Izhaja v Celovcu / Erscheinungsort Klagenfurt • Verlagspostamt / Poštni urad 9020 Klagenfurt /Celovec • P. b. b. • Zul.-Nr. 34959K50E
Celovec * četrtek * 23. september 1999 štev. 58 (5032) * letnik 54 * cena 10 šil.«0,73 evra
Dragi bralci, dragi prijatelji!
Letošnji 14. Vestnikov izlet bomo ponovili v UMAG, kjer bomo gostje lepo prenovljenega hotela Sol Elite Koralj. Za isti hotel smo se odločili zato, ker smo bili lansko leto vsi zadovoljni in ker so nam dali kljub podražitvi še lansko ceno. Poskrbeli pa smo za tri druge spremembe.
V petek se bomo ustavili v Portorožu, kjer bomo imeli v znani restavraciji Lucija kosilo.
Pri izletu z ladjo se bomo iz Rovinja vračali z avtobusi, da bodo tudi tisti, ki ne želijo na ladjo, imeli možnost priti v Rovinj na kosilo.
Bivši šolarji/ke Mohorjeve ljudske šole, ki svoje talente-instrumente naprej negujejo tudi v Slovenski gimnaziji, kar seveda velja tudi za lutkarje.
Dunaj izpostavlja
dvojezično kvalifikacijo
Q retekli teden je na Dunaju I prišlo do informativnega razgovora glede vprašanja dvojezične kvalifikacije za ravnatelje na ljudskih šolah na območju veljavnosti dvojezičnega šolstva na Koroškem. Razgovor je iniciiral predsednik sosveta dr. Marjan Sturm, Urad zveznega kanclerja pa je prevzel koordinacijo. Razgovora so se udeležili uradniki ministrstva za šolstvo, oba šolska nadzornika za manjšinsko šolstvo pri deželnem šolskem svetu, predstavnik koroške deželne vlade ter predstavnika ZSO in NSKS.
Uradniki ministrstva so izpostavili zakonske osnove, ki tako iz formalnopravnih kot tudi iz pedagoških razlogov govorijo v prid temu, da morajo ravnatelji na veljavnostnem območju dvojezičnega šolstva imeti dvojezično kvalifikacijo. Prvič zaradi tega, ker je to kvalifikacijski predpogoj za učitelje, ki na teh šolah poučujejo -in le ti pridejo v poštev za mesto ravnatelja, drugič zaradi tega, ker so ravnatelji tisti, ki imajo kontrolno funkcijo za vsebinski in organizacijski potek pouka na šoli in kot taki tudi korespondirajo s starši, ne nazadnje pa tudi zaradi tega, ker so ravnatelji prva personalna rezerva v primeru, da kak učitelj zboli.
Seveda dvojezična kvalifikacija ne pomeni avtomatično tudi narodnostno pripadnost. Na Koroškem namreč poučuje vrsta učiteljev na dvojezičnih šolah, ki se nimajo za pripadnike slovenske narodne skupnosti. Tako npr. je tudi bivši predsednik deželnega zbora Leo Uster zaradi svoje dvojezične kvalifi-
kacije dobil ravnateljsko mesto. Predsednik sosveta dr. Marjan Sturm je za Slovenski vestnik izrazil svoje zadovoljstvo nad potekom razgovora in poudaril, da je »strokovna interpretacija zakonov s strani pristojnih v ministrstvu zelo pomembna za nadaljno razpravo na Koroškem«.	■
Lansko leto je Hanzi Weiss sprožil akcijo »Pomoč Slovenskemu vestniku«. Vsem dosedanjim podpornikom in darovalcem se prisrčno zahvaljujemo za izkazano podporo in opozarjamo na to, da se akcija še nadaljuje. Položnice so na razpolago na vseh posojilnicah.
Podpora Slovenskemu vestniku pa bo predvidoma dobila še drugo obliko: Hanzi Weiss snuje pripravljalni odbor za ustanovitev »Društva prijateljev Slovenskega vestnika« in vas vabi k sodelovanju. Za nadaljnje informacije pokličite na uredništvo SV, telefon 0 46 3/51 43 00.
PREBLISK
■ Hamburškemu ribjemu sejmu v Celovcu je odklenkalo, vsaj če gre po volji občinskih mož in žen. Medtem ko je lani prišlo do zastrupitev z ribami, so letos našli v ribji ponudbi zdravju škodljive bakterije. Poleg tega ni bilo toliko obiskovalcev kot lani, kar je tudi nekam razumljivo. Cene pa so sploh bile previsoke. Da ploščad okoli celovškega zmaja septembra prihodnjega leta ne bi ostala prazna, so si v mestni hiši že izmislili alternativo: tržnico, ki se bo najbrž imenovala - kako tudi drugače -»Senza confini«. Sijajna zamisel, saj take prireditve, ki bi privabila tudi na tisoče ljudi, v Celovcu doslej še ni bilo. Skromni začetki v šotoru Alpe-Jadran na pliberškem
jormaku pa že da slutiti, da bi to lahko postal pravi hit. Le predstavljajte si, kako boste uživali ob fini mortadeli z olivami iz Nove Gorice, ali pa ob italijanskem pršutu, zraven
Senza ribiči? Senza confini!
pa bi lahko pojedli še kos originalne koroške pogače. Upati je, da bodo v Celovcu to idejo dejansko uresničili. Saj bi se koroško-slovensko-i talijansko sosedstvo raznih specialitetah, dobrem vinu in kozarcem piva lahko le poglobilo.
A. L
Wtetrceoin] Umiram
Verein zur Aufarbeitung der verdrängten Vergangenheit in Villach
Einladung / Vabilo
»Enthüllung des Denkmals der Namen«
Freitag / petek,
24. 9, 17.30
Villach/Beljak, Widmanngasse (Museum der Stadt)
PROGRAMM / SPORED Kan. prof. Alfons Wedenig ❖ Superintendent mag. Joachim Rathke ❖ Bgm. Helmut Manzenreiter ❖ Andrej Kokot ❖ mag. Hans Haider
V	nedeljo se bomo ustavili v Domžalah, kjer bomo za kosilo gostje znanega hotela Krona. Poleg dobrega kosila bomo poskusili tudi domače pišečko vino.
Cena izleta: 1.650,- šil.
V	ceni je zajeto: prevoz z domačim podjetjem Sienčnik, bivanje v hotelu na bazi polpenziona, dodatno kosilo v Portorožu in v Domžalah, izlet z ladjo do Rovinja in kosilo v restavraciji.
Pojdite z nami - tudi letos nam bo lepo in prijetno! Prijavite se na telefon 0463/ 514300-40 ali -14
Za organizacijo izleta Milka Kokot
CELOVEC
Mohorjeva ljudska šola praznuje 10-letnico
Mohorjeva ljudska šola je preteklo soboto vabila na slavnostno prireditev ob 10-letnici obstoja šole. Kot je povedal predsednik Narodnega sveta Rudi Vouk, je Celovec po številu slovensko govorečih po Pliberku in Železni Kapli tretji največji kraj, kjer živijo koroški Slovenci. Zato so že tedaj mnogi starši čutili pomanjkanje predgimnazijske izobrazbe v slovenskem jeziku. Pouk v ljudski šoli, ki jo vodi Marica Hartmann, poteka izmenično en dan v slovenščini, drugi dan v nemščini. Šola pa je odprta vsem, ki otroku želijo dati najboljšo izobrazbo.
KONFERENCA
ŽIVALI
Boris A. Novuk Gabriel Lipui Miran Herzog
PREMIERA
sobot a 25.09.99 '0.00 torek 28.09.99_20.00
PETEK 08.10.99_20.0Q
j J' ^
PLIBERK
Razprava o mejah in omejenostih
v
Q e enkrat je bil jormak v sre-J dišču razprave (tema se je sicer glasila »Čezmejno sodelovanje kot možnost za gospodarski razvoj južne Koroške«) v Pliberku, tokrat pa manj kot zabavni faktor, temveč bolj kot točka kritike politikov in gospodarstvenikov glede izjav koroškega deželnega glavarja. »Kaj takega ne moreš reči, če nimaš v mislih stvar, ki jo je Evropa pustila za sabo«, je podjetnik in kandidat za državni zbor Hans-Peter Haselsteiner opozarjal na nevarnost ideološko-nacionalne-ga ozadja takih izjav.
Dolgoletni klubski predsednik Južnotirolske ljudske stranke Hubert Frasnelli je nato izra-
Qredstavniki Liberalnega fo-\ ruma, državni poslanec Thomas Barmüller ter kandidata za državnozborske volitve Bernard Sadovnik in Armin Kern so pretekli četrtek na novinarski konferenci pozitivno ocenili odločitev Upravnega sodišča glede možnosti za decentralne kanalizacije. Sadovnik vidi v odločitvi Upravnega sodišča pozitivne posledice za razne občinske iniciative. Po ocenah strokovnjakov naj bi bile majhne in decentralne čistilne naprave na podeželju z redko poseljenostjo naravi bolj primerne in tudi cenejše. Sadovnik je še dejal, da dolgi kanali požirajo ogromno denarja, tako da so stroški za čiščenje odplak na podeželju za 100 odstotkov višji kot v mestih. Zahteval je spremembo pospeševalnih določil zveze in predlagalm da projekte za podeželske občine tudi socialno preverijo. Armin Kern, lastnik biološke čistilne naprave iz občine Štalenska gora je poročal o uspešnem
zil svoje »skrbi glede določenih razvojev v Avstriji«, saj »Evropa opazuje, kaj se dogaja v državi«. Avstrija naj koristi gospodarske prostosti, ki jih nudi EU. Podpredsednik Slovenske gospodarske zveze Anton Koren je ponazoril razmeroma slab gospodarski položaj Koroške v primerjavi z drugimi deželami.
