Izhaja v Celovc
lovec • P. b. b. • CZ 02Z030863 W
Tiskovina ■ Poštnina platana pri posti 64290 Tržič
Koroška osrednja knjižnica "dr.France Sušnik"
Na gradu 1
2390-Ravne na Koroškem - SLO
SLOVENSKI VESTNIK, Tarviaeritr. 16, A-9020 Celoveo
Celovec • četrtek *31. oktober 2002 štev. 44 (3193) • letnik 57 • cena 0,73 evra
Povečan dvojezični vrtec slovesno odprt
Točno pet let po slavnostnem I odprtju je Dvojezični vrtec »Ti in jaz« v Borovljah na predvečer državnega praznika, v petek, 25. oktobra 2002, vabil na prevzem dodatnih prostorov za dve skupini: eno v vrtcu in eno v popoldanskem varstvu za šolarje dvojezične LŠ 1.
Praznovanje so prevevali različni občutki: veselje in ponos nad doseženim in nad zaupanjem staršev, zadoščenje, da se je vložen trud obrestoval, predvsem pa optimizem in vera v prihodnost vrtca. Vsi govorniki so poudarili, da si Borovelj in vzgojne ponudbe v mestu brez Dvojezičnega vrtca ni več mogoče predstavljati.
Signal samopomoči
Predsednik vrtca mag. Roman Verdel je v pozdravu dejal, da je boroveljski dvojezični vrtec pred 5 leti bil signal za druge kraje in društva, da tudi ustanovijo svoje zasebne vrtce, ki dobro delujejo. Zahvalil se je vsem tistim, ki so podprli gradnjo in delo vrtca. To so Slovenija, dežela Južni Tirol, urad zveznega kanclerstva, številni zasebniki ter občina Borovlje in tudi dežela Koroška.
Vrtec ima danes tri vzgojne ponudbe: celodnevno in poldnevno oskrbo otrok in popoldansko varstvo za šolarje ljudske šole. Poleg tega je otrokom
na voljo 2000 m2 veliko igrišče, ki ga je brezplačno dala na razpolago družina Borovnik.
Stroške povečave in prezidave vrtca je prevzela Posojilnica Bank Borovlje, ki je tudi lastnica poslopja, gradbena dela pa je vodil predsednik njenega Nadzornega odbora Melhijor Verdel.
Otrokom, vzgojiteljicam in staršem ter odbornikom vrtca je v petek veselje kar sijalo iz oči in raz obraze. Temu primemo dobro razpoložena se je voditeljica vrtca Mirjam Oraže vsem zahvalila za obisk in za podporo, predvsem pa za zaupanje staršev.
Dalje na 7. strani
ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV IN PRIJATELJEV PROTIFAŠISTIČNEGA ODPORA
Nikoli vas ne bomo pozabili
Spominska svečanost ob Dnevu mrtvih
IN ODKRITJE SPOMENIKA 180 PARTIZANOM
Četrtek, 31. oktobra 2002, ob 14.00 na pokopališču v Borovljah
SPORED Godba na pihala
Govor predsednika ZKP inž. Petra Kucharja
Govor predsednika ZN NOB Slovenije Ivana Dolničarja
Odkritje spomenika 180 partizanom, padlim v zaključnih bojih druge svetovne vojne od 11. do 15. maja 1945 pri Dravskem mostu
Polaganje vencev
Govor univ. prof. dr. Karla Stuhlpfarrerja
Kulturni spored oblikujejo
Komorni zbor SPD »Boroulje»
Pihalni orkester Jesenice recitatorja
Lepi, novi prostori za otroiki vrtec v Borovljah, žareči obrazi društvenikov, posebno pa staršev, otrok in seveda vzgojiteljic ... Preberite uvodni članek in nadaljevanje na strani 7.
Obvestilo
slovenskim
državljanom
% / Sloveniji bodo 10. novem-V bra 2002 volitve za predsednika republike. Slovenski državljani, ki imajo stalno bivališče v tujini, bodo lahko praviloma glasovali na diplomatsko konzularnih predstavništvih v posamezni državi. Tam bodo lahko volili tudi slovenski državljani z začasnim bivališčem v tujini, če so to pravočasno sporočili Republiški volilni komisiji.
Volilno pravico ima vsak državljan Republike Slovenije, ki bo na dan glasovanja, to je 10. novembra 2002, dopolnil 18 let in mu ni odvzeta poslovna sposobnost.
V primeru, da nobeden od kandidatov ne bo dosegel absolutne večine, bo drugi krog volitev 1. decembra.

Enotna lista Železna Kapla
vabi na
martinovanje
s koncertom in plesom h Kovaču na Obirskem v soboto,
9. novembra 2002,
ob 20. uri
Nastopajo: MoPZ »Valentin Polanšek«, mladinska skupina iz Železne Kaple, vokalna skupina »Pet in tri«. Ob 21. uri ples, igra ansambel »Vitezi Celjski«
Prisrčno vabljeni!
PREBLISK
■ Koroškemu Heimatdienstu se spet kolca, ker očitno Zveza koroških partizanov ne časti padlih v boju za Hitlerja, temveč tiste, ki so se borili proti njemu. Tako sklepanje je dopustno, saj se jim ni zdelo za-malo, na tablo pred stolnico zapisati, da je spomenik namenjen tistim, ki so umrli po vojni IN MED NJO - seveda kot irtve partizanov.
Zdaj so se spotaknili ob spomeniku padlim v Borovljah in okolici. Pri čemer me zanima predvsem: zakaj ravno zdaj. Že večkot tri desetletja tivim na Koroškem, vsako leto je tam ali proslava ali polaganje vencev, pa se ni nihče obregnil. Tako me tuli to vprašanje, da sem ga tu javno postavila in prepričana
sem, da mi bodo kmalu odgovorili, saj samovšečno ugotavljam, da tole rubriko preberejo in prevedejo, ko verjetno še topla pride iz tiskarne.
Da KHD doslej še besedice sočutja ali obtalovanja ni zgu-
bil recimo ob postavitvi spomenika na Radišah, da še nismo slišali jasne opredelitve do medvojnih dogodkov z njihove strani, da nikogar v deteli ne moti kaj preveč, da ima KHD edini in edincati namen, ki se imenuje »protislovensko delovanje« - ojej, zmotila sem se, proti EU so tudi - je tista koroška realnost, ki dela detelo majhno - in ne kvadratni kilometri.	S. W.
SPD Kočna in SPD Šentjanž
vabita na
»Kraški „ večer«
s pršutom in vinom. Ob tej priložnosti bo avtorica Vesna Guštin Grilanc predstavila knjigo »Ogenj na kamnu«. To je knjiga, ki opisuje življenje ob ognjišču na Krasu in tržaškem podeželju. Zapela bo moška pevska skupina »Kraški dom« iz Repentabora pri Trstu.
v petek,
8. novembra 2002,
ob 19.30
v gostilni pri Adamu v Svečah
KHD, koga smemo častiti?
Kulturno društvo Škocjan
vabi na
premiero otroške igre
Medved z vrtnico
(Frane Puntar)
Režija: Peter Militarov
v soboto,
2.	novembra 2002,
ob 19. uri v kultuni dom v Šentprimožu
Ponovitev v nedeljo,
3.	novembra, ob 15. uri, prav tako v Šentprimožu
Nastopa škocjanska igralska skupina.
Prisrčno vabljeni!
KOMENTAR
druževanje Slovenskega K vestnika in Našega tedni-Lmmka buri duhove. Ker smo ljudje pač taki, da imamo raje mir kakor prepir, je najenostavnejše obsoditi »prepir« in se potegovati za »enotnost«.
Za kaj gre pri prepiru pravzaprav? Za »da« ali »ne« združitve? To sta organizaciji pravzaprav že odločili; izrekli sta se v svojih odborih za združevanje. Tako že več kot dve leti poslušamo: Čez tri mesece, pa spet čez tri mesece in tako naprej. V tej luči odločitev Zbora narodnih predstavnikov pri NSKS ni nič novega - še več: poudariti je treba, da je silno ustregel družabnikom, ki seveda projekta še zdaleč nimajo razvitega tako, da bi ga resnično mogli v začetku leta 2003 uresničiti. Zato je vsako razburjenje za lase privlečeno in odveč. Nastal je le dodatno silno neprijeten položaj, da imamo uredniki odpovedi službe, časopisa pa naj še »nekaj časa« izhajata naprej. Kako se počutimo ob teh »eksaktnih« podatkih, ne zanima nikogar. Ampak to je v celotni zadevi res bolj postranskega pomena
Nikakor pa ni odveč, če se odbori - naj bo to pri NSKS ali pa pri ZSO - malo podrobneje ukvarjajo s potekom priprav. Vprašanje je, če so z načelnim pristankom za združevanje oddali tudi svoje kompetence odločanja, bodisi personalnega, vsebinskega, tehničnega, finančnega in tako naprej. In prav ta vtis nastaja ob »skrivnostnem« poteku pri-
prav, kjer odborniki, še manj pa uredništva niso udeleženi.
Razburjenje je na čisto drugi ravni in se ne tiče več časopisa ne časopisov. Če se funkcionarji čutijo »ogrožene« od svojih lastnih odborov samo zato, ker hočejo odborniki sodelovati, ker so pač odborniki in je to njihova dolžnost, potem je nekaj narobe. Namesto transparence je v ospredju sklicevanje na »oblast«, ki jo je (ne)kdo dobil z volitvami. So odbori degenerirali v dvigo-valce rok? Naj se nihče ne razburja, če je ta vtis krepko v ozračju. O načinu združeva-
nja, o posledicah, naj bodo pozitivne ali negativne, ni bilo nobenih razprav, ne pri NSKS ne pri ZSO. Bila so vselej naknadna sporočila odborom: ali požegnate ali pa ne, spremenilo se ne bo nič več, storjeno je storjeno, šlo bo naprej, z vami ali pa brez vas.
