Naročnina
Dnevna lidojo
za državo SH3 meieCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za Inozemsfvo
meiečno 33 Din Bed«l)»ka lzda)q celolemo v Jugo-slavtfl SO Din. za Inozemstvo lOO D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
I »tolp. реШ-vrSMk mali oglasi po 1 30 ln 2 D.veCIl oglasi nad 43 mm vlilno po Din 2-50. veUUl po 3 ln 4 Din, V uredniškem delu vršilca po IO Din O Prt veCIcm □ naroCUu popust Izide ob 4 zjulraj rožen pondeljko ln dneva po proznlKu
Uredništvo /e v Kopltarlevl ulici it. ti 111 flokoplal se ne vračalo, net rank! rana plama ae ne sprejemalo * Uređnlitva tele/on il. 2030, upravnlitva il. 2329
Političen list sa slovenski narođ
Uprava le v Kopltarlevl ul.il. 6 - Čekovni račun: C/ublfana itev. 10.630 In W.349 rate, Sa
sa Inaerale. Šaratevoit.7563, Zag it. 39.011, Prana In Duna/ it. 24.
reb 797
Ob likvidaciji albanskega spora.
Albanski spor je tedaj poravnan, neposredna nevarnost oboroženega spopada je minila, nebo nad Balkanom se je zopet zjasnilo, svet si more od balkanske more oddahniti. Mi tega spora nismo bili iskali in je gotovo, da ga tudi Albanija ni sprožila na svojo pest Bil je le nov člen v nizu ljubeznivosti, s katerimi nas preseneča od časa do časa naš jugo-zapadni sosed.
Ni nam do malenkostnega samoljubja in gremo mirno preko vprašanja, kdo je v* tem sporu formalno zmagal. Dobro naglasa uradni komunike zunanjega ministrstva o poravnavi spora, da nam ni do besed, marveč do dejstev, a z izpustitvijo našega dragomana Gjuraškoviča se dejansko izpolni, kar smo ves čas zahtevali. Vse ostalo drage volje prepuščamo italijanskemu časopisju, da kuje iz njega svoj pločevinasti drobiž. Svet ta drobiž zelo dobro pozna in ga po njegovi pravi vrednosti ocenjuje.
Vprašanje zmage ali poraza moramo presojati z višjih vidikov, v odnosu na splošnost. In tu moremo biti zopet enkrat iskreno zadovoljni. Saj se je kljub vsemu v tem slučaju zopet zmagovito uveljavila mirovna misel mirne poravnave sporov med narodi s sodelovanjem mednarodnih faktorjev. Najsi tudi formalno ni nastopilo Društvo narodov samo, marveč velesile, je vendar gotovo, da se je delalo iz ideje in sredine Društva narodov in gre zasluga za povoljno rešitev spora prav njemu. Pri tem je dejstvo, da si prisvaja Italija v poravnalni akciji levji delež, le pikantno, ne pa tragično. Po pravici smemo pričakovati in tudi odločno pričakujemo, da se podobna presenečenja na naš račun v Albaniji ae bot^o ponavljala.
Z zadoščenjem moramo povdariti, da sta naša država in naš narod v pravkar poravnanem albanskem sporu na najlepši način afirmirala svojo miroljubnost. Dasi smo bili nemilo izzvani po manjšem, od tiranskega pakta sem tako sumljivem sosedu, nismo nastopali z ni-kakimi prekomernimi zahtevami, nismo grozili, nismo žalili Albanije, naše časopisje je pisalo vseskozi zmerno, s samopremagova-ujeni, naše ljudstvo si je odreklo vse cenene demonstracije. Svojim zaveznikom in ostalemu svetu smo s tem podali nov dokaz discipliniranega, kulturnega naroda, ki zasluži zaupanje in spoštovanje.
Nam samim mora biti albanski spor in njegov izid dober liiauk, da je mirovna politika vendarle edino prava, edino zanesljiva, ki se je morajo zlasti mali narodi oklepati z vso iskrenostjo in doslednostjo. Ti mali narodi imajo ves interes na tem, da se ideja mednarodne solidarnosti brez pridržka uveljavi, saj so prav oni navadno objekt sebične imperialistične politike. Zato je pomen Male antante izredno velik tudi z ozirom na splošnost, ne-glede na posebne interese držav, ki jo sestavljajo. Bilo bi le želeti, da bi se ustvarila konkretna vez solidarnosti vseh malih narodov v zaščito' svetovnega miru.
Nas Jugoslovane čaka sedaj predvsem ena nujna naloga: iskrena sprava in spora-«um z Bolgarijo. V kakšni obliki naj se izvede ta sporazum, je čisto postranskega pomena. Glavno je, da smo enega duha, da stremimo za velikimi skupnimi cilji, da vzajemno branimo skupne interese. Saj je res, da se zde nasprotja, ki ločijo obe državi, velika in težka, toda nepremagljiva niso, ako bo na obeh straneh dovolj dobre volje. Te pa ne sme manjkati spričo jasnega dejstva, da bosta druga drugi v nevarnost, in to vselej na korist tretjemu, doklerkoli se ne pobotata in ne zedinita v velikih skupnih ciljih in interesih. O tem je žalostna priča vsa njuna dosedanja zgodovina. To tudi dobro ve inozemstvo. Zato vsi pravi prijatelji mirovne misli iskreno žele, da pride med njima čim preje do resnične sprave ln sporazuma, ker bo šele potem zagotovljen miren razvoj na Balkanu. Samo tisti, ki iščejo na Balkanu svoje posebne interese, ki bi radi doli v kalnem ribarili, bi radi ove-kovečili nesrečno rivaliteto med obema slovanskima državama na Balkanu.
Sporazum z Bolgarijo pa mora biti zamišljen Sirokogrudno — ne kot nasip proti drugim balkanskim narodom, marveč kot jedro mbalkanskega sporazuma. Ta sporazum bi preko Male antante, ki naj bi se razširila, segal v srce Evrope in podajal roko malim narodom na severovzhodu in zapadu Evrope. To hi bila mirovna fronta od Črnega moria do Balta in Atlantika! Potem bi beseda malih
Radikalni centrum z vlado proti
pašicevcem.
r Belgrad, 24. jun. (Izv.) Po odločilnem nastopu pašičevcev v glavnem odboru so se od glavnega odbora ločili takozvani centrumaši pod vodstvom Beže Maksimoviča in Ni-kole Uzunoviča. Kljub izvolitvi Uzunoviča, niso bili centrumaši pri volji, da bi sodelovali v glavnem odboru, kjer imajo pašičevci večino. Ker pa na drugi strani niso tudi oni zastopani v vladi, je njihov položaj zelo težaven. Zato so ponovno začeli pogajanja s predsednikom vlade Vukičevičem.
Tekom včerajšnjega in današnjega dne so se ta pogajanja intenzivno vršila. Zdi se, da ne brez uspeha. Centrumaši sicer šc vedno zahtevajo zase notranje ministrstvo, vendar pa bodo, kakor se zdi, od te zahteve odstopili, ker jim Vukičevičeva vlada na drugi strani nudi druga jamstva za njihov uspeh pri volitvah.
Na ta način je prišlo skoro do končno-veljavnega razcepa med radikali. Na eni strani so pašičevci z najvišjo strankino instanco, to je glavnim odborom, na drugi strani razne radikalne frakcije s pomočjo vlade, ki pri volitvah vsekakor mnogo pomenja.
Zanimiv je današnji ukaz, s katerim je imenovan za ministra brez portfelja Velja Po-povič. Velja Popovič je bil svoječasno šef Pa-šičevega kabineta in so ga dolgo časa smatrali kot Pašičevega pristaša. Še tekom zadnjih Uzu- i
novičevih vlad pa se je s spretnim manevriranjem približal centrumašem. Sedaj se je približal vladni struji v radikalni stranki. Pri zadnjih volitvah je bil, kakor znano, v morav-skem okraju protikandidat Nastasa Petroviča, ki se je takrat ločil od radikalne stranke. Z ozirom na njegovo imenovanje je jasno, da je ta poteza naperjena predvsem proti pašičev-ccm, ki so pred dvema dnevoma sprejeli v stranko Nastaša Petroviča in vse takozvane neodvisne radikale.
Ta gesta dokazuje, da je Vukičevič trdno odločen, začeti borbo proti pašičevcem in jo izvesti do kraja brez ozira na to, ali bo radikalna stranka izšla iz te borbe oslabljena ali ne.
Kakor je videti, je značilna za sedanjo vo-livno borbo borba med dvema radikalnima skupinama. Volivna parola, katero je v svojem govoru povedal Voja Marinkovič, je ta, da jc bila narodna skupščina razpuščena radi svoje nesposobnosti. To Marinkovičevo izjavo je smatrati kot vladno volivno geslo. Mi smo to že naglasili. Nesposobnost skupščine se zrcali v nezdravih razmerah v radikalni stranki.
r Belgrad, 24. jun. (Izv.) Predsednik vlade Velja Vukičevič je bil danes sprejet v avdienci na dvoru. Pri tej priliki mu je kralj podpisal ukaz, s katerim se imenuje za ministra brez portfelja radikalni poslanec Velja Popovič.
DR. KOROŠEC NA DVORU.
r Belgrad, 24. jun. (Izv.) Načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec se je danes dalj časa mudil na dvoru. Zvečer je dr. Korošec odpotoval v Ljubljano.
K aibanskemy sporu.
BESEDILO NOTE.
Belgrad, 24. jun. Nota, ki so jo izročili zastopniki veleeil našemu zunanjemu ministru, slove:
Verbabia nota.
Kraljeva italijanska vlada obžaluje številne težkoče, ki so nastale med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Albanijo v vprašanju incidenta, ki se ji ne zdi toliko važen, da bd povzročil konflikt med sosednjima državama. Predlaga, da se ta incident čim preje reši v pravcu spravljivosti. Za obe strani častna rešitev bi se mogla po njenem mnenju najti v istočasni akciji, t. j. da vlada republike Albanije izpusti na svobodo Gjuraškoviča, vlada Njegovega Veličanstva kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev pa istodobno izmenja noto odpravnika poslov Jugoslavije z dne 1. junija t. 1. ukinivši izraze, ki jih vlada albanske republike smatra za žaljive. Datum za sporazum med obema vladama naj se določi na kolikor mogeče skorajšnji čas.
Vlada kraljevine Italije bi bila srečna, ako bi zvedela, da je to rešitev, ki jo predlaga v popolnem sporazumu z vladami Nemčije, Anglije in Francije, vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev sprejela.
Belgrad, 23. junija 1927.
(Pečat ital. poslaništva.)«
Istovetne note so predložili zastopniki 06talih velesil.
Strašno presajanje katoličanov v Mehiki.
v Rim, 24 jun. (Izv.) V Vatikan so ponovno dospele vesti, da so v zadnjih dneh vladni vojaki v Mehiki ponovno nasilno usmrtili več katoliških duhovnikov. Vkdne čete so nekaj vasi in večjih krajev bombardirali, več tisoč katoličanov, med njimi mnogo žen, de-portirali na Marijin otok, kjer se nahajajo kolonije za navadne zločince. Vatikan ie prejel poročila od mehikanskih beguncev, katerim se je posrečilo uiti preko severne meje. Ti begunci pripovedujejo, da je vlada odredila ponoven pokolj kot maščevanje radi v;taj po deželi, kjer se prebivalstvo upira siluemu terorju vladnih oblasti. Poročila pravijo tudi, da so čisto majhne otroke iztrgali iz rok staršev in jih odposlali v oddaljene pokrajine.
narodov v Društvu narodov polno zalegla, soodločali bi v zboru, ne pa stali pred vrati in čakali na milost velikih držav. Ta razvoj Društva narodov je nujen in naraven in ako do njega ne prides bo Društvo narodov podrl prvi veliki vihar,
Razmerje Švice do Rusije.
v Bcrn, 24. junija. (Izv.) Meščanska in socialno demokratska etranka sta stavili v parlamentu interpelacijo o razmerju med švico in Sovjetsko Rusijo. Zvezni predsednik Motta je odgovarjal na to vprašanje in je rekel, da bi v slučaju, da Rusija predlaga pogajanja za de iure priznanje Sovjetske Rusije s strani Švice, švicarska vlada načela to vprašanje z veliko rezerviranostjo, ker moskovska vlada še ni opustila misli, da razplamti požar svetovne revolucije. Švica nima ničesar proti temu, da privatniki na svojo lastno nevarnost sklepajo zveze z Rusijo, toda zvezni svet ne bo nikdar dovolil, da bi tujci razširjali sovjetsko propagando v Švici. Motta je omenil tudi, da je bilo interesanno opaziti na svetovni gospodarski konferenci, da so zastopniki moskovske vlade pred celim svetom priznali ne-izpeljivost svojih gospodarskih nazorov.
Romunski kralj za notranjepolitično spravo.
Bukarešt, 24. jun. O priliki zaprisege novega kabineta je imel m.nistrski predsednik Bratianu na kralja kratek nagovor, v katerem ie med drugim rekel: »Člani vlade bodo vse storili, da bodo po Vaši želji vršili svojo nalogo v interesu sprave.« Kralj je v svojem odgovoru naglasil, da je bil imenoval narodno vlado, ker je hotel na vsak način doseči omi-ljenje napetosti med politiki. Morda za njegovo idejo čas še ni bil zrel. Zaveda se vse teže aktualnih problemov. Ne dvomi, da se bo nova vlada prizadevala za njih ugodno rešitev. Ponavljam pa — je zaključil kralj — da ne pozabite na duha spravljivosti nasproti vsem, kj prebivajo v tej državi in so z njo zvezali svojo usodo.
Odmevi dr. Stresemannovega govora v Parizu.
v Pariz, 24. jun. (Izv.) Vse časopisje se obširno bavi z govorom dr. Stresemanna v nemškem parlamentu. »Journal« pravi, da se mora vprašanje zmanjšanja posadke obravnavati odkrito, toda nal< ga Nemčije je, da stori tu prvi korak ona. »Echo de Pariš« poudarja, da Nemčija nima pravice staviti nikakih zahtev, dokler ne izpolni pogodbenih obveznosti glede vzhodnih utrdb.
JAPONSKA ZA GARANCIJSKI PAKT MED AMERIKO, ANGLIJO IN JAPONSKO.
Nowyork, 24. jun. Iz Tokija je došlo poročilo, da ima japonska delegacija na pomorski razorožitveni konferenci v Ženevi daleko-sežna pooblastila, da si prizadeva za garancijski pakt med Ameriko, Anglijo in Japonsko. Japonski krogi so mnenja, da bi se na podlagi takega pakta mnogo laž_je dn&egln soglasje glede razorožitve.
3. Julija
največji letošnji orlovski nastop v Sloveniji
Na Stadionu
skupna sv. maša. Obhod po mestu.
Telovadba Orlov in Orlic.
Po telovadbi prosta zabava.
Pri obhodu, sv. maši, telovadbi In prosti zabavi Igra vojaška sodba.
Polovična vožnja.
вааваавпававанвааиаш
Patent na laž
ali
poglavje o korupciji.
Včerajšnje »Jutro« i znova dokazuje, da ima patent na laž, da pa res nima patenta za borbo proti korupciji. Piše namreč, da je bil meseca februarja v anketnem odboru z glasom zastopnika SLS odklonjen predlog za zasledovanje radikalskih prvakov radi korup-cij&ke zadeve Radeta Paš.ča. V resnici pa je bil, kakor smo že neštetokrat ugotovili, spre-jot predlog zastopnika SLS dr. Hodžarja, da se imajo zasledovati iu kaznovati vsi krivci v tej aferi. To je resnica. Kar pa »Jutro« piše, je gola laž!
Še grše pa je, ko »Jutro« spravlja v zvezo e korupcijskimi obtožbami obtožbo proti bivšemu notranjemu ministru Boži Makeimoviču. Ugotavljamo, da Maksimoviča niti Radičevci, niti demokratje niso obtoževali radi korupcije, amipak radj volivnih nasilij upravnih organov. SLS ni imela povoda, glasovati za obtožnico radičevcev, ker eo ti uganjali pri volitvah prav tak teror in ker je pod Maksimovičevo vlado 1. 1924-25 volivni teror na Slovenskem vršila ravno SDS! Obtožiti bi bilo treba najprej stranko dr. Žerjava! In sedaj se ti drzne glasilo SDS lagati, da je bil Maksimovič obtožen korupcije in da je SLS glasovala zoper obtožbo. Treba je imeti res patent na laganje, če boče kdo kaj takega pisati in trditi pred vso javnostjo, ki vendar ni tako zabita, kakor misli »Jutro«.
Ugotavljamo še, da se je doslej od 1. 1925. dalje vršila v parlamentu razprava o obtožbi radj korupcije proti dvema ministroma, radikalu dr. Lazi Markoviču in samostojnemu demokratu dr. Lukiniču ter Radetu Pašiču. V vseh treh slučajih je SLS glasovala za obtožbo. Pač pa je znano, da je v slučaju Laze Markoviča del samostojnih demokratov gla-1 soval v prid obtoženemu ministru, dr. Lu kij niča pa je v zbornici zagovarjal sam dr. Gregor Žerjav. SLS pa je ostala svojemu proti-korupcijskemu načelu zvesta in dosledna ter je v vseh slučajih glasovala za obtožbo, da obtožbo preišče nepristransko sodišče.
Iz navednega se vidi, kdo ima res patent na laž, kdo ima res patent na borbo proti korupciji in kje je iskati branilcev korupcije. Kajti tudi laž je korupcija. In še zelo grda!
Ameriška letalca v Pragi.
v Praga, 24. junija. (Izv.) Danes sta ame. riška letalca Chamberlin in Levine obiskala tovarno za aeroplane. Sprejela sta tudi obisk obeh češkoslovaških častnikov, ki nameravata poleteti preko Oceana iz Evrope v Ameriko. Dobila sta od ameriških letalcev več dobrodošlih nasvetov. Ob 11. uri dopoldne sta bila sprejeta na mestnem magistratu. Ob pol 7. zvečer pa je sprejel letalca in njiju soprogi predsednik Masaryk. Jutri odletita v Marjan-ske Lažni, kjer bosta dva dni gosta mesta.
Byrd ie odložil svoj polet.
v Newyork, 24. junija. (Izv.) Ko se je Byrd danes s svojim enokrovnikom pripravljal za start, se je nad letališčem utrgal oblak in bila je nevarnost, da se bo zrakoplov popolnoma razbil. Veter je pihal s hitrostjo 45 milj na uro. Letalo so komaj rešili na ta način, da so ga privezali za avtomobil in v smeri proti vetru odpeljali na varno, ker bi ga drugače orkan dvignil s seboj. Byrd je dobil tudi poročila iz Nove Fundlandlje o zelo slabem vremenu in je raditega polet odložil,
Resnica o davku na plače zasebnih nameščencev in o davku na ročno delo.
Razgovor z dr. A. Gosarjem.
»Jutro« polni dan na dan svoje predale s Članki, kako da je naša parlamentarna delegacija tekom svojega kratkega sodelovanja v vladi samo natovorila na ramena našega ljudstva ogromna nova davčna bremena. Pri tem je »Jutru« zlasti dobrodošel novi enotni davek na plače zasebnih nameščencev, ki jih skuša »Jutro« na vse načine hujakati proti naši stranki.
Da bi mogli javnoet kar najbolj verodostojno obvestiti, kako je e tem davkom in ko-
liko krivde nosi na njem naša parla men tairna delegacija, se je naš poročevalec obrnil na bivšega ministra g. dr. Gosarja s prošnjo, лај mu odgovori na nekatera zadevna vprašanja. G. dT. Gosar je to radevolje ertoril in v naslednjem prinašamo razgovor med njim in wrašim poročevalcom.
»G. poslanec., informiran sem, da ste kot minister ponajveč Vi obravnavali s finančnim ministrom razne finančne zadeve, ki ee je Jugoslovanski klub zanje zanimal. Zato Vas prosim, da bi pojasnili, kako je prišlo do novega davka na plače privatnih nameščencev, ter koliko in kako je Jugoslovanski klub s svojimi ministri pri tem sodeloval.«
KAKO JE PRIŠLO DO DAVKA NA PLAČE ZASEBNIH NAMEŠČENCEV.
»Kakor povečini vrt drugi davki, je bil dosedaj tudd davek na plače privatnih nameščencev v različnih pokrajinah naše države različen. Samo da je bila pri tem davku razlika še večja, kalror drugod. Na splošno so privatni nameščenci izven Slovenije plačeva- ■ li od svojih prejemkov nesorazmerno visoke davke, ki so z raznimi doldadamj dosegali ; ponekod 15, 20 in še več odstotkov celokupnih prejemkov. V Sloveniji so plačevali privatni nameščenci neke vrste dohodnino. Pri tem so se jim na podlagi uredbe ministrskega sveta od 25. februarja 1923 odbijale od celokupnih prejemkov osebne in draginjske doklade v enaki višini kol pri državnih uslužbencih. Na ta način so plačevali privatni nameščenci pri nas razmeroma malo davka, dočim so bili njihovi tovariši v drugih pokrajinah nesorazmerno obdavčeni. Seveda so bile tudi plače privatnih nameščencev drugod znatno višje kakor pri nas. Kljub temu je bil odpor proti previsokim davkom na plače privatnih nameščencev zlasti v Vojvodini, Hrvatski in Bosni upravičeno zelo velik.
PREDLOG FINANČNEGA MINISTRA ZA NAS NESPREJEMLJIV.
Naravno je torej bilo, da je novi finančni minister, ko se je bil odločil znižati vsaj nelcartera najhujša davčna bremena, predložil ▼lad(i tudi reformo davka na plače privatnih nameščencev. Po njegovem predlogu bi privatni nameščenci plačevali odslej na račun vseh državnih davkov, izvzemši invalidski davek m komoro 8 odstotkov svojih službenih prejemkov. Ta predlog je pomenil za kraje izven Slovenije znatno znižanje dosedanjega davka in vsi člani vlade, razven nas treh slovenskih ministrov, so z odobravanjem sprejeli ta predlog.