Državni sekretar za malo gospodarstvo R Slovenije Jože Smole pa vidi probleme v podražitvi delovne sile, tako da evropska podjetja selijo proizvodnjo na področja s cenejšo delovno silo. Možnosti skupnih projektov pa so zelo slabo izkoriščene, zakar sta po Smoleju odgovorni obe državi.
delovanju naprave in odličnih kemičnih podatkih. Zal je urad za vodno pravo onemogočil delovanje krajevne zadruge v
CELOVEC
Antoni zahteva šolske reforme
Ob začetku šolskega leta se je poslanec SPÖ v državnem zboru Dieter Antoni zavzel za boljšo izobrazbo učiteljic in učiteljev. Napovedal je, da bodo pedagoške akademije v na-
Slovenska sekcija KPÖ je v Lešah nadaljevala niz dvojezičnih prireditev s svojimi glavnimi kandidati na volitvah. Poleg Janka Messnerja in Lipeja Kolenika je preteklo nedeljo spre-
Haselsteiner je še izrazil potrebo po zmogljivih prometnih zvezah na jug, po njegovih besedah »most čez Dravo enostavno ne zadošča za rešitev problema«. Tudi vprašanje Krško je sprožilo vročo diskusijo, ki jo je Hasel-steiner končal z besedami: »Ne smemo reči le >zaprite jedrsko elektramo<, temveč moramo vedno dodati tudi >in vam bomo dali alternativno energijo kot kompenzacijo za izgube<. Frasnelli pa je povedal še svojo teorijo o vzroku za izgubo olimxpijskih iger 2006: »Člani IOC so najbrž bili pred svojo odločitvijo na pli-berškem jormaku in so slišali, kaj pravzaprav za Korošce pomeni geslo >Brez meja<...«	T. C.
občini, ki se je zavzemala za decentralno in cenejšo čistilno napravo v Vasji vasi in njeni bližnji okolici.	M. Š.
slednjih letih spremenjene v visoke šole. Nadalje se je Antoni izrekel za ofenzivo na področju računalništva že v ljudski šoli. Na premislek je dal tudi sistem ocenjevanja. Nasplošno pa si je zaželel, da bi bili dijakinje in dijaki bolj v ospredju, če je govor o inovacijah v šolstvu. Menil je še, da bi bilo pametno, če bi šolski resor po volitvah spet vodil socialdemokrat.
govoril tudi glavni koroški kandidat kipar Alfred Hrdlicka. Izjavam kandidatov je bilo skupno, da vidijo potrebo levo usmerjene, protifašistične politike v Avstriji.
BILČOVS
Diskusija s poslanci SPÖ
Delovna skupnost avstrijske narodnosti v SPÖ pod vodstvom njene predsednice Ane Blatnik je pretekli petek priredila diskusijski večer s tremi poslanci SPÖ. Politiko in cilje te stranke so predstavili parlamentarna govornica za družino dr. Mertl, parlamentarni govornik za izobraževanje dr. Antoni ter parlamentarni govornik za znanost ter manjšinske in človekove pravice mag. Posch.
DUNAJ
Dvojezičnost je pogoj
V sklopu spornega postopanja šolskega referenta Haiderja glede ravnateljev na dvojezičnih šolah je zvezna ministrica Elisabeth Gehrer v odgovoru na parlamentarno vprašanje zelene poslanke Terezije Stoisits potr-
Razprava je tekla o dosežkih in tudi o težavah v vladni koaliciji. Vsi trije poslanci so izpostavili dejstvo, da se ob letošnjih državnozborskih volitvah bije bitka o tem, ali bo politična konstelacija v Avstriji ostala stabilna in pregledna, ali pa bo napočil čas politične nestabilnosti in čas populizma in rasizma. Socialdemokrati želijo nadaljevati politiko stabilnosti, zmernih socialnih reform in ustvarjanja novih delovnih mest. Na ta način je Avstrija že dosegla visok nivo socialne varnosti in stabilnosti. Ne nazadnje šteje Avstrija med najbolj bogate države na svetu.
dila potrebo dvojezične kvalifikacije. Vsak ravnatelji na dvojezičnih ljudskih šolah mora potemtakem izpolniti iste pogoje kot učitelji na dvojezičnih šolah oz. v dvojezičnih razredih. Poleg tega je dvojezična kvalifikacija potrebna, ker morajo ravnatelji tudi poučevati in nadomeščati kolege. Glede razpisov in personalnih odločitev pa je Gehrerjeva razložila, da so vse odločitve v kompetenci dežele.
Vidna
dvojezičnost
Medtem ko gradiščanski Hrvati brezuspešno zahtevajo postavitev dvojezičnih krajevnih tabel, so v Malem Borištofu pokazali, da gre tudi drugače. Na občinski ravni so se s Hrvaškim akademskim klubom dogovorili za skupno dvojezično tablo in jo postavili na dan mladine 1999 s pripisom: »Naj bo znak dvojezičnosti v naši regiji, na katero smo ponosni in ki jo želimo dokumentirati tudi navzven.«
Kleinwarasdorf Mali Borištof
j dvojezičnu seosku tablu su postavili pretpostavnos aloga Borištofa i Hrvatski akademski klub prilikom ' Dana mladine 1999". Ona neka bude znak za dvojezičnost u našoj regiji, na ku smo gizdavi i ku kanimo dokumentirati i na van.
VELIKOVEC
Pospeševati decentralne kanalizacije
LEŠE
Volilno zborovanja s Hrdlicko
Bilanca
socialdemokratskega
delovanja:
•	Avstrija sodi med najbogatejše in najvarnejše države sveta
•	Avstrija ima izmed vseh članic EU najnižjo mero nezaposlenosti med mladino
•	Avstrija je življenja vredna dežela z zmogljivim gospodarstvom, visokim številom zaposlenih in gosto socialno mrežo
Vse to je treba zagotoviti in še izgrajevati
Na letošnjih volitvah v državni zbor gre za to, ali bo Avstrija ostala predvidljiv in trden partner. Gre tudi za to, da populistični eksperimenti, ki konec koncev gredo le na račun socialno šibkejših, po volitvah ne bodo še okrepljeni.
Socialdemokrati smo porok za politiko
•	modernizacije s socialno odgovornostjo
•	ustvarjanja delovih mest
•	ohranitev nevtralnosti namesto vstopa v Nato
•	konstruktivnega sožitja ljudi brez izključevanj
in razmejevanj
•	jezikovno-kulturne raznolikosti Avstrije kot šanzo za uspešno sodelovanje
v evropskih integracijskih procesih
Če ne želite »modrih« presenečenj, potem 3. oktobra
Lista 1
oo
W dor pozna in ljubi sloven-l\ sko koroško pesem, pozna tudi skladbe in harmonizacije Pavla Kernjaka, saj skoraj ni koncerta, na katerem ne bi slišali tudi njegovo pesem. Letos, ko se spominjamo stoletnice njegovega rojstva, je Kemjako-va pesem še bolj prisotna in živa med nami, kar potrjuje neminljivost njegove glasbene ustvarjalnosti in priljubljenost njegovih pesmi. Z njimi Pavle Kemjak ostaja med nami s svojo razigrano in šegavo dušo.
Zdi se, kot da je bilo včeraj, ko smo se tu v Šentilju za vedno poslovili od Pavla Kernjaka, ki je dolga desetletja oblikoval slovensko pevsko kulturo na Koroškem in z njo vplival na celotni slovenski kulturni prostor. Vendar moramo vzeti na znanje, da leta neusmiljeno teko in je krog tistih, ki smo Pavla Kernjaka osebno poznali, iz leta v leto manjši, zlasti tistih, ki smo z njim bili v stikih kot kulturni delavci ali pevci.
Kot nekdanji tajnik Slovenske prosvetne zveze in Kernja-kov sopotnik sem bil naprošen, da nanizam nekaj svojih spominov o tej samonikli osebnosti koroške pevske kulture. S Ker-njakom sem dejansko preživel mnogo prijetnih ur in ga spoznaval kot človeka in umetnika. Dolga leta sem ga srečaval na sejah zborovodij, pevskih vajah centralnih zborov, pevskih turnejah, na vožnjah v avtomobilu in na njegovem domu pri Filiju na Trebinji.
Ko sem v minulih tednih razmišljal in v sebi pustil zoreti spomin na Pavla Kernjaka, sem se ponovno zavedal, da sem bil sopotnik znamenite osebnosti, človeka, s katerim sva bila prijatelja, ki mi je večkrat razgrnil svojo dušo, veselo ali žalostno, a tudi trdoglavo, saj je bil, kot je v eni izmed svojih pesmi zapel, daje »Pavlej glavač«.
Bilo je aprila leta 1960, ko sem se zaposlil pri Slovenski prosvetni zvezi v Celovcu. Tedaj sem Pavla Kernjaka spoznal tudi osebno. Bil je navaden četrtek, dan, ko so ljudje s podeželja prihajali v mesto po raznih opravkih. Ta dan je v Celovec prišel tudi Pavle, kot so tedaj rekli na »zvezo« v Ga-sometergasse. Še dobro se spominjam najinega prvega snidenja. V pisarno je stopil s klobukom na glavi, modrim žametnim jopičem, rdeče pisanim šalom, z nageljnom v gumbnici in nasmejanega obraza. Moja spoštljiva zadržanost do te ugledne osebnosti se je potem, ko me je Blaž Singer prišlecu predstavil kot svojega pomočnika, v hipu sprevrgla v sproščeno vzdušje, ko me je Ker-njak po domače vprašal: »A ti sa Andrej, če pa sa doma? »Na Kostanjah«, sem odvrnil. »A s Kostanj, ja tam tora so pa igra-vca«, je polglasno dejal, potem pa stopil predme in me hudomušno vprašal ali vem, kako Rožani pravijo Kostanjčanom? Predno sem utegnil dati odgovor, je glasno rekel: »Prharja!« »Mi pa Rožanom »Štrienarja« sem hitro odvrnil. »Polejha«, je
rekel Kernjak in smeje dodal, »Pošuši, jes tvoje prhe nča bom jiedov, ti pa mojah štrien kna boš miešov.« Odtlej sem bil za Kernjaka Andrej, Kernjak pa zame Pavle. Tako se je pričelo moje sodelovanje s Pavlom Kernjakom, ki naju je družilo skoraj dvajset let.
Skladatelja Kernjaka sem po imenu in njegovih pesmih poznal že prej. Imel sem priložnost slišati krstno izvedbo njegove popularne pesmi »Moj-cej«. Slučajno sem se mudil na obisku pri svaku, po domače Rezicu v Dobu. Z njim sem šel v Hodiše, kjer so logovaški pevci sodelovali na pevskem koncertu. Pod vodstvom Han-zeja Aichholzerja so prvič peli Kernjakovo pesem »Mojcej«. Še danes slišim čudoviti tenor Tevžeja Kakla-Mlinarja s Spodnjih Jezerc, kako je prepričljivo
ne dejavnosti. Pavle Kemjak je bil centralni zborovodja SPZ. Na sejah zborovodij so določali programe za osrednje koncerte, ki smo jih prirejali v Celovcu. Pavle kot umetnik z organizacijo prireditev ni hotel imeti opravka. Njemu je v prvi vrsti šlo za petje.
