Iskra Glasilo delovnega kolektiva združenega podjetja iskra Številka40 - Leto XVIII - 20. oktober 1979 samoupravljati lahko Na ponedeljkovi peti seji CK ZKS je imel uvodno poročilo predsednik CK ZKS France Popit. V svojem govoru je predvsem poudaril: Če ne bi bili notranje trdni, če ne bi imeli takih dosežkov na družbenopolitičnem, gospodarskem, socialnem in kulturnem področju, če ne bi imeli programa, kako in v kateri smeri dalje razvijati našo socialistično samoupravno demokracijo v smislu Kardeljeve smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja, ne bi uspel, okrepiti mednarodnega položaja Jugoslavije in njenega ugleda v svetu. Zaradi nemarnosti in lagodnosti mnogih odgovornih dejavnikov v okviru naše družbene stvarnosti, pomanjkanja odgovornosti pred samoupravnimi organi, odločanja mimo združenega dela, pomanjkljivosti v mehanizmu gospodarskega sistema, neupravičenega bogatenja in razpolaganja z ustvarjeno vrednostjo delavcev, protiustavnega, protizakonitega toleriranja, neodgovornega ponašanja, parazitizma, nevarčevanja in podobnega, se pojavlja težnja po iskanju vzorov v tujih, v marsičem preseženih sistemih. Socialističnega samoupravnega sistema ne smemo zavijati v plašč idealne harmonije, kajti demokratično samoupravno usklajevanje, dogovarjanje in sporazumevanje posamičnih interesov ni lahka stvar. Zagotoviti moramo, da so vsi organi za svoje delo odgovorni članom, celotni socialistični samoupravni družbeni skupnosti in svojemu narodu, da je delo v organih kolektivno, z določno opredeljenimi osebnimi odgovornostmi vsakega člana in organa in da temelji na zamenj-Ijivosti oseb, ki so jim zaupane te funkcije in da je zamenjlji-vost uresničevati na način, ki zagotavlja kontinuiteto dela in odgovornosti organov. Pobudo tovariša Tita o krepitvi kolektivnega dela in odgovornosti Pojmujemo v vsej njeni širini kot bitko za nadaljno demokratizacijo odnosov v celotni družbi in ne le znotraj vodstev. V tem okviru ima seveda pomembno mesto vprašanje mandata in njegovega trajanja. Občinski komite ZK mora imeti stališče do posameznih vprašanj, ampak ne zato, da bodo vsi nekritično, poslušno, transmisijsko prenašali to stališče v socialistično zvezo, v sindikate, skupščine in drugam, ampak da se bodo komunisti, oboroženi z jasnimi stališči v enakopravnem demokratičnem dialogu ter v soočenju z delavci in občani, borili za sprejeta stališča. Socialistično samoupravljanje namreč zanika vsak monopol, tudi partijskega. Nedvomno je pri ustanovitvi vsake delovne enote, še posebej pa pri tako odgovorni in občutljivi, kot je nova Interna banka Iskre, pomembno, kdo je tisti, ki bo prvi prijel za krmilo, kakšne so tako njegove izkušnje, kot ; tudi kakšen je njegov občutek odgovornosti. Vse, tako strokovne kot moralne kvalitete pa novi v. d. individualnega poslovodnega organa Interne banke Anton Bukinis vsekakor ima. Seveda smo se v našem razgovoru z njim, ki je doslej opravljal dela in naloge člana poslovodnega kolegija, zadolženega za dejavnost in finance, usmerili predvsem na vprašanja v zvezi z nastajanjem in perspektivami novoustanovljene Iskrine interne banke. Anton Bukinis se je pogovoru ljubeznivo odzval. No, če gledamo z organizacijskega vidika, pa bi dejal, da čeravno je Iskra banka ustanovljena, pa je vendar jasno, da ne bo naenkrat zaživela v vsej svoji veličini, ker je organizacijsko to prevelik zalogaj, da bi ga mogli použiti vsega naenkrat. Zato bo Iskra banka svojo funkcijo prevzemala postopno, po segmentih. Kako bomo dali Iskrini banki njen pravi obraz? Dali ji ga bomo s tem, da bomo s spremljajočimi samoupravnimi dogovori konkretizirali to, kar smo povedali že na samem zboru — namreč, da gre pri tem posebej za združevanje sredstev za kapitalne naložbe, nadalje za vlogo vrednostnih papirjev v poslovanju z denarjem in za racionalnejše koriščenje prostih denarnih sred- Tudi v šentjemejski Iskri so spoznali, da jim je zalom o združenem delu nudil vse možnosti za čim boljšo in poglobljeno samoupravno organiziranost. Tako so se že pred enim mesecem Iskrini delavci odločili, da bodo organizirali, oziroma ustanovili, iz dosedanjega enega tozda tri temeljne organizacije združenega dela. Iz dosedanjega Iskrinega tozd v Šentjerneju in obmta v Kostanjevici so tako demokratično in samoupravno nastale naslednje temeljne organizacije združenega dela: TOZD Upori, TOZD Potenciometri in hibridna vezja v Šentjerneju in TOZD Industrijska elektronika v Kostanjevici Tako so kolektiv, ki je štel prek 1100 zaposlenih razdelili podejavnostihv tehnološko in organizacijsko zaključene enote. Vsekakor predstavlja nova samoupravna organiziranost, v torek so ob zelo uspešni volilni udeležbi izvolili že tudi samoupravne organe v novih tozd, dober start pri nadaljnjem razvoju in uspešnosti Iskre v Šentjerneju. ||||||||||||||IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIIIII Sestanek z delegati Pretekli teden je bil v poslovni stolpnici SOZD Iskra sestanek predstavnikov sindikata z delegati. Predsednik sindikata Janez Kern je navzoče seznanil s prizadevanji Iskre na tekočih nalogah, ki so življenjskega pomena za vse delavce SOZD Iskra. Opozoril je navzoče na vprašanja, na katerih so potrebne tekoče naloge. Pri tem je opozoril na akcijo, ki je potrebna pri oblikovanju osnov samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za OD in skupno porabo v SOZD Iskra. V okviru te naloge predsedstvo KOS na ravni SOZD Iskra odigrava poglavitno vlogo vzpodbujevalca. Predsednik KOS je poudaril, da smo v Iskri že marca letos bili seznanjeni z osnovami stališč za delitev dohodka in sredstev za osebne dohodke, ki jih je izdelal republiški sindikat. Že tedaj smo se dogovorili za skupna merila tudi v SOZD Iskra. Pri oblikovanju osnov za ta dogovor je bila angažirana tudi DO ZORIN, kot priznana institucija v Sloveniji. Do počitnic so tako nastale prve teze pristopa k uveljavitvi stahšč na področju nagrajevanja, do decembra pa naj bi se delavci že odločali o tem samoupravnem sporazumu. Pri tem je pomembno, naj bi ta samoupravni sporazum res odražal voljo delavcev. Delegati so potem poročali, kako je s to problematiko po delovnih organizacijah. Menili so, da mora sindikat voditi akcijo, da bo sporazum čimprej prišel v javno razpravo. Predsednik sindikata Janez Kern je navzoče informiral še o drugih aktualnih nalogah sindikata v SOZD Iskra, ki naj bi služile pri uresničevanju vloge delegata v naši sestavljeni organizaciji. Mak Z ustanovnega zbora Iskrine interne banke. Iskra banka je ustanovljena. Kaj nam bi mogli ob tem pomembnem dogodku posebej poudariti? Govoriti o interni banki Iške se mi zdi že skoraj ponavljanje, saj smo o tem že veliko govorili in pisali. Zato bi tu rekel le to, da vse, kar je bilo doslej napisanega o vlogi ali funkciji, velja v celoti. štev znotraj organizacij združenega dela Iskre. Če pa hočemo vse to doseči, pa moramo biti maksimalno pripravljeni za dogovarjanje in sporazumevanje, kot tudi na ustrezno stopnjo finančne discipline. Malteška delegacija v Iskri Na povabilo SOZD Iskra sta bila minuli teden na obisku v Sloveniji ugledna predstavnika malteškega gospodarstva — član upravnega odbora Telemalte — organizacije, ki obsega poštno, telegrafsko in telefonsko dejavnost, RTV difuzijo, proizvodnjo (Nadaljevanje na 3. strani) lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||| VSA PRIZADEVANJA ZA VEČJI IZVOZ „Cilj 120 milijonov dolarjev izvoza v tem letu je sila zahtevna naloga, kljub temu pa je uresničljiva, seveda ob prizadevanju vseh v Iskri — pro- izvoza v zunanjetrgovinski temeljni organizaciji Iskre Commerce Andrej Polenec. Morda bi lahko Iskrino izvozno dejavnost v letošnjem prvem polletju, delno pa tudi v obdobju julij—av-gust-september, ocenili podobno kot v nekaj minulih letih : zaradi tehnološko zastarelega programa, zaradi prevelike usmerjenosti Iskrinih proizvodnih organizacij na domače tržišče, zaradi poslovne nediscipline in, ne nazadnje, zaradi visokih cen, se že precej časa otepamo z izvoznimi nalogami. Gotovo je prav zastarevanje našega proizvodnega programa ena naših najhujših rak ran; lahko nas celo pripelje do tega, da bomo morali zapustiti tradicionalna tržišča, ki pa smo jih pred leti težko osvojili. Ta zastarelost pro- izvodnega programa je trenutno najbolj kritična verjetno na področju telefonije. Le redko kdo v svetu namreč še kupuje Crossbar tehniko, proizvodnja naših elektronskih telefonskih central pa še ni stekla v tolikšnih količinah, da bi lahko nadomestili stare centrale. Omenili smo tudi poslovno nedisciplino. O njej marsikdo v Iskri rajši molči, čeprav je vsem znano, da Jugoslovani dobesedno slovimo po netočnosti in še po marsikaterem ne ... No, Iskra je precej nad tem jugoslovanskim „poprečjem“, kljub temu pa se prepogosto dogajajo napake, ki nam nikakor niso v korist, naj si bo to zaradi nespoštovanja dobavnih rokov, ali pa zaradi spremenljive (beri—slabe) kakovosti. Pri vseh teh delovnih neuspehih na zunanjem tržišču pa je zanimivo zlasti to, da bi nekatere izdelke lahko prodajali skorajda v neomejenih koUčinah — žal pa jih nimamo. Vse absorbira domače, jugoslovansko tržišče, ki se še vedno šopiri s konjunkturo, čeprav so ga nekateri kreditni predpisi že precej priškrtnili. Povsem razumljivo je, da se nekatere Iskrine delovne organizacije rajši odločajo za naše, nezahtevno tržišče, ki je po vrhu tega še voljno plačati toliko, kolikor (proizvajalci) zahtevajo. Ne, v tujini ni tako. Pri vsej tej .jugoslovanski" usmerjenosti pa je verjetno eden največjih problemov tudi ta, da uporabljamo za proizvodnjo mnoge uvožene materiale. Kako je z uvozom in kako je z deviznimi pravicami vemo vsi: čimveč lllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll (Nadaljevanje na 2. strani) lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll •‘red III. simpozijem o kemijskih virih električnega toka .Pod pokroviteljstvom SOZD Iskra - v dneh od 23. do 25. «- Lr oktobra v •lubljani UL simpozij o kemijskih električnega toka. Gostitelj tega ječanja je Iskrina tovarna Zmaj, v pri-P*vah in sami izvedbi pa sodelujejo še Rudnik svinca in topilnica Mežica, tokovna sekcija za elektronske se- stavne dele, mikroelektroniko in materiale ETAN. Simpozij bo potekal v Domu Jugoslovanske ljudske armade. Med simpozijem bo odprta tudi razstava o najnovejših dosežkih jugoslovanskih strokovnjakov na tem področju. ID Ugledna gosta z Malte med pogovori v TOZD TV Prion. TV sprejemnikov in nekaterih telekomunikacijskih naprav, poleg tega1 pa tudi član Enemalte — organizacije za elektrodistribucijo Joseph Mintoff in generalni direktor malteške televizije Joe Avellino. Osnovni namen obiska je bil vtem, da gostoma predstavimo našo sestavljeno organizacijo, saj je bila Iskra doslej precejšnja neznanka za gospodarstvo te sredozemske otoške države. Ugledna gosta sta si med večdnevnim obiskom ogledala Iskrine tovarne ATC, TEA, Števci in TV Pržan. S tam-kajšnjimivodilnimidelavci so med pogovori namenih največ pozornosti možnostim večjega Iskrinega nastopa na malteškem tržišču, zlasti pa možnostim za prenos Iskrine tehnologije in za skupna vlaganja. Izkazalo se je, da imamo največje perspektive na področju telekomunikacij, proizvodnje TV sprejemnikov in števcev. Malta je za Iskro izredno zanimiva tudi zato, ker je gospodarsko tesno povezana s severno Afriko, po drugi strani pa je pridružena članica Evropske gospodarske skupnosti. Malta je tudi politično trdna, ima dovolj kakovostne delovne sile, zgrajeno infrastrukturo itd. Ugledna gosta Josepha Mintoffa in Joa Avellina - prvi je brat malteškega ministrskega predsednika Doma Mintoffa — so med obiskom v Sloveniji sprejeli tudi predsednik repubU-škega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša, predsednik komisije za ekonomske odnose s tujino pri slovenski gospodarski zbornici Rado Krevelj, z Iskrine strani pa med drugimi tudi podpredsednik kolegijskega poslovodnega organa sestavljene organizacije Ljuban Artič in direktor izvoza v Iskri Commerce Andrej Polenec. Med ogledom Iskrinih tovarn ter na pogovorih sta gosta spremljala delavca v izvozni organizaciji Iskre Commerce Marko Bojc in Blaž Kavčič. Ob koncu obiska sta ugledna predstavnika malteškega gospodarstva izrazila izredno zadovoljstvo nad obiskom*-. i Opazen premik s papirja v prakso Odbor samoupravne delavske kontrole SOZD Iskra sestavljajo delegati delovnih organizacij, ki so neposredno voljeni. V dosedanjem delu odbora samoupravne delavske kontrole SOZD Iskra opažamo vrsto pomanjkljivosti, kljub dobri normativni opredelitvi področja dela tega odbora tako v samoupravnem sporazumu o združevanju kot statutu SOZD Iskra. Neaktivnost samega odbora verjetno pogojuje tudi narava dela takega organa na ravni sestavljene organizacije, ker ni pod stalnim neposrednim pritiskom reševanja tekoče problematike, ampak je zadolžen za reševanje in zavzemanje stališč ter predlogov do zahtevnejših in kompleksnejših vprašanj, Ki terjajo obsežne informacije. Upoštevati tudi moramo, da nismo uspeli najti neposredne delovne povezave med tem odborom in družbenopolitičnimi organizacijami. Zato nameravamo v najkrajšem