Mi smo takoj izjavili, da bi bila taka reforma davka na plače privatnih nameščencev za nas nesprejemljiva. Poudarjali smo, da so vsled goepodarske krize in v nem ali meri tudi vsled pretirane davčne prakse pri nas plače privatnih nameščencev povečini tako nizke, da ne preneeo višjega obdavčenja, ker največkrat ne zadoščajo niti za skromno preživljanje. Zahtevali smo, naj bi predložena reforma za Slovenijo ne veljala, to se pravi, naj bi pri nas ostalo vse pri starem.
Kakor je bil ta predlog z našega stališča upravičen in utemeljen, tako je z druge strani razumljivo, da ga je finančno minister in z njim tudi ministrski svet odklonil iz razloga, da moramo pri reformi davkov stremeti tudi za tem, da se davki izenačijo. Temu ni bilo mogoče uspešno ugovarjati in ker je minister financ kazal, da je voljan popustiti pri davčnem odstotku, je bila ta točka v svrho nadaljnjega sporazumevanja preložena.
DOLGOTRAJNA POGAJANJA.
S tom eo bila otvorjenav tej stvari živahna in dolgotrajna pogajanja s finančnim ministrom, oziroma, ker je bil on sam v' tem času mnogo prezaposlen zlasti tudi z njegovim generalnim direktorjem neposrednih davkov g. Letico.
Najpreje je generalni direktor pristal zastopnikom kiluba na to, da bi se odstotek novega davka znižal od 8 na 7 odstotkov; da bi finančni minister hotel pristati na 6 odstotkov, je generalni direktor resno dvomil, dasi tega ni popolnoma izključeval.
0 tem prvem koraku k zboljšanju smo v klubu poeebe razpravljali ter ugotovili, da bi bilo tudi to, zlasti z o/rirom na srednje in slabše plačane privatne nameščence, za nas nesprejemljivo.
Potem sem imel jaz dolgo konferenco z g. Letico, ki sem mu ponovno podrobno dokazoval, da plačamo pri ostalih davkih mnogo več preveč, kot pa smo bili dosedaj pri privatnih nameščencih na boljšem. Dokazoval sem tudi, da znaša efektivna plača ogromne večino privatnih nameščenoev Idjub razmeroma nizkemu obdavčenju mnogo manj, nego
prejemajo (po odbitku davkov) privatni nameščenci v drugih pokrajinah naše države. Zato sem zahteval, da se novi davek zasnuje progresivno na podlagi lostvice, tako da bi bih vsaj niuneščcnoi t manjšimi prejemki kolikor mogoče malo obremonjeni.
Na osnovi tega razgovora je izdelal generalni direktor neposrednih davkov lestvico, po kateri bi znašal davek na prejemke privatnih nameščencev do 24.000 Din letne plače 4%, od 24 do Зв.000 5%, od 36—48.000 6%, od 48—60.000 7% itd., za vsakih 12.000 1% več, do največ 10 odstotkov. Jaz sem mu takoj izjavil, da bi so tudi a to lestvico pod nobenim pogojem ne mogli zadovoljiti, ker je začetni davčni odstotek previsok in ker lestvica prehitro raste. Toda tu se z g. Letico nisva mogla zedinitL
Jaz, som o tem takoj poročal klubu, ki je bil z menoj istega mnenja, da je namreč tudi ta predlog za nas še vedno nesprejemljiv. Po naročilu kluba sem potem ponovno razpravljal o tem davku z ministrom financ. Ta je načelo progresivne lestvice sprejel, v podrobnostih pa je bil sam preslabo informiran, da bi mogel kaj določenega obljubiti.
Paralelno s 1emd mojimi razgovori so ee po nalogu kluba zopet nekateri naši poslanci pogajali z generalnim direktorjem ter ga skušali pripraviti do tega, da bi se lestvica omilila, zlasti, kolikor gre za slabše plačane privatne nameščence.
Kljub vsem razgovorom in pogajanjem je minister financ predložil seji ministrskega sveta, Id se je kmalu na to vršila, zgoraj navedeno davčno lestvico, Id se pričenja s 4 odstotki in raste po 1 do 10 odstotkov. Pripomnil je, da je to sporazumni predlog, na katerega, da so pristali tudi člani JugopL kluba. Jaz sem se na to takoj oglasil in dejal, da to ne more biti sporazum, marveč je kvečjemu le nesporazum, kajti po sklepu kluba bi se s predloženo lestvioo v nobonem slučaju ne mogli zadovoljiti. Moja tovariša v vladi sla se mi pridružila in ker finančni minister ni hotel niti slišati o kakem novem popuščanju, smo ponovili naš stari predlog, po katerem hi novi davek za Slovenijo ne veljal
Po daljšem govorjenju sem in tja je bila ta točka zopet odložena v svrho nadaljnjega sporazumevanja.
MESTO 8% — LESTVICA OD 3.5% DALJE. EKSISTENČNI MINIMUM 6000 DIN PROST.
Sedaj se je zopet ponavljalo vse kot prej. Najprej se je vršila seja kluba, za tem sem imel jaz zopet dolgo konferenco z g. Letico, Id je konino pristal, da se uvede tudi pri tem davku eksistenčni minimum 6000 Din, da ee za dohodke od 6.000 do 12.000 Din določi davčni odstotek 3.5%, od 12.000 do 24.000 Din 4%, od 24 <Lo 36.000 Din 4>4%, od tu daljo pa da bi lestvica rastla, kakor prvotno, za 1% na vsakih 12.000 Din. (Vse to seveda lo pod pogojem, če se bo e tem strinjal tudi minister financ.) Na to se je zopet vršila seja kluba, konferenca z ministrom financ, ki sva te je udeležila, da bolj poudarimo resnost naših zahtev, skupno z ministrom dr. Kulovcein, nato zopet ldub, deputaoija poslancev k generalnemu direktorju Letici in znova razgovor med menoj in ministrom financ.
Končni rezultat vseh teh nebrojnih konferenc in pogajanj je bil, da je minister financ sprejel vse, pravkar navedene olajšave, ter se je poleg tega določilo, da davčna lestvica tudi od 5% ne bo poskočila takoj na 6%, marveč le na 5У,%.
To je podrobna in povsem točna slika o našem sodelovanju pri novem davku na plače privatnih nameščencev. Iz tega, mislim, je lahko uvideti, kolika je naša »krivda« na tem davku. Če upoštevamo, da povprečna plača privatnih nameščencev pri nas ne znaša niti 2.000 Din mesečno, tedaj moramo reči, da bodo privatni nameščenci pri nas plačevali komaj polovico toliko, kolikor bi ga morali plačevati, če bi se mi tako žilavo ne uprli prvotnemu predlogu. To je brezdvoma uspeh, ki se ga nam ni treba sramovati. Rečem tudi to: Če je naš klub in če smo mi ministri v vladi v sploh kakšnem oziru storili svojo polno dolžnost, potem smo jo storili baš v pogledu davka na privatne nameščence.
Priznam, govorili smo tudi o tem, da bi radi nepopolnega uspeha v tej stvari izvajali konsekvence. Na prvi pogled bi bilo to morda res simpatično. Toda, [»misliti je bilo treba, da bi e tem zapravili vse ali vsaj večinp drugih davčnih olajšav, deželno imovino in še marsikaj drugega, kar smo imeli takrat že zagotovljeno. Vrhtega pa bi bil konec ta, da bi privatni nameščenci, ki se dajo danes morda od >Jutra« hujskati, danos plačevali vsi brez razliko 8% davka od svojih prejemkov. Če bi bilo to komu ljubše, se lahko šo danes za to odloči. Mi smo sedaj itak zopet v opoziciji in bi mu tega niti braniti ne bi mogli.«
»Hvala Vam, gospod poslanec, za Vaša pojasnila. Za človeka, ki količkaj trezno misli, je stvar s tem tako pojasnjena, da se ne bo dal od nikogar begati. Ali prepričan sem, da bo »Jutro« nadaljevalo svojo kampanjo, češ »klerikalci« so uvedli nov davek, po katerem morajo slabše plačani privatni nameščenci plačevati več davka, nego so ga preje plačevali. In pri siromaku, ki se komaj preživlja,
ter mora poleg tega Se plačevati razmeroma visok davek, se kaj kmalu neha trezna razsodnost Kaj naj torej rečemo na tako »Julrovo« pisanje?«
KDO JE UVEDEL DAVEK NA ROČNO DELO?
»,Jutro' ima v politični borbi eno veliko prednost in ta je, da so mu lahko vsa sredstva dobra. N. pr.: G. dT. Žerjav sedi v vladi ln glasuje za paragraf v finamčnem zakonu, s katerim se prvič pri nae uvaja nov davek na ročno delo. Jaz se kot opozicionalec, podpiran od vsega Jugoslovanskega kluba, z vao odločnostjo protivim proti temu novemu davku, pritiskam na vse načine ministra financ, stavljam upite in interpelacije, pridobivam za to borijo še druge, da tako končno takorekoč izsilimo v pravilniku vsaj nekaj olajšav. G. dr. Žerjava očividivo vse to nič posebno ne zanima. Pač pa njegovo »Jutro« pridno napada »klerikalce«, da eo oni krivi tega davka in konec je, da moram delavstvu na shodih razkladati, da jaz kot opozicionalec pač nisem mogel uvesti nobenega davka, torej tudi ne davka na ročno delo, nego so to storili tisti, ki skušajo sedaj to nam podtakniti. Tako je žalibog in nek odstotek ljudi ee bo vedno dal na ta način zavajati. Zato tudi ljudje in tisk »Jutrovega« tipa ne bodo nikdar popolnoma izginili.
Kar pa je količkaj razsodnih ljudi, in med privatnimi nameščenci tudi najnižjih kategorij je vendar gotovo največja množina takih, — liodo pač razumeli, da je bolje plačevati 4% davka kot pa 8%. Mi danee lahko trdimo, da smo dosegli znižanje in to znatno znižanje novega davka. Nasprotno pa »Jutro«, ki danee tako hujska privatno nameščence na nas, dosedaj še ni vedelo povedati, za koliko odstotkov se je davek na ročno delo znižal na htovo dr. Žerjava, ki je tudi sodol na vladi takrat, ko jo bil davuk prvič uveden.
Mimogrede naj omenim, da bi pri novem davku na plače privatnih nameščencev ne bilo
Pred občinskimi
Petek, 24. Junija 1827.
Pod gornjim naslovom je >Jvitro< z dne 22.
junija prineslo besen napad poeefcej na mojo malenkostno osebo. Ali naj bo to pomovni dokaz, da kjer Jaz kandidiram, etopa tej napredni goepo.it strah v kosti? Sicer nima skoro smisla, da odgovarjam, le da ne bo javnost nasedla njihovim zlobno zavitim in popolnoma lažnjivim trditvam, zato nekaj odgovora.
Podtikanje, da plačamo v litijski občini vseh davčnih doklad na direktne doklade kar 819%, jc Čisto ordinaraa laž, kakor tudi to, da sem vsem tem dokladam kretni boter jaz. — Prvič, plačujemo letos 800% občinskih doklad, od h Ume najromiine pa le 200%, dopisnik seveda zlobno šteje tn 900 plue 200% skupno 500%, ko je vsakemu poznavalcu jasno, da to skupno ne da niti 8u0%, vse te doklade pa ne zadoščajo niti za kritje potreb naše 6 razredne litijske šole, ki je prav gotovo lahko, kar se tiče upravljanja, vzor mnogim večjim ln recimo »naprednim« šolam... In ta greh prav rad prevzamem nase, da sem Jaz vpeljal to, da dobe vsi otroci naše šole zastonj knjige in zvezke. Saj nafti »naprednjald« takega, revnejšim slojem т prid ln dobro prihajajočega sklepa ne bi nikiar dopustili, če bi imeli odločilno moč v ктајпет šolskem svetu. Jaz sem prav gotovo na to ponosen. Ravno tako sem ponosen na proračun naše okrajne blagajne, po katerem pride poeebno našemu kmeta v dobro ogromen denar ln je bila tu, poala-rfm izrecno, soglasno sprejeta 100% doklada. To se pravi, da so za to 100% doklado glasovali i n ari oči pristaši SDS, SKS in delavcev. Priznam pa, da sem temu proračunu Jaz krstni boter in brez vsega nosi zato nnàa stranka, ki ima v tej korporacip tričetrtinsko večino, zanj popolno odgovornost. Pribito je pa tudi, da »Jutrov« dopisnik, kakor tudi vsa polomljena SDSarija takega proračuna ni v stanu napraviti, ker 1. ne pozna potreb i-šega ljudstva in 2. brani vedno in poveod naše kapitaliste. Koliko prejema občina na raznih drugih dokladah, pa so naj »Jutro« dopisnik prepriča, ko je čas zato, ko je razgrnjen letni račun na občini >n bo lahko videl, da dolguje eden glavni liberalnih »blrtov« občini že nad leto dui preko 16.000 Din i na trošarini. Glede najemnine trškega zemljišča pa le to, da so vsi drugi najemniki najemnino že poravnali, le glavni pristaš SDS večno dolguje najemnino za staro sejmišče, ki ga ima za smešno nizko ceno v zakupu, pa še to ne plačil. Najpreje naj ti demokratski kričači te zadeve pri občini' urede, potem pa naj pritizirajo. Laž je, da bi na sliodu na Vačah trdil, da se plačujejo v Litiji le 50% doklade, pač pa sem trdil, da plačuje oMna Kandrše, ki je v demokratskih rokah, kar 400% doklad, medtem ko so je preje tam plačevalo, ko je bila ta občina v rokah SLS, le 100 %. To je resnica, vse drugo je laž. Da smo si na jasnem, naj ugotovim, da ravno ti najhujši kričači no plačujejo skoro nikakega davka in »e še danes" zanašajo na ^državotvornost«, ki jim naj odpiše kar vse davke... Jaz pa pravim, pri davkih smo si vsi enaki in tu ne sme biti več »milostne« izjemo in odpisov. Kar se tiče trditve, da je posestnik dobljeno podporo za svinjak nosel takoj v hranilnico, poživljam dopisnika, naj pride z imenom na dan... Cisto navailna laž je dalje trditev, da prejema občinski sluga 1250 Din mosočno plače. Ros je, da dobiva na mesec komaj 1000 Din in mislim, dn je taka plača gotovo za današnje čase preje prenizka, kot previsoka.
Gledo električne centrale, katero namerava naša občina graditi, dn preskrbi Litijo z lučjo, pa le to-le: občinski odbor je z vsemi glasovi prtHi
ravno nemogoče doseči, da hi ee davčne lestvica pričela veaj e 8%, ali celo z 2K%, ako ne bi že delavci plačevala 8.3% davka, to je približno ravno toliko, kolikor ga plačuje po novem najnižja kategorija priva trnih nameščencev. Ni pa bik» mogoč® vztrajati na tem, naj bi bil novi davek na privatne nameščence nižji od davka na ročno delo. Obojega hkrati pa tudi nismo mogli znižati.
BESEDA ZA RAZSODNE LJUDL
Tako ne preostaja za enkrat ndč drugega, kot delati na tem, da so to, česar ni bilo sedaj mogoče popraviti, popravi r bodoče, to je
da ee davek na ročno delo ter paralelno s tem davek na plače privatnih nameščencev nižjih kategorij primemo zniža, davka prosti eksistenčni minimum pa pravtako primerno
z/viša. Prepričan sem tudi, da bo do tega prej ali slej prišlo.
Samo to naj bi Se poudaril, da goepoda okrog »Jutra« nima niti najmanj pravice jeziti se na nas, zakaj tega nismo že dosedaj izvedli. Kadar bodo mogli oni pokazati vsaj polovico davčnih olajšav, kakršne smo mi v tako kratkem času izvojevali, potem naj se svobodno spravijo nuj nas. Dokler pa tega ne morejo, imajo le pravico in dolžnost, opravljati pokoro za svojo brezmejne grehe nad našim ljudstvom. Naj pride kdorkoli, vsakem« človeku in vsaki stranici priznavam pravico, da kritikuje naše delo v vladi in nas kliče na odgovor. Zato smo pač javni delavci in ne samo privaitai. Ah tega bi pri nae vendarle enkrat moralo biti konec, da ee namišljeno pohujšujejo nad nami najbolj tisti, ki so somd v istem pogledu največ zagrešili. Če naj bi take metode vodile pri nae do cilja, potem je to znamenje, da propadamo. Prepričan pa sem, da nismo in še dolgo ne bomo tako daleč. To jo moje mnenje v tej stvari in prepričan sem, da je istega mnenja vsaj tri četrtine našega naroda, in gotovo »e strinjate z menoj tudi Vi, gospod poročevalec.«
»Da, strinjam ee, in hvala lepa.«
volitvami v Litiji.
glasu g. Kimstlerja sklenil, da зе na ta aH on! način preskrbi Litija z električnim tokom in Je ie v to svrho poceni kupil zemljišče (mlin) z vodno močjo (87 KS) ia preekrbel potrebne načrte. Mi smo si svesti, da Litija no more biti brca elektrike in prevzemamo tudi v tem pogledu polno odgovornost. Seveda, če bi podprli veleinduetrijidca g. Kunstlerja, da bi cm dobavljal tok Litiji, kot pred tremi leti, potem bi bila zadeva v redu. Istotako, če bi neko drugo podjetje podprli e preko 250.000 Din za komaj 20 KS Dieselmcrtor, bi nihče od te gospode ne črhnil beseda Tako pn, ker hočemo in tudi boimo Litiji dali elektriČDo luč in tok. t» naée obrtnike (kar jim zopet ne gre poeebno v račun), pa prav nesramno ln demagoško spijejo, lažejo ter upajo, da bodo s temi lažmi kakega volivca preslepili. Pribiti pa še moram, da is občinskih dohodkov za električno centralo nI Sel še noben dinar in da no bo električna centrala nikdar obremenjevala občinskega proračuna. — Na druge osebne čvekarijo v »Jutru« se ne spuščam.
Resnica je edino ta, da se je za časa 8 letnega gospodarstva pod večino SLS ln mojim fcupanova-njarn kanalizirala Litija in poplačali vsi dolgovi Občina razpolaga sedaj s fondom od I>in 200.000, zgradilo se je 5 betonskih mostov, 2 velika rezer-»arj* «i vodo, zgradila 2 km dolga občinska cesta, dale našim kmetovalcem podpore, skrbelo za pravilno posipanje eost itd. Ko pa eo imeli pred vojno Litijo dolgo vrsto let v rokah naši liberalci, ee ni za dobrobit občine storilo prav ničesar, za naš« kmete pa še celo nié.
Seveda, kdor hoče imeti drago in slabo električno luč, kdor bi rad, da pride staro sejmišče za malenkostno vsoto v drugo posest, ter da nekateri no bi plačali nikakih davkov, drugi pa radi tega toliko v«č, ta naj le voli take napredujake.
Zato je njihovo usiljevanje, kričanje in hvališ.-tn je o gospodarski zmožnosti skrajno sumljivo Vsi njihovi letalci in pisma, s katerimi preplavljajo našo občino pred volitvami, ne bodo prav nli izdali, nasprotno mora vsak, ki s svojo glavo misli, spoznati, kje je resno delo v dobrobit občine ii kje so eaine besede ln laži.
Vsled tega jim že danee, dan pred volitvami podpišom garancijo, da bodo po zaslužen ju tepeal kot vedno v naši občini, in da bo v nadalje litijska občinn trdno v naših rokah. — Ker se tega porazo zavedajo, grizejo ln bi jejo brezupno naokoli lei se s tem sami že sodijo in obsodijo.
fliuko Lchinger, obl. posl. in župan v Litiji
R^dičevi dïs denî'? se priključile
Hrvaîskemu b'oku.
V četrtek so se v Zagrebu sešli Radičevi disideuli bivši poslanci Ivan Čaldarević, Sije pan Klajić, dr. Ivan Lončarevič, dr. Nikola Ni kič, dr. Benjamin Suporina, dalje Peter Gjir lié, zustopnik dalmatinskih, 1er dr. Mavre Gros, zastopnik karlovških disidentov. S se stanka so izdali poročilo, v katerem se izjav ljajo pripravljene, sodelovati z vsemi hrv strankami proti Radiču in proti centralizmu V imenu vseh so Ivan čaldarevič, dr. Ivai Lončarevič in dr. B. Šuperina odšli k dr Trumbiču, da mu v smislu sklepov ponudi j( sodelovanje. 0 tem bo Hrvatski blok š< sklepaL
Pridobivajte novih naročnikov !
Važno za vse somišljenike SLS v Ljubljani.
Samo nekaj dni nam je še na razpolago, da Vas lahko vreklamiramo ; dolžnost vsakega našega somišljenika, ki ima volivno pravico je, da se nemudoma zglasi v tajništvu SLS za Ljubljano, kjer eo razgrnjeni volivni imeniki za posamozna volišča. Kdor ni vpisan v volivnem imoniku, naj prinese nemudoma v tajnišvo SLS za Ljubljano, Jugoslovanska tiskarna II. nadstropje kak dokument (krstni, domovnica, poselska knjižica, vojni čka is-prava), ia katerega je razvidno, da je volivec dovršil 21. leto do dne 29. junija t. 1. in da je jugoslovanski državljan, da ga lahko vreklamiramo.
Zlasti pa opozarjamo vse one faate, ki so odslužili svoj kaderski rok, da se zglase v našem tajništvu in se pravočasno pobrigajo, da bodo vpisani v volivni imenik.
