cijami m: ljal proti so ljudje vmesnih
^uljema, ponedeljek, 14.
LETO XXII. Stev. 112
OLAVNI m ODGOVOR«
UREDNIK
IVAN ŠINKOVEC
UREJA UREDNIŠKI ODBOR
UM izhaja nai dan razen petka — Cena M dinarjev
j PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRU2ITE SE)
4.ISOIU PRAVICA«
USTANOVLJENA 4. OKTOBRA 1934 - MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO n IZHAJALA KOT »-DNEVNIK □* TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO L JUL. 1961 KOT DNEVNIK- NATO PA KOT TEDNIK — OD L JUNIJA 19S3 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z .BORBO«
OB POVRATKU IZ PR IJ ATITE. PS& E FRANCIJE
Domovina je prisrčno sprejela
predsednika republike tovariša Tita
Od Sežane do Ljubljane sta pa spremljala Miha Marinko in dr. Marijan Brecelj — V Ljubljani sta ga pozdravila Boris Kraigher in Vida'1 omšičeva— Manifestacije ljudstva so ga spremljale vse od meje do Beograda
Ljubljana, 13. maja, Danes dopoldne se je po uradnem obisku v Franciji peljal skozi Ljubljano predsednik Tito s svojim spremstvom. Od Sežane do Ljubljane sta spremljala predsednika Tita predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko in član Zveznega izvršnega sveta dr. Marijan Brecelj, na ljubljanski železniški postaji pa so ga pozdravili predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher, članica Izvršnega komiteja CK ZKS Vida Tomšič, član Izvršnega sveta LRS Niko Šilih, generalni podpolkovnik Nikola Kara-novič. predsednik OLO Ljubljana dr. Marijan Dermastia in drugi. Po nekajminutnem postanku je modri vlak nadaljeval pot v Beograd.
javljen, so vendar prihiteli mnogi Ljubljančani, da bi pozdravili svojega dobrega prijatelja ob povratku iz Francije. Vsi, posebno pa še pionirji z zastavicami in cvetjem, so nestrpno pričakovali, kdaj bo pripeljal modri vlak.
Na ljubljanski postaji
V današnjem vedrem in sončnem nedeljskem dopoldnevu se je že okrog devetih napolnil, železniški peron. Čeprav sprejem tovariša Tita ni bil posebej na-
igran, zlasti ko ga je eden izmed j val pripovedovanje o modrem
novinarjev povabil, naj bi ostal v Ljubljani. Tovariš Tito je v smehu odvrnil, da bi to prav rad storil, »a se moram vrniti, ker so mi dovolili le teden dni dopusta. V nedeljo sem šel in v nedeljo se vračam,« je dejal. Prav ko je začel pripovedovati, kako je modri vlak z brzino po 110*km na uro brzel po Franciji, so se v vagonu začeli poslavljati tovariši Marinko, Kraigher, Brecelj, Tomšičeva, general Karanovič in ostali. Vsem je prisrčno stisnil roke,
potem pa je novinarjem nadalje- I v Ljubljani.
vlaku: »2e marsikaj je doživel ta vlak. Najprej nas je vozil na Vzhod, potem za Zahod, zdaj pa na Vzhod in Zahod. Tako se ne bodo z nikomer- prepirali, ko nas vozi na Vzhod in Zahod.« Takrat se je modri vlak že premaknil in že v ropotu lokomotive smo ujeli še zadnje besede tovariša Tita.
Ves peron je navdušeno mahal svojemu dragemu prijatelju, ki je ob oknu odzdravljal in se zahvaljeval za prisrčen sprejem
Prvi navdušeni sprejem na meji
zaprosil za kratko izjavo. Tovariš Tito se je nasmehnil:
Predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher pozdravlja predsednika republike Tita na ljubljanski postaji
Enake težnje narodov obeh dežel da bi si zgradili boljše življenje
Okrog 9.20 je privozil na drugi tir in že smo ob oknu vsega nasmejanega zagledali tovariša Tita in ob njem njegovo soprogo Jo-vanko. Na peronu je vse vzkipelo v prisrčnem pozdravljanju. V Vagon so vstopili predstavniki Ljudske republike Slovenije, se rokovali s predsednikom Titom in njegovim spremstvom, mala pionirja Alenčica in Jurček pa sta tovarišu Titu in njegovi soprogi izročila šopka pomladanskega cvetja.
Boris Kraigher, Vida Tomšič, general podpolkovnik Karanovič, predsednik OLO Ljubljane dr. Marijan Dermastia in ostali so vstopili v vagon. Tovariš Tito se je pozdravil z njimi, potem pa ga je ploskanje in navdušeno pozdravljanje Ljubljančanov spet priklicalo k oknu in je ljudem znova prisrčno odzdravljal.
