"neresno združevanje Na kolegiju glavnih direk-t0riev (o tem podrobneje Poročamo na drugem mes-'u/ /e bila v ospredju razprava o tako imenovanem 'n (eresnem združevanju sredstev naših delovnih Organizacij na ravni SOZD. 'Udi doslej smo združevali sredstva po samoupravnem sporazumu za ravni SOZD, Pomenjena za osvajanja tu-lm trgov, marketing, skup-■j6 službe in podobno, ven-?aj je vse to doslej pote-*aJo kljub samoupravni pre-?oleki v bistvu nekako ~udžetsko. Za prihodnje le-l°pa bo to združevanje po-teKa/o nekoliko drugače, ??'/ tržno naravnano, oz. v 0'stvu se bo bolj približalo [Gmu, čemur pravimo inte-'esno združevanje. vsekakor pomeni interes-•J0 združevanje za zgoraj °menjene namene korak Ppprej, tako v smislu gospodarske reforme, kot tudi mstva tega združevanja: gre V* to, da združujemo sred-,™a zares za natanko do-°cene namene, pri čemer pc vsak ovrednoti svoj in-'6res brez prisile in obveznosti, zavedajoč se pri tem, Op zavestno združuje in f'a9a svoja sredstva v na-!?!?cno določene dejavnosti? ?d tega pričakuje tudi “p/očene koristi in ures-nicifev svojih interesov. V ; Gm smislu pa se tu zdaj za- Zf za to je, da je Iskra kot »e/ofa znizala tovrstno zdru-fflmpjo za kakih 2000 sta-rm milijard dinarjev glede 'a sedanje samoupravne 'Porazume, kar zagotovo ni anemarljiva vsota. Pri tem Pa moramo predvsem pazila ne bo trpela podoba skre v svetu ali doma. 'sekakor pomeni ta novi Zc,n, novo razmišljanje in ares interesna usmeritev fedstevposameznih delov *kre za skupno delovanje n nastopanje Iskre doma in svetu novo kvaliteto na £Pf' y gospodarsko refor-?p. m tržno obnašanje v uhu moderne, sodobne, asu ustrezne resnične eko-"»m*. Kot generalni pokrovitelj slovenske atletike je priredila Iskra tudi ob zaključku minulega leta sprejem za najboljše slovenske atletinje in atlete v sezoni ’88. Že po tradiciji je na njem podelila tudi priznanja in nagrade najboljšim atletom in delavcem v atletiki. (Tekst in foto LD) ____:_____________Iskra Kibernetika_> Decembrska stavka delavcev v Tovarn Za preživetje gre Poleg štrajka železničarjev je bila v zadnjih dneh minulega leta v središču pozornosti slovenske javnosti tudi stavka delavcev TOZD Števci v kranjski Iskri Kibernetiki. Po treh dneh so štrajk začasno prekinili, da bi našli skupno rešitev. Položaj je še vedno kritičen. Delavci TOZD Števci v DO Iskra Kibernetika so že pred tremi meseci prekinili delo in zahtevali višje osebne dohodke. Takrat so tudi izvolili stavkovni odbor, ki naj bi spodbujal in spremljal uresničevanje zahtev delavcev. V stavkovni odbor so kasneje vključili še predstavnike družbeno-političnih organizacij in samoupravnih organov. V decembru so delavci zopet začeli izražati nezadovoljstvo. Kljub številnim sestankom sindikata in stavkovnega odbora z vodstvom TOZD in DO se delavci niso strinjali z načrtovanim povišanjem plač. Stavkati so začeli v ponedeljek, 26. decembra 1988. Zjutraj so prišli v tovarno delavci obeh izmen. Zahtevali so 50-odstotno povišanje plač glede na osebni dohodek, izplačan v oktobru. Vodilni delavci TOZD Števci in DO Iskra Kibernetika so stavkajočim povedali, da bodo decembrske plače plahko povečali le za 25,5 odstotka, in to na račun nižjih prispevkov. Delavci so vztrajali pri prvotnih zahtevah. Dopoldne se je sestal izvršni odbor sindikalne konference Kibernetike in skupaj z vodstvom delovne organizacije obravnaval zahteve delavcev v TOZD Števci. Predsedniki sindikata iz drugih TOZD niso podprli zahteve po 50-odstotnem povišanju osebnih dohodkov, menili so, da zahteve ni mogoče izpolniti, ker denarja enostavno ni. Predsednika sindikalne konference Staneta Zaplotnika so delavci v Števcih izžvižgali, ko jim je to povedal. Večina delavcev v ostalih TOZD v ponedeljek ni vedela za štrajk v Števcih. V torek pa se je nemir razširil tudi v nekatere druge temeljne organizacije, saj so novinarji objavili prve informacije o stavki. Najprej se je delavcem Števcev pri- družila skupina delavcev iz TOZD Razvojno-tehnološki center. Po osmi uri zjutraj so se stavkajoči odpravili na tovarniško dvorišče, kamor so povabili predsednika skupščine pbčine in izvršnega sveta. Direktor Peter Kobal je delavcem skušal dopovedati, da vodstvo delovne organizacije ne more spremeniti predloga ali sprejeti obljub za povišanje osebnih dohodkov, ker dejansko ni možnosti, s stavko pa se problemi še povečujejo. Seznanil je delavce, da vodstvo zavrača metode pritiska in da bo storilo vse za razreševanje nastalih problemov. Delavcem Kibernetike je ponovno predlagal, naj pričnejo z delom. Tudi po večurnem prepričevanju so delavci v največjem TOZD, v njem je zaposlenih 1.300 ljudi, na vprašanje predsednika stavkovnega odbora Lada Bevka odgovorili, da bodo še naprej stav- kali. V sredo, 28. decembra, se je sestal delavski svet DO, ki je med drugim sprejel tudi plan za leto 1989. Medtem pa so delavci napovedali pohod pred občino. Malo pred 14. uro so delavci krenili na Tr_g revolucije pred občinsko skupščino,.kjer se jih je zbralo okrog 500. Prihajalo je tudi do ostrih besed med stavkajočimi in vodilnimi. S transparentom in iz ust delavcev so vrela gesla: zmanjšajte prispevne stopnje, hočemo preživeti, ne umreti, za delo pošteno plačilo, kje je denar, ki smo ga dajali za razvoj, kakšna bo prihodnost naših otrok, kako naj preživimo s 60,70 milijoni, ni res da zaslužimo 900 tisoč, to je povprečje, ni res, da štrajkajo le v Števcih, dol z občino in birokracijo, pred tremi meseci smo štrajkali, pa obljube niso uresničene, dajte svobodo tovarnam, ne očitajte nam Bevka (predsednika stavkovnega odbora), vsi smo Bevki. Henrik Peternelj, predsednik izvršnega sveta, direktor Kibernetike Peter Kobal in sindikalni predstavniki, ki so se pogovarjali z razburje- Iz poročila stavkovnega odbora povzemamo zahteve delavcev TOZD Števci: 1. Za mesec december se zahteva 40-odstotno povečanje neto osebnih dohodkov, glede na oktobrsko osnovo (na veljavni drugi obračun). 2. Rast osebnih dohodkov z januarjem 1989 mora biti usklajena z rastjo življenjskih stroškov, pri čemer se upošteva zadnji veljavni podatek. 3. Izdelati oceno presežkov delavcev in njihovo strukturo ter na podlagi tega pripraviti program za prezaposlovanje in dodatno funkcionalno izobraževanje. 4. Delavski svet naj v okviru svojih pristojnosti zagotovi dosledno izpolnitev nalog iz sanacijskega programa, sprejetega za leto 1987 in 1988, posebej pa še iz programa ukrepov za izboljšanje poslovanja z dne 18. 11. 1988, ki jih je pripravil poslovni odbor DO, z vsemi pripombami in popravki, ki so bili posredovani s strani TOZD Števci. V tem smislu naj DS zadolži vse nosilce posameznih nalog iz omenjenih programov, da v roku 10 dni podajo pismena poročila o realizaciji nalog, za katere so bili zadolženi. Na podlagi teh poročil je potrebno individualno ugotoviti odgovornost poslovodnih in drugih vodilnih delavcev v skladu z določili samoupravnih splošnih aktov. Za poslovodne in druge vodilne delavce, katerih poročila bo DS ocenil negativno oziroma poročil ne bodo pripravili, se mora začeti postopek za razrešitev. 