandelcu in po njegovem izgonu iz Ljubljane v Wit- tenbergu, kjer je sodeloval pri tisku Dalma- tinove Biblije. Marca 1584, ko so delali ob- račun za Biblijo, je bdi spet v Ljubljani, nato pa se sled za njim izgubi.* Toda delo Helmuta W. Langa: Die Buchdrucker des 15. bis 17. Jahrhunderts in Österreich, vsebuje naslednji podatek: na Dunaju je v letih 1590 do 1605 deloval tiskar Leonhard Formica »aus Reiffenbergasch (Krain)«." Latinizirani priimek, ime, poklic, čas delovanja in podatek o domovinstvu lahko spravimo v sklad tudi z Lenartom Mravljo. Kraja Reiffenbergasch na Kranjskem sicer ni, gotovo pa je beseda v viru napačno zapisana ali iz vira narobe prebrana. Razlago, da gre za Reiffenberg, tj. Rihemberk (današnji Branik) — v 16. sto- letju so ime kraja tako tudi pisali — moramo do podrobne raziskave virov jemati seveda s pridržkom. Se bliže citirani oblikij pa §e oznaka »aus Reiffenbergischen«, kar bi pome- nilo iz Rihemberškega v širšem smislu. Pri- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 83 pomniti je treba še, da so v tem času Ri- liemberk resnično štel h Kranjski. Na poveza- vo »Lenart Mravlja-Leonhardus Formica* je opozoril Primož .Simoniti v zapisu z zgornjim naslovom v prvi številki letošnje Kronike, str. 45—46. Na kratko še nekaj podatkov o dunaj|Skem delovanju Lenarta Formike. Sprva pomočnik pri Mihaelu Apflu (Apfel), je leta 1590 od vdove kupil tiskarno za 700 fl. Tega leta se je poročil z Marjeto Wiesensteiger, hčerjo dunajskega vrezovalca Jurija Wiesensteigerja, čigar podjetje je okrog leta 1594 združil s svojim. Tiskamo je prestavil v Lammburse in bil dvorni, deželni in univerzitetni tiskar in knjigotržec. Umrl je januarja 1605 in za- pustil dvoje otrok, sina Matevža, rojenega leta 1591, in enajstletno Ano. Skoraj deset let je vodila podjetje vdova Marjeta (Mar- garete Formikin), dokler leta 1615 ni prevzel tiskarne in knj|igarne sin Matevž (Matthäus). Tiskarska tradicija se je v družini nadalje- vala do srede 17. stoletja. Po poroki Marije, vdove Matevža Formike, z Matevžem Cos- meroviusom pa preide tiskarna nanj in se razvije v najpomembnejšo dunajsko tiskamo 17. stoletja. Pričujoči sestavek pa je napisan predvsem z namenom opozoriti na obstoj in nahajališče v literaturi le po naslovu znanega Mandel- čevega tiska o zmagi Ivana Ferenbergerja nad Turki pri Drežniku na Hrvaškem leta 1578. Najprej nekaj besed o Ivanu Ferenbergerju in o bitki, ki jo tiskana »novica« v verzih opeva. Ivan (Johann, Hans) Ferenberger (tudi Fernberg er) von Aur, cesarski vojskovodja, je bil rojen leta 1511 v kraju Aur ob reki Adiži (Etsch) na Tirolskem. Preprostega rodu, sin vojaškega najemnika cesarja Maksimilija- na L, in brez šolske izobrazbe, je napravil izredno vojaško kariero. Od leta 1530 se je kot cesarjev najemnik udeleževal številnih vojp in bitk na kopnem in na morju. V Italiji se je boril proti vojski francoskega kralja Franca L, leta 1540 je bil na Ogrskem, kjer je prišel tudi v turško ujetništvo, ven- dar se je odkupil. Kasneje se je v milanski vojni proti Francozom tako odlikoval, da mu je cesar Karel V. leta 1545 na državnem zbo- ru v Regensburgu podelil plemstvo. Cesarju je služil spet v šmalkaldski vojni. Pod cesarskim admiralom Andrejem Dorio se je leta 1552 bojeval na cesarsko-papeškem lad- jevju proti Turkom ob kalabrijski obali. Leta 1556 je bil kot vojskovodja zapleten v boje v papeški državi med Spanci in papežem. Ob velikem pohodu sultana Sulejmana II. proti Avstriji leta 1566 se je pojavil na Hrvaškem. Udeleževal se je bojev s Turki in bil kot senjski kapetan (okoli 1574) strah Turkov in Benečanov. Nekaj časa je bil komandant mi- lice notranjje-avstrijskih dežel — Štajerske, Koroške in Kranjske. Zaradi beneških intrig je prišel v službo notranjeavstrijskega nad- vojvode Karla II. in bil od 8. januarja 1578 do novembra 1579 vrhovni komandant Hrva- ške in Morske krajine. V tem času je vodil uspešne boje proti tur- škim četam, ki so prodirale v Pokuplje. Ta- ko so njegove čete 22. maja (po Mandelčevem letaku 21. maja) 1578 pri Drežniku uničujp- če premagale turški odred, ki je štel 5000 mož m se j,e s plenom obtežen vračal s poho- da na Kočevsko in Kostelsko. Ubitih je bUo preko 900 Turkov. Tega leta je Ferenberger ponovno sodeloval pri vojaških akcijah v Po- unju. Leta 1579 je Ferenberger z 2000 možmi šči- til gradnjo Karlovca — glavne trdnjave v Krajini —' in bil njpn prvi komandant. V te- melj trdnjave so zakopali 900 glav tistih Tur- kov, ki so bili pobiti prejšnje leto v bitki pri Drežniku. Zaradi svojih vojaških veščin je Ferenberger odločilno pripomogel k uspeš- ni in v kratkem času končani gradnji te po- membne trdnjave. V zahvalo za izredne voja- ške zasluge ga je cesar Rudolf II. imenoval leta 1582 za komandanta Dunaj,a. V tej službi je ostal Ferenberger do svoje smrti leta 1584.1« Tiskano poročilo o Ferenberger j evi zma- gi pri Drežniku se v starejši literaturi več- krat omenja. Skrajšani naslov tiska navaja vrsta avtorjev. Od glavnih del naj omenim: Joseph Hammer, Geschichte des Osmani- schen Reiches, Bd. 10, Pest 1835 (naslov na- vaja brez navedbe kraja izdajie in tiskarja in z datumom bitke 1. oktober 1578; kakor bomo videli v nadaljevanju, navaja torej pri- merek, ki ga hrani Orszagos Széchényi Kö- nyvtär v Budimpešti) ;i* Kari Goedeke, Grudrisz zur Geschichte der deutschen Di- chtung, Bd. 2, 2. Aufl.., Dresden 1886 (z na- vedbo, da je izdan v Ljubljani in z datumom 21. maj 1578; kakor bomo videli v nadalje- vanjiu, navaja torej primerek, ki ga hrani British Museum v Londonu ali pa kak drug izvod, ki sedaj ni v evidenci),*^ Emil Weller, Annalen der Poetischen National-Literatur der Deutschen im XVI. und XVII. Jahrhun- dert, Bd. 1, Freiburg im Breisgau 1862 (ci- tira ga pa prvi izdaji Goedekeja, toda z raz- širjenim naslovom).'3 Od naših avtorjev na- vaja že leta 1861 pesem o Ferenberger j evi zmagi kot Mandelčev tisk, toda brez datuma bitke, Peter Radics v objavi: Ueber des An- ton Vramecz »Chronika vezda.« Laiibach, bel 84 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 85 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 23 1975 86 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 Joh. Manlius 1578, und über des letzten Buch- druckerei im Allgemeinen." Po Radicsu, ki tisk v mekaterih svojih objavah ponovno omenja,*^ ga citira tudi August Dimitz, Ge- schichte Krains von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813, 3. Th., Laibach 1875,*« in tudi Albin Arko v brošurici: Tristoletnica tiskar- stva v Ljublj,ani, Ljubljana 1875." Vsi ome- njeni pisci pa se omejujejo le na navedbo skrajšanega naslova tiska, o vsebini ne poro- čajo, niti ne navajajp hranilišča primerka. Od objav Friedricha Ahna leta' 1898: »Ne- we Zeytungen« aus Johann Manneis Drucker- presse,'^ in leta 1906: Johann Manneis deutsche Druckwerke (1575 bis 1593)," ki so poleg drugih Ahnovih del veljala za temeljna dela o Mandelcu in takrat za »zadnjo besedo« znanosti s tega področja, pa se je dokončno ustalilo mnenje, ki se je obdržalo do zadnjih tovrstnih objav,^ da primerek tiska ni oh- ranjen, oziroma nahajališče ni znano. Toda Carl Göllner je v delu: Turcica. Die europäischen Türkendrucke des XIV. Jahr- hunderts, Bd. 2, Bucuresti—Baden—^Baden 1968, zabeležil kar tri variante tiskov, ki po- ročajo o bitki pri Drežniku in Ferenberger- jevi zmagi in zanje navede- mož Simoniti dn mi posredoval tudi kopijo tiska. Za ljubeznivost se mu na tem mestu najlepše zahvaljujem. O NEKATERIH SLOVENSKIH SKLADATELJIH 16. STOLETJA JANEZ HÖFLER Za razvoj glasbene umetnosti na sloven- skih tleh je bilo 16. stoletje kaj malo ugod- no. Upadanje gospodarske moči dežele, slab- šanjje življenjske ravni večine prebivalstva, ki j|e povzročilo številne kmečke upore, ne- prestana turška nevarnost, ki se je otipljivo kazala v nepričakovanih plenilnih vpadih, ne nazadnje cepljenje ustvarjaiskih moči na pro- testantsko in katoliško stran, vse to je hro- milo glasbeno dejavnost, ki je kot najobčut- ljivejša umetnostna zvrst gotovo potrebovala mirnejšega Parnasa. Glasbeno nadarjeni ljud- je so zapuščali domovino; upravičeno smemo donmevati, da jih na tuje ni vlekla zgolj že- lja po boljšem zaslužku, marveč tudi upanje, da bodo v tradicionalnih, vpeljanih in z vse- stransko skrbjp vzdrževanih glasbenih insti- tucijah našli ugodnejše in vapodbudnejše ra- zmere za svoj razvoj in nadaljnje delo. Tak- šne institucije so bile v prvi vrsti dvome glasbene kapele habsburških rezidenc. To so bila gmotno dobro podprta, skorajda privile- 88 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 girana poustvarjalska telesa v neposredni bli- žini svojiega mecena, nepogrešljivi del njego- vega spremstva. Člani dvornih glasbenih ka- pel niso bili anonimni sopotniki vladarjeve- ga vsakdanjika, marveč, kot razkrivajo ar- hivski zapiski, tudi aktivni udeleženci dvor- nega družabnega življenja in vladarju same- mu praviloma vedno »pri srcu«. Imen tistih slovenskih glasbenikov, ki so šli iskat srečo na tuje in tam tudi uspeli, po- znamo razmeroma mnogo. Izjemno mesto za- vzema Jacohus Gallus (Händl, s pridevkom »Camiolus«, ok. 1550—1591), ki ga je življen- ska usoda po letih potikanja po Spodnji Avstrija Moravski in Sleziji zapeljala v Olo- mouc in končno v Prago, kjer je izšla večina njegovih tiskanih kompozicijskih zbirk. Skladatelj sodi med vidna imena evropske glasbene ustvarjalnosti ob izteku renesanse, njegovo življenje in njegov obsežni opus sta bila že pred pol stoletja predmet objav in nadrobnejših študij.^ Arhivno izpričani Gal- lusovi biografski podatki nam ne dovolju- jejo sklepa, da je imel zveze s kakšno izmed vladarskih kapel, če izvzamemo podatek, da je bil v letih 1574—1575 neki »Jacob Hann« med deškimi pevci dunajske dvome kapele, podatek, ki ga morda res neupravičeno po- vezujemo z našim skladateljem.^ Skladate- ljeva pot se je vila med samostani in škofov- skimi rezidencami, za njegove morebitne sti- ke s kapelo cesarj|a Rudolfa II. v Pragi ne vemo in jih po vsej verjetnosti tudi ni bilo. Zato pa so se drugi slovenski glasbeniki 16. in začetka 17. stoletja vedno tako ali drugače vezali na takšne ustanove. Med njimi se je povzpel neki Krištof Kralj (Khräll), ki je marca leta 1546 prevzel mesto organista v dimajski dvomi kapeli pod »rimskim kra- ljem«, poznejie cesarjem Ferdinandom L, in ga imel vse do cesarjeve smrti leta 1564, verjetno pa se tudi potem ni ločil od glasbe vse do nekje pred letom 1575, ko je umrl.' Organistov položaj je bil poleg kapelnikove- ga najpomem^bnejši v kapeli in zaupati so ga mogli res izkušenim glasbenikom, kar lah- ko domnevamo tudi za Kralja. Pod Krišto- fom Kraljem sta v dunajski dvomi kapeli delovala še dva Slovenca, Ivan Glohokar iz Ribnice (med 1554—1560) in Mihael Carho- narius (Voglar? Oglar? med 1563—1564), oba pevca, katerih zadnji se je z novim monar- hom Maksimilijanom II. preselil za dve leti v Prago, nato pa se je napotil v Innsbruck, kjer ga je vzela jetika.* Na nadvojvodskem dvoru v Gradcu je v letih 1575 do 1590 med drugim deloval trobentač Lovrenc Plaveč (Plauz), sposoben glasbenik, ki so ga nal dvo- ru visoko cenili. Nadvojvoda ga je ob njegovi poroki leta 1586 bogato obdaril, organist in znani skladatelj Annibale Perini pa je za to priložnost uglasbil motet na verze v obliki epigrama, ki jih je priskrbel mladi Tomaž Hren, bržkone kot svojemu prijatelju in ro- jaku. Po razpustu nadvojvodske kapele leta i590 se je Lovrenc Plaveč znašel v dvomi kapeli v Münchnu.^ Med slovenskimi glasbe- niki v Gradcu je posebej zanimiv Janez Fa- ber (Kovač?) iz Litij.e. Začel je kot pevec v stolnici Sv. Stefana na Dunaju, zatem je bil dolgo dobo od 1564 do 1595 v Innsbrucku in od 1596 do smrti 1608 v novi kapeili nadvoj- vode Ferdinanda v Gradcu. V dokumentih se namreč omenja tudi kot komponist, ven- dar je znano le to, da je leta 1573 izdal zbir- ko svojega kolega Michaela Desbuissonsa Cantiones aliquot musicae.^ Ce izvzamemo deške pevce, ki so v to kapelo prišli kot di- jaki jezuitskega kolegija in so se po konča- nih študijah vrnili domov ali pa zavzeli viš- ja duhovniška mesta v tujini, sta v graški nadvojvodski kapeli sodelovala dva pevca s Slovenskega, Janez Hauhič iz Maribora (1600 do 1609) in Jurij Jurlič s Kremjskega (1600 do 1608) .7 i Dolgo življenjsko pot med Innsbruckom, Stuttgartom, Salzburgom, MünchnomI in Du- njem oziroma Prago je obredel Jurij Knez z Vrhnike, h kateremu se bomo še vrnili. Visoko na sever je zašel Gabriel Plaveč (Plautz, Plautzius, od 1618 do smrti leta 1642 dvorni kapelnik v Mainzu), avtor ohranjene kompozicijske zbirke Flosculus Vernalis (Aschaffenburg 1621),^ čigar sorodstvo z Ix)vrencem Plavcem ni potrjeno. Tej zbirki in drugim kompozicijam, objavljenim v so- časnih kolektivnih tiskih, lahko po vsej ver- jetnosti prištejemo še v rokopisu ohranjeni psalm Benedictus Deus za osem glasov, ki ga hrani Deželna knjižnica v Kasslu pod (staro) signaturo fol. 55 b. Zanimivo je, da je tu skladatelj zapisan v slovenski inačici »Plauutz«.' Na württemberskem dvoru v Stuttgartu, ki je imel zaradi podpiranjia pro- testantizma s kranjskimi deželnimi stanovi ta čas posebno tesne zveze, sta delovala tudi Teodor Rumpler (1576—1584), in pozneje Andrej Zupane (Suppaintz, Supponitz, ome- njen 1605, naslednje leto že v Innsbrucku).i» Naštetim bi lahko dodali še mnoga druga imena, za katera podatki morda niso tako izčrpni ali pa se v svojem poslu vsaj niso tako izkazali. Do tod je raziskovanje sloven- skega deleža v navedenih glasbenih ustano- vah namreč bolj zgodovinske kot glasbeno- zgodovuiske narave. Glasbenega zgodovinar- ja pa zanima predvsem kompozicijsko ustvar- janje, zlasti še, če je ohranjeno in če ga more kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 23 1975 89 s primemo pripravo obuditi k ponovnemu življenju kot najavtentičnejše pričevanje te- danje glasbene dejavnosti. Zal nam navedena imena po tej strani z nadvse redkimi izjema- mi ostajajo nema. Da so pevci imenitnejših glasbenih kapel ustvarjali, četudi jim nista bili namenjeni vodilni mesti kapelnika ali organista, nam govore mnogi tovariši naših glasbenikov na Dunaju, v Gradcu, v Inns- brucku in drugod, posebej če so bili nizo- zemskega ali italijanskega rodu. Tako pa žal celo za tiste Slovence, katerih komponiranje je arhivsko potrjeno, nimamo v rokah ohra- njenega nikakršnega sadu njihovega dela te vrste. Vendar slovensko glasbeno zgodovino- pisje — tako upamo — kljub vsemu še vedno ni lizčrpalo vsega gradiva, ki nam ga dajejo na voljo glasbeni in dmgi arhivi, in v na- slednjih odstavkih podana spoznanj,a utegne- jo pomeniti le del tega, kar nam je ostalo skrito. Se do nedavna nismo mogli na čelo' znanih skladateljev slovenskega rodu postaviti na- šega rojaka na prelomu 15. v 16. stoletje Ju- rija Slatkonje (Slakana, Slakany, »Chrysip- pus«, 1456—1522). Ne bo odveč, če si ponovno z nekaj besedami orišemo njegovo življenjr sko pot." Rodil se je v Ljubljani, študiral v Ingolstadtu in na Dunaju, vsaj leta 1495 je bil že cesarjev dvomi kaplan in kan tor z na-i darbino enega kanoniškega mesta v Ljub- ljani. Maksimiljan I. je svojega kaplana in pozneje svetnika visoko cenil in to prav za- radi njegovih glasbeniških sposobnosti. Slat- konja je leta 1498 ustanovil (ali bolje, pre- uredil) njegovo dvorno glasbeno kapelo po nizozemskem vzorcu te vrste in s tem dal temelje glasbenemu telesu, katerega zgodo- vinska zasluga in upravičen sloves sta se po- kazala v večstoletnem obstoju. In prav tedaj so se mu začele grmaditi številne bogato pla- čane službe, ki jih je glasbenik prejemal, ne da bi jih povečini tudi opravljal: postal iß prost v Novem mestu, prejemal dohodke več oglejskih župnij na Dolenjskem (Trebnje, Žužemberk itd.), podeljena so mu bila še me- sta stolnega prosta v Ljubljani, administrator- ja pičenske škofije — ne ve se, če je bil posve- čen tudi za pičenskega škofa —, končno tudi raznih oltarnih beneficijev. Leta 1513* je po- stal še dunajski škof, ne da bi s tem izgubil eno samo prejšnjo nadarbino. Slatkonja se je od časa do časa pač dal po- kazati tudi svojim rojakom, npr. na božiČ le-i ta 1505, ko mu j,e cesar v Innsbmcku izdal carinsko oprostilno pismo za pot v*Ljubljano, vendar je večinoma s svojo kapelo spremljal cesarja na potovanj^ih, na Dunaju pa se je mo- ral ukvcirjati z nehvaležnim upravljanjem škofijp, ki bi tudi po mnenjih tamkajšnjih prelatov bila potrebovala stalnejšega in z umetnostmi manj zoposlenega vodjo. Kajti njegova skrb je veljala cesarju in stalni druž- bi, krogu dunajskih humanistov (med njimi tudi znani Konrad Celles), ki so ga imeli zelo v oislih, in pa seveda glasbeni kapeli, v kate- 10 se mu je posrečilo pridobiti odlična glas- benika in skladatelja Heinricha Isaaca (ta jie postal dvomi komponist) in Paula Hofha- imerja, najboljšega organista njegovega časa. V kapeli sami pa je zrasel tretji pomembni človek, Ludwig Senfl, ki mu je bilo zaupano Isaacovo mesto po njegovi smrti leta 1517. O Slatkonjevih glasbeniških sposobnostih se ni nikoli dvomilo, tudi se ni dvomilo o tem, da je bil njegov posel res posel kapelnika, ki j|e imel ipoleg sebe in pod seboj vešče in kritičnega odnosa sposobne glasbenike in skladatelje in ne morebiti kakšna uradniška služba. Medtem pa o njegovem kompozicij- skem ustvarjanju ni bilo mogoče reči nič za- nesljivega, razen da je morda tu in tam svo- Nagrobnik Jurija Slatkonje v cerkvi Sv. Stefana na Dunaju iz okoli leta 1520 90 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 Berlin, Deutsche Staatsbibliotliek, ms. 40024, fol. 15 v ! (prepis Slatkonjeve kompozicije Ego vos elegi (De mun- do, cantus in bassus) jim sodelavcem v kapeli prispeval kak napev, ki so ga ti porabili za večglasne skladbe.'^ Nedvomne sledi o Slatkonjevem kompozicij- skem delu pa razkriva neki malo znan roko- pis iz let 1529-1537 v Nemški državni knjiž- nici v Berlinu s signaturo 40 024," liturgično urejena zbirka motelov, katerih eden nosi ime skladatelja: »Slaconius Episcopus Vien- nensis«. Ta rokopis, obsegajoč zadnji del Isaacove zbirke Choralis Constantinus, ima posebno zgodovino. Heinrich Isaac je namreč leta 1508 preje'1 od stolnega kapitlja v Konstanci na- ročilo za polifono uglasbitev celotnega mas- nega proprija po konstanškem obredju. Ven- dar je to obsežno delo po njegovi smrti os- talo nedokončano in čast, da ga konča, je pri- padla Ludwigu Senflu. Tako je v zgodovino prešlo mnenje, da je zadnji, tretji del te zbir- ke, Senf lova stvaritev po ohranjenih osnut- kih njegovega pomembnega učitelja.Kot ka- že omenjeni rokopis, pa je to le deloma res. Dela se je po Isaacovi smrti lotilo več ljudi, kar nedvoumno potrjuje tudi tamkajšnja na- slovna stran: Constantien (sis) Choralis com- positio per Henr (icum) Isaac. Addita quae- dam per Lud(ovicum) Senfl et alios plurima, in med temi »alios« ni manj,kal Maksimilija- nov dvomi kapelnik. Tretji del zbirke Chora- lis Constantinus obstaja v več zgodnejših ro- kopisnih prepisih in v tisku (Nürnberg 1555). Kompozicije so tu in v rokopisih anonimne, le omenjeni berlinski kodeks navaja za štiri skladbe po enega skladatelja, Ludwiga Senf- la, Georga Schachingerja, Jurija Slatkonjo in Georga Blocka. Tako lahko za vsakogar od teh, torej tudi za Slatkonjp, domnevamo, da je njihova še marsikatera druga kompozicija te zbirke. Heinrich Isaac je po rodu izviral z Nizozemskega, mnogo je potoval in si v po- svetnih skladbah prisvojil tudi značilno mu- zikalno govorico francoskega chansona ali ita- lijanske kancone. V svojih mašah in motelih pa je ostajal zvest resnemu, polifonsko bo- gatemu nizozemskemu glasbenemu izrazu, ki ga iß prenesel na svoje naslednike. Tudi krat- ka Slatkonjeva kompozicija. De mundo (z uvodnim koralom Ego vos elegi), v berlin- skem rokopisu na fol. 15 v-16r,*« ne odstopa od osnovnega resnega tona zbirke in dokazuje, da je bila nizozemska polifonija Obrechtove, Josquinove in Isaacove generacije tudi zanj obvezna. Kot vrhovni predstojnik vodUne glasbene kapele Srednje Evrope ji je pač mo- ral biti kos. Pol stoletja za Slatkonjem se je v dunaj- skem krogu pojavi še en slovenski skladatelj visokega duhovniškega stanu, ki ga je tuje glasbenozgodovinsko pisanje sicer že spozna- lo za »Kranjca«, a pri nas še ni našel od- meva. To je Jurij Prenner. V začetku so ga glasbeni zgodovinarji poznali le po dveh du- catih kompozicij, ki sta jih večinoma objavila Neuber in Montanus v svojih kolektivnih zbirkah v Nümbergu, in ga glede na njegov priimek postavljali v Salzburg.*^ H. Feder- hoferju pa se je posrečilo, da ga je zasledil v matrikah dunajske univerze, kjer je bil za- pisan kot »Camiolus«, in s tem jß bila dana pot za raziskavo njegovega življenja. Kot je doslej znano, je Prenner vsaj v letih 1554 in 1560 deloval kot skromno plačan prepisovalec not v dunajski kapeli poznejšega cesarja Ma- ksimilij,ana II. Sele leta 1572 ga srečamo kot prosta avguštinskih korarjev pri Sv. Dorote- ji na Dunaju, na položaju, ki si ga je bržko- ne prislužil z vnetim pro tiref ormaci j skim delovanjem. Pri cesarju Maksimilijanu II. je pač zaradi tega užival visok ugled in ko je le- ta 1587 bil imenovan za cesarskega svetnika, je svoje proštovsko mesto mogel zamenj|ati še za boljše: podeljena mu je bila proštija v Herzogenburgu na Spodnjem Avstrijskem, ki jo j,e upravljal v znamenju utrjevanja doma- če hiše in bogatenja samostanskih posestev. Umrl je 4. februarja 1590 v bolnišnici v St. Pöltnu.18 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 23 1975 91 Kot vse kaže, je Prennerjeva kompozicij- ska zapuščina nastala v letih, ko je bil pove- zan z dunajsko dvorno kapelo in da se poz- neje, ko jje bil zaposlen z verskim in gospo- darskim upravnim delovanjem, s tem ni mo- gel več ukvarjati. Sedemnajst njegovih mo- telov je izšlo v znameniti in obsežni zbirki Thesaurus musicus (Nürnberg 1564), nadalj- njih pet troglasnih v zbirki Tricinia sacra (Nürnberg 1567), štiri kompozicije pa so zašle v motetne zbirke Petra Phalesa v Leuvenu. Oglasil se je tudi v zbirki Pietra GiovanelUja Novus atque catholicus thesaurus musicus (Benetke 1568), katere peti del je njen izda- jatelj posvetil habsburški vladarski hiši in v njem objavil vrsto poklonitvenih motetov po- sameznim njenim članom, ki so jih prispevali številni glasbeniki habsburških dvomih ka- pel. Prenner se jim je pridružil z motetom Carole, plena tui spe nominis, M je name- nj,en nadvojvodu Karlu II. Kompozicija je osmeroglasna, po stilnem izražanju rahlo kon- servativna, v treh glasovih pa se kanonično pojavlja besedilo Stat foelix domus Austriae, katerega melodija je skonstruirana po sta- rem načelu solmizacijskih zlogov (soggetto cavato dalle vocali delle parole).*' Sicer pa je Prenner j evo kompozicijsko delo z muzikolo- škega vidika še neocenjeno. Razgibanemu življenju Jurija Kneza z Vrhnike (Khness, Kness, Knes itd., Kuess^») lahko najprej sledimo v Innsbruck, kj,er je bil basist v dvomi kapeli in so ga leta 1579 odpustili. Tedaj je zaprosil za sprejem v würt- temberško dvorno kapelo, v Stuttgartu pa je ostal le eno leto. Zatem je v letih 1582— 1589 pel v kapeli novega ženskega samosta- na v Hallu na Tirolskem, ki ga je bila usta- novila nadvojvodina Magdalena. Naslednja tri leta je prebil pri nadškofu v Salzburgu, že prej (1588) pa tudi tedaj (1592) je gosto- val v Münchnu, nato pa se je vrnil v Hali kot kantor v tamkajšnji župni cerkvi (1593), potem ko je zaman zaprosil za ponoven spre- jem na innsbruški dvor. Ze samo ta čas kaže Kneza kot nemirnega človeka, ki se verjetno zaradi svoje neprilagodljive nara- ve ni mogel nikj/er ustaliti. Njegovo delo v Hallu se je končalo z arhivsko I2:pricanim sporom s tamkajšnjim organistom, latinskim učiteljem, v katerem je sicer imel kapelni- kovo podporo — torej ni bila po sredi mo- rebitna Knezova glasbeniška neusposoblje- nost —, vendar je moral na ljubo miru in sprave ob koncu leta 1593 zapustiti Hali.-* Ze naslednje leto ga srečamo v cesarski dvor- ni kapeli. Kaj je počel od tedaj (1594) do 1614, ko se je v tej kapeli ponovno pokazal, se ne ve, v tem obdobju (1614—1619) pa je vsekakor deloval le kot notni prepisovalec in ne kot aktiven glasbenik. Sled za njim usahne v Salzburgu leta 1621, ko mu je, verjetno že precej v letih, bila podeljena ne- ke vrste pokoj nina.^2 Za Kneza govore arhivski podatki, da se je ukvarjial tudi s komponnranjem. Salzburški kapitelj ga je namreč leta 1591 obdaroval za posvetilo nekih novo komponiranih večer- nic z magnifikatom.2' Na srečo pa ne ostaja samo pri tem arhivskem podatku. Neki glas- beni kodeks Bavarske državne knjižnice v Münchnu (sign. mus. ms. 71) se namreč za- čenja z nekim peteroglasnim magnifikatom, katerega naslovna stran se bere takole: Ma- gnificat 5 voc (um) sopra Vag (h) i pensier' author e Francesco Sale sarenissimae). Re- ginae Magdalenae etc. chori magistro. Ge- orgius Knes.-* Zapisek nas sprva spravi v ne- gotovost, kdo je vendar avtor dela, Jurij Knez ali »Francesco Sale«, pri čemer bi bil prvi le prepisovalec not. Po premisleku pa se vendar da sklepati, da je to Knezova skladba, in sicer parodični magnifikat na neki madrigal Franza Salesa, manj znanega skladatelja flamskega rudu, ki je med leti 1580 in 1587 kapelnikoval v ženskem sa- m.ostanu v Hallu,^' v času torej, ko je tam pel tudi naš skladatelj. Glasbenika sta se poznala in prav nič čudno ni, da je Knez na način, ki je bil tedaj na splošno v rabi — zlasti pri masnih kompozicijah — uporabil tovarišev sicer neohranjeni madrigal za svoj novi magnifikat. Omenjeni kodeks izvira iz münchenskega jezuitskega kolegija, večino skladb sta v njem pripisala Franz Flori in Christof Perckhofer okoli leta 1600, Knezova skladba je po vsej verjetnosti nastala že v osemdesetih letih v Hallu in tudi ni verjet- no, da bi naš skladatelj kakorkoli sodeloval pri nastanku tega kodeksa. Knez utegne biti avtor še neke skladbe, ki jo hrani mün- chenska knjižnica. V kodeksu mus. ms. 520 iz leta 1622 je zapisan tudi neki četverogla- sen psalm In exitu Israel, katerega sklada- telj je zaznamovan z začetnicama G. K.