Vsi taji državljani slovanske narodnosti, ki s potrdilom policijskega ravnateljstva v Ljubljani dokažejo, da so Slovani po plemenu in jeziku, imajo tudi volivno pravico. Prosimo, da se tudi ti zglase v našem tajništvu ter pregledajo, ako se nahajajo v volivnem imeniku.
Uradne ure so od 8—12 prcdpoldan in od 2—8 popoldan.
Tajništvo SLS za Ljubljano
SLS.
O slovenski narodni stranki razpravlja neki gospod B v »Narodnem dnevniku«. Gospod B misli, da bi bilo dobro, če bi se slovenski svobodomisleci otresli SDS in ustanovili slovensko narodno stranko, ki bi bila sicer versko popolnoma indiferentna, drugače pa bi šla za koristi Slovenije v boj vzporedno in sporazumno z SLS. Mi, ki poznamo takozvane »naprednjake«, v ostvaritev te misli ne verujemo. Zato se z njo tudi ne bomo bavili. Bolj nas pa zanima, kako piše objektiven svobodo-mislec o naši stranki. Tole pravi:
»Za koristi Slovenije bi bilo brezdvomno najbolje, ako bi imeli eno samo slovensko narodno ali ljudsko stranko.« Kot taka stranka pride, tako izvaja svobodomiselni pisec dalje, najbolj vpoštev SLS, »v kateri bi mo^li sodelovati vsi pošteni in dobro misleči Slovenci.« Vendar pa se mu to zdi nemogoče, ker SLS stavlja na prvo mesto vero (ali krščansko etiko, recimo). Škoda, da to gospoda B. tako zelo ovira! Kajti sicer bi on postal takoj pristaš SLS, »kajti« tako izvaja dalje, »SLS je v kratkem času, kar je bila na vladi, pokazala, da je poštena stranka in da ji gredo splošni interesi Slovenije nad vse.«
Dalje priporoča člankar, naj bi nova narodna stranka napravila sporazum z SLS in piše:
SNS bi morala skleniti pošten kompromis z SLS. Ta kompromis naj bi obsegal skupno nastopanje v parlamentu v vseh vitalnih gospodarske interese Slovenije zadevajočih vprašanjih, razjasniti bi moral smernice notranje politične uprave v Sloveniji, vprašanje velikih županov ter uradništva itd. Uverjeni smo, da hi SL$ kot f oštena stranka tak kompromis tudi držala, dočim vemo, da je SDS v enem najvažnejših in najodločilnejših trenotkov postala besedolomna.
In končno beremo tam še pravično priznanje velikega dela in zaslug SLS za Slovenijo, ko beremo v istem članku:
Tako bi v parlamentu dobili vsaj v gospodarskih vprašanjih enotno zastopstvo, od katerega bi Slovenija lahko imela največje koristi Koliko se da v tem pogledu s smiselnim delom doseči, nam je pokazala SLS.«
Ponavljamo, da je svobodomislec zapisal, da je SLS stranka, ki 1. skrbi za splošno dobrobit in ji je ljudski biagor nad vse sveti 2. je poštena stranka, 3. je zgled stranke, ki dela ospešno politiko za svoje ljudstvo.
leti, to priznavajo in potrjujejo danes široki krogi volivcev in prebivalstva.« Na drugi strani pa pravi: >SDS je res tuje telo v slovenskem narodu in to telo ne sme priti do veljave nikjer več. Ne pustimo slovenskega naroda korum-pirati od strani samostojnih demokratov. Najslabše izpričevalo na svetu bi si dali Celjani, ako bi zaupali takim ljudem.«
Izločimo torej s skupnimi močmi to tuje
telo!
V istem uvodniku, ki smo ga navajali zgoraj, pravi »Narodni dnevnik«:
>SDS je v razsul u. 0 tem ni dvoma. Kar so uvidevnejši spoznali že pred štirimi, petimi
prinzipien nicht mehr entsprechen.« — >Volksstimme« seveda ta pasus argumentacije podčrtuje v tekstu in ga objavlja tu^i na uvodnem mestu posebno mastno natiskano. Na koncu pa dostavlja, da to konstatacijo vsi svobodomiselni in napredni ljudje z navdušenjem pozdravljajo.
Mislimo, da ne bo inkvizicija, ako predstavniki katoliške Cerkve najdejo pota, po katerih bodo dosegli, da se ne bo nemotoma smelo norčevati iz verskih resnic, da se ne bo kratkomalo povdarjalo, da moralni principi katoliške Cerkve, ld jih zajema iz sv. pisma, ne odgovarjajo današnjim moralnim principom, kakor izrablja >Volksstimme« utemeljitev sodišča.
Istočasno si pa ponovno dovoljujemo opozoriti na bogoskrunstvo, ki se je pred nekaj dnevi izvršilo ob Kamniški cesti. Ako se tudi tukaj zahteva, naj se taki slučaji preiščajo in kaznujejo krivci, naj se to ne smatra kot in-
kvizicija, kar nam socialisti radi očitajo, ampak je to obramba za pravice naše vere in v tem moramo katoličani pokazati svojo odloč-noet, da se svobodomiselci ne bodo mirno radovali svojih žalostnih uspehov in upali, da tudi pri nas zavladajo razmere, kakor jih svoj bodomiselci znajo ustvarjati, kjer pridejo do moči.
IDBIBIIBB
Vsi na veliki letalski miting v nedeljo v Ljubljano. Vožnja po železnici za polovično ceno. -Olajšava traja od 24. do ind.
28. junija 1.1.
ввввввввввввгвввввввввввв
K..OLJ se godi đoina
Maribor, 23. junija.
»Slovenec« je poročal o bogokletnem pisanju socialistnega lističa »Volksstimme« v majski številki. Zoper to pisanje je mariborski škofijski ordinarijat odločno nastopil in v posebni okrožnici opozoril vernike, da tega lista in sploh takih listov, ki se norčujejo iz verskih resnic in pišejo bogokletno, ne smejo čitajti. Tudi drž. pravdništvo jo vložilo tožbo, ker je mnenja, da je to pisanje, s katerim se je list norčeval iz verskih resnic katoliške Cerkve ter s tem namenoma žalil kon-fesijo, ki je v naši državi priznana. Zato je urednik tega lista kriv v smislu § 92 kaz. zakona in v smislu § 50 tisk. zakona.
Ko se je to zgodilo, ie ; la socialistično in tudi demokratsko časopisje najavljalo, da je to inkvizicija. Katoliška Cerkev torej, ki za časa volitev najde ravno v teh naprednih krogih svoje »najboljše zagovornike«, ne bi smela nastopiti zoper bogokletno blatenje versk''-resnic, Boga samega in Matere božje? Ali naj katoliška Cerkev molči, da bodo svobodomiselci, ki v Sloveniji predvsem potom socialističnih krogov širijo svoje pogubonosno delo, nemoteno blatili, kar mora biti vsakemu človeku, posebej še kristjanu — sveto? In, če se brani, ali naj bi to bila inkvizicija?
Tudi drž. pravdnik, ki je vložil tožbo zoper omenjeni članek, j© vsled obstoječih zakonov to moral storiti, ker drž. oblast, pa naj bo katoliški Cerkvi naklonjena ali ne, mora vendar zabraniti ali vsaj kaznovati vsako namenoma izvršeno žalitev priznane vere v državi, to je tudi katoliške vere. In ko je drž. pravdnik to izvršil, nikakor ni služil inkviziciji, ampak pravici, ki je katoličanom zajamčena v zakonih.
Sedaj objavlja list izrek sodišča v Mariboru, kjer se tožba drž. pravdnika zavrača. Med argumentacijami beremo tudi sledeči posebej podčrtani tekst: >Es ist doch allge-mein bekannit, dass einzelne Stellen — be-sonders in der heiligen Schrift des alten Testaments, auf welche sich der Verfasser in ersten Linie beruft — unverstândlich sind, aber auch solehe, die den heutigen Moral-
Nevzdržne razmere.
Danes zjutraj zapusti 15 zdravnikov ljubljanske bolnice. Mesece in mesece so čakali kot reducirani ob prostovoljnem neplačanem delu, da jih, kakor je predvideno v letošnjem finančnem zako-4, nastavijo, toda vse zaman. Mladi zdravniki so š nočeš bili prisiljeni napraviti ta korale, ker ~e pač izčrpali njih denarni viri. Mi povsem n.zumemo njihovo akcijo in stojimo z vsemi simpatijami na strđni, ker težko se najde v današnjem času stan, ki bi tako požrtvovalno in brez vsakega vpitja delal zastonj v prid bližnjemu
Radi popolnega nerazumevanja in ignoriranja vseh urgenc od strani ministrstva narodnega zdravja, prihajajo naše bolnice v zelo obupen položaj. Zato apeliramo na vse inerodajne faktorje, da se to nevzdržno stanje nemudoma razčisti!
Spored proslave odkritia spomenika padlim vojakom.
Maribor, 24. junija. Vidovdanski praznik se bo letoe v Mariboru posebno svečano proslavil Tega dne se odkrije spomenik padlim častnikom in vojakom bivšega mariborskega pešpolka, ki so padli v bojih na Koroškem leta 1919.	*
Proslava bo po sledečem sporedu: Ob 950 garnizijska vojaška parada na Igrišču i 'eg Magdalenskega parka, sveto opravilo za palle Hovdanske vojake in nagovor na vojake, katerega bo imel komandant mesta g. polkovnik Spauć.
Ob 10.15 zbiranje gostov, društev vojaštva in občinstva v parku vojašnice Vojvode Mižiča na Tržaški cesti pred spomenikom.
Ob 10.30 otvori s- danost z nagovorom predsednika odbora g. Dimitrije V. Spasić ter odkrije spomenik. Nato slede častne salve pehote in arti-lerije. Vojaški duhovnik g. Pavel Zavadlal bo nato izvršil slovesno blagoslovitev spomenika ob ne:ju pevskega zbora iz stolnice in ostalih pevskih društev iz Maribora.
Nato nastopijo govorniki: komandant 45. pešpolka polkovnik g. Dragomir Sarič, ln položi na spomenik venec oficirskega zbora in vojakov, g. general Rudolf Majster, narodni poslanec za aie-sto Maribor g. Franjo Žebot, mestni župan g. dr. Leskovar in drugi govorniki, ki pa se morajo pravočasno — vsaj do 10. ure dopoklne istega dne — prijaviti pri reditelju g. podpolkovniku Iv Krpanu.
Svečanost zaključi paradni marš cele garni-zije pred spomenikom.
Priporočamo in porivamo občinstvo, 1a se odzove pozivu odbora v čim večjem štarvilu ter se udeleži svečanosti, da tako pokažo svoje poštova-nje onim, ki so darovali svoje življenje za Jiovo-osvobojeno domovino.
Nesreča v jami.
Rudar Domšek Ivan v Hrastniku Je včeraj popoldne vrtal v rudniški jami. Pri delu pa se je utrgala skala nad njim in ga pokopala pod seboj. Domšek si je zlomil desno nogo in dobil težke notranje posledice. Nesrečno žrtev napornega rudniškega dela so prepeljali z vlakom v Ljubljano, kjer ga je ob 6 prevzela na glavnem kolodvoru ljubljanska rešilna postaja in ga z reéilnim vozom prepeljala v deželno bolnico. Rudar Domšek je star 89 let in je družinski oče. Njegovo stanj» je zelo opasno.
Požiralci.
V noči od 22. na 23. t. m. je pogorelo ▼ Bregah, občina Cerklje ob Krki, peterim gospodarjem vse. Ogenj je bil napovedan po listku že za maj. Očividno so torej na delu hudobni poži-galci.
Strgar zoset na delu.
Prosluli tat šolskih oblačil Franc Strgar, M je pred dnevi pobegnil iz sodnijskih zaj>orov, je zopet na delu. V svojem rokomavharskein poslu pa je malo >avanziral<: iz spretnega tatu se je razvil v nič manj spretnega vlomivca. Dne 17. t. m. je vlomil pri poseetniku Francetu Škodi v Češnici pod Golovcem in odnesel 500 Din gotovine, eno srebrno žensko uro, eno nikelnasto moško uro z verižic*^ dva zlata prstana in en par zlatih uhanov. Skupna škoda, ki jo škoda trpi, znaša 1325 Din. Strgar je star 26 let in je doma iz Rudnika. Kaznovan je bil radi šolskih tatvin na daljšo kazen, oà katere pa je odsedel le nekaj tednov.
Orlovska sodzveza ekspozitura Celje-Maribor
priredi
v nedeljo, dne 10. julija 1927 v Celju javni nastop
s sledečim sporedom: Dopoldne: po prihodu vlakov pohod po mestu, ob 9. uri sv. maša v opatijski cerkvi. Popoldne: ob 4. na dvorišču Mestne
osnovne šolo telovadni nastop
1. članice: proste vaje; 2. lahka atletika? a) skok s palico, b) štafetni tek; 3. članice: simbolične vaje; 4. orodna telovadba: a) člani, b) vaditelji; 5. člani: proste vaje. Vstopnina: sedež I. vrsto 15 Din, se.
dež II. vrste 10 Din, stojišče 8 Din. Sodelujeta godba celjskih železničarjev Ln rudarska godba iz Griž.
Pasijonske igre na Tirolskem.
Poznamo Obéramergau in njegove verske igre. Vemo morda, da tudi drugod pasijonske igre še žive: med češkimi Nemci v Olšicah, v nemškem Freiburgu, tu in tam po Bavarskem in drugod, vemo, da so igralske družbe po Nemčiji vzele tudi že pasijonske predstave v zakup — ker nesejo — ; poznamo Pasijon ljubljanskega Ljudskega odra in morda čitamo, da dunajska gledališča poznajo tudi srednjeveško versko igro pod imenom >Mysterienspiele«. A da živijo pasijonske igre razen Oberamergaua tudi drugod še vedno med preprostim kmečkim ljudstvom, si najbrž ne mislimo.
V ljubki gorski dolinici, zaprti s slikovitimi vrhovi na sever in jug in z gozdno višino proti vzhodu leži ob tirolsko-bavarski meji blizu Kufsteina tirolsko - romantična vas T h i e r s e e. Docela kmečko vzdušje, kmečka noša in kmečki obrazi, a vedno z znaki dobrodejnib modernih kulturnih vplivov. Tudi tu bi lahko razmišljal, kakšno zdravo in kipečo življeusko silo predstavlja enota kulturnih vplivov in ljudske samobitnosti, enota kulture in neoskrunjene narodne noše. Ne vidiš vasi, le bela, preprosta cerkev v zatišju ti pove, da si dospel.
Jezero pljuska v odprti dolini, razgibano od tirolskega gorskega vetra. Tik ob jeze m te preseneti nova gledališčna zgradba, ki so io lani postavili kmetje sami na svoje stroške, okusna lesena stavba v običajuem slogu praktičnih gledališč, z rahlo gotsko-prioslre-aimi loki v notranjščini. Veiik ûra kxii na
zadnji in pročelni strani in črn napis »Pas-sionstheater« ti govori o resnosti teh iger in ljudi, ki tu delujejo; nikakor se te tu ne polasti tisti razposajeni občutek, ki ga imaš pri nas, kadar prideš na »prireditev« ali na »zabavišče«, kamor dobra gospoda štejejo tudi gledališče. Nič tega Ko vidiš to stavbo n posebno ko še zveš, da jamčijo zanjo va-ščani s svoijmi posestvi in ko vidiš oriental-no pristrižene brade in dobre oči kmetov, ki čakajo z rokami, prekrižanimi na hrbtu, na cesti in gledajo prihajnjoče tujce s tiho uda-nostjo, dokler ne pride čas, da nastopijo kot apostoli Gospodovi, tedaj rad verjameš voditelju zbora, ki te takoj ob začetku igre opozori, da prisostvuješ »svetemu bogoslužju«; verjameš, da ni zgolj reklama, kar piše to občestvo igralcev o sebi: »Vonj senožeti in zorečih polj diha ob delavnikih iz teh kmečkih ljudi, toda ob nedeljah, ko igrajo, zastavijo plug v njivo Gospodovo. Igravcem je njih sveta igra služba božja in zato tudi prepričuje in prevzame srce.« Da se ne morejo vmešati v te ljudi nikaki stranski, Judovi nameni, skrbijo društvena pravila, ki že od leta 1845. določajo, da noben igravec ne sme dobiti za svoj morda večletni trud kake nagrade. Tudi ravnatelj sam mi je povedal, da sta zgolj versko prepričanje in nadstoletna tradicija, ki ohranjata in vedno bolj izpopol-njuejta te igre.
Občinstvo veže z igro na odru zbor moških in ženskih oseb, ki prihaja skoz dvojo vrat na široki pod pred zaveso in ožarjen iz nevidnega svetlobnega vira razlaga dogodke na odru, zdaj v ritmični dekiamaciji pojas-
njujoč žive slike kot padec Luciferjov, greh prve človeške dvojice, zdaj zopet v pesmi z docela cerkvenimi napevi izlivajoč svoje srce ob prizorih kot so poslednja večerja, ecce homo, Golgota in Gospodov pogreb ter tako olajšujoč doživljanje gledavcem v dvorani. Vprav zbor. se mi zdi, daje tej pasijonski igri značaj živega misterija, ki ni zgolj predstava, ampak se nekako znova dogaja pred nami in nekako za nas. Ta zbor te spominja na staro grško dramo, loči pa se od starega grškega zbora, ker v dejanje ne posega, ampak je to zvest razlagavec in doživljajoč gle-davec obenem, ki vrši poučno nalogo teh pa-sijonskih iger. Srednjeveški človek ni imel knjige in branja, zato se je učil svetopisemskih zgodb iz gotskih fresk po cerkvah in iz cerkvenih iger, iz katerih so se, kakor znano, pasijonske igre naših dni razvile. In zbor je tu lahko izvrstno dosegel poučni namen teh predstav, vršeč ob svetopisemskih prizorih vlogo učitelja in pridigarja. Tako še danes v Thiersee.
Isti poučni namen ima predstava sama. Ze besedilo, ki ga je za igravsko občino Thiersee napisal benediktinec Jakob Reimer, kaže v izbiri in sestavi prizorov voljo podati v dramatični obliki glavne poteze Kristusovega nauka in glavne dogodke njegovega življenja od krsta v Jordanu do vnebohoda. Časovna zaporednost dogodkov iz javnega življenja se mora podrediti volji prikazati kolikor mogoče vse osnovno nauke in predstavljati dramatično. Saduceji, farizeji, ljudstvo, učenci, bolniki so spretno vpleteni v igro in i dajejo s svojimi besedami Gospodu povod
razlagati svoj nauk ter tako omogočijo dra-datični dialog. Potek Gospodovega življenja že sam od sebe dramatično raste in daje tako tudi pasijonski predstavi dramatično napredovanje do viška in razpletka, dasi noben pasijon ni in noče biti polnokrvna drama.
Čudil sem se igravski višini teh tirolskih kmetov. Nič nenaravnega, ni zgolj naučenega, nič diletantskega, pa tudi nič gorjansko robatega. Bila je to dovršena igra in povrh še poglobljena iz osebnega resničnega sodoživ-ljanja igracvev samih. Peter je živel in govoril iz duše, Janez je zares ljubil, Pilat je bil pravi Rimljan in Kristus sam v svojem miru in svoji dobrosrčnosti, mislim, zadet. Edino prizori, kjer nastopa množica, so bili po moji misli premalo živi, dasi do podrobnosti do-bro naštudirani; so pač težki, ker se še vel», mestna gledališča z njimi težko srečno prebijejo. Skrbno točna in dosledna izgovorjava nemščine bi mogla služiti za zgled. Včasi i&. vrstno pogojeni prizori mi vsiljujejo misel, da da župnik, ki je doktor, ni le zato v Thiersee, da vleče zastor... Režiser je izboren pred-stavljavec Kristusa, po vaškem poklicu tesar.
Pasijon predstavljajo ti ljudje prav tako, kot si ga sami v duhu predstavljajo: v slogu baročne cerkvene umetnosti, ki je pač najgloblje pognala v ljudstvo tako tirolskih kakor naših slovenskih ljudi, saj je v poslednjem času nekdo trdil, če prav, ne vem, da je barak specifično avstrijska umetnost — morda v tem smislu, da avstrijskemu Nemcu najbolj prija, kar rad verjamem. Kristus v Thiersee je tak kot na baročnih slikah, poljskih križih in cerkvenih stenah, njegova io-
Slov&sici v Italiji
Slovenska umetniška razstava v Trstu.
Kakor doznavamo, se je razstava, ki so
jo priredili pri Sv. Ivauu v Trstu slovenski umetniki Milko Bambič, France Gorše, Ernest Seïek in prof. Albert Sirk, predčasno zaprla. Le dva dni je bila občinstvu dana prilika, da si ogleda dela svojih domačinov; tretji dan 00 karabinerji zaprli vrata v razstavo. Razstavljavci eo kljub temu dosegli svoj namen. Ze v teku prvih dveh dni si je ogledalo razstavo veliko občinstva, ki se je prepričalo, da kljub težkim razmeram ni zamrla med narodom življenska sila. Naš človek so je umaknil času primerno v svojo hišo, tu dela na tihem, sam zase. Redke so priložnosti, ki ta razmetana dola združijo; radi razmer je vez med posameznimi deli sicer rahla, a iz njih vendar diha volja po življenju. Pri vsaki kulturni manifestaciji Slovencev v Italiji žali bog vedno bolj opažamo, da se kulturni stiki med nami in njimi pač rndi težkih razmer vedno bolj rahljajo. 0 razstavi sami smo prejeli to-le oceno:
Na razstavi pri Sv. Ivanu so zastopani samo umetniki, Т bivajo v Trstu, in še ti ne vsi. Zastopani so Milko Bambič, France Gorše, Ernest Sešek in prof. Albert Sirk. Tržačau pogreša A. Črnigoja, Klodiča-Sabladoskega in Bulica. France Gorše in prof. A. Sirk imata strokovno akademsko izobrazbo, medtem ko sta Milko Bambič in E. Sešek samouka in pravzaprav diletanta. Gorše je iz Mestrovi-čeve šole v Zagrebu, prof. Sirk je absolviral akademijo umetnosti v Benetkah.