5 6 5. Zagotoviti temeljito spremembo nagrajevanja po delu in rezultatih poslovanja (sprememba pravilnika o delitvi OD in Sporažum, ki ureja dohodkovne odnose med DO) na ravni DO. 6. Vodstvo DO in TOZD Števci naj pripravita pregled programov in investicij, za katera so se v preteklih obdobjih odvajala sredstva iz TOZD Števci ter uspešnost teh naložb. Odgovor- nost za neuspešne naložbe se ugotavlja na ravni DS TOZD Števci. 7. Zahtevamo, da se pripravi operativni program aktivnosti za reorganizacijo DO v smislu novega zakona o podjetjih v roku 10 dni. V strokovnem elaboratu naj se nakažejo variantni predlogi nove organiziranosti DO. 8. Zahtevamo, da se resno pristopi k razbremenitvi dohodka gospodarstva in osebnih dohodkov delavcev. V zvezi s tem v celoti podpiramo aktivnosti in konkretne predloge občinskega sindikalnega sveta Kranj ter zahtevamo od naših delegatov v zboru združenega dela SO Kranj, da sprožijo ter podprejo skupščinsko razpravo o teh predlogih. Smatramo, da osebni dohodki ne smejo biti izključno tisti, ki nosijo vse breme stabilizacije. Zahtevamo, da se: — ukine republiški davek iz osebnih dohodkov in sproži akcija za znižanje občinskih davkov iz osebnih dohodkov, — znižajo prispevki za SLO in DS (vsaj za 20%), — preverijo prispevne stopnje in politika cen v gospodarski strukturi, — spremeni naj se neustrezna metodologija za določanje eskontne stopnje Narodne banke, revalorizacijskih in realnih obrestnih mer. Glede na participacijo v zdravstvu pa zahtevamo: — da se analizirajo vsi lanski kratkoročni ukrepi v zdravstvu oziroma — da z reformo zdravstvenega varstva v celoti ukinemo sedanji sistem participacije. Prav tako zavračamo vsako uvajanje participacij v šolstvu za dogovorjen program. Ponovno naj se preveri družbeni dogovor o zagotavljanju šolskih knjig in pripomočkov. števcev nimi delavci, so jih prepričevali, da denarja ni, da Kibernetika ima prihodnost, da je treba delati in izvažati- »Najbolj se bojim štrajkov v dobrih kolektivih«, je dejah Henrik Peternelj stavkajočim pred občino. Vse je kazalo, da skupnega jezika ne bo mogoče najti in da bodo stavkajoči vztrajali pred skupščino še naslednje dni. Delavci so pripravljenost za dogovarjanje pokazali s tem, da so znižali svojo zahtevo po zvišanju decembrskih plač s 50 na 40 odstotkov. Terjali so, da morajo biti januarske plače najmanj tolikšne kot decembrske, povečane za stopnjo rasti življenjskih stroškov. Zahtevali so razbremenitev gospodarstva, večjo samostojnost kolektivov ter učinkovito reorganizacijo TOZD Števci oziroma Iskre Kibernetike. Druga plat »Ker ima vsaka resnica dve plati, je seveda nujno prisluhniti tudi drugi. Ta druga stran potrjuje, da predstavniki občine in delovne, organizacije Kibernetika niso nikakršna »sovražna stran« za delavce. Ob stanju, kakršno vlada, bi bilo prej mogoče trditi, da so oni tisti, ki razmišljajo v dobro delavcev s trezno glavo. Sliši se sicer žalostno, vendar kaže, da je najbolj trev pozivih k mirnosti, pohlevnosti, sprijaznjenju z nemogočim življenjskim stanjem...«, je zapisal P. Golnar, novinar Dnevnika, v svojem komentarju. Naslednji, že četrti dan štrajka, je bil ponovem sestanek vodstva Tovarne števcev in DO, skupaj s predsednikom stavkovnega odbora, predsednikom občinskega sindikalnega sveta in s kranjskim pravobranilcem samoupravljanja. Predstavnik^ stavkovnega odbora v TOZD Števci so sprejeli razglas z naslednjo vsebino: Stavkovni odbor ugotavlja, da bo mogoče konfliktno situacijo razrešiti le z neposrednim poglobljenim dialogom med DO, TOZD in stavkovnim odborom. Izhodišča za dialog so zahteve, ki so bile oblikovane med štrajkom. Stavkovni odbor in vodstvo sta zagotovila de- lavcem, da bodo obveščeni o rezultatih tega dogovarjanja po desetih delovnih dneh, ko bodo pripravljeni sklepi in ukrepi delavskih svetov TOZD in DO. Odbor je delavcem predlagal, da začasno prekinejo stavko. Če delavci z rešitvami ne bodo zadovoljni, se bodo po tem roku ponovno odločali o nadaljevanju štrajka. Občinski svet Zveze sindikatov in izvršni svet sta glede zahtev delavcev, ki se nanašajo na razbremenitev gospodarstva oziroma na znižanje davkov in prispevkov iz dohodka in osebnega dohodka, stavkovnemu odboru zagotovila poročila o stanju in novih ukrepih v kranjski občini. Delavci Kibernetike so po objavi omenjenega razglasa prekinili stavko. Dogovarjanje se bo letos nadaljevalo. Sindikalne skupine v TOZD Števci bodo ponovno obravnavale in potrdile izražene zahteve delavcev, nakar bo o njih sprejel stališče izvršni odbor sindikata. V torek, 10. januarja 1989 je bila 9. seja sindikalne konference, kjer so predsedniki sindikata iz drugih TOZD skušali oceniti potek štrajka v Števcih. Dobili so tudi poročilo stavkovnega odbora TOZD Števci, z dne 10.1.1989. Odbor je namreč 10.1.1989 po usklajevanju sprejel stališča za razrešitev težkega socialnega položaja delavcev in jih posredoval v obravnavo DPO v TOZD Števci in DO Iskra Kibernetika. V vseh TOZD se morajo čim-prej sestati izvršni odbori sindikata in obravnavati zahteve delavcev TOZD Števci ter sindikalna stavkovna pravila. Delavcem je treba tudi povedati, kakšne so posledice tridnevnega štrajka, saj po prvih ocenah znaša izpad ca. 3 milijarde din. Predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov, tov. Antolin, je opozoril, da bi morali v Kibernetiki storiti vse za preprečitev štrajka. Glede na izražene zahteve ob septembrski prekinitvi dela v Števcih bi to lahko pričakovali. Tako sindikat kot vodstvo DO bi morala ljudem pravočasno dopovedati, da delajo škodo sebi in tudi ugledu Iskre in občine. A. Boc Iskra SOZD Program za leto 1989 V ponedeljek, 9. januarja je bil prvi letošnji kolegij glavnih direktorjev Iskrinih delovnih organizacij z eno samo točko dnevnega reda, ko so obravnavali letni program SOZD Iskra za leto 1989. Predsednik PO SOZD Iskra Franc Šifkovič je v kratki uvodni besedi poudaril, da gre ob obravnavi programa za letošnje leto predvsem za vsebinske zadeve, da je težko planirati ob takšni inflaciji, kakršno trenutno v državi imamo in, da je poglavitna točka in problem kolegija v obravnavi in sprejetju predvsem konkretnega načrta združevanja sredstev za skupne naloge v tem letu. Ko je Vito Osojnik nato na kratko predstavil letni program SOZD Iskra za leto 1989, je poudaril, naj kolegij glavnih direktorjev v skladu s samoupravnim sporazumom sprejme letni program in ga potem posreduje v samoupravno proceduro sprejemanja na delavskem svetu SOZD Iskra. Po njegovem gre v programu za tri sklope in sicer za proizvodni del programa za letošnje leto, ki ni sporen, dalje za združevanje sredstev in za tretji sklop, kamor sodijo