Da se vsaj del odbornikov s takim ravnanjem ne strinja, je legitimno in v redu. Verjetno bi do teh diskusij sploh ne prišlo, če bi bili odborniki poprej invotvirani v celotno zadevo. Seveda jih je tudi nekaj takih vmes, ki so mnenja: saj smo jih izvolili, zakaj bi moral jaz misliti, naj odloča on. (Intervju nekega odbornika NSKS za Radio 2.)
Cenzura, ki se je že nekako itajavila, je za bodoči časopis slab omen in ne zbuja zaupanja. Možnost objavljanja različnih mnenj se bo skrčila, če bo mnenje uredništva odvisno samo od volje dveh ali treh oseb narodne skupnosti. Če se uredništvu ne »zaupa«, potem ni pravo in ga je treba zamenjati. Kdo lahko to naredi? Zidaj so za to zadolženi odbori. Kdo pa bo to v bodoče, pa sta predsednika dolžna odborom še razložiti, črno na belem.
Na vsak način manjka diskusije o tem pomembnem koraku organizacij, pa ttaj bi šla v to
ali ono smer. In (nekoliko) otročje zveni, da bo v novem časopisu »platforma odprta za razne diskuzije in prispevke iz vseh naših interesnih območij, katera so se do sedaj razvijale v slepo ulico«. To bi lahko vsakdo počel že tudi doslej - in dvomim, da bodo tisti, ki so to napisali, v svojih pisnih prispevkih v novem časopisu kaj bolj podjetni. S tem želim reči, da bomo imeli še vedno isto narodno skupnost, isti človeški potencial na razpolago kot doslej in da se-čese uredništvo ne bo krepko povečalo - tudi v bodoče ne bo kaj dosti spremenilo.
Pripis: ta komentar je (še) necenzuriran ...
Sonja Wakounig
Zgode in nezgode okoli skupnega časopisa
Nezaupnica
predsedstvu
NSKS
KI e želim se vmešavati v IM notranje zadeve NSKS, glede na skupni projekt pa moram ugotoviti, da je Zbor narodnih predstavnikov s svojimi sklepi izrekel nezaupnico predsedstvu in predsedniku NSKS,« je dejal predsednik ZSO dr. Marjan Sturm. Očitno želi ZNP v bodoče odločati tudi o nastavitvah čistilk v novi medijski hiši. Dej-
stvo, da je ZNP popolnoma razveljavil vlogo predsedstva in predsednika NSKS kot izdajatelja svojega časopisa -linijo bodo določali novinarji sami, oziroma tisti, ki stojijo v ozadju - o personalni politiki predsedstvo in predsednik nimata več kaj odločati, kaže v to, da se znotraj NSKS bije huda bitka za oblast oziroma za demontažo predsednika in predsedstva NSKS. Skupni časopis je očitno le povod, ne pa vzrok. Ker obstajajo že veljavne pogodbe glede izvedbe projektne faze, bo treba nemudoma sklicati seje ustreznih organov, je dejal dr. Sturm.
VOLITVE /
VOLILNI ZAKON / KPÖ
Spremembe na koroški volilni listi KPÖ
IX oroški volilni urad je črtal z l\volilne liste koroške KPÖ prvo kandidatko Tino Leisch, filmsko in odrsko delavko z nemškim državljanstvom, kustodinjo Peršmanovega muzeja, ki je v zadnjih tednih postala znana v avstrijski kulturni sceni z režijo Taborijevega »Mein Kampf« na Dunaju. Z liste za volilno okrožje Velikovec so črtali slovenskega državljana Jožeta Rovška, ki kot novinar in kulturnik prav tako kot Leisch že leta živi in deluje v Avstriji. KPÖ je oba postavila na vidni mesti, da bi tako protestirala »proti veljavnemu av-
strijskemu volilnemu zakonu, ki veže aktivno in pasivno volilno pravico na avstrijsko državljanstvo in na ta način zapostavlja stotisoče ljudi, ki že leta živijo v Avstriji, a so prebivalci druge vrste«. Pravico »bivanja« je treba postaviti nad pravico »državljanstva«, meni Leisch in zahteva enakopravnost ne samo za ljudi iz Evropske unije, temveč za vse, ki živijo v Avstriji.
Prva na deželni listi KPÖ je zdaj beljaška delavka Karin Peuker, v volilnem okrožju Velikovec pa publicist dr. Mirko Messner. KPÖ kandidira v vseh zveznih deželah kot lista 5, prvi kandidat pa je njen predsednik mag. Walter Baier. Na zvezni listi je tudi slovenska delavka Marjeta Einspieler iz Celovca.
Kontakt: Christopher Frank, tel.: 0676-3422554, email: c h ris top h er. robert@gmx. at
PRIZNANJE DIPLOMATU IN ČLOVEKU DIALOGA
Častno občanstvo dr. Wolfgangu Petritschu
Dr. Petritsch, častna listina, župan Krainer in Feliks Sattmann.
I etos poleti je boroveljski L občinski svet soglasno sklenil, da Glinjčanu dr. Wolfgangu Petritschu podeli častno občanstvo za zasluge pri upravljanju kriznih področij in za ugled občine Borovlje.
Nekdanjemu najožjemu sodelavcu kanclerja Kreiskega, poznejšemu vodji Avstrijskega kulturnega inštituta v New Yor-ku in uglednemu ter mednarodno upoštevanemu politiku in pogajalcu za mirovno rešitev na območju nekdanje Jugoslavije, je v ponedeljek, 29. oktobra 2002 zvečer med slovesnostjo v boroveljskem gradiču bila izročena listina o častnem občanstvu.
Listino je izročil župan Helmut Krainer in ob tem naštel postaje delovanja dr. Petritscha.
V predavanju o razpletu konflikta na Kosovu in o delovanju kot visoki predstavnik v Bosni in Hercegovini se je dr. Petritsch izrecno zahvalil pokojnemu ravnatelju glinjske šole Valentinu Koschutniku, »ki me je naučil slovenščine, in ta dvojezičnost mi je potem pri delu zelo pomagala«. Slavljenec je številnemu občinstvu pripravil referat o visoki diplomaciji, v
tem primeru o zadnjem aktu jugoslovanske tragedije, ki se je odigravala na Kosovu in je v pogajanjih v Rambolleju dosegla svoj diplomatski višek. Z vojaškim posegom NATA je ta konflikt zajel tudi jedro Jugoslavije in na koncu je bilo strmoglavljenje Miloševiča. Izhajajoč iz izkušenj v Bosni in
Hercegovini, kjer vojaški stroški daleč presegajo gospodarske investicije, je Petritsch dejal, da bojo za reševanje novih kriz na svetu potrebni novi recepti, kajti sicer bojo stroški za vojaški krizni menedžment rasli v nedogled. V Bosni in na Kosovu bo potrebnih več generacij, preden bo ta konflikt pre-
sežen. Izsledki zanimivga referata so: s sosedom je treba živeti v miru, vojna ne rešuje problemov in kriz. Sožitje kultur, jezikov in narodov je sicer težavno, a jeziki niso krivi za konflikte, temveč ljudje. Do miru privedejo le demokracija, toleranca, mir in zajamčene svoboščine.	Franc Wakounig
BOROVLJE:
ODSTOP ŽUPANA KRAINERJA
Novega župana bo izvolil občinski svet
Qicer je že dalj časa bilo Jznano, da se boroveljski župan Helmut Krainer poslavlja od svoje funkcije, njegov predvideni naslednik je že tudi bil znan. To je inž. Ingo Appe. Pa vendarle je župan Krainer v ponedeljek 28. oktobra, na podelitvi častnega občanstva dr. Wolfgangu Petritschu presenetil vse s svojo napovedjo, da bo s koncem meseca nepreklicno odstopil.
Po volilnem pravilniku za izvolitev županov, ki se sicer volijo neposredno, in zaradi časovne bližine s prihodnjimi občinskimi volitvami bo novega župana izvolil občinski svet na naslednji občinski seji.
Župan Krainerje bil skoraj 18 let boroveljski župan, v tej funkciji je nasledil rav. Antona Woschitza.
dati naprej, da bi se kaj podobnega ne ponovilo več.
To sta v pozdravnih besedah poudarila že Vinzenz Jobst, predsednik Memorial Kärnten-Koroška in pa moderatorka Marica Štern Kušej.
Gernot Nischelwitzer je v imenu Zveze kacetarjev dejal, da spomin velja ljudem, ki so se za ceno svojega življenja posta-
vili za svobodo v času, ko so mnogi ploskali zapeljivcem, ko so v kacetih goreli krematoriji. V zastopstvu za vse je prebral imena desetih žrtev, umsko prizadetih, sužnjev iz vzhoda in partizanov, ki so pokopani na celovškem pokopališču.
Za kameradšaft ljudske stranke sta spregovorila zdravnik dr. Lexer in študent Wei-
Qri čudovitem vremenu je v I soboto, 26. oktobra 2002, za avstrijski državni praznik, na pokopališču v Trnji vasi potekala že utečena spominska proslava za tiste, ki so svoja življenja dali za svobodo in demokracijo države. Prireditelj je, kot običajno, bila platforma Memorial Karnten-Koroška skupaj z Zvezo koroških partizanov in Zvezo slovenskih izseljencev, z Zvezo kacetarjev, s socialdemokratskimi borci za svobodo, z Č)VP-kameradšaft in društvoma Mauthausen aktiv Karnten-Koroška ter »Erinnern« iz Beljaka.