^° Vendar ta skladba ni tdliko zanimiva, saj se omejujejo le na akordično deklamaoijo os- novnega psalmodičnega tonusa. Tudi ne preobsežni Knezov magnifikat se skromno, a klj.ub vsemu zgovomo uvršča v kompozicijsko snovanje slovenskih glasbeni- kov 16. in začetka 17. stoletja, ki jih je uso- da zanesla na tuje in jih praktično odpisala zgodovini glasbene umetnosti na Sloven- skem. V tem pogledu stanje na slovenskem ozemlju res ni moglo biti kaj prida boga- to. Ce izvzamemo mesta na zahodnem in severnem obrobju, nam ostaja pravzaprav 92 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 23 1975 samo en skladatelj, ki je v 16. stoletju de- loval na slovenskih tleh in tu tudi ustvar- jal in čigar delo se nam je ohranilo. To je Wolfgang Striccius z zbirko Neue teutsche Lieder mit vier Stimmen (Nürnberg 1588) pa še ta je bil po rodu pravi Nemec; prišel je k nam po protestantskih zvezah kot kamtor stanovske šole v Ljubljani (1588—1592) in zatem tudi odšel nazaj na sever, ne da bi mu njegovo ljubljansko obdobje pomenilo v življenju kaj več kot eno postajo na nje- govi službeni poti.^' S komponiranjiem se je sicer ukvarjal tudi Striccijev predhodnik na stanovski šoli, Sehastijan Semnizer (ok. 1579—1584), ki so ga kranjski deželni sta- novi leta 1581 nagradili za neke vokalne skladbe, toda njegovo delo te vrste se ni oh- ranilo. Semnizer je bil po vsej verjetnosti v deželi domačin, saj je bil pred prestopom v protestantsko vero kaplan pri dominikan- kah v Velesovem, po izgonu iz Ljubljiane le- ta 1584 pa je postal slovenski predikant v Karlovcu.^8 Težko bi trdili, da tačas na Slovenskem ni bilo glasbenega življenja, saj se je zlasti v okviru protestantskih institucij in v privat- nih meščanskih krožkih razvila določena glasbena dejavnost,2» a do kvalitetnega kom- pozicijskega ustvarjanja vendar ni tooglo priti. Nič nenavadnega torej ni, da so posa- mezni kranjiski plemiči, ki so se v* času štu- dija po severnoitalijanskih univerzah sezna- nili z visoko glasbeno produkcijo, poskušali vzdrževati stike s pomembnimi v Italiji de- lujočimi komponisti in s takimi zvezami na~ domestovali pomanjkanje vrednega ustvarja- nja doma. Tako vemo, da so člani takrat ze- lo vplivne družine Khislov, ki so podpirali tudi delo te vrste na Slovenskem in se zav- zemali zlasti za izdaje slovenskih protestant- skih pesmaric,^" gojili znanstva z raznimi skladatelji, znanstva, ki jih je mogoče do- kumentirati z njim posvečenimi kompozi- cijskimi zbirkami. Hansu Khislu je bila med drugim namenjena zbirka madrigale v raz- nih avtorjev, ki mu jo je leta 1589 poklonil Lodovico Balbi iz Padove, na njegove sino- ve Vida, Janeza Jakoba in Karla se s pos- vetilom obrača na Angelo Barbato s svojo leta 1587 tiskano knjigo italijanskih kanco- net, medtem ko je v Italiji delujoči Nizoze- mec Philippe de Due za svojo prvo knjigo petero in šesteroglasnih madrigalov leta 1586 izbral Janeza Jakoba in Karla. Znani orgla- vec in pomembni ustvarjalec za instrumen- te s tipkami Claudio Merulo da Correggio sc je v dedikaciji svoje prve zbirke ricerca- rov (1574) spomnil tudi Jurija Khisla.'» Ne- kaj posvetil j;e prišlo še od tistih Italijanov in Nizozemcev, ki so tedaj delovali na nad- vojvodskem dvoru v Gradcu: Juriju Khislu je bila namenjena prva knjiga četveroglas- nih madrigalov Pietra Antonia Bianca (1582), Matthia Ferrabosco pa si je štel v čast, da je svoje leta 1585 objavljene kanconete posve- til Hansu Khislu.^^ Med Khislovimi sinovi je posebno zanimiv Janez Jakob, ki ga neka izgubljena knjiga madrigalov in motelov za četvero in petero glasov izdaja celo kot skla- datelja; o identdčnosti človeka (»Giovanni Giacomo Khisl«), čigar sad je ta leta 1591 ti- skana in po avtentičnih leipziških katalogih 17. stoletja izpričala knjiga, z našim Khis- lom ni treba dvomiti;'* še leta 1615 se nanj s posvetilom obrača Romano Micheli v zbirki didaktičnih motetov in kanconet »Musica vaga«.^^ S Khisli je imel zveze te vrste še tržaški slepi lutnjist Giacomo Gorzanis: Han- su je posvetil leta 1561 izdano knjigo kom- pozicij za lutnjo, Juriju Khislu pa svojo prvo zbirko napolitan (1570) ;*' Gorzanis je moral slej kot prej biti tudi dober znanec kranjskih deželnih stanov, ki so ga leta 1567 nagradili za neke » carmina».O zvezah kranjskih velikašev s pomembnimi kompo- nisti renesanse nas končno pouči neka la- tinska kompozicija v Italiji snujočega nizo- zemskega skladatelja z italijaniziranim ime- nom Cipriano de Rore, znanega mojstra ita- lijanskega madrigala, ki je namenjena Bolfen- ku Auerspergu. Rorejeva kompozicija, prvič natisnjena v njegovi zbirki madrigalov z na- slovom »Le vive fiamme... « (1565), nam- reč v besedilu poveličuje tega plemiča, ne pozabljajoč pri tem na njegovo znanje mno- gih jezikov.'^ Toda naša ocena kompozicijskega snova- nja na tedanjicm Slovenskem je vendarle v splošnem pravilna. Z zgovornim dokazom nam namreč postreza znani in že večkrat ocenjeni inventar muzdkalij, ki jih je leta 1620 hranila ljubljanska stolnica.^^ Ta po- membni dokument, ki še ni doživel biblio- grafske objave, zajema namreč takoi tiske in rokopise in s tem avtentično izraža stanje, ki je v tem pogledu vladalo pri nas v prvih dveh desetletjih 17. stoletja pa gotovo tudi že prej. Z vso verjetnostjo lahko pričakujemo,, da se bo sleherno količkaj vredno domače skladatelj sko ime znašlo na koru ljubljanske stolnice med množico tujih bolj ali manj po- membnih. Vendar glede skladateljev, ki jjih vsebuje ta inventar in ki jim je vsem mogoče tako ali drugače slediti v tuji leksiki oziro- ma v objavah drugih inventarjev te vrste, razkriva precej klavrno podobo. Samo dva je mogoče najti, ki sta delovala v sloven- skem zaledju: to sta Izak Poš (Posch) in Kri- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 93 stijan Hartmann. Ime prvega glasbenika, ki ga je delovanje razpelo med Celovec in Ljub- ljano, je že dodobra znano in ocenjeno.^« Z zbirkama instrumentalnih suit Musicalische Ehrenfreudt (Nürnberg 1618) in Musicali- sche Tafelfreudt (prav tam 1621) se je sku- paj z nekaterimi skladatelji vpisal v pomem- ben razvoj zgodnjebaročne instrumentalne glasbe v Srednj,! Evropi, z moteti za solis- tične pevce in basso continuo v zbirki Har- monia concertans (prav tam 1623) pa se je celo poskusil v takrat aktualni obliki koncer- tantnega moteta. Medtem se za Kristijana Hartmanna ve le to, da je bil »rector chori« v Celju in da je leta 1619 z mnogimi drugimi glasbeniki, pobranimi iz vseh štajerskih mest, sodeloval pri slovesnostih, ko se je nadvoj- voda Ferdinand kot novo kronam rimsko- nemški cesar prišel pokazat v domači Gra- dec. V arhivskem gradivu o teh slovesnostih je Hartmann določno zaznamovan kot kom- ponist.^" Vendar o njegovem ustvarjanju te vrste ni nič znanega. Tudi dosleji neopažene omembe njegovih kompozicij v ljubljanskem stolnem inventarju iz leta 1620, med katerimi je neki šesteroglasen magnifikat pa še vrsta prav tako rokopisnih motetov, le potrjujejo to arhivsko navedbo, ne da bi o kompozici- jah mogle povedati kaj več kot samo to. OPOMBE 1. Njegov Opus musicum sta objavila J. Man- tuani dn E. Bezecny v seriji Denkmäler der Ton- kunst in Österreich (od 1899 dalje); Mantuani je V uvodu prvega zvezka te objave obdelal nje- govo življenje, s skladateljevim delom pa so se ukvarjali že Mantuani sam (1905, 1913), P. Wag- ner (1913) in P. A. Pisk (1918), kit je sledil Man- tuaniju z objavami Gallusovih maš v isti seriji. Prim. D. Cvetko, Jacobus Galilus-Camiolus, Ljub- ljana 1965, in istega geslo Gallus, Jakob, v Mu- zioki enciklopediji, Zagreb 2/1971. — 2. A. Smi- jers. Die kaiserliche Hofmusikkapelle von 1543— 1619; Studien für Musikwissenschaft VII (1920), str. 142; od Mantuanija (1899) dalje vffijo pisci V tem Jakobu tako ali drugače našega skla- datelja, tako tudi Cvetko (gl- Jacobus Gallus- Carniolus ..., str. 21 f). Opozorimo lahko, da se v isti kapeli med deškimi pevci leta 1558 pojav- lja npr. tudi neki Christof Han (!) (Smijers, op. cit, VI (1919), str. 163; gl. še tu str. 144, 147,, 149, 155, ter VII (1920), 142.) — 3. AJ Smijers, op. cit., VI (1919), str. 142 in 152; tudi D. Cvetko, Zgodo- vina glasbene umetnosti na Slovenskem III, Ljubljana 1960, str. 454. — 4. A. Smijers, ib., str. 142 f; W.Senn, Musik, Schule und Theater der Stadt Hall in Tirol, Innsbruck 1938, str. 67 in 101; D. Cvetko, Zgodovina glasbene umetnosti na Slo- venskem I, Ljubljana 1958, str. 90. Cvetko govori v Zgodovini III (ib.), v Stoletjih slovenske glasbe (Ljubljana 1964, str. 38) in v Historie de la :nu- sique slovene (Maribor 1967, str. 36) o Mihaelu (!) Globokarju (za njim tudi avtor pričujočega prispevka v Tokovih glasbene kulture na Sloven- skem, Ljubljana 1970, str. 40), vendar je Ivan (Janez, Johann) slej ko prej pravilno. — 5. H. Federhofer, Musikpflege und Musiker am Grazer Habsburgerhof der Erzherzöge Karl und Ferdinand von Innerösterreich (1564—^1619), Mainz 1967, str. 119. Hrenov epigram iz njegove roko- pisne knjižice latinskih pesmi, na katerega Fe- derhoferja ni nihče opozoril in ga zato ne pozna, je objavljen v Zgodovinskem zborniku X (1897), str. 670. Napis se glasi takole: Epigramma nup- tiale numeris musicis al>solutum, ab Kannibale N. sereniss. archiducis Caroli organista, in ho- norem nuptiarum Laurentii Plauz eiusdem prin- cipis tubicinis et musici. Zadnji vrstici imata kronogram, ki daje letnico 1586. — 6. H. Fe- derhofer, Musikpflege, str. 163 f; avtor ne ve za Litijo in pridevek »Litiensis<< postavlja v zvezo s Kamnikom. — 7. H. Federhofer, Musiikpflege, str. 173 in 177 f. — 8. Gl. npr. D. Cvetko, Skla- datelji GaUus, Plautzius, Dolar in njihovo delo, Ljubljana 1963, str. XVf. — 9. Gl. C. Israel, Uebersichtlicher Katalog der Musikalien der ständischen Landesbibliothek zu Cassel; Zeitsch- rift des Vereines für hessische Geschichte und Landeskunde, N. F. VII, Supplement, 1881. str. 1.9. Avtorju je branje tega imena povzročalo pregla- vice, ki se jih je zavedal; odločil se je za >^Pla- nutez«. — 10. D. Cvetko, Zgodovina I, str. 90, istega Zgodovina III, str. 455. — 11. Doslej naj- izčrpnejšo Slatkonjevo bibliografijo podaja J. Mantuani v Geschichte der Stadt Wien (red. A. Starzeir) III/I, Dunaj 1907, str. 380 ff. Gl. tudi D. Cvetko, Zgodovina I, str. 62 ff ; H. Federhofer, geslo ^-Slatkonia« v Musik in Geschichte und Gegenwart, Kassel. — 12. W. Senn, Musik und Theater am Hof zu Innsbruck, Innsbruck 1954, Str. 35. — 13. Prim. npr. D. Cvetko, Zgodovina I, str. 66 ff. — 14. Izčrpen popis rokopisa je prispe- val šele G. Patzig, Dag Chorbuch Mus. ms. 40024 der Deutschen Staatsbibliothek in Berlin. Eine wichtige Quelle zum Schaffen Isaacs aus der Hand Leonhard Pämingers; Festschrift Walter Gerstenberg zum 60. Geburtstag, Wolfenbüttel 1964, Str. 122—142. — 15. Gl. npr H. J. Moser, Geschichte der deutschen Musik, 5/1930, I, str. 424 ff; P. Blaschke, Heinrich Isaaks Choralis Constantinus, Kirchenmusikalisches Jahrbuch XXVI (1931), Str. 32 ff. — 16. V izdaji nürnber- škega tiska, ki jo je prispevala Louiise Cuyler (Heinrich Isaac's Choralis Constantinus Book III, Ann Arbor 1950), na str. 75. — 17. Gl. npr. geslo Prenner, Georg, v Bitnerjevem Quellenlexiko- nu.., Leipzig 1899—1904. — J8. Gl. geslo H. Feder- hoferja »Prenner, Georg« v Musik in Geschichte und Gegenwart. —19. Objavil jo je A. Dunning v Staatsmotetten für Erzherzog Karl II. von Inne- rösterreich; Musikalter Meister, Graz—Köln 21/22' 1971 Str. 1—7; komentar prav tam, str. Vif. — 20. Oblik) Kuess sta zagrešila L. Kochel (Die kaiser- liche Hof-Musikkapelle in Wien von 1543 bis 1867, Dunaj 1869, str. 50, 53, 127) in A. Sandber- ger 'Beiträge zur Geschichte der Bayerischen 94 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 Hofkapelle unter Orlando di Lasso, III/l, 1895, str. 175, 202), s tem da sta pisano črko n brala kot u, kar je bilo spričo njune nezadostne orientacije v slovanskih imenih razumljivo; Kues je pač znan nemški priimek. — 21. W. Senn, Innsbmck, str. 123; isti, Haai, str. 173 in 176, zlasti pa 238 in 633. — 22. L. Kochel, ib.; W. Senn, ib.; za glas- benika gl. še J. J. Maier, Archivalische Exzerpte über die herzoglich bayerische Hof-Kapelle, Kir- chenmusikalisches Jahrbuch X (1895), str. 86; G. Bossert, Die Hofkantorei unter Herzog Ludwig; Würtembergische Vierteljahrschrift für Landes- geschichte, N. F. IX (1900), Str. 284. — 23. H. Spies, Die Tonkunst in Salzburg in der Regie- rungszeit des Fürsten und Erzbischofs Wolf Diet- rich von Raitenau (1587—1612); Mitteilungen der Gesellschaft für Salzburger Landeskunde LXXI (1931), Str. 119. — 24. Gl. tudi J. J. Maier, Die musikalischen Handschriften der K. Hof- und Staatsbibliothek in Muenchen I, München 1879, pod mus. ms. 71. — 25. Gl. npr. W. Senn. Inns- bruck, str. 124 f, in Musik in Geschichte und Ge- genwart 11, stolpec 1291 ff. — 26. J. J. Maier, op. cit, pod mus. ms. 520. — 27. Gl. A. Rijavec, Glasbeno delo na Slovenskem v obdobju prote- stantizma, Ljubljana 1967, str. 90 f; s Striccije- vim kompozicijskim delom se ukvarja J. Sivec, Kompozicijski stavek Wolfganga Stricciusa, Ljubljana 1972 (Razprava SAZU, Razred za zgo- dovinske in družbene vede VII/3). — 28. A. Rija- vec, Glasbeno delo, str. 11 in 86 f. — 29. Prim. A. Rijavec, ib., str. 112 ff. — 30. Prim. D. Cvetko, Zgodovina I., str. 92; tudi A. Rijavec, Glasbeno delo, str. 15 ff. -^31. Za to gl. E. Vogel, Biblio- thek der gedruckten weltlichen Vocalmusdk Ita- liens. Aus den Jahren 1500—1700, Berlin 1892, pod ustreznimi imeni. Za Merula pa C. Sartori, Assi- si, La Cappella della Basilica di S. Francesco, Milano 1962, str. 89. — 32. E. Vogel, ib. — 33. GL A. Göhller, Verzeichnis der in den Frankfurter und Leipziger Messkatalogen der Jahre 1564 bis 1759 angezeigten Musikalien, Leipzig 1902, št. 428. Celoten naslov tiska se je glasil takole (po Göhlerju): Musica, il primo libro de Madri- gali & Motetti a 4 & 5 voci composti gia dal molto ili. signor, il signor Giovanni Giacomo Khisel L. Barone in Kaltenprun Khiselstain & Gonobiz etc. haereditaro Maestro delle caccie del ducato de Cragno & della Marcha Schiavona & scridiero (!) haereditaro del lUustr. Contado di Goritia etc. Venetia appr. Amadini, 1591. D. Cvet- ko (Zgodovina III, str. 455, Stoletja, str. 39, in Hi- stoire, str. 37) in A. Rijavec (Glasbeno delo,, str. 117) te Göhlerjeve publikacije očitno ne poznata in zato o tem še dvomita. — 34. Gl. G. Gaspari, Catalogo della biblioteca del Liceo musicale di Bologna.., 1890—1943, II, str. 462. — 35. GI. G. Radole, Musicisti a Trieste sul finire del cin- quecento e nei primi del seicento (separat iz Archeografo Triestino, 1959), str. 6; Musik in Ge- schichte und Gegenwart 5, stolpec 534 f; A. Ri- javec, Glasbena delo, str. 116. — 36. A. Rijavec, ib., str. 115. — 37. Gl. B. Meier, Rex Aaiae et Ponti, Poklonitveno delo Cypriana de Roreja, Mu- zilkološki zbornik VI (1970), str. 5—11. — 38. D. Cvetko, Zgodovina I, str. 146 ff, ter isti. Ein un- bekanntes Inventarium librorum musicalium aus dem Jahre 1620; Kongresbericht Kassel 1959, isto še v Kirchenmusikalisches Jahrbuch VIII (1959). — 39. Obe Poševi zbirki suit je izdal K. Geiringer v Denkmäler der Tonkunst in Öster- reich, Bd. 70; posebej z njim se je Geiringßr ukvarja v študiji Isaac Posch, Studien zur Mu- sikwissenschaft XVII (1930). Gl. tudi J. Höfler, Tokovi, str. 44 ff. — 40. R. Puschnig, Frühbarocke Festmusiken in Graz; Musik im Ostalpenraum, Gradec 1940, str. 48 ff; tudi D. Cvetko, Zgodovina I, str. 207 f. J02EF MRAK KOT GEODET IN RISAR JOŽE ŠORN Idrija je zaradi svojega rudnika znana od 15. stoletja dalje, nekatere rudniške stro- kovnjake pa podrobneje spoznavamo šele se- daj, ker odkrivamo gradivo, ki dokumentira njihovo dejavnost, prav v novejšem času. Pogostokrat gre za podrobnosti, ki niso bist- veno vplivale na uspeh podjetja kot celote, vendar so zanimiv donesek h krajevni in celo narodni zgodovini. Ena izmed takih 'podrob- nosti' je življienje in delo jamomerca Jožefa Mraka. Podatki, ki jih imamo o njem, dopuščajo domnevo, da je bil rojen okoH leta 1715 mor- da v Idriji morda v Cerknem ali v njuni okolici. Približno pol stoletja je delal pii rud- niku kot geodet, jamomerec in tehnični ri- sar, poleg tega je bil še prostoročni risar, fre- skant in učitelj geodetskih ved v idrijski strokovni šoli oziroma v dveh strokovnih šolah, ki sta sledili druga drugi.* Razen do- mneve o letu in kraju rojstva so vsi drugi podatki že bolj ali manj znani. Zato moramo iti korak, dva v neznano in odgovoriti na vprašanji, kdo je Jožefa Mraka izobrazil v geodeziji in jamomerstvu in kakšno mesto zavzema ta veljak v svoji stroki). 95 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 Steinbergovi merilni instrumenti (Detajl z originala, Iti ga hrani Arhiv dvorne komore, Dunaj, Zblrlta kart, signatura Pel)- , Zgodbo moramo začeti pravzaprav s Fran- cem Antonom pl. Steinbergom, rojenim v Pivki na Krasu, ki je študiral geodezijo in mehaniko na Dunaju.^ Za nas je zanimivo predvsem to, da je leta 1717 izdelal napravo za topografsko načrtovanje in da je kot komi- sar za rudnike, ceste in gozdove na Kranj- skem narisal tri leta pozneje karto cest na Notranjskem krasu (karto je objavila Kroni- ka v VII. letniku, 1959, str. 157). Leta 1724 je moral znova odriniti v Idrijo, ker so ga določili za upravitelja rudnika. Tako mu ni _ bilo težko, uvesti pri rudarskem delu razne tehniške novosti. Spopolnil je tudi svoje me- rilne instrumente, predvsem napravo za to- pografsko merjenje. Ko je leta 1728 zrisal ve- liko zidno jamsko karto idrijskega rudnika, ji je dodal tri zanimive detajle: Ob zgornjem robu v sredini je napisal kratek historiat rud- nika, v desnem spodnjem voglu je upKKiobil svojie merilne instrumente, v levem spodnjem voglu pa narisal rudarje in jamomerce pri delu v jaških in rovih. Objavljamo samo in- strumente, ker menimo, da jih ni uporabljal le sam, ampak je naučil z njimi meriti še druge geodete okoli sebe. Sodbo o posebno- stih teh naprav v primerj|avi s starejšimi po- dobnimi napravami na ji izrečejo strokovnja- ki, mi se zadovoljimo le s sliko! Najbrž ne bo odveč, če zapišemo, da je bi- la Steinbergova družina sredi 18. stoletja in v njegovi drugi polovici znana kar daleč na- okoli. Izmed njegovih petih sinov je bdi Jožef stotnik, Karel zastavnik, Franc in Wolfgang sta bila petrinarja (star domač termin za svet- nega duhovnika''^), Anton pa se je posvetil rudarstvu in prebival tudi na Dunaju; iz- med štirih hčera se je Zalka (Salerle) poro- čila s Haassom, nekdanjim rudarskim moj- strom na Sedmograškem, pozneje v Idriji, njene tri sestre pa so se vse poročile v Gori- co: Marija Ana je šla v zakon z Marinellijem, Katarina se je omožila s sinom »famoznega Pogled na del Idrijskih vodnih po- gonov, rudniških objektov in dru- gih stavb. Levo spodaj grabi j e z nakopičenimi hlodi; nad Idrijco peljejo rake vodo na kolesa (kam- st!), kl obračajo vitle. V desnem zgornjem voglu cerkev sv. Barbare, zaščitnlee rudarjev. Idrijca odteka skozi grablje proti spodnjemu ro- bu slike, v isto smer tudi Nlkova. Zanimivost: risba je brez merila 96 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 medika Busicha«, Cecilija se je odločila za Radeucicha.^'^ Se vedno ne vemo, kje in kakšne šole je Mrak končal, kdaj ga je uprava rudnika spre- jela v službo in kakšno delo mu je najprej odkazala. Kako je postal rudniški geodet, nam bodo pomagale razložiti okoliščine. Le- ta 1725, torej kmalu po Steinbergovem priho^ du v Idrijo, je prenehal vsakršen vpliv ho- landskih zakupnikov na proizvodnjo živega srebra in na tehniške razmere v rudniku. Vsem vodilnim ljudem, tudi Steinbergu, je bilo jasno, da se bo treba lotiti široko za- snovanih raziskovalnih del, ker je bil rud- nik že nekaj časa nekako zanemarjen.^ Zato bodo potrebna nova merjenja in iposledično veliko število jamskih kart. To bi zmogla skupinica novo izšolanih geodetov, toda kjje jih dobiti? Ko je risal svojo veliko zidno karto, je spoznal, da vzame takšno delo ene- mu samemu risarju zelo veliko časa. Stein- berg je ne toliko kot sorojak s Krasa ko- likor bolj kot izkušen človek vedel, da bo za rudnik ceneje, če bo izšolal nekaj domačih mladeničev, nadarjenih za matematiko, geo- metrijp in risanje. Domačini bodo ostali rud- niku zvesti že zaradi bližine rodnega kraja in znanja slovenskega jezika, jezika rudar- jev, tujci bi zahtevali visoke plače pa še vsak čas bi mogli odpovedati službo in od- potovati drugam. Vemo, da se je Steinberg zelo trudil za napredek rudnika in da so v letih po 1730 že obsežneje modernizirali vod- ne pogone, naprave za drobljenje in pranje rude, klavže in druge objickte. Spričo tega se kar sama ponuja domneva, da je Steinberg opazU spretnega in že primemo osnovno šo- lanega Mraka, ga premestil v jamomemico (rudniško risalnico), in mu omogočil napredo- vanje glede znanja geodezije. Morda ga je o svojih instrumentih poučeval celo sam. Iz- ključeno ni. Iz približno dvajsetih geodetskih kart in risb z Mrakovim podpisom, kolikor smo jih evidentirali dosleji, imata najzgodnejši kar- ti že letnico 1737 in pripis 'sub. bergschüner'.* To tolmačimo kot substitutni rudniški in tu- di: rudarski — risar. Na tej začetni stopnji jamomerskega oziroma geodetskega poklica bi Mrak utegnil biti star 22 let. Leta 1744 se nam že odkrije kot 'Practicant', namreč kot praktikant za poklic samostojnega geo- deta.^ Morda je bil nadomestni rudarski ri- sar deset let, morda tudi manj, odvisno je bilo od nezasedenosti praktikantskih mest. Tretjo stopnjo, to je stopnjo pravega, samo- stojnega geodeta ali jamomerca nam sam do- kumentira na risbi izj leta 1759, ko se že pod- piše 'Markscheider'." Seveda bo treba naj- zgodnejšo karto s tem pripisom šele odkriti, kajti že najmanj sedem let pred citirano ris- bo, ko je postal učitelj geodezijic na strokovni šoli, je bü Markscheider. Končno se je vsaj od leta 1778 podpisoval kot 'Jub. Markscheider', kar pomeni, da je dosegel čast jubiliranega geodeta.' Kako naj si to razložimo? Ce še enkrat pregledamo podatke, vidimo, da bi utegnil biti okrog leta 1775 že zaposlen pri rudniku štrirideset let, da je bil med tem časom predavatelj na dveh šolah in da se je proslavil še s prenekaterim delom. Ker je bil kot šestdesetletnik še vedno vitalen, ga ni- so upokojjili, ampak so ga ob tem jubUeju po- častili, proslavili s tem, da so mu pc)delili omenjeni častni pridevek. Steinberga so upo- kojili leta 1747 že kot bolnika, vendar je še za časa službovanja videl, kako napreduje njegov — tako domnevamo — varovanec in učenec. Ker je učitelj umrl 1765 v Ljubljani, ko je bil učenec že znan geodet lin preda- vatelj v novi ali drugi strokovni šoli, JiC mo- gel od upokojitve dalje skozi 18 let spremlja- ti napredek geodezije in jamomerstva v Id- riji in uživati ob misli, da je prav on, če že ne dejanski pa vsaj, idejni začetnik strokov- nega tečaja in da tudi njemu pripada vsaj del zaslug za sistematično in načrtno raz- širjanje rudnika. S tem smo odgovorili na prvo vprašanje, kdo je izobrazil Mraka v geodeziji. Steki- bergov vpliv smo omenili zato, ker si do se- daj nismo mogli z ničimer dokazati, da je Mrak končal dunajsko ali katerokoli drugo tehniško (= geodetsko) šolo. Kako bi sicer maturirani ali diplomirani geodet spričo ta- kratne še velike redkosti jamomercev pričel kariero kot komaj opazen nadomestni risar? Ce bi nastopil službo že kot praktikant, po- tem bi mogli upati na poprejšnjo srednjo, vi- soko ali višjo tehniško šolsko izobrazbo v določeni tradicionalni šoli; ker ni bilo tako, le izstopa idrijska jamomemica kot učilnica novih geodetov. Tudi na drugo vprašanje, kakšno mesto pripada Mraku v geodetski stroki, bomo za- čeli odgovarjati z opisom raznih okoliščin. Predvsem moramo opozoriti na to, da je bü v 18. stoletju akcijski radiJi idrijskih rudo- sledcev in jamomercev prav znaten. Obsegal je skoraj polovico slovenskega prostora. Na primer: V letih 1736 in pozneje so poslali idrijske rudarje — ker so znali manipulirati s smodnikom — regulirat strugo Save od Litije navzdol, da bi olajšali plovbo, in razširit ob- režne steze, večinoma vsekane v živo skalo, da je vlečna živina udobnej,e korakala. Raz- streliti je bilo treba prenekatero skalo sredi 97 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 Skrajni zaliodni del velike karte Zasavja od Stangarskega gozda pri Kresnicah do premogovnika v Zagorju. Številke na desnem bregu Save notlrajo ležišča svinčeve rude. Risal Jožef in kopiral Anton Mrak struge, saj se je promet po reki gostil iz leta V leto. Istočasno so rudosledci pregledali hri- be na obeh bregovih od Kresnic navzdol sko- raj do Brestanice in izsledili precej ležišč s\dnčeve in železove rude, v Zagorju ob Savi tudi premoga.^^ Posebno skupino rudarjev so leta 1739 poslali v Beograd, da so tam razstre- lili staro turško trdnjavo.* Že dve leti prej so pričeli v Idriji graditi vodovod,' leta 1750 pa so naložili neki drugi grupi rudarjev, da na- pelje vodovod tudi Trstu; konec naslednjega leta so — kot pravi poročilo — delo srečno končali.'" Ta grupa je še razstreljevala trža- ški kras, ko so naslednjo že napotili julija 1751 v hribe na levi obali Savinje med Laš- kim in Zidanim mostom, ker so od tam pri- šli glasovi, da je bojda veliko svinčeve ru- de." Res so rudarji takoj naleteli na svinčevo rudo, ki jp vsebovala srebro, in jamomeroi so morali pohiteti z izdelavo jamske karte.^^ Ob vznožju hriba so zgradili talilnico za svi^ nec z eno pečjo. Leta 1762 so izsledili cino- brovo rudo v hribu Ostroge pod Begunj ščico. Spet so odrinili na pot idrijski rudarji z ja- momercem in se takoj lotili vsak svojega de- la. Proti koncu stoletja, ko Mrak ni več ži- vel, so idrijski rudosledci prekrižali ves is- trski in tržaško-komenski kras in sledili pre- mog, ker se je zanimanje zanj spričo stvar- nih potreb hitro večalo. 98_ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 Povpraševanja po jamomeroih torej ni manjkalo. V domnevni način domače izučitve geodetov je leta 1752 nenadoma posvetil oster šop svetlobe. Tedaj so namreč v Idriji tudi formalno ustanovili strokovno šolo za geode- te. Točnosti na ljubo je treba zapisati, da je z ustanovitvenim dekretom dobil dovoljenje za pouk pravzaprav geodet ali Markscheider Jožef Mrak osebno. Poučeval je geometrijo, geodezijo in risanje. Ne vemo še, koliko časa je predaval, vemo pa, da je smel od Stein- berga odkupiti hišo in jo prirediti za šolo. Ce bi se Mrak in Steinberg ne poznala dobro in bi si ne bila blizu, ne bi prvemu zaupali odkupnega pogajianja z drugim — in v tem vidimo tehten namig na to, da bi Steinberg res utegnil biti pred leti Mrakov učitelj. Ko- liko časa je Mrak predaval, še ne vemo; mor- da je v obliki zaokroženega tečaja izučil le določeno ali celo naprej določeno število slu- šateljev in potem prenehal z delom, morda je imel več tečajev zapovrstjo. Saj so geodete potrebovali tudi drugje, ne samo v rudnikih. V domnevi, da je učil le določen čas, nas po- trjuje povsem na novo izdan odlok iz leta 1763, ki utemeljuje v Idriji šolo za metalur- ške in kemične vede. Torej utemeljuj/e, ne pa — postavimo — razširja staro šolo v novo, čeprav je Mrak tudi v novi šoli prevzel teo- retičen in praktičen pouk iz svoje stroke. V primeru, da bi Mrak odklonil poučevanje, bi ga zamenjal Bernard Schaber (tako se je podpisoval na jamskih kartah).'