času v okviru sindikata izvesti poglobljeno razpravo o delovanju samoupravne delavske kontrole in predlagati ustrezne metode dela, s katerimi bi poživili delo tega organa. DELOVANJE DELEGACIJ V DPS Izgrajevanje delegatskega sistema je nedvomno izredno pomemben vidik graditve nove samoupravne socialistične demokracije. Zaradi ugotovitev, da delegacije temeljnih samoupravnih organizacij še vedno ne opravljajo v celoti svojih funkcij, smo v SOZD Iskra posvetili posebno pozornost (na delovnem posvetovanju DPO, samoupravnih in poslovodnih delavcev) temu vprašanju. Za nadaljnjo aktivnost smo si zastavili naslednja izhodišča: — v samoupravnih splošnih aktih TOZD in delovnih skupnosti je potrebno takoj opredeliti način dela delegacij, posebno način oblikovanja stališč delegacij, - v akcijske programe delovanja družbeno-poUtičnih organizacij je potrebno vnesti konkretna izhodišča za delo delegatov in delegacij, — stalno je potrebno spremljati delo delegacij ter evidentirati in usposabljati nove delegate tako, da bomo krepili delegatsko bazo in s tem zagotovili kvalitetno izvedbo volilnih postopkov — organizirati je potrebno usmerjene uvajalne seminarje za vse delegatske organe ob njihovi izvohtvi, — izgraditi je potrebno na vseh ravneh samoupravne organiziranosti enoten informacijski sistem, ki mora zagotoviti delegatom pravočasne, celovite in razumljive informacije za njihovo delo, — povečati je potrebno odgovornost strokovnih služb za pripravo ustreznih informacij za delegate in — krepiti je potrebno samoiniciativnost v delu delegatov in delegacij. Na osnovi teh usmeritev smo pričeli na ravni SOZD z informativnimi sestanki z delegati v Skupščini SRS, SIS in zborničnih organih. Taka metoda dela že daje ustrezne rezultate, saj se je povečala informiranost delegatov in je tudi porastlo njihovo zanimanje za ustvarjalno sodelovanje v delu delegacij. V jesenskem roku predvidevamo ponovno obravnavo o delu delegacij v okviru sindikata, kjer naj bi ocenili izvajanje sprejetih izhodišč. PROGRAM SINDIKATA SOZD ISKRA IN NJEGOVO IZVAJANJE Poleg aktivnosti, ki jih je sindikat v SOZD Iskra v letošnjem letu vodil na področju samoupravne organiziranosti in družbenoekonomskih odnosov, o čemer smo že govorili v prejšnjih poglavjih naše ocene, bi lahko izdvojili še naslednje dejavnosti: 1. Na področju samoupravne organiziranosti delovnih organizacij je sindikat intenzivno sodeloval pri organiziranju delovne organizacije, ki proizvaja za potrebe JLA in delovne organizacije skupnega pomena — Zavod za organizacijo in informatiko. V času nastajanja teh organizacij je bil sindikat SOZD nosilec vseh političnih aktivov v teh kolektivih, na katerih smo se dogovarjali o vsebini in postopkih organiziranja samih delovnih organizacij obenem pa tudi o načinu organiziranja družbeno-političnih organizacij v teh delovnih organizacijah. Program organiziranja omenjenih delovnih organizacij je bil ob veliki aktivnosti družbeno-političnih organizacij, samoupravnih organov in poslovodnih organov v teh sredinah tudi uspešno zaključen v aprilu in maju 1979. 2. Na področju družbeno-ekonom-skih odnosov je bil sindikat nosilec akcije obravnav zaključnih računov, ki je potekala v skladu z usmeritvami predsedstva CK ZKS in RS ZS Slovenije. Akcija je v SOZD Iskra potekala trostopenjsko in sicer: Interni banki na rob Znano je, da je ena izmed temeljnih pridobitev nove ustavne ureditve odnosov v združenem delu ta, da je odtlej uprerjjanje z dohodkom neodtujljiva pravica delavca. To pravico in posebej njeno uveljavljanje opredeljujejo tudi drugi zakoni, kot na primer zakon o združenem delu, zakon o bankah in podobno. Znotraj upravljanja z dohodkom pa se pojavlja gospodarjenje z denarjem kot posebno področje, ki ga je treba prav tako, ne-le samoupravno, temveč tudi racionalno organizirati. Tehnično organizacijska oblika gospodarjenja z združenim denarjem so tako imenovane interne banke, ki jih delavci organizirajo v sestavljenih organizacijah združenega dela. Potreba po interni banki je posebej očitna v velikih SOZD, takšna pa je vsekakor tudi SOZD Iskra. Zato n: čudno, da se je o interni banki v naši SOZD začelo razpravljati že zelo zgodaj, že precej pred sprejetjem ustrezne zakonodaje, ki to področje natančneje pravno ureja. Vendar pa so idejo o internih bankah že od samega začetka spremljali dvomi in bojazni zaradi nejasno ti, kar pa je povzročilo opreznost pri uresničevanju te zamisli v praksi. Vendar je interna banka v SOZD Iskra zdaj ustanovljena in lahko rečemo, da je tudi že zaživela, kajti 10. oktobra je bila namreč že prva seja Iskra-banke v poslovni stavbi v Ljubljani. To pa je za vse nas pomemben dogodek, saj zagotavlja dejavnost, ki bo omogočila hitrejše in bolj načrtno združevanje sredstev ter bolj gospodarno poslovanje z združenim denarjem. Njen pomen je tudi širši, po eni strani pomeni uveljavitev še ene izmed oblik samoupravnega organiziranja, ki so bile vpeljane z novo ustavo in zakonom o združenem delu in torej pomeni nov korak v graditvi samoupravnega sistema, po drugi strani pa gre za bančno organizacijo, ki se kot takšna vključuje v sistem bančnih organizacij, tako v državi, kot tudi v mednarodnem prostoru. Iskrina interna banka je torej začela delovati. Od nas samih pa je seveda odvisno, kako bomo znali izrabiti možnosti in perspektive, ki se nam z njo odpirajo. Predvsem moramo razviti zaupanje vanjo. Morda bi bilo prav, da bi se uresničila naslednja vzporednica: Če je znak Iskra na izdelkih znak za kvaliteto, potem naj bi bila Iskra-banka za jamstvo in solidnost bančnega poslovanja. Mak a) ob sprejemanju ukrepov za izvedbo srednjeročnih planskih nalog v letu 1979, kar je bilo opravljeno v novembru in decembru leta 1978, b) razprave o ocenah poslovanja, ki so bile opravljene v januarju 1979, c) razprave, ki so potekale ob sprejemanju zaključnih računov v februarju leta 1979. Skupno razpravo v SOZD Iskra o poslovanju smo imeli na delovnem posvetovanju predstavnikov DPO, samoupravnih in poslovodnih organov TOZD, DO in SOZD 17. in 18. februarja 1979 v Poreču. Pred tem posvetovanjem smo imeli strokovne konference o nekaterih perečih področjih poslovanja in sicer o kvaliteti, o inovacijah in o zunanjetrgovinski dejavnosti. Vse te akcije so ustvarile zadostno osnovo za celovite obravnave zaključnih računov po vseh naših TOZD. V ocenah o poteku akcije je bilo ugotovljeno, da so razprave potekale v skladu z dogovori ter so vnesle resnično nove kvalitete in način obravnavanja zaključnih računov in problemov gospodarjenja nasploh. Tako je bilo v vrsti TOZD sprejetih veliko ukrepov za takojšnje izboljšanje gospodarjenja, marsikje pa so delavci zahtevali še dodatne analize gospodarjenja in pripravo konkretnih sanacijskih načrtov, predvsem v TOZD, ki so poslovale z izgubo ali pa so bile na meji rentabilnosti. 3. Na področju delitve čistega dohodka, sredstev za osebne dohodke in skupno porabo so samoupravni organi sprejeli predlog sindikata, da se opravi sprejem samoupravnih splošnih aktov na ravni SOZD s tega področja v letu 79. Na osnovi tega predloga je bil pripravljen konkreten program sprejemanja teh aktov. V skladu s programom so bile imenovane strokovne komisije za pripravo osnutkov aktov iz posameznih področij delitve in projektni svet, ki koordinira delovanje. Akcija, v katero se tekoče vključuje tudi sindikat, poteka v skladu s sprejetim programom. 4. Na področju izobraževanja je sindikat v letošnjem letu, skupaj s strokovnimi službami, organiziral več delovnih posvetovanj, na katerih smo razpravljali o posameznih področjih dela, ki so pomembna za položaj delavca v naših TOZD. Tako so bila že organizirana posvetovanja na teme: — delegatski sistem in vloga DPO, — varstvo pri delu in humanizacija dela — urejanje medsebojnih razmerij v združenem delu in delovanje disciplinskih komisij ter — zakon o usmerjenem izobraževanju in naloge SOZD Iskra pri delu posebne izobraževalne skupnosti za elektrostroko. Našteta delovna posvetovanja so dala ugodne rezultate, zato nameravamo s to prakso še nadaljevati. Tako so že v programu za jesensko obdobje naslednja posvetovanja: — o delovanju organov samoupravnega delavskega nadzora, — o realizaciji sklepov s področja delovanja delegatskega sistema v SOZD Iskra — o delu kulturnih animatorjev ter — o delu športnih referentov v SOZD Iskra. Verjetno pa bo potrebno organizirati, poleg problemske konference s področja delitve čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke, še dodatna delovna posvetovanja, ki trenutno še niso v programu. 5. Na področju družbenega standarda je sindikat v letošnjem letu organiziral več aktivnosti. Poleg organizacije tradicionalnih prireditev s področja športa in rekreacije, ki so bile v programu, je aktivnost potekala v dveh smereh: a) organizirana je hila problemska konferenca o reševanju problematike letovanja delavcev SOZD Iskra, na kateri je bila opredeljena politika do nadaljnjega razvoja te dejavnosti v SOZD Iskra in b) pripravljen je bil samoupravni sporazum o izvajanju športno-rekrea-tivnih in manifestativnih prireditev v SOZD Iskra, ki je v postopku sprejemanja. 6. Poleg navedenih nalog se je sindikat ukvarjal z obravnavanjem in reševanjem tekočih nalog. Med temi je opravil vrsto kandidacijskih in volilnih postopkov ter tudi pripravil poglobljeno razpravo o nalogah, ki izhajajo iz poročila družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije o sestavljenih organizacijah. Poročilo družbenega pravobranilca samoupravljanja je bilo v SOZD Iskra deležno enotne podpore ter je bilo tudi osnova za delovanja dyjžbeno- SAMO- dopdlnitev programov samoupravnih organov in političnih organizacij. SLO IN DRUŽBENA ZAŠČITA Osnovne naloge in aktivnosti na področju SLO in družbene samozaščite se opravljajo v TOZD in delovnih skupnostih. Na ravni SOZD Iskra imamo organiziran odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki v skladu s samoupravnim sporazumom o SLO in družbeni samozaščiti v SOZD Iskra vsklajuje ukrepe, zagotavlja medsebojno sodelovanje, prenaša izkušnje med posameznimi odbori po DO in TOZD ter opravlja druge naloge skupnega pomena s področij SLO in družbene samozaščite. Dosedanje delovanje odbora lahko ocenimo kot uspešno predvsem v fazi vsklajevanja samoupravnih splošnih aktov v SOZD Iskra s tega področja in kontaktiranja z republiškimi organi in organizacijami. Menimo, da je bilo s tem opravljeno temeljno delo tega odbora. Drug vidik vsklajevanja obrambnih aktivnosti v SOZD Iskra poteka preko sindikata. Zavedajoč se svoje vloge na tem področju je sindikat v SOZD Iskra že večkrat obravnaval aktivnosti na tem področju in sprejel skupna izhodišča za nadaljnje delo. Akcije so bile predvsem usmerjene v: — pripravo varnostnih ocen, pri — pripravo obrambnih načrtov vseh OOS za delo sindikata v vojni*1, razmerah, . | — mobilizacijsko delovanje si n d1' kata med delavci v primeru izvajanj3 samozaščitnih akcij v TOZD ter — kadrovsko izobraževanje in >z' Ali pa popolnjevanje odborov po TOZD ^Nave k delovnih organizacijah. . ^edvserr — od - Resničen vsebinski premik Glede normativnih ureditev dQ vsebine aktiv l'Se|(a](0r nosti na področju SLO in družben® samozaščite v vseh temeljnih sredina*1 iplo§no š je bil v SOZD Iskra storjen v let°' k šnjem letu. Pobudo za ta premik je Ma & \ potekala od akcije „Nič nas ne stn® na presenetiti", ki je imela v vseh naš**1 Flore za kolektivih velik odmev. fo, Tako so bili pod okriljem sindikata anke aj in ZK pripravljeni v vseh TOZD in D* Ja z d SS načrti za izvedbo same akcije, ki56 l( Spreji tudi uspešno izvajajo s pripravo vojn0, JjVezi : političnih ocen, vaj civilne zaščit®; ll^kšno boljšem sodelovanju s krajevni***1 jet>* tren skupnostmi in občinskimi odbori itd- ..Ti ak Akcijo, ki jo na splošno lahko zel0!^ 01 pozitivno ocenimo, spremljajo nekat®' ‘ re težave le v majhnih delovnih organ*' ^ zacijah, ki nimajo dovolj strokovnega ptQ^ 11 kadra za temeljito pripravo. c Pričujoča politična ocena stanja vjn taj^c SOZD Iskra seveda ni popolna, aal P*oizvoi smo obdelali le posamezna poglavja> t>laga za katera menimo, da so značilna z3 Od e oceno političnega položaja v SOZD- Hj ijan] •tttal ni IHIIIIllllllllllllllilllllUllllllllllllillllll „ ^*noup um V p VSA PRIZADEVANJA ZA VEČJI IZVOZ izvažaš, temveč lahko uvoziš. Ce bomo torej večino proizvodnje prodali na domače tržišče, ne bo prepotrebnih deviz za uvoz in reprodukcijski krog se bo pač prej, ali slej pretrgal. S približno takšnimi razmišljanji smo se podali k direktorju izvozne direkcije v Iskri Commerce Andreju Polencu. Tudi on je med vzroke za upad izvoza uvrstil zlasti tehnološko zaostalost, pa tudi preveliko usmerjenost naših proizvodnih organizacij na domače tržišče. Veliko pozornosti pa je namenil prav konkurenci, oz. še bolje rečeno konkurenčni sposobnosti Iskre. ..Iskrina konkurenčna sposobnost se verjetno v sedanjem obdobju ne povečuje in smo, lahko bi rekel, v fazi najhujšega prestrukturiranja blagovnega programa. Rad bi opozoril na zunanjetrgovinsko konferenco na Otočcu, kjer smo sklenili, da bomo v Iskri poleg globalnih vsebinskih in sistemskih investicij, vlagali tudi v razširitev obstoječih programov, zlasti tistih, ki so v srednjeročnem programu še izvozno propulzivni. Če pa zdaj pogledamo, kaj smo naredili v tem obdobju po Otočcu, lahko ugotovimo, da smo le malo storili. Na razpolago imamo skoraj enak obseg blagovnih fondov, kot smo ga imeli pred leti, medtem pa je naša domača, zlasti pa svetovna konkurenca prišla na tržišče z novimi generacijami izdelkov, medtem ko smo mi proizvodni program osvežili le na nekaterih področjih." Vsekakor je beseda nanesla tudi na Iskrino regionalno izvozno usmeritev. O njej nam je direktor Polenec povedal tole: „Izvozne obveznosti moramo na vsak način izpolniti povsod, !rtnap ^ružer u0bsc K “ir pri čemer pa je seveda trenutno za naS'po^0, najpomembnejše konvertibilno °b’interVJ močje. Zlasti zato, ker dobimo ta*** no prepotrebne devize za uvoz. To (Nadaljevanje s 1. st Tor« nikakor ne pomeni, da bi lahko za'jw®’ nemarjali tržišče držav članic SEV i** D ei* dežel v razvoju." IR Največji izvozni izpad je letos za-C a* beležila kranjska Elektromehanika, .L 61 zlasti na omenjenem področju tel®' 8a fonije. Široka potrošnja bo, kot vs® n t kaže, uresničila letošnji izvozni načrt, v«.