Registered by Australia Post — publication no. VAR0663 misli (THOUGHTS) Religious and Cultural Monthly in Slovenian language Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen ( Est.) leta 1952 + Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji + Urejuje in upravlja (Editor and Manager) FR. BASIL A. VALENTINE, O. F. M., Baraga House, 19 A'Beckett St., KEW, Victoria 3101 Tel.: (03) 861 7787 + Naslov MISLI: P.O.BOX 197, KEW, Victoria 3101 + Letna naročnina'(Subscr.) $ 5. — , izven Avstralije (Overseas)i$ 8. — , letalsko sposebnim dogovorom. Naročnina se plačuje vnaprej + Rokopisov ne vračamo Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema Za članke objavljene s podpisom odgovarja pisec + Stava (Setting): MISLI, 19 A'Beckett St., Kew, Vic. 3101 + Tisk (Print): Distinction Printing, 164 Victoria St., Brunsvvick, Vic. Tel.: 380 6110 K SLIKI na platnicah: Tudi Bohinjsko jezero je čudoviti kotiček v zavetju naših planin. KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE! Poštnina v ceni ni vključena! UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA, I. in II. DEL (SLOVENIAN LAN-GUAGE MANUAL, PART I. and PART II.) Cena prvega dela 7,- dol., drugega dela 8.50 dol. ANGLEŠKO-SLOVENSKI in SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR v eni knjigi (Komac — Škerlj). Žepna izdaja. Cena 8,— dol. SHEPHERD OF THE WILDERNESS - Življenjepis misijonarja Baraga v angleški žepni izdaji. Spisal Bernard J. Lambert. — Cena 2,— dol. POLITIKA IN DUHOVNIK — Zanimivo domače pisana avtobiografij2 pokojnega izseljenskega duhovnika Msgr. Ignacija Kunstlja. Cena 2,— dol- ŠKOF ROŽMAN, I., II. in III. knjiga. — Odlično delo dr. Jakoba Kolariča CM in podprto s številnimi dokumenti. Cena vseh treh knjig skupaj je 40.— dol. (Posamezne knjige: prva 7.—, druga 9.—, tretja 28,— dol.) LJUDJE POD BIČEM — Trilogija izpod peresa pokojnega Karla Mauseija iz življenja v Sloveniji med revolucijo in po vojni. Zares vredna branja. Cen3 vsem trem delom samo 10.— dol. TRENUTKI MOLKA — Misli za vsak dan leta je napisal Franc Sodja CM-Knjiga, kije izšla v Argentini, stane vezana 4,— dol, broširana 3.— dol. POPOTNIKI — Eden zadnjih romanov, ki je izšel v zdomstvu. Napi^ Aleksej Goriški. Strani 456. Cena 10,— dol. ZGODBE O ZDOMCIH IN ŠE KAJ - Spisal Franc Biikvič. Cena 6,- do1- SLOVENIA LAND OF MY JOY AND MY SORROVV - Vlado Kozina slovenski duhovnik v ZDA, v angleščini živo opisuje, kako je kot mlad dent—bogoslovec doživljal grozote revolucije v Sloveniji. Strani 321 veliki3 formata. Cena 9,— dol. TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO - Izjava prič o teharski11 dogodkih po vojni v letu 1945. Cena 2,— dol. V ROGU LEŽIMO POBITI — Napisal Tomaž Kovač, priča pokola tiso#' po vojni v letu 1945. Cena 2.— dol. REVOLUCIJA V HOTEDRŠICI - Siena Blažič. Cena 2 - dol. (Dalje na notranjih zadnjih platnic: ah!) DANES pa bi se rad dotaknil čudnega dejstva, ki mu ne vem razlage. Od do časa dobim na upravo MISLI pismo bralca: Lepo prosim, sporočite mi, k° ko smo dolžni na zaostali naročnini, pa Vam takoj poravnam račun. . . To sto nekateri ob obpovedi MISLI, ker odhajajo iz Avstralije, drugi pa kar tako, kerl najbrž vest zaradi večletnega odlaganja le malo preganja. Kljub vsemu delu in dejstvu, da mi pisma običajno cele mesece obtiče neodg0 vorjena na mizi, ker enostavno ne najdem zanje časa, pri takihle ljubezniv prošnjah ne čakam. Z upanjem v srcu, da bo nekdo — morda celo po dolgih tih — poravnal naročnino, pogledam v naročninsko knjigo in piscu sporočim ^s° to neporavnanega dolga. Pa še kuverto z nasiovom MISLI priložim v olajsS ', odgovora. Včasih gre le za vsoto nekaj dolarjev, včasih pa je kar lepa številka d ga za vrsto let vsakomesečnega branja ... . Ne boste verjeli: redka izjema je, da se po računu vprašujoči ponovno ogl3sl zares poravna svoj dolg. Navadno sledi molk, jaz pa pred čudnim vprašan/ kje je ostala pripravljenost urediti račune? Zna kdo bralcev pojav razložiti? .. — Urednik in upra^111 J VSEBINA * šport ali ‘£port’ — stran 193 * O spoznanju samega sebe — Kahlil Gibran (Iz knjige ‘Prerok’) — stran 194 * Slomškovi nauki — stran 194 * Slovenstvo in slovenščina — Dr. Marko Kremžar — stran 195 * Kaj povedo številke (Narodnostno opredeljevanje v Sloveniji) — I. P. (Kat. Glas) — stran 196 * Nevihta — črtica — M.L. — stran 198 * Ne reci nikoli ... — stran 199 * Mladina pise . . . — Aleksandra L. Ceferin — stran 200 * Življenje piše svoje zgodbe — stran 201 * V Rusiji se ne sme govoriti o miru — Kat.Glas — stran 202 * Adelaidski odmevi — P- Janez — stran 204 * Izpod Triglava — stran 206 * Živa voda — Chiara Lu-bich — stran 208 * P. Bazilij tipka ... — stran 210 * Pesem dveh src — roman — Florence L. Barclay — stran 212 * NaSe nabirke — stran 212 * Daleč nekje . . . — pesem — Danica Petri? — stran 213 * Multikulturna Avstralija — D. — stran 215 Izpod sydneyskih stolpov — P. Valerijan — stran 216 * Z vseh vetrov — stran 218 * Kotiček naših mladih — stran 220 * Križem avstralske Slovenije — stran ^21 — Dovtipne od doma - resnici v brk ... — stran 224. Šport ali .šport’ DOMALA vsi časopisi in tudi mnogi periodični listi so objavili komentarje k MUNDIALU ’82 — svetovnim nogometnim tekmam, ki so se pravkar odigrale v Španiji. Dragoceni pokal svetovnih prvakov je prišel v roke Italijanske nogometne zveze, mnoge nogometaše drugih narodnosti so ob vrnitvi domov sprejeli prezirljivi žvižgi. Brazilija je pisala o polnih bolnišnicah zaradi srčnih infarktov in drugih posledic pretiranega razburjanja — da, brali smo celo o samomorih . . . Kaj ne gre vse to mnogo predaleč? Saj lahko govorimo že kar o “evangeliju športa”, ki je za mnoge žal prvi in edini — skratka: vse . . . Nogomet bi moral biti le zanimiva igra in odpočitek za gledalca, pa je za mnoge popolnoma spremenil svoj značaj. Isto lahko rečemo tudi za druge športne panoge. Kaj je Še ostalo od zdravega Športnega duha, s katerim naj bi se športnik znal veseliti zmag in bi znal športno prenesti poraze? Kaj je ostalo od duha, ki naj gledalca dviga nad tulečo množico, katera brezpogojno, za vsako ceno, zahteva “kruha in iger”? “Cilji športnih dejavnosti so v krepitvi telesnih sposobnosti, ki omogočajo tudi v el j o duhovno dejavnost, notranjo svobodo in obvladovanje samega sebe. Svetovni avditorij pa bi rad iz športnih srečanj naredil cirkuške arene in iz nastopajoiih gladijatorje ...” beremo v komentarju slovenske “Družine”. V dokaz je dejstvo, da ni v športu nobenih meja več: kakor pri smučarskih skokih hlepijo le po daljavi brez misli na varnost skakalca, tako avtomobilske dirke niso zanimive brez nekaj hudih trkov. Marsikateri intervju z gledalci je le pokazal, da prihajajo nekateri ljudje na dirke prav s tem namenom, da bi videli pošteno trlenje, pa četudi bi voznika mrtvega potegnili izpod razbitega ali gorečega avta. Ko je lloveŠko življenje postranskega pomena, pade vred- \\ ČLOVEŠKE) \ LETNIK 31 ŠT. 8 AVGUST 1982 I O spoznanju samega sebe »Vaša srca spoznavajo v tišini skrivnost noči in dneva. Toda vaša ušesa pričakujejo odmev spoznanja vaših src. Tako bi spoznali v besedah to, kar ste od nekdaj poznali v mislih. S svojimi prsti bi se dotaknili golih teles svojih sanj. Prav je, da to hočete. Skrivnostni vrelec vaše duše mora izvirati in od-žuboreti proti morju; in zaklad vaših neskončnih globin naj se razkrije pred vašimi očmi. Vendar naj ne bo tehtnice za tehtanje vašega neznanega zaklada; in ne iščite globin svojega spoznanja s palico in merilom, kajti jaz je morje brez meja in meril. Ne reci: ,Našel sem resnico,* marveč: ,Našel sem eno resnico.1 Ne reci: ,Našel sem stezo duše1, marveč: ,Našel sem dušo, ki potuje po svoji stezi.1 Kajti duša potuje po vseh potih. Duša ne potuje po eni črti, tudi ne teče kot potok. Duša se razvija kot lotos z neštevilnimi laticami.« Kahlil Gibran nost športnega duha na ničlo. Ko temu dodamo te preklinjanje trenerjev in divje zloželjne klice navijačev, niti ničla ni dovolj nizka na športnem merilu. In kako poniževalno zveni za to merilo, kadar beremo v časopisu ali zvemo na novicah, da je ta in ta klub “prodal” igralca, drugi pa ga je “kupil ■ Kaj ne govorimo tako o živini, ki jo gonijo na sejem? smo pri vsem tem tako odločno proti vsakemu suženjstvu. ■ ■ Ne bi Želel, da bi po tem mojem pisanju kdo rekel, da so MISLI proti Športu; ali pa, da krščanstvo na splošno športa ne sprejema. Nasprotno: šport je zdrav, dokler je v mejah, a teh je žal vedno manj. Športu naj bi dali prvotni znaČa], ki ga tako rapidno izgublja, prvotno mesto, s katerega tako žalostno pada. Vse preveč je znakov, kako se ljubitelji športa kaj lahko spremene v drhal, ki izgubi sleherno človeško potezo ter je zmožna sovraštva in celo krvi. Vrniti se moramo k ideji Coubertina, pobudnika modemih olimpijskih iger, ki ]e spet in spet poudarjal, da je važno sodelovanje, rezultati pa so na drugem mestu. Ko bo to pravilo zares spet sprejeto, potem bo sleherni šport zopet nekaj veljal in tudi mednarodne nogometne tekme bodo pokazale drugačno sliko. Stafl rek: ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU! se bo izkazal kot še danes pravilna pot, na kateri se moremo ob sleherneK1 Športnem udejstvovanju telesno in duševno krepiti. Slomškovi nauki: \ Preljubi očetje in matere, sreča ali nesreča prihodnjih dni v vaših r0" kah leži. To so vaši otroci. Kakor jih boste zredili, take čase bomo iifle' li, slabe ali dobre, vi pa krvavo šibo ali pa zlato krono. + Če hočeš otroke za sveto vero oživiti, moraš tudi ti za sveto vero g0" reti; saj se iz ledu ogenj ne u kreše. + Moli in delaj! Kdor se teh reči v mladosti prav nauči, ta svojo hišo na skalo pozida — vsi viharji sveta mu je ne bodo podrli. + Če mladine pred potopom ne obvarujemo, bodo z njo tudi srečni 8*” si potonili. + Ne bo žlahtnega sadja, ne pridnih ljudi, ako ne bo poštenih fantov deklet + Kdor izgubi vero, izgubi vse. Pred to največjo nesrečo naj vas in va*e otroke obvaruje vaša ljubezniva Mati Marija. SLOVENSTVO IN SLOVENŠČINA ■ ■I JH m MS &A JE STVARI treba plačati — za vsako po svoji ceni ~ r je nar3\/no. Če stvar kupimo, plačamo zanjo v denarju; če jo zamenjamo, jo povrnemo z drugo dobrino; če si jo naredimo sami, si jo pridobimo za °en° časa in napora. Darov pa, ki so znak naklonjeno-sf/' seveda ni mogoče plačati, temveč jih lahko povremo le z drugo obliko ljubezni, ki ji pravimo hva-čžnost. Če bi hotel kdo darilo odplačati z denarjem, 1 darovalca užalil, kajti denar, ki je simbol tvarnih Vrednosti, sam od sebe ne sega v višine moralnih vred-not. to prav lahko razumemo, kadar pa gre za velike Vrednote, nam logika kljub temu včasih odpove. Slovenstvo in njega izraziti znak in kras — sloven-s°ina, sta vrednoti, ki ju je Stvarnik zaupal našemu ro-du in v rodu vsakemu članu posebej. Prejeli smo ju 0f izraz ljubezni in zaupanja, zdaj v izrednih razme-ra^ Pa včasih ne vemo, kako ravnati s Stvarnikovim 'brom. Vsekakor gre za višji vrednoti kakor sta na primer dvto in televizor, a si vendarle radi domišljamo, da ju rr>0remo uporabljati, ohranjati in celo predajati — ^stonj. če pa pridemo do spoznanja, da zastonj le ne 0 slo, si skušamo pomagati z denarjem. Koliko in komu naj plačamo, da nam bo ohranjal °Venstvo, se sprašuje ta ali oni, .medtem ko se čudi, al njegovi otroci slovensko ne govore. t p°zabljamo, da duhovnih dobrin ni mogoče kuhati. krščanstvo na primer je vrednota, ki zahteva od , ke9a kristjana visoko ceno. Sprejmemo jo iz Iju-*ni do Stvarnika in jo odplačujemo s svojim živije-**■ Redko pa se spomnimo, da bi iz ljubezni do e9a Boga morali prav tako hvaležno in z veseljem v e/eti podobno ceno, ki nam jo nalaga podarjena rednota slovenstva. Prašanje, ali je slovenstvo večja ali manjša dobri-e..°d pripadnosti drugim narodom, je odveč, kajti v /e nern ž'vlienju' ki smo ga prejeli, nam je bila podar-a 'n zaupana — edina ta. Pa ne gre za tvarno vrednoto, je ne bomo mogli 5 lar ne ohranjati ne večati ne posredovati izključno SnPorr)°čj° tvarnega premoženja. Bodimo si na ja-Vjt?: denarna sredstva so potrebna za lažji razvoj vrednot, a sama na sebi niso vir življenja. av kakor družinska skupnost zahteva tudi narod-svojimi vrednotami trajno prisotnost našega srca. Ker n''kda DR. MARKO KREMŽAR, Argentina Ko si mlada zaročenca zidata hišico za svoj bodoči domek, prav dobro vesta, da sta pesek in opeka potrebni sredstvi, nikdar pa zadosten pogoj za njuno srečo. To si pridobi družina edinole z vztrajno in požrtvovalno ljubeznijo. Ko zidamo naši skupnosti lepe in potrebne Domove, pa včasih vendarle skoraj nehote upamo, da imamo s tem, ko smo plačali zidove, nekako tudi že plačano ceno za življenje slovenstva v njihovem okviru. Ko pa nam skušnja pokaže, da le ni tako, bi včasih še vedno radi poskusili, ali ne bi bilo mogoče "kupiti" za mladi rod narodne zavesti, podobno kakor "kupimo" zdravje pri zdravniku ali v lekarni. Pa na žalost ni mogoče. Ne le del našega premoženja, temveč predvsem del našega lastnega srca in življenja mora biti posvečen vrednotam, ki so sad ljubezni in ki imajo v naravnem redu najpopolnejši izraz v družinski in narodni skupnosti. Odtod potreba gorečega navdušenja in požrtvovalnega dela za slovenstvo in krščanstvo tako v lastnih družinah kakor v naši skupnosti — ne glede na trenutno osebno korist in plačilo. Kdor bi skušal poživiti družino ali skupnost s tem, da "kupuje in najema tuje veselje", bodisi s pomočjo tehnologije, bodisi s pomočjo tehnikov — bo imel kmalu žalosten dom. Tu gre toliko za televizijo, ki spodriva domač družinski razgovor, kakor za neslovenske ali narodno nezavedne tehnike, ki urijo našo mladino v športu, a ji pri tem jemljejo smisel za slovensko govorico, mišljenje in čutenje — v okviru slovenskih Domov. Velike vrednote niso zastonj, a jih ni mogoče kupiti! Treba jih je prislužiti z ljubeznijo, katera vedno zahteva kako odpoved. V dolgih letih zdomstva smo lahko spoznali, da je mogoče plačevati ceno za najvišje vrednote tudi kljub hudemu pomanjkanju tvarnih sredstev, dokler živimo in delamo zanje ponosnih in veselih src ter se znamo odreči površni zunanjosti. Tako jih bomo gojili in ohranili v naši sredi tudi v bodoče — iz roda v rod. Članek istega naslova jev prejšnjih MISLIH obravnaval številke na polju slovenske Cerkve in njenih duhovniških poklicev. Ta prav tako obravnava številke, a tokrat iz popisa prebivalstva Slovenije. Zelo informativno nam prikaže narodnostno opredeljevanje (in neopredeljeva-nje) v Sloveniji. Številke nas vsekakor zanimajo in obenem — plaše. Marsikaj prikažejo in dokažejo. Kot je bil članek zaskrbljujoče pisan in so ga brali zamejski Slovenci v goriškem "Katoliškem glasu", tudi nas navdaja z občutkom, da izgubljamo kos za kosom rodne domovine in da naša narodna zavest i občutno )eša . . . Kaj povedo številke Narod, narodnost 1953 1961 1971 Slovenci 1.415.448 1.522.248 1.624.029 Hrvati 17.978 31.429 42.657 Srbi 11.225 13.609 20.521 Jugoslovani — 2.784 6.744 Muslimani 