^ Metalurške in kemične vede je poučeval znameniti Sco- pol!. Novo šolo so obiskovali in končadi An- ton Mrak (Jožefov sorodnik?), Jožef Leitner, P'ranc Lampe in drugi idrijski rudniški ljud- je. Anton Mrak je postal dober geodet in risar, kar izpričuje določeno število ohranje- nih jamskih kart z njegovim podpisom,'* tudi Leitner je mapiral ( na primer fužino v Tren- ti 1780), pozneje pa prevzel upravo rudnika," Skrivna kmečka peč za žganje ži- vosrebrne rude; a — dve retortl za rudo. b — lonček, kamor se je natekalo čisto živo srebro. Vidimo, da se je ta kmečka peč po kon- strukciji bistveno razlikovala od kmečke peči za taljenje železove rude. Na zgornji podobi možak na- tika ali snema lonček, na spodnji podobi pazi na ogenj. Talilni pro- ces je trajal okroglo 12 ur , KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 99 Lampe je marno sledil premog po Krasu in pozneje sploh stopil v službo reške rafinerije sladkorja kot rudosledec in jamomerec (mor- da kot vodja vseh njenih rudnikov?).'" Ko je Scopoli po šestih letih predavanji zapustil Idrijo, je ta druga šola prenehala z delom. Po letu 1760 so se komerčne in rudarske oblasti posvetile napredku gospodarstva s po- večano pozornostjo. To je za rudosledce in jamomerce pomenilo, da jim dela ne bo zmanjkalo. 2,e kar 1762 je moral Jožef Mrak zrisati jamsko karto cinobrovega rudnika v Ostrogi; dodal ji je lepo panoramo dela Ka- ravank z Ljubeljem v ozadju.'' Naslednjega leta se je odpravil v Zasavje in kartiral vse ozemlje od Kresnic do Brestanice z zelo ši- rokim področjem na obeh straneh Save (na desnem bregu ves Kum s pripadajočim hri- bovjem, na levem bregu teren od Trojan do Prebolda, porečjp Savinje pa od Laškega navzdol).'* Čeprav je poznal Florjančičevo karto Kranjske iz leta 1744, je ni kopiral, ampak je omenjeno področje posnel in zrisal docela samostojno. Stiri leta pozneje (1767) jo je kopiral Anton Mrak, podpisan kot prak- tikant.'« To pomeni, da je že končal šolo in že nastopal več ali manj samostojno. Obe karti imata seveda vrisana vsa ležišča žele- zove in svinčene rude na tem področju, prav tako tudi premog v Zagorju ob Savi, rudnik in talilnico svinca na Lokavcu, mMn za papir pri Radečah, vse ceste in pota v tem hribo" vitem terenu, itd. Potem je Jožef Mrak od- hitel v Spodnjo Idrijo, da bd dokončal že leta 1762 začeto slikanje fresk v župni cerkvi Ma- rije na Skalci. S poslikanjem presbiterija 1766 je tod končal vsa dela. Bi se lotil fres- kantstva, če bi to ne bila njegova rojstna župnij|a? Menimo, da je za svoj kraj našel dovolj časa, drugim župnijam bi delo odre- kel, še zlasti zato, ker je bil v tej stroki di- letant. Nato je pohitel ob Zali navzgor in zrisal načrt za Putrihove klavže,^« se vrnil v Idrijo in skončal tloris nove kovačije z vso okolico (1767)," in tako dalje. Idrijske risarje in geodete ločimo od drugih tako rekoč v trenutku; zadošča, da pogleda- mo merilo. Ce piše, da je merilo narisano v idrijskih rudarskih klaftrah (Idrianer Berg- claffter, Idrianer berg-Lachter, merila jp ok. 180 cm), potem ni nobenega dvoma, kateri šoli moramo pripisati izdelek. Drugi geodeti so merili v dunajskih klaftrah, v fortifikacij- skih klaftrah in podobno. Naleteli smo na primer na karto, ki kaže, oziroma obsega ozemlje Ribnica—Lož—izvir Rečine—^izvir Kolpe—Ribnica ali teritorij gospostva Cabar, ki nima drugega kot idrijsko rudarsko merilo. Sicer datira v leto 1767, toda risarjevega pod- pisa nima.^- Ce bi risal Jožef Mrak, bi se pod- pisal. Ko bomo odkrili risarja te karte, ki je skoraj gotovo pripadal Mrakovemu krogu dobrih geodetov, bomo vnsto idrijskih karto- grafov obogatili za novo ime. Ker je bil živosrebrni rudnik državna last, je tudi rudarske mezde določala centrala na Dunaju. Tak administrativni postopek v ze- lo občutljivih točkah rudarjevega življenja in dela je pogostokrat imel za delavce kata- strofalne posledice. Spričo pogostih slabih le- tin, šibkega hektarskega donosa posestev in dragega dovoza živil v odmaknjeno Idrijo se je kaj pogosto primerilo, da realne mezde niso zadoščale za normalno prehranjevanje. Zaradi vsega tega so rudarji, da bi si poma- gali iz stiske, stopili na pot kaznivih dejanj. Leta 1778 je idrijsko rudniško vodstvo spet ugotovilo, da manjka 1340 kg živosrebme rude, 55 kg čistega živega srebra in skoraj 8 kg smodnika. Po ne preveč dolgem poizve- dovanju mu je podložnik idrijskega komor- nega gospostva Ivan Jež zaupal, da knapi poneverj^ajo rudo zato, da si iz izkupička na- kupijo dovolj hrane. Kmalu je prišlo na dan, da jim rudo žge v logaških gozdovih na skri- vaj neki kmet in da ne preveč čisto živo srebro poitem prodajajo beneškim izdeloval- cem zrcal ter trgovcem v Salzburgu, na Kranjskem in na Koroškem. To pravo kmeč- ko peč za taljenje živosrebme rude z dvema retortama je po točnem opisu zaslišanih ove- kovečil Jožef Mrak.^^ Prostoročno narisano risbo je popestril s človekom v kmečki oble- ki; zato ima tudi po narodopisni plati izdelek svojp vrednost. Ob pripovedovanju o skriv- nem in neizdanem logaškem podložniku so se idrijski, fužinski strokovnjaki spomnili, da je ta kmečki način žganja rude vpeljal v Id- riji za poskus neki lekarnar že leta 1585 (strokovnjaki ne povedo, odkod lekarnarju takšen vzorec peči). Trideset let pozneje jo je apotekar zboljšal tako, da so mogM vlo- žiti vanje naenkrat 50 retort. Te informacije da jim posreduje vest, ki jo je leta 1715 za- pisal Ivan Friderik baron Stampfer. »Tako ne moremo dvomiti, — pravi zapisnikar, — da se že od tistega: časa po tradiciji prenaša ta žgalna metoda od enega skrivnega žgalca na drugega in da se od takrat skozi ves čas poneverja živo srebro«.^* K temu zapisniku iz leta 1778 naj dodamo še pripombe idrijskega zgodovinarja Arka, ki je ugotovil, da so že leta 1536 kradli rudo in jo vžgali na samotnih krajih, da je bilo največ tatvin med leti 1750 in 1779 in da so poneverjeno rudo žgali tudi v Davči nad Cer- knim v hiši Jožefa Ambrožiča, po domače 2agarja.25 100 i kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 23 1975 Portret Jožefa Mraka. Podobar nI znan Vrnimo se k proslavljenemu geodetu Jožefu Mraku! Zboljšane primerke tiste peči s 50 retortami je leta 1740 na neki karti najprej zrisal (deli.) Antoni Haubtman, rudarski in gozdni mojster v Idriji, skončal (fee.) Jožef Mrak, na drugi sočasni risbi pa je isti 'sub. bergschüner' samostojno izdelal povečavo teh peči in jim dodal nekaj žgalcev. Kot razbe- remo iz tega dodatka, je imel mladi Mrak tudi Haubtmana, znanega rudosledca, za mentorja. Sčasoma si je znancev in prijate- ljev pridobil več. Mednje smemo šteti ne sa- mo Scopolija, ampak tudi Hacqueta. Ta se je Mraku oddolžil tako, da je risarj|U Pohorja za svoje znamenito delo Oryctographia car- niolica dovolil vrezati geodetov portret in ga namestiti v desni spodnji vogel s pripisom »Jožef Mrak, geodet v Idriji, leta 1782.«^« S tem podatkom trčimo ob vprašanje geodetove smrti. Letnica vsekakor dokumentira leto portretiranja, more pa seveda fiksirati leto smrti. Ker nam tudi sicer prenehajo ? letom 1780 razna dokazUa o proslavljenem geode- tu,^' bo najprimerneje, da do ugotovitve res- ničnega datuma glede smrti le domnevamo, da je Jožef Mrak umrl okoli leta 1782. Čep- rav jje Hacquet objavil svojo tretjo knjigo že leta 1784, so zgodovinarji vedno prezrli Mrakov portret in nihče ni sistematično ra- ziskoval njegovega življenja in dela. Ob smrti bi utegnil biti star okoli 67 let in tudi por- tret ne kaže starčka. Po vsem, kar sedaj vemo o Jožefu Mraku, si upamo trditi, da je bil v času od okoli 1737 do okoli 1778 morda najuspešnejši geo- det in risar v Idriji, vsekakor pa član te strokovne elite, in da je bil dobro znan in cenjen tudi drugod na Slovenskem, po Hac- quetovi zaslugi znan tudi v tujini. Zdi se, da je za Jožefom prevzel vodilno mesto in pouk v jamomernici Anton Mrak. Ko so leta 1786 potrebovali pri rudniku še nove šolane geodete, so se priglasili trije domačini. Omenili bomo le Antona Kulnika in Antona Suntingerja. Kulnik je bil sin proslavljenega idrijskega gozdnega čuvaja in je v domačem kraju absolviral teta 1782 štirirazredno šolo, v Ljubljani pa še prvi razred retorike. Zaradi pomanjkanja finanč- nih sredstev študija ni nadaljeval; zaposlil se je v idrijski jamomernici in postal priučen geodet. Ko je kandidiral za praktikantsko štipendijo, mu je Anton Mrak napisal prav lepo spričevalo: potrdil je, da so pred tremi leti (torej 1783) dovolili Antonu Kul- niku vstop v idrijsko jamomernico, kjer se je v tem času izobrazil v inženirstvu in geo- detstvu tako na dnevu kot v jami ter da je vedno zelo dobro kopiral risbe; pri tem se je zaradi izredne uporabnosti dobro ter teme- ljito izučil planimetrije in geometrije; v tej stroki si je pridobil toliko spretnosti, da ga lahko priporoča vsakomur. Od vseh treh kandidatov je dobil prakti- kantsko štipendijo za študij v Stiavnici najmlajši, to je, triindvajsetletni Anton Sun- tinger. Njegov oče Matija je takrat delal že 32 let pri rudniku kot nadnevni plavžar in računovodja pri tovarni cinobra. Sin je končal idrijsko normalko in šest nižjih šol v Ljubljani z najboljšo oceno. Tudi ta se je moral odreči nadaljnjemu študiju zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Kulnik je ostal še naprej v jamomernici, bil pa je verjetno ves čas le pomožna moč. To sklepamo iz dejstva, da jamske karte iz leta 1799 z njegovim podpisom še vedno — torej 13 let po kandidaturi — nosijo pnripis 'Markscheidersadjunkt'.^8 OPOMBE 1. Prvi, ki je v novejšem času na kratko pisal o Jožefu Mraku, je bil Mihael Arko, Zgodovina Idrije, Gorica 1931, str. 96—97. — Slovenski bio- grafski leksikon Mraka še ne omenja. — Korak nazaj v primeri z Arkom je Ivan Mohorič, Rud- nik živega srebra v Idriji, Idrija 1960, ki o Mraku ne piše, pač pa objavlja nekaj njegovih kart in risb brez komentarja. — Največ novih in zanes- ljivih vesti o Mraku kot šolniku ima Vlado Schmidt, Zgodovina šolstva in pedagogike na Slo- venskem, I, Ljubljana 1963, str. 162—163. — Mraka omenja tudi Gvido Stres, Osnovna šola na Slovenskem pred 200 leti (Ob 200-letmci splošne , KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 101 Šolske naredbe 1774—1805, Ljubljana 1974^ str. 16; izd. Slovenski šolski muzej v Ljubijani). — 2. Branko Korošec, Beseda, dve o Steinbergovem in drugih opisih Cerkniškega jezera, Kronika XV, 1967, str. 16—18 (s sliko na strani 15). — 3. Bal- tasar Hacquet, Oryctographia carniolica, II, Leip- zig 1781, pripoveduje na str. 49, kako je rudnik v letih 1730—1736 propadal, ker vodilni ljudje niso imeli zadostnega znanja. Hacquet daje seve- da le približne letnice, ker ja drugače treba citi- rati nekaj let starejše letnice. Alise njegova kritič- na priix>mba nanaša tudi na Steinberga ? —3 a. Pri- jazno ustno pojasnilo dr. theol. Marijana Smolika, Ljubljana. — 3b. Arhiv Slovenije, Ljubljana, ro- kopis s signaturo! I47r (pisec je Franc Rakovec- Raigersfeld, ki se je s Steinbergi osebno poznal).— 4. Originala v Arhivu dvome komore na Duna- ju, Zbirka kart (Hofkammerarchiv, Kartensam- mlung), signaturi P c 2 in P c 3. — 5. Ibidem, signatura P c 4. — 6. Ibidem, signatura P c 14. — 7. Ibidem, signatura N 263. — 7 a. Eden iz- med teh rudosledcev, bil je to Antoni Haubtman, je že takoj leta 1736 izsledil svinčevo rudo v Pól- šniku. Ob tej priložnosti je povedal, da so ležišča po vsem videzu sadeč le opuščeni stari kopi. Verjetno so jih načeli — je dodal Haubtman — že za časa protestantizma, a so pozneje opusteli (Arhiv dvorne komore. Altes Kommerz, fase, rd. št. 146). — 8. Arko, op. cit., str. 103. —'9. Mohorič, op. cit., str. 189. — 10. Mestni muzej v Idriji, arhivska zbirka. Resolutions Protocol De Annis 1750—1759, Lit. H. — 11. Ibidem, Lit. B in V. — 12. Arhiv dvorne komore. Zbirka kart, signatura P d 23; Hacquet, op. cit., III, str. 136 do 137, trdi, da je bil rudnik s talilnica podrejen Idriji (Avtod najbrž misli na upravno in poslov- no odvisnost, ker ga je eksploatirala Idrija v svo- ji režiji). — 13. Arko, op. cit., str. 96, trdi, da je bil Bernard Seber Mrakov andjunkt. K temu mo- remo pripomniti, da se je podpisoval Markschei- dersadjunkt Bernard Schaber, tudi Schaber, iz česar sledi, da ni bil izključno samo Mrakov adjunkt, in da moremo njegov priimek tolmačiti kot Zabar. —14. Kot praktikant je risal že leta 1767, kot gieodet klavže na Zali 1780 in 1782; prim. Arhiv dv. komore, Zbirka kart, signatura H 82. — 15. Mohorič, op. cit, str. 150 (s sliko na str. 151). — Za njegovo karto oziroma načrt fu- žine in plavža v Trenti leta 1780 prim. Arhiv dv. komore, Zbirka kart, signature P d 91, N 264, N 265. — 16. Mest. muzej v Idriji^ arhivska zbirka, Berg-gerichtliches-Haupt-Protokoll de Annis 1783—1785, Lit. L, — dalje Repertorium über die ordinari Acta vom Jahren 1770—1783, Lit. L, No 59, 81, 121; Lit. S, No 305. — 17. Arhiv dv. kom.. Zbirka kart, signatura P d 102. — 18. Ibidem, signatura P d 101. — 19. Prim. sUko 3, ADK, Zbirka kart, signatura P d 102. — 20. ADK, Zbir- ka kart, signatura H 98. — 21. Ibidem, signatura N 266, dalje signatura P c 18 za karto iz leta 1767. — 22. Ibidem, signatura P c 7. — 23. Ibidem, sig- natura N 263. — 24. ADK, Münz-und Bergwe- sen, Krain, fase. rd. št. 1584, št. spisa 3834. — 25. Arko, op. cit., str. 85, 87, 88. Tudi Hacquet, op. cit., II, 1781, str. 48, govori o tatovih rude okoli leta 1779. — 26. Hacquet, op. cit., III, 1784, tab. 5. — 27. Poslednja do sedaj ugotovljena njegova ris- ba nosi letnico 1780, prim. ADK, Zbirka kart, signatura P c 17. — 28. ADK, Münz- und Berg- wesen, Krain, fase. rd. št. 1594; spričevala idrij- ske in ljubljanske šole in Mrakovo priporočilo med spisi štev. 7392. LJUBLJANSKE BOLNIŠNICE OB OSEMDESETLETNICI BOLNIŠNICE NA ZALOŠKI CESTI 2 LEOPOLD RIJAVEC Salus aegoti sprema lex. Da bi sledili temu geslu, da bi torej mogli zagotoviti ljub- ljanskim bolnikom in tistim iz dmgih regij zdravstveno varstvo in nego po izsledkih so- dobne medicinske znanosti, so se tisti, ki so odgovomi za zdravstveno službo, neugnano trudili več kot petdeset let. Ze takoj po prvi svetovni vojni so namreč ugotovili, da je pri- čelo v tedaj 33 let stari deželni bolnici občutno primanjkovati prostora. Zato lahko upamo, da bo njihovo nesebično prizadevanje inagra- jeno v letošnjem letu, ko bo dokončno do- grajen klinični center. To bo tudi najprimer- nejše darilo ob osemdesetletnem jubileju bolnišnice na Zaloški cesti 2. 18. oktobra 1895 so pisale Novice: »Slovesnim načinom otvorila se je 16. ok- tobra t. 1. ter ieročila svojemu namenu nova j deželna bolnica v Ljubljani, opremljena in ' oskrbljena z vsemi napravami, katere zah- i teva modema zdravniška veda. Vse, kar se : je pri sličnih zgradbah spoznalo kot dobro in praktično, zjedinilo se je tu v harmonično celoto in dežela Kranjska dobila je humani- i tarni zavod, na kateri sme po pravici biti ; ponosna.« Nema priča tega pomembnega dogodka je spominska plošča, ki pozabljena sameva med staro šaro na podstrešju upravne zgradbe kli- ničnih bolnic na Zaloški cesti 2. Od leta 1895 ; 102^ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 Samostan dlskalceatov na Ajdov- ščini do 1919 je krasUa stopnišče ravnateljstva takratne deželne bolnišnice. Vzidali so jo, da bi tudi kasnejši rodovi vedeli, s čigavimi sredstvi je bila zidana, pod katerim vladar- jem, kdo je izdelal načrte in kdo je vodil stavbna dela. Tako nam ta plošča pove, da so bolnišnico zidali od leta 1893 do 1895 (pri vsem napred- ku tehnike nam j|e to še danes lahko za zgled), da je takrat vladalo »njegovo apo- stolsko veličanstvo presvitli« cesar Franc Jo- žef I. in da je gradnjo investirala dežela Kranjska s pomočjo ljubljanskega mesta. Za bolnišnico v Vodmatu so se prebivalci ljubljanskih in okoliških občin zelo zanimali. Kako bi se tudi ne, saj. so zidali prvo ljubi Ijansko bolnišnico. Resnično prvo, kajti »meš- čanski špital«, ki je od začetka 14. stoletja pa do potresa 1895 stal na prostoru današnje Kresdje, in »cesarski špital«, čigar stavba še danes stoji na Vodnikovem trgu 5, sta bUi ubežnici, »lazaret« v šempetrski vojašnici je bil nekakšna izoMmica pred kužnimi bolezni- mi, stara civilna bolnišnica na Ajdovščini pa jie bila leta 1786 prezidana iz samostana bo- sonogih avguštincev, imenovanih diskalceati. Preden pa se bomo ustavili ob razmerah v bolnišnioi na Zaloški cesti 2, osvetlimo po- samezne zanimivejše strani iz zgodovine bol- nišnic, zlasti nekaterih ljubljanskih, in to od srednjega veka dalje, ko pri nas vsaj po ime- nu lahko prvič govorimo o zdravstvenih usta- novah te vrste. V glavnem so bile bolnišnice v poznem starem in še v srednjem veku le karitativne ustanove, nekakšna mešanica gostišča, ubož- nice, najdenišnice in bolnišnice. Kakor drugod po Evropi so bile prvotno tudi v naših krajih na sedežih škofij tako imeno- vane diakonije (diakon — služabnik), ki so siromakom dajale hrano in obleko, med bo^ lezndjo pa tudi stanovanje. Vsaka diakonija jo imela ubožno blagajno — gazophylacium. Pozneje so jih nadomestile sirotišnice, ki so se vse do 18. stoletja imenovale hospitaii (iz lat. hospitium — prenočišče, gostoljubnost) in po njih je prevzel svoje ime tudi naš meš- čanski špital. MEŠČANSKI ŠPITAL Na vogalu sedanjie Stritarjeve ulice in Ada- mič-Lundrovega nabrežja se je dvigala po- nosna stavba meščanskega špitala s cerkvijo, posvečeno sv. Elizabeti. Kdaj je bil špital ustanovljen in kdo ga je ustanovil, nj znano. Nekateri zgodovinarji navajajo kot ustanovi- telja ogrsko kraljico Elizabeto, hčer poljskega kralja Vladislava I. Lokieteka in ženo ogrske- ga kralja Karla Roberta Anžuvinca. Ko se je leta 1345 vračala iz Neaplja, je menda ravno v Ljubljani zvedela, da so 18. septembra ne- apeljski dvorjani zavratno umorili njenega sina Andreja, ki j|e bil poročen z Ivano, vnu- kinjo neapeljskega kralja. V njegov spomin naj bi torej kraljica Elizabeta v Ljubljani dala ustanoviti meščanski špital. Danes pa je ugotovljeno, da je bil ustanovljen že mno- go let prej, kajti špitalski oskrbnik je ome- njen med pričami že v listini z dne 22. julija 1326. Pripovedka, da je kraljica Elizabeta usta- novila meščanski špital, je verjetno nastala zaradi tega, ker j,e bila špitalska cerkev pos- večena sv. Elizabeti Turinški, hčerki ogrske- ga kralja Andreja II. Ta pa je živela nekako sto let pred kraljico Elizabeto, vdovo ogrske- ga kralja Karla Roberta. i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 103 Mati Elizabete Turinške je bila Gertruda Andechs-Meranska, sestra oglejskega patri- arha Bertolda V. Ta je tik pred smrtjo leta 1251 svoji nečakinji posvetil cerkev v Slo- venj Gradcu in povsod pospeševal njeno čaščenje. Zato je razumljivo, da so njej po- svetili tudi špitalsko cerkev v Ljubljani. Kot zanimivost bi tu omenili, da je bila špitalska cerkev od leta 1547 do 1600 sre- dišče protestantske dejavnosti v Ljubljani. V njiej so pridigali Primož Trubar, njegov sin FeMcijjan in Jurij Dalmatin. V tej cerkvi je bil med drugimi pokopan tudi kranjski ve- likaš Herbert Turjaški. Stavbo je že leta 1386 skoraj popolnoma uničil požar, toda Ljubljančani so kmalu se- zidali novo, še večjo in obsežnejšo od prej- šnjie. Spital je upravljal v imenu magistrata oskrbnik, ki so ga vsako leto volili enako slovesno kot župana ali pa sodnika. Sredstva za vzdrževanje je zavod črpal iz dohodkov številnih podložnih kmetij, ki so mu jih skupaj s tlačani poklanjali plemenita- ši. Pole;g podložnih kmetij je imel špittal tudi nekaj svojih hiš, ki so mu prinašale čedno najemnino, lepo pristavo, ki se jp raztezala na obeh straneh današnje Gosposvetske ceste in več travnikov v Šiški, na Friškovcu, na prostoru sedanjega Gospodarskega razstavi- šča in pri šempetrski cerkvi. To so bila v glavnem volila in darila bogatih meščanov. Določeno dotacijo pa je špitalu vse do leta 1854 izplačevala tudi cesarska blagajna. Čeprav je bil špital prava graščinska gos- poska, ki se ni v svojih imovinskih razmerah prav nič razlikovala od drugih gosposk v deželi, pa svojim oskrbovalcem ni dajal ti- stega, kar bi jim moral. Zato so se večkrat pritožili in končno celo dosegli, da je prišla z Dunaja leta 1697 posebna komisija, ki je špital temeljito preiskala. Ugotovila je, da L0 oskrbovanci prejemali plesniv kruh, meso pa le dvakrat na leto. Predvsem so živeli ob redkem soku in v strahu pred šibo. Oprav- ljati so morali najtežja' dela, če pa so tožili, jih je oskrbnik prikrajšal pri že tako skrom- nih obrokih hrane. Kako neznosno je bilo stanje v bolnišnici, kaže tudi to, da so po- steljnino menjali in prall oskrbovancem le vsakega pol leta. Po končani preiskavi je komisija naročila magistratu, naj za špitalsko dejavnost izdela ustrezna pravila. Ta so bila dokončana šele leta 1718, torej več kot 20 let potem, ko je komisija začela s svojim delom. Z izdanimi pravili so se razmere v zavodu precej zbolj- šale. Iz takratnega jedUnega lista je razvidno, da so oskrbovanci vsako nedeljo in praznik imeli za kosilo juho, meso, prikuho, kruh in vino, za večerjo pa zabeljen sok iz soržične moke. Druge dni v tednu so jih v glavnem hranili z žganei, s kašo, sočivjem, z zeljem in repo, s sokom in močnikom. Ob velikih praznikih pa so imeli za priboljšek teletino in štručke iz bele moke. Meščanski špital j|e sprejemal oskrbovance vse do leta 1788. Naslednje leto je bila v tem poslopju osnovana porodnišnica in naj- denišnica, ki se je po francoski zasedbi Lju- bljane leta 1811 preselila v civilno bolnišnico na Ajdovščino. Špitalsko poslopje je bilo kasneje preurejeno v stanovanja in lokale. Ob potresu leta 1895 pa je bilo tako poško- dovano, da so ga morali porušiti. CESARSKI SPITAL Ta zavod, ki je bil pod nadzorstvom cesar- ske vlade na Dunaju, je leta 1553 ustanovil cesar Ferdinand I. Vanj so sprejemali idrijske rudarje ter onemogle in obolele stare vojake. Bolnišnica je bila v takratnem avguštinskem samostanu pri sv. Jakobu, ki ga je cesar ku- pil obenem s 33 podložnimi kmetijiami. Leta 1597 se je špital preselil v frančiškanski sa- mostan, ki je stal na današnjem trgu za Vodnikovim spomenikom. Frančiškani so namreč v času protestantskih homatij pobeg- nili iz Ljubljane in tako je ostal samostan prazen. Ko pa je škof Hren pregnal protestan- MešCanski špital 104! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 te S Kranjskega, so se frančiškani leta 1612 zopet vrnili v svoj samostan, bolnišnica pa se je morala ponovno seliti. Takrat je cesarska vlada zanjo sezidala novo stavbo, ki še danes stoji na Vodnikovem trgu št. 5 (hiša ima nad vhodnimi vrati vzidano številko 297). Kot cesarska bolnišnica je obstajala do leta 1771, ko je cesarica Marijia Terezija izdala ukaz o združitvi vseh dobrodelnih ustanov v en sam zavod. Tako so se oskrbovanci ce- sarskega špitala morali preseliti v meščansko bolnišnico, ki so jo pred tem primerno preu- redili. Izpraznjeno poslopje je vzel v najem škof Karel Kerberstein, v njem j|e imel šolo za cerkveno petje. Leta 1775 je zgradbo za- sedla tobačna uprava. V stari Jugoslaviji je imela v tej hiši svoje uradne prostore davč- na uprava. Danes so tam stanovanja in trgov- ski lokali. IZOLIBNICE Za varstvo meščanov pred kužnimi bolez- nimi je imela Ljubljana več izolimic. Eno takih zasledimo že leta 1280, ko j/C prvič omenjena »njiva pri gobavih«. Bila je zunaj mestnega jarka med Blatno vasjo, Mostami in Jezico. Hospital nemškega viteškega reda, ki je leta 1282 že deloval pred Nemškimi vrati (začetek današnje Rimske ceste), je po mnenju nekaterih zgodovinarjev sprej-emal tudi gobavce. Zaradi različnih nalezljivih bo- lezni, ki so jih v naše kraje zanesli Turki, je bila leta 1453 v bližini Rožnika ustanovljena bolnišnica! »za posebne bolnike«. V šempetr- ski vojašnici, kjer imata danes svoje prostore medicinska fakulteta in onkološki inštitut, je bü lazaret, ki ga je leta 1635 (po zgodovinar- ju Ivanu Vrhovniku) zgradil magistrat. Pred tem pa je na tem mestu stala stara hiša za gobavce. Lazaret je bil najprej namenjen le tistim, ki so zboleli za »razsajajoče kugo« (sifilis), potem pa so vanj sprejemali tudi druge bolnike. V »brezkužnih časih« je slu- žil tudi za ubežnico in zavetje beguncev. Kasneje pa so ga vedno bolj in bolj uporab- ljali V vojaške namene, dokler ni postal vo- jašnica v pravem pomenu besede. LJUBLJANSKI ZDRAVNIKI IN MEDICINSKE SOLE Koliko SO ljubljanski meščani iskali zdrav- niško pomoč v špitalih in izolimicah, ni znano. Skoraj verjetno so se količkaj preskrbljeni, predvsem seveda bogati meščani, zdravili do- ma, siromašne pa so posuj ali v bolnišnico. Ljubljana je imela dobre zdravnike, med njimi celo nekaj znamenitih. Do začetka 16. stoletja jüi sicer še ne omenjajo, toda že leta 1515 najdemo v vicedomskem urbarju zabele- ženo ime zdravnika dr. Jakoba pl. Folterja, ki jie ordiniral »na Griču« (okolica sedanje nunske cerkve). Ta zdravnik ni zdravil samo Ljubljančanov, ampak je bil edini zdravnik za vso kranjsko deželo. Leta 1530 so kranjski deželni stanovi sprejeli v službo še dva zdravnika. Leta 1693 jo bila v Ljubljani ustanovljena »Academia operosorum«, ki jiC imela med svojimi člani tudi 4 zdravnike; ti so po te- danjjih pravilih morali objavljati svoja medi- cinska dela. Tako je član akademije dr. Mar- ko Grbec (Gerbezius) s priimkom »Intentus« (prizadevni) napisal za tiste čase znameniti deli »Chronologiae medicae annus L, II., III., IV.