v Posamezna številka 1 Din. Štev. 138. V Ljubljani, v soboto 14. julija 1923. Poštnina pavšali rana. Leto I. Izhaja vsak dan zjutraj, Izvzemši pondeijke. Mesečna naročnina: v Ljubljani Din 10-—, po pošti Din 12*—, inozemstvo Din 20*— Uredništvo: Wolfova ulica št. 1/1. — Telefon št 213 Brzojavni naslov: „Novostf-Ljubijana“. Upravništvo: Marijin trs št. 8. — Telefon št. 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.238. Rešitev reškega vprašanja in naša severno-zapadna meja. Za. nas Slovence najbolj aktuelno jzunanjepolitično vprašanje je danes ivprašanje Reke. Po zadnjih časopisnih jmteh namerava Italija po faktični aneksiji Reke proglasiti isto tudi formalno. Radi tega je vitalnega pomena, jda si vstvari naša javnost svojo lastno sodbo o tem za celo našo kraljevino posebno pa za nas Slovence velevaž-nem vprašanju, da ne nastanejo po izvršenih faktih zopet brezplodna zabavljanja in neresne rekriminacije. Poglejmo toraj golim faktom v oči usmerimo le na podlagi teh naše delovanje in naše zahteve. Res je dvomljivo, da bi postala re-ška državica v doglednem času v resnici samostojna in neodvisna. Pretežni vpliv Italije daje in bo dal edino smer in inicijativo vsaki in tudi gospodarski politiki Reke, če tudi tej v škodo. To bo mogoče spremeniti končno najbrž Vendar le s silo. Ne dvomimo, da bo naša vlada Vztrajala na korektnem stališču, da sklenjene pogodbe veljajo in po današnjih vesteh Je tudi razvidno, da odobravajo vse stranke, da naša država odkloni vsak prirastek na spremembo predstoječih pogodb. Le če ne bi pomagal noben apel na Društvo narodov oziroma na razsodnika in bi se morala naša kraljevina začasno! ukloniti surovi sili, bi bilo treba premišljati, kako se more rešiti vsaj to, kar bi moralo naši kraljevini že po londonski pogodbi Pripasti. Italija stremi po aneksiji Reke. Po njenih predlogih naj bi postala Reka s Pristaniščem sestaven del kraljevine Italije, naši državi bi ostal Baroš in Delta in prepustile bi se % še gotove Podobčine v reškem teritoriju, v kate-** ie večina jugosolvenska. Aneksija Reke nasprotuje rapaJlski Pozabi in santmargheritskim konven- Delte* •^a strani pa je pripadnost . .. m Baroša že pogodbeno zago- . Da' zato ne more služiti za nika-ko Kompenzacij Kakor poročajo čas-mške vesti, bi naša država v danem slučaju zahtevala za Reko — Zader. Gospodarski pomen Zadra je za nas minimalen, njega posest bi zboljšala le nekoliko prometne razmere z jugnp Dalmacijo. Predpostavljeno, 'da bi vendar le prišlo do takih pregovorov, je pa vendar težko verjetno, da bi bili Italijani pripravljeni odstopiti v kompenzacijo popolnoma že anektirano mesto in nam ta kompenzacija absolutno ne bi zadosto vala. Ako bi vendar le prišlo do novih pogajanj glede reškega problema in sicer v gori označenem smislu bo vsekakor potrebno, da naši državniki pri tem .uvažujejo tudi drug izredno važen moment, t. j. interese slovenskega dela našega naroda. Ideja ujedinjenja to zahteva! Današnja meja na slovenskem delu kraljevine SHS je še neugodnejša, kot bi bila prava razvodna mejna črta med Savo in Jadranom, Id je bila po besedilu londonskega dogovora z dne 26. aprila 1915 kot meja predvidevana, seveda ne pa v karti, priloženi temu besedilu, pravilno zarisana, ker sta Unec in Pivka podana kot reki Jadrana in ne kot pritoka Save, kakršna sta v resnici. Uvaže vati je nadalje, da pritegne današnja meja brez vsake strategične potrebe za sosednjo državo gotov del Osto slovenskega ozemlja Italiji. Možno bi pa bilo začrtati mejo, popolnoma Jednake strategične vrednosti, ki pusti na italijanski strani, istot-ko kot dose-danja, vse dominujoče gorske grebene .(Trnovski gozd, Nanos, Snežnik) — Ju. easlavijl pa nekatere obmejne slovenske kraje, ki so danes Priklopljeni Italiji (Postojna, Št. Peter, Idrija). Slovenci so po rapallski pogodbi bili primorani žrtvovati eno tretjino POVRATEK KRALJICE MARIJE. Beograd, 13. julija. (B) Nj. Vel. kraljica Marija se povrne 15. t. m. iz Bukarešte v Beograd, STINNES OBIŠČE BEOGRAD? Berlin, 13. julija. (B) Kakor se doznava, je zaprosil znani industrijec Hugo Stinnes za potni list za Zagreb, Beograd, in Niš. kompaktno naseljenih svojih sorojakov. Te ogromne žrtve so Slovenci morali doprinesti predvsem za dosego dvomljivega uspeha — samostojne reške države. Ravno neodvisna Reka naj bi nudila slovenski in delu hrvatske trgovine iztočišče na morje in nai bi bila nekaka silno nezadostna kompenzacija za ogromne žrtve, ki sta jih doprinesla predvsem slovenski in tudi hrvatski del našega naroda. To so gola in najkrajše očrtana fakta. Za Italijo tvori danes eminentno važen postulat italijanske nacijonalne politike posest Reke. Tu leži jedro. Ce naj se reši reško vprašanje na način, da ne spremeni državnopravni položaj Reke in da postane Reka s pristaniščem, seveda brez Baroša in Delte, sestaven del kraljevine Italije, se to pač ne sme zgoditi, ne da se sočasno vzame v j?oštev vsaj delna korekcija naše severo - zajpadne meje —■ y gori omenjenem smislu. Naša kraljevina naj bi pridobila mal del obmejnega ozemlja s kompaktno naseljenim sloenskim prebivalstvom in pa možnost slobodne izrabe reške železnice. Taka rešitev, ki bi ne prinašala naši sosedi nikakih bistvenih žrtev in ki bi prav nč ne zmanjšala strategične vrednosti meje, bi bila posebne koristi za Italijo tako v nacijonalnem kot gospodarskem oziru. Taka prijateljska reštiev bi za tem omogočila i povoljno rešitev reškega vprašanja glede definitivne ureditve našega izvoza preko Reke in Trsta. Ce pride kraljevina SHS v posest železniške zveze preko Št. Petra z Reko, ali vsaj večjega dela te železnice in bi ji tudi ostali del služil v vporabo, bo predvsem izvoz Slovenije in gotovega dela Hrvatske tembolj, gravitiral na reško luko. Reka pa tudi Trst postaneta lahko — če njuni luki nudita naši državi gotove gospodarske ugodnosti — glavni iztočišči vsega prekomorskega prometa severa - zapadnega dela naše kraljevine. Za našo državo pa odpadejo znatne investicije za nove železnice do morja in luke v severnem Jadranu. Obe imenovani, za jugoslovensko zaledje navezani pristanišči, bi imeli od podobnega aranžma le izredno gospodarsko korist in s tem tudi cela sosedna država. Pomisliti je potrebno, da med indu-strialno Italijo in agrarno Jugoslavijo gospodarskih nasprotstev ni. Pošten sporazum in resnično prijateljstvo Jugoslavije bi nudilo Italiji i pri njeni srednjemorski politiki neprecenljivo oporo! Prepričani smo, da bo Narodna radikalna stranka, ki je že tolikolcrat pokazala svojo velikopoteznost in dalekovidnost v reševanju vprašanj, ki se tičejo ob nedržavnih koristi, zastavila svojo vplivno in važno besedo, tudi za te vitalne slovenske zahteve, ki pa so sicer i občedržavne. S tem bo Narodna radikalna stranka najeklatantnejše dokazala, da ni le stranka, ki zastopa interese in težnje enega dela našega naroda, marveč stranka, ki ima dobrobit celokupnega naroda pred očmi, stranka, ki se bori za opravičene zahteve ne le srbskega in hrvatskega, ampak z isto vnemo in vztrajnostjo tudi za težnje slovenskega dela našega naroda in to v času, ko se ostale stranke mrcvarijo v nadvse ogabnem medsebojnem boju, pozabivši pri tem vitalne interese svojih volilcev in naroda. Narodna radikalna stranka bo brez-dvomno vporabila v predmetni zadevi ves vpliv svoje politične sile in trdno verujemo, da ne brez uspeha. Za to delo pa bo slovensko ljudstvo ohranilo tej stranki globoko hvaležnost ter obenem neizbrisno zaupanje in rešpekt ZA IZBOLJŠANJE NAŠEGA PROMETA. Beograd, 13. julija. (B) Kabinet je odobril in stavil na razpolago ministrstvu za promet kredit 90 milijonov dinarjev za izboljšanje prometa. Ta znesek bo najbrže zadostoval za dobra ureditev našega prometa in za ugodno potovanje po železnicah. Narodna skupščina. Mačelna debata slede zakona o ustrojstvu vojske, klerikalci in socijalizem. Beograd, 13. julija. (Z) Danes ob 9. predpoldne se je nadaljevala v skupščini načelna debata glede zakona o ustrojstvu vojske. Prvi je govoril Boža Maksimovič, ki je v imenu vladine večine kot poročevalec odbora navajal ugodnosti novega zakona. Za njim Je govoril klerikalec Škulj, ki je prečital oddvojeno mišljenje svojega kluba. Kritiziral je ustrojstvo vojske in je zastopal stališče, da se mir med narodi more doseči le tedaj, ako se država ne naslanja na vojsko. Na koncu je rekel, da je ta vojni zakon sličen trojanskemu konju, ki v notranjosti svojega telesa prinaša narodu nova bremena. Zaradi te izjave je nastal med govornikom in poslancema Maksimovičem in dr. Luki-ničem prepir. Dr. Lukinič je rekel, da ima ta konj po vsej priliki v svoji notranjosti klerikalce. Poslanec Divac (socijalist) kritizira stališče, ki so ga v narodni skupščini zavzeli klerikalci, in zlasti podčrtaval hipokrizijo SLS. Za tem pravi, da klerücalci ne poznajo socijalizma in da je bil dr. Korošec prvi, ki je po osvobojenju zlomil veliko delavsko gibanje, t. j. železničarsko stavko. Dr. Korošec je lureko pokrajin- skega namestnika, krleikalca dr. Brejca leta 1920. dal pobiti v Ljubljani 21 delavcev. Na ta očitek poslanca Divača niso kieikalci ugovarjali. Posl. Divac je nato pojasnjeval stališče socijalistov napram vojski in rekel, dia so socijalisti za domovino in za zakonitost, ti j. za vzdrževanje enotnega reda v državi. Nato je dejal, da obstoji v državi na eni strani buržujsko - kapitalistični red, na drugi strani pa nezadovoljna masa indUstrijalnega delavstva. Omenjal je nekoliko primerov o nesocijalnosti buržujsko - kapitalističnega reda, posebno napram onim, ki so se po zakonu zadolžili domovini, a so prišli iz vojne kot pohabljenci. Invalidi še do danes niso zavarovani in niso dobili priznanja s strani buržujsko - kapitalističnega razreda. Kot nasprotne z današnjim redom, ki vlada v vojski, je omenjal primere, ko je vojska intervenirala o priliki stavke v Bakru. Obsojal je postopanje ministra vojne, da je moštvo vojne mornarice dal na razpolago privatnim družbam. Potem je bila seja zaključena. Prihodnja seja je določena za jutri .dopoldne. ........ ............ Politična situacija. Beograd, 13. julija. (Z) »Tribuna« piše: Vznemirjenje v radikalnem klubu se polagoma polega. Rekonstrukcija vlade se je odgodila za nedoločen čas. Ministrski predsednik Pa-Šič je zopet gospodar v klubu in drži v svojih Čvrstih rokah državno krmilo varno in mirno. Vsi nasprotniki vlade in radikalov so se veselili, da v njihovih vrstah ne bo vse tako, kakor bi moralo biti. Sedaj pa se je vse pomirilo, in opozicija vidi z obžalovanjem, da je vlada danes trdnejša kakor kdaj prej. Čeprav je v radikalnem klubu več struj in naziranj, je g. Pašič vendarle odstranil vsa separatistična stremljenja, in sedaj stoji vseh 108 radikalnih poslancev za vlado kot en mož. Muslimani so v načelu določili svoje nadaljnje postopanje. Več kot gotovo je, da bodo sledili zgledu klerikalcev in ostali v Beogradu. Dr. Korošec, glavni federalistični vodja, ve prav dobro, da sedaj nikakor ne kaže zapustiti Beograda. Beograd, 13. julija. (Z) Muslimanski poslanci odpotujejo vsi nocoj v Sarajevo, kjer se sestanejo jutri popoldne k seji centralnega odbora stranke. Na tej seji bo poročal klub muslimanskih poslancev o svojem delovanju v narodni skupščini. Razen tega bodo razpravljali tudi o novem stališču klerikalcev, ki so ga zavzeli v nedeljo na svojem zborovanju v Celju. Določile se bodo nove smernice za nadaljnje delovanje kluba v parlamentu. Med muslimanskimi poslanci se ne opaža nikako stremljenje za tem, da bi zapustili Beograd. Naše posojilo v Franciji. Pariz, 13. julija. (Agence Havas) Zbornica je dovolila posojilo 300 milijonov frankov za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pariz, 13. julija. (B) Včeraj dopoldne je dovolila francoska zbornica kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev posojilo v znesku 300 milijonov frankov za državne potrebščine. Proti so bili le komunisti, navajajoč, da oborožuje Francija Poljsko, Romunijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev proti Rusiji Poročevalec Louis Morin, podpredsednik zbornice, je navdušeno govoril o naši kraljevini in izrazil zahvalo Francije za našo hrabrost. Naglašal je napore Srbije in njene vrline ter hvalil naše begunce za časa vojne in naše dijake v Franciji Komunisti so izjavili, da nimajo ničsar proti kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, da pa žele dobiti prepričanje, da se ti krediti ne bodo porabili za izoliranje Rusije. Ministrski predsednik Poincare je odgovoril, da Srbija nikakor nima takih namenov, da pa veleposlaniška konferenca, čije predsednik je on sam, dobro ve, da Madžari in Bolgari niso izvedli vseh določb mirovnih pogodb in da kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev leži med tema dvema državama. — Nato je bil zakonski predlog o posojilu sprejet z ogromno večino 498 glasov. Separacijski problem. Dr. Beneš o položaju. Mariborski občinski svet. (Poročilo na Z strani) l London, 13. julija. (K) Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je imel danes pri zajtrku govor, v katerem je izvajal, da politični položaj lahko postane zelo resen. Rešitev sedanjih problemov bi mogla doseči zedinjeno Evropo. Pariz, 13. julija. (K) V razgovoru s sotrudnikom lista »Chicago Tribune« je izjavil češkoslovaški minister za zunanje posle dr. Beneš sledeče: Po pregovorih z angleškimi državniki upam, da bo Amerika prevzela vlogo velikega posredovalca pri ureditvi evropskih problemov. Najprej morata priti Anglija in Francija v ruhrskem vprašanju do sporazuma. Potem se mora skušati doseči szorazum Velike antante z Nemčijo v velikih obrisih. Se-le potem se sme pričakovati sodelovanje Amerike, katero je jmpravno, da trajno zagotovi evropski mir. Dr. Beneš je izjavil nadalje, da ni nikdar dvomil na rešitvi težkih evropskih problemov z ameriško pomočjo in razume, da Zedinjene države dajejo prednost svojim lastnim interesom. Toda ameriški interesi se ščitijo najbolje tako, da je Amerika soudeležena na evropskih poslih. Dr. Beneš je izjavil končno, da Je angleško-francoska zveza sedaj zagotovljena toje izrazji svoje za- dovoljstvo z uspehi, svojega potovanja. Dr. Beneš se vrne v soboto v Pariz, kjer se bo razgovarjal z ministrskim predsednikom Poincarejem, nato pa bo odpotoval na konferenco Male antante v Romunijo. Pariz, 13. julija. (Agence Havas) »Echo de Paris« javlja, da se bo danes predpoldne vršil ministrski svet, na katerem bo ministrski predsednik Poin-carč obrazložil svoje stališče o tem, kako bi se moglo, kakor se je izrazil angleški ministrski predsednik Baldwin, priti do sporazuma o načrtu odgovora, ki bi se naj dal Nemčiji. Ministrski predsednik Poincarč bo najbrž izrekel željo, da se še prej razgovori tozadevno z belgijskim kabinetom. Pariz, 13. julija. (Agence Havas.) »Matin« piše, da bo fruancoska vlada angleški predlog preizkušala v pomirljivem duhu in da ne bo odklanjala koncesij, ako so te pripravne, da nazaranja obeh držav zbližajo in ako ne tangirajo bistvenih interesov Francije. Dond0n( J3> juiija> (Reuterjev urad.) Oficijelno poročilo pravi: Načrt odgovora Nemčiji bo brez odloga izgotovljen in bo zaveznikom odposlan naj-l_brž. V teku prihodnjega tedna. Seiko vprašanje, Beograd, 13. julija. (Z) Minister za zunanje posle dr. Ninčič je ozdravil in je bil danes dopoldne zopet v narodni skupščini. Dr. Ninčič se je dogovoril s č!ani posvetovalnega odbora za primorske zadeve, da se začne danes popoldne razprava o uradnem poročilu glede stanja pregovorov med našo državo in Italijo in glede vprašanja ureditve riške države. V parlamentarnih krogih se temu vprašanju posveča posebna pažnja. Smatra se, da je ta zadeva dospela v kritično fazo. Izgledi so zelo slabi, ker so Italijani začeli odkrito pretili. Rim, 13. juHja. (K) »Giornale d* Italia« javlja iz Beograda: Ministrski svet se je včeraj bavil z reškim vprašanjem, ki je stopilo v kritičen Stadij. Dr. Rybar je bil poklican v Beograd. Beograd, 13. julija. (Z) Kakor vse kaže iz dogodkov zadnjih dni ni mnogo upanja, da se bo dal jadranski spor med našo državo in Italijo rešiti v. sporazumu. Italijani potrjujejo to bojazen s svojimi zahtevami Id so jih začeli stavljati poslednje čase, in italijansko časopisje odkrito grozi da bo Italija anektirala Reko. Pravi tudi da J® to gotova stvar. Beograd, 13. julija. (B) Danes popoldne je imel posvetovalni odbor za rešitev jadranskega spora sejo, na kateri je predložil zunanji minister dr. Ninčič uradno poročilo o stanju pre-oovorov med našo kraljevino in Italijo glede ustanovitve neodvisne reške države. RazkrinKovanje frankovcev, Zagreb, 12. julija. (Z) Dr. Ga-g 1 i a r d i, bivši član hrvatskega odbora na Dunaju je prišel v Zagreb, kjer ga je sprejel pokrajinski namestnik dr. Ci-mič. Potem je dve uri konferiral s šefom policijske direkcije z g. Urbanijem. Kakor javljajo nekateri zagrebški listi, je bilo na temelju njegovih informacij v teku današnje noči aretiranih v Zagrebu 20. oseb. Med temi se nahaja tudi en prononsiran avstrijski častnik. Posojilo mariborske mestne občine. Beograd, 13. julija. (Z) Finančni minister dr. Stojadinovič je dovolil mariborski mestni občini najeti posojilo v znesku pol milijona švicarskih frankov, ki ga potrebuje za regulacijo mesta, za inštalacijo električne centrale in za raz-, na druga javna dela. Bojkot naših ladij v inozemstvu. Sušak, 13. julija. (Z) Mednarodna zveza transportnih delavcev je ponudila Zvezi jugoslovenskih pomorcev sodelovanje in je predlagala bojkot jugoslovenskih parnikov v vseh inozemskih pristaniščih. Zveza jugoslovenskih pomorcev je sprejela to ponudbo. Danes se proglasi bojkot naših ladij v inozemstvu. Stavka mornarjev, Id je bila do danes omejena le na obrežno plovbo, se bo sedaj razširila najbrže tudi na dolgo in veliko plovbo, : » VOJAŠKI IN URADNIŠKI ZAKON. Beograd, 13. julija. (B) Finančni minister dr. Stojadinovič je govoril o finančnim junktimom med vojaškim in uradniškim zakonom in rekel da lahko stopi vojaški zakon takoj v veljavo, dočim bi se uveljavil uradniški zakon z novim letom, ko bodo začeli prihajati višji dohodki iz izrednih davkov. Za uveljavljenje vojaškega zakona je treba 195 milijonov dinarjev več kot dosedaj, ako se sprejmejo one častniške plače, ki jih predvideva zakon o ustrojstvu vojske in ako se draginjske doklade ne znižajo, in 45 milijonov, ako se doklade znižajo. VREMENSKO POROČILO. Dunaj, 13. julija. (Uradno) Pas visokega tlaka se pomika vedno bolj proti jugu. Vreme je v Avstriji jasno in toplo. Mestoma ie temperatura dosegla 30 stopinj. Napoved: Jasno, vrečo, lahko nagne-nje k nevihtam, krajevni vetrovi Današnje prireditve. V Ljubljani: Kino Matica: »Kri-kri,* — Lya Mara. Kino Tivoli: »Čuda džungle,« V. del Kino Ideal: »Človek pred 100.000 leti« Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: lekarna Plccoll na Dunaj, skl cesti In Bakarčič na Karlovški »JUTRANJE NOVOSTL* GUiatorze Julllei (K ’d^naSajemu francoskemu narodnemu prazniku.) Danes davi francoski narod svoj narodni praznik, spomin na osvoboditev izpod jarma nesposobnih kraljev, ki so dovedli državo na rob propada, spomin na «postavitev ljudovlade, na veliki čas revolucije, spomin na zmago gesla »svoboda, enakost, bratsto« (liberte, čgalitž, fraternitć), ki bo ostalo na veke geslo vsake prave civilizacije. Danes je v Franciji vse veselo; ta praznik se res slavi kot narodni praznik: delo počiva povsod, vse trgovine so zaprte, vojaštvo in društva imajo parade, vsaka občina priredi veliko ljudsko veselico, celi svet se zabava, poje, pleše, zvečer se prižigajo kresovi in umetni ognji. Prav zanimivo je opazovati praznik v Parizu: na stotisoče ljudi se tare po ulicah, splošna veselost vlada, zjutraj je velikanska vojaška parada, katere se udeležijo oddelki vseh vrst čet iz raznih pokrajin Francije, od pehote do mornarjev, od tankov do avijonov. Na vsakem drugem oglu je improvizirana mala plesna veselica, trije ali štirje godci in ljudstvo pleše, da je kaj. Pri takih prilikah je treba opazovati Francoze! Zvečer krasen umeten ogenj an Mantmartreu, da se vidi daleč na okoli. Pisane rakete švigajo pozno v noč čez razsvetljeno mesto. Tako se veselo konča ta praznik, katerega dopoldan Je posvečen oficijelnim slavnostim, spominu največ-jih dni v zgodovini francoskega naroda, popoldan pa zabavi in veselju. Pridružujemo se danes veselju francoskega naroda, pridružujemo se praz- novanju spomina velikih dni preteklosti in njih gesla, ki je bilo nam Slovencem v času, ko smo še ječali pod tujim jarmom, kot daljna, skoraj nedosegljiva zvezda. Če pošiljamo danes pozdrav nam dragemu francoskemu narodu, ni to samo znak prazne uljudnosti, temveč mnogo več. Zgodovina našega naroda je veliko tesneje združena z zgodovino francoskega, nego si predstavljajo mnogi Francozi ali Slovenci. Za časa Napoleona, ko smo prvič čutili ogromno razliko med vladanjem nemške pesti in francoske civilizacije, so bili položeni temelji poznejšega odpora Slovencev in njih narodnega prebujenja. Domača zgodovina nam bo razjasnila nek dan, kako je vzklilo seme, ki so ga vsejali Francozi pri nas za časa njih žalibog prekratkega vladanja. Napoleon je klical, da rabim besede našega Valentina Vodnika, »Ilirija vstan’«, a vstati je mogla šele dobrih sto let pozneje, ko se je vsled silnih udarcev armad generala Focha na severovzhodnih planjavah Francije za vedno zrušila moč germanstva, ki je držalo tudi nas v svojih pesteh, Tam na flandrskih poljanah se je rodila nova Ilirija, naša Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, na katero bi morda še čakali stoletja zaman, če ne bi bili zmagali Francozi. Zato odmeva današnjo veselje francoskega naroda tudi v naših srcih in želja, da bi vzvišeno geslo francoske revolucije bilo vedno in povsod zmago-nosno. Dr. P. V. B. Kako delajo Italijani z našimi ljudmi. (Pismo z meje.) Kadarkoli človek pride v bližino naše meje napram Italiji, se začno ljudje pritoževati nad čudno ljubeznivostjo nezvanega soseda. Te pritožbe so trajne — že dve leti venomer iste — in je zato treba govoriti o njih. Zdi se, da italijanski obmejni organi smatrajo naše ljudstvo za divjo, brezpravno čredo, stoječo na kulturni višini opic ali kakega drugega razreda sesavcev, ne pa ljudi. Šikanirajo jih namreč na najrazličnejše načine: delajo jim težave pri paši, pri prevažanju poljskih pridelkov in pri vseh mogočih prilikah sploh. Naj omenim samo en slučaj! Pri izdajanju najnovejših legitimacij za dvolastnike je bilo ljudem naročeno, da je dovolj, ako je legitimacija gospodarjeva opremljena ž njegovo sliko. S to v njegovem spremstvu potem lahko hodi vsa družina in delavci na njegovo polje. Naenkrat pa je padla Italijanom druga