Ker prometnih zvez, posebno ob sobotah in nedeljah ni bilo, je za prevoz Kernjaka na pevske vaje morala skrbeti SPZ. Šofer Šorš, zelo trdoglav človek, Kernjaku ni bil preveč všeč. Pavle je bil občutljiv na prepih, Šorš pa je med vožnjo vedno imel odprto okno. Zato je njuna komunikacija, če je do nje prišlo, bila vse prej kot miroljubna. Pavle si je s šalom zavijal vrat, ušesa in usta, Šorš pa se mu je maščeval s hitro vožnjo, kar je Kernjaku izzvalo hudo nejevoljo in vse se je kon-
nad tem, ker so nekateri nadarjeni ljudje pozabili na svoje slovensko poreklo in se čez noč znašli na nemški strani. Bil je preprosto povedano Slovenec, ki je imel svoj osebni ponos. Kot tak se je s svojim umetniškim talentom posvetil slovenski narodni pesmi in skrbel za njeno uveljavitev. Zanimalo ga je življenje, življenje pa je zanj bila pesem. Občudoval je mlada dekleta, jim namenjal skladbe in bil presrečen, če so jih zbori peli.
Kot centralni zborovodja je imel na skrbi združene mešane zbore, medtem ko je združene moške zbore vodil Valentin Hartman. Koncerti združenih pevskih zborov so v šestdesetih letih bili tudi narodno politične manifestacije. Zborovodje so se trudili za kvalitetno petje, za prireditelja so bile tudi masovni
Pevec z nageljnom
Utrinki spominov na skladatelja Pavla Kernjaka
Ob 100-letnici rojstva Pavla Kernjaka in svečanega odkritja spominske plošče v Šentilju je Slovenska prosvetna zveza vabila na spominsko prireditev o življenju in delu priljubljenega skladatelja. Iz spominov na Pavla Kernjaka je med drugimi pripovedoval tudi Andrej Kokot, ki je z njim preživel »mnogo prijetnih ur«.
■

■VI ‘ r?
Tajnik SPZ Janko Malle (v sredini) z gosti: (od leve) Joško Kovačič, Tonči Schlapper, Miha Einspieler, Andrej Kokot, Samo Vremšak in Bogdan Pogačnik
ponavljal »Mojcej, oh Mojcej, vzemo mane.« Tudi za Pavla Kernjaka, ki je bil na koncertu v Hodišah navzoč, je nastop Logovaščanov bil veliko presenečenje, saj ni vedel, da bodo zapeli njegovo novo pesem »Mojcej.« Kasneje je »Mojcej« s Slovenskim oktetom preraj-žala vseh pet kontinentov in povsod osvajala in navduševala ljubitelje slovenske pesmi. (O tem bi gotovo lahko več povedal Bogdan Pogačnik, ki je bil med organizatorji oktetovih turnej po svetu) gotovo tudi, kako je Božo Grošelj postal Mister »Mojcej« in vedno znova moral ponavljati to čudovito snubaško pesem.
Moje službovanje pri SPZ se je v glavnem odvijalo na terenu. Tedaj še ni bilo toliko komunikacijskih možnosti kot jih imamo danes. Vse se je odvijalo na osnovi osebnih stikov, ki so bili možni le ob večerih, večinoma ob sobotah ali nedeljah. Zborovsko petje je bila najmočnejša oblika naše kultur-
čalo tako, da se Pavle s Šoršem ni več hotel voziti. Tako sem Kernjaka na vaje včasih vozil tudi jaz. Seveda sem upošteval njegove želje. Hvalil me je, da vozim veliko bolj previdno kot Šorš, kar je bilo tudi meni zelo všeč. Pri vajah sem bil vedno zraven in opazoval, kako iz oranja ledine pride do ubrano zapete pesmi.
Tudi v tem pogledu je bil Pavle svojevrsten. Če je pevka ali pevec na vajah mahnil mimo, so Pavletu včasih popustili živci. Toda pevci so ga poznali in mu niso zamerili, če jih je kdaj ozmerjal, saj ni misli tako hudo, kot so se slišali njegovi občasni izbruhi. Včasih mi je Pavle med vožnjo domov, kot da se mi opravičuje, dejal, da se ne more vedno obvladati, da mora jeza iz njega, potem pa je vse spet dobro.
Zaradi tega imam Kernjaka v spominu kot vedrega, za šalo dovzetnega človeka. Pavle ni bil, kot se reče, političen človek. Večkrat pa se je razburjal
prikaz, ki je ob 70-letnici SPZ našel svoj višek, ko je v mestnem gledališču v Celovcu sodelovalo blizu tisoč pevk in pevcev.
Koroška narodna in z njo tudi Kernjakova pesem, je bila glavna izpoved in demonstracija povezanosti koroških Slovencev z matičnim narodom. Ti so se odvijali v obliki številnih gostovanj v Sloveniji in drugih republikah takratne Jugoslavije. Med legendarne pevske nastope so sodila redna ciklična gostovanja v Mariboru oz. na Štajerskem. Višek teh gostovanj pa je bila turneja v Beograd, Zagreb in Ljubljano. Poleg kulturno političnega uspeha je vsaka turneja za udeležence bila tudi nepozabno družabno doživetje.
Pavle Kernjak se ni dosti menil za govore politikov. Brez zadržkov je večkrat bolj v šali kot zares rekel, »al te kna bo kmava vherov marnavata, bomo moriš ustrelit ha, al kar bojo pa pevca vkul popadala.« S tem je izrazil svojo nejevoljo nad govorniki, ki se niso ozirali na pevce, ki so med govorom morali stati na odru in čakati na nastop.
Ko smo se na turneji po Jugoslaviji ustavili v Zagrebu, kjer smo prenočili v študentskem domu, sem pogrešal moj električni brivski aparat. Spraševal sem, če je kdo videl moj »filishave?«. Takoj seje oglasil Kernjak in rekel: »Kapa iščaš, filišef sam ja jes!« Čeprav meni v tistem trenutku ni bilo do smeha, smo se kasneje na račun »filišefa« vedno spet nasmejali.
Pavle ni bil tako imenovani ukazujoči »šef«, če mu nekaj ni bilo všeč, se je hudomušno nasmejal, naredil pa po svoje. Doživel sem ga tudi na snemanju za slovenski oddelek pri celovškem radiu. Mira Pehani, tedaj odgovorna urednica za glasbo, je bila pri snemanjih zborov se-
veda navzoča. Iz kabine snemalnega tehnika je v dvorano dajala navodila in tudi krepko posegala v potek snemanja. Mira je imela izreden posluh. Slišala je vsak napačen ton - in snemanje se je pričelo znova. »Še za en lasek, samo za en lasek, pa bo dobro«, je ponavljala, dokler s posnetkom ni bila zadovoljna. Nekoč je Pavletu minilo potrpljenje in je glasno rekel: »Te frdaman lasek, jes mam dol! Doklir bo ta Pehani tamle tora, jes na pridam več snemat«. Mira se je dirigentu samo nasmejala in tehniku velela, naj posnetek predvaja... Pavle je sklonil glavo in pozorno poslušal, nato pa zamrmral: »Tele >lasek< tla tora ma rajtam da prov«.
Kot dirigent se je večkrat raznežil in pozabil na svojo nalogo. Namesto da bi vodil zbor se je zatopil v poslušanje melodije. Tako so, posebno solisti včasih imeli hude težave. Pavle pa se je samo zasmejal in menil, »da pevca že viejo, kaku sem jah naučov«.
Včasih je Pavle navaden delavnik naredil za praznik. Lepo oblečen, s klobukom na glavi, nageljnom, v gumbnici in nasmeškom na obrazu se je sprehajal po polju in užival lepote narave. Takega sem ga nekoč, ko smo pripravljali neko pevsko prireditev, našel na polju ob Dravi. Takoj sva se napotila proti domu. Naglo je stopil v vežo in se vrnil s steklenico in kozarcema. Dingač, je bila njegova kapljica. »Sač den moram meta hvaži al pa dva«, mi je zaupal medtem ko mi je spoštljivo nalival črnino v kozarec. »Ta me požavi, al tadov na pridam«, mislil je Slovenijo, »ha par Brezniku v Celovcu dobom«.
Ko je Pavle Kernjak, po zaslugi Slovenskega okteta, ki je njegovo pesem ponesel v svet, postajal vedno bolj popularen, sem mnogokrat spremljal novinarje na njegov dom. Z njim so se pogovarjali in občudovali njegov veder značaj. Nekoč ga je nekdo vprašal, kaj počne, da je vedno mlajši? Pavle pa je menil, da ga mladega delajo drugi. Če bo tako šlo naprej, je menil, »bom kmava tak ka tale dojenček« in hudomušno pokazal na sedmega ali osmega vnuka, ki je spal v senci ob hiši.
(... ) Spomini, ki sem jih tu nanizal o svojih doživetjih s Pavlom Kernjakom, so le nekateri utrinki, kako sem doživljal koroškega pevca z nageljnom, ki je živel za našo besedo in pesem. Z opisom teh bežnih spominov na Pavla Kernjaka sem hotel naglasiti, da je kljub svoji popularnosti, ostal tak kakršen je bil, namreč preprost podeželski človek, ki je znal prisluhniti srcu našega človeka, ter v svojih pesmih izražal veselje in žalost koroške duše. Prav zaradi tega je Pavle Kernjak velik tako v mojem, in mislim tudi v spominu nas vseh, ki vemo za ceno njegovega umetniškega dela, ki ga je kot skladatelj prispeval v slovensko kulturno zakladnico.
Andrej Kokot, 17. 9. 1999
ŠENTILJ
Ljubezen mora biti zraven
v
"T e mesece pred odkritjem L. spominske plošče in spominsko prireditvijo o življenju in delu zborovodje, skladatelja, prirejevalca ljudskih pesmi in organista Pavla Kernjaka, ki sta bili 18. septembra v Šentilju, so se vrstili koncerti v počastitev 100-letnice njegovega rojstva.
Konec meseca februarja je bil prvi del osrednjega koncerta Krščanske kulturne zveze v Celovcu namenjen Pavlu Ker-njaku. V juniju je MePZ Rož priredil koncert v kulturnem domu v Šentjakobu, v juliju pa je z večerom Kernjakovih ljubezenskih pesmi blestel moški pevski zbor Trta iz Žitare vasi. Moški zbor Vaščani pojo pa je 7. avgusta pri Košarju na Gori izvedel Festival Kernjakovih pesmi, prav tako pa so z njegovimi pesmimi gostovali v Mariboru. Tudi letošnji osrednji koncert Slovenske prosvetne zveze bo namenjen temu jubileju.