« in »Gründliche Verthädigung der Lay- bacherischen Luft«. Dr. med. et phil. Grbec je bil rojen 24. ok- tobra 1658 v Šentvidu pri Stični, umrl pa jp 9. marca 1718 v Ljubljani. Bil je strokovno zelo izobražen. Ze leta 1688 je postal član cesarske akademije »Naturae curiosorum«, kasneje pa ga najdemo med ustanovitelji ljubljanskih operozov, ki jim je tudi pred- sedoval. BU JiC znan bojevnik proti alkoho- lizmu in je v svojih spisih večkrat opozarjal zlasti na Rogaško Slatino ter s tem širil njen sloves. Sredi 18. stoletja je v cesarski bolnišnici predaval anatomijo profesor kirurgije Ja- kob-Filip Brecelj, ki je leta 1760 na seda- njem Gornjem trgu št. 4 ustanovil »Anatom- sko hišo«. Ko jp znameniti holandsfci zdravnik Ger- hard van Swieten (1700 do 1772) po dogovoru s cesarico Marijo Terezijo leta 1753 ustanovil v Ljubljani babiško šolo in ponavljalno šolo za kirurge, je v njej do leta 1774 učiteljeval magister Franc Klopstein. Potem je njegovo delo prevzel mag. anat. et. chir. Balthasar Hacquet de la Mote (1739 do 1815), znamenit prirodoslovec in etnograf. Po ustanovitvi me- dikokirurškega zavoda v Ljubljiani 1782 pa je na tej šoli poučeval anatomijo, botaniko, fi- ziologijo in kirurgijo. Mediko-kirurški učni zavod v Ljubljani se je izpopolnjeval iz leta v leto in v času Ili- rije dosegel celo stopnjo fakultete. Zal pa je bU po restavraciji Avstrije degradiran na ra- ven liceja in leta 1848 ukinjen. Absolventi teh šol so dobili naslov patron kirurgije, medtem ko so tisti, ki so diplomirali na fa- kulteti, postali doktorji medicine, magistri kirurgije, porodništva itd. Omenimo naj še tri slovenske zdravnike, ki so proti koncu 18. stol. obogatili medicin- sko znanost s svojimi znanstvenimi deli. Ti so: dr. Janez Žagar, ki je napisal med drugim KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 105! Spominska plošča v upravnem po- slopju iz leta 1895 »Systema morborum symptomaticum«, dr. Anton Kastelic (rojen okrog leta 1769 v Za- gorju ob Savi, umrl v Ljubljiani neznano kdaj) je ljudstvu odkril zdravilne učinke ter- malne vode v Dolenjskih Toplicah, svobodni magister porodniške umetnosti Anton Ma- kovic (rojen 1750 v Kostanjevici na Dolenj- skem, umrl verjetno v Ljubljiani 1807) pa je izdal knjigo o babištvu. Makovic je bil za- veden Slovenec, M ga je njegov svak Linhart uvedel v Zoisov krog. CIVILNA BOLNIŠNICA v obdobje, ko so se nekateri ljubljanski zdravniki že bolj ali manj uveljavili in smo imeli V Lj|Ubljani že medicinske šole, sodi tudi ustanovitev civtilne bolnišnice v Ljubljani. Pomembno je, da se je za to ustanovitev posebno zavzemal cesar Jožef H, znan po mnogih naprednih reformah v svoji državi. Ko je leta 1784 obiskal Lj|Ubljano, se je za- nimal tudi za zdravstvene razmere prebi- valcev in tako zvedel, da mesto še nima bol- nišnice. Med sprehodom po ljubljanskih uli- cah je opazil številne samostanske objekte in ugotovil, da jih je na tako majhni površini vsekakor preveč in bi enega izmed njih brez škode lahko preuredili v bolnišnico. Najprej so nameravali za to adaptirati samostan oče- tov frančiškanov, ki je stal na današnjem Vodnikovem trgu. Kasneje pa so to namero opustili, češ da ta objekt ni primeren za bol- nike, ker ga je ob vsakem večjem deževju poplavljala Ljubljanica. Tako so po daljših razpravah določili za bolnišnico samostan dl- skalceatov na Ajdovščini, fci je imel primer- no urejene notranje prostore in lep vrt. Po- leg tega pa je sem vel s Kamniških planin svež in zdrav zrak; izbrali so torej prostor, ki je bil kot nalašč za bolnišnico. Ko so prejeli obvestilo, da je ljubljanska civilna in cerkvena gosposka 'izbrala poslop- je za bolnišnico, je cesar 19. junija 1786 pod- pisal odlok o ustanovitvi civilne bolnišnice v Ljubljani. Konec junija so samostan prevzeli usmiljeni bratje iz Trsta in ga z denarno po- močjo okrožnega urada (Kreisamt-Kresija) za silo preuredili v bolnišnico z 12 posteljami (3 za ženske, 9 za moške). Razumljivo je, da ta kapaciteta ni ustrezala potrebam. Zato je cesar Jožef II. leta 1788, ko je ponovno pri- šel v Ljubljano in si ogledal bolnišnico, od- redil, da morajo zakristijo in cerkev pre- urediti v bolniške sobe, na novo pa zgraditi tudi prostor za duševne bolnike. Ze nasled- nje leto so končali s prezidavo in dozidavo. Od tedaj naprej je bolnišnica redno spreje- mala bolnike in to najprej Ljubljančane, po- tem pa tudi druge. Med usmiljenimi brati, ki so 25 let vodili bolnišnico, je za njen uspešni razvoj pomem- ben Slovenec Matevž Gradišek (1776 do 1837), doma iz Gameljnov ob Savi. Po končanih medicinskih študijah v Pragi je kot prior s samostanskim imenom Faust upravljal bolni- šnico od leta 1806 do 1811, ko jo je prevzela francoska vojaška oblast. Priorja Fausta je kot zdravnika visoko ce- nila duhovščina, preprosto ljudstvo in tudi nekateri zdravniki, nekaji njegovih stanov- skih tovarišev pa mu je očitalo šarlatanstvo in pripisovalo nekatere uspehe zdravljenja le njegovi izredni sugestivni moči. Kot ho- meopata ga je ošvrknil tudi pesnik Preše- ren, ki ga je spoznal pri svojem stricu Ja- kobu, zakristanu na Srnami gori. Ko so Francozi po Napoleonovem porazu v Rusiji leta 1813 zapustili Ljubljano, je bol- nišnico na Ajdovščini prevzela mestna ob- čina, leta 1849 pa dežela KranjjSka. 106 i kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 23 1975 Steviloi bolnikov, ki so bili potrebni hospi- talnega zdravljenja, se je večalo obenem z naraščanjem ljubljanskega prebivalstva. Ob- stoječi posteljni fond ni več mogel zadovolji- ti nastalih potreb. Kritično stanje so sicer zboljšali z ustreznimi adaptacijami, s prese- litvijo duševnih bolnikov v novo bolnišnico za duševne bolezni v Polje, ki je bila sloves- no odprta 3. januarja 1881, in z reorgani- zacijo nekaterih bolniških oddelkov. Vsi ti ukrepi pa so le začasno omilili pomanjkanje prostora. otroška bolnišnica Zasluga, da je Ljubljana dobila lastno otro- ško bolnišnico, gre vsekakor takratnemu mest- nemu fiziku in higieniku dr. Viljemu Kova- ču (1830 do 1888), ki se je z! jjavnim oklicem (Novice so ga objavile dne 3. 5. 1865) obrnil na ljubljansko prebivalstvo, naj s prostovolj- nimi prispevki podpre akcijo za ustanovitev prepotrebne otroške bolnišnice v Ljubljani. Kmalu po tem pozivu je bil ustanovljen damski komite, čigar članice so obiskovale ljubljanske meščane in pobirale prostovolj- ne prispevke. Ze junija meseca 1865 je bil prvi občni zbor Društva za vzdrževanje otroške bolnišnice, ki se je na eni izmed na- slednjih sej odločilo za nakup stare hiše na Poljanah 54 (danes Dom upokojencev na Po- ljanski cesti 19). Po primerni adaptaciji je bila otroška bol- nišnica, ki so ji dali ime po cesarici Elizabe- ti, odprta 19. novembra 1865 in takoj izro- čena svojemu namenu, to je, brezplačnemu zdravljenju revnih ljubljanskih otrok. Ko pa je pričela deželna bolnišnica po ukinitvi naj- denišnice za plačilo pošiljati otroke v otroš- ko bolnišnico, je odbor s tem denarjem, z darilom Kranjske hranilnice in z izkupič- kom za prodano hišo na Poljanah 54 zgradil v Streliški ulici novembra 1889 novo otroško bolnišnico (danes mestna otroška bolnišnica). gradnja in otvoritev nove de2elne bolnišnice Deželni zbor je leta 1888 dokončno spo- znal, da bolnišnica na Ajdovščini ni več kos svoji nalogi, da z večjimi adaptacijami iz- gublja tudi Svojo zunanjo podobo in je treba tako izmaličeno stavbo čimpreji odstraniti tu- di zaradi zunanjega videza mesta. Zato so razpisali natečaj za nakup primernega zem- ljišča, na katerem bi zgradili novo bolniš- nico. Med številnimi ponudbami se je posebna komisija pri deželnem zboru odločila za na- kup parcele viteza Gariboldija. Ta je ležala na severni strani železniške proge med glav- nim kolodvorom in sedanjo Titovo cesto. Ko pa so bili že vsi načrti izdelani in; bi mo- raM začeti z gradnjo prvih objektov, je pred- sednik finančnega odbora na sejji deželnega zbora dne 8. aprila 1892 prepričal navzoče odbornike, da naj bi zemljišče za Bežigra- dom uporabili za zidanje gluhonemnice ali zavoda za slepe, ker za bolnišnico nikakor ni primerno. Vlaki povzročajo prevelik hrup in napeljava kanalizacije do Ljubljanice je predraga. Seveda so odborniki po tem po- jasnilu mrzlično iskali primernejši prostor za novo bolnišnico in ga že naslednji mesec tu- di našli v Vodmatu med Lj,ubljanico in da- našnjo Zaloško cesto. Zemljišče, ki je bilo Barake na vrtu bolnišnice na Aj- dovščini po potresu kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 23 1975 107 i Bolnišnica na Ajdovščini (nasproti sedanji Icavarnl Evropa) po po- tresu last ljubljanskega knezoškofa, je dežela Kranjska kupila in postala njegov lastnik 1. januarja 1893. Po načrtih, ki sta jih izdelala zagrebški ar- hitekt Kuno Weidmann in deželni inženir A. Klinar, je konzorcij, stavbnih mojstrov za- čel zidati novo bolnišnico ob koncu junija 1893. V pogodbi je bilo določeno, da mora biti gradnja končana leta 1895, notranja op- rema pa naslednje leto, tako da bi začeli sprejemati bolnike že 1. avgusta 1896. V noči od 14. na 15. april 1895 pa je po- tres tako poškodoval poslopje stare bolnišni- ce na Ajdovščini, da so morali bolnike pre- seliti na vrt bolnišnice pod vojaške šotore in v barake. Tak provizorij, bi lahko ostal na vrtu bolnišnice najdlje do jeseni, kajti brž ko bi nastopilo hladnejše vreme, bi bolniki) težko vzdržali v barakah. Zaradi tega so z grad- njo in opremo nove bolnišnice pohiteli, tako da je bilo v oktobru 1895 že vse pripravlje- no za premestitev bolnikov z Ajdovščine v novo vodmatsko bolnišnico. Slovesna otvoritev je bila 16. oktobra 1895 ob 10. uri. Udeležili so se je deželni glavar Oton Detela, deželni predsednik baron Hein, knezoškof dr. Jakob Missia, deželni odborni- ki, ljubljanski podžupan in vodmatski župan, zdravstveni referent deželne vlade, okrajni glavar, vodjia gradnje z zastopniki vseh pod- jetij, ki so sodelovala, ravnatelj, upravitelj in zdravniki deželne bolnišnice. Slavnostni govor je imel deželni glavar Detela. Po običajnem pozdravu navzočih cer- kvenih in posvetnih dostojanstvenikov je iz- razil svoje zadovoljstvo, da si je dežela Kra- njska srečno zgradila zavod, ki je vidno znamenje človekoljubja >Slovenec«, Ljubljana 18. 4., 16. in 17. 10. 1895. — 18. »Slovensiki narod«, Ljubljana 16. 4. 1895. — 19 Vrhovec Ivan: Meščanski špital. Le- topis Slovenske matice 1898. str. 1—112. — 20. Vrhovnik Ivan: Med cerkvijo sv. Petra in Ljub- ljanico. Kronika slovenskih mest III/1936, št. 4, str. 212—215. 110 ; KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 AVSTRIJA IN SLOVENCI LETA 1912—1913 JANKO PLETERSKI Vsa naša zgodovinopisna dela o razvoju slovenskega narodnega in jugoslovanskega gibanja v času habsburške monarhije opo- zarjajo na velik vpliv, ki ga je na Slovence in slovensko politiko imela prva balkanska vojna v letih 1912—1913, četudi ji je za pe- tami sledila še ena, preklavrna vojna med pravkaršnjimi zavezniki za delitev Makedo- nije in drugih ozemelj. Dušan Biber je slo- venski politiki v času teh vojn posvetil po- sebno razpravo.^ Vsa ta dela govore o veli- kem vzgonu, ki ga je slovensko narodno gibanje tedaj dobilo tako glede svoje ljud- ske baze kot glede opredelitve svojega cilja. V svojem sintetičnem referatu o Slo- cih v habsburški monarhiji (3.—6. april 1966, Bloomington, Indiana, ZDA) je Fran Zwitter zgodovinopisna dognanja o tem pojavu strnil takole: »V letu 1911/12 se pojavi gibanje študentske mladine, ki je dobilo pozneje ime po listu ,Preporod' (1912 do 1913). Centralna misel tega gibanja je bila, da slovenskega nacionalnega vprašanja ni mogoče rešiti v okviru habsburške mo- narhije, ampak samo z ustanovitvijo popol- noma samostojne jugoslovanske države; pa- ralelno s tem se ne pričakuje rešitve od drob- nega nacionalnega dela, ampak samo od voj- ne in revolucije; o mnogih drugih vprašanjih (odnos jugoslovanstva do slovenskega jezika; odnos do socializma itd.) ta mladina še ni imela enotnih stališč. To gibanje se je po pr- vi balkanski vojni zelo hitro širilo; iste na- zore so zastopali nekateri dnevniki in starej- ši posamezniki izven strank. Prva balkan- ska vojna je izzvala pri Slovencih splošno navdušenje, za države balkanskih zaveznikov so se zbirali prispevki in tja so odhajali dob- rovoljci (kakor že prej 1. 1875/76 v Bosno). Vendar pa še to ne pomeni, da je vsa ta jav- nost tedaj že prelomila z Avstrijo. Klerikalna stranka vztraja pri trializmu, čeprav poudar- ja, da je zadnji čas, da Avstrija zadovolji svoje Jugoslovane; v nazorih klerikalcev se pojavljajo nekatere nianse. Staro vodstvo li- beralne stranke obsoja gibanje mladine in iz- javlja, da ne misli na izvenavstrijske rešit- ve slovenskega vprašanja. Narodna radikal- na struja je prej poudarjala pomen drobnega dela in v duhu Masaryka videla v revoluciji le romantiko; ob nastopu nove mladine oma- huje, je ne obsoja, poudarja pa, da še ni pri- šel čas za to. Največji slovenski pisatelj te dobe Ivan Cankar, ki je pripadal socialistič- ni stranki, je v svojem predavanju leta 1913 na eni strani obsodil vsako misel, da bi se opustil slovenski jezik, in izjavil, da se mo- rejo jugoslovanski narodi zediniti le kot ena- kopravni narodi, na drugi strani pa vendar prelomil z Avtrijo in proglasil za končni cilj jugoslovansko federativno republiko; ni pa mogoče trditi, da je bilo to njegovo stališče tudi) stališče socialistične stranke, ki še ni prelomila z avstromarksizmom. Antiavstrij- sko gibanje je bilo pri Slovencih pred prvo svetovno vojno šele v začetkih, vendar se je pa hitro širilo z močjo svojih argumentov.«- Kako so avstrijske oblasti) te pojave opa- žale in kako nanje reagirale? Nekaj odgovora na to vprašanje dobimo iz gradiva, ki ga ob- javljam v nadaljevanju v bolj ali manj ob- sežnem izvlečku in odlomkih. Gre za gradivo iz fonda avstrijskega notranjega ministrstva v avstrijskem upravnem arhivu na Dunaju (AVA Mdl), serija predsedstvenih aktov, grupiranih pod predmetno skupino »22 in ge- nere» (Aufstand. Revolutionen. Exzesse), in pa za gradivo iz fonda poveljstva 3. korpusa Gradec v avstrijskem vojnem arhivu na Du- naju (KA 3. Korps Kom), predsedstveni! spi- si, posamično izbrani na podlagi pregleda predmetnih indeksov. Prvo opozorilo, da se ob vojni -na Balkanu v političnem razpoloženju Slovencev nekaj spreminja, je 11. novembra 1912 poslal iz Tr- sta cesarski namestnik v Primorju Hohenlohe. To je bilo poročilo vladnega predstavnika po- licijskega komisarja dr. Senekoviča, s poli- tičnega zborovanja »Edinosti« dne 3. novem- bra 1912 v Narodnem domu v Trstu (AVA Mdl Präs 11 373 ex 1912). Pred 1500 navzo- čimi je govoril dr. Rybaf dve uri o Italijanih in balkanski vojni, o Avstriji in balkanskem vprašanju in o stališču Slovencev do bal- kanske vojne, končno pa je bila sprejeta reso- lucija z veliko aiklamacijo. Primerjava Sene- kovičevega poročila z objavo v listu »Edinost« pokaže, da gre za neposredni zapis navzo- čega Senekoviča, ki bolj poudarja tisto, kar se je zdelo njemu pomembno. Rybaf je med drugim kritično omenil, da skuša itali- janski tisk (»L' Indipendente«) uspehe bal- kanskih zaveznikov pripisati na rovaš pos- ledic italijansko-turške vojne v Afriki, hkrati pa skuša »zanikati krvno sorodnost Slovencev z balkanskimi Slovani.« Glede Av- strije in Balkana je Rybaf govoril o zgrešeno- sti avstrijske politike v preteklosti, o absur- dnosti avstrijske zahteve po ohranjevanju statusa quo na Balkanu, priporočal je Avstri- ji, naj bo previdna do Italije in Nemčije, naj se zbliža z Rusijo in Srbijo. »Avstrija mora KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 111 i postata balkanska država ali pa bo sploh pre- nehala hiti država.« Glede stališča Slovencev je Rybaf trdil, da stoje na stališču! dr. Kra- mafa: »Ce bi se Avstrija spozabila in bi na- stopila proti slovanskim balkanskim državam, je veliko vprašanje, kdo bi pri tem propadel.« Opozoril je, da bi Italija takoj poskusila ure- sničiti svoje zahteve po Primorju, pri čemer bi primorski in tržaški Slovenci postali žr- tev Italijanov.3 Avstrija pa se mora naučiti drugače ravnati s svojimi lastnimi južnimi Slovani kot doslej, sicer si ne bo niikoli pri- dobila simpatij in zaupanja Srbov in Črnogor- cev. Kakor se ni dalo preprečiti nastanka velike Nemčije in zedinjene Italije, talko ne bo mogoče preprečiti tistega, kar želijo Jugo- slovani. »Ce ne bo prišlo do ,Jugoslavije' z Avstrijo na čelu, bo prišlo do nje zoper Avstrijo.« — V resoluciji so zbrani Slovenci pozdravljali osvobodilni boj balkanskih na- rodov, izražali prepričanje, da tega boja ne bo preprečevala nobena država, tudi Avstri- ja ne, poudarjali, da je treba obnoviti us- tavno stanje v Hrvatski-Slavoniji in izjavili, da je »usoda Slovencev identična z usodo ju- žnoslovanskih balkanskih držav in da upajo, da tržaški Slovenci ne bodo pri bodočem fe- deriranju jugoslovanskih dežel ločeni od dru- gih jugoslovanskih narodov.« — Pristojni re- ferent v dunajskem notranjem ministrstvu je ob poročilu o zborovanju tržaške »Edinosti« zapisal: »Stališče tržaških Slovencev k vpra- šanju uresničevanja teritorialnih aspiraci j balkanskih držav je analogno stališču Slo- vencev na Kranjskem.« (AVA Mdl Präs 11 062 ex 1912) Ministrstvu za notranje zadeve na Dunaju in poveljstvu 3. korpusa v Gradcu je bila kmalu »signalizirana« vrsta avstrijski politiki neljubih pojavov med Slovenci ob vojni na Balkanu, ki so jih te oblasti v glavnem ozna- čevale kot »srbofiiske«. V pregledanem gra- divu* je najti naslednje: V Ljubljani je Franc Medic 12. decembra 1912 širil vznemirljive novice (AVA Mdl Präs 2658 ex 1913). V Gorici so 15 decembra 1912 bile srbofiiske demonstracije. Skupina 12 do 15 fantov, ki je spremljala vpoklicane rezer- viste, je popoldne vzklikala na korzu »Živela Srbija«; tri so aretirali takoj, štiri pa našli po- zneje. Demonstracija je bila tudi pred želez- niško postajo v Gorici. Tu je bilo aretiranih šest demonstrantov, med njimi k vojaški' slu- žbi vpoklicani rezervni predmojster trdnjav- skega topniškega polka št. 5 Jožef Prinoič, ki je vzklikal »Živio Petar!« Okrajno gla- varstvo in policija sta po mnenju vojaškega r~štacijskega poveljnika ukrepala dovolj ener- gično (AVA Mdl Präs. 240 in 1818 ex 1913). — Učitelj v Logu pod Mangartom Izidor Koch je po poročilu okrajnega glavarstva Tolmin z dne 19. januarja 1913 zbiral v Lo- gu in tudi Rajblju na Koroškem prispevke za srbski Rdeči križ in bil kaznovan. Cesar- ski namestnik v Trstu Hohenlohe je notra- njemu ministrstvu ob tej priložnosti zagotovil: »V celoti bom potrdil kazenski sklep okraj- nega glavarstva Tolmin, da bi preprečil po- navljanje takšnega zbiranja, ki ima vselej v svojem temelju narodno dejavnost, ki pre- sega dovoljeno mero.« (AVA Mdl Präs 1818 ex 1913). — Kranjski deželni predsednik Schwarz je 5. januarja 1913 poročal o posa- meznikih, ki so odšli kot prostovoljci v Srbijo ali Črno goro; Rajmund Peterlin, Evgen Vav- ken, Blaž Lipar in Mihael Cop iz Dobrave, »nazadnje pisar v neki advokatski pisarni v Celovcu« (AVA Mdl Präs 5775 ex 1914). — V Krškem je dr. Ivan Dimnik 27. januarja 1913 govoril v gostilni enoletnim prostovolj- cem nemške narodnosti: »Vi niste naše krvi in zato tudi ne boste branili naših interesov; toda boste že videli, do kam vse to pride; Sr- bi, Hrvatje in Slovenci smo eno. Se boste že še naučili' slovenski!« Na zahtevo 3. korpusa je graško državno pravdništvo začelo posto- pek proti Dimniku (AVA Mdl Präs 2657 ex 1913). — O slovenskih zdravnikih, ki so odšli pomagat v Srbijo, je poročal kranjski de- želni predsednik Schwarz 9. in 16. julija 1913 (AVA Mdl Präs karton 2042 ex 1913). — Poveljstvo 3. korpusa je tudi obvestilo no- tranje ministrstvo o primerih, ki zadevajo Slovence: —¦ Infanterist 87. pehotnega polka Anton Struby je 1. decembra 1912 v neki go- stilni v Celju vzkliknil »Živela Srbija!«. — Rekrut istega polka Rojnik je 24. decembra 1912 v neki gostilni v Braslovčah napovedo- val razdelitev Avstrije in ustanovitev veli- kosrbske države. — Podobno je izjavljal ob isti priložnosti Infanterist istega polka Jurak. — V srbofilskem smislu je ugovarjal vojake Kobal v Vipavski dolini. — V Gorici so vo- jaki peli »Hej Slovani«. — V Prvačdni so vo- jaki vzklikali »Živela Srbija!« — Konec no- vembra 1912 je v Judenburgu neki vojak 17. bataljona poljskih lovcev (17. F. J. Baon.) de- jal: »Ce pride danes do vojne s Srbijo, ne bom streljal proti svojim bratom, temveč bom nameril puško v nebo; če pride do vojne proti Rusiji, pokažem belo zastavo.« — Fer- dinand Pinter, vojak topniškega skladišča v Kotoru je izjavu, da bo streljal v zrak, ne na sovražnika (AVA Mdl Präs 240 ex 1913). — Cesarski namestnik za Primorsko je 20. mar- ca 1913 poročal o manifestacijah za Srbijo in Bolgarijo v Biljani v goriških Brdih. Not- ranje ministrstvo je Hohenloheju svetova- 112 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 23 1975 lo, naj odstrani v Biljani občinskega tajnika KožMna (AVA Mdl Präs 3480 ex 1913). 2e v letu 1912 je poveljstvo 3. korpusa v Gradcu izvedelo za zbiranje denarnih prispev- kov za Srbijo in ukrepalo proti temu (KA 3. KorpsKom Präs 5411—3-13/3). Elaborat mi- nistrstva za notranje zadeve iz februarja 1913 o državi in vojski sovražnem gibanju pa je ugotavljal, da se je z novo mednarodno na- petostjo takšno gibanje vnovič začelo zlasti na Češkem, v Dalmaciji in na Kranjskem, da ima izrazito Avstriji sovražen značaj in da podpira Srbijo (AVA Mdl Präs 2928 ex 1913). Najznamenitejši politični dogodek na Slo- venskem v zvezi z balkansko vojno je preda- vanje Ivana Cankarja 12. aprila 1913 v Ljub- ljani »Slovenci in Jugoslovani«. V njem je Cankar z izrazno močjo umetnika povedal, kaj je zmagovita vojna balkanskih držav pro- ti Turčiji pomenila za vznik osvobodilnih te- ženj pri Slovencih; tu je nadvse razločno op- redelil jugoslovansko vprašanje kot politično in izrekel besede, ki pomenijo najvišji vzpon slovenske politične misli pred prvo svetovno vojno: »Ce mislijo ti štirje" narodi, da so si sorodni in da bi najlažje in najbolje živeli, če bi bili združeni, naj se zgodi po njihovi želji, naj si zgrade zvezno republiko jugo- slovansko!« Znano je, da je že 19. aprila 1913 kranjski deželni predsednik Schwarz razpu- stil socialdemokratično društvo Splošna de- lavska zveza »Vzajemnost«, ki je Canka- rjevo predavanje priredilo, in da je samega Cankarja, ki ga je branil dr. Anton Der- mota, kranjsko deželno sodišče dne 21. avgu- sta 1913 na tajni razpravi obsodilo na te- den dni zapora. Obtožba, ki jo je sodišče sprejelo, je temeljila na dejstvu, da je Cankar v svojem predavanju izrekel bese- de, ki so pri objavi predavanja v »Zarji« bi- le izpuščene: »Mi, kar nas je, mii vsi smo te mislili, da je naš edini cilj, da dosežemo ju- goslovansko republiko« in pa »Pustimo Av- strijo v njenem lastnem dreku. Bodimo kakor Mazzini v Italiji!« Obtožnica je bila mnenja, da Cankarjeve izjave »sicer ne spodbujajo k določenim dejanjem,... a spodbujajo v bolj splošnem smislu k dejanjem, ki so usmerjena k republikanski državni ureditvi in ki so zato po zakonu prepovedana ni nemoralna.« (Lai- bacher Zeitung, 22. avgust 1913, št. 192. Pre- davanje in prepoved Vzajemnosti — Zgodo- vinski arhiv KPJ, knj. V, Beograd 1951, str. 257—263). Kar je novega, je to, da se je za Cankarjevo predavanje pozanimal tedaj pre- stolonaslednik Franc Ferdinand in sicer prek poveljstva 3. korpusa v Gradcu. (KA 3. Korps Kom Präs, Nr.. 2355, 2422, 2824 in 4025 ex 1913—3—6/3, 2—5) Dunajski dnevnik »Neue Freie Presse« je namreč 22. aprUa 1913 objavil novico »Uk- repanje proti nacionalnim demostrantom na Kranjskem«, ki je omenila primer dr. Ivana Dimnika v Krškem, nato pa nekoliko obšir- neje pisala o prijavi državnega pravdništva proti) Ivanu Cankarju." Novica je vzbudila pozornost v prestolonaslednikovi vojaški pi- sarni (»Militärkanzlei«), v t. i. belvederski vladi. 4. maja je ta pisarna po prestolonasled- nike vem nalogu prosila pojasnila od pove- ljstva 3. korpusa. Graško poveljstvo je sicer vedelo za primer I. Dimnika, kajti šlo je za zadevo, ki je neposredno zadevala vojaške osebe in je o njej prestolonaslednikovi pisar- ni bilo že rutinsko poročano 15. februarja 1913. Glede Cankarja pa je bilo presenečeno. Zato je najprej 6. maja zaupno terjalo o njem poročila od vojaškega poveljstva v Ljubljani, hkrati pa je vsem vojaškim in domobranskim poveljstvom na svojem območju še enkrat zabičalo, da morajo »nemudoma in kar naj- podrobneje poročati o vsakršnem srbofilskem primeru, ne oziraje se na to, ali so vanj za- pletene vojaške ali civilne osebe«. Ljubljansko vojaško staci j sko poveljstvo je že 7. maja 1913 sporočilo, kar je zvedelo o Cankarjevi zadevi pri deželnem predsedstvu, pri policijski direkciji in pri preiskovalnem sodniku. Od nadrobnosti bi bUo omeniti opo- zorilo, da je v »Zarji« predavanje objavljeno v zmernejši obliki, da je na predavanju bilo navzočih kakih 250 oseb in da je bila razpu- ščena celotna organizacija »Vzajemnosti«, in sicer poleg ljubljanske osrednje še 21 pode- želskih podružnic. Zanimiv je tudi način, ka- ko to poročilo govori o političnem jedru Can- karjevega predavanja: »Nato pa je sledilo razvijanje fantastične politične utopije, ki je kulminirala v združitvi vseh južnih Slovanov z namenom ustanoviti jugoslovansko republi- ko.