muha v glavo in so zahtevali za vsakega človeka posebej legitimacijo s sliko, pa ne, da bi bili to kako razglasili, ampak so čisto enostavno na provizorični mejni črti vstavili ljudi in gospodarja ter jih lepo obrnili — nazaj domov. Zlobnost takega početja je jasna vsakomur, kdor ve, kako je — zlasti na meji — težko dobiti delavne moči za poljska dela. Poleg tega je baš letos še trajno deževno vreme že itak močno oviralo ljudi pri delu. Tako postopanje to oviro seveda še povečuje in povzroča ljudem občutno škodo. Podobnih slučajev z raznimi vari-jantami je nebroj. Menda vendar ne iščejo Lahi v takem ravnanju pripomočkov za vzpostavitev prijateljskega razmerja med obema državama? Poleg tega razvijajo Italijani ob meji še eno lastnost, ki je njim morda po godu, ki je pa naši ljudje nočejo in .2 morejo priznati in ne primemo spoštovati. So namreč »junaki kobariški« uzmoviči in kradejo vse, kar jim pride pod roke. Dokler ni bilo njih, so bile poljske tatvine v teh krajih čisto neznan pojav. Šele dvatisočletna laška kultura je prišla na naša polja — krast. Izbirčni laški gospodje niso; kajti vzamejo salato, krompir itd., pa tudi drva, hlode in seno. Posestnik, ki ga laška gospoda blagovoli počastiti na ta način, mora seveda lepo molčati. Ako se namreč kaj pritoži ali pogodrnja, ga junaki vjamejo, zavlečejo v svojo barako in temeljito pretepejo. Slučajev se je zgodilo že več in se zainteresirane oblasti na licu mesta lahko podrobno informirajo o njih. Zadnji čas je, da se zoper to ukrene kaj temeljitega. Tega vendar naši ljudje ne zaslužijo, da bi jih na lastni zemlji pretepali tuji privandranci. Poleg tega imajo Lahi ponekod ob meji z naše strani velike ugodnosti. Tako n. pr. hodijo na našo stran po vodo, ker je blizu, medtem ko bi na oni strani morali hoditi uro daleč ponjo itd. Take razmere so mučne obmejnemu prebivalstvu, jemljejo ugled naši državi in vzbujajo tudi v našem prebivalstvu slabo voljo. NRS, ki je dbslej pokazala toliko umevanja za potrebe ljudstva, naj poskrbi in zastavi na merodajnih mestih ves svoj upliv za to, da slični slučaji minejo in da nastop! na meji red. Naj se Lahom z izdatnimi sredstvi dopove, da pri nas niso v Tripolisu! I. N. A. BIROKRATIZEM SOVJETSKE VLADE. Sovjetska vlada ]e najblrokratlčnejša izmed vseh vlad. Poprej, ko je Imela še dovolj denarja, je imela samo v Moskvi preko 200.000 uradnikov v službi, v celi državi pa nekaj milijonov. Invalidi morajo čakati po pol leta ali še dalj, da pridejo na vrsto, da se Hm pomerijo proteze. Vsako državno industrijsko podjetje mora poslati vladi na leto sto trideset tisoč prijav na ravnotoliko formularifc s številnimi vprašanji in odgovori glede stanja dela In podjetja. Profesorski kongres v Sarajevu. Na sarajevski stanici! Ocilindrani gospodje, med njimi blagi ravnatelj Markovič in burni poet dr. Majaron, nas sprejmo, izvidniki nam odvzamejo prtljago, cestna železnica nas brezplačno odvede v pol ure oddaljeno mesto, kjer je počila prva puška za naše osvobojenje. Razidemo se za svojimi vodniki po odkazanih stanovanjih. Naša skupina se utabori v mohamedanski Šerijatski gimnaziji, kjer lahko poučuješ na steni obredna pravila za gojence internata. Drugo jutro se odpravimo na četrti jugoslovenski kongres, ki se je vršil od 5. do 7. julija v lepem Pozorištu, bivšem Vereinshausu; bilo je okoli 300 udeležencev od vseh vetrov širne nam domovine. Izmed pozdravov naj omenim nagovor Čeha Beringerja, profesorja v ministrstvu šolstva in narodne prosvete, ki smo mu burno ploskali. Poročilo tajnika Živanoviča kaže, da se je delo Glavne Uprave sukalo največ okoli poboljšanja našega gmotnega stanja. V beogradski sekciji je maja meseca dalo ostavko 959 učiteljev, ki pa so se brzo vrnili k poslu, da ne bi deca trpela škode. Mednarodne zveze so čvrste, osobito s Čehi in Poljaki, kjer nas zastopa dr, Ilešič. Organiziranih je v Srbiji 1486, v Hrvatski 424, v Sloveniji 313, V Bosni in v Dalmaciji 144 tovarišev. Naš list »Prof. Glasnik«, v Zagrebu pa izhaja dijaška »Mladost«, kjer opažam prispevke slovenskih srednješolcev. V hrupni debati številnih zagovornikov in obtožiteljev omenim le nekaj misli. Ena so za geslo »Udrzaj se u se i u svoje kljuse«: osnujmo lastno politično glasilo, kakor ga imajo učitelji osnovnih šol v »Prosveti«, da ljudstvo spozna naše težnje, ker nazadnje se naše zahteve razbijejo na odporu se-Ijaških volilcev. Žarko Vlaho iz Mostara je ognjevito navalil na one »koji vedre i oblače«, češ, ministrski zastopnik nadzorni Petkovič nam je uvodoma želel »sretan rad« in potem odšel; tudi zbor naj vošči njemu »sretan rad«, da ne bodo vse naše spomenice romale v koš. Za kolektivne akcije je treba osnovati podporni sklad: to se je med drugimi resolucijami tudi končno sklenilo. Naslednji dan so nas malo zakasnili v govorniških dvobojih poljski profesorji, zlasti polno profesoric; obojestranski pozdravi. Nato se je zasedanje nadaljevalo. Med drugim naj ohranim spominu, da je inspektor Petkovič ugotovil na očitke, kako so po neumljivem tiskarskem pogrešku profesorji učiteljišč prejemali za honorarne ure 10 namestil 20 dinarjev! Na sumničenje, kakor da bi bili pokrajinski odseki v mezdni borbi pustili Beogradčane na cedilu, je ravnatelj Serdar (Zagreb) pribil, da so bile vnanje sekcije povsem neobveščene. V Zagrebu n. pr. niso profesorji mogli prepustiti odgoj mladine v roke separatistom, t j. »Hrvatskemu profesorskemu društvu«, ki niso člani našega občega slovanskega Saveza (Splošno odobravanje). Za Split pravi Gujič, da se je oziral v tem vprašanju na Italijane, ki bi z zloradostjo izrabili vsak pokret, protiven — četudi navidez — učvršćenju Jugoslavije. Na Šturmov lakonski predlog, naj se nadalje ne gnjevimo s prešlimi zmotami, marveč mislimo na bodočo akcijo za poboljšanje profesorskega položaja, se je zasukala pozornost na to smer. Tretje jutro je pozval čeh Beringer jugoslovenske profesorje na mednarodni prof. shod v Pragi dne 26. avgusta. Nato se je izvolil novi odbor s 154 glasovi proti 13. Predsednik Markovič je tedaj prečita! predavanje o sestavljanju ter izdavanju šolskih knjig, češ, da morajo biti v duhu narodnega edinstva, dočim neki učbeniki, zlasti geografski in zgodovinski, gojč še danes provm-cializem. Da ne bodo knjigarji več izkoriščali pisateljev in dijakov, naj se po vzgledu slovenskega učteljstva z lastno knjigarno in tiskarno osvobodimo založnikov in prekupcev. Lazarevič iz Požarevca kritizira neka učila (n. pr.) Zrniča), po katerih Srbijanec maturant nima niti pojma o Slovencih; nadzornik Wester pa dodaje, naj prof. društvo nadzira učne knjige, ne pa glavni prosvetni savet. Sprejme se proračun za t. leto (129.500 D). Kongres obsoja nemar višjih oblasti, ki niso izplačale v Dalmaciji in Sloveniji nadur že od lanskega decembra, ter odobril splitski predlog, da profesorji niso prisiljeni spremljati dijake v cerkev. Mariborski občinski svet Današnjo sejo mestnega občinskega sveta je otvorit župan Grčar ob tri četrt na osem. Uvodoma poroča župan, da je občinski svetnik Bureš (JDS) odložil svoje mesto zaradi znanih dogodkov, ki so doleteli njegovo rodbino, (Bil je namreč deložiran iz stanovanja.) Dr. Srnec izjavlja, da njegove neprilike še niso nikak povod za odložitev mandata, vsled česar se naj njegova izjava ne sprejme na znanje. Tekstilna industrija, delniška družba v Zagrebu, namerava postaviti na Teznu novo tovarno ter prosi za dobavo vode iz mestnega vodovoda. Prošnji se ugodi. Usmiljenim bratom v Ljutomeru se dovoli podpora za zgradbo bolnišnice v znesku 2500 Din. V zadevi, posojila 500.000 švicarskih frankov, ki ga namerava, najeti mesto, se pooblastijo župan in občinska svetnika Bahun in Kejžar, da poizvedo pri po-krajinsld upravi kje bi se moglo najeti to posojilo. Pedagoškemu krožku ta Slovenski šolski matici se dovoli podpora po 1000 Din. Mestnemu pogrebnemu zavodu se dovoli popravilo opreme. Stroške 75.000 Din mora kriti zavod iz lastnih dohodkov. Prošnja vojaške komandf za določitev posebnega oddelka za vojaške grobove na mestnem pokopališču na Pobrežju se odgodi do prihodnje seje. Dotlej se naj ventilira vprašanje mestnega pokopališča, ker se namreč staro mestno pokopališče s prihodnjim letom opusti ta se grobnice premeste na novo pokopališče na Pobrežju. Vsled tega bo to polcopališče že v nekoliko letih premajhno in je treba resno misliti na nakup sveta za ureditev drugega novega pokopališča. ker se pobreška občina upira Maribor, 13. julija. razširjenju sedanjega. Neka na novo pokopališče se nanašajoča pogodba med stolno cerkvijo in občino sicer še obstoji, vendar čaka že štiri leta na odobrenje občinskega sveta. Društvo učiteljskega doma prosi, da se mu rezervirajo stavbišča za zgradbo pavi-lijonov na starem vežbališču v Ljudskem vrtu. Prošnji se načelno ugodi. Predmetni prostor ima do julija 1924 v najem vojaški erar ter se bo o stvari svojčas ponovno sklepalo. Mestni plinarni se dovoli za zgradbo retortnih peči 30.000 Din kredita. Elek-tro-števnina se zviša za 50 par, t. j. na štiri dinarje. Po rešitvi nekaterih prošenj za vsprejem v občinsko zvezo je bila javna seja ob 10, uri zaključena, nakar je sledila tajna seja. Organizacija URI. — Ratež pri Novem mestu. V soboto 14. t. m. ob pol 2. popoldne se vrši 'na Ratežu sestanek delavcev tamošnjega rudnika in kmetov. Na tem sestanku bo poročal delegat iz Ljubljane. — Novo mesto. Sestanek odbora ta-kajšnje krajevne organizacije se vrši danes 14. t. m. ob 8. zvečer. Na tem sestanku bo poročal delegat iz Ljubljane. AH ste že obnovili naročnino za Dutranje Novosti? Slike iz procesa 3udet. — ap. P a r I z, v luliju. Glede formata ta zunanjih okolnosti le .lučai Judet morda naivečii polhlčnl pro r;s, ki ga je Franciia. doživela izza afere •iillaux. Na klopi za priče martialične po-ve v skromnem civilu, čilih imena smo iri leta čitali v dnevnih poročilih armad-jga vodstva. Bivši ministrski predsedniki, iovinarji in pisatelji prve vrste. Nekaj praznih prostorov. Domneva, da so pripravljeni za Clčmenceaua, Brianda in Cail-lauxa. Prvega je opravičil državni pravd-nlk, slednja dva gospoda pa sta poslala brzojavke. V prostoru za poslušalce fB^rat prerešetana »smetana« družbe. Večinoma parlamentarci s svojimi damami. Na novinarskih pultih pestra, s svinčniki oborožena družba z vseh vetrov. Prevladujejo se-veda Amerikanci. • • • Obtožnica pričenja z Izrednim trium-fotn. Štiri brzojavke Lanckena ln Jagowa vzbudijo mnogo utiša. Slutijo se clemencf-stične intrige. Sicer se pa ne vč, ali so bila orlZtaalna ali samo podtaknjena. Državni pravdnlk Lescouvč, mož z močno vero jih smatra kot originalna, »ker popolnoma odgovarjajo slogu, ki ga navadno uporabljajo v nemških tajnih pisarnah«. Dokazovanje jgirtj« celo porotnikom naiven smeh. — % * . • Judet ni srečen debitant. Predstavlja UM.. kot depozitar najbolj tajnih državnih tajnosti, od katerih obeiodanitve češ da je odvisna usoda najuglednejših mož v republiki. Poleg mene sedi zastopnik lista »Daily News* ter mi šepeče: »On nič ne vž, sicer ne bi grozil s svojim znanjem.