— pod planom je Avtomatika, Avtoelek j. trika pa nad planskimi pričakovanj*’ jj**-Semič se bo najverjetneje približa*'•lil izvozni nalogi, tovarna baterij Zmaj P3 v zunanjetrgovinski menjavi še ne pO' meni veliko, čeprav si je zastavila tudi * na tem področju obsežen načrt. Vsem v Iskri so znani rezultati p°' slovanja v letošnjih prvih šestih n*®' secih: v letni izvozni načrt v višini 120 milijonov dolarjev smo uresničili 42 odstotno — izvozili smo za okoli 50 milijonov dolarjev. Da bi,ta zaostanek, oz. izpad v teh nekaj zadnjih mesecih le nekako nadomestili, so se Iskrin® proizvodne organizacije in Iskra Co*n-merce dogovorile za številne akcij® ’ na tem področju, pa naj bo za do- izdatne blagovne fonde, za akcije n®- tse, posredno na tržišču pri posameznih ,ln kupcih itd. Le V Iskri Commerce računajo, >,K< ožne , . da J* k bodo ta prizadevanja vseh Iskrašev 1® omogočila, da se bomo ob koncu let3 ( 4 V£ vsaj približali, če že ne dosegli za zdaj ^ * še vedno magičnih 120 milijonov do- ^ v Nev- iale t „Se vedno sem prepričan, daje cuj l uresničljiv, seveda ob prizadevnosti in k 1 maksimalni angažiranosti vseh v e Iskri," poudarja Andrej Polene® Lado DrobeŽ lllllllllllltllllllllllllllllllllllHiillllillllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIII^ "osti, Me Neli Naj , Obisk iz Gruzije Med enotedenskim obiskom so zastopniki iz Tbilisija, ki je pobrateno mesto z Ljubljano, navezali vrsto stikov z ljubljanskimi in slovenskimi gospodarstveniki, kulturniki in družbenopolitičnimi skupnostmi. Živahne stike Gruzincev smo čutili na televiziji, v časopisju in kulturnem področju. Sicer pa nam ta sovjetska republika ni več tuja, saj dolgoletno sodelovanje rodi bogate sadove pri nas v Sloveniji in v Gruziji. V okviru gospodarskih stikov j® partijska delegacija iz Tbilisija v torek, 9. 10. 1979 obiskala javna skladišča v Ljubljani. Na programu je bil tud* ogled Centra za avtomatsko obdelavo * KS Gruzinci med ogledom Javnih skladišč. Djnih iindi-1 jaflj3 pred vpisom v register (Nadaljevanje s 1. strani) n P3 ne bomo potem naleteli na v tžave kot se to sicer rado dogaja 0(j ,redvsem z novimi oblikami dela? iV.Glede poslovanja interne banke h ne w *or pričakujemo tudi 'ab Gvne določene težave, saj so na in. ,™šno še vedno dileme in ovire, saj je v ie di ^bka organiziranosti združenega me tl vedn0 precej nedorečena. Ne stih7e fia to pa mislim, da v Iskri ne ta "tore zaostajati proces, ki smo ga s ^totalni m konstituiranjem interne ikari ^ike cprn^iti na področju gospodar-n DS z denarjem. ki ^ j Sprejeli smo ustrezne splošne akte ijn0- i^ezi z ustanovitvijo interne banke. čit6; !Mkšno vlogo jim pripisujete v sedan-ninj'N trenutku? i itd- Ti akti pomenijo pravzaprav odlo-zclojpov organizacij združenih v banko, kate-1*® z združevanjem dela in sredstev, nani’ °0(lisi za dolgoročne naložbe, kot ,nega M' za kratkoročno financiranje re-"fodukcije v Iskri, učinkovito reali-. yj ati predvidene investicijske naložbe nJ :r tako omogočiti ter vzpodbujati l-^gizvodnjo, prodajno sposobnega izn h česa je odvisno, ali bo ta inter-P banka zaživela tako, kot je bilo ^Houpravno dogovorjeno? (M česa lllllill' J na primer odvisen obseg v tej banki - Rženih sredstev? I , Obseg sredstev, s katerimi bo ban-P gospodarila, ne bo odvisen od tega, jP bodo OZD Iskre v banko naložile trafika šenk°li kapital, oziroma sredstva, r^Pak bo odvisen predvsem od tega, v gnas ^iko bodo organizacije v procesu 0(,. ^dovanja ta sredstva usmerjale skozi tam nterriO banko. 0 pa . Torej rii pomembna velikost, oz. a za-!?°Seg, ampak je pomembno, da je V in !|atnen interne banke nastopati kot prednik v upravljanju s sredstvi in s za- C?1 tak pospeševati njihovoobračanje, lika, tmi pa z zmanjšanimi sredstvi tele- °Segati čim večje rezultate, vse ačrt, In kdaj bo banka začela delovati? Banka lahko začne delovati po tem, ko bo vpisana v register pri temeljnem sodišču. Smatram pa, da so s formalnega vidika že dani vsi pogoji, ki so potrebni za ta vpis, in bi ga bilo potrebno čimprej izvesti. Banka se bo oblikovala postopoma s prevzemanjem posameznih segmentov finančnega poslovanja na ravni SOZD Iskra. Seveda so s tem povezana številna vprašanja — kadri, prostori, s tehnologijo, oz. načinom dela in še marsikaj drugega, kar pa bo, seveda, treba reševati vzporedno in povezano. Naši uspehi v tem pa bodo v precejšnji meri odvisni od pripravljenosti vseh dejavnikov, znotraj SOZD Iskra in od tega, koliko zares želimo, da bi ta nova institucija čimprej uspešno zaživela. Prepričan sem, da bomo že čez leto dni ocenili, koliko zadanih ciljev smo uresničili. Pri tem nam bo znano tudi to, kdo nam je pomagal in kdo ne, pa bi moral. Ali lahko pride do prekrivanja pristojnosti med delavskim svetom SOZD in Interno banko, česar se nekateri, kot se zdi, bojijo? Sodim, da so pristojnosti delavskega sveta in samega zbora Iskrine banke razmejene že z osnovnimi sporazumi o združevanju v SOZD Iskra in ustano-. viti interne banke. Še več, tudi posebni samoupravni sporazumi o združevanju dela in sredstev dajejo jasne pristojnosti bodisi delavskemu svetu, kot tudi zboru Iskrine banke. Ne nazadnje pa ne smemo mimo planskih instrumentov, predvidenih v spor. o združevanju v interno banko, kjer je natančno opredeljena vloga banke ki, seveda, ni sama sebi namen, saj jo je treba obravnavati le kot finančni instrument realizacije plana SOZD Iskra. Vemo, da je plan instrument za bodočo usmeritev, smo s tem tudi že jasno opredelili pristojnosti posameznih organov!" Mara Ovsenik Sanka naj dobi vsebino! 1 Vsaka odločitev v naši družbi izhaja iz organizacije delavskega samoupravljanja, zato je bilo tudi povsem naravno, da smo se ob ustanovitvi nove interne banke Idtre obrnili za mnenje na predsednika delavskega sveta SOZD Iskra Otmarja Zorna. Ob polnem razumevanju široke delavske kontrole nad finančnim poslovanjem v celotnem podjetju je odkril tudi nove poglede v zvezi z bančnim poslovanjem nove Iskrine banke, ki naj ne bi zbirala samo sredstev in utrjevala finančnih temeljev naše SOZD, ampak tudi zagotavljala sredstva, potrebna za konkretno financiranje naših proizvodnih nalog in nadaljnji dvig družbene in življenjske ravni naših delavcev. rick’ anji; I iližal-ij Pa : OO-tudi po-' me-120 ; 42 , i 50 nek, ecih rine °m- ccije l(| da je ta banka po tolikih letih j0. i °bila svojo obliko in s tem tudi ne- , °žnost in pogoje, da dobi tudi svojo uiih VSebino. .Ce se na kratko ozremo nazaj, na da j b ki smo jo do tega pomembnega v le ?!|8odka prehodili, je treba reči, da ni ^ vedno samo naša krivda, da nismo :e8a rezultata dosegli že prej, da je M v družbi še vedno dosti nerazči-,^nih dilem, ki bodo najbrž povzro- >Kot predstavnik delavcev sem leta zdaj do- cilj :i in v rec. težave. Kljub temu, če se kriti- ^°le: če je dovolj volje in pripravlje-°sti, je vse izvedljivo. t Menim vendar, da nismo vedno ibež ,Meli, kaj pravzaprav hočemo, marsikaj nismo znali doreči - tudi,nove lllllllll .. zadeve, ki spreminjajo obstoječe odnose so vedno boleče in vplivajo na hitrost in kvaliteto sprememb v procesu družbenoekonomskih odnosov. Kljub temu, pa bi ponovno poudaril, da je uspeh, ki smo ga dosegli, zelo pomemben. ' Če pogledamo, kaj v tem trenutku to pomeni za SOZD Iskra kot celoto, bi morali reči, da smo v položaju, ko Iskrino banko moramo imeti, če hočemo zagotoviti normalno in razširjeno reprodukcijo Iskre kot celote in tudi njenih posameznih delov. Seveda pa ne gre le za normalno in razširjeno reprodukcijo, ampak tudi za širše posege, za spreminjanje sedanje strukture proizvodnje in programov, če hočemo da Iskrina banka jjMatkov v javnih skladiščih, ki je Ptemljen,z Iskrinim računalnikom. Delegacijo iz Tbilisija je vodil prvi sekretar mestnega komiteja Tbilisija Tengis Mentešašvili, z njim je bil tudi prvi namestnik predsednika mesta Tbilisija Nikolaj Nefedov. V delegaciji je bil še tudi znani letalec iz druge svetovne vojne major, jugoslovanski heroj Aleksander Managadze, znan iz bojev za osvoboditev Jugoslavije. Delegacijo so sprejeli generalni direktor DO Javna skladišča Jože Borštnar, predsednik SO Moste Polje Marjan Moškrič, sekretar OK ZKS občine Moste-Polje Dino Hudarin in drugi. Gostje so si ogledali jama skladišča, direktor Jože Borštnar je postregel z izčrpnimi podatki o pretoku blaga skozi Javna skladišča, ti so važen faktor v slovenskem, jugoslovanskem in mednarodnem prometu. Delegacija je obšla več važnejših objektov. Najdlje so se zadržali v kontejnerskem terminalu, najsodobneje opremljenem objektu Javnih skladišč. Pohvale so kar deževale, saj je ta najsodobnejša oblika tovornega prometa res na svetovni ravni. py Izvažati, da bi lahko delali! „Obveznosti, ki smo jih na področju izvoza v SOZD Iskra prevzeli, moramo izpolniti, saj brez tega svoje celotne naloge, glede na srednjeročni plan, ne bomo mogli izpolniti," je v svojem izvajanju na sestanku predsednika poslovodnega kolegija s predsedniki kolegijev delovnih organizacij in TOZD, poudaril v.d. predsednika KPO SOZD Iskra Anton Sti-panič. Na dnevnem redu je bilo poročilo o izvajanju sklepov delavskega sveta SOZD Iskra za stabilizacijo uvozne in izvozne situacije v SOZD Iskra. Celotni pregled trenutnega stanja je podal Marcel Božič. Poudaril je tudi, da bi morale dogovorjeni izvoz tako TOZD kot DO vsekakor izpolniti, če hočemo še naprej poslovati nemoteno. Trenutno še ni težav v preskrbi z repromaterialom v proizvodnji, vendar, če bomo hoteli zahteve nasproti SISEOT izpolniti, pa bo za to področje treba še naprej natančno skrbeti. V.d. predsednika poslovodnega kolegijskega organa Anton Stipanič pa je navzoče seznanil z oceno našega poslovanja v letošnjih mesecih, pri čemer je še posebej natančno ocenil izvozno in uvozno poslovanje. V tej zvezi je ocenil, da je še kako pomembno izvažati, saj bodo restrikcije na področju uvoza prihodnje leto še večje kot doslej, in bomo lahko razpolagali le s 95 % sredstev od realiziranega izvoza za uvoz. V bodoče bi morali še naprej več naporov vlagati v to, da bi ustvarili vse dogovorjene posle. V nadaljevanju je Anton Stipanič navzočim podal informacijo o tem, da je objavljen samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za financiranje naložb v OZD SOZD Iskra in poudaril, da je čas za pripombe na ta samoupravni sporazum bil do 15. t.m. in predlagal podporo poslovodnega kolegija temu aktu, saj je menil, da bi kakršnokoli izmikanje podpisu tega sporazuma pomenilo zavlačevanje, oziroma onemogočanje naše in-• vesticijske dejavnosti. V nadaljevanju je informacijo o izdelavi plana za leto 1980 in o poteku priprav za izdelavo planskih dokumentov za srednjeročno obdobje 1980-1985 podal član KPO, zadolžen za planiranje Edi.Delopst, pri čemer je še posebno poudaril pomembnost sočasnega planiranja. Anton Stipanič pa je v tej zvezi poudaril, da je še kako pomemben zahteven pristop k planiranju, saj moramo prav na tem področju storiti korak naprej. Menil je tudi, da zgolj pristanek na preživljanje v sedanjem obsegu pomeni ostro rečeno, reakcionarni pristop. Zato moramo braniti in ohraniti začrtane interese. Ob koncu je Stipanič navzoče še seznanil z dopolnitvami družbenega dogovora o financiranju izgradnje kulturnega doma Ivan Cankar. Predsednik sindikata pa je navzoče seznanil s tem, da je KOS SOZD Iskra predlagal, oz. podprl kandidaturo Antona Stipa-niča za novega predsednika poslovodnega kolegija SOZD Iskra. Mak INDUSTRIJA AVTOELEKTRIČNIH IZDELKOV Srečanje kovinarjev Jugoslavije Letošnje tradicionalno srečanje kovinarjev Jugoslavije je bilo od 8. do 10. oktobra v Sarajevu. Pričelo seje v ponedeljek popoldne s himno kovinarjev, ti so jo prvič zapeli pred dvema letoma v Zagrebu, ko so delegati slavnostne konference sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije proglasili 10. oktober za dan kovinarjev Jugoslavije. Tekmovanje kovinarjev Jugoslavije je manifestacija dela in uspehov najboljših kovinarskih delavcev iz vse Jugoslavije