Narodni Gospodar
GLASILO GOSPODARSKE ZVEZE.
Člani Gospodarske zveze dobivajo list brezplačno. A	Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca.
Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni} jl Cene inseratom po 20 h od enostopne petit - vrste, za večkratno za četrt leta eno krono} posamne številke po 20 h.	T	insercijo po dogovoru.
Telefon štev. 143	V Ljubljani, 10. marca 1900.	Poštno-hran. št. 849.872
Kmetijstvo.
Poljedelstvo.
Pridelujmo krmo !
Prekoristen preobrat se pokaže na gospodarskem polji, ako jamejo kmetovalci v obilneji meri krmo pridelav ati in gojiti živino za mlekarstvo. Kar je posestnik preje iztržil za vse poljske pridelke, ki j ib je pridelal v enem letu, to dobi sedaj že v par mesecih za mleko. Redni dohodek vsak mesec! Kolikega pomena je to za vsako gospodarstvo! V dokaz temu hočem tu navesti vas na Gorenjskem, ki je jela zadnji čas izdatno pridelavati krmo in rediti živino. — Blizo Kranja v lepi ravnini leži vas St. Jurij ,,na polji11, koje prebivalci so pridelavah do zadnjih let žito, krompir in fižol, kar je bilo vir njih dohodkov, kajti živino rediti je bilo zelo težavno, ker je manjkalo naravnih travnikov. V nadomestitev travnikov se je sejala sicer detelja, ki je večkrat pozebla ali pa je bila popolnoma preprežena od predenice. Torej se tudi te krme ni veliko pridelalo, da bi se moglo več živine rediti. Toda podlaga dobre živinoreje je zadostna in fina krma, ktere pa je bilo tod le malo. Travnik je bil tam pred par leti nekaj redkega, zato je bila cena tudi izvanredno visoka. En oral
travnika se je lahko prodal od 800 — 1000 gld., njiva v lepi ravnini v istem obsegu pa se je dobila za 150—180 gld. Tedaj kak razloček v ceni travnika v primeri z njivo!
Nekateri posestniki so že pred par leti uvideli, da se nikakor ne izplača pridelavati žito za trg pri dragih delavskih močeh in nizkih tržnih cenah. Kupili so si skupno od zanesljivih semenskih trgovin dobra travniška in deteljna semena, ki so dala sejana na njive izvanredne dohodke. Pridelalo se je na takem umetno prirejenem travniku z uporabo umetnih gnojil na 1 ha 70 g dobre krme ali še več. Ako računamo vse stroške za draga opravila pri pridelovanji pšenice in jih primerjamo z nizkimi stroški pri krmi, tedaj pridemo do zaključka, da imamo od žita na 1 ha komaj 15 gld. čistega dohodka, pogostoma še veliko manj, pri krmi pa gotovo več kot 100 gld.
Ker so spoznali posestniki, kako dobro uspeva detelj no - travnata mešanica na njivah, zato so mnogi gospodarji oddaljene njive, ki so se preje pogostokrat divjemu pogozdovanji prepustile, zasejali z dobro travo. Sedaj dobe na teh njivah obilo dobre krme, ko so bili preje dohodki manjši kot pa davki in naklade. S takim umnim gospodarstvom so si ljudje preskrbeli, da imajo dovolj suhe
krme za zimo. Za poletno svežo krmljenje so si mnogi posestniki zasejali radi prikladnega dovaže-vanja bližnje njive z lucerno, katera jako lepo vspeva po uporabi kajnita, žlindre in živega vapna. Preje je bilo sploh med ljudstvom mnenje, da lucerna dobro raste le na gotovih, dobro zagnojenih njivah, toda s pomočjo umetnih gnojil se je pokazalo, da raste prav izvrstno povsod in se lahko 4 krat na leto kosi. Za nadomestilo svežega poletenskega krmila za zimo so jeli nekteri v večjej meri na polji peso saditi, ki da z umetnimi gnojili izvanredno dobro letino. Preje se je na dobro zagnojenih zelnikih le drobna pesa pridelala, sedaj se na navadnej njivi, ki se pognoji poleg domačega gnoja s supertbsfatom, kalijevo soljo in solitrom, pridela lepa debela.
Kako je ljudstvo spoznalo vrednost krmskih rastlin, svedoči vlanska skupna naročitev na trave in detelje v znesku 500 gld., poleg tega se je še mnogo semena nakupilo v kranjskih trgovinah. Skupno naročena semena so se kupila od zanesljive semenske trgovine, ki je jamčila za kaljivost, čistost in krajevnost semena, kojih pristnost je potrdila na poslane vzorce c. kr. semenska postaja na Dunaji.
Ker pridelajo posestniki veliko več krme, so si tudi izdatno po-
množili goved, posebno so si preskrbeli dobre mlečne krave, za kar so že dobivali mnogi gospodarji v prošlem letu v pol ure oddaljeni sirarnici mesečno po 50 gld., ko se je mleko samo s 4-5 kr. plačevalo. Preje marsi-kteri gospodar še nikdar ni nič potegnil za mleko ali v večih letih komaj tolik znesek za maslo.
Pokažimo s številkami, kako bujno uspeva pri nas detel j no-travnata mešanica na navadnej njivi z uporabo umetnih gnojil. Načrt za poskušnjo je izdelal g. dež. poto-
valni učitelj Fr. Grombač. Poskušnje so se naredile na petih parcelah, kojih vsaka je zavzemala 100 »n2 oziroma 1 a. Tukaj hočem navesti poskušnje, preračun j ene iz 1 a na 1 ha. Gnojila so se štupala po zimi. Zemlja je lahko peščena. Deteljno-travnata mešanica je bila v 3 letu svoje rasti in je sestala iz 1/s detelj in 2/3 trav, sestavljenih za 5 letno rabo. Pri poskušnji se je tehtala samo mrva prve košnje, ki se je natanko po parcelah odkosila in doma na vrtu v oddelkih posušila.
Poskušnja z umetnimi gnojili pri detelj n o-travnati mešanici na 1 ha:
Tek. štev. parcel	Umetno gnojilo	Troski za gnoj	Pridelana krma	Vrednost krme	Večji dohodek z ozirom na nepognojeno parcelo	Čisti dohodek odbivši stroške za gnojilo
I.	5 q žlindre 5 # kajnita h 3 gld.	30 gld.	54 q a 2 gld.	118 gld.	118—72 = 36 gld.	+ 6 gld.
II.	—	—-	36 q a 2 gld.	72 gld.	—	—
III.	5 <7. kajnita d, 3 gld.	15 gld.	50 q a 2 gld.	100 gld.	100—72 = 28 gld.	+ 13 gld.
IV.	bq žlindre žt 3 gld.	15 gld.	53 q a 2 gld;	106 gld.	106—72 = 34 gld.	+ 19 gld.
v.	5 <7 žlindre 5 q kajnita hlev. gnoj	40 gld.	67 q a 2 gld.	134 gld.	134—72 = 62 gld.	+ 22 gld.
Pri tej poskušnji pa smemo pridelek mrve še za polovico zvišati, ktera se je dobila pri otavi. Pri tem je veljala detelj no - travnata mešanica za 5 letno dobo okoli 30 gld., tedaj pridejo stroški za seme na 1 leto 6 gld.; ako sejemo domačo deteljo, pa potrebujemo za 1 ha 30 kg A 50 kr. 15 gld. In še velika negotovost v pridelkih! Dohodek nepognojene parcele je primeroma visok, ker so bile rastlinam na razpolago redilne snovi, ostale še od v prošlem letu štupanega gnoja. Poskus bi bil šele natančen, ko bi se več
let poskušnje vršile v istem redu. Iz vseh poskusov se pa razvidi, da je dohodek največji na V. parceli, kjer so imele trave vse redilne snovi na razpolago.
Gospodarsko stališče naših kmetij se bode gmotno izdatno zboljšalo, če pridelujemo več krme in redimo živino v prid mlekarstvu. Kjer je veliko posestev skupaj, naj se ustanove mlekarske zadruge; kjer pa sploh ni misliti na skupno izdelovanje mlečnih izdelkov, naj si posamezniki ali par posestnikov skupno omislijo male stroje za izdelovanje surovega
masla, vse priprave stanejo samo okoli 162 gld. Stroji se izplačajo radi izvrstnega posnemanja pri 5 kravah že v 10 mesecih. Umetna gnojila, umno pridelovanje krme in mlekarstvo so velevažni pripomočki za gmotno zboljšanje našega žalostnega gospodarskega stanja.
Dunaj, dne 4. marca 1900.
Al. Bergant, posestnik in stud. agr.
Umetno gnojilo pri zelju.
Koliko je kmetij, ki pridelajo radi preslabe gnojitve, akoravno se je rabil najboljši domači gnoj, le pičlo letino zelja in mora kmetovalec za lastno rabo zelje za drag denar kupovati. Lahko bi se pridelalo zelja v obilnej meri, ko bi se znalo prav gnojiti. Krivda slabej letini je pomanjkanje rastlini dostopnih redilnih snovij v domačem gnoju. Zelje je rastlina, ki potrebuje posebno veliko kalija poleg dušika in fosforne kisline, kajti vso redilno snov porabi za tvoritev perja.
Poskušnje na Nemškem so pokazale izvanredno lepe dohodke z rabo umetnih gnojil pri želji. Vzelo sc je pri poskušnji:
24 kg kajnita za 1 a 8 „ žlindre 6 „ solitra; pridelek: 630 kg zelja.
Primerjal se je pognojeni prostor z nepognojenim: gnojil: 0, pridelek 362 kg zelja.
Če bi se vzela umetna gnojila v navedenem razmerji za ha (10 mernikov) prostora, tedaj bi se potrebovalo 24 q kajnita, 8 q žlindre in 6 selitra.
Pridelek bi znašal na pognojenem prostoru:
630 q zelja in še poleg 310 q pese; nepognojeno:
362 q zelja in še poleg 184 q pese. Tedaj bi gnojitev pridelek zvišala za 268 q zelja in še poleg 126 q pese.
83 —
Pridelalo bi se več v denarji preračunjeno:
268 q zelja k 1 gld.= 268 gld.
126 „ pese „ 60kr.= 75 „ 60 kr. Vrednost pridelka, dosežena samo po gnoj it vi: 343 gld. 60 kr. Troski za gnojilo 172 gld. Čisti dohodek 171 gld. 60 kr.: 343 K 20 h.
Ker pa pri nas v obče ne bodemo gnojili nikdar s samimi umetnimi gnojili, tedaj smemo določeno količino umetnih gnojil pri želji znižati za 1/s—^4 z ozirom na kakovost domačega gnoja. Tedaj dosežemo še izvanredno dobro letino pri želji, če uporabimo poleg dobrega domačega gnoja za 1 mernik prostora 20 h) žlindre in 60 h) kalijeve soli, ki naj se trosite sedaj v zgodnji spomladi. Pri presaditvi zeljnatih mladik pride-nimo 10 h/ solitra zmešanega s pepelom ali prstjo, po preteku 6 tednov v kakem deževnem vremenu pa zopet pridajmo 10 kg solitra, kojega vpliv v enem tednu spoznamo, po temno-zelenem perji. Ako zemlji primankuje vapnenca, tedaj je dobro, potrositi tudi kakih 10 kg živega vapna na omenjeni prostor, samo na to se mora paziti, da ne prideta isti čas na njivo vapno in domači gnoj, ker po takem ravnanji bi izgubilo domače gnojilo izdatno na dušiku. Kadi tega naj se trosi vapno takrat, ko se zelnik prvič orje zgodaj spomladi in domače gnojilo naj se pred presaditvijo mladik podorje.