« Ce je to bila sama taktika, le bila gotovo pogre- V prvih zasedanjih ie bilo mnogo govora o gospodinjstvu. Ne bi verjel, da se gospodje iz najboljše francoske družbe tako imenitno razumelo na kuhinjska in poselska vprašanja. Očividno tudi pridobitev svetovne vojne Sklepoma dokaže g. ludet svoj gospodinjski alibij. Kot kudjozum bodi omenjeno, da elegantne dame niso zehale. Notirale so si marsikaj Na!br?e hočejo v občevanju s svoumi posli profitirati. Zastonj pridobljeno znanje to omogoča. • • • Predsednik Gilberf se prav rad oddaljuje od temata. »Lahko le spoznati vašo literarno šolo,« je pripomnil zagovornik Lčouzon le Duc. Naposled ga je moral spomniti, da se razprava suče okoli slučaja Judet, ne pa okoli rešerširanla proti kakemu neznancu. Gilbert Ima oster odgovor na jeziku, toda hipno se spomni nekaj boljšega. Pri francoskih porotnikih napravi predsednik senata slab vtis, če uporabi proti zagovornikom preostre besede. • • « Nahajamo se sredi visoke in najvišje politike. Mirovne in vojne intrige v onih strašnih letih, ki še niso našla svojega Zola. Citirajo velikega neznanca, ki se pa izkaže kot zelo mali znanec: Leopold. Drugega dne pošlje Kautski brzojavko, ki ga. napravi še man'šega. Pod šifro »Wawer-ley« piše odličen Anglež tajna poročila ravnatelju lista »Eclair«, v katerih se govori o »srbskih kanalijah«. Ogorčeno mrmranje v celi dvorani. Judet se vidno preplaši. ko ugotovi predsednik, da ie bilo njegovo ime na pismih redno Izbrisano, Eden Izmed porotnikov napravi nalahno opazko. Da bi oslabil efekt, poroča Judet o svojih razgovorih z .Inlesom Cambonnm in De-schanelom. Imena ne zgrešijo zažeijenega učinka. — • » * Obtožnica polaga veiiko važnost na neko nemško brošuro, v kateri tsori 119 v Bruslju najdenih poročil belgijskih diplomatov svoji vladi nekak dokaz o francoski krivdi v svetovni vojni. Judet le f° brošuro po nekem poročilu »Gazette de Lausanne«. uporabil za daljši članek v »Eclaire«, ki ga pa cenzuri ni predložil. Ko ie generalni državni pravdnlk poizkusil raztelesiti ta pregrešek, je Judet v svojem satiričnem cinizmu ugotovil, da ]e sam Clemenceau spremenil ime svojega Usta »Homme Libre« ter napravi! iz njega »Homme En-chainč*. Q. LescouvÄ |e nekaj trenutkov molčal » • * G. Judet ni znamenit govornik, vsa! v francoskem smislu ne. V nekaterih, trenutkih pa očara celo dvorano, izvzemši ^[žav* nega pravdnika. ne pa porotnikov. N. pr. : v trenutku, ko je začel govoriti o vlogi Švice za časa svetovne vojne. Kaj boljšega in resničnejšega o naporih tega narod? v interesu miru in človečanstva le nikdo ni povedal. Kakor strašen s£n se nam dozdeva, da Je ** lu primanjkovalo, da ni bB tudi ta otok v valovih sovraštva potegnjen v vrtinec blaznega klanja. Bliskoma se je pojavil refleks, ali takoj nato smo že v senci. Zdi se, da akti o vojnih zločincih še niso Izpopolnjeni... • • • Gospa Bossard nastopa zelo sigurno. Ona spričuie pod prisego, da se je Judet shaiai z nemškim poslanikom v Švici ter da le po posredovanju njenega moža dobil denar iz Nemčije. Obtožba je strašna. Judet je zelo nervozen. Skoz dvorano frfotajo velika imena: Vivianl, Dupuy, Pichon. Kaj bo prevladovalo v dušah porotnikov: ali simpatije najuglednejših francoskih mož za obtoženega novinarja, ali pa morda izpoved te v neznatno črnino oblečene energične žene. * » • Vsaka razbremenilna priča je v osebnem oziru senzacija. Njihove izpovedi ne pripuščajo nobenega dvoma o patrijotizmu g. Judeta. Nikdo se ni tako trudil, spraviti Francijo na višino vojno-tehnične popolnosti. kakor ravnatelj »Eclaira«. • * • Bolj nesrečen ni bil najbrže nikdo' tako, kakor generalni državni pravdnih pred svojim pledojerjem. Kot pošteni občudovalec »tigra«, katerega bi najraje za ves svet videl na klopi za priče, je imel najostrejše besede za Caillauxa, prijatelja Nemcev, ki ie iskal že pred vojno sporazum z Nemci. Očitajoč mu to prizadevanje, ga je obenem obdolžil, da je skupno z Judetom pospešil objave onih dokumentov, ki jih je Viviani pred sodiščem dementiral (takozvani »zeleni dokumenti«), Vojni s Nemčijo Je bila Štev; m , „Jadranska Straža“« Snoči se je vršil izredni občni zbor »jadranska Straže«. Zborovanje je otvorii g. dr. Marn. Pozdravil je udeležence, pri čemer se mora ugotoviti, da so bile števi-lično najmočneje zastopane naše zavedne Slovenke in Slovanke. Ugotovil je sklepčnost in imenoval za zapisnikarje gospo dr. Debeliakovo in pa gg. Kuštrina in dr. Rožiča. Poudarjal je pomen družtva za našo državo, obžaloval pa omalovaževanje te straže, česar pa ne povzroča nezanimanje, marveč v splošnem vrvenju nepaznost za to velevažno nalogo. Glavna naloga društva je zgradba vojnih brodov — naših — in kdor ume razvoj politični in gospodarski mora priznati, da je to vprašanje za razvoj naše mlade države vitalnega pomena. — Zgledi iz starih in novejših časov nam kažejo. da je morje in njegov obrežni promet žila svetovnega razvoja. — Ne gre pa za zgradbo bojnih ladij; gre predvsem za zgradbo prometnega brodovja, ki pa mora biti seveda tudi zavarovano pod ugledno zaščito. Društvo šteje do danes brez Kočevja in Mežic 804 rednih in več podpornih in ustanovnih članov. Poleg tega ima »Jadranska Straža« poverjeništva v Kočevju, Mariboru, Ptuju, v Mežici in najno-vejše na Jesenicah na Gorenjskem. To poverjeništvo ima že preko 60 članov in je poslalo tudi brzojavno pozdrave z željo, da to delo napreduje. — Nato so bile sprejete nekatere spremembe pravil glede notranjega poslovanja v društvu. Glede volitve delegatov za glavno skupščino v Splitu se je pooblastil odbor, da posebno sklepa ta sklene v smislu pravil in v prilog društvene blagajne. Pri slučajnostih se je zahvalil g. dr. Marn na kvalitativno dobri udeležbi kar znači vse predpogoje za dober in učinkovit razvoj. G. Sertič je ob kratkem jedernato razvil pomen te zveze ta se zavzel z vso dušo za naše brodarstvo. V zanimivem izvajanju je obžaloval, da naiđe žal pri nas za to velevažno vprašanje premalo umevanja. Kar se tiče vprašanja naših pristanišč prizna, da imamo Reko na papirju, ta treba je, da si ustvarimo kaj pozitivnega. V očigled današnjim spletkam s stališča brodarstva končno nismo odvisni samo od Reke, imamo naš Split. — Predvsem pa se ne sme pozabiti smisel za morje za našo državo. — Ta v kratkem skicirana izvajanja so napravila globok utis na vse in upamo, da ne bo ta utis samo memento, ki se upošteva in se prizna šele. ko je že prepozno. Odbor za zunanjo politiko »Samouprava« z dne 12. t. m. tolmači stališče NRS z ozirom na zahtevo po konstituiranju odbora za zunanje zadeve. Clan-kar pravi, da je padla ta zahteva iz vrst mlajših in neizkušenih parlamentarcev, v ozadju pa so več ali mani strankarski Interesi. Demokrati so imeli svojčas priliko, uresničiti to zahtevo, ki jo postavljajo danes iz čisto demagoških razlogov. O tem oni niso niti razpravliali. kaj šele, da bi bili poskusili uresničiti. Ta zahteva ie padla v afektu, v zbornico pa so jo vrgli najbolj leni ljudje, ki ne delajo niti v skupščinskih odborih. Vsak parlamentarizem ima svoje posebnosti. Tudi naš. Naša zunanja polttlka si ie vzela angleški sistem kot nekak vzor vsega udejstvovanja. Zunanji minister se o raznih vprašanjih informira pri načelnikih vseh parlamentarnih strank, pa ima jasno sliko mnenja, ki je trenutno gospodar skupščine. Ta zahteva naše opozicije je neizpol-niiva, dokler federalisti in poslanci manjšine ne prično z novim kurzom. (V toliko popravljamo tudi naše telefonsko poročilo iz Beograda. Uredništvo.) Iz prosvetnega življenja. — Meštrovičeva razstava je obogatena z 11 novimi plastikami iz brona, marmorja in mavca, ki so prispele te dni te Zagreba in so v paviljonu že na novo inštalirane. S temi novimi umotvori velikega genija je podano v celoti Meštrovičevo delo od početka do danes. — Vodstvo v Meštrovlčevi razstavi priredi »Narodna Galerija« ta sicer prvo v soboto ob šestih, dalje v nedeljo ob enajstih in v pondeljek ob šestih, vodijo gg. dr-I. Cankar, dr. F. Stele, dr. F. Mesesnel. Vabimo vse, da se najštevilnejše udeleže teh vodstev, ki nudijo strokovno razlago In podpirajo pravo razumevanje umetnosti. Čim popolnejši je umotvor, tem brže Je mogoče dobiti stika z umetniškim ustvarjanjem. In ravno Meštrovičeva plastika Je tako ustvarjena, da direktno nudi priliko vpogleda in razumevanja plastičnih umotvorov, — IV. Umetnostna razstava »Kluba Mladih«, se nahaja v Akademskem domu, Miklošičeva cesta št. 5 poleg hotela Union. Odprta je dnevno od 9. do 12. in od 3. do 6. ure. Priporočamo jo številnemu obiskm tedaj skoro neizogibna. Obe obtožnici, vsaka za sebe je obilno »anodto«, se gladko pretehtujeta. Ali je to zločin, če iščem s sosedom skupno mir ta vojno? Medtem, ko se je Caillaux trudil, da pride v marokanski zadevi do pogodbe z Nemčijo, vendar td mogel iskati z objavo dotičnih dokumentov diference z isto velesilo! * • • Obe stranki sta uprli svoje oči V po-rotnike. Morda je odločitev padla, ie proden bodo zagledale te vrste luč sveta.* Zanimivi bodo še detajli. Procesi Caillaux, Dreyfus In Boulanger niso tako razburili Francije in ostalega sveta, kakor ta zadeva. 2e nekaj stoletij ni bilo epohe, v kateri bi imela naša preteklost manj pravic, kakor danes. Osrednja točka naših skrbi je danes sedanjost, ki leži pred nami v sili in nevarnosti, ter bodočnost, ki je temna in nepreračunljlva. V francoski dvorani porotnikov je svetovna zgodovina spletla zopet nekaj novih niti. Te niti bodo zanamci uvrstili v novo tkanino... 3 • • • ( ;r"-,iv;-,-;:!!-.. Končno še malo _ tehnično opombo, katere mi ne bo zameril noben inozemski kolega: mojstri sodnijske reportaže so ta ostanejo pač Francozi. Preden zapusti francoski novinar dvorano, bo napravil iz najbolj puste zadeve razburljivo dramo ali pa zanimivo, pikantno komedijo. V dobrem smislu: brez prekipevajoče domišljije. Pri teh ljudeh se je mogoče nekaj naučiti. * O procesu in razsodbi smo že pom čaJL Uredništvo, Dnevu® n@w@>st§<. JUTRI IZIDEJO »JUTRANJE NOVOSTI« 2 običajnimi nedeljskimi prilogami in bodo vsebovale med drugim: Resnica o prestolonasledniku Rudolfu in kardinalu Rampolli. ~ Fr. Veber: Problem umske in nagonske pameti. — Kaj je duša? — Zanimivosti iz kulturnega sveta. — Kaj prinaša tehnika novega. — Vojna proti alkoholu v Ameriki. — Osemdesetletnica homeopata Hahneman-na. — Gospodarska politika. — Statut pokojninskega zavoda. — Lepe podlistke in priljubljene »Zanimivosti«. — Sestanek bivše graške filozofske Sole. Od včeraj 13. julija se vrši v Gradcu sestanek bivše Graške filozofske šole, ki jo je ustanbvi! 