Takoj pri .vstopu v dvorano opaziš, da France Gorše doininira razstavo. Razstavil je 14 kipov in 12 risb. Poslednje eo izvršeno ^ precej prosto fantazijo. Gledavec bi jih po njiliovi plastičnosti preje smatral za osnutke kipov; vendar moderno pasa ti stični način izpeljave da sklepati, da se je kipar lotil modernega dvodimenzionalnega risanja, (Deseti brat). Šele v kipih se nam pokaže iz-obldčenost duha, ki Goršeta visoko dviga nad ostale razstavljavce. Njegovo najizrazitejše delo je gotovo »Poljube, ki učinkuje po svoji impozantni strukturi in uporabljeni snovi (temno izlužen les). Delo je vredno vsake velike ra,;slave. Na ljubkem »Tercetu« se izraža mojstrsko obvladovanje otroške duše. Iz vseh Goršetovih del veje dovršena enotnost; kipar »e je že našel, ustvarja individualno in se razvija v določeni smeri. Razstavil je celo vrsto »Madon«, spiok se zelo udejstvuje v cerkvenem kiparstvu. Iz ostalih Goršetovih del ne odseva tako izrazito njegova usvtarjajoča sila, ker so to le mavčni odlivki. V celoti je France Gorše z razstavljenimi deli pokazal, da ima vse lastnosti, ki mu bodo lahko dala mesta mod niažimi najboljšimi kiparji
Prof. A. Sirk je razstavil pravo zbirko svojih del, ki so kronologično razdeljena in gredo od početka njegovega udejstvovanja do danes. To je tudi vzrok, da ne učinkuje enotno na gledavca, ki takoj opazi, da je način izpeljave pri posameznih slikah različen. Sir-ku se najbolj posrečijo potreti. Morda bi bilo dobro, da bi se omejil izldjučno na to panogo. Portreta »Pijanec« in »Neki pesnik« je treba prištevati k njegovim najboljšim delom. Prvi je izvrstno narisan in impresionistično naslikan; barve so razumno sestavljene in kljub markantni izpeljavi učinkujejo povsem plastično ter dajejo delu prijetno gorkoto. Nasproten vtis naredijo njegovi »Ribiči«, na katerih se opaža pomanjkljivost v perspektivi in deloma tudi v anatomiji človekovega telesa, kar kvari kompozicijo; kljub dobri tehniki sli-
ka ne za more zajeti opazovalca. leta pomanjkljivost, a rudi podrejenosti oeeb ne tako iz-raj&i/u, ee opaža na drugače lepem akvarelu »Kraško bajte«. Hvalevreden je lik starke v »Pozni jeseni« z efektnim ozadjem dozoreva-jočili grozdov. Splošno je Sirk dober tam, kjer se ne spušča v komplicirane kompozicije, in, kakor rečeno, v portretih.
Milko Bambič je komaj 21 let star. Javnosti jo že znan po ilustriranju knjig, kakor »Hlapca Jerneja« v italijanskem prevodu, in drugih publikacij, ki izhajajo na Primorskem. Razstaivljena dela niso tehnično dovršena—po datumih sodeč je imel slikar premalo čaea? — odkrivajo pa izcedno široko koncepcijo in duševno elastičnost človeka, ki živi 6 časom. Motivi razstavljenih del so vzeti iz sodobnega življenja. Milko Bambič zajema snov predvsem iz današnjih socialnih problemov (Most civilizacije, Refrain, Na ulici, Prazna liiša ter jih skuša tudi rešiti. Slika »Sin trpljenja« nam priča, da mu ni tuje versko življenje ter današnje stremljenje po preosnovanju človeško duševnosti z versko obnovo in poglobitvijo. Prav to zajemanje iz najrazličnejših momentov človeškega življenja odkriva eno izmed najelementamejših lastnosti dobrega ilustratorja. Želeti bi bilo, da bi M. Bambdč izpopolnil ta naravni dar s strokovno izobrazbo, ki bi mu donesia večjo tehnično dovršenost v izražanju. Po risarski izpeljavi in drzni koncepciji se odlikuje »Most civilizacije«, Iti upodablja katastrofalne posledice naglega napredovanja moderne tehniko in kapitalističnega gospodarskega sistema za družinsko življenje. (Delavec skuša zaman zadržati železni most, ki že pritiska na mater, ki sli upaj z otrokom tvori mostni podstavek.) Po slikah »Mladiči«, »Male skrbi« in »Pomaranče« sodeč je Milko Bambič tudi .dober opazovalec otroškega življenja.
Ernest Sešek je tudi samouk. Slika predvsem prosto naravo v vsej njeni pestrosti Zračno perspektivo obvlada zelo dobro, prav tako lokalne barve, kar ga napravi ja dgibrega poikrajinarja. To kaže »Prvi svit« z dobro pretehtanimi partijami, ki so slikarsko kontrasti-rane v senci in luči; dobro bi bilo, da bi v svrho izrazitejše odločitve izvedel ospredje bolj patozno, »Dolina Rozandre« se odlikuje po svežem in živem tonu ter dobri izpeljavi. Slikanje človeka menda ni razstavljavčevo naravno nagnenje. Izložena dela (Marija, Kontrasti, Počitek) so le študijski akti v ljubkih pozah, ki jih šele dodani naslov identificira.
—ski.
Zaplemba treh slovanskih listov.
G. tržaški prefekt Fomaciari je v četrtek odredil zaplembo »Pufkega prijatelja«, »Edinosti« tn »Istarske Riječi«. To je vsekakor veliko, upamo pa, da bo g. prefekt objavil motivacijo tega izrednega koraka, da bomo mogli presoditi upravičenost ali neopravičenost tako strogih mer. Kakor znano, je bil »Pučki Prijatelj« zadnjič zaplenjen, kor je poročal, da je tajnik Ljudske Stranke Gaspari bil obsojen, češ da je storil to in ono, mesto da bi bil poročal, da je bil obsojen, ker je storil to in to. Če so sedanje zaplembe sličnega značaja, potem bi bili primorani k sumu, da niso bili merodajni dovolj objektivni razlogi, marveč da je zavel mrzli veter, ki oznanja zopet poostritev politike napram slovenski manjšini. Bomo videli.
Sz zspadne Istre
nam poročajo, da so se ondi razpasle nravi, M prej niso bile pri moralno tako trdnem istrskem narodu v navadi. Bogato Ln ubogo, da je le mlado,
ka je privzela, kot se mi zdi, gib treh steg-njenih in dveh upognjenih prstov iz podobic, ki jih dobivajo otroci pri prvem sv. obhajilu, torej čisto po vseobči ljudski misli. Mati žalostna — kot na tirolskih in naših baročnih znamenjih na krajih nesreče in strahov Enako Magdalena, apostoli, posebno sv. Janez pod križem, razbojnika itd. Enako poslednja večerja v baročnem zapadnein slogu s sedeži in ne z orientalnimi in staro-rimskimi blazinami. To dela igro seveda poljudno in dokazuje ne le, kako je barok globoko zarezal v ljudstvo, ampak tudi, da ljudstvo — isto je pač pri nas na Slovenskem — nespremenljiva božja svetotajstva doživlja v slogu baroka, ki je sicer duh, ali trdno privezan na zemljo in snov, in da gotsko usmerjene duševnosti ljudstvo ne pozna.
Enako so godbeniki vaščani sami pri teh Igrah, vodi tako orkester kakor pojoči zbor domači nadučitelj.
Dosedaj Thiersee s svojimi pasijonskimi Igrami še ni znano preko nemške domovine, dasi igra vsakih deset let, po vojni celo malo pogosteje; današnji obiskovavci so predvsem — razen Tirolcev seveda — južni Nemci. Kraj leži vprav na dmeji, ki se tu pozna prav za prav le po raznih državnih zastavah, zato je obisk lahek. In Tirolska, ki je poleti eno samo veliko letovišče, jih zna tudi privabiti in sprejeti.
Občudujem te preproste kmete v Thier-eee. Delajo čez teden kot vsak drug kmet — in v teh tirolskih gorah poljedelstvo ni baš najlažje, — v nedeljo pa igrajo od enajste do pete in to skoz celo poletje do 2. oktobra; kdor ne Igra — sodeluje 250 oseb — je za-
poslen drugod. Ta idealizem mora koreniniti globoko v teh vernih in tradiciji zvestih dušah dasi sicer Tirolska danes ni več tako »das heilige Laud Tirol« kot je bila. Tu je narod zdrav in veren, oplojen z moderno kulturo, a neoskrunjen in dober, dober. Vprav v našem času, ko se tostranski svetovni nazor razživlja vprav v ljudskih plasteh, je tak religiozni in kulturni entuziazem še dvakrat bolj dragocen. In zraven so ti ljudje srečni, na obrazu jim čitaš, tako starcu, dekletu in otroku, srečni ne le, ker živijo veliki ideji svoje vasi, temveč tudi zato, ker se ob igri sami oplajajo in uživajo, rastejo v višje vrednote človeštva. Na cesti srečaš male deklice, ki nosijo zelene vejice s seboj, da spremijo Kralja v Jeruzalem, povprašaš jih, koliko mesecev so se pripravljali, pa slišiš: »Zadnji čas cele noči« in uživaš to radost otrok, da igrajo v tako lepi igri. In če otroka, ki se z eno roko drži matere, z drugo pa si gladi dolge skodrane lase, poprašaš po tirolsko: »Buble, hast auch g'spielt?« ti bo ves blažen pogumno odgovoril z zategnjenim »Jak — Tako more živeti pasijon v teh gor-janskih, a mehkih, dobrih ljudeh iz roda v rod.
Uveril sem se znova pri teh ljudeh, da pride prerod vsakega naroda iz takih tihih, zdravih in požrtvovalnih src. Tu je zdrava kri, ki more prekvasiti ves narod.
Razumem pa tudi, zakaj je mladinstvo na Nemškem zajelo vprav stare »Mysterien-spiele« in zakaj je ljudstvo z njimi tako blizu. Pač vedo, kaj je našemu času treba in kaj je njihovemu narodu najbolj primerno...
J. P.
ee udaja uživanju, modni noroeti, pleée tn lapnrv-IJa; starši 90 Izgubili vap avtoriteto. Zlaeti eo slabi odnošaji med spoli; ženijo se brez premisleka ln Istotako — ločujejo. V premožnih hiôah vlada i«to-taka razpuščenost kakor v mnogih bajtah. 0 vzrokih danee ne bomo veliko govorili, poudarili pa predvsem enega, ki Je v pomanjkanju duhovščino in verskega poduka v domačem jeziku. V tem oziru so razmere take, da bodo cerkveni poglavarji imeli zaradi tega zelo težak obračun prod božjim prestolom. Raznarodovabia politika ustvarja strahopeten, moralno manj vreden rod, kt je za vse naprodaj. Koder se v cerkvi domača beseda več ne sliši in ljudje brez cerkve živijo, ni čuda, da gre ljudska morala rakom žvižgat. Zdaj pa oblasti očlvidno na pritisk taèja še našim listom delajo težave — kdo bo potem v narodu vzdrževal dobre nravi, oko ne bodo voč dobrega čtiva imeli? Da-li b oimeln država v bodočnosti korist od takega rodu? Naj bi gospoda prefekta Cavalier! In Fornaciari malo to premislila in verjela nam, ki istrsko ljudstvo bolje poznamo od njiju. Če misli režim, da bo s svojimi sedanjimi metodami vstva-rll dobre Italijane, se peklensko moti; vzgojil bo
neznačajne, nezveste, omahljive in prodajne duše. • • •
Redko slavjo istrskega duhovnika. Preteklo nedeljo je župnik Črvar Šime, bivši deželni poslanec, praznoval 25 letnico župnikovanja v Zrenju pri Oprtlju. Slovesnost se je vršila skromno in tiho, a prav radi tega je bila toliko bolj ginljiva. Slovesni maši je prisostvovala ogromna množica hvaležnih vernikov, ki so s svojim župnikom molili k sv. Ivanu in Pavlu, da bi blagoslovila njihova polja. G. župniku iskreno čestitamo in želimo, da šo mnogo let uspešno nadaljeval svoje delo.
BREZ KONKURENCE
so naši lastni izdelki pomladanskih oblek in površnikovl
Jos. Rojina, Aleksandrova c. 3.
J\fovic& isi ./îmerilce
Obletnica 28. mednarod. evh. kongresa.
Dne 19. junija t. 1. bo (to se pravi, je že bila — Opomba uredništva) proslava prve obletnice 28. mednarodnega evharističnega kongresa v Chicagu, oz. v predmestju Mundeleinu, kjer je bila velika evharistična procesija, katere se je udeležilo nad 1 milijon ljudstva iz vseh delov sveta lansko leto. Chikaftka nad-škofija je poslala te dni uradna povabile vsem podružnicam dr. Najsv. Imena in vsem župnijam. Pričakuje se, da bo navzočih pri tej proslavi prve obletnice evharističnega kongresa v Mundeleinu nad 100.000 članov dr. Najsv. Imena. Udeležilo se bo tudi ogromno število drugega ljudstva, tako da računajo do malega, da bo navzočih četrt milijona ljudi. Te proslave se bo udeležilo tudi mnogo Slovencev.
Iz društvenega življenja. Zadnja leta, odkar je priseljevanje v Ameriko ustavljeno, vlada veliko zanimanje za pridobivanje ame-riško-slovenske mladine v naša podporna društva. A ta se nekam tuje obnaša. Krivda je deloma pri starših, ker niso' svojih mladih vzgojili v slovenskem duhu. Marsikatera naselbina bi zmogla, da bi imela slovensko šolo. Pa je ni. Zdaj pa, ko nam je amerikanizacija vzela mladino, gledamo debelo, da bi se rešilo, kar se še da. Pri nas Slovencih je čudna navada. Tudi pri naših podpornih društvih in organizacijah sedaj z vso silo hitijo ustanavljati mladinske odseke, ki poslujejo v angleškem jeziku. To je nov samomor. Zakaj se ne bi našla pot, ki bi vezala stare in mlade v naših organizacijah ne le samo v gospodarskem oziru, kjer ima besedo le mrzli denar, marveč tudi v družabnem medsebojnem življenju?
Виеше novice
Roman.
!>Sovenski narod« skrbi za pripovedno berilo tudi nad črto. Tako je včeraj priobčil roman o »Desorienta ci ji v klerikalni stranki« e sledečimi glavnimi osebami: g. dr. Stanov-nik, g. kaplan Gabrovšek, dr. Korošec, Franc Terseglav, dr. Gosar in kajpada tudi g. ljubljanski knezoškof. Junak romana je seveda g. dr. Stanovnik. Poleg imenovanih nastopajo: ki-ščanski aocialoi, mehikanski evobodomi-selci, klerikalni mogotci in tobačni delavci ter železničarji. Dejanje se godi po rajnih ljubljanskih gostilnah, kjer imajo zarotniki v klerikalni stranki svoje tajne sestanke. Tragika romana je v tem, da »klerikalci« nimajo vo-livnega gesla in ga zaman iščejo. V ozadju so škodoželjno smejejo Štajerci. Napoveduje se glavna bitka med SLS in zarotniki ob postavljanju kandidatov za narodno skupščino. Na koncu se prikaže »Naraščajoča moč SDS«, pred ! katero vsi zbežijo, klerikalci in krščanski so-cialci. »Naraščajoča moč SDS« slavi zmago. Ze iz tega se razvidi, da je to samo lop roman. Obeta se nadaljevanje tega romana do 1. septembra, ko bo romana konec z zmago — SLS.
* Za Ratoče, kjer je 22. t m. toča vse pobila je danes interveniral pri oblastnem odboru oblastni poslanec g. župan L a v t i -žar. Oblastni skupščini bo stavljen nujni predlog, da pomaga ponesrečencem.
•k Duhovniški orlovski tečaj. Danes je zadnji dan za prijave za duhovniški tečaj, ki se bo vršil v Ljubljani v dneh 4.—6. julija. Gospodje, ki se še niste prijavili, pošljite takoj svojo prijavo na Orlovsko podzvezo v Ljubljani.
k Višji tečajni izpit na škof. gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano se je vršil pod predsedstvom g. min. od'jioslanca Fr. Novaka v dneh od 13. do 23. junija. Ustnega izpita so bili oproščeni trije pripravniki in sicer Fric Franc, Slapar Pavel in Snoj Venceslav, ostalih sedemnajst pa je prestalo izpit z dobrim uspehom: Biščak Franc, Koman Boris, Kunič Josip, Mramor Ivan, Oberstar Anton, Peternel Josip, Sem Jakob, Senčar Bogomil, Simonič Ivan, Strancar Ignacij, Vakčič Rudolf, Vesel Peter.
•k Iz komande ljubljanskega vojnega okrožja nas z ozirom na našo včerajšnjo, na to komando naslovljeno notico obveščajo, da ta komanda ni kriva dotične odredbe, ampak so to odredile višje oblasti. Vendar pa bo komanda, da ustreže opravičeni želji prebivalstva, poslala komisijo za novačenje v Lukovi oo, kakor je to bilo tudi doslej. Novačenje bo 27. in 28. t. m.
•k Polovično vožnjo za stadionsko in celjsko orlovsko prireditev je generalna direkcija za železnice dovolila, in sicer za Ljubljano za 2., 3. in 4. julij, za Celje pa za 9., 10., in 11. julij (K. O. 6790/1). Udeleženci vzamejo na od-liodni postaji celo vozovnico, za katero naj prosijo pri blagajni mokri žig in ki velja tudi za nazaj. Zato naj vozovnice v Ljubljani oz. v Celju nikdo ne odda. Potrdila, da so se prireditve res udeležili, bodo dobili udeleženci na telovadiščih. Pripominjamo, da bomo železnico prosili za o.jačene vlnke le za tiste proge, odkoder smo dobili številnejše prijave.
•k Ali je v Sloveniji uradni jezik hrvaščina? Ze dvakrat smo na tem ugotovili, da okr. glavarstvo v Dolnji Lendavi, slovenski jezik zapostavlja s tem, da urauuje v hrvat-
skem jeziku, dasi ga ljudstvo ne razume. Ista je stvar tudi z glavarstvom v Murski Soboti, kakor priča naslednji dopis: »Zandarm. stanici Tišina. Ustanovite identičnost umrlog, očevo ime i zavičajnoet Sreski poglavar v Mureki Soboti (sledi podpis).« — Tretjič vprašamo, čemu to? In tretjič zahtevamo, da ee v Sloveniji, kamor Slovenska krajina pripada, ura-duje izključno slovensko kakor se v hrvatskih pokrajinah uraduje hrvatsko, v srbskih pa srbsko. Prosimo gospoda velikega žui>ana mariborske oblasti, da to okrajnima glavarjema v Dolnji Lendavi in Murski Soboti dopove.
* Kmetijski tečaji т ljubljanski oblasti. Poljedelsko ministrstvo je dovolilo kredit 30 tisoč dinarjev za prireditev kmetijskih teča|ev v Sloveniji. Tudi to je posledica sodelovanja SLS v viadi, ministrovanja dr. Kulovca in odnošajev med sedanjo vlado in SI.S.
к Šolska mladina v Mostah pri Ljubljani priredi danes v soboto ob 8 zvečer v šolski telovadnici akademijo v proslavo Vidovega dne. Na sporedu je slavnostni govor g. BonaČa, deklamacije, petje, telovadni nastopi in 2 igrici. Vstopnina po 4 in 2 Din je namenjena za nabavo kulis za šolski oder.
•k Znižana vstopnina ва VTI. ljubljanski velesejem od 2.—11. julija. Da se omogoči obisk te naše največje narodno-gospodarske prireditve prav vsakomur, je sklenila uprava velesejma določiti vstopnino kar najnižje. Permanentna legitimacija, ki upravičuje do poljubnega vstopa na velesejem in tudi zvečer na vinski oddelek in katere posestnik je deležen polovične voznine na vseh osebnih in brzovlakih in parnikih, velja samo 30 Diu. Legitimacija se dobi že v predprodaji v vele-sejmskem uradu, pri Putniku, pri de-nih zavodih, trgovskih, obrtniških, tujsko-pro-rnetnih, kulturnih, prosvetnih in telovadnih organizacijah. Vstopnice, ki veljajo 10 Din, pa upravičiijejo enkratni vstop na sejmišče. Pri-jioročnnio pa 1к>1ј nakup legitimacije, ker je obsežni velesejem nemogoč« pregledati v euem dnevu.
k Z mrzlimi in toplimi jodili 1к> dobro poskrbljeno na Stadionu v nedeljo, dne 3. julija. Ves dan l>o lahko vsak dobil za mal denar dobro hrano, da mu ne bo trelxa hoditi v mesto in si bo lahko ogledal ves bogati spored tega orlovskega dne.
k Davek za privatne nameščence, ki je novo predpisan, se plačuje z izpolnjenim izkazom, ki se predloži v dveh izvodih. Tiskane formularje tega izkaza je dobili v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani Izkaz s kopijo stane 75 par.
ic Slovensko lovsko društvo javlja svojim članom in prijateljem strelskega športa, da bo za trening vojaško strelišče še v ponedeljek dno 27. in četrtek dne 30. od 17 do 19 na razpolago.
k Mariborgka koča na Pohorju 1080 m je uajmirnejše in najcenejše letovišče za počitka potrebne. Leži sredi gozdov na solnčni strani. Krasen razgled, razgledni stolp, solnčne ko-pelji senčni sprehodi, 10 m odd. slap, igrišče za otroke. Na razpolago 23 lepo opremljenih f-ob s 50 posteljami, kopelj v hiši. Izvrstna kuhinja. Najugodnejši dostop s postaje Hoče 2 uri in pol. Duevni pension 45 do 55 Din. Natančne informacije daje oskrbnik Makso ReS v Mariboru, poštni predal 68.
k Zveza in tujski promet v Sloveniji je na včerajšnji seji izvolila za svojega predsednika g. dvornega svetnika dr. Rudolfa Murna, za prvega podpredsednika g. Frana Kavčiča,
načelnika Zveze goelilničarskih zadrug v i Ljubljani, za drugega podpredsednika g. Ivo šubica, magistratnega ravnatelja in svetnika
v Celju.
