„Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike.“ A. M. Slomšek.
Izhaja TB&k dragi četrtek ter velja s poštnino vred dve kroni za celo leto. Posamezne številke veljajo 8 vinarjev. — Naročnina se pošilja na npravništvo „Našega Doma" v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila se plačuje od navadne 4 redne vrstice (petit), če se enkrat natisne po 16 vinarjev, dvakrat 25 vinarjev, trikrat 36 vinarjev. Rokopisi se pošiljajo: Uredništvu „Našega Doma“ v Mariboru in se ne vračajo.
Mladeniški shod pri Sv. Petru pri Mariboru.
Četudi je bil drugi majnik deževen in puščoben dan, nas je vendar prihitelo nad 250 slovenskih mladeničev veselega (srca k Sv. Petru.
Lepoštevilno procesijo je vodil č. g. kaplan To. mažifi na prijazni hribček Matere božje. Prekrasna pridiga č. g. kaplana Rosine, ki nam je priporočal trdno zaupanje v varstvo naše zaščitniee Marije pil : vsakem pričetem in končaaiem delu, se je gotovo vidol-Ula globoko v mladeniška srca.
Med slovesno službo božjo, ki jo jd diaroval č. g. Tomažič jza dober uspbh shoda, je pel mešani pevski zbor od Sv. Jurija v Slov. goricah prav krasne pesmi.
G. župan Lorbek nam je dal na razpolago prostore «a zborovanje. Predsednik šentpetorske M. Z.: pozdravi z navdušenjem vse zborovalce, ki se niso ustrašili slabega vrempna in grde ceste, ampak prihiteli od bliizu in (Meč, da daljo duška plemenitim Čustvom, ki jim polnijo dušo in srce' za svete idejo. Nato se izvoli predsednikom vrli naš predsednik S.' ! M. Z. France Žebot, podpredsednikom Č. g., Tomažič* zapisnikarjem akademik L. Krambergar.
Predsednik povzame besedo: „Pozdravljen ni mi mladjfeniči,, zbrani pri Mariji! Veselega srca sem prihitel od žalostnega Št. lija vi vašo sredo.
Nemci in nemčurji niso naši sovražniki kakor naši rodni bratje Slogaši /in Narodovci, Kajti ti podleži povzročajo bratomorno klanje ne samo v sredini naše mile domovine, ampak uničiti hočejo tudi na mejah naše prvoboritelje zoper ohole in nestrpne našo ž/atiraince. Nemec in Dah ne bodeta nikoli ugonobila Slovencev, ampak to zamorejo edino le naši liberalci in socialni demokrati, če se jim posreči izruvati iz src našega ljudst)va sv. vfero, za /katero jo P.I-elilo tisoče in tisoče naših p^adedolv srčno kri in za katero je prenašalo mnogo tisočev Slovencev trdi jarem turškega suženjstva. Mladeniči! Da se to no uresniči, stopimo tem podlim bratom-izdajieam nasproti z globokim verskim prepričanjem in s trdno narodno zavestjo. Slovenci se imamo zahvaliti za svoj obstanek brezdviomno te v. cerkvi. 'Zato je pa tudi ina-ša dolžhost, da izvedemo tako mjočho Organizacijo, da ne bo človeka, ki bi bil Slovenec brez neomali-Ijive verske zavednosti. Proč s tajkimi izdajicami! — Vsak kat. slov. mladenič imej cilj, osrečiti svoj narod in domovino svojo. V to svirho je pa treba tenn-’jito samoizobirazbe in izobrazbe svojihlrojakov. Kek: »Več kdor ima, več velja, se jo namreč spremenil v »Več kdor zna, tem več velja."
Pred vsem se m,bramo izobraziti v tem, da bomo znali dobiti iz zemlje vse, kar sploh moro nuditi pri najboljšem obdelovanju. Ce to dosežemo, se ham tudi ni treba bati, da bi sO še nadalje krčile meje domovine, naj skuša tujec nas prevarati s še tolikokratnim preplačilom. Neomajena ljubezen do rod- ; ne zemlje je prvi pogoj za obstanek naroda.' Geslo: !
„Vsi za enega, eden za vse“! naj nas vodi z zadružništvom, ki jo edina rešitev naša <v sedanji dobi, v lepo bodočnost. — Pred vsem pa, lantje, korajžo; — Pripravljeni bodimo vsak trenotek, da Čvrsto odbijemo napad sovražnikov, ki nas hočejo potopiti v žlici vode. Ponižjnost, kateri robujemo Slovenci, že od nekdaj v preobilni mori, je sicer prav lepa Čednost. Toda, kadar ti hoče kratiti nasprotnik] Ivoje versko in narodne pravice, takrat pa pokaži vso robatost, kolikejre si sploh zmožen in udari neusmiljeaio z jekleno pestjo. Le tako si bomo ohranili našo lepo zemljo v svoji lasti.
Zahtevajmo v vseh uradih slovensko občevanje z nami, noben Slovenec naj ne grd Je trgovcu — privandrancu, ki vas med tednom vabi s sladkimi besedami v svojo trgovino, v nedeljo pa popiva za vaš denar in vas sramoti in preklinja.. Naučimo vendar že enkrat z dejanji sovražnike spoštovati nas in naš jezik, ne samo naš denar! Bratje! Veliko je število gričev sedaj v nemški posesti, kfjer so se pred stoletji posvetovali naši pr/ddedje, kako jim je braniti verske in narodne svetinje proti krvoločnim'sovražnikom. A mehkužna slovenska /omaftiljivostiin nesrečna nesloga Je spravila množico prekrasnih rodovitnih krajin v graJbečljive roke tujcev, ki se danes oholo šopirijo tam in nam napovedujejo boj do noža, a.ko se jim kar hitro ne umaknemo, kako daleč bi bilo njim ljubo. Vendar tega ne' storimo nikdar! Spomin pradedov, mogočnih SJovencev, naj nam vrne njih moč, naj nam vlije v srca njih hrabrost, 3a bomo nepobitna četa zaorili z oglašajočim glasomri
„(Bratje, ne vdajmo se!“
Govor tajnika Fr. Makso K r, a m b e r g a r j a o delavskih1 posredovalnicajli je bil zelo vesten in razumljiv. Glavna naloga takih posredovalnic je skrb, da dobe naši fantje dela pri l/judeh, ki so zavedni Slovenci, da tako niso izgubljeni sinovi našega itak maloštevilnega naroda. Ravnajmo se po bratih Cehih, ki imatjo tako posredovalnice tudi na Dunaju, kjer dobe rojaki vedno dovolj zaslužka. Ustanovitev posredovalnic je za nas Slovence tem večje važno-teti, liter: živimo v dobi; zadružjiištv;«,, katero je pri drugih narediti že v polnem cvetu, in smo Slovenci pravzaprav odtrgani valovom svetovjne kulture, Ker nam manjka zadružništva.
Gospod kaplan Krajno polaga posebno važnost na ustanovitev takih posredovalni|o. za dečke, ki bi sel Šli učit Kakega rokodelstva, in za dekleta, ki bi rada dobila službo v pošteni 'liiši. Posredovalnicam bi se samo naznanile željo in one bi preskrbelo vse potrebno. Obljubil je g. kjaplan, da izda v kratkem knjižico, ki bo vsebovala ulavjodila v tem smislu.:
Naš tajni J. S u (| pojasni v prepričujočih besedah, da naprednost in zavednost vlada cdfino v vrstah Slovencev, ki prisega jo) nat prapor krščanski. Tudi mi mladeniči prisegamo na', prapor, krščanski, na trobojnico slovensko Združeno s sv^ križem, v katerem edino nam je iskati rešitve in napredka.
iGospad B o B i n a nam je podal v večkratnem govoru mnogo zrn zlatih iiauklov, katerih radi pičle-ga časa ni mogel vplesti v pridigo.
Gospoč- kaplan Krajnc poziva' zborovalce, naj v, par mesecih na zelentm Staierju ne bo župni,e brez' bralnega in izobraževalnega društva.
Nato pozdravi zbrane mladeniče akademik L. Kram b e r g a r v imenu SIovm kat. ak|a|d. tehn. dr. „Zarja" v Gradcu, kakor tudi vi imenu vseh slov. kat. akndemijkov, ki segajo S, M4 !Z., svoji krepki soboriteljiei za verske in narodne svetinje, bralski v roko.
Več šentpeterskih mladeničev, ki so pri \ojakih v Gorici, je poslalo na shod v pozdrav govore in deklamacije.
Bfrzojavng so pozdravili naš s|hod: Šentiljski Župan g. ffhaler, M, Z. pri (Sv. Gen ar tu pri Veliki Nedelji, M. Z. pri Sv. Emi in Stulhec iz Murščaka pri Kapeli. Bratsko pozdrave tt. mladtemčev so nam sporočili mladleniči: Bizjak, dJančič, Kolar z Remšnika, Dvoršak s Slivnice pri Celju, Kapun od Sv, (Jakoba, Majerjič s Smalrtna pri Murbjergu, Brgles z Makol, Letnik od Sv, Lenarta v Slov. goricah, Gobec s Sladke gore.
V krasnem govoru nas je pozdravil tovariš Cal od Sv. Jurija v Slov. goricah; ,Ve!r iz Ptuja so je čudil, kako da fee more krevsati strupeni „Stajerc" po prelepMi Slov. goricah. J. Sut nam je sppročil pozdrave e vinorodne Prlekije od ljutomerskih mladeničev in z Ivanjšc, od Terstenjaka in Puštovana.
Tovariš s Slivnice na D. p. |e končal svoj pozdrav z besedami:
„Za domovino trud in kri,
Slovenski narod naj 2ivi!“
Kako veselje je pa zavladalo, ko nas je pozdravil g. kaplan Tomažič v imenu prekmurskih Slovencev!
Med odmori so nam SentjursH slavčki slajšali ušesa s prekrasnimi, na/jrajzljčnejšimi pesmimi. Želeli bi jih na vsak naš shod.
Ze iz imen krajev samih, od koder so došli pozdravi, so jasno kaže, 'da je Štajerska prepojena primerno svoji naravni krasoti s pleme ntimi ? de jami S. M. Z. Toda stavimo si nalogo, da dosežemo, do no bo slov. mladeniča in tudi ne moža, ki bi z nami ne prisegal neustrašbno na križ sveti in trobojnico slovensko.