Ženski zbor »Pet in tri« ter kvartet ACIES deželnega kon-zervatorija sta proslavi, ki je seveda bila dvojezična, vtisnila spodoben in spoštljiv glasbeni pečat. Saj so zvoki slovenske uporniške in rodoljubne pesmi ter Šostakovičevih skladb poplemenitili prostor in čas spomina in spominjanja.
Spomin - svarilo in opomin
Kot rdeča nit se je skozi nagovore vila misel, da je spomin na žrtve in grozote nacistične strahovlade treba ohraniti in ga
SPOMINSKA SVEČANOST V TRNJI VASI
Evropa temelji na vrednotah antifašizma
klevete, da se partizani niso borili za svobodno Avstrijo, ampak za tujo državo. Takšne trditve so ničeve, je poudaril, ka-
Zbor »Pet in tri« je prispeval ubran glasbeni okvir
Janko Messner
dinger, ki sta poudarila vrednoto svobode v času, ko svetu grozi teror.
Podpora nosilcem spomina
Deželnozborski poslanec Peter Kaiser je v imenu socialdemokratskih borcev za svobodo naglasil, da se je ob spominu na žrtve treba ozreti v prihodnost in se vprašati, kakšen odnos imata današnja Avstrija in družba do socialnih in etničnih vprašanj. Ta odnos je merilo standarda naše zrelosti, kar še posebej velja v času širitve Evropske unije. Kaiserje zahteval, da morajo tudi društva, ki so priredila spominsko svečanost, dobiti delež iz bazične podpore, ki je zdaj namenjena zgolj nemškonacionalnim organizacijam.
V imenu koroških Slovencev je spregovoril Marjan Sturm, predsednik ZSO. Proslavo je umestil v evropski okvir, kajti dan poprej je EU dokončno sklenila razširitev, sploh pa je antifašistični boj eden od temeljev današnje Evrope. Združitev Evrope je zatorej odpoved nacionalizmu in rasizmu, iz katerega je izšel nacizem. Razširitev EU je pogoj, da se nacizem ne bo več ponovil in obnovil.
Odgovor podtikavanjam
Sturm je zavrnil znana koroška revanšistična podtikavanja in
s pesmijo o dunajski sivi hiši
jti »kdor je šel k partizanom v gozd, ni vedel, za katero državo se bori. Vedel je le, da se bori za svobodo in demokracijo«. Na Koroškem so se borili pripadniki osmih narodov proti nacifašizmu, prav tako pa so se številni Avstrijci drugod po Evropi borili v resistanci.
Z besedami, da je spominjanje v smislu EU kot mirovniškega projekta, ki temelji na človekovih pravicah in dosežkih demokracije, je Sturm zaključil svoja izvajanja.
Proslavo, ki se je iz leta v leto udeleži več ljudi, je z branjem obogatil književnik Janko Messner. Med drugim je bral pretresljivo pesem o dunajski sivi hiši, kjer so aprila 1943, torej pred 59 leti, obglavili trinajst koroških Slovenk in Slovencev. Svoj prispevek je zaokrožil z mislijo, da je ta dežela domovina obeh tu živečih narodov.
Helmut Unterluggauer pa je prebral »Fugo smrti« Paula Čelana.
Predstavniki sodelujočih organizacij so pred spomenikom žrtvam za svobodno Avstrijo, delo našega rojaka Valentina Omana, položili vence. Proslave sta se udeležila tudi Jure Žmauc, generalni konzul R Slovenije in močna skupina dunajskih socialdemokratov.
Franc Wakounig
SKLEP ZBORA NARODNIH PREDSTAVNIKOV
Skupni časopis preložen za tri mesece
|k la svoji izredni seji v pone-
IMdeljek, 28. 10. 2020, kije
vsem napovedim navkljub bila javno dostopna, je Zbor narodnih predstavnikov (ZNP), po lastni definiciji »najvišji organ Narodnega sveta koroških Slovencev«, sprejel te sklepe:
1.	Ukinitev Našega tednika z 31.12. 2002 ter odpoved urednikov NT se prekliče. Ostanejo v funkcijah kot doslej. Ustanovitev skupnega časopisa se preloži na čas po občinskih volitvah (marca 2003 -op. ured.).
2.	Naš tednik pripravlja v celotnem obsegu uredništvo po
načelu časnikarske svobode.
3. Za 12. 11.2002 se skliče redna seja ZNP s sledečim dnevnim redom: obravnava vprašanja skupnga časopisa oz. družbe SloMedia; nadaljne točke dnevnega reda, za katere se dogovorita predsednik NSKS in predsednik ZNP.
V tem času bo predsednik NSKS Bernard Sadovnik ob navzočnosti predsednika ZNP dr. Francija Wuttija imel pogovore s člani ZNP in se prizadeval za usklajevanje.
Te točke je Zbor narodnih predstavnikov, od 48 članov se je seje udeležilo 35 članov, sprejel s 34 glasovi, eden se je vzdržal.
Bernard Sadovnik je v pogovoru s Slovenskim vestnikom takole ocenil sklep ZNP:
»Sklep omogoča razgovore do naslednje seje Zbora narodnih predstavnikov. Priti hočemo do skupnih predlogov.
Preložitev skupnega časopisa za tri mesece je v nasprotju s trenutnim veljavnim sklepom predsedstva NSKS in skupščine SloMedia.
Zato bom prihodnji teden sklical seji družbe SloMedia in predsedstva NSKS, na katerih bomo obravnavali sklep ZNP in prišli do skupnih zaključkov«.
O vsebini sklepov Sadovnik ni dal nobenih izjav, ker »noče prejudicirati razprave«. Na vprašanje, ali sklep ZNP občuti kot poraz (tako je zapisalo njegovo glavno komunikacijsko sredstvo »Kleine Zeitung« - op. ured.), je predsednik NSKS dejal: »Če nekdo to vidi kot moj poraz, potem ne more imeti resnega namena za razrešitev konflikta. Predsedstvo se bo pogovarjalo z Zborom narodnih predstavnikov«.
Franc Wakounig
r^anašnje odkritje obnovlje-LJ nega in razširjenega partizanskega spomenika v Borovljah (ob 14. uri na borovljskem pokopališču) je izzvalo nesramne in žolčne napade nem-škonacionalnih krogov s kaha-dejem na čelu. V posebni tiskovni izjavi je kahade odkritje spomenika imenoval »provokacijo», ker da spominja na »tito-jugoslovanske okupacijske enote, ki so po vojni vkorakale na Koroško«. Kahade in koroški brambovci trdijo, da je partizanski spomenik tudi spomenik jugoslovanske »slovenske Koroške«. Hajmatdienst v znani obliki zahteva od koroških deželnozborskih strank, da postavitev spomenika ostro obsodijo kot protiavstrijsko provokacijo.
Inž. Peter Kuchar, predsednik Zveze koroških partizanov.
ODKRITJE PARTIZANSKEGA SPOMENIKA V BOROVLJAH
ZKP zavrača necivilizirane napade kahadeja
V SrOMIN
rmizANOM suj/iNs« brigade m*ka Bračiča, koroškega odai da
5. AVSTRIJSKEGA BATALJONA
ZUM GEDENKEN AN Dtt
IWBANEN DER SUVENSCHEN BR/ZlC-BRJGA DE» kXRMNER EINHEIT UND KjMnFERK »XOSTERRIJCHtSCHEN EREJHETTSBAIAILUDN
IWJUM MESECA MAJA ms V POSLEDNJIH BOJIH EU DRAVSKEM MOSTU
gefallen im MAI ms IN den endkAmeeen bei du daaubrücke
Obnovljeni spomenik v Borovljah
je podtikavanja in zahteve nem-škonacionalcev ostro zavrnil. Poudaril je, da je »skrajno ne-
sramno, da prav oni, ki se toliko sklicujejo na Avstrijo, zaničujejo tiste svoje avstrijske
tovariše, ki so se proti nacizmu borili za svobodo te države. Zato pozivam KHD in brambovce, naj končno povedo, kaj so v času nacistične okupacije oni storili za Avstrijo in za njeno osvoboditev? Naj povedo, na čigavi strani so stali!« je pribil Kuchar.
Predsednik Zveze slovenskih oganizacij dr. Marjan Sturm pa je poudaril: »Nepie-tetno je, da nemškonacionalni organizaciji KHD in brambovci dan mrtvih, ko se ves civilizirani svet spominja mrtvih, zlorabljata za svojo gonjo.
Zato naj ponovno poudarim: - partizanski spomenik v Borovljah stoji že desetletja. Zdaj
smo spomenik obnovili in dodali napis za tam pokopane člane Avstrijskega bataljona, ki so se borili in padli na strani slovenskih partizanov zoper naci-fašizem.
Napade koroškega Heimat-diensta in brambovcev ostro zavračam.«
Zveza koroških partizanov je spominsko obeležje na borovljskem pokopališču na svoje stroške docela obnovila in dodala element v spomin na 180 partizanov Bračičeve brigade, Koroškega odreda in 3. avstrijskega bataljona, ki so v posled-nih bojih maja 1945 padli pri dravskem mostu.
Franc Wakounig
Spet med svojimi: Alois Hotschnig in Maja Haderlap SPD »BILKA» - BILČOVŠKA JESEN 2002
Večer, namenjen literaturi in pogovoru
o petnajstih letih spet berem na povabilo enega od številnih slovenskih prosvetnih društev na Koroškem, kar me seveda izredno veseli». S to emocionalno izpovedjo je v soboto, 26. oktobra zvečer, pesnica in dramaturginja Maja Haderlap uvedla v literarno branje pri Knaberlnu v Velinji vasi.
Branje je pomemben mozaični kamen letošnje Bilčovške jeseni, kulturne pobude krajevnega društva SPD »Bilka».