« 29. maja je ljubljansko poveljstvo pos- lalo prepis prijave, ki jo je bil 13. aprila proti Ivanu Cankarju vložil pri ljubljanski policij- ski direkciji policijski konceptni praktikant Johann Gogola, navzoč pri predavanju kot vladni zastopnik. Priložilo je tudi nemški prevod predavanja, kakor je bilo priobčeno v »Zarji«. Prijava vsebuje zapis Cankarjevega predavanja, kakor si ga je Gogola sproti be- ležil. V njem so v slovenskem jeziku zabele- ženi posamezni stavki, ki je zaradi njih bil Cankar pozneje obsojen. Graško poveljstvo je vse te informacije sporočilo prestolonaslednikovi pisarni 9. maja in 6. junija 1913. Končno je 6. septembra 1913 sporočilo tej pisarni še Cankarjevo ob- sodbo, povzeto po novici v »Laibacher Zei- tung« z dne 22. avgusta 1913, ki jo je pre- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 113! jelo od ljubljanskega poveljstva. Prestolo- naslednik je menda s poročanjem in ukrepi proti Ivanu Cankarju bil zadovoljen, saj ni videti, da bi zahteval še kakih dodatnih pojasnil in ukrepov. Vsekakor je to eden red- kih, če ne edini primer, da se je neposredno pozanimal za Politično dogajanje med Sloven- ci, glede katerih se je sam in sploh ves av- strijski državni vrh obnašal tako, kot da oni kakih državnopravnih zahtev, ki bi jih bilo treba jemati resno, sploh ne morejo postaviti. Interpelacija dr. Karla Verstovška dne 27. decembra 1912 v državnem zboru, slovenske- ga klerikalnega poslanca, izvoljenega v volil- nem okraju Marenberg ob severni jezikovni meji na Štajerskem, sicer člana Hrvatsko-slo- venskega kluba, o postopanju političnih in sodnih oblasti proti slovenskemu prebival- stvu sodnega okraja Gornja Radgona na šta- jerskem,' je bila povod za obsežnejše poro- čilo cesarskega namestnika na Štajerskem z dne 15. februarja 1913 notranjemu mini- stru o vplivu vojne na Balkanu na šta- jerske Slovence (AVA Mdl 2051 ex 1913). Štajerski namestnik Clary je v podrobno- stih priznal točnost Verstovškove interpela- cije, zatrdil pa je, da politične oblasti pri teh preganjanjih niso udeležene, temveč le sod- ne. Na koncu je dodal opravičevalno infor- macijo: »Kar zadeva učinek vojnih dogod- kov na Balkanu na prebivalstvo slovenske- ga dela dežele, ni bilo ob začetku s tem v zvezi opaziti kakega gibanja, posebno ne na podeželju. Med potekom vojne pa se je ob rastočih uspehih balkanske zveze začela, zla- sti v mestnem in političnem okraju Ptuj, na- črtna agitacija slovenske inteligence, usmer- jena pa je bila v prvi vrsti k bujenju slovan- skega narodnega čustva. Na videz se je te agitacije udeleževala samo slovenska liberal- na stranka, agitirali pa so — četudi ne tako odkrito in demonstrativno — tudi predstav- niki klerikalne smeri. Gibanje je vzdrževal zlasti slovenski tisk, ki sploh ni prikrival svoje simpatije za slovanske balkanske naro- de in specialno za Srbijo; bistveno je pripo- mogel k vplivanju na čustva slovenskega pre- bivalstva v tem smislu. Ko je razmerje med Avstro-Ogrsko in Srbijo postajalo vse bolj neprijazno, se je med slovenskim prebival- stvom vedno bolj širila misel, ki je sicer jav- no niso izražali, da je v razmerju do Srbije kriva monarhija in da je treba po možnosti preprečiti vojno med tema dvema državama. V mesecu novembru in decembru je bilo na Ptuju in okolici blizu 10 shodov z dnevnim redom: 'Balkanka vojna in Slovenci', skoraj vse je priredila slovenska liberalna stranka in vsa so imela zgoraj omenjeni cüj. Govori, ki so jih imeli pri tem, so bili vsi sestavljeni po nekem splošno dogovorjenem konceptu in niso predstavniku vlade, ki je bil povsod na- vzoč, dali povoda za intervencijo. Da bi pri- dobili prebivalstvo, ki je znano po zvestobi cesarju, so shode večkrat sklenili z izjavo lojalnosti. Posledica te propagande je bila vse bolj naraščajoča simpatija za Srbe. Oklic slovenskih časopisov za zbiranje prispevkov za Rdeči križ slovanskih balkanskih držav je bil sprejet z zadoščenjem in marsikje je do- segel živahno udeležbo pri zbiranju. V mestu Ptuju je zbiranje prineslo pomembno vsoto 600 kron. Ko je bila monarhija prisiljena okrepiti čete na mejah, in ko so zato bili vpo- klicani številni rezervisti, je spričo skrbi za lastne svojce opazno popustilo Srbom poseb- no prijazno razpoloženje med slovenskim prebivalstvom. Vojaškim vpoklicem so se po- vsod točno odzvali. Po 1. januarju t. 1. so omenjeni shodi popolnoma prenehali. — Pri nemškem prebivalstvu spodnje Štajerske, ki je s svojimi simpatijami stalo popolnoma in v celoti na strani monarhije in proti Srbiji in ki je bilo deloma prav željno vojne, so spre- jemali slovenske manifestacije simpatij za slovanske balkanske države in še zlasti za Srbijo kot pravcato veleizdajalstvo in to je bilo vzrok za številne patriotične manifesta- cije.« Claryjevo poročilo očitno ni imelo name- na samo mformirati, ampak je bilo nekakšno dokazovanje upravičenosti preganjanj, ki je o njih govorila interpelacija. Dogajanje, ki o njem govorita interpelacija in poročilo in pa sam ton Claryjevih izvajanj že kažeta obri- se tistega vala preganjanj, ki se je dvignil proti Slovencem na Štajerskem ob začetku svetovne vojne dobro leto pozneje. Tudi naddeželno državno pravdništvo v Gradcu, pristojno za Štajersko, Koroško in Kranjsko, je kakor vsako leto tudi za leto 1912 in 1913 poročalo o kazenskih primerih in motnjah javnega miru iz verskih, social- nih in nacionalnih vzrokov. V obeh poročilih je najti odmeve balkanskih vojn. Referent v ministrstvu za notranje zadeve si je izpisal iz poročUa za 1. 1912 (AVA Mdl 1833 ex 1913): »Maribor. [...] Tisk je imel ob do- godkih na Balkanu obilo snovi za izjave, ki so se pogostoma obračale proti Nemcem in Slovanom in prav tako proti prizadetim re- ligijam.« — »Celje,, [. .. ] Po izbuhu balkan- ske vojne se je posrečilo brezvestnemu šču- vanju posameznih agitatorjev, ki so se dozdaj znali umakniti pregonu, da so privrženci (slo- venske) radikalne stranke v obravnavanju grozeče nevarnosti vojne celo dajali uporni- ške, državi sovražne w. veleizdajalske izja- 114 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 23 1975 ve.« — »Kranjska. [... ] Dogodki na Balkanu so povzročali v zadnjih mesecih 1. 1912 silovi- to in trajno razburjenje slovenskega prebi- valstva. Spričo zmag zaveznikov nad Turki so mnogi pozabljali, da so avstrijski državlja- ni; posebno v tisiku so se strastno postavlja- li na stran Srbije in proti Avstriji. Zbirika prispevkov za Rdeči križ balkanskih naro- dov je prinesla nad 49.000 kron. V celem' je slovensko prebivalstvo menda darovalo za balkanske Slovane veliko več kot 100.000 kron.« [... ] »Tako je razveseljiva slika, ki jo vzbuja poročalo o razpoloženju nemškega dela prebivalstva, skaljena po pojavih na Kranjskem in deloma na spodnjem Štajer- skem, ki jih je treba vzeti zelo resno, četudi se tukaj med slovenskim prebivalstvom še vedno najdejo državi zvesti elementi.« Za leto 1913 je naddeželno državno prav- dništvo v Gradcu ugotavljalo med drugim (AVA Mdl 2044 ex 1914): »Maribor. [...] Manifestacije simpatij za balkanske države so uplahnile zaradi medsebojnega boja med njimi.« [...] »Koroška. [...] Pretežni del nemškega in slovenskega prebivalstva je mi- roljubnega značaja. Nasprotja so se največ vnemala v tisku, večkratne nepatriotične iz- jave po § 305 drž. zakonika pa so izvirale iz potrebe nepomembnih ljudi po ugovarjanju.« [... ] »Kranjska [... ] Razburjenje Sloven- cev, ki je narastlo zaradi balkanskih dogod- kov, odseva v razbrzdanosti tiska 'Preporod' in 'Dan'. 'Preporod' je že prenehal izhajati [,..] Zaradi avstrijske zimanje politike, ki se ne ozira na južnoslovanske želje, je pri- šlo do vehementnüi naPadov na dunajsko zu- nanje ministrstvo oz. na ces. kr. zunanjega ministra grofa Berchtolda, kar je vodilo h konfiskacijam. Iz navedb o konfiskacijah, ko- likor zadevajo samo slovenske tiskovine ... izhaja, da javno življenje Kranjske napolnju- jejo sovražni izpadi proti dinastiji, državi in Nemcem [... ] Zmagam slovanskih bratov je v letu 1914 treba pripisati še 4 nove kazen- ske zadeve ...«, se ironično glasi konec poro- čila naddeželnega državnega pravdništva. V obdobju balkanskih vojn je dunajsko no- tranje ministrstvo dobilo iz Trsta dve pre- gledni poročili o jugoslovanskem gibanju v slovenskih in hrvatskih deželah. Sestavil ju je izvedenec za dogajanja na jugu monarhi- je namestnik predsednika tržaške policijske direkcije Anton Mahkovec,* odposlal pa v svojem imenu cesarski namestnik Hohenlo- he. Trst je bil politična opazovalnica široke- ga obzorja. Prvo poročilo (AVA Mdl Präs 7906 ex 1912; je datirano z 22. juüjem 1912, drugo (AVA Mdl 11924 ex 1913) pa z 22. no- vembrom 1913. Časovni razpon je takšen, da poročili v polni meri pokažeta spremem- be, ki so v jugoslovanskem gibanju oz. v slovenski politiki nastopile v času balkanskih vojn v primerjavi s položajem pred temi voj- nami, seveda, kakor jih je videl visok urad- nik avstrijske policije v Trstu. V prvem poročilu je med drugim rečeno: »Med Jugoslovani se je v zadnjem času poka- zalo gibanje, ki si je postavilo za cilj, da us- meri jugoslovansko politiko na čisto nov tir. Nosilec tega gibanja je jugoslovanska aka- demska in sploh mladina iz izobraženih kro- gov, brez razlike narodnosti.« Ta mladina je nezadovoljna z dozdajšnjimi voditelji in ho- če iti po svoji poti. »Njen cilj je zedinjenje vseh Jugoslovanov pod enim samim imenom, eno zastavo, v enem državnem organizmu. To čisto nacionalistično gibanje baje samo po sebi ni usmerjeno proti monarhiji, marveč ce- lo upa, da mu habsburška dinastija, pod ka- tere žezlom je že večina Jugoslovanov, ne bo nasprotovala in ga ovirala, temveč da ga bo raje uporabila za povečanje svojega vpli- va in sfere svoje moči na Balkanu. Na čelu [... ] stoji hrvatska mladina iz Hrvatske in Slavonije, iz Bosne in Hecegovine in pa iz Dalmacije, pridružil pa se ji je že tudi velik del slovenske liberalne inteligence.« [... ] »Dejanski vodniki tega gibanja so prežeti s pristnimi mladostnimi ideali in se predajajo upanju, da so našli pot, ki mora v dogled- nem času pripeljati do nacionalnega zedinje- nja vseh južnih Slovanov pod imenom 'Jugo- slovani'.« Poročilo opozarja na zborovanje 300 predstavnikov vseh balkanskih slovanskih narodov v Pragi ob vsesokolskem zletu ko- nec junija 1912, kjer je Slovenec, predstav- nik slovenskega akademskega društva Ilirija, »razčlenil cilje in prizadevanja novega giba- nja« in navzočim dejal: Ne bomo več Srbi, Hrvatje in Slovenci, krstim vas za Jugoslo- vane. — »Srbi v (habsburški) monarhiji gle- dajo na to gibanje s simpatijo in vlada pre- pričanje, da se bodo temu gibanju v do- glednem času brez pridržkov pridružili tudi tisti v Črni gori in Srbiji ter da bo iz tega samo po sebi izšlo tudi politično in državno približanje obeh južnoslovanskih držav (habsburški) monarhiji. — Kar pa zadeva Slovence, ni nobenega dvoma, da se bodo pri- vrženci liberalne stranke enodušno postavili v službo nove 'Jugoslavije'. Klerikalna ljud- ska stranka to gibanje najbrž odklanja, pred- vsem že zaradi tega, ker bi nacionalistični značaj gibanja odrinil katoliško versko sta- lišče stranke v ozadje, ona sama pa bi se znašla v nevarnosti, da izgubi neomejeno he- gemonijo, ki jo zdaj ima vsaj na Kranjskem in južnem Štajerskem, a tudi zato, ker naj bi KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 115 težišče novega gibanja na Kranjskem bilo v organizacijah Sokola ...«. Kot protiutež So- kolu je SLS že ustanovila organizacijo Or- lov. »Toda (SLS) bo postavljena pred težav- no dilemo glede na primorske (t. j. istrske, tržaške in goriške) Slovane, za katere se že leto in dan trudi, da bi si jih pridobila, še bolj pa glede na hrvatsko stranko prava, s katero združena deluje za zedinjenje sloven- skega in hrvatskega naroda, kajti zdi se, da se hočejo Hrvatje vsakršnih strank pridružiti novemu gibanju.« Takšno oceno položaja je cesarski namest- nik Hohenlohe ponudil dunajski vladi malo pred začetkom balkanskih vojn. Poglavitna značilnost ocene je, da sicer opaža nastop radikalno nacionalističnega gibanja študen- tovske mladine pri Hrvatih, Slovencih in Sr- bih monarhije, a da še vedno ocenjuje, da to gibanje ni brezpogojno protiavstrijsko. Posebno zanimivo je opozorilo na zadrego slovenske klerikalne stranke glede na Slo- vence in Hrvate v Primorju in pa glede na zedinjeno hrvatsko Stranko prava. Avtor po- ročila je dobro opažal, da je v stranki ze- dinjenih pravašev bila tedaj že močno ob- čutna jugoslovanska usmeritev, pretiraval pa je, ko je to usmeritev pripisoval kar vsem frakcijam te stranke. Drugo poročilo obnovi izvajanja z dne 22. julija prejšnjega leta in doda še ugotovitev po tridesetletnem opažanju političnega razvoja na jugu monarhije, namreč da se je »poleg nazadovanja romanskega elementa v Dalma- ciji in na Primorskem izvršil tudi premik v slovanskih strankarskih razmerah«, tj. da so radikalne usmeritve toliko narastle na ra- čun zmernih in klerikalnih, da je »le še s težavo mogoče spoznati konture prejšnje juž- noslovanske miselnosti.« To velja tudi za Primorsko. Le na Kranjskem zaradi močnega naraščanja klerikalne stranke ni v zadnjem času opaziti krepitve slovensko-liberame sme- ri. Nasprotno, klerikalna stranka se je zaradi svojih uspehov oprijela misli, da si izvojuje hegemonijo med vsemi južnimi Slovani (Av- stro-Ogrske). Temu uvodu sledi jedro poro- čila: »V politični usmeritvi južnih Slovanov je prišlo do čisto posebnega preobrata spričo zadnjih dogodkov na Balkanu. Medtem ko so še pri sokolskem slavju v Pragi težišče po- stavljali na Jugoslovane (»Jugoslaven«) mo- narhije in so samo upali, da se bodo zunanji Srbi temu gibanju pridružili, so povzročUe zmage južnih Slovanov na-Balkanskem polo- toku tolikšno navdušenje in tolikšen preo- brat v miselnosti avstroogrskih sonarodnja- kov, da so morali celo najbolj zmerni in najbolje misleči voditelji in stranke zelo ko- renito spremeniti svojo politiko in način iz- ražanja, da bi si obdržali svoje privržence in svoj vpliv. — V Trstu samem in v Primorju se je ta obrat kajpada izrazil manj -in se je omejil na zbiranje denarja v korist ranjen- cev — zbrane so bile zelo pomembne vsote — na pozdravne resolucije na javnih shodili in na ovacije državljanom vojskujočih se dr- žav, ko so potovali na bojišče. Četudi se pri tem ni dogajalo nič takega, kar bi prekora- čilo meje po zakonu dovoljenega, posebno ker so oblasti že od začetka ukrenile vse potreb- no, da bi gibanje obrzdale, je bilo vendarle mogoče občutiti v vseh govorih in manife- stacijah prikrite poudarke, ki so dotlej bili tuji slovanskim shodom na tukajšnjem up- ravnem ozemlju.« Poročilo nadaljuje: »Treba je omeniti prepričanje, ki se je izrazilo v ce- lotnem južnoslovansikem tisku vseh strankar- skih usmeritev, namreč da zmaga Slovanov v vojni proti Turčiji ne bo ostala brez učinka na politične razmere v (habsburški) monarhi- ji; omeniti je treba tudi, da se tisk prav ta- ko soglasno postavlja na stališče, da nikakor ne sme priti do oborožene intervencije mo- narhije, ne oziraje se na njene interese v ce- loti. — Posebne pozornosti je vredno dejstvo, da se slovenski klerikalni tisk pri tem postav- lja na še radikalnejše stališče kot pa pansrb- sko misleči (slovenski) liberalni Hsti. Sklicu- je se na to, da gre za boj krščanstva proti islamu; vsekakor pa je k temu prisiljen za- radi taktičnih razlogov, kajti poprej omenje- ni boj med liberalnimi in klerikalnimi Slo- venci oz. med katoliško ljudsko stranko in narodno liberalno stranko na Kranjskem, ki že leta divja z brezobzirno silovitostjo, se bo glede na sedaj opravljeno stmitev vseh Sr- bov in Hrvatov po koncu sedanje balkanske vojne vsekakor razvnel še srditeje kot kdaj poprej.« Poročilo omenja zvezo slovenske kle- rikalne stranke s stranko združenih pravašev in izjavo z dne 20. oktobra 1912 v Ljubljani o politični enotnosti slovensko hrvatskega na- roda in opozarja, da je ta izjava zelo neprijet- na slovenskim liberalcem, hrvatsko-srbski koaliciji ,in dalmatinski narodni stranki, stro- go zvezani s Srbi, »ker v tem vidijo veliko okrepitev katoliške ljudske stranke in njene v strogo avstrijskem smislu vodene politike.« Po tej omembi se poročilo vrača k pisanju slovenskega klerikalnega tiska: »Klerikalni tisk hoče vnaprej zavrniti očitek, da žrtvu- je slovanske interese interesom svoje stranke in zato ta tisk ne sme pri zagovarjanju in- teresov vojskujočih se slovanskih bratov za- ostapati i za liberalnim, čeprav je krepitev pravoslavja znotraj meja monarhije ali on- 116! kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 23 1975 stran njih pravzaprav toliko kot krepitev njenih naj ostrejših nasprotnikov.« Ob koncu obravnavanja južnoslovanskih razmer pravi poročilo: »Gotovo je, da bo zaradi vojne ok- repljena srbska samozavest močno učinkova- la tudi na slovanske narode na jugu monar- hije.« V nadaljevanju, ko piše o albanskih razmerah in pa o obnašanju Italijanov v Pri- morju, pove še podrobnost, ki osvetljuje po- ložaj Slovencev v Trstu in sploh v Primorju. Tudi tržaško politično društvo »Associazione Pro Patria« je izdalo oklic za zbiranje pri- spevkov za ranjence, glasilo italijanske na- cionalne stranke v Trstu »Indipendente« pa je »ta oklic pozdravilo z zadoščenjem, toda v komentarju je grobo napadlo slovenski na- rod, kateremu je odreklo vsakršno skupnost s Slovani balkanske zveze.« Pristojni referent v dunajskem ministrstvu za notranje zadeve je bistveno vsebino poro- čila iz Trsta povzel takole: »Ideja zedinje- nja vseh južnih Slovanov v samostojnem dr- žavnem telesu, ki se že dalj časa uveljavlja v južnoslovanskih deželah monarhije ob isto- časnem umikanju konservativno-dinastične usmeritve, je z uspehi balkanskih držav do- bila nove hrane, še več, na južnoslovanskih področjih se uveljavlja pravcati protiavstrij- ski tok, ki ga je treba pripisati okrepljeni privlačni moči balkanskih držav. Tudi slo- venski klerikalci delijo navdušenje za slovan- ske balkanske države, da ne bi izgubili svo- jega političnega vpliva, čeprav pomeni kre- pitev pravoslavnih južnoslovanskih držav slabljenje katoliške cerkve.« Zapetljaji druge balkanske vojne v vseh teh poročilih niso pustili sledu in očitno je ocena o stopnji jugoslovanske usmeritve med Slovenci, kakršno je namestnik Hohenlohe poslal v drugem poročilu, veljala za potrebe dunajske vlade vse do začetka svetovne voj- ne. Tu sta še dva dokumenta, ki govorita v času balkanskih vojn o političnem razpolože- nju Slovencev, in sicer izseljencev v ZDA. V teh letih je izseljevanje prek morja na višku in v ZDA živi kakih 200.000 Slovencev, po veliki večini rojenih in dorastlih še v stari domovini.8 Velik del med njimi ima še av- strijsko državljanstvo in so še živo — tudi po političnih pogledih — zvezani z življenjem domače dežele. Ce še upoštevamo, da se je v ZDA njihovo politično razpoloženje izražalo drugače sproščeno kot v Avstriji, je gotovo, da poročila o njem povedo tudi nekaj o tis- tem razpoloženju Slovencev v domovini, ki bi zaradi avstrijskih razmer lahko ostalo pri- krito. Predsedstvo avstrijske vlade je v začetku leta 1913 obvestilo notranje ministrstvo, da je srbski honorarni konzul profesor Mihajlo Pupin organiziral 14. decembra 1912 v New Yorku veliko protestno zborovanje z naslo- vom »Slovanski narodi Avstrije proti avstro- ogrski monarhiji.« Udeležili so se ga pred- vsem Cehi in Srbi, niso se ga udeležili Polja- ki, Ruteni (Ukrajinci) in »večji del« Sloven- cev in Slovakov. (AVA, Mdl/Präs 2546 iz 1913) — »Manjši del« Slovencev se je torej zborovanja udeležil, čeprav njegov naslov slovenskemu položaju ni ustrezal in večine gotovo ni mogel pritegniti. Lahko si mislimo tudi za tiste, ki so se ga udeležili, da so to storili bolj iz čustva solidarnosti z balkan- skimi zavezniki in v želji odvrniti avstrijsko intervencijo. Zanimivejši je drugi dokument, poročilo avstrijskega konzulata v Clevelandu Nr. CDVI z dne 30. junija 1913 avstro-ogrskemu zuna- njemu ministrstvu (prepis v KA, 3. Korps- Kom Präs 4168 — 30-4/31). To je obsežno (8 tipkanih strani) poročilo o slovenski na- selbini v Clevelandu in sploh v državi Ohio, o številu, organizacijah, tisku itn. V njem najdemo odstavek, ki je bil povod za to, da je zunanje ministrstvo s poročUom seznanilo poveljstvo 3. korpusa v Gradcu: »Čeprav so Slovenci v velikem delu Avstriji oz. (av- strijski) vladi sovražnega mišljenja, so ven- dar z ljubeznijo navezani na domovino. Šte- vilo vojaških ubežnikov med njimi je v so- razmerju z drugimi narodnostmi sicer nekaj manjše, česar pa najbrž ne smemo razlagati z vnetostjo za izpolnjevanje dolžnosti ali z zvestobo (avstrijski) domovini, temveč bolj z osebnim ponosom in z ljubeznijo do vojaških stvari.« Graško poveljstvo je ta vznemirljiva politična ocena tako zbodla, da je izvedlo si- stematično anketo prek podrejenih povelj- stev o razmerah v slovenskih nabornih okra- jih, posebno še glede števila izseljenih vo- jaških obveznikov. — Poročilo clevelandske- ga konzulata ne razčlenjuje posebej, od kod in od kdaj takšno protiavstrijsko oz. proti- vladno razpoloženje med slovenskimi izse- ljenci, pove pa v zvezi z mestom Clevelan- dom: »Cleveland je sedež enega izmed naj- bolj branih slovenskih časnikov v Ameriki, »Clevelandske Amerike«. List izhaja dvakrat na teden, urejuje ga J. L. Pire. Ze dostikrat je list pritegnil Pozornost s svojimi močnimi izpadi proti monarhiji in s svojo prijaznostjo Srbom; treba pa je priznati, da objavlja tudi nič manj osome članke proti ameriški vladi, če se mu to zdi primemo. List tudi ne izpusti nobene številke, da ne bi spodbujal Slovence, naj si pridobe ameriško državljanstvo ... List kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 23 1975 117 je glasilo liberalne stranke.. . ima baje 15.000 naročnikov. — Društveno življenje je med Slovenci močno razvito ... Odbori društev se sestajajo ob določenem času, povprečno tri do štirikrat na leto in se posvetujejo o sta- liščih v političnih in narodnih vprašanjih.« Takšni podatki so dajali splošni oceni konzu- lata o močnem protiavstrijskem Imišljienju slovenskih izseljencev še večjo tehtnost, saj je bilo očitno, da je to mišljenje oprto na trdno organizacijsko in politično zrast (struk- turo). Verjetno pa so aktualni politični do- godki na Balkanu in obnašanje Avsto-Ogrske takšno mišljenje še okrepili. Avstrijske civilne in vojaške oblasti so pro- ti t. i. antimilitarističnim, tj. protivojnim in pa proti specifičnim protidržavnim pojavom nastopile tako v smislu vnaprejšnjega pre- prečevanja kot hitrega sprotnega potlačenja. Vse seveda še v okviru mirnodobäkega reži- ma. Vojaška oblast je že iz časa aneksijske krize imela tudi za področje 3. korpusa iz- delan načrt interniranja politično sumljivih oseb za primer vojne pripravljenosti (»Al- larmfall«) in seveda tudi za primer vojne v kateri koli smeri (Kriegsfall R« — vojna z Rusijo in »Kriegsfall J« — vojna z Italijo), zadevno povelje poveljstva 3. korpusa z dne 24. aprila 1909 je imelo številko Präs. Nr. 1943 (K). Iz indeksa registature 3. korpusa je videti, da so sezname politično osumljenih sestavljalli, dopolnjevali in popravljali vsa ta leta do 1912. Kolikor sem dobil vpogleda, so ti seznami bili sestavljeni posebej za politično osumljene iz nacionalnih razlogov ( za ireden- tiste-Italijane, za »srbofile« ali «panslaviste») in posebej za antimilitariste — socialdemo- krate (npr. leta 1908 »Sozialisten Evident- führung« oziroma leta 1911 »Antimilitaristi- sche Bewegung Evidenthaltung«, vse pod splošnim geslom »Upor« — »Aufruhr«). Imena politično osumljenih so sporočale orožniške postaje vojaškim štaoijskim poveljstvom, ta pa so sestavljala pregledne sezname. Civilne oblasti so pobijanje proti vojne de- javnosti štele med svoje redne tekoče obvez- nosti, uporabljale pa so seveda vse »normal- ne« policijske u'krepe. Ministrstvo za notranje zadeve je v tem smislu že pred vojno na Bal- kanu dajalO' navodila deželnim šefom, ob za- četku vojne pa je »glede na sedanji napeti po- ložaj naročilo vsem deželnim šefom, da ne dopuste antimilitarističnih manifestacij in de- monstracij«, in sicer z okrožnicami Z. 11861, 11681 ex 1912 (tako omenjeno v AVA Mdl Präs 240 ex 1913). 16. decembra 1912 je Poveljstvo 3. korpu- sa v Gradcu izdalo povelje o »postopku pri upornem obnašanju vojakov« (Präs. No. 5565/ K/). Povelje, ki zapoveduje naljdstrejäe in takojšnje ukrepanje, pravi: »V zadnjem času so se dogodili primeri, kd so se vojdki, ver- jetno pod vplivom panslavističnih agitatorjev, uprli poveljem svojih nadrejenih ali pa so govorili izjave puntarske vsebine.« Verjetno so mišljeni predvsem uporniški dogodki na Češkem, na kar kaže tudi oznaka »panslavi- stična« agitacija, saj je na jugu tehnični iz- raz bil »srbofilska«. Ni pa dvoma, da so vojaške oblasti 3. korpusa na svojem pod- ročju pooblastila iz tega povelja uporabljale proti pojavom »srbofilstva«. Na to povelje se je poveljstvo 3. korpusa sklicevalo nasproti vojnemu ministrstvu, ko je od tega terjalo ostro ukrepanje proti antidinastičnim in »sr- bofilskim« pojavom med civilisti; priložilo ga je kot dokaz, da je »na svojem območju že ukrenilo potrebne likrepe«. Gre za intervencijo, o kateri je vojno mi- nistrstvo obvestilo notranje 4. januarja 1913 potem ko navede vrsto primerov »jugoslo- vanske nacionalne agitacije« na področju 3. korpusa, zahteva graško poveljstvo »energi- čno postopanje, zlasti sodišč . .., da bi pro- ti osebam, prepuščenim civilnim sodiščem, uporabili zakon s polno ostrostjo« (AVA, Mdl Präs. 240 ex 1913). Pobuda graškega poveljstva za ostro posto- panje je seveda veljala tudi vojaškim so- diščem. 20. januarja 1913 je poslalo okrož- nico garnizijskim sodiščem v Gradcu, Ma- riboru, Celovcu, Ljubljani in Trstu, ki je v njej ukazovalo »v prihodnje takojšnje po- ročanje o prispelih kazenskih prijavah, ki za- devajo puntarsko upiranje ali izjave puntar- ske, ščuvalne ali sploh državi sovražne (sla- vo- ali italofiiske) vsebine)«. Z zapovedjo, da je treba takoj po končanem postopku pre- dložiti kazenske akte, je poveljstvo korpusa nedvomno hotelo nadzorovati, ali sodišča po stopajo dovolj hitro in ostro. (KA, 3. Korps- Kom Präs. 280' — 3-1/1). Poveljstvo 3. korpusa v Gradcu se ni za- dovoljilo z že ustaljenimi, rutinskimi uk- repi. Da bi »ti ukrepi ustrezali konkretnim vojnim pripravam« in pa »zdajšnjemu politi- čnemu položaju,« je že 10. decembra 1912 predlagalo z dopisom Präs. Nr. 5428 vojne- mu ministrstvu, naj bi se izdala natančneje opredeljena navodila za intemiranje in od- gon politično sumljivih v primeru vojne na področju korpusa. Vojno ministrstvo je z do- pisom Abt. 10, Nr. 1793 res. z dne 13. ja- nuarja 1913 tem predlogom pritrdilo. In ta- ko je graško poveljstvo 17. januarja 1913 razposlalo nova strogo zaupna navodila o in- temiranju (KA, 3. KoirpsKom Präs. Nr. 260 — 77-1/1). V primeru vojne pripravljenosti 118 ' kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 23 1975 ali vojnega primera »R« je treba »iz jasnih razlogov« aretirati in odgnati »samo politično nezanesljive osebe slovanske narodnosti«. Se- veda pa je treba prijeti brez ozira na na- rodnost vse osebe, osimiljene špijonaže in agitatorje, nevarne vojaškim interesom ali si- ceršnje sumljive posameznike. V zvezi s tem je treba sestaviti sezname politično sumlji- vih ločeno za vojne primere R in J. Ta navo- dila so bila poslana samo poveljstvom v slo- venskem, hrvatskem in italijanskem oz. ob- mejnem delu področja 3. korpusa (Beljak, Tolmin, Kanal, Krmin, Gradiška, Tržič-Mon- falcone. Gorica, Trst, Poreč, Rovinj, Kötsch- ach, Trbiž, Šmohor, Celovec, Ljubljana, Pulj), obveščena pa so bila deželna orožniška po- veljstva Trst, Ljubljana, Celovec in pa de- želni predsedniki v Celovcu, Ljubljani in Trstu. Izvzeta je bila torej Štajerska. Ze 24. januarja 1913 se je oglasilo tržaško deželno orožniško poveljstvo in opozorilo, da je na njegovem območju le zelo majhno šte- vilo oseb, ki bi jih bilo treba v smislu navo- dil »postaviti na hladno« v vojnem primeru R. »Dosti prej pa bi iz narodnih vzrokov tak- šne osebe prišle v poštev v vojnem primeru B.