Osrednja prireditev je bila v soboto, 18. septembra, ko je Slovenska prosvetna zveza v dvorani pod farno cerkvijo v Šentilju pripravila spominsko prireditev o Kernjakovem življenju in delu, skupaj s Cerkvenimi pevci Šentilj in Krščansko kulturno zvezo pa so organizirali odkritje spominske plošče ob 100-letnici njegovega rojstva, čemur sta v farni cerkvi sledila maša in koncert.
Na spominski prireditvi, ki so se je med drugimi udeležili člani Kemjakove družine, veleposlanik Republike Slovenije na Dunaju, gospod Ivo Vajgl, in politični ter kulturni predstavniki Slovencev na Koroškem, je najprej spregovoril tajnik Slovenske prosvetne zveze dr. Janko Malle, ki je posebej poudaril
znano Kernjakovo izjavo, da poje za vse in s tem poudaril, da se v kulturnem življenju ljudi ne sme razločevati glede na njihovo drugačno miselnost.
Najprej je svoje spomine na dvajsetletno delovno sodelovanje s Kernjakom, ki je bil centralni zborovodja SPZ, oži-
vil pesnik in pisatelj Andrej Kokot, nekdanji tajnik Slovenske prosvetne zveze.
Po »pesniku, ki je v sebi pustil zoreti spomin« na Pavla Kernjaka, ki ga je označil za »samoniklo osebnost slovenske kulture«, je spregovoril profesor na Slovenski gimnaziji v Celovcu, Joško Kovačič, ki je svoj prispevek pripravil s pomočjo arhivskega gradiva, osebnih pisem, ki jih je Kemjak pisal Šimeju Martinjaku v Šentjakob, in seveda spominov ter zvočnega zapisa razgovorov s Kernjakom samim. S pomočjo vsega tega gradiva je marsikateri vsem znani pesmi zapisal
zgodovino njenega nastanka, razkril Kernjakovo razmišljanje o umetnosti, predvsem pa se je veliko ukvarjal z njegovim čustvenim svetom, saj Kemjak v svojih pesmih razkriva svoja najbolj intimna čustva, posebej še ljubezen v vsej njeni izpovedni globini.
Profesor Samo Vremšak, skladatelj iz Ljubljane, se je srečal s Kernjakom leta 1960, ko je bil s kamniškim pevskim zborom Lira na gostovanju na Koroškem. V svojem strokovnem prispevku je predstavil način Kernjakovega glasbenega ustvarjanja.
O svojem doživljanju Kernjaka je spregovoril tudi Bogdan Pogačnik, dolgoletni organizator turnej in koncertov Slovenskega okteta, ki so ponesli ne le slovensko, temveč predvsem koroško, in to Kernjakovo pesem po vsem svetu. Leta 1985 je Pogačnik o Kernjaku napisal knjigo z naslovom »Pel
je za vse«, ki je izšla na Koroškem kot knjižni dar pri založbi Drava. Pogačnik je pripovedoval, da se je Kemjak dobro zavedal, da so ljudje povsod po svetu dobro sprejemali njegove pesmi. Prav po zaslugi Slovenskega okteta so njegove pesmi slišale tudi mnoge predsedniške in kronane glave.
Prav tako je dolga leta s Kernjakom sodeloval uslužbenec in odbornik Slovenske prosvetne zveze Tonči Schlapper, ki je predvsem poudaril, da je bil, ko je sodeloval z njim, veliko premlad, da bi povsem doumel, s kom hodi ta del svoje življenjske poti.
Kot zadnji je o svojih spominih na Kernjaka spregovoril Miha Einspieler, kmet iz Zgornje Vesce, ki je dolga leta pel v zboru, ki ga je vodil Kemjak. V svojem prispevku je predvsem poudaril trde pogoje, pod katerimi se je Kernjak kot samouk
razvil v glasbenika. Ob odkritju Kernjakove spominske plošče pred staro cerkvijo v Šentilju so spregovorili Werner Marineil, župan občine Vrba, dr. Janko Zerzer, predsednik Krščanske kulturne zveze, ki je orisal Kernjakovo življenjsko pot in Božo Hartmann, podpredsednik Slovenske prosvetne zveze, ki je še enkrat poudaril tisto, kar ohranja živ spomin na Pavla Kernjaka ne le kot glasbenika, temveč predvsem kot človeka. Na njegovo sposobnost premagovanja vseh oblik ozkosti in zapiranja v lastne kroge ter tega, da o širini duha ni le govoril, temveč jo je predvsem živel.
Zvečer je bil v farni cerkvi v Šentilju še koncert, na kate-
rem so zapeli Slovenski oktet, Moški vokalni ansambel Pavle Kernjak iz Maribora, Vaščani pojo, duo Pavle in Albert ter Cerkveni pevci iz Šentilja.
Ireno Destovnik
Katja Kernjak in Maks Sima odkrivata spominsko ploščo
Slovenski oktet, ki je Kernjakove pesmi ponesel tudi med predsednike in kralje
ŠENTPRIMOŽ
Naj živi mirovna konferenca!
I deja o musiclu za otroke se je I rodila pred dobrim letom na Slovenski prosvetni zvezi. Čeprav prav letos praznujemo že 100-letnico rojstva nemškega pisatelja Ericha Kästnerja, je zgodba, ki jo pripoveduje v svoji knjigi z naslovom »Konferenca živali«, vsak dan aktualnejša. V njegovi zgodbi in v musiclu z istim naslovom, za katerega je libreto napisal slovenski pesnik Boris A. Novak, se vse srečno izteče. Vsakdanjost pa na žalost kaže, da odrasli ne berejo otroških knjig.
Boris A. Novak je število živali, ki se odločijo enkrat za vselej narediti svet prijazen otrokom, skrčil na pet, kot povezovalno figuro pa je vnesel papigo, ki komentira in naznanja dogodke. Kot je povedal režiser Miran Herzog iz Ljubljane, je bilo to nujno, in sicer zaradi izjemno velikega števila živali, ki nastopajo v knjigi. Tako v musiclu srečamo koze, miške, golobe, zebre, kure, race in druge živali, brez katerih glavni junaki, lev, žirafa, beli medved, slon in miška mirovne konference ne bi mogli izpeljati.
Vendar pa je gledališki oder
manjši od živalskega nebotičnika, v katerem so sestankovale živali, in zato se je režiser Miran Herzog odločil na oder poleg običajnega gledališča posta-
viti še tako imenovano črno gledališče ter z njegovo pomočjo vključiti čim več živalskih pomagačev. S pomočjo ul-
travioletne luči, ki zakrije v črno oblečene animatorje in osvetli vse fluorescenčne barve, bodo na odru zaplesali golobi, pa molji, drobne miške, koze ...
da se za njimi skriva samo pet animatorjev, in sicer Willi Oši-na, Samo Lampichler, Gitka Sadjak-Opetnik, Rudi Kont-
schitsch in Marija Oraže, bo kar težko verjeti. Tako zakriti se bodo neprenehoma spreminjali iz živali v ljudi in obratno.
Ljudi na odru pravzaprav ne boste videli. Režiser je, da bi poudaril človeško neumnost in agresivnost, namesto njih uporabil lutke, ki se s pomočjo animatorja po odru premikajo na bunraku vozičkih. To je japonska tehnika, pri kateri imajo lutke animirano glavo in telo, po odru pa se pomikajo z nogami animatorja.
V musiclu sta najpomembnejša glasba in petje, prav tako pomembni pa so ples, govor, scena, kostumi, luč in seveda ton. Prav ta raznolikost pa je tisto, kar navdušuje Gabriela Li-puša, avtorja glasbe, saj je to že njegov četrti musical in le eden je bil namenjen odraslim. Vlogo dolgovrate žirafe je zaupal Danilu Katzu, zlatolasi lev je Erhard Ošina, drobna miš je Marija Oraže, v vlogi papige vrešči Magda Kropiunig, debe-loriti slon pa je kar Lipuš sam.
Za likovno podobo in izvedbo je poskrbela Eka Vogelnik. Kot svetovalec govora je z igralci delal Polde Bibič. Gibanje pa je z njimi vadila Mira Mijačevič s Ptuja, za ozvočenje in luč pa je odgovoren Wolfgang Lehner.
Tako za Mirana Herzoga kot Eko Vogelnik je to prva delovna izkušnja na Koroškem. Oba sta izjemno presenečena nad tako visoko glasbeno izobraženostjo igralcev in njihovo izjemno pripravljenostjo za delo kljub fizično in pevsko naporni predstavi. To pa ni pohvala le za simpatično, skoraj amatersko igralsko ekipo, temveč tudi za vse tiste, ki s koroškimi otroci že od malih nog delajo v različnih otroških, glasbenih in igralskih skupinah. Kar je za koroški prostor postalo že samoumevno, takoj opazijo tisti, ki delajo z mnogo bolj ozko usposobljenimi poklicnimi igralci v prostoru, kjer ima kulturno delovanje povsem drugačen pomen.
Pridite in zapojte skupaj z živalmi: »Naj živi mirovna konferenca!«
Irena Destovnik
Prizor z vaj
ŠENTJANŽ / K & K
Gustav Januš in svet kot možnost
19.9.1999. - Datum se zdi sam po sebi nekam magičen, posebni poudarek pa mu je dal literarno-glasbeni večer v šent-janškem k & k centru, kjer so počastili umetnika - pesnika in slikarja - Gustava Januša, ki seje rodil pred 60-imi leti.
»Z jezikom lahko ustvarjaš prostore in resničnosti, ki niso vsakdanje; in to je nekaj zanimivega, verjetno pa tudi nekaj nevarnega, ker se iz resničnosti morda razvije v kak sanjski svet, ali v drug svet, kjer prevladuje tišina.«
Gustav Januš, 14. februarja 1995
KI e vsakdanjost je tudi ena iz-IMmed značilnosti umetnika Gustava Januša, saj je med redkimi ustvarjalci v Avstriji in v slovenskem kulturnem in jezikovnem prostoru, ki se enakovredno posveča dvema umetniškima panogama: slikarstvu in literaturi. Prav zato so Januša poleg Atterseeja, Hausmanna, Hrdlicke, Kafke, Kubina, Nit-scha, Rühma, Schieleja, Schönberga, Trakla in drugih sprejeli v razstavo »Die andere Seite« (Druga stran, Dunaj 1996) o pomebnih avstrijskih umetnikih v tem stoletju, ki so se posvetili oz. se posvečajo ne samo eni umetniški panogi in s tem prekoračujejo ali kar odstranjujejo ustaljene razmejitve med posameznimi umetniškimi zvrstmi.