*	Koncert godbe Dravske divizije bomo imeli v nedeljo, due 3. julija na Stadionu po orlovski telovadbi. Oslu-bimo si vstopnice že v predprodaji pri OP in v unionski trafiki v Ljubljani.
*	Pri haemoroidah, zaprtju, ranitvi črevesa, tvorih, krvavenju debelega črevesa, pritisku vode, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, utripanju srca ter omotici dosežemo z vporabo naravne Franz-Jotsefc-grenčice vselej prijetno polajšanje, večkrat pa celo popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni predpisujejo v mnogih slučajih vsak dan zjutraj in zvečer pol kozarca >F r a u z - J o 6 e f«-vode. — Dobiva se v lekarnah, drogerijak in špecerijskih trgovinah.
ir Vrednostno papirje, srečke itd. pred in povojno tu- in inozemske vseh vrst kupuje in plača najbolje Efektna banka, Ljubljana.
it Čudežne zdravilne uspehe dosežete pri revmatizmu, protinu, nevralgijah (iscbias), pri živčnih ln ženskih boleznih, pri vapnenju žil, motenju (prebave), ostarelosti, kron. kožnih boleznih. Svoje telo okrepčate in pomladite, ako se zdravite v starodavnem, radio emanacijekem termalnem kopališču Toplice pri Novem mestu (Dolenjske Toplice) 36 do 38° C. Postaja Straža-Toplice (3 km). Sezona od 1. maja do 30. septembra. Ves modern komfort. Prospekte na zahtevo. Pošta, telegraf in telefon.
ir Ne zamudite obiskati »pecijalnega zasebnega tečaja za gg. mojstre in pomočnike, ki se prične 11. julija t. L Vse informacije daje g. vodja tečaja J. Steinman v Ljubljani. Zahtevajte prospekt!
ir Oljo sa Bolnčenjo »Niggerol« vas obvaruje solnčnih peg, solnčarice in vam naredi polt enakomerno zagorelo, steklenica à 8 Din. Nudi drogerija Sanitas, Ljubljana, Pi""eraova ulica 5.
ir Efektna banka, Ljubljana, opozarja cenj. čltatelje, da naroče pravočasno srečke drž. raz. loterije enostavno potom dopisnice.
ШО^РШСЕ
ga gospode in dame, krasen izdelek, Je prejela te dni direktno iz Anglije tvrdka
SCHWAR - LjubUana.
Prodaja jih po izredno nizkih cenah.
СјаШјапа
© Bratje »Orli«! Jutri v nedeljo, dne 26. t. m. se vrši na Stadionu ob deveti uri dopoldne skušnja za rajalni pohod, katere se udeležite, vsi ljubljanski in okoliški telovadci. Opozorite vse člane, da se te skušnje sigurno udeleže.
O Jutrišnjega izleta v Crngrob se morejo poleg članov k rižanske kongregacije samo-obsebi udeležiti tudi njih rodbine kakor tudi somišljeniki in prijatelji družbe. Kdor izined doslej neprijavljenih bi še hotel računati na skupno kosilo, se mora takoj ob dohodu jutranjega vlaka na škofjeloško postajo javiti pri družbinein vodstvu.
O Telovadni nastop ▼ Lichtenturnovem zavodu odpovedan. Vsled nenadnega poročila o sklepu šol, leta dne 25. junija in ker gojenke zato ta dan že odhajajo iz zavoda, odpade napovedani telovadni nastop v Lichtenturnovem zavodu v nedeljo 26. junija.
O Lep zgled. Gospa Stupica, soproga znanega veletrgovca x železnino v Ljubljani, je imela služkinjo, Katico Hribar, ki je po 4 letih službovanja težko zbolela. Za časa njene bolezni ji je, dokler je bila pri njej doma, stregla z največjo požrtvovalnostjo, nato pa jo po nasvetu zdravnika radi temeljitejšega zdravljenja sama odpeljala z lastnim avtom v bolnico. Tam jo je večkrat obiskala, 1er za njeno ozdravljenje celo romal k Materi Božji na Brezjah. Bog pa je hotel drugače in dotična revica je podlegla. A tudi po smrti krščanska gospa ni mogla pozabiti svoje služkinje — darovala ji je krasen venec, mnogo cvetlic ter se spomnila njene duše s sv. mašo. Na zadnji poti je spremljal revno služkinjo cela rodbina Stupica. Zares lep, posnemanja vreden zgled krščanske gospe.
0 Sporazum v zadevi cestne železnice. Vladni komisar mestne občine objavlja na mestni deski na magistratu, da se je dosegel med mestno občino in »Kleinbahngesellschaft« sporazum, po katerem kupi mestna občina dve tretjini delnic družbe za ceno 2 milijonov dinarjev 1er dobi v upravnem svetu cestnc električne železnice odgovarjajoče število zastopnikov. Odkupni znesek se izplača v štirih enakih obrokih. Za prevzem cestne železnice bo mestna občina potrebovala 2 in pol milijona dinarjev in bo v ta namen najela posojilo.
O Krekovcil V nedeljo dne 26. t m. ob 6 zjutraj imamo sv. mašo na Rožniku. Pri sv. maši poje društveni pevski zbor ljubljanske podružnice. Pridite vsi polnoštevilno.
O Trgovine na Vidov dan. Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča članstvo, da bodo trgovine v torek, dne 28. t. m., na Vidov dan zaprte le za časa slovesne službe božje, to je od 10. do 11. ure predpoldne. Na praznik sv. Petra in Pavla, v sredo, morajo biti trgovine zaprte. — Načelstvo.
© Vpisovanje v pomožno šolo se vrši v soboto, 2. julija t. I. od 14. do 16. ure popoldne na Cojzovi cesti št. 5.
© Proda s« danes popoldne ob poltreh ,
hišna oprava v Ilirski ulici 27.	H
© Polaganje kabla. V Iiilšerjevi in Knežji ulici ter po Turjaškem trgu polagajo kabel električne napeljave. Pri kopanju jarka v Knežji ulici ter po Turjaškem trgu polagajo kabel električne napeljave. Pri kopanju jarka v Knežji ulici je delavce zelo oviral temelj nekdanjega turjaškega in knežjega dvorca. Temelj je še prav dobro ohranjen in obstoji iz velikih kamenitih kvadrov.
© Tatvine. Gospa Jakobina Levovnikova, stanujoča na Mestnem trgu št. 6, je prijavila policiji, da jI je bilo ukradenega več boljšega perila, v vrednosti 1130 Din. — Koscu Antonu Rijavcu je neki njegov tovariš odnesel 110 Din gotovine. Tatu je opazila neka tretja oseba in so ga že izsledili. Tat zanika dejanje.
© Fingiran roparski napad. V četrtek ponoči je začel stražnik blizu Tehnične srednje šole obupne klice na pomoč. Ko je stopil na travnik, je opazil tam neko čudno postavo, ki se je navidez zvijala v strašnih bolečinah. Možakar, malo v rožicah je bil, je pričel stokati, da ga je napadla večja družba, ga pretepla in mu ukradla žepno uro. Ko je stražnik privedel možakarja na stražnico, so ga zaslišali, obenem pa kmalu spoznali, da se je mož malo preveč nalezel božje kapljice ter da si je povest o roparskem napadu gotovo izmislil. In res, včeraj opoldne je pritekel mož na policijo in prosil, naj ne jemljejo njegove izjave preveč za resno, ker je bil pač pijan.
© Mestni magistrat razpisuje oddajo zidarskega in tesarskega dela za napravo ograje pri stanovanjski skupini 13 hišic za Bežigradom. Ponudbe je vložiti do 1. julija 1927 ob 11. uri dopoldne pri mestnem gradbenem uradu. Ofertalni pripomočki se dobe istotam.
© Spoci'alna trgovina dunajskih bluz, otroških obleke. Krlstoiič-Bučar, Stari trg.
M&SFÎlb€t>r
MARIBORSKI VOLIVCU Pri pregledovanju volivnih imenikov za mesto Maribor se je opazilo, da ni vpisanih veliko število naših volivcev. Celo nek občinski svetnik in večje število znanih starih Mariborčanov ni vpisanih. Posebno pa manjkajo v imeniku mladi možje, ki so se vrnili od vojakov, in taki, ki so se pred dobrim pol letom priselili v Maribor. Nadalje manjkajo skoro vsi volivni upravičenci, ki so šele tik pred 15. junijem 1927 dosegli starost 21 let. Na seji širšega in ožjega odbora Slovanske ljudske stranke dne 23. junija se je ugotovilo v imenikih veliko število pomot. Da ne bodo ostali volivci dne 11, septembra brez volivne pravice, poziva podpisano tajništvo, da se raj vsi naši volivci in zaupniki zglasijo takoj, ko či-tajo ta poziv, v Tajništvo SLS za mesto Maribor, Koroška cesta št, 1 (pritličje). Med uradnimi urami od 9 do 12 in od 3 do 6 so tam našim volivcem in zaupnikom na razpolago volivni hneciki, da lahko vsakdo vidi, ali je vpisan ali ne. Opozorite na ta poziv vse oaše. Kdor ni vpiFan, naj prinese v Tajništvo do- j movnico ali delavsko knjižico, krstni 1'st, zgla-silni list ali kako drugo listino. Zadnji čas za reklamacije je v torek, dne 28. junija.
Tajništvo Slov. liudfke stranke za mesto Maribor.
□	Slavnost v čast Srcu Jezusovemu. V
petek in soboto zjutraj ob pol šestih in zvečer ob osmih so slavnostni govori ob priliki slovesne posvetitve vseh kat, org. Srcu Jezusovemu. V nedeljo ob pol šestih je skupno sv. obhajilo s sv. mašo in govorom. Popoldne ob četrt na tri odhod iz Omladinskega doma vseh društev z zastavami v baziliko Matere milosti, blagoslovitev kipa Srca Jezusovega, sklepni govor, posvetitev Srcu Jezusovemu z zahvalno pesmijo. Ob štirih slavnostna akademija v Gôtzovi dvorani. K obilni udeležbi vabi pripravljalni odbor.
□	Moški zbori mariborskih pevskih društev se vabijo, da sodelujejo pri odkritju spomenika padlim vojakom na Vidov dan. Skupna pevska vaja se vrši v pondeljek, dne 27. junija ob 20 v pevski sobi Glasbene Matice (Union)
Gašparič.
□	Širši in ožji odbor SLS za mesto Maribor je imel dne 23. junija zvečer sejo, na kateri so podali poročilo poslanec Fr, 2 c b o t , obl. odbornik dr. V e b 1 e , obl. poslanec K o r e s , občinski svetnik D o m i t c r ' in drugi. Ožji sestanki po okrajih se vršijo dne 24. in 25. junija, tako da bo organizatorično delo te dni v glavnem končano. Med našimi možmi je opažati izredno delavnost in živahnost.
□	Demokrati in socijalisti se kljub prisrčnemu prijateljstvu, katerega vedno naglašajo, vendarle včasih pogledajo kot pes in mačka in marsikdo se čudi, kako bo to bratstvo, kadar se ti med seboj še formalnopravno pobratijo. Na četrtkovi občinski seji je bilo opaziti, da je g. Bahun često ostro nastopal proti predlogom gospoda Lipolda. Potem so švigali od desne na levo karajoči pogledi, ki so g. Bahuna zopet spravili v oficijclno potrebno razpoloženje. Kadar stopi dvojica v kompanijo, morata oba imeti razčiščene račune, socijalisti in demokrati pa drug pred drugim skrivajo svoje načrte, in posledica tega bo najbrže predčasni konkurz te družbe.
□	Strajk zdravnikov v mariborski bolnici. Enako kot v Ljubljani, so tudi mariborski zdravniki-volonterji, ki vrše svojo prakso v bolnici, izročili spomenico ravnateljstvu bolnice, v kateri slikajo svoj obupni položaj. V
II/-'"
polepša 4Jas
ELI DA
CREME DE HI CHAQUE HEURE
Ta krema medlo prlrodne barve naj se uporablja vsako aro, ker Jo koža popolnoma upija. Ona jc zmeraj nevidljiva, deluje vedno, ona.
je tajnost lepote.	•>
Se ne sveti, ne maže.
Biida Creme de Chaque Heure
slučaju, da ne dobe do nedelje pozitivnega odgovora, so nameravali stopiti v štrajk, ki bi bil za mariborsko bolnico naravnost katastrofalen, ker bi prišla v poštev za vršitev službe v bolnici samo dva zdravnika poleg primarijev. Mariborska bolnica je sedaj naravnost prenapolnjena, v kirurgičnem oddelku leže po trije bolniki na 2 posteljah, drugi so zopet dobili prostor samo še na nosilnicah, mnogo slučajev pa je bilo zavrnjenih. Zdravniki so prisiljeni, da odpuščajo iz bolnicc napol ozdravele bolnike, samo da dobe mesto za druge, težje slučaje. Kam bi bolnica prišla, ako ostane naenkrat brez večine zdravnikov, je vsakomur jasno. Vodja bolnice g. primarij dr. Der-novšek se je radi tega nemudoma obrnil na veliko županstvo ter posredoval, da se upravičene zahteve zdravnikov-volonterjev upošteva. Dobil je zagotovilo, da je ministrstvo za zdravje uvidelo težak položaj mladih zdravnikov ter bo njihovim zahtevam v najkrajšem času ugodilo. Tako bo mariborska bolnica obvarovana pred korakom, ki bo imel nedo-gledne posledice.
□	Kako je z izletniškimi vlaki? Hvalevredno je, da je železniška uprava vpeljala izletniške vlake na progi Maribor—Prevalje ln turisti so ji zelo hvaležni. So pa še nekatere nejasnosti, katere mora želez, ravnateljstvo pojasniti. Za daljše ture nad Dravogradom veljajo izletniške karte že v soboto in za po-vratek v pondeljek. Ni pa določeno, za katere vlake veljajo izletniške cene v soboto, ali samo za jutranjega, ki odhaja iz Maribora ob 5.38, ali za št. 1714 ob 13.18, ali za 1715 ob 18.37. Enako ni jasno, kateri vlak v pondeljek velja za izletniškega za povratek. Najbolje bi bilo, da bi za vse navedene vlake v soboto in pondeljek veljale izletniške cene, da bi bili turisti bolj neodvisni.
□	V Studencih pri Mariboru sc letos slovesno pioslavi 50 letnica obstoja deške šole. Priprave za to proslavo so v polnem teku in sodelujejo pri njih vsa krajevna kulturna in humanitarna društva s hvalevredno vnemo. Proslava bo v soboto 2. in v nedeljo dne 3. julija in sicer po sledečem sporedu: V soboto zvečer bakljada po Studencih. Po bakljadi pa mladinska predstava s pevskimi in telovadnimi točkami. V nedeljo popoldne slovesna sv. maša. Po maši ogled šolske razstave. Popoldne ob 15. uri velika ljudska proslava pri deški šoli s pogostitvijo vseh šolarjev, z godbo, petjem, telovadbo ln prosto zabavo. Nadejati se je številnega obiska od strani domačinov, kakor tudi od vseh tistih, ki so v tem polstoletju obisovali to šolo, pa čeprav ne žive več v Studencih. Tudi bivše učiteljstvo bo po možnosti gotovo obiskalo prireditev.
□	Smrtna kosa. V noči od 23. na 24. t. m. je po daljšem bolehanju umrl v 53. letu starosti g. Friderik Pleteršek, okrajni tajnik in ekonom pri velikem županstvu v Mariboru. Pogreb pokojnika se vrši v nedeljo 26. t. in. ob pol 5 popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrcžju.
□	Družinsko slavnost, in sicer dvo;no, obhaja danes v soboto znani črkoslikar g. Gustav P h i 1 i p p. Imenovani slavi 70 letnico rojstva In 251ctnico, odkar izvršuje v Mariboru svojo obrt. Kljub visoki starosti jc g. Philipp še
vedno sveže čil in še vedno zelo delaven.
Poleg svojega dela pa je našel vedno tudi časa za društvo kateliških mojstrov, pri katerem je delaven član. K njegovi družinski slavi mu iskreno čestitamo!
□	Privatna eksploatacija gledališča? Naše gledališče je bilo in bo ostalo v stalni krizi. Zato se iščejo izhodi iz te na vse strani, vendar ni najti prave poti. Ni čuda, da je med drugimi predlogi padel tudi ta, da naj se da gledališče v privatno cksploatacijo, pa bo takoj aktivno. Ta predlog pa seveda trenutno ni
i bil obravnavan, ker se ni nikdo javil, ki bi vzel gledišče v svoje roke. Zanimivo pa je, da se trenutno o tem načinu ureditve največ govori v krogih, ki smatrajo, da je kljub umetnostnemu pomenu gledališča važno predvsem tudi njegovo gospodarsko vprašanje. Poleg tega pa vsakdo ve, da podjetje v privatnih rokah vse drugače posluje kot po različnih uradniških upravah. V Mariboru jc bil za to dokaz mestni kino, sedaj Apolo kino.
□	Vajeniška in pomočniška razstava. Odbor obvešča vse razstavljalce, da bo razdelitev nagrad, diplom in priznanic dne 10. julija 1927, ker radi nepričakovanih zaprek ni mogoče istih dodeliti že to nedeljo, kot je bilo javljeno. — Odbor.
□	Iz državne službe. Kanclist g. Milan O k o r n , prideljen velikemu županstvu v Mariboru, je bil vpoklican na službovanje v ministrstvo notranjih del.
□	Sprejem v prvi letnik državnega ženskega učiteljišča v četrtek dne 30. junija t. 1. od 8—12 v uradnih prostorih zavoda.
□	Malo so se pomolili. Z ozirom na notico pod tem naslovom, priobčeno 19. t. m. v St. 136 našega lista smo prejeli sledeči popravek: »Ni res, da je »Sokol« sodelovanje pri pri-, reditvi »Jadranske straže« dne 16. t. m. od« povedal, res pa je, da od vsega početka radi lastnega sokolskcga zleta v Slovenjgradec, ki je bil istega dne, ni mogel na sodelovanje pristati. S spoštovanjem za odbor: Starosta: dr. Boštjančič, tajnik: Ime nečitljivo.
□	Dokaz bede penzijonistov. Včeraj dopoldne sc je zgrudil nezavesten v stolnici Fric L. iz Einspiclerjeve ulice. Je penzionist z 200 dinarji mesečne pokojnine .,.
□	Zgradba novih mestnih hiš v Smetanovi ulici zelo naglo napreduje. V najkrajšem času bodo vse stavbe pod streho, nato pa se prične z ureditvijo notranjih prostorov. Do jeseni morajo biti nove hišo gotove za ureditev strank.
□	Obstoj borze dela osiguran do konca leta. Borzo dela v Mariboru je dosedaj v glavnem vzdrževala mariborska občina. Med borzo in občino obstoja pogodba, ki poteče zadnjega junija. Ker pa je borza dela v Mariboru res nujno potrebna, jc občina sedaj podaljšala pogodbo do 31. decembra t. 1.
Celje
Somišljeniki iz Celja! Potrebno Jo, da do 30. junija t. 1. vsi sodelujote s tajništvom SLS, da popravimo volivne imenike. Javite tajništvu takoj vso one. kj «o morda še v ve-livnih imenikih, pa nimajo ve8 volivne pravico, kor eo so odscLli &U so obsojeni na is«
gubo državljanske časti, ali eo pod skrbstvom, v konkurzu ali pa so umrli. Prav tako jc še cola vrsta mož, ki imajo sicer volivno pravico, pa so ne pobrigajo, da bi prišli v volivni imenik. Javite imena ia iiaslove takoj tajništvu, Cankarjeva 4.
0 Okoliška organizacija SLS ima sejo Širšega odbora jutri, v nedeljo 26. junija dopoldne po sedmi maši pri »Belem volu«.
0 10. julij 1927. Manifestacija mladinskega programa kot ga zastopa orlovstvo, bo prireditev celjsko in mariborske ekspoziture dne 10. jidija t. 1. v Celju. Služba božja in javni telovadni nastop sta dva pola orlovskega dela, ki bosta ta dan našla zunanji izraz v celjski prireditvi. Meščani in širša celjska okolica se bo tej mladinski manifestaciji pridružila v prepričanju, da je delo mladine vredno ljubezni, podpore in občudovanja.
0 Širši pripravljalni odbor za orlovski nastop dne 10. julija t 1. ima sejo danes, v eoboto, 25. julija 1927, ob osmih zvečer v pisarni celjske orlovske ekspoziture, Cankarjeva 4. — Seje se udeležila tudi delegat in delegatinja OZ iz Ljubljano.