« Zato je predlagalo, naj bi se zanje vodili posebni seznami, tako da bi nastali seznami treh vrst, torej za primer vojne z Italijo, z Rusijo in na Balkanu. Korpusno poveljstva v Gradcu je ta predlog sprejelo in 3. febru- arja 1913 izdalo novo navodilo (Präs. Nr. 474>. Orožniško poveljstvo v Trstu pa je 7. februarja 1913 opozorilo, da tudi novo navo- dilo ni popolnoma jasno, predvsem da ne pove razločno, da je skupino političnih osum- ljencev B treha aretirati v vsakem vojnem primeru. Menilo je tudi, naj bi za politične osumljence B raje uporabljali označitev s črko A, »da bi se izognili morebitnim za- menjavam z vojnim primerom B. ki dozdaj glede aretacij politično sumljivih iz nacional- nih razlogov še ni bil vzet v poštev«. Ta pripomba orožniškega poveljstva v Trstu kaže, da dotlej kake posebne internacije Slo- vencev in Hrvatov v primeru izolirane vojne na Balkanu niso izrecno predvidevali. Sma- trali so jo pač za samoumevno. Korpusno po- veljstvo v Gradcu je zdaj to »pomanjkljivost« nemudoma odpravilo. Dne 17. februarja 1913 je izdalo dodatno navodilo vsem že omenje- nim podrejenim vojaškim poveljstvom (Präs. Nr. 761/K/), ki pravi: »Da bi ti ukrepi (tj. internacija in odgon politično sumljivih) us- trezali konkretnim vojnim pripravam, so bili prilagojeni normiranim vojnim primerom. V vojnem primeru »J« je treba internirati vse politično sumljive italijanske narodnosti in ustrezno zdajšnjemu političnemu položaju tu- di vse navedene pod »B«, v vojnem primeru >R« tiste slovanske narodnosti (v splošnem, torej tudi tiste, imenovane pod »B«), in končno v vojnem primeru »B« vse politično sum- ljive slovenske in hrvatske narodnosti. — Treba je torej sumljive razdeliti v kategorije, ki jih je treba internirati v vojnem primeru »J«, v vojnem primeru »R« in v vojnem pri- meru »B«. — Sumljive posameznike pa je treba napraviti neškodljive v vseh okolišči- nah.« (KA, 3. Korps Kom. Präs. 761 — 77-1/1. 2. 3.). S tem je bil na področju 3. korpusa ustvar- jen sistem, po katerem so Slovenci in Hrvati imeli »privilegij«, da so osumljence iz njihovih vrst zanesljivo aretirali v vojni pripravljenosti ali v vojnem primeru vsake vrste. Vsekakor svojevrstno priznanje okre- pitve nacionalnega gibanja Slovencev in nji- hove jugoslovanske usmeritve v času prve balkanske vojne. Sistem, ki je v letu 1913 os- tal le pripravljen, so praktično' uporabili že leta 1914, po napadu na Srbijo. Tedaj se je pokazalo, da je samo po sebi umevno bil na- menjen tudi Štajerski. Medtem so se vrtela tudi kolesja civilnih oblasti. Notranje ministrstvo je glede predlo- ga 3. korpusa, naj sodišča dobe navodilo o os- trem postopanju, presodilo, da je to v pris- tojnosti pravosodnega ministrstva. Samo pa je »zaradi zdajšnega napetega položaja na- ročilo vsem deželnim šefom, da ne smejo tr- peti antimilitarističnih manifestacij m de- monstracij«. To je storilo z akti Z.11861 in 11681 MI še pred koncem leta 1912. Še po- sebej pa je 3. februarja 1913 zahtevalo od deželnih šefov v Trstu in Gradcu poročila o jugoslovanskih oz. »velikosrbskih« demon- stracijah in agitacijah ter zbiranju prispev- kov za srbski Rdeči križ, o katerih je javljal 3. korpus. (AVA Mdl Präs. 240 ex 1913). Tudi pravosodno ministrstvo je ustreglo želji vo- jaških krogov in izdalo 14. februarja 1913 strogo zaupen odlok (Z. 55) vsem naddežel- nim državnim pravdništvom, ki jim je na- ročal, naj postopajo stroga in hitro in nika- kor ne formalistično (AVA Mdl Präs. 2928 ex 1913). Najbrž pod vtisom teh navodil in spričo Bumljivosti slovenske socialne demokracije po Cankarjevem predavanju je kranjäko de- želno predsedstvo dalo 1. 1913 prepovedati pr- vomajski sprevod V Ljubljani, medtem ko je prvomajski shod v Idriji bil razgnan, ker je tam Anton Kristan govoril proti vojaščini in kritiziral avstrijsko notranjo politiko. Mini- strstvo za notranje zadeve se s prepovedjo sprevoda v Ljubljani ni strinjalo (AVA Mdl 3480 ex 1913). Vladno politiko do socialne de- kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 23 1975 119- mokracije je pač pojmovala širše. Morda je k temu Pripomoglo tudi obnašanje socialnih demokratov na Koroškem, o katerih je posve- tovanje vojaških in koroških civilnih oblasti dne 20. januarja 1913 v Celovcu ugotovilo: »Protivojaška propaganda. Delavstvo je sicer res socialističnega mišljenja in ima tudi svo- je organizacije, toda ni niti državi sovražno niti protimilitaristično. V zadnjem času še posebno ni bilo opaziti nobenih takih poja- vov.« (KA 3. KorpsKom Präs 422 — 16—4/1).. Ne brez presenečenja so avstrijske oblasti, civilne in vojaške, videle, da se pod vplivom zmagovite vojne balkanskih držav krepi in ostri pri Slovencih narodno in »srbofilsko« t.j. državnostno jugoslovansko gibanje. V re- agiranju avstrijskih oblasti ni najti sledu ka- kega spoznanja ali pripravljenosti, da bi na- raščajoči radikalizem ublažile z večjim upo- števanjem slovenskih nujnosti. Veliki pomen tega gibanja so priznale le s tršim njegovim zatiranjem in z novo opredelitvijo smeri in cilja poglavitnega političnega udarca. Av- strijski oblastniki so se pripravili le na »zdravljenje« z operacijo. V letih 1912—1913 je v njihovih aktih najti že vse elemente in značilnosti tistega širokega napada na zna- menja in na nosilce državnostnih slovenskih prizadevanj, ki se je sprožil leto pozneje ob začetku prve svetovne vojne. Ta napad tako ni bil improvizacija, zrastla iz vročičnosti in živčnosti prvih tednov vojne, bil je priprav- ljen obračun. OPOMBE 1. D. Biber, Jugoslovanska ideja in slovensko narodno vprašanje v slovenski pubUcistikii med balkanskimi vojnami 1912—1913. Zbornik »Isto- rija XX veka«. I, Beograd 1959. — 2. F Zwitter, Slovenci in ha^burška monarhija. Zgodovinska časopis, XXI, 1976, str 63—64. — 3. Rybafevo opozorilo pa ni veljalo samo Avstriji. Naslavljal ga je tudi na tiste med južnimi Slovani (šlo je pač za avtorje »novega kurza« v Dalmaciji in drugih hrvatskih deželah), ki so sdcer zahtevali združitev Dalmacije z bansko Hrvatsko, a vpra- šanja odstranitve dualistične meje od Sotle do Istre niso načenjali, oz. so v drugačni situaciji celo računali na naklonjenost Italije in pri tem kazali pripravljenost prepustiti ji Primorje s Tr- stom, ne da bi prizadete Slovence pa tudi istrske Hrvate upoštevali kot samostojen subjekt. »Pov- sod se čita«, je dejal Rybaf, »kjer se piše o zdru- ženju Jugoslovanov, da pač mora priti do tega združenja, a povsod prihajajo samo do Istre, kjer se vsi ustavijo, nas pa prepuščajo na milost in nemilost Nemcem (oz. Italijanom). Mi Slovenci naj bi bili potemtakem žrtev, da pridejo drugi Jugoslovani do tistega cilja, ki ga nosijo v svo- jih srcih. To je žalostno!« (»Edinost«, 7. novem- bra 1912, št. 311). — 4. Kot že omenjeno, je bilo za fond 3. korpusa mogoče iskati in naročati le posamezne akte po predmetnih indeksih, kar je že samo po sebi dovolj nezanesljivo. Vrh tega jih od naročenih znatno število ni bilo mogoče dobiti, ker niso biili na značenem mestu. Fond še ni sistematično pregledan. V dobljenem gra- divu za leto 1913 je bilo pod oznako srbofilstva na desetine aktov, ki jih nisem utegnil podrob- neje pregledati. Nanašajo se na izjave posamez- nikov, predvsem vojaških oseb. Med naročenimi, a ne dobljenimi akti za leto 1913, so takšni-le: »Grossserbische Propaganda im Korpsbereiche (313 — 3—5/3), Staatsfeindliche Ausschreitungen in Görz (3173 — 3—16^16), Evidenthaltung und Uber- wachung der AntimUitaristen (4541 — 16—2/11), Demonstrationen bei Liepzigfeier am Iff/lO. in Laibach (4737 — 3.—»/1), Politische Lage in Görz (1134 — 16—2/6), Heeresergänzung, Waffenübung der als .politisch univerlässlich, bezeichneten Wahrpflichtigen in BH (2939 — 10—8/3), Predigt des Feldikurat Mansdg. Kozak Rafael gelegentlich der Custozzafeier (3318 — 11—11/1), Einberufung für den Kriegsfall »B«. Vorbereitung (2173 — 71 —9/1), Serbopbile Zeitungs — und sonstige Bew richte (231 — 49—12/6), Politische Verlässlichkeit von Reserveoffizieren für den Grenzschutzdienst. Anzeigen ,1461 — 16—5/1), Politische Unverläs- slichkeit von Einj. Freiwilligen (5287 — 16—5/2). — 5. Cankar je mislil na Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare. — 6. »Državno pravdništvo je vložilo tožbo zaradi veleizdaje proti slovenskemu pisa- telju Ivanu Canitarju, ki je v javnem preda- vanju o »Slovencih in Jugoslovanih« — imel ga je v Mestnem domu — zašel v zelo ostre iz- pade proti avstroogrskim diplomatom in proti obstoječemu upravnemu sistemu in se zavzemal za čimprejšnjo ustanovitev jugoslovanske repub- like. V zvezi s to zadevo je bilo razpuščeno slo- venekd delavsko društvo ,Vzajemnost, v Ljublja- ni.« — V aktih je tudi' izrezek iz »Grazer Tagblatt« z dne 25. aprila 1912, št. 112, ki pod naslovom »Jugoslovanske stvari s Kranjskega« poroča o kazenskih postopkih proti finančnemu pazniku Cesniku v Kočevju, odvetniku dr. Dimniku v Kr- škem, železniškemu uradniku Mandelcu v Ljub- ljani in končno o preiskavi proti Ivanu Cankar- ju. Tu so omenjene Cankarjeve inkriminirane izjave s pripombo: »Gotovo ni brez določenega mika dejstvo, da vidimo tudi scicialdemokratsike mirovne apostole, kako sodelujejo pri jugoslo- vanskem čarovniškem plesu.« — 7. Abgeordne- tenhaus Protokolle, Anhang 1912—1913, Sitzung 128—141, 3036/1. Verstovšek je v üiterixdaciji na- vedel, da je V gomjeradgonskem sodnem okraju »določena klika renegatov uprizorila vrsto veleiz. dajalskihprocesov, spodbudila oblasti z izmišljeni- mi denunciaoijamii k preisikavam in s tem po- vzročala veliko vznemirjenje med kmečkim pre- bivalstvom. Oblasti po teh denunciaci j ah posto- pajo in uprizarjajo preiskovanja za nekakšen hr- vatski Friedjungov proces, ne da bi za to imele pravnega temelja. Ce v gostilni kdo govori o vog- nl, že so udeleženci pogovora pritegnjeni v pre- iskavo. V več primerih so vključili v preiskavo 120 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 kmete, ker so bili prig a vi jeni, da so vzikliknili ,2ivela Srbija' ali .Živela Bolgarija', Cisto očitno je,« je poudarjal Verstovšek v interpelacdji, >>da so ti ljudje s temi klici samo izraziili svojo sim- patijo za bojevnike proti polmesecu, da o kaki veleizdaji ne more biti govora, saj Avstrija ven- dar ni v vojni s Srbijo ali Bolgamjo...-« Inter- pelacija navaja nadalje; »Preiskave sd po hišah delali celo ponoči, ko je orožništvo iskalo srbske časopise. Preprostim kmetom so trdili, da so ši- rili srbsko propagando ... Pri županu v Boračovl g. Veberiču so delali hišno preiskavo vso noč, našli seveda niso ničesar. V Okoslavcih je bila seja odbora kmetijskega društva... zdaj pa vodijo proti odbornikom preiskavo, češ da so imeli za- rotniški sestanek... 17. decembra so aretirali kmeta Franca Bračiča iz Boračove. V gostilni se je bil spri s pristaši Stajerčeve stranke zaradi vojne balkanskih držav s Turčijo. Nasprotniki so ga nato denuncirali pri oblasti, da je hujskal ljudstvo in da je dejal, da ne bo streljal na Srbe in pod.« — Končno opozorilo interpelanta Ver- stovška, »takšno postopanje more usmrtiti pat- riotična čustva« v slovenskem ljudstvu, bi pač lahko vzbudila tudii dvom o trdoživosti teh »ču- stev«. — 8. Anton Mahkovec je bil Slovenec, ro- jen 19. julija 1855 v Reki pri Trebeljevem (Li- tija), pravnik. Od 14. novembra 1884 konceptni pripravnik pri namestništvu v Zadru, 1887—1894 v politični službi v Kotoru in Dubrovniku, od 1895 pa na policijski direkciji v Trstu (R. An- drejka. Zaslužni slovenski upravni juristi, Pol stoletja društva »Pravnik«, Ljubljana 1939, str. 100). Dodati bi bilo, da je A. Mahkovec kot Štu- dent bil član akademskega društva »Slovenija«. V aktih notranjega ministrstva je iz vseh teh let večje število njegovih poročil o gibanju v Dal- maciji in tudi o političnih razmerah v Črni gori in v Albaniji. — 9. Anton Melik, Slovenija, Ljub- ljana 1936, str. 633. kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 23 1975 121 i IZ STARIH FOTOGRAFSKIH ALBUMOV DAGEROTIPIJA NA SLOVENSKEM mirko kambic Dne 1. julija 1842 so Ljubljančani zvedeli za posebno novico, ki jo je objavila Carnio- lia. V Ljubljano je prispel z Dunaja dagero- tipist Johann Bosch, ki se je ustavil v na- šem mestu na svoji poti v Italijo. Želel je namreč ostati nekaj časa tudi pri nas, kajti zanimanje za dagerotipijo (kot se je tedaj imenovala fotografija) je bilo veliko in sploš- no. Radovedni so bili prijatelji umetnosti pa tudi širša publika. Novinar je priporočal, naj se meščani kar sami osebno prepričajo, kakš- ni so Boschevi posnetki arhitekture, pokra- jin in ljudi; vse to si lahko ogledajo pri umetniku v ateljeju v Poštni ulici. In potem naj se dajo meščani slikati. Posamezen port- ret, dagerotipija, stane 5 goldinarjev; če je pa na isti sliki več oseb, doplača vsak nasled- nji portretiranec samo 2 goldinarja.* Degerotopija je bila takrat še velika novost, saj so jo razglasili kot izum svetovnega po- mena šele tri leta prej. Ljubljančanom in drugim Slovencem vsaj teoretično ni bila ne- znana. Tako Camiolia kot Laibachen Zeitung sta poročali o izumu že septembra 1839; sled- nja je objavila poročilo iz Pariza, da je sam Portret Antonije Schmidt. Dagerotipija (110X94 mm z okvirom). Narodni muzej v Ljubljani Daguerre izvedel svoj postoPek slikanja pred redaktorji vseh pariških žumalov, ki jih je v ta namen povabil generalni sekretar mi- nistrstva za notranje zadeve.^ Nekaj povsem drugega pa je seveda videti in otipati čudo novega izuma in se dati celo portretirati po skoraj neverjetnem postopku slikanja s sončno svetlobo. Koliko Ljubljančanov se je dalo fotogra- firati Boschu in vsem drugim potujočim da- gerotipistom v razdobju od približno 1840 do 1860, ko se je dagerotipija umaknila pre- prostejšemu in cenejšemu postopku slikanja na mokre plošče in kopiranja slik na papir? Lahko rečemo, da zelo malo glede na poznej- šo poplavo fotografij na papirju. Degeroti- pija je bila namreč unikatna slika, narejena na posrebreni kovinsiki (bakreni) plošči s po- stopkom, ki je bil dovolj zapleten in zahte- ven. Zato je bila tudi cena za' portret visoka. Dagerotipijo so si lahko privoščili le imovi- tejši ljudje. 5 goldinarjev je namreč pome- nila tretjino do polovico mesečnega dohodka navadnega delavca, če upoštevamo zgodnejša leta dagerotipiranja. Dagerotipisti so bili večinoma popotniki, ki so ostali v določenem mestu le toliko časa, dokler so imeli kaj naročil. Arhivskih po- datkov o ljubljanskih dagerotipistih je zelo malo. Nekateri poklicni fotografi šestdesetih let, kot npr. Dzimski in Krach, ki sta se v Ljubljano presella v petdesetih letih, sta bila sprva dagerotipista. Zanimivo je, da se v tem času uporabljata naziva dagerotipist in foto- graf mešano, v šestdesetih letih pa se uve- ljavi izključno naziv fotograf. V fototekah in zbirkah slovenskih kultur- nih ustanov je dagerotipij zelo, zelo malo. Tu in tam najdemo le posamezne primerke. Naj- več jih ima Narodni muzej v Ljubljani, pa še tu lahko preštejemo dagerotipije na prste ene roke. Zelo redki so tudi privatniki, ki imajo kakšno tovrstno sliko. Ko sem pred kratkim obiskal veliko zgodovinsko razstavo švicarske fotografije v Ženevi, sem videl v vitrini le malo dagerotipij. Neki zbiralec sta- rin pa mi je mimogrede pojasnil, da ima v privatni zbirki okrog 30 dagerotipij, ki pa niso na prodaj, sicer pa da je cena posamez- ne slike od 100 do 200 šv. frankov. Dagerotipija, ki jo prefotografiramo in ob- javimo v tiskani reprodukciji, izgubi ves čar svoje izvirne tipike. Takšna reprodukcija po- 122: KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 Družinski portret ljubljanskih meščanov. Dagerotlplja (135 X 170 mm z okvirom). Narodni muzej v LJubljani sreduje le vsebino slike in s tem izenači da- gerotipijo z običajno fotografijo na papirju. Originalna dagerotipija se odlikuje s svojo srebrno, zrcalno svetlo površino, ki prehaja iz negativa v pozitiv in obratno, odvisno od lege slike proti viru svetlobe; dobre dagero- tipije so izredno precizne v detajlih. Unikat- na vrednost pa je tudi v opremi, saj so neka- tere slike vložene v dragocene okvirčke ali škatlice. Posebnost so kolorirane dagerotipije. Detajli kot oči, okrasje (uhani, prstani) so večkrat retuširani ali dopolnjeni z vrezom v posrebreno površino. Degerotipija se je uveljavila predvsem kot portretna slika. Poglejmo sedaj reprodukcije treh dagerotipij, ki jih hrani Narodni muzej v Ljubljani.' Portret dekleta v temni obleki z belimi čr- tami je zelo dobro ohranjen. Dekle sedi pri mizici, na katero se naslanja z levico, v de- snici pa drži molitvenik (vsaka dagerotipija kaže dejansko levo stran kot desno). Oči ima izrazito odprte, na ušesih se bleščijo uhan- čki. Lasje so temni) in počesani s prečo sredi glave. Ozadje je zabrisano, robove slike pa je že načel zob časa z lisami, ki so na ori- ginalni dagerotopiji mavričastih barv. Ta portret nima izvirnih podatkov. Poz- neje zapisani podatki povedo, da je upodob- ljena oseba Antonija Schmidt iz Terezina na Češkem, rojena 1825. Sliko je podarila mu- zeju Amalija Strohal iz Metlike leta 1934. Portret je skupaj z enakim portretom sta- rejše žene (Barbare Schmidt) uvrščen v mu- zejski zbirki med Puharjeve slike na steklu, v priloženem seznamu pa je celo zapisano, da gre za Puharjev posnetek, heliotipijo. To- da slika je evidentno degerotipija. Puhar je bil sicer prvi slovenski dagerotipiist in je ravno v Metliki začel z lastnim fotografskim postopkom na podlagi dagerotipije. Zanimi- vo bo raziskati, če sta oba navedena portre- ta dejansko povezana s Puharjem. Družinski portret ovalne oblike kaže šest oseb, med njimi otroka. Slika je dobro oh- ranjena. Leta 1910 jo je poklonil muzeju J. Stare. Izvirnih podatkov na dagerotipiji ni; poznejši pripis pravi, da gre za skupino ljubljanskih meščanov. Frizure žena so ena- ke frizuri prej omenjene Antonije Schmidt, podobna pa je tudi noša. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 123 i Portret dvojice. Dagerotipija (97 X X 70 mm, z okvirom 140 X 110 mm). Narodni muzej v Ljubljani . Dagerotipija, ki predstavlja dva moža, sto- ječega in sedečega, je bila na originalu že močno lisasta in nejasna. Ko smo previdno dvignili steklo, s katerim je običajno pokrita vsaka dagerotipija, in ga očistili, sta postala oba obraza jasna in razločna. Originalnih po- datkov na sliki ni. Sliko je leta 1913 poklonil muzeju Emil pl. Leszovraki iz Zagreba. Po- znejši podatki povedo, da izvira dagerotipija z gradu Turn pri Leskovcu. Domnevam, da je sedeči mož Anastasius Grün-Anton Alek- sander grof Auersperg (1806—1876), pesnik in politik, ki je živel na gradu Tumu pri Le- skovcu. Grünova zrela leta se ujemajo z dobo dagerotipije, slika pa bi lahko nastala v Za- grebu, Ljubljani, na Dunaju ali kje drugje. Grün je bil sicer nemško usmerjen politik, ima pa zasluge za popularizacijo slovenskih ljudskih pesmi, hkrati pa ga je usoda pove- zala z dobrimi odnosi s Francetom Prešer- nom.^ Dejstvo, da je dobil ljubljanski muzej to dagerotipijo v dar iz Zagreba, pomeni, da se slika veže neposredno s kulturno preteklo- stjo naših krajev. Dagerotipije, ki so ohranjene pri nas, po- menijo sicer skromen pojav. Kot redkost in predvsem kot izjemni zgodovinsko likovni in narodno kulturni dokumenti zaslužijo, da jih znanstveno opredelimo in priložnostno upo- rabimo za objave. Pametno bi bilo, če bi zbrali vse naše dagerotipije v eni sami slo- venski ustanovi, zbirko pa dopolnjevali s pri- ložnostnimi darili in odkupi. Te slike zahte- vajo tudi skrbno in strokovno nego, sicer bo- do sčasoma zbledele in izginile v nič. OPOMBE 1. CarnioMa, 1842, No. 18, p. 72; — 2. Camio- lia, 1839; No. 39, p. 155—156; L. Zeitung, 1839, No. 77, p. 305; — 3. Narodni muzej v Ljubljani; knjiž- nica, inv. št 10646; zgodov. kult oddelek, inv. št. 7060 in 8898; — 4. prim. Breda Požar, Anasta- sius Grün in Slovenci. Maribor, 1970; prim, tudi Grünov portret ( na papdrju, format vizitke) v fototeki ZALj, Poz. Il/a, 4/778. 124; kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 23 1975 DELO NASIH ZAVODOV IN DRUSTEV Zgodovinski arhiv v Ptuju je v februarju pripravil razstavo »Ptuj na starih slikah, na- črtih in zemljevidih« in obenem za teden dni odprl občinstvu svoja vrata. Razstava je hotela s pomočjo slik, foto- grafij in zemljevidov prikazati objekte v Ptuju, M jih danes ni več. Urbanistična podoba srednj^eveškega mesta se ni bistveno spremenila. Sprememba je vidna v izgubi nekaterih objektov, novi del Ptuja pa se tako bohoti zunaj starega mest- nega jedra. Mesto je izgubilo predvsem utrd- bene elemente, kot so obzidje, dva vodna stolpia dve bastiji. "Prvič pubMcirani načrt iz leta 1644 kaže te utrdbene elemente in spremenjeni tok Drave. Grad kot tridimenzi- onalna dominanta Dravskega in Ptujskega polja jie pogosto upodobljen. Geograf in to- pograf M. Vischer ga je leta 1681 ovekove- čil. Zanimiv je tudi Vischerjev zemljevid Štajerske iz leta 1678, na katerem so neka- teri kraji okarakterizirani z risbami, drugi pa z besedili. Za poznejše zgodovinopisje, ki je označevalo Ptuj kot nemško mesto, jie po- memben dokument slovenstva »Situaoijski načrt Ptuja in okolice« dz leta 1786, ki ima zraven nemških nazivov krajev slovenska imena. Pod nemškim imenom Pettau (Ptuj) je slovensko narečno ime Optuj. Fotografije kažejo tudi spremembe družbenih sistemov. Jožef II. je kraljieval sredi cipres v ptuj- skem parku. Cas ga je odnesel, ravno tako tudi staro mitnico. Ostal je Omig-Kai-da- našnji park. Lepo vidni sta bili staro ordo- nančno oz. muzejsko poslopje, predhodnik gi- mnazijske pisarne in majhna kasarna, ki je delovala z golimi stenami in nezastrtimi okni kot kaka delavska četrt angleških mest iz srede prejšnjega stoletja. Ptujsko gledališče je trikrat spremenilo svojo fasado. Prvotno ga je dal renovirati ptujski župan Omig v smislu neoklasicizma. Po letu 1941 je gle- dališče dobilo današnjo podobo. Tudi obe bastiji danes nista več vidni. Ohranjene so fotografije, kii kažejp rušenje ene iz- med njih (ob minoritskem samostanu) in nadzidek nad drugo, vrt gostilne Pri Roziki. Do danes sta ohranjena oba vodna stolpa (iz leta 1551), v enem je danes razstavni pavi- ljon D. Kvedra, V drugem raste češnja. Naj- markantnejši umetnostnozgodovinski spo- menik že novodobnega Ptuja je bila mino- ritska cerkev. Sedaj, nam le še fotografije ka- žejo samostan in cerkev iz 13. stol. Na mestu baročne cerkve dz 17. stol., porušene med drugo svetovno vojno, stoji danes pošta. Na razstavi je bilo predstavljenih le nekaj najbolj vidnih sprememb, vendar tudi mnogo drobnega materiala, od razglednic, ki so jih prinesli ljudje do originalnih slik iz pokra- jinskega muzeja v Ptuju in do materialnih preostankov iz minoritske cerkve. Na krat- ko je predstavljen novi, železobetonski Ptuj, ki se širi zunaj starega mestnega jedra. Odprta vrata določene institucije j^e znan način vpogleda širšega kroga ljudi v njeno delo. Tak način je sicer pri nas manj upo- rabljen, vendar je zelo učinkovit. Tega smo se poslužili tudi v našem arhivu in dejansko odprli vsa vrata. Na hodniku je bil pred- stavljen zgodovinski razvoj, Ptuja od rim- skega do poznosrednjeveškega, ki naj bi dal obiskovalcem osnovno časovno in prostorsko podobo mesta. V veliki meri je uporabljeno arhivsko gradivo. Za vizualno seznanjanje ljudi s poslanstvom arhiva j,e bilo poskrblje- no z razstavitvijo vseh vrst arhivskih škatel. Na policah so bile tudi škatlice za mikro- filme, primerki xerokopiranih dokumentov, starih kronik, zemljiške knjige, urbarji in arhivske publikacije. Po teh prvih informacijah si je obiskova- lec lahko ogledal metre in metre urejenega in neurejenega arhivskega gradiva v central- nem, pomožnem in sprejemnem skladišču. Hoteli smo ljudem pokazati notranjost, us- troj in, kolikor mogoče, tudi delo v arhivu. Upamo, da so ljudje tako ponuj,eno tudi spre- jeli in ustvarili pravilno sliko arhivov. Kristina Samperl K poročilu o razstavi goriškega in istrske- ga begunskega šolstva v prvi svetovni vojni V 1. številki »Kronike« 1974, str. 57—59, je v mojem poročilu o razstavi, ki je bila odprta konec novembra 1973 v Slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani in je prikazala naše begunsko šolstvo v prvi svetovni vojini, nehote izpadel podatek, za katero razstavno gradivo gre. Razstava je bila namreč prire- jena z uporaba dokumentarnega in slikovne- ga gradiva, ki ga je zbral Andrej Savli, ob uporabi anketnega gradiva, ki ga je ta na- bral in obdelal in na osnovi njegovega Pri- kaza »Naše goriško in istrsko šolstvo v prvi svetovni vojni«, objavljenega v 7. z v. Zbor- nika za historiju školstva i prosvjete, Zagreb 1974. Tudi podatki o begunskem šolstvu, ki sem j|ih omenil v svojem poročilu, so vsi iz istega vira. Gvido stres kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 23 1975 125: NOVE PUBLIKACIJE Petersenova knjiga o ustanovitvi osi Rim— Berlin (Tübingen 1973) in dogodki v Julijski krajini leta 1934 Delo Jensa Petersena Hitle r—M u - s s o 1 i n i. Entstehung der Achse Berli n—R o m 1 93 3—1 9 3 6 so pozdravili tudi italijanski zgodovinarji Enzo Coletti Italia contemporanea preje II Movimento di libe- razione in ItaMa/junij 1974 st. 115.). Petersen dela na nemškem inštitutu za zgodovino v Rimu, je eden najmlajših, ki se je pa že tako uveljavil, da ima besedo v zboru starejših; letos oktobra 1974 je predaval na XXX. kon- gresu v Braunschvi^eigu o nastanku fašizma. Knjigo odlikuje kratek in jasen slog, ki nam razgrne nastanek osi Rim—Berlin, kakor ga prikazujejo diplomatski viri Berlina, Du- naja, Londona, Pariza.... Zal niso izšli za to obdobje »ducumenti diplomatici italiani», ka- terih odmev najde avtor na Dunaju in v Ber- linu. Po pretresu dosedanjih nemških del, itali- janskih je malo, upošteva pa vso obširno li- teraturo o fašizmu, ko poda kratek pregled odnosov med Italijo in weimarsko Nemčijo, začne z letom 1933, ko pride Hitler na oblast, omeni pakt štirih (Nemčije—Italije—Brita- nije—Francije), ki je nastal na pobudo Mus- solinija; ta je hotel Hitlerju izgladiti pot ali ga le vezaiti (o tem F. Salata, Il patto di quatro. Roma 1934), je Hitler že jeseni 1933 izstopil iz Društva narodov in jasno pokazal, kaj ho- če. Prelomnico in hud zaplet pomeni za vse nadaljne obdobje leto 193 4. Avtor piše sicer le o »vročem poletju« (posebno poglav- je) ali samo kratko omenimo, zgodilo se je to pred štiridesetimi leti: Februarja 1934 imamo pokol dunajske socialne demo- kracije, junija zopet masovni pokol levih na- cistov v Nemčiji. Julija pade ob nacističnem puču na Dunaju kancler Dollfuss, oktobra pa pod streli Paveličevih ustašev Aleksander Ka- radjordjevič in ^ francoski zunanji minister Barthou. Petersen z »vročim poletjem« meri le na smrt kanclerja Dollfussa, ki je postal kar »osebni prijatelj« Mussolinija, zato je ob nje- govem umoru mobiliziral svoje korpuse in jih vrgel na Brenner in v Kanalsko dolino; pove še, da je vsaj privatno osumil Hitlerja, da je zasnoval odstranitev Dollfussa, kar pa ni do- kazano, kot ni bilo in ni dokakazano, da je atentat na Aleksandra in Barthouja bil izvr- šen v sporazumu z Mussolinijem, avstrijski nacisti, ki jih je Hitler podpiral in ustaši, ki jih je Mussolini vzdrževal, so delali na »lastno pest«. Tudi glede »mobilizacije« ob umoru »prijatelja Dollfussa pove Petersen, da so ta- krat bile italijanske enote na vojaških vajah, dobile so le »ostre naboje« ... In še glede »osebnega prijateljstva« do Dollfussa mo- ramo dodati, da mu mož, ki je bil monar- hist ali konservativen katoličan, ni bil »po- litično« preveč pri srcu, saj je bilo že takrat splošno znano dejstvo, da je Heimwehr, ki je bil oborožena pest proti socialnodemokrat- skem »Schutzbundu«, financiral in oboroževal Mussolini, ko je Dollfuss hotel graditi svojo novo korparativno državo po vzgledu fašistič- ne ali na temeljih enciklike Pija XI. »Quad- ragesimo anno« in istočasno sklepal z Vati- kanom nov konkordat. Glede tega pa moramo le navesti, kar v svoji knjigi »Vatikan med fa- šizmom in nacizmom« tako v italijanskem pre- vodu piše zelo katoliški zgodovinar F. Engel Janosi po sporočilu avstrijskega poslanika pri Vatikanu z dne 26. 