OTMIIMIEII GLAS © Uto XLV - št. 81 - CENA 40 SIT Volitve so tudi so tudi zahtevna organizacijska naloga Kranj, petek, 16. oktobra 1992 Osnovi sta zakonitost in demokratičnost DANES Volitve niso samo kandidiranje in dejavnost na dan volitev, ampak so zahteven organizacijski projekt. Pred volitvami in po njih morata biti zagotovljeni predvsem demokratičnost in zakonitost, da ne bo nikakršnih dvomov o regularnosti. BORZNI POSREDNIKI M.; 064/217-271| *»t 294 tac 212*422 /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj Ko želite svojemu kapitalu dati drugačno obliko Ljubljana, 13. oktobra - Medtem ko se franke in nosilci posameznih kandidatur ogrevajo za vrhunec predvolilnega boja, urad-nP se je začel 7. oktobra, ko so bile volitve razpisane, se ubada republiška volilna komisija s tehničnimi in organizacijskimi pripravami na volitve. V nedeljo, 6. decembra, bo prvi krog vo- litev poslancev za državni zbor in za predsednika republike, razen tega pa tudi volitve svetnikov v državni svet, predvsem predstavnikov lokalnih skupnosti, drugi upravičenci pa naj bi v državni svet volili 10. decembra. Drugi krog volitev pa je načrtovan za 20. december. (nadaljevanje na 2. strani) Podpisovanje državljanske pobude - Na decembrskih predsedniških volitvah bodo (lahko kandidirali tudi samostojni kandi-i *ti s podporo državljanov oziroma na osnovi državljanskih '•st. Za tako kandidaturo se je odločil sedanji predsednik predsedstva Milan Kučan. Na občinah že podpisujejo izjavo v podporo kandidaturi. Foto: D. Gazvoda V petek, 23. oktobra, ob 19. uri bo v hotelu Park na Bledu 6. letošnja GLASOVA PREJA Na temo GOSPODARSTVO -SEDANJOST IN PRIHODNOST, se bosta pogovarjala podpredsednika slovenske vlade Viktor Zakclj ii Herman Rigelnik Rezervacije lahko sporočite po telefonu 211-860 tli 211-835. Pokrovitelj je <^^^ SALON VOZIL CIM0S - CITROEN Gregorčičeva 8, Kranj telefon: 064/211-380 PREIZKUSNA VOŽNJA v»ako sredo od 12. do 18. ure ^ vozili CITH0W ZX in CITROEN AX. Konvencije krščanskih demokratov končane Ivo Bizjak predsedniški kandidat Ljubljana, 14. oktobra - Predsedniške konvencije Slovenskih krščanskih demokratov so končane. Troboj Ivana Bizjaka, dr. Andreja Capudra in Ivana Omana je dobil Ivan Bizjak, podpredsednik stranke in predsednik zbora občin republiške skupščine. Bizjak je tudi predsednik časopisnega sveta Gorenjskega glasa. Z njim smo Gorenjci dobili novega kandidata z naših krajev. Gorenjci so namreč predsedniški kandidati inž. Vitomir Gros, Darja Lavtižar - Bebler, dr. Ljubo Sire, Jelko Kacin in Ivo Bizjak. • J. K. Na območju Cerkelj in Vodic, kjer se v vodovodne pipe nateka voda iz drenažne-ga izvora izpod Krvavca, so v preteklem mesecu in pol razsajala črevesna obolenja, ki jih povzroča lam-blia. Poleg prekuhavanja vode je v takih primerih potrebna poostrena osebna higiena in tega so se v vrtcu v Cerkljah pravočasno zavedeli. Ciste roke epidemije niso širile. Več na Odprtih straneh. Foto: Š.Z. Slovensko - hrvaški vrh na Brdu Stalni politični in strokovni dialog Obe državi priznavata sedanjo mejo, ki jo je treba v najkrajšem času označiti, kmalu pa bo sklenjen sporazum o prijateljstvu in sodelovanju med državama, ki bo temelj nadaljnjega sodelovanja in kakršne Slovenija pripravlja tudi z drugimi sosednjimi državami, Bolgarijo in Poljsko. Za internacionalizacijo problemov ni razlogov. Brdo, 13. oktobra - Delegaciji sosednjih držav, ki bosta kot sosedi morali sodelovati in vzeti to sodelovanje za prednostno, ne glede kakšna bo struktura oblasti, sta v torek proti večeru na Brdu sprejeli šest strani dolgo skupno sporočilo. HrvaŠki predsednik dr. Franjo Tudjman je okrog 70 časnikarjem povedal, da je bilo doseženo popolno soglasje o načelih medsebojnega sodelovanja in izrazil upanje za skorajšnji podpis sporazuma o prijateljstvu in sodelovanju. Posebej je bil vesel zagotovila Hrvatov v Sloveniji, da se Slovenci obnašajo do njih korektno, o čemer krožijo po Zagrebu včasih drugačne vesti, obenem pa se je zahvalil Sloveniji za pomoč med agresijo na Hrvaško. Predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan pa je povedal, da je imel občutek, kot da so se vrnili stari časi, ko sta državi zelo tesno sodelovali in reševali skupne probleme. Želim, da bi take ocene, kot so jih hrvaškemu predsedniku izrekli Hrvati v Sloveniji, slišali tudi od Slovencev na Hrvaškem. Sporazumeli smo se, da državi ne bosta storili ničesar, kar bi bilo v škodo sosede, je dejal predsednik Kučan, in ocenil, da s sedanjimi odnosi ni bila zadovoljna nobena stran in da so se slabšali enostavno zato, ker se problemi niso reševali. Med državama bo vzpostavljen stalni politični in strokovni dialog na ravni vlade, ministrstev in ekspertov, srečanja na vrhu pa naj bi bila po vzoru zahodnoevropskih držav dvakrat do trikrat letno. Čeprav meddržavni odnosi med Slovenijo in Hrvaško nimajo tradicije, jih je mogoče in nujno graditi na osnovi evropskih meril. Svet pričakuje, da bomo tako ravnali, je dejal Kučan, in se sprašuje, kako bomo sodelovali z drugimi, če že medsebojnih odnosov ne znamo urediti. (nadaljevanje na 28. strani Uravnotežen predlog privatizacijskega zakona Certifikat za 300 tisoč tolarjev Kranj, 13. oktobra - Slovenska vlada je na ponedeljkovi seji soglašala s predlogom zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki ga je pripravila skupina poslancev (Janko Deželak, Emil Milan Pintar in Mile Šetinc). Parlament naj bi zakon sprejel že 28. oktobra, saj pravijo, da je politično zelo dobro usklajen. Ce bo res sprejet, bomo vsi v letošnjem letu polnoletni državljani prejeli lastninska potrdila z zneskom 300.000 tolarjev, ki jih bomo zamenjali za delnice svojega podjetja ali delnice lastninskega sklada. slenimi v podjetjih, lahko kupi večinski delež, (nadaljevanje na 8. strani) k**H Predlog zakona ohranja delitev, kakršna je bila predvidena v osnutku in je torej niso spreminjali. Po 10 odstotkov družbenega kapitala naj bi pri-neseli na pokojninski in odškodninski sklad, 20 odstotkov na sklad za razvoj v obliki navadnih delnic, ki naj bi pristale v pooblaščenih investicijskih družbah (prej so jih imenovali skladi). Te bodo izdale lastniške certifikate (potrdila) v vrednosti 300.000 tolarjev, ki jih bodo v okviru neodplačnega dela privatizacije podjetij prejeli vsi do 31. decembra letos polnoletni državljani. Zaposleni in upokojenci v podjet- jih bodo prav tako upravičeni do 20 odstotkov vrednosti družbenega kapitala, v obliki certifikatov v vrednosti 300.000 tolarjev. Od notranjega odkupa delnic v posameznih podjetij ter od drugih oblik prodaje delnic pa bo odvisno, kam bo prerazporejenih preostalih 40 odstotkov družbene lastnine. Avtorji pravijo, da zakon temelji na uravnoteženih odnosih med bodočimi lastniki, saj naj brezplačno nihče ne bi dobil odločujočega deleža, hkrati pa je predlagani model odprt, saj vsakdo, ki je zainteresiran in ima kapital, vključno z zapo- J NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR MARKO JENSTERLE Slovenija in njena odkritja Teden, od katerega se počasi poslavljamo, je v svetu minil v znamenju Kolumba in 500-letnica njegovega prihoda v Ameriko. To »slavje« pa je bilo zelo različno. Evropocentristični narodi so govorili o »odkritju Amerike«. Indijanci iz Severne in Južne Amerike so opozarjali na začetek genocida nad njimi, papež pa je odšel v Dominikansko republiko (kjer se je Kolumb izkrcal) in skušal najti nekakšno spravo med enimi in drugimi. V Sloveniji smo se te pomembne obletnice spomnili dokaj sramežljivo, če izvzamemo nekatere kulturne dogodke, ki so sicer Kolumbovo leto obeležile že pred 12. oktobrom. Toda, če pomislimo malo bolj, hitro lahko ugotovimo, da je Amerika usodno vplivala tudi na Slovence. Navsezadnje imamo na drugi strani Atlantika nekaj močnih emigracijskih centrov in mnogi med njimi so si postavili prave »Slovenije v malem«, v katerih še naprej skrbijo za slovenstvo in našo kulturo. Še nekaj let nazaj o teh ljudeh v domovini ni bilo mogoče govoriti, saj jih je sistem zavestno zamolčeval, tako kot tudi vso njihovo kulturno dejavnost, čeravno pogosto sploh ni imela zveze s politiko. Časi so se zdaj na srečo spremenili in naenkrat se je Slovenija zavedela ogromnega potenciala, ki ga ima zunaj svojih meja. Ker Slovenci veljamo za priden narod, so številni emigranti v teh desetletjih prišli do pomembnih mest tako na strokovnem, kot tudi na političnem področju. Kranjčanom se še posebej v teh dneh obuja zgodovinski spomin, saj je eden najuglednejših svetovnih strokovnjakov za komunistične režime dr. Ljubo Širc (po odhodu iz domovine je živel v Londonu) postal predsedniški kandidat slovenskih liberalnih demokratov. Svet torej znova odkriva Ameriko, mi pa odkrivamo naše ljudi po svetu in ugotavljamo, da smo s svetom veliko bolj povezani, kot smo si mislili doslej. Naši ljudje so resnično prisotni na vseh področjih. Samo kot zanimivost naj navedemo, da je na primer (ker gre že ravno za Kolumbovo obletnico) največja strokovnjakinja za paragvajske Indijance in direktorica osrednjega antropološkega muzeja v Asuncionu Slovenka dr. Branislava Sušnik, podobnih primerov pa bi našli lahko še nekaj. Toda, ko govorimo o tem. da nenadoma spet odkrivamo naše strokovnjake in politike po svetu, se nam dogaja tudi to, da le-ti vse pogosteje aktivno posegajo na prostor našega političnega prostora. Se posebej to velja za politično emigracijo, saj je bilo politično delovanje temelj njenega odhoda na tuje. Ta prepih v naši politiki pa je ena največjih garancij demokracije. Hrvaški predsednik Tudman se je pred uradnim obiskom v Sloveniji hvalil s svojo enotno vlado in prav takim parlamentom ter izražal odkrito skepso v uspeh srečanja na vrhu, na koncu pa je vendarle govoril o prijateljskem ozračju. Tudman torej kot Kolumb odkriva nekaj, kar že obstaja. Ker pa hrvaški predsednik nenehno spreminja svojo taktiko, ga to med drugim pripelje tudi do tega, da je sredi Zagreba pred kratkim zavihrala tudi jugoslovanska zastava. Hrvati so se že začeli pogovarjati o navezavi diplomatskih odnosov med Zagrebom in Beogradom. Slovenski zunanji politiki so prihranjeni takšni preskoki iz ene v drugo skrajnost. Slovenija je delovala veliko pametneje. Iz komunizma smo šli po mirni poti, ustanovili smo zgledno parlamentarno demokracijo in si s s tem zagotovili dovolj trdno oporo v evropski politiki. V Sloveniji je dialog mogoč, nevarnost drugačnih idej je s propadom komunizma minila. Zaradi tega je naša družba tudi odprta za vse ideje, ki med nas prihajajo od Slovencev iz »novega sveta«. Alije Kolumb res odkril Ameriko ali sta se morda le »srečala dva svetova«, je tako za našo aktualno politiko dokaj irelevantno. Vse kaže, da mora zdaj Slovenija na novo odkrivati svoje zaveznike v svetu, pri starih vezeh pa mora biti kar najbolj pragmatična. Tudi sprememba hrvaške politike do Jugoslavije je za nas odkritje, ki pa nam v bistvu pušča veliko več maneverskega prostora, kot smo ga imeli doslej. Poslanci naj poznajo gospodarske razmere Gospodarska zbornica Slovenije je v javnem pozivu, ki ga je podpisal njen predsednik Feri Horvat, javno pozvala politične stranke, naj pri kandidiranju poslancev kot merilo upoštevajo tudi poznavanje gospodarskih razmer. "GZS meni, da nov parlament čakajo pomembne naloge, ki so vezane na premagovanje težkih gospodarskih razmer, na dokončno prestrukturiranje slovenskega gospodarstva in oblikovanje dolgoročnejše razvojne strategije Slovenije. GZS si bo v teh procesih kot nestrankarska, avtonomna, strokovno-po-slovna organizacija in zastopnica interesov vseh podjetij, ne glede na velikost in obliko lastnine, v odnosih z vlado, parlamentom in sindikati, še naprej po svojih močeh prizadevala za vzpostavitev takega gospodarskega sistema in ekonomske politike, ki bosta podlaga za razvoj tržnega gospodarstva, svobodne konkurence in podjetništva na vseh ravneh. Glede na to, da so pred nami volitve v nov parlament, ki bo v veliki meri s svojimi odločitvami vplival na urejanje gospodarskih razmer. GZS meni, da je poleg strankarske pripadnosti za kandidiranje v parlament nujno potrebno upoštevati tudi kriterij poznavanja gospodarskih problemov. Zato GZS poziva vse politične stranke, da pri evidentiranju kandidatov za poslance upoštevajo tudi ta kriterij." Socialdemokratska prenova Slovenije Jutri strankina konferenca Ljubljana, 16. oktobra Jutri ob 10. uri bo v Družbenem centru za Bežigradom v Ljubljani (Linhartova 13) 4. seja konference, ki je najvišji organ stranke. Na srečanju bo predstavljen volilni program stranke in sprejeta programska izjava Združene liste Delavske stranke. Demokratične stranke upokojencev. Socialdemokratske unije in prenoviteljev. • J. K. Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Parlament je bil v sredo na skupni seji nesklepčen, na ločenih sejah zborov pa je bilo poslancev dovolj Varnost zraka, skupščine in poslancev Zaradi nesklepčnosti skupne seje (v zboru občin sta do sklepčnosti manjkala dva poslanca) zadnja dva volilna zakona o strankah in volilni kampanji nista bila sprejeta in gresta na dnevni red najverjetneje 28. oktobra, n* ločenih sejah pa so bili zbori sklepčni in dokaj uspešno premagovali dnevni red. Ljubljana, 14. oktobra - Dve zadevi sta še posebej razgibali skupščinsko sredo. V zboru združenega dela, ki je pri dnevnem redu prišel najdlje, je bilo najbolj vroče v razpravi o varnostnem in informacijskem sistemu v skupščini. Razprava je bila posledica pretekli teden ugotovljene računalniške kontrole glasovanja, za kar so nekateri vedeli, drugi pa so bili zaradi tega dogodka zgroženi. Temperaturo je dodatno dvignila novica, da varstvo skupščine prevzema policija, ki kani okrog skupščine posekati nekaj dreves in poslopje osvetliti. V razpravi se je pokazalo, da bo policija res prevzela skrb za varnost skupščine in poslancev v njej in bo uredila doslej nemogoči prometni režim okrog skupščine, o kakršnem kolu osvetljevanju in sekanju dreves pa ni bilo govora. Zbor združe- nega dela je bil, da mora generalni sekretar skupščine pripraviti poročilo o sedanjem položaju varnostnega in informativnega sistema v skupščini, vodstvo parlamenta pa je dolžno osnutek akta o varnostnem in informacijskem sistemu v skupščini. Zbor občin se je najbolj razvnel ob predlogu zakona o najetju kredita za nakup opreme za potrebe republiške uprave za zračno plovbo, kar naj bi zagotovilo varnost v našem zračnem prostoru. Vlada je predlagala sprejem zakona po hitrem postopku. Slovenija naj bi pri Sie-mensu kupila 30,7 milijona mark vredno opremo, za kar je pogodba že sklenjena, nemška banka Kreditanstalt fur Wiede-raufbau pa nam je pripravljena dati za dobrih 26 milijonov mark posojila. Dogovori o tem so že starejšega datuma. Medtem ko sta zbor združenega dela in družbenopolitični zbor zakon sprejela, je zbor občin glasovanje odložil in terjal od vlade odgovore na vse dvome in vprašanja, ki jih je zastavljal predvsem kranjski poslanec inž. Vitomir G ros. Menil je, da Siemensova oprema ni sodobna in da bi jo kazalo kupiti pri Westinghou-seu, ki je kakovostnejši in katerega opremo ima že naša vojska za nadzorovanje zračnega prostora, oba sistema pa bi se s tem dopolnjevala, lahko pa bi celo imeli za obe nalogi en sistem. Zbor občin bo o tem sklepal kasneje. Zakon o vladi utegne biti ta mesec sprejet. Vlada je predlagala svoj predlog, posebna medzborovska komisija pa ga je dopolnila in pripombe uskladila. Bistveno je to, da bo • V vlada manjša in politična, drža' vna uprava pa strokovna. M}' nistri naj bi bili lahko tudi polj' tiki, izjema pa naj bi bila le m'' nistrstva za pravosodje, notnv nje zadeve in obrambo. Zako» o socialnem varstvu je bil P° zborih sprejet, vendar ga bo treba še uskladiti. Uskladiti b° treba tudi zakon o odkupu terjatev do Iraka in Zvezne direkcije za promet in rezerve. Zbof občin je v zakon uvrstil še ter; jatve do Kube, vlada pa rtfJ pripravi način reševanja terj3' tev do Srbije, Sovjetske zveze> Črne gore in Angole. Na Madžarsko bomo P° odločitvi zbora združenega dela lahko potovali brez vizumov, zbor občin pa je terjal, naj predsednika Kučan in Drn°| všek povesta, kdo je podpisa' sporazum s Hrvaško in na kakšni osnovi, če parlament o tem ni razpravljal. • J. Košnjek Osnovi sta zakonitost in demokratičnost (nadaljevanje iz 1. strani) Republiška volilna komisija je objavila roke, do katerih morajo biti končana posamezna volilna opravila. Glasovanja na voliščih bodo vodili volilni odbori, v katerem mora biti, razen predsednika, še parno število članov in njihovih namestnikov s stalnim prebivališčem v volilnem okraju. Danes se izteka rok, do katerega lahko stranke predlagajo svoje člane v volilne odbore. Prav tako se danes končuje rok, za določitev volišč. Po prvih ocenah bo v Sloveniji okrog 4000 volišč in prav toliko volilnih odborov, za katere bo treba najti okrog 30.000 ljudi. Razen republiške volilne komisije, ki je že imenovana, njen predsednik in namestnik pa morata biti sodnika vrhovnega sodišča, bo treba imenovati volilne komisije po volilnih enotah in v volilnih okrajih. Volilnih enot je osem, v vsaki enoti pa je 11 okrajev. Pripadniki italijan- Dokončno slovo skupščine in predsedstva Na decembrskih volitvah bomo izvolili 90-članski državni zbor, ki bo najvišja zakonodajna oblast v državi. Izvolili bomo tudi 40-članski državni svet, ki ne bo sodeloval v zakonodajnih postopkih, imel pa bo pravico veta na odločitve državnega zbora. Mandat svetnikov bo pet let. S temi volitvami se poslavljamo tudi od predsedstva republike. Prvič bomo izvolili predsednika republike in to za dobo petih let. ske in madžarske narodnostne skupnosti tvorijo svoji volilni enoti. Zakon pravi, da morata biti predsednik in namestnik volilne komisije v enoti sodnika, vsaj en član pa pravni strokovnjak, v volilnem okraju pa mora biti predsednik sodnik, njegov namestnik pa pravni strokovnjak. Člani volilnih komisij ne smejo biti kandidati niti predstavniki list ali zaupniki, ki bodo nadzorovali delo volilnih teles. Volilne komisije bodo morale preverjati pravilno vložitev kandidatur, ali morda posameznik ne kandidira dvakrat, ali je določeno, v katerem volilnem okraju bo kandidiral posamezni kandidat (le pet kandidatov z liste lahko kandidira v dveh okrajih hkrati), ali je dal kandidat pisno soglasje. Komisije imajo pravico prepozno vložene liste ali kandidature zavrniti. Republiška volilna komisija je določila, da bo mogoče kandidatne liste za volitve v državni zbor vložiti do 11. novembra do 24. ure. Vloženih kandidatnih list po tem roku ne bo mogoče spreminjati. 11. november do polnoči je tudi zadnji rok za vložitev kandidatur za predsednika republike. V tem primeru pa je Volilni molk Zakon tudi določa obdobji volilnega molka, ko je prepovedano kakršnokoli agit'ra~ nje oziroma opravljanje volti' ne propagande. Volilni mol* bo začel veljati 4. decembra opolnoči, na dan volitev pa Je prepovedana tudi vsaka ag1' tacija na voliščih. določeno, da kandidat do 16 novembra še lahko umakne k*1 didaturo. Rok za vložitev kan« datur za državni svet pa j« novembra do polnoči. Novost letošnjih volitev ^ tudi ta, da bodo lahko g(as°^ li naši državljani v tujini, voj ki, oskrbovanci v domovih tu bolniki. Naši državljani n* jem morajo do 6. novem''* sporočiti republiški volilni ^ misiji, da želijo glasovati m se jih vpiše v posebni volilm" nik.# J. Košnjek STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Slovenska nacionalna stranka Zlati znak Antonu Krkoviču Ljubljana, 6. oktobra - Pretekli teden sta predsednik Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič in predsednik kranjskega območnega odbora Sašo Lap izročila v Kočevski Reki zlati znak stranke poveljniku specialne brigade Moriš polkovniku Antonu Krkoviču. Zlati znak je bil podeljen tudi ministru Janezu Janši, generalu Janezu Slaparju in mag. Pavlu Čeliku, sefu slovenske policije. Polkovnik Krkovič se kongresa v Ljubljani, k*jer bi mu znak podelili, ni mogel udeležiti in seje prijazno opravičil ter želel, da se mu priznanje podeli na njegovem delovnem mestu. Poveljnik je priznanje z veseljem sprejel, se zanj zahvalil in ga uvrstil med ostala priznanja za zasluge v lanski osvobodilni vojni. • I. Oman Slovenski krščanski demokrati Kranj Izjava gospodarske komisije Kranj, 6. oktobra - Ob spremljanju dela Drnovškove vlade ocenjujemo, da je odsotna vsaka kritična presoja njenega dela. Nastajajo velika odstopanja od njene načelnosti, pravi v izjavi gospodarska komisija in opozarja, da se divje lastninjenje, ki je nastalo na osnovi Markovičevega zakona, ni preprečilo. Nova vlada dodaja k temu še podržavljenje skozi "stranska vrata". To se dogaja v tistih podjetjih, za katere se je vlada opredelila, da jim bo pomagala pri sanaciji. Podjetja odstopajo poslovne sklade Razvojnemu skladu oziroma Skladu za prestrukturiranje, ta pa določa porabo sredstev. Vse izgleda tako, da po sprejemu za- > sicCf kona o lastninjenju ne bo več kaj lastniniti. Podržavljenje J<-_ Q. najboljša oblika olastninjenja, vendar na zakonit način i" 0 gg, trebni parlamentarni kontroli. Podržavljenje je predvidela terletova vlada, vendar je bila zaradi tega kritizirana. I jub'^ei-banka "mati" naj javno odgovori, pod kakšnimi pogoji bo 1 ^o-la napovedano reorganizacijo in javno pove, pod kakšnim' P ji bodo "hčere" lahko izstopale iz sistema. Javnost je p°tr, zaradi preprečitve koncentracije kapitala v banki "materi dijih je skoraj povsem odsotna kritika Drnovškove vlade n jj-spodarskem področju, kjer je bila Peterletova vlada bolj n«P na, čeprav je začela proizvodnja upadati, nezaposlenost je P flC ril i |a sprejemljivo mejo, cene se umirjajo administrativno ^j. na osnovi usklajenih ukrepov vlade in banke Slovenije, W lo običajno pod staro vlado, upravičena pa je bojazen, <■ |0 v vladni ukrepi izničili ukrepe Banke Slovenije in da bo P ^g-kratkem do ponovne rasti cen. Naša država je na/adova ■ ^. mesto uvajanja poštenih in moralnih norm v gospodarsko ^ vijanje se podpira in ne pokaže na menežerje, ki / vpraš J ^jb' stenostjo prevzemajo položaj in koncentrirajo kapital v sedanje pozicije, je zapisano v izjavi. # J.K. Narodni demokrati Jesenice Predavanje Boruta Komna iskc Jesenice, 15. oktobra Občinski odbor Narodno demo^^i stranke Jesenice organizira jutri, 16. oktobra, ob 18. uri v j. irtičini na Jesenicah zanimivo predavanje / diapozitivi 1<-Lpi* stavitev knjige dr. Boruta Komna Stopinje boga Atona - P / Bližnjega vzhoda. GLAS t rt.»»»Hfi| >■ iia*ji časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ llredaraka politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / PVWae4alk Caaoptoaaga sveta: Ivan Hi/| ik Direktor la glav-al »redalk: Mar (Mgovoraa u redaka: leopoldina Bogataj / Norlaar]l la ureaalki: Helena Jelovčan. Jo*e Košnjek. Tea Mencinger. Slojan Saje, Darinka Scdej. Vilma Stanovnik Marija Volčjak ( selo /.inlolmk. Oantc* I*y Andrej Zalar, Štefan žargi / Obllkovaaje: Igor Pokom / leaaičao urrjaaj*: Ivo Sekne, Mirjana Druksler. Nada Prevc / lektoriraaje: Marjeta Vozlič Fotografija ( ksfud Smik Tlak' Podjetje l>« 1 ° .J časopisov in revij, Ljubljana / UrcdaUtvo: Mote Pijadeja I, telefon 211 -860, 2II-83S, telefax 211-163 / Naročala«, aarava, propaganda, uglaal: Bleisveisova 16 telefon '18 461 telel.is H>6-l> ''s 160 ! telefon: 217-960 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem »nl/ivniku. uradne ure vsak dan 7 17 00, / Časopis i/huia oh torkih in pel ki h * Naročnina trimesečni«' naročniki imajo 20*o popusta Za tujino letna naročnina 140 DEM Oglasne Korit ve po ceniku Prometni davek po stopnji S odstotkov, (mnenje RMI 2V 27 °2) _ Sindikaliste je strah zloma Ljudje zunaj sejnih soban nestrpno čakajo gospodarskih rešitev, toda rešitev na kratek rok ni, je v Škofji Loki dejal Viktor Žakelj. Škofja Loka, 13. oktobra - Zaradi vse slabšega gospodarskega položaja na Gorenjskem je tudi položaj zaposlenih, ki dobivajo nizke plače, pretirano obremenjene z dajatvami za javno porabo, vse manj zavidljiv. Še slabše pa se godi brezposelnim, ki jih je bilo konec septembra že 11.102. Vedno več jih živi z nadomestili in denarnimi pomočmi, ukrepi aktivne Politike zaposlovanja pa le za silo blažijo posledice negativnih gospodarskih gibanj. O tem so ta teden obširno razpravljali v območni organizaciji sindikatov Gorenjske. K srečanju so povabili podpredsednika slovenske vlade Vi-l°rja Žaklja. iz vodstva svobodnih sindikatov Rajka Lesjaka in Braneta Mišica, medtem ko sta gospodarske in zaposlitvene tokove na Gorenjskem razlagala Franc Podjed z gorenjske SDK in mag. Franc Belčič z Zavoda za zaposlovanje. Kljub nekaterim ukrepom tekoče ekonomske politike sredi lete je gorenjskemu gospodarstvu vse teže. Izguba je kar za petino višja kot obračunani in izplačani osebni dohodki in 24-krat večja kot akumulacija gospodarstva, kar kaže na popolno blokado razvojnih možnosti. Tudi javna poraba se povečuje, zaradi česar so bruto osebni dohodki visoki, neto plače pa nizke. Sindikati očitajo tudi ohlapno davčno politiko, zaradi česar so obremenitve za javno porabo neenakomerno porazdeljene, najtežje breme nosijo delavci. V 23 večjih gorenjskih podjetjih so dlje časa blokirani žiro računi, kar pomeni, da jih je po merilih SDK toliko zrelih za stečaj. Na vladni razpis za sanacijo podjetij pa se je prijavilo samo devet takih podjetij. Pretekli stečaji in ugotavljanje presežnih delavcev v podjetjih so pripeljali tudi do visoke brezposelnosti. Mag. Franc Belčič je ob teh podatkih opozoril tudi na nasprotno stran, namreč da ob visokem številu iskalcev zaDOslitve nekatera podjetja ne morejo najti delavcev. Omenil je primer tržiške Modene. Sicer pa je napovedal, da bo kmalu v veljavi pravilnik, ki prinaša sankcije v primerih, ko brezposelna oseba odkloni ponujeno delo. Izguba jugoslovanskih in zahodnih trgov, katastrofalni položaj železarstva (alarmni zvonec se oglaša tudi elektrogospodarstvu) in okoli 70 tisoč beguncev, ki jih bo Slovenija ob pičli mednarodni pomoči čez zimo morala preživeti sama, jc Viktor Zakelj označil kot najbolj zaskrbljujoče okoliščine, s katerimi se ukvarja vlada. Predstavil je tudi prizadevanja vlade za brzdanje inflacije, prestrukturiranje javnega sektorja, sanacijo bank, socialni sporazum, o stečajih, ki zelo skrbijo sindikaliste, pa je dejal, da vlada zagotovo ne bo spodmaknila »podložke«, ki zadržuje stečajni plaz. Sicer pa je podpredsednik vlade odgovoril še na številna vprašanja navzočih sindikalistov, od visokih davkov, zadrževanja cen (ni volilna taktika), pomanjkanja in majhnih pooblastil inšpekcijskih služb, do izplačevanja razlike plač na tako imenovane »listine«. Med zahtevami, ki so jih sindikati naslovili na vrsto institucij, je ena namenjena tudi vladam gorenjskih občin in gospodarski zbornici. Zahtevajo izdelavo projekta, iz katerega bo razviden program razvoja gorenjskega gospodarstva. • D. Z. Žlebir Denacionalizacijski zahtevek iz Ekvadorja: Nekdanji kaplan zahteva tisoč dolarjev Jesenice, 15. oktobra - V Železarni Jesenice bodo gospoda Andreja Krizmana iz Ekvadorja, ki po zakonu o denacionalizaciji zahteva tisoč dolarjev odškodnine, zaprosili za dodatne podatke. Železarni so do leta 1965 odvzeli večino premoženja. V jeseniško Železarno je priromalo pismo, odposlano z letalsko Pošlo iz Ekvadorja v Južni Ameriki. Na kuverti piše: Upravnemu odboru tovarne železa Kranjski industrijski družbi Jesenice, Slovenija, Europa. Odposlal ga je Andres Kri/man iz Portovieja. Mana-bi- Poštarji so naslovnika torej našli, čeprav Kranjske industrijske družbe že zdavnaj ni več in tudi s »tovarno železa« na Jesenicah žal bolj slabo kaže... Vsebina pisma:.. »L maja 1938 sem plačal desettisoč dinarjev in predlagam, da mi tovarna izplača tisoč dolarjev... Do sedaj nihče ni prosil ali predlagal novo ureditev, akoravno želim iskreno, da bi tovarna železa na Jesenicah postala lastnica terena... Do konca novembra tega leta mi izplačajte tisoč dolar za tistih desettisoč dinarjev, vloženih I. maja 1938... Ostali znesek, katerega je prejšnja lastnica Podarila meni, ga pa tudi jaz odstopam KI D brezplačno, da zemljišče izrabi za delavske hiše..« . Iz pisma je bilo takoj razvidno le to, da gre za denacionalizacijo >n da se je oglasil nekdo, ki meni, da je železarna pravna naslednica Kranjske industrijske družbe in daje dolžna izplačati odškodnino. Verjetno gre za to. da je gospod Andreas Krizman od Kranjske •ndustrijske družbe nekaj kupil, zdaj pa hoče odškodnino. To je do danes prva in edina - seveda dokaj nepopolna - zahteva Po odškodnini, ki jo je po zakonu o denacionalizaciji prejela jese- niška Železarna. V pravni službi jeseniške Železarne prav zdaj »preverjajo« premoženje, ki je v lasti Železarne. Leta 1945 je bila tovarna podržavljena, v letu 1947 pa je vlada po posebnem odloku ustanovila Železarno Jesenice. Po tem času je bilo z raznimi odločbami precej premoženja Železarni odvzeto in tudi danes so še številne nejasnosti. Železarna ima izven tovarniške ograje 165 hektarov kmetijskih in stavbnih zemljišč, znotraj pa 120 hektarov zemljišč na Jesenicah, na Javorniku, v Javorniškem Rovtu in v radovljiški občini elektrarne Vintgar, Gorje, Zasip in del Mežakle. Se vedno ni znano, kaj je z domom na Pristavi, ki ga upravlja Planinsko društvo, je pa tudi več stavb, ki so bile le s sklepi delavskih svetov, ne pa tudi z odločbami, preftesene na druge: Železarsko izobraževalni cenetr. Šahovski dom. Ne ve se tudi še, kaj bo s stavbo obratne ambulante... Do leta 1965 so Železarni odvzeli večino premoženja, tako da Železarna niti ni tako »bogata«, kot se je sprva govorilo. Po dokumentih iz leta 1940 so bili delničarji Kranjske industrijske družbe z izjemoma dveh vsi tuji državljani: Čehi, Švicarji, Madžari... Gospodu Andreju Krizmanu, ki se je oglasil z zahtevkom, da mu Železarna plača tisoč dolarjev odškodnine, bodo odgovorili in ga prosili za vsaj nekaj dodatnih podatkov in dokumentov. Ne ve se niti to, za katero zemljišče gre. Kdo je bil gospod Andrej Križman? Gospod Andrej Križman je bil nekdanji jeseniški kaplan, ki se je predstavljal kot voditelj slovenskih protipartizanskih borcev in voditelj slovenskega domobranstva... • D. Sedej S seje kranjske vlade Nihče ne sme biti zapuščen 15. oktobra - Tokratna družbena organizacija, katere dejavnost vsi J*vne organizacije in porabnika občinskega proračuna obravna-Kli" kranjski« vlada, je bila Občinska organizacija Rdečega križa. Jub precejšnjim novim nalogam v zvezi z begunci iz BiH organizaciji rj^?v" opravljati še vrsto drugih "tradicionalnih" dejavnosti,med kate-bi k• i 'lM'' ,u'Ka pomoč ostarelim na domu. V Kranju ni potrebno, da 0,1 kdorkoli zapuščen. ^fobeinski organizaciji Rdeče- Kranj štirje zaposleni vod °Ji° "a pctin PodmćJ'h: kr' . . "Malstvu, /dravstveno-nrosve- tni zdravstveno-prosve-vzgoji, socialni dejavnosti, UsPosabljanju za nuđenje prve P°moči in pri negi bolnikov in gospodinjski pomočr ostarelim na domu. Razmere -narekujejo, da jc nujveč dejavnosti prav na Področju socialc. saj |c v občini ■^anj sedai že blizu 1.500 begunov pa tudi okrog 450 ogroženim Kranjčanom je potrebno poma-&al> Zaradi kopičenja dela so Preko javnih del zaposlili /a 6 Mesecev se eno delavko, ki polaga pri urejanju evidenc, CU QclJevanju hrane, zbiranju in razdcljevanju oblačil in drugih Krvodajalstvo se za- P^ebščm radi manjših potreb nekoliko krči, zaskrbljujoče pa je pomanjkanje denarja za preventivno zdravstveno vzgojo mladih. 38 upokojencem nudijo vsakodnevno, tedensko ali občasno pomoč (33 se razvaža kosilo, nudijo pa tudi strokovno pomoč fiziolera-pevta, delovnega terapevta, pcdi-kerja, maserja in celo frizerja, organizirajo IZpOtOJO invalidskih pripomočkov ter v sodelovanju s knjižnico izposojo knjig bolnim in ostarelim na domu), za kar skrbi pet medicinskih sester in 19 laičnih negovalk - gospodinj. Na področju reševanja problematike beguncev pa na Občinski organizaciji Rdečega križa opozarjajo na precejšnje nepoznavanje mednarodnih konvencij tudi s strani države. Vodijo natančno evidenco beguncev, pa tudi vseh danih pomoči, vedno bolj pa postaja vprašljiva "siva" evidenca, ko nanovo prihajajočim beguncem tega statusa ne smejo več priznati (podobno je povsem neurejen odnos do njih s strani policije in drugih organov za notranje zadeve). Številni begunci so družine, pri katerih stanujejo pahnili v revščino, pri tem pa na OO RK pomagajo, kolikor razmere dopuščajo. Dovolj imajo oblek, manjka pa hrane in sanitarnih potrebščin. Težave so tudi s skladiščem, potrebovali pa bi tudi pomoč pri nakupu novega (starega) avtomobila. Izvršni svet je izrekel delu te organizacije vse priznanje in obljubil pomoč pri razreševanju nekaterih vprašanj. Skupna je bila ugotovitev, da morajo imati pri pomoči prednost ogroženi domačini in da je sedanji odnos do novih beguncev samo slepilo. Pozdravili so tudi dobro sodelovanje z drugimi humanitarnimi organizacijami (.Karitas, Rdeči polmesec)^ • š. Ž. MtA/ać>ln(>'"" J'tavci Občinskih upravnih organov, ki so od aprila svoje plac .-ali niso sredstva i: nadomestil za spremembo namernima- s" kmetijskih zemljišč namenska, ali pa jih je. kot npr bencinski a i v republiki, mogoče potopiti' v integralni proračun Ker Unk<>nčnega odgovora ne seji m bilo. bodo to vprašanje razreSM Prihodnjič Poljanska obvoznica gre v plan Mesec časa za pripombe Škofja Loka, 15. oktobra - Nova trasa poljanske obvoznice, ki so jo po strokovnih kriterijih zakoličili v republiški upravi za ceste, potrdili pa v škofjeloški občinski skupščini, je pripravljena za dopolnitev srednjeročnega občinskega plana. Začenja se na odseku od križišča z Ljubljansko cesto, nadaljuje skozi Suho, prek reke Sore, se usmeri v predor (585 m) pod Stenom, gre po desnem bregu Poljanščice, v Zmincu se po prehodu prek reke priključi na že obnovljeno Poljansko cesto. Na poljansko obvoznico so predvideni priklopi s štirimi križišči, in sicer s Suško cesto na Suhi, s cesto Škofja Loka - Medvode na vzhodnem obrobju Puštala, s cesto v Puštal oziroma Hrastni-ško grapo na jugozahodnem obrobju Puštala ter s cesto v Bodo vije. Obvoznica naj bi razbremenila mestno središče predvsem tranzitnega prometa iz smeri Kranja in Ljubljane v Poljansko dolino in prevzela tudi velik del ciljno-izvornega prometa. S tem bi bistveno izboljšala sedanjo prometno zagato zlasti na Spodnjem trgu, Grabnu in na mestnem delu Poljanske ceste. O predlagani dopolnitvi občinskega srednjeročnega plana, kar bo podlaga za nadaljnje izvedbene akte, se bodo Ločani izrekli v mesecu dni. • H. J. Kluh4UAl*%£Xj Kdaj bo "trška"gospa učiteljica? Menda bo že dve leti, kar je takratni direktor Zavoda RS za šolstvo dr. Srečo Zakrajšek takratnemu šolskemu ministru dr. Petru Venclju predlagal, da šolski prostor razglasi za avtonomnega. To pomeni, da naj bi otroci in učitelji med poukom imeli mir pred vsiljivimi prodajalci najrazličnejših knjig in podobne paše za otroške oči pa tudi pred vsebinami, ki v ideološko neodvisno šolo ne sodijo. Če se spomnimo, so bile tedaj zelo žive želje, naj bi verni otroci imeli verouk v šolskih učilnicah, govorilo se je celo o verouku kot predmetu. Takratni šolski minister razglasa ni podpisal, res pa je, da tudi verouka v šolah ni. V vsej Sloveniji menda prihajajo kateheti samo v tri šole, ker so pogoji v župniščih nemogoči, pa tudi sicer je vnema za verouk v šolah med krščansko-demokratskimi veljaki od tedaj precej popustila. Naj se o (morebitnih) verskih vsebinah (vedenju o verah, brisanju zgodovinskega spomina ipd.) v šolskih programih premišljeno dogovore najvišji predstavniki vlade in Cerkve. Sedanji šolski minister dr. Slavko Gaber pa je šolam poslal vladni sklep (priporočilo) o avtonomiji šolskega prostora. Uro pred poukom in uro po njem naj bo šola samo šola in nič drugega; nobenega trgovanja, nobenih molitvenih skupin (kot se je pred poukom oblikovala na škofjeloški gimnaziji - čeprav so tedaj za take namene odprte bližnje cerkve) pa tudi nobenih strankarskih veljakov, ki bi pred volitvami in ob njih izkoriščali šole za svoje poligone. V šolo lahko pridejo kasneje, kot praksa kaže, tudi prihajajo (zakaj ne bi), pride lahko tudi verouk, če je zanj res iskrena potreba, vladni sklep občin ne zavezuje, da bi se ob teh občutljivih vprašanjih ne odločale po svoje. Kot smo prejšnjo soboto v Škofji Loki slišali od krščanskih demokratov, so v svojih zahtevah po tem, kaj oziroma kakšna naj bi šola bila, dvolični. Po eni strani od šole terjajo celostno vzgojo otrok, dopolnjevanje domače (tudi verske) vzgoje, učitelje, ki naj bi bili verni (številni med njimi so, čeprav to ni izkaznica, da je učitelj dober oziroma, v nasprotnem primeru, slab), po drugi strani pa zahtevajo umik vsega, kar kakorkoli diši po (prejšnji) ideologiji. Motijo jih celo drobni simboli, kot menda ponekod še vedno razobešene Titove slike, prapori z rdečimi zvezdami in naslavljanje učiteljic s tovarišicami. Ideološki simboli, kot slike in zvezde, v šole res ne sodijo (čeprav dekreta o obveznem umiku ni podpisal niti prejšnji, niti sedanji predsednik vlade), glede gospa učiteljic pa je stvar nekoliko bolj zapletena. Naziv tovarišica ima res korenine v ideologiji, vendar pa se je skozi desetletja uveljavil in prikupil tako otrokom kot staršem in menda tudi večini učite-Ijic(ev). Na silo spreminjati tradicijo, kaznovati otroke zato, če svoji "tršici" ne bodo rekli gospa učiteljica ali gospa profesorica (profesor je sicer najvišji znanstveni naslov.'), bi bilo nesmiselno in nepošteno. Toliko bolj, ker otroci tega naziva ne pojmujejo kot ideološkega. Trajala bodo še leta, preden ga bomo pozabili, gotovo pa ga bomo morali najprej odrasli - učitelji in starši. • H. Jelovčan Demokratska stranka Kranj Ne levo, ne desno, pač pa naprej! Kranj, 15. oktobra - V torek zvečer so Demokrati Kranja priredili javno tribuno pod naslovom Slovenija 1993, na kateri so predstavili svoje poglede in programske cilje te stranke pred bližnjimi volitvami. Na javni tribuni je poleg predsednika stranke Igorja Bavčarja, podpredsednika Igorja Omerze in predsedniškega kandidata Jelka Kacina nastopil tudi mag. Miloš Kovačič, direktor novomeške tovarne zdravil Krka, ki je letos prejel priznanje manager leta. Ker je bila osrednja tema razvoj osamosvojene Slovenije v prihodnje, je mag. Kovačič spregovoril o svojih pogledih in zlasti izkušnjah pri pridobivanju novih trgov (zlasti na Vzhodu) ter pomembnosti vzgoje managerskega in marketinškega kadra. Od potrebnih lastnosti managerja: "pravi geni", znanje, sposobnost pogajanj, kreativnost in mobilnost, smo v Sloveniji, po njegovem mnenju, še na najslabšem pri sposobnosti pogajanj in mobilnosti, so pa naši poslovodni kadri vsekakor velika primerjalna razvojna prednost Slovenije. Demokratom sta največji vrednosti mir v Sloveniji in ustvarjanje pogojev za gospodarski uspeh in pri tem bi morali znati izkoristiti svoje precejšnje izkušnje in industrijsko tradicijo. To, po ocenah nastopajočih, zlasti velja tudi za Kranj. Žalosten je položaj, v katerega nas potiska slovenska skupščina, kjer odmevajo le neproduktivni prepiri, saj te razmere že postajajo znane tujini. Premik lahko dosežemo le z odpiranjem novih delovnih mest, za stimulacijo tega pa Demokrati predlagajo davčne oprostitve. Nikakor ne bodo dopustili, da se ugreznejo v močvirje ideoloških prepirov, pač pa mislijo postati most med levico in desnico. Svoj velik vpliv na vodenje države Slovenije, so prepričani, bodo z volilnim uspehom nadaljevali. Vsi poskusi diskreditacije najvidnejših predstavnikov te stranke so propadli. Obiskovalci javne tribune so zastavili kar precej vprašanj predvsem v smeri promocije Slovenije in njenih izdelkov v svetu, seveda pa se ni bilo mogoče izogniti nekaterim kritikam posameznih ekonomskih ukrepov, štiri leta miru in možnosti za trdo delo potrebuje Slovenija, pri čemer je potrebno angažirati vse sposobne ljudi. Tisti, ki iz ideoloških razlogov zahtevajo zamenjavo vodilnih, naj povedo, od kod novi. Volitve morajo biti velika promocija Slovenije, ki pri vključevanju v Evropsko skupnost ne sme dovoliti, da jo kdo prehiti. Demokrati - sposobni, pošteni in odločni ljudje bodo k temu veliko prispevali, so si bili soglasni.