V krajši izjavi, ki jo je začel z besedami »Dragi Ljubljančani«, je dejal, da so on in njegovo spremstvo zelo zadovoljni z obiskom v Franciji. »Prinašam vam tople pozdrave iz prijateljske Francije,« je dejal tovariš Tito. »Zelo sem vesel in se vam zahvaljujem za prisrčen sprejem, ki ste nam ga tu priredili. To dokazuje, da soglašate z našim potovanjem v Francijo in da odobravate našo zunanjo politiko na sploh. Na tem potovanju smo se prepričali, da je francoski narod ostal zvest tradicionalnim prijateljskim čustvom iz minulosti. Spoznali pa smo tudi, da francosko ljudstvo in njegovo vodstvo globoko cenita našo novo Jugoslavijo in njena zunanjepolitična Prizadevanja za učvrstitev miru, prav tako pa tudi našo povojno izgradnjo in naše splošne napore. Vse bolj in bolj raste ugled naše države v tujini. Prizadevali smo si, da bi v Franciji verno tolmačili težnje r.aših narodov in spoznali smo, da ima enake želje
VREMENSKA WpOVED
za ponedeljek, 14. maja:
Spremenljivo oblačno. Najnižje bočne temperature med 3 ln 8, v Prl-JJJorju 14 stopinj C. — NajvlSje dnevne temperature do 22 stopinl C.
STANJE DANES
Nad Alpami 1n Balkanom se zadržuje hladnejši zrak Področje viso-
tudi francoski narod, to je, da bi se ohranil mir, da bi si v miru zgradili boljše življenje in da bd sodelovanje med našima državama postalo vse bolj tesno.«
Nn Vzhod, potem na Zahod zdaj na obe strani
Po tej izjavi, ki so jo ljudje sprejeli z aplavzom, se je predsednik Tito obrnil k zbranim novinarjem in jim dejal: »Tako lepo vreme imate, kako da niste šli v hribe?« Bil je izredno raz-
Sežana, 13. maja. — Davi okrog 7. ure je modri vlak pripeljal muršala Tita in njegovo spremstvo nazaj v domovino. Na j sežanski postaji so v lahni maj-. ski sapi plapolale zastave, vtem ko je množica ljudi iz bližnje in daljne okolice nestrpno pričakovala, da pozdravi tovariša Tita, kakor se je glasil pozdrav tudi na velikem transparentu nad peronom: »Ljubljeni Tito, pozdravljen na kraških tleh!«
Ko je vlak privozil v Sežano se je že vzdolž proge razlegalo vzklikanje in ploskanje. Maršal Tito je še med vožnjo razigrane volje odzdravljal ob oknu vagona. Med slavnostno koračnico sta vstopila v vlak in pozdravila Maršala predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko in član '/.veznega izvršnega sveta dr. Marijan Brecelj. Potem je maršal Tito odprl okno in smehljaje mahal množici, ki je vedno znova ploskala in vzklikala. Trije pionirji so mu tedaj izročili šopke cvetja. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Alfonz Grmek pa mu je izrekel dobrodošlico, a domačinka mn je v imenu sežanskih žena izročila v pozdrav šopek rdečih tulipanov in košaro steklenic starega kra-škega terana.
Po/.dravi francoskega ljudstva
Ves čas so neposredno pred oknom vagona delovali fotoaparati. Maršal Tito je zdaj veselo zrl v množico, zdaj v skupino novinarjev in fotoreporterjev. Tedaj ga je sodelavec koprskega radia
»Kai pa naj vam povem?« »Nekaj o vaših vtisih s poti po Franciji.«
In Maršal je dejal:
»Moram reči, da smo zelo zadovoljni z našim potovanjem in
noma prepričali šele zdaj, ko smo jih sami obiskali, kajti ob vsakem koraku so nam izkazali polno topline in priznanja.«
V Postojni
Vlak je stul v Sežani le sedem minut in med navdušenimi ova-
Predsednik Tito s predsednikom Ljudske skupščine LRS Miho Marinkom ob sprejemu v Postojni
z opravljenim delom. 7.elo toplo. so nas sprejeli vodilni ljudje in ljudstvo. Po vsem lahko rečem, da smo zadovoljni z vsem, kar smo opravili. Iz Francije prinašamo našim narodom prisrčne pozdrave francoskega ljudstva.