navdihnjenih s Titovim revolucionarnim delom. Letošnje srečanje je bilo še posebno svečano, saj je bdo organizirano v letu, ko ponosni praznujemo 60-let-nico ustanovitve komunistične partije Jugoslavije, oz. Zveze komunistov Jugoslavije, zveze socialistične mladine Jugoslavije, revolucionarnih sindikatov in naprednega gibanja žensk. In ne samo to. Srečanje je bilo prav v letu, ko se z večjimi napori delovnih ljudi beležijo nove zmage v razvoju samoupravljanja, jačanju proizvodnih sil in materialne osnove združenega dela ter v izboljšanju delovnih in življenjskih pogojev. Udeleženci srečanja, preko dvesto kovinarjev iz enajstih proizvodnih strok, so pokazah vse svoje znanje dobi še večjo vlogo. Zagotoviti moramo tudi večjo moč vseh — ne v klasičnem pomenu — ampak spet v pomenu hitrejše rasti Iskre in njene socialne varnosti Zato mislim, da je prav, da tudi tukaj, čeprav to že povsod poudarjamo, ponovno apeliramo na vse delavce Iskre, da čimprej sprejmejo samoupravni sporazum o združevanju sredstev, saj šele z združevanjem sredstev Iskrina banka dobiva pravo notranjo in družbeno vsebino in za njeno izgradnjo bo nujno potrebno v prihodnjem obdobju, v okviru Iskrine banke, združevati tudi delovna področja plačilnega prometa. Perspektiva Iskrine banke je nedvomno zelo svetla, ne-le za banko, ampak za tiste, čigar banka je. Zato je na tej poti izgradnje in njene funkcije nujno treba delovati odločno in brez omahovanja. Umestno pa je opozoriti še na težave, ti se pojavljajo pri njeni oživitvi. Tu mislim predvsem na prenos nekaterih nalog iz Iskre Commerce, kadrovskih vprašanj, ti se pojavljajo v zvezi s tem prenosom nalog in samim delom banke ter končno tudi na dovolj veliko podporo vseh vodstvenih strokovnih in samoupravnih struktur pri premagovanju težav, ti jih ne bo manjkalo. Če bomo hoteli, da ta banka živi in dela, bomo to dosegli, če p» naš iskren namen ne bo tak, se bo to kaj hitro pokazalo v večjem številu problemov in v počasni realizaciji nalog. Mara Ovsenik Odposlanec predsednika Tita - Ante Budina govori zbranim kovinarjem. predvsem v opravljanju delovnih nalog, prav tako pa so dobro opravili tudi preizkus teoretičnega znanja in se tako pokazali kot odlični samouprav-Ijalci. Njihova tekmovanja so bila prikaz delovne ustvarjalnosti, ki je slonela predvsem v borbi za dvig proizvodnje, večjo produktivnost dela, učinkovitost, rentabilnost poslovanja in boljšo kvaliteto proizvodnje, boljšo organiziranost proizvodnih postopkov, doprinos k razvoju socialističnih samoupravnih odnosov in uveljavitev proizvodnega 'dela nasploh. Že prvi dan so se tekmovalci pomerili v reševanju teoretičnih nalog, ti so zajemala vprašanja s področja samoupravljanja in stroke, iz katere so tekmovati. Rezultati testa so vplivali na skupno število točk praktičnega in teoretičnega dela. Naslednji dan, v torek so potekala tekmovanja v praktičnem delu. Na delavski univerzi Duro Dakovič je bilo živo od jutra do večera. Najboljše kovinarje med najboljšimi so stalno obiskovali učenci raznih sarajevskih šol, pa tudi prebivalcev Sarajeva ni bilo malo, saj so se hoteti res prepričati, kdo so in kako delajo najboljši jugoslovanski strokovnjaki kovinarske stroke. Kot smo že poročali v prejšnjih številkah našega glasila, sta se iz novogoriške Avtoelektrike udeležila tekmovanja dva kovinarja, brusilec Dušan Mozetič in orodjar Marko Škri-njar. Ta dva tekmovalca sta bila tudi (Nadaljevanje na 4. strani) Novogoriško Iskro - Avtoelektriko je prejšnji petek obiskal predsednik komisije za mednarodne odnose pri CK ZKS in član predsedstva ZKJ Jože Smole. Njegov obisk so izkoristili člani zveze komunistov iz TOZD in DSSS lociranih v Novi Gorici in ga poprosili, da jim poda informacijo o gibanju neuvrščenih, o poteku pravkar končane konference v Havani, o mednarodnih odnosih, o izvajanju ozimskih sporazumov, o odnosih z našo sosedo Italijo in o položaju narodnostnih manjšin v Italiji INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA 0 dejavnosti družbeno-političnih organizacij DO Dejavnost družbenopolitičnih organizacij delovne organizacije Iskra-Avtomatika je bila v prvi polovici tega meseca usmerjena na sklic konference osnovnih organizacij sindikata ter pripravljalnega sestanka sekretarjev OOŽK in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij vključno s poslovodno strukturo. Dnevni red obeh sklicev je zajemal porefereridumsko analizo trenutnega stanja v Avtomatiki. Ze pred 1. 10., ko so se delavci temeljitih organizacij z referendumom odločali za sprejem samoupravnega sporazuma o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti ter njihovih virov, so se v postopku reorganizacije pojavili določeni zastoji oz. težave. Le-ti so izhajali predvsem iz opredelitve nove programske usmeritve. Pregled dosedanjih aktivnosti v zvezi z reorganizacijo in nalogami, ki so trenutno pred nami pa je pokazal na: — kadrovsko problematiko v DS 2 — delovna skupnost za opravljanje administrativno strokovnih del za TOZD skupnega pomena, — pomembnost pravočasnega zaključka del inventurnih komisij, - na strokovno ter družbenopolitično delovanje v fazi sprejemanja samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo, — ter na priprave na srednjeročni plan 1980-1985. „V Avtomatiki je kadrovska struktura zelo dobra“, je na pripravljalnem sestanku poudaril Stane Preskar, predsednik kolegijskega poslovodnega odbora Avtomatike. „Glede na to bi INDUSTRIJA AVTOELEKTRIČNIH IZDELKOV Srečanje kovinarjev Jugoslavije (Nadaljevanje s 3. strani) edina iz SOZD Iskra. Njuno delo, njuna tekmovalna naloga je vzbudila med poznavalci tovrstnih dosežkov izredno zanimanje, deležna sta bila številnih pohval, kar je še en dokaz, da sta dostojno zastopala ime naše velike ržine. Številne čestitke in stiski rok družine. so samo potrdili kvaliteto naših tekmovalcev. Na njiju smo lahko vsi ponosni, saj sta popolnoma opravičila zaupanje in s tem dokazala, da res spadata v družbo najboljših kovinarjev Jugoslavije. Na slavnostni razglasitvi najboljših, bila je 10. oktobra na dan kovinarjev Jugoslavije, fje najprej spregovoril odposlanec predsednika republike Ante Budimir, predsednik sveta zveze sindikatov Bosne in Hercegovine. V daljšem nagovoru zbranim tekmovalcem je najprej pohvalil kovinarje kot izredne strokovnjake, ki so pravi umetniki v zahtevnih operacijah ter jim čestital k doseženim uspehom. Najboljšim je predal darilo predsednika Tita, zlato ročno uro s posvetilom. V imenu vseh zbranih kovinarjev so nato prebrali pozdravno pismo tovarišu Titu. Obljubili so mu, da bodo tudi v prihodnje vestno sledili njegovemu zgledu in hodili po začrtani poti za dobrobit delovnega človeka, vseh naših narodov in narodnosti, naše samoupravne socialistične skupnosti, za blagostanje in srečo, ki nam jo prav on daruje v vsakem trenutku ter za mir v svetu. Tekmovalci so se razšli obogateni z novimi izkušnjami, z mnogimi novimi poznanstvi. Vsi so bili ponosni, da so lahko pokazali svoje veščine pri poznavanju teoretičnih nalog in praktičnega dela tekmovanja. Izkušnje, pridobljene na taki manifestaciji dela pa bodo prenesli v stotine kolektivov po naši domovini. M.R. Kovinarji so bili deležni občudovanja Številnih gledalcev. Mladi po poteh IX. korpusa Čepovan, prijazna vasica nad Novo Gorico. Sobota je bila, začelo se je deževno jutro. V vas so pričeli prihajati vojašld kamioni, osebni avtomobili, pričelo se je dogajati nekaj, kar je nenavadno za prebivalce te vasice. Z vojaških kamionov so poskakali mladi iz Avtoelektrike, pripravniki pohodne čete 99 D in njihovi prijatelji — vojaki iz obmejne karavle Lokvica na Krašu. Skupaj so že prej načrtovali po- membno akcijo, ki so jo izvedli v Ce soboto in nedeljo. V Čepovanu so pričeli (prvič letos) s pohodom, ki so mu dali naziv: Po poteh IX korpusa. Čeprav je dobesedno lilo kot iz škafa, jih tudi močan naliv ni mogel ustaviti — deževne kaplje jih niso zmotile, saj sta bili dobra volja in partizanska pesem močnejša, zato je tudi pohod v celoti uspel. Zjutraj so se podali po obronkih Trnovskega gozda, prav po tistih poteh, kjer so nekoč hoditi partizani in njihovi kurirji Dan je bil dolg, hoja naporna, utrujenosti pa kljub temu ni bilo čutiti. Pozno popoldne so prispeti v partizansko Gorenjo Trebušo, kjer so jih pri spomeniku padlim pozdravili predstavnild KS in prijazni domačini. Sledil je kratek kulturni program, še najbolj pa je teknil partizanski golaž, ki je grel premražene želodce morali težave v DS 2 premostiti. Trenutno še ne popolnoma urejeno stanje in dislociranost delavcev ne obvezuje od delovnih dolžnosti in ne opravičuje fluktuacije kadrov." Dejstvo je, da problematika v DS 2 ne more in ne sme ovirati postopka reorganizacije za celotno Avtomatiko. Zato bo potrebno omenjeno delovno skupnost strokovno kadrovsko okrepiti, delavcem pripraviti navodila za opravljanje del in nalog ter podpreti poslovodno strukturo v težnji, da se tudi DS 2 aktivno in na enaki poziciji z ostalimi TOZD in delovnimi skupnostmi vključi v zaključni del procesa reorganizacije. Po poročilih poslovodnih organov temeljnih organizacij in delovnih skupnosti, ki redno spremljajo delo inventurnih komisij, potekajo popisi po starih subjektih dobro. Po predvidevanjih strokovnih služb se lahko pojavijo nekateri problemi le pri usklajevanju s knjižnim stanjem. Kljub temu pa bo potrebno čim prej priti do realnih bilanc oziroma zaključnih računov, ki jih bo sprejela tudi SDK in na osnovi katerih bodo 20. 11. predložena delitvena bilanca. S tem bomo lahko začeti tudi z dvojnim knjigovodstvom po novih in starih subjektih. V zvezi s pripravami na referendum za sprejem samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo je potrebno aktivirati tako strokovne, poslovodne kot politične kadre v smislu čimprejšnjega sprejetja. In to tem bolj, ker se v zvezi z omenjenim sporazumom postavlja vprašanje kaj narediti s sektorjem 840-TOZD v organiziranju. Ati naj nastopa kot 12. subjekt kljub temu, da ima s TOZD Naprave za energetiko (ki se organizira iz TOZD TELA) podoben proizvodni program. V tem primeru bi se namreč na tržišču lahko pri istem kupcu pojavila dva konkurenčna ponudnika iz ene delovne organizacije. To pa so napake, ki smo jih delati v preteklih letih. O tem in p pripravah na srednjeročni plan 198(>85 so razpravljali na konferenci sindikata. Enotno je bilo podprto stališče, da je pri izdelavi srednjeročnega plana potrebno zaostriti odgovornost za opravljanje del vseh planerjev in poslovodnih organov, da se ne bi ponovile napake in ovire, ki so spremljale tako pripravo kot sprejem gospodarskega načrta za leto 1979. § q Problematika delitve sredstev za OD Osebni dohodek in njegova delitev imata pomembno mesto v procesu družbene reprodukcije. Višina OD, ki ga posameznik doseže v delitvi, mu določa raven osebne potrošnje in na nek način tudi položaj v delovni skupnosti in družbenem okolju. Hkrati je osebni dohodek najpomembnejša stimulacija za usmerjanje aktivnosti posameznega delavca in skupin za doseganje večjih in boljših dosežkov v delovnih procesih. Ne glede na ustavna določila si delavci velikokrat prisvajajo OD neodvisno od rezultatov dela, t.j. ne glede na prispevek po vloženem živem in minulem delu in ne da bi skrbeli za ugotavljanje bodočih pogojev ustvarjanja dohodka. Delavec mora preko svojega OD spoznati, da je njegovo delo in življenje neposredno odvisno od tega, koliko on sam združen z drugimi delavci zagotavlja pogoje za normalno rast svoje ter celotne družbene produktivnosti ter krepitev materialne osnove dela. Zato ZZD določa, da morajo delavci v temeljnih organizacijah z oblikovanjem osnov in meril za delitev sredstev za OD zagotoviti, da se njihovi osebni dohodki ugotavljajo na podlagi prispevka k delu in odvisno od rezultatov dela in poslovanja, ki jih doseže TOZD. Prispevek delavca k delu je odvisen od količine in kakovosti dela, upoštevajoč zlasti obseg in zahtevnost dela, kakovost doseženih rezultatov dela, uspešnost pri uporabi delovnih sredstev, pri delu dosežene prihranke, izrabo delovnega časa, odgovornost pri delu in pogoje v katerih delavec dela. Osnove in merila za delitev sredstev za OD, ki jih sprejmejo delavci v posamezni temeljni organizaciji, pa morajo biti v skladu s samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za OD in skupno porabo, sklenjenega med temeljnimi organizacijami v sestavi iste delovne organizacije (ZZD, člen 128.) Tudi DO Iskra Avtomatika je že leta 1978 sprejela samoupravni sporazum, ki je zelo načelno določal enake osnove za vrednotenje zahtevnosti dela in ugotavljanje delovne učinkovitosti vsem temeljnim organi- Seminar o prodajnih področjih udeležencev pohoda. Vaščani Gornje Trebuše so pripravili mladim iz Avtoelektrike in vojakom prisrčen sprejem, nepozaben večer, ki je minil v obujanju spominov na težke dni naše revolucije, manjkala pa ni tudi vojaška pesem, ki je odmevala še dolgo v deževno, turobno, jesensko noč. Nedeljsko jutro je bilo prijaznejše. Dež je ponehal, volja udeležencev pohoda, da nadaljujejo pot pa je bila toliko močnejša. Ponovno so se podali na preostanek poti, proti prvemu cilju, ki