1.617 465 3231 Madžari 11.019 10.498 9.785 »deželani« — — 2.705 Makedonci 640 1.009 1.613 Črnogorci 1.356 1.384 1.978 neopredeljeni — — 3.073 Italijani 854 3.072 3.001 Albanci 169 282 1.281 Romi (cigani) 1.663 158 977 Čehi 807 584 445 Nemci 1.617 732 422 Poljaki 275 222 194 Rusi 593 295 302 Ukrajinci — — 143 Avstrijci 289 254 278 •Slovaki 60 71 85 Bolgari 49 180 139 Romuni 41 48 43 Turki 68 135 53 Rusini 46 384 66 Grki 24 50 24 Vlahi 9 6 5 Židje 15 21 72 druge narodnosti 352 449 307 nečitljivi, nejasni odgovori 211 1.154 2.964 1981 1.712.445 55.625 42.182 13.425 9.496 4.018 3.288 3.217 2.975 2.18’ 1.985 1.435 433 380 20* 19< 192 180 144 105 94 87 5* 18 17 9 577 10.635 PRVI povojni popis prebivalstva leta 1948 je naštel v tedanji Sloveniji, torej v oni brez obalnih krajev, 1,39 milijona prebivalcev. Od tega je bilo 1,35 milijona ali 86,98 odstotka Slovencev, HrVatov je bilo v Sloveniji tedaj 16.090 ali 1,16 odstotka, neslovanov 14.987 ali 1,1 odstotka, Srbov 7.841 ali 0,56 odstotka, drugih Slovanov 2.544 ali 0,18 odstotka, Makedoncev 366 ali 0,03 odstotka, neopredeljenih muslimanov (torej zdajšnjih Muslimanov) 179 ali 0,01 odstotka. Našteli pa so tudi 10 občanov, za katere niso vedeli, ali niso mogli ugotoviti, kakšne narodnosti so. Delež Slovencev v prebivalstvu Slovenije se je torej tedaj v primerjavi s predvojnim povečal, kar je pripisati vojni in medvojnim premikom prebivalstva, med dru' gim umikom kočevskih. Nemcev ter povojnemu izg3' njanju tujerodcev. Odtlej so bili še štirje popisi prebivalstva. O za^' njem, lanskem, so objavili podatke o narodih in rodnostih za Vojvodino in Kosovo, in sicer že nek2) tednov po popisu, za republike pa pozneje in tako ne' davno tudi podatke za Slovenijo. Po teh podatkih je bilo marca lani od 1.891.864 stalnih prebivalcev Sl°" venije 1.712.445 Slovencev ali 90,52 odstotka preb*' valstva republike. Sicer pa kaže podatke o številu ob' čanov po narodni in narodnostni opredelitvi ob te111 članku objavljena razpredelnica. Primerjave med popisi prebivalstva v Sloveniji torej kažejo, da se zaradi priseljevanja občanov iz drugih republik v celotnem številu prebivalstva republike niža delež Slovencev. Niža se tudi delež Madžarov, Italija-ri0v. Romov, Čehov, Nemcev, Poljakov, Rusov, Avstrijcev itd. Nasprotno pa se v Sloveniji povečuje de-lež Hrvatov, Srbov, Muslimanov, Makedoncev, Alban-^ev\ Bolgarov itd. Poleg teh pa se zelo povečuje tudi delež narodnostno neopredeljenih občanov, ki to ne-°Predeljenost izražajo z imenom “Jugoslovan” ali z j^enom dežele posamezne republike, kot Dalmatinec, Hercegovec, Štajerc, Kranjec ipd. Tretja vrsta neopremljenih pa so tisti, ki jim 170. člen zvezne ustave o-m°goča, da ostanejo sploh brez imena. Kot trdijo v slovenskem zavodu za statistiko, niso Podrobneje raziskali, ali je in kolikšen je delež onih deželanov” — ali kot jih imenuje statistika “oseb, ki s° se izrekle po regionalni pripadnosti” — z imenom slovenskih dežel. Prav tako nimajo podatka, koliko je eželanov po imenu dežel drugih republik. Njihovo tevilo je sicer v Sloveniji majhno, a se je število tako ^opredeljenih — ali bolje opredeljenih v primerjavi Prejšnjim popisom - vendarle povečalo kar za 48,5 °dstotka. Druga skupina narodno neopredeljenih občanov so u8oslovani. Njihovo število se je od zadnjega popisa v'gnil0 v Jugoslaviji od 273.077 kar na 1.216.463 ah Za celih 346 odstotkov, čeprav se je prebivalstvo Jugoslavije v teh desetih letih povečalo za 9,2 odstotka. Sloveniji je dvig števila “Jugoslovanov” manjši, a je Vendarle visok, saj jih je kar za 289 odstotkov več. ^a račun povečanega števila onih, ki so se izjavili Jugoslovane, sta se v zadnjih desetih letih, oziroma ° Popisu “zmanjšala” tudi oba številčno najmočnej-a naroda v Jugoslaviji, namreč srbski in hrvaški. Tako s° ob zadnjem popisu v Jugoslaviji našteli kljub narav-eniu prirastku za 0,1 odstotka manj Srbov in celo za . odstotka manj Hrvatov kot pred desetimi leti, kar e v °beh republikah povzročilo neugoden občutek. * Sloveniji se je največ občanov izreklo za Jugoslo-ane v ljubljanskih občinah, v mariborskih, kranjski p ^uii, na Jesenicah, v občini Celje, Koper, Velenje in ostojna. Zaenkrat se še ni veliko razpravljalo o tem, g1 Sre to povečanje “Jugoslovanov” v Sloveniji na ra-n občanov, ki so se priselili z neutrjeno narodno za-*S°, ali pa na račun narodno mešanih zakonov za- 1 Pretirane narodne zagrizenosti narodno različnih g oncev. Takšno ravnanje je sicer čudno, vendar o-^0 zakonca zaradi vsak svojega narodnega ponosa v . eta zase, ali kar je tisto, za svoje potomce privoliti Sglnienovanje po narodu svojega zakonskega druga in Potem raje odpovesta prav temu, na kar sta tako TOnosna. O obstoju prvega vzroka, namreč neutrjene narodne zavesti pri določenem številu občanov je moč sklepati pri številnih občanih, ki so bili na primer pri prejšnjih popisih pripravljeni razglašati se za Hrvate in Madžare, zdaj pa so se ogreli za “Jugoslovane”. Podobni primeri so v Črni gori na račun prej razglašanja za Srbe, itd. V Bosni in Hercegovini je pri posameznih občanih opaziti celo trojne preskoke, namreč občane, ki so se enkrat že razglašali za Srbe oziroma za Hrvate, pri predzadnjem popisu za Muslimane in pri zdajšnjem za Jugoslovane. Takšne primere omahovanja je razbrati iz popisnih številk tudi pri delu slovenskih Romov, ki so se za to narodnost leta 1953 opredelili tako množično, da sojih v Sloveniji našteli 1.663, pri naslednjem popisu so se veijetno razglasili večinoma za Slovence (saj govori statistika le o 158 Romih v Sloveniji), leta 1971 pa se jih je precej spet premislilo, saj jih je popis naštel 977, lani pa 1.435. Res je, da lahko v Jugoslaviji vsakdo izraža svojo narodno pripadnost tako kot jo čuti. To pravico mu daje tudi ustava. Vendar pa je za narodno zavednega človeka značilna prav stanovitnost vztrajati v narodu, iz katerega je izšel ali s katerim se je v dolgotrajnem sožitju zrastel. To je najbrž tudi eden glavnih smislov pojma naroda. Če te stanovitnosti ni, se pojmovanje narodne pripadnosti spremeni v nekaj, kar je manj trdno kot je trdno članstvo v stranki ali pa v družbenopolitični organizaciji. Za izstop iz takšne organizacije je namreč potreben tudi pristanek organizacije in ne le vsakokratno razpoloženje naveličanega člana. Ta stanovitnost pa je seveda odvisna od vzgoje in zrelosti človeka in šele nato od morebitnih gospodarskih in podobnih pritiskov. O tem, da v Sloveniji narodnega ponosa ni preveč, in da peša, govori tudi zadnja vrstica v tu objavljeni razpredelnici. Nekaterim narodna zavest tako malo pomeni, da so se razglasili za Marsovce, Hotentote in podobno. Takšnih odgovorov, ki jih statistika uvršča med nečitljive in nejasne odgovore, je bilo ob popisu leta 1948 v Sloveniji le deset, leta 1953 jih je bilo 211, leta 1971 so se povzpeli na 2.964, lani pa že na 10.635 ali kar 0,56 odstotka prebivalstva republike Slovenije. O teh rečeh bi gotovo veljalo razmišljati, saj pričajo, da z vzgojo narodne zavesti nekaj ni v redu. fr I-P. Misij * I 'Avgust 1982 KAKOR pravljico smo poslušali otroci, ko nam je babica pravila o “nevihti”. Res, pravljica nam je bila ta pripovest, ker si nismo mogli predstavljati, da bi moglo biti to res. Samo enkrat smo babici omenili naše dvome. Pa je potem pošteno nejevoljna zapretila, da nam nikoli več ne bo povedala nobene pravljice, ne resnične, še manj pa izmišljene A prosili smo jo in spet je pravila, še bolj živo. Obraz ji je med pripovedovanjem zardel: kar mlada je postala, tako mlada, kot je bila takrat, ko se je to godilo ... + Mlakarjevi so bili takrat zelo bogati Vsako leto jim je vrglo polje toliko, da so imeli za davek in za dom, pa jim je še ostalo; da od živine sploh ne govorim. Zato ni čuda, da je mladi Mlakar pozabil na Boga. Prvi otrok mu je umrl, pa se je še bolj zakrknil. Otroci smo mu šli s pota, starejši so samo nujne stvari z njim govorili Le naš oče sega ni ogibal Kadar ga je srečal, sta se pozdravila in vselej za hip postala. Potlej je prišel tisti dan. Že več dni je pritiskala vročina, da je žito kar sproti zorelo. Včeraj še zelena polja so se pozlatila in najbolj pridni so že začeli žeti “Jutri bomo tudi pri nas začeli, ” sem slišala praviti Mlakarja pred hišo očetu. “Da bi le vreme držalo!” “Soparno je! Bog nas varuj hude ure!” je odvrnil oče. “No ja, dobro polovico žita bom lahko prodal, tako je letos obrodilo!” se je pohvalil Mlakar, ki mu je bila beseda o Bogu neprijetna. “Da bi le vreme držalo, ” je ponovil oče “Lahko bo potlej žeti ” Ko sta se poslovila, je oče šel na polje, kjer so naši želi Ko so se opoldne vrnili domov, je oče le malo jedel. “Skrbi me, ko je tako soparno. Če bi nam le s točo prizaneslo!” “Bog in sveti božji križ! Da bi le ne bilo toče!’ !e dejala tudi mati in se pokrižala. Žlice, ki jo je položi na mizo, ni več prijela. . “Bomo pa kar šli, ” je dejal hlapec po kosilu. “Ce pride dež, bomo pa potlej počivali! ” Šli so, pa so se kmalu vrnili Izza gora se je dvigni temna, črna stena oblakov. Kakor bi hiteli za vetrofft ki je završal preko vrhov dreves; so se zapodili pr°tl soncu. Komaj so ga zakrili, je prvi blisk presekal to temn° steno. Nato pa niso več ugasnili Trepetaje sem šla vrh, kjer smo imeli shranjen žegnan les. Mati je rn&' tem poiskala blagoslovljeno vodo in kropila okrog ^ še. Oče, ki je zadnji prišel s polja, mi je vzel vejice v rok in jih počasi polagal na ogenj. Vsi smo se zbr“ okrog njega v kuhinji in začeli moliti Tiha je bila molitev. Vsak grom jo je skoro zadušil. Pa je bila ~ai° tembolj prisrčna. „ “Treska in hudega vremena - reši ms, o Gospod! Čeprav je vršal veter preko dreves in tulil okrog v°' glov, smo dobro slišali prasketanje. Nehote sem sc & zrla skozi okno. Tam daleč za našo hišo se je razpr° stiral Šimi Mlakarjev grunt. Lepo ga je bilo videti zi naše okno. Tokrat je bil ves zavit v sivo kakor bi se črni oblak vlegel nanj. In takrat so priWe le prve kaplje tudi na naše okno. Niso odskočile. Ral lile so se po oknu in zapustile za seboj prašno sled. “Hvala Bogu!” sem slišala mater med molitvi!0’ Tudi ona se je zagledala skozi okno. Le zakaj je rek “Hvala Bogu!”, sem si takrat mislila. Danes vem. 1 dela je, da bo toča prizanesla, ker je začel dež. Še smo molili, ko je bil zunaj pravi sodni dan. Pa ’ . dobre pol ure pozneje začel pojemati veter, dež je še milo rosljal in za temnimi oblaki se je širilo P^[ , j nebo. Kmalu se je prismehljalo sonce in oblilo $>e j namočeno zemljo. j Otroci smo brž pohiteli ven proti Mlakarju. Ta | pred njegovimi njivami smo prestrašeni obstali ' j ,e bilo pobito. Njive so kot suha rebra molile svoje črne brazde in razore, ki so bili pokriti s stolčeno sla-m°- Po razorih je še stala voda, po njej so plavali kosci tQče. Brž smo otroci zabredli v motno vodo in lovili ledene orehe. Šteli smo, kdo jih bo več dobil. Če si uiel majhnega, se ti je stopil v roki, še preden smo jih sešteli , Po. se nismo dolgo igrali Zagledali smo Mlakarja, ki le prišel iz hiše in s povešeno glavo stopal proti njivi tekli smo domov. Med tekom pa smo še videli Mla-^rja, kako je obstal na okrajniku in dvignil pest pro-nebu. Seveda smo doma povedali, kaj smo videli Oče je kmalu odšel in zvečer je prišlo pet kmetov k nam. ‘Samo njega je zadelo,” je dejal sosed “Vse mu je Pobilo ” • ‘lDa’ mm je prizaneslo. Bogu se moramo zahvali-tl> ^ je dejal Jernejevec. “Zahvaliti se mu moramo!” 'Mlakar bo še znorel, tako ga je prizadelo, "je me-Zarobnik. Saj pravim, da se moramo zahvaliti, ” je spet po-pzeZ besedo Jernejevec. Kaj bi dolgo onegavili!” se je oglasil moj oče. °^o polovnjaka bi pri nas lahko pogrešili ” Če bi vsak dal dva polovnjaka, bi se Mlakarjevi že debili čez zimo. Pa še za pomladno setev bi kaj osta- lo, "je očeta podprl sosed in uspelo je. Naslednjo noč je bilo začuda nemirno po vasi Temne postave, globoko sklonjene pod težkimi bremeni, so v senci hiš in dreves sopihale proti Mlakarju. In ko je ta zjutraj stopil na prag, je začuden obstal. Na obeh straneh vrat so stale ob steni polne vreče, druga ob drugi Ni mu bilo treba pogledati, kaj je notri Hlapcem je ukazal, naj znosijo vreče v kaščo in tam izsujejo žito. Vreče pa naj lepo na kup zdevljejo, je dejal. Proti večeru jih je vzel preko ramen in šel od hiše do hiše. Kakor je bil prej zaprt in je le malo govoril z ljudmi, tako se je sedaj razživil Smehljal se je vselej, ko je stopil preko praga v hišo ali pa iz hiše. Nazadnje je prišel še k nam; mi smo že večerjali “Boš prisedel, ” ga je povabil oče in mu porinil stol. “Miha, ” je začel Mlakar in ni sedel. “Miha, letos sem imel najlepši pridelek. Še požel nisem, pa imam že vse omlačeno. Bodi zahvaljen, Miha, ” je ponudil očetu roko. “Bog bodi zahvaljen!” je dejal oče in mu stisnil roko. “Zdaj pa le sedi in zajemi, če ne ti ne bo nič ostalo! ” “Pa bom - v božjem imenu, Miha, "je dejal Mlakar in sedel. Potem pa je še enkrat ponovil: “Pa bom -v božjem imenu!... ” M. L. a Ne reci nikoli svojem branju: nisem več otrok svojih starših: so nazadnjaški svoji zabavi: človek živi samo enkrat svoji prihodnosti: bom že imel srečo drugih: naj si pomagajo sami svojih napakah: sem pač takšen svojih dolžnostih: te pridejo, jutri na vrsto svojih stvareh: zanje skrbi kdo drug svojem neuspehu: imam vedno »smolo« dobrih mislih: jih ni ljubimkanju: pri tem ni nič slabega navdušenju: zame ne pride več v poštev svojem nasprotniku: kakšen bedak svojih bojazljivostih: drugi tudi tako delajo dejavnem sodelovanju: samo ne drugih vznemirjati smrti: ne mislimo na to Takšne besede ubijajo dušo, mladost, prizadevanje in ljubezen. mu di V etničnem časopisju prevladujejo članki odraslih piscev in z izjemo posebnih "kotičkov" mladina razmeroma malo piše. Pravtako se vse premalo razpravlja, kaj mladina dela in misli, kakšni so njeni pogledi na svet, upi za bodočnost... Vesela sem, da je urednik sprejel v objavo nekaj prostih spisov višje-šolcev, ki obravnavajo razna vprašanja. Vrednost je tudi v tem, da študenti niso vedeli, da bo objavljeno, kar so sestavili. Sestavki zrcalijo miselnost študentov. Zaključek si lahko napravi vsak sam. Mislim, da smo ob branju lahko dobre volje in skupno delimo optimistični pogled na prihodnost ALEKSANDRA L. CEFERIN IZOBRAŽEVANJE SE ZAČNE OB ROJSTVU IN SE NADALJUJE DOKLER ŽIVIMO IZOBRAZBA (education) je splošna beseda široke uporabe v vsakdanji govorici. Toda kaj pomeni v resnici izobrazba? Večina ljudi se ne zaveda resničnega in pravega pomena te besede. Če rečemo, da izobraževanje začne ob rojstvu in se nadaljuje dokler živimo, bo marsikdo dvignil obrvi in oporekal: saj ne hodim celo življenje v šolo, pa sem izobražen, ali ne? Vendar če prav premislimo, bomo uvideli, da se vsak mož, žena, otrok izobražuje, to se pravi uči, skozi celo svoje življenje. Tako gledano, je izobraževanje nikdar prekinjeno usposabljanje človeka za življenje, tako umsko kot moralno. Ko otrok vstopi v svet, ne ve še ničesar. Toda od prvega