2. 1934, da se je državni tajnik kardinal Pacelli izjavil, da »se je situa- cija Avstrije spremenila po padcu parlamen- tarne opozicije (beri socialnih demokratov!) in bo zato mogoče ustvariti zares vzg leden konkordat s svetim sedežem ... (stran 202). Konkordati so bili »specialiteta«, bi rekli, Pija XI: 1929 je bil podpisan z Italijo in je bil prvi po tolikih, ki ni imel člena o pravicah narodnostnih manjšin; te je brez posebnega pritiska Vatikan žrtvoval, ko je preje razpu- stil na zahtevo dučeja »ljudsko stranko«. Leta 1933 je bil podpisan podoben konkordat s Hit- lerjem, katoliški centrum se je preje moral »sam razpustiti«, leto nato, ko je Dollfuss »zaprl« najpreje parlament, nato še poskrbel aH vsaj tako dovolil oz. dopustil pokol avstrij- skega proletariata je po vatikanski sodbi pri- šel čas, da podpišejo »v z g 1 e d e n kon- kordat« z Avstrijo. Manjšin tudi ta ni poz- nal. Napetost med fašistično Italijo in nacisti- čno Nemčijo je trajala do napada na Abesi- nijo, ki ga je začel Mussolini snovati tudi je- seni 1934 z namenom, da si tu ustvari svoje cesarstvo. Francijo (vlada Laval) je do neke mere omamil, ne pa najbolj kolonialnega im- perija Velike Britanije, katere vlada je me- nila, da se je era kolonij končala, zlasti ko gre za eno najstarejših držav Afrike Abesi- nijo in da mora o vsem odločati Društvo na- rodov. Mussolini je menil, da kot »varuh in- tegritete republike Avstrije« lahko riskira vse, tudi sankcije. In res se mu je posrečilo, 126' kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 23 1975 toda že leta 1936, še pred zasedbo vse Abe- sinije, se je maščeval nad »zahodnimi silami in Društvom narodov«, se začel bližati Hit- lerju in mu postopoma prepuščal avstrijsko zemljo, o kateri mu je junija 1934 Hitler jas- no povedal, da jo ima za »nemško zemljo«, ki spada v »en rajh, nemški rajh«, kljub temu da je duce gradil zvezo Italija—Avstrija-— Madžarska (po spomladi podpisanih rimskih protokolih) in računal celo na pristop kralje- vine Jugoslavije, s katero je bilo razmerje zelo napeto, kar Petersen dobro oceni. Ta mu je pa vračala po pregovoru »Šilo za ognjilo«: sprejela je prebegle socialne demokrate, ker so bili proti »monarhistu DoUfussu«; julija 1934, po umoru Dollfussa, pa še prebegle na- ciste iz Koroške in Štajerske, ker se je proti fašistom hotela prikupiti nacistom. Na pogre- bu kralja Aleksandra je Goring zastopal Hit- lerja ... Kaj pomeni delo Petersena za krajevno zgodovino? se bo vprašal bralec Kroni- ke. Zal mi je, da se tu moram sklicevati naj- preje na svoj članek v Kroniki (št. 3, 1973: Politično ozadje Bazovice ...) kjer sem ome- nil, da sta konec tridesetih let bili v Trstu dve frakciji fašistov: prva avtohtonih Trža- čanov, ki je imela na svoji strani »Piccdo«. Simpatizirala je celo s škofom Foggarjem; druga »prišlekov« (»imbarcati«) s katerimi so šli istrski iredentisti, ki so bili za prisilno asimilacijo narodnostnih skupin, »kraških na- rečij«, »drugorodcev« (alloglotti) ... Bazoviški streli prinesejo preokret (glej zo- pet moj članek v Kroniki št. 2, 1974: Leto bazoviških žrtev): »Slovenci«, »slovenščina« sta bili besedi, ki jih fašizem ni več prizna- val. Samo v cerkvi se je še slišala slovenska beseda in slovenska pesem. Ze v letu Bazo- vice se je začelo in leto nato je moral iti ob sodelovanju Vatikana goriški nadškof F. B. Sedej (več glej Goriški letnik 1974: F. B. Se- dej in fašizem, st. 98 in dalje) Namesto naslednika, enega izmed po Se- dej u predlaganih treh kandidatov in ki je dal svoj odstop, je Vatikan imenoval le apo- fe-tolskega upravitelja, danes bi rekli po moder- no »komisarja« in sicer Giovannija Sirottija, ki je bil že znan kot fašistični podrepnik. Bilo je leto 1931. Glasovi proti Vatikanu so se dvignili še med zvestimi katoličani Nemčije. Nastop Hitlerja je vzpodbudil Mussolinija. Poleti 1933 je videmski prefekt prepovedal slovenščino v cerkvah Beneške Slovenije, Ce- dermaci so se uprli, toda vatikanska politika je bila z dučejem in dobili so odgovor: Znati že morate italijanski. V Sloveniji, v »banovini stare Jugoslavije«, se je za pravico »bratov na zahodu« potegnil tednik »Ponedeljski Slo- venec«, ki ni imel zveze z klerikalnim »Slo- vencem«; za njim so se skrivali možje takega kova, kot je bil stari Terseglav, starejša gene- racija, ki je leta 1941 šla z OF. Ostrina in duhovitost člankov je odmevala v Gorici in Trstu, čeprav je bil glas samo ilegalnega zna- čaja, tako da je izzval na odgovor tržaški »Piccolo«. Ta list frakcije avtohtonih fašistov, ki je vsaj do Bazovice še branil škofa Fogarja iz Trsta, je sedaj začel brez navedbe imena streljati na zelo ogaben način tudi nanj, češ da brani slovenski kler, ki ima privilegije v Julijski krajini, kot nihče, ki zatira italijan- sko duhovščino itd. Italijanski verniki da so zapostavljeni itd. Kaj se je zgodilo? V italijanski politični zgodovini je znano, da posamezniki, struje, pa tudi celotne stranke hipoma menjajo svoje »poglede«, s tem tudi politično »taktiko« in celo »strategijo«. Pojav »transformizma« (ali »konformizma«) je zajel tudi tržaške avto- htone fašiste in bili so lepo poplačani. Ful- vio Suvich, državni tajnik zimanjega ministr- stva, ki je de facto vodil zunanjo politiko, je glavni branilec Dollfussa — ta ga po Petersenu (1. C.) vsaj privatno imenuje »dezerterja«, saj je izpod Franca Jožefa oblasti prebežal v Italijo. Bil pa je branilec avstrijske neodvi- snosti, mož je bil antinacist in kancler ga je moral biti »vesel«. Ob njem je kot italijanski poslanik na Dunaju nastopal Istran Fr. Sa- lata, znan kot zgodovinar še danes v Istri, zlasti po študijah in člankih, ki jih je napi- sal proti staroslovenskemu bogoslužju, kar je odmevalo tudi v Vatikanu, ki je vedno bolj potiskal »latinstvo« v ospredje. In še ni ko-; nec. Zgodovinar Petersen nam razkriva, da sta Mussolini in Hitler po ideološki, stran- karski liniji imela tesne stike, ko sta se zu- nanji ministrstvi v Berlinu in Rimu še zelo grdo gledali zaradi »neodvisne avstrijske re- publike« za te, za one pa »nemške dežele«. Mussolinijev zaupnik, ki mu je Hitler zelo zaupal, je bil Tržačan Ranzetti... Preidemo zopet k škofu v Trstu. Bilo je »vročega leta« 1934, ko je 8. maja dolg »Pic- colov« članek odkrito napadel Fogarja kot »avstrijakanta«, branitelja »Slavov« — Slo- vanov, saj je imel tudi istrske Hrvate v svoji škofiji. S fašističnih vidikov je zelo razum- ljivo, ko duce in fašizem branita »avstrijsko neodvisnost«, postane »avstrijakanstvo« v »odrešeni« Julijski krajini izpod avstrijskega jarma zločin. In nii še konec! Izkazalo se je da je bil to apostolski administrator Gorice, ki je za- upal »Piccolu«, oziroma fašistom govor po- štenega Fogarja, ki je svoje, samo svoje tr- žaške bogolsovce svaril pred šovinizmom kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 23 1975 127; in nacionalizmamo. Zamerili so mu zlasti be- sede, da biti rojen Italijan ni nikakršen pri- vilegij. Bilo je »vroče poletje« tudi v Trstu, v Gorici, policija je udarila po vodstvu gori- škega bogoslovja, ko ni mogla zadeti Fo- garja. Toda ta je le doživel moralno zmago, \ čeprav je šele leta 1936 moral iti, kompro- : mitiranega Sirottija je bil "Vatikan prisiljen ; odpoklicati in na njegovo mesto je prišel kot ; nadškof Carlo Margotti, ki je do tedaj zasto- pal Vatikan v Konstantinoplu. Pri vsem tem gre za neko vzporedje med italijansko notranjo in zunanjo politiko, pri tem ponovno podčrtam, da je glede avstrijske ; neodvisnosti imel fašizem na svoji strani opo- : ro Vatikana. »Vzporedje«, strogi zgodovinar ; bo iskal »vzročno zvezo«, ki jo mora dokazati i dokument... No, teh še nimamo, omenili, smo, da «documenti diplomatici italiani« za to obdobje še niso izšli. O vatikanskih ne go- vorimo ... AH dejstva govore, če ni doku- i mentov. \ Ivo Juvančič Jadranski koledar 1974, Trst 1973, 272 str. Jadranski koledar 1975, Trst 1974, 256 str. Izdalo Založništvo tržaškega tiska pod po- kroviteljstvom Slovenske kulturno-gospodar- ske zveze v Trstu. Urednik Jože Koren. Ce bi na kratko hoteli označiti pomen vsa- koletnega izhajanja Jadranskega koledarja, bi to povedaU takole: namen širjenja tega almanaha je, da pride v vsako slovensko hišo v zamejstvu publikacija, ki bo vsakomur do- stopna, obenem pa bi bralcu prikazala naj- širši Spektrum problemov, ki se tičejo Slo- vencev v Italijji od zgodovine do poUtike. Ni moj namen, da bi to publicistično ipolitiko ocenil kot pravilno ali ne, vendar nam 26- letnica tega koledarja jamči o resno zastav- ljenem delu odbora, ki za to publikacijo skr- bi, ji daje neko nadstrankarsko obeležje, obe- nem pa skrbi za poMtično angažiranost v uveljavljanju pravic zamejskih Slovencev. Za to publikacijo stoji tako finančno kot ideološko Slovenska kultumo-gospodarska zveza, fci skuša v okviru določene manjšin- ske kulturne poUtike strniti v en almanah vsa politična prizadevanja minulega leta v težnji po dokimientadji storjenega, obenem pa daje smernice in programske izjave za bodoče delo. Vsebino lahko v grobem delimo v poli- tični uvod, v neki centralni sklop člankov z zgodovinsko tematiko in v zaključni dei, ki se ukvarja z literarnimi zapisi zamejskih pes- nikov in pisateljev. Ce globlje posežemo v uvodne članke, naletimo tu na imena avtor- jev, fci se že dolgo vrsto let ukvarjajo z manj- šinsko problematiko v Italiji. Članki B. Ra- ceta, S. Renka in K. Siškoviča gredo od programskih izjav za bodoče leto pa tja do zgodovinske analize, kaji je büo s slovensko etnično skupnostjo v ItaHji v zadnjih 30 le- tih. Ti članki so sad dolgoletnih raziskav in življenjske angažiranosti te vodilne skupi- ne pri SKGZ, kar je nedvomno prišlo do iz- raza na konferenci o manjšinah julija 1974 v Trstu. Prehod iz uvodnega kompleksa političnih člankov v sklop zgodovinskih zapisov in raz- prav ni jasno označen in to verjetno name- noma, da bi poudarili aktualnost določenih zgodovinskih tem. Tu mislim predvsem na 30-letnico osvoboditve in na sklop proble- mov, ki ob tem jjubileju nastajajo. Aktual- nost in še vedno prisotne polemike o 1. maju 1945 v Trstu ne dajo zgodovinarju tiste pre- potrebne oddaljenosti in objektivnosti, ki jo obravnava tako zapletenega in kočljivega problema zahteva. Polemike okrog osvobodi- tve Trsta nastajajo v okviru levih strank, v okviru centra italijanskih poHtičnui krogov in v okviru fašističnih in iredentističnih sil. Čeprav vsaka izmed teh grupacij gleda na ta problem iz lastnega ideološkega kota in j,e intenzivnost polemik pri enih večja, pri dru- gih manjša, obstaja neka skupna koncepcija in težnja po osporavanju dejstva, da je Ju- goslovanska armada osvobodila Trst, v smi- slu, da j(s bila to le vojaška okupacija, da je bila to le zamenjava dveh trikolor, in ne na- zadnje težnja po izničenju ljudskosti Osvobo- dilne fronte na Primorskem in v Trstu. Te polemike so bile za generacijo, ki se počasi umika iz političnega življenja, bistvene in eksistenčne in se prenašajo naprej na mla- de. Prav v ta namen, da bi bile mlajše gene- racije pravilno obveščene, je inž. Stanislav Renko s člankom »PNOO za Slovensko Pri- morje in Trst (Ljudska oblast od 15. 9.1944 do 10. 2. 1947)« postavil dokončne meje temu, kaj je lj|Udska oblast bdla; postavi je do- kumentirano tezo o ljudskosti in širini OF v Trstu in na Primorskem in ovrednotil idejo o tem, kako so bili v tem delu Evrope ustvar- jeni pogoji za zmago socializma v tesnem in zavestnem sodelovanju med slovenskim in itaHjanskim proletariatom. Ta Renkov članek dopolnjuje še zapisek Dj|. Planjavca, ki poroča o dnevih vstaje v Trstu ter organizaciji Komande mesta Trst. Problematike ljudskosti OF v Trstu se je lo- til, čeprav fragmentarno, tudi vodja Odseka za zgodovino pri tržaški Študijski knjižnici v Trstu, Drago Pahor. Avtor ugotavlja veli- ko potrebo po sistematični obdelavi celotne- 128 j KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 ga odporniškega gibanja v Trstu, ker ga do- sedanje delo na tej problematiki ne prepriča preveč zaradi slabe obdelave problemov, za- radi prevelike razcepljienosti do sedaj zbrane- ga materiala, predvsem se pa boji, da bi še živeče priče umrle in bi tako pomemben, če ne skoraj edini vir, propadel. Jadranski koledar objavlja tudi nekaj član- kov iz zgodovine med obema vojnama. Prof. dr. Teodoro Sala, profesor sodobne zgodovine na tržaški univerzi, se nam prvič predstavlja v Jadranskem koledarju s študijo: »Predlogi za asimilacijo tujicrodcev v pokrajini Istri«. Članek je še en dokaz angažiranosti in ob- jektivnosti tega zgodovinarja iz Civitavec- chie, ki je v tržaških zgodovinarskih krogih prvič prelomil s tabuji in predsodki italijan- skega zgodovinopisja. Novo arhivsko gradi- vo, ki ga je T. Sala obdelal v Rimu, mu omogoča globlji pogled v problem nasilne in načrtne raznarodovalne politike do Sloven- cev in Hrvatov po rimski centralni vladi. Avtor jemlje za podlago tajno ugotavljanje fašistične vlade o dejanskem stanju »tujerod- cev« na vzhodnih italijanskih mejah. Tajno ugotavljanje je temeljilo na poizvedovanj^u na ravni prefektov in občinskih tajnikov na podlagi ljudskega štetja iz leta 1936. Re- zultati tega tajnega poizvedovanja so bili za rimsko vlado zelo neugodni, saj j|e bilo število italijansko govorečega prebivalstva na pod- lagi rezultatov ljudskega štetja iz leta 1921 ocenjeno na 76 %, medtem ko je poizvedo- vanje na podlagi ljudskega štetja liz leta 1936 izkazalo indeks 60,7 %. Zato je še nov val močnejšega pritiska zajel »tujerodce« na vzhodni italijanski meji, ko se je rimska vla- da poslužila tudi kmetijskih družb za na- črtno naseljevanje državljanov iz starih pro- vinc. Medvojno obdobje obravnavata še Al- do Rupel in Marijan Brecelj, ko pišeta prvi o športnem združenju, drugi pa o podobi prof. Andreja Budala. V obdobje pred letom 1918 segata v teh dveh edicijah Jadranskega koledarja dva iz- med najbolj delavnih primorskih zgodovi- narjev. Tu govorimo o prof. Branku Maruši- ču in o prof. Samu Pahorju. Posebno velja tu omeniti Marušičeva pri- zadevanjia po oblikovanju enotnega kultur- nega prostora z zamejstvom. Njegov stalni in kvalitetni prispevek k zgodovinski debati tostran in onstran meje ter Publiciranje v' zamejskih revijah in časopisju nam dokazuje, da je ta tolikokrat deklarirana enotnost kul- turnega prostora tudi možna. V obeh letnikih tega zamejskega almanaha je B. Marušič ob- javil celo vrsto kvalitetnih in poglobljienih študij. Omejil bi se le na en Marušičev čla- nek, ki obravnava dnevnik Miroslava Prem- roua, ki je bil zapisan v letih 1893/94. Dnev- nik je Marušič odkril v Premrouovi rokopisni zapuščini v Narodnem muzeju v Ljubljani in ga s pedantnostjo kritično obdelal. Prav ta obdelava zasluži posebno pohvalo, saj avtor razkrije pred nami celotno okolje, v katerem je dnevnik nastal, predstavi nam osebe, ki v dnevniku nastopajo in to tako podrobno in točno, da bi ta tekst lahko imeli za klasičen primer interpretacije nekega dokumenta. S tem tekstom je Marušič dokazal, da spada v tisti visoki rang zgodovinarjev, ki tudi na podlagi obdelave manjših problemov iz lokal- ne zgodovine uspejo dati neki širši prispevek, ki dopolnjuje globalno problematiko celotne slovenske zgodovine. Jadranski koledar objavlja od časa do časa tudi biografije in bibliografije znanih zamejp skih avtorjev. Zelo zanimivi in podrobni sta bibliografiji Lava Cermelja in Vladimira Bartola, ki sta ju objavila A. Rejec in Tončka Kolerič. Naj za zaključek še povem, da sodi Jad- ranski koledar v sam vrh podobne publicisti- ke tostran in ostran meje. Vsa pohvala pa gre predvsem uredniškemu odboru, da nam je posredoval celoto 27 letnikov, od leta 1948 daljjC; to pomeni za vsakega, ki se bo ukvar- jal s tržaško in primorsko preteklostjo, ne- precenljiv prispevek, mimo katerega ne bo mogoče iti. Boris Gombač Sergij Vilfan in Jože 'Zontar, Arhivistika. Založilo Arhivsko društvo Slovenije, Arhiv- ski priročniki: zvezek 2, Ljubljana 1973, 170 str. Vzporedno z razvojem arhivske službe in sprejemanjem nove arhivske zakonodaje je naraščala potreba po delavcih, ki bi obdelo- vali arhivsko gradivo. Za vzgojo znanstvenih kadrov pa Slovenci nismo imeli potrebne strokovne literature. Po drugi strani je ar- hivistika kot znanost zelo raznolična in ne smemo izkušenj enih arhivarjev Slepo spre- jeti kot naše najbolj|še rešitve. Zato je treba toliko bolj pohvaliti trud obeh avtorjev, da sta se lotila pisanja strokovnega učbenika o arhivistiki. Pri delu sta izhajala iz svoje dolgoletne in uspešne prakse pri delu v ar- hivih in dognanj jugoslovanske, evropske in svetovne arhivistike. Avtorja sta delo razdelila na osem temelj- nih poglavij. Vsako zase jp zaključena celota in so v njej obdelani posamezni problemi aihivskega dela in arhivske znanosti kot ta- ke. Potrebno je bilo, da sta avtorja v prvem poglavju obdelala temeljne pojme, s kate- kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 23 1975 129 ! rimi se arhivarji vsakodnevno srečujejo. Saj ima beseda arhiv celo sedem pomenov. Od poj.mov in načel sta v drugem poglavju preš- la na lastnosti arhivskega gradiva. Za prak- tično delo v arhivu je nujno, da se arhivar znajde v sestavu gradiva. V starejših dobah je bil sestav fondov enostaven. Z razvojem pisarniškega poslova- nja se je tudi sestav gradiva spreminjal Sestavlialca priročnika sta prikazala primar- ni in sekundarni element ureditve, M naj jih arhivar spozna pri urejanju gradiva. V zve- zi s tem je orisan tudi zgodovinski razvoj sistemov prvotne ureditve na slovenskem ozemlju od srednjega veka do najnovejših uredb o pisarniškem poslovanju. Ena izmed glavnih nalog arhivskih delav- cev je urejanje gradiva. Saj gradivo ne pri- haja v arhive vedno v urejenem stanju in je potrebno veliko dela, da je nek fond upora- ben. Avtorja sta natančno obdelala strokovno stran urejanja. Prikazana je uporaba različ- nih načel. Po katerih so nekdaj urejali gra- divo, do današnjih uveljavljenih principov provenience in načela prvotne ureditve. V poglavju o izločanju nepotrebnega regist- raturnega gradiva je pozornost posvečena različnim predpisom, ki zadevajo omenjeno delo. Držati se je treba vrednotenja, kaj je Zgodovinsko pomembno in kaj ne. Arhivom pa naj, že sami ustvarjalci pomagajo pri škar- tiranju arhivskega gradiva z vnaprejšnjimi in izvršilnimi izločitvenimi seznami. Ob tem naj pripomnim, da so se v praksi (v ZALj) pokazale s temi seznami precejšnje težave in bo verjetno treba preiti na čim bolj popol- ne tipske sezname. Poseben del je posvečen razvidu nad gra- divom, evidencam in popisom gradiva. Ob določbah arhivske zakonodaje, ki se ukvarja z varstvom arhivskega gradiva, sta avtorj,a obširno opozorila na vso problematiko. Gre za skrb za arhivsko gradivo do njegovega prevzema, za kontrolo in odpravo raznih ne- pravilnosti pri njegovih imetnikih oz. ustvar- jalcih itd. Tudi uporabljanje gradiva ima svoje po- sebnosti. Da je gradivo dostopno, je odvisno od mnogih faktorjev, ne nazadnje od ureje- nosti. Opisane so različne oblike za uporabo gradiva. Avtorjia Vilfan in Zontar sta prikazala v zadnjem poglavju mikrofilmanje z arhivsko- strokovne strani. Mikrofilmanje arhivskega gradiva je danes že nujno zaradi varnosti, dopolnjevanja, izločanja itd. Priročniku je dodan potreben in koristen izbor domače in tuje strokovne literature. Tako bo delo s pridom služilo tudi vsem, ki jih zanimaj|0 širši arhivski problemi. Janez Tehovnik Tone Knez, Novo vnesto v antiki (Katalog razstave, ki je hila jeseni 1974 v Dolenjskem muzeju v Novem mestu). Novo mesto 1974; 64 str. + fotografije. Bralec Vrhovčeve Zgodovine Novega mesta se verjetno spominja, da avtor skoraj ničesar ne ve o življenju prebivalcev na prostoru današnje metropole Dolenjske v času pred ustanovitvijo mesta. Po zaslugi višjega ku- stosa Dolenjskega muzeja v Novem mestu. Toneta Kneza, Pa se ta praznina za ob- dobjie od prazgodovine do preseljevanja na- rodov zapolnjuje z ugotovitvami, katerih pred desetimi leti ni še nihče slutil. Ze ob bogatih prazgodovinskih najdbah je vzklilo vprašanje, kaj se je dogajalo na tem prostoru v antiki. Dejstvo, da ni pisanih vi- rov in da sta v bližini Trebnje (Pretorium La- tobicorum) in Drnovo (Neviodunum), je dalo celo mdsHti, da kaj velikega ni moglo biti, kolikor i,e kaj sploh bilo. Intenzivna gradnja v Novem mestu (njen vpliv na arheološko delo je pozitiven m negativen hkrati: na eni stani olajšuje pridobitev potrebnih finanč- nih sredstev, na drugi strani pa onemogoča arheologu, da bi se znanstvenemu delu pos- vetil sistematično in načrtno, saj ga je spre- m.enila v »arheološki servis«, ki za prihodnje generacije rešuje pred buldožerji dragocene najdbe) pa je s posegom na Beletov vrt ovr- gla to skepso. V poletjih 1973 in 1974 je Kne.-: izkopal preko sto grobov, ki so pokazali, da življenje na prostoru nekdanje prazgodovin- ske naselbine v antiki ni zamrlo, temveč ži- velo dalje ob močni tradiciji prvotne kulture, katere rimska civilizacija ni mogla zatreti. Z upoštevanjem vseh najdb od leta 1890 dalje, zlasti pa na podlagi lastnih avtor up- ravičeno sklepa, da naselbina nepismenih staroselcev v antiki ni bila nepomembna in da je igrala določeno trgovsko vlogo tako pri okoliških prebivalcih kot pri stikih preko Gorjancev. Tako razstava kot katalog zahtevata še posebno pozornost zaradi dveh dejstev. Teh- nično predstavljata svojevrstvno rari teto. Razstava je bila prirejena (ob obsežnem pre- paratorskem delu Janeza Gojkovica iz Ptuja in sodelavcev Narodnega muzeja) in katalog izdan še v istem letu (!), ko je bilo izkopava- nje zaključeno. Vsebinsko pa ne slonita le na Knezovih najdbah, temveč na vseh do- sedanjih, sta torej kompleksna in presegata le 130 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 demonstracijp lastnih izkopavanj in z vso pravico nosita naslov Novo mesto v antiki. Tekst, ki obsega poleg osrednjega besedila tudi zgodovino dosedanjih raziskav ter sez- nama dosedanjih najdišč iz rimskega časa v mestu in okolici in literature, je preveden še v nemščino. Dodanih mu je tudi precejšnje število črnobelih in barvnih fotografij. stane Granda i Marino De Grassi, 11 giornalismo gorizi- ano a meta dell' ottocento (1848—1851). Con un'appendice emorografico sui periodici stu- diati. Izdal Instituto nazionale per la storia del giornalismo, comitato provinciale di Tri- este, Trieste 1974, 30 str., 8". Drobna knjižica o goriškem italijanskem tisku sredi 19. stoletja je izšla kot enajisti zvezek prve serije zbirke »Quaderni di storia del giornalismo« tržaške podružnice osred- njega italijanskega inštituta za zgodovino čas- nikarstva. Zvezki izhajajo od leta 1962 dalje. O prvem (časnikarska dejavnost Koprčana de Manzonija) je pisala »Kronika« (X/1962, str. 191-2), naslednje zvezke na kratko ome- nimo. Drugi objavlja razpravo G. Case o francoskih časnikih v Trstu v 19. stoletj|U (1962), naslednje leto je izšel R. R. Premu- sove zapisek o prvem tržaškem pedagoškem listu »LTstrutore elementare«. Isto letnjco nosi tudi razprava G. Gaete »II giornale nella creazione del diritto positivo«, ki je nato leta 1966 v šestem zvezku Pisal o vplivu javnih sredstev na zgodovinske dogodke ter 1968 v osmem zvezku o začetkih italijanskega delav- skega tiska. V petem zvezku je T. Pison raz- pravljal o poreškem listu v letih 1913-4 »L'Unione nazionale« (1964), v sedmem pa D. Berindei o liberalno-radikalnem tisku v Bu- karešti in italijanskih dogodkih leta 1866 (1967). Preostaneta še razpravi P. Sluge o vlogi A. Mauronerja v italijanskem tržaškem, časnikarstvu leta 1848-9 (1968) dn R. O. J. Van Nuffela o belgijskem tisku in italijanski za- sedbi Reke po prvi svetovni vojpii (1970); zadnja razprava je izšla tudi v zborniku »U Risorgimento e l'Europa« (Catania 1969; po- ročilo ZC, XXV/1971, str. 139). De Grassi vključuje v svoj pregled tiste goriške italijanske časnike, ki jih je sredi stoletja) pobudilo leto 1848; vseh je bilo pet. Izrazito političen, na »liniji italijanskega li- beralizma« jiO bü Favettijev »II giornale di Gorizia« (1850/1), literarni »L 'Eco del Isonzo« (1849/50) je izhajal v Gradišču ob Soči, neiz- razit je bil goriški »L'Aurora« (1848), »La Cerere« (1850-1) pa je bilo glasilo goriške kmetijske družbe; peti list je bil zapisnik sodnih obravnav v Gorici, ki pa je izhajal le malo časa. De Grassi ne omenja nobenih po- bud, da bi v tistem času dobili tudi Slovenci na Goriškem svoje glasilo. O takih pobudah nam govori prva številka kmetijskega lista »La Cerere« (16. 3. 