je bil na Laznah. Pri spomeniku kjer je bila 15. in 16. julija 1944 tretja pokrajinska konferenca KP Slovenije za Primorsko, jih je sprejel predstavnik KS Lokve in jim orisal dogodke med NOB na tem področju. Skozi Trnovski gozd so se približevati končnemu cilju Trnovo. Pozno popoldne so se najprej ustavili pri spomeniku, kjer so izvedli program, nato pa je sledilo skupno srečanje z domačini. Pot je bila dolga, saj so hoditi celih 13 ur. Vsi so biti zadovoljni in eno-glasno,- so skleniti: da bo pohod po poteh DC korpusa odslej postal tradicionalen. To je vsekakor zelo pohvalno za mlade iz AE, saj je to eden najlepših načinov za ohranjenje in obujanje tradicij naše NOV. Marko Rakušček V TOZD Trženje so od 8. do 12. t. m. pripraviti tedenski seminar o prodajnih področjih delovne organizacije Iskra-Avtomatika. Udeležilo se ga je 25 predstavnikov filjal iz Sarajeva, Beograda, Zagreba, Skopja, Maribora, Novega sada in Ljubljane. Program je bti razdeljen na predavanja iz posameznih proizvodnih področij Avtomatike in sicer: za avtomatizacijo v prometu, industriji, energetiki, za varilne in mehanske sisteme ter za opremo javnih objektov. Posamezne skupine slušateljev so si po predavanjih ogledale nekatere objekte (železniško postajo Zalog, križišče v Ljubljani, cestninsko postajo Vrhnika, razdelilno postajo Beričevo), vezane na proizvodne rezultate delovne organizacije, proizvodnjo v TOZD TELA, TOZD SVN in TOZD Napajalne naprave ter stavbo PPG. Namen seminarja je bil predvsem v seznanitvi predstavnikov s proizvodnim programom delovne organizacije, s trenutnim stanjem proizvodnih zmogljivosti in s tem možnostim za plasiranje na domačem in tujem tržišču. V okviru predavanj so biti udeleženci seznanjeni tudi z reorganizacijo Avtomatike, oz. z novo samoupravno organiziranostjo. g ^ Ob ogledu proizvodnje v TOZD TELA. zacijam. Temeljne organizacije pa se določil sporazuma niso držale, saj ser v svojih pravilnikih o delitvi sredstev za OD ohranile lastne metode za vrednotenje zahtevnosti dela. Tako imamo v okviru DO tri različ; ne metode za ugotavljanje zahtevnosti dela.: metodo'VZD, ki jo je izdelal Biro za industrijski inženiring in ki j® tudi najbolj razširjena, metodo, ki j° je izdala Gospodarska zbornica Slovenije in indeksno metodo, ki je uveljavljena v samoupravnem sporazumu delavcev kovinske in elektroindustrije. Vsaka metoda ima svojo ponderaci-jo kriterijev zahtevnosti dela. Zato se je dogajalo in se še dogaja, da je pri' bližno enako zahtevno delo v temeljnih organizacijah različno vrednoteno, kar seveda vpliva na višino OD. Metoda za ugotavljanje individualnega prispevka delavca bi morala zagotoviti, da posameznik dobi od realizirane novoustvarjene vrednosti toliki del te celotne vrednosti, kolikor je k ustvarjanju te vrednosti prispeval s svojim delom. Za proizvodno dejavnost smo ta problem lahko rešiti, saj so rezultati dela fizično merljivi na podlagi delovnih normativov. Za strokovne, upravne in administrativne službe, kjer uporabljamo ocenjevanje, pa so kriteriji v posameznih temeljnih organizacijah različni in pogosto takšni, da ne omogočajo spremljati obseg, kvaliteto in gospodarnost rezultatov dela. Kljub določilom samoupravnega sporazuma o načinu izračunavanja VED, si temeljne organizacije različno določajo vrednost točke (oziroma VED). Zaradi naštetih pomanjkljivosti in zaradi nove samoupravne organiziranosti DO, je bilo potrebno izdelati nov SS, ki bi konkretneje določal tiste osnove, ki naj bi veljale za vse temeljne organizacije. Tako je bil julija letos izdelan osnutek SS, id ureja skupne osnove in merila za ugotavljanje delavčevega osebnega prispevka k skupnemu rezultatu dela. Po tem sporazumu bomo delovni prispevek na osnovi živega dela ugotavljali z: enotno metodologijo, načinom in postopkom za vrednotenje zahtevnosti in ugotavljanja sestavljenosti delovnih nalog in enotno metodologijo, načinom in postopkom za ugotavljanje delovnega učinka delavca pri opravljanju delovnih nalog. S tem bo v vseh temeljnih organizacijah v sestavi DO uzakonjena enotna metoda VZD in s tem enoten sistem relativnega vrednotenja zahtevnosti dela in ugotavljanja njegove sestavljenosti. V SS bo uvedena, v primerjavi z dosedanjim sporazumom kjer je bilo to prepuščeno temeljnim organizacijam, tudi enotna krivulja nagrajevanja, oziroma razponi med KS dela. To pomeni, da bomo v vseh pravilnikih imeti 46 GD (po 3 točke VZD za vsako grupo), količnik sestavljenosti dela pa od najenostavnejšega do najbolj sestavljenega dela v vsaki temeljni organizaciji. Relativno razmerje med najenostavnejšim in najbolj sestavljenim delom v DO bi bilo 1:5,10. * Kljub temu, da je bil individualni prispevek delavca pri dosedanjih načinih in sistemih delitve sredstev za OD premalo upoštevan, ni na tem področju bistvenih sprememb. Kriteriji ugotavljanja delovnega prispevka so: količina opravljenega dela, kakovost opravljenega dela, gospodarnost pri delu. Delovni učinek se še vedno ocenjuje, zlasti po merilih kakovosti in gospodarnosti dela. Po merilu količina dela, kjer so postavljeni normativi dela, se količina dela ugotavlja p° predpisanih normativih, kjer pa talcih normativov ni, je obvezna osnova za ugotavljanje plan dela in evidenca o izvršenem delu. I Zaradi različnega načina obračunavanja OD v posameznih temeljnih1 organizacijah je v osnutku SS uveden enoten sistem obračuna po enotah dela. To pomeni, da bodo morale temeljne organizacije ob sprejetju letnega plana določiti PVED, med letom pa mesečno ali tromesečno izračunati dejansko vrednost enote dela. To bo omogočilo neposredne primerjave poslovnih uspešnosti med temeljnimi organizacijami. Beseda o organizaciji in programski usmeritvi TOZD TELA. Seveda določila SS ne bodo zaživela, če v temeljne organizacije ne bo prodrla zavest, da je potrebno ne samo sprejeti, ampak se tudi držati določil sporazuma. Milena Gorjup C p da hti 4. STRAN INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE se ir v Računalnik in Človek “ Oblikovanje delovnega mesta S pri slikovnem terminalu •lal je Pri znanstvenih in tdinoloških dosežkih je v praksi mnogokrat zane- ;0 maijen odnos človek — stroj. Ergonomi in oblikovalci računalniške oprejo- me se v Iskri trudijo za humanizacijo delovnega mesta pri terminalu. ve. Objavljamo povzetek referata Davorina Savnika s simpozija o telekomu- nti nikacijskih terminalih na Sejmu .podobna elektronika 79“, v katerem [je, avtor opozaija na nekaj teh problemov. ici- Delo pri slikovnem terminalu velja se danes v svetu za zelo naporno in zapri- I htevno. V Veliki Britaniji npr. je de-elj- lovna doba na teh mestih bonificirana ' za štiri mesece letno, prav tako kot pri zidarjih. Delavci pri slikovnih terminalih se pogosto pritožujejo nad delovnimi pogoji. Po svetu so bile iz- delane številne študije za odpravljanje težav na teh delovnih mestih, na tej osnovi je z upoštevanjem izkušenj iz prakse sestavljen spisek pogojev za pravilno oblikovanje delovnega prostora pri terminalu. Navedimo nekatere od njih: 1 UTRIPANJE SLIKE Proizvajalci aparatov skušajo odpraviti utripanje slike z optimalnim odnosom frekvence ponavljanja slike in trajanja poosvetlitve svetleče plasti na zaslonu. Dognano je, da so negativni prikazi (svetli znaki na temnem ozadju) boljši; pri pozitivnih prikazih (temni znaki na svetlem ozadju) pa mora frekvenca ponavljanja biti večja. 2. SVETLOBA Srednja gostota svetlobe na ekranu naj ne bo bistveno nižja od gostote svetlobe ostalih objektov, ki jih gledamo na delovnem mestu (rokopisi, predloge). Pri pozitivnem prikazu na zaslonu to zahtevo lažje izpolnimo kot pri negativnem. Izboljšanje negativnega prikaza lahko dosežemo s svetlejšim ozadjem in barvnimi znaki. Znaki naj bodo čmobeli ali svetlo-zeleni. Rumeno zelena barva znakov ima še to prednost, da je oko za svetlo zeleno območje najbolj občutljivo. 3. DIMENZIJE GLEDANJA Ergonomske raziskave so pokazale, da na delovnih mestih zelo redko najdemo pravilne izmere. Slikovni terminali naj se nahajajo v optimalnem vidnem polju, za kar velja območje od vodoravne osi gledanja do 40 stopinj pod osjo. Še ugodnejši je spreminjajoči naklon zaslona. Razdalja med slikovnim materialom in očesom naj bo med 450 in 700 mm. Pri vnašanju podatkov s predloge, (tiskovine, rokopisa), je najbolj pomembno to, da je razdalja med očesom in ekranom enaka razdalji med očesom in predlogo. Znanstvene raziskave so pokazale, da so pogledi pri vnašanju podatkov oz. tekstov s predloge na ekran zelo kratki, vendar zelo pogosti (pri vnašanju podatkov tudi do 30 tisočkrat dnevno). Pri različnih razdaljah predloge in ekrana mora očesni mehanizem prilagajanja pri vsaki spremembi pogleda spremeniti nastavitev razdalje. Fiziološki mehanizem deluje relativno počasi (več sekund), zato je nastavitev ostrine pri kratkih pogledih nepravilna, kar povzroča težave pri delu. 4. DELOVNA VIŠINA :no Poslovodno delovno mesto. ma mr- | ma ten ev-se-)ri' □m im na-KS ra-ZD [jedo te- 10- ie- Ini 1 na-za em te-rka t je potrebno za normalno delo v pisarnah. Za preprečevanje zaslepitve pri umetni svetlobi je primerna uporaba rastrskih svetilk. Moteči odsevi od luči, svetlih sten ali oken na zaslonu povzročajo aste-noptične težave, od občutka napetosti in pritiska v očeh, pekočih oči, megetanja pri čitanju do glavobolov in vrtoglavice. Za preprečevanje ali zmanjšanje negativnih učinkov imamo več možnosti: pri svetlem ozadju je zrcaljenje manj kontrastno. Uporaba Mikromash filtrov (lepo tkane gaze) je uspešna, vendar je povezana z določeno izgubo svetlosti prikaza na zaslonu. Spreji in laki za matiranje cevi so se manj uveljavili. Še vedno je najuspešnejši način premišljena postavitev zaslona in skrbno izbranimi parametri osvetlitve delovnega prostora. , Q (Nadaljevanje na 6. strani) ISKRA Industrija za telekomunikacije elektroniko in elektromehaniko. KRANJ, n .sol .o. Na podlagi sklepov komisij za delovna razmerja temeljnih organizacij objavljamo naslednja prosta dela in naloge TOZD TOVARNA MERILNIH NAPRAV KRANJ SERVIS IN VZDRŽEVANJE ELEKTRONSKIH MERILNIH NAPRAV 1. STROKOVNI SODELAVEC Pogoji: — visokošolska izobrazba elektrotehniške smeri — šibki tok, elektronika — 3-letne delovne izkušnje z elektronskimi napravami ali računalniki — znanje angleškega ali nemškega jezika. 2. VIŠJI MERILEC I. Pogoji: — višješolska izobrazba elektrotehnične smeri — šibki tok, — 5-letne delovne izkušnje z elektronskimi napravami ali računalniki, — znanje angleškega jezika. 3. SAMOSTOJNI MERILEC Pogoji: — srednješolska izobrazba elektrotehnične smeri — šibki tok, — 5-letne delovne izkušnje z elektronskimi napravami ali računalniki, — pasivno znanje tujega jezika. 4. ELEKTROMEHANIK SPECIALIST Pogoji: — triletna poklicna šola — elektromehanik, — 5-letne delovne izkušnje s področja vzdrževanja ali sestavljanja elektromehanskih naprav. TEHNIČNA KONTROLA 5. VODJA MERILNEGA LABORATORIJA Pogoji: — visokošolska izobrazba elektrotehniške smeri, — 4-letne delovne izkušnje na področju električnih in elektromagnetnih veličin, — družbeno-politična angažiranost, — vsaj pasivno znanje nemščine. TEHNIČNI RAZVOJ 6. VODJA KONSTRUKCIJSKE SKUPINE ZA VPENJALA IN POGONE Pogoji: — visokošolska izobrazba strojne ali elektrotehniške smeri, — 4-letne delovne izkušnje s področja konstruiranja elektro vpenjalnih naprav, mehanizmov, pogonov, elektromehanike in pnevmatike, — sposobnost vodenja skupine, — znanje vsaj enega svetovnega jezika. 7. SAMOSTOJNI PROJEKTANT I. (kontrola tehnične dokumentacije) Pogoji: — srednješolska (4-letna) izobrazba strojne ali elektrotehniške smeri, — 5-letne delovne izkušnje s področja standardov, tipizacije in urejenosti elektro in strojno tehnične dokumentacije, — sposobnost komuniciranja s sodelavci, — znanje vsaj enega svetovnega jezika. 8. SAMOSTOJNI KORESPONDENT Pogoji: — dvoletna administrativna šola, — 3-letne delovne izkušnje, — znanje daktilografije (cirilica in tuji jeziki), — sposobnost kreiranja dopisov, — natančnost pri evidenčno-dispečerskih poslih. Za vsa navedena dela velja 3-mesečno poskusno delo. TOZD TOVARNA MEHANIZMOV LIPNICA 1. STROKOVNI SODELAVEC za proizvodna vprašanja Pogoji: — visokošolska izobrazba strojne ali elektrotehniške smeri, — 4-letne delovne izkušnje, — aktivno znanje svetovnega jezika. 2. MOJSTER I. vgalvaniki Pogoji: — srednješolska izobrazba (4-letna) kemijske smeri, — 3-letne delovne izkušnje pri galvanskih operacijah. 3. VIŠJI KONTROLNI TEHNOLOG II. Pogoji: — višješolska izobrazba strojne ali elektrotehniške smeri, — 3-letne delovne izkušnje v tehnologiji, — pasivno znanje enega svetovnega jezika. 4. ČISTILKA Pogoji: — dokončana ali nedokončana osemletka, — polnoletnost. 5. MOJSTER II. v produkciji Pogoji: — triletna poklicna šola strojne smeri, — 5-letne delovne izkušnje (po možnosti v produkciji). Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ, Kadrovska služba. Savska loka 4, 64000 Kranj. IJNDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE______________■ INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO. LJUBLJANA Oblikovanje delovnega mesta pri slikovnem terminalu (Nadaljevanje s 5. strani) 7. KLIMA V PROSTORU V pisarnah naj bo temperatura med 21 st. C, pozimi in 26 st. C v toplih poletnih dneh in relativna vlaga od 40 do 60 %. V primeru, če so vključene klimatske naprave, naj bo temperatura ob koncu delavnika ali ob zapustitvi delovnega mesta v prostoru največ 4°C pod zunanjo temperaturo. Na ta način se lahko izognemo prehladom. 