Francoski narod goji velika prijateljska čustva do nas Jugoslovanov. Mi smo se o tem popol-
cijami množice je potem odpeljal proti Postojni. Maršala Tita so ljudje pozdravljali na vseh. vmesnih postajah. Posebno lepo
?a so ga pričakali v Postojni, eron je bil nabito poln Postojnčanov in okoličanov, ki so ob igranju koračnic nenehno dajali duška svojemu zadovoljstvu. Predsednika Tita so ondi pozdravili predsednik Občinskega ljudskega odbora Jože Baša. sekretar Občinskega komiteja ZKS Zdravko Smrekar in predsednik Občinskega odbora SZDL Tone Strle. Pionirka in pionir sta mu v spremstvu predsednice Društva prijateljev mladine Zore Tomi-čeve izročila cvetje, v imenu garnizona pa mu je raportiral narodni heroj polkovnik Franc Hočevar. Po kratkem razgovoru s predstavniki ljudskega odbora in političnih organizacij je maršal Tito spet ugodil novinarjem:
»Vidite, zadnjo nedeljo smo se j peljali tod mimo, zdaj se spet | vračamo. Malo časa smo bili v Franciji, a čeprav nam je tam zelo ugajalo in je vse najbolje poteklo, smo si vendar želeli, da ! ni bili spet čimprej nazaj v naši domovini.
Prinašamo vam pozdrave francoskega ljudstva, ki čuti izredne simpatije nasproti našim narodom. Prepričali smo se, da stare tradicionalne vezi, ki so bile že od prej, niso niti malo oslabljene, ampak se prav zdaj še bolj učvrščnjejo.«	Vj. K.
Ponovna zagotovila prijateljstva
v zahvalnih brzojavkah predsednika Francoske republike Cotyja in ministrskega predsednika Molleta
Beograd, 13. maja (Tanjug). — Predsednik Francoske republike Renč Coty je poslal predsedniku republike maršalu Josipu Brozu Titu v odgovor na njegovo brzojavko ob odhodu iz Francije naslednjo brzojavko:
Globoko so me ganile tople besede, ki ste mi jih sporočili, preden ste zapustili francoska tla. Francoskemu narodu, kakor tudi njegovi vladi in meni osebno bo ostalo globoko v spominu Vaše potovanje, ki ni samo potrdilo tradicionalno prijateljstvo v srcih Francozov, marveč bo po mojem trdnem prepričanju rodilo tudi nadvse ugodne sadove za naši dve deželi in za stvar miroljubnega sporazumevanja med narodi.
Dovolite mi pristaviti, da bodo osebne vezi, navezane med nama med Vašim bivanjem v Elizejski palači, zame še posebno dragoce- i ne.
Sporočam Vam, gospod predsednik, kakor tudi gospe Jovanki Broz izraze svojega najtoplejšega j prijateljstva z željami za srečo in napredek narodov prijateljske Jugoslavije.
Hkrati je predsednik republike sprejel tudi naslednjo zahvalno brzojavko predsednika francoske vlade Guya Molleta:
Globoko me je ganilo prlja-
*»£"»taeiV^riT-k. razprostira ^*k.? ^Poročilo, ki ste ml ga —	-	-	-	-	i„	srednje;	Poslali.	Za	francosko vlado je bila
zame pa veliko zadovoljstvo, da sem se znova sestal v Vami. Francoski narod in narode Jugoslavije Je zmerom vezalo globoko
tovnih problemov. Izpričana istovetnost gledišč nam daje nove pobude za vero v ohranitev in okrepitev miru. Se bolj bomo razvijali naše gospodarsko in kulturno sodelovanje.
2elim, da bi bili naši dve deželi tudi v prihodnje na ta na-
prijateljstvo. To prijateljstvo se čin zgled sporazumevanja vsem je utrdilo med zadnjo svetovno narodom sveta, vojno z bratstvom v orožju. Vaše V trenutku, ko se vračate v bivanje v Franciji je pričalo o svojo domovino, bi Vas rad pro-trajnosti teh medsebojnih čustev. | sil, da ste pri vseh jugoslovanskih Naši razgovori so bili obeleženi z državljanih moj tolmač in da jim veliko odkritosrčnostjo in izred- izrazite moje tople želje za razno prisrčnostjo. Omogočili so te- cvet, napredek in veličino Jugo-melii/to nroučovflnip	ev0.	davita
Manifestacije na zagrebški postaji
Zagreb, 13. maja (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz-Tito je prispel s svojim spremstvom danes ob 12.20 v Zagreb, kjer ga je več tisoč na železniški postaji zbranih prebivalcev pozdravilo s prisrčno dobrodošlico in dolgotrajnim vzklikanjem: »Heroj Tito!« Predsednika Tita, njegovo soprogo Jovanko Broz in njegovo spremstvo so pozdravili predsednik Sabora Hrvatske dr. Vladimir Bakarič, predsednik Izvršnega sveta Jakob Blaževič ter politični, kulturni in javni delavci, ki so bili zbrani na peronu.