Ako gnojimo svoje zelnike poleg domačega gnoja tudi z umetnimi gnojili, tedaj bodemo vedno dovolj zelja za domačo rabo pridelali in kjer se prideluje zelje za trg, bodemo tudi lepo svoto potegnili za zeljnato letino, kakor za malo kak drug pridelek. Razim tega pa tudi nismo navezani vedno na istem prostoru zelje pridelavati, nego lahko z umetnimi gnojili zelnik spreminjamo vsako leto. Njiva, kjer je zelje rastlo, je zelo dobro zagnojena in jo lahko po-
rabimo za kako drugo rastlino, posebno za zgodnji ječmen s korenjem, ki potrebujeta njivo v čistem in dobrem stanji.
Vinogradništvo in vinarstvo.
Vinogradniška cnketa v Novem mestu.
(Konec.)
Nadalje seje razpravljalo vprašanje: a.) Kako in pod katerimi pogoji naj se oddajajo letos (1899) požlahtnene trte iz podpiranih trt-nic? b.) Koliko trt naj vsaka podružnica požlahtni in vloži bodoče leto?
Lansko spomlad se je osnovalo 5 velikih trtnic: v Metliki, Novem mestu, Mokronogu, St. Vidu nad Vipavo in Bujah pri Vremu. Tem velekoristnim zasadom je zagotovljena deželna podpora v znesku 5000 gld. skozi 5 let, ako bi pa tudi država prispevala enako visoko svoto, tedaj bi dobile prve 3 trtnice letne podpore po 2500 gld. in zadnji dve pa po 1250 gld. Sklenilo se je, da je za vinogradnike najvišja cena za 100 komadov požlahtnjenih trt 8 gld. Določilo se je, da ima v bodočem letu vsaka trtnica 45.000 trt po-žlahtniti in napraviti najmanj 50.000 podlag.
Sedmo vprašanje se je glasilo: Ali bi bilo umestno, da si napravi vsaka teh podružnic vrt za mladike. Prišlo je do sklepa pri tem predlogu, naj si vsekako omislijo podružnice, toda na lastne stroške, take vrtove, kajti podpore so le dovoljene za požlahtnitev trt.
Razpravljalo se je osmič o vprašanju: Kaki uspehi so se pokazali z uporabo umetnih gnojil v vinogradih ? Uvidelo se je po večletnih poskušnjah, da se mora pri trtah uporabljati domači pa tudi umetni gnoj, ako se hoče doseči iz vinograda povoljnih dohodkov. Amerikanska trta porabi veliko redilnih snovij in te se jej morajo vsako leto v gnojilih nadomestiti.
Priporočalo se je rabiti žlindro, žvepleno-kisli kalij in solitar. Sklenilo se je, da naj se prirejajo po-skušnje z umetnimi gnojili v raznih vinogradniških krajih in naj se izposluje zato potrebna podpora od deželnega odbora. Poskušnje naj bi nadzirali deželno in državno nastavljeni strokovnjaki.
Ker so uvideli udeleženci en-kete, kako koristen je tak shod za povzdigo vinogradništva, so sklenili, se dvakrat vsako leto sniti in vsakokrat v drugem kraji. Prihodnje posvetovanje se vrši spomladi v Mokronogu.
Sadjarstvo.
Kako gnojiti sadnemu drevju?
Sadnemu drevju gnojimo lahko skozi celo leto, po leti in po zimi. Ne rečem pa s tem, da je gnojenje vsak čas jednako dobro, ampak da je boljše, če gnojimo po leti, nego če ne gnojimo nikdar, kar je pri nas skoraj splošna navada. Da bi naši kmetje vedeli, kako dobro stori gnoj sadnemu drevesu, gotovo ne bi opuščali tega prekoristnega dela. Zemlji, kateri jemljemo s pridelki redilne tvarine, vrniti jih moramo v podobi gnoja in če to opustimo, ne smemo pričakovati od nje mnogo sadii. Tudi zemlja, kateri ne damo krepčila, opeša.
Sadno drevje gnojimo tedaj, kadar imamo gnoja na razpolago. Najboljši čas pa je v jeseni in po zimi. Ce gnojimo v tem času, razkroji se gnoj do spomladi in pride drevesu ravno takrat v prid, ko potrebuje največ redilnih snovi za rast, cvet in sad. Zimska mokrota prevaja te snovi polagoma v one zemske plasti, v katerih se nahajajo drobne koreninice, a te jih tu prav lahko porabijo. Ce gnojimo pa po leti, ostanejo redilne snovi v gornji plasti, ter čakajo tu na jesenski dež, kateri jih izpere do korenin. V tem času pa se lahko deloma razkrojč ali
poizgube. Posebno, če raste pod drevesom trava ali kaka druga rastlina, pride ta gnoj jako malo v korist sadnemu drevesu, pač pa imenovanim rastlinam, katere ga porabijo za-se. Če gnojimo pa v jeseni ali po zimi, ko slednje rastline ne rastejo, prehajajo redilne snovi brez ovira do drevesnih korenin bolj globoko pod zemljo.
Najboljši gnoj za sadno drevje je živalski. Ta ima v sebi vse snovi, ki jih potrebuje rastlina, a vrhu tega zboljša z organičnimi snovmi zemljo v mnogoterem oziru. Da ji prvič črno barvo, radi česar se zemlja lažej segreje; drugič jo deloma zrahlja, na kar se korenine boljše razvijajo in tretjič drži boljše vlago, kar je za drevje v suhih letih jako ugodno, ker bi sadje v suši lahko počepalo z drevesa. Gnoj, ki se rabi v sadovnjaku, naj bo masten, a ne preveč sprhnel. Gnoj, katerega je deževnica že večkrat izprala, zaleže malo; sveži gnoj pa je dober in se lahko rabi.
Posebno se pa priporočata v sadovnjaku gnojnica in st raniš niča. Skoda je le, da ju spušča naš kmet navadno v potok. Imate namreč vse redilne snovi kakor gnoj in ste ravno tako in mnogokrat še več vredne nego gnoj. Pri rabi primešajmo jima do polovice vode, da se trava in rastline, ki rastejo pod drevesom ne oparijo. Poliva se pa pod drevo z navadnim za-livalnikom, ali s posebno pipo, skozi katero se pretaka tekočina iz soda na vozu ter se enakomerno razškropi. Kjer raste v sadovnjaku trava, je tako gnojenje posebno v jeseni najvećega priporočila vredno. Tudi se naredijo pod drevesom z železnim drogom (štango) globoke luknje, v katere se vliva gnojnica. Ta način rabi se pogostoma spomladi in po leti, kadar raste pod drevesom trava, katero je škoda onesnažiti z gnojnico.
Umetna gnojila delujejo tudi izvrstno v sadovnjaku; navadno
so pa predraga, da bi jih mogli kupovati. Kadar jih rabimo, je najboljše, če jih primešamo gnoju ali kompostu. Slednji se ne rabi mnogo v sadovnjaku, ker ima premalo redilnih snovi; če pa nadomestimo te z umetnimi gnojili, z gnojnico ali stranišnico, je kompost izvrstno gnojilo.
Gnojiti je treba pod skrajnim drevesnim vrhom. Najmlajše vejice na vrhu kažejo nam, do kam so zrastle korenine v zemlji in kje moramo gnojiti. Če gnojimo le okoli debla, bi drevesu ne kasnilo, ker ni tam mladih koreninic katere same zainorejo srkati živež iz zemlje ter ga dovažati večim koreninam. Skozi te se pretaka potem živež v deblo, veje in listje. Le mlada drevesa naj se gnojijo tudi okoli debla, ker se koreninice pri njih niso še tako razrastle.
Gnoj, ki ga razgrnemo le vrhu zemlje, pride sadnemu drevju le malo v prid, ker ga porabijo prej druge rastline, ki imajo korenine bolj plitvo. Temu se deloma obranimo, kakor sem prej povedal, če gnojimo pred zimo, ko rastline ne rastejo. Boljše pa je, če gnoj zagrebemo pod zemljo. V ta namen se napravi pod drevesnim vrhom v krogu jarek, ki je okoli 30 cm globok in prilično pol metra širok. V ta jarek se dene gnoj, kateri se zopet zagrne z zemljo. Ta krog se pomakne pri vsakem gnojenju nekoliko bolj od debla. Tudi gori omenjene luknje, ki se napravljajo z železno palico, so dobre za tekoča gnojila. Napraviti jih moramo pa mnogo, da se vsa zemlja napoji z gnojnico in ne samo nekatera mesta.	A. Št.
Čebelarstvo.
Solnčni krog in čebela.
Sušeč.
(Nadalje.)
Po navadi nam prinese ta mesec z zavitim repom celo vrsto vedrih dnij, ki so krilati čebeli
nad vse dobro došli za izlet; prve cvetke spomladi odpirajo svoje čaše in ponujajo čebeli obilno kruha (cvetne moke, cvetnega prahu, obnožine), da bi ga pa pustile namazati s sladko strdjo, za to so v tem mesecu še preskope, in vendar bi reve strdi ravno zdaj tako krvavo potrebovale zavoljo tisočev mlade zalege, katerih vsak hoče svoj delež. Zato se čebelar nikakor ne sme vsled lepega vremena in bogate flore (cvetovja) dati zapeljati k misli, češ: Čebele za-se že dobivajo na prostem dovolj hrane, — ampak naj ravno ta, kakor tudi prihodnji mesec obrne vso svojo pozornost na str-dene zaloge v panjevih.
Kake lepe tople urice si odberemo v to, da nekoliko na-tančnej e preiščemo čebelstva, posebno ozir množice strdi in pravilnosti matičine. Vendar naj ta revizija (pregledovanje) ne bo pre-temeljita. Če bi n. pr. v dzierzo-novih panjih tako zgodaj ven vzeli vse satovje, bi to ne bilo samo odveč in nepotrebno, ampak tudi lahko zelo škoduje polkom, da, zgodilo se je vže ob taki priliki, da so čebele svojo lastno matico obsule in zadušile.
Odpri panj, potrkljaj nanj in pazi, kako se ti ljudstvo odzove, odvzemi potem slamnate blazine, ali mehko seno, s katerim si zavaroval zadnji prazni del panju, sploh zimsko odejo, potegni tudi papirnato podlago ven, (če si jo bil na jesen vložil) in preiskuj meljavo, nato pa odvzemaj s sat-nimi kleščami okvirček za okvirčkom. Čebel proste sate devaj takoj na stran, istotako strdene sate, na kojih ne najdeš čebel. Obsedene okvirje pa obešaj v tako imenovani satni hlapec, ali priprosteje v kak prazen panj, odvzemi jih pa samo toliko, da zadeneš na zalego.