trenutka gre vsa njegova energija v trud, da spremeni to nevednost v poznavanje, najprej bližje o-kolice, potem pa vse širšega kroga. Starši so otrokovi prvi in najboljši vzgojitelji. Z ljubečimi rokami mu pomagajo storiti prve korake in ga vodijo pri izgovorjavi prvih besed. Hoja in govor sta osnovi v izobrazbi človeka. Pozneje se otrok uči, kako skrbeti zase tako, da se sam kopa, oblači in je. Postopoma starši sestavijo listo (največkrat brez konca) stvari, kijih “moraš” storiti ali “ne smeš”. Vse to je zadeva “dobre vzgoje”, skozi katero se izoblikuje značaj dobrega člana družbe. Ko je otrok dovolj star, ga pošljejo v šolo, kjer se uči najprej “branje, pisanje in računanje”. Te spretnosti mu pomagajo, da sčasoma več zve o svetu, v katerem bo moral kot odrasel imeti bolj samostojno in aktivno vlogo. y šoli si pridobi znanje, s katerim si bo pozneje pomagal najti dobro zaposlitev. V šoli tudi spozna pomen pravega, dolgotrajnega prijateljstva. Nauči se delati skupno z drugimi, pravtako pozornosti, tolerance, razumevanja in potrpežljivosti. Vse to se nadaljuje na visoki šoli, ki ni samo priprava za poklic, ampak pomeni tudi razširjanje obzorja, večjega znanja in izmenjavo misli. Vendar vse, kar je bilo do sedaj rečeno, je le pr1’ prava za tisto, kar imenujemo življenje. Življenje samo v resnici izoblikuje, ali recimo “izobrazi” človeka. Vedno mu postavlja nova vprašanja, zapreke, težkoče s katerimi se mora spoprijeti. V današnjem svetu, ko tehnološki razvoj prinaša nove in vse večje spremen1' be iz dneva v dan, ne more nihče več reči: jaz sem šo- lo že končal in se mi ni treba več učiti. ZA VSAKEGA FANTA IN DEKLE PRIDE ČAS’ KO MORA ZAPUSTITI SVOJ DOM IN ITI NA SVOJE DANES mladi človek komaj čaka, da stopi &1 prag doma v širni svet, kjer ga čaka toliko novega; Večina mladih ljudi čuti potrebo po neodvisnost1 in samostojnosti od svojih staršev, ker vedo, da S1 bodo lahko samo kot posamezniki, z lastnimi talenti in sposobnostmi utrli pot v svet. Včasih je to bolj veljalo za fanta, ki je smatral samostojnost kot prehod iz mladostne v zrelostno dobo. Za dekle je bilo to drugače. Ostala je pod varstvom staršev, dokler ni prišel čas, da se omoži 111 menja svoj dom za dom svojega moža. To se je spre' menilo. Danes si dekle ravno tako želi samostojno-sti in ima iste možnosti v izobrazbi in zaposlitvi, Za dosego ciljev je pri obeh važna le nadarjenost in odnos do življenja. Nekateri zapustijo dom in se osamosvojijo s ten1; da si dobijo stalno zaposlitev in se torej lahko san11 preživljajo. Za druge je ta prehod na svoje, ko gredo drugam študirat na visoke šole in tako prvič zapustijo svoj dom. V obeh primerih pomeni “iti na svoje”, bi® odgovoren za samega sebe. Nikogar več, ki bi reke*- to smeš” ali “to ne smeš”. Zdaj mora vsak vedeti, aj sme in kaj ne sme in se po tem ravnati. Svet nenadoma postane drugačen. Do sedaj so mu ^mgi pripovedovali o svetu, sedaj dobiva nove vpogle-po lastni izkušnji. Ima priložnost srečati druge lju-dl- Naleti na probleme in ne ve vedno, kako jih rešiti, a Je vse del življenjske poti. Le tako se lahko pripravi na bodočnost. Prej ali slej vsak mladi človek mora zapustiti gne-zdo in najti svoje mesto v svetu. Za nekatere bo ta P°t težka, za druge lažja. To je pač življenje, lepo ali 8rdo, moramo ga vzeti v celoti in biti odrasel pomeni, ^a smo sposobni za premagovanje težav. Vedno sem mislila, da bo zanimivo zapustiti dom in iti na svoje. Biti neodvisna, prosta in delati kar hočem. Hotela sem se naučiti, kako shajati z drugimi ljudmi in se znajti v nerodnih razmerah. Nisem vedela, preden sem odšla, kaj vse me bo čakalo. Težko je bilo navaditi se na novo okolje. Doma mi je bilo vse samoumevno. Za vse je skrbela mati. Nikdar mi ni bilo treba skrbeti, kaj bom jedla in kaj bom oblekla. - Težko je bilo prve tedne, ko sem morala za vse to sama skrbeti, nobenega ni bilo, ki bi mi pomagal. Poleg obveznega študija in vsega ostalega v vsakdanjem življenju, je bilo nekaj časa kar bridko. Prvič sem razumela, kaj v resnici pomeni zapustiti dom. In vendar, zadovoljna sem, ker sem v spoznanju'vrednosti doma in v težavah, ki sem jih morala premostiti, v mnogem dozorela. življenje piše svoje zgodbe tovo Nje čno NAJUDARNEJŠA slovenska Marijina pesem je go- znana in priljubljena MARIJA SKOZ’ ZlVLJE-VODITI SREČNO ZNAŠ . . . Postala je resni- o naša ljudska zborovska pesem, s katero se kar re-p. o slovesno zaključujejo množični cerkveni nasto- pojemo to Marijino pesem, pa redkokdo pomije na njenega skladatelja - IGNACIJA HLADNIKA, ki skl Z*VC^ *n ustvaiial v Novem mestu. O njem nam je s l^telj Matija Tomc ob svoji osemdesetletnici napi-. v “Cerkveni glasbenik” (št. 10-12, 1979) in ohra-tale spomin: ^ letu 1912-1913 — torej pred sedemdesetimi le-" sem po končani osnovni šoli prišel v prvi razred Mazije. Tudi tam so me čakala odkritja. Prej je učil ga fifi u*tv. Sltnnaziji Ignacij Hladnik, ki je bil takrat vodja vse-Shsbenega življenja v Novem mestu. Bil je v najlep-171°ških letih in nekako na vrhu svojega glasbenega ^,arianja V šolo je prišel vedno z violino pod paz-Še danes me preseneča, da je učil vse glasove, 1 tenorje in base, z violino. Še danes mi zveni v ušesih Sattnerjeva “Jeftejeva prisega”, ki smo jo naštudirali z gimnazijskim zborom in jo ob neki slovesnosti izvajali V gimnazijskem zboru sem pel sopran. + Ko sem bil že profesor na škofijski klasični gimnaziji v Šent-Vidu, me je pot nekoč zanesla v Novo mesto. Na glavnem trgu se mi približa berač in me poprosi za “dinarček”. Bil je zelo revno oblečen, na pol raztrgan in hudo postaran. Ko sem ga nekoliko natančneje pogledal, sem v njem spoznal -Hladnika. Toda to ni bil tisti Hladnik izpred dvajset let, ko je bil res eleganten, z umetniško frizuro, da so lasje v valovitih kodrih padali preko ramen. Bil je neke vrste občinski revež, slabo telesno oblečen - in rekel bi — tudi duševno zapuščen. V srce se mi je zasmilil. Ne dolgo za tem je umrl. Pokopali so ga na pokopališču na robu mesta (zdaj je tam menda pošta ali postajališče za avtobuse). Na grobu so mu zapeli njegovo najbolj poljudno pesem “Marija skoz’ življenje...” Mislim, da so ga pozneje prenesli na novo pokopališče v Ločni ali kje že. Ko je že na ovitku Bohinjsko jezero, pa naj bo Se W MOTIV IZ BOHINJA s prijazno starodavno cerkvico sv. Janeza. V Rusiji se ne sme govoriti o miru Zanimivi članek, ki zgovorno prikazuje dvoličnost komunizma, je nedavno prinesel goriiki “KatoliSki Glas” in je vreden tudi naSega branja. KO SE JE minulo jesen po zahodni Evropi z nepričakovano silovitostjo sprožil plaz množičnih mirovnih zborovanj in pohodov, ki so imeli zvečine proti-ameriško ost, a resnici na ljubo tudi Sovjetski zvezi niso prizanesli, je bilo pogosto slišati vprašanje, ki je zvenelo dejansko kot očitek: Kaj pa na Vzhodu, v deželah tako imenovanega "realnega" socializma? Posreden odgovor, ki je ob takšnih vprašanjih prihajal z Vzhoda, se je pač glasil, da je mednarodna politika socialističnega tabora v celoti vprežena za ohranitev miru in da spričo tega ni potrebna posebna zavzetost množic za mir. ZGOVORNA BROŠURA Kako je dejansko Sovjetska zveza vprežena za ohranitev miru, pa nam razkrije brošura, ki jo je izdalo sovjetsko obrambno ministrstvo v 100.000 izvodi in so jo med drugimi prejeli tudi zahodni časnikarji ki so zaposleni v Moskvi. Naslov brošure se glaS' "Vedno pripravljeni braniti domovino". V njej drugim načelnik štaba sovjetskih oboroženih sil M3'', šal Nikolaj Ogarkov omenja sedanjo rusko mladino, k[ da se je rodila v povojnem času, v obdobju miru in ^ zato podcenjuje nevarnost vojne.Maršal obžaluje paC' fistično mišljenje, ki naj bi zajelo del sovjetske mlad1' ne ter postavlja zahtevo, da se je nujno treba postavit1 po robu "čustvom spravljivosti, pomirjenosti in pacl' fizma" pri mladih in da se je treba s takšnim razpo!°' ženjem spopasti, kjerkoli se pojavi. Ogarkov je preprl' čan, da nameravajo Amerikanci "iztrebiti socializem z obličja zemlje" in da se mora zato Sovjetska zveza pripraviti na morebitni spopad z jedrskim orožjem-Za to pa ni dovolj samo vojno gospodarstvo; tak° Partija kot država morata voditi "akcijo zoper paci-f'stične elemente in zoper miroljubna gibanja". NEVARNOST ZA SVETOVNI MIR Sovjetska podmornica v Tarantskem zalivu in sva-ril° maršala Ogarkova ruskim pacifistom potrjujeta Vrtenje, ki je v zahodnem svetu vedno bolj razširjeno, /e namreč postala Sovjetska zveza predvsem vo-iaSka sila in da je njena zavzetost za komunistično 'teologijo padla na drugo mesto. Prav iz tega pa se lahko razvije velika nevarnost *a svetovni mir. Z ene strani ni več daleč odhod ®režnjeva s politične pozornice, kar bo prineslo s Set)oj pritisk vojaških krogov na partijske, z druge strani pg vojaška nadmoč lahko zaostri odnose do Neverne Amerike. Misijonsko poslanstvo širiti komu-n'Zem po vsem svetu, istočasno pa stalni kompleks, da ie Sovjetska zveza obdana od sovražnikov, ženeta kremeljske voditelje v vse hujše oboroževanje. Vojaki, ' živijo od slave nad zmago nad nacizmom in obe-nem od strahu pred zahodnim svetom pomenijo eks-pl°zivno mešanico, ki jo lahko najmanjša iskra vname 'n sProži svetovni požar. Sovjetski voditelji so v očividni zadregi: toliko so povojna leta govorili o miroljubnosti sovjetske dr-®ye» njene politike, toliko so vsepovsod vzpodbujali Mirovna gibanja in sklicevali mirovna zborovanja, da s° sedaj v strahu za svojo mladino. Če je zaskrbljenost Vršala Ogarkova utemeljena zaradi pacifizma sedanje Gladine, potem je treba seveda tej mladini prikriti v°ino, ki jo Sovjetska zveza že tretje leto vodi v Afga-n'stanu. Če bi bila televizija in tisk v Rusiji svobodna 0f v ZDA, bi mladina zvedela o sovjetskih bombar- a diranjih afganistanskih vasi in o pogumnem odporu tamkajšnjih gverilcev in tedaj bi se moralo zgoditi, kar se je dogajalo v Severni Ameriki ob vietnamski vojni: da so mladi trgali vojaške pozivnice. Toda v Sovjetski zvezi je pacifizem luksuzen artikel, namenjen le za izvoz, ne pa za notranjo uporabo. KOMUNIZEM OSTAJA DVOLIČEN In kaj nam vse to pove? Da ostaja komunizem dvoličen, kot je bil že na svojem početku leta 1917 in kot je bil nato ves čas svojega nastopanja: reči eno stvar in storiti drugo je pravilo sovjetskega imperializma. Govoriti o miru drugim narodom, svoje pa pripravljati na neizbežen spopad; druge narode vzpodbujati k neodvisnosti od ZDA, narodom, ki spadajo pod dežnik Moskve, pa oznanjati Brežnjevo doktrino o o-mejeni neodvisnosti... Toda dvoličnost ni samo značilna za imperialistično sovjetsko politiko, temveč tudi za vse komunistične stranke v svobodnem svetu Če vzamemo primer: kljub prepiru italijanske partije glede Poljske ostaja zunanja politika PCI na sovjetski Uniji, zlasti kar se tiče evropske varnosti. Preudarni italijanski filozof Augusto Del Noce je zapisal: "Kar predvsem danes Sovjetsko zvezo zanima, je v Evropi navzočnost takih sil, ki se borijo za stvar nevtralizma in s tem za oddaljitev Evrope od Severne Amerike; v korist koga, ni treba praviti posebej. Če se najmočnejša komunistična stranka na zahodu Evrope (t.j. italijanska) na ta način bori za vstop v vladne vrste in vlado s tem pogojuje, njena kritika na račun Sovjetske zveze tej dolgoročno ni v škodo, temveč v korist" VABLJENI STE na MLADINSKI KONCERT NEDELJA, 29. AVGUSTA, ob štirih popoldne v BARAGOVI DVORANI našega središča v Kew. Pestri nastopi slovenske mladine VSTOPNLNA: Odrasli $4.—, upokojenci in mladinci $3.—, otroci prosto. Dobiček predstave je namenjen SKLADU ZA DOM POČITKA. "VVVSA/S/ adelaidski "] L3®C£ž3^_odm e vi Fr. Janez Tretjak, O.F.M., Hoty Family Slo vene Mission, 32 Holden St., Hindmarsh, S. A. 5007 Telefon: (08) 46 5733 NEDELJA 25. JULIJA 1982 je dan, ki bo za vselej zapisan v zgodovini slovenskih priseljencev v Avstraliji, Slovencem v Južni Avstraliji pa bo še posebej ostal v spominu. Ta dan smo imeli v Adelaidi slovesnost blagoslovitve temeljnega kamna za našo slovensko cerkvico SVETE DRUŽINE in v steno smo vzidali posebno Listino zanamcem v spomin. Za to izredno priložnost smo se rojaki v Adelaidi in okolici pripravljali z vso skrbjo, veseljem in požrtvovalnostjo. Bilo je čudovito popoldne. Kljub zimskemu mesecu juliju nas je pozdravljalo prijetno sonce in tako je bilo razpoloženje med nami še lepše. Na gradbišču se je ob adelaidskem pomožnem škofu Philipu Kennedy-ju, ki je nadomeščal odsotnega nadškofa in opravil pomenljive blagoslovilne obrede, zbralo preko 400 ljudi. Gostov je bilo okrog devetdeset, med njimi naš sydneyski rojak senator Miša Lajovic, frančiškanski sobratje in nekateri drugi duhovniki. Med udeleženci sem opazil precej novih slovenskih obrazov, kar me je zelo razveselilo. Slovesnost torej ni privabila le te, ki so redno pri nedeljskih slovenskih mašah — pridružili so skupnosti tudi rojaki, ki so povezani z avstralskim verskim občestvom. Med gosti sta bila tudi predstavnika slovenske skupnosti iz Berrija, Slavko in Anica Kregar. Slavnostni govornik je bila adelaidskim Slovencem dobro poznana prof. Miss Laura Premrl. Res lepo je orisala zgodovino slovenskega naroda ter vpletla vanj pomen blagoslova temeljnega kamna za novo cerkev, ki bo služila kot versko središče Slovencem v Južni Avstraliji. Naj se na tem mestu iskreno zahvalim govornici, ki je s svojimi izbranimi besedami vzbudila med poslušalci veliko zanimanja: marsikdo prisotnih rojakov je vsaj v Avstraliji morda prvikrat slišal nekaj o naši zgodovini in nekateri tuji gostje so gospodično Lauro prosili celo za kopijo govora. Škof Kennedy je z obrazom dobre volje poudaril pomembnost cerkve za našo narodno skupnost in dal vsem slovenskim rojakom vzpodbudo, naj se kot verniki s pridom oklenejo svojega verskega središča. Naj posebej omenim, da je naš požrtvovalni orga- nist g. Jože Šterbenc pripravil cerkveni in mladinski zbor, ki sta pri slovesnosti vneto sodelovala. In vso slovesnosst so izredno poživile narodne noše, zlasti naša mladina. Po končanih obredih na stavbišču smo se preselili k sosedom — v Slovenski dom, kjer so nam skrbne gospodinje pripravile obilno zakusko. Udeleženci so bili presenečeni nad tako dobro in lepo organizirano p°' strežbo. Stregli so sami mladi v narodnih nošah. Med zakusko se je na odru razvil tudi kratek 3 prisrčen spored. Omenim naj posebej pevki Slovenskega društva, Rozi Ljubičič in Silvano Poklar; inpa naš mladinski pevski zbor, ki je vzbudil zlasti med gosti veliko pozornost predvsem s pesmijo “Belo-kranjsko kolo”, kije bila izvajana v kompoziciji g-J°' žefa Šterbenca. Tako njemu kot pevcem je veljal p°" seben aplavz. Naj se na tem mestu iz srca zahvalim vsem, ki ste kakor koli pomagali pri številnih pripravah in tudi njih izvedbi, v prvi vrsti seveda našemu cerkvenemu posvetovalnemu odboru. Enako vsem udeležencem-Upam, da bomo imeli kmalu še večjo slovesnost, k° bo naša nova cerkvica pripravljena za bogoslužje 1(1 v ta namen blagoslovljena. Takrat se bodo uresničil naše želje ter