Predsednik Tito se je zahvalil za prisrčno dobrodošlico. »Prepričali smo se,« je rekel, »da ima Jugoslavija v francoskem narodu prijatelja, s katerim bo lahko sodelovala tudi v prihodnje enako, kakor je sodelovala v minulosti v raznih vprašanjih, ki zanimajo obe deželi.«
Slavonski Brod, 13. maja. (Tanjug). Modri vlak s predsednikom republike Titom je danes ob 15.15 vozil skozi Slavonski Brod. Na železniški postaji, okrašeni z zastavami, so predsednika Tita in njegovo soprogo Jovanko Broz pozdravili predstavniki Ljudskega odbora ter družbenih in političnih organizacij Slavonskega Broda.
soprogi šopke cvetja predsednica sindikalnega sveta Greta Kavaj. Množica ljudi je na peronu prisrčno pozdravljala predsednika republike. Ko je skozi okno modrega vlaka govoril z ljudmi, je predsednik Tito med drugim de: jal: »Vračamo se iz dežele, kjer goje prijateljstvo do naše dežele. Svoje delo smo opravili dobro. To je bil koristen in pomemben obisk.«
Cez pet minut je modri vlak med prisrčnimi ovacijami zbranega ljudstva nadaljeval vožnjo proti Beogradu.
Vinkovci, 13. maja. (Tanjug). Ob 16.03 je privozil na svečano okrašeno postajo v Vinkovcih modri vlak. s katerim se predsednik republike Josip Broz Tito s soprogo s prijateljskega obiska v Franciji vrača v Beograd. V imenu prebivalcev vinkovškega okruja je pozdravil predsednika republike predsednik OLO Vujo Divjak.
Predsednik Tito je sporočil na postaji zbranim ljudem pozdrave francoskega naroda. »V Franciji smo naleteli na razumevanje«, je rekel, »in se še enkrat prepričali, da je moč z osebnimi stiki doseči marsikaj, česar drugače ne bi mogli doseči.« Potem je govoril z ljudmi in se zanimal
od Azorov preko Zahodne do *»»>—
I velika radost, da Vas je SDrejela.
Mala pionirja sta izročila cvetje predsedniku In njegovi soprogi, medtem ko je množica manifestirala na peronu
V imenu prebivalstva je izro- ; za setev, ali je že končana in ali čila predsedniku Titu in njegovi dež liudo ovira poljska dela.
Ob povratku v Beograd
Beograd, 13. maja (Tanjug.) I edinstva pred železniško postajo Predsednik republike Josip , na desettisoče ljudi. Ker v jutra-Broz-Tito je prispel danes zve- njih časnikih ni bilo objavljeno, cer ob 18.45 z uradnega obi- kdaj prispe predsednik v Beo-ska v prijateljski Franclji v grad, se je množica ljudi sponta-Beograd.	no napotila k železniški postaji
mnogo prej, da ne bi zamudila Beograjčani so priredili pred- prihoda in da bi videla predsed-sedniku Titu nadvse prisrčen nika Tita. Sprevodi ljudi, obleče-sprejem. Čeprav so zvedeli za čas nih skoraj zimsko z dežniki spričo njegovega prihoda samo po hladnega vremena in dežja, so radiu in šele v popoldanskih urah, I bili za ta letni čas nekaj nena-se je zbralo na Trgu bratstva in I iNadalievanie na 3. tirani)
S PLENUMA ZVEZI ZENSKIH D H V STE V SLOVENIJE
Posredujmo otrokom že v osnovni šoli znanje, ki ga bodo potrebovali v življenju
Ljubljana, 13. maja. Danes se Je v Ljubljani začel plenom Zveze ženskih društev Slovenije, ki bo jutri nadaljeval in zaključil svoje delo. Osnovna točka dnevnega reda je vsebovala obravnavanje reforme šolstva, ki nalaga dokaj pomembne naloge tudi ženskim organizacijam. Tu gre za pravilno tolmačenje osnovnih principov reforme, hkrati pa lahko Zveza ženskih društev prispeva razmeroma dosti gradiva, ki bi prišlo v poštev pri izpopolnitvi učnih načrtov. 2enske organizacije bi morale vzpodbuditi tudi svoje članice, da v večjem številu sodelujejo v organih družbenega upravljanja v šolstvu ter jim dati osnovne smernice za vsebino dela v družbenem upravljanju.
O osnovnih načelih šolske reforme je pripravila obširen in izčrpen referat prof. Draga Humek, ki je utemeljila nujnost reforme, s katero bi bilo treba naše šolstvo vskladiti z revolucionarnim razvojem naše družbe. Podrobno je obravnavala dosedanje hibe vzgoje v šolah, pri čemer je še zlasti poudarila pomanjkanje delovne vzgoje, delno odmaknjenost od praktičnega življenja, te-
žave pri prehodih iz nižjih stopenj šole v višje in zahteve po temeljitejšem znanju. Obrazložila je nujnost bodočega enotnega tipa obvezne osnovne šole in nujnost temeljitejše vzgoje osebnosti v tej šoli.
