Pesmi
Tone Kuntner
PRIČAM    Pričam o nas in o naših dneh. (Golčim besede srca in vesti.) Pričam za naše sinove in hčere, da ne bi živeli, kot mi, brez vere v prihodnje dni: z našimi morami in strahovi, z našimi zmotami in lažmi.
Pričam o narodu in domovini,
ko paberkujemo domačini
na lastnih poljih bogati med brati.
Golčim iz domačih vasi in tujine,
iz slehernih naših domoV in grobov,
iz porušenih hramov, zaraščenih njiv,
iz trnja, robidovja in kopriv.
Pričam o zemlji, vodi in zraku,
ko vse bolj mogočni s hrupom in strupom
dobrine množimo
in vse bolj nemočni kljubujemo raku.
Golčim v jeziku bolnih dreves,
trav in cvetlic, hirajočih teles;
v jeziku poeta, ki nima jezika.
    769
770
Tone Kuntner
Pričam o živih in mrtvih rečeh,
v katerih po nikdar odkritih poteh
skrivnostni ogenj nevidno prehaja
z ene na druge.
Golčim o človeku,
o neugasljivosti sanj in življenja,
o upu v upanje.
KAJ MORAM    Kaj moram storiti,
STORITI    ko se ne maram hudiču zapisati in mu služiti in ko ne morem stopiti iz njegovega zakletega kroga?
Kaj moram, kaj morem storiti, zaboga, kaj zoper sovraštvo, nasilje in kri, ko sem že sam s krvjo oškropljen in sem nasilen zoper nasilne in sem do sovraga sovražen sam?
Kaj moram storiti,
da bom mogel življenje
čist dopolniti
in da mojih sinov in vnukov
ne bo kdaj v prihodnosti mene sram?
PREBUJAM SE    Prebujam se iz mračnih sanj v bleščeče lep današnji dan.
Molčim in ne odprem oči. Ker se bojim in me slepi.
Preživel sem strahotno noč zaman klicaje na pomoč:
nesvoboden, vklenjen, sam, ponižan, žaljen, poteptan.
Sem sanjal od sveta bolan včerajšnji, jutrišnji dan?
771
SANJAM ZLO
Sanjam zlo, samo še zlo. Da v smrt zaspati ni hudo.
Pesmi
Pride jutro, zlati svit. Vstajam truden in ubit.
Vsak dotik povzroča rano. Bodi dobra, dobra z mano!
NE TRGA    Ne trga se mi srce, SE MI SRCE    ker se ti trgaš od mene, trga se mi, ker ve, kam te življenje žene,
	življenje presilne mladosti, na neosvojene gore, -življenje, ki zna biti sreča, a je prevečkrat gorje;
	žene te daleč od mene, nedosežno za moje roke.
	
	
BULDOŽER RIJE    Buldožer rije, trga, podira.
Neustavljiv pokopava svet,
ki sam in preklet že dolgo umira.
772
Tone Kuntner
Gluhemu hrupu se srce v obupu
brezmočno upira.
ZRASLO SEM    Zraslo sem ZRNO    zrno
z opuščeno njivo,
ki neustavljivo rojeva osat.
Ne znam več živeti uporno in živo.
Naj pride
me kmet podorat.
ZGODAJ    Zgodaj odhajajo ODHAJAJO    letos selivke.
Vse naše sanje z njimi gredo.
Čaka nas dolga in mrzla zima.
Nikomur med nami ne bo lahko.