želje ostalih rojakov po širni Avstraliji-Naj se ob tej priliki iskreno zahvalim za prijazr>e pozdrave iz Melbourna in Sydneya: p. Bazilij nam Je poslal telegramske čestitke, p. Valerijan pa tudi obil° dobrih želja, polnih veselega optimizma. Razumljiv°' da nista mogla ugoditi našemu vabilu in se slovesnost* osebno udeležiti, saj ju zadržuje nedeljsko delo v last" nih središčih. Upam, da bodo v kratkem na razpolago fotografij naše slovesnosti ter bom mogel katero objaviti v p11 hodnji številki MISLI. Upam, tudi, da bom v prihodnjih mesecih lahk0 več poročal o nadaljevanju dela za naše svetišče. ^ darski mojster Štefan Kolman je zidarska dela konc in v tem mesecu bo tudi streha gotova. Potem prideJ° na vrsto seveda notranja dela. Smemo upati, da bom0 božično polnočnico že darovali Bogu v zahvalo v novi cerkvi? Vsaj danes nam dobre volje ne manjka ' samo da bo ostala ter se še poglobila ter nas poveza res v eno družino. Svete maše imamo po običajnem umiku: ob delav nikih zvečer ob sedmih, ob nedeljah pa dopoldne 0 9:30. Rojake v Berriju bom spet obiskal zadnjo nedelj0'* mesecu, 29. avgusta. Slovensko mašo bomo imeli ° petih popoldne (za pokojne starše Prešeren in Hra ster). Ob tej priložnosti bom obiskal rojake v ReI1 marku. Verouk imamo vsako prvo in tretjo soboto v mesecu dopoldne od 11 do 12 ure. Dne 2, julija je v Adelaidi umrl rojak FRANC ROZMAN. Pokopan je bil naslednji dan v spremstvu družinskih članov, katerim izrekam sožalje. Pokojni naj Počiva v božjem miru! Žal še nisem mogel zbrati pokojnikovih osebnih Podatkov za našo Matico mrtvih. Poslal jih bom uredništvu kasneje. Iz zadnje številke MISLI smo tudi mi v Adelaidi zvedeli za visoko odlikovanje patru uredniku. Tudi adelaidski rojaki mu iz srca čestitamo ter izrekamo naše iskrene želje za njegova bodoča leta dela med Slovenci po Avstraliji. Slovenska radijska oddaja je v Adelaidi v priredbi slovenskega verskega središča vsako drugo sredo v mesecu ob osmih zvečer na valu 5 EBIFM. Postanite njeni redni poslušalci! P. JANEZ Takole se glasi vsebina listine, ki so jo južnoavstralski Slovenci vzidali v steno svoje bodoče cerkvice SVETE DRUŽINE: MOJ BOG IN MOJE VSE! (Sveti Frančišek) Slovenska skupnost, družina božjega ljudstva Južne Avstralije, zbrana v Frančiškovem letu na slovesnosti blagoslovitve in vzidave vogelnega kamna za lastno svetišče SVETE DRUŽINE, polagamo v steno to listino zanamcem v spomin: Kot člani krščanskega naroda, ki je že od časov svetih bratov CIRILA in METODA zvesto zasidran v KATOLIŠKO CERKEV, hočemo svojo versko tradicijo nadaljevati tudi v zdomstvu. Po zgledu SVETE DRUŽINE, ki je postala IZSELJENSKA družina z begom v Egipt, tudi mi priznavamo nad nami božjo roko, ki nas je vodila doslej in nas bo v bodoče. Zvesti hočemo ostati božjim zapovedim in naukom Cerkve! Zvesti hočemo biti tudi naši narodni tradiciji in kulturi, katere del smo in nas je spremljala iz domovine! SVETA DRUŽINA naj varuje naše izseljenske družine! Varuje naj našo tukajšnjo narodno družino, da bomo živeli v iskrenem bratstvu, vsi otroci istega nebeškega Očeta! Naj bo to svetišče NAŠ SKUPNI DOM, kjer bomo kot ena družina molili BOGA, častili SVETO DRUŽINO ter ohranjali svojo vero in narodne ideale! Pri tem naj nam pomaga TROEDINI BOG in SVETA IZSELJENSKA DRUŽINA! V ADELAIDI, Južna Avstralija, dne 25. julija leta Gospodovega tisočdevetstodvainosemdesetega — za časa pontifikata papeža Janeza Pavla II., ko je bil v Adelaidi nadškof Dr. Jakob Gleeson in pomožni škof Dr. Filip Kennedy; ko je bila Njeno Veličanstvo Elizabeta II. kraljica Avstralije, prvi minister Avstralije Malcolm J. Fraser in predsednik vlade v J.Avstraliji Dr. David Tonkin; ko je bil izseljenski duhovnik za Slovence v J. Avstraliji P. Janez Tretjak O.F.M. izpod ';}> ,, S*>A»-V’ f > ’V flf •*•• ; v .# * r Irigloiv« V LJUBLJANI se je nedavno zbrala skupina strokovnjakov, ki jih posebej zanima življenje in delo našega svetniškega kandidata, misijonskega škofa Friderika Baraga. Z nadškofom Šuštaijem in predsednikom Baragovega odbora prof. dr. Vilkom Fajdigom so se pogovorili o možnostih kritične izdaje Baragovih zbranih del. To bo gotovo težavna in dolgotrajna naloga, ki pa jo bo slej ali prej treba začeti. Manjša skupina izvedencev bo v teh mesecih izdelala okvirni načrt dela, ki ga bodo pozneje dopolnili in poskusili uresničiti. NOVI PREDPISI o potovanju v Italijo čez mejni prehod Sežana so pričeli veljati s sedmim junijem. Za vlake je sedaj treba kupiti mednarodno vozovnico z obveznim rezerviranjem sedeža, kije seveda tudi dražja. Te nove odredbe so izdali, da bi zagotovili “varen in udoben prevoz, obmejnim organom pa omogočili nemoteno delo” SLOVENSKI VINOGRADI zajemajo komaj osem odstotkov vinogradnih površin jugoslovanskega ozemlja, vendar izvozi Slovenija letno 400.000 hektolitrov prvovrstnega vina, kar je trideset odstotkov celotnega jugoslovanskega vinskega izvoza. Skupni pridelek vina znaša v Sloveniji okoli 700.000 hektolitrov. Doma se vina popije okoli poldrugi milijon litrov na leto. Te številke so objavili po sestanku poslovne skup- E. Z. OFFICE MACHINES Zastopnik podjetij Olympia in Adler strojev se melbournskim Slovencem priporoča za predajo novih in starih pisalnih, računskih in podobnih strojev vseh znamk IzvrSujemo vse vrste popravil' V zalogi imamo slovenske črke fS7. ki jih Va5 pisalni stroj morda da se lahko povečajo le še za dobra dva odstotka, Pa bodo dosegli v letošnjem planu “dovoljeno” povečanje. Saj so sklenili v Beogradu za to leto le 17 % po-j;ast, kot smo poročali-že v eni prejšnjih letošnjih MISLIH. Leta je še pol pred nami - bodo držali svoj sklep?. V maju so se najbolj podražile pijače in tobačni izdelki, kurjava in razsvetljava stanovanj ter seveda hra-na- V tolažbo Sloveniji pa je dejstvo, da so v prvih štirih mesecih letos življenjski stroški v celotni Jugoslavija naraščali za dva odstotka hitreje kot pa v deželi pod riglavom. Upajmo, da niso ostalih pokrajin kasneje dohiteli... K NOVOMAŠNIKOM v Sloveniji, ki jih je letos 17 ln smo o njih pisali v prejšnji številki MISLI, moramo Prišteti še argentinskega, o katerem poročamo na strani 218. In dodati moramo dva koroška rojaka, 1 ju je 29. junija v celovški stolnici posvetil novi ce-0yški škof dr. Egon Kapellari. Koroška novomašnika Sta STANKO OLIP in JOŽEF MARKETZ. Prvi se je r°dil leta 1953 v Selah-Šajda, po končam slovenski 8'mnaziji v Celovcu pa študiral bogoslovje v Salzburgu In Ljubljani. Drugi pa je iz Železne Kaple (rojen leta 55), študiral je v Marianumu na Plešivcu, bogove pa prav tako v Salzburgu in Ljubljani. Tudi koroškima novomašnikoma želimo vse dobro na duhovniško pot, ki tudi na avstrijskem Koroškem 8°tovoni lahka. Tako je število letošnjih slovenskih novomašnikov Vajset, kar se le malo lepše sliši. . . ,^aj zanimivo življenjsko pot je imel letošnji jjajstarejši slovenski novomašnik, 67-letni dr. Anton , Ustja. Rojen je bil 1.1915 v Sv. Križu na Vipavskem . daj se imenuje Vipavski križ). Po osnovni in srednji 11 se je posvetil študiju agronomije in ga končal z SLOVENSKO MIZARSTVO se priporoča melbournskim rojakom za 'izdelavo kuhinjskih omar in drugega pohištva po zmerni ceni. Telefon: 459 7275 FRANC ARNUŠ 76 Beverley Road, ROSANNA, Vic. r Se telite naučiti vozili avto? ŠOFERSKI POUK Vam z veseljem nudi “FRANK’S AVTO ŠOLA” 32 THE BOULEVARD, FAIRFIELD VVEST, N.S.W„ 2165 Telefon: 72 1583 doktoratom. Dolgo vrsto let je živel po raznih krajih Italije in delal pri državni upravi. Poročil se je z italijanskim dekletom in ustvarila sta si prijetno družino. Otroci so odrasli in končno sta ostala sama z ženo. Pa ju je poklical Bog in sledila sta klicu: žena je stopila v samostan in postala redovnica, Anton pa v milansko bogoslovje. Toda po tolikih letih proč od doma ga je začela privlačiti rodna gruda: vsaj na stara leta naj bi koristil lastnemu narodu, iz katerega je izšel... Dr. Rustja je zaprosil za vstop v goriško nadškofijo in pokojni nadškof Cocolin je njegovo prošnjo sprejel. Želel je, da bi Anton končal bogoslovne študije v Ljubljani, da bi se tako še bolj izpopolnil v slovenskem jeziku, in bo kot duhovnik mogel še boljše služiti slovenskim vernikom v goriški nadškofiji. Zdaj je dr. Anton Rustja dosegel svoj cilj: pred leti si gotovo ni mislil, da ga bo vijugasta življenjska pot končno pripeljala do oltaija. Bog izbira na svoj način in njegove misli res niso naše misli. .. HUDA TOČA je oklestila 30.junija skoro vso Slovenijo severno od Save. Veliko je škode okoli Kranja, v žalski občini je pokosila toča 660 hektarjev hmeljišč, v šentjurski občini je uničenih 80 odstotkov posevkov , na Bizeljskem pa ni skoraj nič ostalo od vinogradnih nasadov. Po vsej Gorenjski je neurje lomilo drevje in potrgalo elektrovode. Le Pomurja toča ni huje prizadela, ker so izstreljevali rakete proti pretečim oblakom in — kot se vidi — uspeli. Bonia ieseda Ko je tedaj Gospod spoznal, da so farizeji sli^^j artiric*°*3'va 'n kr_ Sčuje več učencev ko Janez, čeprav Jezus sam ni kr pak njegovi u-čenci, je zapustil Judejo in odSel zopet v Galilejo, ^s^.. Treba pa mu je bilo iti skozi Samarijo. Pride ^'Janskemu mestu, ki se imenuje Sihar, blizu posestva, katero Je sv°iemu sinu Jožefu. Bil je tam Jakobov studenec. Ker je bil u.VuJen, je pri studencu kar sedel; bilo je okrog šeste ure. Prid^soLj^fenka, da bi vode zajela. Jezus ji reČe:"Daj mi piti." Njegovi ^ ^ namreč odSli v mesto živeža kupovat. Samarijanka mu pravi: ^ J mene prosi? piti, ko si Jud, jaz pa Samarijanka?” Judje namref.j()F s Samarijani. Jezus ji je odgovoril:"Ko bi poznala božji dar in u^v^^i^Daj mi piti', bi ga ti prosila in bi ti dal žive vode." Žena j« v^°spod, nimaš s čim zajeti in vodnjak je globok; odkod imaš jž°\ Si mar ti večji ko naS oče Jakob, ki nam je ta vodnjak ^, |^nie9a sam in njegovi sinovi in njegova živina?" Jezus ji odgovo • ^ io ^0r Pije od te vodd, bo spet žejen; kdor koli pa bo pil od vode, ^ dal jaz, ne bo nikdar žejen, marveč bo voda ki mu jo bom djj tala studenec vode, tekoče v večno življenje." Žena mu reče:"^0 1 te vode, da ne bom žejna in ne bom hodila semkaj zajemat." ,f), (Evan9el 4,1 _ 15) M Ba tj /bi JANEZ EVANGELIST pripoveduje o dogodku, za katerega je težko najti pravi pridevnik - kot za vse, kar se nanaša na Jezusa. Beri ga in začutil boš navzočnost nekoga, ki ni od tega sveta: je prerok in pozna človekovo notranjost, je Mesija in govori o odrešenju, obljublja vodo, ki prihaja iz nebes in je “božji dar”. V Samariji je bilo poldan. Ko je Jezus prispel do mesta, imenovanega Sihar, se je usedel poleg vodnjaka, ker je bil utrujen od potovanja. Ženi, ki se je približala vodnjaku, da bi zajela vode, je rekel: “Daj mi piti!” Toda ker Judje niso bili v dobrih odnosih s Samarijani, se je Samarijanka začudila, da jo Jud nečesa prosi, in je to povedala Jezusu. Jezus pa je odgovoril: “Ko bi poznala božji dar in kdo je, ki ti pravi-‘Daj mi piti’, bi ga ti prosila in bi ti dal žive vode. ” In potem, ko je žena Jezusu rekla, da nima s čffl zajeti in da on gotovo ni večji kot Jakob, ki je naredil tisti vodnjak, je Jezus spregovoril: “VSAK, KDOR PIJE OD TE VODE, BO SPET ŽEJEN; KDOR KOLI PA BO PIL OD VODE, KI MU JO BOM DAL JAZ, NE BO NIKDAR ŽEJEN, MARVEČ BO VODA, KI MU JO BOM DAL, V NJEM POSTALA STUDENEC VODE, TEKOČE V VEČNO ŽIVLJENJE. ” Kot lahko bralec opazi, se Jezus ne ustavi ob dobesednem pomenu besede “voda”, ampak ta izraz uporabi, da spregovori Samarijanki - torej tudi vsem, & bodo spoznali njegove besede - o višji, nevidni božji stvarnosti V Jezusovih ustih pa živa voda, t.j. izvir, postane z Kamenj e za dar, ki ga je prinesel ljudem, torej tudi ebi- In kot je voda za mnoge suhe kraje v Palestini 1 v bližnji puščavi zelo dragocena, ker omogoča, da r^ste življenje in da gasi ljudem žejo, tako Jezusov dar tebi poraja nadnaravno življenje in za vedno potola-tvojo globoko žejo, da bi živel v polnosti Navadna J a te ne bi mogla nikdar odžejati za vedno - samo ezUsova voda ti lahko da polnost. ?'‘VSAK, KDOR PIJE OD TE VODE, BO SPET KDOR KOLI PA BO PIL OD VODE, KI MU y£°M DAL JAZ, NE BO NIKDAR ŽEJEN, MAR-M? 80 VODA> M MU J0 B0M °AL, V NJEM ? stala studenec vode, tekoče v večno Oljenje. ” l' srn te že <*ar’ ^ £a Ponuia Jezus, nasičuje, ne dru■ stn‘s^ mojega življenja, t.j. svoje sreče, iskati ©e, na primer v tvarnih dobrinah. To boš našel v Jezusu, a le, če boš nehal v minljivih rečeh iskati vodo, ki bo odžejala tvoje življenje. Jezus ti ne daje določene količine vode, ki bi si jo moral vsak dan preskrbeti — ta živa voda bo v tebi, ki jo prejemaš, postala studenec, to je moč, ki deluje v tvoji notranjosti; ta ti bo dala novo življenjsko silo, ki bo prešinila vse tvoje bitje. In s to vodo se ne bo zgodilo kot z navadno vodo, ki se usmradi, kadar stoji. Nasprotno: voda bo v tebi tekla v večno življenje. “VSAK, KDOR PIJE OD TE VODE, BO SPET ŽEJEN; KDOR KOLI PA BO PIL OD VODE, KI MU JO BOM DAL JAZ, NE BO NIKDAR ŽEJEN, MARVEČ BO VODA, KI MU JO BOM DAL, V NJEM POSTALA STUDENEC VODE, TEKOČE V VEČNO ŽIVLJENJE. ” Vprašal boš, o kateri vodi govori Jezus. Morda o Svetem Duhu, ki sem ga prejel pri krstu in mi je podelil božje življenje? Ali morda o Kristusovi besedi, ki jo mi verni sprejemamo vase? Prvo ne izključuje drugega. Ko Jezus daruje vodo, ki nam daje nadnaravno življenje, namreč daje sam sebe. Jezus, ki je kot novo življenje navzoč v tebi, ti daje popolnoma nov “način bivanja”. On sam živi v tebi. In to lahko odseva tudi iz tvojih najpreprostejših dejanj ter prevzame ljudi, s katerimi prideš v stik, kot se dogaja pri svetnikih. “VSAK, KDOR PIJE OD TE VODE, BO SPET ŽEJEN; KDOR KOLI PA BO PIL OD VODE, KI MU JO BOM DAL JAZ, NE BO NIKDAR ŽEJEN, MARVEČ BO VODA, KI MU JO BOM DAL, V NJEM POSTALA STUDENEC VODE, TEKOČE V VEČNO ŽIVLJENJE. ” In kako naj torej spolnjuješ to besedo življenja? Če je samo Jezus tista polnost, ki lahko pogasi tvojo najglobljo žejo, ne moreš storiti nič boljšega, kot da ga izbereš za ideal svojega življenja. Ideal pa izberemo, ga proučujemo, ga ljubimo, mu sledimo, ga posnemamo. Z idealom se istovetimo. In kje boš našel Jezusa, da bi ga izbral, ga proučeval in mu sledil? Odpri evangelij! Njegove besede so On sam. Živi jih eno za drugo! Če boš tako delal, se ti ne bo treba bati za tvojo prihodnost. Ne bo ti treba delati načrtov za tvoje duhovno zorenje, ki je tvoje posvečenje. Tekoča voda, ki ti jo Jezus daje, bo imela v sebi moč, da boš rast el in se posvetil. Zate bo dovolj, da mu boš z vsem svojim srcem zvest. CHIARA LUBICH p. basil' ~ Hpka Fr. BasiI A. Valentine, O. F.M., Baraga House, 19 AJBeckett St., Kew, Vic. 3101 Telefon: (03) 8618118 in (03) 861 7787 Slovenske sestre —. frančiškanke Brezmadežne Slomšek House,. 