V razpravi po njenem referatu je sodelovalo večje število tovarišic, ki so prav s primeri iz prakse potrdile pravilnost osnovnih načel pri reformi šolstva in nuj-
Odlok o stopnjah prispevkov za kadre v gospodarstvu
Po zveznem družbenem planu i plovbe in PTT bodo še izdani za letošnje leto je Zvezni izvršni predpisi o višini prispevkov, svet pooblaščen, da s posebnimi Odlok Zveznega izvršnega sve-predpisi določi višino prispevkov ^ še določa, da lahko republiški v sklad za kadre v gospodarstvu., izvršni sveti predpišejo stopnje O tem je zdaj izšel poseben od- j prispevka za kmetijske organiza-lok, po katerem je osnova za iz- cije, kmetijske zadruge, gozdna računavanje prispevka po pravilu gospodarstva, trgovska podjetja znesek izplačanih plač po tarif- trgovine, gostinska podjetja in nem pravilniku oziroma pri kme- gostiš^ komunalna podjetja in tipskih zadrugah znesek izplača- ^ gospodarske organizacije za nih plač po kolektivni ali p osa- opravljanje administrativnih in-mični pogodbi. Izjema velja le za telektualnih uslug, trgovino in gostinstvo (vključno,	,	.
industrijske prodajalnice), kjer ■ Privatni obrati in gostinski velja kot osnova za izračunavanje obrati in privatni lastniki motor-
nost spremembe organizacije šole z upoštevanjem določenih dejstev kot so poudarek na tehnično vzgojo, praktičnost in na bolj življenjski način pouka, pri katerem bi bilo treba upoštevati, da lahko le maloštevilne družine nudijo otrokom določeno pomoč doma, ker so starši, v mnogih primerih oče in mati, zaposleni v službi, pri javnem političnem delu itd.
Referat, ki ga je nato imela tov. Živa Beltramova, je vseboval enega izmed detajlov v kompleksnem vprašanju šolske reforme. Obravnavala je namreč pomen gospodinjskega pouka v reformirani šoli. V svojem referatu se je omejila predvsem na pouk gospodinjskih predmetov v obvezni osnovni osemletni šoli in deloma na pouk v izvenšolskih krožkih, tečajih itd. Glede tega pouka je posebna zvezna komisija že izdelala program, ki vsebuje kot osnovna načela nujnost praktične vzgoje v šoli in navajanje otrok na zdrav in praktičen na-
Jutri bodo na plenumu obravnavali še predlog Komisije za žene pri SZDL in Tajništva ženskih društev Slovenije za uvedbo in šolanje poklicev v gospodinjstvu ter program dela Upravnega odbora Zveze ženskih društev Slovenije v letošnjem letu. Na osnovi referatov in dopolnil iz razprave bodo sprejeli na plenumu tudi ustrezne zaključke, ki jih bodo, vsaj one, ki se tičejo šolske reforme, dostavili komisiji, ki obravnava ta vprašanja. M. N,
V SUBOTICI SO ZAKLJUČILI IL MLADINSKI FESTIVAL
V počastitev rojstnega dne
predsednika Tita
Subotica, 13. maja (Tanjug). — Z velikim zborom in mimohodom kakih 20 tisoč fantov in deklet iz dvanajstih naših mest se je zaključil danes v Subotici drugi mladinski festival »Bratstva in enotnosti«, prirejen v počastitev rojstnega dne predsednika Tita. (Prva takšna manifestacija je bila lani v Nišu.)
športna tekmovanja, mnogo kulturnih prireditev in družabnih večerov. Sinoči je bil festival mladinskih skupin, na katerem so zelo uspešno izvajali tradicionalne folklorne plese iz raznih! krajev. Razsodišče je ocenilo kot najboljše foklorne skupine i* Niša, Prištine in Slavonskega Broda. V klasični in zabavni
mladinski festival, je 1500 mladincev in mladink iz Niša, Slavonskega Broda, Prištine, Bosenskega Samca, Bitolja, Subotice in i drugih okrajev, imelo številna
PROSLAVA 12. OBLETNICE DRŽAVNEGA SEKRETARIATA ZA NOTRANJE ZADEVE
Odkrili so spomenik narodnemu heroju Francu Rozmanu-Stanetu
Včeraj so v Tacnu piri Senlt- | Po spominskem nagovoru in vidu svečano proslavili dvanajsto odkritju spomenika je invalidski obletnico ustanovitve Državnega pevski zbor pel borbene pesmi, uuun. na iu10» m	ua-	sekretariata	za	notranje	zadeve.	+°|^flnS
J5.SK	M	T-.	°b	tei	Prmk‘	”	V	^
- —	v*""	'	''	*'y
V štirih dneh, kolikor je trajal j glasbi so dosegli največ uspehov j j—1_-	—i	innn „1„ mladinci iz Subotice, v narodni
glasbi in petju pa mladinci iz Niša, Slavonskega Broda in Subotice. Najboljša je bila gledališka predstava mladincev iz Niša.