0 Vandalizom. V noči od četrtka na petek je nekdo zalučal- v kip sv. Jurija na novi vili polkovnika v p. g. Lemaiča v Aškerčevi ulici steklenico, napolnjeno z železnatim lakom. Steklenica se je razlila čez novi kip in počrnila tudi steno. Nimamo dovolj ostrega izraza, da bi ta vandalski čin obsodili. Obsoja ga ogorčeno občinstvo, ld se zbira pred kipom in ne more verjeti, da so v Celju ljudje* ki na tak hudobni način kažejo svojo nekulturnost. Kakšen motiv je mogel biti tej surovini meirodajen, da se je znesel nad lepim kiip^m, bo gotovo dognala preiskava, ki bo — uipamo — stroga in hitra. Javnost meni, da je storilec eden iz tistih, ki se zgražajo nad vsem, kar ne diši po njihovem edinozveličav-nem ultranacdonalizmu. Ga Lemaićeva je namreč Angležinja in napis nad kipom je v angleškem jeziku. Storilec najbrž ne ?Л1& ločiti med angleškim George in nemškim Georg, pa je začutil kanibalsko-neumno potrebo znesti se nad neslovanskim napisom.
es Mostno gledališče v Celju. Jutri, 26. Junija t. L, ob treh popoldne gostuje v Celju ljubljanska opera in vp ri zori G. Rossinijevega »Seviiskega brivca«, buffo-opera v dveh dejanjih. Dirigira operni kapelnik g. A. Neffat. Vlogo Rosine poje kot gost ga. Lovšetova, grofa Almavivo kreira g. Banovec, učitelja glasile Bazilija g. Betetto, estale vloge pa so v rokah gdč. Potučkove in gg. Zupana, Janka, gublja in Perka. Predprcdaja vstopnic v knjigarni GoriČar & Leskovšek in jutri na dan predstave pri gledališki blagajni, ki bo odprta od pollreh dalje. Konec predstave je še pred šestimi in ima okolica tedaj najlepšo zvezo. — Želeti je zelo, da bi Celjani ne zamudili redke prilike visokega glasbenega užitka in bi predstavo v obilnem številu poselili.
0 Orglarska šola v Celju priredi na god sv. apostolov Petra in Pavla v minoritskj cerkvi v Ptuju cerkveni koncert, pri katerem bo predvidoma sodeloval tudi violinski mojster ravnatelj g. Sancin. Podrobnosti še objavimo.
0 Na krsto f Ludvika Lajnšiča je celjska SLS položila lep venec. Pogreba, ki se je vršil v četrtek popoldne na okoliško pokopališče, se je udeležilo lepo število somišljenikov SLS in s tem hotelo vsaj skromno pokazati svojo hvaležnost za zvestobo pokojnika.
0 Izlet. Celjsko godbeno društvo železničarjev priredi 29. junija celodnevni izlet z godbo na goro Oljko. Odhod iz Celja z vlakom ob 4 uri 15 minut do Polzele. Na gori Oljki bo maša in med mašo svira godba. Popoldne koncert v Braslovčah. Povratek z zadnjim vlakom ob 21. uri 19. min. Vožnja je polovična. Vabljeni so vsi prijatelji godbe. Zamudniki se lahko pripeljejo tudi z drugim vlakom, ti pa nimajo polovične vožnje. V slučaju slabega vremena se izlet preloži na poznejši čas.
-ptuf
ф Zrelostni izpiti, ki so se pričeli s 18. junijem so se končali pod predsestvom ravnatelja dr. J. Komljanca dne 22. junija. Izpit je položilo 11 kandidatov in sicer: Budan Julij. Ferlan Tomaž, Horvat Stanko, Jamšek Stanko, Kavčič Skalkor Mo-čiiinik Matevž, Munda A., Abram Angela, Orešnik Franc, Smodič Emilija, Sok Franc. Trije kandidati eo bil zavrnjeni za jesenski rok, za celo leto ni padel nobeden.
® Velika poneverba v mostnem uradu. Leta 1922. v socialistični eri je bil na tukajšnjem magi-etratu nastavljen Milan Menoni kot uradnik v mestni upravi. Kmalu je dosegel blagajniško mesto, kjer je že po 3 mesečni službi pričel * ponarejanjem številk v izdatkih, tako je iz 3 naredil 8, iz 6 zaobrnil 9. Mož je imel početkoma plačo 700 Din, eedaj 1000 Din. Prilika ponarejanja je bila vsled neurejenega knjigovodstva olahkočena. Te manipulacije so se ponavljale leto za letom do prejšnjega ledna, ko je župan nepričakovano izvedel revizijo blagajne s pomočjo strokovnjaka g. Ka-eperja ravnatelja v Mestni hraniinlci. Ze takoj prvi dan so zasledila deficit v znesku 31.000 Din. V zgodnjih jutranjih urah drugega dne je Menoni hitro prenaredil potrebne podatke, toda revizijska komisija je našla takoj netočnost in ugotovila ponarejanje številk Izdan je bil nalog ljubljanski policiji, da aretira Menoni j a, ki je med tem časom z vednostjo župana odpotoval v Ljubljano, kjer je hotel dobiti posojilo, da ž njim krije primanjkljaje. Komisija je med tem ugotovila da znašajo pone-verjeni zneski že 260.000 Din. Priznal je, da je znesek do 250.000 Din poneveril, da sedaj nima nobenega denarja in da njegova žena o tem ni vedela ničesar. Ker Menoni zatrjuje, da na noben uslužbenec v meetnem uradu z njegovim deliktom zvezi, nastane vprašanje, kakšno je knjigovodstvo, ker bi po naši pameti lako visoki primanjkljaji ne smeli biti mogoč, zlasti ker je uradni prostor pri knjigovodstvu skupen. Po mestu vlada veliko razburjenje in v interesu pomirjenja zahtevamo od tu pana, da izvede »trokovnjaško revizijo mestnega urada in celokupnega mestnega gospodarstva
Novo mesto
Živinski sejem ▼ K&ndiji. Na živinski sejem v Kandiji, dno 23. junija t. 1. je bilo prignanih 184 volov in 71 krav. Prodalo se je malo. večinoma le v gospodarsko svrhe. Nekaj so pokupili tudi domaČi mesarji. Tujih kupcev ni bilo. Cene niso bile pretirana
Tepež s krvavim izidom. V nedeljo, dne 19. t. m. proti večeru je popivalo več fantov v gostilni Franca Kristana v češčivasi pri Prečni. Radi ne-v gospodarske svrlie. Nekaj so jih pokupili tudi do-tepeža, pri katerem je sunil Albin šušteršič Lev-steka z nožem v vrat in levi bok, Pluta pa trikrat v pleča. Poškodba obeh je težka. Levstek in Plut sta bila še isti večer odpeljana v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo. šušteršič je bil prijavljen državnemu pravdništvu v Novemmestu.
Zapeljiva ciçanka. Dne 18. junija t. 1. zjutraj je zasačila orožniška patrula čehoslovaška podanika 201etnega Friderika Ilusaka in Fratiška Fejgala, ko sta še spala v ciganskem taborišču Jankota Braj-diča v gozdu pri Težkivodi Na vprašanje, kaj iščeta pri ciganih, sta se zagovarjala, da ju je lepota mlade ciganke Mici Brajdič zmotila, da sta pri ciganih ostala, kjer se jima pa ni slabo godilo. Oba sta bila radi potepuštva aretirana in oddana sodišču v Novemmestu, kjer se bo njuna ljubezen do lepe ciganke gotovo nekoliko ohladila (ali pa ne).
Vr&niKa
Dve novi sveti maši. Prihodnjo nedeljo, dne 3. julija t. 1. bo daroval v naši župni cerkvi prvo daritev sv. maše naš rojak, gospod Anton Hren. Teden pozneje, dne 10. t. m. bo pa pel novo mašo istotam gospod Ciril Jerina. — Ljudstvo z velikim veseljem pričakuje tega najlepšega slavlja in se pripravlja, da svoja nova svečenika dostojno sprejme in počasti.
Vrhniški Amerikanci, ki so obiskali svojo staro domovino, so se vrnili skupno dne 18. t. m. v novi svet, ki jim je druga domovina. Želimo jim obilo sreče na pot!
Ttfbowlfe
DEPOLITIZIRANA ZADRUŽNA ELEKTRARNA.
Po vojni so naši demokratje zadružno elektrarno spravili na strankarsko pot. Vsako leto so volili v odbor izrazite demokrate. Zadrugo so smatrali kot nekakšno demokratsko lastnino in pristaše drugih strank so smatrali samo kot nekakšen privesek, misleč, da si mora vsak šteti v čast, ako se sprejme kot člana zadruge. Ko je še po vojni zadruga počela prejemati tok od rudnika in so se mašinerije poprodale, so si demokratje obetali od zadruge vse mogoče.
V četrtek se je vršil občni zbor tega društva, ki je vse demokratske račune prekrižal. Ze takoj po prečitenju zapisnika je predlagal g. Krušič. da se dnevni red spremeni in se voli novo načelstvo in nadzorstvo. Po daljšem prerekanju se sprejme predlog g. 2mavca, da se v načelstvo vrši samo izvolitev dveh dopolnilnih članov, nadzorstvo se pa celo na novo izvolil. Tako sta prišla v načelstvo g. Ignac Sitter in g. Anton Mervar. V nadzorstvo so bili pa izvoljeni gg. Avgust Jordan, Ivan Krušič. Ivan Orešnik, Franc Florenini in Vinko Pavlin. Tako so v novem odboru zastopane vse stranke in se sme reči, da se je ta važna gospodarska zadruga s to volitvijo depolitizirala. Demokratje so se branili na vs" kriplje. a ni bilo pomoči, propadli so. Nazadnje je g. Režun še protestiral proti odpisu zamujenih obresti, nakar je predlagal g. Klenov-šek, da se porabi ta denar za nabavo in napeljavo lokalnega telefona, kar so vsi 6 ploskanjem pozdravili
Po končanem občnem zboru smo se povpraševali, kako bi se končal, če bi ga ne vodil preizkušeni pomirjevale« razburkanih strankarskih duhov, načelnik zadruge g. ravnatelj Vodušek. Ko smo že mislili, da ne bo izhoda iz kakšne debate, kjer so nastopale najekstremnejše osebe, je on mimo in z nasmehom vse pomiril. Zato je pa tudi žel na
koncu hvaležen aplavz zahvale vseh navzočih. * • •
Izredno ra naš kraj. Enajst dni ni pri nas
mkdo umrl in to do v sredo po noči ponesrcčeilfega Deželaka. Ves mesec jih je pa umrlo do tega slučaja pet. Za naš kraj nekaj izrednega.
■fo Pogrolj Deželaka bo danes v soboto popoldne ob 4. uri. Svojemu bivšemu članu zapoje »Zvon« žalostinke. Tovarišu-pokojniku in v tolažbo zaostalim, izkažemo s svojo udeležbo zadnjo čast.
Klasifikacija mesa. Ker »Jutro« zagovarja način ocenitve mesa. mu priporočamo, da pogleda na seznam zaklane živine, kje se največ kolje prvovrstnega mesa in videl bo, da v Hrastniku. Obrne se naj tudi na policijske in dru?e organe in izvedel bo o raznih nedostatkih, najboljše je pa, če bi se zanimal za uradni list št. 104-25, kjer bo videl, kaj je vse treba, da se ne bo javno kritiziralo. Tudi žige ima tam narisane.
Slovetnslca herajina
Podpora našim šolam. Kakor se doznava je prosvetno ministrstvo nakazalo dvema šolama 40 tisoč dinarjev državne podpore. Podporo dobita šola v Gornji Lendavi in šola v Serdici pri Murski Soboti, vsak po 20.000 Din.
Roko si jo zlomil. Sin pismonoše v Beltincih je splezal na črešnjo. V precejšnji višini se je slučajno oprijel suhe veje, ki se je zlomila ш on je priletel rta tla. Zlomil si je levo roko.
Do&îsî
V Polhovem gradcu priredi na praznik sv. Petra in Pavla. 29. t. m. »Krajevni odbor Rdečega križat popoldne ob 3. uri v gostilni Grašič veliko vrtno veselico s tombolo. Spored zelo obširen in zanimiv. Glavni dobitki tombole so: 1. lepo mlado govedo, 2. vreča moke št. 0, 3. lep koštrun, 4. velika gruda sladkorja, poleg tega še nešteto drugih prav lepih dobitkov. — Z ozirom na lep namen društva se vsi prispevki hvaležno sprejemajo.
Petrorče. Osnovna šola v Petrovčah priredi šolsko slavje v Vodenikovi dvorani v nedeljo, 26. t. m. ob 15. uri. Spored tvorijo deklamacije, petje in bajna igra »Janko in Metka«. Vabljeni bo starši tn prijatelji dece.
Vodice. Zveza slovenskih vojakov, podružnica v Vodicah, priredi v nedeljo, dne 26. junija t. 1. ob 3. uri popoldan v društvenem domu ljudsko dramo v treh dejanjih »Razvalina življenja«. Igrajo akademiki in učiteljstvo. Ker je čisti dohodek namenjen za postavitev spomenika padlim faranom v svetovni vojni, se vljudno vabi k polnoštevilni udeležbi I — Odbor.
Braslovče. V zadnji številki »Domovine« se je zopet nekdo spotaknil ob naše tukajšnje zadruge, češ, zato so se ustanovile, ker je stara hranilnica bila preveč narodna. V odjovor za enkrat tole: AH ste že pozabili n« protektorat. na »JungschOtzen-hauptmanne« in na nemške napise, ki se vidijo še
danee, na vojna posojila itd. Dobri molje, ki eo še
pri liberalni posojilnici — žal nam je za nje, da ne izpregledajo, so itak le bolj radi lepšega. (Kako se je pa vršil občni zbor?) Kdo bo plačal društveni dom, tudi skrbi Zerjavovo »Domovino«. Ce je dopisnik »Domovine« kaj požrtvovalen, naj on s pristaši zgradi eokolski dom, saj njegova posojilnica pri obrestih danih posojil dobro zasluži. Ml pa imamo hvala Bogu res požrtvovalne ljudi, kateri gradijo dvorano prosvetnega društva, nekateri so naredili že čez 40 voženj kuluka. Tudi vino v tukajšnji zadrugi ne da »Domovini« miru, da se norčuje z blagoslovom. Pa povemo, da najboljše vino je pa v Braslovčah v zadrugi dobiti. To priznajo tudi taki, ki »Domovino« berejo, »zadružno« vino pa pijejo. Ce dopisnik »Domovine« še hoče kakšnega odgovora, pa le naj še kaj napiše v »Domovini«, potem bomo pa še kaj več povedali Za naše ljudi so pa napadi v liberalni »Domovini« opomin, da naj držijo še bolj vkup kakor doslej tn »naprednjaki« in »narodnjaki« bodo kmalu bolj ponižni.
Kaiolišm svež
katoliška zveza francoske mladine.
Kot vsako leto, se je tudi začetkom tega leta vršilo v Parizu zborovanje Zveznega sveta takozvane »Association Catholique de la Jeunesse française«. Ta svet sestavljajo predsedniki krajinskih in škofijskih zvez in on pregleda vsako leto dosežene uspehe in napravi načrt za bodoče delo.
Ta organizacija je že dolgo časa zelo priljubljena in razširjena med kmetsko mladino. Sedaj pa dela posebno v dveh smereh: da bi prodrla med dijaštvom in pa med delavstvom.
Delo med dijaštvom ni novo in mora beležiti že lepe uspehe. Ponekod se vrše tako-zvani »dijaški dnevi«, kot v Normandiji, ali shodi akademikov in srednješolcev, kot v Parizu ali tiho pridobivanje, kot na učiteljiščih, ali metodično delo med učenci specijalnih šol, kot n. pr, v Besançonu. Vsako leto prinese novih izkušenj, ki se dajo uspešno uporabiti v prihodnosti
Nič manj resni niso napori za organiziranje mladih delavcev. Tu je delo še celo potrebno, kajti lajiška in komunistična propaganda med delavsko mladino je prav posebno agilna in se poslužuje vseh mogočih sredstev. Sedanji podpredsednik Zveze Kanimerbocher je poročal, da obstoje v zelo številnih industrijskih krajih krajinski ali lokalni delavski odbori, ki organizirajo sistematično v sporazumu s predstavniki krščanskih strokovnih društev, ne da bi posegali v njih strokovni delokrog, propagando .■o pisarnah, "delavnicah in tovarnah. Zlasti se vrši ta propaganda s pomočjo takozvanih skupin (équipes), ki lahko obstoje samo iz par članov, mladih vernih katolikov s specialno predpripravo in trdno moralno vzgojo. Te skupine imajo nalogo, da ustanavljajo med delavci »jedrišča«, ki so sposobna, da pridobivajo s svojim vzgledom, posredovanjem, požrtvovalnostjo simpatije, ki bodo prešle polagoma od njih samih na njihove ideje. Tako upajo, da jim bo uspelo — in skušnja jim daje prav — zrušiti na eni strani predsodke, ki jih imajo delavci do katoličanstva, in jih na drugi strani odtrgati od komunističnih organizacij ter jih privesti v krščanske sindikate. S to svojo akcijo vpliva Zveza ne samo na delavstvo, temveč tudi na delodajalce in na javna oblastva.
Kako veliko je zanimanje za to delo, se razvidi iz dejstva, da so postavili na dnevni red mednarodnega kongresa katoliške mladine za 1. 1927. temo: Apostolat med delavsko mladino. Ta kongres se bo vršil sredi septembra t L v Lourdes-u in bo organiziran v velikem slogu: udeležili se ga bodo poleg velikega števila Francozov zastopniki iz nad 30 drugih držav.
Zvezni svet je pretresal tudi uspehe minulega leta. Ugotovil je, da je bilo na novo ustanovljenih 200 skupin. Sklenil je tudi, da naj postanejo stiki med vodstvom v Parizu in škofijskimi organizacijami tesnejši in jačji. Zato bo začel izhajati v nekaj mesecih tednik »Novo življenje« (La Vie Nouvelle«). Za državni kongres v 1. 1928. je določen razgovor o »katoliški akciji«. Slednjič je izrazil zbor svečano svojo udanost hierarhiji in sv. Očetu.
—k
To in ono
TRGOVSKA POGODBA MED CESK0 Ш OGRSKO.
v Budimpešta, 24. junije (Izv.) Spodnja zbornica je včeraj sprejela trgovinako pogodbo med Ogrsko in Češkoslovaška
PREK00CEANSKI POLET, v London, 24 junija (Izv.) Stotnik Couiw tney se je v spremstvu evoje žene podal v Friedrichshafen, da tam prevzame letalo, ' a katerim bo letel čez Atlantski ocean in nazaj.
v Berlin, 24. junija (Izv.) Kakor poroča »Berliner Tagblatt« se Chamberlain in Levine ne bosta vrnila v Ameriko z aeroplanom, temveč bosta skupno s svojima ženama 12. julija na pamiku »Leviathan« odpotovala nazaj y Newyork.
POLOŽAJ NA KITAJSKEM, v Šanghaj, 24 junija (Izv.) Generala Fengjusjang in Čangkajšek sta sklenila zvezo proti severni vladi. Fengjusjang je hankovaki vladi brzojavno sporočil zahtevo, da mora ruski zastopnik Borodin nemudoma odpotovati iz Hankava.
NOVE VRSTE SPORT.
Sredi maja so pričeli v Londona s športom nove vrste, namreč dirkanje psov hrtov za mehaničnimi zajci. Toda London ni prvi, ki je ta sport vpeljal, kajti dirkališča imajo že v Manchestru, Edinburghu in drugih večjih mestih Anglije. Izvor pa ima ta sport seveda v Ameriki. Dirkališče mora biti ovalne oblike on »zajec« je na nekakem drogu, katerega goni mehanizem. Na startu je postavljenih toliko zabojev, kolikor psov starta, in kateri so skriti v teh zabojih. Na dano znamenje se prednji deli zabojev dvignejo vsi hkrati, »zajec< prične leteti, psi pa za njim. Seveda »zajca« ne smejo nikoli vjeti — to bi psi najbrže zamerili — in na cilju pazijo na čas dirkanja. Daljava je navadno okoli 500 metrov. DLrke se vrše v White City stadionu, kjer ima proetora sto tisoč gledaloev. V sili jih gre pa v stadion tudi 120.000. Uredili so tako, da bo vstop dostopen vsakomur in si bo to zanimivo tekmo ogledal vsak, kdor mara za eport. Tudi na drugem koncu Londona so priredili eličen prostor, ki je sicer precej manjši,-kjer pa je pripravljenih nič manj kot 150 pasjih utic za pse. Dirke se vrše vsak večer v enem ali pa v drugem stadionu. Tudi stavi se veliko in nekateri trdijo, da celo več kot pri slabi udeležbi konjske dirke. Iz tega ee bo razvil sport in taksiranje vrednosti psov. Ze za letošnjo serijo jo samo v Londonu določenih 40.000 funtov (11 milijonov dinarjev) za nagrade. Gojili bodo čim več hrtov v upanju, da temu ali onemu prinese premoženje, saj je že letce določenih tisoč funtov (275.000 Din) za najboljšega hrta.
* * * i Ц- Najmanjše morje. Najmanjše morje na svetu je Marmara morje. Pri jasnem vremenu ee vidi iz vsakega mesta del obrežja.
-)- Največja morska globina. Križarka »Emden« je pred kratkim določila največjo morsko globino, M znaša 10 km 430 m. Ta globina se nahaja v bližini otokov Filipinov.
-f Velika pekarna. V znamenitem samostanu Sv. Gallen v Švici imajo peč, v kateri so mogli naenkrat speči 1000 hlebov.
-+- Zlato v morju. V morju je ogromna množina zlata. Ako bi ga mogli dobiti, bi znašala njegova teža 6000 milijonov ton. Tako so izračunali učenjaki.
-f Najmajijši sesale«. Ob Črnem morju prebiva najmanjši sesalec, neka vrsta mišk, ki so manjše, kakor polovica mezinca.
-f- Judje na Portugalskem. Po zadnjem ljudskem štetju spada Portugalska med tiste dežele, kjer je zelo malo Judov. Našteli so jih namreč samo 322.
-j- Največji slap na svetu. V splošnem se smatra Niagara slap za največjega. V resnici pa je slap pri Schiraventi mnogo večji. Ta slap se izliva med Bombayem in Kap Como-rinom v Arabsko morje. Širok je približno 930 m. Navpična višina znaša 330 m. Najpreje pade slap 100 m globoko v kotu 46 stopinj, nato pa se med silnim bobnenjem in grmenjem izliva v 300 m globok prepad.