Branje je bilo živo potrdilo, kako znatna je med ljudmi žeja po literarnih večerih, saj je velika soba Knaberlnove taberne bila polna. In to kljub temu, da je dan poprej prav tam bil izje-
men džezovski večer, tudi del Bilčovške jeseni. Morda pa se društva v prihodnje spet bolj zavedajo čara in pomena literarnih večerov.
»Bilka« oz. njen literarni krožek sta v goste povabila Majo Haderlap in pisatelja Aloisa Hot-schniga, v Innsbrucku živečega nemškogovorečega Korošca. Osebna doživetja in prijateljska poznanstva, predvsem pa velika mera vzajemnosti, ga vežejo na dvojezični del te kljukaste dežele. Ta večer sta se deželna jezika dejansko prelivala in zlila v enakopravni harmoniji, ki je samozvanim varuhom te dežele hud in skeleč trn v peti. Tu ni bilo superiornosti nemščine in inferiornosti slovenščine.
Haderlapova je brala iz svojih zgodnjih in novejših del, pesmi o domu, iz zbirke »Bajalice«, pa tudi nemške originale v slovenskem prevodu. Hotschnig pa je čital iz Romana »Ludwigs Zimmer«, ki igra v okolici Vajškre/Landskron in sega celo do kaceta na Ljubelju. Roman odkrivanja življenjske poti posameznikov. Branju je sledila živahna razprava o razumev-nosti in dojemanju pesnikovega sporočila. Skozi večerje vodila mag. Anica Ferk. F. Wakounig
ptičji portreti na emajliranih ploščicah. Poleg sokola selca in sinice visijo motivi kragulja, vrane in krokarja, taščice in kri-vokljuna in drugih. Pač celotna pri nas prisotna ptičja paleta, sorazpoznavna po strokovni latinski nomenklaturi.
Že samo slikanje nekega ptiča je zelo zahtevna in časovno zamudna zadeva. Z emajliranjem pa je postopek še daljši, ker je treba sliko dobesedno vžgati na glinasto podlago.
V to umetnost bo Blaton uvedel tudi šolarje selske šole.
Razstava Blatonovih ptičjih motivov v selskem farnem domu je bila v nedeljo, 27. 10. 2002 pozno popoldne. Posredoval jo je slovenski generalni konzul Jure Žmavc, ki je skupno z Nantijem Olipom predstavil umetnika in njegov opus. Sodeč po velikem zanimanju bo razstava nedvomno velik uspeh.
Franc Wakounig
Biaton-Blatnik z galebom nad sinjim morjem
RAZSTAVA V SELAH
Blatonovi portreti ptic
1/ dobi, ko je na eni strani po V celem svetu ogroženih vse več zvrst živali, predvsem ptic, na drugi pa nenehno rasteta zanimanje in skrb zanje, postajajo slikane podobe oz. portreti naših pernatih prijateljic in spremljevalk zelo vževčni in privlačni. To je nedvomno tudi zato tako, ker je pravih mojstrov upodabljanja živali zelo malo.
V ta ceh že dalj časa sodi Anton Blatnik-Blaton iz Žalca. Tihi in zamišljeni mojster čopiča se je specializiral na slikanje ptic na platna in emajlirane ploščice. Ta formatni razpon od velikosti medaljona do zajetnega stenskega okrasa seveda vpliva na tehniko upodabljanja, lok sega od portretov do poigravanja z gibi motivov.
Blaton v Selah razstavlja par večjih ptičjih motivov, glavnina razstavljenih objektov pa so
SKUPNO NA POTI / GEMEINSAM UNTERWEGS
»Pojdam u Rute«
f^b avstrijskem državnem V/prazniku 26. oktobra smo se napotili ledinški vaščani skupno na pot, letos v Rute. Mladi, mlajši in še mlajši smo se zbrali pri Borovcu in od tam krenili ob Borovnici, preko Tr-pinjaka in Ižnika do majhne idilične rutarške cerkve, ki je po-
svečena svetim trem kraljem. Besedno bogoslužje, ki so ga oblikovali člani pečniškega liturgičnega krožka, nas je spominjalo na življenje v skupnosti, v miru in strpnosti. Nato smo se okrepčali ob jedači in pijači. Tako srečanje hočemo ponuditi tudi prihodnje leto, saj smo bili vsi mnenja, da je treba negovati in gojiti skupnost slovensko in nemško govorečih sosedov na vasi. Zahvala velja vsem ledin-škim društvom, med njimi tudi SKD Jepa-Baško jezero, za pripravo in organizacijo dejansko skupne prireditve.
FILMSKI KROŽEK »MLADINSKI DOM«
vabi nä
filmski večer
v četrtek. 7.11.2002, ob 18.30 v klubski prostor Mladinskega doma v Celovcu, Mikschallee 4
Filmi: »Mladinski dom - skupna hiša«, »Velika ljubezen«, »Večno prijateljstvo« in »Edina prijateljica« Mentor krožka: Ciril Murnik; sponzor: Slovenska prosvetna zveza
Habakuk-Brothers so prinesli pozdrave Afrike »SVETOVNI« KONCERT NA BAJTIŠAH
Z Obirskega preko Slovenije do Zambije
II JI inulo nedeljo, 27. oktobra IVI 2002 popoldne, je SPD »Herman Velik« s Sel-Kota pri Lenčiji na Bajtišah priredilo pevski koncert. Pevska prireditev krajevnega značaja je navsezadnje prerasla v pravi »svetovni« koncert, saj so nepričakovano nastopili pevci iz Zambije in tako speli lok do osrčja Afrike.
Koncert SPD »Herman Velik« pri Lenčiji je postal že prava kulturna institucija, ki zavzema pomembno mesto v prosvetnem delovanju Slovencev v občinah Sele in Borovlje. Nedeljskega koncerta so se seveda udeležili poslušalci iz obeh občin, med gosti pa so bili tudi selski župan Engelbert Wasner, vodja kočanske šole in občinski odbornik EL Herbert Kulmesch ter novi selski kaplan Miha Golavčnik.
Poseben pozdrav predsednice Ede Velik in diakona Hermana Kelicha pa je veljal nastopajočim zborom: zboru »NOMOS« iz Škocjana in kvartetu »TREM« z Obirskega, ki ju vodi Bertej Logar, ženskemu nonetu iz Glinj pod vodstvom gospe Mak ter kvartetu SVIT iz Slovenije, ki je pel ob spremljavi citer. Izbor pesmi je segal od narodnih in umetnih ter rodoljubnih preko sodobnih skladb do črnskih duhovnih.
Za nameček in kot presenečenje popoldneva pa je na oder stopil kvartet HA-BAKUK-Brothers iz Zambije, ki je trenutno na turneji po Koroški in Sloveniji. Odlični zambijski moški kvartet je na Bajtiše pospremil in pripeljal Štefan Kramer, predsednik

SPD »Srce«. Pevce iz Afrike je spoznal preko dravograjskega okteta, ki je na povabilo slovenskega misijonarja Mihe Drevenška bil letos poleti na enomesečni turneji po Zambiji.
Habakuk-Brothers so pri Lenčiji peli nekaj pristno afriških ter duhovne pesmi, celovečerni koncert pa so imeli v nedeljo v dobrolski cerkvi. Koncert pri Lenčiji je izzvenel v duhu širokega prijateljstva med pevci, ki je tokrat preseglo celo meje kontinentov.
Franc Wakounig
IM
Zveza slovenskih tena
vabi na seminar
Jezikovno
kulturna
raznolikost
Ženska - manjšina - jezik
ki bo v hotelu Lucija v Portorožu
od petka, 15., do nedelje, 17. novembra 2002
Prijave sprejema Milka Kokot tel. 0463/514300-40
Riled stalnice številnih Slo-IVI venskih prosvetnih društev na Koroškem sodi prav prireditev »Dober večer, sosed« za avstrijski državni praznik. V Borovljah so jo izvedli že dvajsetič, kar je seveda pomemben mejnik v zidanju stebrov medsebojnega spoznavanja in krepitve sožitja pripadnikov obeh narodov, jezikov in kultur v občini oz. v deželi. Kakor drugod po deželi, so tudi Slovenci v Borovljah svojčas kot prvi napravili korak k sodelovanju med zbori in pevci iz vrst obeh narodov. Prvi »Dober večer, sosed - Guten Abend, Nachbar« je v bistvu bil velika prelomnica v odnosih med slovensko in nemško govorečim delom občanov, ki jih je seveda vseskozi bilo treba primemo gojiti in jim namenjati odgovorno pozornost.
SPD »Borovlje« se je trudilo, da je v teh letih navezalo stike z vsemi zbori v občini, seglo pa je tudi daleč čez občinske meje, kot je razvidno iz letošnjega Kulturnega pisma, ki ga društvo izdaja za to prireditev. Sodelovale so skupine iz Celovca, Dunaja in Rangersdorfa v Melski dolini, nastopili so zbori iz Slovenije in celo iz Karlovaca na Hrvaškem. Vsi so bili dobrodošli.
Dvajseti »Dober večer, sosed« je zaradi prezidave dvorane v mestni hiši letos bil pri Cingelcu na Trati. Nastopili so Komorni zbor SPD »Borovlje«,
Predsednik Melhijor Verdel pa je v imenu prireditelja dejal, da je namen prireditve, da se okrepi dialog med ljudmi in se odstranijo predsodki, v glavnem uspel, da pa je seveda še veliko postoriti. Kajti pri sosedu še mnogokrat ni potrebnega posluha in odmeva za dialog in sodelovanje. Nadalje je predsednik kritično pripomnil, da Slovenci vestno izpolnjujemo svoje dolžnosti do države, da pa le-ta pri uresničevanju pravic krepko zamuja. Upati je, da bo mladina tozadevno bolj odprta in bo imela več posluha.