8. GLASNOST Hrup naj v delovnem prostoru ne presega 55 dB. Kot nadležni izvori hrupa pridejo v poštev hitropisalniki, pisarniški stroji, zvonjenje telefona, kakor tudi pogovori. Najboljši način boja proti hrupu je seveda preprečevanje izvorov. 9. DELOVNI ČAS Z razliko od stroja, človek ne more delati poljubno dolgo z enakomerno storilnostjo. Potrebuje odmore. Potreba po počitku je odvisna od vrste ----^ dejavnosti ob slikovnem terminalu. Pri monotonih vlaganjih podatkov je potreba večja kot pri mešanih delih obdelave. S psihološkega stališča je ugodnejše več krajših odmorov kot en daljši. Če delo med celotnim delovnim časom ni stalno vezano za slikovni terminal, potem dodatni odmori niso potrebni. Bistveno pa je, da je odmor res izkoriščen za počitek. Tako smo predstavili nekaj pogojev za oblikovanje delovnega mesta pri slikovnih terminalih, zbranih iz ergonomskih študij in praktičnih izkušenj. Industrijsko oblikovanje fleksibilne in prilagodljive sistemske opreme je pogoj za ugodno počutje delavcev pri odgovornem delu z dragimi napravami. Kdor zmore sredstva za nakup strojev in opreme, naj bi jih našel še za pravilno, funkcionalno in estetsko opremo delovnega mesta, saj slikovnih terminalov ne moremo postaviti tako v prostor kot pisalne stroje, ali namizne kalkulatorje. Pripravil: Alojz Boc Delovno mesto s prostostoječim terminalom, rt pr.: v skladišču, delavnici, Lt.d. Skica računalniškega podcentra. TEDEN VARSTVA PRED POŽAROM POŽARNA VARNOST - POMEMBEN ČLEN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE Letošnji republiški program tedna varstva pred požarom, od 22. do 28. oktobra je vsklajen s celotno akcijo NNNP in je njen sestavni del. V akciji so se predvsem preizkusile operativne enote gasilskih organizacij, teden varstva pred požarom pa je namenjen predvsem preventivnemu delu z občani, delavci in mladino. Zaposlene v naših TOZD naj bi v tem tednu seznanjali s požarnimi nevarnostmi v naši delovni organizaciji in s tem, kako naj ukrepajo v primeru požara. Gasilci naj bi okrepili svoje vrste, oživi naj tudi naše industrijsko gasilsko društvo. x Zaradi letošnjih številnih nesreč, ki so jih povzročile eksplozije plina, ■< naj bi pouku občanov in delavcev o ravnanju s plinskimi napravami po-jS svetili še posebno pozornost. Do zaključka redakcije žal nismo uspeli dobiti programa aktivnosti v tednu varstva pred požarom v Iskri Elektro-mehaniki, zvedeli pa smo, da bodo v sodelovanju s poklicnimi gasilci DO Sava organizirane nekatere skupne akcije (predavanja, ogled filmov o požarni preventivi). V kranjski občini bo v tem tednu vrsta prireditev, s katerimi želimo seznaniti tudi vse Iskraše: 21. 10. ob §. uri — pionirsko tekmovanje v SO Kranj 22. 10. ob 16. uri - sektorska praktična vaja na Kokrici 23. 10. ob 14. uri - sektorska praktična mokra vaja v Podbrezjah 24. 10. ob 16. uri - sektorska praktična mokra vaja v Žabnici 25. 10. ob 16. uri - sektorska praktična mokra vaja v Cerkljah 26. 10. ob 17.30 - gasilska baklada na Trgu revolucije v Kranju ob 18. uri — mokra vaja na Trgu revolucije 27. 10. ob 15. uri - zbor gasilcev pri gasilskem domu v Kranju ob 15.50 - mimohod gasilskih enot in vozil na prostore Gorenjskega sejma ob 16. uri - zaključna slovesnost v hali A, slavnostni govornik bo Martin Košir, republiški sekretar za LO in DS. Prebrali bodo kroniko gasilstva v Kranju, izvedli kulturni program in podelili odlikovanja ter priznanja. Nato bo razglasitev tekmovalnih rezultatov in zabavni program. Posodabljanje z investicijskim vlaganjem Panta rei (vse se giblje) so rekli stari Grki. To bi zlasti veljalo za sodobno elektroniko, kjer je vedno kaj novega, menjajo se programi, prihajajo izboljšave, inovacije, izumi in novi izdelki. Tej tekmi z napredkom in s časom mora slediti seveda tudi Industrija elementov za elektroniko. Ker pa vse novo v proizvodnji zahteva nove investicije, je teh seveda mnogo v IEZE. Zato smo prosili za pogovor vodjo investicijske dejavnosti Zlatka Kumšeta, ki nam je mnogo pov«lal o razgibani investicijski dejavnosti v IEZE. vlogo za lokacijsko dokumentacijo za g radnjo prizidka k sedanjim proizvodnim prostorom. Širili se bodo v sedanji stavbi, v smeri Zmaja. TOZD Keramika Vižmarje ima nefunkcionalen provizorij in v njem ni mogoče razviti normalnih tehnoloških (Nadaljevanje na 7. strani) Že takoj na začetku pogovora sva se ustavila pri dolgotrajni papirnati vojni, ki je nujna, tako za uvoz opreme, kot tudi pri novogradnjah. Administrativni postopek za pridobitev uvoznega dovoljenja za opremo traja kar dobrega pol leta. Človek dobi občutek, da strokovnjaki porabijo mnogo več časa za urejanje administrativnih formalnosti, kot za strokovno poglabljanje primernosti, sodobnosti in ekonomičnosti opreme. No, to samo mimogrede. V Industriji elementov ima vsaka TOZD svoj investicijski program, za razvoj inovacije, vlaganja v opremo in stavbe in za posebne namene. Teh investicijskih načrtov se TOZD v glavnem držijo, kar je zlasti važno, ker investirajo enotno in v ta namen združujejo sredstva vseh TOZD IEZE. Največ so letos delali investitorji v TOZD Elektrolitski kondenzatorji v Mokronogu. Tu so namreč že sredi gradnje nove tovarne, ki jo gradi gradbeno podjetje Grosuplje in bo predvidoma končana aprila 1980. Nova strojna oprema bo sodobna, z visoko stopnjo avtomatizacije in visoko-produktivna, saj mislijo povečati proizvodnjo 2 do 3-krat, ob minimalnem dodatnem zaposlovanju. * Večino opreme bodo uvozili iz Zahodne Evrope in Japonske. Precej strojev iz uvoza je že prispelo. V šentjernejski TOZD Uporovni elementi izvaja inovacijo za kovino-plastne upore, TOZD Potenciometri in hibridna vezja inovacijo debelo-plastnih hibridnih vezij in TOZD Upori imajo v delu še investicijo za posebne namene. Za vse pripravljajo dobavo domače in tuje opreme. TOZD Industrijska elektronika Kostanjevica pa je sredi priprav na novogradnjo. Sedaj namreč gostujejo v kostanjeviškem gradu in delajo v zelo nepripravnih in nefunkcionalnih prostorih. Samoupravni organi so investicijo že odobrili in zdaj čakajo na odobrenje Ekonomskega inštituta Ljubljanske banke. V Žužemberku v TOZD Keramični kondenzatorji počasi zaključujejo sanacijski program, v okviru katerega še vedno prihajajo novi stroji. Med drugim so dogradili tudi prizidek in zgradili plinsko ter kompresorsko postajo. Prav zdaj se ukvarjajo z več inovacijami, tako na primer bodo iz laboratorija kmalu preselili v proizvodnjo metaloksidni varistor, za katerega so zaključili razvojno inovacijsko nalogo in nabavili opremo. Za večplastni kondenzator (multilayer) pa bodo že novembra dobili zahtevno proizvodno opremo iz ZDA in Zvezne republike Nemčije. Za tanke ploščice (single-layer) so sredi priprav za proizvodnjo. Pridobivajo soglasja za uvoz opreme s konvertibilnega področja. Za vse te nove dejavnosti pa bo v Žužemberški Iskri zmanjkalo prostora in načrtujejo novogradnjo. Pripravljajo že projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja. Z gradnjo naj bi predvidoma začeli prihodnje leto. Novogradnja v Mokronogu. Vlaganje silicijevih rezin v sodobno difiizijsko peč. f ' S kamero po TOZD TOZD FERITI LJUBLJANA:- V montažo so dobili nov polavtomatski stroj Blum Re-decker, ki bo služil za navijanje visokonapetostnih tuljav TV transformatorjev. Stroj je velika pridobitev za to tovarno, saj so doslej to zanje delali kooperanti. Izboljšali so kvaliteto, postali so neodvisni in pri vsaki tuljavi bodo prihranili 3 din. DS SKUPNE SLUŽBE: V sredo, 10. oktobra je sekretar DO IEZE sklical sestanek vodij splošnih in kadrovskih služb te delovne organizacije. Pogovorili so se o tekočih vprašanjih kadrovske politike in o poglabljanju notranjih odnosov, skladno z Zakonom o združenem delte V TOZD Magneti na Stegnah se pripravljajo na širitev tovarne in modernizacijo proizvodnje, avtomatizacijo nekaterih tehnoloških faz in razširitev proizvodnega programa. Uvozno opremo so v celoti že naročili. Modernizacija je bila že zelo potrebna, saj od vselitve v sedanjo tovarno leta 1967 niso resneje investirali. Z novo opremo bodo naredili kar trikrat več. Tudi domačo opremo že naročajo. Kmalu bodo začeli z gradnjo — mimogrede: tovarno bodo povečali več kot za polovico in prav zdaj pa čakajo na gradbeno dovoljenje. Predračunska vrednost te investicije brez- obratnih sredstev bo znašala okrog 100 milijonov dinarjev. Tudi v TOZD Naprave in orodja dobivajo novo opremo. Ker pa ima ta tovarna poseben status skupnega pomena,-kupujejo stroje v okviru investicijskih programov drugih TOZD za katere v Orodjarni izdelujejo orodja in naprave. Tudi prostora jim zmanjkuje in imajo v Zavodu za urbanizem že DS SKUPNE SLUŽBE: V petek, 12. oktobra je bil izlet upokojencev Skupnih služb IEZE. Ogledali so si rimsko Nekropolo v Šempetru, jamo Pekel, mednarodno razstavo zlatarskih izdelkov v Celju in obiskali rojstne hiše Ipavcev v Šentjurju. Predvsem pa so skupaj preživeli vesel in lep dan, „ki zlasti upokojencem mnogo pomeni", je ob koncu ugotovil eden izmed udeležencev. Za prihodnje leto so se dogovorili, da bodo obiskali Idrijo, Črni vrh nad Idrijo in Bolnico Franjo. V________________________________________________________—V P V lii m ta K se bi P se I T h Z: le n v I z n ž F P I 1 1 1 I 6. STRAN INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUBLJANA vlaganjem Posodabljanje z investicijskim napetostne diode in so za proizvodnjo te novosti že naročili opremo, ves program se počasi realizira. Mikroelektronika je po pomenu in zahtevnosti ena od največjih investicij v IEZE in SOZD Iskra v zadnjih letih. Prva faza investicije je v končni realizaciji. Poskusno že obratuje. Pripravljajo investicijsko dokumentacijo za drugo fazo investicije, ki bo v proizvodnji dopolnila prvo. Elaborat je v banki, ki je že dala svoje pripombe. „Tako smo na kratko našteli živahno investicijsko dejavnost v DO IEZE, vsega pa seveda ni mogoče povedati v kratkem sestavku. To so seveda le iztrgani drobci iz širokega spektra investicijske operative. Učinkovitost investicij pa je odvisna predvsem od dobro pripravljenih in tržno, tehnološko m kadrovsko utemeljenih investicijskih projektov, ki so osnova operativnega uvajanja. Ob pridobivanju soglasij, dovoljenj in lokacij moramo vsi, mi v skupnih službah in „pr ivi“ investitorji, TOZD same, dobro pretehtati vse tehnološke možnosti in izbrati najbolj ekonomično smer. Predvsem pa je važno, da se investicija hitro zaključi in začne roditi sadove. Za to moramo poskrbeti vsaj v toliko, kolikor mi lahko vplivamo na realizacijo načrtov," je rekel Zlatko Kumše ob koncu. To pa ne velja le za IEZE, ampak gotovo za vso Iskro. F. Kotar * (Nadaljevanje s 6. strani) linij. Poleg tega je treba, v tej TOZD modernizirati več faz proizvodnje in v ta namen nabaviti potrebno opremo. Ker pa le-te ne bo mogoče postaviti v sedanje prostore, bodo morali v najbližji bodočnosti graditi nove delovne prostore. Predvidoma bodo gradili poleg sedanje Tovarne magnetov. Tudi ta i TOZD ima vlogo v Ekonomskem inštitutu Ljubljanske banke. TOZD Feriti je zaključila modernizacijo stavbe in širitev prostorov že leta 1977. Precej opreme so dobili, nekaj pa je še prihaja iz uvoza. Predvsem so posodobih in avtomatizirali proizvodnjo in prešli na proizvodnjo profesionalnih feritov. Imajo tudi i zaključeno inovacijo anizoptropskih motorskih segmentov. Vso opremo so Že nabavili in je že stekla poskusna proizvodnja. Tudi TOZD Specialni elementi daje prostorska stiska in načrtuje novogradnjo. Pripravljajo investicijsko 1 dokumentacijo. Nova tovarna se na-l Črtuje med bodočo Keramiko in Zmajem. V Trbovljah — TOZD Polprevodniki so končah s sanacijskim programom investicij. Po tem programu so precej modernizirali proizvodnjo. Letos končujejo inovacijo visoko- INDUSTRIJA IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO Ugodno povečanje izvoza v naslednjih letih O pogodbi s katero bo TOZD TGA iz Reteč že v naslednjem letu povččala svoj izvož za 2,159.000 DM smo se pogovorili z direktorjem te temeljne organizacije ing. Ljubom Slavkovičem. Zanimalo nas je kakšna je ta pogodba in kaj predstavlja za TOZD TGA in Iskro. S to pogodbo se uspešno vključujete v mednarodno delitev dela. Bi nam lahko povedali kako so potekali razgovori in kaj ste se na njih dogovorili? Zaradi naše stalne težnje po čim bolj intenzivnem vključevanju v mednarodno delitev dela, smo imeli v začetku letošnjega leta poslovne razgovore s firmo AEG. Na njih smo pregledali možnosti prenosa celotne tehnologije in proizvodnje opekačev kruha iz AEG v našo tovarno in to v celot- Ivanu v slovo Težka vest nas je presunila, da nas je za vedno zapustil sodelavec, ki smo ga poznali polnih sedemnajst let. Kot mlad fant je prišel k nam in prinesel seboj pridne roke, poštenje in voljo do dela. Težko bi napisali, koliko bremena je prenesel