Vremensko poročilo
MeteoroloSki zavod v Ljubljani, dne 24. junija 1927.
Višina baromefra 308*8 m
Opazovanja		Baro-melei	toploto I C'	Kel »lepe	Veter ln brzine t m	Obleè-nosi	Vrsta padnvin		«	m o
krni	1					0-10	ob opazovani«!	1 v mm de 7»		si
	7	766-5	15-6	92	E 2	10	dež	31-2	22-2	14-1
Ljubljana (dvorec)	14	763-6	21-9	53	SE 4	3				
	21	761-8	190	65	SW 2	&				
Maribor		766-2	16-0	91	SE 4	3	dež	12	17	9
Zagreb		766-8	16-0	74	E 2	9	dež	7	24	12
Belgrad	8	766-0	180	77	NW 2	6	dež	6	33	33
Sarajevo		764-8	19-0	65	mirno	5			32	15
Skoplle		762-6	25-0	44	EW 1	2			33	17
Dubrovnik		761-4	25-0	43	ESE 4	2	de£	1	27	16
Split		762-0	25-0	48	NE 10	0			31	23
Praga	7	764-8			WSW 4	0			22	11
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske.
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755
do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za 25. junija: semiutja oblačno, lokalne nevihte, temperatura se zviša; kesneje zopet nevihte iu nastop hladnejšega vremena z ^^padnimi vetrovi.
Gospodarstvo
Razvoj tekstilne Industrije.
Že večkrat smo omenili, da se tekstilna industrija v Sloveniji zelo ugodno razvija, kakor tudi v ostali državi. Ne samo carine, tudi razvoj naše domače industrije je povzročil, da je uvoz bombažnih tkanin padel od 10.000 too na 13.000 ton v lotu 1926. Uvoz v tekočem eltu znaža nekaj nad 1000 ton mesečno (za marec t. L ie nimamo podatkov). Sicer pa moramo ob tej priliki zopet grajati, da 9e rezultati naše zunanje trgovine za posamezna leta objavljajo t veliko zakasnitvijo. Tako še danes nimamo popolne statistike za leto 1926. Lani smo projeli statistiko za 19^ šele v drugi polovici. Polog tega se pa marsikdaj podatki ne sestavljajo tako, da bi dajali pravilno statistiko. Tako n. pr. je uvoe umetne svile izkazan skupaj z odpadki od umazane svilel Pri statistiki bombažnih tkanin bi bik) umestno deliti jo na surovo ln beljouo. Zato opozarjamo na te nedo-statke glavno ravnateljstvo carin in posebej njegov statistični oddelek.
Danes je najbolj razvita v naši državi bombažna industrija. Po naših statističnih podatkih imamo ▼ celi državi 113.000 vreten ter 5800 sta-tev. Bombažna industrija zaposluje 9000 delavcev. V Slov eati ji imamo v dveh j>rediluicah 59.000 vreten ter ▼ 5 tkalnicah 2200 statev; v bombažni industriji je zaposlenih 3500 delavcev.
Centri bombažne industrije v Sloveniji so TrfH, Litija, Maribor, Kranj in St Pavel pri Prebolda.
Kakor smo že pretekli mesec poročali, se v Kočevju že gradi nova bombažna tvorni ca, Id bo imela par stotin delavcev. Mariborske tekstilne tvoraioe nameravajo razširiti svojo belilnico in iipreturo. Razširila bo svoj obrat tvornica platnenih izdelkov v Jaršah. Tudi Jugočeška tvornica bombažnih tiskanin se vedno bolj rajširja. Kakor Sujemo nadalje, je začela tudi Jugočeška izdelovati predmete iz umetne svile predvsem tkanine, ki pridejo v kratkem na trg. Te tkanine že tke in |ih bo nadalje obdelala v svoji tiskarni. Tako bo topet odpadel uvoz takih predmetov in naša trg. bilanca se bo izboljšala .
Nadalje poročajo o ustanovitvi nove tkalnice ra preproge v Vukovaru. Ver. 6st. Textilwerke, ki so ▼ ozki zvcaà z Jug. Mautnerjem, nameravajo v Jugoslaviji ustanoviti tiskarno za katun.
V Subotici ee pripravlja ustanovitev novo pletilnc industrije, katere kapaciteta bo večja kakor vseh ostalih takih industrij, ki so zlasti v Ljubljani znatne. Omenjamo samo tovarni llribar in Ivimc.
Za pletano industrijo se uvažajo iz inozemstva ob priliki takih uslanovitev samo stari stroji, .čeprav bi bik) v gospodarskem oziru želeti, da se *vaiajo novi, moderni stroji. Tako je n. pr. Romunija prepovedala uvoz srtarih strojev.
Izboljševalna industrija (Veredehmgsindu-strie) v naši državi zelo lepo napreduje. Skoro vsaka večja tovarna ima belilnico in apreturo za svoje izdelke, so pa tudi belilnice in tiskarne, ki obdelajo in dajo večjo vrednost produktom ne samo svoje tkalnice, ampak celo surovo tkanino uvažajo. Ta panoga bombažne industrije je vredna vsega uvaževanja. Kajti za njo ee bodo kmalu gradile nove predilnice in tkalnice, ki bodo oddajale surovine tem industrijam v nadaljnjo obdelavo. Kmahi bodo belilnice in tiskarne v naši državi v stanu pokriti vso potrebo cele države, kar mora biti cilj pametne gospodarske politike.-Največji podjetji te stroke sta: za belenje »Tvornica za pamučno industriju« v Zagrebu: produkcija 6 milijonov metrov letno beljenih tkanin ter Jugočeška tvornica bombažnih tiskanin, ki so e 3 tiskarskimi stroji (z vsemi zraven spadajočimi stroji ter barvarno producira letno ca. 10 milijonov metrov
tkanin. Nadalje Imajo svoje belilnlee tudi Olanz-mann & Glassner, Doctor ln drug - Mariboru, Du-guresa, Belgrajska tekstila« industrija ln druge. Mariborska tekstilna tvornica ima v Mariboru belilnico, dočim je tkalnica v Varaždinu.
Tej panogi industrije bi morala gosp. politika jKisvečati vso pažnjo. Carinska zaščita za beljeno in tiskano blago ni v pravem razmerju e carino na navadne surove tkanine, dočim znaša n. pr. v Češkoslovaški za beijeno blago 40 odstot, za tiskano 110 odstot. več kakor za navadne tkanine.
• * •
Tvorniea аегор1ољот hi avtomobilov r naši
državi. V naši državi %iamo 3 jxxljetja, ki nosijo naslov »tvornica aerojilanov«. 1 v Novem Sadu (Ikanis), 2 v Belgradu (Vlajkovič in Rogožarsld). Kakor sedaj javljajo, namerava znano podjetje Wal'or ustanoviti v družbi z eno belgrajsko firmo tvornico za aeroplane, ki bi tudi izdelovala avtomobile. Aeroplane bi izdelovali tudi za naše vojuo ministrstvo.
Ustanovitev priv. hip. banko т Belgradu. Kakor javljajo listi, namerava neka ameriška finančna skupina us'anoviti v Belgradu za celo državo privatno hlpotekarno banko.
Sindikat produrunlor ferosilicija, Z Dunaja poročajo, da Jo dne 15. t. m. ustanovljen sindikat jiroducentov ferosilicija. Kolikor je mam znano, izdeluje ferosilicij Boe. elektr. družba v Jajcu in je s to produkcijo začela tudi tvornica za dušik v Rušah. Omenjene vesti o jugoslovanskih produ-centih no omenjajo ničesar.
J&or&a
Dne 24. junija
DENAR.
Zagreb. Berlin 13.485-13.515, Italija 8V. 176
do 320.170 (322.83-324.83), London 275.90—276.70 (276 —276.80), Newyork 56.70—50.90 (56.70—56.90), Pariz 222.25—224.25 ( 222.29—224.29), Praga 168.20 do 169 (168.20—109 20), Dunaj 7.998—8.028 (7.999 do 8.029), Curih 10.935—10.965 (10.935—10.965), Amsterdam 22.78—22.84 (22.75—22.84).
Curih. Belgrad 9.13 (9 135), Pešta 90.55 (90.50), Berlin 123.12 (123.09), Iialija 29.63 (29.65), London 25.235 (25.225), Newyork 519.625 (519.50), Pariz 20.315 (20.3375), Praga 15.395 (15.393), Dunaj 73.10 (73.10), Bukarest 8.09 (3.10), Sofija 3.76 (3.70), Varšava 58 (58), Amsierdam 208.17 (208.80), Madrid 88.10 (88 86)
Dunaj. Devize: Belgrad 12.46—12.50, Kodanj 189.65-190.25, London 34.445-34.545. Milan 10.565 —40.665, Newyork 709.15-711.65, Pariz 27.77 do 27.87, Varšava 79.23—79.51. — Value: dolarji 706.30, lira 40.52, dinar 12.43, češkoslovaška krona 20.985.
Praga. Devize: Lira 199.50, Zagreb 59.15, Pariz 131.70, London 163.45, Newyork 33.61.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7 odst. invest posoj. 84.50 den, vojna odškodnina 343—344, zastavni listi 20—22, kom. zadolžnico 20 -22, Celjska 195—197, Ljublj. kreditna 150 den., Merkantilna 98—100, zaklj. 98, PraMediona 850 den., Kred. zavod 160—170, Vovče 138 den., Stavbna 55—65, feešir 104 den.
Zagreb. 7 odst invest. jx>soj. 84—85, agrari 49.50—50, vojna odškodnina 342—343, julij 344.50, zaklj. avg. 346—347, Hrv. esk. 94—94.50, Hipo-banka 59.50—61, Jugobanka 90—92, Praštediona 850, Ljublj. kreditna 150-155, Sečerana 505—510, Slavonija 19 zaklj., Trbovlje 470, Vevče 138—142.
Dunaj. Don.-savska-jadr. 76.96. Živno 88.50, Alpine 40, Trbovlje 58, Leykam 11.08, Jugobanka 11.50, llip. banka 7.40.
BLAGO.
Ljubljana. Tendenca za les čvrsta za fiksne dimenzije, za dež. pridelke neizpr. zaklj. les 3 vag.
Dne 10. julija 1027 velik orlovski nastop celjske in mariborske Ekspoziture v Ce'ju.
Spori
Letalski miting v LJubljani.
Cenjeno občinstvo naprošamo, da se letalskega mitinga v kar največjem štovilu udeleži, ker Je to edina prireditev te vrste, ki »e Je do sedaj vršila v Ljubljani, obenem pa tudi nekaka javna preizkušnja o kvaliteti naših leiulcev. Uverjeni, da bo vsakdo z veseljem pozdravljal naše zračne heroje, cenjeno javnost opozarjamo, da prileti zagrebška grupa, obstoječa iz 3 avionov danos zjutraj Л 9 uri na vojaško vežbališČe. Ako so more kdo odtegniti vsakdanjemu opravilu, naj prihiti k pozdravu. Novosadska grupa, obstoječa iz 5 avionov pa prileti danes [»poldne okrog 4 ure. Točna navodila bodo afiširana še pravočasno na deskah naših dnevnikov. Prosimo, da se tega prihoda udeleži čim-eč publike, ker bosta z novosadsko grupo priletela tudi indijska letalca ing. Sondermayer ln poročnik Bajdak.
Opozarjamo na predprodajo vstopnic, posebno pa na glavno prodajo na kolodvoru, da si že sedaj vsakdo nabavi tudi vozovnico, ki ga oprv-vičuje do polovične vožnje na Aerodrom, da ne bo zadnji kip pred odhodom vlaka prevelikega navala.
Na letališču samem bodo fnnkrijou&rjl Aero-klnba nosili posebno znake, in to načelniki odsekov in glavni odbor Jugoslovansko trobojnlco z napisom, reditelji-voditelji z zelenimi znaki, ostalo re-diteljstvo z belimi znaki. Fotografi-amaterji, ki so dobili dovoljenje za slikanje na at>rodromu, imajo pravico do svobodnega kretanja le, ako so drgnili tudi bel trak s napisom »FoUx, ki jim služi kot javua legitimacija za fotografiranje. Samo pooblastilo, ki ga Je izstavil tajnik Aero-khiba, ne zadostuje.
Vsak udeleženec mora nositi vstopnico itdno, ker bo v nasprotnem »lučaju, nepresi i io в i.ilego-van od letečih patrulj, ki bodo kontrolirale poset-nike. Prosimo, da občinstvo vse predpise ločno izpolni, ker bo ob velikem navalu sicer ležko vzdržati red. Vse ev. nepopolnosti, ki bi se pri vzdrževanju reda pokazale, prosimo, da občil-:! vo uredi s svoje strani.
Na letališču se bo nahajalo 6 paviljonov z mrzlim prigrizkom in pijačami. Opozarjamo občinstvo na to, da bo Aero-klub p<*rtregel s prvovrstnimi pijačami po najzmernejših cenah.
Prireditev se izvrši tudi v slučaju, da bi bilo malo vetrovno ali oblačno, če le ne bo posebnih padavin. V slučaju, da bi bila nevihta in da bi bilo radi slabe udeležbe s strani občinstva leronje preprečeno, so odloži miting na dan kasneje J. J. na ponedeljek 27. t. m.
Zbirališče onih, ki so zadeli številko za 'ir^z-plačen let, je pri čuvajnici štet. 628 Nadaljnja navodila da tamkaj službujoči reditelj.
Prometna navodil Aero-kluba za dan mitinga dna 26. junija.
Občinstvo obveščamo, da je prometno ministrstvo odobrilo z odlokom vsem posetnikom aero-mitinga polovično vožnjo z vseh postaj naše državo do postajališča Devica Marija v Polju in nazaj. Vsak posetnik naj kupi cel vozni listek do te postajice in naj shrani istega za brezplačui povratek v domačo postajo. Kot izkaznica za povratek mu služi vstopnica za miting. Oni posetniki, ki bi ne bili direktno odpravljeni do Device Marije v Polju, boiio lahko dokupili v Ljubljani na gl. kolodvoru pri posebni blagajni (pri izhodu) nadaljnji vozni listek do Dev. Marije v Polju in nazaj, morajo pa pri povratku izkazati se z obema voznima kartama in z vstopnico za miting.
Ravnateljstvo drž. žel. Je uvedlo poleg obstoječih vlakov iz Ljubljane, glavni kolodvor, na letališče in nazaj 3 posebne vlake. Njih vozni red je sledeči: Prvi posebni vlak odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 14. uri 35 min.; drugi ob 15. uri 10 mm. in tretji ob 15. liri 35 min. pop. Vsi ti posebni vlaki vozijo do čuvajnice (1-0. kjer obstoji prehod preko tirov direktno na letališče. Izstop občiustva jo dovoljen samo na levi strani v smeri vožnjo med
obema tiroma. Vsakdo ima železniške tiro kar najhitreje zapitstiti, da je vlakovni promet ne-ovirun. Navodilom tainoSnjih rediteljev se ima vsakdo brezpogojno pokoriti. NaproSamo občinstvo, da se v lastnem interesu poslužuje v čim večji meri žo prvih dveh posebnih vlakov, da se izogne prevelikemu navalu pri zadnjem vlaku, zlasti še, ker bo na la način publiki omogočen ogled razstavljenih letal ter Ubira najprikladnejiih mest za opazovanje. Povratek posebnih vlakov v Ljubljana se izvrši iz postajališč iz Dev. Mar. v Polju i rt sicer je odhod teh vlakov ob 18. uri 30 min., drugi ob 19 .uri 5 min., In zadnji ob 19. uri 45 min.
l)a se omogoči povratek udeleinikov iz kamniškega in kranjskega okraja. Je ravnateljstvo drž. železnic ukrenilo, da čaka na postaji Ljubljana, gluvnl kolodvor, potniški vlak, ki odhaja na Gorenjsko ob 18. uri 55 min. in mešani vlak, ki odhaja proti Kamniku ob 18. uri 20 min., zvezo s prvim posobnim vlakom, ki odhaja iz postajališča Dev. Marija v Polju ob 18. uri 80 min.
Vozni listki in vslopnice za miting se bodo prodajalo v soboto in nedeljo, dno 25. in 26. t. m, v posebni železniški potniški blagajni pri izhodu na ljubljanskem glavnem kolodvoru, čiani Aero-kluba, dijaštvo in vojaki naj si nabavijo vstopnice za miting in železniške vozno listke že v soboto od 8.—12. dop. in od 14.—20. ure pri omenjeni blagajni, ker so bodo v nedeljo prodajale le ne-članske vstopnice za miting po 10 Din za oseba. Vozni listek iz Ljubljane na letališče in nazaj slano zn osebo le 3.50 Din.
Poleg posebnih vlakov bodo posetnikom na razpolago še avtobusi na določenih krajih v mestu.,-o čemer bo občinstvo še pravočasno točno o№ veščeno.
« * *
S. K. Jadran. Danes ob 20. nri sestanek nogi» metašev v Narodni kavarni, za nedeljsko tekmo. Izrecno so morajo udeležiti sestanka Somer, Logar Stanko in Kos. — Tajnik.
ISSK Maribor—SI> Rapld. V nedeljo se aopet srečata na zelenem polju najhujša mariborska rt»: vala. Tekma obeta biti zelo zanimiva. Odkar je bfl Maribor v pomladanskem prvenstvu premagan od! Rapida. se razen proti Iliriji v Ljubljani nI več po» kazal javnosti. Njegova igra proti Iliriji te bil»' kljub visoki goaldiferenci Še dokaj dobra. Ze nad mesec dni Maribor ni nastopil proti kakemu тоб-nojšemu moštvu, kar mu gotovo ni preveč koristilo« Nasprotno pa je Rapld mnogo agilnejši in zdi ee, da bo tudi to pot ostril zmagovalec. Maribor nastopi s spremenjenim moštvom, z mladimi močmi, ki. bodo imeli proti rutiniranim igralcem Rapida težko stališče. Zakaj Maribor tako dolgo ni nastopil? Športna javnost upravičeno pričakuje, da bo Maribor t nedeljo dokazal, da je s treningi le pripravil moštvo na težak boj. Razen prvih moštev igrajo tudi 1. in 2. juniorji ter rezerve. Juniorji bodo gotovo skušali popraviti svoj poraz, ki so ga doživeli prejšnjo nedeljo. Tudi igra rezerv ne bo nezanimiva, ker velja Mariborova za »nepremagljivo«.
Tododbor kolesarske zveze SHS v Ljubljani I. kolo kvartalne vožnje cestnega državnega prvenstva za ljubljanski pododbor je določeno na 29. junija 1927. Dirka se vrši na progi Ljubljana—Novo mesto in obratno. Start in cilj je na Dolenjski costi pri km 3 (gostilna Jelačin). Začetek dirk ob 14. Dirkači se morajo javiti na startu točno ob pol 14. uri. I. Glavna dirka 125 km, II. dirka juniorjev: 50 km. Prijave se sprejemajo do torka, 28. t пц opoldne v pisarni. Karlovska cesta 4.
Turisîilca
Ii pisarno SPD. Dne 25. t. m. se otvori Себка
koča na Ravneh (1600 m). Koča je dostopna preko Jezerskega, iz Okrešlja preko Savinjskega sedln-Na tej poti je ponekod še sneg. Čez Mlinarsko sedlq ali KoČno (Kremžarjeva pot) je koča dostopna sedaj samo bolj izurjenim turistom — začetniki naj za enkrat — ne hodijo tam. Na novo markirana jO pa interesantna pot iz Tržiča čez Javorniško sedlo in Jezersko; pot pelje preko Loma po dolini Lom-ščice, ves Čas po Severni strani Storžiča čez preje omenjeno sedlo, po dolini dotoka Kokre mimo popularnega »Kanonlrja« na Jezersko, od tu je le malo hoje do Češke koče. Navedena pot je na novo markirana, do sedaj še nepoznana, zelo slikovita in romantična. Od Tržiča do Jezerskega prispeS zmerno v 4 do 5 urah. Od Jezerskega do Češke kočo jo pa pičli dve uri. Vabimo planince, da ti Čim večjem številu posetijo ta skriti biser sloven« škili planin. Koča bo čez sezijo otvorjena in preskrbljena s svežimi jedili in pijačo ter lepimi razglednicami. Oskrbnica je ista kot lansko leto. Cene so zmerne. Lansko leto ob tem času je bilo na Triglavu še polno snega, letos pa je že sedaj taka malo snega, kakor preteklo leto začetkom avgusta? to dejstvo bo omogočilo vsakemu dostop na Triglav!
Nikolaj Ljeskov:
Začarani romar.
Kam pa odide moja duša?« Postal je od te ure še bolj otožen. No, dobro, žalosti se in žalosti, vladika pa bo sklenili, naj ostane zaradi pijančevanja brez župnije. Nekoč so se ulegli po obedu na divan s knjižico v roki; da počivajo, pa so zaspali. No, dobro, ali so zaspali ali pa samo zadremali, toda nenadoma vidijo, da so se vrata odprla v njih celico. Vladika so se oglasili: >Kdo je,« ker so mislili, da je prišel njih služabnik kogarkoli naznanit. A namesto slu-žabnega meniha vstopi neki preblag starec. Vladika gledajo in so ga takoj spoznali, ker je bil sv. Sergij.1
Vladika tedaj rečejo:	(
—	Ali si to ti, presveti oče Sergij?
Svetnik pa odgovori:
—	Jaz sem, o sluga božji Filaret.
Vladika vprašujejo:
—	Kaj želi tvoja čistost od moje ničvrednosti?
In sveti Sergij odgovori:
—	Milosti hočem.
—	Komu pa, velevaš, naj jo izkažem?