• Š. Ž. Seje zborov skupščine občine Jesenice Jesenice, 15. oktobra - Predsednik skupščine občine Jesenice dipl. inž. Božidar Brudar za ponedeljek, 19. oktobra, ob 16. uri sklicuje skupno sejo vseh treh zborov skupščine občine Jesenice, na kateri naj bi končno le imenovali predstojnika upravnega organa za notranje zadeve skupščine občine Jesenice. V nadaljevanju naj bi na ločenih sejah poslušali poročilo o aktivnostih izvršnega sveta in delegatov v zborih skupščine Slovenije o aktivnostih med obema sejama, obravnavali predlog odlokov o razglasitvi Zelencev za narodni park in o ustanovitvi javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda Delavska univerza Viktor Stražišar. Delegati naj bi govorili tudi o spremembi doloka o proračunu občine, ceni koristne stanovanjske površine in stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča ter o predlogu za izdajo garancije za kredit za nabavo naprave za sežiganje v čistilni napravi Jesenice Na dnevnem redu je med drugim tudi informacija o posledicah suše in predlog /a odpravo posledic ter poročilo o delu delovne skupine za namestitev in oskrbo beguncev iz Hi 11 • D. S. PO GORENJSKEM UREJA: ANDREJ ŽALAR Jutri osrednja prireditev ob prazniku KS Primskovo - Z otvoritvijo prenovljenega nogometnega igrišča in tekmo državne mladinske reprezentance in domačih nogometašev se je v krajevni skupnosti Primskovo v torek z različnimi prireditvami začelo praznovanje letošnjega krajevnega praznika. Včeraj (četrtek) je bila pred Zadružnim domom tudi zanimiva gasilska vaja, ki so jo pripravili člani domačega društva, ki letos praznuje 70 letnico, šahisti pa so imeli šahovski turnir. Na strelišču v Struževem bo danes popoldne streljanje s pištolo za pokal krajevne skupnosti. Osrednja prireditev ob letošnjem prazniku pa bo jutri, 17. oktobra, ko bo ob 18. uri v dvorani Zadružnega doma koncert moškega pevskega zbora iz Doberdoba, mešanega pevskega zbora Mušica Viva, citrarja Aleksandra Primca in folklorne skupine Primskovo. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi priznanja. Praznovanje pa bodo sklenili balinarji s turnirjem, ki se bo začel jutri in končal v nedeljo, gasilci pa bodo od danes (petek) do nedelje v gasilskem domu pregledovali gasilske aparate. Sicer pa ob letošnjem krajevnem prazniku v vodstvu krajevne skupnosti ocenjujejo, da so letos predvsem z delom in pomočjo krajanov ter na društvenem področju dosegli nekaj lepih uspehov, na komunalnem, kjer so odvisni predvsem od občinskega proračuna, pa rezultatov ni. Tako je na primer na Jezerski cesti, Likozarjevi ulici (na sliki) in še kje "zraslo" nekaj lepih lokalov, žal pa so ceste in njihova okolica zelo neugledne. A. Ž. Lomljenje kopij Strinjam se s strankarsko raznolikostjo in nenazadnje sem tudi sam opredeljen, vendar pa me v krajevni skupnosti izredno motijo nekatere že naravnost razdiralne razprtije. Razraščajo se, da že podirajo uresničevanje še tistega že tako minimalnega programa, ki smo ga bili prisiljeni izoblikovati letos zaradi pomanjkanja denarja. Pri posameznih delih se preštevamo še komaj na prste. Ne morem razumeti, da se stvari lahko sprevržejo tako daleč, da nekaj, za kar smo bili prepričani, da se lahko uredi, zdaj za nekatere sploh ni več pomembno. Takšnega razglabljanja enega od predsednikov krajevnih skupnosti na Gorenjskem sicer ni moč posploševati, niso pa tako redki primeri, ko v vodstvih ugotavljajo, da so ob sedanji vlogi in materialnih možnostih, ki so jim dane, krajevne skupnosti in vodstva v njih precej nemočni ob tem, ko se pa vendarle kot izvoljeni predstavniki, ki so jim krajani zaupali, čutijo odgovorne in se zavedajo, da bi vendarle lahko naredili še kaj več. Pa največkrat pri problemih, ki kraj najbolj tarejo, ne morejo odločati, ukrepati pa sploh ne. Zato ni čudno, da potem "izza vrtičkov"prihaja do lomljenja kopij, metanja polen, natolcevanj s spolitiziranimi ostmi in celo do najbolj nizkih podtikanj. Še veliko slabše pa je tam, kjer jim je v zadnjem obdobju vendarle uspelo marsikaj narediti, s skupnimi močmi in občinskim deležem, pa so zdaj nekaterim tolikšen trn v peti, pač zaradi osebne opredelitve, da jih z narazlačnejšimi načini skušajo onemogočiti. Seveda pa pri tem niti za hip niso pripravljeni pomisliti, da je lomljenje kopij samo toliko časa zanimivo, dokler so le-ta cela. Pa vendarle je leto tako rekoč pred vrati in s trskami bo jutri veliko teže sestaviti program. • A. Zalar Skupni sestanek Velesovo - Minuli teden v četrtek so se sestali predsedniki in delegati občinske skupščine iz osmih krajevnih skupnosti pod Krvavcem v kranjski občini. Na sestanku so se seznanili z načrti in programskimi opredelitvami za prihodnje leto. Dogovorili pa so se tudi, da bodo inšpekcijskim službam predlagali, naj pregledajo in ugotovijo, kaj je s pitno vodo na tem območju. • (až) Začenjajo se Čajanke - Kokrica pri Kranju - Jutri, 17. oktobra, bo Turistično društvo na Kokrici začelo že peto sezono priljubljenih in doslej zelo dobro obiskanih Čajank. Na prvi v tej jesensko zimski sezoni bo predaval zeliščar Stane Erjavec iz Ljubljane o uporabi najbolj znanih zdravilnih zelišč in eteričnih olj. Ker se začenjajo hladni dnevi in različna prehladna obolenja, je tema najbrž ne le zanimiva, ampak tudi aktualna. Poleg nasvetov bodo udeleženci Čajanke lahko nekaj teh zdravil in eteričnih olj tudi kupili. Predavanje, ki bo v Kulturnem domu na Kokrici ob 17. uri, bo trajalo približno dve uri. Vstopnina je 100 tolarjev. • (až) "Gobarska" čestitka Kranj - Stane Lunar iz Na- klega je prav na dan, ko je imel 57. rojstni dan, našel v gozdu velikega (40 dekagra-mov) težkega jurčka in ob njem še deset majhnih. Ko smo ga konec minulega tedna obiskali na domu in naredili tale posnetek, je sam "srečno bero" komentiral: "Mama z desetimi otroki. Kje pa je oče?" Tokrat se je Stanetu najbrž nekam skril, naslednjič pa najbrž velja še bolje pogledati. Sicer pa v imenu našega uredništva iskrene čestitke ob rojstnem dnevu in veliko sreče v prihodnje (tudi pri iskanju jurč-kov). • A. Ž. - Foto: D. Gazvoda Krajevna skupnost Preddvor V devetih letih 16 tisoč ur V vodstvu krajevne skupnosti Preddvor pravijo, da niso nobena ovira za odprtje podružnične knjižnice. Nasprotno, celo želijo si, da bi bila čimprej odprta, vendar pa je treba urediti odnose med upravo doma in knjižnico. Preddvor, 15. oktobra - Preveč neodgovorno, negospodarno bi bilo, da bi po devetih letih obnavljanja Doma krajanov v Preddvoru, ko je bilo opravljenih več kot 16 tisoč prostovoljnih delovnih ur in ko so zadnje leto z izgradnjo prizidka namembnost doma s prostori za različne dejavnosti zaokrožili v celoto, zdaj spet šli po poti, da bi bil objekt prepuščen stihijskemu vzdrževanju zaradi neurejenih medsebojnih odnosov med upravo doma in uporabniki prostorov. Kar pa zadeva prostore podružnične knjižnice, ki deluje v Preddvoru, odkar nekateri člani vodstva KS pomnijo, je resnica ta, da si želijo, da bi bila zdaj, ko so prostori urejeni (stari in novi del) čimprej odprta. govoriti in sporazumno urediti problem omenjene najemnine (lahko bi nenazadnje tudi rekli, da le-te ni), vendar pogoji med upravljalcem doma in uporabniki morajo biti opredeljeni, ne pa zadeve rešene tako, kot so bile doslej. Sicer pa so prav v KS dali pobudo, da že septembra sedejo skupaj. Žal do se- V vodstvu krajevne skupnosti Preddvor, kjer smo se pogovarjali s predsednikom sveta KS Urošem Premrujem in članom sveta KS, predsednikom gospodarske komisije ter članom uprave doma Jožetom Zormanom, razumejo težave, s kakršnimi se srečuje in spopada Matična knjižnica v Kranju in tudi želijo, da se na vseh ravneh čimprej razrešijo. Vendar pa se ne morejo strinjati z ra- zlago, da so pravzaprav ta hip v Preddvoru predstavljeni kot primer tistih, ki ob vseh težavah le-te še najbolj drastično potencirajo. "Resnica je drugačna. Že poldrugi mesec je, ko smo želeli, da knjižnica začne redno poslovati v preurejenem starem delu, ki je zaradi izgradnje prizidka in novega dela za knjižnico precej večji. Res pa je, da smo želeli, da se pred tem pogodbeno uredi- Svečanost na Jezerskem Jezersko, 15. oktobra - V nedeljo, 18. oktobra, ob 14. uri bo v cerkvi Sv. Andreja v Ravnem na Jezerskem slovesna maša z blagoslovitvijo prenovljene fasade cerkve. Prenovitvenih del so se na Jezerskem lotili letos z lastnim delom in s sredstvi, ki so jih dobili na natečaju za večnamenske prostore v občini. Prvotno so načrtovali, da bi poleg ostalih akcij v krajevni skupnosti, ki jih tudi ni bilo malo, obnovili obe cerkvi, farno Sv. Ožbolta, in cerkev Sv. Andreja v Ravnem. Ker pa je bil znesek za obe prenovi prevelik in za manj kot 700 krajanov prehud zalogaj za lastno udeležbo, so se odločili najprej za cerkvico v Ravnem. "Kar precej denarja so prispevali krajani za to obnovo in tudi vsa fizična dela (oder, odvodnjavanje, odstranitev starega ometa...) smo opravili sami. Po skoraj treh mesecih so dela zdaj končana in v nedeljo bo svečanost, na katero.bodo prišli tudi farani z Obirskega in nam tako obisk vrnili. Letos smo bili namreč tudi Jezerjani na Obirskem. Čeprav smo morali odložiti letos prenovo farne cerkve, menim, da bo prenova te cerkvice pomembna obogatitev kraja in njegovi prihodnji usmeritvi, saj cerkvica ni le sakralni in kulturni, ampak tudi turistični objekt," je pred nedeljsko slovesnostjo, ko se bodo Jezerjani spet srečali s prijatelji iz Obirskega, povedal predsednik KS Jezersko Milan Kocijan, ki je bil tudi predsednik gradbenega odbora za prenovo cervice Sv. Andreja. • A. Ž. KRATKE GORENJSKE Družabna prireditev za CB radioamaterje Kranj V dvorani krajevne skupnosti v Viru pri Domžalah bo jutri, 17. oktobra, prvo srečanje CB radioamaterijev iz Slovenije. Organizator srečanja je CB klub Globus iz Kranja v sodelovanju s CB klubi Vrtinec Domžale, Lipa Kamnik, Adriatik Ljubljana in Argo Vrhnika. Družabno srečanje se bo začelo 19. uri, na njem pa bodo poleg družabnih iger s plesom in srečelovom podelili tudi diplome in praktične nagrade najboljšim z letošnjega tekmovanja Kontest, ki je bilo prvič v samostojni državi Sloveniji 26. in 27. junija. Vodstvo CB kluba Globus iz Kranja pričakuje, da se bodo člani udeležili družabne prireditve, saj je na primer samo na Gorenjskem okrog 550 CB radioamaterjev in od tega okrog 150 aktivnih, v Sloveniji pa je ta številka prek štiri tisoč. • (až) Srečanje veteranov Gorenja vas Septembra je bilo v Gorenji vasi v škofjeloški občini že deveto srečanje gasilskih veteranov iz vse občine. Lani je bilo v Železnikih, prihodnje leto, ko bo jubilejno, 10. srečanje, pa bo v škofji Loki. V Gorenji vasi so jim domači gasilci, ki imajo društvo že 92 let, pripravili kulturni program z družabnim srečanjem, pred tem pa so veterani obiskali podjetje Marmor Hotavlje in si v starem župnišču na Trati v Gorenji vasi ogledali muzejsko zbirko slikarja, novinarja, mojstra umetniške fotografije in mentorja mladih ljubiteljev fotografije Vladimirja Simončiča - Vlastje. Na srečanju pa je vsak udeleženec dobil poseben krožnik z reprodukcijo velikega požara v Gorenji vasi 20. maja 1900, ki je ob dveh popoldne takrat upepelil 28 hiš in 16 gospodarskih poslopij. Takrat je bilo potem ustanovljeno tudi gasilsko društvo, ki pa je danes eno redkih, ki nima svojega gasilskega doma, ker so si gasilci prostore zagotovili ob gradnji gasilskega doma. Različne aktivnosti Kranj V mesecu požarne varnosti pote kajo v vseh 125 gasilskih društvih na Gorenjskem različne aktivnosti. Nekatera imajo gasilske vaje, predavanja o vaistvu pred požari, v industrijskih gasilskih društvih članom razlagajo, kako poteka gašenje s prahom. Marsikje obiskujejo ta mesec tudi svoje člane - veterane. Gasilska zveza Slovenije pi je izdelala poseben letak o požarih v Sloveniji. • (ip) Obnovljen in povečan Dom krajanov v Preddvoru naj bi zagotovil normalno delo in življenje kraju. Med številnimi dejavnosti v kraju« med katere sodi tudi knjižnica (o delu in življenju v KS bomo še pi" sali), pa so osnova za delo in funkcioniranje tudi urejeni odnosi. jo odnosi med lastniki oziroma upravljalci doma in uporabniki. Zato smo pripravili tudi osnutek pogodbe, s katero smo želeli opredeliti tekoče stroške (predvsem elektrika), in najemnino. Takšen odnos smo vzpostavili z vsemi uporabniki doma, ki jih je danes že nekaj v njem. Ob 16 tisoč urah dela krajanov v obnovo starega in izgradnjo novega dela (prizidka) pa seveda tudi želimo, da so prostori urejeni funkcionalno in načrtno." V krajevni skupnosti so se glede knjižnice pripravljeni po- stanka do danes še ni prišlo; vendar na željo vodstva knjiž' niče. Ne morejo pa zagotavlja11 tudi pokrivanja elektrike oziro; ma tekočih stroškov, saj so le-n tolikšni, da s sredstvi, ki jih dobijo za redno dejavnost ne p0' krijejo niti normalnega dela p'; same krajevne skupnosti. K-aJ šele vseh dejavnosti, ki jih je * KS in domu oziroma dvoran' toliko, da bodo šele z izgradnjo prizidka omogočili kolikor toliko normalne pogoje. • A. Z*" lar Cesta Lom - Grahovše Lom, oktobra V krajevni skupnosti Lom v tržiški občini, kjer -v nedeljo s slovesnostmi v prenovljeni cerkvi in pred Dorno krajanov proslavili krajevni praznik, so letos glavno skrb narn njali predvsem urejanju cest. Najpomembnejša je vsekakor ces Lom - Grahovše, ki pomeni nadaljevanje že pred leti začete konstrukcije ceste. Letos bo iz sredstev za demografsko ogrO**j£ kraje urejene z odvodnjavanjem, nabrežinami in asfaltno pre ko še sedemsto metrov ceste, čeprav so si v krajevni skupnosti leli in nekaj časa upali, da bi bil urejen celoten približno ^ metrov dolg odsek. Ob različnih aktivnostih in društvenih dej i' nostih, pravi predsednik krajevne skupnosti Franc Lovrenca*^, urejene ceste v krajevni skupnosti osnova za uresničitev Ilir'n0. čnih usmeritev. Trenutno že imajo dve turistični kmetiji, nu. sti na tem področju pa je še precej. Seveda pa je osnova p vsem urejena komunalna infrastruktura. • A. Ž. I PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM Obvoznica pa kar pušča Kranj - Potem ko je Gorenjskemu sejmu po dolgih letih UgOfr vijanja, iskanja najrazličnejših rešitev in predvsem "krivca -puščanje strehe uspelo to težavo, vsaj za zdaj tako kaže. <>< P viti; ko so očistili tudi vso meteorno kanalizacijo na sc/erns ' prostoru v Savskem logu, je zdaj problematična še "nvo:n'^t0 l^-ta zadnje pušča kot preluknjan dežnik. Na sejmu se -sprašujejo, kam naj tokrat naslovijo sporočilo, da ne bo n"r(l~. ',adnJ4 lept ga dne, razen vode, še kaj drugega zgrmelo na rt -stavišče. Kdaj bo ponovljeni tabor? Brezje .■tj. me sprašun - Naša bralka t ^ nda pa m edina, pa u">ho,<>>< mom organizacij na ' ponovljeni tabor s/",/''' , £ l/udske uranke, ki je bi -septembra Prav, da '"' ^ in* razlag« najbrž "' -krajevna skupnost Brtzj J, U vedno ni poskrbela J . ^ uranit«\ kozolca >» vu' rt- ' okrog njtgO PO GORENJSKEM UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR Samostojno življenje v bivalni skupnosti Silvo je našel dom Pod tem geslom Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije zbira dobrodelne prispevke, ki naj bi mladim ljudem s cerebralno paralizo omogočili samostojno življenje v bivalni skupnosti. Kranj, oktobra - Septembra lani so v hiši na Tomšičevi ulici v Kranj", kjer je sicer varstveni oddelek za duševno prizadete osebe, uredili prostore tudi za bivalno skupnost mladih s cerebralno paralizo. Trenutno tam živijo Martina Mihovec, Gordana Dobrinjanin, Peter Rezek, Alma Djikič in Uroš Pekljaj. Razen slednjega, ki študira na bližnji Fakulteti za organizacijske vede v Kranju in edini n> na invalidskem vozičku, delajo ali se usposabljajo v podjetjih, ki jih je v ta namen osnovala Zveza društev za cerebralno paralizo. Njihova »služba« Je v Ljubljani, kjer preživijo dobršnji del dneva. Zjutraj jih Pride v Kranj iskat kombi, pozno popoldne pa se vrnejo in v ■"ansardi na Tomšičevi ulici skušajo živeti kot njihovi zdravi vrstniki. Nakupujejo, gospo- Tiha nacionalizacija dinjijo, se družijo... 2al jim vsakdanje življenje postavlja preveč ovir, da bi vse to zmogli sami. Še v trgovino ne morejo sami, pravijo, zato ima vsakdo z vozičkom spremljevalca. Nekatere je poslal zavod za zaposlovanje iz programa javnih del, Srečko Blagovič, tudi sam cerebralec, pa je spremljevalec iz ljubiteljstva. Martina, Gordana, Peter, Alma in Uroš (z vzdevkom Kitajec) v kranjski bivalni skupnosti živijo začasno, pač dokler se šolajo in usposabljajo. Dotlej so ob stroških usposabljanja z zavoda za zaposlovanje pokriti tudi stroški bivanja, ko to mine, pa postanejo samoplačniki. »Lani sem se prijavila na tečaj za samostojno življenje. Rada bi se osamosvojila in vedno živela tukaj,« je o svojem sedanjem načinu življenja, ki bi ga rada trajno ohranila, povedala Martina Mihovec. »Toda socialna mi ne plača bivanja, tako da moram stroške nositi sama. Moje življenje v domačem kraju je namreč precej odmaknjeno: ni mlade generacije, ni društva za cerebralno paralizo, ni možnosti za delo in usposabljanje. Usposabljam se v podjetju Sonček, kjer se učim slikati na svilo. Zadovoljna sem, ker mi gre to delo dobro od rok. Pri svoji invalidnosti namreč lahko opravljam le malo del.« Podobne želje po trajno samostojnem bivanju izražajo tudi drugi. Gordana je, denimo, doslej prebivala v zavodu v Vipavi, vendar pri svojih 19 letih ne sodi najbolj med invalidne osnovnošolce. Za študenta Uroša je življenje v bivalni skupnosti med študijem »špica«. Peter Rezek je še novinec. Doslej se je šolal v zavodu za invalidno mladino V Kamniku, opravil je tudi tečaj računalništva. V bivalni skupnosti mu ugaja, ker v nas- Poleg mansarde v Tomšičevi ulici Je Zveza društev za cerebralno paralizo najela v Kranju še eno stanovanje za svoje ljudi. Tam prebiva tudi Silvo iz naslovnega gesla. Dobrodelnost jim bo pomagala opremiti za zdaj še prazno stanovanje (hudo potrebni so pralnega stroja in nekaj pohištva), medtem ko je siceršnji obstoj bivalnih skupnosti odvisen od zakonodaje, ki bo s koncesijami dala možnost tudi njihovemu (ne le zavodskemu) načinu bivanja. 1 DELAVSKI ODVETNIK ODGOVARJA protju z izkušnjami iz zavoda lahko živi brez nadzora. Alma ima med vrstniki v bivalni skupnosti najdaljši staž. Dela v podjetju za usposabljanje invalidov Sonce in si z zaslužkom plačuje bivanje na Tomšičevi ulici. Kako da financiranje bivalnih skupnosti ni trdneje urejeno, kako da država te stroške pokriva samo v času usposabljanja, ne pa tudi kasneje, ko so invalidi s cerebralno paralizo že usposobljeni in zaposleni? Kako da ne morejo upati na stalno bivanje v skupnostih, namesto pri starših ali v zavodih? Jože Primožič, tajnik Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije, nam je pojasnil, da bo tako vse dotlej, dokler Zveza od države ne dobi koncesije za opravljanje tovrstne dejavnosti. Za zdaj namreč denar za varstvo invalidnih oseb dobijo le državni zavodi, medtem ko zasebniki ali društva te možnosti zaenkrat še nimajo. • D. Z. Zlebir Adijo, počitniški domovi na Hrvaškem! •Jesenice, 15. oktobra - Potihem ali pa že celo kar naglas, vsi sluti-90* S posebnimi taksami, ki so jih na vikende, počitniške domove, P'0vila... uvedli na Hrvaškem, prihaja tiha nacionalizacija premoženja. Pri počitniških domovih so številke kar impozantne. Vzeli smo ia primer dva počitniška domova jeseniške Železarne, kompleks železarskega doma v Crvenici obsega 4.457 kvadratih metrov, v Biogradu pa 11.000 kvadratnih metrov. V do- v Crikvenici je v zgradbah ti-kvadratnih metrov, v Bio-Kradu 2.200 kvadratnih metrov. JWk na počitniške domove je °-000 hrdov - hrvaških dinarjev -Be glede na starost. , In zdaj lepo množimo. 3.200 g«« 6.000 hrdov je okoli 19 mi-''Jonov hrdov ali 5 milijonov JPjarjcv ali okoli 87.000 mark! ~" tem je dom v Crikvenici, za katerega čez vse leto plačujejo Vse dajatve, tudi celoletni odvoz smeti, zaseden le tri mese-?e: v Biogradu pa ga je prevzel Kr,zni hrvaški štab. Vanj so nameravali vseliti begunce, pa jih n,s°. ker kompleks nima zaklo- nišč in ga zdaj uporablja hrvaška vojska. Koje železarna gradila počitniške zmogljivosti, je kajpak vsa leta vztrajno in dosledno vlagala v vso mestno infrastrukturo, zaposlovali so kader, ki je bil doma iz Crikvenice ali Biograda, le upravniki so bili iz Slovenije. Prizadevali so si, da bi bili domovi izkoriščeni tudi izven sezone, a jim ni uspelo, saj. denimo, dom v Crikvenici nima centralne kurjave.. Bil je čas, ko so v Crikvenici želeli na mestu, kjer stoji dom, zgraditi hotel, a ga Železarna tedaj ni hotela prodati. Ce bi ga tedaj prodali, bi skočili sindikati in zavpili: Direktor nam prodaja Crikvenico! Ko bi tedaj le vedeli... Ko so iz Železarne minule dni »kontaktirali« z mestnimi oblastmi v Crikvenici, so dobili še dodatno, resda dokaj nejasno tolmačenje tiste znamenite odredbe iz oktobra 1991, da je na Hrvaškem prepovedana prodaja nepremičnin. Ne le osebam izven republike, po tem tolmačenju tudi hrvaškim državljanom ni mogoče kupiti slovenskega premoženja! In da bo mera še bolj polna: ko so v Železarni v svojem domu v Crikvenici nameravali ustanoviti firmo, so ugotovili, da lahko ustanovijo firmo v sosednji stavbi, prepovedano pa je, da bi imela sedež v stavbi počitniškega doma! Zdaj pričakujejo račun za plačilo davka. Nikoli se ne ve, za kaj bo šlo. Če bo šlo samo za površine v domovih, bo račun 87 tisoč nemških mark, če pa bodo jemali ves kompleks, bo to stalo 98 milijonov hrdov - kar pa je mesečna realizacija železarske firme HRAST, pod katero sodijo počitniške kapacitete !• D. Sedej Univerza za tretje življenjsko obdobje Kranj, oktobra - Oktobra začenja z delom tako imenovana univerza za tretje življenjsko obdobje, ki ponuja upokojencem prijetno in koristno izrabo prostega časa. Pri Rdečem križu v Kranju so za upokojence pripravili vrsto tečajev. Začel se je že tečaj nemščine, vpisujejo tudi na tečaje angleščine in francoščine, spet bodo oživeli literarni, likovni in umetnostnozgodovinski krožek. Vabijo h krožku ljubiteljev gledališča, na novo pa uvajajo tečaja vodenja gospodinjstva za enega in kuhanja dietne hrane ter nege bolnika. H krožkom in tečajem v univerzi za tretje življenjsko obdobje vpisujejo vsak dan med 8. in 10. uro, v sredo pa od 8. do II. ure, pri Nevenki Marinič na Tomšičevi 4 v Kranju. Prijave sprejemajo tudi po telefonu 211-828. Mala ANKETA Plača v bonih cer "■"JV'djetij, zlasti tistih s finančnimi težavami, del plače delavcem izplačuje v bonih. Ce gre za prehrambene bone, jih ljudje s tudi si-trjkn"kimi plačami lahko potrošijo. Težje je, če denimo v obutveni ali tekstilni tovarni del plače izplačajo v bonih za svoje izdelke. Flek-v bon-n,*narine hran* 2 n-imi ne moreS P1«*«11« "menjati pa jih v vsesplošni revščini mnogim tudi ni lahko. Kakšne izkušnje s plačami imajo naši sogovorniki? Mihaela Fen- de: »Enkrat ali dvakrat smo v Iskri ERO debili del plače v bonih, ne spominjam sc dobro, kci sem bila tedaj f|jj ..vil. i-ll.l ICUđ) Je *\lSlni4kein d°P"st"- Slo ka J ne Vso,e. dva tisoča '"to hir,C'hramben'h bon.h, kar JCp|aK '-»Prav.h henutno a "Obremenjena z bon,. vendar je zajamčena, vrh vsega pa sem še na čakanju.« ""■ —T" Ibrahim Šalil kit >1)0,am « *^^h*± v Tehniku v Škofji Loki. •ijf Trenutno dobimo plačo v gotovini, pred dvema letoma pa se je nekajkrat tudi Zgodilo, da je je bilo del v bonih Tudi bone zlahka potrošiš, vendar z njimi nc moreš plačati stan.ume in elektrike.« Majda Brv/ar »V zdravstvu, kjer sem zaposlena, še nismo dobili plače v bonih. Pač pa jo je do lanskega stečaja v lekstilindusu večkrat dobil mož. Večkrat jo je dobil z zamikom, kdaj pa kdaj v dveh delih, pa tudi z boni imamo iz-kulnje. Ker je moja plača v gotov, mi, smo kljub komediji z moževo nekako shajali « Janez Mihovec: »Nič nimam proti, če je del plače v bonih, ravno navdušen pa nisem. V Gorenjskem tisku smo lani nekajkrat prejeli plačo na ta način, letos še ne. Tudi ni šlo za velik del plače, približno desetino, in sicer v bonih za prehrano.« • D. Z. Žlebir, foto: G. Sinik Delovno dovoljenje Vprašanje: Sem hči matere Slovenke in očeta Hrvata. Rojena sem v Sloveniji, kjer tudi ves čas živim, zadnji dve leti pa sem tudi v rednem delovnem razmerju. Ob sprejemu zakona o državljanstvu RS niti pomislila nisem na možnost, da morda nisem državljanka Republike Slovenije in zato tudi nisem vložila prošnje za pridobitev slovenskega državljanstva. Ko pa je ministrstvo za notranje zadeve izdalo in pošiljalo potrdila o državljanstvu Republike Slovenije, jaz tega potrdila nisem dobila; pristojni občinski organ mi je pojasnil, da zato, ker nisem državljanka Republike Slovenije. Kaj naj storim? Odgovor: Glede na to, da ste v rednem delovnem razmerju in nimate državljanstva Republike Slovenije (po zakonu torej tujka), vam svetujemo, da na podlagi 8. člena zakona o zaposlovanju tujcev (Ur. list RS št. 33/92), ki omogoča tujcem, ki več kot 10 let bivajo na območju Republike Slovenije, pridobitev osebnega delovnega dovoljenja tudi za nedoločen čas, zato čimprej pri občinski enoti zavoda za zaposlovanje zaprosite za takšno delovno dovoljenje. Vlogo za izdajo osebnega delovnega dovoljenja je potrebno vložiti na obrazcu TUJ-2/1, vlogi pa priložite tudi overjeno fotokopijo potne listine ali drugega osebnega dokumenta, s katerim dokazujete svojo identiteto, dokazilo, da že več kot 10 let bivate na območju Republike Slovenije na podlagi dovoljenja za stalno prebivanje in potrdilo delodajalca, da vas bo sprejel v redno delovno razmerje. Hkrati pa sprožite tudi postopek za pridobitev slovenskega državljanstva v skladu z zakonom o državljanstvu Republike Slovenije (Ur. list RS št. 1/91), ki bo za vas žal potekal po redni poti in ne pod ugodnejšimi pogoji, ki jih je zakon predvidel med prehodnimi in končnimi določbami za državljane republik nekdanje Jugoslavije; le-ti so namreč 6 mesecev po uveljavitvi zakona lahko pridobili državljanstvo pod bistveno ugodnejšimi pogoji in s krajšim postopkom, kot je to mogoče po tem roku. Sabina Zavrl, dipl. iur. Pravna služba pri Svetu kranjskih sindikatov Delavci so na čakanju Kranj, oktobra - Majhno kranjsko podjetje KOP, s katerim smo se medijsko ukvarjali aprila, ko so delavci sami predlagali stečaj, še vedno ni rešeno. Delavci so trenutno na čakanju. Naj ponovimo: Kovinsko podjetje je lani pridelalo za 15 milijonov izgube, letos je močno zadolženo. Ves čas je manjkalo denarja za sprotno poslovanje, niso mogli nabavljati materiala in plačevati energije, manjkalo je denarja za bruto plače delavcem. Poleg tega, da je podjetje delavcem za več mesecev dolgovalo plačo, nekaj časa jim zaradi neplačanih prispevkov celo ni tekla delovna doba. Na delo so hodili tako rekoč na svoje stroške, ker v podjetju ni bilo denarja za prevozne stroške in malice. Te okoliščine pojasnjujejo tudi pritisk delavcev, ki so sami terjali stečaj. Na prvem naroku, ki je bil ta teden na kranjskem sodišču, stečaja ni bilo. Podjetje sicer še vedno životari in vsi delavci so na čakanju z mizernimi prejemki. Toda kot smo ta teden zvedeli od delavcev, se obeta rešitev, vendar kaj več niso hoteli povedati, dokler je železo še v ognju. V minulih mesecih so dobili že nekaj ponudb. Ena od njih je bila tudi iz Nemčije, vendar pogodba s tamkajšnjim podjetnikom ni bila podpisana, ker je interesenta ustavila naša neurejena lastninska zakonodaja. • D. 2. Dve desetletji vrtca Ciciban - Pretekli teden je bilo v našem malem vrtcu še bolj živahno kot sicer, nam piše Svet staršev vrtca Ciciban iz Kranja. Vzgojiteljice so praznovanje obletnice odprtja vrtca združile s Tednom otroka in našim malčkom pripravile poseben program. Igrali so se z didaktičnimi igračami in od doma prinesli vsak svojo najljubšo igračo. Predšolska skupina je skupaj z vzgojiteljico zaigrala glasbeno dramatizacijo Medvedek Brunček, se v športni dvorani na Planini preizkusila v športnih veščinah in med obiskom v studiu Radia Kranj vsem otrokom zaželela srečo in mir. Mlajši otroci pa so se najbolj razveselili prijaznosti enega od očetov, ki jim je s svojim kuharskim znanjem pričaral dišečo pizzo in okusno torto. Vzgojiteljice so se še posebej potrudile pri okrasitvi vrtca, ki ga te dni krasi jesensko sadje. Gozdne sadeže pa bomo spoznavali med načrtovanim skupnim izletom na Jošt, ki ga bomo izkoristili tudi za ogled turistične kmetije. - Slika: V Sok STOLPEC ZA UPOKOJENCE Na martinovanje v Brda - Društvo upokojencev Kranj prek turistične agencije Avanturist iz Tolmina prireja izlet z martino-vanjem v Goriška Brda. V torek, 3. novembra, se bodo ob 7. uri odpeljali izpred kina Center v Kranju. Prijave sprejemajo v društvu na Tomšičevi 4, in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih med 8. in 12. uro. /ahniški upokojenci potujejo na Madžarsko - v ponedeljek, 26. oktobra, bo Društvo upokojencev Zabnica priredilo izlet na Madžarsko. Odpeljali se bodo ob 3. uri zjutraj z vseh avtobusnih postaj od Sv. Duha do Stražišča. Ogledali si bodo Budimpešto in okolico Blatnega jezera. 45 DNI OB 45. ROJSTNEM DNEVU Gorenjski pokrajinski časopis pravzaprav izhaja že 92 let. V prvi polovici skoraj stoletne tradicije je bilo nekaj občasnih prenehanj izhajanja, od konca 1947. leta dalje pa je GORENJSKI GLAS redni spremljevalec vseh dogajanj na Gorenjskem in v Sloveniji. Ob 45. rojstnem dnevu časopisa, ki ga sedaj pismonoše dvakrat tedensko prinesejo v vsako drugo gospodinjstvo v regiji, je treba zapisati: GORENJSKI GLAS vseskozi raste, tako po obsegu kot po nakladi. In še posebej po kakovosti branja, ki ga prinaša. Ponudba Gorenjskega glasa v prazničnem trimesečju bralkam in bralcem: vsem, ki bodo do 31. decembra postali novi naročniki Gorenjskega glasa za najmanj eno leto in nam poslali naročilnico, bomo prvih 45 dni časopis dostavljali kot darilo ob odločitvi, da postanejo naročniki popularnega gorenjskega poltednika. Naročilnica Nepreklicno naročam GORENJSKI GLAS za najmanj eno leto Ime in priimek................................................................................................... Točen naslov..................................................................................................... Pošta (štev.)....................................................................................................... Osebna izkaznica štev...................................................................................... Datum: Podpis Naročilnico pošljite na naslov ČP Gorenjski glas, 64000 Kranj ZAHVALA in nekaj razmišljanj ob zaključku seminarja Patronažne sekcije Slovenije na Brdu pri Kranju. Več kot tri mesece je minilo od tedaj, ko smo patronažne sestre Gorenjske dobile nalogo pri odboru Patronažne sekcije Slovenije, naj organiziramo - po možnosti dvodnevni - seminar za patronažne sestre Slovenije Seminarji, ki potekajo dvakrat letno, so ena izmed stalnih oblik izobraževanja medicinskih sester Zaradi stroškov, ki so s tem povezani, so za organizacijo izmenoma zadolžene vse regije Slovenije. Za pripravo seminarja 1. in 2. oktobra letos smo bile zadolžene patronažne sestre iz ZD Kranj. Kljub temu da na področju tako zahtevne naloge nismo imele nobenih izkušenj, še manj pa materialnih sredstev smo k realizaciji lete pristopile z vso resnostjo, polno odgovornostjo in nenazadnje tudi z veliko mero zagnanosti in optimizma. Kot najbolj primeren prostor in kraj za naša srečanja smo predvidele hotel Kokra na Brdu pri Kranju. Poudariti moram, da je vodstvo hotela takoj pokazalo polno mero razumevanja, za kar se jim najlepše zahvaljujemo, posebej še gospe Ireni Bojič, ki nas je s svojo prijaznostjo opogumila, da smo potem nekako lažje in z večjim optimizmom pristopile k najbolj težavni nalogi, k zbiranju denarnih sredstev Prav ob realizaciji take zadolžitve človek najbolje spozna miselnost, dobrosrčnost, pa tudi ozkost in pridobitniško naravnanost posameznikov Vsem, ki so nam kakorkoli priskočili na pomoč, smo globoko hvaležni in izrekamo iskreno zahvalo. Ob tem, da mnogim dolgujemo zahvalo, pa ne morem zamolčati tudi nekaterih grenkih ugotovitev. Patronažna služba deluje na Gorenjskem že več kot 35 let, od skromnih pionirskih zametkov pri posameznih dispanzerjih (ATD, otroški in šolski dispanzer) do samostojne, polivalentne službe v okviru Osnovnega zdravstva. Naše delo zajema vse vrste varovancev, od novorojenčkov do starostnikov z vsemi specifičnimi potrebami na njihovih domovih Vpeto je pravzaprav v vse pore življenja, čeprav praviloma ostaja neopazno Nihče nikdar ne pomisli, koliko bivših alkoholikov abstinira tudi z našo pomočjo, koliko hudim bolnikom lajšamo trpljenje, koliko mladih družin m posameznikov ne bi imelo rešenega stanovanjskega problema, kolikšne množice prosilcev za denarne in druge pomoči so prejele lete tudi s pomočjo naših priporočil Mnogo jih pride v stiski vsaj po nasvet Vselej prisluhnemo in skušamo pomagati v okviru naših možnosti, ki pa so žal zelo omejene. Naše delo torej ni nič takega, kar bi lahko obešale na veliki zvon, kar bi takoj dajalo vidne m odmevne rezultate, kar bi imelo smisel javno podpreti, kot npr razne športne klube kot so kolesarski, nogometni, košarkarski., pa tudi zabavni štvo Velika podjetja, pa tudi mnogi bogati zasebniki izdajo ogromne zneske za vse mogoče prej omenjene dejavnosti, niso pa zmogli skromnega prispevka za seminar patronažnih sester Sicer so vse to "tabu teme", vendar se mi zdi prav, da se spregovori tudi o njih. No, 1 m 2 oktobra smo naš seminar le uspešno spravile "pod streho", kljub nekaterim težavam Odziv sester iz vse Slovenije je bil izredno velik. Bile so navdušene nad izbiro teme, posvečene starim ljudem in nad izvajanjem dr Jo žeta Ramovša, kakor tudi ob predavanju prof dr Janeza Rojška, ki nam je iz črpno pojasnil EPH gestoze to je skupek bolezenskih znakov, ki pogosto ogrožaio nosečnost Tudi njegovo drugo predavanje o obvladovanju stresa je bila zanimiva in poučna tema Na seminarju smo se tudi podrobneje seznanile z izdelki in uporabnostjo bogate palete Lekove domače lekarne, z novimi tele tonskimi aparati, namenjenimi tistim, ki žive sami. Višja medicinska sestra Magda Rebec je kolegicam opisala delo in organizacijo patronažne službe na Gorenjskem, saj ima kljub enotni doktrini za vso Slovenijo vsaka regija svoje specifičnosti Našemu vabilu se je odzval tudi dr Tone Košir, ki nam je pojas nil, kaj predvideva novi zakon o zdravstvu na področju privatizacije. Višja me dicinska sestra Blanka Gašperlin pa nas je seznanila z delom posvetovalncie za mlade Še o mnogih strokovnih temah m problemih bi se lahko pogovarjali, a nam je v prijetnem vzdušju čas prehitro potekel Za popestritev in sprostitev pa so nam polepšali večer tudi otroci iz Osnovne šole Preddvor, s svojo igrico o poklicih na Gorenjskem, ter ansambel Dežman iz Koknce Stalno izobraževanje sester je nujno, saj je treba budno spremljati nova spo znanja m izsledke v medicini, obenem pa tudi obnavljati in poglabljati že prido bijena znanja Prav seminarji so tista oblika izobraževanja, kjer lahko večje šte vilo slušateljev istočasno dobi potrebne informacije Taka srečanja pa so tudi priložnost za izmenjavo izkušenj Zato še enkrat hvala vsem, ki ste nam pomagali 0E Zdravstveni dom Kranj: vodja patronažne službe: v. med. sr. Cveta Mihelič Organizacijo seminarja Patronažnih medicinskih sester Slovenije so omogočili: PETROL KRANJ, ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV KRANJ, OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, SKUPŠČINA OBČINE KRANJ, GORENJSKI TISK KRANJ, LEKOVA DOMAČA LEKARNA LJUBLJANA, OE ZD KRANJ, Lekarna Kranj, Četrta pot trgovina in informatika, Tepina ortopedski pripomočki Jesenice. Unigal šifrer Preddvor, Oljarica Britof, Sava Kranj, Go renjski sejem Kranj, Žito Gorenjka Lesce Gostilna Aleš Lojzka Breg ob Savi, Tujske sobe Drakslar Manja Labore, SKS Seliškar Vinko Tržič, Avtomehanik Vrtač Visoko. Tine Kranj, Penzion Jagodic Vopovlje, Agrotehnika Gruda Ljubljana, Nuita pekarna Orehek, ECOT Ljubljana. Mesarija Kepic Cerklje, Galenia Dežman Kokrica, Tombv Kokrica, ščetar stvo Tomažič Visoko, mg Smuk Retnje pri Tržiču, Lepenka Tržič, Gorenjski glas Vsem naštetim se iskreno zahvaljujemo za njihovo veliko mero ra zumevania Patronažne sestre ZDRAVSTVENEGA DOMA KRANJ glavni dobitek 10.000.000,00 SIT 8 avtomobilov BNW 116 i 1 x 1.006.000,00 SIT HRANILNICA 00 ION DO VKLJUČNO 31. OKTOBRA V HRANILNICI LON d.d. KRANJ PRIČAKUJEMO VAŠE PRISPEVKE O VARČEVANJU IN HRANILNIŠTVU. RAZPISANE SO LEPE DENARNE NAGRADE, V NATEČAJU PA LAHKO SODELUJEJO OSNOVNOŠOLCI, SREDNJEŠOLCI IN ŠTUDENTI, KI SODELUJEJO V PROGRAMU VARČEVANJA HRANILNICE LON. NAGRADNI NATEČAJ BO V CELOTI PONOVNO OBJAVLJEN V TOREK V GORENJSKEM GLASU -VABLJEN! K SODELOVANJU! LON - na Ljubezniv Osebni Način opravljen denarni servis. tehnounion j s ST£F> y Plesna šola pri STEP by STEP Podjetje za plesno dejavnost d.o.o. Kranj, je v novi plesni sezoni odprla vrata v za ples prenovljenem delu restavracije PARK BRIONI v centru Kranja. Tečaji družabnega plesa so namenjeni predvsem srednji in starejši generaciji, kot novost so tečaji za MLAJŠE UPOKOJENE! V restavracij i PARK pa se začenjajo tudi SOBOTNI družabni PLESI ob živi glasbi, z otvoritvijo 17. oktobra, ki so tudi namenjeni srednji in starejši generaciji. Velja, da kar se v Plesni šoli STEP by STEP nauči, se ob sobotah lahko tudi zapleše! URNIK TEČAJEV: Nedelja. 18. oktobra 15.00 - mladina in srednješolci 16.30 - mlajši upokojeni 18.30 - odrasli do 30 let 20.00 - odrasli nad 30 let ČETRTEK. 22. oktobra 17.00 - mlajši upokojeni 18.30 - mladina In srednješolci 20.00 - odrasli nad 30 let INFORMACIJE TEL - za sobotne plese 214-441 - za plesne tečaje 327-308 vpis ob začetku tečajev ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj NAGRADNI KVIZ Nagradni kviz LB - GORENJSKE BANKE d.d. Kranj traja do 23. oktobra, ko bo objavljeno še zadnje, šesto vprašanje. Vsakič ponujamo k nagradnemu vprašanju tri možne odgovore, le eden je pravilen in črka, ki ga označuje, Vam pove črko v nagradnem geslu. Črko vpišite na isto številko, kot je številka vprašanja. Vseh šest črk iz šestih vprašanj bo sestavilo geslo - izmed prispelih rešitev (kupon objavljamo vsakič, da boste lahko na koncu kviza izpolnili več rešitev), bodo 28. oktobra na sklepnem nagradnem žrebanju izžrebane nagrade - ki so še kako povezane z vprašanji v kvizu in z rešitvijo. Nasvet: počakajte na zadnje vprašanje, sestavite geslo in ga vpiši-tev v kupon, ki ga na dopisnici pričakujemo na naslovu GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj do 28. oktobra (p.s.: pripišite svoj naslov). Nagradno vprašanje št. 4: Razvoj bančništva na področju poslovanja z občani, tudi v LB-Gorenj-ski bamki d.d., Kranj gre v dveh smereh. Na eni strani težimo k razvoju močne in vsestranske svetovalne službe, ki bo varčevalca spremljala in usmerjala na vseh področjih finančnega poslovanja, na drugi strani pa želimo varčevalcu ponuditi storitve tudi takrat, ko je banka zaprta. To jim omogočamo s samopostrežnim strojem, ki s pomočjo indentifikacijske kartice z magnetnim zapisom in osebne številke varčevalca omogoča dvig gotovine brez prisotnosti bančnega delavca. Kako ta samospostrežni stroj imenujemo: PRVA NAGRADA - 500-DEM Vprašanja oktobrskega kviza so povezana z denarjem, vrednostnimi papirji in zgodovino bančništva. Izmed prispelih pravilnih rešitev bo izžrebanih 15, ki bodo prejeli: 1. nagrada - 500 - DEM 2. - 5. nagrada -100 - DEM 6. -15. nagrada - praktična darila za lažje finančno poslovanje. Ker bo prvih pet nagrad izplačanih v obveznicah Republike Slovenije, prva emisija (RSL 1), so dejansko nagrade vredne več kot 500.- oz. 100.- D K. M, saj ta obveznica drii borzni tečaj nad 115,0. Vse nagrade prispeva LB - GORENJSKA BANKA d.d. Kranj, ki je kviz pripravila skupaj i GORENJSKIM GLASOM. KUPON J) cambiomat i 3 1 5 8 K) bankomat KO ŽELITE SVOJEMU KAPITALU DATI DRUGAČNO OBLIKO USPOSABLJANJA za uporabe PC računalnikov IPIS Kranj, d.o.o. tal.: 064/323-253, 323-171 Revija ]||Q 8 ttevilka že v prodaji__ Novinarji na gorskih kolesih Miss E-ŠPORT Stavni listič ŠPORTNA NAPOVED (Na)pozabljeni Rok Petrovič Beriusconi: Nogomet je samo 8 % mojega biznisa Odgovor na vprašanje, zakaj je oddaja Radia Kranj "Dobro jutro ob kavi" vsako drugo soboto med 9 20 in 9 50 izredno poslušana, je preprost lestvico popularnosti na Gorenjskem oblikujete bral ke in bralci Gorenjskega glasa, najbolje uvrščena Gorenjka ali Gorenjec z lestvice pa je gost v oddaji Oddaja bo predzadnjo ok tobrsko soboto na sporedu že petnajstič Vaši predlogi, kdo za služi mesto na lestvici popularnosti, pa so zelo zanimivi in konku renca za prvo mesto je huda Glasujte, sooblikujte lestvico, pripišite tudi vprašanje za gostjo oziroma gosta v studiul Za klepet »Dobro jutro ob kavi« predlagam: ffjKplcS <3AIU 9 7,3 F/7 Kupon na dopisnici z Valim naslovom pošljite na RADIO KRANJ, 04000 Krani. v vsaki odda|i bodo izmed prispelih dopisnic eno nagradili s kilogramom Barcatleja : GLAS DROGA portorož 064/48-741 mMrtmmmsSNL aatt Grafit, d. o.o ., Podgradtlttml2,Saklo^ Obvestilo Javno podjet|e Komunala Kranj obveSča občane, da bo organizirala Pr marmor peska na pokopali5čih, in sicer: odajo v Senčuriu v soboto v Preddvoru v ponedeliek v Dupljah v torek v Žabnici v sredo na Kokrici v petek v Cerkljah v soboto 17 10 92 od 10 - 15 ure 19. 