na golih rokah in koliko znoja je prelil v prostorih takratne stare „Elre“. Vse težave, ki jih v njegovem življenju ni bilo malo, je prenašal molče, saj ni bil vajen tarnati. Vsi smo ga poznali kot tihega, dobrosrčnega in pridnega sodelavca, saj je priskočil na pomoč vsakemu, ki si je te njegove pomoči želel. Kaj naj mu rečemo v slovo? Ivan, hvala ti! Hvala za vse, zavedamo pa se, da je sad tvojega vestnega dela ostal živ in, da nas bo vedno spominjal nate. DPO ,ISKRA “ TGA Škofja Loka Udeleženci letošnjega srečanja borcev Iskre pred Partizanskim domom naVodiški pianinu Srečanje Iskrinih borcev na Vodiški planini Gostitelj tradicionalnega srečanja Iskrinih prvoborcev in predsednikov aktivov ZB je bil Partizanski dom na Vodiški planini. Naši borci, žal ne polnoštevilni, so se v domu na vrhu partizanske Jelovice zbrali v petek, 12. oktobra zvečer. Večina se jih je pripeljala z avtobusom in njihovega dobrega razpoloženja ni skvaril niti dež, ki se je vsipal iz temnih oblakov in v soboto zjutraj prešel v pravcati, nekajurni naliv. Prvi je na srečanju povzel besedo predsednik komisije ZZB SOZD Iskra Franc Križnar. Na kratko je spregovoril o dejavnosti ZB na ravni SOZD in deležu nekdanjih borcev pri reševanju vsakodnevnih nalog v naših delovnih organizacijah. Zbrane borce so nato s krajšimi nagovori pozdravili še v. d. predsednika KPO SOZD Iskra Anton Stipa-nič, nekdanji Iskraš in predsednik občinskega odbora ZZB NOV Kranj Joco Maijek, predsednik KO sindikata SOZD Iskra Janez Kem in predsednik mladine SOZD Iskra Avguštin Ciuha. Seveda so se k besedi oglasili še nekateri izmed prvoborcev Iskre. Uradni del srečanja se je končal z razdelitvijo knjig ..Partizanski zdravnik", ki jo je napisal zdaj že umrli dr. Aleksander Gala-Peter. Večer je minil v obujanju spominov na dni naše narodnoosvobodilne vojne, v kateri je vsakdo izmed prisotnih borcev prispeval svoj delež. Naslednje jutro so se Iskrini borci nem asortimentu katerega je doslej ta firma proizvajala. Hkrati so tekli razgovori o poslovno tehničnem sodelovanju za proizvodnjo še nekaterih drugih malih aparatov, predvsem sušilcev za lase, kjer naj bi prišlo do prenosa tehnologije in izpopolnjevanja proizvodnega in prodajnega programa z izdelki obeh partnerjev. Prva preizkušnja o dejanskih možnostih takšnega sodelovanja pa bi bili na začetku omenjeni opekači kruha. Tu je za nas še ugodno, ker gre za čisti izvoz, brez kakršnihkoli obveznosti do uvoza od AEG in, da bo ves reproma-terial, ki ga naša tovarna ne bo mogla kupiti na domačem trgu dobavljal v našo dodelavo, ali predelavo AEG. Na osnovi navedenih pogovorov smo potem začeli z izdelavo osnutka dveh predlogov pogodb, ki obsegata kupoprodajno pogodbo o naši dobavi opekačev kruha firmi AEG in pa prenos celotne tehnologije in opreme za proizvodnjo opekačev kruha iz omenjene firme v našo tovarno, pri čemer bi mi za protiuslugo plačevali dogovorjeno najemnino. Obe pogodbi smo sklenili 25. 9. 1979 v Škofji Loki, še prej pa so oba predloga pogodb odobrili samouprav-ni organi tako, da sta pogodbi že takoj po sklenitvi pravno veljavni, z edinim pridržkom, da si moramo v roku treh mesecev po sklenitvi pogodbe pridobiti vsa dovoljenja za prenos opreme, orodij in tehnologije pri pristojnih organih. V tem smislu -smo tudi izdelali terminski plan. Po njem bi morala naša tovarna prevzeti orodja in opremo od AEG v januarju naslednjega leta, konec februarja pa naj bi že stekla poskusna proizvodnja. Kakšne obveznosti določata pogodbi? Dolgoročna pogodba o dobavi opekačev kruha predvideva, da bomo v naslednjem letu dobavili firmi AEG 135.000 pekačev kruha in 90.000 nastavkov opekačev kruha. Ta količina bi se v naslednjih letih povečevala tako, da bi po petih letih dosegla proizvodnjo 300.000 opekačev kroha letno. V petih letih bi tako skupno dobavili firmi AEG 1,155.000 opekačev kruha in 770.000 nastavkov za opekače kruha. Vzporedno pa predvidevamo še proizvodnjo za domači trg, za katerega bi delali okrog 18.000 opekačev kruha in 12.000 nastavkov. Iskrini borci so k spomeniku v Dražgošah položili venec. illlllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllililllli!^ Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll SEMINAR S PODROČJA MERILNO-PROCESNE TEHNIKE Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani bo priredila seminar s področja merilno-procesne tehnike. Zadnji rok za prijavo na ta seminar je 20. oktober t.l. Vse informacije dobite na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani SOZD Iskra - DSSS - področje za kadre. Illlllilllllllllllllllllllilillllllllllllinilllllllillllllllil ■ ■ B B B B B B B B Koliko delavcev naj bi ta proizvodnja zaposljevala in kakšen devizni izkupiček naj bi prinesla? Z navedeno proizvodnjo v kateri bomo predvidoma zaposlovali približno 100 naših delavcev, bomo že v naslednjem letu dosegli 2,159.700 DM izvoza, ta vrednost pa se bo količinsko postopno še povečevala tako, da bo v letu 1984 znašala 4,8 milijone DM, skupno v naslednjih petih letih pa 18,5 mmilijonov DM. Naloge, ki ste si jih s pogodbama zastavili so dokaj obsežne. Predvidevate morda še kakšne težave? Izvajanje te pogodbe ne bo potekalo brez problemov, vendar menimo, da so vsi ti problemi takšne narave, da jih bomo lahko rešili v sodelovanju s strokovnjaki AEG. Problem, na katerega rešitev pa delavci v tovarni ne moremo vplivati, je pridobivanje dovoljenj za uvoz orodja in opreme po leasing pogodbi. To vprašanje pristojni organi prek Iskre Commerca, SISEOT do zveznega sekretariata za zunanjo trgovino, ki bo izdal dokončno dovoljenje. Optimistično pričakujemo, da bomo v pogojenem roku treh mesecev ta dovoljenja tudi dobili, saj bi s to pogodbo močno pospešili naš izvoz in tako tudi prispevali k izravnavi plačilne bilance z ZRN. Bori$ £erin EfilElE poslovili od gostoljubnega Partizanskega doma na Vodiški planini in se odpeljali v Dražgoše. Ob veličastnem spomeniku so najprej prisluhnili besedam vodiča o težkih dneh in besnenju nacističnih zločincev ob znameniti dražgoški bitki. K spomeniku so nato položili venec in z enominutnim molkom počastili spomin padlih na tem za časa NOV tako prizadetem območju. Po ogledu partizanskega muzeja v Dražgošah je naše borce vodila pot v Kranj, kjer so si na Laborah ogledali proizvodnjo v TOZD ATC, nato pa so se po skupnem kosilu v tovarniški restavraciji spet razšli, zadovoljni, da so preživeli lep dan v spominih na našo težko, a slavno NOV. _j. c,— DELOVNA ORGANIZACIJA Z,MAS Naša sodelavka Zofka Jamnik je po 21. letih prizadevnega dela odšla s prvim oktobrom v pokoj. Sodelavci so ji ob tej priložnosti priredili majhno slovesnost, na kateri se ji je za njeno požrtvovalno delo v Iskrini tovarni TGA v Retečah zahvalil predsednik OOS Matjaž Eržen in ji ob tej priložnosti izročil skromno darilo. Naši Zofki želimo tudi mi, da bi si po tolikih letih napornega dela v miru spočila in, da bi se na vsakoletnih srečanjih ponovno razveselila s svojimi bivšimi sodelavci. Uspel referendum za združitev v DO Zmaj Obširno smo že poročali o programu samoupravnih aktivnosti v zvezi s konstituiranjem DO Zmaj, temeljnih organizacij in oblikovanjem delovne skupnosti skupnih služb v tem Iskrinem kolektivu, torej o vsklajevanju samoupravnih splošnih aktov z novo organiziranostjo. Prejšnji teden je bil v Zmaju tudi eden pomembnejših mejnikov v tej samoupravni preobrazbi — referendum o sklenitvi samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo ISKRA — Industrija baterij Zmaj, n.sol. o. Glasovanje je bilo hkrati v obeh temeljnih organizacijah - v TOZD Baterije Ljubljana in TOZD Specialne baterije Šentvid pri Stični. Udeležba na referendumu je bila skoraj 100 %, domala vsi udeleženci pa so glasovali za združitev v skupno organizacijo. V Zmaju imajo zdaj pred durmi razpis volitev in imenovanje organov za izvolitev delavskega sveta DO Zmaj, postopek za oblikovanje delovne skupnosti skupnih služb ter postopek za sprejem samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih. Vse te in druge aktivnosti pri samoupravni preobrazbi v Zmaju, ki jih1 terja Zakon o združenem delu, bodo potekale še novembra in decembra, končane pa naj bi bile predvidoma 15. januarja prihodnje leto, ko bo zadnje dejanje sedanje preobrazbe — volitve delavskega sveta DSSS DO Zmaj. Dr ZAHVALI Ob izgubi moje drage mame MARIJE ZALOKAR se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem umerjevalnice števcev za izraze • sožalja in denarno pomoč hčerka Tončka z družino. Ob prerani izgubi moje ljubljene hčerkice NEŽKE ŠIFRER se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem produkcije v TOZD Stikala, vsem, ki ste jo spremili na njeni prerani zadnji poti, sočustvovali z menoj, darovali cvetje in mi lajšali bolečine v težkih trenutkih žalujoča mamica Cilka z družino. ČASOPISNE NOVICE Če bo Iskra izpolnila obljubo, da bo dokončala montažna dela pri novi avtomatski telefonski centrali Zemun II., bodo Zemunčani dobili letos 1. novembra 12 tisoč novih telefonskih priključkov — piše beograjska Politika. Vsi večji jugoslovanski časopisi so objavili članek o otvoritvi mednarodnega sejma Sodobna elektronika ‘79 na Gospodarskem i azstavišču v Ljubljani. Pri tem so navedli izvlečke otvoritvenega govora, ki ga je ,mel zvezni sekretar za zunanjo trgovino Metod Rotar. V Zagrebu so zaprli letošnji jesenski mednarodni Zagrebški velesejem, za katerega velja, da je bil do sedaj najuspešnejši. Na sejmu je sodelovalo poleg Jugoslavije 58 držav. Tudi obisk je bil rekorden. Našteli so približno 100 tisoč poslovnih ljudi, ki so prišli iz 80 držav. Na več posebnih konferencah za novinarje je sodelovalo več kot 100 novinarjev iz domovine in tujine. Obiskovalcev je bilo na letošnji prireditvi že več kot en milijon. Tovarna elektronske industrije v Nišu je pocenila barvne televizorje za 20 odstotkov. To je lahko storila zaradi odloka skupščine občine Niš, ki je ukinila 4-odstotni davek za barvne televizorje, ki veljajo kot luksuzni predmet. Vest so objavili skoraj vsi jugoslovanski časopisi, komentirajo pa, da naj bi se tudi druge občinske skupščine zgledovale po niški. Predstavniki tovarne Nikola Tesla iz Zagreba in svetozarevške pošte so podpisali pogodbo o nakupu telefonske centrale vrste Ericson s 14.600 linijami. Centralo naj bi dobili leta 1981, stala pa bo 115 milijonov dinarjev. Novo centralo bo upravljal računalnik. V Mariboru je bilo dvodnevno posvetovanje o informacijskih sistemih v združenem delu. Ugotovili so med drugim zelo pereč kadrovski problem. Na Slovenskem je pri avtomatski obdelavi podatkov zaposlenih sedaj približno 4.000 delavcev, potrebovali pa bi jih celo 3.000 več, da bi bolje izkoristili zmogljivosti instaliranih računalnikov. Ljubljanski Dnevnik poroča o začetku redne proizvodnje prvega doma konstruiranega stereofonskega radijskega sprejemnika v tovarni radijskih sprejemnikov v Sežani. Sodelovanje z Egiptom se nadaljuje in je z leta v leto večje. Žal pa blagovna menjava še vedno ne ustreza velikim možnostim obeh gospodarstev. Temelji na izmenjavi surovin in le počasi se uveljavlja industrijska proizvodnja. Beograjski Privredni pregled, ki je podrobneje navedel dosedanjo menjavo blaga, kritizira med-drugim tudi odnos treh jugoslovanskih proizvajalcev telekomunikacije, ki so se pred nedavnim javili na natečaju v Egiptu s tremi različnimi ponudbami in tremi različnimi cenami. V Smederevski Palanki so se pogovarjali predstavniki malega gospodarstva iz SR Srbije in Slovenije glede razvoja obrtništva. Na vprašanje domačinov, kako je Slovenija uspela zagotoviti uspešen razvoj tega dela svojega gospodarstva v zadnjem desetletnem obdobju, so gostje odvrnili, da uspeh temelji na uspešni kooperaciji samostojnega obrtništva z industrijo. Kot zgleden primer so navedli Iskro in Gorenje. Po podatkih iz periodičnih obračunov za prvo polletje leta 1979 je prikazalo 774 TOZD-ov s 122.845 zaposlenimi izgubo v vrednosti 4,9 milijard dinarjev, oz. 41,1 odstotka več kot lani v istem razdobju. Največje izgube je zabeležilo sezonsko gostinstvo, nato gradbeništvo in industrija ter rudarstvo. Manjšo izgubo v primerjavi z lanskim letom so izkazali kmetijstvo, gozdarstvo, promet, trgovina in stanovanj-sko-komunalna dejavnost. Podatki veljajo za republiko Hrvaško. Štiri velike zahodnoevropske družbe za proizvodnjo elektronskih naprav so najavile tesnejšo kooperacijo. Tako se je francoska grupacija Thomson-Brandt odločila za skupno proizvodnjo slikovnih cevi za barvne televizorje z zahodno-nemško tovarno AEG-Telefunken. Francozi so do sedaj kupovali slikovne cevi od ameriškfega podjetja RCA. Skupna proizvodnja je dobila naziv Evropacolor. Računajo, da naj bi do leta 1981 že izdelali 3,5 milijonov enot teh sestavnih delov. Drugo kooperacijo sta sklenila nizozemski proizvajalec N. V. Philips in zahodno-nemški Grundig. Pravzaprav je postal Philips solastnik Grundiga. Obe podjetji bosta sodelovali predvsem pri proizvodnji videokaset, za katere vlada že sedaj precejšnje zanimanje. Grundig zaposluje 40 tisoč delavcev in je lani ustvaril promet eno in pol milijarde dolarjev. Podpisana kooperacija predstavlja vsekakor protiukrep