Zdaj si dobro oglej zalego. Gnjezdo mora biti enakomerno in sklenjeno: to nam je znamenje, da je matica še čvrsta in rodovitna.
Ce pa najdeš mej plosnato zakritimi celicami z zalego take, ki imajo polukrožne izbočene pokrovce (grbasta zalega), ti naj je to v dokaz, da kraljica ni več kaj pri močeh in da bo treba prej ali slej nadomestiti jo z boljšo. Je-li grbaste zalege le malo, potem lahko z odstranitvijo ali kasiranjem slabe matice potrpiš tj e do rojev, če je polovica ali celo vsa zalega grbasta, poišči takoj matico, ter jo umori, polk pa čim preje združi s kakim slabičem. Kaj pa, če zalege sploh ne najdemo ? Panj mora biti brezmatičen, kajti pri količkaj ugodnem vremenu mora imeti vsak pravilen panj vže zalego; tak polk se zaznamuje in kasira.
Ob enem preglej ljudstvo, kako kaj stoje s hrano ? Od začetka sušca pa do pričetka dobre paše velikega travna potrebujejo čebele toliko, da, časih več živeža, nego vse zimske mesece od vinotoka sem skupaj.
Ko je revizija pri kraju, spravimo panj ovc zopet v red, vsi odvečni satni okviri ostanejo zunaj in ležišče se v toliko izoži, da je poslednji sat od zadej še zaseden s čebelami; v sled tega zoženja prostora sede čebele dosti bolj na toplem in se zamorejo enakomerneje in bolje razvijati. Zimska odeja se vloži zopet v panjove, zakaj le-ta je ravno v prvi vigredi čebeli dosti bolj potrebna, nego v pravcatih zimskih mesecih.
Po končanem pregledovanji (reviziji) si zaznamujemo stanje vsakega panja na posebnem listku na končnici. Stanje zalege, čebel-nost in strdena zaloga se najbolje in najpregledneje porazredi (ali klasificira) s številkami: 1 (prav dobro), 2 (dobro), 3 (srednje), 4 (slabo).
Polki, ki jih bo treba pitati ali celo kasirati se vrhu tega zunaj končnice zaznamujejo s kredo, da jih lahko takoj zopet najdemo.
Ko smo tako vse dobro pregledali, mora biti naša prva skrb,
kjer je potreba, pomoči polkom z živežem. Pokladali bomo vsem polkom, kojih zaloga je dobila štev. 3 ali 4. Najboljši živež je zalotano strdeno satje, ki se porine do čebel nega gnjezda. Ce pa teh ni pri roki, se nam bo ozreti po tekoči hrani in sicer se poklada v tako zgodnji spomladi le sladkor, nikdar med.
Za pitanje je primeren kristalni sladkor, kandis in tudi navadni beli sladkor v stožcih (štok-cuker). Tega pa je treba preje prekuhati; na kilo sladkorja vzemi 1 liter vode, ko se je raztopilo, kuhaj pri voljnem ognju in skrbno posnemaj pene; ko se raztopina nič več ne peni, jo daj hladit in deni v lesena ali plehnata torilca, ali še bolje, deni sladkorno raztopino v navadne strdene steklenice ali v one za skuhano sadje z bolj ozkim vratom, jih preveži s platnom in povezni na vehino odprtino. Sladka raztopina pronicava skozi luknjičavo platno in čebele pridno vsrkavajo podano hrano.
Kandis se da pokladati tudi suh : Kot oreh debele kosce kan-disa deni v navaden kozarec, ki ga zopet povezni na vehino odprtino tako, da kandis leži na okvir-eih; o vlažnem zraku panjevem se polagoma raztaplja in čebele ga posrebajo.
Potrebujejo pa čebele v sušen že precej hrane in sicer tem več, čim mileje je vreme, močna ljudstva potrošijo l1/2 do 2 kg medu in tudi več; to dobro pomislite, da vam ne bodo polki kljubu „futranju“ vendarle uhajali med mrliče. Tudi spomladi ne smemo klasti malo a pogosto, ampak na redko, pa tedaj najmanj 1* liter sladkorne raztopine naenkrat.
(Nadalje pride.)
Splošno.
Kmetova opravila meseca marca.
Marec ima zavihan rep, pravi naroden pregovor. Nastopi li v tem mesecu gorko vreme, ki traja več časa, začnejo drevesa poganjati in cveteti,
kar pa ni dobro, kajti prepogoslokrat se povrnejo mrzli dnevi in vničijo sad prihodnjega leta. Po pravici se tedaj naši kmetje boje pred pregorkim vremenom tega meseca.
Sneg se je na polju večinoma že otajal in pričenja se tu novo življenje. Glavna opravila tega meseca so:
Na domu: Pri živini se nadaljujejo opravila prejšnjega meseca. Posebno je paziti, da se živina v gorkih dneh večkrat izpusti na prosto in se hlevi med tem prezračijo. Ge primanjkuje krme, kar je pri gospodarjih, ki je ne znajo preceniti in enakomerno razdeliti na celo zimo, jako pogosto, in smo prisiljeni hraniti živino s slamo ali drugačno malovredno pico, moramo pridati tej krepilne klaje, kakor otrobov, soli, pogače, ki jih napravljajo v tovarnah iz lanenega, bombaževega, ričinevega semena itd. Gnoj na gnojišču lepo razgrnimo, dobro stlačimo ter pogrnimo z zemljo. Najboljša zemlja za pogrinanje je lapor-jeva. Če je gnoj presuh, polijemo ga nekoliko z vodo. Skrbeti pa moramo, da gnojnica ne odteka, ampak se zbira v pokriti jami, od koder se večkrat izvaža po polju jn po travnikih. V kleti naj se vino večkrat pregleda in zalije. Krompir naj sc hrani v mrzlem in temnem prostoru, da ne kali.
Na polju: Nadaljuje se setev ječmena, graha, ovsa, jarenine, detelje in proti koncu meseca se sadi v bolj gorkih legali zgodni krompir. Na travniku in pašniku nadaljuje se delo prejšnjega meseca.
V	vinogradu: Režnja naj se dogotovi. Izkopavajo se amerikanske okoreničenke ter cepijo v les. Take cepljene trte naj se devajo še za eno leto v trtnico, a še le gotove trte naj se sadč v vinograd. Postavlja se v vinogradu kolje in žica, a trte se vežejo. Po dovršenem delu na trti se vinograd prekoplje.
V	sadovnjaku: Nadaljuje se obrezovanje, cepljenje in sajenje sadnega drevja. Ako nismo starega drevja še očistili, naredimo vsaj v tem mesecu to delo. Posebno lišaj in mah naj se ostržeta z drevesa, a dotična mesta naj se namažejo potem z vapnom, ki zamori te zajedalke.
Na vrtu: Seje se zelenjava na prosto. Pripravljajo se gredice za špar-geljne, katere hočemo na novo zasaditi. Zimske gredice se večkraj zračijo in zalivajo.
V	gozdu: Sečnja in čiščenje se dokončuje. Drva in listje se vozijo na dom.
*
Lezenje jajce po zimi.
Gospodinje si vedno prizadevajo pospeševati lezenje jajec po zimi, ker imajo od kokosi, ki v tem času nese, dosti več dobička. Zato hočemo v naslednjem opisati, kako je s perutnino po zimi ravnati, da dosežemo rečeni namen, posebno pa navesti obstojne dele neke jako krepke in vendar priproste in cene hrane s katere pomočjo se dajo doseči izvrstni, časih kar čudoviti uspehi.
Preje pa nekoliko opombic!
Najbolje neso po zimi mlade kokoši, ki so bile izvaljene sušea ali mal. travna dotičnega leta.
Kar se tiče sorte, so najboljše, ki neso že v starosti 5 do 6 mesecev : Haudanke, Španjolke, Creve-Coeur, Italijanke in Minorka-kokoši.
Jajca teh mladih jaric res da niso tako velika, kot ona dve- do triletnih put, a kar je več vredno, po zimi gotovo neso.
Tudi G/a do 4 leta stare zaslužijo Haudanke, Minorke, Dor-king in Italijanke prednost pred domačimi, ker so v stanu, skozi celo zimo nesti.
Ako se natanko držimo doli navedene tabele za krmljenje, bodo začele mlade putke uže v drugem, stare pa celo v prvem tednu tega krmljenja nesti.
Da razvidimo, v kateri starosti kokoš zleže največ jajec, naj služi sledeče:
Dobra kokoš zamore nanesti v svojem življenju 600 do 650 jajec, in sicer:
v prvem	letu	15	do	30 jajec
„ drugem	V	100	n	120 „
,, tretjem	n	130	n	150	„
„ četrtem	n	140	n	160 „
torej v prvih štirih letih skupaj 390 do 460 jajec; ostanek jajec, okoli 200 do 250, znese kokoš od 5. do 10. leta. Najboljša starost za nesenje je torej od 2. do 4. leta, in sicer se dobe v tem času tudi najboljša zimska jajca.
Nesenje jajec po zimi nima samo te dobre strani, da smo po zimi preskrbljeni z vedno svežimi jajci in da nam to donaša več dobička, ampak dobimo tudi vso količino jajec, ki bi jih kokoš nanesla pri navadnem gleštanji v dosti krajšem času.
Kokoš, s katero se ravna po našem navodilu po zimi, bo znesla v enem letu 180 do 200 jajec, dočim bi jih pri navadnem ravnanji le 100 do 150. Dve leti stara kokoš, ki znese na leto 180 do 200 jajec, se bo v 3 letih skoro popolnoma iznesla in je potem najbolje, jo opitati in zaklati.
Take kokoši se dade v 3 do 4 tednih prav lepo in poceni opitati, ako se jim polaga zjutraj kuhanega in zmečkanega krompirja, pomešanega z rženimi otrobi in mesno moko, precej gorko, zvečer pa gorko oparjene koruze; za pijačo naj se jim da pustega ali posnetega mleka. Dobro je tudi, vreči v pijačo majhnih kamenčkov in peska, ker ta prebavljanje jako povspešuje. Potrebno je tudi, da je pri vsakih 10 kokoših petelin, ker bi sicer kokoši nehale nesti, kakor skušnja uči.
Važen činitelj za nesenje jajec po zimi je kokošnjak, čim toplejši je ta, tim več bo jajec.
Vendar pa toplina ne sme biti previsoka, ker se sicer rada naseli med perjadjo bolezen, zlasti pomanjkanje krvi. Skrbeti je kolikor moč za enakomerno gorkoto od 14 do 180 R. Imenitni posestniki imajo v ta namen vpeljano kurjavo z gorko vodo ali s paro. Pa to je le za imenovane; najboljši prostor za naše kure je goveji hlev, ki ima vedno okoli 12 do 160 R. Naredi ga lahko vsak sam in po ceni iz lesa in žičnate (dratene) mreže.
Da kokoši govejega hleva preveč ne onesnažijo, je bolje, da ne pustimo kokošij prosto tekati po njem.