Vsem, ki sto kakorkoli pripomogli k sijaju našega shoda, najsrčnejša zahvala. — Z Bogom za narod!	Tovariš.
J. Mu-košek.
LISTEK.
Spomini z romanja v Sveto deželo.
Iz Jafe v Jeruzalem.
(Daljo.)
V	starih časih krščanstva bila je Jafa školijskl sedež.
Za časa judovske vstaje proti Rimljanom, posebno pa za časa križarskih, sveto deželo osvoboje--valnih vojsk proti Saracenom, je bilo mesto večkrat celo porušeno, pa zopet pozidano.
Tudi N a p o 1 e 'o in, aji' kjakor! ga imjenuj\ejo Arabci, Abu Lion (oče Lion), poskušal je tu svoje moči. Po šestintrideseturnem boju, dobil jo je Napoleonov vodja Klebr v svojo last. Se dandanes kažejo v vrtovih pred mestom prostor, kjer je dal Napoleon brezsrčno postreliti Čez 1300 vjetib Turkov, ker ni vedel, kako bi jih vodil seboj; v armenskem samostanu pa kažejo takoimenovano kužno dvorano, v kateri jo Napoleon obiskal svoje obdlele vojake in jih dal zastrupiti z makovim sokom, da bi ne padli po njegovem odhodu Turkom v pest. (Dr. Sepp, Jeruzalem I, 14.) Ker se je moral vračati v domovino brezuspešno, dal je v svoji jezi razstreliti in razrušiti mestno obzidje in utrdbe.
Proti koncu preteklega stoletja se je začela Jafa zopet povzdigovati; v, obrti z večinoma pod nemškimi mojstri, kakor tudi trgovini s prelepim južnim sadjem.
Prebivalstvo precej narašča;; pred kratkim so našteli okoli 40 tisoč prebivalcev, med njimi 7 tisoč kristjanov (1500 katoliške vere), 10 tisoč ju-dov, drugi so mahamedanci.
V	novejšem času se je začela tu šopiriti neka
y ittr. 9. »t. 3. 1. kol. t. Triti »e n»j glasi mesto „liž“ nUu.
Vsi na delo!
V ponedeljek, dne 17. /mala se vršijo na Sta/-jerskem volitve za deželni zbor iz skupine kmečkih občin. Volilni imajo modro izkaznice in bele glasovnice.	. ,,
Na SlovDnskem Stajerju imajo volilci voliti deset poslancev. Nekateri volilni okraji volijo po dva poslanca, drugi po onega, kakor je lo razvidno iz oklica, v katerem naznanjamo kandidate Slov. kmečko zveze. Volitve ta dan so torej velike važnosti.
Štiri stranke se bori’o' iv teh slovenskih volilnih okrajih za poslanska mesta, namreč katdiško-narod-na kmečka stranka, celjsko-liberalria, plojaška , ter nemčurska.
CeljsMa liberalna stranka je sovraž. ica kme-čkega stanu in katuliškeiga verskega izpovedanja, v narodnih stvareh pa je zelo nezanesljivla. Njeni voditelji so mladi jezični dohtarji in liberalni učitelji. Glavni voditelj, dr. Kukovec je1 (na shodu v Studencih dne 5. maja slovesno izjavil, da je prijatelj socialdemokratov, ki eo največji sovražniki kmetov, vsled česar si jhe upajo v kmečkih občinah niti kandidatov postaviti, Kam pa vlečejo liberalni učitelji, je itak znano.
Plojaška stranka je postavila <siter samo dva kandidata, namreč v ptujskem okraju proti featoli-šbo-narodnemu kmetu Mešku, v mariborsk.^ljutomerskem okraju proti kmet|u. ijo Voditelju katoliško-na-rodne kjmečke stranke, Roškarju. 'Težav ne dela kakemu doktorju, ampak kmetom. O njenem voditelju Ploju je znano, (ta je katoliško-narodni stvari obrnil hrbet in jo krenil k liberalnim učiteljem, ki hočejo brezversko šolo, in novih šolskih bremen za kmeta. Tam dela sedaj tlako Ploj in pa ijegov mladi tovariš Zemljič, ki je tudi pobegaiil iz katoliškega kmečkega tabora, izdal njen program ter se*' vdinjal najhujšim liberalcem. Po shodih ga vodijo liberalni ad-vokatje in učitelji. Dovolj je za vsakega, kdor hoče videti in razumeti !i
Tudi nemčurska stranka so šo v nekaterih okrajih giblje, čeravno je že v zadnjih dihljajih. H'a stranka je nasprotnica slovenske narodnosti, katoliške vere in kmečkega stanu/ Njeni voditelji pospešujejo lutrovsko gibanje, ali sami meščani, ali pa od njih odvisni ter smejo za kmeta ttoriti le to, kar meščanska /gospoda dovoli, Zjoglasni „Stajerc" Je njihovo glasilo.
Za slovensko, verno kmečko ljudstvo je usta-
posebna vrsta lutrovcev; imenujejo se ti ljudje tempi e r j i. Zavrigli so nauk o sv, (Trojici, o Kristusu Bogu, sv. krst, sv. obhajilo, obredna služba božja jo po njih mnenju nepotrebna stva£\ Pač pa učijo, da bo prišel Kristus tisoč let pred splošnim vstajenjem mrtvih zopet na svet in vladal na zemlji s pravičnimi prod poslednjo sodbo tisoč let: Najprvo bo pozidal zopet tempel v Jeruzalemu. Templerji mu hočejo pomagati. Da bodo pa koj pri roki, šli so že sedaj v Sv. deželo, da kar tam pričakajo Kristusa. Tako so padli ti lutrovci v staro zmoto o tisočletnem kraljestvu Kristusovem na zemlji, ki jo je katoliška cerkev že davno kot staro blodnjo zavrgla. Ti ljudje seveda ne bodo spreobrnili mohamedanov in Judov h krščanstvu, saj ga sami nič več nimajo, pač pa se leni jutrovei lahko od njih učijo, kako naj človek skrbi za želodec in pozemeljske koristi. Pokupili so mnogo zemlje, kjer gojijo poljedelstvo, vino-rejo in sadjorojo z velikim uspehom, kakor smo so prepričali na vožnji iz Jafe proti Jeruzalemu.
Po opravljeni! zahvalni pobožnosti v frančiškanski cerkvi vrh Jafe uvrstiti smo so po svojih oddelkih, da jo mahnemo proti kolodvoru, ki je oddaljen dobrih dvajset ftninut od cerkve.
Od kraja nas je vodila pot po ozkih, smrdljivih ulicah, dokler nismo dospeli na precej široko cesto; pa tudi cesta jo bila skoraj preozka za vse vozove, kamelo, osle / in ljudi, ki so drvili in pa tudi prav polagoma hodili svojo pot. Neznanska množina prahu vzdigovala se jo skoraj neprestano, ( neprijetna očem, in sapniku, saj Škropi ceste in ulico le v zimskem času dež, ki spremeni debele plasti prahu v blato do kolen. Po obeh straneh Peste je sicer ob hišah nekaj tlaku podobnega, pa kaj pomaga, ko so pa prostori ob hišah vsi dobro porabljeni. Obrtniki jzvršujejo tam javno svojo obrt, trgovci razpoložijo
novli&nai in dela za njegove želje S. IO, Z., ki jo tudi postavila v vseh okrajih svojd) kandidate, Mi prinašamo lijih imena in jih toplo priporočamo. Naša kmečka stranka je izšla iz kmečkega ljudstva, je njemu naplenjena in zanj dela. Delovanje poslancev S. K, Z. se je posebno odlikovalo za časa lanske suše, ko so za Slovenski Štajer pridobili približno 1 milijon kron, da se je živinorejcem nakupila krma. Niti plojaši niti libieralci v tem oziru niso storili svoje dolžnosti.
Že volitve v splošni skupini dne 7. maja so pokazale, da ravno naše ubogo ljudstvo zaupa poštenosti kmečke stranke. Njena kandidata dr. Korošec in Pišeflc sta sijajno in z velikim navdušenjem bila izvoljena. Ni maralo niti liberalcev niti socialdemokratov, am^ak kajndidafioma Kmečke ^v|ez9| (ja zaupalo svoje zastopstvo.
Volilci! Dne 17. maja dajte še dr. Korošcu in Pišeku 10 tojviarišev iz vrst kmečke stdatnke. Potem bo njih upliv velik v deželnem zboru in lahko bodo uspešno zastopali koristi svojih volilcev.
Možje in žene! Agitirajte za kandidate krščanske kmečke stranke! Prigovarjajte svojim sosedom, prijateljem in sorodnikom. Satno imena kaMdidatov Slovenske kmečke zveze naj pridejo na i glasovnice. Pazite!)
Mladeniči in mladenke! Vi sto naši nnjzvestej-ši zavezniki v dobrih in slabih časih, /Pomigajte dobri stvari tudi sedaj. Razvijte agitacijo v vs iki vasi, od volilcja do volilna! S svojimi čilimi močmi poma gajte do zmage Slov. kmečki zvezi. Kakor dr,e 7. ma ja, tako se naj vaše delo poznal »tudi dne 17. maja v sijajni zmagi! Mi moramo naprej! V nas je moft!
Naši kandidati.
Dne 17. maja volijo volilci kmečkih skupin z modrimi izkaznicami:
Na programu Slovenske kmečke zveze kan di dira Jo:
V skupinah za kmečke občine kandidirajo.
Za sodni okraj Maribor, St. Lenart, Gornja Radgona, Ljutomer:
Franc Robič, deželni odbornik, Gradec*
Ivan Roškar, državni poslanec, Maina.
svojo blago, gostjo številnih kavarn sedijo pred poslopjem mogočno na nizkih stolcih ali pa kar na tleh, množica nad vse grdih in sestradanih psov se leno preteguje po toplem kamenju, ali bori za leako borno kost ali drugo mrhovino.