1, 1918 umrli filozof A. Mlinsky. Sestanek se vrši na čast TOletnici Mlinskv-jovi in ima nalogo, razčistiti ona filozofska Vprašanja, ki so značilna za Mlinskyjovo znanstveno življensko delo, obenem pa začrtati one principijelne točke, ki vežejo posamezne zastopnike one šole še zdaj z njihovim bivšim učiteljem oziroma jih že ločijo od njega. Na sestanek je pozvan tudi Mlinskyjev učenec prof. France Veber, Na imrlega prof. A. Mlinskyja se bodo gotovo še živo spominjali tudi razni naši do-ihači profesorji, ki so ga svoj čas v Gradcu Poslušali. — Strožje postopanje pri podeljevanju državljanstva. Ministrstvo za notranje zadeve bo v bodoče strogo pazilo na osebe, ki bodo prosile za naše državljanstvo, ker so se od strani raznih pokrajinskih uprav utihotapile osebe ,kl niso baš zavedni Ju-Eosloveni. To se predvsem opaža pri Madžarih. Nekaterim osebam je ministrstvo selo odvzelo državljanstvo. Istotako prosijo za naše državljanstvo številni Rusi, ki ima-io svoje posebne namene. — Oprema geodetskega Instituta v Beogradu. Ministrstvo za javna dela je odobri- 10 potreben kredit za opremo geodetskega tostituta beograjske univerze. —' Vozne olajšave vojskovodjem. Z ozirom na velike zasluge za ujedinjenje, je Prometni minister dovolil vojvodam in ministrom uporabo salonskih voz. V slučaju, da ne bi bilo teh voz na razpolago, bodo nporabili kupeje prvega razreda. Vojvodam Pristaja ta olajšava bodisi, da potujejo v civilni obleki ali vojaški uniformi. — Spomenik padlim dobrovoljcem. V nekaj dnevih bo pri Vel. Bečkereku odkrit spomenik dobrovoljcem, ki so padli za našo svobodo. Spomenik je zgradila organizacija Dobrovoljcev. — Z zagrebške univerze. Sprejeta je njla ostavka, ki jo je dal na državno službo kontraktualni profesor na bogoslovni fakulteti dr. Aurelij P a 1 m i e r i. — Na medi-ntaski fakultet! smejo slušatelji polagati iz-Pjt Iz anatomije že po četrtem semestru, ®ko dokažejo, da so položili poedine izpite biologije, fizike in kemije in da so kon-čall anatomske vaje v dveh zimskih semestrih. — Iz sodne službe. Pravosodni minister Imenoval avskultanta Ivana Mikluža za Jklnika v IX. čin. razr. za okrožje višjega delnega sodišča v Ljubljani. —. Soedlovanje pevskih društev na veselicah. Pred leti, ko so razna društva (bilo je takrat res malo) prirejala poleti svoje lj®.selice, sl fake prireditve brez petja mis-nl bilo mogoče. Tako so bila sodelova-jpis Pevskih društev na dnevnem redu ne-„jex. Za nedeljo. Občinstvu je bilo to silno notip’ JŽri Pivu in vinu je poslušalo lepo 11 ^rasih tPdi vpitje, prireditelji veselic hlaeainp r? ra£un Pevskih grl polnili svoje vesehcali so £asl drugačni. Petje na , ^ ma Prav nobenega pomena več: ~ ."f“6.1]1 PP^duševati se nam ni več treba. . a Za resno in umetno petje m ws^ncerte naših I#skih društev, ^ SOi-?°i sramotno slabo obiskani Na veselični dinndaj, kjer petje sploh ne pride do veljave (ker ga nobeden ne posluša) pa resno zborovo petje ne spada. Za take ’nastope je pevskih grl preveč škoda. Sicer pa je na vsaki veselici proti večeru, ko božja kapljica razgreje ljudem kri v žilah nri vinskih paviljonih dovolj petje tistih staven skih pevcev, k pojo samo v podobnem na* vdušenju pa jim resno delo in Studi rani e -J pevskih društvih ne diš.i — Ne vabite tore! pevskih zborov na sodelovanja po veselicah! — Obča pridobnina Ljubljansko čašo. pisje Je 13. t. m. objavilo notico. v kateri se poživljajo davkoplačevalci da vlože tz Jave k »občinski« pridobninl. Da ne nastanejo nesporazumljenja, se opozarja, da ne gre za kako novo občinsko davščino ampak za občno pridobnino v smisu i’ »oglavja zakona o osebnih davkih. — Izprememba poštnega okoliša Marije Snežne In Apač, Zatvoritev pomožne pošte ŽepovcI. S 1. junijem t. 1. so se odločita od okoliša pošte Marije Snežne občine: Vratja vas, Vratji vrdh in Grabe ter spojile 2 okolišem apaške pošte. Hkrati je preurejena dostava poštnih pošiljk po selskem H-stanoši te pošte tako-le: v prvem okraju so; Žepovci .Žibercl, Urobtinci, Anblick, Neuberg, Vratji vrh, Vratja vas, Absberg (Podgorje), Ronhof (Konjišče), Doričev mlin, Žlberški mlin, Weissgrrberjev mlin, im Gries-Unterau, Münchendörfl, Koblerjev mlin; v drugem okraju pa SegovcI, Plitvica, Lešane. Nasova, Jankova, Grabe, Miets-Dorf, Mahove! In Črnci. V prvem okraju se bo dostavljalo vsak pondeljek, sredo in pe-tek; v drugem pa vsak torek, četrtek in soboto. Glede krajev z nemškimi imeni se Javlja, da določi pokrajinska uprava za Slovenijo v kratkem zanje uradna slovenska hnena. — Razpošiljanje vtihotapljenega blaga J** Pošti Ker se je v poštnih pošiljkah že večkrat zasledilo vtihtapljeno blago, je »pštno ministrstvo y sporazumu s finanč-mm ministrstvom Izdalo odredbo, ki pravi: Poštne vozove In avtomobile, ki prevažajo £ošto .blago In potnike, sme finančna kontrola na potu od carinarnice naprej ustaviti samo tedaj, kadar se je kak potnik ali »a spremljevalec pošte zdi zelo sumljiv ali »a kadar zaloti pošto na stranskih potih oziroma v kraju, kjer bi se ne smela ustavljati Poštne spremljevalce, potnike in njih »ftljago sme finančna kontrola takoj pregledati in preiskati poštne pakete pa samo t*a nastavnih poštah. , 0 ^ • Grozna krivica, ki© pravica. Da •ae bi ljudstvo mislilo, da se hišnim gospodarjem res tako dobro godi, hočemo navesti slučaj, ki ]e vnebovpijoč. Dva izučena trgovca, ki sta že vsak po 25—28 let pri trgovini, sta si skozi svojo marljivost, pridnost in solidnost pridobila kredit, da sta ku-Pua hišo za svojo eksistenco in sicer v Stritarjevi ulici št. 5. V tej hiši se je naha-mla državna oblačilnica, leta 1920 pa je prišla oblačilnlca v last milijonskemu podjetju, seveda ne trgovsko izobraženim ljudem, i», 5311 kapitalistom, kateri so osnovali del-»*što. sadrugo, To podjetje ima sedaj že trt takale in končno otvorijo tega meseca v svoji lastni hiši na Miklošičevi cesti krasen lokal v pritličju in z velikim skladiščem v prvem nadstropju, torej skupaj 4 (reci in beri štiri) lokale. Lastnika hiše v Stritarjevi ulici, ki bi si rada ustanovita svojo eksistenco. se trudita na vse načine, da bi si pridobila pravico do svojih lokalov v lastni hiši. Torej vprašamo, kje je pravica? Podjetje ima štiri trgovske prostore in lastnika pa nobenega. Ali ni to korupcija? Velekapitalisti vse in začetnik pa nič, tega pa se pobija! Bili so slučaji, da so trgovci iz trgovske kulantnosti prepustili lokale gospodarju seveda tudi trgovcu, kar se pa pri tej velekapitalistični družbi, kateri niso trgovci, ne da doseči, akoravno imajo že štiri takale , in ta družba je še iz tabora, ki jim je geslo: »Ljubi bližnjega kakor samega sebe.« Vprašamo razsodno občinstvo, kje je pravica? — Državna borza dela. Dela iščejo: kovači, stavb, in strojni ključavničarji, že-lezostrugarji, mizarji, peki, mlinarji, mesarji, strojniki, kurjači, natakarice, čevljarji, eiektromonterji, pisarn, moči, trg. sotrud-niki, vzgojiteljice, vajenci, vajenke itd. V delo se sprejmej_o: šveleraši, rudarji, kotlarji, kleparji, pečarji, usnjarji krojači, pletarji, slaščičarji, zidarji, služkinje, kuharice, vajenci itd. — Errata corrlge! V feljtonu »Demoni naše zemlje« v »Jutr. Nov.« od 13. julija t. 1. št. 137, vrinile so se neke tiskarske pomote, ki motijo smisel besedita. Tako n. pr. beri v drugi koloni 11. vrsta od zgoraj: tebe nam. trebe; v isti koloni v 5. Vrsti od spodaj: Kako nam. ako; v tretji koloni v 10. vrsti od spodaj: prah nam. posel; v četrti koloni v 9. vrsti beri: opravljate Jude-žovo nam. opravljale združeno, in v predzadnji vrsti beri: bratstvo nam. bratstva! — Konečna zatvoritev pomožne pošte Velika Dolina. Št. 21.244/11 a-23, Pomožna pošta Velika Dolina, v področju pošte Jesenice ob Savi je bila s 1. julijem tek. leta končno zatvorjena, ker se za oskrbovanje te pomožne pošte ni nihče oglasil. — Godba v Lazah. Godba Zveze jugo-slovenskih železničarjev igra dne 14. julija popoldne na prostem kopališču ob Savi v Lazah. — Uradni list št. 64 prinaša seznam tobačnih trafik, ki se bodo odstopile v korist vojnim žrtvam. — Zagonetna najdba. Jurij Lovšin iz Goriče vasi je bil osumljen, da je našel in si pridržal na kolodvoru v Grosupljem denarnico z večjo vsoto denarja. Lovšin je takoj povedal, da je denarnico res našel in sicer v vlaku. Pravi pa, da io je izročil nekemu železničarju, da jo odda na pristojnem mestu. Uvedli so preiskavo, ki pa je ostala brezuspešna, ker noben železničarjev, ki so bili takrat v službi, ne pozna Lovšina še manj1 pa denarnico. — Prijatelji koies. S travnika v Mestnem logu je bilo ukradeno pos. Matiji Selanu kolo znamke »Waffenrad«, črno ples-kano, oredno 1250 Din. — Izpred bolnišnice v Ljubljani pa je bilo ukradeno uradniku Antonu Cimpermanu iz Ljubljane kolo znamke »Blanco«, rdeče, s črnim žametom ovito balanso vredno 2000 Din. — V Gradiču je vlomil neznan vlomilec pri posestniku Jakobu Turiču in je od-nesel 510 Din 50 p v gotovini, srebrno uro, verižico s krono in nekaj perila v skupni vrednosti 2000 Din. Tatvine je sumljiv neki postopač, ki se je že par dni klatil po okolici. — Tatvina sena. S travnika v Rožni dolini je bita ukradeno trgovki Angeli Mejač iz Zaloga 300 kg napol suhega sena vredno 750 Din.. — Pobegnila je Iz blaznice na Studencu SOIetna Anica Tomažin in sicer v bolniški obleki. — Sleparski zastopnik. Vzajemna zavarovalnica proti požarnim škodam in poškodbi zvonov je imela v Somboru zastopnika Milana Zobundžija, vpok. rač. čin., ki je na goljufiv način dvignil na račun podjetja v Beogradu 700 Din. — Celjske novosti — Pazite na sprehajališča v gozdovih nad Savinjo! O tej stvari smo že parkrat pisali ter svetovali, posvečati, tem krajem nekoliko več pažnje. Sprehajališča se v časih med vojno niso nič popravlajla, pa tudi v povojnih letih zeta malo. Bila so in so še v slabem stanju. Naravnost nedopustno pa je, da se je v zadnjih tednih vsled spuščanja lesa v dolino prav vandalsko opustošil takozvani »Karlov graben« pri gozdni restavraciji. Ta krasna pot je tako razravana, da je za pasante nevarna. Tudi mostiči so posebno v nočnem času pripravni, da si kdo brez posebnih težkoč lahko zlomi nogo. Svetoval bi torej, naj se ne uničuje onega, kar je še ostalo in se mora vzdrževati s težkimi denarnimi žrtvami Olepševalnega društva. — Trgovska zadruga »Sloga« v Celju ima v pondeljek 23. julija ob 8. url zjutraj v restavraciji »Narodnega doma izredni občni zbor. — Okrajno glavarstvo sporoča, da se je uvedla podporna akcija za osirotelo rusko deco. Even-tuelne darove sprejema tudi celjsko okrajno glavarstvo, katero ]ih potem odpremi na pristojno mesto. — Svetlnjske čreš-n j e. Znane so izborne črešnje iz gorskega kraja Svetina nad Celjem, katede dozorijo šele v sredi meseca julija. Te dni se je pojavila precejšnja množina teh črešenj na celjskem trgu, katere se prodajajo liter po 20 kron. — Mariborske novosti V nedeljo dne 15. t. m. od 5. ure zjutraj do 12. se vsled nujnih popravil na falskem električnem omrežju ukine dobava električnega toka. — Kot rekonvalescent po zdravljenju na Dobrni pri Celju se mudi v Mariboru slikar Hinko Smrekar. Nastanil se je pri lesnem trgovcu Vilku Apihu. — V mariborski okolici, zlasti pa okrog Frama se je pričela širiti griža. Bilo je tudi že več smrtnih slučajev. Vzrok bolezni je zeleno sadje in neprevidnost prebivalstva. — Za mariborsko industrijsko obrtno vzorčno razstavo se dobe legitimacije za polovično vožnjo na vseh železniških progah naše države pri vseh denarnih zavodih. Legitimacije stanejo po 20 Din. __ S črešnje Je padel devetletni sin delavca Franca Vodenika, ki je na Košakih, kler je bival na počitnicah, splezal na čreš-njo, pa se mu ]e odlomila veja. Pri padcu si ie zlomil levo roko. Dečka so spravili v mariborsko bolnišnico. — Kino »Ideal« predvaja še do nedelje zeta zanimiv program »Človek pred 100.000 leti«. Fiim dokazuje razvoj raznih plemen človeštva, početek sveta tisočletno razvija-me zemlje v ptodovitnost in sedanji stan. „ujci se Priporoča osobito inteligentnemu občinstvu, mladini pa je nedostopen. . ~ Vrhunec finomehanlke pisalnega Stroja »STOEWER«, zastopstvo Ljubljana. Selcnburgova ulica 6/L egsts in yllee v Liybljaoi. Dopolnilno k poročilu o seji občinskega sveta o tem predmetu navajamo še to-Ie: Poročevalec je bil predsednik stavbnega odseka dr. Brecelj. Poudarjal je, da se popravi s tem delom 9 let stari greh, kajti v Ljubljani imamo že več novih ulic, ki še niso krščene, več imen ulic in cest pa je