investicije. Največ razprave je bilo o interesnem združevanju sredstev (tej temi smo posvetili tudi uvodnik), saj gre tu za skupen denar, ki ga je potrebno zares koristno in v smislu interesov vložiti tako v osvajanje tujih trgov kot v marketinško dejavnost, dalje v strateško razvojne projekte, v kakovost, metrologijo in zanesljivost, v kadre in izobraževanje, v organizacijo in informatiko, v skupne službe SOZD Iskra, za nagrade Iskre, za športno-manifestativne akcije, za skupni rezervni sklad in v ekologijo. Vsekakor so zgoraj omenjene dejavnosti zares skupnega pomena in čeprav gre za njihovo financiranje v nekem smislu zanemarljiv odstotek celotnega letnega prihodka Iskre, ki znaša samo 0,67%, predstavlja zagotovo ta odstotek za posamezne naše delovne organizacije določeno obremenitev, od katere, po njihovem mišljenju, nimajo neposredne koristi, ker pač same ne sodelujejo v določenih akcijah (na primer na raznih sejmih v tujini) in podobno. Vendar pa je bilo pri tem tudi poudarjeno, daje pač treba plačati tudi nekakšno članarino za to, da si v Iskri, saj že samo ime Iskre pomeni določeno prednost in image, tako doma, kot v svetu in ti omogoča lažji plasma tvojih proizvodov na tržišče. Kot smo že v uvodniku omenili, pomeni znižanje Iskrinih združenih sredstev za 2000 milijard starih dinarjev pomemben korak naprej k uresničevanju pravega interesnega združevanja sredstev na ravni SOZD, pri čemer pa dosedanje skupne dejavnosti ne bodo bistveno utrpele, postale bodo samo racionalnejše, učinkovitejše in predvsem jasne v tem smislu, da bo sleherni vedel, kam gre njegov dinar in za kaj bo uporabljen ter kakšno korist bo imel sam od tega pa tudi Iskra kot celota. Ob koncu je stekla beseda še o investicijah, brez katerih si ni moč zamisliti napredka, tako proizvodnje, kot sposobnosti boja na tujih, zahtevnih tržiščih. Predložen je bil plan investicij za leto 1989, v katerem so razdelili bodoče investicije na tri skupine. V prvi skupini so že odobrene, oz. nesporne investicije (teh je devet), drugi seznam zajema nepripravljene, oz. sporne investicije (pet investicij), tretji seznam pa nerealne investicije, ki jih je prav tako pet. Pri odločitvah za sofinanciranje investicij iz združenih sredstev, kijih bomo uresničili letos, so bili strogo upoštevani vsi dogovorjeni ekonomski kriteriji in sicer struktura investicije, struktura virov financiranja, izvozna usmerjenost naložbe, znižanje deleža materialne vložbe in ustrezna donosnost investicije same. D. Ž. Dodatek k pogodbi s slovenskim PTT Zamenjava zunanjega partnerja na področju javne telefonije, Alcatela s Siemensom, je terjala dodatek k Sporazumu med Iskro in Združenimi PTT organizacijami Slovenije o sklepanju pogodb o projektiranju, dobavi in montaži, preizkušanju in zagonu telekomunikacijskih naprav. Dodatek k Sporazumu sta, enako kot aprila lani, podpisala oba predsednika Franc Šifkovič in Miloš Mitič. Na podlagi Plana razvoja Združe- gljivosti: v Siemensovem digitalnem na oprema, ocenjena vrednost vse tenih PTT organizacij Slovenije za ob- sistemu EWSD bo Iskra izročila na- lekomunikacijske opreme skupaj z dobje 1986—1990 in Dolgoročnega menu kar 180.000 priključkov, v last- montažo in pripravo za zagon pa plana razvoja PTT prometa Slovenije nem digitalnem sistemu 2000 bo znaša po sedanjih cenah 708 miliiard od leta 1986 do leta 2000 načrtujejo 125.000 priključkov, skupno 40.000 (novih) dinarjev, slovenske Združene PTT organizaci- priključkov pa bo v elektronskih cen- Delno je spremenjen tudi drugi je v obdobju od vključno letošnjega tralah Metaconta 10 CN in 500/1000 <;ien Sporazuma podpisanega aprila leta pa do konca leta 1992 izgradnjo A. Seveda sta tu še digitalna prenos- |anj Novi dodatek poudarja, da se isk- naslednjih telekomunikacijskih zrno- na oprema in prenosna elektrooptič- rine delovne organizacije, proizvaja- lke telekomunikacijskih sredstev in naprav zavezujejo, da bodo projektirale, dobavljale in montirale digitalne in elektronske telefonske centrale ter digitalne prenosne sisteme za potrebe slovenskega PTT prometa na osnovi okvirnih in konkretnih pogodb, ki jih bo Iskra podpisovala s posameznimi PTT podjetji. Spremenjen je tudi tretji člen Sporazuma iz aprila lani, nanaša pa sena dobavne roke. Po novem sporazumu bodo dobavni roki za centrale sistema EWSD od 15 do 18 mesecev, eno leto je skrajni rok za Sl 2000 in Meta-conte, še krajši pa je za končne centrale 500/1000 A in za VF prenosne sisteme. Ob tem naj zapišemo, da bo Iskra podpisala p n/o okvirno pogodbo že ta mesec, in sicer z Ljubljanskim PTT podjetjem. Vrednost te pogodbe bo skoraj tretjina omenjene ocenjene vrednosti. Centrale sistema EVVSD bo Iskra postavila v Ljubljani in bližnji okolici, torej na območju, za katerega skrbi PTT Ljubljana. Podpisa dodatka k Sporazumu med Iskro in Združenimi PTT organizacijami Slovenije so se poleg obeh predsednikov Franca Šifkoviča in Miloša Mitiča udeležili z Iskrine strani še član PO SOZD Iskra Aleksander Mihev, glavni direktor Telematike Andrej Polenec, njegov svetovalec Franc Frkolj, komercialni direktor Telematike Blaž Kavčič, direktor prodaje javnih telefonskih sistemov v Te-lematiki Borut Ošabnik, direktor prodaje terminalov in PABX sistemov Borut Žerjav, predsednik Centra za elektrooptiko Mitja Kovačič in vodja področja za optične komunikacije Iztok Klemenčič. Od Združenih PTT podjetij Slovenije so bili na slavju še podpredsednik Franc Dovečar, direktorica PTT Ljubljana Fanika Žag-majster, direktor PTT Maribor Stanko Brglez in drugi. Lado Drobež Iskra Commerce, Elementi Deseta obletnica sodelovanja z beloruskim Monolitom Zadnje dni minulega leta sta žužemberška Tovarna keramičnih kondenzatorjev in beloruski Monolit proslavila v Vitebsku jubilejnih deset let sodelovanja. Sprva je KEKO izvažal tja le opremo za proizvodnjo kondenzatorjev, s kooperacijsko pogodbo, podpisano lani, pa so sodelovanje razširili tudi na primarni program. Izredno uspešno sodelovanje med KEKO-m in beloruskim Monolitom je proti koncu lanskega leta v razmaku nekaj tednov doživelo dva mejnika — deseto obletnico skupnega dela in pa podpis kooperacijske pogodbe, vredne kar 84 milijonov dolarjev. Prav na osnovi te pogodbe, bodo žužemberški Iskraši dobavljali sovjetskemu partnerju večslojne keramične kondenzatorje (do čipa), le-ta jih bo nato finaliziral, v zameno pa dobavljal repromaterial za proizvodnjo keramičnih kondenzatorjev in paladij. S to pogodbo sta tako firmi razširili sodelovanje od prvotne opreme tudi na njun primarni program. Kooperacijska pogodba velja do leta 1995. Z Iskrine strani so se slavja ob jubileju udeležili predstavniki KEKO, Iskre Commerce in novomeškega izvršnega sveta. LD XVII. konferenca trženja Iskre »Iskra brez Evrope ne bo mogla, Evropa brez nas...