10 92 od 15 ure dalje 20 10 92 od 15. ure dalje 21 10 92 od 15 uredalie 23 10 92 od 15 uredalie 24 10 92 od 10 - 15 ure V prostorih upravne stavbe na pokopališču v Kranju bo prodaj peska dan, in sicer od 6 do 18 ure vsa* KULTURA UREJA: LEA MENCINGER O kulturi po novih standardih KAJ PA KULTURA? Konec minulega tedna je potekel rok razpisa letnega programa za leto 1993, do katerega so morale institucije pripraviti svoje zahtevke za del iz kulturnega proračuna in ga poslati ministrstvu za kulturo. Šele kasneje bo mogoče vse zahtevke in pričakovanja pregledati in "sešteti", vendar pa bo tako dobljena vsota prav gotovo v celoti prišla v prihodnji kulturni proračun. Ali pa, če bo seveda kulturno ministrstvo vsaj deloma, če ne že v celoti, prodrlo s prepričanjem, da je treba kulturi odmeriti večji delež, kot pa ga je dobivala doslej. Stvari se začenjajo spreminjati tudi v kulturi. Za nekatere velike projekte je mogoče zagreti in dobiti tudi sponzorje, ki so pripravljeni dokaj radodarno z denarjem podpreti kulturno ustvarjalnost. Dogaja se že, da imajo kulturni projekti v zadnjem času celo prednost Pred nekoč povsem prevladujočim športom, kjer se je sponzorjev običajno kar gnetlo. Novi časi pa so prinesli tudi novo Pojmovanje poslovnega imidža: zdaj se tudi pod slovenske Projekte v kulturi sponzorji radi podpišejo. Pa ne samo slovenski - reprezentančno izdajo knjige Valvasorjevih grbov bodo na primer denarno podprli tudi nekateri tuji sponzorji. Vendar pa taki drugačni časi Še ne pomenijo, da se je kaj dosti izboljšal splošen položaj slovenske kulture. To je na tiskovnem sestanku v začetku te-8a tedna obrazložil minister za kulturo Borut Šuklje. Že zdaj se kaže, da bo treba še za to leto najti dodatni denar. Nekaj hudih zadreg na kulturnem področju, ko je že kazalo, da bodo nekatere revije nehale izha- jati, je bilo sicer razrešenih, toda jesenski meseci že kažejo hude probleme pri nekaterih investicijah, pri mladinskem periodičnem tisku in nekaterih za jesen načrtovanih kulturnih projektih. Znani so tudi največji problemi v posameznih občinah, kjer nekaterim področjem v kulturi ne morejo več odmerjati potrebnega denarja. Najhuje gre knjižnicam, ki že nekaj časa lahko dokupujejo le pol toliko knjig, kot jih potrebujejo, nič bolje se ne godi ljubiteljski kulturi. Da se v kulturi kaže tako stanje, ni čudno, ko pa so sredstva realno na ravni lanskega leta, ko so bila realno za 30 odstotkov nižja kot v letu 1990. V letošnji program pa, kot se ve, so bile vnesene tudi nove naloge. Ob takšnem stanju je pač treba pomagati republiškemu kulturnemu programu - s finančnimi ukrepi seveda, pa tudi v občinah ne bi kazalo področje kulture zaključiti z izgubo. Ob vsem tem je jasno, da kultura z 0,75 odstotka deleža v družbenem proizvodu ne more preživeti. Minister za kulturo je zato povedal, da se « letom 1993 slovenska kultura z RADOVLJIŠKI ZBORNIK Radovljica - Te dni je izšel Radovljiški zbornik 1992 kot peti v vrsti občinskih zbornikov. * Radovljiški zbornik 1992 je vpet v okvir prireditev posvečenih Antonu Tomažu Linhartu, na kar opozarja Linhartova senčna slika, ki jo je slikar Boni Čeh uporabil na naslovnici, medtem ko Marko Smrekar opozarja na eno temeljnih izhodišč občinske kulturne politike (Ureditveni načrt starega mestnega jedra Rado-v'jice in Radovljica - Linhartovo mesto). Zbornik prinaša 22 prispevkov (razen dveh so vse prve objame), ki osvetljujejo predvsem zgodovino mesta Radovljica in oko-Pjttt) krajev. Med pisci so ugledni slovenski akademiki kot tudi številni domačini, ki se poklicno ali ljubiteljsko ukvarjajo s predstavljenimi temami. V naravno zgodovino posega Milan Sifrer s prispevkom o geo-jnorfološkem razvoju Blejsko-radovljiške ravnine in Dobrav v *vartarju. Arheološko podobo skoraj dveh tisočletij od 8. stoletja Pred našim štetjem, kamor sodi najstarejša sled človeka v teh *raJih, ponuja Andrej Valič. Janez Smitek je opisal grajske go-Pode z Lipniškega gradu in njihove podložnike. Ferdo Gestrin Pojasnjuje nastanek trga in mesta Radovljica. Verske boje predam v Begunjah in Radovljici opisuje Marjeta Čampa. Fevdal-a razmerja in položaj radovljiških podložnikov v 18. in 19. stol. °P>suie Jože Ž ontar. Jurij Sinobad opisuje razmere v Radovljici v P*j franciscejskega katastra. Damir Globočnik predstavlja dva P°membna ustvarjalca i/ Vurnikovega rodu, njuno delo in vpliv, najvrednejšimi radovljiškimi mestnimi stavbami nas seznanja ene Avguštin. Verena Vidic osvetljuje zgodovino osnovne šole Radovljici. Vlogo v Radovljici rojenega demokrata Antona Fu-ra in njegov odnos do slovenstva je orisal France Rozman. Varfj • ontar se v svojem prispevku ukvarja s kulturnimi, telo-Jy ninii in planinskimi društvi do prve svetovne vojne, Alenka vnenicnc Pa 1 družabnim življenjem v Radovljici do prve sveto-ŠaC#VoJnc Za lingvistični prispevek v zborniku je poskrbel Duji ^ °Pi O sadjarstvu kot pomembnem oblikovalcu kulturne kra-jj e Pa piše Tine Benedičič. Anton Dolenc razmišlja o pomenu n:. Vl0rcJe Dve poglavji iz razgibane zgodovine graščine v Begunj za,emata Stane Šinkovec in Jurij Zalokar. Mario Kocijančič in stav.'ia zdravstveno stanje v radovljiškem okraju pred sto leti Rad PnrnerJa i današnjim. Nada Holvnski se loteva razmer v OVljici po 2. svetovni vojni. Na tridesetletnico Čebelarskega u'eja opozarja Ida Gnilšak. • Jože Dežman SPOMINSKI PARK LOCANOV? .Škofja I <>k;i - Ob peti obletnici smrti kiparja Toneta Logondra se je izbral iniciativni odbor za postavitev spomenika loškemu umetniku. Za bronasti odlitek bi bilo potrebno zbrati 3000 do 4000 DFM v tolarski protivrednosti. Zbiralna akcija se je že začela, odbor pa se obrača tako na posameznike kot tudi podjetja in ustanove, ki so imele in imajo prime-■F rcn odnos do umetnosti, domo-Ijubnosti in do kiparja Logondra posebej. I Kje naj bi stalo spominsko obeležje umetniku še ni znano, ob tem pa se postavlja že staro vprašanje o spominskem parku pomembnih Ločanov. O tem ni ien oroan ■ -'*Wi razpravljal doslej se noben prišlo k,u'l rmt ln!cii*tivni odbor pa je predlagal kot eno od možnih °h'li svo . oWin»k« Itavb« proti LoSkemu gradu. Tu bi lahko ^b*liVwm*jy°to*>2 XX. STOLETJE-ODSEV V ROMANU Ljubljana - V Cankarjevi založbi so te dni predstavili nov projekt: to je zbirka XX. stoletje, romani našega življenja. Zbirka, ki bo izhajala kar nekaj let, predstavlja petdeset avtorjev naše dobe. Prvih pet del izide spomladi 1993, drugih pet pa jeseni istega leta. Tudi naprej bodo izhajala v dveh paketih - spomladanskem in jesenskem. V zbirki bodo, kot pravijo v Cankarjevi založbi, zbrani avtorji in romani iz vsega sveta, ki so miselno, kulturno in duhovno oblikovali podobo 20. stoletja, pa tudi teme, ki so to dogajanje spremljale. V načrtu imajo pet letnikov, in če bo zbirka uspešna, pravijo, da ni ovir za nadaljevanje. Po pravilu bodo objavljali le dela, ki do sedaj v slovenščino še niso bila prevedena. Vsako izmed del bo opremljeno s strokovno, pa tudi komunikativno napisano spremno besedo. Zbirka torej predstavlja mrežno prekritje različnih tokov, obdobij, nacionalnih književnosti in motivike, ki jo je dvajseto stoletje polno v vseh različicah. Tako bodo tudi romani predstavljeni v vseh značilnih strujah, značilnostih, smereh, tokovih, z avtorji, ki so jih ustvarili in tudi obarvali. V prvem letniku bomo lahko brali Potovanje skozi temno noč, Naoja Siga, Burroughsov Goli obed. Crno magijo Marguerite Yourcenar, Prima sezona avtorja Josefa Škvoreckva, ruski avtor Valentin Rasputin je napisal delo Slovo od Matjore, prevedel Janez Stanič, v programu prvega letnika pa so še Thomas Bern-hard: Sečnja, Italo Calvino Ce neke zimske noči popotnik, Tomi Morrison: Ljubljena, Marquez: General v svojem labirintu, ter kot prvi že prevedeni in na novo popravljeni Ulikses Jamesa Joy-cea. Nekaj čez šestdeset knjig - nekateri naslovi bodo izšli v več delih - ima izvirno in privlačno opremo, ki bo z reprodukcijami tjpičnih In znanih del na ovitkih prav tako neke vrste prerez skozi slikarstvo dvajsetega stoletja. # M. Ahačič NASTOP MUŠICA VIVA Kranj - V dvorani Zadružnega doma na Primskovem bo jutri, v soboto, ob I K. uri koncert mešanega pevskega zbora Musica Viva s Primskovega. Koncert sodi v okvir prireditev ob prazniku krajevne skupnosti Primskovo. Jutrišnji koncert bo prvi v novi sezoni. Na koncertu bo sodeloval tudi citrar Aleksander Prime, program pa bo povezoval Janez Dolinar. Pevci pod vodstvom pevovodkinje Nade Kos se že nekaj časa pripravljajo na novo pevsko sezono. Ženski del zbora se pripravlja za predstavitev Pergolesijeve Stabat Mater skupaj s Komornim orkestrom ( tmitlRI pod vodstvom Petra Skerjanca in solistkama Olgo Gracelj in Sabiro Hajdare-vič. Za to sezono pripravljajo tudi koncert ljudskih pesmi iz vsega sveta. Dopolnjujejo tudi pevski program sakralnih pesmi, vadijo pa tudi pesmi Petra l.iparja /a posnetek na CD plošči v pisateljev spomin. Pripravljajo pa se tudi na občinsko pevsko revijo in na morebitno gostovanje v tujini KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja akademski slikar Milan Batista. V galeriji Mestne hiše je na ogled pregledna razstava tihožitij Antona Plemlja. V galeriji Lipa razstavlja slike Mira Narobe. Lena Šajn razstavlja vitraže v restavraciji Ya-smin. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava ilustracij Miroslava Šupota. V pizzeriji Bistr'ca v Mojstrani so na ogled fotografije Nepal 91. V pizzeriji Ajdna V Žirovnici razstavlja akrile Vojko Otovič. V bistroju Želva na Jesenicah razstavlja fotograme lstvan Hgjmas. BOH. BISTRICA - sa80Usnjarski muzej in Mali vojni muzej (prva sv. vojna) sta odprta ob sredah, sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je na ogled razstava gvašev in barvnih risb akad. slikarja Štefana Planinca ter slik akad. slikarja Jona Gala Planinca. KRANJSKA GORA - V Liznjekovi hiši (etnografski muzej) razstavlja olje slike Jakov Hura. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Fara je na ogled medklubska razstava fotografije na temo "Konj". V galeriji Loškega gradu je na ogled filatelistična razstava ob letošnji LOKAFILA 92. V galeriji ZKO-Knjižnica razstavljata Zlata in Jože Volarič. Zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. TRŽIČ - V Paviljonu NOB razstavlja risbe in pastele akademski slikar Dušan Premrl v galeriji Kurnikove hiše pa David Premrl KAMNIK - V pritličju gradu Zaprice je odprta razstava oblikovalca Oskarja Kogoja, ki je bila spomladi letos na ogled v Milanu. V razstavišču Veronika so na ogled likovna dela kamniških srednješolcev. LJUBLJANA - V Mali galeriji Moderne galerije razstavlja kipar Mirko Bratuš. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: KOMEDIJA ZA IZVEN - V Prešernovem gledališču bodo danes, v petek, ob 19.30 uprizorili komedijo Rava Co-oneya ZBEŽI OD ŽENE za abonma petek II, konto in izven. Jutri, v soboto, ob isti uri pa bo predstava za abonma sobota I, konto in izven. JESENICE: RAZSTAVA FOTOGRAFIJ V razstavnem salonu Dolik bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo barvnih in črnobelih fotografij gorenjskih fotoamaterjev. ŠKOFJA LOKA: FOTOGRAFSKA RAZSTAVA - V galeriji Ivana Groharja bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli fotografsko razstavo Igorja Pustovrha. V glasbenem delu otvoritve bodo nastopili Boris Vodopivec, Braco Doblekar in Zoran Poto-čan. KAMNIK: KONCERT - V dvorani Veronike bo jutri, v soboto, ob 20. uri koncert iz cikla Musica Aeterna. Nastopila bosta Janez Klobučar, violina, in Ana Pogačar, klavir. Igrala bosta glasbo Tartinija, Schuberta, Schumanna, Saint-Saensa, Bacha, Fibicha in Brahmsa. Filmski klub Tomo Križnar v Tržiču DVE DESETLETJI VZTRAJNOSTI Tržič - Posamezniki se že dalj časa ukvarjajo z amatersko filmsko dejavnostjo, klub pa so v Tržiču osnovali leta 1972. Od takrat so posneli vrsto avtorskih filmov in dokumentarnega gradiva o domačih dogajanjih. Klubu se ni treba bati za prihodnost zaradi navdušenosti mladih za film, ugotavlja sedanji predsednik kluba Marjan Salberger. Od kdaj se triiški amaterji ukvarjajo s snemanjem filmov? SALBERGER: »Tradicija našega organiziranega delovanja sega v začetek šestdesetih let, ko so filmarji ustvarjali pod okriljem tedanjega Foto-kino kluba. Takrat še niso predstavljali svojih del na javnih projekcijah in festivalih. Ob ustvarjalnem dozorevanju so kmalu začutili potrebo po samostojni organiziranosti. Tako so pred dvema desetletjema ustanovili Filmski klub Tomo Križnar, ki še danes deluje v okviru Zveze kulturnih organizacij občine Tržič.« Lahko na kratko predstavite dosedanje dosežke v klubskem delu? SALBERGER: »Povem lahko, da je bilo v teh letih posnetih mnogo avtorskih in dokumentarnih filmov. Z njimi smo se potrjevali na festivalih po vsem svetu, tudi na Japonskem in v Ameriki, kjer smo poželi nekaj priznanj. Omenim naj le dva uspešna avtorja, Janeza Majerja in Jožeta Perka; slednji je pozneje postal poklicni snemalec. O vsebini avtorskih filmov je moč ugotoviti, da je zajela razna področja življenja, od medčloveških odnosov do ekologije. Pri dokumentarnih filmih ima posebno vrednost kulturna kronika Tržiča.« Koliko sodelavcev imate, kaj delate sedaj in kakšni so vaši načrti? SALBERGER: »Klub šteje le okrog deset članov. Letos smo imeli največ dela s pripravo retrospektivne projekcije desetih avtorskih kratkometražnih filmov formata Super-8, s katero smo začetek oktobra proslavili 20-letnico kluba. Enak namen imamo za filme formatov 8 in 16, za vse doslej posneto gradivo pa nameravamo napisati filmografijo. Zelo radi bi presneli čr-no-beli 40-minutni film Šuštarska jesen na video kaseto, kar pa bo odvisno od razpoložljivega denarja. Naše delovanje nasploh omejujejo finance, vendar kljub težavam vztrajamo. Interes za film spodbujamo med mladimi; filmski krožek v OŠ Zali Rovt uspešno deluje že šesto leto, zato se ni bati za prihodnost našega kluba« • S. Saje GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLCJAK Udarec divjim privatizacijam Privatizacija skuša tako rekoč za rep ujeti sedanji parlament, ki bo zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij obravnaval 28. oktobra, ko se bo predvolilni boj že dodobra razplamenel. Nemara mu bo prav ta okoliščina šla na roko, ker bodo tedaj vse stranke vneto nabirale predvolilne točke in bo parlament zapustil veliko boljši vtis, saj se doslej pri graditvi novega gospodarskega sistema ni izkazal. Ali pa bo to le zadnji poskus po dveh letih in pol brezplodnih razprav, privatizacijskih poskusov in zablod? Razplet je glede na zadnja dogajanja v parlamentu resnično težko napovedati, naj mnogi še tako vneto dopovedujejo, da je sedanji predlog uravnotežen, da obstaja strankarsko soglasje itd. Vsekakor je to ključni zakon za večjo gospodarsko uspešnost, prav predvolilni čas pa nedvomno prispeva k temu, da je zakon od osnutka do predloga dobil dve novi razsežnosti. V celoti je dodano novo poglavje o zavarovanju pravic bivših lastnikov, posebna pozornost pa je namenjena reviziji dosedanjih procesov lastninskega preoblikovanja oziroma nedovoljenih privatizacij. Z začasnimi odredbami bo zavarovano premoženje bivših lastnikov, ki bo tako izločeno iz lastninskega preoblikovanja, celo v primerih, če bo zahtevek za denacionalizacijo v celoti ali delno zavrnjen. Bivši lastniki, ki so se doslej vse bolj glasno spraševali, bodo sploh dobili nazaj svoja nekdanja podjetja, se torej pri tem zakonu lahko oddahnejo, celo tisti, ki so se bali, da je zaradi divjih privatizacij že izgubljeno. Druga novost, ki je vnesena med prehodne in končne določbe, je namreč revizija dosedanjih privatizacij družbenega kapitala, s čimer naj bi seveda pometli z divjimi privatizacijami. To seveda pomeni, da bo zakon veljal v tem delu veljal za nazaj in sicer od 1. januarja 1990 naprej, kar parlament seveda lahko sprejme. Postorek revizije je predviden, če obstaja utemeljen sum, da je prišlo do škodovanja družbene lastnine, možnost za začetek postopka revizije pa naj bi bila dana praktično vsakomur, ki meni, da razpolaga z relevantnimi podatki. Le rok naj bi bil omejen na mesec dni po uveljavitvi zakona, saj predlagatelji menijo, da so divje privatizacije že znane, da so bili že sproženi določeni postopki in vsaj delno zbrana ustrezna dokumentacija. Sama revizija naj bi pomenila le pregled in ugotavljanje dejanskega stanja, ob morebitni ugotovitvi nezakonitih postopkov pa bodo sproženi ustrezni pravni postopki, s katerimi naj bi razveljavili posege, ki so oškodovali družbeno lastnino. Z zanimanjem torej lahko pričakujemo razpravo v parlamentu, saj se tokrat ne bo mogla sukati le o načelnih stvareh privatizacije podjetij, temveč o povsem konkretnih členih, kijih bodo poslanci dobili na klopi. Največje pozornosti bodo nedvomno deležni poslavci, ki bodo oporekali zavarovanju premoženja bivših lastnikov in ki bodo oporekali reviziji divjih privatizacij. Si bo sploh kdo v predvolilnem času to privoščil? Veliko volilcev si ga bo nedvomno dobro zapomnilo in nemara je prav zdaj dozorel čas za sprejem privatizacijskega zakona. IZ GOSPODARSKEGA SVETA | Podpora letnemu poročilu Banke Slovenije (STA) Skupščinski odbor za monetarno-kreditno politiko je podprl poročilo Banke Slovenije za lansko leto in letošnji finančni načrt. Njen guverner dr. France Arhar je opozoril na razlike v bilanci, ki so nastale po zamenjavi dinarjev za tolarje, odbor je sprejel njegov predlog, naj se terjatve do NBJ obravnavajo kot terjatve države Slovenije do Jugoslavije v procesu sukcesije. Odbor ni podprl t.i. Toplakovega zakona o obrestnih merah, zahteval je analizo njihovega uravnavanja v razvitih državah ter ugotovil, da se že zmanjšujejo. Precej časa so posvetili gibanju plač v bankah in drugih finančnih organizacijah, saj je bila masa sredstev za neto plače v bančništvu in finančnih organizacijah v letošnjih prvih osmih mesecih za 12,6 indeksnih točk višja od povprečja v Sloveniji, v zavarovalnih in pozavarovalnih skupnostih pa celo za 53,3 indeksne točke. Američanu Nobelova nagrada za ekonomijo (STA) Letošnjo Nobelovo nagrado za ekonomijo je prejel ameriški profesor Gary S. Becker z univerze v Chicagu. Ekonomsko znanstveno teorijo je razširil na področja, ki sojih doslej obravnavale druge socialnoznanstvene discipline. Njegov znanstveni program temelji na ideji, da se obnašanje ljudi na različnih področjih ravna po enakih osnovnih načelih in da se zaradi tega lahko z enim modelom razlage raziskujejo različni aspekti človekovega vedenja. Tako kot drugi dobitniki Nobelove nagrade, je Becker prejel 6,5 milijona švedskih kron oziroma 1,8 milijona nemških mark. Vlada dala železarnam 300 milijonov tolarjev (STA) Vlada se je seznanila s kritičnimi razmerami v Slovenskih železarnah in se odločila za začasen prenos sredstev iz proračuna na ministrstvo za industrijo in gradbeništvo v višini 600 milijonov tolarjev, od tega bo šlo 300 milijonov tolarjev za Slovenske železarne, kar predstavlja 60 odstotkov denarja za plače vseh slovenskih železarjev. Minister za industrijo Dušan Sešok je v pogovoru s sindikalisti Neodvisnosti dejal, da je položaj slovenskih železarn izredno neugoden. "Napovedoval sem, da ne bo zanimanja tujih vlagateljev za dokapitalizacijo slovenskih železarn, žal se jc to zgodilo. Res pa je, da bo s temo dpadla skrb veliko dušebrižnikov in bo slovensko železarstvo ostalo v slovenskih rokah. Kdo bo pa zdaj sposoben rešiti slovenske železarne, je drugo vprašanje," je dejal Sešok. Dodal je, da bo moral upravni odbor SŽ v kratkem pripraviti različne scenarije, od svetlega do najbolj temnega, potem ko je jasno, da tujega denarja ne bo. Generalni direktor SŽ dr. Andrej Ocvirk vidi rešitev v tem, da bi o odprtih vprašanjih slovenskega železarstva razpravljali še v sedanjem sklicu slovenske skupščine. Sanacijo železarn pa bo skoraj nemogoče izpeljati, če ne bo sprejet zakon sanaciji bank, saj sta povezani. Končan je stečaj za BPT Tržič Čimprej ustanovitev nove firme Tovarna naj bi še naprej dajala kruh približno 500 delavcem vseh obratov. Tržič, 14. oktobra - Ta mesec se je končal stečajni postopek za Bombažno predilnico in tkalnico Tržič. Sedaj pripravljajo organizacijske spremembe podjetja, s katerimi je povezano tudi vnovično zaposlovanje. Med pomembnimi nalogami vodstva bo gotovo poplačilo upnikov, ki naj bi ga končali v enem letu, napoveduje v. d. direktorja Matija Roblek - Majcen. Najprej bi želeli zapisati vaše ugotovitve o stečajnem postopku! ROBLEK: »Izdelane so bile tri variante za prisilno poravnavo. Prvega predloga upniški odbor sploh ni obravnaval. Po obravnavi drugega predloga smo tretjega dopolnili glede na ter-minsko predvidevanje zaključka stečajnega postopka. Vsi izračuni so bili narejeni na oktober oziroma november 1992. Očitno je, da je bil predlog zaključka stečajnega postopka s prisilno poravnavo zelo dobro pripravljen. Naroka so se udeležili upniki, ki imajo čez 73 odstotkov vsega kapitala, tako da samo izglasovanje ni bilo vprašljivo. Doslej nismo dobili pritožb na končanje stečajnega postopka in nanje tudi ni več računati. Tako kot smo zavezali, bomo v prvi fazi izplačali del obresti. Obenem bomo izpeljali ustanovitev nove družbe z omejeno odgovornostjo, imenovali ustrezne organe upravljanja in dali razpis za direktorja. Tako bomo po eni strani zaključili stečaj in po drugi strani preoblikovali firmo.« Vsi upniki, med njimi tudi okrog 900 delavcev BPT, niso zadovoljni s priznanjem terjatev. Kako boste rešili ta problem? ROBLEK: »Ne samo delavci, tudi nekateri drugi upniki so imeli določene zahtevke, za katere menim, da jim ne gredo. V postopku se lahko izkaže drugače ; namreč, vsako stvar, ki jo prereka stečajni upravitelj, je moč uveljavljati preko sodišča. Če bo sodišče ugotovilo, da jim te stvari gredo, bo seveda firma prevzela tudi ta del dolgov na enak način kot ob prisilni poravnavi; polovico z obrestmi v roku enega leta v gotovini in drugo polovico s pripadajočimi obrestmi kot vložek. Mislim, da sem te stvari naredil po vesti in poštenju, saj nekaterim zahtevkom ni bilo moč ugoditi, pa čeprav bi jim pogledali skozi prste.« Koliko delavcev je sedaj v tovarni in kako poteka proizvodnja? ROBLEK: »Treba je vedeti, da s koncem stečaja preneha vsem zaposlenim delovno ali pogodbeno razmerje. Do konca leta bomo postopno zaposlovali delavce za nedoločen čas. Predvsem iščemo ljudi, ki znajo in hočejo delati. Gre za osebe, ki že delajo v tovarni. Končno naj bi ostalo v njej okrog 500 delavcev. V proizvodnji ni zastojev. Dolgoročno smo se dogovarjali tu- di za nabavo našin osnovnih surovin, seveda, pod boljšimi nakupnimi pogoji. Še vedno proizvedemo toliko, kot prodamo, razen nekaterih zalog, ki nastajajo zaradi terminsko vezane prodaje.« Na začetku leta ste napovedovali, da boste 80 odstotkov proizvodnje prodali na tuje. Se že približujete tem izvoznim ciljem? ROBLEK: »Ti načrti so bolj dolgoročni. Temu se počasi bližamo, vendar izvozni rezultati nihajo od meseca do meseca. Nikoli pa ta številka ne pade pod 60 odstotkov celotne mesečne proizvodnje.« Lahko še kaj več poveste o predvidenih organizacijskih spremembah? ROBLEK: »Podjetje BPT se bo najprej preoblikovalo v družbo z omejeno odgovornostjo in kasneje v delniško družbo. Pri tem gre tudi za izpolnitev obljub upnikom ob prisilni poravnavi. Glede organiziranosti na profitne centre v tovarni se zadeve že premikajo v tej smeri, glede firme Voje kot inkubatorja novih podjetih pa bo treba doseči še soglasje z bodočimi solastniki podjetja.« Pa skleniva pogovor z oceno finančnega položaja in obeti za prihodnje! ROBLEK: »V roku enega leta moramo poplačati upnike. To pomeni, da finančnih presežkov v tem času ne bo. Če bo proizvodnja tekla v redu, potem bomo te finančne obvezno; sti zmogli. Problem pa bo, če bi zaradi nadaljevanja finančne nediscipline prišlo do likvidnostih zastojev. No, v rezervi imamo še kakšno nepremičnino za odprodajo. Kako delavci prenašajo vse napore in odrekanja? Posebno letos, odkar so se pokazali pozitivni rezultati dela, je morala na dokaj visoki ravni. Mi se držimo večine obljub, kar dobro vpliva na delovno zavest. Ljudje pa vedo, da jih čakajo dodatni napori vsaj še do poravnave obveznosti upnikom. Prt izplačilu osebnih dohodkov se zato še naprej ne bo moč v celoti približati dogovorom P° kolektivni pogodbi.« • Stojan Saje Certifikat za 300 tisoč tolarjev (nadaljevanje s 1. strani) Tudi predlog zakona kot podlago za preoblikovanje podjetij ponuja otvoritveno bilanco, v kateri naj ne bi bilo kmetijskih zemljišč in gozdov, nerealnih terjatev in delov podjetja, ki se nanašajo na zahteve bivših lastnikov, vključeni pa naj bi bili skladi skupne porabe. V nasprotju z osnutkom je v predlog vrnjena zaščita pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev, ki bodo morali najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi privatizacijskega zakona oddati zahtevke, odredbe pa bodo nato dobili najkasneje v dveh mesecih. Novost predloga zakona so tudi členi, ki uvajajo revizijo nad že opravljenimi privatizacijami v podjetih, zlasti nad tistimi, ki jim pravimo "divje privatizacije". Tam, kjer so se s pomočjo internih delnic po Markoviču preoblikovali v kapitalske družbe, bodo morali v treh mesecih po uveljavitvi tega privatizacijskega zakona pripraviti poseben program uskladitve lastninskih razmerij s tem zakonom. Če tega ne bodo storili, od agencije za privatizacijo ne bodo dobili soglasja, da so stare grehe odpravili, s tem Obrtniki predlagajo zakon o lastninjenju poslovnih prostorov Slaščičarne in krčme namesto obrtnih delavnic Ljubljana, 13. oktobra - Obrtna zbornica Slovenije opozarja na problem "lastninjenja" občinskih poslovnih prostorov, ki je prisoten v številnih slovanskih mestih. Obrtniki namreč izgubljajo občinske prostore in namesto njihovih lokalov in delavnic prišleki, imajo veliko denarja, odpirajo slaščičarne in krčme. Do ostrih protestov je nedavno prišlo v obalnih občinah, kjer je piranska občina obrtnikom vzela in za drag denar odpro-dala poslovne prostore, v katere so obrtniki vložili veliko svojega denarja. "Lastninjenje" občinskih prostorov je še posebej problematično za storitvene obrtnike, ki so dolga leta delali v najetih prostorih, zdaj pa nimajo toliko denarja, da bi "svoje" prostore odkupili od občine, ki vanje vsa leta ni vložila ničesar. V skrajnem primeru bodo morali delavnice zapreti in zaposlene odpustiti, v njihovih lokalih pa bodo novi lastniki, ki ponavadi prihajajo (vemo, od kod, pravijo pri Obrtni zbornici) s kovčki tujega denarja, odprli slaščičarne in bifeje. Takšno mešetarjenje občinskih upravnih organov je nevarno in zelo kratkovivno, zanesljivo pa ni perspektivno za razvoj slovenske obrti, /lasti v mestih, kjer so storitvene obrti nepogrešljiva sestavina življenja, opozarja Obrtna zbornica. Zato je na pobudo in s pomočjo obalnih obrtnih zbornic pripravila predlog za izdajo zakona, ki bi obrtnike in druge najemnike občinskih prostorov zaščitil pred samovoljo in v mnogih primerih tudi divjim lastninjenjem. Do podobnih zapletov namreč ni prišlo samo na obali, problematika je pereča tudi v Ljubljani, Mariboru, Celju itd., saj je opozoril vse več. Obrtna zbornica, ki ima 50 tisoč članov, bo prek svojih poslancev v slovenski skup ščini spodbudila razpravo za sprejem tega zakona, pričakuje pa seveda razumevanje vseh poslancev, da se problematika razreši pa seveda ne bodo imeli prižgane zelene luči za lastninsko preoblikovanjem po predlaganem zakonu. Podjetja bodo morala pogodbeno urediti tudi razmerja, ki so nastala še po zakonu o združenem delu. V podjetjih, ki so se od začetka leta 1990 statusno preoblikovala, reorganizirala, brezplačno prenašala družbeni kapital ali ustanavljala nova podjetja, je predvidena finančna, računovodska in pravna revizija poslovanja. Seveda bo moral obstajati utemeljen sum, da je bila družbena lastnina oškodovana. V načinih preoblikovanja podjetij pa med osnutkom in predlogom zakona ni bistvenih razlik: prenos navadnih delnic na sklade, interna razdelitev delnic, notranji odkup delnic (prej delavski odkup), prodaja delnic podjetja, prodaja vseh sredstev podjetja, preoblikovanje podjetja z večanjem lastniškega kapitala (dokapitali/aci ja) in prenos delnic na skl.nl (podržavljenje). Podjetja bodo lahko avtonomno izbrala način oziroma kombinacijo načinov preoblikovanja, program preoblikovanja bo v podjetjih moral sprejeti organ upravljanja lil ga predložiti v odobritev agenciji za privatizacijo. Podjetja bodo imela /a preoblikovanje leto dni časa Predlog /.ikona /a del brezplačne razdelitve družbenega premoženja predvideva izdajo t.i. lastniških certifikatov (poti dil), do njih bodo upravičeni vsi slovenski državljani, ki bodo z vključno 31. decembrom letos dopolnili starost 18 let i" bodo torej polnoletni. Država jih bo izdala v vrednosti 40 odstotkov vrednosti celotnega družbenega kapitala v Sloveniji, njihovo nominalna vrednost bo znašala 300 tisoč tolarjev, glasili se bodo na ime in ne DO" do prenosljivi. Lastniki bod . certifikate lahko uporabili za pridobitev delnic oziroma dele; žev v podjetju, kje so zaposle11 (kar velja tudi za upokojen^ ali delnic pooblaščenih investicijskih družb, lahko pa tudi 1* nakupe delnic podjetij, ki s bodo preoblikovala z JaV\ prodajo delnic in /a nakup de nic ali drugega državnega Pj* moženja ter državnih P^ffit ki bodo za tak odkup odloči;3/ Podrobnejša navodila ^lotle »-daje, razdelitve lastniških C*1* fikatov državljanom in nj'^0 uporabe bo predpisala vlada Emil Milan Pintar, eden ni Hessen, kjer je delal dvajset let in kjer je bil petnajst let Član sveta podjetja in prvi tu Jec, ki so mu zaupali vlogo sin dikalnega zaupnika " Jctje zašlo v težave °dpuščati delavce, ivicu in u soč delavci, ki so Izgubili delo, Jf bil med zadnjimi tudi Drago. 'Ker sem bil tedaj Ittl N<> let, je razumljivo, da v Nemčiji nisem "logel dobiti dela. Podlagi slovenske zavarovalne dobe zaprosil /a 'nvalidsko upokojitev," je dejal prago m povedal, da je !eta doživel možgansko kap, da Je bil tri mesece na vozičku ter >n več kot eno leto na univerzi tetni kliniki v Main/u Iti pod zdravniškim nadzorom tu da |c o ..... Ko je pod-je začelo Med tri ti- /ato sem na in nemške zaprosil za SO-odltOtni invalid. Ko je v Nemčiji vložil prošnjo za invalidsko upokojitev, je nemški organ socialnega zavarovanja poslal zahtevo in zdravniško dokumentacijo v Ljubljano na Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije, odkoder pa je Drago letos poleti dobil odgovor, da se zahteva zavrne in da nima pravice do sorazmernega dela jugoslovanske invalidske pokojnine. Invalidska komisija je namreč ugotovila, da je zavarovanec od lanskega 29. avgusta dl Ije invalid tretje kategorije, medtem ko "sporazum o socialni varnosti med SI R Jugosla \i|o in /R Nemčijo" obsega sa ni" pravice i/ invalidnosti prve kategorije (popolnoma in trajno ne/možen za delo). Drago pravi, da hi ga invalidska komisija lahko povabila najprej Drago in Ljubica Vizjak na pregled in se šele nato odločala; še bolj kot negativna odločba pa ga je razjezilo to, da ga je Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije označila za "jugoslovanskega državljana", da se Slovenija še vedno ravna po nekih sporazumih, ki so veljali med Jugoslavijo in Nemčijo, in da sta besedi Jugoslavija in jugoslovanski v odločbi pogostejši od besed Slovenija in slovenski. "Sem torej Srb, Jugoslovan, državljan države, ki je v svetu tako močno ocrnjena?" se užaljeno sprašuje Drago in poudarja, da je Slovenec, rojen v Ljubljani, in kot Slovenec na delu v Nemčiji vedno velik ambasador Slovenije. Domoljub, Slovenec po dusi in srcu In zakaj je Drago ob navedbi, da je "jugoslovanski državljan", in ob tem, da ga samo- stojna Slovenija obravnava po "jugoslovanskem sporazumu", tako užaljen? Ne samo zato, ker naj bi mu - kot zagotavlja -v Nemčiji po tem, ko so v odločbi videli, da je jugoslovanski državljan, ukinili mesečno socialno pomoč 600 mark, ki bi jih prejemal do šestdesetega leta starosti, ampak predvsem zato, ker je patriot, domoljub, Slovenec po srcu in duši. "Ko se je v Sloveniji lani začela vojna, sem sproti obveščal nemško javnost o tem, kaj se je dejansko dogajalo na tleh nekdanje Jugoslavije, kdo je napadel Slovenijo, kakšne grozote in škodo nam je prizadejala Jugoslovanska ljudska armada... Ker sem imel zelo dobre zveze z domovino, sem dobival sveže podatke in tudi sveže fotografije, ki so jih nemški novinarji z veseljem uporabili pri pisanju člankov o Sloveniji," pravi Drago in vse skupaj podkrepi z zvezkom, v katerem so po straneh nalepljeni prispevki, ki so ljudi v NViesbadnu, v pokrajini Hessen in v Nemčiji obveščali o slovenskem boju za samostojnost. Ko smo skupaj z Dragom pregledovali prispevke, smo v enem lahko prebrali tudi misel, da je Jugoslovanska ljudska armada ponekod pustila za sabo celo večje razdejanje, kot sta ga nemška in italijanska vojska. Ko se je vojna za Slovenijo končala, se je skupaj z enim od nemških novinarjev odpravil na desetdnevno pot po Sloveniji in se med drugim ustavil tudi v Radgoni, kjer je bilo razdejanje najhujše. Po vrnitvi v Nemčijo se je z ženo Ljubico (ki se je letos že preselila v novozgrajeni dom v Ljubno) takoj lotil zbiranja pomoči za Slovenijo, kasneje pa tudi za begunce, ki so se zatekli v našo državo pred grozotami "jugo" soldateske. Nekajkrat je pripeljal zdravila jeseniški bolnišnici (dr. Avgust Mencinger se mu je za to javno zahvalil na sobotnem krščansko-demokratskem pogovoru v Radovljici) in organiziral, da je tovornjak jeseniške Intereurope brezplačno prišel v Wiesbaden po pomoč -po hrano in oblačila za dojenčke, zdravila, invalidske vozičke in vse drugo, kar so zbrali v • Gustavsburgu, NViesbadnu in v deželi Hessen. Zdaj je doma, v Ljubnem, kjer ureja hišo in kjer bo uredil tudi sobo sloven-sko-nemškega prijateljstva, že čez nekaj dni se bo odpravil v Nemčijo, odkoder so mu lekarnarji in zdravniki sporočili, da so spet zbrali nekaj zdravil. Vsakič, ko prestopi slovensko-avstrijsko državno mejo, se tudi spomni, da Slovencem po svetu ni posebno lepo tlakovana pot domov, nazaj v domovino. Na meji jih namreč čaka presenečenje: premoženje, ki ga peljejo domov, je prosto carinskih dajatev le do vrednosti tri tisoč ameriških dolarjev. Drago dobro pozna naše politične razmere. Čeprav se rad udeležuje strankarskih okroglih miz, javnih tribun in shodov, želi ostati strankarsko nevtralen in neodvisen - tak, kot je po njegovem mnenju tudi Gorenjski glas, na katerega seje še pred formalnim povratkom iz Nemčije že naročil.* slika: A. Zalar ŠTEFAN ŽARGI Suša razkrila najšibkejše točke vodovodne oskrbe Praživa! v vodovodu PREDSTAVLJAMO PREDSEDNIŠKE^ JOŽE KOŠNJEK in želodcih Ko smo pretekli teden na seji kranjske vlade prebrali 15 vrstic gradiva izredne točke dnevnega reda in poslušali še ustno obrazložitev, je vse skupaj izvenelo ne kot zdravstveni, temveč kot tehnični zaplet pri vodovodni oskrbi ob letošnji suši. Vendar so poročila iz sosednjih občin pokazala, da so se pojavile kar resne in množične zdravstvene težave, ki jih tudi po uradnih strokovnih označbah že imenujejo epidemija. K sreči kaže, da je najhuje že mimo, vendar ko smo se pogovarjali s pristojnimi, imamo vtis, da jih je dogajanje presenetilo, in da bi bilo v preventivnem smislu mogoče storiti več. Predvsem pa je to vsekakor primer posledic, ki nas žal lahko čakajo še marsikje, ko v širših vodnovarstvenih območjih pri ukre-panjih niso dosledni. Mnoga opozorila na dogajanje na Krvavcu nekdaj niso zalegla. Naša prva pot je bila na Zavod za socialno medicino in higieno Gorenjske, kjer smo se pogovarjali z direktorico dr. Marijo Seljak. Povedala nam je, da je po podatkih zdravstvene službe na Gorenjskem in v ljubljanski regiji na območju Cer-kelj in Vodic z okolico v začetku septembra prišlo do porasta črevesnih nalezljivih oboljenj. Do 8. oktpbra je zdrastvena služba prijavila 160 obolenj in pri 104 primerih je bila v blatu dokazana Lamblia intestinalis. Poizvedovanja na terenu so pokazala, da je bilo obolenj še več, vendar ljudje zaradi blagih bolezenskih znakov niso vsi iskali zdravniške pomoči. Vsi znaki so kazali, da gre za okužbo s pitno vodo na sistemu Izviri pod Krvavcem, zato so v dogovoru z upravljalci tega sistema ter pristojnimi inšpekcijami poostrili nadzor in naročili dodatne preiskave. Redno pregledovanje vode na teh izvirih - v letošnjem letu je bilo pregledano 54 vzorcev za kemijsko analizo in 132 vzorcev za bakteriološko analizo - je pokazalo, da je bil povprečno vsak osmi vzorec oporečen, v nobenem od 7 odvzetih vzorcev po 22. septembru pa niso našli cist lamblie. Do normalizacije oskrbe z vodo priporočajo prekuhavanje vode. Za okužbo, ki je bila očitno v začetku septembra, so izvedeli sorazmerno pozno - šele konec septembra. Temu dejstvu pripisujejo tudi negativne rezultate preiskav, ki so bile rokovno zaradi tega tudi pozne. Po ocenah Zavoda je šlo za enkraten vnos okužbe v izrednih hidroloških razmerah, pri čemer bodo nadaljnje analize šele lahko pokazale, kje bi bil možen vzrok oz. vir okužbe. Strokovno take primere poimenujejo kot eksplozivne epidemije - v kratkem času je zbolelo veliko število ljudi, ki so uporabljali vodo iz tega vodovoda - vendar do dokončne strokovne proučitve ocenjujejo, da se v normalnih razmerah vodovodne oskrbe okužba z vodo ne more več ponoviti. Ker je bilo po podatkih Zavoda za socialno medicino in higieno Gorenjske največ primerov v naseljih Cerklje in Vodice z okolico, smo se odpravili v Cerklje. Dr. Borut Belehar iz Zdravstvega doma Cerklje nam je povedal: »V naši ambulanti smo septembra imeli 24, oktobra pa 10 primerov z gastroen-teriološko simptomatiko (bolezenskimi znaki na prebavilih) in ko je število začelo naraščati, smo zahtevali dodatne preiskave blata. Rezultati analiz so vse pogosteje kazali prisotnost lamblie, zato sem poklical epi-demiologa in ga na to opozoril. Primerjave s preteklimi leti in poletji, ko se število črevesnih oboljenj vedno nekoliko poveča, so težke, ker takrat, ob podobnih, sicer po obsegu manj-številnih obolenjih, teh preiskav nismo naročali. Ne spominjam pa se, da bi sicer rutinske bakteriološke preiskave pokazale njeno prisotnost. Primeri, ki so bili pri nas na prvem pregledu, niso kazali hujših oblik obolenja, zato je večini pomagala že simptomatska terapija (npr. zdravila za zapiranje) in le manjšini je bila potrebna specifična kemoterapija. Premislek o možnosti načina okužbe nas je dokaj hitro navedel na sum o pitni vodi, čeprav je treba vedeti, da se ta praži-val prenaša s pomanjkljivo higieno. V Cerkljah je tudi sicer med ljudmi precej utrjeno prepričanje, da so zlasti vikend naselja na pobočjih Krvavca zelo verjetni onesnaževalec vode.« Na osnovni šoli v Cerkljah nam s konkretnimi podatki o obolevnosti učencev niso mogli postreči, saj, kot je dejal ravnatelj, nameravajo po nalogu Zavoda za socialno medicino in higieno s posebno anketo te podatke šele zbrati. Glede na splošna opozorila na radiu so samoiniciativno uvedli nekatere ukrepe glede uporabe vode, posebnih navodil in opozoril na potrebne posebne higienske ukrepe namreč niso dobili. Ravnatelj te šole Jernej Zaje nam je kot prebivalec tega kra- lxtmbliaza ali giardiaza je nalezljiva črevesna bolezen, ki jo povzroča zajedalec Giardia lamblia in je najbolj razširjena zajedal-ska bolezen v svetu. Pri nas ugotavljajo, da je z lamblio okuženo J odstotke prebivalcev, prenaša pa se s cistami povzročitelja iz izločkov ljudi ali živali, človek se lahko okuži neposredno preko umazanih rok, okuženih predmetov, okuženo vodo ali živili. Od okužbe do pojava znakov bolezni (inkubacijska doba) traja 5 do 25 dni. ko se iz cist v želodcu razvijejo odrasle živalice. ki se naselijo v dvanajsterniku. Za bolezen je najbolj značilna driska, ki se ji pogosto pridružijo krči v trebuhu, napet trebuh, redkeje pa vročina in bruhanje, bolniki lahko v času bolezni shujšajo za več kilogramov Pri zdravljenju je najpomembnejše nadomeščanje izgubljene tekočine, posebno zdravljenje pa po potrebi predpiše zdravnik. Za preprečevanje lambliaze je najpomembnejše zagotavljanje zdrave pitne vode in vzdrževanje osebne higiene. Največji pomen ima umivanje rok s toplo vodo in milom po vsaki uporabi stranišča, pred jedjo in pred vsakim delom z živili. Ciste so zelo odporne, saj v zunanjem okolju preživijo do J mesece. ja ob tem izrazil svoje razočaranje nad dejstvom, da so v Cerkljah nekdaj imeli izredno "okusno" pitno vodo, danes pa pijejo "sam klor". V vrtcu ob šoli nam je vodja enote Irena Naglic povedala, da sta od skupno 71 vpisanih otrok zbolela dva - bratec in sestrica, prvi v težji obliki. Tudi tu so samoiniciativno poostrili higienske ukrepe pri pripravi hrane, "poostrili" umivanje, vsakodnevno pa tudi razkužujejo prostore in zlasti igrače. Najkompetentnejšo razlago smo pričakovali od upravljalca vodovoda, ki se napaja na pod-krvavških izvirih. Direktor Komunalno stanovanjskega podjetja Domžale inž. Jože Duhovnik nam je povedal: »Krvavški vodovodni sistem napaja približno 35.000 ljudi v štirih občinah: Kranj, Kamnik, Šiška in Domžale in ima normalno kapaciteto od 85 do 90 litrov na sekundo. Že v začetku avgusta se je pojavilo znatno usihanje, tako da smo konec septembra dobili le še 45 litov vode na sekundo, kar se v zadnjih 50 letih še ni zgodilo. Naš prvi ukrep je bilo opozorilo na racionalno uporabo vode, nadaljnjo nazadovanje teh virov pa nas je prisililo na preusmerjanje napajanja sistema iz prostopadnih virov izpod Krvavca na druge vire, ki jih dobivamo s črpanjem. Po prvih obvestilih zdravnikov o sumu o okuženosti vode, smo v sodelovanju z Zavodom za socialno medicino in higieno Gorenjske naročili preiskave, uporabnike vode pa z večkratnimi opozorili na slovenskem radiu in v časopisih obvestili o potrebi po prekuhavanju. Vsi zainteresirani smo se 28. septembra sestali v Kranju in dogovorili o stalnih analizah vode, ki naj bi se opravljale vsak drugi dan, pri Izvršnem svet občine Ljubljana Šiška pa so zaradi teh problemov ustanovili celo posebni krizni štab. Na seji tega štaba 8. oktobra je bilo sklenjeno, da se ukrepi pre-kuhavanja vode zadrže do popolne normalizacije oskrbe z vodo in pogojem, da bodo rezultati analiz še naprej negativni. Obvestim vas lahko, da so ti pogoji danes (12. oktobra) izpolnjeni, zato bomo jutri te ukrepe preklicali. Po našem mnenju vzroki okužbe izvirajo iz drenažnega zajetja vode izpod Krvavca, saj smo tudi že ob drugih priložnostih opažali kalnost vode. Rešitev je zagotovo v novi vrtini v zaledno vodo, ki bo omogočala opustitev tega drenažnega zajetja (ostalo naj bi le kot nujna rezerva). Drugi ukrep naj bi bil postopna zamenjava vodovodnih cevi, ki vodijo v Vodice, saj ni mogoče povsem izključiti tudi zunanjega vdora okužbe v sedanje več kot 35 let stare cevi. Sumi Cerkljanov, da so vzroki onesnaženja v objektih na Krvavcu, so po našem mnenju upravičeni, saj je znano, da tudi pri novozgrajenih in obnovljenih objektih, kjer so izgrajene čistilne naprave, te ne delujejo ali pa so bile celo (npr. pri depandan-sah) opuščene. Mi upravnega nadzora nad tem področjem nimamo, na občini Kranj, kjer so pristojni, pa bi morali ta problem obravnavati nadvse resno. Letošnja izredno dolgotrajna suša je povzročila nabiranje teh odpadnih snovi, prvi dež pa jih je izpral očitno tudi v naš vodovod. Pri tem moram dodati, da je bilo največ okužb v tistih naseljih, kjer je manjkalo vode - voda je v delih cevi zastala in ni bilo izpiranja, to pa so idealni pogoji za nastanek okužbe. Dogovori o pripravi in uporabi nove vrtine so že v zaključni fazi, zato pričakujemo, da bo vse nared že v zgodnji pomladi.