S slikarstvom je Gustav Januš začel že v šoli, prvi pesniški poskusi pa po lastnih izjavah nekako sovpadajo z ustanovitvijo koroške slovenske literarne revije mladje leta 1960. V začetku je Januš pisal folkloristično liriko z metaforičnimi prvinami, ki je kaj kmalu dobila zdaj satirične zdaj ironične, dnevno- in socialnopolitične poudarke. Zgled mu je bil tedaj
Gustav Januš
francoski pisatelj Jaques Pre-vert (1900-1977), ki je zaslovel s preprostimi, satiričnimi in smešnimi verzi, ki so izražali avtorjevo ljubezen do stvari iz vsakdanjika in anarhično veselje do življenja. Toda leta 1981
Janušu ni več zadostovalo, da se je občinstvo na branjih smejalo ob njegovih pesmih. Sumljiv mu je bil tudi uspeh, ki se je obetal, in krenil je na drugo pot, ki je zanj vse do danes značilna: preprosta, jasna, sko-
raj prozna, toda abstraktna lirika, ki sicer izhaja iz predmetnega, racionalnega ali čustvenega sveta vsakdanjika in iz narave, vendar znane stvari pokaže v neobičajnih, presenetljivih kombinacijah.
Podobno se je razvilo tudi Januševo slikarstvo, ki je bilo spočetka oprijemljivo, preprosto, nekam naivno, in se je potem spreminjalo v abstraktno, interpretativno smer s skoraj neštetimi inačicami sorodnih motivov.
Slikarstvo in lirika se pri Janušu do danes dopolnjujeta in prepletata, sta dve plasti ene medalje: upodabljanje utrinkov iz nekega drugega, neznanega sveta, ki ni oprijemljiv, ki je neviden, nedorečen. In vendar, Januš ne beži v tisti svet, ki ga oblikuje kot možnost drugega ali drugačnega bivanja. Tudi noče živeti brez ideologije, »ampak v prostoru, kjer je možno in dovoljeno kultivirano sožitje različnih ideologij in nazorov«. In to raznolikost možnosti življenja izraža tudi njegovo umetniško snovanje.
Čeprav to mogoče ostaja na prvi pogled prikrito, ima Januševo umetniško delo na sebi tudi nekaj pedagoškega: Tako kot se je učitelj Gustav Januš prizadeval, da vzgaja otroke k tolerantnosti do najrazličnejših oblik, tako je tudi opazovalec ali bralec, ki se sooča z Januše-
vimi neobičajnimi, abstraktnimi bodisi likovnimi bodisi pesniškimi deli, po svoje vpleten v igro vzgajanja k strpnosti.
Svoja likovna dela je Januš doslej predstavil na več kot 40 samostojnih in okoli 30 skupinskih razstavah. Od leta 1978 naprej mu je izšlo devet pesniških zbirk, slovenskih, nemških (v prevodu Petra Handkeja) in večjezičnih, in še prevod v češčino. Poleg tega je zastopan v vrsti antologij sodobne slovenske in avstrijske lirike. Pravkar pa je v Mohorjevi založbi izšla njegova deseta zbirka »Metulj - Schmetterling - La Farfalla - The Butterfly«, izbor iz njegove zgodnje poezije.
Slavnostni večer v Šentjanžu je dal nekaj pogleda v Januševo plodno ustvarjanje. Na čast umetniku se je zbrala vrsta gratu-lantov, med drugimi veleposlanik republike Slovenije Ivo Vajgl, kulturniki, založniki, kolegi in prijatelji. Horst Ogris je povezoval večerni spored, ki so ga glasbeno sooblikovali Kristijan Filipič, Janez Gregorič in Tone Boschitz, o umetniškem delu slavljenca pa je spregovoril Fabian Hafner.
A. L
Navedki in podatki so iz knjige k razstavi:
Die andere Seite. Innsbruck: Haymon-Verlag, 1996, str. 154-161.
ROŽEK/ GALERIJA Š1K0R0NJA
Podobe teles
H latna avstrijskega slikarja I Wolfganga Walkensteinerja, ki se je pred petdesetimi leti rodil v Celovcu in že več kot polovico življenja živi in dela na Dunaju, so hkrati na ogled kar na treh lokacijah, in sicer v Beljaku, Celovcu in Rožeku. Kot je na otvoritvi v Galeriji Šikoronja povedala mag. Christine Muttonen, občinska svetnica mesta Beljaka, je za Koroško pomembno tudi medsebojno kulturno povezovanje različnih krajev.
Platna, ki jih je Wolfgang Walkensteiner razstavil v Galeriji Freihausgasse v Beljaku, je poimenoval s skupnim imenom »Scham, Verführung und Bestrafung / Sram, zapeljevanje in kaznovanje«, v Künstlerhaus v Celovcu pa je razstavil sliko s protivojno tematiko z naslovom »Srebrenica 1995«.
V Galeriji Šikoronja razstavljena platna nosijo skupen naslov »Malerei / Slikarstvo«, na njih so upodobljena tako necelovita kot celovita človeška telesa. Vendar pa je ponovno dosežena celovitost zgolj utvara posameznika, ki se ne zaveda, da je identiteta sodobnega človeka oblikovana kot posledica delovanja zakritih, lahko bi jim rekli kar blago, mehko delu-
jočih ideologij. Ta blagost je na slikah upodobljena z nežnimi, pastelnimi toni, ki odvračajo pozornost od agresivne rdeče barve. Če je v Künstlerhaus v Celovcu razstavil sliko, na kateri upodablja grozote vojne, kjer gre za direktno nasilje nad človeškimi telesi, pa nas s slikami v Rožeku opozarja, da zmore imeti zakrita ideologija (zdravja, lepote, moči), prav zaradi svoje netransparentnosti nad našimi telesi še mnogo večjo moč.
Walkensteiner, ki je leta 1973 diplomiral iz slikarstva na dunajski Akademiji za upodabljajočo umetnost, kjer je študiral pri profesorju Maxu Weiler-ju, je tako samostojno kot skupinsko razstavljal v številnih avstrijskih mestih, leta 1976 pa tudi v ljubljanski Mestni galeriji, ko se je kot član Umetniškega društva za Koroško udeležil Intarta, mednarodne potujoče bienalne razstave, ki je vsako drugo leto povezala umetnike Slovenije, Koroške in Furlani-je-Julijske krajine.
Razstavo v Galeriji Šikoronja v Rožeku si lahko ogledate do 17. oktobra.
Irena Destovnik
Gostiteljica Maria Šikoronja, beljaška občinska svetnica Christine Muttonen in umetnik Wolfgang Walkensteiner
DUNAJ
Tujci in »mi«
Založba Drava in zvezno ministrstvo za znanost in promet kot izdajatelj sta na Dunaju predstavila publikacijo »abgrenzen - ausgrenzen - aufnehmen«, ki je posvečena problematiki sovraštva do tujcev v Avstriji in drugod. Prezentacija, ki so jo priredili v avli novega univerzitetnega kampusa in jo je odprl minister Caspar Einem, je bila s predvajanjem filma na temo in okroglo mizo tudi informativnega značaja, kar že priča o namenu knjige. Gre za prvega od treh zvezkov, ki jih bo mini-
strstvo izdalo do konca leta v okviru obsežnega raziskovalnega težišča o sovraštvu do tujcev, ki gaje leta 1993 pobudil takratni minister Erhard Busek. V knjižni vrsti bodo objavljeni rezultati vseh 30 raziskovalnih projektov, ki jih je podprlo ministrstvo v zadnjih petih letih. Cilj teh publikacij je med drugim razvijanje relevantnih političnih strategij zoper sovraštvo do tujcev.
»abgrenzen - ausgrenzen -aufnehmen«. Emprirische Befunde zu Fremdenfeindlichkeit und Integration. Klagenfurt / Celovec: Drava, 1999,256 str.
CELOVEC
Himna
na radiu Agora
Da Avstrija ni le dežela mozarto-vih kroglic, lipicancev, dunajskih Sängerknabov in Straussovih valčkov, temveč tudi država, kjer živijo Slovaki, Čehi, Madžari, Romi, gradiščanski Hrvati in koroški Slovenci z bogato kulturno zgodovino, na to opozarja najnovejša ideja Zelenih. Avstrijsko državno himno so posodobili v tem smislu, da sta po dve vrstici v jeziku, ki jih govorijo manjšine. Za slovenski prevod vrstic je
poskrbel Feliks J. Bister, zapel pa jih je Gabriel Lipuš. Himna, ki jo boste slišali na radio Agora, pa se glasi takole:
Land der Berge, Land am Strome, prosto, vemo, glej, hodimo,upa polni, delavni. Domovino velkach synu, kräsy, vloh a slavnach činu. Vielgerühmtes Österreich, vielgerühmtes Österreich.
Hegyek orszäga, folyamok orszäga. Zemlja laptov, zemlja crikav, upa polni delavni. Ama-ro them bare arengo, nadarena si lipotina. Vielgeliebtes Österreich, vielgeliebtes Österreich.
Prisluhnite, vsak dan ob 10. in 20. uri.
PRIREDITVE
ČETRTEK, 23. 9._______________
ŠENTJANŽ V ROŽU, k & k -Luwig Boltzmann-Institut, Slovenski znanstveni inštitut
16.00	100 let narodnostnega programa v Brnu. Nadaljevanje:
24. 9., od 10.-17. ure
PETEK, 24. 9._________________
BOROVLJE, Grad Borovlje -Mestna občina Borovlje
17.00	111 let knjigarna Borovlje -1 leto mestna knjigarna
ŠENTJAKOB V ROŽU, v farovžu -SPD Rož in SPZ
19.30	Ponovitev gledališke predstave »Gospodar muh«. Rezen/arija kart: Posojilnica-Bank Šentjakob, tel.: 04253/314
SOBOTA, 25. 9.________________
TINJE, v domu - Sodalitas
09.00	Slikanje akvarelov. Traja do 26. septembra 1999, do 18. ure; voditelj: Dl Andrej Dolinar
CELOVEC, Napoleonstadl -Slovenska sekcija KPÖ
20.00	Večer s Triom Ira Roma, Alfredom Hrdlicko, Walterjem Baietjem
ŠENTKANDOLF, pri Pušniku -SPD Gorjanci 20.00 Veselica Goranjcev
ŠENTPRIMOŽ, kulturni dom - SPZ
20.00	Premiera »Konferenca živali«
NEDELJA, 26. 9._______________
ŠENTJANŽ, k & k - k & k
10.30	»Gospod Mimo in gospodična Tapata«; pantomima za otroke
ŠENTJAKOB, Farna dvorana -Društvo upokojencev Šentjakob
14.00	Kulturna prireditev z družabnim srečanjem. Nastopajo: Šmihel-ski puabi, Francka Mlekuš -štajerska harmonika
PONEDELJEK, 27. 9.____________
TINJE, v domu - Sodalitas
18.30	Seminar za žene: Kako postati samozavestna. Voditeljica: Christa Kuscher
CELOVEC, Dvorana BKS;
St. Veiter Ring 4 - Arbos
20.00	Grönländischer Maskentanz
TOREK, 28. 9._________________
CELOVEC, Mladinski dom - SPZ 20.00 Musical »Konferenca živali«
CELOVEC, Dvorana BKS; St.