1850), goriška kmetijska družba jie namreč tedaj nameravala izdajati svoje glasilo tudi v slovenščini. Ostalo pa je le pri pobudi, uresničena je bila šele leta 1863 (»Umni gospodar«), v desetletju, ko je bila edini goriški politični list slovenska »Domo- vina«. Tudi ves kasnejši goriški italijanski periodični tisk zasluži podoben natančen pre- gled. Potrebna bi bila zlasti njegova biblio- giafija, kar slovenski tisk že ima. B. Marušič Wolfgang Petritsch: Die slovenischen Stu- denten an der Universität Wien (1848—1890), Tipkopisna disertacija na dunajski univerzi, I. del (1-290 str.), II. del (291—369 str.), Du- 7iaj 1972. Koroški rojak Wolfgang Petritsch (r. 1947 V Celovcu, doma v Glinjah pri Medborovni- cah je sicer svojo disertacijo predložil in obra- nil že pred tremi leti (mentor prof. Plaschka), vendar kratko poročilo o njej ne bo odveč, saj je do danes njen nastanek v slovenskem tisku mimogrede omenil le J. Stergar (Za- četki slovenskega ferialnega društva »Savav< v Ljubljani, Kronika XXII/1). Delo nas ne za- nima le zaradi tega, ker je njegov avtor mlad slovenski zgodovinar, temveč tudi zato, ker je to delo prvi poizkus celovitejšega prikaza gibanja in življenja slovenskih študentov v drugi polovici 19. stoletja. Petritsch je torej zaoral ledino, se oprl na časopisno, revialno in arhivsko gradivo (shranjeno na Dunaju, v I-jubljani in Mariboru), deloma pa seveda tudi na sintetična slovenska zgodovinska in literarnozgodovinska dela, ki kulturno in po- litično dejavnost slovenskih študentov na du- najski univerzi tako ali drugače omenjajo. Z avtorjem lahko obžalujemo, da se je moral ob svojem pionirskem prizadevanju v večji meri omejiti na Kranjsko in kranj|Ske slo- venske študente; res je pa tudi, da so bui Kranjci med slovenskimi dunajskimi študen- ti v večini. Ko so Slovenci leta 1848 nastopili s pro- gramom Zedinjene Slovenije, so bili graški in dunajski slovenski študentje med njego- vimi pobudniki lin naj odločnejšimi zagovor- niki; z zaostritvijo nasprotja med slovenski- ma političnima taboroma in prizadevanjem klerikalnih politikov po ustanovitvi katoli- škega študentskega društva je prišlo v devet- desetih letih do razcepa tudi med dunajskimi _ kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 23 1975 131 študenti. Obdobje štinidesetih let, ki ga ob- ravnava disertacija, je torej razdobje od prvega političnega nastopa slovenskih štu- dentov na dunajski univerzi do cepitve v do konca osemdesetih let še razmeroma enotnih, liberalneje usmerjenih študentskih vrst. Razdelitev v poglavja oz. periodizacij|a, po- sameznih razvojnih stopenj gibanja sta Pet- ritschu narekovala deloma splošni avstrijski politični razvoj, deloma pa dinamika študent- skega povezovanja in kulturnega ter politič- nega nastopanja. Tako po uvodnem poglavju, v katerem pokaže na »tradicionalna študijska središča slovenskih študentov« pred ustavit- vijo slovenske univerze v Ljubljiani (Gradec, Praga, Zagreb), obravnava dunajske sloven- ske (delno le kranjske) študente v letu 1848: podrobneje raziskuje njihov socialno-eko- nomski položaj in razmišlja o njihovem du- hovnem obzorju, ojKJzarja na motive, ki so vodili slovenske študente pri aktivni udelež- bi v marčni revoluciji in nato njihovo sode- lovanje v akademski legiji, njihovo mesto v polarizaciji stališč med dunajskimi študenti, ustanovitev Slovenije in nato polagoma nji- hovo umikanje iz revolucije, njihova narod- no-politična izhodišča itd. Podobno so grajena tudi ostala poglavja: Slovenski študentje v obdobju neoabsolutiz- ma, ki ponovno opozarja na socialno-ekonom- skd položaj kranjskih študentov in podrobne- je prikazuje krog Frana Erjavca; Iskanje nove usmeritve s prikazom druge »Slovenije«, literarnega združenja »Mladike«, slovenskega študentskega združenja »Sava« in slovensko- hrvaškega združenja »Jug«, avtor pa v tem poglavju še posebej razpravlja o južnoslo- vanski misU pri slovenskih dunajskih štu- dentih, njihovih študentskih dnevih v Ljub- ljani, in mimogrede opiše njihovo družabno življenje; Ustalitev liberalizma, v katerem po orisu socialno-ekonomskega položaja kranj- skih študentov ob koncu šestedesetih let sledi nastajanje in razvoj tretje »Slovenije« v letih 1869—72 in nato Slovensko študentsko giba- nje 1873—90, ki je namenjeno razvoju »Slo- venije« v navedenih letih in delu »Slovenske- ga literarnega združenja«. Sklepnemu Poglav- ju, v katerem orise avtor glavne poteze raz- voja slovenskega študentskega gibanja na Dunaju po letu 1890, slede še statistike o de- javnosti tretje »Slovenije«, tako o številčnem stanju članstva, sejah, praznovanjih in izletih ter imenik častnih članov združenja. V kratkem, sumarnem poročilu, kot je na- še, ne moremo podrobneje pokazati na Pet- ritscheva dognanja in ocene. Prav gotovo so Zd nas najzanimivejša tista njegova spozna- nja, ki temeljjjo na arhivskem gradivu, pred- vsen; gradivu dunajskega univerzitetnega ar- hiva. Že za leto 1848 tako razkriva pester so- cialni izvor kranjskih študentov in ugotavlja, da je razmeroma velik del teh študentov iz nemških družin. Po avtorjevem mnenju sta na izbiro Dunaja za študijsko mesto odločno vplivali tudi možnost dobrega postranskega zaslužka in Knafljeva štipendijska ustanova. V splošnem naj bi imeli kranjski študentje v letu 1848, v tem za večino dunajskih štu- dentov izredno neugodnem času, ugodnejše materialne pogoje, nemajhen odstotek med njimi pa naj bi sploh izviral iz premožnejših družbenih slojev. Za leto 1848 so zanimivi napr. tudi podatki o udeležbi kranjskih štu- dentov v akademskih legijah; tako. avtor ugo- tavlja med 985 študenti prava, ki so se vklju- čili v akademsko legijo, 31 Kranjcev, med 1410 medicinci le tri in med 1208 tehniki štiri Kranjce. Slovenska študentska društva na dunajski univerzi, predvsem vse tri »Slo- venije«, obravnava avtor le v manjši meri na osnovi arhivskega gradiva, vendar poiz- kuša njihovo vlogo in pomen oceniti izvirno, ne le v okviru slovenskega narodno-politič- nega programa in slovenske politike, temveč tudi v razmerju do različnih tokov in teženj med dunajskimi študenti sploh. Delo je ne- koliko šibkejše v splošnih ocenah idejno-po- litičnih razhajanj in smeri v slovenski po- litiki, saj Petritsch v glavnem sledi Prijatelju in očitno ni seznanjen z različnimi novimi dognanji novejšega slovenskega zgodovino- pisja. Lahko obžalujemo, da je Petritschevo delo ostalo v rokopisu in je razmeroma težko dostopno slovenskemu raziskovalcu. Očitno avtor razprave v celoti ne namerava prirediti za tisk, lahko pa bi pripravil za slovensko objavo vsaj nekatere njene zanimivejše de^e in tako omogočil širšemu krogu slovenskih bralcev, da se seznani z njegovimi ugotovit- vami in spoznanji. Peter Vodopivec , Sealde Knapp, Die Hofnamen des Kärnt- ner Zollfeldes und seiner Umgebung. Tipko- pisna disertacija dunajske univerze, 1960 (promocija 1. 1962), 560 str. Čeprav je od priprave disertacije o hišnih imenih na območju Gosposvetskega polja pre- teklo že 15 let, delo ni izgubilo na dokumen- tarnosti. Se več, s sistematično zbranim gra- divom (od arhivalij raznih vrst do tiskanih virov in anketnega gradiva) daje disertacija zanimiv in poučen pogled tudi na narodnost- ni (jezikoslovni) sestav očrtanega ozemlja. Njena dragocenost je zlasti v tem, da navaja vrsto podatkov o veljavnih hišnih imenih, ki 132 1 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 pa v zadnjem času hitro izginjajo. Tako nam je na voljo prerez, kakršen je veljal pred petnajstimi leti, se pravi, do nedavna. Žal pa velja popolnost zbranih podatkov predvsem za nemške oblike hišnih imen, medtem ko to za slovenske inačice v celoti ne velja, čeprav je avtorica skušala zajeti tudi te. Očitna ovi- ra pri zbiranju slovenskih oblik je bilo dej- stvo, da avtorica ni poznavalka slovenskega jezika. Zanimiva je pri tem nadrobnost, da ji prizadeti večkrat niso hoteli pokazati zna- nja slovenskega jezika. Tako piše, da se niso hoteli z njo kot tujko pogovarjati »v sVojem hišnem jeziku, ki ga govore v najbolj intim- nem krogu ter (uporabljajo) pri molitvi«. Na- vaja tudi primer, da ji je starejša ženska za- gotavljala, da ne zna »niti besede windisch« (slovensko op.), vendar se je kasneje poka- zalo nasprotno. Knappova piše, da je prišlo do podobnih manjših naključij »v vsakem dvojezičnem kraju«. Čeprav avtorica ni zgodovinarka, temveč germanistika, je vendarle uspela pronikniti v zgodovinarjevo delavnico. V pregledih hiš- nih imen po vseh krajih in občinah Gospo- svetskega polja zajema vse oblike, ki se po- javljajo V vseh njej dostopnih virih, tem pa dodaja leta 1958 veljavna nemška (in kjer je pač ugotovila) tudi slovenska hišna imena. Vsakemu imenu skuša dalje dati njegovo eti- mologijo. Za nas so še posebej zanimiva imena slo- venskega porekla pa tudi dejstvo, da posa- mezna imena prehajajo iz slovenske v nem- ško obliko ali pa živita obe inačici še vna- prej. Tudi Knappova opozarja, da je vrsta hišnih imen že na prvi pogled slovenskega izvora, nanašajo pa se v veliki meri na kon- figuracijo tal ter opozarjajo na prvotni slo- venski naselitveni element. Opaziti je dalje, da so bila mnoga slovenska imena te vrste prevedena v nemščino, tako na primer Hrie- bernig v Borger j a ali Jamnig v Gruberja. Da so pri zapisih hišnih imen prevladovala pod vplivom zapisovalcev predvsem nemška imena, medtem ko so bila slovenska tudi v preteklosti predvsem v anonimnosti, kaže pri- mer iz Smihela (občina Pokrče). Med hišnimi številkami najdemo tudi hišno ime Müller, izpričano že leta 1618, vendar živi še danes slovenska oblika tega imena, čeprav ga v vi- rih ne najdemo. Ali primer Vabnje vasi v isti občini. Tu je že leta 1615 izpričano ime Creinz; leta 1641 najdemo obliko Krainer, zatem nemške oblike vse do leta 1788, leta 1958 pa je avtorica znova ugotovila Prvotno obliko Krainz (pri tem ugotavlja, da sta bili nemška in slovenska oblika imena zapisani v razponu vsega 25 let). Knappova je izdelala tudi številčno pre- glednico hišnih imen, upoštevaje pri tem oba deželna jezika, nemškega in slovenskega ter njuno prepletanje pri vrsti hišnih imen. Na podlagi lastnih ugotovitev, ki pa so, vsaj kar se tiče slovenskega jezikovniega deleža, v marsičem najbrže še nedorečene, moremo vendarle ugotoviti močno prisotnost sloven- skih hišnih imen (tudi kar se tiče njihovega izvora) predvsem za tisti del Gosposvetskega polja, ki je po Knappovi vsaj še pred 50 leti spadal »k jezikovno mešanemu delu dežele«. Pri tem je avtorica imela v mislih občine Trdnja vas, Pokrče, Otmanje in Št. Tomaž (kot vidimo z izjemo Otmanj področje, vklju- čeno v območje obveznega dvojezičnega šol- stva jeseni 1945). Za te občine je tudi ugoto- vila močan delež slovenskih hišnih imen (v Trdnji vasi večina). Zunaj tega območja pa naj bi prevladovala nemška hišna imena. Za- nimiva je še nadrobnost, da je bilo za naciz- ma hišno ime Oreschnig prekrščeno v Nuss- dorf. Kot vidimo gre za gradivo, vredno nadrob- nejšega pretresa, saj disertacija (kar je ra- zumljivo) ne odgovarja na vrsto vprašanj, ki bi jih zastavil slovenski bralec. Za razume- vanje etnične podobe občine Trdnja vas bo vsekakor treba opozoriti na tamkajšnjo hišno ime Deutschmann (slov. hišno ime Nemec!), ki ga avtorica pravilno razlaga s priseljencem »iz čisto nemškega območja Koroške« (ime je prvič zasledila leta 1788!). In obraten pri- mer: v enem izmed krajev občine Gospa Sve- ta je še leta 1633 dokumentirano hišno ime Windisch, torej oznaka za priseljenega Slo- venca. Tone Zorn UDK 248.153.8(100:497.12 Piran)»14« Gestrin Perdo, redni unlv. prof. Filozofske fakultete v Ljubljani 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, Yu Piranska popotovanja v 15. stoletju Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 23, št. 2, september 1975, str. 74—80, cit. lit. 82. Avtor je v razpravo zajel popotovanja v številne romarske kraje v Sra- dozemlju in v slovenskem ter širšem zaledju. Prevladovala so romanja v Rim In v kraje z znanimi Marijinimi cerkvami, kar je vezati s širjenjem mita o vicah, s kultom Marije prlprošnjlce itd. Motive za romanje v za- ledje pa je iskati tudi v veliki gospodarski in etnični povezanosti Pirana z njim. Medi romarji, ki so pripadali različnim družbenim razredom, se nam- reč v tem času omenja tudi zelo veliko slovanslcili prebivalcev Pirana. Vzroki za romanja so bili različni, a v drugi polovici 15. stoletja je povsem prevladala praksa, da so za romanje najeli človeka in mu romanje plačali. Piranski romarji so povsem sledili utripom duhovnega življenja v Evropi, novim mišljenjem znotraj krščanskega nauka pa tudi, da so sprejemali drobce pojavljajoče se profane kulture. UDK 78,071.1(100:497.12)»15« Hötler Janez, univ. docent na Filozofski fakulteti v Ljubljani 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, Yu O nekaterih slovenskih skladateljih 16. stoletja Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 23, št. 2, september 1975, str. 87—94, cit. lit. 40. V članku avtor sumarično podaja nekatere doslej neznane ali v sloven- skem glasbenem zgodovinopisju še neupoštevane podatke o skladateljih, za katere ime ali deželno poreklo razkrivata, da so bUi doma na Slovenskem. Nadrobneje se ukvarja s tremi imeni, z Jurijem Sladkonjo (Slakany itd.), z Jurijem Prennerjem in Jurijem Knezom (Kness itd.), k znanemu opusu Gabrijela Plavca (Plautz itd.) pa dodaja nek doslej nezapažen rokopisno ohranjen motet. Vsi ti skladatelji so delovali na tujem. Svojo razpravo sklenja avtor z oceno kompozicijskega snovanja tega časa na Slovenskem in prihaja do sklepa, da je velika skromnost ohranjenega gradiva te vrste tudi odraz dejanskega stanja. UDK 394.912(47:497.12).>1940« Nedog Alenka, višji strokovni sodelavec Inštituta za zgodovino delavskega gibanja 61000 Ljubljana, Trg osvoboditve 1, Yu Utrjevanje enotnosti protifašističnih sil na Slovenskem ob snovanju Društva prijateljev Sovjetske zveze leta 1940 Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 23, št. 2, september 1975, str. 65—74, cit. lit. 54. Avtorica obravnava združevanje slovenskih protifašističnih in demokratič- nih sil leta 1940 v okviru akcije za ustanovitev Društva prijateljev Sovjet- ske zveze. Ugotavlja, da je to gibanje skupaj z akcijskimi sporazumi med Komunistično stranko Slovenije in posameznimi demokratičnimi skupinami, ki so sodelovale v Društvu, neposredno vodilo k ustanovitvi OF slovenske- ga naroda leta 1941. UDK 655.1/.3(497.12 Lj.) ..15~:92 Mandelc Reisp Branko, bibliotekarski svetovalec. Narodni muzej v Ljubljani 61000 Ljubljana, Prešernova 20, Yu Tiskarna Janeza Mandelca in leta 1578 tiskana pesem o zmagi Ivana Ferenbergerja nad Turki Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 23, št. 2, september 1975, str. 81—87, cit. lit. 22. Članek poroča o novejših objavah, ki obravnavajo tiskarja Janeza Mandel- ca, zlasti o tistih, ki zadevajo njegovo ljubljansko delovanje. Omenjeno je tudi delo avstrijskih in madžarskih raziskovalcev. Navedena proučevanja so prispevala k temu, da je slika delovanja tega tiskarja popolnejša, obe- nem pa odpira nove smeri raziskav. V nadaljevanju članek opozarja na obstoj v literaturi le po naslovu znanega Mandelčevega tiska o zmagi Ivana Ferenbergerja nad Turki pri Drežniku na Hrvaškem leta 1578. Bitka je doživela širšo publiciteto, saj so ohranjene štiri tiskane variante letaka. Ena teh, sestavljena v nemških verzih in tiskana pri Mandelcu v Ljub- ljani, je shranjena kot unikat v Britanskem muzeju v Londonu. CDU 78.071.1(100:497.12)"15.< Höfler Janez, assistant professor, Faculty of Arts in Ljubljana 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, Yugoslavia About Some Slovene Composers of the 16th Century Kronika, a review for Slovene local history, 23, no. 2, September 1975, pp. 87—94, notes 40. The author summarily presents in this article some data which have so. far been unknown, or have not been taken into consideration by the Slo- vene history of musicology, about eome composers whose name or ori- gin of region show that they originally came from Slovenia. Three names are discussed in detail in the present article, namely Jurij Sladkonja (Slakany etc.), Jurij Prenner and Jurij Knez (Kness etc.); the author also adds so far an unnoticed motet preserved in manuscript to the already known opus by Gabrijel Plaveč (Plautz etc.). All these composers were active abroad. The article is concluded by the estimation of the composers' creativity of that time in Slovenia and the author believes that a great scarcity of the preserved material of this kind Is also the reflection of the existing situation. CDU 248.153.8(100:497.12 Piran)»14« Ferdo Gestrin, university professor, Faculty of Arts in Ljubljana 01000 Ljubljana, ASkerčeva 12!, Yugoslavia Pilgrimages from Piran in the 15th Century Kronika, a review for Slovene local history, 23, no. 2, September 1975, pp. 74—80, notes 82. The author discusses in this study pilgrimages to numerous places of pil- grimage in the Mediterranean as well as in the Slovene hinterland and mo- re removed inland regions. Pilgrimages to Rome and to places with well- known churches dedicated to the Virgin Mary prevailed, what should be linked with spreading of the myth about purgatory, with the coult of the mediatress Virgin Mary, and so on. Motives for pilgrimages in the hinter- land should be also sought in a great economic and ethnical link of Pi- ran with these areas. Among pilgrims, who belonged to various social classes, a great number of Slovene inhabitants of Piran in also menti- oned. There were different causes for pilgrimages however in the se- cond half of the 15th century the practice to hire a man for pilgrimage and to pay for his pilgrimage, completly prevailed. Pilgrims from Piran wholly followed the pulse of the spiritual life in Europe, the new ideas in the Christian teachings, and they also accepted fragments of the newly appearing profane culture. CDU 655.1/.3(497.12 Lj.)»15«;92 Mandelc Reisp Branko, consultant librarian, The National Museum in Ljubljana 61000 Ljubljana, Prešernova 20, Yugoslavia The Printing Office by Janez Mandelc, and the Poem about Victory of Ivan Ferenberger Over the Turks, Printed in 1578 Kronika, a review for Slovene local history, 23, no. 2, September 1975, pp. 81—87, notes 22. The author reports about new publications concerning the activities of Janez Mandelc, the owner of a printing business, in Ljubljana. The research work done by the Austrian and the* Hungarian investigators Is also men- tioned. These studies have contributed to a more complete picture of the activity af this printer, and they simultaenously open new direction for research work. Further on, the author points out to the existence of Man- delc's printing of the text about the victory of Ivan Ferenberger over the Turks at Drežnik in Croatia in 1578, which has so far been known only by its title. The battle received a wider publicity, and four printed versions of the leaflet have been preserved. One of these, composed in German verses and printed by Mandelc In Ljubljana, is preserved as a unique example at the British Museum in London. CDU 394.912(47:497.12)~1940« Nedog Alenka, a higher professional collaborator at the Insltute for the History of the Workers' Movement 61000 Ljubljana, Trg osvoboditve 1, Yugoslavija The Strengthening of the Unity of Antl-Fascist Forces in Slovenia at the Time of the Establishment of the Association of Friends of the Soviet Union in 1940 Kronika, a review for Slovene local history, 23, no. 2, September 1975, pp. 65—74, notes 54. The authoress discusses the unification of the Slovene anti-Fascist and democratic forces in 1940 in the framework of the action for the establish- ment of the Association of Friends of the Soviet Union. Her conclusion Is that this movement led directly to the establishment of the »OF« (Liberation j Front) of the Slovene nation in 1941, together with the agreements for acti- i ons made by the Communist Party of Slovenia and various other demo- ' cratic groups which co-operated in the above-mentioned Association. UDK 362'.n(497.12 Lj.)(091) Rijavec Leopold, šef splošne službe pri upravi kliničnili bolnic v Ljubljani v pokoju 61000 Ljubljana, Celovška 108/111-22, Yu Ljubljanske bolnišnice Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 23, št. 2, september 1975, str. 101—109, cit. lit. 20. Avtor opisuje posamezne zanimivejše strani iz zgodovine bolnišnic, zlasti nekaterili ljubljanskih, in to od srednjega veka dalje. Tako prikazuje la- zaret za gobavce, lazaret za posebne bolezni, meščanski in cesarski špital ter razvoj deželne oziroma Itasnejših kliničnih bolnišnic v Ljubljani. Ob spremljanju razvoja ljubljanskih bolnišnic, se avtor dotika tudi takratnih medicinskih šol in nekaterih pomembnejših ljubljanskih zdravnikov. UDK 528(497.12)»17«:92 Mrak J. Sorn Jože, znanstveni sodelavec Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani 61000 Ljubljana, Trg osvoboditve 1, Yu Jožef Mrak kot geodet In risar Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 23, št. 2, september 1975, str. 94—101, cit. lit. 28. V idrijskem rudniku živega srebra so se lotili modernizacije tehnike iz- kopa in raziskovanja slojev okoli leta 1730. Ker ni bilo dovolj geodetov, je tudi upravitelj rudnika Steinberg pomagal pri vzgoji teh strokovnjakov. Med njimi se je odlikoval domačin Jožef Mrak, ki je leta 1752 celo dobil dovoljenje za tečaj ali šolo, kjer je predaval geometrijo, geodezijo in ri- sanje; iste predmete je poučeval tudi v naslednji šoli, ustanovljeni leta 1763. Vzgojil je več sposobnih geodetov. UDK 949.712-1912/1913«:949.7 Pleterski Janko, redni unlv. prof. Filozofske fakultete v Ljubljani 61000 Ljubljana, Ašlcarčeva 12, Yu Avstrija in Slovenci leta 1912—1913 Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 23, št. 2, september 1975, str. 110—120, cit. lit. 9. Študija prikazuje na temelju aktov avstrijskega ministrstva za notranje zadeve in pa poveljstva 3. korpusa v Gradcu opažanja avstrijskih civilnih in vojaških oblasti o političnem vplivu balkanskih vojn leta 1912—1913 na Slovence in v zvezi s tem tudi oblastno ukrepanje. Ne brez presenečenja so avstrijske oblasti videle, da se pod vplivom zmag balkanskih zaveznikov krepi pri Slovencih narodno in »srbofilsko« tj. državnostno jugoslovansko gibanje. Te oblasti so ukrepale s tršim zatiranjem in s pripravami za ši- roko represijo slovenskih državnostnih prizadevanj. V letih 1912—1913 je v njihovih aktih najti že vse elemente in značilnosti vala persekucij, ki se je vzdignil ob začetku prve svetovne vojne, kar kaže, da ta val ni bil im- provizacija, zrastla iz vročičnosti in živčnosti prvih tednov vojne, marveč da je to bil pripravljen obračun. CDU 362.11(497.12' L3.)(091) Rijavec Leopold, the head of the general administration department (in retirement), Clinical Hospitals in Ljubljana lilOOO Ljubljana, Celovška 108/111-22, Yugoslavia The Hospitals in Ljubljana Kronika, a review for Slovene local history, 23, no. 2, September 1975, pp. 101—109, notes 20. The author describes some of the more interesting sides of the history of hospitals, especially of some hospitals in Ljubljana, from the Middle Ages onwards. So, for example, he presents the infirmary for lepers, the infir- mary for particular diseases, the citizen's and so-called emperor's hospital, as well as the development of regional — later on — clinical hospitals in Ljubljana. When following the development of the hospitals in Ljubljana the author also mentions briefly the then existing medical schools and so- me of the more significant doctors who worked in Ljubljana. 1 CDU 949.712»1912/1913.17«:92 Mrak J. Som Jože, a scientific collaborator at the Institute for the History of the Workers' Movement ClOOO Ljubljana, Trg osvoboditve 1, Yugoslavia Jožef Mrak as a Surveyor and Draftsman Kronika, a review for Slovene local history, 23, no. 2, September 1975, pp. 94—101, notes 28. In the quick silver mine at Idrija the modernization of the technique of digging and investigation of layers was begun around 1730. Because there were few surveyors to perform this task the director of the mine Stein- berg helped to aducate new ones. Among them, Jožef Mrak, a native from Idrija, excelled himself and in 175'2 he even got a permission to teach ge- ometry, goedesy and drawing at a course or at scholl. He also taught the .same subjects at the next school, which was established in 1763. He educa- ted a number of capable surveyors. ZGODOVINSKO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO LJUBLJANA, AŠKERČEVA 12 Vas vahi, da vstopite kot član v društvo Člani društva brezplačno prejemajo osrednje društveno glasilo »Zgodovinski časopis«, imajo popust pri nabavi knjig iz društvene zaloge in lahko sodelujejo pri strokovnem delu društva (zborovanja, predavanja, strokovne ekskurzije in podobno). Članarina za leto 1974 znaša 90 dinarjev (oba zvezka »Zgodovinskega časopisa« bosta izšla spomladi 1975), v letu 1975 pa bo članarina predvidoma znašala 120 dinarjev (oba zvezka glasila bosta izšla v drugi polovici letošnjega leta). Za študente je članarina polovična. Trenutno ima društvo na zalogi še vse letnike »Zgodovinskega časopisa« po naslednjih cenah: 1947 — 80 din, 1948-49 — 20 din, 1950 — 30 din, 1951 — 60 din, 1952-53 — 60 din, 1954 — 40 din, 1955 — 30 din, 1956-57 — 40 din, \ 1958-59 — 40 din, 1960 — 30 din, 1961 — 40 din, 1962 — 50 din, 1963 — 80 din, j 1964 — 40 din, 1965-66 — 80 din, 1967 — 30 din, 1968 št. 1-2 — 30 din, št. 3-4 i — 30 din, 1969 št. 1-2 — 30 din, št. 3-4 — 30 din, 1970 št. 1-2 — 40 din, št. 3-4 — j 30 din, 1971 št. 1-2 — 30 din, št. 3-4 — 30 din, 1972 št. 1-2 — 30 din, št. 3-4 — j 40 din, 1973 št. 1-2 — 40 din, št. 3-4 — 40 din. Kolikor bi posamezne številke pošle, obstaja možnost ponatisa. Društvo ima po razprodaj ni ceni na zalogi tudi nekatere letnike »Mitteilun- gen des Musealvereins für Krain«, »Izvestij Muzejskega društva za Kranjsko« in »Glasnika Muzejskega društva za Slovenijo«, poleg tega še kazali za publi- kacije Muzejskega društva in za prvih petindvajset letnikov »Zgodovinskega časopisa« ter nekatere druge publikacije. Celoten komplet »Zgodovinskega časopisa« (I.—XXVII.) stane le 1000 di- narjev. Za naročila, večja od 200 dinarjev, je možno obročno odplačevanje. Člani Zgodovinskega društva s poravnanimi tekočimi društvenimi obveznostmi imajo 25 odstotni popust, študentje 50 odstotni popust, za naročila iz tujine pa je 20 odstotni pribitek na cene knjižne zaloge. Naročila pošljite na naslov društva, vplačila s položnico pa na društveni žiro račun št. 50101-678-49040. DOLENJSKI KOZOLEC SIMONCIC ^rSl^"io9r^°'"' ' KOLEDARJI - OGLEDNI KARTONI - PROSPEKTI - RAZGLEDNICE - ETIKETE