V konjskem hlevu postavljati kokošnjak, ne priporočamo, ker ima oni zrak preveč amonijaka v sebi.
Vsaka kurja greda mora imeti po zimi po številu glav določeno velikost, popreko na 20 kokoši in 2 petelina 8 do 10 »n2. Ta prostor pa brez škode zadostuje tudi za 30 kokošij. Kurje grede morajo biti svetle in na vso moč snažne; vaj 1- do 2krat na teden naj se očistijo nesnage.
Tla naj so posuta s peskom, majhnimi kamenci in ostanki apnenega zidovja, da morejo kokoši v njem brskati in da dobijo vse potrebnega vapnenca za tvorjenje jajčne lupine.
Po nekod pokladajo kokošim jajčne lupine, pa le prerade počno potem kokoši žreti jajca. Zato smemo dajati lupine le prav na drobno strte in pomešane mej krmo; če bi pa vendar začele pobijati in žreti jajca, jim moramo pomešati mej hrano krede, vapnene vode ali na 10 kokoši vsak dan 1 žlico apnenega fosfata.
Če je gorek stan za kokoši neobhodno potreben, če hočemo da nam neso po zimi, je vendar ravno tako potrebna posebna in to dobra krma.
Ni vsaka krma zato in dolgo so poskušali, predno so prišli na sledeči način, pri katerem se doseže (seveda pri natančnem izpolnjevanju,) največ jajec po zimi:
Zjutraj od pol 8. do 8. ure kuhan in gorko zmečkan krompir pomešan z rženimi otrobi; to se daje toliko časa, da žival začne nesti, potem pa stopi na mesto krompirja mala pest mesne moke in kuhan ječmen, tudi pomešan z rženimi otrobi.
Od pol 12. do 12. ure zmes slabe pšenice s koruzo in ovsom in sicer 4/s pšenice, x/6 turščice in 1/s ovsa. Več ovsa in koruze ne smemo dati, ker sicer kokoši preveč odebele.
Od pol 3. do 3. kuhan ječmen precej gorak. Vmes pa je treba vreči vsak dan nekoliko zelenja, bodisi odpadke od zimske salate, zelja, pesnega perja, zribane repe ali trave.
Kot pijača naj se jim daje vedno kislo ali pinjeno mleko precej gorko.
Za 20 kokošij in 2 petelina je porcija za en dan nekako takole velika:
Ječmena O'O rženih otrobov 0.7 /cr/, pšenice 0’55 /v-//, koruze O113 /c#, ovsa 0"13 hj, mesne moke 0-l A# in 2 / mleka, pomešanega z 1 l vode.
Pri tej hrani pridejo stroški za 20 kokoši in 2 petelina na dan približno 48 beličev, na glavo torej okrog 2 beliča ali 1 kr. Ako pripravimo kokoši do tega, da bodo nesle v petih zimskih mesecih, listopadu, grudnu, prosincu, svečanu in sušcu, potem znašajo stroški za krmo v teh petih mesecih = 150 dnij po 2 beliča na dan za eno kokoš dobre 3 krone in za 20 kokošij in 2 petelina v istem času 66 kron.
Vsaka kokoš na gori omenjeni način hranjena, v zimskih mesecih lahko nanese 80 do 90 jajec, 20 kokošij torej 1600 do 1800 jajec, ki se plačujejo v tem času kos po 10 h 160 do 180 K, od tega odračunajmo stroške 66 K, ostane torej dobička 94 do 114 K od ene glave torej 4 do 5 kron.
Res, da bi morali tu vračuniti tudi še stroške pri kokošnjaku in za oskrbovanje. Na drugi strani so se pa kokoši koncu tega časa odebelile in nam vrnejo kupno ceno 2 do 3 K in več nazaj.
Na vsak način nam kaže gorenji račun uspeh, ki mora sleherno gospodinjo uzadovoljiti.
Kakor je razvidno iz krmske tabele, dobivajo kokoši samo naravno hrano. Ako kokoši dovolj pridno ne neso, primešaj zjutraj mej gorko pičo za 16 kokoši žlico semena bodeče koprive ali,
kar ima še večji uspeh, kavno žličko paprike.
Ko se zima bliža svojemu koncu in solnčni žarki krepkeje ogrevajo zemljo, spustimo perutnino, ki je bila celo zimo zaprta, venkaj na prosto na zelene trate in v sadne vrtove, da dobijo zelenja v sč in pobirajo črvovje; sploh morajo imeti čim največ slobode, da se po zimi narejena tolšča nekoliko poizgubi.
Kot pičo dobivajo v tem času pšeničnih smetij in za pijačo kislo mleko.
V poletnem času ti nanosi taka kokoš gotovo še 80 do 120 jajec.
Ko zopet nastopi zimski starec s sneženim ivjem, treba je kokoši spraviti zopet v hlev in zopet pričeti z zimsko pičo.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje .9.: Ant. Š. v Pav. p. Gr. Štajarsko. Nameravam njivo prirediti v 5 letni travnik. Zemlja je ilovnata in lega travniku bi bila pošev, kjer bi ga namakala iz dvorišča se stekajoča gnojnica. Ta prostor bi že pred več leti zasejal, ko bi se mi cena trav ne zdela previsoka in bi se mogel zanesti na dobra semena. Prosim, množino in ceno take mešanice naznaniti in potrebno umetno gnojilo.
Ktera umetna gnojila bi bila dobra za zboljšanje slabo obrastle pšenice in rži?
Odgovor 9.: Deteljno-travnata mešanica za 5 letno dobo naj obstoji iz 1/s detelj (domača, bela in rudeče-bela detelja) in 2/s trav (mačji rep, laška, francoska, angleška pahovka, travniška bilnica in pasja trava). Taka semena dobite potom „Gospodarske zveze", ki si pusti naročeno blago od trgovca glede kaljivosti, čistoti in krajevnosti zajamčiti ; na podlagi izpostavljenega spričevala se preiščejo semena na c. kr. semenski postaji na Dunaji pa tudi pri preskuševališču v Ljubljani glede navedenih lastnostij. Dobite 6 vrst trav in 3 vrste detelj in sicer vsako vrsto v svojem zavoju, tako, da si jih bote zmešali sami. Speci vično težja semena od 3 detelj in mačjega repa sejte skupaj, lažja travnata pa skupno. Od semenske trgovine, od ktere se bode
seme naročilo, se že seje tri leta na poskušnjo z ugodnimi uspehi. Za 10 arov (1 mernik) bi se potrebovalo kakih 6 kg take mešanice, ki bi stala okoli 3T0 gld. = 6 K 20 h, tedaj z ozirom na 5 letno dobo vedno ceneji v primeri z navadno deteljo, koje je treba za tak prostor 3 Jcg posejati v vrednosti T50 gld. Razun tega o slabih košnjah, ako detelja ne uspeva, pa trava toliko bujneje, krma je gotova.
Glede gnojitve za novo prirejene travnike velja sledeče: Trave naj se sejejo v dobro, z domačim gnojem zagnojeno njivo, kjer je rastla preteklo leto kaka okopavina (krompir, repa, turšica itd.). Dobro je pri takej spremenitvi njive v travnik po zimi kakih 400 kg žlindre in 300 — 400 kg kalijeve soli na 1 ha potrositi. Spomladi naj se vzame neposredno pred setvijo mesto žlindre, 200 kg super-fosfata.
Onemogle ozimnine je moči zboljšati s čilskim solitrom, koje gnojilo da pri 100 kg 300 kg več zrnja, ako so druge redilne snovi v obilnej meri v zemlji. Sploh je pa to umetno gnojilo le v omejenej meri rabiti, kajti cena je visoka, 100 kg stane okoli 13 gld., nasprotno pa ima zrnje jako nizko vrednost. Da solitar koristi rastlinam se spozna v teku 8 dnij po temnozelenem perji. Pri pšenici kakor pri rži se vzame na l ha do 100 kg, od ktere množine naj bi se potrosila l\s že v jeseni, druga tretjina v mesecu marcu in zadnja porcija v aprilu. Pozneje je uspeh tega dragega gnojila negotov, ker rastlina ne srka več redilnih sokov iz zemlje. Da se mora tako majhna množina na 1 ha potrositi, naj se zmeša solitar s 3 kratno množino prsti ali pepela. — Uspehi so večinoma zelo lepi, toda zrnje je v primeri z dragim gnojilom prepoceni.
Vprašanje 10.: F. K. v B. na Koroškem. Imam mnogo ovac, primanjkuje mi krme za nje, vprašam torej, ali bi ne smel po ozimnem žitu pasti brez kake škode?
Odgovor 10.:	Zmerna paša z
ovcami nič ne škoduje ozimnemu žitu, kadar je zemlja premrznena, nego le še koristi, če je žito dobro obraščeno. Ovce odtrgajo prebujno razvite kali, ki bi povzročile, da bi žito poleglo in bi zgubilo zrnje izdatno na svoji teži. Razun tega je za dolge kali nevarnost, ako odeja snega zemljo pokriva, da jih srež potrga s koreninicami in tako žito izdatno razredči, kar pa zabranimo, če ovce dolge kali odgriznejo.
Mehove za žveplanje grozdja
proti plesnobi, kateri so od deželne šole na Grmu preskušeni in priporočeni, izdelju-jeta in imata na prodaj Jos. Hudaklin v sv. Jerneju in Fr. Ruech v Kostanjevici, Dolenjsko. Cena za kos je šest kron, pri večjem številu 10°/o—15°/o popusta.
Kmetijsko društvo v Laškem
ima na prodaj 800 kg detelj nega semena, bukovo olje 100 kg 1 gld. 70 kr. franko, tamošnji kolodvor
Več stotov pšenične slame
ima na prodaj Miha Poličav, posestnik, Velko Naklo pri Kranju, cena po dogovoru.
Železne izdelke,
ima na prodaj „Kmetijsko društvo v Gorjah" pri Bledu.
Ilrauio vvnnnp izdelujejo na Kranjskem ivrdvje ZVUlILc edino le t)ri nas- ter jih
prodaja „Kmetijsko društvo v Gorjah"
pri Bledu.
Kmetijsko društvo v Vipavi
oskrbuje svojim članom:
1.	) Vrtna in poljska semena vsake vrste.
2.	) Za vinarstvo: Zajamčeno žveplo in
modro galico, škropilnice, mehove, gumico.
3.	) (lepilno, vrtno in drugo orodje.
4.	) Po članih društvenih trgovcih vse go-
spodarske in gospodinjske potrebščine.
Vabilo
na
V. redni občni zbor
hranilnice in posojilnice v Cirknici
registrovane zadruga z neomejeno zavezo kateri bode
drugo postno nedeljo, dne 11. marca 1900 ob 1I‘A. uri popoldne v društv. domu.
Dnevni red:
1.	) Poročilo načelstva.
2.	) Poročilo računskega pregledovalca.
3.	) Potrjenje računa za 1. 1809.
4.	) Volitev načelstva, računskega pregledo-
valca in njega namestnika.
5 ) Prememba pravil.
6.J Razni nasveti.