Veiter Ring 4 - Arbos 20.00 Grönländischer Maskentanz
NOVA GORICA, Hotel Casino Perla
22.30	Koncert kubanske pevke Maria del Carmen ob spremljavi skupine »Y su son cubano«
SREDA, 29. 9._________________
CELOVEC, Dvorana BKS;
St. Veiter Ring 4 - Arbos 20.00 Grönländischer Maskentanz
ČETRTEK, 30. 9._______________
CELOVEC, Napoleonstadl - Arbos 20.00 Premiera »Earth and the great weather« (John Luther Adams)
PETEK, 1. 10.________________
CELOVEC, Musilova hiša, Bahnhofstraße 5 - Arbos 20.00 »Earth and the great weather«
- Pogovorni koncert s. komponistom John Luther Adams
CELOVEC, Celovška stolnica -KKZ, MePZ »J. Petelin Gallus« 20.00 Psalmska kantata Žena - mati
100 let brnskega narodnostnega programa avstrijske socialdemokracije
V iztekajočem stoletju je srednjeevropski prostor ponovno soočen z istimi problemi, zaradi katerih je državna ureditev pred sto leti razpadla: pošast nacionalizma ponovno dviga glavo in je ni premagala - kakor dokazuje zgodovina - ne Wilsonov narodnostnopravno načelo, ne bolševizem in že sploh ne fašizem ali nacionalsocializem. Kakor ob koncu preteklega stoletja smo zopet priče propada večnarodnih držav in renesanse nacionalističnih stremljenj, ki sojih mnogi že pripisali gnojišču zgodovine.
Na simpoziju v k & k centru bodo zato priznani zgodovinarji razpravljali o »Brnskem narodnem programu«, ki bi lahko bil merodajen za demokratično razrešitev takratnega narodnostnega vprašainja.
Kraj in čas: k & k center v Šentjanžu, 23. 9. ob 16. uri in 24. 9. ob 10. uri
Zveza bralnih značk Slovenije, SPZ, Slovenska študijska knjižnica in Mladinski dom
Jesensko predavanje na temo
»Motivacija za branje«
Predavali bodo: doc. dr. Igor Saksida Tilka Jamnik Jože Zupan
Datum: sobota, 2. oktobra 1999 Čas:	od 9. do 12. ure
Kraj:	Mladinski dom
Prisrčno vabljeni!
Srečanje pregnancev
Zveza slovenskih izseljencev obvešča, da bo v nedeljo, dne 26. septembra 1999,
s pričetkom ob 14.30 uri, imela svoj redni občni zbor pri Ogrisu/Miklavžu v Bilčovsu.
Občni zbor bo povezan s tradicionalnim družabnim srečanjem. V uvodnem kulturnem sporedu bodo sodelovali pevski zbor »VAŠČANI POJO« ter članice in člani domačega SPD »Bilka«.
Bivši pregnanci prisrčno vabljeni, da se srečanja udeležijo s svojimi družinami, prijatelji in znanci.
Zveza slovenskih izseljencev
SPD »Radiše«
vabi na:
Dvodnevni društveni izlet v vinorodne kraje
od sobote, 9. vinotoka, z odhodom ob 6. uri z Radiš do nedelje, 10. vinotoka, s prihodom ob 22. uri vas na izletu v Ljutomer in okolico čakajo trgatev, prešanje in pokušnja vin, pogostitve, razni ogledi in zabava.
Cena: 800.-
Prijave sprejemata
A. Lampichler in T. Ogris.
Zveza koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora vabi na enodnevni izlet 26.10. v deželo Štajersko.
Na programu je v Mariboru ogled muzeja NOB, na Pohorju se bomo podali na kraj, kjer je padel Pohorski bataljon. Sledil bo ogled najbolj urejenega kraja Slovenije, Slovenske Konjice, kjer nam bodo postregli s kosilom in dobro kapljico. Možnost nakupa vina (kante vzemite s seboj).
Odhodi: Celovec ob 7.30, Dobrla vas ob 8.00 in Pliberk ob 8.30.
Cena je 350.-
PRAZNUJEJO! Barbara Hirm z Apač - 82. rojstni dan;
Zoran Žagar iz Uovja - 75. rojstni dan; Nežka Sadjak iz Rinkol - rojstni dan; Franc Wutti z Ločila - 76. rojstni dan; Hildegard Fister iz Srej pri Škocjanu - rojstni dan; Angela Sedlšek iz Do-linčič - rojstni dan; Terezija Pachtev iz Pliberka - rojstni dan, Raimund Greiner iz Podroja - rojstni dan; Marija Vezočnik iz Nonče vasi - rojstni dan; Lipej Kolenik iz Čirkovč - rojstni dan; Miha Lubas iz Vogrč - rojstni dan; Angela Mlinar z Blata - rojstni dan; Justa Koletnik iz Čirkovč - rojstni dan; Herman Germ iz Nonče vasi - 68. rojstni dan; Kristijan Ojster iz Železne Kaple - 19. rojstni dan; Marica Koren iz Šentjakoba - rojstni dan; Miha Kogoj z Lobnika - 65. rojstni dan; Mili Kavčič in Urši Keischnigg iz društva upokojencev Šentjakob - rojstna dneva; Marija Jerlih z Lobnika - 84. rojstni dan; Miha Logar iz Prible vasi -rojstni dan; Hanzej Kežar s Horc - rojstni dan; Terezija Picej iz Žamanj - rojstni dan; Justa Sadnikar iz Nagelč - rojstni dan; Mili Dovjak s Šajde - dvojni praznik; Folti VVuzella z Reke pri Šentjakobu - 60. rojstni dan, Lizka Paulitsch iz Male
vasi - rojstni dan; Justa Brumnik z Obirskega -rojstni dan; Matevž Wieser iz Celovca - rojstni dan; dr. Teodor Domej iz Golovice - okroglo obletnico; Melita Reichmann z Moščenice - rojstni dan; Emil Muri s Čežave pri Kotmari vasi -rojstni dan; Justina Hribernik z Blata pri Galiciji - rojstni dan; Martina Berch-told-Ogris iz Bilčovca- rojstni dan; Olga Messner iz Celovca - rojstni dan; Folti Pavlič s Hodiš - rojstni dan.
Slovenski vestnik - usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin.
tel. 0463/514300-0 • faks -71
UREDNIKA
dr. Andrej Leben (-34) .........Jože Rovšek (-30)
Tajništvo.......................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba ..............Milka Kokot (-40)
Prireditve .................Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
VSI
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
SLOVENSKI
VESTNIK
čestita!
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299
Četrtek, 23. 9.118.10 Rož - Podjuna - Zilja
Petek, 24. 9.1 18.10 Utrip kulture
Sobota, 25.9.118.10 Od pesmi do pesmi ...
Nedelja, 26. 9.1 6.06 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! (mag. P. Zunder) 18.00 Glasbena mavrica_________
Ponedeljek, 27. 9.118.10 Kratki stik
Torek, 28. 9.1 18.10 Otroški spored
Sreda, 29. 9. I 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored___________________
DOBER DAN, KOROŠKA
Nedelja, 26.9.113.30 0RF 2 • Državnozborske volitve '99 • Kljub ostrejšemu vetru: Dve mavrici na nebu večjezične predšolske in šolske vzgoje • Gustav Januš - 60-letnik • »Konferenca živali« glasbeno gledališki projekt SPZ • Druga postaja super-trim-sedmeroboja: Zahomc • Kaj takega: Sadili sojo sami, pobirala pa jo je množica ...
Ponedeljek, 27. 9. I 3.30 0RF 2 - Po-novitev) 16.30 TV SL01 - Ponovitev
RADIO KOROTAN
na frekvencah 105.5, 106.8 in 100.9
VSAK DAN | 6.00 Dobro jutro, sonce
8.00	Domače viže in zborovska glasba 8.30 Živa (do 10.00) 14.00 V taberni
16.00	Od štirih do šestih______________
Nedelja, 26. 9. I 8.00 Otroški vrtiljak 8.30 A capella 15.30 Voščila____________
RADIO AGORA 105,5
Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at
PETEK, 24. 9. | 10.00 Kalejdoskop: Topel veter za Koroško 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Kultura: Konferenca živali 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Glasba 20.00 Soundcheck
21.00	DJ-Line 24.00 Po Koroškem (pon.)
SOBOTA, 25. 9.1 10.00 Simpozij v Osjah: Umetnost in demokracija - predavanje Thomasa Zaunschirma 11.30 Campus: Akademija v Brežah 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Die Welt ein Dorf 18.00 100 decibelov 18.45 Poročila 19.00 V pogovoru (pon.) 20.00 Yugo-Rock 23.00 Siesta
NEDELJA, 26. 9. I 10.00 Evropa v enem tednu 10.30 Glasba 11.00 Literarna kavarna: Antonio Fian 12.00 Poročila 12.07 Divan 12.30 Svetovna premiera Uri Caine & Don Byron 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Alpe Adria: Gluhi na Koroškem pred volitvami 20.00 Sun-day Loops: Topel veter za Koroška 22.00 For those about to Rock 24.00 Glasba
PONEDELJEK, 27. 9.1 10.00 Kalejdoskop
12.00	Poročila 12.07 Divan 13.00 Alpe
Adria: Gluhi na Koroškem pred volitvami (pon.) 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Glasba 20.00 Take the Jazz Train 22.00 Die Welt ein Dorf (pon.) 23.00 Šoja & Elster 24.00 Simpozij v Osjah: Umetnost in demokracija - preda-vanje Thomasa Zaunschirma (pon.)_______
TOREK, 28. 9.1 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 V pogovoru: Terezija Stoisits 14*30 Nachtfalter 18.00 Šport 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Glasba 20.00 Noche Latina 21.00 Campus 22.00 Literarna kavarna (pon.)