« (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Zadnje dni decembra je bila na Brdu pri Kranju tradicionalna, tokrat že 17. konferenca trženja Iskre, največji vsakoletni delovni dogovor Iskrinih vodilnih delavcev, namenjen predvsem tržnim vprašanjem. V prvi ponovoletni številki našega tednika smo s kronološkim pregledom poteka konference prišli nekje do polovice: predstavili smo prvi, interni del, na katerem so predstavniki Iskre Commerce prečesali bolj notranjo problematiko trženja doma in na tujem, v plenarnem delu konference pa smo poleg referatov predsednika PO SOZD Iskra Franca Šifkoviča, koordinatorja Iskrine dejavnosti v ZR Nemčiji Borisa Lasiča — imel je izredno odmeven govor o Iskri v Evropi po letu 1992 — objavili še tri referate o pripravah v Iskri na uvedbo Skupnega evropskega trga leta 1992, imeli so jih Peter Kobal, Robert Žerjal in Edvard Svetlik, objavili še osrednji referat konference, ki ga je imel glavni direktor Iskre Commerce Janez Vipotnik. Tržna konferenca se je nadaljevala s pozdravnimi nagovori gostov, novinarsko konferenco in razpravo o Iskrinem trženju in poročilih samih. Kot posebnost, oz. zanimivost naj povemo, da konferenca ob zaključku ni sprejela nobenih sklepov, »ker jih v minulih letih ni skoraj nihče uresničil«, kot je dejal direktor Vipotnik. So pa udeleženci potrdili referate ter z njimi pobude in ideje o prihodnosti Iskre. (Dalje na naslednjih straneh) XVII. konferenci Pozdravni govori gostov konference Vojka Rauber Najprej je udeležence srečanja pozdravila svetovalka na Republiškem komiteju za mednarodno sodelovanje Vojka Rauber, ki je spregovorila o možnostih vključevanja Jugoslavije in Slovenije v Evropo ’92. Pri tem je poudarila, da pripravljenost na vključevanje v Jugoslaviji ni povsod enaka in po večini premajhna, kajti stvari vse preveč obravnavajo s tehnične plati, ne pa vsebinsko. Za slednje je med drugim kriva vrsta novih predpisov in zakonov, ki jih trenutno sprejemamo. Poleg Zakona o podjetjih, ki bo marsikaj spremenil, je približno ena tretjina vseh predpisov takih, ki zajemajo temelje ekonomskih odnosov s tujino. Praktično se sprememinjajo vsi sistemski zakoni, ki urejajo to področje. Se največ novosti bo prinesel Zakon o skupnih vlaganjih tujega kapitala, čeprav pa bo odprl kopico vprašanj, predvsem pa ali smo nanj pripravljeni, ko gre za načine vodenja, vpliva tujcev na upravljanje, pravil glede obsega zaposlovanja itd. Tudi o vsebini drugih predpisov in novih zakonov bo potrebno še veliko razpravljati in stvari razčistiti, predvsem pa poenostaviti postopke in objektivizirati pogoje. Franci Gerbec V nadaljevanju je govoril Predsednik izvršilnega odbora Splošnega združenja elektro industrije Franci Gerbec, ki je dejal: »V Jugoslaviji se je zrušil investicijski trg, ruši se trg široke porabe in edini izhod iz situacije je vzpostavljanje partnerskih odnosov s tujimi partnerji. Zato smo se pri našem Združenju dogovorili, da je naša glavna naloga združevanje tistih moči, ki zagotavljajo neposredno sodelovanje s svetom v normalnih pogojih. Tako smo tudi ustanovili delovno skupino, ki spremlja standardizacijo in ekonomijo. Druga zadeva, ki se je moramo lotiti takoj po sprejemu Zakona o podjetjih, je prizadevanje za uveljavitev zakona o industrijski lastnini, o patentih. Zato tudi vas prosim za pomoč pri prizadevanjih za uveljavljanje normalne blagovne in zaščitne znamke, vključno s patenti. Jugoslovanska statistika je podrejena družbenemu sistemu dezinformiranja, zato moramo, če hočemo vzpostaviti normalne odnose z zahodom, narediti svoje lastne statistične metode in lastne pristope vključevanja v neposredne informacijske mreže, ki jih v Evropi vzpostavljajo mimo nas. Zaradi interesnega povezovanja, prav na tehničnih področjih, bomo ustanovili nekatere Franci Gerbec interesne skupine, kot naprimer grupacijo proizvajalcev elektromotorjev, kjer bi oblikovali skupne tehnološke usmeritve razvoja. Naša velika želja je, da bi ustanovili tudi neke vrste računalniški klub, kjer bi se srečevali vsi tisti, ki se ukvarjajo z računalniško proizvodnjo in upamo, da nam boste pri tem Iskraši tudi pomagali.« Stane Flander Iskrine tržnike je pozdravil tudi podpredsednik Poslovodnega odbora Gorenje Commerce Stane Flander, ki je najprej izrazil izredno zadovoljstvo, daje Iskra največji Gorenjev partner in, da se v Gorenju srečujejo s podobnimi težavami kot v Iskri, ko gre za obvladljivost sistema, združevanje v sestavljeno podjetje po uveljavitvi Zakona o podjetjih pa za priprave za vstop v Evropo '92. Ob občutnem padcu povpraševanja na domačem trgu, mora biti, tako v Gorenju, kot v Iskri, glavna usmeritev — izvoz, glavna orientacija pa — trg in, kot je dejal Stane Flander, je napočil skrajni čas, da vsi skupaj pokažemo, ne samo koliko znamo biti pridni in delovni, ampak tudi koliko znamo biti umni. »Vsekakor moramo povečati medsebojno sodelovanje, kuprodajne odnose moramo zamenjati s partnerskim odnosom, interesno združevanje pa mora potekati tudi izven sistemov. Namesto, da usklajujemo stališča, pri katerih smo velikokrat »trdi«, bi bilo bolje, da se dogovarjamo o interesih. Vsekakor pa se zahvaljujem za dobro sodelovanje, ki smo ga imeli s sistemom Iskre, kjer je bila velikokrat potrebna dobršna mera razume- vanja, spoštovanja in strpnosti z obeh strani in upam, da bomo to sodelovanje nadaljevali in celo okrepili,« je ob koncu dodal Stane Flander. Stane Flander Mitja Močilnik V imenu Ljubljanske banke in predstavniške mreže v tujini je udeležence na kratko pozdravil tudi pomočnik direktorja sektorja Ekonomskih odnosov s tujino v LB združeni banki Mitja Močilnik, ki je dejal, da še vnaprej pričakujejo tako dobro sodelovanje z Iskrino mrežo, kot je bilo doslej, predvsem pri zagotavljanju dolgoročnih virov financiranja in pri reševanju financiranja zunanjih Iskrinih predstavništev. Oženja Iskre Razprava o trženju in poročilih konference Ivo Banič Eden izmed nekdanjih vodilnih Iskrinih delavcev, zdaj je zaposlen na Inštitutu za ekonomska raziskovanja ljubljanske Ekonomske fakultete, je v uvodu omenil, da se z nekaterimi stvarmi z dopoldanske konference ne strinja, največ pozornosti pa je v svojem nastopu namenil vprašanju, ki je zdaj v Sloveniji kar precej aktualno — ali so uspešnejše večje ali manjše firme. Med drugim je Ivo Banič dejal tole: "Pravilno ste si zastavili, da je treba moč znotraj firme razdeliti in jo narediti gibčno. Vendar bi vas opozoril na razliko med decentraliziranim in distribuiranim podjetjem. To je velika razlika in rad bi vas opozoril, da ne naredite decentraliziranega podjetja. Decentralizirano podjetje je samo simulacija neke poslovne skupnosti. To je Pravilo, ker večina evropskih in svetovnih firm je distribuiranih. Vendar je to ena firma. Decentralizacija bi pomenila, da v bodoči Evropi ali na bodočem svetovnem trgu ne boste imeli kaj iskati. To pa zato, ker ne boste adekvatni. Če neko podjetje ima tak velikostni razred, kot