V Cirknici, dne 22. februarija 1900.
Opomba. Ako bi ne došlo ob določenem času zadostno število zadružnikov, se prične ob 4. uri drugi občni zbor natančno po zgornjem „Vabilu" ne glede na število navzočih zadružnikov.
17.	marca	v Mengšu, Žužemberku, v Loki in Št. Petru na Krasu.
18.		v Starem trgu pri Poljanah.
19.	n	v Št. Vidu (na Blokah) in v Premu.
20.	Ji	na Igu, v Moravčah, v Ko-čevji, v Dvoru.
25.	n	v Št. Juriju pri Novem
		mestu.
24.		v Tržiču.
26.	»	v Lukovcu, v Dolu, v Mirni peči, v Št. Jernt ju (za konje).
26.	„	na Dolili pri Litiji.
27.		v Metliki.
31.		v Rovišah pri Krškem.
1.	aprila	v Loškem potoku.
2.	n	na Rakeku.
3.	n	v Zgornjem Tuhinju.
10.	n	v Ložu.
		Na Štajerskem:
15.	marca	v Zdolah, v Soseski, Pleterje,
na sv. Jedert dan v Mureki, Podčetrtkom, v Št. Jerneju pri Poljčanah.
18.	”	pri Novi Štifti (na Ptujski gori).
21.		v Pernovu blizo Žalca.
24.	n	v Slov. Gradcu.
27.	„	v Spod. Kostrivnici.
3.	aprila	v Celju, v Dromlji pri Mariji Magdaleni.
4.	»	pri Sv. Primožu.
		Na Koroškem:
10.	marca	v Št. Mohorju.
12.	n	v Lavamintu
13.		v Gminti.
14.	„	pri sv. Andreji.
17.		v Pusarnici.
20.		v Gribeni.
25.		v Št. Lenartu.
27.		v Velikovcu.
31.	v	v Gradišah.
1.	aprila	v Renvigi.
6.		v Trebižu.
9.	»	v Ukvah.
	Na Primorskem:	
15.	marca	v Borštu (za živino), od dne sv. Hilarija 8 dni v Gorici.
18.		v Tol meču.
20.	”	v Komenu, Ricmanih, Mon-falkouu, v Bovcu in v Gradiški.
26.,	27. in	28. marca v Oglcji.
5. aprila v Nabrežini.
Sejmi
(v času od 10. marca do 10. aprila 1900)
na Kranjskem:
10.	marca	na Raki, na Smuku.
11.	„	v Senožečah.
12.	„	v Sodražici, v Drnovem
(pri Krškem), v Kotredežu, na Veseli gori pri Rakovniku, Radoljici (za živino), Kamniku, Turjaku in v Spod. Logatcu.
13.	„	v Čermošnicah.
14.	„	v Št. Vidu pri Vipavi.
15.	„	v Ložu.
Listek.
Nekaj potnih vtisov iz Zjcdinjenih držav.
Kje naj išče kmetovalec zanimivejše dežele za proučevanje od severo-amerikanskih zjedinjenih držav, se vprašamo primerjajoč ameriške cene kmetijskih pridelkov z našimi domačimi, ki nam komaj še pokrivajo proizvajalne stroške. Kako pač ravnajo ondotni poljedelci? bi radi ve-
deli. Dalje: koliko novosti v našem domačem kmetijstvu, zlasti na polju strojev, imamo zahvaliti svojim prek-morskim tovarišem ! Ne oziraje se na to zaslužijo ondotne razmere tudi zato vso našo pozornost, ker imamo opraviti z najhujšimi tekmeci (konkurenti).
„Kakor spodbujajoče je vplivala name vselej vožnja po naših domačih dobravah", pripoveduje nek nemški popotnik, „ravno tako sem bil vsled vožnje po blagoslovljenih planjavah severo-ameriških globoko preverjen in presenečen. Ne rečem, da bi me potovanje ne bilo docela uzadovoljilo, ne, človek vidi za to preveč novega; najbrže se mi je tudi tu zgodilo, kakor se zgodi premnogokrat v življenju: kjer je imela preje nekoliko prebujna domišljija prosio roko, sledi za njo navadno neko hladno streznenje, ko ugledaš resnico.
Pričenši z državo Novi J o r k, kojo sem proti severozahodu prepotoval skoro po celi njeni dolgosti — okr. 440 angleškili milj*) — nahajamo tu še čisto podobno sliko o kmetijstvu, kakor doma. Menjavajo se ožje in širše doline mej hribi, večkrat znamenite višine, ki so obraščeni še z obilnim drevjem, žita pa se vsled neravne zemske površine prideluje le malo; tudi zemlja je precej slaba, največ zvezni peščenec. V okolici večjih mest je malo rodovitna zemlja spremenjena v zelenjadne vrtove, ki zalagajo an-gleško-ameriško kuhinjo s priljubljeno zelenjavo, kamor prištevajo poleg nam znanih še nekatere druge všečne vrste.
Bolj oddaljene proge se pečajo z živinorejo, skoro ves izsekani svet je spremenjen v pašo, le tu in tam služi kosec zemlje pridelovanju turšice ali bilnatega žita. Tu nahajamo tudi mle. karne za večja mesta na vzhodu, pred vsemi za orjaški Novi Jork s svojimi
milijoni prebivalstva. Kljubu temu ogromnemu številu konsumentov je cena, ki jo dobiva farmar (amer. kmetovalec) za mleko, nizka in gledati mora sam, kako bo shajal s plačo 12 vinarjev (21/2 centa) za liter mleka franco na kolodvor postavljenega.
V pridelovanji žita pri opisanih razmerah ti farmarji vže davno ne morejo več tekmovati s svojimi tovariši na zahodu in le največja varčnost v zvezi z amerikansko prakso, ki nikdar ne vtakne beliča v brezkoristno podjetje, jim omogoča skromni obstanek. Slovenskemu kmetovalcu bi se kar lasje ježili, ako bi videl hleve,
*) 1 angleška milja = 1523 m.
v katerih mora uboga živina predrge-tati tukaj zelo nevljudno zimo. Največkrat leseni oboji, redkeje zaprte staje iz iste tvarine, so vse prednosti, ki jih ima ta mlečna žival pred klavno živino na zahodnih prerijah.*)
(Dalje prih )
Trgovina in obrt.
Trgovina.
Kateri zakoniti predpisi veljajo glede trgovčeve korespondence 2
Odstavek drugi člena 28. trgovinskega zakonika določa, da je trgovec dolžan, došla mu trgovska pisma hraniti in pridržati si prepis ali kopijo listih trgovskih pisem, katera sam odpošilja, ter le-ta pisma po časovnem redu vpisavati v kopirno knjigo. Ker spada ta kopirna knjiga med trgovske knjige, velja zanjo to, kar smo že v zadnji številki omenili o trgovskih knjigah sploh, na kar torej tu opozarjamo. Vprašanje je, ali se mora prepisati ali kopirati pismo, katero je odposlal trgovec, dobesedno ali ne. Vselej ni treba, da bi bila kopija dobesedna, vendar mora obsezati bistvene dele pisma, tako da se navadni, zgolj formalni pristavki smejo izpustiti. Kopija nikakor ne sme biti samo izvleček iz pisma in tudi ne sme obstajati zgolj v zabeležkih na došlem pismu: „na to pismo sem odgovoril dne tega in tega*. Tudi kopirna knjiga mora se hraniti 10 let po zadnji vknjižbi.
Ako trgovec vseh teh predpisov glede svoje korespondence ne upošteva in se po njih ne ravna, ga sicer naravnost nobena kazen zato ne zadene, pač pa lahko izgubi na ta način zelo važno dokazilo v pravdah, kajti velika množina trgovskih pogodb se sklene pismenim potom, pismeno dobiva trgovec naročila, pismeno obvešča svoje odjemalce o odpošiljatvi blaga, grosiste ali tovarnarje, od katerih dobiva blago, o kakovosti blaga, ali o blagovnih napakah itd.
Ako torej ne skrbi trgovec, da se mu korespondenca ohrani, izgubi, če
*) Prerija je velika rodovitna ravnina brez drevja v sev. Ameriki med reko Misisipi in mej skalnatim pogorjem. So deloma ravne, deloma valovite, največ brez lesa in vode, z bohotno travo, tako da se horizont na vse strani vtaplja v travnato morje, ki se, od vetra majano, giblje doli in gori. Prerijski požari, deloma slučajni, deloma nalašč provzročeni, uničijo slednje rastlinsko življenje, razven korenin, ki kmalu znova poženo.
nastane kaka pravda, kar se v trgovskem življenju čestokrat pripeti, važno dokazilo. Razven tega pa, ako doleti trgovca nesreča in mora ustaviti plačila, lahko zapade v smislu kazenskega zakonika v občutno kazen, ako je puščal v nemar določbe zakona glede korespondence. Kot pravilo torej veljaj, da vodi trgovec vestno svojo korespondenco, shranjuj došle dopise ter skrbi za prepis ali kopiranje odposlanih pisem, kopirno knjigo pa hrani!
Nove novce po pet kron izdajati bodo pričeli dne 15. marca skupno v Avstriji in na Ogrskem. V obeh državnih polovicah bodejo nakovali te vrste novcev za 64 milijonov kron. Od teh spada na našo državno polovico 44-8 milijonov kron, torej 8-96 milijonov komadov novcev, na ogrsko polovico pa t9-2 milijonov kron, torej 3-84 milijonov komadov.
Obrt.
Obrtni pravnik.
(Pod tem zaghivjem hočemo razpravljati o praktično važnejših točkah obrtnega prava, osobito našega obrtnega reda)
1. Mojster iu učenec.
Kedor vstopi pri imejitelju obrta, da se pri njem tega obrta praktično nauči, je obrtni učenec. Ali je pa obrtni učenec tudi človek, ki vstopi v delalnico n. pr. pasarjevo, ali pa stugarjevo, kot hlapec, da tam snaži, kuri, goni ročno kolo pri malih strojih, iznaša izdelke in donaša surovine, kateri pa je pri sebi sklenil, da porabi svojo navzočnost kot hlapec v delalnici tudi v to, da se pri tej priliki izuči v pasarstvu ali pa v strugarstvu? Tak človek v smislu zakona ni obrtni učenec, ker treba v ustanovitev učnega razmerja posebne ustmene ali pismene pogodbe med mojstrom in onim, ki hoče postati učenec, ali njegovim postavnim zastopnikom (očetom, varuhom), iz katere je razvidno, da se dotičnik hoče učiti tega obrta.
Ali sme vsak obrtnik imeti učence? Samo tisti obrtnik jih sme imeti, ki ima sam ali katerega namestnik ima sposobnost, omogočiti učencu obrtno izobrazbo.