23.00	Nachtfalter 1.00 Šport (pon.)
SREDA, 29. 9. | 10.00 Kalejdoskop
12.00	Poročila 12.07 Divan 13.00 Po Koroškem: Simpozij Paul Kernjak 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Stay Tuned 20.00 Ruff Radio
22.00	Madforce 24.00 Special: Weltur-auffiihrung Uri Caine & Don Byron (pon.)
ČETRTEK, 30. 9. I 10.00 Kalejdoskop
12.00	Poročila 12.07 Divan 13.00 Glasba 18.00 Šoja & Elster 18.45 Poročila
19.00	Otroški kotiček 19.15 Yesterday & Today 20.00 Musič for the Masses 23.00 Internet Freak Show 1.00 Soundtrack
CELOVEC
4. kongres o oskrbi bolnih
Qred kratkim smo se na \ rožeškem pokopališču za vedno poslovili od Pepija Kanziana iz Rožeka. Neizprosna smrt ga je mnogo prezgodaj iztrgala iz naše srede, saj je bil star komaj 53 let.
Pokojni izhaja iz ugledne Kocjanove družine iz Rožeka. Njegov oče Maks je bil več let podžupan rožeške občine in velik ljubitelj planin in planinske koče na Bleščeči, ki jo je pogostokrat obiskoval.
Tudi Pepi je po očetu podedoval ljubezen do planin. Več let je bil oskrbnik planinske koče na Bleščeči in tudi prodoren nogometaš ro-žeškega nogometnega kluba. Vsi smo cenili njegov skromni značaj in ga imeli radi. Rad je pomagal kjerkoli je bila potreba in krepko je znal prijeti za delo. Po poklicu je bil odličen vodovodni klepar. Za življenjsko družico sije izbral Motazovo Hanijo iz Šentjakoba. Na razglednem hribčku nad Rožekom sta si z veliko
truda zgradila lep dom, in ko bi naj sedaj uživala sadove dela, se je pojavila zahrbtna bolezen. Dolgo se je boril proti njej, vendar ji je podlegel. V tem težkem času bolezni mu je z veliko ljubeznijo stregla žena Hani in mu tako lajšala trpljenje. Njegova smrt nas je zelo prizadela. Mnogo prezgodaj je odšel od nas in nas pokopal v globoko žalost.
Ob odprtem grobu so se od pokojnega poslovili domači cerkveni pevci pod vodstvom Aleša Šusterja, predsednik Slovenskega planinskega društva Celovec Hanzej Lesjak, nekdanji Pepi-jev učitelj dir. Filipitsch in domači župnik Tonček Zajec, ki je ob spremstvu duhovnih sobratov opravil pogrebni obred.
Dragega prijatelja Pepija bomo ohranili v častnem spominu. Žalujoči ženi in hčerki izrekamo iskreno sožalje.
Prijatelji planinci
ROŽEK
Mnogo
prerano
/''V d 16. do 17. 9. je na celov-ški univerzi potekal kongres o negi bolnih ljudi pod naslovom: »Zdravje, nega in psihologija«.. Organizirala ga je univerza v Celovcu (Abteilung für psychologische Grundlagenforschung), oddelek za zdravstvo pri koroški deželni vladi in »Kärntner Landeskrankenanstaltenbetriebsgesellschaft«. 100 referentov iz Avstrije, Nemčije in Slovenije je v dveh dneh predavalo o praksi in tudi o raziskovanju nege. Nad 300 udeleženk in udeležencev z različnih področij zdravstva se je sešlo v Celovcu.
Kot sta v pogovoru s Slovenskim vestnikom dejala organizatorja dr. Herbert Janig in Annemarie Müller, se nahaja področje nege oziroma oskrbe v fazi preloma. Doslej se znanost z nego bolnikov ni prav
KOROŠKA
Oskar za smeti
Koroška gospodarska zbornica letos že tretjič razpisuje natečaj za podjetja, ki imajo najboljši sistem preprečevanja odpadkov. Vsa podjetja, ki so se v zadnjih letih trudila za zmanjšanje odpadkov, se lahko potegujejo za oskar. Od interesentov zahtevajo le nekaj podatkov o podjetju oziroma kratek opis ukrepov in potenciala zmanjšanja. Zadnji rok za prijavo je 15. oktober. Za podrobne informacije vam je na razpolago dipl. inž. Gerhard Genser od gospodarske zbornice.
Telefon 0463/ 58 6S-220
nič ubadala. Krajšanje financ na področju zdravstva in s tem povezana zahteva po večji efi-cientnosti bolnic je prispevala svoje, da so se znanstveniki lotili področja nege, saj se negi lahko le tedaj namenja primerno veliko denarja, če se uspehi oziroma smiselnost nege lahko meri v številkah.
Še pred leti so zdravniki nekoliko posmehljivo gledali na to alternativno možnost zdravljenja, ki pri procesu zdravljenja upošteva človeka z vsemi njegovimi težavami oziroma psihološkimi problemi in v nasprotju z medicino ne vidi le bolezen kot obolenje, ki obstaja neodvisno od ostalega telesa, predvsem živčnega sistema. Nadaljnji, predvsem znanstveni razvoj nege pa je potreben tem bolj, ker medicina oziroma kirurgija v neverjetno hitrih presledkih pri-
deta do novih in boljših metod. Zato obstaja nevarnost, da med razvojem šolske medicine in nege pride do vedno večje razpoke, tako da nega, če se ne bo razvijala naprej, ne bo kos inovacijam kirurgije. Annemarie Müller je poudarila, daje nemara v vseh evropskih državah na višjih šolah oziroma univerzah možen študij, ki ljudi usposablja za nego bolnih, hkrati pa je možno tudi raziskovalno delo. Tudi demografski razvoj v zahodni Evropi - vedno več bo starih ljudi - sili odgovorne za zdravstveno politiko v to, da povečajo in izboljšajo kapacitete osebja, ki neguje bolnike.
Technikum Kärnten se že nekaj let prizadeva zato, da bi na višji strokovni šoli uvedli študij z nazivom »Menedžment za zdravljenje in nego«, ki bi na ta način tudi dvignil status tega poklica. Ob pomembnosti te panoge je ta zahteva več kot upravičena.
NAMIZNI TENIS
NTK Bilčovs I hoče razred višje
Namiznoteniška ekipa NTK Bilčovs I si je ob začetku nove sezone postavila visok cilj: osvojitev naslova prvaka v 2. razredu sredina in s tem podvig v 1. razred. »Cilj je vsekakor uresničljiv«, je optimistično menil vodja kluba Andrej Mohar in ob tem opozoril, da je moštvo
»zelo kvalitetno in tudi polno motivirano«. Temelj za podvig je ekipa položila že v prvi prvenstveni tekmi v ponedeljek, ko je prepričljivo dobila klubski derbi z drugo ekipo z 8 : 2. Točke za NTK Bilčovs I so osvojili Peter Pavček (3), Rupert Gasser (2), Sigi Quantschnig (2) in dvojica Gasser/Pavček, za NTK Bilčovs II pa sta točkovala Hanzi Gasser in Miha Hornböck. Cilj druge ekipe NTK Bilčovs je, da se obdrži v drugem razredu.	I. L.
M. C
Elizabetinke imajo novo intenzivno
Bolnica Elizabetink, ki je tudi najstarejša v Celovcu, je pred kratkim dobila oddelek za intenzivno nego. S tem so sestre spet enkrat dokazale, da jim je nega in skrb za bolnike zelo pri srcu in to z najsdobnejšimi sredstvi. Gradnja oddelka, ki ima 300 m2, je stala 24 mio šilingov.
Plačan oglas
Podprite Zelene s svojim glasom, ker s tem pospešujete prizadevanja narodnih skupnosti in manjšin v parlamentu. Avstrija je prav zaradi njene kulturne raznolikosti nekaj posebnega. Stoletja skupnega razvoja ljudi različnih jezikov, kultur in verskih prepričanj so zaznamovali podobo države.
Zato si prizadevam za:
•	sodobno zakonsko ureditev dvojezične otroške vzgoje
•	izobraževalni sistem, ki forsira dvo- in večjezičnost kot šanza za prihodnost
•	ureditev dvojezične topografije v smislu člena 7 avstrijske državne pogodbe
Terezijo SU*»
—••s:/’
OIE GRÜNEM
DIE ERFOLGREICHE OPPOSITION
Terezija Stoisits,
zelena Hrvatica v parlamentu, borka za:	# odprto, demokratično
in strpno družbo
•	za družbo jezikovne
in kulturne raznolikosti
•	za človekove in manjšinske pravice
Plačan oglas
Janko Messner
p. d. Pokržnikov Luka
Ko /e Michael Ausserwinkler obrnil hrbet esesovskemu Ulrichsbergu, sem vstopil v njegovo stranko, a ko so mu v zahvalo za ta njegov antinacionalizem lastni tovariši skočili v hrbet, sem se odločil podpirati mlade, proti nacionalistične, idejno se obnavljajoče, samokritične člane KPO, ki imajo odprte oči, ušesa in srca za socialne stiske sodržavljanov.
Kandidat KPÖ '99
\f
Q tiričlanska ekipa iz Železne J Kaple v postavi Heinrich Nečemer, Katharina Pasterk, Andreas Vejnik in Sandra Truschner je dobila prvo tekmovanje v okviru 1. Super-trim-sedmeroboja južnokoro-ških vasi 1999 Slovenske športne zveze, ki praznuje letos svojo 50-letnico.
Športniki iz doline Bele so bili najboljši v štafetnem triatlonu (plavanje, kolesarjenje, tek) s štartom na Breškem jezeru in ciljem na nogometnem igrišču v Vidri vasi pri Pliberku. Skoraj 12 kilometrov dolgo progo je zmagovalna četverica opravila v rekordnem času 35 minut (!). Temelj za uspeh Kapelčanov je že v prvi disciplini, plavanju, položil Heinrich Nečemer, kolesarka Katharina Pasterk pa je z izredno vožnjo z Breškega jezera preko Šmihela in Pliberka do Nonče vasi prednost še povečala. Otroka Andreas Vejnik, ki je tekel 1500 metrov, in Sandra Truschner (500 metrov) sta suvereno ubranila prednost do cilja v Vidri vasi.