« • S. Zargi JELKO KACIN, predsedniški kandidat Demokratske stranke Mlada država naj ima mladega predsednika "Mi smo in bomo združevali sposobne, zanesljive in odločne ljudi. Ni važno, če so formalno člani naše stranke. Pomembno je, da so sposobni ob pomembnih stvareh odločati razumsko in se ne prepuščati čustvom. Zato je razlika med našo in drugimi strankami očitna," pravi Jelko Kacin, ki ga predsedstvo Demokratske stranke predlaga članicam in članom v potrditev kot predsedniškega kandidata stranke. "Jelko Kacin ima eno ključnih mest v slovenskih javnomnenj-skih raziskavah. V slovensko politiko je stopil aktivno najprej kot namestnik obrambnega ministra, nato pa kot minister za informiranje takrat, ko je bilo treba sprejemati najtežje odločitve, ko je bilo treba pokazati največ sposobnosti. Njegove sposobnosti so prišle najbolj do izraza med lansko agresijo na Slovenijo in po njej, ko je bilo treba utrjevati pozicijo mlade slovenske države v mednarodni skupnosti. Prepričani smo, da bo kandidatura gospoda Kacina ne le utrdila njegovo mesto v slovenski politiki, ampak tudi prispevala k večji razpoznavnosti demokratov v odnosu do drugih strank. Uvrstitev Jelka Kacina v drugi krog je očitna in zato smo sprejeli odločitev za njegovo kandidaturo," je na predstavitvi Jelka Kacina kot predsedniškega kandidata dejal predsednik Demokratske stranke Igor Bavčar. Torej ne gre za dokončno kandidaturo, ampak šele za predlog vodstva stranke članstvu. KACIN: "Ne gre za končno kandidaturo, ampak za predlog ožjega vodstva stranke, ki članicam in članom stranke predlaga v premislek, da me izberejo za predsedniškega kandidata. Dolgo smo tehtali, ali iti na predsedniške volitve na tak način, vendar smo se končno tako odločili. Bili so pomisleki in nasprotna mnenja, recimo moja mladost, vendar smo ocenili, da mlada, samostojna in ambiciozna država, ki je uspela v kratkem času uresničiti svoj ŠTEFAN ŽARGI program osamosvojitve, lahko tudi s starostjo predsednika da sebi in svetu vedeti, da ima ambicije in da želi v čim krajšem času nadoknaditi tisto, kar je bilo v preteklosti zamujeno. Po drugi strani pa smo se odločili zame tudi zato, ker želimo v slovenskem političnem prostoru gojiti kulturo dialoga. Naša stranka je imela in ima velik vpliv ravno zato, ker je velikokrat znala prva povedati in opozoriti na očitne stvari, ki so se kasneje izkazale kot neizpodbitna resnica. Tako je bilo v primeru volitev, ki smo jih februarja letos napovedali za čas okrog božiča, pa smo zaradi tega doživljali razne očitke. Smo stranka sredine, okrog katere se lahko zbirajo vsi tisti, ki jim ne ustreza bivanje in politično delovanje na levici in ne na desnici. Vedno, ko je šlo za ključne odločitve, smo si vzeli čas za premislek. Odločitve so bile razumne in tako želimo delovati še naprej." Katere so bistvene prvine vašega predsedniškega volilnega programa? KACIN: "Točke iz mojega predsedniškega programa bom predstavil takrat, ko bom formalni kandidat svoje stranke. Zdaj gre za odločitev najožjega vodstva stranke, ki predlaga članicam in članom, da premislijo o tej ponudbi in se odločijo. Naš predsedniški program bomo promovirali takrat, ko bodo izpolnjeni formalni pogoji." Je bila za vas osebno odločitev za kandidaturo težka? KACIN: "Vzel sem in porabil sem več časa, kot sem ga imel na voljo med zadnjo vojno. Moja odločitev je bila dobro pretehtana in uležana, ki pa ni bila sprejeta samo z moje strani, ampak smo jo pretehtali v ožjem vodstvu stranke. Potem smo se skupaj odločili, da me članstvo izbere za morebitnega kandidata na predsedniških volitvah." Pričakujete podporo članstva? KACIN: "Sedaj gre za formalizacijo in obelodanjenje sklepa vodstva stranke. Tisto, kar bo terjalo članstvo, pa je program, ki ga bo promoviral kandidat Jelko Kacin. Program smo že pripravili in ga mora verificirati še vodstvo stranke, nato pa ga bomo predstavili članstvu in slovenski javnosti. Najprej gre za stranko, potem pa za vse Slovence ne glede, ali so člani katerekoli stranke. Gre & odločitev, pri kateri sodelujejo vsi polnoletni državljani republike Slovenije." Stranka napoveduje vašo uvrstitev v drugi krog volitev, m kom se boste tam srečali? KACIN: "Od doslej znanih kandidatov se mi zdi, da je najhujši konkurent sedanji Pre . sednik predsedstva gospod lan Kučan." Pogovor z enim od štirih pooblaščencev radovljiške občine za prostor Kljub odstopanjem ni večjih grehov Številni predlogi za spremembo družbenega plana občine Radovljica so pri pripravi gradiva za sejo občinske skupščine zahtevali obravnavo na kar dveh sejah, saj so bili vsaj na začetku obravnave pogledi različni. Ker so poleg tega na dnevnem redu predvidene tudi spremembe organiziranosti na področju urejanja prostora, smo se o tem pogovarjali z Markom Bezjakom. Zamenjali ste razrešenega načelnika za področje urejanja prostora - ene redkih funkcij in pristojnosti, ki je občinam ob vse večji centralizaciji na ravni republike, še ostala. Kako vidite položaj na tem področju v občini Radovljica sedaj? »Ce smo natančni, je treba po vedati, da opravljam le četrtino pristojnosti nekdanjega načelnika /a urejanje prostora, saj je skupščina imenovala štm poo blaščence za to področje lako zahtevno področje namreč ni mogoče, tudi v prehodnem obdobju voditi neprofesionalno -ob redni službi Ker odgovarjam tudi za upravne postopke, ki razmerno enostavno vt,dl i c \ 11' so samo zaključna la-'•' s , nih predhodnih odločitev o bi prostora, lahko ugotov da je te postopke mogoče MENJALNICA D-D PUBUKUM KRANJ, Bleivveisova 16 od ponedeljka do petka 7. -17. ure REZERVACIJE, INFORMACIJE: (064)217-960,218-463 UGODNOST = PRILOŽNOST NORanna i4' P IZZA DELOVNI CA5: VSAK DAM OD 8" - 22°" NEDELJA OD 1 1"" - 22"" IZJAVA TEDNA V odgovoru na naš članek v Gorenjskem glasu je kranjski župan gospod Vitomir Gros ostro protestiral in med drugim tudi zapisal, da je ob člankih, ki ga žalijo in napadajo zmeraj zraven kakšen smejoči se Kučan. Takole piše: ...»Pri vsakem takem brezozirnem napadu (op.p.: mišljene je objava članka) pa se bo pojavil prijazen članek s sme-jočim se Kučanom ali drugim politikom iz vrst prejšnje KOMUNISTIČNE oblasti, katerih grehe in ukane mislijo, da je slovenski narod na hitro pozabil..« Nak! Če kaj, tega si pa ne damo očitati! Vsej množici naših fotografov, ki permanentno slikajo tudi politike, do danes ni uspelo posneti gospoda Grosa v smejo-čem se stanju! Pregledali smo na gore slik s portretom gospoda Grosa, pa se na nobeni noče prijazno smehljati! Kar ne uspeva nam, je morebiti uspelo kakšnemu drugemu fotografu. Zato obljubljamo, da bomo objavili vsako tako sliko kranjskega župana, na kateri se srčno, sproščeno, prijazno....smejčka!« D. S. vabljeni Pogovor o »Zora Miru« Kranj, 15. oktobra - Pripadniki Bahajske vere iz Kranja pripra-v'Jajo javno srečanje in pogovor na temo o »Zora Miru«. Javno srečanje bo v soboto, 17. oktobra, ob 15. uri v sobi 16 kranjske občinske skupščine. Klub ljubiteljev vina Poljane nad Škofjo Loko, 16. oktobra - Ob poplavi najrazličnejših strank, organizacij, sekcij in društev, so se vrli Poljanci odločili, da končno ustanovijo klub s čisto konkretnim namenom in usmeritvami. Vanj so povabili vse.... ki v srcu dobro mislimo in imamo v mesecu vinotoku (in seveda tudi vseh ostalih) "poseben" odnos do vinske kapljice. Danes zvečer, 16. vinotoka, v domači gostilni na Vidmu pripravljajo ustanovni zbor Kluba ljubiteljev vina. Zbor je sklican ob 20. uri, poznavalci Po-'jancev in gostilne na Vidmu pa predvidevamo, da se bo srečale "zavleklo" pozno v noč. • (vs) OBISKI V JESENIŠKI BOLNIŠNICI Jesenice, 15. oktobra - V jeseniški bolnišnici so obiski dva krat tedensko, kar je za nekatere sorodnike bolnikov prema 'o. V bolnipnici pravijo, da gre za strokovno odločitev. . Naša bralka, ki je želela obiskati sorodnika v jeseniški bolniš-n!c', je bila na moč presenečena: jeseniška bolnišnica je po njenih poizvedbah edina bolnišnica v Sloveniji, ki je za obiskovalce odprta samo dva dni v tednu. Obiski so le ob četrtkih in °o nedeljah popoldne. ^o njenem mnenju je to občutno premalo, saj se lahko *podi, da sorodniki ravno v teh dveh dneh nimajo časa. spraševala se je, kaj vendarle s tem drastičnim ukrepom mi-"jo doseči v bolnišnici, kaj bo po novem letu, ko bomo samoplačniki zdravstvenih storitev in predvsem: zakaj obiski jso vsaj v soboto. Tako pa se zgodi, da je v jeseniški bolniški ob enem bolniku naenkrat kar po deset in več obisko r Cev- Če bi bili obiski vse dni v tednu, bi se sorodniki lahko ^vrstili in množični obiski jih tako ne bi obremenjevali... i r^Zamma'' smo ■* v jeseniški bolnišnici, kjer ima strokovni vod-v k«?'n'Ce ^a'1 nekoliko drugačne poglede na »gostoto« obiskov bolnišnici. Takole pravi: bilo z.^ravs,vu Jc bilo že več modelov o tem, koliko obiskov naj bi **cjni in Z(jaj pre$|j „., obiske dvakrat dnevno. Pri tem poudarjam, je za vsakega bolnika po poprejšnjem dogovoru z zdravnikom "v*'!*" °bisk vsak dan v tednu - kadarkoli sorodniki pač želijo, bi ^a^' skušnje so tudi take, da marsikateri bolniki ne želijo, da i. A soro,l"iki ali /nanci ali prijatelji obiskovali vsak dan. Ne na Vnl I*1', bolnišnico obiski tudi nekaj stanejo, saj je treba za obisko-delL Povedati moram tudi, da je, recimo, na kirurškem od- *u ležalna doba izredno kratka in traja šest dni. * otroškem oddelku so obiski vsak dan. lin e M šikaniranje: gre za strokovno odločitev, saj yec*r° Pr' °b'skih nekatere strokovne zadržke. če pa bi se pojavilo Ik . m,eresov in želja, da so obiski pogostejši, smo seveda že-p Popravljeni upoštevati...« • D. Sedej Pri bolnikih. Tudi v naši bolnišnici smo poskušali z različnimi 100 x VEČ V NAKUPOVALNEM CENTRU STORŽIČ NA KOKRICI javim 17 ok,obra. °d 9. do 13 ure, bo nalepka, ki |e ob-tud n L-na 1 s,rani l"101"«*« Jo ,rn«»l • »»boj) nalepliena Ki 10 h V NakuP°valnem centru STORŽIČ na Kokrici Tisti, vP™1 našel bo pri poslovodji dobil nagradni kupon renl^L ,fl 4-°00 »IT (kar |e 100 X VEČ kot en izvod Go-"IsKega glasa) V^S|5 b2 VSe N* ** dan J* v NC 8TORŽ,ć NAKUPO-tnom d i 1 "godnimi c«nam, zabavnim progra- n° žreba nakupu nad 1 500 - SIT dobite kupon za nagrad- Pre|§n||an'e (ve|la ,udl za na|ditel|e skrite nalepke) 'ovka n-j«i UI LOKI in na BLEDU informacij« 064/77-910 nacijo I32-7 Petek, 16. oktobra 1992 ZA DOM IN DRUŽINO UREJA: DANICA DOLENC Pripravimo se na zimo Zeleni paradižnik ostaja Pikantni namaz iz zelenega paradižnika 5 kg zelenega paradižnika zmeljemo, osolimo, pustimo stati 24 ur na cedilu (lahko tudi manj), da se dodobra odteče. Dodamo 6 ve-I likih zmletih čebul in 1/4 1 kisa za vlaganje. Vse skupaj kuhamo eno uro. Ko je kuhano in ohlajeno dodamo še 1/4 1 kisa za vlaganje, 5 do 10 dag sladkorja (po okusu), 1/4 kg nastrganega hrena (lahko tudi konzerviranega) 1/4 kg gorčice in 10 dag sesekljanih kaper. Vse skupaj dobro premešamo, zdevljemo v kozarce ter zapremo. Bolgarska mešana solata Zrežemo 1 kg zelenih paradižnikov, 10 paprik, 1 glavo zelja, 4 korenčke, 3 čebule. Dodamo 3 žlice soli, zmešamo in pustimo stati 1 do 2 uri. Zavremo 3/4 1 kisa za vlaganje in 1/4 1 vode, dodamo 3 do 6 kock sladkorja, 2 lovorjeva lista, 15 dag gorčice in poper v zrnju. Zelenjavno maso ožamemo, damo v kis in naj vre skupaj z dišavami 10 minut. Še vroče polnemo v kozarce in zapremo. Oba gornja recepta je prispevala ga. Darinka Bohinc iz Ovsiš pri Podnartu. Dobro sta preizkušena! Moda Karo - eleganten in športen hkrati Jeseni spet vzamemo v roke pletilke Nogavice za vso družino Kaj hočemo, moda se ponavlja. Letošnjo jesen je spet segla po škotskem karu. Iz tople volnene flanele je lahko sešita e'«gantna obleka z velikim ovratnikom, krilom, ki ima sPredaj zaokrožen pregib. Lahko pa si omislimo kariraste hla-fc» ki imajo spodaj širok rob ali pa so brez robu, zraven pa nosimo jeans jakno. In obratno: Naj bo karirasta jakna - zelo modna je na dve vrsti gumbov - krilo pa enobarven jeans. Kratko krilo, seveda, zraven pa obujemo temne hlačne nogavice. Imate tudi pri vas otroke, ki nočejo in nočejo obuvati copat. Najraje so v stanovanju kar v nogavicah. Če je tako, obujmo jim tople nogavice, pa ne bo nepotrebnih prehladov. Ni treba ponje v trgovino. Stare mame, ki imajo v omarah skrbno spravljene ostanke raznih voln, lahko napletejo živo pisane kratke volnene nogavice, da bodo pred televizorjem grele vso družino. Volnene nogavice so lahko tudi lepo darilo! Poskusimo še me Kolač s hruškami in smetano Potrebujemo 300 g globoko zamrznjenega listnatega testa, maščobo za pekač, 5 zrelih mehkih hrušk, 1 jajce, 3 žlice svetlega sladkornega sirupa, 3 žlice kisle smetane, 1 žlico sončničnih semen (ali sesekljanih lešnikov). Odtajano listnato testo razvaljamo na debelino noževega hrbta, z njim obložimo namaščen pekač ali tortni model s premerom 26 cm. Testo povlečemo ob robovih modela navzgor in ga rahlo zavihamo navznoter. Testo na dnu pekača večkrat prebodemo z vilicami. Hruške olupimo in razpolovimo. Peščišča izrežemo. Hruške na zaobljeni strani nekajkrat pahljačasto zarežemo. S prerezano ploskvijo navzdol jih položimo na testo v pekaču. Pekač damo na spodnjo rešetko v pečici. Pečico vključimo na 200 stopinj C in pečemo 20 minut. Medtem zmešamo sladkorni sirup (sladkor kuhamo z malo vode, da se razpusti), jajce in kislo smetano. Smetanovo zmes nalijemo v vrzeli med hruškami. Potrese-mo s sončničnimi semeni ali sesekljanimi lešniki in pečemo še 20 minut. Zimska zaščita trajnic in vrtnic Strokovnjaki vedo povedati, da zaradi samega zimskega mraza, ki povzroči, da rastline zmrznejo, propade mnogo manj rastlin, kakor navadno mislimo. Mraz neposredno škoduje pravzaprav samo nedozorelim Itefipln Td *- . 'o, č** iattt* nesrečni in zguljeni multipraktik čistil z alkoholom in cunjo, Nakar je stranka seveda ponorela: »Vi ga ci> V Iskra servisu pravijo: »Vi svoj postopek kar peljite naprej!« MULTIPRAKTIK "VOJNA Kranj, 15. oktobra - Kako se v Iskra servisu na Planini v Kranju branijo priznati, da so stranki zamenjali multipraktik. Niti z garancijskim listom se ne da dokazati, da gre za »vaš« aparat, zato bodite previdni: zaznamujte vse reči, ki jih prinašate v servis... Stranka je 24. avgusta letos na servisu Iskre v Kranju oddala v popravilo Multipraktik MGU 0710 in barvni televizor. V servisu so proizvode sprejeli in evidenčne številke nalepili na TV in daljinski upravljalec, na multipraktik pa nel 28. avgusta je stranka prevzela popravljene proizvode in ob prevzemu ugotovila, da MULTIPRAKTIK NI NJENI Zunanjost njenega multipraktika je bila ob oddaji v servis brezhibna, saj je bil aparat od zunaj kot nov, na servis pa ga je oddala zato, ker je obratoval z zmanjšano močjo. Stranka je ob tej pomoti ob prevzemu upala, da bo z garancijskim listom in s številkami dokazala, da gre za zamenjan multipraktik. Vendar - zaman! Doma je namreč ugotovila, da se številke ne ujemajo in o tem takoj obvestila servisi Naslednji dan je multipraktik vrnila! In začela se je njena »vojna« s servisom v Kranju, z upravo v Ljubljani in ne nazadnje celo s proizvajalci malih Iskrinih gospodinjskih aparatov. V servisu od začetka do danea nočejo priznati, da ao ji zamenjali multipraktik, dokazati pa je nemogoče. Tega se seveda serviserji krepko zavedajo in na noben način nočejo priznati krivde. Že takoj v začetku so ji dejali, da v tistem tednu niso popravljali nobenega drugega multipraktika, prizadeta stranka pa je ob prevzemu v sprejemnici servisa na lastne oči videla, kako je neka stranka iz delavnice odnesla multipraktik kar mimo blagajne. Se pravi: v tistem tednu so vendarle popravljali ie en multipraktik... številka, ki je vpisana pod serijsko tovarniško številko na delovnem nalogu se ne ujema, kar v servisu sicer priznavajo, a še vedno vztrajajo, da gre za njen multipraktik. »Kje pa!« zatrjuje stranka, saj je svoj multipraktik zelo malo uporabljala, na tistem, ki ji ga ponujajo, pa so vse številke hitrosti že hudo oguljene, da ne govorimo o tem, da je ves »spraskan« in zamazan.. Na inipekcijo in na policijo Motela je dokazovati tudi z noži multipraktika, ki jih ima doma in z drugimi nastavki, ki so brezhibni in so za odtenek druge barve, kot jo ima ponujeni in oguljeni multipraktikl Zaman! Očitali so ji celo, da je nastavke možno kupiti v vsaki trgovini in namigovali, da si jih je kupila, da bi izsilila no vejii multipraktikl Kar jo je tako pogrelo, da v tej kolobociji z multipraktikom nikakor ne namerava popustiti in bo servis zanesljivo tožila. Kljub temu da je že samo za pot v Kranj zapravila domala toliko, kot stane nov multipraktik... Da so ji multipraktik resnično zamenjali, kaže njena čisto naravna človeška reakcija, saj je po usodni zamenjavi in trditvi servisa, da gre za njen multipraktik, takoj odhitela na UJV Kranj in prosila dežurnega policista, naj gre vendarle z njo in napravi zapisnik. A ni iel - dejal je le, da se mora pomeniti s šefi! Na servis je poslala tudi inšpektorje, a šele potem, ko je tudi servis obvestila, da jih bo poslala. V tednu dni so pač lahko uredili dokumentacijo... Da gre za hudo resno stvar, kažejo tudi njeni stalni pogovori s iefi servisa, od Kranja do Ljubljane. Vsi seveda vztrajno zanikajo in vsi se seveda vztrajno izogibajo - a ko jih vendarle dobi, gre za maratonske pogovore in dokazovanja z ene in druge strani. Na teh pogovorih prihaja do pravih ekspertiz o delovanju multipraktika. Ko so priili, denimo, na temo o pomivanju plastične posode multipraktika, jim je dejala, da posodo čisti v pomivalnem stroju. Nakar so strokovnjaki strokovno vzrojili: «Ježeine, gospa I Steklene posode se pa ja ne sme pomivati v pomivalnem strojul« Nakar jim je zabrusila: »Vas čisto nič ne briga, kako jaz pomivam ste- •P saj bo dober... , kakor že hočete, ta multipraktik še vedno ni moj!« Tudi nogic° |f zmahanemu multipraktiku privili in novo gumo nalepili, da bi h" ' lepši in da bi Ji bil ja bolj všeč. Zaman! Stranka pravi: »Zdaj *° * pa že 90 odstotkov očistili, a še vedno ni moj!« Se najde, ki vam bo kos.. »Poslušajte: če je celo moj mož, ki se na kuhinjske aPar?^! še posebej pa na male gospodinjske strojčke čisto 'n.ab* fl|, no nič ne spozna in ga tudi absolutno nič ne zanimajo, d0J da ta multipraktik pa res ni naš, potem ne res ne vem, kaj 0 :^ Gospodje iz servisa seveda nikoli ne bodo priznali napa ka zamenjave! Povedala sem jim: tudi sama sem na vodilnem g lovnem mestu in bi ščitila svoje zaposlene tudi v primeru, č j delali napake. Vendar če bi šlo za tako napako, bi se stra opravičila, svoje zaposlene pa ustrezno kaznovala. « xe »Vojna« multipraktik poteka ie naprej, kajti stranko n^ sar ni huje ujezilo kot nedavna opazka vodilnega dela j. servisa iz Ljubljane: »Gospa - mi ne priznamo, vi pa kar P te svoj postopek naprejl« In ga bo zdaj tudi peljala.. 0f To smo zapisali bralcem in bodočim strankam Iskre **rJ "lini v Kranju v poduk: zaznamujte vse, kar boste i»r""'s , r^i ilo, kajti z garancijskim listom ne boste mogli nič dokaz«0» številk! Serviserjem pa bi radi rekli le, da so tokrat naleteli n* ni uklonil. Naleteli »o n« *,r* Planini prav koga, ki se v življenju še nikomur ki jim bo tako sli drugače vendarle kov I). Sedej POŠTNA ZNAMKA Tudi takina poštna znamka je zanimiva: iz Banjaluke, goslavije. 28 9. leta 1992 . Manjka samo ie: z Ijubeznn iz J"* Petek, 16. oktobra 1992 REPORTAŽA Stalne pritožbe zaradi hrupa letal V Lescah je "hangar" zaprt, zraku pa polno letal Lesce, 15. oktobra - Zadnje meritve so pokazale, da letala Lesce, 15. oktobra - Zadnje meritve so pokazale, da letala Alpskega letalskega centra v Lescah povzročajo hrup, ki je v meji dovoljenega. Vedno več letal »alternative«. Hrup Sovzrocajo helikopterji, ki pa niso last in tudi letijo ne za ■lpski letalski center Lesce. V območju vzletno - pristajalne steze se sploh ne bi smelo graditi. V Lescah so začeli graditi le- hrup prometa s ceste - merili so tališče leta 1954 in leto kasneje pri republiškem sindikalnem do- je poletelo prvo potniško letalo DC - 3 od Lesc do Beograda. Osem let kasneje je bila potnica linija ukinjena, v Lescah so se ukvarjali le s turističnim in športnim letenjem. Prva pritožba zaradi hrupa ■etal se je pojavila leta 1968, ko je je zaradi hrupa letala »214«, k' je bil last JLA in ki je služil Za «metanje« padalcev pritožil Matej Bor. Letala so bila tedaj v resnici zelo glasna, zato so leto kasneje vrnili letalo 214, po Ponovni pritožbi Mateja Bora P* začeli z akcijo za zamenjavo nekaterih letal. Ko je leta 1973 Alpski letalski center nabavil nekaj svojih, bolj tihih letal, je to hudo podražilo dejavnost, saj 80 bila prejšnja letala JLA brezplačna. Leta 1976 so napravili Pf>e meritve hrupa, pritožbe pa 80 se kar nadaljevale. Tudi danes se okoličani, predvsem predale! Vrbfnj, zelo pritožujejo z*radi hrupa z letališča. V Alpskem letalskem centru * Lescah pravijo, da se iz leta v leio resnično trudijo, da njihova letala ne bi motila okolice. 'ako so, denimo, letos za ^lanjšanje hrupa nabavili du-JJce zvoka za padalsko CES-sNO 206, kar jih je veljalo sku-Paj z meritvami hrupa približno 5.500 nemških mark. Cena 2a zmanjšanje hrupa je za čla-"e Alpskega letalskega centra čredno velika... Meritve, ki so jih napravili ob koncu septembra, so pokazale, đa je bil največji hrup izmerjen v "»selju Vrbnje, kjer je dosegla ^ESSNA 206 največji hrup 68 Jecibelov, letalo PA 25 pa 66 Jjecibelov, medtem ko so bile na arugih mestih te vrednosti po-Vs°d manjše. Ob tem je treba sedati, da je bil povprečni mu - 68 decibelov, pri prevozu tovornega vozila pa se je hrup povečal na 73 decibelov in več. Hrup traktorja, ki je bil izmerjen na merilnem mestu blizu Vr-benj je dosegel maksimalno 98 decibelov, hrup osebnega avtomobila pa 82 decibelov. Hrup navadnega pogovora znaša 65 decibelov... Iz opravljenih meritev sledi zaključek, da vsa letala, ki so v lasti Alpskega letalskega centra, povzročajo hrup, ki je v okviru zakonsko dovoljenih mej. Vendar je hrup večji enkrat tedensko zaradi letala AN - 2, ki služi za metanje padalcev, začetnikov, saj zanje nimajo drugega ustreznejšega letala. Prav tako je hrup večji ob padalskih tekmovanjih, ki so enkrat do dvakrat letno in trajajo teden dni. Hrup je večji tudi ob mitingih, enkrat letno pa si morajo izposoditi tudi akrobatsko letalo, da piloti lahko odletijo potrebno število ur za pridobitev ali za podaljšanje športnih dovoljenj za akrobatsko letenje. Pri tem si prizadevajo, da poteka letenje izven prizadetih območij. Tudi ob prireditvah pazijo na to, da program poteka po drugih smereh kot pa običajno vsakodnevno letenje. Treba se je zavedati, da so letalski predpisi za letenje izredno strogi in da odstopanja niso mojzoča. V Alpskem letalskem centru v Lescah bodo v prihodnje pri vsaki nabavi novega letala skrbeli za to, da se bo hrup zmanjševal, nabavili bodo vitlo za vleko jadralnih letal - velja pa kar 120 tisoč nemških mark! Prav tako bi radi kupili novo letalo za metanje padalcev, vendar je nakup izjemno drag, saj stane kar mili- V Alpskem letalskem centru Lesce se trudijo, da bi zmanjšali hrup svojih letal, vendar sami ne bodo zmogli večjih naložb. jon ameriških dolarjev. To letalo bi lahko kupila le vsa Slovenija. Hrup pa bi zmanjšali lahko tudi tako, da bi vsa letala opremili z dodatnimi dušilci zvoka, kar bi Alpski letalski center veljalo okoli 15 do 20 tisoč nemških mark. Alpski letalski center Lesce sam nima denarja, da bi lahko financiral vso dodatno opremo za zmanjšanje hrupa, saj svojo dejavnost izključno financirajo sami. Tako člani, jadralci, za en polet plačajo 25 nemških mark v tolarski protivrednosti ali 75 nemških mark v tolarski protivrednosti za motorno uro ali osem do 15 nemških mark za skok s padalom. Čeprav so vsa leta po svojih močeh skrbeli, da ne bi bilo toliko hrupa, opozarjajo tudi na problem letenja ultra lahkih motorjev, zmajarjev in drugih, ki jih imenujejo alternativa. Dandanes se lahko vsak zasebnik »dvigne« z vsakega travnika in prosto leti, seveda pa se vse usmerja proti leškemu letališču. Vsi zasebniki, ki imajo ultra lahka ali motorna letala - ocenjujejo, da je ultralahkih letal v Sloveniji okoli 40, motornih pa še veliko več, kar presega zmogljivosti slovenskih klubov - lahko prosto letijo do 300 metrov višine, kar seveda dobro izkoristijo. Ves hrup pa gre na račun Alpskega letalskega centra v Lescah. Večkrat se zgodi, da je v Lescah hangar zaprt, vse letališče pa je polno avionov...Lani so na tem območju nekako uspeli prepovedati letenje motornim zmajem in se je tako hrup nekoliko zmanjšal. Ni pa se zmanjšal zaradi preleta helikopterjev, ki letijo ob vsaki reševalni akciji in ljudje sploh ne vedo, da niso last Alpskega letalskega centra Lesce. V tem letu je za potrebe letališča helikopter opravil le petnajst ur letenja. Ko dežujejo pritožbe zaradi hrupa, krajani tudi predlagajo, da bi spremenili smer pristajalne steze - kar pa je nemogoče, saj po predpisih smer steze za več kot 5 stopinj vetra ne more biti prestavljena. Zanimivo je tudi, da bi po predpisih občina morala upoštevati letališče, ko je razpravljala o gradnji v Vrb-njah. Namreč: če bi se ravnali po zakonih, soglasja za gradnjo sploh ne bi bilo, kajti v območju vzletno - pristajalne steze se sploh ne sme graditi... # D. Sedej Podjetje ARNOLd.o.o. inženiring, proizvodnja, trgovina, storitve Titov trg 3/a, Škofja Loka tel.: (064) 622-481 fa* (064) 632-483 J Loka, Spodnji trg 38 * (064) 622-756 fotografiranje za vse vrste d°kumentov " razvijanje filmov ' komercialna fotografija &PĆEVALN1CA FILAVER ta02 &Shakdanod8 ^ 22. ure ZADETEK V PETEK Z nekaj trema na začetku in s 13.500 - tolarji na koncu je krstila jesensko serijo kviza ZADETEK V PETEK v Okrepčevalnici FILAVER v škofji Loki prva tekmovalna ekipa. Minuli petek so Jože Oblak, Andrej Derlink in Matjaž Eržen dokazali, da več glav več ve - potem ko so kot iz topa izstrelili pravilne odgovore v serijah A, B in C, to nagrado potrojili s točnim odgovorom v odločilni seriji "Vse ali nič". Jože OBLAK, vodja ekipe: "Organizirali smo se na pobudo Pavle Kosec in Dareta Trdine, lastnikov Filaverja Ker smo se kviza lotili predvsem kot zabavne prireditve, smo si ie vnaprej rekli: v vsakem primeru gremo do konca, do vse ali nič' No, šlo pa nam je odlično: najprej smo s posnetka spoznali najboljšo pevko med igralkami in najboljšo igralko med pevkami Cher, potem smo brez težav uganili, da je LTH Škofja Loka prijavila kar 24 ekip za delavsko občinske športne igre, in tudi o tem, da hokejisti Acroni Jesenice igrajo v Alpski ligi, ni bilo dvoma v ekipi. S temi odgovori smo zbrali 4.500 - tolarjev, potrojitev nagrade pa so nam prinesle vijolice Usodno vprašanje, ki nam ga je zastavil Jože Drabik, se je namreč nanašalo na popularni naziv nogometašev Maribor - Bra nika Tudi na vprašanje o rezultatu tekme med najboljšo štajersko in gorenjsko nogometno ekipo v državnem prvenstvu bi znali pravilni odgo vor. Veseli smo lepe nagrade, ki jo bomo porabili skupaj s Pavlo in Daretom iz Filaverja - brez njune pobude naie ekipe ne bi bilo Nam je tudi s pomočjo navijačev uspelo stoodstotno pravilno odgovoriti na kar težka vprašanja in tak uspeh želimo tudi vsem ostalim ekipam in tistim, ki tekmujejo preko telefona." V prvi oddaji "telefonisti" niso imeli preveč uspeha, le Brane Matias iz Škofje Loke je zbrla 3 000 tolarjev (pri "vse ali nič" se je odločil za gorenjsko varianto), Tine Prek je prislužil 1.500 - SIT, Roman Salomon in Marjan Trškan pa po 500 - SIT. NAGRADNI VPRAŠANJI za 2. odda|o kvlza 23. oktobra: Elektromotorji m oospodiniski oporoti, d o 0 Otoki 21, 64228 Železniki, Sfc»«w/o Jekfon 064/66 441 • Teleks 37578 yv isem • Jelehki 064/67150 m ŠKOFJA UOKA Napišite vsaj dva kraja izven škofjeloške občine, kjer je možno kupiti slaščice SLAŠČIČARSTVA VILME MAZZINII (nagrada: slastna torta) Napišite vsaj tri artikle, ki jih dobite v Trgovini GUMB v škofji Loki - razen gumbov seveda I (nagrada: darilno pismo v vrednosti 2 500 SIT za nakup v GUMB-u) BLA.2EVA 3 tel. (064) 620-381 fax: (064) 631 - 867 PODJETJE ZA GRADBENO OBRTNE STORITVE P.O. Z OBRATI: MIZARSTVO, PARKETARSTVO, PEČARSTVO. KERAMIĆARSTV0, STEKLARSTVO, PLASTICARSTVO. TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM, KOOPERACIJA. KUPON SLAŠČIČARSTVO VILMA MAZZINI Starovaška 24, ŽIRI tel. (064) 691-085 Kupon z Vašim odgovorom pošljite na dopisnici do 23 10 1992 na RADIO ŽIRI. 64228 2iri KUPON Trgovina GUMB Nataša Korpič Koširjeva c. 6, ŠKOFJA LOKA tel. (064) 632-301 Vaš odgovor in kupon na dopisnici pričakujemo do 23 10 1992 na RADIO ŽIRI, 64226 Žir, Druga oddaja jesenske serije kvizov ZADETEK V PETEK bo naslednji petek na Goropekah, kjer bo tekmovalna ekipa. Za obisk se priporoča: DOM NA GOROPEKAH Gostilna in prenočišča, Marta Maček Goropeke 15 tel (064) 691-122 PONEDELJEK, 19. oktobra 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.56 9.06 9.06 9.30 10.00 10.50 11.06 11.20 11.40 12.00 12.06 16.06 16.15 16.20 16.50 16.66 17.00 17.10 17.10 1726 17.50 18.00 18.10 18.40 18.46 19.06 19.15 19.22 19.30 20.00 20.06 20.30 20.36 21.15 2120 22.36 23.00 23.02 23.06 23.06 23.30 0.20 0.50 Video strani Program za otroke M. Valjavec: Pastir Dane Zaje: Abecedarija, posnetek gledališke predstave J. Mortimer: Odloženi raj, ponovitev angleške nadaljevanke TV mernik, ponovitev Forum, ponovitev Utrip, ponovitev Zrcalo tedna, ponovitev Poročila Video strani Video strani Napovednik Dober dan. Koroška EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Program za otroke Radovedni Taček: Očala Bratovščina Sinjega galeba, TV nadaljevanka Oscar Junior: Čudoviti konec tedna, italijanska otroška nanizanka Jakec in čarobna lučka, angleška risana nanizanka Obzorja duha, ponovitev EP, Video strani W Fend: Moja knjiga o džungli, nemška poljudnoznanstvena serija Risanka Napovednik EPP TV Dnevnik, Vreme, šport EPP Žarišče EPP Mednarodna obzorja: Izgubljena Karelija - Nostalgija ali realnost? EPP R. Likson: Kje je veliki sever, finska drama TV Dnevnik, Vreme, šport Napovednik EP, Video strani Sova Brooklvnski most, ameriška nanizanka Največji potres v Los Ange-lesu, ameriška nadaljevanka Ameriška kronika, ameriška dokumentarna serija Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.06 Video strani -16.15 Sova, ponovitev - Ameriške video smešni ce, ameriški varietejski program; Himera - stvor, angleška nadaljevanka - 17.30 športni pregled, ponovitev - 18.00 Regionalni programi - Ljubljana: Slovenska kronika -19.00 Videošpon -19.26 EPP -19.30 TV Dnevnik RAI - 20.00 "16 črk", TV igrica • 20.30 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka - 21.00 Gospodarska oddaja: Evropa 2000 -21.30 Sedma steza - 21.30 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah: Velika tekma - 22.46 Ciklus filmov znanih režiserjev in ustvarjalcev -Roger Corman: Mala prodajalna ?roze, ameriški film (ČB) - 23.66 alk shaw 0.26 Video strani l. PROGRAM TV HRVAŠKA 6.66 Pregled sporeda 7.00 Dobro jutro, Hrvaška/Radio FM, ameriška humoristična nanizanka 10.00 Poročila 10.06 TV šola 10.06 TV šola za I. in II. razred 10.30 TV šola za III. in IV razred 11.06 Vrtiljak 11.16 Tuji jezik 11.30 Prekanjeni lisjak, lutkovna serija 12.00 Točno opoldne/ Poročila/Detektiva z Beverlv Hillsa, ameriška humoristična nanizanka 13.30 Monoton 14.00 Poročila 14.06 Slika na sliko, ponovitev 14.60 Odletei bom, ameriška nadaljevanka 15.40 The big blue 16.00 Poročila 16.06 Učimo o Hrvaški: Hrvati na Gradiščanskem - Burgenland v Avstriji 16.36 Malavizija: Dogodivščine Toma Sawyerja in Huckleberrv Finna, otroška serija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.06 Inženirci Hrvaške vojske, dokumentarna oddaja 18.36 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.06 Hrvaška v svetu 20.66 Dva v mestu, francoski barvni film 22.36 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.46 Poročila v angleščini 23.50 Sanje brez meja - N. šop: Svetilka zanjo 23.56 Poročila 0.10 Video strani Slovenija 2 Mala prodajalna groze, ameriški crno-beli film Film nam predstavlja vrtnarskega prodajalca v cvetličarni, ki prav po njegovi zaslugi vse bolj uspeva. Ena od "cvetlic" pa ni takšna kot druge ampak mesojeda zverina, ki hoče kri ali pa kar cele ljudi. V izrazito nizkoproračunski komediji se v epizodni vlogi mazohista pri zobozdravniku predstavi tudi Jack Nicholson. 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.50 Video strani 17.00 Dober vojak, ponovitev ameriškega filma 19.30 Dnevnik 20.06 Murphv Brovvn, ameriška humoristična nanizanka 20.30 Hitreje, višje, močneje 21.35 China beach, ameriška nadaljevanka 2225 Fluid ročk cafe 23.00 Poštenjaka in lumpa, ameriška nanizanka 23.50 Horoskop KANALA 10.16 A Shop 1026 RIS, risanke in spoti 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 A Shop 12.00 Video strani 1820 Poslovni dosje, ponovitev ameriške dokumentarne serije 19.00 Napoved sporeda/Vreme 19.02 A Shop 19.15 Za zdravje 19.26 MCM 19.46 A Shop 20.00 Risanka 20.16 Dnevno-informativni program 20.30 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 21.20 Teden na borzi 21.36 Poslovni dosje, ameriška dokumentarna serija 22.07 Dnevno-informativni program 22.20 Poročilo v angleščini: Deutsche vvelle 22.40 Compakt - Tedenski pregled zunanjepolitičnih dogodkov 23.00 A Shop 23.10 MCM 0.00 Astrološke napoved 0.05 MCM 1.00 Video stra- l. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop - 12.00 - Pregled nastopov Gorenjskih športnikov, EPP - 13.00 - Danes do trinajste ure, EPP -14.00 - Obvestila - 14.30 - Novice, EPP - 15.30 - Dogodki in odmevi -16.00 - Obvestila - 16.30 - Novice, EPP - 17.00 - Osrednja tema, EPP -18.00 - čestitke - 18.30 - Informativna oddaja BBC, EPP - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včerja - danes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok - 10.00 - Poročila Radia Slovenije -10.56 - Pet za pet -12.16 - Osmrtnice, zahvale -12.20 • Črna kronika -12.56 • Pet za pet -13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska danes (regionalna poročila) - 14.30 - Točke, metri, sekunde (športna oddaja) - 16.30 - Dogodki in odmevi - radio Slovenija -16.20 -Skriti reporter - 17.20 - Novinarski blok -18.00 - Gorenjska danes - jutri (regionalna poročila) - 18.20 -Na Gorenjskem Parnasi - 18.50 -Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvide-nje jutri - 1. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa -14.10 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.36 - Misel za dan - 14.40 - Tolar za knjigo - 15.00 - Dogodki danes -jutri - 15.30 - Prenos dnevno informativne oddale Radia Slovenija -16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa do 19. ure - 16.16 - Od srca do lonca - 1620 - EPP -17.00 - Športne novice - 17.10 -Otorški program - 18.00 - Novice in obvestila - osmrtnice 18.10 - Mladinski program - 19.00 - Odpoved programa • KINO 19. oktobra CENTER amer srhlj MESE ČNIKI ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ in ŽE LEZAR Danes zaprto' TRŽI C smer. gengstr. drama BUGSY ob 17.46 in 20. uri NOVO V KINU Rajsko poletje, premiera Film Paradisa, v katerem sta prvič soigralca Melanie Griffith in Don Johnson, je predelava francoskega filma Le grand chemin iz leta 1987. Par Griffith - Johnson igra Lih/ in Bena, odtujena zakonca iz mesta Paradisa, h katerima pride na počitnice desetletni VVillard (Elijah VVood). Prisrčni fantič si kmalu najde prijatelje, njegova toplina pa blagodejno vpliva tudi na zakonca, ki sta se odtujila po smrti triletnega sina. Film odlikuje dobra režija debitantke (sicer znane predvsem kot scenaristke) Mary Agnes Donoghue in prepričljiva igra tandema Griffith - Johnson. TOREK, 20. oktobra 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.00 9.10 9.10 10.05 10.05 10.35 10.55 11.05 11.35 12.00 12.05 14.45 14.55 15.35 15.40 16.50 16.55 17.00 17.10 17.10 17.20 17.45 17.45 18.05 18.35 18.40 19.10 19.20 19.22 19.30 20.00 20.05 20.30 20.35 21.25 21.35 21.30 22.20 22.45 22.55 23.25 23.27 23.30 23.30 23.56 0.40 Video strani Program za otroke Zgodbe iz školjke Šolska TV, ponovitev Analitična mehanika Angleščina - Follovv me Muzzv, angleščina za najmlajše Sedma steza, ponovitev Svetovalna oddaja: Divjačina na domači mizi, ponovitev Poročila Video strani Video strani Zgodovina Slovencev v filmskih freskah: Velika tekma, ponovitev Napovednik Ciklus filmov znanih režiserjev in ustvarjalcev - Roger Corman: Mala prodajalna groze, ponovitev ameriškega filma (CB) EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Program za otroke Lonček, kuhaj!: Čokoladni fondue M Matičetov: Zverinice iz Rezije, lutkovna serija Prvi uspehi: Žiga Faganel -violina, prof. M. Faganel -klavir Denver - poslednji dinozaver, ameriška otroška nanizanka I. Dekleva: Po belih in črnih tipkah EPP Mostovi Risanka Napovednik EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport EPP Žarišče EPP Osmi dan EPP EPP J. A. Lukas: Skupna dežela, ameriška nadaljevanka TV dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče Poslovna borza Sprehodi po stari Ljubljani Napovednik EP, Video strani Sova Svež veter v starem gradu, angleška nanizanka Največji potres v Los Ange lesu, ameriška nadaljevanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.00 Mednarodna obzorja, ponovitev - 16.40 Sova, ponovitev Broo klvnski most, ameriška nanizanka; Največji potres v Los Angelesu, ameriška nadaljevanka; Ameriška kronika, ameriška dokumentarna serija 1720 Svet poroča - 18.00 Regionalni programi - Koper: Slovenska kronika -19.00 Orion - 19.25 EPP -19.30 TV Dnevnik ORF 20.00 "16 črk", TV igrica - 20.30 Gozdar ska hiša Falkenau, nemška nanizanka - 21.00 Glasba, shovv in cirkus: Cher - 21.55 Omizje - 23.55 Svet poroča, ponovitev 0.36 Vi deo strani l. PROGRAM TV HRVAŠKA 6.56 Pregled sporeda 7.00 Dobro jutro, Hrvaška/Radio FM, ameriška humoristična nanizanka 10.00 Poročila 10.05 TV šola 10.06 Narava: Selitve ptic 10.15 Biologija: Obna sanje živali 10.40 Kemija: Organske spojine s kisikom 11.06 TV Leksi kon Gobe 11.15 Tuj jezik 11.30 Mali svet 12.00 Poročila/Detektiva z Be verlv Hilla, ameriška humoristična nanizanka 13.30 Monofon 14.00 Po ročila 14.06 Slika na sliko, ponovitev 14.50 China Beach. ponovitev ameriške nadaljevanke 15.40 The big Blue, oddaja za Unprofor 16.00 Poročila 16.10 Učimo o Hrvaški 16.36 Malavizija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.06 Naučimo se zabavati 18.36 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.17 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Kokain - Evropska zveza, 2/2 del avstrijskega dokumentarnega fil ma 21.00 V velikem planu 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.46 Poročila v angleščini 23.50 Sanje brez meja - Tin Ujević: Mistični prostor noči 23.56 Poročila 0.10 Vi deo strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.36 Video strani 17.46 Dva v me stu, ponovitev francoskega filma 19.20 Loto 19.30 Dnevnik 20.06 Dr žavnik novega kova, angleška bar vna humoristična nanizanka 20.36 Mesta za Dubrovnik, serija 21.10 China Beach, ameriška nadaljevan ka 22.15 Tri ljubezni. 