Na velikem mladinskem zborovanju, kateremu je prisostvoval tudi predsednik Izvršnega sveta Vojvodine Geza Tikvicki, je govoril član CK Zveze komunistov Jugoslavije Isa Jovanovič. Pozdravil je prirejanje takšnih manifestacij in poudaril, da bodo ti stiki ter sodelovanje mladine iz raznih krajev naše dežele zelo veliko prispevali k zbližanju mladine in k utrditvi bratstva in enotnosti.
prispevka opravljen promet po odbitku prometnega davka (pri zunanjetrgovinskih podjetjih se šteje za promet vrednost uvoženega ali izvoženega blaga, franko meja oziroma storjenih uslug v dinarjih po obračunskih tečajih). Pri kmečkih delovnih zadrugah pa je osnova za izračunanje prispevka zaslužek članov pri zadrugi.
Prispevek za kadre je za leto 1956 določen v naslednjih stopnjah:	industrijska	in	rudarska
podjetja 4%; gradbena in montažna podjetja 3 %’, podjetja Skupnosti jugoslovanskih železnic, podjetja cestnega prometa, kmetijske organizacije, gozdna gospodarstva, kmetijske zadruge (razen delovnih), specializirane kmetijske zadruge, poslovne zveze kmetijskih zadrug in obrtne gospodarske organizacije z družbenimi sredstvi 2%; kmečke delovne zadruge 1 % gostinske gospodarske organizacije z družbe-
nih vozil za javni prevoz plačajo prispevek po osnovi, ki velja za plačilo dohodnine, stopnjo prispevka pa predpiše republiški izvršni svet O razdelitvi vplačanih prispevkov za kadre na posamezne sklade bo Zvezni izvršni svet izdal še posebne predpise. Narodna banka'mora posebej voditi vplačane prisipevke po gospodarskih panogah in ljudskih republikah in posebej za kmetijske zadruge. Za letošnje leto vplačani prispevki se ne morejo izkoriščati do izdaje posebnih predpisov. Prav tako se ne morejo izkoriščati do izdaje teh predpisov sredstva skladov za kadre pri Zvezni industrijski in Zvezni gradbeni zbornici iz lanskega leta, če razdelitev še ni odobrena ali če sredstva niso predvidena s predračunom sklada za lansko leto za potrebe strokovnih šol in domov do konca šolskega leta 1955/56 oziroma če niso angažirana do
niini sredstvi 3 %o (promila) od konca lanskega leta. Izjeme odo-prometa; trgovske gospodarske brava le Zvezni sekretariat za organizacije 0,5 %« ostale gospodarske organizacije nepotrošenih sredstev republiških 1 %. Ce gospodarske organizacije skladov za kadre iz lanskega leta
hteva enak pouk tako za dečke > kot za deklice. Šolska reforma naj bi predvsem vskladila učno vzgojno delo na obvezni šoli z že doseženo stopnjo proizvodnih sil in z njihovim naglim razvojem, pri čemer je treba upoštevati, da razvoj tehnike no vpliva samo na družbeno življenje, temveč prodira tudi v življenje družin, spreminja navade v opremljanju stanovanj, pripravljanju hrane, uporabi tehničnih pripomočkov itd. Glede na vse to naj bi se učenci od prvega šolskega leta vzgajali za zdrav način prehrane, za razumno opravljanje vsakdanjih drobnih del v zvezi z oblačenjem, urejanjem stanovanja, pripravljanjem hrane itd.
Tov. Beltramova je še posebej poudarila, da zahtevajo korenito spremembo v šolstvu tudi novi socialistični odnosi v naši družbi, pri čemer naj bi šola dala otrokom določen smisel za enakopravnost, medsebojno pomoč in pravično delitev dela, kar naj bi se širilo tudi na odnose v družini. Ce bi hoteli na kratko navesti, kakšna naj bi bila vsebina gospodinjskih predmetov na osnovni šoli, potem je treba tu navesti pouk o pravilni prehrani, o sodobnosti stanovanja, higieni oblačenja, ekonomiki gospodinjstva in ročnega dela, ki naj seznani otroke z osnovnimi deii doma, hkrati pa naj bo to osnova za posamezne ročne spretnosti kot so pletenje, šivanje itd.
Narodni heroj Franc Rozman-Stane
Državnega sekretariata za notranje zadeve odkrili spomenik narodnemu heroju Francu Rozmanu Stanetu.
lok o preimenovanju tega kraja v Rozmanov gaj in izročil spomenik v varstvo šoli Državnega sekretariata za notranje zadeve. Zatem pa so predstavniki Državnega sekretariata za notranje zadeve, Glavnega odbora Zveze borcev, Okrajnega odbora Zveze borcev, pionirji iz Šentvida in predstavniki ostalih množičnih organizacij položili vence pred spomenik.