Pozdrave je prinesel tudi Zastopnik društva iz Miklavža na Dravskem polju, s katerim je SPD »Borovlje« navezalo prijateljske stike. Med posameznimi točkami je povezovala Tatjana Pavčič. Franc Wakounig
V BOROVLJAH JE DVAJSETIČ VELJALO
Geslo »Dober večer, sosed«
društvu zahvalil za vztrajnost, da je kljub vsem težavam in številnim oviram, ki jih je moralo prebresti, že dvajsetič iz-
Vrsta častnih gostov, na levi dr. Zdravko Inzko	»Doppelquintett Singerberg« s Tatjano Pavčič
moški zbor »Singerberg«, ki je sodeloval tudi na prvem koncertu, brata Roman in Manuel Oraže, ženski kvartet »Borovlje« in ansambel Drava.
Slavnostni govornik je bil veleposlanik dr. Zdravko Inzko, ki je svoj govor osredotočil na pomen soseščine za sožitje ljudi. Saj je na svoji diplomatski poti od Mongolije do Bosne in Hercegovine doživljal in spoznaval pomen funkcionalnega sosedstva. Naprej je čestital društvu »Borovlje« za napredke v preteklih desetletjih, ko se je razvilo v pomemben dejavnik slovenske kulture v deželi in nosilca odprtih in odkritih
stikov z narodom sosedom. Opozoril je na razveseljivo dejstvo razširitve dvojezičnega vrtca »Jaz in ti«. Brez idealizma, vztrajnosti, odločnosti in modrega gospodarjenja tak razvoj ni mogoč, je poudaril veleposlanik. Delovanje SPD »Borovlje« v smislu krepitve dobrega sosedstva da je lahko zgled deželi in državi. Svoj govor je zaključil s tezami, kjer ljubezen do bližnjega, pravičnost, dostojanstvo, spoštovanje in medsebojna pomoč uravnavajo sožitje, kjer je živ dialog med sosedi, ki naj bojo velikodušni in je soseščina res sožitje. Boroveljski župan Krainer se je
vedlo prireditev za državni praznik.
Otroški zbor je nastopil v novih majicah
VOGRSKA MLADINA NASTOPILA V SELAH
Pika Nogavička, pavovo perje in ples taka-tuka
■7godba o Piki Nogavički, tej
i.korajžno-navihani punci, ki domuje v hiši Čira-Čara in ima med drugim žlahto na zamorskem otoku Taka-tuka, je danes neodtujljiv del obče literarne dediščine. Delo Astrid Lindgren je prevedeno v neštete jezike in služilo je kot predloga za filme in odrske stvaritve in predstave.
nem odrskem seminarju v Fiesi, kjer jih je režiser Franci Končan uvajal v posebnost in svojstvo gledališča. Pozna pa se, da je Rezika Kanzian z njimi vadila ples in gib. Veselje in navdušenje za igranje pa so v zadostni meri prinesli s seboj, saj so naj lepši zgled gledališkega zadoščenja imeli na vasi, ki je zadnja leta postala
Takšni predstavi, ki jo je priredila Lidija Brenkova, smo bili priča minulo nedeljo, 27. oktobra 2002 popoldne v Selah, kjer je v tamkajšnji farni dvorani nastopila mladinska igralska skupina KKD »Vo-grče in okolica«.
Mladi Vogrjani so se na predstave pripravljali na polet-
pojem važnega gledališkega dogodka. Pri teh pritrditvah so nekateri od nastopajočih in sodelujočih že sodelovali.
Vogrška »Pika-Nogavič-ka«, vlogo glavne osebe je odlično podala Miriam Enzi, je zasnovana živahno, posamezni prizori si brez odvečnih pavz in mučnih zastojev sledijo zelo
gladko, scenske spremembe se odvijajo hitro. Par besed o sceni: dve lestvici, nekaj pisanih gajbic, ki se tekoče dajo spremeniti v podstavke, pohištvo ali skrivalnico, to je vse, kar je na odru. S tem, da je odrska slika zreducirana na najosnovnejše, kjer za odvečno navlako ni mesta, je tudi zagotovljeno, da sta pozornost in zanimanje gledalk in gledalcev zares usmerjena na oder, na igro in igralce. Vogrški igralski naraščaj je, če naj bo tako rečeno, svoje delo opravil zelo dobro, iskra navdušenja je takoj zajela tudi občinstvo in predstava je minula, kot bi trenil. Pohvaliti je treba jezikovno plat, kar je nedvomno zasluga celotne spremne ekipe z Jelko Krainz-Stern in Loj-zem Kerbitzem na čelu. Kostume so pripravile Gordana Schmidt, Gusti Dobrovnik in Štefka Končič, Thomas in Christian Paulitsch sta bila mojstra luči in tona, Dejan Mesec pa je imel na skrbi glasbo. Igrali oz. nastopili pa so: Mariam Enzi, Rosa-Marie Hobel, Gabriel Kerbitz, Martin Enzi, Mihael Šumej, Bernhard Enzi, Ana Lubas, Danica Jop, Katarina Lubas, Mihael Hobel, Gregor-Jernej Krainz, Patrik Enzi, Barbara Jop, Martina Hobel in Barbara Rumič.
Franc Wakounig
DOBRLA VAS - »DOBER VEČER, SOSED«
Nadaljevati z dialogom
1 W TtJTH •’. w	w ■L --^ rTJl šfd	
jRj	
Happy family pod vodstvom Janeza Tratarja	Foto: Štukelj
I meniten večer so ob avstrijs-I kem državnem prazniku pripravili dobrolski prosvetaši. Večer srečanja s sosedom so pripravili domače skupine SPD »Srce«, gosta Karpf in Polainer ter »Habakuk brothers« iz oddaljene Zambije.
Po pozdravu predsednika SPD »Srce« Stefana Kramerja, ki je srčno želel nadaljevanje dialoga, ker samo na tej osnovi je možno, da bo prišlo na Koroškem do sprememb in razvoja, ki omogoča trajno sožitje obeh narodov.
Slavnostni govornik Rein-hold Dottolo, glavni urednik Kleine Zeitung, je menil, da ustvarjanje strahu, duh konfrontacije, obračunavanja in igranje z emocijami dolgoročno le škoduje razvoju v deželi in dobrososedskim odnosom med obema državama. Odločno je
zagovarjal evropsko širitev na jugovzhod, ki bo nudila nove šanse za Avstrijo. Pozdravil je vstop Slovenije v EU ter povezovalno vlogo manjšine v meddržavnih odnosih. Zgodovinske hipoteke sicer še kalijo medet-nične in tudi medčloveške odnose, vendar je govornik izrazil prepričanje, da se odprti problemi le rešujejo in da meje, ki so še v glavah, sčasoma izginjajo.
Pester kulturni spored so oblikovali: otroški zbor »Srčki« pod vodstvom Tanje Kramer in Mihaele Zdovc, MePZ »Srce« z dirigentom Petrom Grillitzem, »Happy family« z župnikom Janežem Tratarjem na čelu, skupina »Pomlad«, ki jo vodi Ana Pasterk-Hudl, duo Karpf in Polainer ter »Habakuk brothers«, ki so še posebej navdušili publiko v nabito polni dvorani KD.	M. Š.
PRIREDITVE
ČETRTEK, 31. 10.______________
BOROVLJE, na pokopališču - ZKP
14.00	Spominska svečanost ob dnevu mrtvih in odkritje spomenika 180 partizanom. Kulturni spored: Komorni zbor SPD Borovlje, Pihalni orkester Jesenice in recitatorji
SOBOTA, 2. 11.________________
ŠENTPRIMOŽ, v kulturnem domu
-	KD Škocjan
19.00	Premiera mladinske igre »Medved z vrtnico«. Nastopa gledališka skupina KD Škocjan. Režija Peter Militarov
NEDELJA, 3. 11._______________
BILČOVS, pri Miklavžu - SPD Bilka
11.00	Bilčovska jesen. Ponovitev otroške predstave »Oblaček pohajaček«
ŠENTPRIMOŽ, v kulturnem domu
-	KD Škocjan
15.00	Ponovitev mladinske igre »Medved z vrtnico«. Nastopa gledališka skupina KD Škocjan. Režija Peter Militarov
PONEDELJEK, 4. 11.____________
CELOVEC, Zveza-Bank, 3. nadstropje - WIFI
14.00	Predavanje »Gospodarska in politična situacija Slovenije pred vstopom v Evropsko unijo«. Predava dr. France Arhar
SREDA, 6. 11._________________
CELOVEC, v sejni sobi K KZ
10.30	Predstavitev zgoščenke in slikanice Gore Makarovič »Vija Vaja Bučijaja«
ČETRTEK, 7. 11._______________
CELOVEC, v Mladinskem domu -Filmski krožek
18.30	Filmski večer. Filmski krožek Mladinski dom predvaja dokumentacijo, risanko, igrana filma in animacije.
PETEK, 8. 11._________________
CELOVEC, Cafe Sever
18.00	»Philcafe-Lik resničnega filozofa« Pogovor vodi mag. Vinko Ošlak
ŠENTPETER pri Šentjakobu, - VŠGP
19.30	Premiera »Bela vrtnica«; režija Marjan Sticker. Nastopa gledališka skupina Višje šole Šentpeter
SVEČE, pri Adamu -SPD Šentjanž, SPD Kočna 19.30 Kraški večer s pršutom in vinom. Ob tej priložnosti bo avtorica Vesna Guštin Grilanc predstavila knjigo »Ogenj na kamnu«. To je knjiga, ki opisuje življenje ob ognjišču na Krasu in tržaškem podeželju. Zapela bo moška pevska skupina »Kraški dom« iz Repentabora pri Trstu.
PLIBERK, v župnišču
19.30	»Socialna država Avstrija». Predava univ. prof. dr.