Najbolj, da jo popotnik vdari po sredi praha in cestne in Ulične gmjusobe. Z razpetim solnčnikom jadrali smo po cesti po dva in tudi v gručah, kakor je pač naneslo. Vsak bi že rad bil na kolodvoru in na viaku, zato pa so poulični prodajalci naleteli večinoma zelo slaboj če bo se lotili katerega od romarjev. Nekateri so vzeli voznike in rekli so, da znajo tt ljudje tako zaračunati kakor velikomestni izvo-Ščeki.
Večina nas je pa bila veselih, da smo imeli zopet nekaj stalnega pod nogami, čeravno se nam je zdelo, kakor bi se Še vedno gugalaj tla pod nami. 8o drugi dan v Jeruzalemu je prišel včasih tak občutek.
Proti poldnevu prišli smo na priprosti kolodvor jeruzaJemske železnico. Izvršila jo je lota 1892 francoska delniška družba. Vozi na dan enkrat iz Jafo v Jeruzalem in nazaj. Načelniki postaj gotovo no postanejo zavoljo prometa nervozni, kakor pri nas. Ta družba se je zavezala prevažati vsak dan le osemdeset oeeb proti navadni ceni. Kaj pa bo z nami, ko nas je 540? Za nas so stali pripravljeni že trije vlaki, ki so si imeli slediti v presledku pol ure.
Pri nas je navada, da se zniža vozna cena, če se najame celi ali celo trije vlaki. 'Na Jutrovem so pa bolj prebrisani. Tu nam pa niso nič znižali — ravno narobe! Niso zahtevali samo cele voznine — smpak trikrat toliko kakor je navadna vozna cena. Ko je naš vodniki opozoril uradnikja na evropske običaje, se Je samo nasmehnil in rekel:	„Priložnostni
dobiček.*
(Dalje prlhodnjlfi.)
Za sodni okraj Ptuj, Ormož:
Anton Meško, župan, Lahonci.
Josip Ozmec,
župnik, Sv. Lovrenc na Dravskem polju.
Za sodui okraj Rogatec, S maj1 j e:
Jakob Vrečko, kmet, Ponikva.
Za sodui okraj Celje, Vransko, Gornjlgrad, Laško:.
dr. Ivan Benlipvlfi,
državni poslanec, Brežice*
Alojzij Terglav, kmet, St. Peter v Sav. dolini.
Za sodni okraj Šoštanj, Slov. Gradec, Maren-
berg:.
dr. Karl Verstovšek,
profesor, Maribor.
Za sodui okraj Brežice, Sevnica, Kozje: dr. Franc Jankovič, zdravnik. Kozje.
V sodnih okrajih Slov. Bistrica—Konjice:
Peter Novak, posestnik, Slov. Bistrica.
Devica orleanska Ivana Dark.
(Vior mladenkam.)
(Dalje.)
Prvo svojo obljubo je devica Ivana točno izpolnila. Sicer zadeta od (Sovtražne puščice, ki ji je vsekala skelečo, globoko rano .med vratom in pleča-mi, je izvojevala sijajno zmago za kralja in svoj narod/. Mesto Orjean jo bilo osvobojeno, Angleži so odrinili. Se dandanes se v Orleanu leto za letom praznuje dan zmage s slovesnim obhodom po mestu.
D ana je započeto delo nadaljevala neumorno, žilavo vstrajno. Pričela se je vrsta znamenitih bojev, v katerih je Ivana v vqjaškem oklepu kraljevo vojsko vodila od zmage do zmage. Zaradi previdnosti in razumnosti, ki jo je kazala ob naskoku na mesto Orlean in zaradi njene neupogljive srčnosti v napornem boju, so jo najizkušenejši vojskovodje občudovali, njena čistost in strogost jo spremenila vso vojsko, njena ljubezen in skrb Afa bolne in ranjene vojake ji je pridobila srca vseh.) iVse jo je častilo kot angela Iz neba, Ivana pa je ostala skromna in ponižna, ter je hvaležno vse svoje zasluge pripisovala edino lo Bogu.
Cilj, ki si ga je stavila hrabra devica, je bil, da popelje kralja Karola VIL v Rems h kronanju. Potrebno pa je bilo, osvoboditi mestat, ki so jih bili Angleži zasedli.
Z ojačeno vojsko je naskočila mesto Uargo, dasi so jo stotniki svarili, češ, prezgpdaj Še je; zavrnila jih je: „Ne dvomite, ura je že, če Bogu dopa-de!“ Neustrašeno je plezala po lestvi na mestni zid, a zadel jo je sovražni kamen tako močno, da ji je razbil čelado na glavi, ona pa je padla na tla, tako, da ,so vsi mislili, da je mrtva. Toda takoj se vzdigne in poskoči z vzklikjom: „Naprej prijatelji moji; Gospod nam da Angleže v roke, mesto ije naše!“ In res, v nekaj trenutkih' so Francozje splezali na mestni zid, velik del angleške posadke pobili in njih vodjo, grofa Sufolko, vjeli. Zdaj je padla posadka za posadko, in ko je bilo konečno tudi mesto Troa podjarmljeno, je bila pot v Rems prosta.
Na prigovarjonje Ivaaie se je kralj v spremstvu svoje rešiteljice nemudoma podal tja. Slaba posadka sovražnih Burgundcev se je umaknila iz Remsa Jbrez boja, mesto pa je po odposlancih izročilo kralju ključe.
V nedeljo, dne 17. julija 1429. jo bil Karol VII. v remski katedrali maziljen in kronan za kralja francoskega. Ivana jo v tem slovesnem trenutku stala poleg kralja, oblečena v železno, viteško opravo, z razvitim praporom v rokj, na katerem je blestelo geslo: Jezus—Marija.
Po končanem maziljenju in kronanju poklekne Ivana pred kralja, mu poljubi s solzami v očeh nogi, rekoč: „Blagi kralj, božja volja se je izpolnila, in svet naj izve, da ni nikdo drugi pravi kralj francoski !‘i Po častitljivi katedrali pa se je razlegal klic tisočerih' grl: „Kralj naj Živi!"
Tudi stariši Ivane so prišli v\ (Rems, in Še dar nes ima dotifini napis hiša blizu katedrale, kjer je mesto pogostilo stariše hrabre device^
S tem slavljem, ki je venSalo njeno delo za osvoboditev domovine, je Iv,ana smatrala svoje1 poslanstvo dovjršeno. Zato je hotela zapustiti bojni tabor in se vrniti v krog svoje družine. Nadškofu je na vprašanje, kje bo kraj njene smrti, odgovorila: „Izpolnila sem naročilo božje, Orlean /osvobodila in kralja popeljala v( Rems. Da bi dbpadlo Bogu, mojemu stvarniku, da se vrnem k očetu in materi, njim pomagam in pasem svoja Čredo!“' (Toda Mralj je ni hotel odpustiti, ker mu (je bila poroStvo blojne sreče. Vendar se odslej pojavlja med dfvorniki vedno večja zavist proti junaški deklici. In /tudi kralj, ki je doslej vedno zaupno sledil njenim nasvetom, se poslej da raje voditi svojim ministrom.
(Konec prihodnjič.)
Okoli po svetu.
Cesar je sprejel ostavko ogrskega ministrstva in obenem odločil, da ostane sedanje ministrstvo do nove njegove odločitve v službi.
Hrvat gost svetega očeta. Te dni je papež Pij X. sprejel odvetnika Dajana pl. Rendiča svojega součenca in prijatelja iz Padove ter ga je objel in poljubil. Nazadnje ga je povabil, da ostane kot papežev gost v Rimu.
V	Nemčiji se stranke glede novih davkov ne morejo sporazumeti, zato smatrajo nekateri razpaščenje državnega zbora kot neizogibno.
Srbski princ Jnrij dela na to, da bi mn zopet priznali prestolonasledstvo.
V	Perziji se agitira za sveto vojsko.
Sad svobodne fiole. Na meščanski šoli v Kaplici na Češkem zgodil se jo te dni tale žalosten slučaj. Neki učenec ondotne šole, sin znanega svobodomiseloa, je šel k skupnemu šolskemu sv. obhajilu, vzel hostijo iz ust, jo djal v svoj žepni robec in jo zunaj cerkve prilepil na cerkveni zid ter jo obmetaval s kamenjem. Žandarmerija preiskuje stvar.
Poljubil svojo mrtvo sestro in umrl. V Budimpešti je umrla hčerka obrtnika Schillerja. K pogrebu se je pripeljal tudi njen brat, ki je vojak v Veliki Eaniži. Brat je poljubil mrtvo sestro na usta. Po pogrebu se je odpeljal nazaj v Kanižo, kjer je nenadoma obolel in umrl. Zdravniki so konstatirali, da se je zastrupil z mrtvaškim stropom.
Nizozemska kraljica povila princezinjo. Dne SO.aprila je zavladalo na Nizozemskem veliko veselje, ker je dežela z rojstvom nove princezinje dobila prestolonaslednico. Na Nizozemskem velja prestolonasledstvo tudi za ženske člane kraljeve družine. Ljudstvo je za svojo kraljico Viljemino silno navdušeno, za njenega moža princa Henrika se pa no zmeni veliko. Vse kraljestvo je nestrpno pričakovalo veselega dogodka v kraljevi hiši. Zadnje dneve pred porodom so imeli že vsi listi pripravljene posebne izdaje, naj že pride na svet princ ali princezinja. No, prišla je naposled prin-cezinja. Mesta in vasi so poslale nešteto darov, zibeljk in igrač za malo prestolonaslednico. Ti darovi se pozneje raz-dele med uboge porodnice.
V	Monacu so zaprli anarhista Verdierja, ki je nameraval usmrtiti francoskega predsednika.