Tudi ne smejo imeti mladoletnih učencev taki obrtniki, ki so bili obsojeni radi kakega hudodelstva ali radi pregreška ali prestopka izvirajočega iz dobičkarije ali naperjenega proti javni nravnosti. Pač pa ima obrtna gosposka pravico, v uvaževanja vrednih slučajih, kjer se ni bati slabega upliva Aa učence, tudi ravnokar navedenim obrtnikom dovoliti uporabljanje mladoletnih učencev v obrtu. Obrtna gosposka pa ima nasprotno tudi pravico, mojstrom, čeprav proti njim ni nobenega zgoraj omenjenih uzrokov, ako pa ravnajo proti svojim dolžnostim napram učencem, ali če v nravstvenem oziru pri njih preti učencem nevarnost, ter ako učencev ne puščajo v nadaljevalno šolo, vzeti pravico imeti učence. 'Taka prepoved izda se prvič le za gotov čas, ako se pa potem mojster zopet zagreši, pa za stalno.
Glede števila učencev pa sme obrtna zadruga določiti, koliko učencev v primeri s pomočniki sme imeti posamezni mojster.
Cela učna doba za učenca traja pri obrtih, ki niso tovarniški, najmanj dve leti in ne več kot štiri leta, pri obrtih pa, kjer je izvežbanje le enostransko, n. pr. pri takih strugarjih, ki izdelujejo samo gumbe iz biserne matice (Perlmutter), pa največ tri leta. V to učno dobo všteva se ves čas, pa če ga je tudi prebil učenec pri večih mojstrih istega obrta in tudi čas, ki ga je prebil učenec pri mojstru za poskušnjo. Taka poskušnja ne sme trajati nad tri mesece. Podaljša pa se učna doba kazenskim potom, toda k večjemu za eno leto, ako je učenec iz lastne nemarnosti, opetovano zanemarjal strokovni poduk, ali ako ni prestal preskušnje, katero predpisuje štatut dotične obrtne zadruge.
Vsekako se ima skleniti med mojstrom in učenoeln, če je ta mladoleten, seveda njegovim oče-
tom ali pa varuhom, učna pogodba, in sicer takoj ob nastopu učenča, ali ako je bil ta nekaj časa na poskušnjo, takoj po preteku poskusne dobe. Ta pogodba sklene se lahko pismeno, v katerem slučaju se mora takoj vložiti pri načelstvu obrtne zadruge, ali pri občinskem uradu. Ali pa se ta pogodba sklene ustmeno pred načelstvom obrtne zadruge, ali ako mojster ni član zadruge, pred občinskim uradom Vsebino take ustmene učne pogodbe imajo vknjižiti zadruge ali uradi v posebno knjigo.
Kakšna mora biti vsebina te pogodbe? Pogodba ima obsezati 1. imena in stan strank, 2. določilo, da je mojster dolžan poučevati učenca obrtne ročnosti, 3. določilo d) o učnini, b) o plači, c) hrani in d) obleki učenca, 4. določilo o plačevanju sprejemne in oprostilne pristojbine.
(Dalje prih.)
ZADRUGA.
Črtice iz zadružnega prava.
Piše dr. Ivan Šušteršič.
I.
Namen sledečih člankov je, seznaniti prijatelje zadružnega življenja z najvažnejimi določili našega ,,zadružnega prava11, t. j. tistih naših zakonov, ki se pečajo s prostranim poljem zadružništva. Pred očmi pa imamo le „pridobitne in gospodarske zadruge “, mej katere spadajo vse naše posojilnice, kmetijska društva, konsumna društva itd. Od teh zadrug se bistveno razlikujejo „obrtne zadruge111 ki ustrezajo drugim namenom in so zasnovane na temelju obrtnega reda. Z obrtnimi zadrugami se v sledečem ne bodemo pečali; če govorimo torej tukaj o zadrugah, imamo izključno v mislih pridobitne in gospodarske zadruge.
Temelj našemu zadružnemu pravu se je položil z zakonom z dne 9. aprila 1873, dež. zak. št. 70. Ta zakon je še danes v polnem obsegu v veljavi, akoravno si vlada že več let prizadeva, nadomestiti ga z novim zakonom, češ,
da se je zadružno življenje od leta 1873. sem pa do danes tako velikansko razvilo, da je treba novega zakona, prilagodenega sedaj n emu velikanskemu razvoju zadružništva. Kako impozantna je zadružna organizacija postala, izpričuje n. pr. že okolnost, katero je leta 1886. v državnem zboru konstatoval govornik poljskega kluba v debati o nujnem predlogu dr. Šušteršiča glede postopanja nekaterih sodišč napram Kaiffeisen-skim posojilnicam, okolnost namreč, da je denarni promet vseh v Avstriji obstoječih posojilnic v e č j i, nego p roni et avstr o-ogerske banke, — da tedaj posojilnfčni promet v tostranski državni polovici presega promet osrednjega denarnega zavoda, v katerem se osredotočuje denarni promet in denarna sila Avstrije i n Ogerske ! Gotovo je, da se leta 1873., ko se je delal zadružni zakon, ni mislilo na tako velikansk razvoj zadružnega življenja. Kljub temu pa se mora priznati, da je zakon iz leta 1873. dobe r in da je v stanu, zadoščati še mnogo večjemu razvoju zadružništva, nego je sedanji.
Glavno, zlato načelo zakona je: popolna s v o b o d a z a d ružni š tva. Zadruge se smejo svobodno snovati, ne da bi bilo za to potreba vladnega dovoljenja. Potreba je le, da pravila vsebujejo vsa tista določila, ki so označena v g. 5. zakona, potem nobena sila ne more ustanovitve zadruge za-prečiti. Tudi pred izdanjem tega zakona so se smela ustanavljati zadrugam podobna društva — a treba je bilo v ta namen vladnega dovoljenja, ki je bilo doseči le s težavo. Naš zakon je napravil konec vladni „protekciji11 in uvedel načelo zadružne svobode. Kmet, obrtnik, uradnik, delavec, vsak stan, ki čuti potrebo, v združenju iskati podkrepljenja svojih koristi — naj sc v postavni obliki svobodno, neodvisno od vlade, združuje v zadruge. Ta dobrota se je tudi v obilni meri izrabila — nastal je nebroj zadrug v prilog raznim stanovom: v prilog kmetskemu stanu Raiffeisenske posojilnice in razne nabavne, prodajalne in produktivne zadruge; v prilog uradnikom razna konsumna in kreditna društva; v prilog delavskemu stanu konsumna društva;
v prilog obrtnemu stanu razne surovinske, skladiščne, produktivne in kreditne zadruge. Najmanje se je dobrote zadružne svobode poslužil trgovski stan — akoravno bi mu zadružna organizacija prijala, da se osvobodi rob s tv a nasproti „zlati internacijonali11, nasproti mozeg vseh krščanskih narodov izsesavajočemu mej narodnemu velikemu kapitalu.
Toda vrnimo se k zadružnemu zakonu. Kakor vsako človeško delo, tako tudi ta zakon ni prost poman-kljivosti. Glavna p o m a n k 1 j i-vost je, da ne določuje ničesar o razmerju zadrug nasproti obrtnim predpisom. V tem oziru vladajo v sled	te pomankljivosti uprav
kaotične razmere; nihče ne ve, kaj zadruga sme in česa ne s m e. In tako so, kar je najhuje, odprta vrata raznim birokratičnim eksperimentom. Vsaj na Kranjskem v zadnjem času to britko občutimo : zadružni poslovodje in načelniki se križem kaznujejo od upravnih oblasti; kakor se ganejo, jih že čaka denarna kazen. In vendar ni nikjer zle volje. Toda o tem pozneje.	(Dalje prihodnjič.)
Dopis.
Iz Št. Jurja pri Kranji. (Koncern februarja). Dne 14. januarja popoldne po službi božji vršilo se je pri nas posvetovanje o ustanovitvi Raiffeisenove posojilnice za občino St. Jurij ter okolico. Posvetovanja udeležilo se je precejšnje število kmetovalcev iz. Št. Jurja in okolice, osobito bile so zastopane zgornje vasi. Na posvetovanji zbrane pozdravi domačin posestnik in stud. agronom, g. Al. Bergant, ter jim kaj lepo naslika važnost zadružne organizacije z ozirom na težnje in bremena kmetovalca.
Na to pojasni g. Pelc, tajnik „Ljudske posojilnice" v Ljubljani, navzočim važnost vstanovitve Raiffeisenove posojilnice v tem kraju, raztolmači Raiff-eisenov sistem ter naslika blagodejno delovanje posoojilnice.
Nato razloži govornik navzočim pravila Raiffeisenove posojilnice na kar se je izvolilo načelstvo.
Zadruga omejila se je na šentjursko župnijo, Velesovo, Tupaliče in Čirčiče.
Občepriljubljeni gospod Frančišek Traven, kaplan v Št. J ur ji izvolil se je načelnikom.
Posojilniške posle bode vodil odbornik gospod Ivan Rihtaršič, koji je že tri leta s posebno marljivostjo in spretnostjo vodil na svojem prejšnjem mestu v Srednji vasi v Bohinju on-dotno posojilnico-
— 91
Posojilnica bode poslovala v novozgrajeni vili g. K. Ziherla v koji se nahaja tudi poštni urad.
Navzoči so sledili z zanimanjem govornikoma, ter vstrajali do konca. Čast zavednim kmetovalcem! Okolo šeste ure končali smo SP/2 ure trajajoče posvetovanje, ter se razšli veseli in zadovoljni z zavestjo, da smo prizidali zopet kamen gospodarski organizaciji, ter postavili temelj boljši bodočnosti tudi za naš kraj.	—c.
Razno.
Hranilnica in posojilnica r Vipavi ne uraduje več ob nedeljah, ampak ob sredah in sobotah ob določenih urah kakor dosedaj.
Raiffeisnovc posojilnice v Pred-arelskem. Leta 1889 pričelo se je s snovanjem Raiffeisnovih posojilnic, v letu 1895 najdemo že zvezo Reiffeis-novih posojilnic, danes ima pa že več kakor polovico županstev svojo Raiff-eisnovo posojilnico.
Vseh Raiffeisnovih posojilnic je danes že 57. Deželna vlada tam podpira to vgibanje in sicer s p spevkom 100 gld. k ustanovnim stroškom sc ustanovljajočim Raiffeisnovim posojilnicam nadalje s pokritjem stroškov revizij.
Denarni promet hranilnic in posojilnic v mesecu januariju 1900.
Posojilnica Renče pri Gorici: Prejemkov 1834 K 82 h, izdatkov 1801 K 21 h, denarni promet 3836 K 03 h, prejete hranilne vloge 280 K 70 h, izplačane hranilne vloge 039 K 14 h, dana posojila — K — h, vrnen* posojila 070 K 40 h.
Hranilnic* In posojilnica Rovte: Prejemki 0640 K 27 h, izdatki 5380 K 63 h, denarni promet 12020 K 90 h, prejete hranilne vloge 1239 K 80 h, izplačane hranilne vloge 968 K 59 h, dana pos. 866 K, vrnena pos. 550 K.
Hranilnica in posojilnic* Semič: Prejemki 8667 K 32 h, izdatki 5320 K 86 h, denarni promet 13.988 K 18 h, prejete hranilne vloge 5417 K 54 h, izplačane hranilne vloge 200 K, dana posojila 5120 K, vrnena posojila 1000 K.