In svetnik mu imenuje onega slabotnega popa, ki je radi pijančevanja bil brez župnije, nato pa izgine. Vladika so se prebudili in mislijo: »Kako naj lo razumem: so to navadne sanje ali moja domišljija ali je duhovno razodenje?« Pričeli so preudarjati in kot mož svetovnoznanega razuma so našli, da so bile to navadne sanje, zakaj nemogoče je, da bi sveti Sergij, postnik in vzor dobrega, strogega življenja, prosil 7Л slabega duhovnika, ki se je pogreznil v nemarno življenje. No dobro, prečastiti so torej prišli do tega zaključka in so vso zadevo prepustili nadaljnjemu sodnemu postopanju, kakor se je bilo že pričelo. Sami
i Sv Sergij RadoneSki (1814—1382) je vzor ruskega me-ništva in Jako priljubljen priproèniik.
pa so opravili ob svojem času vse, kar so morali storiti, in so zopet odšli ob določeni uri k počitku. A komaj so vnovič zaspali, se je prikazen ponovila, in sicer v taki obliki, da je prišel vladikin veliki duh v še večjo zadrego. Le pomislite: sliši se peketanje ... tako čudno peketanje, da ga ni mogoče popisati... Dirjajo neštevilni vitezi... drvijo, vsi so v zeleni opravi, z oklepi in peresi na čeladah, njih vranci so kakor levi. Na čelu vseh jaše ponosen stratopedarh1 v isti oprémi, in vsi drvijo, kamor kaže s temno zastavo. Na zastavi pa je naslikan zmaj. Vladika ne umevajo, kaj ta sprevod pomeni, oni ošabnež pa daje povelja: »Mučite jih, reče, nimajo zdaj več priproš-njika,« pa je zdirjal naprej. Stratopedarhu sledijo njegovi vojščaki, za njimi za se vlečejo kakor jata pomladanskih mršavih gosi-selivk obupne sence in vse kimajo vladiki otožno ter milo, in vsi tiho stokajo s solzami: »Svobodo mu dajl Samo on moli za nas!« Vladika, ko so izvolili vstati, pošljejo takoj po pijanca popa in ga izprašujejo, kako in za koga moli. Pop je bil kar izgubljen v svoji duševni revščini in reče nadpastirju: >Qpravljam vse po pravilih, vladika.« Prevzvišeni so ga komaj pripravili do tega, da je priznal svoj prestopek: >Samo eno sem zagrešil, je rekel, — odkar me je prevzela duševna slabost in sem si mislil v obupu vzeti življenje, molim vedno pri svetem darovanju za tiste, ki so umrli brez spovedi ali so si življenje vzeli...« Zdaj so vladika razumeli, kakšne sence so plule pred njimi v skrivnostnih sanjah, podobne mršavim gosem. Niso hoteli razveseliti besov, ki so hlastali, da pogube one senco, in so blagoslovili popa: »Pojdi,« so mu milostno rekli, »in odženi pregrešne misli, a moli, za kogar si molil doslej,« in so ga zopet poslali v njegovo župnijo. Vidite torej, da more tak človek vedno koristiti vsem, ki ne prenesejo življenjskega boja. Koristil jim bo,
1 Grško: vojskovodja Ruski cerkveni je*lk je poln grških izrazov
ker ne bo nehal s svojo drzno molitvijo in bo vedno opominjal Stvarnika na nje, cla bo jim Ta moral odpustiti.
—	Zakaj pa bo »moral«?
—	Zato, ker je On sam zapovedal: »Trkajte in se vam bo odprlo.« Saj ta zapoved ne bo nikoli razveljavljena.
—	Povejte še, prosim, mar ne moli nihče razen tega moskovskega župnika za samomorivce?
-r- Glede tega pa res ne vem, kaj naj vam rečem, gospod. Pravijo, da se za nje ne sme prositi Boga, ker so si samovoljno življenje vzeli. Sicer pa, kdor tega ne razuem, lahko moli tudi za nje. Vendar pa se zdi, da je menda o Sv. Trojici in pa o Duhovem celo vsem dovoljeno moliti za nje. Te dni se opravijo za nje tudi posebne molitve, pa še posebno lepe, prisrčne. Človek bi jih kar vedno poslušal.
—	Pa so le molitve ne smejo opravili kak drug dan?
—	Ne vem, gospod. 0 tem bi bilo treba vprašati kakega učenega svečenika. Tak bi menda že vedel. Mene se pa to ne tiče, pa tudi nisem imel prilike go-govoriti o tem.
—	Ali niste v cerkvi zapazili, da časih te molitve ponovijo?
—	Ne, gospod, nisem zapazil. Sicer pa glede tega nikar nič no dajte na moje besede; jaz namreč pridem le redkokdaj v cerkev.
—	Kako pa to?
—	Moji opravki mi ne puste.
—	Ste li hieromonah ali hierodiakon?1
—	Ne, jaz sem samo rjasofor.1
—	Potemtakem ste že menih?
» Hieromonah je menih, ki je prejel posvetitev za maSni-štvo; hierodiakon pa menili, ki je posvečen samo v diakona.
3 Novinec, ki ima pravico do me-niške halje (rinsa), ni pa šo posvečen v duliovaki stan.
EIIIEIII
hs l
^ 5 ï ZZ?
N » >
ri «i ж л « ms?
ti il! -s g i *
.a ^ i
j«»??
, O à
« I Ž 2 à S H -
Š <3 s .g I
ti (M .
« vo л O
5 t i
_ > I o Ф
ф ** '«'Kil
« é.ûwJ
S o o -a *
3 S
I
1ШЕ
^ 3 . • jS B O M i
fs » i
_ "m > 5
a iz -S N Q
.a « I s a
lili'
2 z Л « *
ttj	«1 w
1 a i
M B ■
1 * o c » m
UIEIIIE
Prol. Br. E. Slalmer
i! ordinira lo s. Misli
brez večjih težav. Koče so vse otvorjene in dobro oskrbovane. Turisti, zlasti začetniki in taki, ki ljubijo komoditeto. hočejo pa tudi nekaj res lepega, naj se podajo na Črno prst. Poleg tega imajo po-eetniki Črne prsti še eno dobroto, da se lahko ohlaile pri povratku v Bohinjskem jezeru, ki je sedaj že jako toplo. Vozi se lahko vsakdo za polovično ceno in sicer preko 60 km že v soboto ob 14.40 in 19.5, istotako dan pred praznikom. V nedeljo preko 25 km ob 5.23 povratek z zadnjim vlakom z Gorenjskega v nedeljo zvečer.
Cjufoljansfco gledišče
OPERA.
Začetek ob 20 zvečer.
Sobota, 25. junija: POLÏSKA KRI, opereta. Izven. Nedelja, 26. juniia: SEV1LJSKI BRIVEC. Gostovanje v Celju. Izven. Ponedeljek, 27. junija: Zaprto.
Marîlïorslco gledišče
Sobota, 25. junija ob 20. uri >KAR HOCETE< ab. B in C. Kuponi. Zadnjikrat. Gledališka predstava v letošnji sezoni. Radi letos vladajoče vročine zaključi mariborsko gledališče že v soboto 25. t. m.
Letni redni občni zbor pevskega zbora Glasbene Matice v Ljubljani se je vršil v ponedeljek, 20. junija 1927 ob 8. uri zvečer v navzočnosti polno-številnega Članstva. Iz poročil funkcijonarjev je razvidno, da je Matični pevski zbor pod vodstvom g. ravnatelja Hubada v pretekli koncertni sezoni razvil živahno delavnost ter nastopil na dveh velikih koncertih (Bethovnova IX simfonija 10. in 12. marca ter vokalni koncert 4. IV. 1927) in več manjših prireditvah. Za bodočo koncertno sezono je bil izvoljen po večini prejšnji odbor: predsednik g. Silvan Pečenko, tajnik g. J. Gerčar, blagajnik, g. K. Lasbacher, arhivar g. J. Cerar, načelnica ženskega zbora gdč. K. Hrovatinova ter načelnik moškega zbora g. J. Peruzzi. V pričetku prihodnje sezone se otvori pod vodstvom g. ravnatelja Hubada v zboru pevska šola v svrho gojitve kulture in lepote glasov ter s pomočjo intonacijakih vaj usposobiti člane k lažjemu in hitrejšemu izučavanju tudi najtežjih skladb.
Cerlzveni vGstnžli
Praznik prcsvetega Srca Jezusovega se obhaja slovesno v cerkvi sv. Jožefa, v nedeljo 26. t. m. Ob šestih zjutraj je skupno sv. obhajilo, ob osmih slovesna sveta maša Ob pol 8. zvečer procesija z Najsvetejšim in obnovitev posvetitev družin. Ta dan bo ves dan izpostavljeno Najsvetejše. Verniki dobe v tej cerkvi odpustke kakor ob porciunkuli.
Trnovska fara v Ljubljani. Jutri, na kresno nedeljo bo izvajal trnovski cerkveni pevski zbor ob 9. uri pri slovesni sv. maši tele skladbe: Missa Solemnis: Gabriel Frânek (z orkestrom); Gradu-ale: Dr. Ant. Chlondowski; Offertorium: Rudolf .Wagner: Introit in Communio. koral; Tantum ergo: Anton Gnun. Po sveti maši: Janez Krstnik: A. Grum in Ant. Foerster. Popoldnevno opravilo bo zvečer ob 7. uri kakor vsako nedeljo v poletni dobi. Občinstvo opozarjamo, da bo vse dni v kresni osmini v cerkvi novo banderce trnovskih kongregacij, ki je prezanimivo umetniško delo Plečnikove šole. Prilika je te dni, da si ga lahko vsakdo ogleda.
ŠIVILJA sprejme pridno,
pošteno UČENKO
14—17 let, 8 km proti Kamniku, tik postaje. — Železničar, hčerke imajo prednost. - Izvršujejo se prvovrstna dela. Naslov v upravi pod štev. 4966.
Orel
Skušnja na Stadionu. Jutri v nedeljo dne 26. t. m.
se vrši ob 9 dopoldne na Stadionu skušnja za rajalni pohod. Udeležite se te vaje vsi člani ljubljanskih in okoliških odsekov polnoštevilno.
Naznanila
Mladinski dom, Kodeljovo. V nedeljo, dne 26. junija obhajamo praznik presv. Srca Jezusovega. Ob 9. slovesna sveta maša, ob pol šestih zv. govor, procesija s kipom Srca Jezusovega. Po slovesnosti ob pol 8. se uprizori v razvedrilo priljubljeni >Jurček<. Vljudno vabimo.
Poizvedovanja
Izgubila se je listnica z 240 Din in raznimi Krtinami od Friškovca do Sp. Šiške. Pošten najditelj se prosi, da jo odda. Ant. Krlme, Medvedova ceeta 30.
Dijak je izgubil usnjat pas na poti v Toma Eevo. Pošten najditelj se prosi, da ga odda Slom-šokva ulica 13. I. nadstr.
4- Vodne moči severne Amerike. Združene države so neizmerno bogate na vodnih silah. Strokovnjaki so zračunali, da nudijo severnoameriške vode 200 milijonov konj-skih sil.
-f Berlin je največje mesto sveta in sicer po obsegu. Pokriva namreč ozemlje, ki meri S78 kvadratnih kilometrov. Druga po številu prebivalcev veliko večja mesta so na mnogo manjšem prostoru. Tako zavzema Newyork 664, Chicago 585, London 302, Pariz celo samo 80 kvadratnih kilometrov.
-f- Najmanjši vretenčar živi v nekem gor skem jezeru na Filipinih. Imenujejo ga sina-paran. Na 1 kg jih gre nič manj kakor 12.000. Za tamošnje prebivalce je važno hranilno sredstvo.
-f- Mississippi in blato. Velika ameriška reka Mississippi je pred kratkim poplavila velike pokrajine in uničila bogate dežele. Izliva se v mehiJ.anski zaliv. Ta reka nosi letno s seboj ogromne množine blata, ki se v me-bikanskem zalivu eesede. Vse to blato, ki ga Mississippi nanese v enem letu, bi pokrilo angleško kvadratno miljo 241 čevljev visoko.
-j- Ime Chicago izvira od imena Chega-gua, kar je pomenjalo v tamkajšnjem jeziku čebulo, ki je rastla pred sto leti v okolici Chicago.	'
vrtnar
Uče primerne
službe bodisi pri kakem privatniku ali za pomočnika. Naslov pove uprava lista pod številko 4910.
Dobra Šivilja
gre šivat na dom. Naslov v upr. lista pod it. 4941.
UČENEC
ki ima tri mešč. šole, želi vstopiti v trgovino z mešanim blagom. Naslov se Izve v upravi lista pod šifro: »Učenec« št 4937.
ПРНЈГЗ io'e pros'a'
UCIMIbd, poštena, že precej izurjena v kuhanju želi vstopiti v službo k dobri, krščanski rodbini, najraje v Ljubljani ali pa kakem mestu na Gorenjskem, kot pomoč v kuhinji in za druga hišna opravila. Naslov se izve v upravi pod štev. 4920.
DERK0
DERMK & UCAIf
11 PIODNA TRGOVINA DUNAJSKA CESTA 5
NASPROTI GOSTILNE „PHI SESTIU"
V SOBOTO
23. JUNIJA
192?
Dve pletilki
za nogavice sprejmem. -Stanovanje in hrana v hiši. Plača po dogovoru. -Naslov v upravi St. 4946.
Zajutrkovalnica na deželi sprefme starejšo
PRODAJALKO
ki bi opravljala tudi vsa gospodinjska dela. Predpogoj marljivost in nekaj tavcije. — Ponudbe na upravo lista" pod šifro: »Zajutrkovalnica« 4919.
Krojači in šivilje kroje (šnite) po najnovejši modi, poljubne, izdeluje razpošilja KNAFELJ ALOJZIJ, učitelj kroja-štva, Križevniška ulica 2.
Oddam iS
-EKA po Din 2.50 do 2.25 franko Rim. toplice. Odjemalca bi najrajše v Trbovljah, ali tudi kje drugje, kjer bi bilo ugodno za jutranji vlak. Pisma na upravo lista pod šifro »Solidnost« št. 4940.
Eksistenca
Iščem tri gospode, med 28 do 50 let, absolutno čedne preteklosti in s sigurnim nastopom, katerim nudim z ugodnim in finim zunanjim delom stalno eksistenco. Perfektnost v slovenščini in nemščini potrebna. — Lastnoročne pisane ponudbe z natančnimi osebnimi podatki in navedbo dosedanjega poklica se naj odpravijo takoj pod šiiro »Resno delo« upravi »Slovenca«.
PROTI
VRENJU VINA !
Sigurno učinkujoče sredstvo, ki ustavi vrenje, da se vino ne pokvari, in popravi tudi vse vinske bolezni. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4895. (Znamka za odgovori)
TRGOVSKI LOKAL
v Gaberjn pri Celju ee
odda v najem. Pripraven je za vsako trgovino ali obrt. Hiša vogelna, lokal z velikim okni in vrati, jako prostoren. V bližini obratujejo 4 velike tovarne. Naslov v upravi lista pod številko 4936.
Prazno SOBO
veliko, parketir., solnčna lega, elektr., souporaba kopaln., se takoj odda. -Naslov v upravi št. 4944.
Opremi], soba
s poseb. vhodom in elek. razsvetljavo ce takoj odda solid. gospodu. Cena 350 Din mesečno. - Gosposka ul. 10/L, čez hodnik.
MLIN S HIŠO
in trgovino meš. blaga in točilnico pijače v okolici' Zagreba pod ceno naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 4900.
Kemična pralnica
ln barvanje oblek v najraz ličnojših barvah izvršuje dola v najkrajšem iasu pri najnižjih cenah
ANTON BOG
Selenburgova ulica 6Д. Tovarna Vič-Glinee
»RIMSKE TOPLICE« SLOVENIJA
radioaktivno termalno kopališče izborno proti rev-mi, išiasu, ženskim in živčnim boleznini. Pcnzija v pred sezoni 60, v glavni 80 Din. - Pojasnila daje ravnateljstvo.	2959
Priporoča se trgovina г železnino
A. SUŠNIK, Ljubljana
Zaloška cesta.
Inserirajfe v „Slovencu "!
Hotel Hegina preie Balkan
Prvorazredni hotel v bližini centralnega kolodvora. Popolnoma rekonstruiran in opremljen z najmodernejšim komfortom. Tekoča mrzla in topla voda v sobah s kopalnicami. Centralna kurjava. Telefoni v sobali. Automnibua pri vsakem vlaku. Zmerne cene. Ista Uprava llotel „Monaco" Venecija in Hotel „Romu" Vicenco.
Lanene tropine
in druga krmila
nudi najceneje
A. VOLK, LJUBLJANA
Resljeva cesta 24,
veletrgovina žita tn mlev-tsklh xUetkov.
AрмР/ђ^ T. RABIĆ
fo, Ljubljana -v ^ELorskO^
OPOZARJANO
no лт ogiosmr
v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki priliki!
°/o ceneje
vsa naročile po meri In popravila pri
Franc Szanfner, Ljubljana
Selenburgova ulica 1
prvovrstna špeciialna Izdelovalnica čevljev za
občutljive m bolne
noge.
ВГ

pohištva
Q.
Priporoča se Vam, da si pri nakupu ogledate prvovrstne spalnice, jedilnice, kuhinje in dr. pohištvo. Cene konkurenčne. Točna postrežba. Zahtevajte cenik.
ANDREJ KREGAR lovaï£1?tvlaaIosa
ST. VID nad Ljubliono (nasproti holodvora Vizmarje)

J&
D. C. I. ïravtilers' cheqnes
Potovalni čeki Banca commerciale itallana
v ital. lirah, franc, frankih, angl. funtih in U. S. dolarjih nudijo vse ugodnosti gotovine in so prosti njene slabe strani. Zahtevajte jih pri svoji banki, predno nastopite potovanje.
Sadjevec
razpošilja A Oset, »Štajerska klet«, MAP.IBOR.
Prodam popolnoma
NOVO PEC
sist. »Lutz«, greje 75 m*. Vprašati »Gradidom« — Pražakova ulica štev, 3.
ženski šiv. stroj
s pogrezoval, pokrovom, skoraj nov, ceno naprodaj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 4945,
t
Naznanjamo vsem prijateljem in znapcem tnžno vest, da je naš preljubljeni soprog oziroma oče, gospod
Miroslav Pleteršek
sreski tajnik in ekonom pri velikem županu mariborske oblasti
danes ob 1 zjutraj po težki bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo dne 26. t. m. ob pol petih popoldne iz mrtvašnice na pobrežkem pokopališču. V Mariboru, dne 24. junija 1927.
Ana Pleteršek, soproga. — Mici Pleteršek, hči.
V.:! .Ifj

Najboljše
KOLO
in šivalni stroj
v materilalu in konstrukciji je samo GRITZNER, ADLER in PHÛNEX
Večletna garancija.
Najnižje cene, tudi mesečna odplačila samo pri
Josip Petelinc-u v ljubuani
ob vodi blizu Prešernovega spomenika
Platnice
za jlHStriroRi Slovenec.
letnik 1926 ima v zalogi
HiUiûovezniCQ H. T. D.
v Ljubljani, Kopitarjeva ul. 5. Cena izvodu Din 25, z vezavo 35 Din Poštnina posebej.
■ n———mmimu ■ —M,11 Ml И,И.Ш.И1М|Ш тич—uiiji
Borovnice
kupuje od 1. julija naprej tvrdka »ALKO«, družba z o. z. v Ljubljani, Kolizej. 4962
Razpis
Krajni šolski svet v Hrušici pri Ljub-• ljani razpisuje oddajo slikarskih del upraviteljevega stanovanja. Tozadevne ponudbe ie vložiti do 30. junija 1927. Vse podatke dd šolski upravitelj. Krajni šolski svet si obdrži pravico oddati slikarsko delo nc oziraje se na visokost ponudbene cene.	Predsednik.
\
Jnleresantno broluro 01 uspešnem
Zdravljenju zolčnih kamnov
Vem. pošlje brezplačno lekarna pri Odrešen i k u PnaaUVvšehradska tU \ Pij i ta akoj. =■ Г
ТЛШТШТТ>71Т)ШТГГПТТтТТ7ТПГППП ,
V konkurzno maso Antona Steinerja spadajoče nepremičnine se bodo prodale na JAVNI DRAŽBI dne 30. junija 1927 ob 10. uri dopoldne na št. 15 okrajnega sodišča v Ljubljani, in sicer:
a)	Polovica vi. št. 95, k. o. Trnovsko predmestje, obstoječa iz hiše na Opekarski cesti št. 31, s hlevom, kletjo in travnikom, ki meri 941 m2, cenjena na 50 124 Din 83 par, najmanjši ponudek 26.249 Din.
b)	Hiša v Jeranovi ulici št, 11 z gospodarskim poslopjem in travnikom na Rakovi jelši, ki meri 4281 ms, cenjeno na 75.387 Din 40 par, najmanjši ponudek 37 tisoč 980 Din.
c)	Stavbna parcela 98/6 v izmeri 1727 m' s pisarniškim poslopjem, ccnjena na 28.074 Din, najmanjši ponudek 17.491 Din.
d)	Stavbna parcela 98/1 v izmeri 4086 m' z zidano šupo, cenjena na 40.695 Din, najmanjši ponudek 25.130 Din,
e)	Dva travnika v Mestnem logu v izmeri 21.306 ma, cenjena na 9450 Din 20 par, najmanjši ponudek 6301 Din.
Dražbeni pogoji so na vpogled pri okrajnem sodišču v Ljubljani, ali pa pri konkurznem upravitelju dr. Josipu Klepcu, odvetniku v Ljubljani — Janez Trdinova ulica št. 8,
Za jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karol C*£,
'«dajatelj: dr. Fr. Kulovec«
Urednik; Frane TersedU*.