ga ima Iskra, potem je vpliv takega podjetja na okolje občuten in zaznavem. Iskra se ne more obnašati tako, kot da ona ne moti (kot na primer na področju števcev, kjer moti na mnogo tržiščih). In ker moti, bo vsaka normalna firma skušala oblikovati neke protiakcije. Iskra mora torej biti pripravljena na pravila igre. Ce pa se boste prilagajali pravilom igre, morate definirati svoj odnos do vseh na tržišču. To Pa je trdo delo, ker s tem, kako definirate odnos, se pozicionirate na tem trgu in tudi odločate o svoji lastni usodi. S prijateljskimi odnosi na velikih trgih nimate kaj iskati. Strategija mora biti ofenzivna. Tisti, ki )o manjši, mora napadati. Še na nekaj bi rad opozoril: firma s tolikšnim številom zaposlenih bi morala imeti prodajo okrog treh milijard dolarjev. Ima pa samo eno tretjino tega. Torej ima sistem Iskre velike rezerve, če bi ga organizirali na način, kot so organizirani svetovni koncerni, oz. je ta sistem obremenjen z entropizaciio sistema — notranja neoptimalna razmerja. Iskra bi morala v svoji strategiji trasirati prodajno pot v 3 milijarde dolarjev, ne pa ostati v 1 milijardi. In končno bi vas rad opozoril še na naslednje: cena danes ni več tako zelo pomemben faktor. Dva faktorja sta danes bistveno bolj pomembna — kakovost in to, ali ste se zmožni vključiti v »just in time«. Cena je šele na tretjem mestu. In na koncu, če hočete preizkusiti, kako dober je ta sistem, morate narediti nekaj zelo enostavnega — zamislite si na primer, da je Iskra v Celovcu. In v teh okoliščinah poglejte vaše parametre poslovanja. Tisti proizvod, ki vzdrži, je pravi, ostale proizvode pa morate umakniti iz proizvodnje.« Jurij Butina Glavni direktor Videomatike se je k razpravi oglasil dvakrat. Tole je med drugim dejal: »Glede trženja bi rad povedal, da vsi počasi spoznavamo, da je jugoslovanski trg za nas izredno pomemben, vsi skupaj na čelu z IC pa ugotavljamo, da nas je v vsaki DO preveč. Ali moramo zmanjšati število zaposlenih ali pa bistveno dvigniti proizvodnjo. Tu pa je vprašanje, ali smo sposobni zasesti toliko trga, kolikor imamo vgrajenih tehnoloških in proizvodnih zmogljivosti, ali pa zmanjšati število zaposlenih. Ne samo v proizvodnji, temveč tudi v režiji imamo preveč ljudi in v celotni Iskri. Se vedno pa smo v Jugoslaviji najbolje organizirana firma iz te branže in imamo tudi najboljšo ZT mrežo pa tudi domačo mrežo. Premalo smo ponosni na Iskro. Evropo 1992 nekateri prikazujejo kot strah. Za nas v Videomatiki velja, da to leto komaj čakamo. Namreč, majhni proizvajalci smo ekonomsko nezmožni po toliko različnih standardih izdelovati svoj izdelek za zdaj tako raznovrstno Evropo. Samo velike kompanije imajo finančno moč, da zadovoljijo vse zahteve po standardih, ki so po različnih deležah v veljavi. V tem smislu je za nas Evropa 1992 prednost v primerjavi z velikimi firmami.« nimamo časa, da bi na to čakali. Takoj bi se morali sami vprašati, kako bomo poslovali prihodnje leto in naprej. Te možnosti, da lahko čakamo, nimamo. Še kljub vsemu, čeprav smo zelo kritični in celo preveč, smo še vedno kompanija. Tako nas vidijo tudi v Jugoslaviji in na zahodu. Ta videz bi morali obdržati še naprej. Iskra je dovolj razvit poslovni sistem in bi se z zadosti znanja lahko znotraj zmenila, kakšna bo videti in kako bo poslovala. Moramo jo prestrukturirati in denar lahko dobimo samo na ta način, da z racionalizacijo pridemo do nekih denarjev, ki bi jih lahko postavili vliovo kvaliteto. Odločiti bi se morali, da gradimo kompanijo, ker tak imidž bomo potrebovali ne samo zaradi Evrope 1992, ampak sploh zaradi procesov, ki tečejo v svetu. Včasih so Jugoslavijo presojali bonitetno po bankah in po firmah. Vsi vemo: Iskra je imela boniteto. Po Agrokomercu to sploh ni več pomembno, vsak je rizik države. Sedaj, ko bo prišel tuj kapital, bodo spet delali selekcijo. Finančne institucije si ne bodo mogle dovoliti, da bodo vse subjekte bonitetno presojale po deželi, kjer poslujejo, ampak same poslovne subjekte. Tudi zato moramo obdržati kompanijo kot tako. Ne moremo imeti 36 obrazov recimo na združenem evropskem trgu. Nekdo se ne mora obnašati ignorantsko, ker potem vsem drugim spodbija možnosti. Zdaj pišejo o Evropi kot o skupnem trgu, potem o skupni ekonomiji, ki bo prišla par let po skupnem trgu Evrope. To so procesi, ki so neizogibni in ne smemo si privoščiti, da te stvari ignoriramo in si izmislimo svojo organizacijo. Če smo firma, ki v svetu trži 30% proizvodnje, potem moramo biti zelo podobni tistim, s katerimi sodelujemo. Tudi zaradi tega, da bomo dobili partnerje, ki bodo šli kapitalno v Iskro, s tehnologijami, s sredstvi itd.« lija Medič Direktor Iskrinega holding podjetja v Švici Cranex lija Medič seje podobno kot večina raz-pravljalcev dotaknil predvsem bodoče organiziranosti Iskre v luči Evrope po letu 1992. Med drugim je poudaril tole: »Vprašati bi se morali, ko toliko govorimo o »Evropi 92«, tudi o Iskri leta 1990. Konec decembra bi morali veliko bolj natančno vedeti, kako bomo poslovali leta 1990. Izdelati moramo vsaj koncept razvoja ali reorganizacije Iskre za to obdobje. Ne bi smeli čakati na zakonodajo. Mi Boris Slapnik Direktor Iskre France v Parizu Boris Slapnik je v razpravi sodeloval s tole mislijo: »V Iskri smo pred dilemo ali imeti koncern ali pa ga razbiti, s tega vidika pa bi rad opozoril na naslednje: med integracijskimi procesi v svetu pokupijo velike kompanije delnice manjših podjetij in nad njimi vzpostavijo kontrolo. Med temi manjšimi so tudi nekateri naši dosedanji kupci, ki pa jih Iskra v preteklosti ni znala pravilno servisirati, niti s kakovostjo, dobavami, embalažo, tako imenovanim »just in time«, itd. In ti kupci so Boris Slapnik ustvarili bariero pri nabavi naših izdelkov. Navedel bi primer Thomsona, ki je pokupil del industrije televizorjev, ki je kupovala naše komponente, mi pa imamo zdaj problem, kako priti nazaj k Thomsonu, kateremu smo v preteklosti zakuhali toliko in toliko težav. Spet bi opozoril na pomembnost poslovnega servisiranja, kajti ne smemo igrati samo na ceno, ki je element četrtega, petega ranga, predvsem pri industrijskih kupcih, kjer so cene več ali manj znane.« Janez Aljančič Direktor Iskrinega predstavništva v Alžirji je v razpravi dejal tole: »Lepo je, da govorimo o Iskri v Evropi leta 1992, toda dokler tržimo tudi v deželah v razvoju, moramo misliti tudi nato, koliko pa vlagamo v te dežele. Toda toliko kolikor vlagamo, toliko tudi žanjemo. Pozabljamo, da rabimo trge, ki so danes morda nezanimivi. Vsekakor je dosti teže delati na njih kot v tej Evropi, vendar v njih vlagamo zelo malo. Če bi vsaj delček tega, kar vlagamo v razvite dežele, vlagali tudi v dežele v razvoju, bi bistveno več koristnega poželi. Ljudje, ki s temi deželami poslujemo, delamo nemogoče kombinacije, o katerih v Evropi sploh ne razmišljamo, ker v Evropi je napisana faktura tudi plačana, pri nas pa se začne delo šele pri podpisu pogodbe.