Na 2. mesto se je uvrstila prva ekipa iz Zahomca v postavi Ludvik Druml, Vroni Wall-ner, Lukas Wallner in Katja Schnabl, 3. mesto pa je osvojila ekipa iz Pliberka (Marko Buchwald, Michaela Lutnik, Martin Breitfuss, Rosemarie Hobel). 4. mesto je zasedla kombinirana ekipa iz Bilčovsa (Robert He-denik / Hanzi Gasser, Maria Hedenik / Gusti Gasser, Dam-
Nogometni
kotiček
Regionalna liga Le smola ali že neumnost?
Tekma traja 90 minut. To pri SAKju velja predvsem za prve tri minute. Že v zadnji tekmi proti Linzu so gostje v prvih minutah povedli z 1 : 0. Tako je bilo tudi na nedeljski tekmi proti moštvu iz Zeltwega, ki ga trenira Walter Schachner. Nekoncentri-ranost igralcev po hitrem golu je bila očitna. Podaje v prazno oziroma k nasprotniku so dajale pečat prvemu polčasu. Po nespornem prekršku v kazenskem prostoru (37. minuta) je mož v črnem gostom prisodil enajstmetrovko, ki je pomenila vodstvo 2 : 0. Tik pred koncem se je poškodoval Marjan Šmid, za katerega je prišel v igro Enver Adrovič, ki je v drugem polčasu pokazal kaj zna. Drugi polčas se je začel ful-minantno. Muharemovič (dvakrat) in Marko Wieser sta v devetih minutah poskrbela za vodstvo SAK. Strah pred zmago je tokrat bil močnejši od volje do zmage. SAK je pred koncem postal nervozen in predvsem na levi strani so igralci iz Zeltwega nekajkrat skorajda nemoteno prišli pred gol Mallegga. Eno teh priložnosti je v 77. minuti izkoristil Reichhold, ki je tako svojemu moštvu rešil eno točko, SAK pa je zgubil dve. Naprej v borbo!
BREŠKO JEZERO
1. Super-trim-sedmeroboi koroških vasi 1999:
Železna Kapla prvi zmagovalec
jan Reichmann in Vanessa Gasser / Christina Gasser / Sara Ogris), 5. mesto pa je zasedla četverica iz Sel v postavi Roman Roblek, Martina Roblek, Christian Ogris, Silke Užnik).
Na prvem tekmovanju je sodelovalo osem ekip (dve dodatni ekipi iz Pliberka ter dodatna
družabnim delom, pa je bil odgovoren predsednik ŠD Pliberk Silvo Kumer. Rezultat prvega tekmovanja pa je razglasil tajnik SŠZ Ivan Lukan.
Drugi tekmovalni dan v okviru L Super-trim-sedmeroboja koroških vasi 1999 je na sporedu že prihodnjo soboto, 25. septem-
na cesti (20 kilometrov), ženske v mountainbikingu (3 kilometre), fanti in dekleta (do 6 let) pa v vožnji s trikolesi. Prireditelj drugega tekmovalnega dneva bo ŠD Zahomc na čelu s podpredsednikom Ludvikom Drumlom.
Skupno je na sporedu sedem tekmovalnih dni, po zadnjem
tekmovalnem dnevu 18. decembra v Selah pa bo za zmagovalca L Super-trim-sedmeroboja južnokoroških vasi 1999 razglašena tista vas, katere ekipa je na vseh sedmih prireditvah zbrala največ točk.
L Super-trim-sedmeroboj južnokoroških vasi ‘99 je zamišljen kot športno rekreativna in družabna prireditev, ki naj bi prispevala k tesnejšim sodelovanjem športnih in kulturnih društev ter dvignila zavest za šport med koroškimi Slovenci.
Medialno 1. Super-trim-sed-meroboj koroških vasi 1999 podpirajo vsi slovenski print- in elektronski mediji na Koroškem, 5-minutni prispevek pa bo po vsakem tekmovanju oddajal slovenski spored ORF v nedeljskem televizijskem magazinu »Dober dan, Koroška«.
/. L
Lestvica po 1. tekmovanju:
1. Železna Kapla 15 točk; 2. Zahomc 10; J. Pliberk 7; 4. Bilčovs 5; 5. Sele 4; 6. Radiše 0 točk
Naslednji tekmovalni termin in discipline:
Sobota, 25. septembra 1999, ob 13.00, na novi ziljski avtocestni dovoznici pri Zahom-cu/Bistrici: kolesarska dirka - 20 km (moški), mountainbike - 3 km (ženske), tekma s trikolesi (otroci do 6 let)
LEVO: Zmagovalna ekipa iz Železne Kaple. DESNO: Sandra Truschner (bela majica) in Rosemarie Hobel (temna majica) v napetem dvoboju za zmago
ekipa iz Zahomca), za vzorno organizacijo in brezhiben potek prireditve, ki se je končala z
Pliberčani so v derbiju proti Spittalu dali zmago še iz rok. Trener Pollanz se je seveda jezil: »Sami smo se premagali!«. Kljub porazu z 1 : 2 pa so Pliberčani še vedno na 8. mestu, v naslednjem krogu pa bodo gostovali v Zeltwegu.
8. krog (2S./26. 9.)
Lienz - SAK, Zeltweg - Pliberk, WAC - Donau Linz, Voitsberg - Hartberg, Spittal - Gratkorn, Pasching - Šentvid, Bad Bleiberg - Wels
P0DLICA-VZH0D
Sreča jim je tokrat bila zvesta
Bilčovščani so v tem krogu gostovali v Šmarjeti, kjer so kar od začetka prišli pod pritisk. Vseeno so v 18. oz. 68. minuti lahko povedli, močni domačini pa so vsakokrat izenačili kar nekaj minut navrh. Pridobljena točka (2 : 2) pa je Bilčovsu pomagala na 13. mesto, ven iz »nevarne cone«.
L RAZRED D
Klopinj branil vodstvo
Moštva na vrhu tega razreda so v tem krogu vsa zmagala, tako daje situacija kar napeta! Klopinj je zmagal na tujem proti Sentienartu (0 : 2), Železna Kapla pa je v derbiju - čeprav z vso potrebno srečo - premagala Globasnico (1 : 0). Za Klopinjem in Kapelčani pa se je uvrstil Šmihel, ki je s prepričljivo predstavo končno odložil svojo »bojazen« pred zmago na domačem terenu (3 : 1 proti Štebnu). Žitrajčani so odnesli točko iz Grebinja (1 :
bra, s štartom ob 13.00 na novi ziljski avtocestni dovoznici. Moški se bodo pomerili v vožnji
1), Rikarjanom pa je uspela pomembna zmaga proti Vov-bram (2 : 4). Tekma naslednjega kroga pa bo zagotovo boj med Klopinjem in Šmihelom!
9. krog (25./26.9.)
Globasnica - Šentlenart, Klopinj - Šmihel, Labot
-	Grebinj, Rikarja vas - Železna Kapla, Žitara vas
-	Vovbre, Šteben - Šmarjeta, Eitweg - Metlova
2. RAZRED C
Pri vrhu
Selani se hrabro držijo med prvimi na lestvici - po remiju proti Porečam (1 : 1) so sedaj s štirimi točkami zaostanka za vodečim Škofičam na 4. mestu.
2. RAZRED E
Žvabek na prehitevalnem pasu
Ekipa Žvabeka se je po zmagi proti Galiciji (2 : 0) povzpela že na 2. mesto lestvice in ima s tekmo manj le še 4 točke zaostanka za Sinčo vasjo. Le-ta pa je v tem krogu slavila zmago kar z 8 : 1 (!) proti drugi pli-berški ekipi.
Šah
Ekipa SŠZ/Zveza Bank I, ki igra spet v podligi, ima v soboto ob 15.00 pri Miklavžu v Bilčovsu za nasprotnika novinca v ligi - Trg. Moštvo SŠZ bo okrepil Egon Bertot, slovenski šahist iz Trsta z ratingom 2030 Elo-točk. Za šahiste SŠK »Obir« Železna Kapla (L raz-red-vzhod) pa se prvenstvo prične 9. oktobra s tekmo v gosteh proti Bistrici/Sveče.
Športne vesti
Kolesarjenje
Peter »Paco« Wrolich se je iz »Tour de TAvenir«-vmil z izredno bilanco - po zmagi na drugi etapi je bil petkrat med prvimi desetimi in je sedem dni nosil »zeleno majico« najboljšega šprinterja. To majico je zgubil šele zadnji dan in to po neumnosti kolesarja iz lastne ekipe, ki ga je po nepotrebnem odšprintal. Prejšnji teden je »Paco« treniral na Dunaju, konec septembra pa se bo udeležil t. i. »Hessenrundfahrt«. »To bo zame direktna priprava na svetovno prvenstvo 10. oktobra v Veroni«, je prepričan Wrolich.
V blokadni varianti španske obrambe je beli dosegel prednost na kraljevem krilu, medtem ko črni - velemojster Bronstein - poizkuša s proti-igro na daminem krilu. Velemojster Balašov, ki je na potezi, je pravilno ocenil slabo-
a b c d e f g h
Boks
V soboto, 18. septembra, sta se v okviru 1. boksarske gale v Beljaku pomerili koroška reprezentanca in mešana ekipa iz Ljubljane in Kranja. Na sporedu je bilo devet bojev. Gostje so se izkazali kot močnejši in tesno zmagali z 10 : 8. Za Koroško je točkoval tudi Franci Wieser, ki je svojega nasprotnika Baugartnerja (BK Dolomiti iz Ljubljane) premagal že v drugem krogu. Za Koroško so točkovali še Božo Novkovič, Hamza Aben (oba BC Beljak) in Freddy Steiner (BC Šentvid). Naslednji nastop Francija Wieserja bo 2. oktobra na mednarodnem turnirju v Salzburgu.
sti v črnem taboru in po številnih menjavah je črnega postavil pred težko preizkušnjo. Črni ni našel rešitve in priznal zmago belega!
Rešitev št. 78
Vezave po e-liniji se velemojster Geller reši s potezo 1 .Th 1 + Kg7 2.Ldl! Sedaj na sceno stopa belopoljni lovec belega, ki pričenja lov na črni trdnjavi. 2...Tb5 Edino prosto polje, saj na 2...Tbe3 sledi 3.L13, kakor v zmagoviti kombinaciji. 3...Tc4 4,Le2 in na beli poševnici fl -a6 se je ulovila prva črna trdnjava. Beli je v nadaljevanju z materialno prednostjo zlahka zmagal!
ŠAHOVSKI OREH ŠT. 79	Silvo Kovač
Balašov - Bronstein / SZ 1975