4 Cameron Court, Kew, Vic. 3101 Telefon: (03) 861 9874 + Letošnji SEJEM Društva sv. Eme na prvo avgustovo nedeljo je bil kar dobro obiskan in naprodaj so bile zelo lepe stvari. Tudi srečolov je imel za srečke po dvajset centov zares veliko lepih dobitkov. Odlično domače pecivo je bilo hitro vse razprodano, precej je šlo tudi nabožnih predmetov in knjig. Ženske so posebno oblegale stojnico z lepimi novimi usnjenimi torbicami, ki jih je prinesel po izredno nizki ceni iz tovarne svojega dela Frank Plesničar. Tudi na ražnju pečenega prašička, za katerega je zbral darove Božo Lončar in ga že ob dveh zjutraj začel peči na našem dvorišču, je hitro zmanjkalo... Vsem, ki ste kakor koli pomagali pri letošnjem sejmu, tudi na tem mestu iskren Bog povrni! + K velikemu dnevu med adelaidskimi Slovenci — blagoslovitvi temeljnega kamna za lastno cerkvico, sem p. Janezu in tamkajšnjim rojakom poslal pozdravni telegram sledeče vsebine: Ob blagoslovitvi vogelnega kamna adelaidske slovenske cerkvice naše iskrene čestitke! V duhu smo z Vami. Naj Bog blagoslovi Vaše nadaljne delo! V slogi je moč in božja pomoč! - Pater Bazilij, sestre in melbournski Slovenci. Prav je, da se vsi veselimo uspehov, saj smo ena velika družina, pa četudi raztresena po vsej celini. Za adelaidsko svetišče bomo morali v Melbournu zbrati za dostojen dar, ki bo ostal cerkvi v spomin na naše sodelovanje. ! Melbournskim Slovencem se priporoča ► J KAMNOSEŠKO PODJETJE \ : VIZZINI MEMORIALS J 3 Verga Bros. Pty. Ltd. . J 9 TRAVALLA AVE., THOMASTOWN, VIC. ! < Telefon: 359 5509, ► \ doma: 470 4046 in 470 4095. ► , Nagrobne spomenike izvršujemo po dogovoru. > J Garancija za vsako delo! J ♦ mm m* mm* rmtTtTt + Gospe Elki Pirnat iskrena zahvala za prelep okrasek alpskih cvetk (ročno delo dolgih ur!), ki bi ga bila vesela sleherna dnevna soba. Elka ga je napravila in poklonila našemu Skladu za bodoči Dom počitka. Srečke prodajamo po en dolar — bomo videli, kdo ga bo zadel. + Poroko naj omenim tokrat eno in sicer 31. julij a v Geelongu: pred oltar cerkve Svete Družine v Bell Par-ku sta stopila Milan Gubič in Fiona Susan Kucharski. Milan je iz prekmurske družine — rojen v St.Poltnu in krščen v Neulengbachu, Avstrija — ter je še majhen prišel s starši v Avstralijo. Nevesta je po očetu poljskega rodu, a rojena že v Avstraliji. Mlademu paru želimo vso srečo na skupni življenjski poti! + Tudi krst moram ta mesec zapisati le en: v naši cerkvi v Kew je bil 18. julija krščen Michael Francis, novi član družine Franka Tudor in Patricije r. Wassenberg-Družini, ki živi v Nunavvadingu, naše iskrene čestitke- + Rojakom v Wodongi in Albury prisrčna zahvala za gostoljubnost, ki ste jo izkazali Glasnikom ter ostalin1 udeležencem izleta na zadnjo julijsko nedeljo. Žal J® Glasnikov precej manjkalo, kar se je seveda poznalo pri petju med slovensko mašo, zlasti še, ker je cerkev Srca Jezusovega v Wodongi zelo široka in visoka ter se glasovi v njej kar izgube. No, malo spremembe je le bilo za naše redne maše tamkaj vsaka dva meseca. + Ker že omenjam Glasnike: njih vodja Plesničarje' Marko mi je naročil, naj objavim sestanek Glasnikov in staršev na tretjo avgustovo nedeljo (15. avgusta) p° deseti maši v obednici Baragovega doma. Treba se bo pogovoriti glede predbožičnega obiska Adelaide, saj se ne more načrtovati izleta in še manj koncerta brez gotovosti zadostne udeležbe. Prijave članov mladinskega zbora kot ostalih, ki bi se radi pridružili, ie sprejemamo in ceno mesta na avtobusu (50 dolarje') bo treba plačati vnaprej. Glasniki, ki se bodo v teh mesecih redno udeleževali pevskih vaj, lahko računaj0 na znaten popust in jim bo denar potovanja povrnjen- Odhod iz Melbourna bo v petek 17. decembra, tart1 bi bil nameravani koncert v soboto zvečer, v nedelj0 petje pri maši, nato odhod proti domu preko Berrij3 (tam bi se na kratko ustavili pri tamkajšnjih rojakih in morda celo peli pri maši) ter vrnitev domov v pone' deljek zjutraj. Načrt se da seveda še spremeniti, da bi bilo ustreženo čim več udeležencem. + Tokrat smo dobili v Melbournu kar dva obiska sntf' ti, a Sydneya - hvala Bogu - še ne posekamo. Na soboto 31. julija popoldne je v Austin Hospitalu (Heidelberg) končala svojo zemsko pot in mirno za' spala v Gospodu MATILDA KUKOVEC, zlasti med našimi ostarelimi dobro poznana in priljubljena. Že v začetku svoje težke bolesni se je lepo pripravila z zakramenti in tudi kasneje je večkrat prejela Kruh močnih, ki ji je pomagal v trpljenju. Pokojnica se je rodila 13. marca 1903 v družini Slana v Trnovcih (blizu Ptuja) ter se poročila z Janezom Kukovcem, ki pa je že leta 1937 umrl. Od osmih otrok sta dva že pokojna; ena hčerka živi še v domovini, ena hčerka in sin sta v Avstriji, tri hčerke pa tukaj med nami s svojimi družinami (Drezga, Bračko in Pintarič). Mama je prišla v Avstralijo leta 1958 in vsa leta živela pri hčerki Zinki Por. Drezga. Tako ponosna je bila tudi na ostali dve ^nižini in tako rada je imela vse vnuke in vnukinje, ^si jo bomo pogrešali, sorodniki in številni prijatelji, zlasti upokojenska družina pri Slovenskem društvu na gričku v Elthamu. Tolaži nas zavest, daje Matildinega trpljenja konec in je srečna v Bogu, kateremu je vse dolgo življenje zvesto služila. Na predvečer pokopa smo v cerkvi ob njeni krsti zmolili rožni venec, maša zadušnica je bila v sredo 4. avgusta, nato je sledil pogreb na keilorsko pokopale, kjer bo čakala vstajenja. V rani uri jutra 2. avgusta je v isti (Austin) bolni* šnici umrl tudi MARTIN TELICH. Pred dobrima dve-j^a mesecema ga je zadela kap, a stanje se mu je lepo 12boljševalo. Nismo pričakovali, da mu bo srce kar nenadoma odpovedalo. Tudi Martin je bil previden s svetimi zakramenti in lepo pripravljen s pogostim prejemanjem obhajila. Rojenje bil 30. oktobra 1900, Iga Vas pri Starem trgu na Notranjskem. Že leta 1927 ga Je zamikala Avstralija, da seje odpravil na peto celino ln nekaj let pridno delal. Po pripovedovanju je poma-^ graditi vladno palačo v Canberri, dočim na delo Pri sydneyskem mostu ni mogel priti, ker ni bil rojen •Avstralec ali pa Anglež. Po vrnitvi v domovino se je eta 1934 v Begunjah pri Cerknici poročil z Marijo "eden iz Topola pri Begunjah. Po poroki gaje spet gabila Avstralija, a se je že po enem letu vrnil domov er pričel s trgovino, družinica pa je tudi pridno rast-a; Od šestih otrok je zdaj v domovini le ena hčerka, n hčerke in sin pa so emigrirali v Avstralijo po vojni: gabila jih je dežela, o kateri so od očeta gotovo veli-0 dišali. Končno sta leta 1966 na ladji “Marconi” Prišla za njimi še oba starša z najmlajšo hčerko. Žive-s° v Canberri (tam sta poročeni dve hčeri, ena pa v ^Ueanbeyanu), pred štirimi leti pa so se starši in sin Premaknili v Melbourne, kjer žive v Bundoori, ne da-eč °d poročene hčerke. ,, °grebno mašo smo imeli v slovenski cerkvi na to-■ avgusta, zemske ostanke pokojnega Martina pa sPrejelo pokopališče v Prestonu. Oba pokojna rojaka priporočam v topel spomin Gospodom. Vsem sorodnikom iskreno sožalje! + Sele zdajle proti koncu tipkarije sem videl, da o našem proščenju nisem še nič napisal. Moram reči, da smo naša cerkvena zavetnika na prvo julijsko nedeljo lepo praznovali. Udeležba je bila lepa in počutili'smo se kot ena družina, tako pri slovesnem bogoslužju v cerkvi kot po maši v dvorani, kjer smo imeli domačo zakusko. Vsem gospodinjam, ki so napolnile mize, naša prisrčna zahvala! Posebej s.Emi, ki je imela pri tem največji delež; in pa članicam Društva sv. Eme, ki so skrbele za organizacijo postrežbe. Poleg srečolova smo tokrat izvedli tudi žrebanje nagrajenca, ki naj bi zadel perzijsko preprogo v vrednosti 440 dolarjev (dar Slavka Kralja iz Adelaide), za katero smo kar precej mesecev prodajali srečke. Izžrebana je bila oranžna srečka E24, ki jo je imel Janez Žnidaršič iz Campbellfielda. Dobil je preprogo z u-radnim potrdilom o njeni vrednosti (za slučaj kraje ali ognja). Čestitamo! Ciril-Metodovih darilnih kuvertic za vzdrževanje našega verskega središča seje doslej vrnilo 201 s skupno vsoto 2,821,— dolarjev. Bog povrni vsem! + Da je vsako drugo nedeljo v mesecu slovenska maša v Geelongu (cerkev Svete Družine v Bell Parku, ob pol dvanajsti uri) in v St. Albansu (cerkev Srca Jezusovega, ob petih popoldne) je tamkajšnjim rojakom na splošno znano, zato tega mesec za mesecem ne oznanjujemo v MISLIH. Naj bo zdaj tu zapisano - morda je le kdo, ki je pozabil. Saj je žal kar preveč rojakov tako v Geelongu kot v St. Albansu, ki jim slovenske maše ni mar. Kako lepo bi bilo, ko bi prišli vsi skupaj — enkrat na mesec res ni preveč. Srečavanje zgolj ob pogrebih nam najbrž ne bo dosti v pomoč, ko bodo nas pripeljali k naši pogrebni maši. .. V Morwellu (Gippsland) bo slovenska maša na četrto avgustovo nedeljo (22. avgusta) ob sedmi uri zvečer. Pred mašo prilika za spoved. Večerno mašo bomo imeli v naši cerkvi na prvi petek v septembru (3. sept.) in na praznik Marijinega rojstva (mali šmaren), sreda 8. septembra. Zapovedan praznik Marijinega vnebovzetja (15. avgusta) pa je letos na nedeljo in velja zanj nedeljski spored maš. + DAN OSTARELIH se hitro bliža — ne pozabimo na tretjo nedeljo v septembru! Starši, spomnite svoje otroke na VVALKATHON v prid bodočemu Domu počitka! V veliki meri zavisi od vas, če bodo sodelovali. Nabiralne pole so že na razpolago! VABILO na MLADINSKI KONCERT (nedelja 29. avgusta) si poglejte na strani 203! Pridite, ne bo vam žal! NAŠE NABIRKE BERNARDOVEMU TISKOVNEMU SKLADU: $25.— Martin Berkopec, Peter Bizjan; $18,— druž. Renato Smrdel; S17.— Zinka Čeme; $16.— Franc Kovačič; $15.— Kristina Radešič; $10.— Anton Novak, Antonija Sabec, N. N., Ivanka DodiČ, Stanko Aster-Stater; $8.— Cilka Žagar; $5.— Alojz Hojnik, Jože Gorup, Miha Matkovič, Franc Petelin, Marija Cuzzolin, Rafael Koren, Jože Lipovž, Kristina Čar, Janko MeniC, Marija O-pitz, Henrik Šajn, Ivanka Študent, Marjan Potočnik. Viktor šenkinc, Jožef BezgovSek; $4.90 Jože Zorman; $3,— N.N., Andrej Lavrenčič, Kocian Kobal; $2.50 Bernard Sever; $2.— Aleksander Bole, Neva Durlak, Stanko Kolar, Marija Tinta, Frančiška Šajn, Ivanka Nanut; $1,— Lojzka Debevec, Marija Ora-žem, Jože Žabar, Hinko Bedrač. NAŠIM POSINOVLJENIM MISIJONARJEM - TOGO, AFRIKA: $50,— Ivanka Dodič (za lačne); $20.— Antonija TomSiČ. ZA VIETNAMSKE BEGUNCE (ZA LAČNE): $5.— Marija Podgornik, Kocjan Kobal, Ivanka Študent, Gabrijela BorStelj. ZA CERKEV V NOVI GORICI: $20,— FrančiJka Mukavec; $10,— Darko Stanič. Dobrotnikom Bog povrni! Florence L. Barclay: IPesem bvch ere roman (SEDMO POGLAVJE: GARTHOV ROŽNI VENEC) Jane je hotela po stopnicah v svojo sobo, a Garth j° je ustavil. »Samo trenutek, miss Champion! Rad bi vas nekaj vprašal. Ali smem? Ali me boste imeli za nevljudnega’ predrznega, vsiljivega?« »Kakor se vzame,« je rekla Jane. »Sicer ste pa nocoj takšni, da se ne bom čudila nobenemu vašemu vprašanju-Le na dan z njim?« »Miss Champion, imate vi svoj rožni venec?« Jane ga je neodločno pogledala, a brž razumela, kan1 vprašanje meri. »Dragi prijatelj, nimam ga. Hvala Bogu, prihranjeni s° mi bili tisti spomini, ki so 'sladki in bridki obenem’. Take reči nimajo vstopa v moje urejeno življenje in tudi za naprej ne želim, da bi prišle vanj.« »Kako pa ste potem mogli peti 'Rožni venec’ tako doživeto, kot da vsaka beseda izraža vaše življenjske izkušnje, spomine, mogoče že daljne, vsekakor pa vaše?« »Zato,« je odvrnila Jane, »ker zmeraj doživljam, kar pojem. Ko sem nocoj pela, seim tudi sama imela svoj rožn1 venec. Tako, kakor mislite vi, pa ga nimam, hvala Bogu.« Garth se ji je približal za dve stopnici, tako da mu je sveča svetila naravnost v oči. »Toda,« je zašepetal, »če bi koga ljubili?« Jane se je zamislila. »Da, če bi ljubila, bi, mistlim, čutil3 tako, kot sem čutila, ko sem pela.« »Torej ste v pesmi le bili vi, čeprav vsega tega, 0 čemer ste peli, ne poznate?« »Mislim, da sem bila,« je rekla Jane. »Sicer pa so vse te besede odveč, mas ter Garth. Lahko noč!« »Samo besedo še, miss Champion. Ali boste jutri pe^ samo zame? Ali boste jutri prišli v dvorano in mi odpel-* vse te čudovite stvari, ki jih želim slišati iz vašega grla? In ali boste dovolili, da vas vsaj ob nekaterih pesmih spremljam? O, obljubite mi, da pridete! Obljubite rau da boste peli, kar bom želel, pa vas nocoj ne bom vec nadlegoval!« Prevedel Silvester čuk Ilustriral Lojze Perko KOPER, pomembno slovensko pristanišče Gledal jo je in čakal, da bo rekla da. V njegovih očeh Pa je sijalo tako občudovanje, da je Jane kar pretreslo in vznemirilo. »Oh, dragi prijatelj, vi ste umetnik,« je rekla, »in težko je nam preprostim smrtnikom razumeti zapleteno naravo umetnika. S tem svojim navdušenjem nad mojim petjem ste mi skoraj zmešali glavo, kar ni ravno lahko storiti! Zdaj počasi začenjam razumevati, kako vam tako uspe Mešati glave ženskam, ki jih portretirate. Čeprav ste v tern svojem navdušenju silno mikavna, vam moram priznati, da sem silno utrujena in bi šla rada k počitku. Obljubim pa vam, da vam bom pela, kar si boste želeli. Tudi vi bodite mož beseda in me nocoj pustite pri miru. Upam, da" ne boste vso noč po parku plašili divjadi... Ne, hvala, nobene pomoči ne potrebujem, bom že sama šla po stopnicah v svojo sobo. Ali čujete krepke pripombe, ki jih siplje Tommy na naš račun? No, le pojdite zdaj, filister Garth, pojdite štet svoje bisere! Če slučajno naletite na križ, dobro pazite, da vam ta križ ne ubeži v Chikago.« Jane se je še vedno smehljala, ko je stopila v svojo sobo in postavila svečo na toaletno mizico. V dvorcu Overdene ni bilo druge razsvetljave kot le sveče in petrolejke. Vojvodinja ni hotela modernizirati svojega dvorca s tem, da bi dala napeljati elektriko. Sveč pa je bilo po yseh sobah izredno veliko in Jane jih je prižgala, kjer se Je dalo. Ko je prižgala še zadnjo svečo v srebrnem svečniku na pisalni mizi, je sedla v udoben naslanjač, potegnila k sebi malo mizaco in iz njenega predala vzela dnevnik ter začela vanj vpisovati dogodke preteklega dne. »Pela sem 'Rožni venec’ na koncertu tete Gine namesto Velme, ki ni mogla priti (laringitis).