6/6 del Šved Slovenija 2 Glasba, shovv in cirkus Nocoj se bomo odpravili v svet glasbe. Predstavili vam bomo črnolaso damo z globokim glasom, pevko in igralko Cher. Ogledali si boste njen živ koncert, ki pa ni le to, plesne koreografije in slike iz otroštva sestavljajo shovv, predstavo, v kateri jo boste spoznali - zdaj "seksi" in grobo, naslednji hip pa že nežno in ranljivo. Zdi se, da se je za to žensko čas ustavil - podatek, začela je prepevati pri osemnajstih in to počne že tretje desetletje. Nikar ne preštevajte njenih let. Vzemite jo takšno, kakršna je. ske nadaljevanke 23.06 Premiere, ki nih ni bilo - Prepuščeni, hrvaška drama 0.05 Horoskop KANALA 10.15 A Shop 10.25 Astrološka napoved 10.30 Teden na borzi 10.45 RIS, risanke in spoti 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 A Shop 12.00 Video strani 19.00 Napoved sporeda/Vreme 19.02 A Shop 19.15 Za zdravje 19.25 MCM 19.45 A Shop 20.00 Ri sanka 20.15 Dnevno-informativni program 2028 Vreme 20.30 Druga čen svet, ameriška nadaljevanka 21.20 Kolesarjenje po Ameriki, dokumentarec tedna 21.50 Očiščenje, ameriški barvni film 23.20 Vreme 23.32 Dnevno - informativni program 23.45 Poročila v angleščini: Deutsche vvelle 0.00 Astrološka napoved 0.15 A Shop 0.25 MCM 1.00 Video strani TV AVSTRIJA 9.00 Jutranji program 9.05 Pustolo vec, serija 9.30 Klub za seniorje 10.15 Panoptikum 10.30 Vrnitev mušketirjev, ponovitev filma 12.05 Športna arena 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Sinha Moha, teleno-vela 14.00 Kobra prevzemite, serija 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti 15.06 Oddaja z miško, zabavne in poučne zgodbe 15.30 Am, dam, des 15.50 Black - Črni blisk 16.15 Detektivi za varstvo okolja 16.30 Nagradna igra 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Naši Hagenbac kovi: Preplah v živalskem parku 19.22 Znanje danes 19.30 čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 šport 20.15 Uni verzum - Zmaji prihajajo: Nilski krokodili 21.00 TV kotiček za živali 21.07 Pogledi s strani 21.15 Zarota molka, 1/2 del kanadske mini serije 22.45 Podivjani bik, ameriški film 0.56 Čas v sliki 1.00 Polnočni klici 1.46 Poročila/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 16.25 1000 mojstrovin 15.36 Leksikon umetnikov 15.40 Srečanje po mad žarsko, tečaj iz madžarskega jezika 16.40 Vsakdanjik 16.56 Verski prazniki 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP 13.00 - Danes do trinaj stih, EPP 14.00 - Obvestila 14.30 - Novice, EPP 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 - Obvestila 16.30 -Dogodki in odmevi - 17.00 - Zabava vas Braco Koren 18.00 - čestitke 18.30 - Informativna oddaja BBC, EPP 19.00 - Odpoved programa RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov 8.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 - Gorenjska včeraj - danes (regionalna poročila) 9.20 Novinarski blok 10.00 - Poročila Radia Slovenija 10.56 - Pet za pet - 12.16 - Osmrtnice, zahvale 12.20 - črna kronika - 12.56 Pet za pet 13.00 Pesem tedna 14.00 - Go renjska danes - 14.20 - Novinarski blok 16.30 - Dogodki in odmevi 1720 - Novinarski blok 18.00 - Go renjska danes jutri 18.20 - Tečaj nemškega jezika 18.50 - Radio Kranj jutri 19.00 - Nasvidenje jutri l. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa 14.15 Naše okno 14.30 - Devizni tečaj 14.36 Misel za dan 14.40 Kme tijski nasveti 15.00 - Dogodki do nes jutri 15.30 - Prenos dnevno informativne oddaje R Slovneijo 16.00 Radio Žiri spet z vami - napoved programa 16.16 - Od srca do lonca 16.30 - EPP 17.10 - Ak tualno tema 18.00 Novice osmrtnice obvestila 18.30 Vprašanja in pobude - 19.00 - Odpoved programa KINO 20. oktobra CENTER amer srhlj MESEČNIKI ob 18., 18 in 20 uri STORŽIĆ in ŽE LEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA amer gangst drama BUGSY ob 18 in 20 uri ŠKOFJA LOKA Filmsko gledališče ob 18 in 20 uri ROKA V MOŽGANIH? DMNSBRUCK, 11. 10. 1992, OLYMPIAHALLE 6.000 DUS THE CURE - WISH TOUR 92 Na evropskem delu poti spominov in želja se skupina ponovno srečuje s svojimi vnetimi oboževalci. Mesto Inns-bruck so izbrali za edini sestop v državi Avstriji. Tako so privrženci te mega kultne skupine našli enodnevni azil v tem srcu Tirolske. Mesto, ki je obdano s spomini na preteklost in gorami. Luči še gorijo, ko iz zvočnikov nekdo ubrano prebira po kitari. Nobenega vzburjenja, kajti večina misli, da je še pav-za. Vendar ko pozorno prisluhneš, Spoznaš^ zvok CURE kitar. V dokaz tej'misli - tema - in prihod petih - nič več -Imaginarnih dečkov. (Lepo, niso razpadli). Le zakaj ta misel? Kokra proti nam in Here we go go. Pesmi z zadnjega albuma VVISH se preslikavajo s starimi, že znanimi komadi in nas nežno božajo v naši mali DVAINDVAJSETA LESTVICA »TRŽIŠKI HIT« Th. Just another day - Jon Secada 2. Vrni se - Janko Ropret 3. The one - Elton John 4. Vrni mi morje... - Agropop 5. It's my life - Dr. Alban 6. Please don't go - Double You 7. Ostani mlad - Peter Pan 8. Greh - Sokoli 9. It's used to be... - Madonna 10. Too funnky - George Michael Do zaključka redakcije nismo uspeli izbrati ustreznih predlogov. Za to se vam seveda opravičujemo in upamo, da ste jih že slišali včeraj. Kupone pošljite do torka, 20. oktobra, na naslov Radio Tržič, Balos 4, 64290 Tržič. Slišimo se zopet v četrtek, vidimo pa danes teden na istem mestu. Lep pozdrav! Jernej m Jekica Včeraj smo kaseto podelili Dori Torejc, Finžgarjeva 10 iz Lesc. Čestitamo. wish tour *02 SO.11.OKT.S2 IrVrVSBRUCK OLVrVIPiAHALLE TRIBUNE OST SITZPLATZ notranjosti. Zvok in vizualna podoba se še dodatno poigravata z nami. Od nežne, mirne do nasilne skoraj že nevzdržne notranje napetosti čutil. Slike obrazov, dečki, ki pač ne jokajo več in uspavanka. Realnost ali trenutna amnezija? Uspavanka vsem prisotnim, ki hoče nežno odgnati misel, da to le ni zadnji koncert in edina še živeča nit med nami-Senca razpada veje iz ust, besed, Roberta. Mogoče se res ne vidimo več, vendar je zadovoljstvo v meni, da sta se nama poti križali. Petek je res dan za metek -Pardon za ljubezen! Z. Bavdek MEGAMILK KUPON RADIO ooun Predloga: Tuji Domači Naslov GLASBENA LESTVICA RADIA Zffil Sreda, 21. oktobra, od 17. do 18. ure Pozdravljeni, dragi moji prijatelji. Spet je čas za našo in vašo glasbeno lestvico, ki jo danes berete v vašem Gorenjskem glasu, v sredo pa jo boste lahko poslušali na valovih RŽ. Lestvico ureja Nataša Bešter Kako ste glasovali ta teden: 1. Irena Vrčkovnik - Santa Marija 2. Hajdi - Nisem važna 3. Madonna - This used to be... 4. Čuki - V kraljestvu... 5. Mark Knopfler & Chet Atkins - Just one tirne 6. Miran Rudan - Nekdo v meni 7. Nataša Nardin - Poletna noč 8. Sendi - Ko bi vedel 9. California - Ne pozabi me 10. Marijan Smode - Nocoj boš prišla 11. Tommv Roe - Dizzy 12. Faraoni - E tristemente Novi predlog: Guns'n' roses - November rain Popevka vesele jeseni Jubilejni, 25. festival narečnih popevk bo v soboto, 24. oktobra, v dvorani Tabor v Mariboru. Ta festival je že uveljavljen v slovenskem glasbenem prostoru. Tudi letos so se slovenski avtorji zabavne glasbe množično odzvali na razpis, saj je prispelo kar 50 predlogov. Izbrali so 16 skladb, ki bodo na festivalu predstavljene prvič. Prireditev bo v soboto, 24. oktobra, ob 20.15 uri. Poleg gledalcev v dvorani bodo festival v stereo tehniki spremljali poslušalci Radia Slovenija v neposrednem prenosu. Na festivalu bodo podelili nagrade za najboljšo popevko, nagrado občinstva, nagrado za najboljše narečno besedilo, za najboljši aranžma in najboljšo izvedbo. GLASBA JE ŽIVLJENJE 2e pred časom smo na Radiu Triglav objavili razpis za najbolj vedro, veselo in dobrovoljno lestvico ŠOPEK VESELIH. Poslušalce in bralec smo prosili, da nam pošljejo naslove pesmic, ali izvajalcev, ki jih najbolj razvedrijo, nasmejejo, skratka jih spravijo v dobro vo-Ijo. Prav prijetno smo bili presenečeni, ko smo že ob bežnem pregledu glasovnic opazili, da je večina glasovala za pokojnega Francija Koširja, znamenitega Avsenikovega trobentača, pevca in humorista. Bila sem zares vesela ob spoznanju, da je Franci še vedno z nami in da je ostal zapisan globoko v slovenskih srcih. To soboto bom v svoji oddaji Glasba je življenje, ki je na sporedu točno opoldne na Radiu Triglav - Jesenice /frekvenca je 96 MGh/ zavrtela ŠOPEK VESELIH na čelu seveda s Francijem Koširjem in njegovo, lahko bi rekla prvo pojočo uspešnico Jaz sem pa en Franc Košir. V prvo trojico najbolj vedrih pojočih Slovencev sta se uvrstila še imenitni primorski šanso-njer, sicer gledališki igralec in svojevrstna pojava na slovenski glasbeni sceni Iztok Mlakar in pa seveda Janez Hočevar -Rifle. Imela sem to srečo, da sem kar precej songov iz Moped showa zapela skupaj z njim. Poslušalci me čestokrat prosijo naj zavrtim več hecnih pe srnic iz Moped showa in tO *>»> boto jim bo ustregla, upam le. GLASUJEM ZA PESEM: NOVI PREDLOG: NASLOV: da bodo zadovoljni z mojim izborom, da se bodo ob našem ŠOPKU VESELIH tudi resnično razvedrili. Bralce pa naj seveda opozorim še na oktobrsko nagradno igro, saj gre za 60-kilogramsko vrečo prave kave, ki jo poklanja za poslušalce oddaje Glasba je življenje angleška firma ED & F MAN COFFEE. Uganka ni težka, a je treba vseeno dobro prisluhniti, rešitve pa lahko pošljejo kar na Radio TRIGLAV - Jesenice s pripi som (ilasba je življenje. Pa še to. Vse, ki bi radi zape li znano geslo celjske Kovino tehne Nemogoče je mogoče, prosim, naj nam sporočijo svoj naslov, ali telefonsko številko Poklicali jih bomo. Nagrada je več kot imenitna: barvni TV sprejemnik Gorenje 63 s tele-tekstom, za najbolj izvirnega pevca pa videorekorder! Simona Vodopivec Glasujte za ENO pesem, ki vam je v naši lestvici najbolj vše Kupončke pošljite na naslov: Radio ŽIRI, Trg osvoboditve « 64226 ŽIRI. čakajo vas lepe nagrade. Tokrat pa jih je žreb razdelil takole: Nagrado snemalnega studia MANDARINA (J°v novic) prejme PETER STIRN, Zg. Jezersko 135, Jezersko f 2 PIZZI iz FELIXA (tel. 631 718) pa bo na dom dobil BRANE S»c LIČ, Sveti Duh 42, Škofja Loka. Q. Obema nagrajencema čestitam, vse bralce GG pa vabim v s jo družbo v sredo popoldne na RADIU ŽIRI. Nataša Be*«r Sončkov kot __j, Pejte mal u Rt Poden, meni se je ob pogledu na prispele dopisnice full D obesil, oziroma dobil sem stokilsko "surlo" (to je total, ™e^-y s fullam obešen nos). Zakaj gre. Poslali ste le tri (3) d°]?lS \ ce, v glavnem zgledalo je, kot da je bilo vprašanje tezk°^ svina. Zato pejte mal v Rt in da ne bo pomote Rt je Kia^ve. notranjskem, kjer živijo človeki, ki drugim obešajo n0S(Lti, A sem bil dovolj jezen. Ha. Torej, spraševali smo po datun ko bo izšla nova kaseta Pop Design. Med tremi odgovor y bil en datum 28. decembra (falili ste - takrat je v načrtu naslednja kaseta), en odgovor je bil 17. oktobra (kje ste že videli, da ob sobotah izhajajo kasete) in najbližji °d90gr. je bil 13. novembra, kar je ugotovila Urška Frantar, Zg-nik 146, 64207 Cerklje. Vso čast Urški, ki bo tako PreJ®laseta grado, pred tem pa malo počakala na naš dopis. Aja, ka -e Pop Designov pa drugač izide 5. novembra (če ne bo A& sile) in fantje se bodo tudi oglasili v prodajalni SončeK ne bo višje sile). TOP 3 1. Cuntdovvn To Extinction - Megadeath 2. Angel Dust - Faith No More 3. Hajdi in Don Juan NOVOSTI ,hZfl. Novega je full, kaset, cedejk, navadnih plošč, pa še eI^e je dev, o katerih bom pisal drugič Tokrat o kasetah R°X*L sw na Tourism-u", gor imate najnovejšo How Do You Do, P ri The Look in Jovride, Elton John z bujno čupo (o V?s"!r va imava pa Še debato - beri naprej) ima "The One kje'5 odlično prodajajo album "VVelcome To VVherever You ey hitom Babv Don't Cry, tu so Ugly Kid Joe z "As Uglv ^-J&P VVanna Be , no na naši sceni pa se je sredina oktobra z Vladom Kreslinom in Beltinško bando - zadevi se rece rninčice. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 66: seve d* Ker ste danes zatajili tokrat čisto navadno vprašanje full težko. Ali je duo Roxerte kdaj nastopil na konceDra. veniji? Ce mislite, da ni, napišite ne. Do srede, & n.sY.ef pričakujem dopisnice in sicer v uredništvo ^9T-h $\\e' »Jl.is.i pod rubriko "How 1 >o You Sonček" Vosu.) H si J )Vf a veš, da sem jaz danes prvič v življenju jedel nk /■ {^\ kroglice. VVotakoinsid'ns Pozdrav vsem skravžlanim ostalim, a je kdo mogoče skinhead. Tschav DARILO ZA ZVESTOBO Akcija za zveste naročnike Gorenjskega glasa ob 46-letnici časopise traja tudi v tem trimesečju: mali oglas do 10 besed Vam bomo objavili brezplačno (pogoj: plačana naročnina). Tekst malega oglasa nam sporočite pismeno ali po telefonu 064/217-960, kadarkoli. Delovni čas za stranke je od ponedeljka do petka od 7. do 17. ure na Bleivveisovi 16 v Kranju, po telefonu sprejemamo male oglase 24 ur dnevno neprekinjeno. Mali oglas za Gorenjski glas lahko oddate tudi v Turističnem društvu Cerklje ali v Turističnem društvu škofja Loka. Za torkovo izdajo Gorenjskega glasa sprejemamo male oglase do 7.30 ure ob,ponedeljkih, za petkovo številko časopisa pa ob sredah do 17. ure. Za oglase "pod šifro", v obsegu nad 10 besed itd. objavo zaračunamo po ceniku (osnovna cena oglasa do 10 besed za nenaročnike 500 - SIT, dodatna beseda po 25 - SIT, doplačilo za "šifro" oz. "naslov v ogl. oddelku" 300 - SIT). Veliko uspeha Vam želi GORENJSKI GLAS. «1 agrotehnika POSEBNO UGODNA PONUDBA PRIKOLIC IN TROSILCEV tovarne Tehnostroj iz Ljutomera TRAKTORJEV IN PRIKLJUČKOV potrebnih v kmetijstvu V POSLOVALNICI KRANJ IN SKLADIŠČU NAKLO vam od 26.10. dalje NUDIMO VSE VRSTE SADNIH SADIK -jablane«, hruške in koščičarje NAROČILA IN INFORMACIJE V POSLOVALNICAH Informacije: 064/216-681 fax 064/212-760 PIZZA DELOVNI ČAS: VSAK DAM OD 8" - 22" NEDELJA OD 1 l00 - 22° TOMŠIČEVA 36. KRANJ HRANA ZA AKTIVNE AVTO ŠOLA" ing, HUMAR ORGANIZIRA TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji začeteK tečaja bo v ponedeljek 19. 10. 1992 ob 18. url VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R 5, GOLF in motornem kolesu YAMAHA g? 311-035 PROJEKTIRA-IZDELUJE • INSTALIRA - SERVISIRA-PROD AJA • SVETUJE TELEFON NC (064) 216-161, 216-271 -DIREKTOR 214-836 - KOMERCIALA 212-U7 - NABAVA 216-691 - TELEFA* 216 194 KOROŠKA 53c - RTV SERVIS 216-172 - TRGOVINA 216-850 - TEKOČI RAČUN 51500-601 -10493 SDK KRANJ embalažno grafično podjetje škofja Loka VAS VABI K SODELOVANJU Ste že porabnik kartonske embalaže ali bi to želeli postati? Ne najdete odgovora na vprašanje, kako embalira-B in transportirati vase cenjene izdelke? Ste v težavah, kako izbrati najustreznejši design? Si želite pridobiti kakovostnega in zanesljivega partnerja, ki vam bo strokovno odgovoril na ta in nešteto drugih vprašanj? Potem Vas prosimo, da preberete nekaj naslednjih vrstic. Embalažno grafično podjetje škofja Loka, kratko kar EGP. |e dolgoletni proizvajalec embalaže iz kartona, ka-širanih in drugih sestavljenih materialov Iz tega programa ponujamo svojim kupcem zloženke, škatle s pokrovi, Knjižne škatle ter vse vrste kasirane embalaže Naša ponudba zajema tudi program transportne embala-*• iz valovitega kartona, ph čemer opozarjamo predam na standardne transportne škatle tipa amerikank, 0vo|e. najrazličnejše okrepitve ter paletne škatle Prodajni program EGP vključuje tudi široko paleto kakovostnih tiskarskih storitev. Svojo veliko priložnost vidimo tudi na trgu široke porabe, ki mu ponujamo pisarniško in pohištveno embalažo (predalniki, mape, stojala, shranjevalne škatle), seveda vse narejeno iz kartona. Smo dinamičen kolektiv, naše delovanje pa je podrejeno izpolnjevanju želja naših kupcev, ki jim zagotavljamo kakovostni embalažni Inženiring, konstrukcijsko oblikovanje ter grafični design, logistično podprt z najsodobnejšo računalniško opremo Veseli bomo, če se boste ob besedi embalaža spomnili na EGP in se odločili za naše izdelke in storitve Zagotavljamo vam, da boste na embalažo za tisti čas tudi pozabili, saj bomo zanjo mi skrbeli namesto vas Pokličite nas, veseli bomo srečanja z vami! Kidričeva c 82, 84220 Škof)« Loka; TELEFON 064-631-232; TELEFAX: 064-632-977, TELEX: 37-316; ŽIRO RAČUN 51510-601-12589 SREDA, 21. oktobra 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.56 Video strani 10.05 Program za otroke 10.06 Bratovščina Sinjega galeba, ponovitev nadaljevanke 10.30 I. Dekleva: Po belih in črnih tipkah, ponovitev 11.00 J. A. Lukas: Skupna dežela, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 Poslovna borza, ponovitev 12.00 Poročila 12.06 Video strani 14.36 Video strani 14.45 Napovednik 14.50 Omizje, ponovitev 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Klub klobuk, oddaja za otroke 19.05 EP, Video strani 19.10 Risanka 19.15 EPP 1920 Napovednik 19.22 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, šport 20.00 EPP 20.05 Žarišče 20.30 EPP 20.35 Film tedna: Povratek, nizozemski barvni film 22.35 EPP 22.40 TV Dnevnik, Vreme, šport, Žarišče 23.06 Napovednik 23.07 EP, Video strani 23.10 Sova 23.10 Radio FM, ameriška nanizanka 23.35 Največji potres v Los Ange- lesu, ameriška nadaljevanka 025 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.50 Video strani - 16.00 Osmi dan, ponovitev -16.60 Sova, ponovitev - Svež veter v starem gradu, angleška nanizanka; Največji potres v Los Angelesu, ameriška nadaljevanka - 18.00 Regionalni programi - Maribor: Slovenska kronika -19.00 Psiho -19.25 EPP - 19.30 TV Dnevnik HTV - 20.00 športna sreda - 23.40 Kogojevi dnevi na gradu Dobrovo 1, PROGRAM TV HRVAŠKA 6.56 Pregled sporeda 7.00 Dobro jutro, Hrvaška/Radio FM, ameriška humoristična nanizanka 10.00 Poročila 10.06 TV šola 10.05 Neodvi sni stavek 10.36 Andrija Kačič Mio-šič 10.56 Likovna kultura 11.00 TV Leksikon: Jesen srednjega veka 11.15 Tuj jezik 11.30 Lokvanjčki, risana serija 12.00 Poročila 12.05 Detektiva z Beverlv Hitlsa, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 China Beach, ponovitev ameriške nadaljevanke 15.40 The big blue 16.00 Poročila 16.10 Učimo o Hrvaški: Zgodovina hrvaškega knjižnega jezika 16.36 Malavizija: Divji svet otrok, serija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.06 Potopis 18.36 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.17 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Trideset stopinj v senci, ameriški barvni film 21.30 Znanstveno posvetovanje 22.36 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.46 Poročila v angleščini 23.50 Sanje brez meja 23.56 Poročila 0.10 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.40 Video strani 17.60 Dolina maščevanja, ponovitev ameriškega filma 19.20 Pregled sporeda 19.30 Dnevnik 20.06 Nogomet 22.35 China Beach, ameriška nadaljevanka 23.25 Balet Rubato 23.56 Horoskop KANALA 10.16 A shop 10.25 Astrološka napoved 10.36 RIS, risanke in spoti 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.60 A shop 12.00 Video strani 18.46 A Shop 19.00 Napoved sporeda/Vreme 19.02 Male živali 18.26 MCM 19.46 A Shop 20.00 Risanka 20.15 Dnevno-informativni program 20.30 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 21.20 Kult - Ura 21.60 Božidar Jakac: Podob na filmskem traku, 5. del 22.06 Vreme 22.07 Dnevno-informativni program 2220 Poročila v angleščini: Deutsche vvelle 22.40 A Shop 22.60 MCM 0.00 Astrološka napoved 0.10 MCM 1.00 Vfdeo strani TV AVSTRIJA l 6.00 Textvision 9.00 Jutranji program 9.06 Pustolovec, serija 9.30 Kultura 10.00 Angleščina 10.30 Prsa ali bedro, ponovitev francoskega filma 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev Slovenija 1 Povratek, nizozemski barvni film Ab je vodilni glasbenik, saksofonist, v uveljavljajoči se jaz-zovski skupini. V času, ki je za nadaljnjo pot skupine odločilen, je Ab soudeležen v avtomobilskem trčenju. Prometna nesreča sicer ni huda, toda Ab si poškoduje hrbtenico in v bolnici ugotovijo, da bo ostal hrom, paraplegik. Ab je obupan in se le s težavo in ob vzoru ostalih prizadetih začne rehabilitirati. Njegov obup povečujejo tudi čustvene stiske, saj ga postopoma zapušča njegovo dekle, privlačna manekenka, ki se mora sprijazniti s posledicami fanove prizadetosti... 13.35 Sinha Moča, telenovela 14.00 Kobra, prevzemite, serija 14.46 Družina Meier, serija 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.06 Niklaas - deček iz Flandrije 15.30 Bernie, lutkovna igrica 1580 Black - Črni blisk, serija 1620 Nekoč je bilo ... Zvezde pripovedujejo svoje najljubše pravljice 16.30 Hevrekal mini leksikon 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlit-zer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Naši Hagenbeckovi: Obisk iz Indije 19.22 Znanje danes 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 šport 20.15 Harrv in Sallv, ameriška komedija 21.56 Pogledi s strani 22.05 Zore - Človek brez meja 22.50 Soba z razgledom, britanski film 0.50 Mati Krol in njeni sinovi, poljski film 2.46 1000 mojstrovin/Poročila TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 15.46 Čas v sliki 15.55 Leksikon umetnikov 16.00 šport 17.00 Skupaj varni 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Milijonar, serija 18.30 Nasmehnite se, prosim 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Argumenti 22.00 čas v sliki 22.30 šport 0.30 Sigi Finkel Povver-station 1.15 Poročila/1000 mojstrovin /uspešen\ ™ posel propagandna g 1 OBJAVA š 4k. v Gorenjskem glasu RADIO TRŽIČ 16.00 - Dober dan -16.10 - Obvestila - 16.20 - Aktualne informacije -16.30 - Športni obzornik - 17.20 -Gost torkovega programa - 18.18 -Klepet s poslušalci - 19.00 - V četrtek na svidenje - l. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP - 12.00 - Novice v narod nozabavni glasbi, EPP - 13.00 - Danes do trinajstih, EPP - 14.00 - Obvestila - 14.30 - Novice, EPP - 15.00 - Nasvet iz zdravnikove torbe -16.30 - Dogodki in odmevi - 16.00 -Obvestila - 16.30 - Novice, EPP -17.00 - Osrednja tema, EPP -18.00 -čestitke - 18.30 - Informativna oddaja BBC, EPP - 19.00 - Odpoved programa - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 820 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes - 9.20 - Novinarski blok -10.00 -Poročila Radia Slovenija - 10.06 -Naj viža -1085 - Pet za pet -11.20 -Halo 92 -12.16 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - Črna kronika - 12.66 -Pet za pet - 13.00 - Pesem tedna -14.00 - Gorenjska danes - 16.30 -Dogodki in odmevi - 17.20 - Novinarski blok - 18.00 - Gorenjska danes - jutri -18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje jutri - l. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa -14.10 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14 36 - Misel za dan 14.40 • Z arni-ko med zelišča - 15.00 - Dogodki danes, jutri - 15.30 - Prenos dne vno-informativne oddaje RA Slovenija - 16.00 - Radio Žiri spet z vami - 16.15 - Od srca do lonca - 15.30 -EPP - 17.00 - športni utrinki - 17.10 - Zabavno glasbena lestvica -18.00 - Novice - osmrtnice - obvestila -18.10 - Moj svet - 19.00 - Odpoved programa - KINO 21. oktobra CENTER amer srhlj MESEČNIKI ob 16., 18. in 20 uri 8TORŽIČ amer. melodr RAJSKO POLETJE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. grozlj. VAMPIRSKI MOTOCIKEL ob 18. uri, amer gangstr drama BUGSY bo 20 uri ŠKOFJA LOKA amer kom PAPEŽ MORA UMRETI ob 18. in 20. ČETRTEK, 22. oktobra 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.10 Video strani 1020 Program za otroke 1020 Jakec in čarobna lučka, ponovitev angleške risane nanizanke 10.30 N Maurer: Oče Javor 10.40 Norčije v živalskem vrtu 10.55 Šolska TV 10.55 Analitična mehanika 1125 Angleščina - Follovv me 11.45 Muzzv, angleščina za najmlajše, uvodna oddaja 1200 Poročila 12.05 Video strani 14.35 Video strani 14.45 Napovednik 14.50 Športna sreda, ponovitev 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Program za otroke 17.10 Ebba in Didrik, švedska nadaljevanka 17.40 Živ žav 18.30 EPP 18.35 Že veste..., svetovalno - izobraževalna oddaja 19.05 Risanka 19.15 EPP 1920 Napovednik 1922 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport 20.00 EPP 20.05 Žarišče 20.30 EPP 20.35 Bobenček, glasbena oddaja 21.35 EPP 21.40 Tednik 22.30 TV Dnevnik 3, Vreme, Šport 22.55 Poslovna borza 23.05 Napovednik 23.07 EP, Video strani 23.10 Sova 23.10 Dragi John, ameriška nanizanka 23.35 Največji potres v Los Ange lesu, ameriška nadaljevanka 025 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.35 Video strani - 16.45 Sova, ponovitev - Radio FM, ameriška nanizanka, Največji potres v Los Ange lesu, ameriška nadaljevanka -18.00 Regionalni programi - Koper: Slovenska kronika - 19.00 Videolestvi ca - 19.25 EPP - 19.30 TV Dnevnik Koper - Capodistria - 20.00 "16 črk", TV igrica - 20.30 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka -21.00 Zelena ura - 22.00 Umetniški večer - Janez Bernik, pogovor z J. Hudečkom - 0.00 Video strani 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 6.55 Pregled sporeda 7.00 Dobro jutro, Hrvaška/Stara vohunska mačka, angleška humoristična nanizanka 10.00 Poročila 10.06 TV Šola 10.05 Oceani in celine 10.30 O kro nah in kronanjih 10.45 Franki in upor Ljudevita Posavskega 11.05 TV Leksikon: Ikonolografska tipolo gija 11.15 Tuj jezik 11.30 Smogovci, otroška serija 12.00 Točno opold ne/Poročila/Detektiva z Beverlv Hillsa, ameriška humoristična nanizanka 13.30 Monofon 14.00 Poroči la 14.06 Slika na sliko, ponovitev 14.50 China Beach, ponovitev ame riške nadaljevanke 15.40 The big blue Oddaja za Unprofor 16.00 Poročila 16.10 Učimo o Hrvaški: Pe tar Salopek, slikar 16.36 Malavizija 17.30 Hrvaška država in ljud|e 18.00 Poročila 18.06 Znanstveni pogovori 18.35 Santa Barbara, ameriška na nizanka 19.17 Majhne skrivnosti ve likih kuharskih mojstrov 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.06 Poslovni klub 20.45 Koncert Miše Kovača 21.30 Ekran brez okvirja 22.36 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.46 Poročila v angleščini 23.50 Sanje brez meja G Krklec: Neznanki 23.56 Poročila 0.10 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.46 Video strani 17.56 Trideset stopinj v senci, ponovitev ameriškega filma 19.30 Dnevnik 19.56 šport 20.06 Klicali ste, milord. an Sleska humoristična nanizanka 9.55 China Beach, ameriška nada Ijevanka 21.60 Moč in slava, doku mentarni športni film 2226 Eurogol 22.40 Pepski DJ mag 23.40 Horo skop 0.15 Video strani KANAL A 10.15 A Shop 10.35 RIS, risanke in spoti 11.00 Drugačen svet, ponovi tev ameriške nadaljevanke 11.50 A Shop 12.00 Video strani 19.00 Na poved sporeda/Vreme 19.02 A Shop 19.15 MCM 19.46 A shop 20.00 Risanka 20.15 Dnevno infor mativni program 20.28 Vreme 20.30 Drugačen svet, ameriška nadalje vanka 21.20 Dance session 22.22 Dnevno informativni program 22 46 Poročila v angleščini Deutsc Slovenija 1 Bobenček Oktobrski Bobenček ima vse prijetne lastnosti te redne oddaje: v rubriki Nostalgija bomo obširneje spregovorili s Tomažem Pengovom, ki je tik pred izidom svoje tretje plošče. Damjan Ovsec in Tomaž Domi-celj se bosta spominjala svojih srečanj z glasbo Beatlov pri nas. Dragan Bulic bo zastavil novo, "strašno težko" nagradno vprašanje in izžrebal srečni -ke iz septembrskega Boben čka. he vvelle 23.05 A Shop 23.15 MCM 0.00 Astrološka napoved 0.10 MCM 1.00 Video strani TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program; Čas v sliki 9.05 Pustolovec, serija 9.30 Zemlja in ljudje 10.00 Francoščina 10.30 Argumenti, ponovitev 12.15 Kompas, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Sinha Moča, telenovela 14.00 Kobra, prevzemite, serija 14.45 Narava 14.55 AIR, risanka 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.05 Knjiga o džungli 15.30 Am, dam, des 15.50 Black - črni Blisk, serija 16.15 Arte-fix. otroški kulturni klub 16.30 Na sveti, otroški servis 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Naši Hagenbec-kovi. Naraščaj 1922 Znanost 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.05 Šport 20.15 Shovv Mix, posnetek - avstrijski home video shovv 21.36 Pogledi s strani 21.45 Zarota molka, 2/2 del kanadske mini serije 23.15 Umazane lovorike, ameriški film 1.00 Čas v sliki 1.05 Polnočni klici 1.50 Čas v sliki/1000 mojstrovin W AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 15.00 1000 mojstrovin 15.10 Leksikon umetnikov 15.15 Šport 17.15 Mad-jello - Vas v Konsoiandu 18.00 Milijonar, serija 18.30 Kdo je kdo, nagradna igra 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultu ra 20.15 Domače reportaže 21.00 Trailer, oddaja za ljubitelje filma 21.30 Pozor, kultura 22.00 Čas v sliki 22.30 šport 22.45 Spomini 23.46 Dizzy Gillespie in Miriam Makeba 025 Poročila/1000 mojstrovin 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP 12.00 - Evergreeni, EPP - 13.00 - Danes do trinajstih, EPP 14.00 - Na obisku. Obvestila 14.30 - Novice, EPP - 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.00 - Obvestila 16.30 Novice, EPP 17.00 - Spoznajte se, EPP 18.00 Čestitke 18.30 - In formativna oddaja BBC ija, EPP 19.00 - Odpoved programa RADIO KRANJ 8.00 Dobro jutro Gorenjska 820 - Oziramo se 8.30 - Hov ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes 920 - Novinarski blok 10.00 Poročila Radia Slovenija 10.56 Pet za pet 1215 - Osmrtnice, zahvale 1220 - črna kronika 12.55 - Pet za pet 13.00 - Pesem tedna 14.00 - Gorenjska danes - 14.30 -Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi 1620 Skriti reporter - 18.00 - Gorenjska danes - jutri 18.2U - Na Gorenjskem Par nas (kultura) 18.60 Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje jutri L RADIO ŽIRI 14.00 Napoved programa 14.15 Naše okno 14.30 Devizni tečaj 14.36 Misel za dan 14.40 Vse o cvetju 15.00 Dogodki danes ju tri - 15.30 Prenos dnevno infor mativne oddaje RA Slovenija -16.00 Radio Ziri spet z vami napoved programa - 16.15 - EPP 17.00 - športni utrinki 1720 Na policah zgod arhiva 17.46 - Iz zgodovine naših krajev 18.00 Novice - osmrtnice obvestila 18.30 - Oddaja iz resne glasbe 19.00 Odpoved programa RADIO TRŽIČ 16.00 Dober dan 16.06 Obvesti la, kaj se dogaja okoli nas 16.15 Prenos pogovora z Milanom Kuča nom s festivala lokalnih radijskih postaj 1720 - Pred krvodajalsko akcijo v Tržiču 18.06 - Tržiški hit glasbena lestvica 18.56 - Pogled v jutrišnji Gorenjski glas - 19.00 - Jutri na svidenje KINO 22. oktobra CENTER amer srhlj MESEČNIKI ob 16 in 18 uri, amer gangster dra ma BUGSY ob 20 uri STORŽIČ amer melodr RAJSKO POLETJE ob 18 uri amer srhlj MESEČNIKI ob 20 uri ŽELEZAR amer pust pravlj filma HOOK ob 18 m 20 uri ŠKOFJA LOKA amer kom PAPEŽ MORA UMRETI ob 20 uri ŽELEZNIKI amer ris PETER PAN ob 17 uri, amer drama DIVJA ORHIDEJA II ob 19 uri BLED amer fant grozil FREE JACK ob 20 uri _ PARFUMERUA Prešernova 1 KRANJ (I. nadstropje IPC Tekstilindus) DROGERIJA Jaka Platiše 17 KRANJ Planina III YSL (Opium, Y, Pariš, R. Cauche, Jazz, Kouros), LANCČME (Tresor, Odel, Magie Noire), GUY LAROCHE (Fidji, Drakkar). CACHAREL (Anais Anais, Lou Lou). PALOMA PICASSO. JILL SANDER, JOOP!, LAURA BIAGIOTTI (Roma), JUVENA, MARBERT, L'OREAL, ELLEN BERTIX... ... veliko higiensko-kozmetičnih izdelkov... ZA OBISK SE PRIPOROČAMO! rezervacije in informacije ST 218-323 NAREDITE NEKAJ ZA SVOJO POSTAVO! SLENDER Y0U vas pričakuje del. čas od 9. do 21. ure NAGRADNA KRIŽANKA PETR0L TOE KRANJ Današnjo križanko je prispevalo podjetje PETROL TOE KRANJ, ki na Gorenjskem na 33 bencinskih servisih, v trgovinah z avto-deli v Kranju - na Laborah in v Tržiču na Deteljici ter v trgovinici z darili Gift shop v bencinskem servisu Voklo oskrbuje motorizirane popotnike z vsem, kar potrebujejo na poti. Povsod vam je že na voljo dober izbor vseh vrst sredstev in opreme za zimske razmere. Priporočajo tudi obisk v gostinskih obratih v Vo-klem in na Deteljici. Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade: 1. vrednostni boni Petrola v znesku 10.000 - SIT 2. vrednostni boni Petrola v znesku 6.000.- SIT 3. vrednostni boni Petrola v znesku 4.000 - SIT in 3 tolažilne knjižne nagrade Gorenjskega glasa. Rešitve pošljite na Gorenjski glas najkasneje do četrtka, 22. oktobra, do 8. ure. Geslo vpišite na kupon, nalepite na dopisnico in ne pozabite napisati svojega naslova. Veliko uspeha pri reševanju in sreče pri žrebanju! SESTAVIL F KALAN BRZICE HA REKI VUOKSI ETN SKUP VSEV AFR MZAH AZUI V JUD MIT POTOMEC EZAVA POUSKI PRIOELEK ' NNOMM MERA GRSK0 RIMSKI STARI VEK REKA V FRANCIJI 60* SAMSKIH A4.FJERT PAPLER ZUT1NA BAKRA IN CINKA 10 Hi J? #3? LEVK0-PLAST ZADNJI POGOJ I/ SUVANA MANUANO NOV SUK SMER VZDRŽEN ČLOVEK PREDPONA V TUJKAH (T0P10I ANTON INGOLIČ ANGL PtS IDANIELI PRIPADNIK ESER0V 13 VRSTA SOCVETJA IME NEKD PEVKE ILEVSTIKI ZA POL TON ZNIŽANI D SVE 11SCI IME SUK ISUBIC) PODVODNI ZVON REKA V ROMUNUI ZADEV* SPOR 15 IPETHOL ŠPORTNO ORODJE ZA METANJE IZVRSNI SVET PRITLIKAV KONJ KAJETAN K0VIĆ PRIIMEK KRANJSKE GA ŠAHISTA VINKO POLOŽAJ LUNE AVTONOMNA POKRAJINA PROSTOR OKOLI HISE KRAJ V ISTRI n IME REKE PAD EVROPSKI VELETOK MARJAN MARINC 14 TRILETJE 6 ID ATE PREDSTAVLJAMO PREDSEDNIŠKE KANDIDATE JOŽE KOŠNJEK Dr. LJUBO SIRC, predsedniški kandidat Liberalno-demokratske stranke DARJA LAVTIŽAR - BEBLER, kandidatka Socialistične stranke Vračam se zaradi Slovenije in Slovencev IDomov prihajam z veseljem, ker je dela več kot preveč. Treba je nekoliko pomiriti zelo razburkane duho-y6_in domišljam si, da sem posebno pripraven za ta Posel. Sicer pa upam, da bomo res zmagali. Vedno sgm se dobro razumel z ljudmi vseh starosti in na tekšno sodelovanje računam tudi v Sloveniji. Politično življenje se mora dvigniti na višjo raven, s tem pa ko_konec pričkanja, ki nikamor ne pelje. Slovenija se fijjOrg umiriti in krepko prijeti za delo vseh vrst, potenj pa nam bo tudi Evropa pomagala," je dejal na Predsedniški konvenciji Liberalno-demokratske stranke njen predsedniški kandidat dr. Ljubo Sire, Ipjen leta 1919 v znani kranjski podjetniški družini. Leta 1954 so vas po sedmih le-tlh pogojno izpustili iz ječe, na-sjednje leto pa ste pobegnili v *aliJo in nato Uveli v Veliki °r'taniji. V Slovenijo ste se pr-"tf vrnili leta 1989, potem ste Prihajali vedno pogosteje, sedaj H se po dolgih letih aktivno Vročate v slovensko politično ži-vlJenje. Zakaj? P'- SIRC: "Prvič zato, ker sem ukaj doma. Na tuje nisem od- šel zato, ker bi mi bilo tam po- **bno všeč. Jaz bi sicer rad ho-na tuje in se vračal domov, ^en-dar takrat to ni bilo mogo-£c- Odšel sem, ker sem doma *0rnaj preživel. Sedaj prihajam 1 zeljem, ker je dela več kot Preveč. Treba je nekoliko po-m'r>ti zelo razburkane duhove v Sloveniji. Domišljam si, da ^ posebno pripraven za to. P°rnišljam si tudi, da bom lah-, . Prispeval k razvoju podje-JiŠtva v Sloveniji, kar je tradi-'Ja moje družine. Razmere v ^'°veniji me vabijo, ker se stva-1 sPreminjajo, ko so začeli, vSaj tako se mi zdi, ko sem bil v Qnj'h mesecih kar nekajkrat Miko rjnia, ljudje popuščati in bodo ^nosi med Slovenci lahko ne-mirnejši. Slovenija in s'ovCnci so mi pri srcu, čeprav vCm *e i/ tistih časov, ko so slo-l?nski možje kot Korošec in a**- razmišljali tudi o širšem ^°o.ročju. Meni širše področje r ycdno "i tuje, vendar se je zoilo zaradi te divjaške voj-Me< Po krivdi srbskih komuni-že°V' ki so nalepili na komuni-^ šovinizem zato, da bi se s"r.an'H. Meni bo vedno žal, da ^ 'Judje tako podivjali. Tiste, vvn's°. bi še vedno rad imel napol /a svoje in jim po v |al- klavno delo bo seveda ske Cniji- Pom'r,tcv cvroP-Ka Jugov/hoda bi bila kori- stna za Slovenijo. Slovenija se mora znajti na tem prostoru, ki ni lahek. Treba bo tudi vzpostaviti zveze ne le s najbližjimi sosedi, ampak tudi z ostalo Evropo. Za vse te stvari, se mi zdi, sem posebno pripraven. O moji možni kandidaturi smo se dolgo pogovarjali, beseda je dala beseda in končno smo se zelo hitro odločili. Če mi bodo dali Slovenci svoje glasove, se bom z veseljem vrnil, čeprav bo ostal zame svet odprt." Ste dolgoletni liberalec, član Liberalne internacionale od leta 1957 dalje in član združenja liberalnih filozofov, politologov in ekonomistov. Je po vaše Slovenija dojemljiva za liberalne ideje? Dr. SIRC: "Liberalizem, upam, da v najboljšem pomenu besede, je v moji družini doma. Moj stari oče, kranjski župan Ciril Sire, je bil velik liberalec, čeprav sem se jaz iz njega norčeval. Sedaj se spominjam njegovega govorjenja. Zal je bil pri nas liberalizem vedno preveč pod vplivom liberalne Srednjo Ivropc, kjer je šel liberalizem na nož, bil je preveč nacionalističen in v nekaterih primerih ateističen. Vse skupaj z liberalizmom nima veliko skupnega. Upam, da bo dobil liberalizem v Sloveniji svoje mesto ob krščanski in socialni demokraciji, kar je običaj v vseh normalnih evropskih državah, kjer tako usmerjeni ljudje med seboj tekmujejo, vendar sodelujejo v prid ljudem." Medsebojno pomiritev Slovencev postavljate na prvo mesto. Iz tega sklepam, da bi tudi kot bodoči predsednik namenili največ pozornosti prav pomiritvi oziroma spravi med Slovenci Dr. SIRC: "Pomiritev z zgodovino je tudi pomiritev med Slovenci. Če bi prišlo do sodelovanja Liberalnih demokratov in Krščanskih demokratov, bi prišle vse struje iz slovenske zgodovine skupaj in lahko bi objektivno ugotovili, kaj se je dogajalo v preteklosti, potem pa bi šli mirno naprej. Življenje je sicer vedno razburkano. Če ni, se vse odvija prepočasi. Vendar zgodovine ne smemo pozabiti. Iz nje se moramo učiti, ker je to edini način, da se napake ne bodo ponavljale. Ukvarjanje z gospodarstvom je pač v moji naravi. Sem za zasebno podjetništvo, ki seje med obema vojnama v Sloveniji zelo izkazalo. Tu mislim tudi na rodni Kranj. Potem je še cela vrsta drugih vprašanj. Imam prednost, ker sem živel v Britaniji, čeprav se morda to čudno sliši. So stvari, ki jih je na prvi pogled težko razvozljati, vendar jih bomo morali, v mirnem razgovoru, ne pa s prepiranjem in pričkanjem. Demokracija je tekmovalnost, ni pa zmerjanje. Demokracija je miren, argumentiran razgovor. Povsod prihaja do izpadov, vendar moramo Slovenci posnemati najboljše, ne pa tistega, kar je narobe in slabo." Kateri od mnogih predsedniških kandidatov utegne biti po vašem mnenju najhujši tekmec? Dr. SIRC: "Vsi mi pravijo, na moje veliko presenečenje, ker izhaja iz prejšnjega sistema, da je to Kučan. Jaz ga poznam in sem z njim govoril. Zdi se mi sposoben človek, človek dobre volje, vendar mora Slovenija začeti na novo in zdi se mi, da nas tudi to, čeprav nerad rečem, veže nazaj." Slovenije za predsednika Republike Slovenije Slovenija naj bo nevtralna država "Po mojem prepričanju gre predvsem za odsotnost strategije oziroma koncepta slovenske zunanje in obrambne politike. Tako kot moja stranka sem se že pred dvema letoma javno izrekla za tako imenovano oboroženo nevtralnost. Ne moremo si privoščiti nekega manevriranja med neuvrščenostjo in vstopom v vojaške pakte," pravi predsedniška kandidatka Socialistične stranke Slovenije Darja Lavtižar - Bebler, po rodu iz Kranjske Gore. "Za funkcijo predsednice Republike Slovenije kandidiram z zavestjo, da smo Slovenci prav gotovo eden tistih narodov nove Evrope, ki ima najboljše možnosti, da se uspešno in prej kot drugi narodi z bivšega Vzhoda prebijemo v družbo demokratičnih in razvitih držav mednarodne skupnosti. Tudi po naravi sem optimistka in skupaj s prijatelji v Socialistični stranki smo imeli vselej neomajno vero v sposobnosti našega naroda, prav posebej pa od časa, ko smo 4. oktobra ieta 1990 kot prva slovenska stranka predlagali razpis plebiscita za samostojno in suvereno Slovenijo. Dnevi velikih državotvornih uspehov mlade slovenske države so mimo. Pred nami so novi izzivi in nove naloge in zdi se, da utegnejo biti tudi težji od dosedanjih. Čeprav so uspehi zadnjih dveh let veliki in je naša vlada zelo uspešna pri zmanjševanju inflacije in zaustavljanju negativnih gospodarskih tokov, pa nihče ne more mimo dejstva, da je socialna stiska ljudi iz dneva v dan večja. Pri tem ne mislim samo na stotisoč nezaposlenih. V izjemno težkem položaju so tudi tisti, ki delo imajo, pa s svojo plačo ne morejo pokriti niti osnovnih življenjskih stroškov ali pa zasluženo plačo prejemajo celo z dvo- ali trimesečno zamudo. In v tej luči se mi zdi, da družbena bremena v tem prehodnem času že zdaleč niso enakomerno porazdeljena med vse sestavine družbe in družbene sloje." Za kaj se boste zavzemali, če boste izvoljeni za predsednico republike? "Seveda me kot žensko najbolj zanima položaj žensk v naši družbi. Malo je na svetu držav, ki ima tolikšen odstotek zaposlenih žensk kot prav Sloveni- ja. Cele industrijske panoge so vezane prav na ženske in njihove prav gotovo posebne sposobnosti za vestno in kvalitetno delo. Svojo kandidaturo za predsednico tako jemljem tudi kot napoved prizadevanj za zboljšanje položaja žensk in njihovo aktivnejše in predvsem vplivnejše vključevanje v odločanje, tudi v politiko torej. Glede tega Slovenija še zdaleč ni v družbi razvitih držav. Če bo moja kandidatura vsaj majhna spobuda ženskam, da okrepimo svoj državljanski in politični pogum, da se enakovredno vključimo v sfero političnega odločanja, bo to za celotno družbo pomemben premik. V celoti se zavedam, da ima po novi ustavi predsednica države zelo omejene možnosti vplivanja na družbena dogajanja in je ta funkcija predvsem protokolarna in simbolna. In vendar verjamem, da bo mogoče storiti marsikaj. Izvolitev bi zame pomenila zavezo za uresničitev naslednjih ciljev: izboljšanje položaja ženske v slovenski družbi in njeno enakovredno vključevanje v politično odločanje, enakomerno porazdelitev socialnih bremen z zavzemanjem za moderni in pravični davčni sistem, ki naj državi omogoči, da poskrbi za blagi- njo vseh državljanov, tudi tistih, ki iz teh ali onih razlogov ne zmorejo teh bremen, za dvig izobrazbene ravni državljanov, ker nas kot majhen narod samo takšna razvojna strategija lahko popelje med razvite in na novo primerno mesto v novi evropski delitvi dela, za povečanje skrbi za mlade, ki se izobražujejo, za mlade družine, za zagotovitev dostojnega življenja za ostarele, za invalide in njihovo polno vključevanje v proizvodne potenciale družbe." Kakšna so vaša stališča do obrambne in zunanjepolitične usmeritve Slovenije? "Prav posebne naloge predsednice države so na področjih predstavljanja države v tujini in kot vrhovnega poveljnika obrambnih sil. Pri teh stvareh je na Slovenskem cela vrsta nesporazumov. Po mojem prepričanju gre za odsotnost strategije oziroma koncepta slovenske zunanje in obrambne politike. Slovenski parlament o tem še ni odločil. Ne moremo v nedogled čakati, da se dokončno oblikuje neki sistem evropske kolektivne varnosti. Moderna oblika nevtralnosti, za katero se zavzemam, bi pomenila najboljšo rešitev za državo na tako pomembnem geostrateškem področju. Ohranili bi možnost za sodelovanje v vseh ustanovah, ki skrbijo za mir v svetu, imeli bi majhno in sposobno vojsko, ki ne bi porabila več kot 2 odstotka družbenega proizvoda. Nevtralno Avstrijo stane armada poldrugi odstotek družbenega proizvoda. Nenazadnje pa je znano, da nevtralne države najlažje vzpostavljajo stike, tudi (ali predvsem) gospodarske, z vsemi državami, tudi tistimi, ki so močno vsaksebi, so ali sprte ali celo v konfliktih. In prav za Slovenijo bo možnost poslovanja in trgovanja z vsemi državami lahko ključna. Upoštevajoč cilje, ki si jih zastavljam kot kandidatka za predsednico, verjamem, da bom še s tem vnesla v slovenski politični prostor nekaj novih kvalitet in, upam, tudi svežine. Poglavitna skrb sleherne države in njene predsednice pa je vendarle skrb za blaginjo državljank in državljanov. Vse drugo je manj pomembno." '* i*v mer,n- ko s° dokumeti 0d|OkiHOdajnCKa P°sll>Pk'' Prav ohro pnp^vljeni, če-La- da V prck>klo,>t' bila prak-nkre|S° dokumenti eno, a praksa pa po\sem I' dJ dr»gcga *narn v obc"n dobro po-N<»'. scm na podobnem c'al nu 1111,1 Profesionalno ^c|aže..lna Radovljica °st< . "—»n« Kaoovijica je 'Z'1" Zgodaj kvalitetne J' kot *C ' Sledn,, rećCno- n,so v«Jno [K ipno "vajah Stalen pro- ^movC!rtudi PriP™v« S ločevalne pri nekd"P[avn,h P,,s'opkov 5^5TII8,!B' ki tone^00'1 Potrebne mate 0(1 *a ,lrL>C »•»•••"ovijeni /a N»oviu- fnilem. k' imo gi fn'cc ', (sk"P.'i / občino le ll?n«Pod P°tr«°ne mate S^a'' "•'"K.s.cm pa po b|^en" naloae n ,„. >ge Pripravljale« poo stro kovmh osnov /a občinsko prostorsko načrtovanje. Ker v tem vidim največjo vrzel, sem se odločil predlagati ponovno ustanovitev strokovne (verjetno javne) službe, ki bi omogočala tak pristop. Celo več: ne gre le /a urejanje prostora, pač pa tudi za širše proučevanje in načrtovanje tudi gospodarstva in druge infrastrukture. V kratkem bo občinski skupščini zato v tej smeri predlagan odlok o spremembi organizacije občin ske uprave lake so i/kiisii|c tudi v tujini, kar pomeni, da bomo tak pristop potrebovali tudi ob spremembi lokalne samouprave.