Emmerich Talos v nemškem jeziku
SOBOTA, 9. 11.________________
OBIRSKO, pri Kovaču - Enotna lista Železna Kapla
20.00 Martinovanje - koncert in ples. Nastopajo: MoPZ »Valentin Polanšek«, mladinska skupina iz Železne Kaple, vokalna skupina »Pet in tri«. Bo 21. uri ples, igra ansambel »Vitezi Celjski«.
BILČOVS, pri Miklavžu - SPD Bilka
20.00	Ples Bilke. Za ples igrata ansambel Svetlin in Die Alpen Swingers
PETEK, 15. 11.________________
PORTOROŽ, hotel Lucija - ZSŽ Tridnevni seminar Zveze slovenskih žena na temo »Ženske - manjšina - jezik«
LEDINCE, kulturni dom - SKD Jepa-Baško jezero
16.00	Kreativna delavnica. Vodijo Krista Kircher, Snježana Rehak-Višnjič, Ketca Sticker in Marco Kargl
SOBOTA, 16. 11._______________
LEDINCE, kulturni dom - SKD Jepa-Baško jezero
18.30	Občni zbor in odprtje dvodnevne razstave domačih umetnikov. Razstavljajo: Gabi Amruš, Maria in Marco Kargl, Krista in Alfred Kircher, Franc Rasinger, Snježana Rehak-Višnjič, Ketca Sticker in Zdravko Višnjič. Odprtje sooblikujeta MoPZ Jepa-Baško jezero in Glasbena šola
DOBRLA VAS, kulturni dom —
K KZ in SPD Srce
19.30 Klasični koncert. Nastopajo:
Pija Brodnik (sopran), Slavko Goričar (klarinet), Vladimir Mlinarič (klavir)
NEDELJA, 17, 11._____________
PLIBERK, kulturni dom - SPZ,
15.00	Osrednji koncert Slovenske prosvetne zveze. Sodelujejo: Slovenski oktet in MePZ SPD Danica
SREDA, 20. 11._______________
DUNAJ, Slovenski kulturni center Korotan
18.00	Predstavitev knjige Theodorja Haecker »Kierkegaardova grba«. Knjigo bo predstavil njen prevajalec Tim Wüster
SOBOTA, 23. 11.______________
ŽELEZNA KAPLA, farna dvorana - SPD Zarja
18.00	Premiera muzikla »Čenčarije«. Nastopa otroška skupina SPD »Zarja«. Režija Alenka Hain
NEDELJA, 24. 11._____________
ŠENTPETER PRI ŠENTJAKOBU, Višja šola, v dvorani - SPZ, SPD Rož
15.00	Osrednji koncert Slovenske prosvetne zveze. Sodelujejo: Slovenski oktet in MePZ SPD Danica
KOŠ
vabi na
KOŠARKO za rekreativce
vsak ponedeljek in četrtek
od 18. do 19. 30 ure
Zvezna gimnazija za Slovence
PRAZNUJEJO: Joško Lepuschitz iz
Ščedma pri Šentjakobu - 75. rojstni dan; dr. Jasna Zwitter-Tehovnik z Dunaja -rojstni dan; Ana Zablatnik iz Bilčovsa
-	rojstni dan; Ludvik Ogris iz Lipice -rojstni dan; Nanti Olip iz Sel - rojstni dan; Karla Haderlap iz Železne Kaple -rojstni dan; Franc Kukoviča iz Sel pri Miklavčevem - rojstni dan; Ančka Kokot iz Celovca - rojstni dan; Karl Rudolf iz Loč - rojstni dan; Lizi Malle iz Sel - rojstni dan; Mici Kunčič iz Pods-inje vasi - rojstni dan; Šimej Dlopst iz Dvora - rojstni dan; Jelica Steiner iz Leš
-	rojstni dan; Nanki Krautzer iz Ledine
-	rojstni dan; Šiman Paulič iz Globasnice - rojstni dan; Karl Predolnik iz Dvora
-	rojstni dan; Cecilija Lunder z Letine -rojstni dan; Kristijan Dlopst iz Večne vasi - rojstni dan; Karl Mert z Bistrice -rojstni dan; Marta Kreutz z Blata - rojstni dan; Karl Wutte iz Breške vasi -rojstni dan; Johan Domej iz Konovec -rojstni dan; Terezija Goltnik s Ponikve
-	95. rojstni dan; Karel Komar z Met-love - rojstni dan; Marija Schiffrer iz Mokrij - rojstni dan; Ana Krassnig iz Grabalje vasi - rojstni dan; Jožef Plesnik iz Goselne vasi - rojstni dan; Justina Brežjak iz Žitare vasi - rojstni dan; Simon Kropivnik iz Galicije - rojstni dan; Martin Schäfer iz Konovec - rojstni dan; Zdravko Malle z Bajtiš - 50. rojstni dan; Veronik Wrulich z Radiš - 95. rojstni dan.
Za posredovanje imen slavljenk in slavljencev se zahvaljujemo predvsem slovenskemu oddelku ORF v Celovcu!
Slovenski vestnik - usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin.
tel. 0463/514300-0 • faks -71 e-mail: sonja.wakounig@slo.at
UREDNICA
Sonja Wakounig...............................(-50)
Tajništvo.......................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba...............Milka Kokot (-40)
Prireditve ................Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
-----------------------vsi--------------------------
Tarviser Straße 16. A-9020 Klagenfurt/Celovec
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299
ČE 31. 10.1 18.10 Rož - Podjuna - Zilja
PE 1. 11.1 18.10 Utrip kulture________
SO 2. 11.118.10 Od pesmi do pesmi, ...
NE 3. 11. I 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! 18.00 Glasbena
PO 4. 11. I 18.00 Kratek stik_________
TO 5. 11. I 18.10 Otroški spored______
SR 6. 11. I 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored__________________
DOBER DAN, KOROŠKA
NE 3. 11. I 13.30 ORF 2 • DOBER DAN KOROŠKA • Konflikt v Narodnem svetu koroških Slovencev dosega svoj višek. Predčasne volitve predsednika niso izključene • Svetovni dan varčevanja 31. oktobra - priložnost za banke, da se oddolžijo svojim strankam. Letošnji je prvi z evro-kovanci in bankovci v hranilnikih • »Vse za vero, dom in omiko« -Slovensko prosvetno društvo Bilka v Bilčovsu: 90 let staro, a mlado in samozavestno • »Sirota jaz okrog blodim ...«: Preprosta pesem človeka bogati. Sopranistka Nina Kompare poje staro ljudsko pesem ob spremljavi harmonike.________
PO 4.11.14.05 ORF 2 15.55 TV SL01 (Pon.) TO 5.11.18.30 IV SL02 (Pon.)__________
RADIO DVA - 105,5
DNEVNI SPORED OD PONEDELJKA DO PETKA:
6.00	Dobro jutro 9.00 Sol in poper 12.07 Žur-nal, nato glasba 3 krat 3 13.00 Klub Radio dva
15.00	Lepa ura 17.17 Žurnal 17.30 Naša pesem
SO I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Otroški vrtiljak
9.00	Sobotno dopoldne 12.00 Glasbena 3 krat 3 13.00 Evropa v enem tednu 13.23 Glasba
14.00	Slovenske popevke 15.00 Farant________
NE I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna)
7.00	Domača budilka 8.30 Zajtrk s profilom
10.00	Zimzelene melodije 10.30 Svetopisemske zgodbe 11.00 Iz zlate dvorane 12.00 Glasbena 3 krat 3 13.00 Radio dva v zrcalu 15.30 Narod-nozabavna in zborovska glasba 16.00 Vikend
RADIO AGORA 105,5
Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at
PE 1.11.119.00 Zrcalo kulture Na begu: asils-ka koordinacija (pon. 2.11., 1.00) 23.00 Rdeči Boogie glasbeni magazin 24.00 Soundtrack iz
filma »Simone«_______________________
SO 2.11.119.00 Special - Pustolovščina vzgoje: Založnik v pogovoru s prof. dr. Josefom Klinglerjem 20.06 Yugo-Rock oddaja z glasbo s področja nekdanje Jugoslavije___________
NE 3. 11. I 19.00 Musič for the Masses
nove zgoščenke, glasbene novice, predstavitev skupin, recenzije filmov 22.00 For those ab-out to Rock vse to, kar drugi nikoli ne bi vrteli
PO 4. 11.118.00 Zdrava ura: oddajo vodi dr. Franz Wutti 21.00 Take the Jazz Train
24.00	Forum Heinz Dieter Pohl: Koroška .... slovenska in nemška imena_________________
TO 5.11.119.00 Politični pogovori Alexander van der Bellen pogovor vodita Reinhard Ka-cianka in Katarina Gutownig-Fürst (pon. 6.11., 1.00) 21.00 Noche latina Carlos vodi skozi svet južnoameriške glasbe 23.00 Vešča Oddaja z glasbo vseh stilističnih in zemljepisnih smeri
SR 6.11.119.00 Literarna kavarna LNova knjiga pisateljice Yoke Tawade: Überseezungen (pon. 7.11., 1.00) 20.06 Voz latina oddaja o španski in portugalski glasbi 21.00 Ruff Radio Oddaja z drum'n bass, trip hop, breakbeat, jun-gle and ragga_____________________________
ČE 7.11.119.00 Po Koroškem Sokrivda zdravnikov v času nacionalsocializma (pon. 8.11., 1.00) 20.06 Yesterday & Today glasba 60ih, 70ih, 80ih in 90ih let 22.00 Izven zakona glasbeni magazin z novo ameriško glasbo
(NADALJEVANJE S 1. STRAN»)
Povečan dvojezični vrtec slovesno odprt
Evropska akcija
Marjan Sturm, predsednik Zveze slovenskih organizacij, je razširitev vrtca imenoval »evropsko akcijo«, ki jko j treba videti v luči pridruževanja Slovenije k EU. Ta vrtec je podlaga za eujevske kariere, ki jih bojo morda ti otroci ubrali, ker jim nudi izobrazbo v treh uradnih jezikih EU, to je v slovenščini, nemščini in angleščini. Sturm je vodstvu vrtca čestital za pogum pri razširitvi, deželno vlado pa pohvalil za projekt, s katerim se financirajo dvojezični vrtci.