Prevrat V Turčiji. Zadnje dni so presenetljive novice preplavljale svet. Dne 24. aprila so mladotnrške čete pridrle v Carigrad, poklale in postreljale staremu sultana zveste vojake, sultanova palača je morala izobesiti belo zastavo v znamenje mira in sultan je bil jetnik mladoturkov. — Ko je po mestu zavladal mir, se je sešel turški državni zbor v posvetovanje, kaj storiti s sultanom. Ker se je dokazalo, da je sultan Abdul Hamid II. vedel za zaroto proti mladiturkom, zato je zbornica s pretežno večino sklenila, da se stari sultan odstavi in za vladarja proglasi njegov mlajši brat Rešad Efendi. Ker je vsak turški sultan obenem tudi verski poglavar mohamedanoev, zato more biti odstavljen le tedaj, če to dovoljujejo verske postave. Vprašali so najvišjega verskega dostojanstvenika za mnenje. Šejk jo odgovoril, da ga po mohamedanski postavi modri iz naroda morajo odstaviti. Nato so se senatorji in poslanci dvignili s sedežev in rekli: Določamo, da se odstavi Abdnl Hamid. — Ko so sultanu naznanili, da je odstavljen, je potrt in žalosten stavil neke pogoje, posebno pa, da mu ohranijo življenje. Odposlanstvo mu je odgovorilo, da je turški narod plemenit in da se mn ne bo nič zgodilo. Novega sultana, ki si je dal ime Mohamed V., je ljudstvo in vojaštvo sprejelo z velikim navdušenjem. Po Carigrada in drugih turških mestih je donelo slavnostno gromenje topov. Sultan je prisegel na nstavo — in sedaj vlada mir v Carigradu. — V noči dne 28. aprila so Abdul Hamida odpeljali v mesto Solun, kjer je mladoturška vlada kupila krasno vilo za svojega znamenitega jetnika. Vilo obdaja krasen vrt, ki je pa ograjen
s 5 m visokim zidom. To je zdaj bivališče nekdanjega grozovitega sultana Abdul Hamida — zlata kletka. — Tako je Bog ponižal krvoločnika, ki je dal 300000 krščanskih Armencev poklati, ki je razsipal milijone in spravil državo na rob propada. — Abdul Hamid pa j e, četudi vjet, nevaren mladoturški vladi, ker bodo njegovi prijatelji z njegovim velikim premoženjem poizkušali napraviti velike zm ešnjave. Zato bodo ga postavili pred državno sodišče in obsodili v smrt. Ker je novi sultan tudi za to, vsied tega je vsak čas pričakovati usmrtitve starega sultana.
Razgled po domovini.
V slovenski trški skupini samostojno kandidira na slovenski narodni program
Dr. Anion Medved
profesor v Mariboru.
Iz šole.'. 'Za stalnega učitelja v Rečico pride učiteljski suplent Franc Horvat v Makolah, na ljudski šoli v Velenju je postala stalna tamošnja (učiteljska suplentinja Berta Brence, na ljudski Boli pri Št. Ropertu <v Slov. gor, je postala stalna tamošnja začasna učiteljica Felicita Škerjanc, pri St. Jkiriju v Slov. gor. je postal stalen tamošnji začasni učitelj M. Berger.
Naša zmaga. Pri volitvah v splošni skupini dne 7. maja sta zmagala kandidata K. Z. gg. dr. Koroieo in Fr. Pi&ek Z ogromnimi večinami, zavela!
Pozor! V volilnih okrajih iMIaribor—Ljutomer, Ptuj—Ormož, Celje—Gornjigrad volijo voljloi dne 17. maja dva poslanca naenkrat.? (Vsied tega mora v teh okrajih napisati vsak volilec dvja imena na glasovnico. Pozor volilci in agitatorji, ktor nekateri mislijo, da je v teh okrajih dovolj. Če sama enega zapišejo.
Kmetje. Liberalci delajo na vse kriplje, da bi pri volitvajh dne 17. maja v ptujskem okraju izrinili kmeta Meška, v mariborsko-ljutomerskem kmeta Roškarja in v coljsko-gornjegrajskem kmeta Terglava ter vam vrinili svoje liberalne kandidate. Kmetje, če držite kaj na svojo stanovsko Čast in imate kmečki ponos, potem tega ne dopjuštitle., Povsod zapišite na glasovnico oba kandidata Kmečke zveze, Z liberalci in'plojevci proč!
Narodna svečanost v Mariboru. Dne 6. junija t. 1. bo v vseh prostorih tukajšnega Narodnega doma velika narodna svečanost v prospeh Slovenskega šolskega vrtca in slovenskih vsporednic v zavodu tukajšnjih šolskih sester. Pričakovati je, da se bo narodno občinstvo iz mesta in vse okolice — kakor običajno vsako 'drugo leto — te slavnosti udeležilo v največjem številu. Okoliška društva se opozorijo, da isti dan ne prirejajo nikakiU Slovesnosti.
Stajerčijanci so postavili svoje kandidate v naslednjih 4 okrajill in sicer za okraja Ptuj—Ormož ptujskega Ornika in Visenjaka iz Slomov, za Slov. Bistrico—Konjice Kresnika (iz CreŠnjevc, za okraje Maribor—St. Lenart—Gornja Radgona—Ljutomer F. Senekowitscha iz Leitersberg«, pri Mariboru, ter Koserja iz Spodnjega Gašteraja, za okraje SlovenJ-gradec—Marenberg—Šoštanj pa gostilničarja 'Antona Kalischniga v Breznu.
Okrajni zastop ptujski Je po pečini zopet v nemško-nemčurskih rokah. Splošno gre sodba, da Je tega kriva Plojeva stranka, H Je zanemarila potrebno agitacijo..
Lešnica pri Ormožu. Redka starost: Dne 30. aprila 1909 je, previden s sv. zakramenti za nmirajoče, mimo v Gospodu zaspal Peter Dovečar, posestnik na Lešnici, star 84 let; njegovega pogreba se je ndeležilo mnogo ljudstva. Bodi mu zemljica lahka! Žalujoči ostali.
Žalec. Naš trg je dobil telefonično zvezo z vsemi postajami na Štajerskem in Koroškem.
Celje. Ža Župana je Izvoljen dr. Tabornegg, za podžupana pa Maks Rausoheri, ker dr. Jesenko ni hotel več sprejeti podžupanske Časti.
Poljčane. Večer zadnjega aprila je bil za našo župnijo usodepbln:	ob grozni nevihti treščilo je v
stolp podružnice Sv. M&rijle Ljubjčnfc). Phr trenot-kov je bilo videti vso cerkev obdano od ognjenega svita. (Zgorela je slolpova streha in mežnarija z gospodarskim poslopjem. Ko bi ne bjlo več pogumnih Poljčanov hitelo vrh 518 m visokei Ujubičenske gore gasit, bi bila btez dvoma pogorela cela oorlcbv in
tik stoječa oerkjvena hiša. Ločka in (pokelska polarni hrambi sta se odlikovali po svoji nenavzočnosti; ne enega moža ni bilo pričujočega. Skoda je seved: velika, vendar upamo, da bodo požrtvovalni župljani V kratkem Ča/su popravili škodo.
Sv. Peter v Sav, dolini. Občinske volitve so končane. V vseh treh razredih so z veliko večino glasov izvoljeni sami katoliško misleči možje. Čast vsem vrlim možem-volilcem!
Laško. Dne 4. t. je v Laškem trgu iz Zidanega mosta došli t ovcami vlak skočil iz tira. Stroj s ten-derjem je paklel preko nasipa. Strojevodja Jje le lahko ranjen, težko ranjenega kbrjača so p|a prepeljali v, celjsko bolnico. Voz za Vlajkovoldje jel popolnoma, razbit.
Boj za slovensko vseučilišče. Da se kolikor mogočo razširi zanimanje in gibanje za slovensko vseučilišče v Ljubljani, bo razdelil deželni odbor tisoč izvodov knjižice „Boj za slovensko vseučilišče*1, katero brošurico je izdala „Slovenska dijaška zveza**, med razna društva in korporacije.
Otrok zgorel. V Lembergu pri Smarji so zgorela poslopja posestnikov Martina Šketa in Tajta. — Močan veter je skozi 'dimnik razpršil ogenj na jSke-tovem ognjišču in tako povzročil požar. Ogenj se jo ralzširil tako hitro, da (ni bilo mojgoče rešiti tri in pol leta starega Sketovegal otroka, ki je spal pod strieho. Otrok je vi plamenih zgorel.
Šmarje pri Sevnici. Vrli bratje mladeniči in sestre slovenske! Vaši članki v „Našem Domu**, katere čitam z radostno utripajočim srcem, so priče nenstrašljivega dela na narodnem polja. Kakšne uspehe je imelo delovanje kato-liško-narodnih mladeničev, vo vsakdo. Ali drugače je pri naših dekletih po nekod. Slovenke, ali veste, kakšna kri se pretaka po vaših Žilah. Veste kaj zahteva vaše življenje? Vsak mladenič, vsako dekle mora vedeti, kaj je dolžan svoji mili domovini. Slovenska mati nas je rodila. Slovenka je prepevala ob naši zibelki. Ona nas jo nčila naše mile slovenščine. Učila nas je prvo, drago nam besedo — mama. Ona nas je učila prvih molitev, in dajala je prve zlate nauke. Veliki nehvaležneš, nevreden imena olovenoc, bi bil, kdor bi to pozabil. Lepo število je že zavednih mladih Slovenk, katere se trudjjo z vsemi močmi, z vso odločnostjo za lepšo bodočnost. Toda te bijejo obupen boj. Njih klicu odgovarja Žal le premalo glasov. 0, slovenska dekleta, koliko bi lahko koristile našemn zatiranemu narodu! Voditeljice dekliške organizacije, vstrajajte na tem stališču, dosegle boste svoj cilj, in potem boste lahko s ponosom razvile zastavo zmage, slovensko trobojnico Od vseh krajev se čita in sliši, koliko se stori v blagor domovini. Čas bi že bil, da se tudi tukaj vzdramite! Pokažite se kot prave hčerke Slovenije. Težak je vsak začetek, zato pa je potem toliko večje veselje, in nada v lepšo bodočnost. Dan na dan se vršijo težki boji za obstanek. Zato, dragi mi tovariši drage narodnjakinje, stojmo trdno kot skala na braniku! Čujmo, stojmo na straži! Bodimo vsi nenstrašljivi branitelji naših pravio in imejmo jekleni značaj! Mladina je steber, je upanje boljše bodočnosti. Od nas je odvisno, kakšna bo prihodnjost našega naroda. Začnimo toraj tudi enkrat tukaj. Že pred poldrugim letom, ko se je ustanovilo Slov. kršč. izobraževalno društvo, se je mnogo govorilo o dekliški zvezi. Žal, da je to hitro utihnilo. Ali ni tukaj dovolj deklet, samih slovenskih hčera, pa si ne upate ničesar storiti? Naše izobraževalno društvo vam bo vedno stalo ob strani. Zavedne bmarčanke, začnite delati, in boj bo hitro končan. Po vseh krajih se razvija dekliška organizacija, samo tukaj še spi spanje pravičnega. Vzdramite se, čas je že! Storite tudi ve kaj za napredek narodnega gibanja. Iz srca bi želel, da bi se to kmalu začelo, kajti lepšega dneva gotovo ne bo za vas, kot dan ustanovitve dekliške zveze.