pred vdorom japonske industrije na evropsko tržišče. Nedeljska revija Ekspres iz Beograda se je lotila problema signalnovarnostnih naprav na naših železnicah. V obširnem članku navaja pisec Borislav Kandič, da je na jugoslovanskih železnicah montiranih 2.581 avtostop naprav, predvsem na magistralnih progah in na progi Sarajevo-Ploče. Pisec nikjer ne omenja domače proizvodnje, oz. naše Iskre. Zbral in uredil Marjan Kralj PREBRALI SMO ZA VAS V Kurirčkovi torbici bodo tudi letos naši najmlajši našli lepo in prijetno darilo: štiri miniaturne slikanice, ki vsaka po svoje s sliko in besedilom nazorno in prisrčno priča o nečem iz našega vsakdana za najmlajše. Pa naj gre tu za kratke ilustrirane povestice, nezahtevne pesmice ali pobarvanke, ki so še posebej zanimive in privlačne za naše otroke. Letošnja Kurirčkova torbica prinaša štiri knjižice-slikanice in sicer povestico Karla Grabeljška „Tonijev partizan*1 z ilustracijami Ančke Gošnik-Godec, zgodbico Leopolda Suhodolčana „0 medvedku in dečku** z ilustracijami Marjance Jemec-Božič, pesmice Vojana Tihomirja Arharja „Letni časi** z ilustracijami Jelke Reichman in pobarvanko Matjaža Schmidta „Lepše in boljše**, ki ji je ilustrator dal podnaslov „enajst zgodb (tudi za barvanje s flomastri)**. Podrobnejši razbor teh štirih slikanic nam kaže, da gre v celoti za dela domačih, tudi znanih avtorjev, tako piscev kot ilustratorjev, kar znova samo potrjuje znano ugotovitev, da je najboljše komaj dobro za otroke in mladino. Povestica Karla Grabeljška ..Tonijev partizan** nam pripoveduje ljubko, toplo zgodbico o malem Toniju in njegovem divjem zajčku, ki mu je deček dal ime Partizan zato, ker mu ga je mati prinesla z obiska pri očetu partizanu. Zgodbica se simbolično konča s tem, da se zajček vrne nazaj v gozd, kjer je doma, torej v svobodo in življenje, flustracije Ančke Gošnik-Godec ustrezno dopolnjujejo to preprosto, a literarno napisano besedilo in se tako lepo ujemajo z vsem tistim, kar terjamo od dobre -slikanice. Besedilo za dmgo slikanico je napisal Leopold Suhodolčan in ji dal preprost naslov „0 medvedu in dečku**. To je sodobna zgodbica o medvedku, ki v želji po svobodi uide iz živalskega vrta, želi si najti gozd, svojo domovino, vendar med potjo sreča nesrečnega dečka, ki prav tako izgubljeno tava kot medvedek. Z dečkom se spoprijateljita, se začneta igrati in deček ga odvrača od njegove želje, da bi poiskal in našel gozd, ki ga ne najde, ker so ljudje, oziroma čuvaji živalskega vrta hitrejši. Spet se na koncu medvedek znajde v kletki in hrepeni po svobodi, gozdu. Dinamične in zelo nazorne, barvno bogate in duhovite ilustracije k Suhodolčanovi zgodbici o medvedku je prispevala Marjanca Jemec-Božič in pokazala, da zna najti v risbi in barvi stik z najmlajšimi bralci. Tretja slikanica je preprosta pesniška zbirka Vojana Tihomirja Arharja pod naslovom „Letni časi**. V teh dokaj preprostih, nezahtevnih verzih, ki pa jih mladi bralec lahko hitro in brez težav dojame, celo na pamet se jih lahko kaj naglo nauči, opeva Arhar letne čase in dogodke iz živalskega in rastlinskega sveta v menjavi letnih časov ter seveda začne s pomladjo, konča pa z zimo. Izredno čiste, pastozne in barvno bogate ilustracije je k tem nezahtevnim verzom, oziroma štirivrstičnicam prispevala Jelka Reichman. In končno je tu še četrta slikanica, ali bolje pobarvanka Matjaža Schmidta „Lepše in boljše**, v kateri nam ilustrira v enajstih narisanih zgodbah, ki jih je treba seveda še pobarvati, tudi s flomastri, poučno in zgledno prikazuje prizore iz veselega in neugnanega vsakdana naših otrok. Štiri letošnje slikanice iz Kurirčkove torbice je izdala založba Borec v Ljubljani. D.Ž. Nad 2600-krat med nebom in zemljo Počasi, v širokih krogih se letalo vzpenja više in više. V nekaj minutah je že tisoč metrov visoko nad letališčem ALC Lesce. Potem neha krožiti in zdi se, kot bi skušalo za hip obstati. Tedaj se od njega odtrga drobna črna pika in izgine pod krili v globino. Že po nekaj kratkih sekundah se nad piko razpre velika pisana kupola, zasliši se rezek pok in na desetinah svilenih vrvic padala je obvisel padalec. Bil je 4. julij 1967, dan, ko je navdušen, mlad fant Branko Hrast opravil svoj prvi, a odločilni padalski skok, odločilen tako, da se je ves ogrel za padalski šport in je do danes skočil s padalom že več kot 2.600-krat. Danes je v Sloveniji padalec z največjim številom skokov in že v ure šteje čas, ki ga je preživel med nebom in zemljo, viseč pod svojim padalom. In zakaj pišemo o Branku Hrastu? Preprosto zato, ker je naš, Iskraš in, ker za svoje dosedanje padalsko udejstvovanje to prav gotovo tudi zasluži. Torej — nekaj besed o našem Branku Hrastu! Branko Hrast je danes kontrolor v vhodni kontroli TOZD Proizvodnja mehanskih delov v naši delovni organizaciji Elek-trozveze na Stegnah. Do pred letom dni je delal kot strugar, štiri leta v Iskri, še prej pa v TIO v Lescah. Dom v neposredni bližini leščanskega letališča ima najbrž tudi precejšen delež zaslug, da se je Branko navdušil za padalstvo, saj je na letališču preživel ves svoj prosti čas že od zgodnje mladosti. Do odhoda na odsluženje vojaškega roka v I. 1968 je Branko opravil skupno 17 padalskih skokov in z njimi dokazal smisel za to letalsko zvrst. Hkrati je bila njegova odločitev za padalca tudi ..kriva", da so ga pri vojakih poslali v padalsko enoto. Tu je opravil še nadaljnjih obveznih 30 padalskih skokov in se v svoji odločitvi za padalstvo še bolj utrdil. Po vrnitvi od vojakov jeseni I. 1969 je dobil dovoljenje športnega padalca, kar mu je, kot članu Alpskega letalskega centra v Lescah odprlo vrata v tekmovalno padalstvo. Ko je bilo I. 1970 v septembru jubilejno 10. svetovno padalsko prvenstvo v Lescah, Branko Hrast še ni imel dovolj izkušenj, da bi sodeloval na prvenstvu, zato-pa je tem bolj vneto pomagal pri pripravah in organizaciji, ob tem pa so ga mojstrski skoki domačih in tujih padalcev še podžigali. S svojimi stotimi skoki pa je to leto vendarle že tekmoval in sicer na državnem prvenstvu v Sarajevu. Spričo še tedaj skromnih izkušenj se je med 50 tekmovalci takrat uvrstil nekje bolj pri dnu. V sezonah 1971 in 1972 se je začel razvijati hitreje in si pridobivati dragocene izkušnje, saj je v teh sezonah opravil že po 250 novih skokov, kar mu je omogočilo, da je I. 1974 postal član državne padalske reprezentance, v kateri je skakal tudi na balkanskem prvenstvu v Romuniji in pripomogel, da si je naša reprezentanca priborila tretje mesto, medtem ko je na dveh prejšnjih prvenstvih dosegla drugi mesti. Z državno reprezentanco je Branko Hrast trikrat nastopil tudi na svetovnih padalskih prvenstvih in sicer I. 1974 na Madžarskem, ko se je med posamezniki, še vedno ne dovolj izkušen in precej slabše opremljen, kot tuji tekmovalci uvrstil na 70. mesto, naša reprezentanca pa med 25 ekipami na 20. mesto. Drugič naj bi nastopil na svetovnem prvenstvu v Rimu, vendar takrat Jugoslovani niso nastopali zaradi bojkota reprezentance Južne Afrike, zato pa se je leto kasneje jugoslovanska padalska reprezentanca solidno odrezala na svetovnem prvenstvu v Zagrebu, kjer je med 28 ekipami zasedla 8. mesto v skoku na cilj s 1.000 m višine, oz. na 10. mesto v generalni uvrstitvi. Na tem prvenstvu je imel Branko Hrast odlične možnosti za uvrstitev med najboljših 30 izmed skupno 200 nastopajočih najboljših padalcev na svetu vse do zadnjega skoka, v katerem pa ga je močan veter tako oviral, da je zapravil dobro uvrstitev in pristal nekje na sredi lestvice. Na evropskem prvenstvu I. 1975 v Porto- PO LOŠKI PLANINSKI POTI Planinska sekcija v Iskri Elektromehanski bo priredila v soboto, 27. oktobra izlet po delu Loške planinske poti od Kladja do Hotavelj. Zbrali se bomo ob 6.30 pred hotelom Creina, od koder nas bo avtobus potegnil do naselja Kladje. Tu bomo vzeli pot pod noge in se čez vrhove Ermanovca (1026 m) ter Slajke (903 m) vrnili v dolino pri naselju Hotavlje, kjer nas bo po treh urah prijetnega jesenskega sprehoda čakal avtobus. Cena prevoza bo 30 din. Prijave in vplačila sprejema Volga Pajk — iz tajništva ERO do srede, 24. oktobra. Vab|jenj! ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektromehansko, avtomatiko in elemente — Ljubljana. —V. d. glavni urednik Mitja Tavčar, odgovorni urednik: Dušan Želje-znov, tehnični urednik: Janko Čolnar — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Boris Čerin DO (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE) in Marko Rakušček (Avto-elektrika) — Izhaja tedensko — Rokopisov I ne vračamo — Naslov:, Ljubljana, Prešernova 27, telefon: 24-905, int. 48 - Tisk: Časo-pisrto-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. rožu je Branko zasedel 30. mesto med 80 udeleženci prvenstva, tam pa je sodeloval v B reprezentanci Jugoslavije že tudi I. 1973, oz. I. 1977 kot član naše A reprezentance. Zanimivo je, da je bil Branko Hrast I. 1975 v Leskovcu na državnem prvenstvu najboljši in, da se je na dveh prejšnjih prvenstvih uvrstil na odlično 2. mesto, pri tem pa mu nikoli ni uspelo osvojiti naslova republiškega prvaka in se je na teh tekmovanjih vselej moral zadovoljiti z 2. ali 3. mestom. Branko Hrast je s svojimi uvrstitvami na domačih tekmovanjih pripomogel, da si je Branko Hrast se je odgnal iz letala - na višini 2 000 m za figurativni skok. Leskovec - 1975: Branko Hrast sije priboril naslov državnega prvaka. padalska ekipa ALC Lesce v letih od 1973 do 1978 vsako leto priborila naslov ekip' nega državnega prvaka. Doslej najboljša individualna uvrstitev na mednarodnih tekmovanjih pa je bilo Brankovo 6. mesto, ki ga je med 55 tekmovalci iz 11 držav dosegel 1. 1975 na tekmovanju „Paraski" v Corvari v italijanskih Dolomitih, pri čemer je padalsko tekmovanje kombinirano s smučanjem. Za uvrstitev pri tem štejejo 4 padalski skoki na cilj in 2 teka veleslaloma. Branko Hrast je doslej opravil že tudi pet skokov z višine 5.000 m, pri čemer je minuto in pol padal z zaprtim padalom, preden ga je odprl. Kot kaže se namerava počasi posloviti od državne reprezentance v tako imenovanem klasičnem skakanju, pač pa bi v reprezentanci še nastopal v skupinskih likovnih skokih, ki se vedno bolj uveljavljajo in so tudi za gledalce privlačnejši od klasičnih. Tudi sicer pa se Branko Hrast še ne namerava posloviti od lepega, a zahtevnega padalskega športa! —J.C.— Iskraš na IVI IS v Splitu j Med množico športnikov iz cele Jugoslavije, ki so se udeležili letos največje športne prireditve—Mediteranskih iger v Splitu, je tudi Janez Novak. Sodeloval je kot član kolesarske reprezentance. Kot diplomirani inženir opravlja dela in naloge v delovni organizaciji Iskra— Avtomatika, TOZD Razvojni institut, v sektorju za avtomatizacijo v industriji. Iz mediteranskih iger je prinesel bronasto kolajno, ki jo je dobil za uspešen nastop v ekipni vožnji na 100 km. Po vrnitvi je najin pogovor stekel takole: Janez, iskrene čestitke! Najprej povej, kako si si priboril mesto v reprezentanci? Po uspešnih nastopih na dirkah v Kranju, na državnem prvenstvu in „Po Jugoslaviji" sem se znašel na spisku zveznega kapetana kot kandidat za ekipno vožnjo na M IS. Na pripravah v Splitu sem kandidaturo tudi potrdil. K«j bi lahko rekel o dirki, v kateri ste si priborili kolajno? Padalska reprezentanca ALC Lesce - Humer, Hrast, Bunčič - vsi trpe so redki nosilci najvišje padalske značke - zlate značke s tremi diamanti. J Janez Novak^iz Avtomatike, TOZD Razvojni institut. Ekipna vožnja na 100 km je najtežja kolesarska disciplina, saj zahteva od kolesarja veliko moči in uigranost ekipe. Sama vožnja med Trogirom in Splitom je bila v bistvu borba s sekundami. Taku smo *' tretje mesto priborili šele v zadnjih dvajsetih kilometrih, ko so odločali poslednji atomi moči. Na cilju smo bili vsi trij® (Udovič, Bulič in jaz — Frelih je odstopil na polovici proge) zelo izčrpani, hkrati pa veseli uspeha, saj je bila to šele druga medalja — kolesarska za Jugoslavijo v zgodovini Mediteranskih iger. Kakšni so nasplošno tvoji vtisi o MIS? V Splitu sem preživel skoraj mesec dni. Spoznal sem tudi druge športnike. Med nami je bilo čutiti delovno vzdušje, saj smo vsi pridno trenirali. Organizacija samih iger — od nastanitve do tekmovanja je bila odlična. Tudi splitsko občinstvo je pokazalo svoje navijaške strasti, kar je pripomoglo k uspehu. In kako si se začel ukvarjati s kolesarjenjem? S samim športom se ukvarjam že dolga leta. Bil sem atlet pri Olimpiji in aktiven smučar. Ko sem si na mednarodnem tekmovanju — FIS v slalomu na Sorški planini zlomil gleženj, sem smučanje opustil in se po nasvetu zdravnika začel ukvarjati * kolesarjenjem. Prav kmalu sem se navdušil nad to športno panogo in se vpisal v Partizan—Dol. Tisoči prevoženih kilometrov pod vodstvom trenerja Toneta Kunaverja so rodili prve uspehe in na koncu mesto v državni reprezentanci. Kako uspeš uskladiti svoje delo in kolesarstvo? Treningi so zelo naporni in zahtevajo od človeka veliko volje. V času študija n® elektro fakulteti sem to dosti laže uskladil-Sedaj pa v času sezone, ki traja od aprila do oktobra, praktično nimam prostega časa-Seveda pa brez razumevanja kolektiva tudi to ne bi šlol Radivoje Bogdanovič