« XVII. konferenci predvsem sprememb v Evropi leta 1992 in takratnim standardom. Tole je del njegovega razmišljanja: »Leto 1992 pomeni veliko. Naše mesto kot Isk-rašev je gotovo v bodoči EGS z našimi izdelki. Večina proizvodov, kijih prodajamo na razvito področje, ostane v EGS, oz. je montirano v izdelkih, ki se potem prodajajo po vsem svetu. Gotovo bo prišlo do zapiranja EGS v bodoče, vendar ne tako kot si želijo nekateri v tej združbi. Npr. Angleži kupujejo kot vsakdo nazahodu tisto, kar je dobro, kvalitetno, ob času in tudi naši izdelki so velikokrat narejeni po teh principih. Naši izdelki so dobri, kajti, če ne bi bili, ne bi mogli biti partnerji IBM, Perkinsa, Elektroluksa itd. Pri nekaterih imamo celo ekskluziven položaj, da smo edini dobavitelji, kar je enako škodljivo, tako za njih, kot za nas. Mi brez EGS ne bomo mogli obstajati, EGS pa brez nas lahko. Veliko moramo narediti na naši strani, da se bomo lahko vključili v bodoče tokove EGS.« Še najbolj pesimističen je bil na Brdu pri Kranju predsednik KPO DO Elementi. Tole je nekaj povzetkov iz njegove razprave: »Če se spomnimo Mc Kenseyeve študije, ki nam je dala sliko nas samih, govorila pa je tudi o vrednotah Iskre, je danes zelo neprijetna resnica in kar je odraz morda tudi krizne situacije, da zelo radi kritiziramo drug drugega. Premalo je v Iskri konstruktivnega duha prav v takem kriznem momentu in preveč egoizma, posamičnih in grupnih interesov, kar se odraža tudi sedaj, ko se skušamo organizirati. Celo v določeih momentih pogrešamo bolj strokovnega argumentiranega pristopa. Samo v okviru svoje delovne organizacije bi lahko rekel, da dostikrat trdimo, češ, mi imamo prav, tvoji argumenti pa ne veljajo. Sami pa ne rabimo argumentov. Tak način diskusije je zelo prisoten in mislim, da nam dela veliko škodo. Včasih smo malce preveč obremenjeni in še naprej bomo obremenjeni s samo reorganizacijo. Dostikrat reorganizacijo vidimo samo v obliki kvadratkov, govorimo o neki kvazi lastnini ob vseh ostalih nerazčiščenih odnosih. Ne vprašamo pa se o Evropi 1992 — kakšni smo? Kaj smo danes sposobni narediti preden gremo v to Evropo. Sami moramo presoditi, ali smo sposobni Iskro zapeljati v leto 1992. V Jugoslaviji in v sami Iskri imamo potenciale.« mviuaac uuij petje un zanimiv iniuoi aKtuaien drugi nastop. »Danes smo se veliko pogovarjali o organiziranosti Iskre v našem sistemu v luči 1992. Zakaj se Evropa odloča za največjo združbo na svetu? Zaradi konkurence. Konkurence z Daljnje-ga vzhoda, iz Amerike in tudi nove, bližnje konkurence Kitajske. Vsi se združujejo zato, da bodo močni in konkurenčni. V ozadju sta tudi NATO pakt in Amerika, ki razmišlja o tem, da bo nehala financirati svojo vojsko v Evropi. Mi pa se odločamo, da se bomo razbijali in, da bomo šli s 15., 20., 50. tržnimi potmi po svetu in, da bomo postali še sebi konkurenčni. Ali smo res tako pametni, da bomo tako šli v EGS? Evropa nas ne bo cenila zato, ker smo Iskraši, ampak samo zato, če bomo imeli kvaliteten izdelek in če bo zatem izdelkom stal servis, ki je kapitaliziran, močan, velik, če bomo imeli 100 majhnih Iskric, ne bomo imeli nobene moči in vpliva. Samo eno je lahko in sicer to, da smo močni in enotni. Danes o teh stvareh nihče iz proizvodnih delovnih organizacij ni hotel spregovoriti.« Janez Vipotnik V razpravo je posegel tudi glavni direktor Iskre Commerce, njegov prispevek pa se je nanašal predvsem na drugi del razprave direktorja Iskre Limited Petra Cudermana, ko je Peter Cuderman Direktor Iskrinega trgovskega podjetja v Veliki Britaniji Peter Cuderman se je dotaknil Janez Vipotnik Menja Iskre opozarjal na drobitev Iskre. Direktor Vipotnik je v zvezi s tem med druqim delal: »Ne gre zato, da bi želeli manjšo, razbito Iskro, ure za to, da so načini povezovanja, ki so bili v veljavi do sedaj, preživeli. Gre tudi za to, da se tudi ta tržni-podjetniški način mora uvesti v naso strukturo. Mislim, da znamo Iskro še bolj Povezati z drugačnimi načini. Ko se bodo poslovni subjekti usposobili, bo-9° čutili potrebo po koncentraciji in po ustvarjanju kritičnih mas. Res pa je, da bi v primeru, če oi zdaj vsi skupaj sklenili, da bomo od jutri dalje oelali drugače, potem lahko morda na drugačne načine prišli do enakih učinkov, vendar nam jo v zadnjih letih, ko smo diskutirali, kako naj bo skra postavljena, ni uspelo. To pa je edina pra-va P°t pred nami, ki jo zdaj vidimo. Ne gre za to, da bi Iskra v svetu nastopala vsaka po svoje. V nekaj letih, mislim, bomo toč-n° tako nastopali kot sedaj, skupaj, ker bomo čutili to potrebo, izgubil pa se bo občutek prisile. Iskrin samoupravni sporazum pravi, daje zunanja trgovina stvar IC, vendar je v posebnih Pnmerih lahko tudi drugače. Ko tu v Jugoslaviji Prevladuje filozofija preživetja, je marsikatera uelovna organizacija šla z izvozom ali z uvo-jrere k drugim zunanjetrgovinskim firmam, ven-oar se je to izkazalo za uspešno in dobro samo v ustih primerih, ko je ta firma nudila res nekaj Posebnega. Vsi tisti, ki smo se ukvarjali s tem jjačrtorn, ne mislimo, da to pomeni neko razbitje skre, pomeni korak, ki smo ga napravili v novo kvaliteto. Bo pa gotovo težak in boleč, vsi skupaj Pa bomo morali biti izpostavjeni konkurenci.« peter Kobal Glavni direktor Kibernetike je v razpravi načel n^vprašanji, ki pa sta povezani — organizira-s'>najPrej vse razgonit in nato na-ri 5'! učinkovito federacijo«. Vrsta stvari je v Isk-m°9°r° urejenih in mislim, da smo se zelo sra-ezij|v° dotaknili našega, celo bi rekel, pravila • best krat šest vrednot je lahko dobra podla-TurfV0, kako začenjamo Iskro nadgrajevati. U' druga pravila so lahko dobra osnova, da treh61110 uvidevati, kaj je dobro urejeno, kaj je aran3 d°9raditi’ in kje smo šibki in na tej bazi mo Kvnašo integriteto. Pri vsej tej stvari mora-D|ti zmerno realni in optimistični. Ogromna in prevelika je razlika med željami in tistim, kar ustvarimo in tudi tisto, če je z relativnim in preprostim načinom dela, takega pač zmoremo, imamo takšna sredstva in znanje, imamo tako voljo, tu so naši resursi, s tem smo se identificirali tudi pri kar zahtevnih kupcih v naši neposredni bližini ali čez lužo in tudi v državah v razvoju, kjer je kvaliteta še kako pomembna, že danes in tako bo tudi jutri. Videti je treba, s čim se danes ukvarjamo, zakaj je tudi znotraj Iskre nekaj trdega, vodstvo naše »španovije« se v glavnem ukvarja z enim problemom že vrsto let, to je s programom telefonije, vsi drugi programi pa so prepuščeni drugim delovnim sredinam. Mogoče so konflikti v Iskri nastali prav zaradi tega, ker se nismo integralno bavili s programom usmerjenega razvoja. Dajmo to na mizo in naj se energija usmeri za razreševanje tega problema. Gotovo je velik problem telefonski kompleks. Ampak vsi ne moremo biti odgovorni zanj, je čisto določen krog ljudi, ki se naj s tem pozabava in si postavi cilj, kako ga rešiti, na osnovi resursov, denarnih možnosti in predvsem trga.