Hranilnica in posojilnica Senožeče: Prejemki 6617 K 80 h, izdatki 6130 K 36 h, denarni promet," 12.748 K 16 h, prejete hranilne vloge 970 K, izplačane hranilne vloge — K — h, dana posojila 4120 K, vrnena posojila 3950 K.
Hranilnica in posojilnica v Srednji-vasi: Prejemki 26.659 K 11 h, izdatki 26.049 K 38 h, denarni promet 52.708 K 49 h, prejete hranilne vloge 4387 K 76 h, izplačane hranilne vloge 7424 K 47 h, dana posojila 18.501 K 97 h, vrnena posojila 2026 K 68 h.
Hranilnica In posojilnica Staraloka: Prejemki 11.053 K 75 h, izdatki 9616 K 82 h, denarni promet 21.670 K 57 h, prejete hranilne vloge 5849 K, izplačane hranilne vloge 5620 K 32 h, dana posojila 3920 K, vrnena posojila 2400 K.
Hranilnica In posojilnica v Šempetra pri Gorici:	Prejemki 9015 K 48 h, ^izdatki
8938 K 54 h, denarni promet 17.954 K 02 h, prejete hranilne vloge 3598 K, izplačane hranilne vloge 3386 K 34 h, dana posojila 5170 K, vrnena posojila 1930 K.
Hranilnica in posojilnica Tomišelj: Prejemki 7168 K 90 h, izdatki 5168 K 28 h, denarni promet 12.337 K 18 h, prejete hranilne vloge 2381 K 40 h, izplačane hranilne vloge 1596 K 98 h, dana posojila 2770 K, vrnena po-sojila 1250 K.
V mesecu februariju 1900.
Hranilnica in posojilnica v Zgornji Besnici: Prejemki 1166 K 73 h, izdatki 255 K 86 h, denarni promet 1422 K 59 h, prejete hranilne vloge 694 K, izplačane hranilne vloge 250 K, dana posojila — K — h, vrnena posojila 4«) K.
Hranilnica in posojilnica v Cirknici:
Prejemki 15.006 K 36 h, izdatki 9183 K 56 h, denarni promet 24.129 K 92 h, prejete hranilne vloge 11 148 K 96 h, izplačane hranilne vloge 6436 K 26 h, dana posojila 500 K, vrnena posojila 1550 K.
Hranilnica in posojilnica v Cerkljah :
Prejemki 6354 K 12 h, izdatki 3723 K 89 h, denarni promet 10.078 K 01 h, prejete hranilne vloge 690 K, izplačane hranilne vloge 66 K, dana posojila 2876 K, vrnena posojila 40 K.
Hranilnica in posojilnica v Gorjah:
Prejemki 12.202 K 01 h, izdatki 10.608 K 82 h, denarni promet 22 810 K 83 h, prejete hranilne vloge 9705 K 75 h, izplačane hranilne vloge 3120 K 08 h, dana posojila 3485 K 72 h, vrnena posojila 674 K 80 h.
Tržne cene žitu na Dunajski borzi
dne 22. februarja 1900. (za 50 kg)
za pomlad, za maj-junij, za jesen Pšenica .	K	7 57,	K	7 64,	K	7 85
Rž . .	„	6-55,	„	6-65,	„	6'75
Turšiča .	„	5.40,	„ —•—,	,	—■—
Oves . .	„	5-21,	,	5 22,	„	—
Na trgu v Ljubljani
za 100 kg
za pšenico...................K	16.60,	K	18.40
„rž..........................,	14 40,	„	15-
, ječmen.....................,	13-60,	„	14-—
„	oves.......................  1240,	,	13-60
,	turšico.......................12—,	„	12 40
„ krompir....................„	5.—,	,	—
„	seno.........................4-40,	„	—
Na trgu v Kranju
za 100 kg
za pšenico........................K 17-50
„rž..............................., 17-68
„	ječmen.........................,15 56
„	oves...........................,16 20
,	turšico........................, —•—
„	krompir........................, 5'46
, seno ................................ 4-35
Na trgu v Črnomelju
za 100 hg
za pšenico.....................
„ rž . . . • . . ..............
, ječmen.......................
, oves ........................
„ turšico......................
„ krompir......................
„ seno ........................
Na trgu v Metliki
za 100 kg
za pšenico.....................
„rž............................
„ ječmen.......................
„ oves ........................
„ turšico......................
„ krompir......................
„ seno ........................
Na trgu v Maribora
za 100 kg
za pšenico.....................
„rž............................
„ ječmen.......................
, oves ........................
, turšico......................
„ krompir......................
„ seno.........................
K 16-80 , 13-60 , 12-— , 11-90 , 1210 „ 4--
4-__
K 20 — , 18--, 16-„ 9— , 14 50 . 6-, 6 50
K 16-90 , 12-90 , 1310 „ 13-20 , 12-50 „ 6— , 4 60
Na trgu v Ptuju
za 100 kg
za pšenico		K —,
„ ‘ž .	.		„ 12—,
„ ječmen		12—,
„ oves		„ 11—,
, turšico		„ 12—,
, krompir		„ 2-60,
	Na trga v Celovcu
	za 100 kg
za pšenico . „rž. . . „ ječmen .	
„ oves . . „ turšico .	
K lo —
K 16 — , 1450 , 1350 , 1150 , 12-25
Na trgu v Velikovcu
za 100 kg
za pšenico ....................
„rž............................
, ječmen.......................
„ oves ........................
, turšico .....................
K 16 — „ 14— , 13-„ 11-20 „ 12—
Na trgu v Gorici
za 100 kg
.	■ domačo .	.	. K	17 —, K
za pšenico inostransko		
„rž				'	, ,
, ječmen				'—, n
„ oves 			13 50, „
, turšico			13 50, ,
, krompir			6—, „
, seno			4—, „
13-70
450
Tržne cene surovih svežih kož
za mesec februar:
Goveje kože, težke š. kg...........K —-88
,	, lahke , „................... —80
Telečje ,	,	„............„	1T4
Prešičeve	čiste	„	,............,	—70
„	„	slabe	„	,............,	—-54
Članom „Gospodarske zveze“ !
Opetovano smo opozarjali že vse hranilnice in posojilnice, kakor tudi še ostale zadruge, da naj ločijo pisma „Gospodarske uvexe“ od onih »a Ljudsko posojilnico. Pisma za ljudsko posojilnico so ona, katera se tičejo hranilnih vlog pri ljudski posojilnici ali pa izposojil od iste; vsa druga pisma pa je nasloviti na .Gospodarsko zvezo'.
Pisma na „Gospodarsko zvezo“ so tedaj mesečna, poročila, pošiljat je letnih računskih sklepov v pregled, naročila tiskovin, blagajnice, štampilij, naročila, umetnih gnojil in drugih kmetijskih potrebščin, nadalje vsa pisma, tikajoča se upravništva in uredništva „Narodnega gospoda rja“, Želeti je, da se napravi za vsako navedenih stvari za „Gospodarsko' zvezo posebej pismo, to pa zaradi tega, da je isti olajšano delo, ob jednem pa dobi dotični član hitrejši odgovor.
Z zadružnim pozdravom
„Gospodarska %veza‘\
Članom „Gospodarske zveze“, hranilnicam in posojilnicam!
Iz priobčenih mesečnih poročil hranilnic in posojilnic je razvidno, da mesečne zaključke napravlja samo 25 do 30 hranilnic in posojilnic.
Ker je to komaj tretjina hranilnic in posojilnic, katere so člani „Gospodarske zveze', vprašamo tem potom javno vse druge, zakaj ne delajo mesečnih zaključkov.
Mesečni zaključki služijo vodstvu dotične hranilnice in posojilnice v kontrolo, ako je vse pravilno vknjiženo, drugič olajšujejo vodstvu letni zaključek, tretjič pridobijo dotični hranilnici in posojilnici večji ugled in zaupanje. Upamo, da bodejo vse hranilnice in posojilnice, katere do sedaj niso delale mesečnih zaključkov, upoštevale spredaj omenjeno. V slučaju, da nima katera posojilnic tiskanic za mesečna poročila, blagovoli naj se ista obrniti do .Gospodarske zveze', katera ima iste tiskance v zalogo.
Z zadružnim pozdravom
„Gospodarska %veza“.
92 —
Vnanja naročila se izvršujejo točno proti poštnemu povzetju.
Gabrijel Piccoli
lekarnar v Ljubljani, Dunajska cesta
dvorni založnik Njegove Svetosti papeža Leona XIII.
Lekarnarja Piccolija zobne kapljice, vsleci najvišjega priznanja in dovoljenja Al n	s e ■.
, steklenica«Stefaiujuie kapljice
imenovane, devajo so na pavoli v votli zob ali pa se namaže bolna čelust, so učinkujoče sredstvo proti zobobolu.
Odlični profesorji in zdravniki priporočajo lekarnarja
šelodečno tinkturo
katera krepi želodec, provzroča veselje do jedi, upliva na pre-bavanje in odprtje, zlasti pri onih, ki trpijo stalno na telesnem zaprtju. — 1 steklenica 20 h., 12 steki, z zabojem vred 2 K 52 h.
Pri slabokrvnih in nervoznih ali vsled bolezni oslabelih otrocih kakor tudi pri odraslih se uporablja lekarnarja Piccolija •	z najboljšim vspehom. Ima 20 do
VinO	OOkrat loliko železa v sebi, kakor
........ druga China-vina, katera nimajo
pogosto niti toliko železa, kot navadno namizno vino.
Cena polliterski steklenici 2 K.
Najboljše sredstvo, da se ohranijo konji, krave, teleta, voli, prešiči, ovce itd. zdravi in močni, je lekarnarja Piccolija ,	,	= ,	v « katerega cenijo in radi kupujejo
živinski prašek, Zl,ojM»	tk.


C. in kr. izklj. priv.
tvornica za stroje
TTPTn Stockerau .	▲ Wien a
priporoča raznovrstne stroje za poljedelstvo in opozarja posebno na špecijaliteto
stroje za razdroblsnje
takozvane
Excelsior-mline
(Patent Heid) za razdrobienje in mlenje: žita, koruze, graha, '|j|J fižola itd.

Karo! Pollah
Tovarna za usnje Trgovina z usnjeni
m Ljubljani, na Dunajski cesti št. 23
3®" kupuje
vsake vrste surovo usnje po naj višjih dnevnih cenah in
z gotovim plačilom.
Priporoča tudi na svoji tovarni izdelano usnje, v prvi vrsti
------svinjsko usnje ..............
posebno uporabno za tapeciranje hišne oprave, vozov itd.

m
93 —
Izkoriščajte moč vetra
zn črpanje vode iz globokih in oddaljenih vodnjakov na poljubno površino, kamor jo gonijo edini med gospodarskimi stroji
motori na veter I
Jekleni, samogilmi, po vetru sukajoči ae, vilmrjem klubujoči
motori na veter.
Galvanski in počinjeni posamezni deli.
Motov na veter
črpa
vodo iz oddaljenih vodnjakov ter jo goni v na visočini ležeče zbiralnike.