« Ali ima omenjeno odstopanje oziroma nespoštovanje urbanističnih dokumentov v občini tudi kakšne posledice? »Mislim, da o tem, da smo prostor \ občini Rado\ I m i pokva rili. ne hi mogli govoriti, ugoto vimo pa lahko, da naravnih danosti nismo vedno najbolje izkoristili. To še posebno velja za urejanje komunalne infrastrukture, kar ima seveda svojo ceno. Jasno je, da so nekateri predeli občine, zaradi svoje atraktivnosti zelo napadeni, sprejemanje zlasti izvedbenih prostorskih dokumentov (/a/i dalnih načrtov) pa je tu zelo težavno. Težave z načrtnim razvojem komunalne infrastrukture je zato v okolju zahtevalo svojo ceno, pri prebivalcih pa spodbudilo dokaj izrazil odpor do morebitnega priseljevanja.« Zaostajanje pri izvedbenih dokumentih je povzročilo tudi določene blokade in s tem razcvet črnih gradenj. V kolikšni meri je ta pojav problematičen v občini Radovljica? »Najhuje je pri vikendih, nekaj tega je pri pomožnih objektih (garaže, drvarnice ipd), sicer pa o gradnjah stanovanjskih hiš na črno skoraj ne bi bilo mogoče govoriti. Največji problem je, po mojem mnenju, spreminjanje namembnosti nekdanjih kmetijskih objektov -kozolcev, staj, hlevov - v občasna bivališča oz. vikende. Ta pojav je zlasti izrazit tudi na območju Triglavskega narodnega parka, čeprav zakon o TNP to izrecno prepoveduje. Nikakor se ne strinjam s tistimi, ki trdijo, da je bolje, da se laki objekti obnavljajo, kot da bi popolnoma propadli, saj spregledujemo, poleg številnih primerov že vizualnega spreminjanja krajine (spreminjanje oblike objektov, neustrezni materiali), tudi široke negativne onesnaževalne učinke. Že pred leti sem predlagal, da bi posamezne objekte strokovno obnovili, ohranili njihov prvotni namen, v mrtvi sezoni pa jih ponudili tudi kot atraktivno posebnost tudi drugim« /Va zadnjih dveh sejah izvršnega sveta so bila opazna nesoglasja med predlogi uprave in odborom za prostorsko načrtovanje. Vtis imamo, da je slednji organ presojal predlagane spremembe družbenega plana, ki je po veljavni zakonodaji še vedno osnovni urbanistični dokument, prevsem politično. Kako bi to razložili? »Normalno je, da so pogledi na posamezna vprašanja na različnih ravneh odločanja različni. Na ravni upravnega odločanja naj bi bila pomembna predvsem stroka, na ravni izvršnega sveta in njegovega odbora je že pomembna politika, medtem ko na ravni skupščine, to je popolnoma jasno, prevladuje politika. Mislim, da je naša naloga prevsem ta, da preprečimo strokovno nesprejemljive politične rešitve in v tem smo uspeli: izločeni so bili vsi predlogi, ki posegajo po zemljiščih, ki so kategorizirana tako, da kakršnekoli gradnje niso dopustne, prav tako pa so zavrnjeni vsi tisti predlogi, ki iz strokovnih stališč prostorskega načrtovanja niso sprejemljivi. Poseben problem so pri tem primeri, ko se pod krinko sta-novanskih objektov želi doseči v bistvu gradnja počitniških prostorov ali si na tak način omogočiti doselitev. Iz že opisanih razlogov zaostajanja infrastrukture ter zavedanja o dragocenosti prostora je zelo prisoten odpor, ki je bil z povsem političnim "klicem": "Ni prostora za vikende in tujce", res nekoliko nerodno izražen, zlasti pa je velika zadrega uprave, ki mora v pravni državi zagotoviti enakost vseh. Jasno nam je, da taki predlogi, ki ne bi upoštevali tega razpoloženja, v skupščini ne bi bili sprejeti.« w Nadaljevanje zakulisnih igric z "rdečimi" ravnatelji -še z druge plati (Odmev na članek z g. Leopoldom Nastranom, ki ga je objavila novinarka Helena Jelovčan v petek, 2. oktobra) Nerad se spuščam v časopisne polemike, vendar me laži, ki mi jih podtika g. Leopold Nastran, silijo v to, da osvetlim zadevo še z druge strani. Intervju je izrazito tendenciozen, g. Nastran mi v njem odreka demokratično pravico, prijaviti se na javni razpis. V lanskem maju je namreč g. Nastranu potekel mandat ravnatelja v OŠ Železniki. Vzrokov, da sem se na javni razpis prijavil tudi jaz, je bilo več: na delo g. Nastrana so bile v javnosti izrečene številne pripombe, k prijavi so me spodbujali nekateri starši učencev, učitelji, ki poučujejo na šoli in nenazadnje želja, da bi dobil delovno mesto bliže domu (že deseto leto se vozim na delo iz Dražgoš v Kranj). Pripadnost ZK ni bila več obvezna in sem tako ustrezal vsem razpisnim pogojem. O prijavljenih kandidatih, bili smo trije, je odločala skupščinska komisija za volitve in imenovanja in izvolila mene. Dobil sem šest glasov, medtem ko g. Nastran nobenega. Komisija je bila večstrankarsko sestavljena in pisanje novinarke Jelovčano-ve, da hoče komisija skupščini vsiliti človeka po svoji ideološki meri, je bilo neutemeljeno. Skupščina, ki naj bi potrdila predlog komisije, je glasovanje odložila zaradi zahteve nekaterih poslancev, naj o kandidatih poda mnenje tudi Zavod za šolstvo Kranj. Komisija je to mnenje dobila in ponovno izbrala mene. Tokrat je v skupščini prišlo do glasovanja. Poslanci so volili ločeno po zborih. V družbenopolitičnem zboru in zboru krajevnih skupnosti sem dobil večino glasov, v zboru združenega dela pa mi je zmanjkal en glas. V primeru, da bi zbori glasovali na skupnem zasedanju, bi dobil več kot polovico glasov in bi bil tako potrjen. G. Nastran je bil imenovan za v. d. ravnatelja. Ko je bil sprejet nov Zakon o šolstvu, po katerem postopek imenovanja ravnatelja vodi svet šole, je mandate članom sveta šole enostavno podaljšal. Po drugih šolah smo po novem zakonu izvolili nove svete šol. G. Nastranu pa je očitno bolj ustrezala sestava starega sveta šole, katerega predsednica je g. Zora Bonča. Od takšen sestave je lahko pričakoval polno podporo pri ponovnem kandidiranju. G. Bonča se je namreč od vsega začetka polno angažirala, da bi prišlo do ponovne izvolitve g. Nastrana. To je dokazala z načinom vodenja glasovanja o Nastranovi zaupnici v kolektivu, ki je bil, milo rečeno, smešen. Dovolila si je tudi. da je kot predsednica sveta šole brez vednosti ostalih članov obiskala Krajevno skupnost. Na dan. ko naj bi loška skupščina potrdila moje imenovanje, pa je samovoljno sklicala na šolo delegate Selške doline, ki so izvoljeni v zbore loške skupščine, in jim dala ustrezna navodila. O tem Helena Jelovčan seveda ni poročala. Ko v intervjuju prebiram, kaj vse je g. Nastran v zadnjem letu uvedel, mi po vseh peripetijah ni žal, da sem se prijavil na razpis. Konkurenca je bila torej koristna, novosti, kijih uvaja g. Nastran na pedagoškem področju, so prece/ identične tistim, ki sem jih sam navedel v svojem programu za ravnatelja. Upam le. da ga tolikšna zagnanost za delo ne bo minila, ko bo spet trdno zasidran na svojem ravnateljskem stolčku in bo ponovno imela vse niti v rokah arogantna naveza Nastran-Bonča. 'Tudi protikandidat sam se je pohvalil, da ima mesto obljubljeno, da bo v šoli napravil red, nekaj delavcev vrgel ven." Teh laži, ki mi jih g. Nastran podtika in ki jih očitno potrebuje za to, da me oblati, od kulturnega in civiliziranega človeka ne bi pričakoval in upravičeno pričakujem opravičilo. Želim vam veliko uspeha pri delu, g. Nastran, v najinem skupnem interesu je, da bi OŠ Železniki zdravo dihala, da bi se učitelji in učenci v šoli prijetno počutili. Ne vem, ne meni pa niso v čast takšnile časopisni intervjuji. Miha Prevc Gospodu GROSU - mojemu županu!! Gospod Gros, Vam je namenjeno to pismo, ker ste me k pisanju tega z vsakim Vašim nastopom, teh pa v času Vašega mandata v Skupščini republike Slovenije res ni bilo malo, prisilili sami. Verjetno se tudi Vi sami zavedate, zakaj ste bili izvoljeni na mesto župana mesta Kranja. Sami veste, da Vas volilci niti dobro poznali nismo, da ste bili izvoljeni le zato, da te važne funkcije ne bi zasedel kak član SDP, ne pa zaradi Vaših kvalitet. Ljudje so ali smo glasovali ne za Vas, ampak proti njim. Pa je danes že veliki večini žal. Kar se Vaše priljubljenosti tiče, se samo spomnite, kakšen lep sprejem ste doživeli v športni dvorani na Planini ob koncertu za vrnitev naših fantov, ki so služili zdaj že pokojno JLA. Toliko o Vaši priljubljenosti takrat. O tem, koliko ste pa priljubljeni danes, pa ne bi izgubljal besed. Ravno se bliža čas volitev, in spet boste Vi, g. Gros, in Vaša stranka imeli v času pred volitvami veliko povedati, kaj in kako se streže tej in tej stvari. Veliko boste govorili o levem udaru, o krivicah izpred 40 ali 30 ali ne vem koliko let nazaj, o siromakih obrtnikih, ki si ne morejo vsako leto kupiti novega BMW-ja, o zatiranju podjetništva, o nemogočih davkih za obrtnike, (še o tem dajte, kako je davkarija nesposobna, da jih ne zna pobirati, saj ste konec koncev župan), pa še o čem. Pa Vas povprašam, kdo je bil v Sloveni/i eno leto na oblasti. DEMOS ali kdo drug? Kaj ste v času enega leta naredili? Osamosvojitev da. Pa drugo? Se zavedate, da zato niste več na oblasti! Sedaj, ko ste spet v opoziciji, pa nam spet pamet solite. V jajcu iščete dlake in dokazujete vesoljni Sloveniji in Slovencem, kako edini veste vse in o vsem, vsi drugi okrog Vas pa so sami cepci in prodane duše. Zdaj, in to me je najbolj pogrelo, uprizarjate nekakšno sojenje na Dunaju. Iščete nove in nove grehe g. Drnovška in ostalih članov vlade in parlamenta (tudi bivših Vaših kolegov iz DEMOSa), samo da bi jih diskreditirali in čim bolj očrnili pred javnostjo. S tem sojenjem na Dunaju pa ste Vi g. Gros in bivši minister za turizem g. Paš in še nekaj Vam podobnih naredili za promocijo Slovenije v svetu vsekakor več, kot ministrstvo za turizem in vse druge institucije skupaj. Res promocija na prav genijalni ravni. Se dobro, da Vas ne spustijo v Generalno skupščino OZN Saj se strinjam z Vami, da je v Sloveniji marsikaj gnilega in Vas v marsičem podpiram, kot na primer to, da je v Skupščini mesto za poštene ljudi, ne za barabe, bivše udbovce, agente tujih obveščevalnih služb in njim podobne. Pa še v marsičem, predvsem kadar se zavzemate za Slovence - take ta prave mislim. Vendar to ni namen mojega pisanja. Pravi namen namreč je, da mi kot ŽUPAN MESTA KRANJA odkrito odgovorite ali ste najprej MOJ ŽUPA N ali najprej član Liberalne stranke. Do sedaj Vas poznam samo kot člana Liberalne stranke, kot župana pa le iz zgoraj omenjene prireditve. Vem, da ste bili kol župan na vse mogočih prireditvah, proslavah, sprejemih in kar je še takih stvari, da ste aktivni in da se udeležujete vsega tega, če se le da. Vprašujem pa Vas, kaj ste v času Vašega županovanja naredili v samem mestu, katerega župan ste? Kaj smo v Kranju v tem času pridobili? Kaj se je novega naredilo ? Menda se je našel denar za dokončanje gradnje olimpijskega pokritega bazena. Pravim menda, ker pri nas nikoli ne veš, saj ga manjka vedno in povsod. Kaj pa ostalo ? Ste šli že kdaj zvečer skozi mesto? Verjetno ne, kajti če bi šli, bi videli lahko le to, kako so bila razsvetljena srednjeveška mesta. Podnevi bi lahko občudovali kvalitetno obnovljene fasade hiš (za to niste krivi Vi) od Maistrovega trga preko Prešernove ulice pa vse do Titovega trga in bi tem svinjarijam in takemu nekvalitetnemu obnavljanju naredili konec. Kdaj boste naredili red pri parkiranju v mestu. Kadar koli bi šli v sam center mesta, bi videli v njem avtomobilom z registracijami vse Slovenije, pa še nekaj tujih registracij zraven. Kdaj in kje naj bi bila zgrajena parkirna hiša? So zanjo morda že narejeni načrti? O komunalnih redarjih, ki so zadolženi za sankcioniranje narobe parkiranih avtomobilov, ni vredno izgubljati besed. Opravljajo svoje delo vestno? Kdaj se bo začela rekonstrukcija Ceste Staneta Žagarja vključno z urejanjem križišča pri odcepu za Jezersko, saj tudi sami veste, da je postala to najbolj prometna cesta v Kranju ? Kdaj in kako bo urejena Župančičeva ulica, bo kdaj dobila pločnike, kdaj bodo izginili vsi parkirani avtomobili z nje, da pešcem ne bo treba hoditi po sredi ceste zaradi njih predvsem ob sobotah ? Ste opravili reorganizacijo na občini, koliko manj birokratov je zaposlenih, odkar ste postali župan ? Ste naredili kaj na področju financiranja mesta? Ža koliko manjši proračun imamo ? Se denar troši kaj bolj racionalno? Se davki pobirajo od vseh, tudi od tistih, ki vedno najdejo luknje v zakonu? Tako, G. GROS. tudi o tem ' kdaj pa kdaj malo razmislite, uredite svoje mesto, da bo vredno tega imena, ne pa da v Skupščini R Slovenije samo in to kar naprej solite pamet vsem in vsakomur. Bodite še malo moj župan in ne le poslanec. 4m? Volitve in koalicije Kaj bi moral volilec vedeti, preden gre na letošnje volitve? Volitve bodo izvedene po proporcionalnem principu. Čeprav bo volilni listek napisan tako, kot da dajete glas kandidatu, boste glas dali v bistvu stranki. Veliko ljudi tudi misli, da bo v vsakem volilnem okraju izvoljen po en kandidat, a to ni res. Volilni okraj je namreč le izum, kako "omejiti" kvalitetne kandidate, ki bodo v volilnem okraju lahko za stranko zbrali bistveno manj glasov, kot pa bi jih v celotni volilni enoti. Oseba, za katero boste dali glas, bo izvoljena le, če bo v svojem volilnem okraju dosegla za stranko (!) najvišji odstotek glasov. Ob pogoju, da bo stranka v volilni enoti dosegla vsaj 9,1 odstotka glasov. Sicer bo polovica glasov "prenesenih" na republiško volilno listo, polovica pa bo po principu, ki bo najbolj podoben tomboli, razdeljena po volilnih enotah. Tako je pri teh volitvah predvidljivo le to, da bo zaradi nesporazumov kasneje Lep pozdrav P. Z. /uspešen \ ™ posel propagandna ■ 1 OBJAVA i v G Goreniskem glasu ^ Pokličite ^W 218-463 jjjfr' gajsjB hmMggfcg ggggajgggj Za takojšnjo dobavo nudimo: velenjski premog, češke brikete, pakirane kocke ZAGORJE in brikete iz uvoza. Zasavski premog TRBOVLJE, KANIŽARNICO in SENOVO dobavimo v roku 7 do 20 dni. Informacije, naročila in vplačila na našem novem prodajnem mestu v prostorih GOZ - Gorenjske obrtne zadruge Kranj, Likozarjeva 1 (Primskovo); telefona 218-685 in 218-686. vse o premogu, vse za vas Dvojni W d.o.o., Kranj Trgovina, uvoz - izvoz Zlato polje 12, Kranj Tel/Fax 217-854 KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA SAVA z.o.o. Rožna dolina 50 64248 LESCE Upravni odbor Kmetijsko gozdarske zadruge SAVA z.o o.. Rožna dolina 50, 64248 LESCE je na svoji 6. seji, ki je bila 12. 10. 1992,sprejel sklep, da razpiše prosti delovni mesti: VODJA DELOVlSCA BLED - mlečna farma Delovno mesto se sklepa za nedoločen Čas, s poskusno dobro 6 mesecev. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - visokošolska ali višješolska izobrazba biotehnične fakultete smer živinoreja - vsaj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih Delovno mesto MATERIALNI KNJIGOVODJA in SALDAKONTIST nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta, kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - srednja šola ekonomske smeri - prednost imajo pripravniki Kandidati naj svoje prošnje z vsemi dokazili pošljejo na gornji naslov, najkasneje 8 dni po objavi v časopisu, (i odločitvi pa bodo obveščeni najkasneje 30 dni po objavi. veliko hude krvi, za kar pa naj se volilci zahvalijo tistim (predvsem SKD), ki so s trmastim vztrajanjem na sistemu volilnih okrajev preprečili boljše, do volil-ca bolj poštene in pregledne volitve. Proporcionalni način volitev pomeni, da bodo predvolilne koalicije sklenjene zgolj iz taktičnih razlogov - kot signal volil-cem. Dogovarjanje o povolilnih povezavah pa bo ostajalo v za-kulisju, kar je razumljivo, saj bi določene kombinacije zanesljivo naletele pri volilcih na izrazito negativen odziv, zato se na primer o povolilnih - vladnih povezavah med SKD in LDS le šuš-Ija. Dodaten problem je nepreglednost slovenskega političnega prostora, kjer je v sredini navidezna gneča. Nekoliko je ta prostor razjasnil le kongres Socialdemokratske internacionale, ki je s sprejemom Socialdemokratske stranke Slovenije v svoje vrste jasno pokazala vsaj to, kdo je v Sloveniji socialdemokrat po evropskih merilih. Vsaj toliko kot sam sprejem v pridruženo članstvo je zgovorno dejstvo, da ostalih prošenj (od prenoviteljev naprej) sploh niso obravnavali Dodaten element, ki bo zanesljivo vplival na odločitve o povolil-nem povezovanju pa bo obnašanje posamezne stranke v preteklem obdobju, kjer bo vsaj za Socialdemokratsko stranko Slovenije ključno, ali je posamezna stranka zmogla svoje interese podrediti očitnim življenjskim interesom državljank in državljanov in ali se je držala sklenjenih dogovorov. Blokiranje ključnih zakonov za gospodarstvo zagotovo ne bo ocenjeno pozitivno pn iskanju koalicijskega partnerja po volitvah. Zato je tudi dejstvo, da se je deblokiral postopek za sprejem lastninske zakonodaje, lahko pomembnejše, kot se zdi. Ker bo torej oblikovanje povolilnih koalicij odvisno od volilnih rezultatov, podobnosti programov, obnašanja strank v parlamentu in v predvolilni kampanp je v tem hipu jasno le to, da volitve bodo, da bo SDSS šla na volitve sama in da bodo zaradi volilnega zakona te volitve tombo-la. cfi Predsednik sveta SDS? Branko GrimS /O ljubljanska banka DOM DR. JANEZA MENCINGERJA NA KOBLI DAJEMO V NAJEM V Gorenjski banki d.d., Kranj telimo za Dom dr. Janeza Mencingerja poiskati DOBREGA GOSPODARJA in z njim skleniti najemno pogodbo. Pogodbo bomo sklenili s kandidatom, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje gostinsko obrtne dejavnosti in ki z dosedanjimi delovnimi izkušnjami dokazuje smisel za dobro gospodarjenje in poslovnost. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev zahtevane izobrazbe ter dosedanjih delovnih izkušenj, naj kandidati posredujejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: LB-Gorenjska banka d.d., Kranj, Sektor splošnih poslov, Bleiweisova 1, 64000 Kranj-Podrobne informacije lahko dobite tudi p° telefonu: 064/217-271 int. 483. ZDRUŽITE PRIJETNO S KORISTNIM1 POSTANITE OSKRBNIK - NAJEMNIK DOMA DR. JANEZA MENCINGERJA NA KOBLI. Gorenjska banka d. d., Kranj gocuilnn liU^OUC galerijo Ljubljanska 4, Radovljica Po ugodnih cenah vam nudimo: poročna kosila in večerje, poslovna kosila, razne obletnice In <*rl^*i .uvi i Prisrčno vabi)« v»w f#7*rv»cile ori^akulamo po tel 75-582. Odprto od 12. do 23. ure, sob. in nad. od 11. do 23. ure, ponedeljek zaprto! LJUBLJANSKI SEJEM 23. sejem z mednarodno udeležbo NARAVA • ZDRAVJE • MEDILAB • REHATEH od 21. - 25. oktobra od 9. do 19. ure na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Prvi primer v Sloveniji Kmetje iz Poljč dobili nazaj podržavljeno srenjsko zemljo Gozdno gospodarstvo Bled, KŽK-TOK Radovljica in Občina Radovljica morajo 21 članom nekdanje agrarne skupnosti Poljče vrniti 212 hektarjev kmetijske zemlje in gozdov. Poljče, 13. oktobra - Kmetom iz Poljč, ki so bili nekdaj kot lastniki 212 hektarjev srenjske zemlje organizirani v agrarno skupnost Poljče, je kot Prvim v Sloveniji uspelo dobiti nazaj, kar jim je bilo podržavljeno 1948. leta. Denacionalizacijska odločba, ki jo je septembra izdala Občina Radovljica, je že pravnomočna, v njej pa je tudi zapisano, da se "premoženje, ki je predmet te odločbe, dodeli v začasno upravljanje skrbniku »a posebne primere Slavku Sodju iz Poljč 8". V Poljčah so namesto nekdanje agrarne skupnosti ustanovili skupnost solastnikov, ki je že izvolila upravni in nadzorni odbor; v kratkem pa bo na občnem zboru obravnavala tudi pravila o uporabi in upravljanju skupnega premoženja upravičencev agrarne skupnosti oz. pravila o uporabi in upravljanju solastniškega premoženja. Pravila so podobna statutu, ki se je ohranil iz 1927. leta; njihovo bistvo pa je v tem, da se solastniško premoženje ne •nore deliti in odprodajati, ampak lahko ostaja le v okviru skupnosti solastnikov in se prenaša iz roda v rod. Agrarna skupnost Poljče je nastala podobno kot druge tovrstne skupnosti na Gorenjskem in drugod v Sloveniji. Kmetje so zemljo kupili od grofov, da bi jo "Porabljali za skupne potrebe. Predvsem za pašo živine. Skupnost je najprej razpolagala s 183 hektarji zemlje, med obema vojnama pa so jo deležniki kupili še nekaj manj kot trideset hektarja Register deležnih pravic iz 1927 leta kaže, da je 21 kmetov (deležnikov) razpolagalo s skup-f10 212 hektarji kmetijske zemlje 'n gozdov na območju hriba Sv. |*ctra nad Begunjami (okrog 70 nektarjev) in na Poljski planini Pod Begunjščico (okrog 140 hektarjev) ter s premoženjem, ki je bi|o na tej zemlji (koča na Polj-planini, stavbišče pri Sv. Pe-,ru itd.). Osemnajst kmetov je tolejo cel delež, trije pa le po eno lr*tjino. "Statut za upravljanje in bivanje skupnega premoženja "Pravičencev (zemljiške zajednici6) v Poljčah" je dokaj natančno določal "pravila igre". Na ob-,nem /boru ie. na primer, ženo lahk« Ip zastopal mož le v primeru, °na temu ni izrecno nasproto* bo na sejali gospodarskega od- ra je ob enakem štev ilu glasov ohveljal usti predlog, za katerega Je glasoval načelnik; če se odbor-n'k (neupravičeno) ni udeležil se-je- ga je moral načelnik kaznova 1 'l 10 do 100 dinarji, upraviče-n,->i: ni smel imeti i/ skupnega F*moženja več "užitkov", kot Jlil je potreboval /a svoj dom in Posestvo... Agrarne skupnost Poljče je po °Jni doživela enako usodi« kot J* druge Okrajni ljudski odbor Junice je 1948. leta i/dal odloč-J*0's katero je njeno premoženje Prešlo s si P splošno ljudsko pcmoženjc. Na odločbo se ni bi o mogoče pritožiti, zemlja, goz l°.v' in ostalo premoženje so do-m novega, družbenega lastnika K/K K)K Radovljica, (".o/dno 80spodars(vo Hlc(J m ()nCmo Ra. h0.v|i'*-a Kci časi kmetijstvu niso naklonjeni, se je večina paš-Sl'k(n zarasla, med njimi tudi u-- na katerem se je nekdaj paslo Semdesei glav >,v.ne. Zavezanci so se strinjali Ko je Slavko Sodja po sedmih letih dela v begunjskem Llanu ostal bre/ službe, se je odločil, da ostane doma na kmetiji v Poljčah in da se zavzame za vrnitev srenjske zemlje, ki je bila nekdanji agrarni skupnosti krivično odvzela. Ko je izšel zakon o denacionalizaciji, je v imenu 21 po vojni razlaščenih in poimensko zapisanih solastnikov srenjske zemlje vložil zahtevek, h kateremu je priložil vse potrebne doku mente. med njimi tudi poimenski register deležnih pravic (iz 1927 leta) ter katastrske in zem-IjilkoknjiŽne podatke. Ker so se / zahtevkom strinjali tudi zave zanci (Občina Radovljica, K/*K-IOK Radovljica in Gozdno gospodarstvo Bled), je upravni organ radovljiške občine septembra i/dal denacionalizacijo odločbo, ki je zdaj že tudi pravnomočna. Iz odločbe izhaja, da morajo za ve/anci večino premoženja vrniti nekdanjim (so)lastnikotn z dnem pravnomočnosti odločbe, nekaj pa s prvim dnem leta 1993 in lv>š>4, in da mora Slavko Sodja upravljati s tem premoženjem °dločitev kranjske skupščine Kmetijstvu tri milijone tolarjev pomoči tau " Očinska skupščina je na zadnjem zasedanju sklenila, "emu /*dpravU»nj«" posledic suše nameni zasebnemu in družbe-lii..„ kn,e,'j'»tvu v kranjski občini iz proračunske rezerve tri mi-g£* «olarje> po„,oCj. bod0,C(nOVti,al ,r",u Malovrh, višji referent za gospodarstvo, jim ie 0 Pon>OCi iz občinskih sredstev upravičeni le tisti, ki bjlkih 8 /m"»n|šala pridelek in katastrski dohodek od kme-ka/;i| 'cn'I|išč za več kot 20 odstotkov Občina bo denar nado j k"u'"|skiin zadrugam, upravni odbori zadrug pa se bo-ohralnmi °<*lo*ili o tem, kako bodo denar, ki je namemen /a hod,, r s 8t*'e*a *'vme oz. za nakup krme, razdelili kmetom u8odn?grCS" llt nakuP koruze, sena m druge krme, zagotovili "godno ^"^'''^ i,h Pomagali kako drugače Regres ali druge osr,ov, m,,Kočc v zadrugah uveljavljati do konca leta, ^'cka v ' °,lM>' pomoči pa so Lun oddane količine mesa m ćil> za ree i * ' k,cr s° 'PNJOlI predlog občine in se odlomka rvn"8'ranJet ho Vtakih tisoč litrov lani oddanega ka> moiio* ram >IVe tc'e goveda ustreza šestim litrom mlc-Sct ki|0ttr "veljavni regres (štiri tolarje) za približno štindc-,<>ll'"k<' posredovah upravnemu organi, ampik 1 v» utrpeli škodo "Da smo kot prvi v Sloveniji dobili vrnjeno premoženje agrarne skupnosti, se moramo zahvaliti predvsem ohranjeni obsežni dokumentaciji, jasnim političnim ciljem radovljiške občine, pozitivnim stališčem denacionalizacijskih zavezancev (GG Bled, KŽK-TOK Radovljica, občina), jasnim gospodarskim ciljem solastnikov, hitremu odzivanju in kakovostnemu vodenju denacionaliza-cijskega postopka uprave za gospodarstvo in družbene dejavnosti, uprave za notranje zadeve, sodišča, geodetske uprave in premoženj sko-pravne službe ter racionalizaciji postopka, ki ga je v imenu enaindvajsetih solastnikov vodil eden," je dejal Slavko Sodja in poudaril, da bodo poskušali z nekdanjo srenjsko zemljo čimbolje gospodariti. Za poljske kmetije, ki imajo povprečno le pet do šest hektarjev obdelovalne zemlja, pomeni 212 hektarjev kmetijske zemlje in gozda veliko gospodarsko okrepitev. V začetku bodo sicer potrebna precejšnja vlaganja v planine in stavbe, kasneje pričakujejo tudi ostanek dohodka, o katerem pa bo odločal upravni odbor. Solastnina pa po mnenju Slavka Sodje ni pomembna samo iz gospodarskih razlogov, ampak tudi iz socialnih: pretekle izkušnje namreč kažejo, da solastnina prisili solastnike, da se razumejo in da medsebojno sodelujejo. kot dober gospodar vse do pravnomočno končanih dednih postopkov. Prav vprašanje dedovanja bo med najbolj zapletenimi. Ker zakon o denacionalizaciji predvideva za vrnjeno premoženje nov zapuščinski postopek po zakonu o dedovanju, se postavlja vprašanje, kako, na primer, zagotoviti, da se v primeru večjega števila zakonitih dedičev deleži ne bodo delili oz. drobili. Slavko Sodja pravi, da bodo v pravila, ki naj bi jih sprejeli na naslednjem občnem zboru zapisali, da je lastnik posameznega deleža lahko le eden od zakonitih dedičev oz. le tisti, ki deduje kmetijo, in da deleža ni mogoče prodati komurkoli, ampak le kateremu od solastnikov. Ker zakon o denacionalizaciji določa, da lahko dobijo premoženje nazaj le posamezniki (fizične osebe) in Cerkev kot edina pra- vna oseba, so nekdanji člani agrarne skupnosti Poljče oz. njihovi dediči premoženje agrarne skupnosti zahtevali nazaj kot posamezniki. Da je bilo to izvedljivo, se morajo zahvaliti predvsem ohranjenemu registru deležnih pravic, v katerem je poimensko navedenih 21 upravičencev. Novi so(lastniki) so se že organizirali in namesto nekdanje agrarne skupnosti ustanovili skupnost solastnikov, ki je na občnem zboru septembra že imenovala upravni in nadzorni odbor ter sprejela okvirne smernice gospodarjenja z vrnjenim premoženjem. CIani skupnosti želijo dobiti gozdnogo-j it veni načrt in dovoljenje za krčitev dela gozda na nekdanjem (zdaj zaraslem) pašniku na Poljski planini, urediti pašnik in stavbišče na območju hriba Sv. Petra ter pašnik in kočo na Poljski planini. • C. Zaplotnik Zadružna reforma Andrej Ogrin predsednik bohinjske zadruge Novi direktor je Mirko Smukavec. Srednja vas v Bohinju - V bohinjski kmetijsko-gozdarski zadrugi so se organizacijsko in upravno že uskladili z novim zakonom o zadrugah. Člani zadruge (zdaj jih je že 188) so za predsednika upravnega odbora izvolili kmeta Andreja Ogrina iz Bohinjske Bistrice, sicer tudi radovljiškega občinskega ministra za kmetijstvo, ter sprejeli zadružna pravila, ki določajo obvezni zadružni delež v vrednosti 250 nemških mark (oz. v ustrezni tolarski protivrednosti) in jamstvo s petkratno vrednostjo zadružnega deleža. Kar zadeva obseg poslovanja z zadrugo, pravila določajo, da morajo člani oddati v zadrugo najmanj 70 odstotkov tržnih presežkov. Članom, ki so delež vplačali do 22. avgusta, so upoštevali tudi delež v vrednosti 88 mark, ki so ga vplačali že pred dvema letoma, ko se je zadruga pripravljala na preoblikovanje po Markovi-čevem zadružnem zakonu. Ker je dosedanji direktor Janez Stare odšel na drugo službeno mesto, je upravni odbor za novega direktorja imenoval Mirka Smukavca, ki je prej delal v blejskem LlP-u« C. Z. Predlog vlade Solidarnostna sredstva za omilitev posledic suše Vlada predlaga, da bi iz solidarnostnih sredstev za omilitev posledic letošnje suse namenili 400 milijonov tolarjev oz. polovico enodnevnega julijskega zaslužka. Ljubljana - Slovenska vlada predlaga republiški skupščini, da po hitrem postopku sprejme zakon o uporabi sredstev solidarnosti za odpravo posledic letošnje suše. Suša je po ocenah iz konca avgusta povzročila kmetijstvu za 16,7 milijarde škode; znesek pa je verjetno še nekoliko višji, saj se je suša nadaljevala tudi septembra. Republiška vlada je že na avgustovski seji ocenila, da je suša po obsegu škode dobila značaj naravne nesreče. Med ukrepi, ki jih je sprejela tedaj, je bil tudi predlog, da bi za omilitev posledic suše uporabili tudi 400 milijonov tolarjev solidarnostnih sredstev oz. približno polovico julijskega enodnevnega zaslužka. Ker pa sedanji predpisi določajo, da je solidarnostna sredstva mogoče uporabiti za odpravljanje posledic suše le tedaj, če je škoda presegla 10 odstotkov družbenega proizvoda občine, bi bili ob letošnji suši do teh sredstev upravičeni le v šestih slovenskih občinah. Vlada predlaga, da bi za sušo veljal enak sistem solidarnosti, kot velja za ostale naravne nesreče, in da bi mejo (cenzus) za uporabo solidarnostih sredstev znižali na štiri, tri oz. 1,5 odstotka družbenega proizvoda občine. Ce bo skupščina z vladnim predlogom soglašala, bo do solidarnostnih sredstev upravičeno najmanj 17 občin v Sloveniji. • C. Z. Največ "oprijemljivega*9so dale občine Ko so prišle v javnost prve ocene o škodi, ki jo je povzročila letošnja suša, je bilo slišati tudi opazke, češ "kmetje so si številke preprosto izmislili, škoda je bistveno nižja ". Takim in podobnim, ki "sejejo" nejevoljo po Slovenskem in razburjajo kmetstvo, je vendarle treba povedati, da so škodo ocenjevale komisije, v katerih ni bilo kmetov (ali so bili le izjemoma), ampak so bili v njih predstavniki občinskih upravnih organov, kmetijske inšpekcije in kmetijske svetovalne službe - skratka ljudje, ki od tega, kolikšna je ocenjena škoda, nimajo in ne bodo imeli nobenih koristi. Po ocenah iz konca avgusta je suša slovenskemu kmetijstvu povzročila skoraj 17 milijard tolarjev škode. Številka je visoka, a čeprav bi bila nekoliko nižja, še zdaleč ne bi bilo realno pričakovati, da bi kmetom in posestvom kdo povrnil vso škodo, ki jim jo je prizadejala mati Narava. Glavno breme bodo nosili sami, pripravljenost države za pomoč pa bo popuščala, kolikor bolj bo letošnja suša tonila v pozabo. Če pa se bo vmes zgodilo še kaj nenavadnega - recimo: povodenj, vetro-lom ali kaj podobnega - pa bo ta pripravljenost verjetno povsem popustila. In koliko so gorenjski kmetje doslej prejeli pomoči za omilitev posledic suše? Z republike bolj malo, še največ "oprijemljivega " so dobili od občin, ki so se bolj kot država približale reku: kdor hitro da, dvakrat da. Kranjska, na primer, je iz proračunske rezerve in iz "kmetijskega sklada" namenila pet milijonov tolarjev. To se sliši kar precej, a če to razdelimo na 1300 kmetov, ki jih je prizadela suše, pride na vsakega povprečno le nekaj tisočakov. Kako je treba pomagati v nesreči, bi se najbolje naučili iz preprostega primera, ko so kmetu v kranjski občini naenkrat poginile tri krave. Že nekaj dni po nesreči se je začela solidarnostna akcija, v kateri ni bilo sklicevanja na predpise, cenzuse in ocene. Ljudje so preprosto segli v denarnice in dalim C. Zaplotnik MEŠETAR Na gorenjskih kmetijah... * Na kmetiji v okolici Škofje Loke prodajajo kostanjeva drva, za katera so nam po telefonu zatrdili, da so suha kot še nikdar ("pa saj veste, kako je bilo letos vroče"), po 2.000 tolarjev za kubični meter, k znesku pa je treba prišteti še stroške žaganja in prevoza. * Ce ste si morda zaželeli sadnega mošta, ki je letos še posebno sladak in dober, naj vam povemo, da so ga v Zabukovju prodajali po 35 tolarjev za liter. * Na kmetiji v okolici Preddvora je za sveža jajca treba odšteti deset tolarjev, za liter mleka 25 tolarjev, meso doma zaklanega bika pa so prodajali po 290 do 310 tolarjev za kilogram. Tokrat se v Mešetarju predstavlja dolgoletni, kakovostni izdelovalec kmetijske mehanizacije LUDVIK STARE-GORENC s Spodnjega Brnika 81 (tel.: 064-422-665. tel.-fax: 064-422-053) Pri Gorencu prodajajo po ugodnih cenah. * avtomatske tehtnice za krompir (106.000 SIT), ' kultrvatorje (z ježem in kombinirane) za vse vrste traktorjev, tudi za Tomo Vinkovič, širine 120 do 240 cm, že od 24.700 SIT dalje, * predsetvenike po sistemu RAU z enojnim in dvojnim valjem, od 200 do 280 cm, že od 60.000 SIT dalje, * nakladalne drogove s kleščami za les, travniške brane, planirne deske, vse potrebne rezervne dele itd. Za takojšnje plačilo velja 15-odstotni popust, mogoče pa je tudi plačilo z dvema čekoma AGR0MEHANIKA Kranj. poslovni center Hrastje. tel.: 324-033 Najugodnejša ponudba AKUMULATORJEV proizvajalcev Topla, Mun|a, Vesna in Tesla. Akumulatorji že od 2.600 tolarjev dalje! Brezplačna vgradnja akumulatorjev in zamenjava hladilne tekočine! Ugibajmo skupaj: KOLIKO BODO TEHTALI NAJTEŽJI Državno tekmovanje - »IZBIRAJMO NAJTEŽJE KMEČKE PRI DELKE SLOVENIJE« bo tudi letos - v soboto, 7. novembra, v Zadružnem domu v Cerkljah, organizator (kot vsako leto) Turistično društvo Cerklje na Gorenjskem. Gorenjski glas pa v okviru tega tekmovanja razpisuje nagradno uganko: KOLIKO BODO TEHTALI NAJ... PRIDELKI SLOVENIJE 1992? Na dopisnici ali v pismu nam sporočite, koliko bo po Vasem mnenju pokazala tehtnica, ko bo stroga komisija stehtala najtežje primerke s slovenskih njiv. Letoinja letina sicer kaže posledice suse, a od vsepovsod nas kličejo v uredništvo, da imajo na njivi ali na vrtni gredi rekordni pridelek - objavili smo ie fotografije sončnic s premerom pol metra, skoraj dvokilo-gramskega paradižnika in paprike, krompirja - rekorderja. Verjamemo, da to se vse. saj letina se ni povsem pospravljena naj pridelki pa bodo 7. novembra zvečer v Cerkljah. Skušajte uganiti, koliko bo tehtala najtežja zelnata glava, najtežja repa, najtežji jedilni korenček in tudi najtežje krmilno korenje, pa krmilna peaa in rdeča pesa, ter seveda najtežji krompir (sedem vrst pridelkov namreč sodeluje v tekmovanju). Lahko ugibate le o enem od njih ali o vseh - na prireditvi v Cerkljah bomo radi in z veseljem povedali, kako so napovedovali bralci Gorenjskega glasa I Vaša ugankarska napoved ne bo zastonj: izmed prispelih na povedi bomo izžrebali 20 vstopnic za tekmovanje v Cerkljah, 10 le pih knjižnih nagrad, 5 darilnih pisem v vrednosti po 2.000 - tolarjev in O tem pa na koncu, ko bo komisija razglasila »NAJ PRIDELKE«, Gorenjski glas pa napovedi bralcev In ie obvestilo prireditelja: če želite z Vaiim pridelkom v eni od sedmih razpisanih kategorij sodelovati, pokličite (064) 422 506 - Turistično društvo Cerklje, kjer bodo povedali vse o načinu tekmovanja, izvedbi komisijskega tehtanja pridelkov in ostalo. DRUŽINA DOBITNIKOV ZNAKOV SQ - SLOVENSKA KAKOVOST SE VEČA Tretji Zeleni znak SQ za Iskro Terminali Zeleni znak SQ - Sistem kakovosti ISO 9000 oziroma 9001 pod registrsko številko 0003 je na priložnostni svečanosti v okviru Oktobrskega sejma v Kranju prejelo podjetje Iskra Terminali iz Kranja za telefonske aparate in sisteme. Potem ko je podjetje Iskra Terminali iz Kranja pred dobrim tednom ob slovesni izročitvi v Gospodarski zbornici Slovenije dobilo dva certifikata, da izpolnjuje zahteve mednarodnega standarda ISO 9001 (domačega je prvič podelil Inštitut za kakovost in metrologijo iz Ljubljane, ki si mora na tem področju še pridobiti ugled v tujini; drugega pa od neodvisne švicarske institucije SQS - Schvveize-rische Vereinigung fuer Oua-litatssicherungs Zertifikate) je v sredo opoldne na priložnostni slovesnosti v okviru letošnjega Oktobrskega sejma v Kranju dobilo še Znake SQ - Slovenska kakovost za telefonske aparate in sisteme, za katere so dobili certifikate ISO 9001. Za telefonski aparat ETA 800, sekretarsko napravo ISI-COM PLUS, preusmerjevalec pozivov SELECOM 2/4 in telefonski aparat ETA 900 je Komisija za podeljevanje znakov SQ - Slovenska kakovost pri Združenju SQ - Slovenska kakovost v Kranju podelila tokrat podjetju Iskra Terminali vse tri znake: Modri znak Slovensko poreklo na podlagi najmanj 50-odstotnega lastnega vložka v proizvodih, Zlati znak za veljavno spričevalo z mednarodnim preizkusom in Zeleni znak na podlagi standardov ISO 9000 "Dolga in naporna je bila pot za pridobitev certifikata na podlagi standardov ISO 9001 v Švici; saj je to najtežji standard, ki terja zares usklajeno delo in red," je ob podelitvi Znakov SQ poudaril predstavnik podjetja Iskra Terminali Franc Avpič. Peter Seunig, dipl. iur, poslovnež v marketingu Iskre Terminali pa je ocenil, da gre tokrat za kombinacijo kakovosti njihovih izdelkov In dela. "Znak SQ • Slovenska kakovost je listina, vendar je prav, da si vsi skupaj želimo in prizadevamo, da bo iz sedanjih začetkov na tem področju zrasla velika akcija v Sloveniji, ki nas bo uvrstila v svet. Ml se na primer na tem področju borimo že vrsto let in lahko rečem, da smo že kar lepo uspeli, saj so naši kupci zadovoljni z našimi izdelki. To priznanje, ki smo ga dobili zdaj, pa bo terjalo tudi primerno ko-mercializacijo. Ne bi se namreč smelo goditi, kot se je že v svetu, da odlični proizvodi niso prišli do kupcev, ker niso bili ustrezno predstavljeni." Čeprav je na področju izdelkov, za kakršne je podjetje Iskra Terminali dobilo oba certifikata in zdaj še vse tri znake SQ, v svetu danes precejšnja "gneča", pa danes z njimi že uspešno nastopajo (in tako z izvozom nadomeščajo prejšnji trg nekdanjih jugoslovanskih republik) na Poljskem, češkoslovaškem, pa tudi v Nemčiji, Italiji, Keniji; med drugim pa imajo zanje tudi angleške, nizozemske, švicarske, avstrijske in še nekatere ateste. Modri znak Mesariji Arvaj Za kar šest izdelkov z oznako slovenskega porekla je Mesa rija Arvaj iz Britofa dobila Modri znak SQ. Izdelki: zelenjavna salama, šunka v ovitku, kranjska klobasa, obarjena klobasa, šam-pijonska salama in jeterna pašteta, niso edini, ki so danes znani pod imenom Mesarija Arvaj iz Britofa na Gorenjskem in nič manj tudi kupcem oziroma potrošnikom v Ljubljani. Vendar pa je naštetim izdelkom tokrat Komisija za podeljevanje znakov SQ -Slovenska kakovost pri Združenju SQ - Slovenska kakovost v Kranju podelila Modri znak. "To je zame velik uspeh in spodbuda za naprej. Te pa sicer v naši firmi ne manjka, saj ob sedanjem širokem programu na primer suhih klobas, barjenih polsuhih izdelkov, znanih hrenovk, šunke za pizze in suhih mesnih izdelkov nameravamo izbor še popestriti, ko bodo to dopuščali prostorski pogoji. Že prihodnje leto pa nameravamo ponuditi tudi tako imenovane trajne izdelke." Modri znak tudi Mesariji Kalan Znana Mesarija Kalan iz Stražišča v Kranju pa je dobila Modri znak za pet izdelkov. Modri znak, ki ponazarja slovensko poreklo, je Mesarija Kalan z Gasilske 3 v Kranju (Stražišče) na priložnostni svečanosti ob podeljevanju znakov v sredo opoldne v okviru Oktobrskega sejma dobila za: delikates šunko v črevesu, tirolsko salamo, domačo salamo, domači želodec in obrajeno hrenovko. "Naš osnovni moto je Kvaliteta, z veliko začetnico," je poudaril Anton Kalan, ki je Modre znake prejel v odsotnosti očeta Franca Kalana. Mesarija Kalan, ki ima prodajalno v Stražišču, pa z izdelki zalaga domala celotno Gorenjsko, še posebej pa prek Veletrgovine LOKA Skorjo Loko, Selško dolino z Železniki, Medvode in tudi Ljubljano. Njihove mesne izdelke pa pogosto dobite tudi v manjših zasebnih trgovinah v Kranju, okolici in po Gorenjskem iSlk ^ V Merkurjevih prodajalnah ||^^ smo znižali cene več kot 100 izdelkom od 10 do 25%. Z Merkurjevo kartico zaupanja pa so cene še za 5 % nižje. Mešalniki, rezalni stroji, varilec vrečk, kavni mlinček, budilki. . GORENJE MGA; zamrzovalne skrinje LTH, električno ročno orodje ISKRA ERO in BLACK & DECKER; mešalci LIV In ALKO; vsi izdelki HELIOS; konice, sekači, sidra, vijaki... TRIFIOX; vrtno orodje ADLUS; motorna kosa ALPINA; motorna škropilnica STIH L, izdelki LAMA, UKO, TOVARNA MERIL, KEMIKAL... Do 14. novembra za takojšnja plačila nad 1.000,00 SIT. Charles Wel)b 57 DIPLOMIRfiNEC Prevedle kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohorja Draga Elaine, rad te imam in ne morem si pomagati in rotim te oprosti mi kar sem storil tako zelo te imam rad vsakokrat ko stopim ftkozl vrata se bojim srečanja s tabo sesuiem se vase v grozi da boš tam pred menoj prosim pomagaj mi prosim pozabi kar sem storil nemočen sem in obupan in izgubljen in beden prosim pomagaj mi prosim draga Elaine pozabi kar sem storil prosim o Bog draga Elaine rad te imam rad te imam pozabi kar sem... Benjamin je vstal, ne da bi dokončal pismo, se zgrudil na posteljo in zaspal. Naslednjega dne jo je srečal. V univerzitetni samopostrežni restavraciji je pokosil in ko je stopil skozi vrata, ko je zagledal, kako je s svežnjem knjig pod roko šla skozi veliki paviljon pod njim. Obstal je in strmel vanjo, dokler ni šla mimo samopostrežno restavracije, nato pa je pohitel za njo po stopnicah navzdol. Hodila ja hitro. Med njima je bilo še nekaj študentov, ko se je po manjšem stopriišču povzpela v veliko zgradbo. Ustavila se je pri vodnjačku s pitno vodo. Tudi Benjamin se je ustavil in jo gledal, kako pije. Nato ji je sledil po dolgem hodniku. Vstopila je v učilnico. Benjamin je hitro stopil mimo odprtih vrat ter pokukal skoznja. Videl je, kako je odložila knjige na naslonjalo enega od sedežev in ogovorila nekoga poleg sebe. Obstal je na drugi strani vrat. »Oprostite,« je rekel dekletu, namenjenemu v učilnico. »Prosim?