V okviru svečanih proslav so se dopoldne in popoldne vrstila športna in telovadna tekmovanja, na katerih so sodelovali uslužbenci Državnega sekretariata za notranje zadeve, Tajništva za notranje zadeve Ljubljana, gojenci šole Sekretariata za notranje zadeve, gojenci šole za zvezo JLA, dijaki XII. gimnazije iz Šentvida, nižje gimnazije iz Šmartnega in Partizan Narodni dom iz Ljubljane.
Popoldanskih svečanosti in prireditev so se udeležili tudi predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS Boris Kraigher, podpredsednik skupščine LRS Ferdo Kozak, sekretar Glavnega odbora SZDL Stane Kavčič, državni sekretar za notranje zadeve Mitja Ribičič, predsednik Okrajnega -ljudskega odbora dr. Marijan Dermastia in drugi gostje.
Štafeta Brodarske zveze
Kosmeta nosi pozdrave
Kosovska Mitroviča, 13. maja. Iz Kosovske Mitroviče je danes krenila štafeta Brodarske zveze Kosmeta, ki nosi pozdrave predsedniku Titu ob njegovem rojstnem dnevu. Štafeto je po naraslem Ibru poneslo kajakaško društvo »Trebča«, ki jo bo nosilo do Kraljeva, kjer jo bodo prevzeli kajakaši in jo prek Morave in Donave ponesli v Beograd.
Delegacija rudarjev bo obiskala Švedsko
Prva delegacija sindikata rudarskih in metalurških delavcev Jugoslavije bo odpotovala v začetku julija na prijateljski obisk k švedskim sindikatom. Delegacijo je povabil sindikat rudarski1' delavcev Švedske.
Pomoč ZB in ZVVI Združenja španskih borcev
Na prošnjo Združenja španskih borcev, ki žive v Franciji, sta Zveza borcev in Zveza vojaških vojnih invalidov Jugoslavije poslali tej organizaciji pomoč v obleki in obutvi v vrednosti 200.000 dinarjev. Jugoslovanske organizacije te vrste so tudi prejšnja leta gmotno pomagale španskim borcem.
Tuji predstavniki na kongresu sindikata prometnih delavcev
Dobra preskrba z osnovnimi živili
Zagotovljene so potrebne zaloge žita, maščob, sladkorja in drugih 2ivQ
Da si ustvarimo potrebne komercialne zaloge osnovnih živil, je v letošnjem zveznem družbenem planu predvideno povečanje
gwiwwu.M un.va .e	~	dni	v	Zagreb,	da	bi	sodelovali	na	!	uvoza teh živil od lanskih 33 na
od prometa, prosveto in kulturo. O uporabi	o;„^J1rnta	1	47 milijard din. S tem uvozom, ki
Več predstavnikov sindikalnih central iz tujine bo prispelo te
opravljajo več dejavnosti, plačajo prispevek po osnovni dejavnosti. Za podjetja pomorstva, rečne
bo izdal odlok republiški izvršni svet, ki bo lahko dovolil Dosamez-ne izjeme.
kongresu sindikata prometnih,	-	,	. ,
ff 'rsrs-i" "v?	src
®aja. Prišli bodo predstav forej bati, da bi nastopile kakrš-
niki iz Zahodne Nemčije, skandinavskih dežel, Švice in Belgije.
DNEVNA KRONIKA
Delegacija Haitskih I tev — kmeta Džemaila Bajramija
pravnikov v Makedoniji
Skoplje, t3. maja. — Delega- met na cesti Uroševac—Skoplje cija danskih pravnikov in eko- prekinjen.
nomistov, ki se že 15 dni mudi j okrog 500 člartov SZDL je ta-v naši državi kot gost Združenja j,0j zaeelo popravljati cesto in pripravnikov Jugoslavije, je pri- I skočilo na pomoč ogroženim dru-
spela na dvodnevni obisk v Makedonijo. Danes so gostje iz Danske obiskali dekanat pravno-ekonomske fakultete v Skoplju, jutri na si bodo med drugim ogledali kulturno - zgodovinske znamenitosti in šolo turške narodne manjšine.
Letna konferenca SZDL občine Celje
Celje. 13. maja. Danes je bila
žinam, ki so jih pravočasno evakuirali s poplavljenega področja.