« Za tem stavkom je DALEČ IMEKJE ... Daleč nekje sije sonce in češnje cveto mi pomlad, s pisano haljo zastrta legla je v snu preko trat Daleč nekje so spomini na čas tistih čudežnih dni, ko je pred nama bilo še na tisoč odprtih poti. Zdaj, ko so ustnice tihe in ko sva trudna oba, zdaj, dragi, res več ne morem s tabo na konec sveta. DANICA PETRIČ z> POPRA VEK. - V zadnji številki sem objavil pesem "Zinka", ki jo je še v letih vojnih grozot sydneyski rojak Stanko Aster-Stater spesnil zdaj že pokojni zakonski družici. Med nekate-‘ rimi nebistvenimi popravki sem v peti kitici zamenjal besedo "borba" v besedo "klanje", ker se mi je zdela dosti močnejša zlasti za oris vojne in revolucije, ki je divjala takrat pri nas. Pa sem ga očitno po uredniško polomil. Gospod Stanko mi je v pismu pojasnil, da on te besede ne bi nikoli rabil, ker se mu zdi “grda, neresnična in ostudna" in je na Primorskem "niso še nikoli slišali". Če tako čuti, mu rad ustre-žem s tem popravkom. S svoje strani naj pojasnim, da še vedno menim in najbrž še marsikdo z mano, da je beseda "klanje" ob vojni vzeta običajno v prenešenem pomenu. Po mojem prepričanju je prav sleherna vojna nagnusno klanje, pa naj res uporabljajo bajonete, ali pa puške in bombe. Cilj je isti, trpijo pa največ nedolžne žrtve. Verz v peti kitici pesmi "Zinka" v zadnji številki MISLI naj bi se torej glasil: . . .streljanje in borba povsod... — Urednik Poletje v Sloveniji takoj postavila piko, kajti prizor z Garthom je bil tako blizu in tako nenavaden, da ga ni mogla popisati. Jane se je naslonila nazaj in nekaj časa razmišljala, stran pred njo pa je ostala bela ... Preden je vstala in zaprla dnevnik, je v svoje popolno zadovoljstvo sama sebe prepričala: vsega tega je kriva Garthova umetniška narava. To silno navdušenje slikarja, ki je njeni duši vzelo mir, ne izvira iz njene osebe kot take, kvečjemu bi utegnil biti mladi umetnik navdušen nad lepoto njenega glasu in nad dovršenostjo petja. Slikar navadno pije lepoto z očmi, nocoj jo je za spremembo pil z ušesi. Ko mu bo jutri zapela vse, kar si bo želel, bo njegova narava zadovoljena in v njegovih lepih rjavih očeh bo ta ogenj navdušenja ugasnil. Kljub vsemu pa ji je delo neverjetno dobro, ko je mislila na jutrišnji dan, čeprav je sama sebe prepričala« da se Garthovo navdušenje in občudovanje ne nanaša na njeno osebo. Sama ni vedela, kdaj je začela premišljevati o Paulini Lister, krasni Američanki, katere ime že vse poletje ponavljajo ob Garthovem. Jane je kar začutila: prav to je žena, kakršno potrebuje Garth! Lepota mlade Američanke mu bo v trajno veselje in zadovoljstvo, njeno trezno presojanje in praktični čut pa bosta odlična protiutež Garthovim umetniškim sanjam-Ko se bo oženil, bo prenehal noreti in dvoriti nekaj časa Myri, potem Flower in ne bo poljubljal rok zdaj tej, zdaj oni, tako brez smisla... Nagnila se je malo naprej in pogledala svoje razprte dlani. Živo se je spominjala trenutka, ki še ni tako daleč, in na svojih rokah je še čutila njegov poljub. Brž se je zdrznila: »Jane Champion, ne bodite vendar smešni! Temu velikemu umetniku in še večjemu otroku bi povzročili veliko gorje — še večje kot sebi — če bi ga vzeli resno! čast, ki vam jo je izkazal nocoj, je namenjena prav toliko teti Gini. Bodite zadovoljni z uspehom svoje umetnosti, Jane Champion, in ne kvarite si ga s svojo sentimentalnostjo! Zdaj pa si brž umijte roke in pojdite spat!« Tako je Jane govorila sama sebi. Doli v travi pod hrasti pa je tiho stal Garth Dalmain-Plahi jeleni so mimo spali, ne da bi čutili njegovo navzočnost. Na mogočni kupoli temnega, jasnega neba so se bleščale drobne svetilke. Garth je zasanjal... »Našel sem jo«, je zašepetal v zanosu, »našel sem idealno /eno, popolno družico za dušo, telo in razum tistega, ki mu uspe osvojiti ta zaklad. Jane! Jane! Kako slep sem bil! Toliko let jo že poznam, pa je nisem razumel-Zdaj pa se je odgrnil zastor in smel sem stopiti v sveti šotor... O, to veliko in plemenito srce! Zdaj zastora m mogoče več spustiti. Taka žena, pa nima rožnega venca-Hvala Bogu, da ga nima! Niti en človek še ni imel tega, kar si jaz tako vroče želim: Janine ljubezni, njene nežnosti ... Od tega večera bo na svetu zame samo Še Jane . • • Od tega večera in potem vso večnost, če Bog da.. -« Njegovo čelo so pobožale rahle nočne sapice. Garth je pogledal kvišku in oči so se mu iskrile v blesku zvezd. Jane je takrat že napol spala. Nenadoma je veter zaloputnil z odprto oknico, da se je predramila. Opazila je, kako ji usta sama od sebe šepetaje ponavljajo: »Vse, kar hočete, Garth. Samo recite in za vas bom storila vse...« Kmailu se je zavedla svojih misli in praiv strogo je posvarila samo sebe: »O ti neumno dekle! Nora leta so že zdavnaj za tabo. Misliš, da si pametna in modra, toda glej: brž, ko ti je moški, ki ti ni zoprn, naredil poklonček, ze izgubljaš glavo... Strezni se vendar in takoj zjutraj °dpotuj od tod s prvim vlakom!« (Nadaljevanje) KAJ PA NA TO PRAVITE? - Nedavno me je nekdo spomnil, da bi ne bilo napak, ko bi MISLI pričele zbirati podatke o slovenskih podjetjih širne Avstralije. Tak imenik in naslovnik ne bi bil le zanimivost za zgodovinarja, ampak bi imel tudi praktično stran: Slovenci bi zvedeli za podjetja rojakov in podjetja bi zvedela drug za drugega. Če se bo finančna kriza v Avstraliji nadaljevala in Se poslabšala, bi bila medsebojna pomoč morda kaj dobrodošla Še za konec: KAJ PRAVITE? - Ur. Multikulturna Avstralija PREDSEDNIK zvezne vlade, g. M. Fraser,je skupaj 2 dvema ministroma imel dne 25. julija v Melbournu tokovno konferenco. Povedal je, kaj vse je liberalna vlada v zadnjih štirih letih po sprejetem Galballijevem °ePortu storila v pomoč naseljencem potom finansi-rania programov za izobrazbo, zaposlitev, socialno po-in drugo, kar je potrebno za uspešno vključitev v bralsko družbo. Vlada je letos sprejela poročilo Avstralskega inšti-tuta za multikulturne namene (AlMA), ki pozitivno °Cenjuje dosedanje delo. Za naprej Inštitut priporoča nadaljevanje ali uved-0 novih programov. Izdelal in utemeljil je 89 pripojil in g. Fraser je povedal, da je vlada skoraj vsa °dobrila. Nekatera, ki se nanašajo na pravni položaj naseljencev in podeljevanja državljanstva, bo dala na ra*Pravo. Zagotovil je naseljencem podporo liberalne ade za dosego složne in multikulturalne Avstralije. Minister za emigracijo in etnične zadeve, g. J. °dges, je govoril o zvišanju podpor za dobrodelne Ustanove, tečaje angleščine in prevajalne službe, na-^ vanju sorodnikov. Mr. N. Brovvn, minister za komunikacije, je objavil ^,ančno pomoč radijskim postajam (poleg SBS), ki °ajaj° etnične sporede; enako tudi organiziranje aiev za napovedovalce. Obljubil je izboljšanje spre-irn* te^eviz'is^1^1 sporedov v Sydneyu. Canberra bo ^ e'a etnični TV že v naslednjem letu. V nekaj letih o°d°- postoP°ma dobila multikulturno televizijsko ai° še druga glavna mesta Avstralije in tudi neka- teri manjši kraji. Novinarji so stavili g. Fraserju razna vprašanja. Med drugim je v odgovoru povedal, da ostaneta etnični radio in TV ločena od ABC. Na komentarje glede "grške afere" je rekel, da je prenapihnjena po časopisih, ki jim gre le za senzacijo. V juliju so bile po vseh avstralskih glavnim mestih organizirane konference prebivalstva. Razpravljali so poročilo "Multikulturalizem za vse Avstralce", ki ga je v maju 1982 izdal Avstralski svet za prebivalstvo in etnične zadeve (ACPEA). Poročilo obravnava razlikovanja v kulturi, a zahteva enakopravnost in socialno povezanost vseh A vstralcev. Bilo je sprejeto tako od zvezne liberalne vlade kot od laburistične opozicije. Minister za emigracijo in etnične zadeve, g. Hodges, je bil skupno s predstavnikom opozicije in prof. Zu-brzyckijem na vseh teh sestankih. Povsod je bilo nekaj skupin ali posameznikov, ki so nasprotovali poročilu in odklanjali spremembe. Po njihovem naj se novona-seljenci vključijo (asimilirajo), ali pa naj se vrnejo od koder so prišli. Taki starokopitneži so bili povsod v manjšini, a večkrat zelo glasni. Zaključna konferenca z največjo udeležbo je bila 28. julija v Melbournu pod vodstvom g. Dolana (ACTU). Po nagovorih ministra g. Hodgesa, "shadovv" ministra g. Younga in prof. Zubrzyckija so navzoči komentirali na poročilo o multikulturalizmu in na predloge glede državljanstva. Večina zborovalcev je soglašala z vsemi govorniki. D. izpod sgdnegskin stolpov Fr. Valerian Jenko, O.F.M., St. Raphael's S/ovene Mission, 313 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.VV. 2160 (Vhod v pisarno in stan za cerkvijo!) Telefon: (02)637 7147 Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne St. RaphaeTs Convent, 311 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.VV. 2160 Telefon: (02)682 5478 SLUŽBA BOŽJA je pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu vsako nedeljo ob 9:30 dopoldan, vigilna sobotna maša (velja za nedeljsko) pa ob sedmih zvečer. Pol ure pred mašo je vselej prilika za spoved. Pridite pravočasno, da pridete na vrsto, ker pričetka maše ne bomo kasni-li! Starše prvoobhajancev lanskega leta in tudi preteklih let lepo prosim, naj poskrbe, da bodo otroci redno prihajali k spovedi in sveti maši. Nekaterih po opravljenem prvem obhajilu skoraj ne vidimo več. In ko se spet prikažejo, je z otrokovim znanjem spovednih molitvic pri kraju, ker so medtem vse pozabili. .. Isto velja za birmance preteklih let. Ko so po želji staršev birmo opravili, so žal tudi “odpravili” v glavnem vse, kar se tiče verskega življenja. To večkrat poudarjam in tudi znova pišem - v upanju, da se bo staršev le kaj “prijelo”. WOLLONGONG ima slovensko službo božjo na drugo nedeljo v septembru (12. sept.) ob petih pop. v Vila Maria kapeli. Tokrat bo gostoval sydneyski mladinski zbor in prepeval pri maši. CANBERRA ima slovensko mašo vsako tretjo nedeljo v mesecu - 15. avgusta, 19. septembra ... Kraj je isti (St.Bede’s Church, Red Hill, A. C. T.) NEWCASTLE — Slovenska maša za rojake tega predela N. S. W. je na peto nedeljo v mesecu, kadar pride. Torej 29. avgusta in sicer ob 3:30 popoldan. Posebnost bo tokrat petje sydneyskega mladinskega zbora med mašo, da bo malo spremembe.Po maši običajna čajanka v dvorani za tamkajšnje rojake in goste. WALKATHON imamo letos na nedeljo 22. avgusta. Lepo se priporočamo, da vsi sodelujete. Le tako bo ta akcija res uspešna in močna injekcija našemu izpraz- njenemu gradbenemu fondu. Junijskemu “Rafaelu’ so bile priložene kuverte, katerih naj bi se poslužili predvsem sydneyski rojaki in darovali v fond. Zdaj je naša glavna skrb, kako bomo plačali dvojni obrok posojila (skupno osem tisoč dolarjev), ki ju bo treba odriniti v mesecu septembru. Doslej še nismo zaostali, za naprej pa ne vem; vem pa, da bi ju danes ne mogel plačati, tudi če bi ju moral. Upam, da ne boste dovolili, da bi zaostali z odplačilom. Najlepše pokažete svojo dobro voljo s tem, da darežljivo podprete naš letni Walkathon in vse naše prireditve. PRVO SVETO OBHAJILO bo na vrsti 19. septembra. Naši malčki se že od pričetka šolskega leta pri' pravljajo na ta njihov veliki dan. Podprimo jih z molitvijo in dobrim zgledom, predvsem, da bomo redno prejemali svete zakramente ter jim vselej dajali zgled ljubezni in spoštovanja v družinah ter naših skupnostih: pri cerkvi, pri društvu in klubu. BIRMANSKI KANDIDATI se tudi resno pripravljajo na zakrament, ki ga bodo prejeli v začetku pr1' hodnjega leta. Tudi zanje je redno prejemanje obhajila in redna udeležba pri nedeljski maši zelo važna zadeva, obenem pa resna skrb staršev. RAFAELOVO bomo letos praznovali na četrto nedeljo prihodnjega meseca — 26. SEPTEMBRA. Že sedaj se priporočamo, da mislite na primerne stvari za SEJEM, kije običajno na sporedu ob tem našem praz-niku. Glavno pa je, da se ob prazniku cerkvenega zavetnika znova zavemo, kako velika dobrota je, da se moremo nedeljo za nedeljo shajati v lastni cerkvi k službi božji v domačem jeziku. Mogočnega zavetnika imamo v nadangelu Rafaelu - naj nas varno vodi p° poti zveličanja. Rad opravlja to službo, če mu le dovolimo in če se pogosto zaupno k njemu zatekamo. 40—URNI POST, ki sem ga omenil v prejšnji številki, je letos prinesel v prid lačnim res lepo vsoto 743.60 dolaijev. Posta so se udeležili Henry Stariha (ta je akcijo organiziral), Miriam in Judita Bavčar, Jennie in Tončka Stariha, Judy in Karen Šajn, Danica Grželj in Miriam Sušnik. Seveda je sponzorjev velik0 več — predolga vrsta imen, da bi jih mogli objaviti-Vsem lepa hvala za žrtve, ki sojih doprinesli v plemeniti namen — v prid lačnim. SLOVENSKA ODDAJA na 2EA v priredbi našega verskega središča bo ravno na dan Walkathona, dne 22. avgusta ob 7:30 zjutraj, nato pa spet čez dva dni, v torek 24. avgusta ob 10:15 zvečer. Ponovno omenjam: ne bojte se povedati svojega mnenja o slovenskih oddajah, naj že bo kateremu koli našemu napovedovalcu, ali pa pišite na vodstvo: 2 EA — Slovenski program, Box 21, G.P.O., Sydney, 2001- NAROČNIKOM “Ognjišča”, “Družine” in “Ave Marije” sporočam, da bo odslej mogoče naročiti te Jiste po letalski pošti. Res več stane, a navadna pošta Je za tiskovine tako negotova in počasna, da letalsko tudi z naše strani priporočamo. Saj vzame tri ali pa še več mesecev, da pridejo časopisi oz. revije do nas, če Se celotna pošilja celo ne izgubi. . . Tudi ni tisk več zanimiv, ker ne prinaša svežih novic. Kdor se za to zanima, naj se pri nas informira za ceno pošiljanja po zračni pošti. Rade volje tudi še vedno posredujemo pri naročilih in naročnini. ZLATO POROKO praznujeta 7. avgusta letos gospod LUDVIK in gospa MARIJA KLAKOČER. Pred Petdesetimi leti sta se poročila v frančiškanski cerkvi v Ljubljani, poročil pa ju je glasbenik, zdaj že pokojni P' France Ačko. Oba zlatoporočenca sta že 25 let aktivna pri našem cerkvenem zboru: gospod Ludvik k°t prvovrstni pevovodja, gospa Marija pa kot odlična Pevka. K lepemu jubileju jima iz srca čestitamo z želj °, da bi ju Bog ohranil čila in zdrava med nami ter bi še dolga leta prepevala v božjo čast. Praznovanje zlate poroke je bilo v nedeljo po cerkveni slovesnosti v novi dvorani v Merrylandsu. Poleg °beh hčerk ter njih družin so se ga udeležili vsi člani Pevskega zbora s svojimi družinami. Več o tem pa v SePtembrski številki. Naši POKOJNI: Dne 28. junija je umrla ALBINA FRANČIŠKA “AXTER (rojena Poklar). Rojena je bila 21. maja 1923 v Slovenski Bistrici. V Avstralijo je prišla pred j; ^ leti. Nazadnje je živela v Dundas, zaposlena pa je bila pri Bonds Co., Wentworthville, N. S. W. Pokopii s° jo 8. julija na livadnem pokopališču Pingrove, mašo Zadušnico pa smo imeli 20. julija pri Sv. Rafaelu. Pokojnica zapušča v Lapstone, N. S. W., hčerko Mary P°r- Go, v Melbournu eno sestro, drugo sestro pa v °niovini. V petek 9. julija je Kingswoodu, N. S. W., umrla "ARija STRAH (rojena Prelec). Pokojnica je bila ro-le^a 19. decembra 1936 v Gerlincih, župnija Pertoča, 01craj Cankova v Prekmurju. Bila je otrok družine de-?