Kandidat za novega boroveljskega župana Ingo Appe je obljubil, da bo občina vrtcu stala ob strani. »Lahko smo ponosni, da imamo ta vrtec«, je dejal.
Čestitke župana
Zelo izpovedne, in s tem tudi največje priznanje vrtcu, so bile besede župana Krainerja. Dobesedno je dejal. »Zmeraj
imam neprijeten občutek, kadar grem mimo vrtca, da nam takrat (na občinski seji julija 1997 - op. pisca) v občinskem svetu ni uspelo sprejeti sklepa o dvojezični skupini v občinskem vrtcu. To bi za občino bilo bolje. Ti, ki so ta vrtec postavili na noge, so opravili odlično delo, za to jim je treba čestitati.« Svoja izvajanja je župan zaključil s stavkom: »V tem vrtcu delajo odlično!«
Slavja v vrtcu so se udeležili tudi generalni konzul R Slovenije Jure Zmauc, občinski odbornik VS Borovlje mag. Peter Waldhauser, poslovodja Posojilnice Bank Borovlje Werner Oraže, ravnateljica LŠ 1 Ana Marija Ungar, arhitekt Anton Reichmann in zastopniki drugih javnih in zasebnih vrtcev.
Franc Wakounig
DUNAJ
Simpozij ob
30-letnici
podiranja
dvojezičnih
napisov
r\ruštvo »Alfred Klahr Ge-L/sellschaft« je 19. oktobra na Dunajski univerzi organiziralo celodnevni simpozij ob 30-letnici podiranja dvojezičnih napisov. Simpozij je odprl univ. prof. dr. Hans Haut-mann, univ. prof. dr. Peter Gstettner pa je imel glavno predavanje na temo »Koroški ortstafelšturm pred 30 leti -mobilizacija nemškonacional-ne nestrpnosti proti manjšinskim pravicam kot vzorčni primer.« Številnemu občinstvu je podal svoje rešerše ter izkušnje s tako imenovanimi domovinskimi organizacijami, saj doslej ta tematika znanstveno še ni obdelana. Iz citatov tako imenovanih domovinskih organizacij in njihovih pristašev je velo verbalno nasilje, ki je doseglo višek ob podiranju dvojezičnih tabel. Temu nasilju je avstrijska politika klonila ter ugodila nemškonacional-nim stremljenjem, ki so se in-
stitucionalizirala v še danes veljavnem trostrankarskem sporazumu.
V kratkih koreferatih so sodelujoči osvetlili še dodatne vidike manjšinske politike na Koroškem. Univ. prof. dr. Karl Stuhlpfarrer se je posvetil manjšinskemu vprašanju v zvezi z avstrijsko jugovzhodno politiko in vplivom širše geopolitične strategije (lastna avstrijska ali odvisna od nemške).
Odvetnik dr. Sepp Brugger, ki je uspešno zastopal tožbe staršev pred Ustavnim sodiščem in skupaj z njimi dosegel javno dvojezično ljudsko šolo v Celovcu ter dvojezični pouk na 4. stopnji LŠ, je predaval o avstrijski ustavi in manjšinskih pravicah ter opozoril na to, da se nanašajo pravice na v členu 7 ADP določeni teritorij in svaril pred tem, da bi se pogajali o procentnih deležih.
Univ. prof. dr. Gero Fischer je prikazal vlogo slavistike v manjšinskem konfliktu, ki je bila konfrontirana s tem, kako politično je lahko znanstveno delo na področju krajevnih imen.
Vida Obid se je v svojem prispevku ukvarjala predvsem z dilemami, v katere so vpete manjšinske organizacije odkar obstajajo. Novost zdaj je le, da sta obe politični zastopstvi pri-
stali na pogajanja z »domovinskimi organizacijami«, kar zbuja precejšnje začudenje pri ljudeh, ki so bili vedno solidarni z manjšino. Idilo o uspešni avstrijski politiki je motila predvsem razsodba Ustavnega sodišča o dvojezičnih napisih, ki je priplavila na dan vsa nerešena vprašanja. To je bil tudi vzrok za masivne napade na dr. Vouka in njegovo uspešno pritožbo.
Dr. Mirko Messnerje osvetlil vlogo in odgovornost socialdemokratov v koroški manjšinski politiki in ugotovil, da so bili vpeti v nemškonacionalne interese vse od svoje ustanovitve naprej. Podobno so ravnali socialdemokrati tudi v drugih predelih bivše avstro-ogrske monarhije. To je bil med drugim eden od vzrokov, da so se njihovi pristaši ujeli na limanicah nacionalnih socialistov.
Razprava je bila angažirana in pestra, navzoči so bili bivši aktivisti solidarnostnih komitejev, novinarji in novinarke, ki so bili na Koroškem nezaželeni ter vrsta mladih študentk in študentov, za katere je podiranje tabel že davna zgodovina. Vsekakor so bili navzoči in sodelujoči mnenja, da manjšinske pravice niso le zadeva manjšin, temveč predvsem tudi avstrijske demokratične javnosti.	VO
Pismo bralcev
Skupni časopis
Končno se uresničujejo dolgoletne želje in zahteve in potrebe po skupnem časopisu za nošo narodno skupnost na Koroškem.
Prepričani smo, da prav ta časopis in s tem povezana medijska hiša ustreza današnjim potrebam komuniciranja znotraj narodne skupnosti.
Predsednika obeh osrednjih organizacij s tem uveljavljata uspešno skupni cilj, kateri ustreza želji takoimenovane in dolgo zanemarjene narodne baze.
Odprto, moderno in hitro informiranje ter predstavitev naše dobronamerne miselnosti in dialoga z večinskim narodom v našem skupnem življenskem prostoru nam to narekujejo.
Platforma bo odprta za razne diskuzije in prispevke iz vseh naših interesnih območij, katera so se
do sedaj razvijale v slepo ulico. Predvsem pa bo ta časopis bistveno prispeval k razširitvi naših ciljev in programov kateri so s svojo nadstrankarsko naravnanostjo garant za uspešen nastop na prihodnjih občinskih volitvah.
Ravno to odprtost in pristop nam nudi ta skupni časopis. Istočasno nam ponuja popolnoma nove možnosti in šanse.
Ker se je usoda radia dva zgleda že zapečatila, je tak korak še bolj potreben. Zato podpiramo in želimo skupnemu časopisu in medijski hiši mnogo uspehov.
Ravno s tem pokažemo našo slogo in moč znotraj narodne skupnosti, ter istočasno ponudimo roko našemu nemškogovorečemu sosedu.
Frakcijski vodja in občinski odbornik GWL Škocjan Franc Starc, član občinskega predstoj-ništva GWL Škocjan Milan Wutte, občinski odbornik GWL Škocjan Vladimir Polzer
ZVEZA-BANK: RAZSTAVA DEL SIMONA VERATSCHNIGA
Občutljiv opazovalec narave
Q krivnostna narava okrog «J Dobrača je v zadnjih letih močno pritegnila pozornost slikarja Simona Veratschniga. Centralna tematika razstavljenih del je njegov odnos do narave in njegove življenjske okolice v Ričarji vasi. Umetnik preživlja veliko časa najraje v naravi, ki jo potem opazuje, vdihava, ogleduje in skicira. Vse te raznolike vtise in čustvena doživetja z njo potem prenese na papir. Značilne so tople, zemeljske barve, ki se prelivajo v pisano, mirno in harmonično podobo. »Tudi drevo ali roža, pravzaprav vse
rastline so enakopravni sodržavljani, ki jih je treba spoštovati in častiti,« meni umetnik. Po njegovem gledanju proučevanje in opazovanje naravnih zakonitosti človeka lahko samo bogatijo in mu odpirajo nova spoznavanja v medsebojni odvisnosti. Za Simona Veratschniga je narava vir in inspiracija za njegovo umetniško ustvarjanje, ki je prežeto s rahločutnostjo, modrostjo in globokim spoštovanjem.
Razstava je odprta v bančnih prostorih do 10. januarja 2003, med poslovnim časom.
M. Š.
Organizatorka razstave Gabi Mischkulnig od Zveze-Bank s portretom umetnika, ki se zaradi nesreče ni mogel udeležiti otvoritve Foto: Štukelj
R0ŽEK
Kulturni praznik
Qo nekaj Kulturnih praznikih r z literarnimi branji se je kulturno društvo »Markovič« odločilo, da letos povabi ob Slovenskem kulturnem prazniku mladež. Povabili so koroškega mladinskega pisatelja dipl. inž. Nika Kupperja, da oblikuje skupaj z domačim pevskim zborom Didldumdaj (vodi Gerti Schuster) dvojezično »uro pravljic« pri Primku (hotel
Thomashof) na bližnji Reki. Otroci in starši so napolnili dvorano pravljično do zadnjega kotička; pa tudi navdušenja nad »ponudbo«, ki se je odražalo v burnem ploskanju od najmlajših do najstarejših, je bilo veliko in je pokazalo, da je bila odločitev »Markoviča« pravilna, saj ponudbe za otroško mladino - vsaj v zgornjem Rožu« - zares primanjkuje.