za današnje popreobratne razmere osobito ko oživljamo v svoji državi novo življenje, spodtakljivih. Na podlagi predpisov glede tega starega vprašanja in dela enkete, ki jo je sklical v to svrho župan in na kateri so sodelovali stavbni odsek občinskega zastopa, razni izvedenci in zastopniki raznih organizacij in društev, je bil sestavljen obširen predlog, ki je bil z malimi izjemami po kratki debati sprejet. Precej živahen razgovor se je razvil glede preimenovanja Dunajske ceste in pa Turjaškega trga. Glede Dunajske ceste so bili stavljeni razni spreminjevalni predlogi kot Wllsonova cesta, Mariborska cesta, kar pa vse skupaj ni držalo in ostane stara Dunajska še naprej Dunajska cesta. Sprejet pa je bil predlog dr. Lemeža, da se spremeni dosedanji Turjaški trg, ki nas spominja na stare suženjske dneve, v »Karl Marxov trg«. Nova imena dobe sledeče ceste: Šolski okraj: Cesta za domobransko vojašnico od Poljanske ceste do stare vojašnice se imenuje: Kosovska ulica. — Cesta, ki veže Streliško ulico z Vojvode Mišiča cesto: Kumanovska ulica. — De! Okrožne ceste, ki veže Domobransko cesto s Poljansko v smeri na Lipičevo cesto: Kernova cesta. — Ulica od mestne pristave, katera veže Poljansko cesto s Kodeljevo: Tomšičeva ulica, — Ulica, ki veže Poljansko cesto s Poljanskim nasipom: Bergantova ulica. — Ulica ob Gruberjevem prekopu od Domobranske ceste do poljanskega mosta: Strupijevo nabrežje. Šentjakobski okraj: Ulica, ki pelje mimo nove mestne stanovanjske hiše na Pru-lah inje. projektovana do Karlovške ceste: Janežičeva ulica. — Ulica ob zapadni strani šole na Prulah: Praprotnikova ulica. Dvorski okraj: Podaljšana Glinška ulica od žel. proge do Ceste na Rožnik: Levčeva ulica. Ulica v paralelnem poteku k Poti v Rožno dolino, katera leži na nekdanjem Zoschkotovem svetu in veže Cesto na Rožnik z Zadružno ulico v Viški občini: Škrab-čeva ulica. — Ulica, normalno na pot v Rožno dolino mimo prejšnje Pickove vile do Ceste na Rožnik: Rutarjeva ulica. —- Ulica od križišča Rimske, Bleiweisove in Tržaške ceste s potekom mimo Žerjavove vile do Gradaščice: Groharjeva cesta. — Ulica, ki teče vsporedno z Gorupovo ulico v zapadni smeri mimo novih vil profesorjev: Bogišičeva ulica. — Ulica, ki teče vsporedno z Afarmontovo in sicer južno od nje: Verstovškova ulica. — Ulica, ki drži cd Poti na Pasji brod mimo dovoljenih zgradb Lavrenčič, Kaiser in nove hiše Skeriančeve: Karadžičeva ulica. — Ulica, .• P°ti proti zapadu: Vallavčeva l’itojj* Del Okrožne ceste med Gradaščico m Kolegijsko ulico: Riharjeva cesta. — Ulice v podaljšanju Glinške ulice s potekom do ceste na Rožnik: Svefčeva ulica. — Ulica navpično na Pot v-Rožno dolino in juž-no-zapadno od zgoraj navedene: Štrekljeva ulica. — Ulica vsporedna Cesti na Rožnik v južni legi od iste: Ažbetova ulica. — Ulica, normalno na Cesto na Rožnik s potekom proti severu: Orožnova ulica. — Ulica, navpično na pot v Rožno dolino s potekom čez nekdanje nemško drsališče: Kocenova ulica. — Del Viške ulice, ki pade v pomerij mestne občine ljubljanske: Viška ulic?. — Ulica ob Gradaščici od Lepe poti do Emonske ceste: Dobrilova ulica. — Ulica od Kopališke ulice mimo Kolezije do Viške meje: Mencingerjeva ulica. — Ulica, katera veže Kolezijsko ulico z Opekarsko cesto v jugovzhodnem poteku: Lampetova ulica. — Ulica navpično na Cesto na Loko v jugozapadnem poteku: Jelovškova ulica. — Ulica, ki je zgoraj imenovani vsporedna in leži severno od iste: Puharjeva ulica. — Ulica, katera leži ob progi južne želez-nice od Erjavčeve ceste proti jugozapadu: Ziljskega ulica, — Ulica od Zelene poti na zapad ki teče paralelno s Cesto v Mestni log:_ Koseskega ulica. — Ulica, ki teče od ” j \ Rožno dolino proti severozapadu, sedaj Zadružna ulica: Žltnikova ulica. Kolodvorski okraj; Ulica, ki leži ob Topničarski vojašnici mimo nove hiše Do-hodarstvenega urada do Dunajske ceste: Kržičeva ulica. — Ulica, ki vodi od Ceste na Gorenjsko železnico ob Balkanu, Strojnih tovarn in livarn in Arzenalu do Vodovodne ceste: Kobariška ulica. — Ulica, ki vodi mimo Kolinske tovarne od Martinove ceste čez Zeleno jamo v Moste: Zelena jama. — Del Okrožne ceste od Preseka, Prisojne, Bohoričeve in Martinove ceste prot! železnici: Jegličeva cesta, s pristavkom, da se raztegne na celo Akacijevo cesto, katera se črta. — Ulica, ki veže Vojaško ulico in podaljšano Akacijevo cesto ter poteka vsporedno s Prisojno ulico: Friškovec. — Ulica, v podaljšanju ulice št. 13 od Dunajske ceste proti zapadu: Einspielerjeva ulica. — Ulica, katera leži v podaljšku Pra-žakove ulice zapadno od Dunajske ceste: Dvorakova ulica. — Ulica, katera leži normalno na Martinovo cesto ter poteka vsporedno s tovarno za klej do pomerijalne meje: Hrovatova ulica. — Vodmat: Ulica ob progi dolenjske železnice od Zaloške do Martinove ceste: Grablovičeva ulica. — Ulica, ki veže Ko-rytkovo ulico s Polansko cesto: Močnikova ulica. — Ulica, ki pelje ob zapadni strani remize cestne železnice in veže Vod-matski trg z Zaloško cesto: Clglarleva ulica. — Sp. Šiška: Ulica od Koslerja do kolodvora v Sp. Šiški: Ruska cesta. — Ulica, katera veže Sv. Jerneja cesto s Franko-pansko ter ima potek v Celovško cesto: Gubčeva ulica. — Unca, katera je normalna na Kavškovo cesto ter poteka v zapadni smeri do Slovenske ceste: Černetova ulica. — Ulica, katera leži normalno na Celovško cesto s severnim potekom do proge: Podllmbarskega ulica. — Ulica, katera leži ob Gorenjski progi od Sv. Jerneja ceste do Zg. Šišenske meje: Goriška ulica. Preimenovane so sledeče ulice In ceste In sicer: Šolski okraj — stara Cesta na Kodeljevo se imenuje: Povšetova cesta. — De- larnska ulica: Potočnikova ulica. __ Dr Valentin Zarnikova ulica: Zarnikova ulica. - Na Ovinkih: Ov nkl - Vojvode Mišiča cesta: Mišičeva cesta. Šentjakobski okraj: Sv. Jakoba nabrežje: Gallusovo nabrezto. r Zatiška ulica: Stlška ulica. — Na nulah: Prulo. — Pred Prulaml: Grudnovo nabrežje. — V Rebri: Rebro. Dvorski okraj: Pred Igriščem: Borštnikov tog. — Koojuioa ttUca: švabičeva ull* ca. — Kopališka ulica: Kolezliska ulica. — Kolezijska ulica: Razlagova ulica. — Pot v Rožno dolino: Cesta v Rožno dolino. — Pot na pasji brod: Gerbičeva ulica. — Tobačna ulica: Langusova ulica. —- Hilšerje-va ulica naj se črta in nanjo raztegne Gregorčičeva ulica do Vegove ulice. — Zidovska steza naj se črta in se nanjo raztegne Peternelova ulica do Ljubljanice. — Ivan • Murnikova cesta: Murnikova cesta. — Simon Gregorčičeva cesta: Gregorčičeva cesta. — Na Bičevju: Bičevje. — Na Mirju: Mirje. — Na Mlivki: Mlivka. — Na Vrtači: Vrtača. — Kolodvorski okraj: Dovozna cesta: Vilharjeva cesta. — Kolizejska ulica: Staretova ulica. — Sodna ulica: Tavčarjeva ulica. — Cesta na južno železnico: Masa-rykova cesta. — Del Bleiweisove ceste med Gosposvetsko in Dunajsko cesto ob južni železnici: Mahničeva cesta. — Martinova cesta do žel. prelaza: Kette-Murno-va ulica. — Cesta na gor. železnico: Vošnjakova ulica. — Dolinska steza: Kastelčeva ulica. — Knezova ulica v Ljubljani se črta in se nanjo raztegne Gledališka ulica do Gosposvetske ceste. — Vojaška ulica: Maistrova ulica. — Janez Trdinova ulica: Trdinova ulica. — Karol Kotnikova ulica: Kotnikova ulica. — Za Bežigradom: Bežigrad. — Stanko Vrazov trg: Vrazov trg. — Za pokopališčem: Robbova ulica. Vodmat: Na Zavrteh: Zavrti. Sp. Šiška: Kavškova cesta od prelaza proti vhodu: Janševa ulica. — Kolodvorska ulica: Medvedova cesta. — Vodovodna ulica: Podmilščakova ulica. — Kmetijska ulica: Verovškova ulica. — Planinska cesta: Aljaževa ulica. — Poljska cesta: Der-motova ulica. — Slovenska ulica: Alešov-čeva ulica. — Šolska ulica: Železnikarjeva ulica in Koslerjeva ulica: Malgajeva ulica. Sport in turlstika. — Češki športniki v Zagrebu. Včeraj popoldne je prišel v Zagreb praški športni klub »Sparta« s svojim mednarodnim moštvom. Na zagrebškem kolodvoru so jih sprejeli njihovi zagrebški tovariši. NOGOMET V MARIBORU. Vnedeljo 15. t. m. ob 6. uri popoldne se vrši na igrišču »Maribora« prijateljska nogometna tekma med kluboma I. S. S. K. »Maribor« in »Hašk« (Zagreb). iz društvenega življenja. — »Bratstvo« v Ljubljani Člani »Bratstva« in »Mladosti« posetijo v nedeljo zjutraj Meštrovičevo razstavo v Jakopičevem paviljonu. Sestanek ob 9. uri dop. pred Narodnim domom. Pridite vsi, ki niste zadržani, tudi oni ,ki so v nedeljo že bili v razstavi, ker so sedaj razstavljena zopet nova dela našega velikega jugoslovenskega umetnika. — Pomočniški zbor gremija trgovcev v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v torek dne 17. t. m. ob pol 8. uri zvečer v Mestnem domu, ker zadnji radi premale udeležbe ni bil sklepčen. Udeležba dolžnost vsakega člana. — Odbor. Mo¥OSfa h Primorske. — Fašistovsk! recept. Glasilo furlanskega fašizma »Friuli Fascista« je posvetilo nekaj slavospevov svojemu simpatičnemu bratu, goriški »Novi Dobi«, ki jo urejuje slovenski odpadnik Bandelj. V drugem članku pa prinaša videmski sobrat poročita o zadnjem obisku videmskega prefekta Pi-sentija v naših slovenskih krajih. O ljudstvu se izraža zelo zadovoljivo in pravi, da je spoštljivo in dobro, krepko kot gozdno in gorsko prebivalstvo, zdravo in brez zvijače in da ni to ljudstvo ona slovanska nevarnost. To nevarnost tvorijo učitelji, župani, kurati slovenski tisk, knjige in brošure. Za uničenje teh elementov svetuje sledeče: Uporabi naj se politika sile s kakorš-nimkoli sredstvom; udariti je treba s puškami, toda eksemplarično. Svobodo tiska slovenskih listov je treba potlačiti In vse bo lepo šlo naprej. So-li župani neodstavljivi? Morda duhovniki 3*11 celo učiteljstvo? To je zelo enostaven recept, samo ne vemo, kake sadove bo rodil. Slovensko ljudstvo pa nikakor ne čakajo solnčni dnevi Bopšsš. — Slatina Radenci Kakor nam poročajo, je prišlo letos v Radence mnogo gostov, zlasti obilo število je Židov, ki so bili Židane volje tudi ob slabem vremenu, zakaj solnce dobrih kupčij jim stalno sije, in to je tem ljudem vse na svetu. Da so s svojo švabščino vse prej kakor prijetni in dobrodošli gostje, je splošno znano. Med gosti je mnogo Hrvatov in Srbov, ki so bili že lansko leto pri nas, kar jasno govori, da se jim je naš kraj močno priljubil. Zdaj imamo lepe solnčne dni, katerih smo vsi veseli, posebno pa kmetiško ljudstvo. POSLEDICA SHODA. Dne 11. marca se je vračal France Dolinar od nekega shoda v Kandršah skozi Žabče s kolesom domov. V Žabčah je naletel na znance Barllča, Kristana in Vrhovca. Vnel se je med njimi takoj prepir zaradi shoda, na katerem je baje Dolinar razžalil Barllča. Nastal je pretep, pri katerem so padali udarci od vseh na vse strani. Pri obravnavi sta bila Dolinar obsojena vsled lahke telesne poškodbe vsak na 50 Din globe ali po 1 dan zapora. Oproščeni pa so bili Kristan, Barlič in Vrhove, ker so vzeli Dolinarju samokres, češ da so ravnali v potrebnem silobranu. Javni obtožitelj se Je pritožil radi vseh obtožb deloma radi krivde deloma radi prenizke kazni. Posledica je bila, da je bil obsojen še Ivan Kristan na 100 Din denarne globe. Gospodarstvo X Naročanje premoga. Kakor smo poučeni, se ukine s 1. avgustom t. 1. razdelitev premoga pri Pokrajinski upravi, oddelku za premog, in se ta urad likvidira. Trboveljska premogokopna družba nas je naprosila, da objavimo, da naj se naroča premog odslej neposredno pri centralnem ravnateljstvu te družbe v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15 