^ih, oče je bil Avguštin Prelec, mati Ana r. Gomboc. . Avstralijo je prišla leta 1960 in se na Štefanovo pStega leta v Paddingtonu poročila s Petrom Strahom. °le8 njega zdaj zapušča devetletno hčerko Nancy. . Pokojna Marija je bila blaga žena in skrbna mati, ki |e vedno rada pomagala, kjer je le videla pomoči po-ebne. Dober mesec pred smrtjo je bila preizkušana s udim trpljenjem. Iskala je pomoči v bolnišnici, kjer . ji začasno pomagali ter jo poslali domov, a bolezen rapidno napredovala. Bolnica je prejela zakramente ete Cerkve in bila lepo pripravljena za odhod s tega sveta. Vdano je sprejela iz božje roke tudi smrt. Na predvečer pogreba smo se zbrali ob njeni krsti v pogrebnem zavodu v Blacktovvnu k molitvi rožnega venca za pokoj njene duše. Pogrebno mašo smo imeli v naši cerkvi v torek 13. julija, nato smo jo pospremili na pokopališče v Rookwood med slovenske grobove. Številna udeležba je pokazala, daje imela pokojnica veliko prijateljev. In sama je pred smrtjo naročila možu,da se po smrti vsem zahvali za obiske v bolnišnici ter številne dobrote, ki jih je bila v času bolezni deležna ona in njena družina. To Marijino prošnjo zdaj mož Peter s hčerko Nan-cy preko mene izvršuje, dodaja pa tudi iskreno zahvalo vsem za številne izraze sožalja, za udeležbo pri molitvi rožnega venca, pri maši zadušnici in pogrebu, ter za cvetje, kije prekrilo Marijin grob. Ravno na praznik Karmelske Matere božje, v petek 16. julija, je v domu onemoglih (Our Lady of Consolation Home), Rooty Hill, N. S. W., zaključila svoje zemsko življenje SESTRA ALOJZIJA (GEB-HARDINA) HRASTNIK F. M. M. Pokojnica je bila rojena 29. aprila 1895 v vasi Preloge, občina Zgornja Ložnica. V redovno kongregacijo frančiškank Marijinih misijonark je vstopila 12. februarja 1918 na Dunaju. Od 87 let svojega življenja jih je kot redovnica preživela 65 in od teh 30 kot misijonarka v Šanghaju na Kitajskem. V septembru 1953 so bile ob komunistični zasedbi vse misijonarke izgnane iz Kitajske, med njimi tudi naša pokojnica. V Avstralijo je prišla tri leta Jcasneje (1956) in pomagala'zlasti v šivalnici: šivala je in pletla za sestre in za prodajo v prid misijonom. Pokojna sestra Alojzija se je odlikovala po veliki ljubezni do svete maše, do svete evharistije in do Matere božje. Njena najljubša molitev je bila rožni venec. Zelo goreče je tudi častila Srce Jezusovo. Po zgledu svetega Frančiška je ljubila naravo, zlasti cvetlice, ki jih je rada nabirala in nosila pred Marijin kip. Rada je prepevala, zlasti Marijino pesem, kije priznana himna redovne družine frančiškank Marijinih misijonark. V svoji bolezni je večkrat prosila sestre, naj zapojejo to pesem, da je ob njej lažje prenašala bolečine. Pogrebna maša za pokojno s.Alojzijo je bila opravljena 22. julija v kapeli Doma, kjer je umrla, nato pa smo jo spremili na pokopališče v Rookwood, kjer ima njena redovna družina grobove ne daleč od slovenskega dela pokopališča. Pokojna sestra je imela še pet bratov in pet sester, od katerih so v domovini živi še trije: dve sestri in en brat. Naj vsi naši pokojni počivajo v miru božjem, mi pa jih ne pozabimo v svojih molitvah! Vsem sorodnikom naše iskreno sožalje. P. VALERIJ AN DRUGI DEL postopka za razglasitev škofa Slomška med blažene pripravlja v Rimu frančiškanski pater Bruno Korošak, univerzitetni profesor in izvedenec y svetniških postopkih. Ta del se imenuje “Positio hi-storica” — znanstveni življenjepis svetniškega kandidata. Delo je še posebno važno, ker ni več živih prič, ki bi mogle pričati o krepostih škofa Slomška. Slomškovi spisi so bili pregledani in Kongregacija za svetniške postopke je 18. decembra lanskega leta objavila odlok, da ni ovire in se more postopek v redu nadaljevati. Bog daj, da bi bil tudi ta drugi del v rokah p.Bruna kmalu srečno končan! Slomškovo zadevo lahko pospešimo tudi mi in sicer s tem, da se našemu svetniškemu kandidatu zaupno priporočamo v svojih številnih potrebah. NOVOMAŠNIKA ima letos tudi Slovenija v svetu in sicer naša argentinska skupnost. To je LOJZE URBANC, sin izseljenske družine Alojza Urbanč (doma iz Leskovca) in Ane r. Pirc. Urbančevi so se naselili v mestecu Trancas, sedemdeset kilometrov od Tucuma-na, v severnem delu Argentine. Novomašnik je bil rojen 25. julija 1958. Bogoslovne študije je končal na teološki fakulteti v Tucumanu, kjer je bil v stolnici 30. maja letos posvečen v duhovnika. Istočasno z njim je'1 bil njegov brat FRANCI (rojen 29. januarja 1960), kije tudi bogoslovec, posvečen v diakona. Novo mašo za svoje ožje rojake je imel Lojze že 1. junija na sedežu podjetja ETA, slovesna nova maša za farane domače župnije Trancas pa je bila 6. junija. Obema Urbančevima bratoma tudi od avstralske Slovenije v svetu iskrene čestitke, zlasti seveda novo-mašniku! Naj ob tej priliki omenimo, daje bil Janez Urbanč, lani v septembru v Argentini umrli slovenski duhovnik, novomašnikov stric. Nad 25 let je plodno župni-koval v Trancasu in veliko pripomogel, da se je naselje iz vasi razvilo v malo mestece. Zgradi je lepo cerkev, osnovno šolo, gimnazijo in obrtno šolo ter več podružničnih cerkva. Nedavno je tamkajšnji župan odredil, naj ena glavnih ulic v bližini glavnega trga nosi njegovo ime: Rdo. Juan Urbanc. Dela pokojnika bodo še dolgo pričala o slovenski prisotnosti v svetu. Škoda, da ni dočakal nove maše svojega nečaka! V ŠPANIJO so bile uprte oči vsega sveta, ko je šlo za svetovno nogometno prvenstvo. Kaj vse so počeli ob letošnji zmagi Italijani in kaj tisti, ki jim je zmaga ušla, je nekaj nepopisljivega. Celo o samomorih p° Braziliji so pisali dnevni časopisi.. . Šport je za marsikoga zares drugi evangelij, če ne celo prvi. Med ostale kulturne prireditve, ki so izrabile letošnje nogometne tekme za svetovno prvenstvo v tipanju na lep obisk in uspeh, je bila tudi andaluška razstava v Madridu z naslovom:“Petnajst let športa v likovni umetnosti”. Bila je v bistvu pregled najboljših likovnih dosežkov, ki so bili doslej prikazani na tradicionalnih mednarodnih bienalih s športno tematiko. V zbirki najboljših likovnih del je bila s svojo grafiko zastopana tudi slovenska grafičarka Tinca Stegovec. Ko že ravno omenjamo to našo umetnico, naj dodamo, da je dobila še drugo pomembno priznanji Ustanova “World University” v Tusconu, Arizona, ZDA, ji je na pobudo mednarodne biografske zveze na angleški univerzi Cambridge podelila častni doktorat iz likovnih umetnosti in doktorsko članstvo v svoji ustanovi. “INTERVJU”, beograjska revija, je prinesla razgovor z znanim beograjskim primarijem dr. Brankom Gačičem, ki je vodja Inštituta za mentalno zdravljenje in organizator Centra za družinsko terapijo o alkoholizmu. Njegova izjava se glasi:“Pitje alkohola je prl VIKTORIJSKIM SLOVENCEM BS North Melbourne 189 Boundary Road, 329 6144 TOBIN BROTHERS funeral directors NA USLUGO V ČASU ŽALOVANJA Malvern 1382 High Street, 509 4720 Noble Park 505 Princes Highway, 546 7860 Frankston 232 Cranbourne Road, 781 2115 Mentone 93 2460 nas del vsakdana. Pri nas se pije ob vsaki priložnosti, oh rojstvu, krstu, smrti, povsod ponujajo človeku steklenico v roke ...” O številu alkoholikov v Jugoslaviji je povedal tole:“Po nekih zdravniških podatkih jih je nad 400.000 v vsej Jugoslaviji. So pa tudi zelo verodostojni podatki, ki kažejo že na milijon. Sam Beograd jih ima registriranih okrog 60.000. Vendar moramo obe številki pomnožiti s tri ali celo s pet. Ker Poleg alkoholika so od te bolezni praktično prizadeti vsi, ki z njim živijo, to so žena, otroci, najbližji v okolici in celo sodelavci na delovnem mestu ...” POSMRTNO odlikovanje je izraelska vlada podelila litvanskemu katoliškemu duhovniku Broniusu Pauk-stysu. Umrl je leta 1966 v Kaunasu v Litvi v starosti 69 let. Mož je med zadnjo vojno s tveganjem lastnega življenja rešil nekaj tisoč litvanskih Judov pred nacisti. Paukstys je bil član družbe svetega Don Boška (salezijanec). Odlikovanje, ki ga je zdaj prejel, je visoko izraelsko priznanje, ki se imenuje “medalja pravičnika”. Najbrž je prvi katoliški duhovnik, ki mu je bilo Priznanje podeljeno. Obenem so judovske oblasti v Parku judovskih mučencev zasadile drevo, ki bo nosi- lo Paukstysovo ime. Z BREZPOSELNOSTJO je udaijen ves svet, a kriza brezdelja še kar raste. V Zapadni Nemčiji je predsed-nik glavnega vladnega urada za zaposlitev nedavno izdal svarilo o dvigu števila brezposelnih. Po njegovih računih bo še pred koncem tega leta, torej v skromnih Petih mesecih, število nezaposlenih v Zapadni Nemčiji Preseglo dva milijona. — Ni čudno, da se hočejo rešiti tujih delavcev, ki so jim postali breme, kakor so bili Pred leti zaželjena delavska sila. Ker pa so vsi iz manj razvitih ali slabo upravljanih dežel, je razumljivo, da nočejo domov. Tudi mnogo naših rojakov, na delu v Nemčiji, bi se raje izselilo preko morij, kot da bi odšli v domovino, ki zanje prav tako nima dela. Tak je položaj v Evropi in gotovo ni rožnat. Mi pa zabavljamo čez Avstralijo, kije v primerjavi z drugimi deli sveta še kar na dobrem ... ZlMBABVVE je s svojimi znamenitimi Viktorijskimi slapovi gotovo ena najlepših afriških dežel, ki je privabljala in kljub neustaljenim razmeram še danes pri-vablja turiste iz vseh delov sveta. Ni nam neznano, Zakaj je zadnji čas o njej domala v vsakem našem dnevnem časopisu. Med šestimi osebami, ki jih je tam JJgrabila gverila za talce ter za ceno njih življenja zadeva izpustitev dveh svojih voditeljev, sta poleg dveh ^merikancev in dveh Angležev tudi dva Avstralca. ^iUiam Butler je 31 let star in doma iz Newcastla, j^-letni Tony Bajželj pa je iz Ulverstone, Tasmanija. a tem potovanju je od februaija lanskega leta, za- Urarsko in zlatarsko podjetje: Alexander VVATCHMAKER AND JEWELLER 31 The Centre, Seven Hills, N.S.VV. (nasproti postaje) Telefon 622 1408 vam nudi 20% popusta na vsa popravila ur in zlatnine (šest mesecev garancije) in 5% na vse nakupe Engraviranje imen brezplačno. HANDMADE JEWELLERY DESIGNED AND MADE IN OUR OWN VVORICROOM. Sydneyski rojaki, pridite in se sami prepričajte o ugodnih pogojih. — Priporočata se Edvard in Kristina ROBNIK ključil pa naj bi ga prihodnji mesec, ko bi se v Evropi sešel s svojimi starši in se po obisku domačih vrnil z njimi domov. Tonyjev priimek zgovorno pove, da je po očetu slovenskega rodu. Oče Jernej Bajželj je bil v prvih letih povojnega slovenskega priseljevanja v Avstralijo med skupino fantov, ki je z arhitektom Robertom Cvetom Mejačem na čelu in po njegovih načrtih izdelala spomenik padlim mesta Ulverstone. Je v obliki visokega stolpa treh stebrov (vojska, letalstvo, mornarica) z veliko uro in svetilnikom na vrhu. Še vedno je občudovan ter priznan za “landmark” Tasmanije — le to, da je.spomenik ideja in delo Slovencev, seje v teku treh desetletij že kar pozabilo . . . Jernej Bajželj je dobil za ženo Wilhelmino, ki je 'holandskega rodu. S pridnostjo sta ustvarila “Baj-zel’s Holiday Homes”, motel in restavracijo za številne turiste. V njun dom že vrsto let prihajajo tudi naše MISLI. Usoda šestih ugrabljenih, med katerimi je njun sin Tony, je danes še neznana. Upajmo z njima, da se bo tragična ugrabitev le srečno razpletla in se bo sin zdrav vrnil domov. Bog daj! Ugrabljeni Tony Bajželj koNček" ^ naših mladih ^ KEKČEVA PESEM Kaj mi poje ptičica, ptičica sinička? Dobra volja je najbolja, to si pi$i za uho, mile jere, kisle cmere z nami vštric ne pojdejo. Kaj odmeva mi korak, ko po stezi stopa? Dobra volja je najbolja! Bodi dan na dan vesel, smej se, vriskaj, pesmi piskaj, pa lahko boš srečo ujel! Kaj potok mi žubori, ko po kamnih skače? Dobra volja je najbolja na vsej Sirni zemlji tej, lica rdeča, smeh in sreča, to zaklad je, hej, juhej! Frane Milčinski DRAGI OTROCI! Danes pa spet poglejmo po Viktoriji ter poiščimo med mladimi nekoga za našo Galerijo! Dragi striček! Mama me je nagovorila, naj se še jaz oglasim. Pa nisem imel korajže, ker ne znam dosti. Šele ko mi je obljubila, da mi bo pomagala, sem se odločil. Če boš pismo objavil, bo to prvič, da bo nekaj mojega natiskanega in bom prav ponosen. Veš, tukaj ni Slovencev in nimam prilike, da bi hodil v slovensko šolo, kot to delajo otroci v Melbournu in Sydneyu in Adelaidi. Z mamico poskušam prebrati Kotiček in tudi nekaj slovenskih knjig imam, ki mi jih je poslala stara mama iz Slovenije. Tako upam, da ne bom pozabil slovenskega jezika. Rad bi presenetil staro mamo, kadar bomo šli na obisk v Evropo. Striček in vsi Kotičkaiji — lepe pozdrave! — Peter Viher, 12 let, Ballarat, Vic. Ustavimo se v PRETNARJEVI družini, ki je prišla v Avstralijo izpod prelepih gorenjskih planin. Oba fanta sta bila rojena na Jesenicah: starejši JULIJA^ in JANEZ (rojen 1959), ki ga predstavlja slika. Druži■ na je najprej živela v melbournskem okraju Burvvood, kjer sta fanta obiskovala osnovno šolo, kot člana krščanske družine seveda tudi verouk, ki ni za dorašča-jočega otroka prav nič manj važen kot ostali šolski predmeti. Leta 1970 se je družina preselila na svoje posestvo v Cockatoo, fanta pa sta nadaljevala šolanje na Monbulk High School. Julijan je nato ostal na far' mi, ker ima veliko veselje z živalmi in kmetijskimi stroji, John pa je nadaljeval študij na Chisholm Institute of Technology. V decembru lanskega leta !e srečno končal šolo, letos na dan 13. maja pa je v dvorani Dallas Brooks Hall v Melbournu prisostvoval šolski slovesnosti ter vesel prejel zasluženo diplomo: Bache/or of Engineering (electrical). Starši in brat so na Janeza upravičeno lahko P°' nosni. In kljub težkemu študiju je še vedno rad tudi pomagal pri delu na farmi, ali pa mami v kuhinji. Za razvedrilo pa oba Pretnarjeva brata kaj rada jahata po farmi, a še raje z detektorjem ali izpiralcem iščeta zlato. (Če sta že kaj našla, pa poročilo ne pove . ■ ■) Oba tudi še dobro govorita slovensko in vključena sta v mladinsko sekcijo društva Planica. Tudi mi iz srca čestitamo Janezu k lepemu uspehu ter mu želimo vse dobro na življenjski poti. Pa tudi Julijanu, da bi bil dober farmar, saj tudi teh Avstralija nujno potrebuje. In prav rad potrdim temu, karmi je Pretnarjev oče napisal nedavno ob koncu pisma-"Midva z ženo z velikim zadovoljstvom prebirava v MISLIH o uspehih naše mladine na vseh poljih. Mnenja sva, da smo Slovenci kar lahko ponosni na svoj mlajši rod!.. NOBLE PARK, VIC. - Pošiljam Vam dar za bodoči Dom ostarelih v Kew in dvajset ameriških dolarjev, ki mi jih je kot svojo naročnino za MISLI poslala iz Glendale, N.Y., ZDA, Emil-ie KroSelj. Če se spomnite, Sem zanjo lani enkrat naročila MISLI ter jih redno, četudi zelo pozno, prejema in zelo ceni. V zadnjem Pismu pa mi je omenila, da je v našem mesečniku zaman iskala kako poročilo o svoji teti, ki je umrla v Avstraliji. Teti je ime ERMINIJA CIMPRIČ, živela pa Je v Brunsvvick Heads, N. S. W. Umrla je v bolnišnici za težko, neozdravljivo boleznijo dne 3. decembra 1981, pogreb pa je bil 7. decembra. Toliko iz pisma. Mogoče se boste lahko pozanima- li in zvedeli kaj več o pokojni, da bo prišla v Matico mrtvih. Zanimivo, da po tako velikem ovinku preko ZDA zvemo za nekoga, ki je umrl med nami.. . Naj preko MISLI pozdravim v Wodongi vse iz družne pokojnih Peričevih, zlasti seveda Danico in Val-čiko. Že več let se nismo videli. Sožalje ob izgubi dra-§ih staršev! — Amalija Mohar. Zahvaljujemo se Vam, da ste nam posredovali sporočilo o pokojni Erminiji Cimprič. Ime je sydneyske-mu slovenskemu duhovniku p. Valerijanu popolnoma neznano in o smrti ga ni nihče obvestil. Se bo pozanimal in skušal dobiti o pokojnici več podatkov za Matico mrtvih, Še enkrat: hvala! — Urednik. HOBART, TAS. - Vse nas je pretresla vest, daje eden izmed ugrabljencev v Zimbabvve naš tasmanski m sobenem slovenski rojak Tony Bajželj izUlversto-ne. V časopisu zasledujemo razvoj dogodkov in upamo, da se bo vse srečno izteklo. Včasih si bil v nevarnosti morda v vojaški službi in uniformi, danes pa nisi varen prav nikjer, niti ne kot miroljubni turist. .. Na Svetu je čedalje več terorja in krivic, Afrika pa očitno ^ posebej vre: gverilci na vseh koncih in krajih pripravljajo pot diktaturi. V mnogih “svobodnih” afriških državah so prebivalci zdaj na slabšem kot so bili Prej, ko so bile še kolonije. V časopisu smo brali, kako je ves Ulverstone, kjer je Bajžljev Tony preživel večino svojega življenja, v skrbeh zanj in v sočutju s starši. V cerkvi so imeli celo Posebne skupne molitve za ugrabljenega Tonyja in ! Melbournskim rojakom je na uslugo • : ZOBNI TEHNIK — DENTAL TECHNICIAN • LUBI PIRNAT • 18 WRIDGWAY AVE., BURWOOD, Vic. : Telefon: 288 4159 • ! Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila. I Full denture service and repairs. .... križem I australske i Slovenije %l ostalih pet. Prav in lepo bi bilo, ko bi se tudi verni avstralski Slovenci v molitvi spomnili tega žalostnega dogodka. Ko vse človeško odpove, je molitev še edina sila, ki more napraviti čudež. (Naj omenim, da smo v slovenski cerkvi v Melbournu imeli na nedeljo 1. avgusta v ta namen sveto mašo in v cerkvenih oznanilih smo prosili rojake za molitve. Tudi sem pisal v imenu tukajšnjih Slovencev Bajzljevi družini. - Op. ur.) Prejmite iskrene pozdrave iz Tasmanije pater urednik in seveda vsi bralci naših dragih MISLI! — N. N. CHICAGO, ILL., U.S.A- - Dolgo je že, kar sva si dopisovala. Vem, da si zelo zaposlen, jaz pa prav tako. A zamikalo me je, da se spet oglasim, ker si tako lepo pisal v MISLIH o mojem stricu, goslarju Blažu. (V letošnji aprilski številki sem v rubriki “Izpod Triglava” res omenil njegovo smrt in seveda njegovo življenjsko delo:, preko 600 gosli mednarodnega priznanja. Seveda se mi sanjalo ni, daje v sorodstvu z dragim sobra- F. T. ADMINISTRATIVE SERVICES Pty. Ud 182 Norton Street, Leichhardt, N_S.W„ 2040 TAX CONSULTANTS — INSURANCE BROKERS Prevzemamo registracijo in popolno knjigovodstvo vsakovrstnih podjetij in dru?b ter kontraktorjev. kakor tudi posameznikov. Urejamo davčne obračune ("Incomc tax ret urn”), rešujemo davčne probleme in nudimo potrebne nasvete. Posvetujte se z rojakom: V FERFOLJA, J. M THAMF.. F. WF.INBF.RG Predstavljamo različna zavarovalna podjetja — "Tariff Compnnics". Nudimo vam zavarovanja: za življenje, za bolezen, v nezgodah; zavarovanja nepremičnin itd. (Workers' Compensation, Public Risk, Superan-nuation scheme, Pension Funds.) Telefon: SYDNEY 560 4766 in 560 4490 SLO.VENIANFUNERAL SERVICE ' a p n a 724 5408 A.F.D.A. /7 72 3093 Sydneyskim'Slovencem v času žalovanja 24 ur dnevno na uslugo: v velikem Sydneyu, na deželi, v Canberri A.C.T., kakor tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih. tom, rojenim v ZDA, s katerim sva skupaj študirala v slovenskem frančiškanskem semenišču na ameriških Brezjah. — Op. ur.) Moja mama je bila “od doma”, kot pravimo, Demšarjeva: goslar Blaž je bil njen brat. Ko sem bil v Sloveniji na obisku, me je vozil okoli in mi razkazoval lepote mamine domovine. S ponosom mi je pokazal svojo delavnico in mi razlagal o svojem delu, katerega je zdaj po smrti prevzel njegov sin Vilko. Naj tudi omenim, da je imela njegova žena Marija sestro v Novi Zelandiji, kjer je predlanskim umrla in pustila dve hčeri. Tudi slika pevskega zbora bratov Pirnat me je v MISLIH razveselila. Z njimi sem se spoznal na enem svojih obiskov Slovenije, saj je eden izmed njih delal z mojim stricem Antonom Demšarjem ter njegovo ženo v inštitutu za restavriranje. Tudi peti sem jih slišal, ko sp mi napravili ob obisku “privatni koncert”. Pirnatovi imajo sorodnika s priimkom Maček, ki je duhovnik newyorške nadškofije. Sem si mislil, da te bodo tele podrobnosti morda zanimale. In povedati ti moram, da vselej prav verno prebiram MISLI, čim pridejo. Žal so po navadni pošti vselej zelo kasne. Za primer: marčna in aprilska številka sta prišli včeraj (10. junija) in danes... Še se spominjam svojega obiska Melbourna ob priliki blagoslovitve vaše cerkvice. Kdaj boš pa ti prišel nas obiskat in pogledat svoje stare ameriške kraje in znance? Pozdrav! — P. Blase Chemazar, O. F. M. Priporočam se Slovencem vzhodnega dela velikega Melbourna ; za vsakovrstna ^ivtokleparska dela, ■ avtobarvanje in podobmi ; • Popravljamo zasebno'in za vse večje zavarovalnice. ; A. V. MOTOR BODY REPAIRS : 1/117 LEWIS RD., WANTIRNA SOUTH, 3152, • VIC. — Telefon delavpice 221 5536 TOWlNG SERVICE 24 ur dnevno j na telefonu 221 5757 : ali pa doma — 232-4314 j Rojak VOJKO VOUK • GEELONG, VIC. - Sicer gospodične in gospe kaj nerade priznajo svojo starost, ko gre za praznovanje posebnih obletnic, pa le morajo s številko na dan. Pa saj pravijo, da je nekdo toliko star, kolikor se počuti. In nam vsem znana gospa Justina Pobežin se po vsem videzu počuti kot dvajsetletno dekle — kljub temu, da je nedavno s svojci in prijatelji praznovala svojo šestdesetletnico rojstva in tridesetletnico prihoda v Avstralijo. Vedno je rada pomagala novodošlim in mnogim slovenskim fantom nudila na svojem domu v Nor-lane streho in domačnost ter jim nadomeščala mamo. Njeno popularnost lahko merimo po tem, da se je njenega praznovanja udeležilo preko dvesto oseb ter je o dogodku pisal celo lokalni časopis. Čestitamo in ji želimo še dolgo vrsto let! — Poročevalec. Čestitkam se pridružuje tudi p. urednik, saj mu je gospa Justina pred ustanovitvijo Baragovega doma v Kew velikokrat pomagala, ko ni vedel kam z novodo-šlimi fanti. Na mnoga leta! MAIDSTONE, ONT., KANADA - Pošiljam Vam naročnino za letošnji letnik mesečnika MISLI in o-prostite mi, da sem se tako zelo zakasnila. Vaš list so nam naročili Plesničaijevi in moram povedati, da sem VVINE Dl N E and DANCE Razvedrilo, domaio hrano in pijato Vam nudi LAKE VIEW RESTAURANT in RECEPTION CENTRE 42 Kanahooka Road, Tel.: 61 7101 DAPTO, N.S.VV., 2530 Tudi za poroke in razne druge prilike skupinskih praznovanj se priporočata MILI in JAKOB BOŽIČ POTUJETE V RIM? — DOBRODOŠLI! Hotel Bled II. kat, Via S. Croce in Gerusalemme, 40 00185 ROMA (ITALY). Tel.: (06) 772 102 in (06) 757 9941 Sobe s kopalnico, radioaparatom, klimatsko kotrolo, Centralna lega. Prostor za parkiranje. Restavracija. Slovensko osebje. ga vselej zelo vesela. Zdi se mi, daje vedno bogatejši. Tudi tisk in papir sta zelo dobra, dočim opažam pri mnogih drugih listih, da lepo in dobro polagoma nadomešča revnejše. Moram povedati, da so mi zelo všeč platnice - kombinacija fotografije in narodnih motivov. Letošnji motiv na platnicah MISLI se kaj lahko uporabi za čelni- del avbe ali zavijačke pri slovenski narodni noši. Želim Vam in mesečniku MISLI veliko lepih uspehov ter veliko vnetih bralcev. Lepo Vas in vse bralce pozdravlja — Mimi Martinčič. REŠITEV julijske križanke: Vodoravno: 1. vi; 4. beg; 5. nos; 7. mak; 8. goba; ura; 11. avša; 13. Osram; 15. godba; 18. masa; she; 21. avla; 23. med; 24. tek; 25. tel(efon); 26. ar. - Navpično: 1. veka; 2. Ig (pri Ljubljani); 3- zobar; 4. (Friderik) Baraga; 5. No.; 6. Sava; 7. mu; grob; 9. Ra; 12. Šmihel (pri Novem mestu); 14. sa-Pa- 16. osat; 17. davek; 18. Mr.; 19. smer; 20. Ed; 22. L(udvik) K(lakočer); 25. ta. Rešitev so poslali: Slovenske sestre v Slomškovem domu, Ivanka Kropich, Vinko Jager, Zatika Svenšek, Viktorija Gajšek, Frančiška Klun, Marija Oražem, Jo-*e Grilj, Elka Pirnat, Amalija Kucler, Danica Petrič, Francka Anžin in Marija ŠpUar, Stanko Aster-Stater. Izžrebana je bila FRANČIŠKA KLUN. Ogleduješ po lepem darilu, zlasti morda pred obiskom domovine? Opali i i' i' Oglasi se pri nas: imamo bogato izbiro BRUŠENIH OPALOV in DRAGIH KAMNOV, 1' izdelujemo pa tudi j ’ ZLATNINO in SREBRNINO ]r po lastnih načrtih ali Vaših željah. i’ i' i' i' i' i -i' Ko kupujete opale, dr^ge kamne, zlatnino, zaročne in poročne prstane . . OBIŠČITE NAS! Pomenili se bomo v slovenskem jeziku! KOVACS GEMS & MINERALSj; 291-293 WATTLETREE ROAD, KAST MALVERN (Melbourne), 3146 1' Telefon: 509 1611 ^ SEM dolgoletni naročnik MISLI in živini v Melbournu, kjer imam lastni dom. Žal sem že nekaj časa vdovec in zelo pogrešam domače druščine. V ta namen iščem poznanstva s samsko ali ovdovelo Slovenko v starosti okrog šestdeset let, ki morda prav tako kot jaz preživlja leta osamelosti. Mogoče bi si lahko skupaj pripravila nekaj zadovoljnih in prijetnih let. Samo resne odgovore pošljite na uredništvo MISLI pod šifro “Prijtetna starost”. Tajnost zajamčena. Uredništvu pa hvala za objavo! — N. N. KDO BI VEDEL POVEDATI... ... kje v Avstraliji živi PEPI KOREN iz Kobarida, star okrog štirideset let. Svoj čas je živel v Geelongu, bil pa je tudi na opalskih poljih v Južni Avstraliji. Domači sprašujejo po njem preko geelongške družine Marcola. Sleherna vest o pogrešanem bo hvaležno sprejeta. INCOME TAX RETURNSmm^m^ Uradujemo:, čez teden od 9 do 5.30 in sobotah od 9 do 1 ure. Skozi vse leto nudimo poklicne usluge pri Vaših raznih davčnih obveznostih in problemih. MERCURY TAX SERVICE 518 SYDNEY ROAD, BRUNSWICK, VIC. 3056 Telefon: 387 7055 (2 liniji) Lastnik podjetja: STANKO PENCA NO APPOINTMENTS NECESSARY DOVTIPNE OD DOMA - RESNICI V BRK . . . + Govorništvo in kozmetika imata iste metode in cilje. + Včasih je bito malo poklicanih in vsi so bili izvoljeni. Sedaj smo vsi poklicani in izvoljeni, pa še nas je premalo za vse delegacije. + Ne dolžite okvire očal za ozke poglede! + Položaji se v miru osvajajo z govorniškimi rafali. + Vedno smo imeli veliko idej. Če se prav spomnim, je bila ena celo uporabna. + Kot kandidat ima precej moralno-političnih kvalitet: dva prijatelja, tri sorodnike in enega znanca na vodilnih položajih. + "Kako bi rešili problem na Poljskem? " — "Zelo preprosto: danes naj Poljaki napovejo Američanom vojno, jutri se jim pa vdajo." + Obdržite svetlo prihodnost, rajši mi dajte žarnico! + Na političnih napakah se največ nauči narod. * * * Pogovor med znancema na avtobusu. “Ali ni prijetno, ko ti ni treba voziti? Brez skrbi se pelješ, v službo pa prideš prav tako pravočasno.” “Ja, to je pa res. — A samo med nama: kdaj so pa tebi vzeli vozniško dovoljenje? ” Babica vnučku:“Kajne, Blažek, daje ta klobasa zares dobra? ” Blažek:“Ja, zares je dobra, babica; samo njena konca bi morala biti bolj narazen.” * * * * •c* ■c« •d * -c« •d * •fr * A * * 9A LOWER PLAZA, SOUTHERN CROSS HOTEL BUILDING, MELBOURNE Tel. 63 1650 Z a razne prilike smo Vam na uslugo v našem studiu, v cerkvi ali doma! ZA POROKO: 75 različnih barvnih fotografij s poročnim albumom vred — samo SI20.— Slike za potni list — v dvajsetih minutah! MELBOURNSKI SLOVENCI! Kadar potrebujete TAXI TRUCK za selitev in podobno, se boste z MAKSOM HARTMANOM po domače pomenili za čas prevoza, delo pa bo opravljeno dobro in po konkurenčni ceni. Kličite čez dan: 311 6366 RAPID TRANSPORT SERVICES PTY. LTD. (vprašajte za Maksa Hartmana!) Ob večernih urah kličite Maksovo številko doma: 850 4090 1 4 -40 M Al A* UGANKARSKI SPREHOD PO PRIMORSKEM 1. Eden največjih slovenskih katoliških pisateljev (rojen na Tolminskem). 2. Priimek priljubljenega primorskega pesnika. 3. Kraj ob Soči, znan iz prve svetovne vojne. 4. Glavno mesto Goriške-5. Važen kraj v Vipavski dolini. 6.Ime reke, ki ponikne v Škocjanske jame. 7. Slovensko pristanišče. 8. Rojstni kraj Simona Gregorčiča. 9. Glavni kraj Tolminskega. 10. Kraška vas, ki je izletniško izhodišče v znamenite jame. 11. Ime za troje: visoko planoto na Primorskem, za reko, ki je glavna izvirnica za Ljubljanico, >n tudi za kraj ob reki istega imena. 12. Ime reke, ki je po pesniku "bistra hči planin". 13. Priljubljena in najbolj znana božja potna Primorskem. 14. Priimek primorskega pisatelja, ki je bil ustreljen po zadnji vojni (njegovo črtico "Amerikanci" so objavile MlSU v avgustovi številki 1980). Črke v stolpcu povedo od vrha navzdol pridevek, ki smo 9a Slovenci dali pesniku Simonu Gregorčiču. Rešitev pošljite do 27. avgusta na uredništvo! (Nadaljevanje z notranje strani sprednjih platnic) ANTOLOGIJA SLOVENSKEGA ZDOMSKEGA PESNIŠTVA,- Strani 280. Cena vezani knjigi 16.— dol., broširani 13,— dolarjev. PERO IN ČAS I. — Izbor iz pisanja Mirka Javornika od 1927 do 1977. Obsežna knjiga 529 strani. Cena 15,— dolarjev. NAŠ IN MOJ ČAS. — Zbirka študij etičnih in kulturnih vprašanj izpod Peresa našega filozofa Vinka Brumna, ki živi v Argentini. Cena vezani knjiži 13,— dolarjev, broširani 10,— dolarjev. HOJA ZA KRISTUSOM je knjižica v obliki molitvenika, ki obsega nesmrtne spise Tomaža Kempčana. Cena lično vezani knjigi 5,— dolarjev. HVALIMO GOSPODA je zbirka ljudskih cerkvenih pesmi (z notami) v °bliki molitvenika. Poleg 527 pesmi so dodane tudi stalne mašne in druge molitve. Cena 5,— dolarjev. Ista pesmarica v skrajšani obliki (tiskana pri nas v Avstraliji) je na razpolago za 2,— dolarja. _ TABORIŠČNI ARHIV PRIČA (l., 2., 3. in 4. zvezek) - zbral dr. Filip Žakelj. Vsaka knjiga po 4,— dolaije. KUHARSKA UMETNOST AZIJE. — Na 233 straneh, s številnimi kuharskimi recepti azijskih narodov in z več barvnimi slikami serviranja azijskih jedil. Zbrala Marinka Pečjak, izdano v Sloveniji. Cena 13.60 dolaijev. ZBIRKA CELOVŠKIH MOHORJEVK 1982 - Štiri vredne knjige za ce-n° 14,— dolaijev. ZBIRKA GORIŠKIH MOHORJEVK 1982. — Štiri vredne knjige za ceno 15,— dolaijev. (Na razpolago jih nimamo dosti.) Naj omenim, da poštnina v ceni NI vključena! SLOVENSKO-AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. pozdravlja vse rojake in bravce MISLI s prisrčnim vabilom: KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS! Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Irving Street, PHILLIP (CANBERRA), A.C.T., je odprt gostom vsak dan (vključno sobot, nedllj in praznikov, razen velikega petka in večera božične vigilijc) od 11.45 a.m. do 11.45 ure p.m. Nudimo številne slovenske pijače, naša kuhinja pa servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od petih popoldan do desetih zvečer, na nedelje in praznike pa že od dvanajste ure dalje. Tudi Vam bo pri nas vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici. KADAR SK MUDITE V CANBERRI: DOBRODOŠEL V SLOVENSKEM DOMU! RAUAN THE GLIMMER OF HOPE (Svit upanja) — Knjiga je izšla v angleškem jeziku v samozaložbi pisca Jožeta Komidaija (Oak Flats, N.S.W.). Obsega preprosto pisane spomine na dogodke v Loški dolini med revolucijo in jim dodaja svoja razmišljanja o mednarodnem komunizmu. Cena 6,- dol. Naša telefonska številka: (062) 82 1083. DONVAL RAVEL VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure) Vabimo Vas, da obiščete našo pisarno, ki ima lastni prostor za parkiranje Pokličite nas in ako Vam je ugodnejše, PRIDEMO TUDI NA VAŠ DOM. Z nasveti pri načrtovanju in pri urejevanju Vašega potovanja po Avstraliji ali preko morja (pri nabavi potnih listov, viz, raznih drugih dokumentov, finančnega posojila, zavarovanja, fotografij za potne liste ...) VAM JE NA USLUGO ERIC IVAN GREGORICH DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure!) Ime GREGORICH je med viktorjjskimi rojaki 2e od leta 1952 dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje. PARI, KI NAČRTUJETE POROČNO POTOVANJE, STOPITE V ZVEZO Z NAMI! UREJAMO TUDI POTOVANJA PO AVSTRALIJI, V NOVO ZELANDIJO, BALI, SINGAPUR, HONGKONG, ZDRUŽENE DRŽAVE! AMERIŠKE, KANADO TER SEVEDA KAMOR KOLI V EVROPO IN NA VSE STRANI SVETA. Ne pozabite ime ERIC IVAN GREGORICH! Priporočamo se in Vas ne bomo razočarali!