Naprej do zmage, nadebudne Slovenke!
Šmarski mladenič.
Ljutomer. Frane Jožefova šola v Ljutomeru priredi na Križevo t. j. 20. maja po večernicah ob 3. uri na vrtu gostilne g. Vaupotiča v prid ubogi šolski mladini tombolo. Za slučaj slabega vremena se vrši tombola v notranjih prostorih. Najnljudneje vabi š. vodstvo in učiteljstvo.
Zavodnje. Odkar je prevzel gostilno pri Hrovatu naš mladi par, ki trobi v liberalni rog, so tu prav pogostni pretepi. Vsi so silno ogorčeni zlasti nad tem, da so brez vsakega povoda krvavo pretepli več koroških kmetov, ki so gnali trumo ovc iz sejma domov. Mlada kri je res vroča, » napredno to ni, če tudi sta naročena na Narodni Dnevnik.
Št. Vid pri Grobeljnem. Sprejmi, dragi „Naš Dom** tudi od nas nekaj v svoj predalček! Tudi tukaj se nekoliko dramimo iz narodnega spanja in sicer na prizadevanje našega mnogozaslužnega č. g. kaplana Fr. Ostrž, ki jih je Mm Bog poslal v našo sredo v veliki prid Št. Vidskej žup-
niji. Ustanovili so posojilnico, ki je v sili velika pomoč [ ubogemu kmetu, in ustanovili so tudi z veliko požrtvovalnostjo bralno društvo, da dobimo koristnega, podučnega in kratkočasnega berila, ter so nam bili priredili dve krasni in ganljivi igri: „Lurška pastarica** in „Dve materi**, vsem v veliko veselje. Za to in še za mnogo drugih dobrot smo mi Št. Vidčani g. kaplanu iz srca hvaležni. Našim liberalcem pa nič kaj v glavo ne gre, da se gospod sploh kaj brigajo za narodno stvar in za kmeta, zategadelj jih je „Narodni List** zadnjič jako surovo napadel in nakvasil mnogotere neumnosti. No, mi itak vemo, da od črnega krokarja še nikdo ni pričakoval lepega petja, ravno tako tudi liberalci ne znajo drugega, kakor duhovnike črniti, in žalostni slučaji pričajo, da je že marsikateri tak brez sv. zakramentov umrl. „Narodni List** hoče imeti Avgijev hlev očiščen! Že dobro! Ampak nekoliko se naj ozre okoli sebe in pred nosom ga bode našel in trebalo bi celo morje skozi nja izpustiti. Mi' pa želimo, našemu gosp. Fr. Ostrž ljubega zdravja, da še lahko mnogo storijo v probujo našega naroda liberalcem na jezo! Bog jih živi!	Kmečko dekle.
Koroške novice.
S. E. S. Z. bo imela letos svojo glavno skup-fičino dne 31. maja pri Sjv:.. (Jakobu Vi Rožu na Koroškem., Predavanja bodo za naša društva prav praktična in poučna. Govorili bodo govorniki iz Štajerskega, Koroškega, Kranjskega in Primorskega. Izobraževalna društva so prjošeua, da imajo takoj od-borove seje, pri katerih se določi,, koliko odposlancev pošlje vsako društvo na sestanek.:
Koroški dež. zbor ne bode sklicaa, kakor se je prej mislilo, na zasedanje do srede majnika. Kot vzrok vlada navaja politični položaj, češ da bi potem morala sklicati tndi drugo deželne zbore. Nemška večina koroška je v veliki za dregi, ker je že odstopil dež. glavar grof Gojs in je bolan dež. odbornik Leop. baron Ajhelburg-Labia. Novi dež. odbor * pa še ni voljen in se tako ne more še konstituirati.
I Pomanjkanje krme na Koroškem je tako hudo, da morajo kmetje v velikovški okolici živino krmiti s smrekovo briuo, radi česa je že mnogo živine zbolelo in poginilo. Razdeljevala se bo sedaj med revne posestnike brezplačno živinska sol; jnžna in državna železnica sta za prevažanje te soli dovolili precejšnje ugodnosti.
Velikovec. Znorel je pivovarniški delavec Jožef Tratnik. Prepeljali so ga v celovško norišnico.
Celovec. Za nesmiselno stavo je dal življenje mizarski pomoč. Adolf Laekmann. Stavil je, da lahko napravi popolno temo po celem mestu. Vrgel je na tanko žico pritrjeni kamen na glavni električni tok. Ko je žica se dotaknila glavnega toka so se pričele delati iskre. Laekmann se je ustrašil ter je hotel žico potegniti proč, dobil pa je od elektrike tak udarec, da je bil takoj mrtev. Cestar, ki je hotel ponesrečenca spraviti s ceste, dobil je tak udarec, da je odletel daleč proč, ostal pa je nepoškodovan.
Turska železnica se bode otvorila dne 1. julija. Slavnost se bo pričela v Beljaku, odkoder se bodo vdele-ževalci peljali na Spital, v Maljnico, na Gostinje in na Solnograd.
Spodnji Dravograd. Žalostno so peli zvonovi v pon-deljek dne 3. maja in naznanjali smrt blage deklice Marije Preglav. Šele začela se je razcvetati, a že v sedemnajstem letu je zvenela. Cvetela je, a zvenela je, zvenela je, da bi lepše razcvetela.
Mladinska organizacija. Slovenska krščansko-socijalna zveza bo dno 16. maja imela svoj letni občni zbor v Celovcu v prostorih „Rokodelskega doma**. Posebno nas zanima, da je na sporedu točka: razgovor o izpopolnitvi naše mladinske organizacije. Koroška mladina, naprej po vzgledu štajerske in kranjske mladine!
Društvena kronika.
Vžigalice „V korist obmejnim Slovencem" jo ljubljanski „Slovenska krščansko-socialna zveza" oddala Štajerski S, K. S. Z., ki bo imela zalogi v Mariboru in v Ljubljani.
Sv. Kunigunda na Pohorju. Mladeniči bralnega društva so prijazno vabljeni, da (se v nedeljo, dne 16. majnika popoldne po večernicah zberejo v sobi bralnega društva. Pripeljite seboj svoje tovariše! Mladeniči, delajte za svojo mlaideniško organizacijo !
St. Vid na Planini. V nedeljo dne 2. maja je imelo št. vidsko kmečko bralno društvo svoj redni občni zbor. Pristopilo je nekaj novih ndov. V odbor so izvoljeni sledeči: Veleč. g. Anton Riba«1, župnik, predsednik, g. Frane Žibret kmet, podpredsednik, č. gosp. Anton Špari, kaplan, tajnik, Alojzij Zakošek, mladenič, blagajničar, RudolfŠpan, mladenič, knjižničar. Mladina na delo!
Konjice. Dno 15. aprila je imela naga na Svečnico ustanovljena „Dekliška zveza11 že svoj tretji shod. Udeležilo se je tega shoda nad sto samih vrlih mladenk. Shod je otvorila in pozdravila navzoča sestrica voditeljica „Zveze" i Amalija Solar. Govor je imela Marija Rak. „Slovenke na stražo". Zgodovina podaja mnogoštevilne zglede, kako so se ženske junaško vojskovale za svobodo naroda. Posebno francoska devica orleanska Ivana d’ Are katera je vodila vojsko od zmage do zmage. V novejši zgodov.ni so nam pa zlasti vrle Blejke dokazale, kaKo tudi v slovenskem kmečkem ženstvu bije junaško srce. Bile so s svojim življenjem pripravljene braniti Marijino božjepotno cerkev na Blejskem otoku, pred pohlepnimi francoskimi uradniki. Pa tudi dandanes so je treba vojskovati, proti hudobnim sovražnikom, ki nameravajo oropati celo naša srca Boga in vere. Toraj drage Slovenke, opašite si meč žive in goreče vere, neoma-deževane kreposti in bistrega uma, in hitite v nekrvavi boj proti dandanašnjim sovražnikom svobodomislecem, liberalcem in socialnim demokratom. Z lepimi deklamacijami pa so nas razveseljevale: Amalija Solar Slavinovo: Kako je mlada deklica pečo prala. Marija Lamut Gregorčičevo: „Blagovestnikom", in Cecilija Strmšek Zupančičevo: „Kangljica". Dekliška zveza pa tudi prav pridno čita dobre knjige, katerih se je že prebralo okoli 50 in veliko časopisov. Mladenke le čitajte in učite se Knjige, dobri listi, predavanja bogatijo um; petje, prijazno občevanje, lepi zgledi pa blažijo srce . . . Vse, drage Slovenke Dekliške zveze pa se držimo besed, ki jih je govorila voditeljica „Zveze": Sestre skupaj se vstopimo, roke in srca k zvezi zdaj. Glasno tu si prisezimo ljubezen med seboj na vekomaj.
Pilštanj. Pojdimo v Emavsl to je bilo val ilo našega izobraž. društva, ki je na velikonočni pondeij k v prostorih g. Gubenšeka v Levični priredilo veselico z dvema igrama. Prve so igrale dekleta veseloigro „Čašico kave". Posebno smo bili radovedni, kako bodo nastopili naši fantje. Bili so prvikrat na gledališkem odru. Igrali so „Obleka naredi človeka". Vsi so igrali prav dobro. Dr. Grenkazel zdravnik (Miha Rebernik) je ponosno nastopal, dobro si je bil namazal jezik njegov sluga Jurij (Lapornikov Tinček) kakor tudi njegov prijatelj Lovro (Ant. Toplišek). Kmet Vrenko je dobro pogodd, posebno pa je svojo ulogo dobro pogodil mizar Deska (Janez Resnik). Največ smeha pa je naredil čevljarski učenec (Rok Bokalič), dobro se je tudi obnašal uradni sluga (Beljak). Vsi so se izkazali dobre igralce, a vaja naredi mujsira tako je tudi tukaj. Fantje, le tako naprej 1 Ne strašite se truda, za dragi dom, za vero, ne glej nikdar na mero I Hvala vsem igralcem, posebno pa vlč. g. župniku Jakob Rauter, kateri zraven svoje težavne duhovniške službe skrbijo tudi za pravo izobrazbo. Čast jiml upamo da nam priredijo več tak h zabavnih večerov 1 Dekle iz Vinske vasi.