« Ludvik Kranjc Dosedanji direktor Iskrinega trgovinskega podjetja v Milanu Ludvik Kranjc je prav tako kot večina spregovoril predvsem o »Evropi 1992«. Med drugim je dejal tole: »Nedvomno bodo po letu 1992 odpadli v Evropi vsi protekcionizmi, ki jih imajo v takšni ali drugačni obliki države med seboj, poenotene pa bodo tudi norme, ki so danes v posameznih državah različne, če ne celo povsem enake, ker danes proizvajalci v posameznih deželah, recimo tudi v Italiji, iščejo skrivalnice v raznih nacionalnih predpisih. Tega naj več ne bi bilo. Tu vidijo relativno velik problem vsaj italijanske firme, ker se bojijo nekaterih kapacitet in proizvodenj v drugih deželah, za katere menijo, da so znatno boljše od njih. Bojijo se Nemčije, Francije, na področju kmetijstva Beneluksa, Nizozemske in Danske. Danes imajo posamezne dežele v Zahodni Evropi vsaka svojo politiko na področju kmetijstva. In tu bodo nastopile hude spremembe med njimi samimi. Kaj pa čaka nas? Naša zunanja trgovina bo gotovo morala preštudirati pogoje prodaje tistega artikla v posamezne dežele, kakšna različnost je v teh pogojih, in kako se bo v teh dveh ali treh letih, ki so še pred nami, pripravila na poenotenje teh pogojev. Ne bo mogla postavljati bistveno različnih cen med enim in drugim trgom, kot je to danes. Vse to skupaj bo zaostrilo poslovanje, konkurenčni boj in temu se bo treba prilagoditi. To, kar bo leta 1992, imamo danes praktično pred sabo vsak dan, ker nikar ne mislimo, da smo te probleme že rešili. Že danes namreč zaostajamo za pogoji poslovanja na tem trgu, kaj šele tedaj. Samo zmanjševanje proizvodnih stroškov, izboljšanje kakovosti in izboljšanje operativnega poslovanja in vsega, kar spremlja neko proizvodnjo in prodajo.« Franc Šifkovič V razpravo je posegel tudi predsednik Poslovodnega odbora SOZD Iskra Franc Šifkovič, ki je spregovoril o vključevanju Iskre v Evropo ’92 in je med drugim dejal: »Leto ’92 ne bo nikakršna prelomnica in Iskra v Evropo ’92 ne bo kar naenkrat vstopila. Sam vidim vstop Iskre že danes: s povezovanjem Telematike s Siemensom, Avtoelektrike z Boshom pa s kooperacijami z evropskimi podjetji. Mi v Iskri potrebujemo približno pet čvrstih povezav z velikimi tehnološkimi družinami v Evropi. Prav tako pa potrebujemo naše močne firme v Evropi.« V nadaljevanju se je Franc Šifkovič na kratko dotaknil bodoče poslovne organiziranosti in čeprav je še nekoliko nejasnosti okrog tega, se je za sedaj iskristaliziralo mnenje, da bi bila večja podjetja organizirana po posameznih programskih sklopih, kot so telekomunikacije, računalništvo, sistemi za avtomatizacijo, avtoelektrika itd. Franc Štancer Glavni direktor Elektrozvez je bil, podobno kot na marsikateri konferenci ali kakšnem drugem srečanju spet precej kritičen, tokrat predvsem zaradi neenotnosti v Iskri. »Del odgovornosti za položaj, kakršen je,« je dejal, »mora nositi tudi ta miza glavnih direktorjev Iskrinih DO. Prav je, da smo kritični in samokritični, toda moramo biti tudi toliko pošteni, da opozorimo še na dobre lastnosti in dobre stvari.« »V Elektrozvezah se manj bojimo Erope 1992 in to zato, ker smo že zdaj navajeni na nekatere standarde in pogoje. Imamo oač tak program.« V nadaljevanju je direktor Štancer spregovoril o trženju v Iskri in nekaterih kritikah na račun tega trženja, obširno pa se je dotaknil tudi nastajanja večjih ali manjših podjetij v Iskri, konkretno tudi v Elektrozvezah. Pripravila Lado Drpbež in Vesna Žunič ____________Iskra Telematika___________________________I And^Polenec: Obstajajo razlogi za optimizem — Tovariš direktor, v novoletnih dneh je običaj, da simbolično zaokrožimo prehojeno pot in se ozremo v prihodnost. Seštevamo uspehe za spodbudo pa tudi poraze za pozabo. Kakšna je vaša ocena poslovanja Iskre Telema-tike v letu, ki se izteka? »Poslovanje naše delovne organizacije so tudi v letu 1988 spremljale velike težave. Slabe finančne rezultate smo bili prisiljeni v precejšnji meri že vnaprej napovedati, dodatno zaostrovanje pa je bilo povezano s politiko obrestnih mer in z nepokrito izgubo iz poslovanja v letu 1987. Vendar pa poslovanja ne smemo ocenjevati samo prek finančnih pokazateljev, ampak moramo — če gledamo na sanacijo kompleksno — razpoznati tudi pozitivne premike. Izguba v Telematiki je v precejšnji meri programske narave, prav tu pa smo v tem letu dosegli pomembne stvari. Na področju terminalov je bila uresničena prenova programa, čeprav stari še ni v fazi upadanja. Tako imamo na voljo široko paleto tržno zanimivih izdelkov, ki je dobra osnova za sanacijo tega dela tovarne. Investicija v Sl 2000 že dlje poteka, zdaj pa so napori strokovnjakov, ki so razvili številne nove funkcije izdelkov, že obrodili sadove na trgu. V letu 1988 se je sistem uveljavil v javnem delu jugoslovanske telefonije in tudi v izvozu: v Turčiji smo prodrli v poštni sistem in dobavili že 40.000 linij. Osvajali pa smo tudi druge trge, pri čemer smo bili posebej uspešni na Češkoslovaškem. Tudi za tretji del, ki je lociran v programskem področju velikih komutacijskih sistemov, se bližajo boljši časi. Po letošnji odločitvi o zamenjavi licenčnega partnerja, oz. povezavi s Siemensom lahko ugotovimo, da bo kmalu dolgoročno saniran. To pomeni, da je programska konsolidacija Telematike kljub težkim razmeram poslovanja in izgubi kontinuirano potekala, kar zagotavlja dobro podlago za celovito sanacijo v letu 1989.« - Prijavnih digitalnih komutacijskih sistemih smo v večletni zamudi. Po zamenjavi licenčnega partnerja pa je tudi sovlaganje s Siemensom že nekaj časa odprto vprašanje. »V priprave na sovlaganje s Siemensom so bili vloženi veliki napori. Z razgovori prihajamo v končno fazo. Izdelan je poslovni plan, ki opredeljuje tržne in cenovne parametre, organiziranost, zaposlenost, elemente ekonomike in sovlaganj, dinamiko osvajanja sistema EWSD itd. Ta dokument je podlaga za osnovne razgovore, ki potekajo te dni. Začeli pa smo se dogovarjati tudi glede osnovnih pogodbo skupnih vlaganjih in prenosu tehnologije. V začetku leta 1989 bomo te naloge dokončali in s tem omogočili štart skupnega podjetja.« — Napovedane so tudi spremembe v organiziranosti Telematike. V zvezi s tem je veliko ugibanj. Kakšna bodo glavna izhodišča? »Vstop Siemensa, ki zahteva samostojnost novega podjetja kot pravnega subjekta in novi Zakon o podjetjih bosta posegla v sedanjo organiziranost Telematike. V začetku januarja bomo načrte razgrnili pred delavce in predlagali proces reorganizacije. Usmerili smo se v konstituiranje samostojnih podjetij z večjo odgovornostjo za rezultate svojega poslovanja, ki pa se vendarle povezujejo pri določenih ključnih funkcijah, kot so investicijska, razvojna, programska in kadrovska. Torej: dali bomo večjo možnost iniciative posameznim delom, združili pa tiste funkcije, ki so skupne in, ki so seveda ekonomsko upravičene. Pogoj za poslovni štari novoustanovljenih podjetij je finančna sanacija. Delovna organizacija sama mora maksimalno prispevati z boljšim gospodarjenjem, prihodkom, višjo akumulativnostjo programov, zmanjšanjem stroškov itd. V vsakem primeru pa bo nujna tudi družbena pomoč, ki bo Telematike usposobila, da bo lahko zdrava vstopila v sovlaganje s Siemensom in, da bodo tudi drugim njenim delom zagotovljene osnovne možnosti poslovanja.