Cenike in prospekte prosio in brezplačno pošilja
na zahtevanje
ANT. KUNZ
Bela cerkev (Weisskirchen) na Moravskem.
AVGUST REPIC, sodar v Ljubljani
Kolizejske ulice št. 16, Trnovo
izdeluje, prodaja in	®	P o najnižjih
popravlja vsakovrstne	cenah.
Kupuje in prodaja staro vinsko posodo.
Kmet. društvo v Vipavi
priporoča preč. duhovščini in drugim odjemalcem
zajamčeno pristno Vino
iz svoje zaloge in svojiii članov pridelke po zmerno nizkih cenah, in sicer:
1.	vrste belo vino po 25 do 50 kr. za
100 litrov, loco Postojna;
2.	vrste belo vino po 21, 23, 42, 46 kr.
za 100 litrov, loco Postojna;
3.	vrste belo vino po 19, 20, 38, 40 kr.
za 100 litrov, loco Postojna.
V zalogi so tudi desertna vina, in sicer: renski rizling za buteljke po 45 — 90 kr. liter ozir. 7/8 Itr. buteljka po 60 —120 kr. Vrhpolje črni po 1 gld. buteljka in Pikolit po 1 gld. 20 kr.
Pošilja se v sodčkih nad 56 litrov.
Na zahtevanje pošljejo se vzorci. — Večjim odjemalcem se dovoli primeren rabat.
Kmet. zadruga! Svoji k svojim !
m
m
m
SEl
4 >50	pozor! ip Najboljša kisla voda j©	O
O 5!)		s a. 03 c a.
N |1	»Marijin studenec«	
•J	— v okraju Rogatec. —	B si 1 ^ - <s. Ge °
o>QC "e1 i®1 IS' g	Ta slatina je bila po g. profesorju dr. J. Grottliebu v Gradcu	
‘S Č	analizovana in sejo ta analiza iz 30. zvezka št. 14, str. 191 1. 1858	I7? O
O ^ ^ /P ftj	sejnega poročila matematično - prirodoznanskega razreda ces. akade-	1. r?* Vi).
<Z)	mije znanosti na Dunaju v posebni brošuri odtisnila in se na str. 11	
> s	te brošure potrjuje, da se more „Marijin studenec11 prištevati naj-	
«	močnejšim natronovim studencem, in da presega z ozirom na mno-	O
o ti	žino svojih delov, osobito dvojno oglenokislega natrona najbolj slo-	»s<
	veče studence te vrste, kakor studenec v Bilinu, Vicliy-ju, Ems-u, Selters-u in Jiogatcu.	Jr1


m
m

m
Mills
mmm.

m
Epa
m
m
94 —
]os. ?etfič
na. sv. Petra cesti št. 4
▲
Tovarniška zaloga papirja o Tovarna papirnega lilaga Zavod za črtanje trgovskili, poslovnili in uradnili knjig
po ameriškem sislemu.
Priporoča svoje izdelke papirnih vreč najboljše kvalitete in po najnižjih cenah, kakor tudi razne pisarniške, pismene, konceptne in ovojne papirje. Velika zaloga
W$r pergamentnega papirja za sirarne.
Nadalje priporoča svojo veliko zalogo pisalnega in risalnega orodja v največji izberi. Ceniki se dopošljejo brezplačno.
Za mnogobrojne naročbe uljudno prosi z vsem spoštovanjem
Jos. Petrič
tovarna papirnega blaga in zastopnik kr. tovarne papirja v Reki.
■ ■	» I—II ■	9 I
Najboljše hrbtne škropilnice Vjnr|nhnna“
za žveplanje zoper Oidium so JJ ■ IIIUUuUllU
In najbolj priporočljive; pripomniti je še pri istih pohvalo, katero je izreklo kraljevo učiteljišče za sadje- in vinorejo v Geisenheimu o. H. ob priliki, ko se je primerjalo dosedajne škropilnice za žveplanje, „Poy-sille*, „la Rapide", „Vulcan". „Universal* in —
„ Vindobona*:
' „Ta aparat (Vindobona od Franc Nechvile, Dunaj) je močno in trpežno napravljen, dasi je izvanredno lahek. Istega se zelo lahko goni, takorekoč skoraj igraje. Deluje pa najbolj štedljivo.«
Dobi se ga lahko po FRANC NECHVILE _ Tovarna vinarskega orodja, strojev za kletarstvo in za kovine I Dunaj, V/l, Friesgasse 14.	4

8:
'd'
d:
b
8
b
v
U,
©,
o,
Vv>
o
O
U'
o;
:u:
8
b:
C. kr. priv.
pred ognjem in tatovi varne
w blagajne
prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic
M. Adlersfliigel
založnik Raiff e i s n o v i h posojilnic
Dunaj, L, Franz Josepha-Quai št, 13,
.@j3;333333333333333333333;3333QQ3330333333fti
i
p
m
i
i
i
Bi
II
i
m
k'
Bi
m
i
L

i T
1
Vrtna ulica 8 Gorica Via Giard
zalagatelj in pridelovalec vina
priporoča
pristna
bela
vina
pristna
črna
vina
iz vipavskih, furlanskih, dalmatinskih isterskih in briskih vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej.
Na zahtevo pošilja tudi vzorce.
Cena zmerna. Postrežba poštena.

Odlikovan s 400 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami,
Ph. Mayfarth & dr.
c, kr. edino priv.
tovarna kmetijskih strojev,
livarna in fužina
-♦—•i- na par •f--*-
DUNAJ
II., Tahorstrasse 71 ima v zalogi ročne, na gepeljne in na par patentovane
mlatilne stroje, gepeljne, najnovejše čistilnike za žito, trijerje, rebljače za koruzo.
Samodclujoče patentovane brizga Id ice za vni-čenje njivne gorčice, „Syphonia“; premakljive parne kotle za napravo živinske krme; stiskalnice za seno in slamo, ročne, premakljive ali nepremakljive; jeklene pluge, brane za travnike, za mah, na člene in diagonalne; najboljše stroje za sejati, „Agricola“; stroje za košnjo detelje, trave in žita; grablje za seno in za žito. Patentovane aparate za sušenje sadja, zelenjav i dr.; stiskalnice za grozdje in sadje; rebljače za grozdje; stroje za rezanje krme; ročne mline za žito; stroje za rezanje repe.
Vsr se izdeluje po naj novejših napravah. Obširne cenike in mnogoštevilna priznanska pisma zastonj. Zastopniki in prekupci se iščejo.
r ¥ rr t mnt i t x f s s ii	y w ti*
s
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga
Ivan Ja v-a
v Ljubljani
^ Dunajska 'F cesta 17
-L-:	*/->
priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj.
TT. J*. ^Bott T7-
Staro mesto, Malć namžstf, č. 142—I.
Trgovec s stroji in kovanim blagom
za vsakovrstne rokodelske potrebe
priporoča stroje in orodju za vrtnarje, gospodarje, sadje-rejce, gozdarje, vinorejce in čebelarje; jeklene kopače, lopate, grablje, motike, rovke, plevke, strgalke, prahulke za konje, nože, zobovje k žagam, cevi za vodovode, demante za steklarje, pasti za krte, miši, podgane itd., škarje za konje, govejo živino in ovce, ostrine k rezalnim strojem, amerikanske vile, podajalnike, merila, vage, lote, stroje travoreznike.
Potrebe za dom in kuhinje, mesarje in prekajalce mesa, škarje za brke in lase, angleške britve; domače telegrafe in njih posamezne dele.
Cenike na zahtevanje.
Zaloga in kletarstvo na Glincah št. 20
pri Ljubljani na lastnem posestvu.
ll
m
Slov. vinogradniško društvo
v Ljubljani
registfovana zadruga z omejeno zavezo
priporoča svojo veliko zalogo
pristnih domačih vin
starih in novih
iz Dolenjske, Štajerske, Istre, Vipave in Goriške.
Vino je deloma doma prešano, isto oddaje se v sodih in fino vino v steklenicah.
Na zahtevo pošiljajo se uzorci brezplačno.
▼
t
C. in Lcr. priv.
tvornica za gasilno in kmetijsko orodje
1, A. Smekal-a
v Čehu na Moravskem
nudi vsakovrstne
brizgalnice za gasilna društva
najnoveje sestave s sesal 110 in tlaČilllO o prtino na obeh straneh ter s patentom proti zmrzlini. — Brizgalnice proti peronospori, vsakovrstne cevi iz konoplje in gume; dalje
gospodarske stroje vsakojakih vrst.
Ceniki brezplačno.
J’l'trUn tudi na obroke. "Tpg
Podružnica R. A. Smejal
v Zagrebu.
Slovenci, kupujte doma!
Kmetijsko društvo v Dobrepoljah ima v zalogi dobro obležan
S I R
dvojne vrste, masten in pust za delavce. Razpošilja se po pošti ali železnici v celih hlebih od 25 do 30 kg, pa tudi v manjših kosih. Razpošilja in odgovarja se točno.


Centrala za nakup in prodajo I
~f=?=s=5S?0s=5F5'==
posreduje svojim članom
nakup vsakovrstnih kmetijskih potrebščin, kakor umetnih gnojil, modre galice, žvepla; raznih poljedelskih strojev, vsakovrstnih semen; koruze, moke, otrobov itd.
prodajo vse vrste kmetijskih pridelkov itd. ter ima v zalogi vse tiskovine za raiffeisenske hranilnice in posojilnice, katerim preskrbi po znižani ceni tudi železne blagajne, varne proti požaru in vlomu.
Posredovalnica za Zvezine trgovce I

C. kr. priv.
zavarovalna družba
„Avstrijski Piif
na Dunaji.
Vplačana glavnica
K 0,000.000 —
Premijska in odškodninska reserva
K 2,500.000 ~
Zavarovanje poslopij in vsakovrstnih premičnin proti požarnim škodam.
C. kr. priv.
zavarovalna družba za življenje
„Avstrijski Pii6nix“
na Dunaji.
Uplačana glavnica
K 2,400.000-
Premijska in odškodninska reserva
K 25,940.000-
Zavarovalno stanje
K 112,000.000
Premijski dohodki
K 4,700.000-
Zavarovanje na človeško življenje za slučaj doživetja in smrti, otroških dot in starostnih rent.
„PmiMf
občna zavarovalna družba
na Dunaji.
Ustanovna glavnica
K 5,000.000 -
Uplačana glavnica
K 1,500.000
Zavarovanje proti telesnim nezgodam za slučaj smrti, stalne invaliditete in začasne poškodbe. — Jamstveno zavarovanje za kolesarje, posestnike konj, tovarne in industrijska podjetja.
Stalne nizke cene premije in točno kulantno odškodovanje.
Generalni zastop teh zavarovalnic v Ljubljani, na Kongresnem trgu št. 17 (v novem iiršulinskem poslopju) JOSIP PROSENC (v novem uršulinskem poslopju)
Izdajatelj: Gospodarska zveza v Ljubljani.
Odgovorni urednik Ferd. Sajovic, ravnatelj Gospodarske zveze v Ljubljani. — Tisek It. Miličeve tiskarne v Ljubljani.