in ne pri ravnateljstvih poedi-nih premogovnikov. Trboveljska premogokopna družba poudarja, da v Sloveniji nima zastopnikov ter da lahko dobi vsak odjemalec pri vagonskem odjemu potrebno količino premoga po neposrednem naročilu pri družbi. X Tečaji na novosadski produktni borzi dne 11. julija. Cene za 100 kg: pšenica bačka 415, nova 375, ječmen bački 270, koruza bačka 295, moka št. »0« 658, pšenični otrobi 138. DOBAVE. X Dobava petroleja, olja In bencina za pogon. V pisarni intendantskega odseka oddelka za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 4. avgusta t. 1. ob 11. uri dopoldne prva ofertalna licitacija za dobavo 47 in pol ton petroleja, olja in bencina. Natančnejši podatki s predpisanimi pogoji so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. X Dobava drv. Pri intendanturi komande Savske divizij, oblasti v Zagrebu se bo vršila dne 26. julija t. 1. ob 10. uri dopoldne druga ofertalna licitacija za dobavo 15.500 kvadratnih metrov drv. Natančnejši podatki za udeležbo na licitaciji so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani dobavni pogoji pa pri divizijski intendanturi komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu interesentom na vpogled. X Dobava sena in slame. Prva Javna ustmena licitacija se bo vršila: 1. pri intendanturi dravske divizijske oblasti v Ljubljani dne 22. avgusta t 1. za dobavo 600.000 kg sena in 270.000 kg slame, 2. pri komandi vojnega okrožja v Mariboru dne 20. avgusta t. 1. za dobavo 600.000 kg sena in 40.000 kg slame, 3. pri komandi vojnega okrožja v Celju, dne 18. avgusta t. 1. za dobavo 60.000 kg sena in 40.000 kg slame ter 4. pri komandi mesta Slovenske Bistrice, dne 16. avgusta t. 1. za dobavo 250.000 kg sena In 90.000 kg slame. Natančnejši podatki za udeležbo na licitaciji so pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani dobavni pogoji pa v pisarnah navedenih komand interesentom na vpogled. X Dobava mesa. Pri komandi vojnega okrožja v Celju se bo vršila dne 23. julija t. 1. ob 11. uri dopoldne druga ustna javna licitacija za nabavo mesa od 1. avgusta do konca septembra 1.1. garniziji v Celju. Pred-; pisani pogoji so v pisarni vojnega okrožja v Celju Interesentom na vpogled. X Dobava premoga. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 14. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 650.000 kg premoga. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornica v Ljubljani in teresentom na vpogled. Borzna poročila. Beograd, 13. julija. Devize: London 432—434, Pariz 555—560, New York 94.50—95, Ženeva 1642—0, Milan 406—408, Praga 283—283.50, Berlin 0.0455—0.0465. Dunaj 0.1325—0.1329, Bukarešta 47—48, Budimpešta 1.10—1.12, Ženeva 1642—0. Zagreb, 13. julija. Devize : Dunaj 0.1325—0.1335, Berlin 0.044—0.0455, Budimpešta 1.07—1.10, Bukarešta 0—48.50, Italija 405—407, London 432—434, New York 93.25—94, Pariz 552.50—560, Praga 282—284, Švica 1635—1640. Valute: Dolarji 92.25—93, avstrijske krone 0.135—0, češkoslovaške krone 278—280, francoski franki 552.25—557.50, napoleondori 345 do 355, švicarski franki 1625—0, lire 400—402. Zagreb, 13. julija. (Priv.) Devize. New York 93.25—94.25, Pariz 5.52—5.60, Curih 16.35—16.40, London 432—434, Dunaj 13.25—13.35, Praga 2.82—2.84, Budimpešta 1.07—1.10, Bukarešt 48.50—48.50, Italija 4.05— 4.07, Berlin 4.40—4.55. Valute. Dolarji 92.25—93, češke krone 2.78-0, italijanske lire 4—0. Curih, 13. julija. Otvoritev. Berlin 29, Holandija 223.75, New York 574. London 26.31, Pariz 33.92, Milan 24.70, Praga 17.20, Budimpešta 6.50, Zagreb 6, Bukarest 2.97, Sofija 5.10, Varšava 48, Dunaj 80.75, avstr, krone 81.25. Curih, 13. julija. Zaključek: Berlin 27, Holandija 225, New York 575.5, London 26.40, Pariz 33.80, Milan 24.60, Praga 17.25, Budimpešta 6.50, Zagreb 6, Bukarest 2.97, Sofija 5.12, Varšava 48, Dunaj 80.875, avstr, krone 81.25. Praga, 13. julija. Dunaj 4.425, Berlin 1.40, Rim 142.75, avstr, krone 4.525, lire 148.25, Budimpešta 36.25, Pariz 195.75, London 151.25, New York 33.225, Curih 578.75, Beograd 35.50. Dunaj, 13. julija. Devize. Beograd 743—747, Berlin 0.32—0.34, Budimpešta 7.05— 7.15, Bukarešta 357—359, London 324.500—325.500, Milan 3014—3026, New York 70.935—71.185, Pariz 4142-4158, Praga 2128—2138, Sofija 618—622, Curih 12.305 12.355. Valute. Dolarji 70.560—70.960, bolgarski levi 596—604, nemške marke 0.305—0.365, funti 322.700—324.300, francoski franki 4095-4125, lire 2980—3000, dinarji 734—740, romunski leji 366—3700, švicarski franki 12.190—12.270, češkoslovaške krone 2110—2126, madžarske krone 4.90— 5.10. Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani Vremensko poročilo. „Jutranje Novostl.M — Ljubljana, dne 13. julija 1923. Kraj Cas Zračni tlak Zračna temper. Vetei Oblačno 0—10 Padavine mm Ljubljana 7 771-5 16-6 brezv. jasno Ljubljana 14 7676 29-0 »* 1* 21 769-2 24-0 t* del. obl. Zagreb 7 770-8 21-0 *» jasno Beograd 7 770-0 21 0 „ »1 7 776-9 20-0 n t» Praga . 7 7707 18-0 t» ** j Inomost 7 770-9 20-0 ,, il Temperatura; višja Stran 4. * JUTRANJE NOVOSTI.« Štev. 135. Pred stavko v trboveljskem revirju Od »Zveze radarskih delavcev« v Trbovljah smo dobili dodatna poročila, ki pa smo jih, žal, prejel prepozno, da bi jih mogli natisniti v'današnji številki, posebno pa še, ker so bile priložene tabele. Vendar pa hočemo spregovoriti za bedne rudarje, kateri se potegujejo za svoje pravice. Dne 10. t. m. so podpisane strokovne zveze vložile na rudarsko glavarstvo in pokrajinsko upravo sledečo vlogo, pri kateri se nam zopet zdi umestno pripomniti to, kar smo zapisali v včerajšnji številki, namreč, da vlada v smislu obstoječih zakonov civilno pravnega reda In občega državljanskega zakona ni upravičena družbe prisiliti na regulacijo mezd, ker je družba privatno pravna oseba in prosto lahko razpolaga s svojo imovino. Sicer pa bilježimo zaenkrat vse skupaj kot kronisti, pridržujoč si pravico, da bomo o vseh nejasnostih naknadno poročali. Dotična vloga se glasi: P. n. Rudarskemu glavarstvu In pokrajinski upravi za Slovenijo v Ljubljani. Vsled neznosnih življenskih razmer prisiljeni, smo morali vložiti trboveljski dražbi spomenico, katera vsebuje naše minimalne zahteve. Na dosedanjih dveh pogajanjih se vsled odklonilnega stališča zastopnikov trboveljske družbe ni moglo doseči nobenega sporazuma posebno pa ne, ker je tudi zastopnik vlade g. nadsvetnik ing. Lipold v imenu vlade izjavil, da smatra zahteve za pretirane. Vsled tega zavlačevanja narašča med rudarji razburjenje in podpisane organizacije ne bodo mogle zadrževati rudarjev, da se poslužijo samopomoči, če se v kratkem najdalje do sobote 14. t. m. ne skliče nova pogajanja, ki pa morajo biti resno mišljena in ne samo fiktivna, kot so bila zadnja, ker znano nam je, da ing. Heinrich brez zastopnika Zveze industrijcev ni opolnomočen skleniti nobene pogodbe. Prosimo torej, da se ponovna pogajanja vršijo v taki sestavi kot je bilo doslej običajno v prisotnosti vseh merodajnih faktorjev. Ker se odklanja stavljene zahteve kot pretirane, brez navedbe, kaj je pretirano in ker nočemo vzbuditi utiša, da vstrajamo trdovratno na »pretiranih zahtevah« prosimo, da se na bodočih pogajanjih kot prva točka obravnave eksistenčni minimum za težkega delavca, ker je ravno eksistenčni minimum, ki odgovarja potrebam človeškega organizma bil podlaga za naše zahteve. Glede doklad za družinske člane moramo izjaviti, da so družinske doKlađe vpeljane proti naši volji, na pritisk trboveljske družbe in vlade in se čudimo, da se tako družba kakor tudi vlada sedaj postavljate proti dokladam. Priznavajoč pravilnost principa enako delo enaka plača, smo pripravljeni tudi na to, da se odpravijo doklade, če bodo minimalne plače take, da bo mogoče z njimi živeti tudi oženjenim s številno družino. Ponavljajoč svojo prošnjo za sklicanje ponovnih pogajanj do sobote 14. julija v svrho ugotovitve eksistenčnega minimuma, je naša dolžnost, da opozorimo vlado na razburjenje, ki Je nastalo vsled zavlačevanja in omalovaževanja pogajanj. Podpisane organizacije se bojijo, da bodo rudarji posegli po samopomoči, če se ne bi ugotovilo tej naši prošnji Trbovlje, dne 10. julija 1923. Slede podpisi od Zveze rudarskih delavcev, Narodno-socijalne zveze in Strokovne zveze radarjev. Od Trboveljske premogokopne družbe smo istotako prejeli danes sledeče poročilo: Uredništvo »Jutranjih Novosti« Ljubljana. Z ozirom na članek »Mezdno gibanje radarjev pri Trboveljski premogokopni družbi v št. 137 Vašega cenj. lista prosimo, da priobčite v svrho pravilne orijentacije javnosti sledeče pojasnilo: k točki a) omenjenega članka: Od strani Zveze rudarskih delavcev navedene številke so absolutno nepravilne. V mesecu maju L j. zadnji mesec, od katerega ima družba točne podatke, si je zaslužil kvalificiram delavec t. j. kopač na glavnem premogovniku v Trbovljah z vsemi dokladami vred povprečno Din 67.83 na šiht. Povprečni denarni prejemki celokupnega delavstva na premogovniku so znašali za delavca Din 49.58 na šiht. Samo iz teh številk se lahko razvidi, da je delavstvo pri Trboveljski premogokopni družbi, posebno, če se upošteva, da se dela samo 8 ur, boljše plačano kot delavstvo slične ali tudi druge stroke v celi državi. Kako pretirane so nove delavske zahteve se najbolj jasno razvidi samo iz zahteve delavstva, naj znaša družinska doklada Din 15.— za ženo in Din 12.50 za vsakega otroka na šiht. Ce bi se ugodilo tej zahtevi, bi prejemal vsak družinski oče z ženo in 5 otroci samo na družinskih dokladah Din 77.50 vsaki dan, za kateri izdatek ne bi bilo absolutno nobene protivrednosti. K točki b): Družba si je pridobila potrebna sredstva za investicije v prvi vrsti s povišanjem družbene glavnice, s prodajo premogovnika Karpan in samo v najmanjšem obsegu iz poslovnega dobička. Največ denarnih sredstev se je porabilo za zgradbo novih modernih stanovanj. Družba je zgradila po preobratu stanovanjska poslopja za 924 oženjenih in 1795 samskih delavcev in samo eno poslopje za ravnatelja novega premogovnika Rajhenburg. Delnica je notirala pred vojno na borzi ca. 350 zlatih kron t. j. po današnji denar-: ni vrednosti Din 5740.— za delnico. Sedaj notira delnica približno Din 1100.—. Medtem ko se je izplačalo pred vojno 12 zlatih kron t. j. približno Din 196.80 dividende na delnico je znašala najvišia dividenda po preobratu Din 25.—, ali pa ca, 1.5 zlatih kron. K točki c): Cene premogu so najnižje v celi državi in daleč pod svetovno pariteto. Najjasnejši dokaz temu je, da družba kljub visoki tovornim eksportira premog v Italijo, Ogrsko in Avstrijo, celo v Solrio-graško in pride premog tam kliub visoki tovornim še vedno cenejši, nego inozemski premog. Družba konkurira uspešno tudi kliub visoki tovornim od Din 1500.— ža vagon — v Vojvodini in prodaja premog celo v Niš. Zahvaljujemo se Vam vnaprej za Vašo prijaznost in beležimo z odličnim spoštovanjem Trboveljska premogokopna družba Sledita dva podpisa. Kar smo že neštetokrat povdarjali, to povdarjamo tudi danes: NRS se je vedno zavzemala za malega človeka in to bo, kolikor je le v njeni moči, storila tudi v mezdnem gibanju trboveljskih rudarjev. Želimo le, da ostane mezdno gibanje strogo strokovno, ter da se ne bodo dali rudarji zapeljati po kričačih te ali one stranke. Prosper Mdrimee: Verne duše v vicah. (Nadaljevanje.) »Moj meč?