Trbovlje. Naša dekliška zveza kaj vrlo napreduje. Vsiki mesec ima podnčne shode, pri katerih se vršijo govori in deklamacije. Dne 4. aprila je bila volitev odbora, kateri se pa ni spremenil, ampak ostane ravno tako kakor preteklo leto. Fr Kadunc, predsednica, Marija Jordan, podpredsednica, Leopoldina Cukjati tajnica, knjižničarka in blagajničarka med seboj. — Pomlad! kako krasna beseda 1 kamor pogleda oko, vse se razcvita, vse zeleni, vse se prebuja iz zimskega spanja. Vse je veselo, vse hiti na delol Zato vrle mladenke ne zaostajajmo v društvenih stvareh, ampak krepko na delo za narodno stvar! — Deklice, katere še niste pristopile k tako potrebni dekliški zvezi, pristopajte, če hočete biti kedaj vrle rodoljubkinje in gospodinje. Le pogum, mladenke!
Za nami vrstnice hitite,
in v krepko zvezo se sklenite!
Le v slogi se spolne nam nade . . .
St. Ilj T Slov. goricah. Dekliška zveza ima prihodnjo nedeljo dne 16. maja svoj podučni shod v posojilniških prostorih po večernicah. Vse tovarišice prijazno vabi odbor.
Kebelj na Pohorja. Da še pri nas vedno nadkriljuje narodno zavest in probujenest narodna zaspanost in brezbrižnost za narodni obstoj, pokazalo se je v polni meri pri deželnozborski volitvi splošne skupine dno 7. maja. Izmed 104 volilcev udeležilo se je volitve — kaj mislite, gospod urednik, koliko? gotovo boste djali, da če že ne več, vsaj polovica, toda kaj še, zmotili ste se, udeležilo se jih je dobra petina namreč 22 in sicer 15 za dr. A. Korošca, tri za Ki-taka in tri pa za Kresnika, eden pa je bil prazen. Najbrž ni bil voljen dotični nobenega voliti, toda volitev se je le hotel udeležiti, da bi mu drugi potem ne predbacivali, češ da ni hotel iti volit in zato je raje praznega oddal. Pri tej volitvi so Štajercijanci pokazali svojo kulturo in izobraženost v pravi luči, ker niso vedeli, v kateri skupini da kandidira njihov večni kandidat Kresnik. Ako bi bili vedeli, ne bili bi ga sedaj volili, ker on kandidira v kmečki skupini. Ali pa so si ti duševni revčeki po svoji pameti mislili, da bi pa potem dne 17. maja lažje zmagal. Pa tudi liberalci morajo imeti nekoliko zraven, akoravno še komaj dihajo pri
nas, kojih število pa ne doseže števila prstov na eni roki. Gotovo si mislijo, da jih živijo celjski doktorji, ne pa Ke-beljčani in zato jim morajo po svojih mislih majhno uslugo storiti. Svetujemo jim, naj se držijo raje pri svojem poklicu, nas pa s svojo neumno politiko pri miru pustijo, kajti oni so od nas odnsni, ne mi od njih, živijo se z našimi žulji. Torej ša enkrat: mir, pa bo mir. Toda svet se suče in tudi pri nas se mora marsikaj zasukati in spremeniti. Temu nam je pa potreba izobrazbe in narodne navdušenosti in to bi tembolj zadobili ako bi kmečka in S. K. S. Z. pri nas večkrat kak shod priredila. Potem takem ne bi ob času volitev štiri petine volilcev doma ostala z izgovorom, češ, saj itak nič ni. Pokažite mladeniči tudi v narodnem oziru svojo korajžo in moč ne pa samo takrat, kadar vas alkohol navdušuje z besedo „auf biks" za boj proti svojim sovrstnikom. Pokažite tudi v narodnostnem boju svojo korajžo, ker z isto se bodete lahko bolj s pogumom hvalili kakor pa z ono grdo v pretepanju in pijančevanju. Le tedaj bodete pravi sinovi majke dlave. V to pomozi Bog in sreča junaška.
Opazovalec.
Mladini
Shod vseh mladeniških Marijinih družb bo binkoštni torek na Brezjah.
Mladeničem in mladenkam. Naše gibanje že rodi sadove. Sijajna zmaga kandidatov K. Z dne 7. maja je tudi naša zmaga, kor tuli mi smo za njo mnogo storili. Zato smo lahko na njo ponosni. Ni pa s tem še naše delo dokončano. Izvoljena sta sedaj še samo dva poslanca; imamo pa še deset kandidatov, ki stopijo dne 17. maja v bojne vrste. Tudi takrat se mora odločiti, kdo naj zastopa slovensko kmečko ljudstvo v Gradcu, ali mogoče kak narodni izdajnik štajercijanec ali kak brezverski liberalec ali pa mož odločno katoliškega prepričanja, ki pozna težnje naroda in ima voljo za ljudstvo tudi kaj storiti. Prepričani smo, da bo, kskor 7., tudi 17. maja zmagala ljudska vojja, vendar ne smemo držati rok križem. Od nasprotnih strani bode velikanski pritisk, agitacija z dovoljenimi in nedovoljenimi sred-ttvi, sleparjenje, sploh razni poizkusi, ki bodo skušali spraviti v Gradec može, tuje kmečkim mislim in težnjam. Zato mora zopet mladina poseči v boj s svojim orodjem: agitacijo. Pojdite od hiše do hiše, od volilca do volilca, rabite vse svoje govorniško zmožnosti in ves svoj upliv, da spravite slednjega našega volilca na volišče. Izgovor: „Bodo že brez mene opravili", tukaj tokrat nič ne velja", kajti vsak glas je odločilen. Zato pa mladeniči, mladenke, na delo! Naj se izpolni bojazen generala Narodne stranke: „Bojim soorganizirane mladine", pokažimo, kako znamo obračunati z ljudmi, ki so pripravljeni vsaki čas izdati narod najhujšim njegovim nasprotnikom, socijaldemokratom. K. Z. bo in mora zmagati, ako stori vsak mladenič, vsaka mladenka svojo dolžnost. Zato pa: Vsi na delo za blagor domovine.	Tovariš.
96 Teč ognja! Zares, premnogo je zgledov kako more žar domovinske ljubezni razgreti tudi nežna srca plemenitih mladenk, žen — Med junaškimi Slovenkami naj omenjam le: Alenko Gregčevo, sestrico iz narodnih pesmij, srčne Blejke, ki so bile rešile Marijino svetišče itd. Nasprotno pa je zadevala tudi grozna ženska kletev bojazljivce, ki so postali izdajalci svoje lastne zemlje, ko so ugasnili v svojih srcih vsako iskro ljubezni in navdušenja za domovino. — Dekleta kaj pa me? Ali prešinja domoljubja sveti ogenj tudi nas? Poleg lepega čednostnega življenja bode naj vsake geslo: energično stopati v boj s pravo narodno zavestjo in ne biti strahopeten, če treba tudi najtežje žrtve polagati na domovinski oltar. — Žal da številno deklic nima nikake razumnosti v tej prevažni stvari. Mladost žive brez skrbi; na plesiščih iščejo odduška brezmejnemu kopruenju po veselju; srečo žele najti v najbolj nevarni strani. —V svojem razkošju se večkrat odpovedo mili govorici materini. Revice niti ne vedo, da rušijo s tem prave čiste slovenske značaje, neprijetne so očem matere domovine in sovražnice naših svetih idealov! — Pa Vas vprašam: Se li v tem zadovoljujete? — Nikdar ne! Saj ravno v tem zapravljate dekliško čast, izgubljate čut dostojnosti in dobro ime in same ste porok grenke bodočnosti! Kako odpomoči? Zabave se mladenki res tudi ne more odreči. A ne boste mi štele v zlo, če opominjam, da vse svoje namene naslanjate na podlago svete vere. Nisem sicer poklicana višjim krogom, ki imajo za to odločilno besedo, nasvetov dajati pa skušnja me uči: daje toliko bolj vzbujeno za dobro stvar, za resničen časni in večni blagor vse — čim bližje in pogosteje se nahaja ognju božje ljubezni in luči večne Resnice. K sklepu še milo prosim: agitirajte še za volitve, a vselej z odkritim srcem, dobrim prepričanjem, kjer je treba poučiti, ali če tudi prerekati. — Oj, slušajte ta glas, ve odlične alovenke in slovenske žene sploh! Potem nas bo kedaj blagoslavljala domovina. Me pa bodemo izvršile najdostojneje svojo sveto na-
logo, ki nam jo je namenil Bog. — To želi in bo storila *U(i'	Slavka.