« — Zanesljivo pa obstajajo tudi razlogi za optimizem, saj bi v nasprotnem primeru ne bi bilo smiselno vztrajati. Kako je videti prihodnost Telematike s svetlejše plati? »Ob vseh problemih, ki jih je moralo premagovati vodstvo skupaj z delavci v iztekajočem se letu, je bilo tudi veliko uspehov, sadov naporov posameznikov in skupin. Pripadnost delovni organizaciji so izkazovali z nadurnim delom in dodatnim angažiranjem, kjerkoli je bilo to potrebno, z intervencijami na trgu, s sanacijami objektov, z dodatnimi razvojnimi nalogami itd. Veliko je bilo ljudi, ki se niso prepustili apeti-ii, marveč so se odločno borili za cilje Telematike. Ti napori, za katere želim, da postanejo širši, številčnejši, nedvomno omogočajo določeno vero v prihodnost — v boljše poslovanje v letu 1989. Tržišče naše izdelke sprejema. Kljub notranjim težavam je ugled Telematike, ki je odvisen od kakovosti dobav, soliden. Položaj se je v letu 1988 neprestano izboljševal, v prihodnje pa bo svoje prispeval tudi nastop Siemensa. Odziv trga, tako domačega kot tujega, ki se izraža v konkretnih naročilih in spodbudnih napovedih, nam daje najboljšo osnovo za dolgoročno sanacijo.« Andrej Polenec, glavni direktor Iskre Telematike zaposlenih. Tudi in še posebej v težkih časih mora ljudi prevevati optimizem. Zagnanost, porojena iz vere v uspeh, je lahko pomemben dejavnik na poti dq ciljev. Osnovna programska izhodišča imamo in na tej podlagi bomo začeli poslovati v prihajajočem letu. V naših delavcih je zbranega ogromno znanja in volje, zato verjamem, da bomo uspeli. — In kakšno je vaše novoletno voščilo sodelavcem? »Leto 1989 bo odločilno leto sanacije Te-lematike. Sanacija pa je lahko le delo celotnega kolektiva, rezultat naporov vseh Vsem želim veliko ustvarjalnega zanosa in osebne sreče v letu 1989!« Kazimir Mohar, foto: Dean Dubokovič Podpisane nove pogodbe Sredi decembra 1988 smo imeli v Iskri Telematiki dva poslovna obiska. Podpisani sta bili pogodbi o dobavah central domačim organizacijam ptt. Iz Bosne in Hercegovine so prispeli Edhen Čizmič, predsednik poslovnega odbora DO PTT Banja Luka, Vlado Vasiljevič, član poslovnega odbora za ekonomska vprašanja in Branko Miladinovjp, direktor TOZD Telekomunikacije Banja Luka. Nakupili so opremo za že postavljeno kombinirano centralo Metaconta in več manjših central, zraven pa še kompletno Sl 2000, prvo končno digitalno centralo na tem vozliščnem področju. S tem bodo pridobili okrog 4000 novih telefonskih priključkov. Že doslej so bili Iskrini telekomunikacijski izdelki v Banja Luki in okolici dobro zastopani, predvsem s centralami Metaconta in Iskra 500A. Zdaj pa tamkajšnjo organizacijo ptt zanimata elektronika in digitalizacija,' predvsem sistema Sl 2000 in EWSD. Iskro Telematiko so obiskali tudi Janez Gril, direktor PTT Celje, Miran Boga, direktor TOZD PTT Titovo Velenje, Ivo Kos, predsednik IS občine Mozirje in njihovi sodelavci. Podpisana je bila pogodba o dobavi treh central Sl 2000/224 za objekte Ljubno, Luče in Vojnik. Tu gre za sovlaganje celjske in mozirske občine. Mozirčani bodo dobili dve centrali — v Ljubnem in Lučah v Savinjski dolini, vsako z zmogljivostjo 500 telefonskih priključkov, Celjani pa centralo v Vojniku, ki bo imela 1000 priključkov. Investitorja sta TOZD ptt iz Celja in Titovega Velenja. Gre za uresničevanje plana v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev. V tem delu Slovenije je telefonsko omrežje solidno razvito in tako je manj težav pri odločanju za digitalizacijo. Prvi centrali Sl 2000 (v Laškem in Rimskih Topli-cah| sta tik pred montažo, vključno s pravkar podpisanimi je naročenih že šest, v prihodnje pa nameravajo s posodabljanjem nadaljevati. Kazimir Mohar, foto: Dean Dubokovič Iskra Elektrozveze Program prestrukturiranja razvoja in proizvodnje digitalnih prenosnih sistemov .Značilnost za razvoj, proizvodnjo in !rzenje digitalnih prenosnih sistemov )e, da moramo ponuditi trgu zelo ve-liko število različnih naprav za žični Prenos, radiorelejni prenos in prenos s Pomočjo optičnih kablov. Naprave morajo omogočati razne prenosne zmogljivosti in se prilagajati raznim zahtevam uporabnika. Serije posameznih naprav so zato relativno majhne (nekaj sto do nekaj tisoč na-Prav). Razvoj novega sistema traja običajno dlje kot proizvodnja tega sistema. Vse to ima za posledico nevar-n°st neprestanih zamujanj na trgu. Po drugi strani prehajajo vsi svetovni proizvajalci komponent in na-Prav na avtomatske linije za t. i. površinsko montažo (surface mount 'echnologv — SMT). Avtomatizacija Proizvodnje je ekonomsko upravičena le v primeru velike serije enakih sklopov. Obstaja torej vrsta zahtev in vprašanj, kako najti optimalne rešitve. 1 u Pa pomagajo nove pbbude in nove rešitve. O njih se bomo pogovorili z mag. Andrejem Lavričem. Ob kakšnih pogojih je ekonom-Sfto upravičen prehod na SMT v specifičnosti proizvodnje ISKRE £lektrozvez? Možna rešitev je modularni pristop £ načrtovanju in proizvodnji digitalnih Ponosnih sistemov. Pri ideji je poleg , en9 sodelovalo več avtorjev. Sode-0Va|i so še dr. Jože Vugrinec, dipl. £9 Dragan Obradovič, dipl. ing. (ISK-SA ELEKTROZVEZE), in dr. Grozdan Sfovič, dipl. ing. (ELEKTROTEH-^CNA FAKULTETA BEOGRAD). Ide-J7,Je bila prvič uporabljena pri razi-?!*avah in razvoju obstoječe družine Petainih radiorelejnih sistemov DRS, iJ®5 so poleg številnih sodelavcev ibKRE ELEKTROZVEZE sodelovali ^sodelavci z INSTITUTA JOŽEF Tei AN v Ljubljani in ELEKTROTEHNIČNE FAKULTETE BEOGRAD, 'f zasnovi nove družine digitalnih Ponosnih sistemov, ki bodo imeli osnovo v novih tehnologijah je sodelo-Tr&tudi iSKRA CENTER ZA ELEK-HOOPTIKO. Medsebojno povezo-i ^nJe različnih organizacij bo moralo udi v bodoče ostati osnova za razvoj taninih Prenosnih sistemov. Prav sko bodo nujne tudi organizacijske Premembe, ki bodo omogočile tes-osodeiovanjetrženja inženiringa in ■ecrtovanja novih sistemov. Kako je zamišljen modularni pri-*op k načrtovanju digitalnih pre-n°sn/h sistemov? t °aziskave, razvoj, proizvodnjo in lahtn*e digitalnih prenosnih sistemov dnko razdelimo na naslednje faze: dirvi l-leiiniranie modularne strukture U|gitalnih prenosnih sistemov h- Izbiro potrebnih blokov, enot in modulov in določitev potrebnih teh-Jmmh karakteristik blokov enot in 'odulov s pomočjo sistemskih simu-grarna3 osnov' računalniškega pro- reai Dodaianie bloka za simulacijo cfcu93 1