« »Kako dolga je šolska ura'.'« »Prosim?« »Ta šolska ura,« je ponovil Benjamin. »Kako dolgo traja?« »Eno uro,« je odgovorila. Pred stavbo so bile klopi in nekaj dreves. Benjamin se je vrnil v samopostrežno restavracijo, da je kupil časopis, nato pa se je eelo uro presedal s klopi na klop, kadil cigarete m s pogledom bežno preletaval naslove v časopisu Ko je bilo predavanj konec, je v stavbi pozvonilo. Benjamin j« vstal. Pri vhodu so se začeli pojavljati študenti in se v majhnih gručah spuščati po stopnicah Benjamin se je postavil k drevesu in pogledoval po obrazih študentk, ki so prihajal« ven I laine je prišla s knjigami v rokah in se pogovarjala / nekim dekletom Ustavili sta se i laim |i je nekaj rekla in se /asmoiala, n.iio p.i < je na vrhu stopnic poslovila od nje in odšla navzdol Benjamin |e stisnil časopis pod pazduho. Porinil )e roke v žepe m se odkuš- Ijal, nato pa je s pogledom uprtim predse, stopil i/pou °' narav nosi proti I lame. Ko je bil ob njej, se je ustavil in se 0 j Elaine je obstala in se zastrmela vanj. Benjamin je spustil p°» v pločnik. Nekajkrat se je odkašljal. "No," je nazadnje spregovoril. "Elaine!" Molčala je. . . pO- "No," je ponovil Benjamin in začel kimati, ne da bi .1° gledal. "Kako ... kako si kaj? Se imaš lepo?" Student, ki je hotel mimo, je trčil obenj. Benjamin se Je ^ nil, se nasmehnii in mu pokimal. Nato se je zopet odkašha ^ zagledal v točko na pločniku poleg I laminih čevljev. "M's' ^ mislil sem. da bi te lahko k.i| obiskal Mislil sem, M"""!" f „[.' se, da tukaj hodiš v šolo." Ošinil jo je z. očmi. .še vedno J'JjjmgJ* la pred njim, se / rokami oklepala knjig in strmela vanj. * spustil pogled "/tli se mi ... zdi se mi ... čakaj, da pogh'0*' liko je ura " Obrnil se je in pogledal na veliko stolpno uro-je dejal, "no, sedaj pa moram iti. /bogom!" ,, it'' Odhitel |i stran od nje, se zaletel v nekega študenta, ,ff v drugega, se izognil naslednjim in končno pobegnil l/^offiob? pohitel mimo samopostrežne restavracije na cesto ul,„ mu |c pohupal m skočil je nazaj na pločnik Prehodil je 1 n sf ne da bi se ustavil, nato pa se je obrnil in se vrnil po |sU.l0. P' ust.mi irtdi pločnika tei nekaj čaja strmel v prometno fLo^ro^ čutil |o, k.iko se |o nekdo /adel vanj, /.alo |c stopil k /h'11 1 pločnika, počasi dvignil roke in si / dlanmi pokril obra*- t Ponovno jo je srečal čez nekaj dni. Bilo je v sobot? .g0« "'. ne m deževalo je. Benjamin je bil na sprehodu NaPot pj|0vj. kaj ulic naprej od univer/e m po široki i esti, "i1 kateri I1 jj| polno trgovin s platnenimi nadstreški, i>o.i katerimi j« jjjjlP se |c izognil dežju. Elaine je stala na avtobusnem P,)S ' 0l'c1, ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK Naša najboljša tekačica na smučeh si letos obeta uspešno sezono Andreja na treningu z Italijankami Po osmih letih treniranja je bila Andreja Grašič iz Križ lani prvič razočarana nad neuspešno sezono - Napačnemu treningu se je pridružila še poškodba in Andreja je premišljevala, da bi odnehala - Poleti je začela trenirati skupaj z italijanskimi reprezentantkami in dva meseca pred sezono je navdušena nad svojim počutjem in fnrrrw\ formo. Križe pri Tržiču, 13. oktobra - Andreja Grašič v svoji sobi hrani vrsto medalj in pokalov, ki jih je na različnih tekmovanjih osvojila v zadnjih osmih letih. Tudi sama ne ve čisto natančno, koliko jih je, Ve pa, da se je zadnja leta morala odpovedati marsičemu, da je trenirala in tekmovala. Zato je bila po lanski sezoni postavljena pred težko odločitev ...ali končati ali vendarle nadaljevati s treningi, ki niso prinašali želenih rezultatov. Takrat se ji je ponudila priložnost začeti praktično na novo. Največje razočaranje lanske sezone je bilo gotovo, da ti ni uspelo odpotovati na olimpijske "gre? "Mislim, da je bila lanska sezona po osmih letih treniranja res prva "kritična". Pojavila se je poškodba in ko sem bila na pregledih pri dr. Pavlov-čiču v Ljubljani, mi je svetoval, naj počivam in začasno preneham s treningi. S tem se nisem mogla sprijazniti, še naprej sem trenirala, šla na državno Prvenstvo.... Mislila sem, da mi "° to omogočilo pot na olimpiado. Vendar pa so takrat re-*h\ da z nastopom ne bo nič, da nimam točk s svetovnih pokalov. Pač pa sem morala na zdravljenje v toplice. Po mese-Cu dni v Dobrni smo se začeli Pogovarjati o novi sezoni. Sestaviti je bilo treba nov plan treningov, saj tak trening, kot sem ga imela lani, ni mogel prinesti pravih rezultatov. Trening Je bil napačen, saj smo preveč tfenirali, bilo je preveč treningov na dolgih progah, na 20 in J0 kilometrov. V resnici pa smo rabili rreninge na krajših, 5" in 10- kilometrskih progah." )t*ko sj navezala stik z Italijankami? j "Oče ima prijatelja v Aosti iz prejšnjih let, ko sta bila °"a trenerja. Njegova hčerka je Prav tako tekačica na smučeh JJJ.midve sva se spoznali na tek- vljeni pomagati. Treba pa se je bilo pogovoriti tudi doma, kjer sem imela veliko razumevanje pri direktorju naših nordijskih reprezentanc Lojzetu Gorjancu. V Italiji pa so rekli, da tudi z denarjem ne bo drugega problema kot, da si bom morala sama plačevati penzionsko bivanje v času treningov. Vse ostalo bom imela zastonj. In tako je prišel prvi telegram, naj pridem na snežni trening...." Ste že poleti začeli s pripravami na snegu? "V Italiji imajo priprave vedno na snegu. Na suhem trenirajo doma, ko pa so priprave, pa so te na snegu. Tako imajo vsak mesec stik s snegom. Prvič sem bila z njimi na pripravah julija, nato pa še avgusta, dvakrat septembra, prav sedaj pa P1'- Navezali smo resnejše stike se spet pripravljam za snežni n začeli z dogovori o možno- trening v Ramsau. Navadno Fji da bi trenirala v Italiji. Na-0 srno šli maja v Aosto na po-lT110«. oce pa je šel v Milano, Jer s0 na f-jj i ho vi smučarski czi povedali, da so mi pripra- lmamo priprave šest, sedem dni, vendar se te bistveno razlikujejo od tistih, ki sem jih imela z našo reprezentanco. Mi smo delali samo kilometre, šte- zabila, prireditve \°fjmetni "pored V drugi slovenski ligi odhaja Je- pre r,.8b»v i/ Kranja v nedeljo na gostovanje h Korotanu Suvclu na jutri t 'clu,1a ho Ob Is uri V tretji slovenski ligi zahod bodo igl lli bj m 'st°hota) 9. kolo /arica gostuic pri Jadranu, v Kranju pa ho dcr-ha,a ('reino Dolnov in Jelovico I I M V slovenski mladinski ligi od-Setu v n''llt''1" mladinci Jelena I riglava i/ Kranja na gostovanje k Pr, ^ /evče V območni mladinski ligi zahod gostuje /arica s nedeljo goM: "la,iu. Dolnov Creina igra doma s Selecom Bilje, Jesenice pa v')° doma Primorje. UJ.K. Je^^^^kih nogometnih ligah igrajo kadeti jutri ob 10, uri. Pari so nov Tv : Jelen Triglav, Mpina :/arica, Jesenice Creina Dol-)e in s;V l>olt*'. 1'odgorie :/ele/niki. Bntol Visoko, Sava : Hrast- ri"en ,p'l',mLl Vlkl° Pionirii bodo igrali iutriob 13.30, Pa s v ,1,10 (,CIMa Dv)in»)\ Podgorje, ki ho ob i) mi Drugi pari |W> š. s m° Mavčiče, Živila Naklo : Zarica, hhoje Jelen In Pble'tT -r Sava, TržM Jesenice, Športi na Bled Lesce, Alpina v kobo lr;lljL' Rc,ccV : 1 1,1 Hl,n'° Kondor, bodo igrali Uajoa*Ai0. un f>an so Bitni« Hrastje. Polet I Sava. Jesenice : Mpin.i Visoko, Sportina Bled i rboje, Britol rržič, Kondoi Mave,/C/JC' ,,,H,K«r|C Alpma B. /ele/niki Jesenice llmdcn 83. OrintaC ''reddvor. Živila Naklo B lop I rade Retcče, Velesovo senčil V '^'"dmci bodo igrali v nedel|o oh 930 Pari Jelovica I III ■Vit',' l',"k" Sava, Železniki Živila Naklo, rržič : Alpina, Polet n,rJih h«!! • 1 e8Ce Bitnje in Velesovo rrboje Pri mUdiih pičlo v n^i«i.„ .,k o m »lm* -/,.,...,. jcict, i, ,,.i.,v zfvila Na klo V ill uri bo tekma Hrastje k (.ros v nedeljo ob 9 tekme Zarii i •eienu c mi ( i,■m.i Dolnov : Britol. ob ,v,k" in ob J^opnenstvo vkrcanju na MM-S|......II iveia 2^.k«*ljalki klub na GoTSesentce > nedeljo tafenj«« «W>k£ [^■Mono na todu a Občinskim prvenstvom lekmovani^ k psi 3 * nedel.....b ' uri nadaUevalo pa s finalnimi boji > mest k ,ll««mru in novembru tako ekipno kol posamezno • »■ •'• IV. Uu Plani,,' 'v'"su',lu-,"Hiig lekma h«) v soboto ob JO uri v dvorani U V |' i rdefi skuPini I. lige ekipa Kokri l ipjC gOStUJC V Man ""^Po leij! r***"' SKL ekipa Odeje Marmorja v soboto doma goati '."'■'i rK,', v "r'|('ii" ob i / un pa bo v dvorani na Planini irecanje Medi,, iS« 111 Apis.i I kip.i ( iinks lesemce gostuje pri Mibexu »Oricj I,,' ,L n,°^i ski, -/ahod ekip.i Kailovlpce gosiuie v Novi """pa doma gostijo i les i/ Borovnice AK k \por,d \ sba ligi koš,u k,n ji rriglava doma gostijoeki-Moste i neubura rekma bo v soboto ob 20 uri v dvorani Seu; 1 l«nini VIII kolu I. državne lige /a ženike lokomct.išu e Prvič igrajo doma \ soboto ob IH uri se bodo v dvora pomerile i Olimpijo V U. država! ligi sa aaefta • saaed to/**»lJiLii'-'' Preddv01 Infotrade pa v Grosupljem V L isk, derk! K' ' '''' S«ve aostuie » Zagorju, * Kranju pa bo d , * s,> n-iri .»k KraJ}ieni 111 »kofjo i oko V m. žržaval lifl #a - 1 Hcrh.lir i ca <, isiani l\I) Besnie.i (sobota ob IV) Ml), KedovUica Specerija Bled (sobota ob le uri) • \ B. Prvo prvenstvo Kranjske Gore v gorskem kolesarjenju - Snovvboard klub Kranjska Gora organizira prvo prvenstvo Kranjske Gore v gorskem kolesarjenju v disciplini Cross Countrv, ki bo v soboto, 17. oktobra, v Kranjski Gori. Start bo ob II. uri za hotelom Larix. Proga, k i poteka na območju kranjskogorskih žičnic, je dobro označena in pripravljena ter atraktivna. Obvezna je uporaba varnostne čelade. Staitnina je 500 tolarjev in vključuje napitke ob progi ter topli obrok po končanem tekmovanju. Poskrbljeno je tudi za bogate nagrade. Tekmovalci se lahko prijavijo na naslov: Snovvboard klub Kranjska Gora, Tičarjcva 9, 64280 Kranjska Gora ali na dan prireditve pol ure pred startom • I,. k. 3. Rafelnov pokal v kegljanju na asfaltu - V soboto začenjajo svojo tekmovalno sezono tudi kegljači na asfaltu. Pred začetkom ligaških tekmovanj bo na prenovljenem kegljišču Podmežaklo na Jesenicah 3. Kalelnov pokal Sodelujejo klubi Triglav, Ljubelj, Lian, Lubnik, Kranjska Gora in Jesenice. turnir se bo začel v soboto ob 9. uri in trajal ves dan. V nedeljo se bo /ačel ob 13. uri, zaključil pa ob 19. uri. Tekmovanje, ki bo lepa priložnost za oceno pripravljenosti gorenj-skih ekip. sta podprli podjetje \-misli dno /.Jesenic in Športna /veza obi ine lesen k e 0) B. J. Kasaško tekmovanje Na Hipodromu 1 jubljana v Stožicah bo to soboto mednarodno kasaško tekmovanje, / glavno točko dneva, dirko šampionov. Zadnja dirka za l)P v hitrostnem motociklizmu - V nedeljo, 18. oktobra, bo na portoroškem letališču zadnja letošnja dirka /a državno prvenstvo v hitrostnem moioakli/mu lako kol vse dosedanje tri dirke, tudi /adnjo otgam/ira AMD Domžale ob podpori glavnega spon-K>rja MB International V petih tekmovalnih razredih bo nastopilo 118 tekmovalcev i/ sedmih dižav, seveda pa bodo najbolj zanimivi obračuni za naslove državnih prvakov, kjer lahko tudi od gorenjskih predstavnikov Sterna in Lipnika pričakujemo vrhunske uvrstitve. Prvi uradni trening se bo začel ob osmi uri, prva dirka pa ob trinajsti uri. Organizator je pripravil nekaj več tribun kot na prvi letošnji dirki, ki je bila prav tako v Portorožu, tako da si lahko obelim., lepo piuedilev Portoroška dirka pa bo tudi slovo dolgoletnega tekmoval-ca Kranjčana Janeza Pintarja, ki je v svoji k,men dosegel k,n pet naslovov državnega prvaka, za kar je prejel tudi /lato čelado na mednarodnih tekmovanjih pa se je kar Iriinšiindesetkrat povzpel na zmagovalne stopnice, od lega petnajstkrat na najvišjo Jani bo kljub koncu devetnaistletne motocikhstičnc tekmovalne kanete, zagotovo ostal /vest temu iportu, s svojimi bogatimi izkušnjami pa bo lahko pomagal novim mladim talentom • M. d. Naklanci igrajo na Jesenicah /aiadi kazni prepovedi igranja ene tekme na domačem igriš čti ki jo je izrekla disciplinska komisija Nogometne zveze Slovenije, bo nedeljska tekma prve slovenske lige Živila Naklo Potrošnik ob 15 uri na Jesenicah. Naklanci se priporočajo za obisk • J. K. Slavje v Kokrškem Logu - Minuli torek popoldne so s tekmo med mladinci Slovenije in mlado ekipe Dolnov Creine, na Primskovem proslavili dvajseto obletnico dela nogometnega kluba. Rezultat zanimivega srečanja je bil 0 : 0. V klubu, ki se z mladimi prebija v slovenski vrh, so zlasti ponosni, da jim je s pomočjo delovnih organizacij in z lastnim delom uspelo zgraditi novo igrišče in urediti prostore za preoblačenje. V načrtu imajo tudi organizacijo svoje nogometne šole, v kateri bodo še naprej vzgajali mlade nogometaše. • V. Stanovnik, foto: D.Gazvoda Alpska liga Izpraznjeni "akumulatorji" naših prvakov Jesenice, 13. oktobra - V torkovem U. kolu Alpske lige so hokejisti Acroni Jesenic doma izgubili z ekipo Brunico z rezultatom 2:7 (0:3; 0:3, 2:1). Gole za Acroni Jesenice sta dosegla Kvartal no v in M. Smo- lej- Očitno je bilo, da so Jeseničani utrujeni od hudega tempa nastopanj in dolgih voženj z avtobusom. Za nameček paje ekipo zdesetkala še bolezen. Nastopila nista Cveto Pretnar ter Suvak. vsi drugi pa čutijo posledice prehladov. Igralci so se trudili, ves čas tekme napadali, toda igrali so neučinkovito in slabo v obrambi. Za nameček tudi drugi vratar Razinger ni imel svojega dne. Pred težkim gostovanjem v Innsbrucku, na katerega so Jeseničani odpotovali že včeraj, je trener Krikunov dejal: "Utrujenost in gripa sta problema, ki nas tareta v tem trenutku. Verjamem, da bodo fantje stisnili zobe in igrali bolje že v Innsbrucku." • B. J. Državno hokejsko prvenstvo Triglav prvič zmagal Bled, Ljubljana, Jesenice, 15. oktobra - Po petem kolu v slovenski hokejski ligi so na vrhu lestvice še vedno hokejisti Bleda, ki so v torek zvečer v domači dvorani ugnali še celjsko Cinkarno. Triglavani so si v Ljubljani priigrali prvo zmago, mladi hokejisti Acroni Jesenic pa se niso mogli enakopravno kosati z Olimpijo Hertz. V torek sta bili na sporedu dve srečanji. Najzanimivejše je bilo na Bledu, kjer je po dveh tretjinah kazalo, da bo prvič šla zmaga na tuje. Hokejisti Cinkarne so namreč vodili z 1 : 2, vendar pa so Blejci uspeli zbrati svoje vrste in odločiti rezultat sebi v prid in zmagati z izidom 3 : 2. V Ljubljani sta se pomerili moštvi z dna lestvice, po neučinkoviti igri v prvi tretjini pa je Vojvoda zadel v začetku druge tretjine, nato pa je bil uspešen še Kozomara in še enkrat Vojvoda. Tako je bil končni rezultat obračuna med Slavijo Beton in Triglavom 0 : 3 za, Gorenjce. Acroni Jesenice in Olimpija Hertz sta se v Podmežaklji srečala šele v sredo, saj je bilo v torek na sporedu srečanje v alpski ligi. Ljubljančani so zanesljivo ugnali mlado domačo ekipo, saj so od nastopov na evropskem pokalu in v alpski ligi utrujeni izkušeni klubski soigralci, v sredo počivali. Rezultat je bil 3 : 14 za Olimpijo Hertz. Šesto kolo je na sporedu danes. V Ljubljani bosta igrali moštvi Olimpije Hertz in Cinkarne,7 na Bledu pa Bled in Triglav. Tekma bo danes ob 19. uri v blejski športni dvorani. Mlada jeseniška ekipa bo jutri gostovala pri Slaviji. • V. Stanovnik Odbojkarske lige Začetek tudi za prvoligaše V soboto začenjajo s prvenstvom tudi odbojkarji v I. DOL. V obeh konkurencah igrata lanskoletni državni prvak (Vileda in Paloma Branik) igrata v srednjeevropski ligi in se bosta v državno prvenstvo vključili šele v končnici. Sicer pa bodo letošnjo sezono Gorenjsko predstavljala tri moštva in sicer, ekipa Bleda v moški in ženski konkurenci in ekipa PROM iz Žirovnice pri moških. V ženski konkurenci bo ekipa Bleda gotovo igrala vidno vlogo v prvenstvu. V konkurenci za prva tri mesta, ki vodijo v končnico, bodo ob blejski ekipi gotovo še igralke Cimosa iz Kopra. Celjanke in odbojkarice iz Kočevja, preseneti pa lahko tudi kateri od dveh ljubljanskih klubov Krim ali Tabor. Ker je skoraj v vseh klubih prišlo do menjave igralk, pa se bo resnična moč klubov pokazala že v prvih kolih. Igralke Bleda gostujejo v prvem kolu v Mariboru pri ekipi Branik Rogo/a Magic (Paloma Branik 2). V prvem kolu igralci Bleda gostijo v N. Gorici pri ekipi Salonita, igralci PROM Žirovnice pa se bodo v soboto ob 18. uri pomerili v OS na Koroški Beli z ekipo Šempetra V II. DOL za ženske se bodo igralke ALPIN TRIGLAVA v soboto v Mariboru pomerile / ekipo Branik Rogoze 2. V II. DOL zahod - moški le igralci Termo Lubnika igrajo doma in sicer v OŠ Cvetka Golarja ob 17. uri. V ženski konkurenci igrajo doma igralke Jesenic / ekipo Bled 2 ob 17. uri v OŠ Tone Cufar, ekipi Šenčurja in Pirana pa se bosta pomerili ob 16. uri v OŠ J. in S. Mlakarja v Šenčurju • M. Branko Kegljanje Gorenjski derbi - neodločeno Tržič, 10. oktobra 1992 - S tekmovanjem so začeli tudi kegljači v medregijski ligi. Gorenjsko letos v tem rangu tekmovanja predsta-vljftta ekipi Ljubelja iz Tržiča in Save i/ Stražišča. Rezultat: I JI J BIT J SAVA 4 4 (5064 5 038). Para prihodnjega kola: sobota. 17. oktobra, ob 16. uri - Tržič: LJUBELJ GEOLOŠKI ZAVOD, Kranj: SAVA : SLOVAN • M. Si-lar Košarka Kokra-Lipje - Smelt Olimpija 89 : 84 Kranj, 14. oktobra - Športna dvorana na Planini, gledalcev 200 Po treh zaporednih porazih so košarkarji Kokre-Lipja ponovno zmagali. Proti borbenim in dobro razpoloženim mladincem Smelt Olimpije so srečanje začeli dobro. Gostje so vodili le v 10. minuti, ko so komačini nekoliko popustili • J. Marinček p. O. [SLO ViNSK A HRANILNICA IN POSOJILNICA Spoštovane upokojenke in upokojenci! Vljudno vas vabimo, da prejemate svojo pokojnino preko SLOVENSKE HRANILNICE IN POSOJILNICE, kjer vam zagotavljamo hiter in prijazen servis. Prepričajte se tudi o naših ugodnejših obrestnih merah in ostalih ugodnostih našega poslovanja. Pričakujemo vas v Kranju na Likozarjevi 1, delovni čas je od 8. do 12. in od 13. do 16. ure (sobota zaprto), telefon 064/223-700, v Tržiču na Cankarjevi 1, delovni čas je od 8. do 15. ure (sobota zaprto), telefon 064/50-189 in na Bledu, Ljubljanska c. 7 (začasno), delovni čas je od 8. do 12. in od 13. do 16. ure (sobota zaprto), telefon 064/76-920. in v novi poslovalnici v Ljubljani na Cankarjevi 7! kina ZA PRAVE ŽENSKE Želite dopolniti svojo jesensko - zimsko garderobo? Trgovina LINA na Tomšičevi 16 v Kranju (za Delikateso, poleg trgovin Princ in Medo) vas v času od 19. do 24. oktobra vabi na TEDEN ŽENSKIH HLAČ, KRIL IN BLUZ vse od štev. 38 do 54 POSEBNA UGODNOST PLAČILA, zlasti za člane kluba Nedeljski, Prijatelj in AAA. Odprto: pon. do pet. od 9. do 19. ure. sobota od 9. do 12. ure. ZIMA 92/93- TOKRAT NA UMETNEM (5 km prog) ALI NARAVNEM SNEGU CENIK SMUČARSKIH VOZOVNIC OEM (SIT - srednji menjalni tečaj) ODRASLI OTROCI HOTEL CERKNO TtMIon (06b) /5 111 Te'ex 3831» i TiMatu (0*5) tb 034 6bW rfHKr.D sezonska 20 14 110 75 300 210 NAKUP VOZOVNIC V PRI OPRODAH do 20.10.82 Pri nakupu vozovnic omogočamo naslednje popuste: ■O 20. II. 02 «a20.t2.02 20% 15% Nudimo tudi količinski rabat pri nakupu vozovnic, časovno omejeno. Kupljene smučarske vozovnice veljajo samo za sezono 92/93! SEZONSKA KARTA ZA BAZEN - Velja od 1 12 92 do 1 3. 93 odrasli 50 DEM, otroci - 40 DEM (Obvezna fotografija) 10% TRGOVINA KRANJ Jaka platiše 17 • igrače: program • uvožene pijače in konditorski izdelki najpriznanejših firm • parfumerija • kozmetika I^fjyAti*!z\ m ostalih znanih firm • kompleten program t^jfjfJPsffP ■tudl senzorski brivniki in vložki • šolski program • darilni program iz stekla in keramike Delovni čas: 9. -12.. 15. -19., sobota 8.-12. ure, tel.: 324-002 VELIKA IZBIRA - UGODNE CENE - PRODAJA NA DEBELO JANEZ KALAN-ZAPOGE Vam nudi izredno ugoden nakup velenjskega premoga - možnost plačila na tri čeke. V ZALOGI IMAMO PREMOG IZ UVOZA NEMŠKI BRIKETI ČEŠKE KOCKE (možnost plačila na dva čeka) • poseben popust pri nakupu večjih količin • dostava na dom • cene izredno ugodne trgovina in storitve, d.d. Kranj, Koroška c. 1 TRGOVINA S PREMOGOM K G M Tel,: 061/823-609,824-424, fax: 824-420 DE MIZARSTVO ŽIRI Gospodarska komisija d.d. MERKUR Kranj, Koroška c. 1 objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo rabljenega osebnega vozila LADA 1200, letnik 1986, vozna (delno poškodovana karoserija) za izklicno ceno SIT 100.000,00 Javna dražba bo v petek, 23. 10. 1992, ob 14. uri na parkirišču Merkurja na Kolodvorski c. 5 v Kranju. Prometni davek v izklicni ceni ni vračunan, le-tega plača kupec. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe Varščino v višini 10 % od izklicne cene bomo sprejemali pol ure pred začetkom dražbe. Zastopniki pravnih oseb morajo imeti pooblastilo, kavcijo zavarujejo z bariranim čekom. Nakup je po načelu »VIDENO - KUPLJENO«, kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Kupec plača kupnino takoj. VABI V TOVARNIŠKO TRGOVINO V TRŽIČU (ob tovarni - vhod »trajbah«) MASIVNO IN TAPECIRANO POHIŠTVO, 30 % POPUST pri plačilu Zlitovih izdelkov v gotovini KREDITI - DOSTAVA Odprto: 9. -17., sobota od 0.-12. ure NOVO V KRANJU MENJALNICA D-D PubKkum na Bietvveisovi 16 (točno tam. kjer iprtpmamo malt oglas« za Goranjski glas) iYh:<;aiYiiij< SKH)N)A TEKSTILNA, OBUTVENA IN GUMARSKA SOI A KRANJ Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu Srednje tekstilne, obutvene in gumarske šole Kranj razpisuje za nedoločen čas vodji; tkkstilnih programov in uCite*^ tekstilnih strokovno-teoretičnih prkum1^' TOV Pogoj: dipl. inž. tekstilne tehnologije Nastop dela takoj oz. po dogovoru. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju P°£°'^ pošljejo v 15 dneh na naslov: Srednja tekstilna, obutvena gumarska šola Kranj, ( Staneta Žagarja 33. TRLO VINA - U VO/.ll VO/ Tel: 371-178. 374-543 Fax:347-693 Ljubljana - Črnuče NOVO V PONUDBI Avtomobili NISSAN MICRA1.0LX 16 400 DEM MICRA 1 2 IX, kat 16 900 DEM SUNNV 1 4 H/B IX kal 22 446 DEM SUNNV 1 4 LX. kal 23.550 DEM SUNNY 1 4 SLX. kal 23 950 OEM SUNNV 1 6 SLX. kal 26 950 DEM PRIMERA 1 6 SLX 31 950 DEM PRIMERA 2 0 SLX 38 305 DEM PRIMERA 2 0 SLX. kat 39 438 DEM PATROL 2 8 TD Hardlop 53 089 DEM PATROL 2 8 TD Station Wagoon 58 342 OEM VANETTE 2.8 Diesel Combi 8 34 114 DEM TRADE 2 8 Diesel Combi 48 607 DEM PlaCI|lvo v tolarski protivrednosti ALF« ROMEO I 7 SOV. 1 M, 00 KW. IM U Cene do registracij 1 680 000 SIT TOVOTR LITEACE faraon 2000 Dletel Cena rjo registracije 1 850 000 SIT Vse cene so do reaistraci|e Motnost kredite! Dobava tako|t AVTOMOBILI LADA PO UGODNIH CENAH: SAMARA 1 3 3V 535 /00 SIT SAMARA 1.3 5V 608 800 SIT SAMARA 1.5 3V 566 100 SIT SAMARA 1 5 5V 639 100 SIT KARAVAN 1 5 5V 494 500 SIT NIVA4x4 16 614 800 SIT Cene so are/ prometnega davka. Avtomobili FIAT In RENAULT po konkurenčnih cenah! RABLJENI AVTOMOBILI: LADA KARAVAN lelmk 1991 6 300 Dt M LADA SAMARA 1 3 5V 1989 1 /00 DEM LADA SAMARA 1 3 3V 1988 5 900 DEM OAIHArSU CHARAOE 1.0 TD 1990 16 300 DLM Cene so v DEM - plaCI|lvo v tolarski protivrednosti! ODKUPUJEMO RABLJENE AVTOMOBILE - VELIKA IZBIRA ORIGINALNIH NADOMESTNIH DELOV FIAT! PETROL AVTOMOBILISTI! DEMONSTRACIJSKA MONTAŽA IN PRODAJA SNEŽNIH VERIG V pričakovanju hude zime PETROL TOE Kranj in VERIGA Lesce organizirata prikaz montaže in prodajo snežnih verig. Strokovnjaki iz Verige van* bodo na voljo na Petrolovih bencinskih servisih od 15 do 18. ure V Kranju - b s Zlato pol|e I , dne 19 10 1992 v Tržiču - b.s Tržič II. - Trgovina dne 20 10 1992 v Sk Loki - b.s. škofja Loka II. dne 21 10 1992 na Jesenicah - b s Jesenice dne 22 10 1992 Ob tej priložnosti boste lahko nabavili snežne verige po znatno nižjih predsezonskih cenah Naj vas spomnimo še na: - hladilne tekočine - tekočine in razni spreji proti zmrzovanju - razna strgala za led in še marsikaj Ne pustite se presenetiti; pravočasno se pripravite na zimo "VIC" ■ MLADI VOZNIK d.o.o., Koroška 5, 64000 Kranj ORGANIZIRAMO ■ vsak torek enodnevni nakupovalni izlet v Munchen s kombijem. Cena 60 DEM za osebo. • nudimo prevoze s kombijem za manjše skupine po domovini in tujini - izposojanje osebnih avtomobilov - izposojanje MOBI TEL-ov Informacije: 213-160 ali 328-602 VARSTVO MALI OGLASI ©217-960 1 ŠUJu Jr% v§ak daii OD OD 8' APARATI STROJI TRAKTOR Torpedo, nov, 75 A, s P'ugom, 10 % ceneje, prodam, * jg^50. Polde_14626 RAČUNALNIK Commodore 64, glodam, * 633-488_14641 [j^ustrijski ŠIVALNI STROJ Necc-N, z avtomatskim odrezom sukanca, novejše proizvodnje, cena ' *e|o ugodna, prodam. * 323-319 ____14653 ^'DEORECORDER Blaupunkt VTR £>5, cena 750 DEM, prodam * «8^050_14692 KOMBAJN za izkop krompirja, Vil -tTlaus, prodam Voglje na vasi 5, g49 258_14698 TEPTALEC za sneg Ratrak, pro garrr* 692 517_14703 STIKALNO URO Iskra, cena 8.000 ^prodam. 576-078 14709 TRAJNOŽAREČO PEČ Kuppers "usch, dobro ohranjeno, prodam. * 620 259 14722 BRALNI STROJ ?20 346 STROJ ugodno "In SUŠILNI prodam * 14727 P^ePEČl. trajnožarečo in termoa- ^^ulacijsko,' 3 KW, poceni pro ^ * 215 233 1474: 5ted 4742 , -EDILNIK, rabljen, 4 elektrika in tg!lM>rodam * 214 112 14745 ^tečTBOJLER, nov, 80 I, prodam ^j^Cankarjeva 26, Radovljica ERlvToAKUMULACIJSKO PEČ! j^W. prodam, * 213 159 14754 Ave TERMO AKUMULACIJSKI PE 32qRCnG' 3 KW' Prodam « 14761 STROJ _ petimi operacija t8j' P°ravnalka, krožna žaga, povr c»n 0rus',mk m drobilec koruze, o» n->^0 DEM, ugodno prodam noJ\Nl ™ Gorenje, ekran 66, in Vrh VlDEORECORDER, prodam ^p^JL Radovljica 14765 VNl TV Orion, prenosni, z da- CEPILEC za drva, nov, prodam 35 % ceneje, g 214-072_14798 TRAKTORSKI OBRAČALNIK Sip 220, dobro ohranjen, prodam. * 46-644_14800 TERMO AKUMULACIJSKI PEČI, 2 in 2.5 KW, prodam. Ožek, * 216-716__14802 TRAJNOŽAREČO PEČ, prodam. * 49-428_14804 HLADILNIK, 80 I, ŠTEDILNIK, 2 plin in 2 elektrika, ter ŠTEDILNIK Kuppersbusch, prodam. * 82-035 Kombiniran HLADILNIK Gorenje in HLADILNA OMARO, nerabljeno, prodam * 77-477 14815 VlDEORECORDER, malo rabljen, cena 420 DEM, ugodno prodam. * 632 581 14819 ELEKTROMOTOR, 11 KW, pro-dam* 421-004 14828 BARVNI TV Orion Digital, ekran 51, možnost sprejema satelitskih programov, prodam * 327-613 OVERLOCK PFAFF, nov, nerabljen, z garancijo, ugodno prodam. * 215 650 14845 ŠTEDILNIK Iskra corona, samo-stoječ, 2 + 2, ugodno prodam. * 215-459_14847 BOJLER, 80 in 10 I, in KUPPERSBUSCH za etažno ogrevanje, po ceni prodam * 77 489, popoldne PEČ Tam Stadler, za centralno, ne-rabljeno, 35 000 ccal, prodam. * 421 365, popoldan 14868 HLADILNIK, stoječi, 80 I, in kombi-niran ŠTEDILNIK. 2 plin, 4 elektri ka, ugodno prodam. Gorice 32, Golnik,« 46 574 14871 TERMOAKUMULACIJSKI PEČI AEG, skoraj novi, 3 in 6 KW, pro dam. « 44 106 14879 ŠTEDILNIK Gorenje, 2 plin, 2 elek trika, ugodno prodam * 061/612 341_14888 ENOOSNI TRAKTOR Pasqvali 18 KS, z vozičkom in dero, ter ročno motorno KOSILNICO Gorenje Mu ta s priključki, trezo, kultivatorjem in plugom, prodam. Voglar, Zg Otok 8, Radovljica, * 79 951 LEsNOOBDELOVANLI *!° standard 5lnsk,m cm upravljalcem, ekran 37 ^•omrežje 220 V in 12 V, slip darJri!i,s,na antena, ugodno p pro 14767 KiiLT"^-----—-—-__ ♦ 2Njp*n vgrajen ŠTEDILNIK, _ hinj;/el° ugodno prodam Stra in^—______14773 '0 UNiAvJ,Sk' RLETILNI STROJ, »t. Netiln JALNI STR0J ,n P8S0t dam t> 9°sPodinjski stro), pro v|jica nn'ar, Štruklieva 19. Rado JVcT?-----—_14775 * 5o £MER0 GR 7°7. prodam. T^H^-^;_^8 «ko f_r Jr *a krompir, avtbmat *r0rr/° R^KUCNIK za stresanje ^^f^odam.* 324 634 ^0darHAiNlK A,8ri 104° STFM, 14784 1990 n?lC0RDER Fi«h". letnik ^-^I__g">_*_324 120 14790 rfL°SOVIN0 *• traktorsko GAT DrlT H|DRAVLIČNI AGRE T|^°^_«82t.397 14794 ^^^S^'JSKO PEČ. Prr,H_ • « KW. cena 180 DEM, 14795 Spet začenjamo s tradicionalnimi sobotnimi plesi v HOTELU TRANSTURIST ŠKOFJA LOKA. Otvoritev sezone bo 17 oktobra in nato še vsako 1 m 3 soboto v mesecu Rezervacije spre|emamo po tel 064/621-261 PANASONIC brezžični teletoni, tajnice in faxi, novo, nerabljeno, prodam * 632 596_14919 TRAKTOR IMT 539, 200 ur, letnik 1S90. prodam * 403 (313 14924 TRAJNOŽAREČO PEČ, prodam * 323 632_14933 AGROIZBIRA ČIRČE nudi ugodno AKUMULATORJE, VESNA TO PLA, 12 V 40 Ah 2990, 12 V 50 Ah, cena 4 550 SIT, 12 V 97 100 Ah, cena 7 100 SIT, itd Možnost plači la s čekom na 30 dni AGROIZBI RA KRANJ, Prosen Slavko. Smledniika 17_14952 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ in električni ŠTEDILNIK, prodam * 214 700_ 14957 PEČ /a centralno ogrevanio, do bro ohranjeno, in novo plastično CISTERNO, 1 000 I, cena 600 DEM, prodam * 212-816_14959 TRAKTOR TV 420. s prikolico ali brez, poceni prodam * 872 519 PRALNI STROJ Gorenje in Zop pas, prodam . * 632 002 14977 ŠTEDILNIK Gorenje. 2 plin, 2 elek trika, rabljen, ugodno prodam * 622 594_14993 ŠTEDILNIK 4 + 2. bel. star 1 leto. m OJAČEVALEC Vmos Turbo, 2 x 400 W. prodam * 312 207 14995 V okolici Radovljice vzamem v varstvo vašega malčka. Naslov v oglasnem oddelku. 14776 Iz okolice Lesc iščem pomoč v gospodinjstvu in varstvu. Gospa, ki se je oglasila v soboto, naj se prosim oglasi ponovno. Lesce, Alpska 52 14887 VOZILA DELI CITROEN BX, VISA, GS... - rablje-ni deli in odkup nevoznih avtomobilov Citroen.* 692-194 12683 DIANO, po delih, prodam. * 46-379_14686 DELE za Zastavo 101, prodam. * 421-004_14829 ZIMSKE GUME Semperit Top -grip, 145-70-13, prodam. Gašper-lin. Kranjska c. 35,* 50-356 14896 GLASBILA HARMONIKO Melodija BES - AS, kot novo, prodam. * 70-015 Ugodno prodam KASETOFON TECHNIKS (komponenta) in elektronsko KLAVIATURO CASIO (sampler , SK 200) * 622 410 GR. MATERIAL Izdelujemo in prodajamo suhe smrekove, borove in macesnove OBLOGE - OPAŽ raznih širin in dolžin ter iz istovrstnega lesa ladijski POD in klasični PARKET * 64-103 13845 OKNA, večje število, zastekljena, 80x90, prodam * 421-767 14562 SMREKOVE OBLOGE ugodno prodam. S 64-222 14716 BALKONSKA VRATA Lip Bled, no va, vezana, 100 x 220 leva, cena 14.000 SIT, prodam * 46 442 BETONSKE STREŠNIKE, nove, 2 000 kosov, ugodno prodam * 691 836 14774 SALONITKE, 170 kosov, nove, pro-dam. * 061/614 680 14834 ŠPIROVCE, 10/12, smrekov OPAŽ in PLOHE, vse suho, prodam * 51 038_14880 STREŠNO OPEKO Bobrovec. ra-bljeno, 2 000 kosov, prodam * 70 077_14945 Hrastov lamelni PARKET, 16 x 16 cm, standard, cena 1 150 SIT/ kvad. m, prodam * 48 745 14971 OPEKO, betonsko, strešno, rablje no, prodam * 215 088 14976 IZOBRAŽEVANJE KNJIGE za matematiko in berilo, oboje za drugi letnik, kupim * 46-074 14632 INSTRUIRAM pletenje na vseh vr-stah pletilnih strojev * 622 256, po 20. uri 14715 INSTRUIRAM matematiko za OŠ, srednje šole in visoke šole * 310 803 14757 INSTRUIRAM angleščino za 1. in 2 letnik srednje šole * 50 836 UČITELJ uspešno instruira mate matiko in fiziko * 311 471 14818 V Kranju (Planina) iščemo vsako dnevno pomoč pri učenju fanta v 5 razredu OŠ * 327 626, med 18 in 20 uro 14831 KUPIM LES za ostrešje stanovanjske hiše, kupim * 47 149 in 48 249 14590 GOLF Diesel, letnik 1988 ali mlajši, kupim * 64-022_14713 Smrekovo HLODOVINO slabše kvalitete, kupim * 64 022 14714 KRAVO simentalko, s teletom ali brejo, kupim * 422 598 14746 TELETA, starega 10 dni, kupim. * 79-876_14783 JELŠOVE HlODF ali rezan LES, debeline 50 mm, kupim * 45 096 R 4 GTL, brez motorja, kupim. * 88 640_ 1481/ SMREKOVO in MACESNOVO HLODOVINO, kupim * 64 103 _14876 HLODE smreke, bukve, javorja in jesena, kupim * 58-094 14907 Vse vrst« GOZDNIH SORTIMEN-TOV, odkupujemo CIRLES PRED DVOR, * 45 420 14939 Mirim...! ■^•^"SE 17. KRANJ Okrog italijanske restavracije M0NA LISA zopet lepo diši! VABI VAS STARA - ORIGINALNA "EKIPA" S šE RAZŠIRJENO PONUDBO DOBROT! Odprlo: od 12. do 24. ure. Tel.: 324-116 SUHE SMREKOVE DESKE, 6 kub. m, kupim. * 324-802 14954 KADETT, ohranjen, GOLF ali RE-NAULT, do 5.000 DEM, kupim. * 061/372-722 14961 YUGO 55, kupim. * 403-172 14981 KRAVO, mlado, jalovo, kupim. * 422-585 14987 LOKALI V starem delu Radovljice oddam v najem POSLOVNE PROSTORE, primerne za trgovino ali obrtno dejavnost. * 74-436 14631 POSLOVNE PROSTORE, v centru Škofje Loke, oddam v najem. * 622-445, zvečer_14841 MANJŠO TRGOVINO z živili oddam v najem. Pogoj: odkup inventarja. * 215-797_14942 PROSTOR, 15 + 25 kvad. m, na Primskovem, primeren za vse dejavnosti, oddam v najem. * 215-797 14944 KOLESA Novo moško in malo rabljeno žensko KOLO, ugodno prodam. * 621-806_14861 DIRKALNO KOLO Mozer, št. 57, prodam * 57-921 14884 APN 6 S, star 10. mesecev, cena 1.200 DEM, prodam. * 51 -770 BRAZDA IZ POLJŠICE PRI PODNARTU 6 TEL 064/70-225 ODKUPUJEMO SMREKOVO, BOROVO IN BUKOVO HLODOVINO PREVZAMEMO POSEK IN SPRAVILO LESA PRODAJAMO TRAMOVE, PLOHE. COLARICE IN ŽAMANJE SE PRIPOROČAMO! OBVESTILA Obveščamo cenjene stranke, da imamo drugo tel. št. in se priporo čamo LIČARSTVO KOVINSKIH PREDMETOV IN RADIJATORJEV, ZUPAN, Tekstilna 14, Kranj « 242 622 (ob tovarni IBI) 13991 SAVNA, SOLARIJ, MASAŽA, OS VEŽILNI NAPITKI, vsak dan od 17 ure do 22 ure, torek samo za žen ske, ponedeljek zaprto Možen na kup kart za rekreacijo 1992/1993, za podjetja 9 211 927, od 9. do 10 ure in od 17 ure dalje Vablje ni!_14788 ARMAL PIPE pod tovarniško ceno 801 166 14844 OBLAČILA POROČNO OBLEKO, dolgo, belo, ugodno prodam 9 324 480 14705 OTR. OPREMA OTROŠKI VOZIČEK Peg Perego (1 podvozje košara Caravell Športni voziček Super Bonnv) ter ZIBELKO z baldahinom in dvojno POSTELJNINO, ugodno prodam 9 215-925_14635 Izdelujemo in prodajamo OTRO ŠKE STOLČKE z mizico, za starost od 6 mesecev dalje Mizarstvo Smole), Kovor 63, Tržič « 57 313 _14682 Dve otroški BUNDI in SMUČI, 175 cm, prodam » 58 092 14690 Otroški športni VOZIČEK, ugodno prodam, 57 558, popoldne _14702 otroška~plašča7 jesenski št 15, zimski št 12, prodam 9 241 657, popoldne 1493/ OTROŠKI VOZIČEK Marela ugod no prodam,m 324 281 14956 OSTALO Hrastova DRVA, suha, prodam 966 518_ GAJBICE po 170 SIT. prodam Li čar, Posavec 78, Podnart 14495 ČELADO N 25. it 58, cena 1000 DEM, prodam. 9 74-877 14563 PRIKOLICO za hlode, s hiapom ali brez, prodam. 9 64-248 14680 DRVA, metrska, ražzagana, z dostavo, žagamo tudi na domu, pro dam W 325 488_14681 Lipovo in jelievo HLODOVINO, prodam 9 65 808_14712 PLOČEVINO za cisterno. 8 plošč, prodam 9 242 857 14719 INVALIDSKI VOZIČEK, skoraj ne-rabljen, prodam za polovično ce no 9 77 609 14723 SMREKOVO HLODOVINO slabše kvalitete, kupim » 64 316 14726 Dve KADI, 400 I, za namakanje sadja, prodam. 9 74-573 14731 BUKOVA DRVA, sveža, prodam. 9 421-345 14732 GOVEJO KOŽO, ustrojeno, novo, 3.5 kvad. m, prodam. 9 66-306 _14840 Suhe smrekove in hrastove PLOHE in DESKE, prodam. 9 41-804 _14855 BUKOVE DRVA, prodam. 9 403-611_14872 SADIKE rdečega česmina za živo mejo, ugodno prodam. 9 75-234 __14892 ARMATURNE MREŽE 8/6, 3 koma-de, prepolovljene, ugodno prodam* 620-730 14905 MAČEHE, prodam* 45-532 _14912 HRASTOVA DRVA, suha, prodam. 