Vrlim mladenkam. Mesec majnik, ki je posvečen Mariji prečisti Devici, mora biti tudi za nas mladenke najbolj vesel in počastljiv mesec, ko nam vsako ra te letajočo drevesce oznanaje veselo spomlad. Za to pa me, slovenske deklice, gibajmo se v tem prelepem mescu, da bomo Marijo počastile vsaj zdaj najbolj, ko vse cveti in ji pošilja duk-teče pozdrave vsaka najmanjša stvarica, prinesimo ji tudi me njene hčerke najlepšib cvetlic na njen zvišen altar, rade zahajajmo vsako jutro k prelepim šmarnicam, ki se berejo o Devici najmodrejši, ki so še posebno potrebne nam dekletom iz Marijine družbe, one nas učijo, da moramo biti modre. Modrost je res lepa čednost, zato jo moramo posnemati in biti tako kakor Marija Devica, pod Marijino zastavo bomo sledile zato pa rade zahajajmo pred Marijin altar in ji skupno prepevajmo pesmico v čast in slavo. Tako mora vsaka družba, saj tudi mc sladkogorske mladenke lepo napredujemo pod Marijino zastavo. V nedeljo, 2. maja je imela cela družba skupno sv. obhajilo. Slovenska dekleta! Rade prebirajmo lepe knjige in časnike, posebno nam morata biti najbolj priljubljena ta dva časopisa „Naš Dom“ in „Bogoljub® zato jih pa ne smemo opuščati! Če je le mogoče, vzamimo ga v roke in ga z veseljem prebirajmo, naorej z delom, da bode nam v korist, domovini pa v veselje. Živela naša slovenska domovina! Za vse naše mladinsko gibanje moramo se pa zahvaliti našemu vrlemn prečastitemu g. župniku Martinu Krajncu, ki tako z veseljem delujejo v naši sladkogorski župniji in nas podučujejo. S svojim krasnim glasom mnogokrat obudijo kakšnega župljana iz trdega spanja. Hvala jim tisočera za ves njihov trud! Ti pa, prekrasna sladkogorska četica napreduj naprej pod Marijino zastavo! Dekleta, ki še niste upisana v našo krasno družbo, vas povabimo vse iz cele Sladke gore, da se nam kar najhitreje pridružite! Tudi naše vrle gospodične učiteljice Ljudmile Koklič ne smemo pozabiti, ki ima toliko truda z nami. Malokatera učiteljica bi bila tako vneta za Marijino čast, kakor je ta. Bog ji daj zdravja še mnoga leta! Vsem vrlim slovenskim mladenkam pošilja iskrene pozdrave tovarišica iz riladke gore.
Cerkvene nadeve.
V Rim so odpotovali ekscelenca, kneroškof dr. Mihael Napotnik.
Dnhovniftke vesti. Župnijski izpit so naredili čč. gg. kaplani: Jožef Erker, Jakob Gašperič, Ivan Hauptman, Janez Luskar, Martin Petelinšek, Frančišek Planinc, Viktor Preglej, Jakob Rabusa in Frančišek Sal. Špindler. — V Vuzenico je prestavljen č. g. kaplan Anton Srebre.
Romarski vlak v Mairijino Celje in k Mariji Pomagaj na Brezje bo tudi letos p|riredila Krščansko socialna zveza in se Že pogaja z južno Železnico. Na Brezje bo šel vlaik v prvi polovici julija, v Marjino Celje pa v prvi polovici avgusta.
Duhovna gredica. Končan je čas velikonočne spovedi za lavantinsko škofijo! Upam, prepričan sem, da so vsi, ki prebirajo „Naš Dom“ in mogoče še duhovno gredico, kot zvesti sinovi cerkve in vernega naroda opravili to svojo sv. dolžnost! Blagor mu, ki jo je opravil, ki se je očistil in opral v zveličavni kopelji sv. spovedi, in ki se je nasitil in pokrepčal pri mizi Gospodovi. Zdi se mi, da ravno za vse te velja evangelij četrte nedelje po veliki noči, da vsem takim pravi Gospod, ko nekdaj učencem: „Ko bo pa prišel Duh resnice, vas bo učil vso resnico ® Obljubil jim je svetega Duha, ker jim je naznanil svoj odhod. A ne bodo ostali sami, sv. Duh tolažnik bo prišel za pravične. Ta jih bo razsvetljeval, vddil in tolažil na potovanju skozi solzno dolino, ta kratek čas njihovega zemeljskega življenja. Tolažil jih bo, ker ima božjo moč in je pravi Bog, tolažil jih bo, ker je on božja ljubezen. Lastnost ljubezni jo pa, da ae darnje. Ker je sv. Duh božja moč, nas more tolažiti; ker je ljubezen, nas tudi hoče tolažiti. Ne vstrašimo se torej božjih posknšenj v duhovnem Življenju. Kakor se poskuša zlato v ognju, tako se poskuša naša ljubezen in pobožnost ▼ trpljenju in dušni zapuščenosti. Če v resnici ljubimo Boga, bomo sprejeli vdano v voljo božjo tudi stiske, zaničevanja, Preganjanje, notranjo suhoto in z zaupanjem na tolažbo ,Bv. Duha se bomo bojevali in premagovali, darovali se in ^di trpeli iz ljubezni do Boga. Tako bo sv. Duh razlil črez še druge nam potrebne milosti!	C.
Književnost.
„Šmarnice romarja jeruzalemskega". Že več. krat naznanjene, so ravnokar izšle in se dobivajo v tiskarni sv, Cirila v Mariboru. Spisal jih je Fr. Šegula, ^pnik pri Sv. Roku ob Sotli. Cena: broširane K 1‘fcO, v platno vezane 2 K, s poštnina 20 v več To branje bo Ijud-*tvo od dne do dne vedno bolj neprestano do konca zani-
Ramo blago.
Nov poskus zrakoplovna Wrighta. V Rimu se je vzdignil zrakoplovec Wright prvikrat brez kakega zadržka v izrak. S svojim zrakoplovom se je dvignil CO metrov naravnost, v zrak, ne da bi imel kake ovi-ro pri tem. Po enajstih minutah se je pa zopet (spustil na zemljo.
Borba z; (biki v Madridu. Minuli teden se je vršila v Madridu bikoborba. Vsi biki so bili pa tako divji, da se jih nikdo ni upal lotiti. Vsi trije borilci, ki so hoteli poskusiti svojo srečo, so bili težko ranjeni. Nekaj gledalcev pa, ki so hoteli priti borilcem na pomoč v areno, so pa prizadeli razdivjani biki smrtno poškodbe.
Živinski potni list, potna skažinga ali legitimacija.
Nedavno še, so se nekemn fantu na Gornjem Avstrijskem senjale tri številke. Hotel jih je staviti, a drobiža ni imel. Izposodil si je torej dve kroni Stavi in zadene terno. Dobil je izplačanih 1300 K. Povrnil dve kroni, pa še povrh Ženski, ki mn jih je posodila, kupil tri vagone rži. Fant je bil lahkomišljen, in si je hotel z neko tovarišico malo sveta pogledati. Res se mu pridruži neko dekle, ki je tudi svojih 600 prihranjenih kron vzela s seboj. Nekaj časa sta se po Beča veselo potepala, potem pa sta mahnila na Ogrsko. Ko jima je denar, katerega sta breznršljeno izdajala, pošel, sta se sprla pa ločila. Dekle še je imelo 60 K, s temi se je podalo domov. Fant je ostal brez vsakega beča, pa tudi brez potnih skažink, ker jih je zgubil. Pritoži se nekemu mesarskemu učencu. Ta mu za šalo izroči „živinski potni list za črno šekasto kravo® v nemškem jeziku. Potolaži ga s tem, da itak malo Ogrov zna nemški čitati. Celih šest tjednov je potem fant potoval po Ogrskem kot „črna še-kasta krava®. Šele v Frančinskem komitatn je neki veleposestnik zmoto zj varal, ko se je fant še popred kot „črna krava® pri njem prav mastnega cvrtja najedel. Ps.
Rešitev besedne zastavice v 9. številki „Našega
Poma“.
N
, 8 a d
Šiška uradnik Primorsko zanašomla d ino kralj e v i č Severin Žalec slika osa t
Pravilno rešila; Marija Gruškovnjak, Maribor.
Smefinlce.
Navajen. „Kaj, sedaj po desetih letih morate zopet k orožnim vajam?! Ste se pač že odvadili stroge pokorščine?® — „O ne! Sam oženjen!®
Oče: „Nikdar bi ne bil mislil, da Studiranje toliko stane!® — Sin: „Da, in jaz še niti dosti ne študiram!®
Gospod beraču: „Tu imate 5 vinarjev! Več vam ne morem dati. Sam dosti ne zaslužim®. — Berač: „Zakaj pa bolj skrbno ne debte?®
Korporal: „Vi rekrut, kakšno kolajno pa imate tu na prsih?® — Rekrut: „To je odlikovanje, katero je dobila naša krava na živinski razstavi! “
Sodnik: „Katrca, tri mesci so vam zagotovljeni, no pa raditega vam ni treba tako jokati 1“ — Katrca: „Oh, ob! Imam pač res smolo! Če bom celo zimo na toplem sedela v ječi, čemu som si pa potem kupila drva?®
Dobro ga je potegnil. Neki dijak je v krčmi veliko pripovedoval, kaj vse zna in premore. To je začelo presedati nekemu gospodu. Reče torej: „Zadosti sem že slišal, kaj vse znate in morete. Zdaj nam pa enkrat povejte, česar ne morete ? Stavim glavo, da lahko storim to, česar vi ne morete !“ — I gospod, hvala lepa, jaz ne morem plačati, kar sem zapil. Zelo me veseli, da vi to lahko in z veseljem storite 1“
Sodnik: „Zatoženec! Mislim, da se že poznava. Bili ste že večkrat tukaj!® — Zatoženec: „Kakopa! Večkrat sem bil že tukaj! Jaz sem vas tudi takoj spoznal, gospod sodnik! Malo ste se sicer zredili. Kako pa še milostljiva gospa kaj?®
Lljfnic* uredništva.
Knittslfeld. G. J. K. 'Novica o smrti tamošnjega č. g. dekana ne bi zanimala bralcev „Našega Doma®, ker jih nikdo ne pozna. Kot zvest pristaš „Našega Doma® nam pač kaka druga poročila pošiljajte ii tujine. Mladeniški pozdrav ! — Gradec. L. K. Prisrčno zahvaljujem I j Podpirajte me dalje! Iskren pozdrav I — Sv. Ana na Krembargu. I, 1 Z- Prišlo prepozno. Prihodnjič 1 Pozdrav!
Pojasnila o inseratih daje
apravništvo Je tistim, ki priložijo vpraSanju znamko za 10 v. gaSt' Vsaka beseda stane 3 vin. *90
Velika razprodaja!
4 pare črevljev
BOC' za samo H 9*— *90
Radi zaostaje plačil več velikih tovarn se mi je naročilo, da prodam veliko množino črevljev pod tvorno ceno. Prodam vsaktmu 1 par moških črevljev, in 1 par ženskih črevljev, usnje sivo ali črno s kapico za povezati z moč nimi podplati z žreblji, najnovejši kroj, dalje 1 par moških, 1 par ženskih mednih črevljev, zelo elegantno izdelani in so lahko nosijo. Vsi 4 pari za samo K 7'— Pri naročilih zadostuje, da se navede dolgost. Pošilja po povzetju Centralna eksportna hiša za črevlje A. Gelb, Krakov it. 104. Zamena dovoljena, tudi denar nazaj, riziko je torej izključen.	81
str oije-mg
za razne stroje prodaja tiskarna sv. Cirila v Mariboru 100 kg po 25 K.