« je rekel don Juan, ki je šele tedaj opazil da ga ne drži v roki. ».,. Ne vem... najbrž sem ga pustil tam.« »Za vraga!« je zavpil don Garcia, »in na ročaju je vaše ime.« V tem trenutku sta videla, da se odpirajo vrata in da se zbirajo ljudje iz sosednjih hiš oftoli umirajočega. Od druge strani ulice pa se je hitro približevala četa oboroženih ljudi. Bila je najbrže straža, katero je priklicalo vpitje godcev in borbni hrum. Don Garcia si je pomaknil klobuk na oči, si zakril s plaščem spodnjo polovico obraza, da ga nihče ne bi mogel spoznati, in se vrgel kljub vsem nevarnostim med zbrane ljudi. Upal je, da se mu morda posreči najti meč, ki bi brezdvomno izdal krivca. Don Juan ga je videl, kako bije na desno In levo, ugaša luči in prevrača vse kar mu je na pote. Kmalu je zopet pritekel na vso moč držeč v vsaki roki orožje: vsa patrulja mu je sledila. »Ah don Garcia.« je vzkliknil don Juan, ko Je sprejel ponujani mu meč, »kako vam moram biti hvaležen.« »Beživa, beživa,« je zavpil Garcia. »Sledite mi In če vam kak lopov pride preblizu, ga pa dajte, kakor ste onega.« Obadva sta se vrgla v beg z vso brzino, katero je še povečava! strah pred gospodom corre-jddorjem; le-ta je bil proti študentom še vse bolj strog kakor proti tatovom. Don Garcia je poznal Salamanko do zadnjih kotičkov in se je spretno zatekal in umikal v stranske ulice in v samotne aleje, tako, da mu je don Juan komaj sledil. Sapa jima je že pohajala, ko sta naletela v koncu neke ulice na trumo študentov, ki so se izprehajali prepevajoč ob igranju na gitaro. Takoj, ko so zapazili, da straža zasleduje dva njihova tovariša, so pograbili palice, kamenje in vse mogoče orožje. Strelci, ki so bili popolnoma upehani, niso mogli ničesar opraviti proti taki množici. Zato so se pametno umaknili in oba preganjanca sta se zatekla v bližnjo cerkev, da si tam nekoliko odpočijeta. Na pragu glavnih vrat je hotel don Juan vtakniti meč v nožnico, ker je bil uverjen, da ni niti spodobno niti krščansko, z golim orožjem vstopiti v hišo Gospodovo. Toda posrečilo se mu je le s težavo in spoznal je, da meč, ki ga drži v roki, ni njegov: Don Garcia je v svoji zbeganosti pobral prvi meč, ki ga je našel na tleh; orožje je bilo najbrž umorjenčevo. ali od enega njegovih zaveznikov. Položaj je bil brezupen; obvestil je o njem svojega prijatelja, ki mu je dal že toliko dobrih svetov. Don Garcia je namršil obrci, si grizel ustne, mečkal okrajnike svojega klobuka, se prestopal sem in tja, don Juana pa se je po tem razkritju začel lotevati nemir in kes. Po četrturnem premišljevanju, med katerim ni rekel don Garcia drugega kakor: »Zakaj ste spustili meč iz rok?« Je le-ta povlekel dona Juana za rokav in mu rekel: »Poidite z menoj! Jaz bom poskrbel za vse.« V tem trenutku Je izstopil iz zakristije du- hovnik in hotel oditi na cesto; don Garcia ga je ustavil. »Imam li čast, govoriti s slovitim učenjakom Gomez-om,« mu je rekel in se globoko poklonil. »Nisem učenjak,« je odgovoril duhovnik, kateremu se je očividno dobro zdelo, da je kdo videl toliko v njem. »Moje ime je Manuel Tordoya in sem vam na uslugo.« »Častiti oče,« je rekel don Garcia, »ravno z vami bi bil rad govoril. Sporno je neko vprašanje o vesti, in če me ni varala govorica ste vi napisali glasovito knjigo »De casibus conscientiae«, ki je bila v Madridu predmet tolikim debatam.« Duhovnika je obsenčilo častihlepje in je jecljale odvrnil, da on sicer ni avtor omenjene razprave (mimogrede povedano, ta knjiga nikoli ni izšla) vendar pa, da se močno bavi s podobnimi stvarmi. Don Garcia je komaj čakal konca in Je nadaljeval: »Prosim, častiti oče, v par besedah vam razjasnim zadevo, o kateri bi se rad posvetoval z vami. Mojega prijatelja je prav danes, ni še dobra ura od tega, ustavil na ulici nek človek in mu rekel: »Gospod, moram se boriti dva koraka od tod; nasprotnikov meč pa je daljši od mojega; ali bi mi hoteli posoditi svojega, da bi bila obadva enaka.« Moj prijatelj je ugodil njegovi prošnji. Nekaj časa je čakal; ko pa ni nič več slišal zveničanja mečev, se je približal. Kaj vidi? Mrtvega človeka prebodenega z mečem, katerega je on posodil. Od tega trenutka je ves obupan, dela si očitke in je v strahu, da je storil smrten greh. Jaz ga skušam pomiriti; mislim, da je greh odpustljiv posebno, ker bi se v slučaju, da bi on ne posodil meča, oba borila z neenakim orožjem. Kaj menite vi, častiti oče? niste 11 mojih misli?« Dalje prih.) Inserirajte v „Jutranjih Novostih"! 1! Pisalni stroji itd. Mehanična delavnica (popravljalnica) LJUBLJANA Selenburgova ulica 6/1. L. BARAGA. 'z " - Protiv znojnih nogu upotrebite HOFER PUDER br.III. Dobiva se u svim apotekama I drogerijama. RAVE d. d., ZAGREB. Najcenejše in najhvaležnejše darilo našim malim je: JY{ej zi>«rinjoK knjiga s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas Dtn 5’— JVtoji IjubčKi živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu Din 8*—. 5li^ar 10 tiskanih predlog za poba* vanje z akvarel - barvam ali pastel - barvnild Din 3*— V Crnipeter staroznana, vesela družabna igra za zimske večere. 1 igra Din 3‘—. Vse se dobi v Različno kopalno perilo za dame in gospode I A. & E. SKABERNE Ljubljana, Mestni trg štev. 10. k -1 ■■ Velika zalosa klobukov In slamnikov se dobi pri družba z o. z. tovama v Ml pošta Domžale. Prevzamejo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Kovažević i TrSan v Ljubljani, Prešernova ul. 5. Sprejemanje v sredo. ZB,OBa i,Cef «,ev’.4.0,p°,ka r/’BNVv i±' y'l Podpisana tvrdka prodala: Trboveljski ia premog~ In bukovo oglje iz svojega skladišča na južnem kolodvoru, ter suha, trda in mehka drva rezana v dolžino za kuhinjsko vporabo Iz svojega skladišča na Zelenem hribu. Premog in oglje se oddaja v detajlu v vrečah, ali en groš v celih vagonih z 10% popustom od fakturnega zneska za združene odjemalce ali posameznike. Vsa goriva se odpremijo po želji po naših vpregah na dom. Naročniki naj se javijo pri podpisani tvrdki: „IMPEX“ eksportna in importa družbo z o. z. u Ljubljani Krekov trg štev. 10, I. nadstropje. it „M03MIR“ Kreditna in stavbena zadrnga Maribor, Rotovški trg štev. 1 rabi stavbišča, stavbni materijal in stavbne delavce za Maribor, Celje, Ljubljana. Pohištvo. Spalne in jedilne sobe kuhinjske oprave, stalno v zalogu Ogleda se lahko vsaki dan. — Za blago jamčimo. Prevzemamo vsa mizarska dela. Erman & Arhar, mizarstvo Št Vid nad Ljubljano. ■ ■■ ITIHLI OGLASI: Cena oglasom do 20 based Din 5*—; vsaka nadailna besada 25 para, z davščino vred. Klasna noia ia z lepim vrtom in prostim stanovanjem v Ljubljani se ugodno proda. Vprašati pri društvu hišnih posestnikov. Dunajska c. 17 od 4.—6. ure ali pismeno. Ustji na prometnem kraju v Mariboru z dobroidočo trgovino z mešanim blagom In dvoriščno hišico z veli Ki m skladiščem. Kupec dobi takoj stanovanje, trgovino In skladišče. Vici, Maribor, Glavni trg 5. V l rdečo deteljico, semensko ajdo, lipovo cvetje, suhe gobe itd. plačuje najbolje Sever & Co. Ljubljana, Volfova ul. 12. imm im pošteno in pridno deklico, katera bi se učila kuhati. Dogovori ustmeno in osebno na upravo lista pod „Pridna“. osebni, Nesselsdorier, zelo dober, lepa karoserija 15/45 H-P, 6 sedežev, se po ugodni ceni proda. Chvatal Ljubljana, Martinova cesta 30. ki je dne 3. julija zvečer zamenjal dežnik v kavami, Emona' se prosi naj ga takoj vrne v upravi „Jutranjo Novosti", ako noče imeti posledic. ___________ v največjem industrijskem mestu Slovenije 25.000 prebivalcev (brez konkurenčno veliki promet), se proda z celo investicijo za 300.000 dinarjev. Naslov pove uprava lista. Hi z večletno prakso vseh pisarniških del išče primerne službe. Sprejme tudi mesto delovodje, skladiščnika ali poslovodje. Ponudbe z navedbo plaže pod »Delaven« na upravo »Jutranje Novosti«. KlPi, bilancist, z večletno prakso išče službe. Cenj. ponudbe pod „Per tekten“ na upravo lista._ Mali) m z vrtom se kupi. Naslov v upravi lista. čisto moderni najfinejše sukno, se poceni proda. Naslov v upravi lista. obednica (mahagoni) in salonska garnitura (pliš), skupno ali posamezno se proda najvišjemu ponudniku. Za ogledati v brzo-voznem skladišču južnega kolodvora v Ljubljani dnevno med 8.—11. in 14,—16. uro. Pismene ponudbe, vezane na 8 dni je vposlati pod štev. 631/11-23 na obratne ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani do 7. julija. (ali sobo) primeren za čevljarsko obrt iščem za takoj. Cena postranska stvar. Ponudbe pod »Podjetnik« na upravo lista. 4 sobe, 2 kuhinje, jed. shramba klet in delavnica, velik vrt, še za zidavo na prometnem kraju za vsako obrt se proda. Kupcu čez mesec dni stanovanje na razpolago. Zadnja cena 175.000 Din. Poizve se pri sodarju na Viču št. 113. za tanin kupujem vsako množino. Ponudbe s ceno, frank« vagon v Sloveniji in mnošino na Rudolf Žorž & Co., Ljubljana, Gledališka ulica 7/11. čez 5000 kalorij nudim franko vagon Mestinje Din 2.800 s« vagon. Takojšnja dobava oa 10 vagonov, drugače 2 vagona na mesec. Cenjena naročila pod „Zdrob 5500“ na upravništvo. Priporočam se vsemu p. n. občinstvu za vsa soboslikarska in pleskarska dela; posebno priporočam svojo novo iznajdbo, odpravljam vsako mokroto od od zidov v roku 48 ur; vse po najnižji ceni. Na plačilo počakam do 1 leta dni. Naročnike sprejemam, Hugo Pieško, Za-greb, Mandičeva ul. 5._________ Mm, Žil morska trava. Peter Kobal Kranj, Glavni trg tvornica vseh vrst blazin in žime in morske trave, modroce na peresih. Specijelna tvrdka za izdelovanje klubgarnitur. — Najnižje cenel — Najsolidnejši izdelki I — Zahtevajte oferte in cenike I L star 17 let, ki ima že dve leti ključavniške učne dobe, želi mesta t hrano in stanovanjem. Cenjene ponudbe na poštnole-žeče Poljčane. večjo svoto pcsojila proti popolni pupilami varnosti in ugodnimi obrestmi Cenj. ponudbe na upravo lista pod ..Varnost'‘. ki je abeolvirala trgovski tečaj z dobrim uspehom, želi primem« službe, najraje v Ljubljani Cenj. ponudbe prosi pod „Zanesljiv*" na upravo Usta. Pm, lii! ^ Prodam poceni rokopis prevoda znamenitega angleškega romana v svrho ponatisa ia založbe. Naslov v upravi posestvo, sestoječe iz- hiše v dobrem stanu, gospodarska poslopja, 8 oralov sveta, vrt, sado-nosnik, njive, */« uro od postaj« Račje, lepa lega, po zelo ugodni ceni. Ponudbe pod „Prilika“ a« upravo lista. dobro ohranjeno-kompletna postelja s tuhno in žimnato opremo, razne omare, kredenca, kuhinjska posoda, stenska ura. obleka, perilo, miza slike in drugo se proda na prostovoljni javni dražbi v nedeljo dne 15. julija zjutraj ob 1/iB uri v Hrenovi ul. 17/H. levo- Bo Kolo Jaf s prostim tekom, malo rabljeno, se proda. Zelo lahek tek. Kračun, Čretnik — Poljane.^___________ kučevnu lepu, nježno odgojenu i obravanu osobu, zdravu bes-prekomog vladanja, dobre prirode, okretnu i vestu u kuhanju; ja sam samac, veletrgovac, dobrp situiran, gde bi se mogla i udomiti. Ponude sa fotografijom na adresu: Milan Ivkovič, Nor» Sad, Kralja Petra ul. 1. II ni išče službe kot prevzemalec lesa in oglja. Nastop mogoč takoj. Cenjene ponudbe pod „Vesten" na upravo lista. restavraterka srednjih let, si želi v svrho zboljšanja restavracij« dobiti primernega moža s kapitalom ali premoženjem; prednost Imajo strokovnjaki v tej obril vdovci niso izključeni. Slike »P pisma naj se pošljejo pod „L*P* bodočnost št. 38“ na uprav® Usta. Tajnost zajamčena. Izdaja ia tiska »Zvezna tiskam ta knjigam« % MaMJaak