48-043_14914 PREMOG Lignit, 4 tone, 15 % ceneje, prodam. * 48-043 14915 BUKOVE BUTARE, prodam. Pre-voz zagotovljen. * 622-479 14927 PRIDELKI ZEUE v glavah in RDEČE KORENJE, prodam. Škofjeloška 33, Kranj_14353 ZELJE v glavah, prodam. Rozman, Križnarjeva 2, Stražišče 14368 Lepe SADIKE CIPRES v kontejner-jih, za ograje, prodam. * 323-141 _14418 ŠAMPINJONE, na debelo in drob-no, prodam. * 67-097, Viktor _14628 JABOLKA, zimska in neškropljena, prodam. Sr. vas 10, Golnik, * 46-022 14704 ZELJE v glavah, prodam. Rozman, Križnarjeva 2, Stražišče 14744 KROMPIR Cenebec, semenski, beli, prodam. * 70-164 14755 Jedilni in semenski KROMPIR, Jerla in Dezire, prodam * 45 368 _14758 KRMILNO PESO, prodam * 422-039 _14777 JABOLKA voščenke, neškropljena, prodam. Jošt, Strahinj 65, Naklo__14807 HRUŠKOVO ŽGANJE, d omače, prodam. Okroglo 11,* 47 761 14838 MAČEHE, prodam * 421 821 14850 TEPKE, prodam. * 697-024 14856 Semenski KROMPIR Kenebek in Dezire, prodam Krakovska 6, Vo glje 14862 JABOLKA, neškropljena, zimska, prodam * 45 760 14867 ROŽE TRAJNICE, za vrt, in JAGO DE - vzpenjalke, ugodno prodam. * 403-127_ 14873 DOMAČE ŽGANJE, cena 330 SIT, prodam Kralj Jože, Rožna 25, Šenčur, * 41 668 14874 KRMILNO PESO, prodam. * 061/841 284 14878 JABOLKA, neškropljena, za ozim nico, večjo količino, prodam Štu-lar, Srakovlje 4, Kranj 14883 JAJCA, dobra domača, dobite na * 65 491_14906 ZELJE v glavah prodam Jeglič, Podbrezje 192,* 70 202 14920 KROMPIR, semenski ali drobni, Dezire, prodam * 43 212 14922 MOŠTNICE prodam. * 57-373 ____14930 JABOLKA, za mošt, prodam * 421 088_14936 HRUŠKE MOŠTNICE, prodam. Ba-Selj 5, Preddvor_14963 Sladki MOŠT. prodam. * 48 051 _14970 JABOLKA, za ozimnico, in sladek MOŠT, cena 50 SIT, prodam * 51009 14973 POSESTI SKLADIŠČE v Naklem, oddam v najem * 50 852 14677 GARAŽO" na Planini v Kranju od dam v najem * 41 582 14738 Zidano GARAŽO na Ul Moša Pija de, prodam * 215 020 14793 PREMOG • Lignit kocke 6.200,00 SIT, kosi 6.750 SIT • rjavi premog (kosi in kocke) 10.800,00 ali 12.200,00 SIT Cene veljajo za Kranj in okolico ZAGOTAVLJAMO KVALITETO! Prevoz brezplačen za 3t in več. MOŽNOST PLAČILA NA DVA ČEKA, ZA UPOKOJENCE DODATNE UGODNOSTI. TAMARCEK d.o.o., Kranj Betonova ul. 22 (KOKRICA) 064-215-047 ali 0609-611-760 STANOVANJSKO HIŠO v Kranju ali okolici, iščemo za v najem. * 67-063_14823 ZAZIDLJIVO PARCELO, v Poljanah nad Škofjo Loko, 626 kvad. m, pro dam. * 622-796 _14886 ATRAKTIVNO HIŠO, na Gorenj-skem, zgrajeno do 3. gradbene faze, primerno tudi za konfortnejši vikend, prodam. * 50-235 14925 OBJEKT v okolici Tržiča, 60 kvad. m, uporaben za mirno obrt ali poslovni prostor, oddam. Objekt je samostojen, možno je tudi centralno gretje. * 57-372 14926 PRODAMO zazidljive PARCELE ter vikend parcele na Gorenjskem, v Bitnjah. PRODAMO atraktivne HIŠE v Stražišču, Lescah, Bledu, Kranju. KUPIMO zazidljive parcele, novogradnje ter manjše hiše v Kranju z okolico. NAJAMEMO poslovne prostore za trgovino, v Kranju in drugje na Gorenjskem. APRON NEPREMIČNINE, Likozar-jeva 1/a, Kranj, * 214-674, ponedeljek, sreda, petek - dopoldan, torek in četrtek - popoldan 14950 Na ožjem območju Kranja ali v samem centru, kupim starejšo HIŠO ali urejeno KOMUNALNO PARCELO za gradnjo. Gotovina. * 323-569 _14966 GARAŽO na šorlijevi ulici, pritlič-je, prodam. * 061/40 582 14991 PRIREDITVE PLESNA ŠOLA Kranj šola za vse generacije. * 41 581 14638 Trio PRAPROTNIKA igra, prepeva za ohcet in zabavo. * 70-015 _14743 POZNANSTVA Ne iščite partnerja drugje, oglasite se v AFRODITI ženitni posredoval niči v Kranju. Za dekleta do 30 let brezplačno * 324-258 in 51-245 14124 RAZNO PRODAM PLEMENSKE OVCE, KRAVO po drugem teletu, ZASTAVO 101 Comfort, PSA Špinger Španjela, prodam * 802 516, od 6 do 8. ure in od 18. do 23 ure 14589 Zazidljivo PARCELO in 125 PZ ter nove GUME, prodam. * 691 624 _14636 BUKOVA DRVA in osebni AVTO Citroen GS, nevozen, prodam * 68 662_14688 ŠTEDILNIK, 4 + 2, in hrastove STEBRE za kozolec, prodam * 66 702_14701 Štiri AVTOGUME, 145 x 13, Vikto-ria, cena 100 DEM, in JOGI, 190 x 90, cena 1 500 SIT, prodam * 216 903 _14737 GORSKE ČEVLJE Ratitovec, št. 46, nerabljene, in moško KOLO Rog, brez prestav, prodam. * 323 372 _14769 TRAKTOR Eicher, 13 konj, prodam ali menjam za žrebetno kobilo. * 70-732_14771 Dva ŠTEDILNIKA, 2 + 2, FOTELJ ter starejši BILJARD z gobo, zelo ugodno prodam * 325 050 14801 PEČ" TVT Maribor, za etažno centralno ogrevanje, 17 KW, PAN TERM električni pritočni GRELEC, 18 KW, in OKNO Termoton Jelovi ca, 80 x 90, levo, prodam * 312 327 14822 Trgovina SK0K|CA Gregorčičeva 8, Kranj v trgovini S^O^|CA dobite za vašega dojenčka kozmetiko, oblačila, igračke in veliko izbiro opreme: • vozički; Roky VII118.233,- SIT Frizzo 18 428,-in 23 887,-SIT Hanck Orion 28 502,- SIT Hanck Apollo 3 19.152,-SIT • stajice Rokv • hojice, lezalke, nahrbtnike • posteljice in zibke MOTOKULTIVATOR Honda 425, s frezo, novo, nerabljeno, ugodno prodam* 241-231_14835 CISTERNO za kurilno olje, 4000 I, prodam* 891-104_14858 AVTOPRIKOLICO in GAJBICE za ozimnico, prodam. * 633-689 _14869 STAN. OPREMA LADIJSKI POD in STROPNE OBLOGE ter BALKONSKO OGRA JO, zelo ugodno prodam. * 213-205_14600 BALKONSKO OGRAJO, dolžina 15 m, višina 120 cm, celo ali po delih, prodam. * 422-420 14711 KLUBSKO MIZO ugodno prodam, t • les, steklo, 622-667 14813 KOMPLET OMAR za dnevno sobo, poceni prodam. * 327-114 14814 Dve USTROJENI GOVEJI KOŽI, novi, cena 15.000 SIT, prodam. * 65-452_14854 SPALNICO ugodno prodam. * 324-688_14889 KUHINJO Aralja, prodam. * 46 669_14894 Dvojno PISALNO MIZO Sistem Bregana, kombinacija - naravni les, rdeča barva, ugodno prodam. * 212-675 14992 K0M1SUSK0 PRODAJO RABLJENEGA POHIŠTVA • OCENITEV • PREVOZI • OEMONTAŽA IN MONTAŽA • PRODAJA INF. PO TEL: 214-554 od S. -12., in od 16. do \t ure STORITVE ŠTAMPILJKE in ZLATOTISK, Kranj, Slovenski trg 7 (delavski dom), naročila sprejemamo vsak delovnik od 8. do 14 ure, četrtek od 8 do 16. ure štampiljke "izjava" za naročilnice lahko dobite ta koj * 064/217 424_12057 ROBLJENJE itisonov, stare obre-žem po želji Rogelj Pavel, Drolče vo naselje 21, Orehek, * 217 443 __13344 ŽIČNE MREŽE za ograditev vrtov, tenis igrišč, sejanje peska izdelujem. Po dogovoru izvršim tudi montažo. Frlic, Zevnikova 5/a, Kranj* 217 937 13652 Popravilo električnega ORODJA, Black Decker, Iskra. Kodrič, Zg. Košnici 36 * 403 153 13880 FRIZER modnih pričesk NA VA-SEM DOMU Naročila na * 45 232_13913 AVTODVIGALO za popravilo streh, barvanje opaža ter žaganje dreves, vas čaka * 73 120 14112 ELEKTROINŠTALACIJE. Plačilo možno po obrokih. ČIŠČENJE in popravljanje bojlerjev, SERVISIRANJE termoakumulacijskih peči. * 45-320_14571 TALNE OBLOGE, vseh vrst, in SEDEŽNE GARNITURE, ugodno čistim. Casablanca d.o.o. * 212-702_14609 Postavitev KMEČKIH PEČI, zidanih ŠTEDILNIKOV, KAMINOV, stenske, talne KERAMIKE. * 65-773 _14624 ALARMI, AVTOALARMI, senzorske SVETILKE, prodaja in monta-ža. * 66 783_14630 VLEČNE KLJUKE - montiram in predelam. * 633-506, popoldne _14654 Popravilo in montaža TV ANTEN * 215-146_14658 Dekleta in mlade žene POUČU-JEM KUHANJA, v malih skupinah ali posamezno. Program in cena po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku._14699 ZASTEKLITEV BALKONOV, rolete, žaluzije in lamelne zavese, naroči-tena* 75-610_14721 LEDO SERVIS - servisiramo hladil-nike, štedilnike, pralne stroje. Hi-tro, poceni. * 214-780 14809 RIŠEM unikatne vzorce na tunike. * 327-382_14837 J 8t J SERVIS vam nudi popravila TV, VIDEO, HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Smledniška 80, Kranj, del. čas: 9. do 17. ure, * 329-886 Izdelujem in prodajam KONTEJNERJE (SMETNJAKE). * 324-457 _14857 ROLETE, ŽALUZIJE, lamelne ZA-VESE, pošljemo prospekt. Roletar-stvo Berčan, * 061/342-464 ali 061/342-703_14882 OBRTNIKI - PODJETNIKI, računal-niško vodim poslovne knjige. * 49-518_14885 SLIKOPLESKARSKA DELA in AV-TOLIČARSTVO, od 20. 11. dalje, 15 % popust * 59 109 14895 RTV - SERVIS Gorenje, popravila na domu * 217 759 14908 SATELITSKE ANTENE, ugodne ce ne, obroki. * 217-759 14909 LAMELNE ZAVESE, ŽALUZIJE pli-se zavese in ROLETE, izdelujemo in montiramo RONO NOGRAŠEK, Milje 13, 64212 Visoko, * 43 345 in 061/651-247_14938 Opravljamo GOZDNA DELA, po sek in spravilo lesa * 061/823 078_14960 POLAGAMO granit, marmor, nara vni in umetni kamen * 061/812 475_14968 Čistim TALNE OBLOGE, oblazinje-no POHIŠTVO, STEKLA, AVTOSE DEŽE * 632 437_14132 ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE IN PLISE ZAVESE izdelujemo, montiramo in popravljamo. * 216-919 _14142 EMAJLIRANJE KOPALNIH KADI, z uvoženim materialom Garancija 2 leti. * 66 052_14190 Servisiranje in obnova PRALNIH STROJEV * 74 809 14428 MESEC SAMSUNGA TRGOVINI TV - VIDEO - H1FI - KAMERE Vodopivčfva 17, Mohorjev klanec. TEL.: 064-214-788 m ZA SAMO 39.500 SIT - V ZALOGI SAMSUNG 54 cm HI-FI stereo teletekst - V ZALOGI NAJNOVEJŠI VIDEOREKORDERJI SAMSUNG MINI SISTEM SAMSUNG MAX - 430 2 x 60 W VELIKA IZBIRA S0NY - SHARP - PANASONIC JVC (Videorekorderji, HI-FI, kamkorderji, TV, prenosne mini komponente in še in še.) RENAULT • NADOMESTNI OEII • SERVIS IN POPRAVILA • DODATNA OPREMA RADIJI. SONČNE STREHE. SP0JLERJI. PREPROGE • RAZPRODAJA GUM CELOVEC, tel 9943 463 544000 Si Veiter Ring 25-27 CITROEN CELOVEC WIESNER Rosentaler Str. 205 Tel. 9943-463-281913 ■ NAD. DEU 1DOD. OPREMA ■ SERVIS ■ TUDI POSEBNI MODELI • VOZIL STANOVANJA STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici najame tričlanska družina. Možnost plačila do 200 DEM mesečno. Naslov v oglasnem oddelku._ DVOSOBNO družbeno stanovanje brez centralne zamenjam za tro sobno, po možnosti s centralno, na območju Tržiča. * 51-447 V Kranju, na odlični lokaciji (Vodovodni stolp), prodam troinpolsob-no STANOVANJE, 72 kvad m, s CATV, telefonom in zastekljenim balkonom, v 4. etaži, cena 68.000 DEM. * 212-702, zvečer 14610 Dvosobno STANOVANJE s kabi-netom, v Podlubniku, menjam za enosobno s centralnim ogrevanjem Kupljeno stanovanje, razlika v ceni - po dogovoru. Omerčič, Podlubnik 158, Skorja Loka 14623 Dvosobno STANOVANJE v Bistri ci menjam za večje * 51 960 Smo mlada slovenska tričlanska družina, s stalnimi dohodki V Kra nju ali bližnji okolici za več let (5 10) najamemo STANOVANJE (do 200 DEM mesečno) * 213 826 V okolici Žirov prodam mansardno STANOVANJE, 64 kvad. m, v dvo lastniški hiši, z lastnim vhodom, potrebno manjše adaptacije * 061/781 179_14724 STANOVANJE, enosobno ali dvo sobno, s telefonom, najamem * 326-090 14921 GARSONJERO, v Kranju, naja mem Nudim predplačilo * 329 968 14928 STANOVANJE, enosobno, ali GARSONJERO, v Kranju, s cen tralnim ogrevanjem, najamem. Nudim predplačilo * 261-594 Dvosobno stanovanje (SATV, cen tralna, telefon) in garsonjero, obo je v Šorlijevem naselju, zamenjam za štirisobno stanovanje v Kranju. * 214 805 KUPIMO več tri in štirisobnih stanovanj v Kranju, škofji Loki, Jese nicah, eno in dvosobno ter manjša stanovanja v Radovljici. Bledu, Kranju, Medvodah, Škofji Loki. PRODAMO trosobno v Podlubni ku, dvosobno v Šorlijevem naselju ter Planini NAJAMEMO manjša stanovanja v Kranju in Škofji Loki APRON NEPREMIČNINE, Likozar jeva 1/a, Kranj, * 214 674, pone deljek, sreda, petek dopoldan, torek in četrtek popoldan 14951 STANOVANJE, dvosobno, kom fortno, v Kranju, Planina II. prodam * 325 653 14989 VOZILA 126 P, starejši letnik, prodam * 725 028 14580 MITSUBISHI novi COLT 1,3GLi UOOccm. 7SKM, 12 ventilov, mcc. barva, temna stekla, servo wlan nastavljiv po visini, w>/.mkov \a\cf nastavljiv (H) visim. (Iik ura, deljiv zadnji sedež Cena do rc>> : 23.BOO DEM DOBAVA TAKOJ! Mark Mobil AVTOSALON IN TRGOVINA Šuceva 17, KRANJ Tel 242 300 fax.:242 600 Delćas 9 13. IS 18 sobota 9 12 ZASTAVO 128, letnik 1982, registrirano do 30/5/1993, prodam. Struna, Hrušica 65, Jesenice 14687 KOMBI Tam, primeren za privat dostavo, cena po dogovoru, ugodno prodam. * 83-956 14691 ZASTAVO 750, registrirano do 30/6/1993, prodam. Zupanec, Kro- pa 111/a_14693 R 4 GTL, letnik 1989, prodam. * 79-421_14695 ZASTAVO 101 GX. letnik 1987, prodam* 217-451 14696 ZASTAVO 101, letnik 1975, regi-strirano do 22/3/1993, prodam. * 44-056 14697 126 P, letnik 1980, registrirano do 4/1993, bele barve, cena 700 DEM, prodam* 216-227 14593 ZASTAVO 750, 328-163. po 14. uri prodam. * 14710 ALFA SUD. letnik 1982, prodam ali menjam* 218-647_14728 YUGO 55, letnik 1990, rdeč, prodam. * 422-303_14729 GOLF, letnik 1979, registriran do 3/1993, prodam ali menjam za Yu-go, R 4 ali Zastavo 101 Cena 3.000 DEM. Prača, Titova 70, Jesenice GOLF Diesel, letnik 1986, prodam Letališka 3, Voglje, Šenčur 14735 ZASTAVO 750, letnik 1979, regi-strirano do 6/1993, prodam. * 403-312 _14736 R 4, letnik 1989, registriran celo leto, cena 6.300 DEM, prodam. * 324-606_14739 ZASTAVO 750, letnik 1983, regi-strirano do 8/1993, prodam. Kos, Groharjevo naselje 7, ogled celi dan 14748 nama VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA Organizira do konca oktobra veliko nagradno prodajo z žrebanjem. Za vsakih 3.000 SIT nakupa boste prejeli kupon za javno žrebanje, ki bo 6. novembra v restavraciji veleblagovnice. NAGRADE: 1. barvni TV sprejemnik NOKIA 2. kombinirani hladilnik 3. šivalni stroj BAGAT 4. ovratna verižica Zlatarne Celje 5. gorsko kolo na 18 prestav in še veliko lepih nagrad. V sodelovanju z SKB in LB nudimo kredite brez pologa: • do 6 mesecev za vse blago • do 24 mesecev za pohištvo KDOR IŠČE. TA NAJDE... V NAMI RAUSCH B0R0VUE Klagenfurterstr. 42, Tel. 9943-4227-3745 • PRODAJA VOZIL, svetovanje v slovenščini • NADOMESTNI DELI ZA VSA VOZILA - tudi rabljeni • DODATNA OPREMA IN SERVIS VSEH AVTOMOBILOV FIAT 126 P. letnik 1982. registriran do 5/1993. prodam Zalog 42, Cer kije_14741 126 P, letnik 1986, prodam * 241 006 14749 ZASTAVO 101, letnik 1984, prodam* 216 592_14756 ZASTAVO 750, letnik 1983, regi stracija do 30/9/1993, prodam Šu čur, stanovanje 14, Groharjevo na selje 5, Škofja Loka 14768 ZASTAVO 750, letnik 1977, celo ali po delih, cena 200 DEM, prodam Česen S , Zg Brnik 51 14770 NISSAN MICRA, letnik 1991, pro dam. * 50 372_14779 YUGO 55, letnik 1990, temno rde če barve, prodam. Kuhar Helena, Pipanova 114, Šenčur 14781 CIMOS GS, letnik 1979, poceni prodam * 78 525, po 20 uri 126 P, letnik 1980, registriran do 2/1993, prodam * 217 972 14792 AVTO SCIROCCO, letnik 197ČT prodam * 327 814_14796 FIAT UNO 55 S. letnik 1986, pro dam * 311 269_14797 TOYOTO COROLA HB 13 XLI, le tnik 1990, dodatna oprema in kata lizator, prodam Golniška c 56, Kranj_14805 R 4, star 4 leta, ugodno prodam Jezerska c. 11, Kranj_14806 GOLF, letnik 1980, novo registri ran, ugodno prodam Kokrška c. 6, Bled. Rečica 14808 TAM 80T3BE, B kategorija, daljša kabina, letnik 1985, prodam. Koro ika 66, Kranj_14810 YUGO 45 KORAL, letnik 1989, regi striran do 15/6/1993, lepo ohra njen, cena 4 500 DEM, prodam * 84-037_14824 OPEL RECORD, registriran do 7/1993, prodam * 876-023 14826 ZASTAVI 101. letnik 1980 in 1977. prodam. Zalog 17. Cerklje 14826 DAIHATSU TURBO Diesel, letnik 1990. prodam. * 47-064 14830 YUGO 45, letnik 1981, nežno mo dre barve, registriran do 7/1993. cena 1400 DEM. ter ZASTAVO 750, letnik 1978, registrirano do 4/1993, cena 450 DEM. prodam * 50-622_14838 ZASTAVO 750, letnik 1981, cena 800 DEM, registrirana do 3/199*3. prodam Kuprešak, Frankovo 168, škofja Loka 14842 VVARTBURG KARAVAN, letnik 1980, prodam * 70 780 14848 FIAT 750, letnik 1982, obnovljen, registriran do 8/1993, prodam * 801 518 14849 YUGO KORAL 60, dobro ohranjen, letnik 12/1989. prodam. * 77-721 LADO SAMARO 1300, letnik 1989. 5 vrat, prodam * 50 078 14863 ZASTAVO 101, letnik 1981, regi strirano do 10/1993, prodam. * 57 581 14865 ZASTAVO 101, letnik 1983, pro-dam. Ljubno 51 14876 FLORIDO, letnik 1990, garažirano. dobro ohranjeno, prodam * 75 993_14881 BX, letnik 1988, prodam * 67 052 ZASTAVO 101, letnik 1977, ter KAMP PRIKOLICO Adrija 450, ugodno prodam Ahčin, Cesta na klanec 61, Kranj 14891 FIAT 127, letnik 1978, registriran do 7/1993, prodam Partizanska c 48, Kranj_14899 YUGO 45 A, prodam. * 212 091 YUGO 65, cena 5400 DEM, pro dam * 45 532 14911 YUGO 55, registriran do 6/1993, le tnik 1984. cena 2 200 DEM, pro dam Žaber, Alpska 54, Lesce _14917 YUGO KORAL 55. letnik 1989. in YUGO 45 E, letnik 1987. prodam * 326 690 14931 DIANO, letnik 1979. poceni pro dam Ogled v soboto. Vilko Papler, Golnik 151,* 46 618 14932 R 4, letnik 1986, registriran do 3/1993, prodam * 329 414, po poldne 14934 YUGO. letnik 1987. registriran do 2/1993, prodam Petrov. Tupaliče 52, Preddvor, popoldne 14935 ZASTAVO 128. letnik 1987, regi strirano do 18/7/1993. prodam * 632 461, int. 219 Elvin 14943 AGROIZBIRA ČIRČE vam nudi ugodno AKUMULATORJE, VE SNA TOPLA, 12 V 40 Ah 2990 SIT, 12 V 50 Ah 4 550 SIT, 12 v 97 100 Ah 7100 SIT. itd Možnost plačila s čekom, na 30 dni AGRO IZBIRA KRANJ. Smledmika 17. Prosen Slavko 14963 LADO 1300 S. letnik 1984. registri rano do konca leta, zelo dobro ohranjeno, cena po dogovoru, prodam Kokrški breg 6, Kranj Auto-Krainer £ELOVEC, ROSEHTALERSTRASSE 162, tel 9943-443 21415 Audi ■ UGODNE EKSPORTNE CENE AVTOMOBILOV ■ NAD. DELI ■ DOD OPREMA ■ SERVIS ■ GOVORIMO SLOVENSKO LADO SAMARO, staro 4 leta, 3 vrata, prodam * 422-444 14962 ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1986. prodam. Frakelj, Dražgoše 56, tf, 66-300_149?: YUGO 45, letnik 12/1988, prodarn. * 324 328_14969 ZASTAVO 128. modre barve, staro 3 leta, prvi lastnik, lepo ohranjen"' cena 5 000 DEM, prodam. £ 323 805_149?» YUGO 45 AX, letnik 1987, registriran do 30/10/1993, prodam C 310-264_149/j YUGO 45. letnik 1986, prodam * 64-200, petek_149»* GOLF bencinar, letnik 9/1988, reg1' striran celo leto, z dodatno op'6' mo, prodam Šuceva 3, Kranj_^_^ NIVO 1600, registrirano eno le,a prodam Triglavska 12, Kranj Drulovka.* 241-178, po 19 un^ FIAT UNO, starejši letnik, lahko v okvari ali neregistriran, kupim-241 178 LADO 1300 prodam za dele % 242-833__J4^ OPEL KADET 1.3 S, letnik/JS prodam * 802 173 143 VERATSCHNIG BOROVLJE • NOVA VOZILA t HITER SERVIS ... • VELIKO SKLADIŠČE DELOV Telefonske mformaciie 9943 4227 2338 ZAPOSLITVE__/ Državna Založba Slovenije d$ sne in komunikativne osebe I ^ lo na terenu, s šolskimi uči"ipgr žna tudi redna zaposlitev **j)0 rantiran osebni dohodek tgk SIT, tedensko izplačilo In*--P £ in ponedeljek od 20 do 22 ^3376 84 655 —r-2*Sh ŽELITE sodelovati z enlm^i^ni koncernov na svetu? Ste sp ^ prodajati, kar je najvažnejša. ^gSj ropskem trgu in prvič Pr j tfJ Oglasite se nam na telefon ^jtf> _ —--- ŠOFER C in E kategorije, « Pr 2 v špediciji, dob. zaposli ylM 48-076 ^-^eT Honorarno zaposlirrTšlVlLJ **-«56 ____^0 ličemo ZASTOPNIKI P,,^ kmečkega priročnika HOi ^59» •li redno* 633-181 K SODELOVANJU VABlN]" £ GANIZATORJE SKUPIN ff STOPNIKE ZA PRODAJ« >JA RENU "VELIKA ŠOlA^OJ); TIMES ATLAS SVETOVNE ^ DOVINE. NARAVNI NUDIMO REDNO AH HJJjuRfN NO ZAPOSLITEV S KOgg ^ ČNIM ZASLUŽKOM_ PISN nSKA JAVE SPREJEMA SlOJ' ^0 KNJIGA". LITIJSKA 38 JIO^Mj, BLJANA (PRODAJA PO v ,46* VIH) VSAK KUPEC DOBI OB NAKUPU POSEBNO NAGRADO. MOŽNOSTI NAKUPA NA KREDIT! L NOVA TRGOVINA Z ŽIVILI »SVEČAN« V GORENJAH PRI PRIMSKOVEM, VAM NUDI IZDELKE PO NIZKIH CENAH: SVEČAN TRGOVINA GORENJE OLJE CEKIN............................................112 SIT OLJE SPECIAL........................................119 SIT TUNA V OLJU..........................................105 SIT SLADKOR..................................................70 SIT TESTENINE..............................................63 SIT STOCK.....................................................950 SIT SADJEVEC .................»...........................365 SIT RUM »Alko«.............................................292 SIT PRALNI PRAŠEK 3 kg.............................575 SIT MEHČALEC PERILA...............................246 SIT ŽARNICE ...................................................73 SIT SVEČE ..............................................35-140 SIT TRENIRKE............................................2.100 SIT TRGOVINA JE ODPRTA VSAK DAN OD 8. DO 20. URE, OB SOBOTAH OD 8. DO 18. URE IN OB NEDELJAH 8. DO 11. URE VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA) M BAR išče DEKLE z delovnimi izkušnjami za delo v strežbi. * /5J60, zvečer po 20. uri 14685 ŠOFERJI C. E kategorije, javite se "a* 325-488_14689 PIŽŽERIJA v Mavčičah zaposli KU-HARJA za peko pizz. * 401 -169 ADMINISTRATORKA z delovnimi ■zkušnjami takoj sprejme kakršno-koj[zaposlitev. * 242-286 14707 DELAVCA za predelavo poliester-skih . smol, honorarno zaposlim. Pogoj: večletna praksa. Možnost redne zaposlitve. Šifra: TAKOJ Iščem NEKOGA za vsakodnevno jgganje drv. * 325-488 14747 Prijetno DEKLE honorarno zaposlijo za delo v okrepčevalnici na glođu.* 76-067 ali 50-172 14763 SUKOPLESKARJA in DELAVCA *a priučitev zaposlim. * 242-238 PRODAJALKO z dobrim okusom, Phjazno, z občutkom do kupcev, Uposlimo za 4. ure v urejeni trgovini blizu Kranja. Šifra: URŠKA SIMTaTIČNO DEKLE za strežbo v l°kalu, iščem * 325-265 14820 °FSET STROJNIKA samostojne 9a - takoj zaposlimo. * 312-277, jjjtig. do 8. ure_14827 honorarno ZAPOSLITEV nudimo osebi za predstavitve protivlomnih alarmnih sistemov za hiše, viken- de stanovanja, lokale Zi-710, od 18 do 20 u itd * 14839 DEKLE za strežbo v lokalu, iščem. ^gjjjM'reddvor 51 14870 Pridno UPOKOJENKO potrebujejo 1 x tedensko, za pomoč v go !p^dinjstvu * 48 538 14897 P^KLE, za delo v strežbi, honorar o ali redno zaposlimo, za izmen »ko delo v GOSTILNI MATJAŽ, !^NJ_* 323 079_14918 ^ARSKEGA POMOČNIKA in ELAVCA, lahko pripravnik, zapo !!!rr^J-ahovče 31, * 41 098 14940 ^Pretna~šiviLJA dobi dopoldan ,Ko delo v naši delavnici * '8 596 ^UcT"ali PRIPRAVNICO zapo-.'j Delo je na industrijskih stro n * 58 427, int 122, dopoldan 5|te. v denarni stiski, brez dobre Wia* Za dober zaslužek enosta kval rež'teV sodelui,e z nami Mi vai itetni ''delki evropskega proiz šte ,edensko plačilo Vi: po Žilic °St' pnzadevno delo, trgovska 217 orLasten Prevoz, telefon (064) J_^>4j>d7 do 15 ure *a rT k"8 tr9°v'na v Kranju zaposli tehn°P0 8n"fla leta PRODAJALCA r,a 221? stroke Pogoj: dokonča dovol srednia šola, vozniško ^ota«iienj0. BAKatogor.je, odslužen Gov, ' r°k Sifra TEHNIČNA TR ^—_ 14955 ku°h?^ POMOČNICO v ^ 'I', zaposhn, 9 /[> (.18 14967 ij{em PNJKE. za delo na terenu, 325 52R ulat,ven zaslužek * 14979 ŽIVALI srnatega ^ARKirc le PlScANCEPred ne'no8,'° in be KOZLA 14416 prodam Hraš« 5, 14520 P^^L^'i. Sv Duh 46 darnVffa,ke- ««m 10 tednov, od T^rn^2!15!li1J=^n^ S' Golnik °bo,tiMTu br6io,ti' pro KOzc "'• * 4" ()J(] »te) Pas*^Carske oamsaste (srna-*k« ie T*' Pr,caku,e vsak dan pr lT\J^HuTd M m 19 uro' Beli 54 1 Hu*'0a|u na Bohinjski ^BČA--"5- 14700 »no , • r°dovn,ikega, starega >L0*n°«t Dr.rtl' .P88me Ha,l'»9er. ^BEbiCka u°b,tve ,ic«"ce in dva *Ce* Drort-0,l,"Wur s«ara 6 me ca P'oderrv Breg 109, ž,f()vm 14706 TELIČKO simentalko, staro 6. tednov, prodam. Oblak, Dolenja dobrava 7, Gorenja vas 14718 BIKCA simentalca, starega 5 tednov, prodam. * 421 -079 14720 PRAŠIČA, od 80-90 kg, prodam. Visoko 92, Šenčur_14725 Mesnate PRAŠIČE, od 100 - 150 kg, za zakol ali za rejo, prodam. Zalog 17, Cerklje 14750 PRAŠIČA prodam, cca 170 kg, in SENO, 421-042, Glinje 7 KRAVO simentalko prodam. Be šter Jože, Rovte 11, Podnart, * 70-380_14708 KRAVO, visoko brejo, po izbiri, prodam. Plevel, Trata 9, Cerklje KOKERŠPAN JELKO, staro 4. mesece, zlatorjave barve, prodam. * 327-852_14760 KUNCE, za zakol ali nadaljno rejo, prodam. * 41-037 14766 Enoletne KOKOŠI, cena 150 SIT, prodam. Ažman, Suha 5, Kranj TELIČKO simentalko, staro 10 dni, prodam* 52-116 14787 KOZO, mlado, črno, prodam ali menjam za ovna * 891 694_ KRAVO simentalko, po teletu, prodam. Zgoša 4/a, Begunje 14803 TELICO simentalko, polovico, pro dam Velesovo 44 14816 TELICO simentalko, staro 7. ted nov, prodam. Zg Besnica 6 14821 MUCO, staro 14 tednov, himalaj sko perzijsko, s temno obrobo, prodam * 403 231 14833 TELETA, težkega 140 kg, za zakol ali nadaljno rejo, prodam * 65 199__14853 TELIČKO simentalko. težko 130 kg, prodam * 79 037 14859 ČRNE KUŽKE, stare 2 meseca, ze lo lepe, prodam * 78 708, Za Pe žem 10. Ribno 14860 KRAVO simentalko, s teletom ali po izbiri, prodam. Hajman, Kovor 84 14864 PRAŠIČE, do 50 kg, črnobela BIK CA, in JABOLKA, prodam * 57 280 _14866 ŽREBIČKA, či stokrvnega. Haflin ger, starega 6. mesecev, prodam. * 67-963_14877 ZAJCE, za rejo ali zakol, nemški II-sec francoski ovnač, prodam * 631 409_14893 KRAVO, brejo 9 mesecev, tretje tele, in KRAVO, s prvim teletom ali brez, prodam * 421 163 14898 KOKOŠI, stare eno leto, za zakol ali nadaljno rejo. cena 150 SIT, prodam Drinovec, Strahinj 64, Na Ido_14900 TELIČKO, staro 10 dni, prodam. * 421 163_14901 BIKA in TELIČKO, simentalca. tež ka 400 in 250 kg, prodam Zg Bes niča 14 14902 PUJSKI , prodam * 421 238 14904 Dve KOBILI, breji, prodam ali za menjam za goved Milje 26, * 43 296_ 14913 KOKOŠI razprodajam. Cegelnica 1. Naklo,* 48 648 14916 Dve KOZI. 725 530 mladi, prodam * 14923 PUJSKE, stare 8 tednov, prodam * 78 447 _14929 Ni M?»M GA OVČARJA. st«irro dwn * /0 582_14949 TELIČKI simentalki. stari 3 tedne, prodam Zorman, Lahovče 39. * 421 763_14975 BIKCA, težkega 280 kg, prodam. * HH 4h4. ml ?8, zvečer 14978 KOBILO, staro 4 lete. teiko 500 kg, z žrnbetom. vozna, in kasaško KO BILO, A rod. brejo, prodam * 49 326_14980 ni mSm ovčarji / rodovnikom, prodam * 57 281 14990 ZAHVALA Po dolgi bolezni nas je tiho zapustil dragi mož, oče in dedek PAVEL BOGATAJ Kočarjev ata iz Kladij Iskreno se zahvaljujemo sosedom za vso pomoč, sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Še posebej se zahvaljujemo dr. Gregorčiču za dolgoletno zdravljenje. Hvala tudi g. župniku in pevcem iz Stare Oselice za opravljen poslovilni obred. Zahvaljujemo se predstavnici KS za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Pavla, otroci Pavle, Mici in Cilka z družino Kladje, 10. oktobra 1992 ZAHVALA Vsem, ki ste se poslovili od našega ANTONA DOLENCA iz Železnikov, Trnje 29 in nam izrazili sožalje, naša iskrena zahvala. Posebej se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, sodelavcem PTT, Domela in NIKO iz Železnikov, SAP-a iz Ljubljane, ustanovnim članom zadruge kovinarjev. Zvezi borcev iz Železnikov, govornikoma g. Rakovcu in ge. Benedičičevi, pevskemu zboru Iskra, pihalni godbi Alples in g. kaplanu. Posebna zahvala g. dr. Rešku za dolgoletno zdravljenje. Hvaležni smo podjetjema Domel in NIKO za organizacijo pogrebne svečanosti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala! Vsi njegovi Železniki, Škofja Loka, Kranjska Gora ZAHVALA Ob smrti naše drage mame MARIJE ŽVEGELJ roj. Lombar se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, kolektivu PTT in znancem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Posebej se zahvaljujemo prim. dr. Borutu Rusu za vso skrb pri dolgoletnem zdravljenju, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in vsem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Na Bledu, 30. septembra 1992 ^aTlval^"^^^^^- Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mamice, stare mame, sestre, snahe, tašče, tete, sestrične, svakinje in nečakinje IVANKE BAJT flF ^_ J^^ujjjjjjj« roJ Miklavčič, iz Zlatega mmđđtt mm ■ polja se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, sodelavcem, gospodu župniku, pevcem iz N;tkla, organizaciji RK, govornicama, gospej Heleni in Viliju za lepo zaigrano Tišino. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Jerajevi in zdravstvenemu osebju Zl) Kranj, za vso pomoč ob njeni hudi bolezni. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: Vsi njeni Kranj, Tržič, Sovodenj, Škofja Loka, Ljubljana, 27. ^^^^^^^^^^^^^je^tenUjr^l99^^^^^^^^^^^^^^^ ZAHVALA Ob izgubi našega moža, očeta, starega očeta, pradedka, brata, strica in tasta STANKA ERŽENA M iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Hvala tudi dr. Beleharju, pogrebniku Jeriču in gospodoma župnikoma za lepo opravljen pogrebni obred. ŽALUJOČI: Vsi njegovi Cerklje, 1. oktobra 1992 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš upokojeni sodelavec iz Tovarne avtopnevmatike Sava Semperit -Pregleda plaščev JOŽE ZALOKAR rojen 1934 Od njega smo se poslovili v torek, 13. oktobra, ob 15. uri, na pokopališču na Kokrici. DELOVNI KOLEKTIV SAVA KRANJ Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil RUDI VERBIČ, st. iz Kranja Pokopali smo ga v družinskem krogu 13. oktobra. ŽALUJOČI: Vsi njegovi Kranj, 13. oktobra 1992 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš upokojeni sodelavec iz Splošnega sektorja JANEZ BERTONCELJ rojen 1908 Od njega smo se poslovili v sredo, 14. oktobra, v ožjem družinskem krogu. DELOVNI KOLEKTIV SAVA KRANJ ZAHVALA Življenje je lepo, bolezen je kruta, a smrt te reši trpljenja vsega. Ob boleči in mnogo prezgodnji izgubi drage hčerke in sestre ALENKE ZUPANC študentke Filozofske fakultete iz Martinj vrha se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, za darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sosedom za pomoč, zdravnikoma dr. Mlinariču in dr. Možganu ter sestri Jožici za ves njihov trud. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem od Sv. Lenarta in sošolki Marti za lepe besede slovesa. ŽALUJOČI: ata, Peter in Klemen _Martinj vrh, 4. oktobra 1992_ ZAHVALA Ob smrti moje drage mame, stare mame, prababice in tete KATARINE ILIJA por. Štibelj-Gretschin se zahvaljujem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje. Sosedoma Furlan in Ku-mer se zahvaljujem za pomoč. Enaka zahvala g. župniku Glavanu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem LTH za zapete žalostinke in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala tudi Domu oskrbovancev v Stari Loki za dolgoletno oskrbovanje. Vsi njeni Stara Loka, Škofja Loka ZAHVALA V 83. letu je zaprla trudne oči draga mama, babica, prababica, sestra, teta in tašča JOŽEFA LIPAR iz Kranja Zahvaljujemo se sorodnikom, znancem, sosedom, prijateljem in ostalim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izrečeno sožalje in cvetje. Posebna hvala dr. Udirju za dolgoletno zdravljenje, g. župniku iz Zlatega polja za pogrebni obred ter pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat lepa hvala! ŽALUJOČI: sin Andrej z družino ter ostalo sorodstvo SLOVENIJA IN SVET Slovensko - hrvaški vrh na Brdu Stalni politični in strokovni dialog (nadaljevanje iz 1. strani) Predsednik dr. Franjo Tudjman se je pogovarjal tudi s predsednikom slovenske vlade dr. Janezom Drnovškom. Slovenski premier je po pogovoru na časnikarski konferenci izrazil pozitivni vtis in dejal, da so se določeni problemi med državama potencirali. Dialog med državama se bo poslej odvijal tudi na nižjih ravneh, obe strani pa sta soglašali, da priznata mejo pred lanskim 25. junijem, ko sta državi razglasili samostojnost. V Piranskem zalivu naj bi veljal enak režim kot prej, glede problema Trdinovega vrha pa se bosta sestali delegaciji obrambnih ministrstev. Hrvaška stran bo, po odpovedi trgovinskega sporazuma, ki ga je slovenski parlament že ratificiral, pripravila nov predlog sporazuma. Slovenija nima nič proti uveljavitvi svobodne trgovine med državama, do takrat pa bo naša država uvedla enake carine, kot jih ie uvedla Hrvaška. Drnovšek je povedal, da je avtocesta med Šentiljem in Zagrebom tudi interes Slovenije prav tako kot cesta Koper - Lendava, vendar se mora o tem odločati republiška skupščina. Hrvaška je zainteresirana za cesto Trst - Reka, kar pa ni slovenska prioriteta, ampak je naša država zainteresirana za cesto Trst - Postojna - Reka, za kar bomo naročili študije. O tem se bosta pogovarjala prometna ministra. Dr. Drnovšek je tudi ocenil, da probleme lahko rešita državi sami in jih ni treba internacionalizirati. O kupčiji ni govora Na vprašanje, ali je šlo v primeru padca Bosanskega Broda za kupčijo med Srbijo in Hrvaško, da je slednja dobila Prevla-ko in ozemlje južno od Dubrovnika, je predsednik Tudjman odgovoril, da je to dezinformacija. Padec Broda je izraz realne moči na bojišču. Hrvaška namreč ne sme sodelovati v bojih izven države, ampak je doslej le pomagala Hrvatom v Bosni in Hercegovini. Razen mejnih in gospodarskih vprašanj ter problemov slovenske lastnine na Hrvaškem sta obe strani soglašali s seznamom problemov, ki jih bo treba začeti reševati. To so sporazumi o ribištvu, o saldu terjatev, o prevozu potnikov in stvari v mednarodnem cestnem prometu, o mejnih prehodih in maloobmejnem prometu, o kulturnem, športnem, znanstvenem in tehnološkem sodelovanju, o zaposlovanju delavcev, pravni pomoči, varstvu okolja, plinovodu, obveznosti Ljubljanske banke do hrvaških varčevalcev, ki bodo vključeni v delitveno bilanco bivše države. Pogovori na Brdu so bili v mejah realnih pričakovanj. Bistveno je to, da sta se sosedi začeli pogovarjati in da sta opustili taktiko zaostrovanja, čeprav tudi takih potez v dokaj naelek-trenem ozračju ni mogoče izključiti. Ali kot je po pogovorih dejal Milan Kučan: Načela o sodelovanju so bila jasna tudi doslej, vendar niso bila zapisana, zato predlagani sporazum o prijateljstvu in sodelovanju. Pomembno je tudi to, da bo vzpostavljen instrumentarij za spremljanja uresničevanja sporazuma. • J. Košnjek, slike G. Sinik Škofja Loka, 14. oktobra - V Sloveniji se je mudil islandski zunanji minister Jon Baldvin Hannibalson. Dopoldne se je pogovarjal s slovenskim zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom, sprejela sta ga predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan in predsednik vlade Janez Drnovšek, popoldne pa si je gost ogledal begunski center v škofjeloški vojašnici, od koder je tudi naš posnetek. - Foto: G. Sinik NAJUGODNEJŠA PRODAJA DEVIZ MENJALNICA D-D Publikum KRANJ na Bleivveisovi 16 (točno tam, k]er sprejemamo male oglase za Gorenjski glas) Obravnava proti nekdanjima elanovcema znova preložena Koder spodbijal Aljančičevo nevednost Kranj, 15. oktobra - Po junija začeti in prekinjeni glavni obravnavi proti nekdanjemu Elanovemu finančniku Pavlu Kodru in direktorju Urošu Aljančiču je senat Temeljnega sodišča v Kranju v sredo v tej zadevi znova zasedal - in znova prekinil. Na včerajšnji obravnavi jima je senat skušal dokazati krivdo po več kot dve leti stari obtožnici. Koder in Aljančič naj bi bila kriva, da je novembra 1988. leta Elan nakazal 6,7 milijona šilingov Zvezi slovenskih bank v Celovcu kot jamstvo za dobo 72 mesecev za najetje kredita Uroša Aljančiča v višini 3,5 milijona šilingov ter kredita Mladena Sirola v višini 3,2 milijona šilingov. Uroš Aljančič je v zagovoru vztrajal, da za jamstvo oziroma Občni zbor matematikov, fizikov in astronomov Bled - Okrog sto članov Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije se bo jutri, v soboto, zbralo v hotelu Astoria na Bledu na občnem zboru, na katerem bodo pregledali dosedanje delo in se pogovorili o prihodnjih nalogah in načrtih. Na zbor so povabili tudi dr. Petra Tanciga, republiškega ministra za znanost in tehnologijo. Že danes, v petek, se je v hotelu začel strokovni del srečanja. # C. Z. depozit Elana za njegov kredit ni vedel, Pavel Koder je njegovo nevednost spodbijal. Na sodišče je prinesel svoj dnevnik, v katerega je zapisoval dogovore poslovodnega odbora Elana. Na poslovodnem odboru, je trdil Koder, so se 14. novembra 1988 dogovorili o spornem depozitu za Aljančiča in Sirola, sklep je obkljukan, torej uresničen, v uradni zapisnik pa ni šel, tako kot ne več drugih dogovorov, denimo, o nagradah Stenmarku, Svetovi, Križaju, ki so jih v Elanu prav tako speljali prek Zveze slovenskih bank v Celovcu. Odvetnika obeh obtožencev sta nasprotovala, da bi na obravnavi prebrali zapisnike zaslišanj treh prič iz Zveze slovenskih bank. Priče naj bi neposredno zaslišali. Tožilstvo je vztrajalo tudi pri zahtevi, da se pridobi dokumentacija iz Zveze slovenskih bank o poslovanju z Elanom. Očitno pa bo pot do nje še dolga, saj bo moralo zanjo pri avstrijskem ministrstvu za pravosodje uradno zaprositi slovensko pravosodno ministrstvo. Do tedaj je obravnava proti Kodru in Aljančiču preložena. Slovesnost na Jamniku Kranj, oktobra - Jutri, v soboto, 17. oktobra, ob 11. uri bo pri spomeniku narodnega heroja Lojzeta Kebeta - Štefana na Jamniku slovesnost, ki jo organizirata združenji borcev NOV občin Kranj in Jesenice. Letos namreč mineva 50 let od njegove smrti. Lojze Kebe - Štefan je bil komisar I. grupe odredov, ranjen je bil v bližini Jamnika in je tam 20. oktobra 1942 podlegel ranam. O njegovem liku bo na jutrišnji slovesnosti spregovoril njegov soborec Vinko Hafner, v kulturnem programu pa bodo nastopili učenci OŠ Podblica in Jeseniški oktet s partizanskim harmonikarjem. Sledilo bo tovariško srečanje pri lovski koči na Jamniku. Priredit tev bo v vsakem vremenu; če bo vreme slabo, bo srečanje po slovesnosti organizirano v vasi Jamnik. # D. D. Koliko je vreden tolar ujalnica valuta, nakupni / prodajni tečaj DEM ATS HRD Abanka Kranj (Tržič, Jesenice) ' 583 59,20 8,20 8,32 13/19 Aval Bled 58,10 59,00 8,20 835 — COPIA Kranj 58,40 58,40 8,20 8,40 — ( H F Dl I A\SI Al 1 N. banka Lj. 58,40 59,20 830 8,45 — D-D Publikum KraiJ 58,40 59,09 8,20 833 18/23 EROS (Stari Mavr), Kranj 58,40 59,20 8,25 835 18/23 Geoss Medvode 58,60 59,00 &\20 830 20/22 Hranilnica LON, d. d. Kranj 58,29 58,99 8,20 1L35 — HIDA - tržnica Ljubljana 58,65 58,90 830 838 18/22 Hipotekama banka, Jesenice 58,30 59,40 8,20 835 18/26 INVEST Škofja Loka 58,20 59,10 804 8,40 16/25 LB — Gorenjska banka Kranj 57,70 59,75 8,04 8,49 — Lorema Bled — — — — — Merkur — Partner Kranj 57JJ0 59,15 8,21 8,40 14/23 MIKEL Stražišče 58,65 59,00 8^2 832 21/21 Otok Bled 58,40 58,95 8,21 835 15/24 Poštna banka, d. d. (na poštah) 57,10 58,69 8,00 832 — SHP — Slov. pos. in bran. Kranj 58,30 59,10 8,20 832 — SKB Kranj (Radovljica, Sk. Loka) 58,56 IL29 832 14/23 Sloga Kranj 58,20 59,10 8.211 837 — Slovenijaturist (Jev, Boh. Bistrica) 58,20 59,00 8.2» H.2S 15/23 VVILFAN Kranj 58,70 59,00 1U5 830 — Ljubljanska borza: Za torkovo dražbo so bili značilni porasti tečajev vseh dolgoročnih vrednostnih papirjev in zelo živahno trgovanje z državnimi obveznicami prve in druge izdaje. Tečaji so poskočili za enega do tri odstotke, porast tečaja pri državni obveznici druge izdaje, ki ji popularno rečejo "dvojka", pa je že nadomestil padec tečaja ob izplačilu zadnjega kupona. Podobno velja tudi za obveznici občin Laško in Zagorje ob Savi. Najmanjšo rast tečaja je imela državna obveznica prve izdaje, njena cena se že dalj časa giblje med 116 in 117 odstotki. Promet z dolgoročnimi vrednostnimi papirji je znašal dobrih 3,5 milijona mark, kar 85 odstotkov sta ustvarili obe državni obveznici. Proti pričakovanjem Banke Slovenije pa promet s kratkoročnimi vrednostnimi papirji ni živahen, na torkovi dražbi je promet z njimi znašal le 73.000 mark. Že od začetka oktobra trgovanja z blagajniškimi zapisi Banke Slovenije v tuji valuti ni, zato je na borzi marka še vedno vredna 58,60 tolarja. Borzni strokovnjaki pravijo, da je to odraz mirovanja na vseh deviznih trgih, posebej na medpodjetniškem, kar je seveda zlahka moć ugotoviti z dnevnih tečajnic. Zlata borza: Na torkovi dražbi plemenitih kovin je zlatu cena s 1.000 porasla na 1.009 tolarjev za gram. Pri zlatem denarju pa so trgovali le z zlatimi nemškimi markami in zlatimi italijanskimi lirami. Delegati naj bi razpravljali o stanarinah Nezakonito povišanje stanarin Jesenice, 15. oktobra - Sindikati so se uprli povišanju stanarin in dokazovali, da je takšno povišanje nezakonito. Zdaj se je izkazalo, da so imeli prav. Za prekršek se državni organi, organi družbene skupnosti in krajevne skupnosti sploh ne morejo kaznovati. Tržna inšpekcija uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko je na predlog svobodnega sindikata iz jeseniške Železarne raziskala upravičenost povečanja cen stanovanjskih najemnin v jeseniški občini za mesec maj primerjalno na april letos, izračunani odstotek povišanja cen pa ne bi smel biti višji kot 55,6 odstotka. Po mnenju sindikatov je jeseniški izvršni svet povečal najemnine za višji odstotek, kot bi jih smel. Tržna inšpekcija je zaradi nejasnosti prosila za strokovno mmenje republiški tržni inšpektorat. Odredba ministrstva za trgovino namreč določa, da je možno 45-odstotno poove-čanje na že oblikovane in uporabljene stanovanjske najemnine. Ker izvršni svet 20-odstotnega povišanja ni izvedel takoj, ampak hkrati s 43-odstotnim povišanjem, so inšpektorji menili, da bi bilo možno povišanje stanarin maja za 45 odstotkov. Pojasnilo republiškega tržnega inšpektorata - zakoniti odstotek je 55, 6 odstotkov pa se uporablja tudi pri izračunavanju protipravno pridobljene premoženjske koristi. Kršitev odloka o načinu oblikovanja cen komunalnih storitev in najemnin je bila s tem opredeljena. Inšpektorji ugotavljajo, da je kršitelj odloka izvršni svet skupščine občine, ki je na predlog sekretariata za urejanje prostora sprejel sklep o povišanju stanovanjskih najemnin. Po določilih zakona o cenah se kaznujejo za prekršek podjetja in druge pravne osebe in nosilec samostojnega dela, ki cen ne oblikujejo v skladu z ukrepi o določitvi cen, prav tako pa se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba v podjetju. Po zakonu o prekrških pa družbenopolitične skupnosti in njihovi organi, tudi državni organi, organi družbene skupnosti in krajevne skupnosti ne morejo biti odgovorni za prekršek. Tržna inšpekcija je zato lahko le obvestila skupščino občine o kršitvi odloka o načinu oblikovanja cen komunalnih storitev in najmenin. Sindikati pa bodo vztrajali na tem, da o tej kršitvi razpravljajo delegati v skupščini občine Jesenice. • D. Sedej Ekologi za ukinitev prometnega davka Ljubljana, 15. oktobra - Slovensko ekološko društvo, ki je zaživelo septembra, že daje prve pobude za reševanje določenih težav. Tako je ministrstvu za finance in ministrstvu za trgovino Slovenije pred; lagalo ukinitev prometnega davka, ki ga je treba plačati ob prodaji koristnega odpadnega materiala. Po mnenju Slovenskega ekološkega gibanja bi odprava tega davka prinesla več koristi, kot se zbere denarja iz tega vira. Zanimanje za zbiranje odpadnih materialov bi se gotovo spet povečalo; interes za zbiranje starega papirja je namreč posebno upadel med šolsko mladino. Gibanje ima tudi več pripomb k predlogu Zakona o varstvu narave. Med drugim ugotavlja, da bi morali natančneje določiti vlogo društev, interesnih združenj in drugih nevladnih organizacij s področja ekologije v postopkih v zvezi z varstvom narave. Slovensko ekološko gibanje se hkrati zavzema za ohranitev ministrstva za varstvo okolja. # S. S. Prispevek k razpletu Odstopil direktor kranjskega radia Kranj, 15. oktobra - Na včerajšnji seji kranjske vlade je bila obravnavana zahteva po razrešitvi vršilstva dolžnosti direktorja Raflj* Kranj, ki jo je 29. septembra oddal Peter Tomazin. Kot razlog Je navedel, da zaradi stalnega vmešavanja glavnega in odgovornega urednika v njegovo delo, ne more več zagotavljati zakonitega j" normalnega poslovanja, člani izvršnega sveta si niso bili P°vs*j. enotni, ali je ta korak prispevek k urejanju razmer, vendar so oo-stop sprejeli. Ugotovili so. da žal njihova pobuda za ponovno g,a' sovanje o organu upravljanja v zboru združenega dela ni bila usp* šna, zato pričakujejo, da bo verjetno potrebno ponoviti celotc postopek kadrovanja. Tudi programski svet zaradi nejasno* okrog prvega sklica še ni začel z delom. Nova kadrovska rešite*' ni dozorela", smo slišali tokrat, in bo predlagana na prihodnji ••J. Očitno je, da ne bo šlo le za kratkotrajno nadomestitev. R*dU*S program ne sme biti moten, so sklenili in obsodili vse pritiske jih izvajajo nanje mediji. Tudi objava kadrovske rešitve, ki *e dogovorjena, sodi v ta sklop. • S. Ž. GLAS V sodelovanju s Cestnim podjetjem Kranj pripravljamo javno okroglo mizo CESTE, KOLOVOZI, STEZICE ALI KAM VODIJO GORENJSKE CESTE? Sodelovali bodo gorenjski poslanci, predsedniški kandidati, minister za ceste Marjan Krajne, predsedniki občinskih vlad z Gorenjskega, vsi, ki so na Gorenjskem odgovorni za ceste, novinarji in vsi, ki bos ■ želeli karkoli vprašati ali povedati. Vabljeni zlasti predsedniki in dro funkcionarji krajevnih skupnosti. Pogovor bo vodil poslanec Emil Milan Pintar. Okrogla miza bo danes, 16. oktobra, ob 17. uri v hotelu Bellevue na Šmarjetni gori nad Kranjem. Cestarji obljubljajo, da bo cesta prevozna, v hotelu pa dobro postrežbo.