Denar si prihranite!
Za 3 H 50 v
krasna žepna nra z verižico
30.000 komadov
(p pokupil, vsled tega odpošiljam 1 krasno 36 ur ido-čo gloria srebrno anker - remontoir uro, švicarsko kolesje, lepo graviran okrov s sekundnim kazalcem z lepo pozlačeno ali posrebrnjeno oklopno verižico, natančno idoča za samo 3 K 50 v. Zraven ponujam tudi pristno pozlačeno 86 ur idočo veleprima švicarsko anker-remontoir uro s pozlačeno verižico za samo 5 K. Za vsako uro 3letno pismeno jamstvo. Pošilja po povzetju S. Kohane, I. švicarska eksportna hiša za nre Krakov št. 284. Neštevilno zahvalnih pisem in poznejših naročil dobil. Za neugajajoče denar nazaj. 28
likih klobčekov dobre pletene volne, vseh barv, prej 20 h, sed^j 10 h klobčič. 800 velikih Štren pletene volne, vseh barv, prej 58 h, sedaj 40 h. 350 tneatov rožnatega mila, vsi voji, prej pol tacata K 1‘10, sedaj 75 h. Lepa, velika moSnja za nakup z okroglim držajem, prej K 210, sedaj KI-—, krasne poletne naglavne rute, svetle in temne, prej 68 h, sedaj K
1-	45. Krasne polsvilnate naglavne rute, vseh barv, prej K 2 90, sedaj K 2-30. Iste čistosvilene, prej K 5-80, sedaj K 4-20. Kompletne velike lovske srajce, vsake vratove Si-rokosti, prej K l-60, sedaj 98 h. Iste z dvojnim oprsnikom prej K l-90, sedaj K 1-10. Lepe turistovske srajce iz flanela in cefira, prej K 3-—, sedaj K l-70, Se lepše K 2-20. Iste za dečke K 1-10. Dobre močne srajce, vsake Sirokosti, prej K 3-50, sedaj K 2 30, z lepšimi pletami 50 h več. Moderni lepi kolirji, vsake Sirokosti, prej 40 h, sedaj 26 h. Zelo trpečne naramnice, prej K l-20, sedaj 70 h, še boljše 98 h. Zajamčeno dobre oksfortne srajce za moške, prej K
2-	10, sedaj K l-35, še boljše L85. Dobre spodnje hlače iz gradla, bele in pisane, prej K l-90, sedaj K 110, zelo težko blago K l-58. Dobro trpežne vrhnje hlače, prej K 5 90, sedaj K 3-90. Krasna otroška obleka iz tenkega pe-rilnega štofa, 1 gr. K l-40 s 30 h zvišanja. 250 lepih ma-troznih oblek za dečke, 1 gr. K l-95 s 40 h povišanja. Lepe čepice za deklice in dečko, prej K l-30, sedaj 78 h.
Moderne moške čepice, prej K l-20, sedaj 70 h.
Odjemalcem po pošti se najvestnejše postreže. Kar ne npaja, se brez zadržka zamenja. Kljub tem ftudorito nizkim cenam dobi vsak odjemalec, ki kupi nad 10 Ikron, praktičen dodatek.
Naznanilo.
Vsled posebno ugodnih priložnostnih nakupov konkurznih mas je podpisana tvrdka v prijetnem položaju, oddati čudovito ceno, pristnobarvno, solidno blago. V lastnem interesu ste prošeni, da se z naročili požurite. 1000 m čipkastih zastorov, 100 cm široki, prej K !•—, sedaj 44 h, še boljši prej K l-40, sedaj 65 h m. 800 m lepo vzorčnih modrih drukov s svilnim bleskom, prej 90 h, sedaj 50 h. 800 m dvojnonitastega plavega platna za predpasnike, prej 85 h, sedaj 65 h. 1000 m krasnih, modernih pralnih štofov, svetli in temni, prej 85 h, sedaj 50 h. Krasni satini, različno barve in vzorci, prej K 110, sedaj 78 h. 600 m gladkih volnenih štofov, 120 cm široki, vse barve, prej K l-90, sedaj K l-20, šo lepši prej K 2 90, sedaj 1'90. 500 m modernih pepita-štofov, veliko in malo karirani, 120 cm široki, prej K 1 95, sedaj K 1-15. Srčkani škotski volneni štofi za bluze in obleko za otroke, 120 cm široki, prej K l-85, sedaj K 115. 300 lepih, modernih volnenih kril, vsake Sirokosti in dolgosti, prej K 6-50, sedaj K 4 50, še lepši, prej K 9'—, sedaj K 5.75. 320 bluz za pomlad, svetle in temne, prej K 3-20, sedaj K 2-30, jako fine prej K 6 —, sedaj K 4-50. 1000 lepih ženskih pasov, črni, prej	K l-50, sedaj	98 h.	Krasni
gumesti pasi iz čiste svile, vse	barve,	prej	K	3.E0, sedaj K
l-35. 540 gospodinjskih predpasnikov, široki in mnogorabni, prej K 1 30, sedaj 90 h. Jednaki, v težkem dvojnem dr uku, prej K 1 90, sedaj K 1 30. 350 ženskih srajc iz cesarskega platnas čipkami okrašene, prej K l-95, sedaj K 1'30. 350 ženskih srajc in cesarskega platna, z vezenim naplečnikom, prej K 2-70, sedaj K 145. Dobre, črne ženske nogavice, prej 75 h, sedaj 45 h. Bali iz krasne svilene imitacije vse barve, prej K l-90, sedaj K l-35. Dobri domači črevlji za moško in ženske, prej K 1 50, sedaj	90 h.	460	trpežnih	brisač,
prej 60 b, sedaj 35 b, še boljše prej	75	h,	sedaj	45 h.
1000 m tirolskega platna, prej 65 h, sedaj 44 h, še boljše 52 h. Močno debelonitkasto kmečko platno, prej 80 b, sedaj 55 h. Krasno rumbargersko platno, 82 cm široko, prej 85 h, sedaj 55 b. Težko, 150 cm široko kmečko platno, prej K l-95, sedaj K l-35. Isto 140 cm široko, m K 1 50. Dober oksford za srajce, 1000 m, prej 70 h, sedaj 45 h, prav težek prej 95 h, sedaj 60 h. Težke plahte za škrinje, dobro povoščeno platno, lepo rožasto, 115x70, prej K 2-90, sedaj K l-70. Ostanki vzorčnega povoščenega platna, svetlo in temno, 100 cm široko, prej K 3-20, sedaj K 1.90. Isto, 80 cm široko, prej K 3-—, sedaj K l-50. 400 lenih bi-retnih garnitur, 2 postelji, 1 namizni prt, prej K 13-—, sedaj K 9-—. 300 močno posanih tunis zaves, prej K 4 80, sedaj K 2-80. 650 m preprog, prej K l-—, sedaj 60 h m, še boljše prej K l-30, sedaj 95 h. 200 tucatov barvastih dobrih žepnih robcev, prej K l-90 1/i tucata. 500 tucatov belih žepnih robcev z barvastim atlasovim robom, prej K 1-70, sedaj K 1.— pol tucata. 350 zarobljenih, belih ruh, brez šiva, prej K 3-—, sedaj K l-50. Zelo težko, iz tirolskega platna, prej K 3-60, sedaj K 2-60. Poletne flanelske posteljne odeje lepo pisane, prej K 4-50, sedaj K 2 70. 5000 ve-
Naročila nad 20 kron se pošljejo brez stroškov.
Kupna hiša „Zur Siidbahn“
Gradec Annenstra5se 68.
Ceniki zastonj in poštnihe prosto.	3
Za bolne! Za trpeče! Za zdrave!
V še tako trdovratnih in zastarelih slučajih kakor: ravna,
protin, živčne bolesni, glavo In zobobol, bolečino v hrbta In mišicah, bodljaji, trganja v udih, nogobal, otah-line, hvalijo sploino na nnoglh klinikah praktično posknženo, od okoli 1000 zdravnikov priporočeno sredstvo, ki takoj prežene bolečine, namreč
Icbtjomentol
pat. v vseh državah. Mnogokrat obdarovano. Učinek nedosežen! Vspeh nčarujočl Nad 16-000 zahval. — Pošilja samo: Kem. laboratorij lekarnarja S. Edelmann v Bobo-rodezanu (via Lvov) oddelek 86. Poštnine prosto od pet steklenic naprej, če se pošlje K 6.--, proti povzetju 20 vin. več 10, steklenic franko K 10-—, 26 steklenic franko K 28"—. 27
ar Obstanek trgovine od leta 1850.
Sah.fee'va.jfee
zastonj da se Vam pošlje ilustrovani cenik z nad 200 slikami.
Št. 0. Nikelnasta ali jeklena re-
montoir-ura 80 ur tekoča K 8'60
Roskopf.................... 6-—
Št. 2. Nikel-anker-remontoir (regulator)	8"
Srebrna.................... 12-—
Srebrna s tremi pokrovi , „ 8-— Št. 24. Nikel-anker-remontoir „Tula" s tremi močnimi srebrnimi pokrovi.....................„	S-—
Št. 34. Srebrna damska rem.-ura . „ S-— Št. 11. Srebrna remontoir-ura za
gospode.....................„	6'60
Št. 18. Srebrna anker ura, 16 kamnov .......................  lO—
Ista z dvojnim pokrovom . „ 12-lu Št. 102. Budilka z dnevnikom .	.	„	8
Št. 107. Kuhinjska ura . . . . „ 8-40
ST Garancija več let.
Blago, ki ne ugaja, vzame se proti polni svoti nazaj.
Izvršujejo se tudi vsa v to stroko spadajoča popravila na* :: :: ::	:: tančno, vestno in jako ceno. :: :: : : ::
x Th. Fehrenbach, X
84 JVajveCjo, tovarni&lia zaloga, ar
Maribor, Gosposka ni. 26. :: Filialka, Dravska ul._2.