SLOVENSKI VESTNIK

V NEDELJO BO SPET DERBI
SAK se hoče posloviti z zmago
S stoodstotno pripravljenostjo se hoče SAK (beli dres) posloviti z zmago od svojih navijačev Foto: Štukelj
Qroti vsem pričakovanjem je I SAK odnesel iz Schwanen-stadta važno točko. Varovanci trenerja Jagodiča, ki so morali nastopiti oslabljeno zaradi poškodb nekaterih igralcev, so celo v 4. minuti šli z 1:0 v vodstvo, gola pa ni dal nihče drug kot pa Mathias Zimmerling. SAK je igral pogumno in šele v drugi polovici so domačini izenačili iz kazenskega strela in nato šli v vodstvo z 2:1. Sakovci so imeli kar nekaj priložnosti za senzacijo, ki pa je le ni bilo. Nekaj minut pred koncem je ponovno Mathias Zimmerling z
ostrim prostim strelom pognal žogo neubranljivo v mrežo 2:2. Obrambni igralec Robert Zanki pa je moral po izključitivi (rumeno rdeči karton) predčasno v kabino.
V zadnjem srečanju proti Šentvidu, ki se prav tako nahaja v izpadni coni, hoče SAK slaviti zmago in se le malo oddaljiti z repa lestvice.
Športni vodja Marko Wiesen »Remi proti vodeči ekipi Schwanenstadt je za igralce sihično zelo pomemben. Proti entvidu bodo spet igrali Thomas Weissenberger, Dominik
Malej in Albin Kesselbacher. To ključno partijo bomo morali dobiti.«
Tekma proti Šentvidu se bo pričela prihodnjo nedeljo ob 14. uri. Vabljeni!
Ostali rezultati: ASK/FCK-Pliberk 0:1, Voitsberg-Spittal 1:0, Šentvid-Gratkorn 0:4. BW Linz-Hartberg 1:2, Zeltweg-Köflach 0:4, Sturm-St. Florian 5:3, Perg-Wels 3:1
Na lestvici vodi Schwanenstadt z 31 točkami, SAK je 13. (11) za Pliberkom (14), 14. mesto ima Šentvid (11).
M. Š.
PODLICA VZHOD
Nesrečen poraz
Bilčovs je imel v srečanju proti Brežam dovolj priložnosti za zmago. Domačini so sicer šli že na začetku tekme z 1:0 v vodstvo, toda ob koncu so bili gostje srečni zmagovalci (2:1).
Tri točke za Šmihel
Na domačih tleh so gostje iz Velikovca bili brez možnosti in gladko podlegli Šmihelu, ki se je pokazal z najboljše strani. Odlični napadalec Walter Mot-srhilnik je kar rlvakrat stresel mrežo.
DSG dvakrat zmagal
V dobri formi se nahaja tudi DSG Borovlje, ki je v dveh zaporednih tekmah slavilo dve zmagi, enkrat proti Micheldorfu s 4:0, drugič pa proti ekipi iz Go-lovice z 2:0. Na lestvici še vedno
vodi Grebinj (35), Borovljani so peti (24), Šmihel je na 9. mestu (21), Bilčovs pa na 11.(16).
1.	RAZRED D
Globašani so na tleh
Dvoboj na repu lestvice so odločili zase Klopinjčani, ki so premagali Globasnico zasluženo z 2:0. Ali se bodo Globašani še pravočasno pobrali s tal, pa je zaenkrat zelo negotovo. Vodstvo kluba je napovedalo za nekatere igralce personalne konsekvence. Vodeča Rikarja vas (26) je na tujem podlegla proti St. Leonhardu (26) z 0:3, brez zmage je tokrat bila Železna Kapla, ki je podlegla v Pokrčah z 1:2. Žitara vas je remizirala proti Metlovi 1:1, zmago pa je slavila Sinča vas proti Eitwegu 3:0. Globašani so z devetimi točkami na predzadnjem mestu, Kapelčani pa so sedmi (21).
2.	RAZRED D
Srečni Selani
Vrhunski dvoboj med vodečo Dobrlo vasjo in zasledovalcem iz Sel so presenetljivo dobili Selani z 2:0. Mladi napadalec Matjaž Kelih je že v prvi polovici dal odločilni drugi gol.
Okrog 400 gledalcev je videlo napeto in borbeno tekmo, boj za mesto prvaka pa se nadaljuje, kajti obe ekipi imata enako število točk (33), Selani pa celo eno tekmo manj. Žvabek je podlegel Tinjam z 0:2, Djekše so doma doživele debakel proti Grabštanju in podlegle z 0:5.
M. Š.
KOŠARKA
KOŠ je gladko zmagal
T udi v drugi tekmi je članska I ekipa KOŠ nastopila v gosteh, tokrat v Beljaku, in jasno premagala tamkajšnje drugo moštvo PASUT s 93:59. Ker je bilo kar kmalu po začetku tekme jasno, katero moštvo bo zapustilo parket kot zmagovalec, je trener Bojan Grzetič dal možnost vsem igralcem, ki so mu bili na voljo in le-ti so mu to potezo vrnili s solidno in zbrano, igro. Vse kaže, da se delo z naraščajem vedno bolj obrestuje.
Nastopili so: Jager J. (11), Mikulica D. (2), Šporar M. (3), Brumnik Jan (8), Brezavšček J. (20), Trifunovič; J. (19), Vuka-lič A. (7), Perko J., Košir B.( 14), Brumnik M. (2), Ereiz F. (7), in Hribar St.
Naslednja tekma bo ie v soboto, 2. 11. 02, ob 17. uri, proti WSG Radentein (v gosteh). Kraj: glavna šola!
Mladi napadalec Selanov Matjaž Kelih (spredaj) je dal odločilni drugi gol Foto: Štukelj
TISKOVNA KONFERENCA V LJUBLJANI
Predstavitev delovanja SŠZ
Qretekli teden so se na tisko-I vni konferenci v Ljubljani predstavile zamejske športne organizacije, med njimi tudi Slovenska športna zveza, kjer so informirali slovenske novinarje o svojem pestrem delovanju.
Predsednik SŠZ Marjan Velik je predstavil uspehe, težnje in skrbi strešne športne organizacije, ki združuje 23 društev z nad 2.000 aktivnimi športniki in športnicami. Velik je v svojem prispevku poudaril tesno sodelovanje z
OK Slovenije ter z vladnimi organizacijami RS. Opozoril je tudi na vprašanje financiranja zamejskega športa na Koroškem in izrazil upanje, da bo RS v prihodnosti okrepila pomoč športu, ki ima pomembno vlogo za ohranitev in krepitev slovenske identitet na Koroškem. Tiskovne konference so se udeležili kolesar Peter Wrolich, odbojkarica Mira Trampusch, skakalca Tomaž Druml in Martin Wiegele (ŠD Zahomc), ki je predstavil uspehe mladih zah-omških skakalcev in skakalk.
Iz rok predsednikov zamejskih športnih društev je za svoje zasluge za zamejski šport prejel Marjan Jemec posebno priznanje.
I. L.
Marjan Velik, Peter Wrolich, Mira Trampusch, Tomaž Druml in Martin Wiegele (z leve)	Foto: Lukan
ODBOJKA
Z mešanimi občutki na Madžarsko
Ta konec tedna se bodo Dob-I ljani z navijači odpravili na Madžarsko, kjer jih v bližini mesta Miškolc čaka težka pokalna tekma proti Kazinzbarcika.
Dobljani so v preteklem tednu odigrali kar tri težke prvenstvene tekme. Proti favoritu in večkratnemu avstrijskemu prvaku Hot volleys so se varo-
vanci trenerja Pridala hrabro borili in napravili sorazmeroma veliko točk, proti Sokolu pa so šele v petem nizu in po dve uri dolgem boju tesno podlegli z 2:3. Kljub temu vidi kapetan Martin Micheu v teh porazih nekaj pozitivnega, kajti moštvo je timsko napredovalo in kar solidno igralo.
Prihodnjo soboto pa bo na sporedu pokalno srečanje, kjer bodo imeli Dobljani priložnost mednarodne primerjave.
Že v ponedeljek, 4. novembra, pa gostijo na domačih tleh vrhunsko ekipo iz Salzburga, tekma se bo pričela ob 19. uri . M. Š.
ŠAHOVSKI OREH Št. 221	Silvo Kovač
Šemrl - Hoffmann
Dvoboj po elektronski pošti SLO-ZRN 2002
Tudi po elektronski pošti ša-histi odigrajo številna zanimiva srečanja. Pozicija je iz letošnjega prijateljskega dvoboja, v katerem ekipa Slovenije prepričljivo vodi proti Nemčiji. Med zmagovalci je tudi moj učenec izpred tridesetih let - sedaj šahovski mojster -, zato sem še z večjim veseljem analiziral pozicijo, ki je na
abcdcfgh
1 A A
diagramu. Kako je belemu, ki je na potezi, uspelo s kratko in učinkovito kombinacijo prelisičiti nasprotnika in ga prisiliti k predaji partije.
Rešitev štev. 220
S problemsko potezo 1 .Tc 1!! beli pripravlja odločilen napad. Po l.Dg4:+? Kc7 2.Le3 f5 in črni je v prednosti. l...Sf2:?! Še zadnji poizkus rešitve. Slabo je l...fg5? 2.Sd5! cd5
3.Dd5:+ Dd6 4.Db7+ z zmago. 2.Sd5! / na 2.Df2: Thd8 3.Lh4 Ke8 z možnostjo črnega na obrambo. V partiji je sledilo:
2..	.Dd6 3.Sb6+ Kc7 4.Df2 : Kb7 / ne gre 4...fg5? Zaradi 5.Sd5! Kd7 6.Df7+ / 5.Tdl Ddl: 6.Ldl: Tad8 7.Lg4 f5 / na
7..	.fg5 8.Sd7! / po 8.Ld8: Td8: 9.Dh4 in črni se je predal.