Posvetovanje o embalaži za živilsko industrijo
Skoplje, 13. maja. — Jutri se bo začelo dvodnevno posvetovanje o embalaži za živilsko industrijo, ki ga prirejata društvi za zaščito materiala Srbije in Makedonije. Profesorji agronomske fakultete in drugi strokovnjaki bodo podali
znaša povprečna starost le-teh 43 let.
nekoli vrzeli v preskrbi, ki bi sicer imele škodljive posledice za stabilizacijo naših tržnih razmer.
Zadostne komercialne zaloge živil so zlasti potrebne v prvem polletju oziroma v mesecih pred novo letino. Prav v teh mesecih je treba z zadostnimi količinami najpotrebnejših živil onemogočiti nojave potrošniške mrzlice, kakršne smo opažali lani n. pr. glede sladkorja, masti, soli itd. Količine osnovnih živil, ki jih je za to dobo zagotovila Zvezna uprava za prehrano, bodo zadost-
Sovjetska sindikalna delegacija v Sarajevu
Sarajevo, 13. maja. Delegacija ne tudi, če bi se povpraševanje sovjetskih sindikatov je prispela, po teh živilih prekomerno pove-v Sarajevo. V glavnem mestu | čalo, pri čemer so upoštevane ko-Bosne in Hercegovine so si člani ličine lanske potrošnje ob upo-delegacije ogledali muzej Gavrila števanju rastočih potreb.
Principa in zbirko znanega dežel- Lani se je precej povečalo po-nega muzeja, opoldne pa so jim vpraševanje po sladkorju. Po naj-priredili svečano kosilo. Popoldne novejših podatkih Zveznega za-so se sovjetski gostje razgovarjali voda za statistiko je trgovska s funkcionarji sarajevske delav-. mreža v preteklem letu prodala ske univerze, jutri pa bodo obiska- 126.500 ton sladkor ja nasproti II hidrocentralo na Jablanici.	109.100 oziroma 107.300 tonam v
prejšnjih dveh letih. To poveča- je ob rastoči ponudbi pitanih nje prodaje je deloma posledica prašičev znatno zboljšala pre^
lanske potrošniške mrzlice, ko so se lji sladk
se ljudje prekomerno zalagali s
v dvorani Narodnega doma red- \ na_ Posv(;*\ov_'?1^u ^eset referatov na letna konferenca SZDL občine '
Celje. V poročilu in razpravi je bilo govora o dejavnosti organizacij Socialistične zveze v minulem letu ter o novih nalogah za bodoče. Konference se je udeležil tudi sekretar Okrajnega odbora SZDL Celje Jakob Zen. Poro-
Advokatski pripravniki Srbije razpravljali o zakonskem osnutku o advokaturi
Beograd, 13. maja. — Danes
čilo o delu in nalogah je podal dopoldne so se zbrali v Beogradu predsednik mestnega odbora advokatski pripravniki s področja SZDL Cveto Pelko.	i Srbije, da bi obravnavali osnutek
! prvega povojnega zakona o advo-Poplavc v Kacnniku	i katuri Temu razgovoru ki je tra-
• P "'■i' i!	mal°ne	štiri	ure	in	ki	Je	zajel
pri i nsnni	I najvažnejša vprašanja, nanašajo-
Priština. 13. maja. Po deževju, ča se na bodoče advokate, je pn-ki je trajalo 24 ur, s« je utrgal nad sostvovalo nad 100 pripravnikov. Kačanikom blizu Prištine oblak, Na sestanku so tudi poudarili, da kar je povzročilo poplave ob rekah advokatura nima podmladka. Ta-Nervinki, Lepenici in Suvi reki. ko pride na 970 odvokatov v Srbiji Poplava je terjala eno smrtno žr-! samo 230 pripravnikov, pri čemer
RAZPIS
za novi tečaj Politične šole pri CK ZKS
od 1. septembra 1056 do 31. januarja 1957
Tečaj je namenjen predvsem delavcem in delavkam v industriji in kmetijstvu, ki so se že aktivno uveljavili v organih delavskega in družbenega upravljanja, v organih oblasti, sindikatih, društvih itd., in jim je zato nujno potrebno širše znanje iz politične ekonomije in znanstvenega socializma.
Prijave z osebnimi podatki, s podatki o dokončanih šolah in tečajih, o stažu in funkcijah v političnih organizacijah, o osnovnem poklicu, zaposlitvi in višini mesečnih prejemkov pošljite do 25. junija 1956 na upravo Politične šole pri CK ZKS, Ljubljana, Parmova 37/11. trakt, telefon štev. 23-981 Int. 206 — hkrati pa tudi na svoj občinski komite ZKS.
Sola ima internat. Podrobnejše informacije dobite na upravi šole oziroma na občinskem ali okrajnem komiteju ZKS svojega področja.
orjem. Z uvoženimi količinami imamo zdaj precejšnje zaloge sladkorja. Navzlic temu je Zvezna uprava za prehrano zagotovila iz uvoza še 30.000 ton sladkorja, ki bo te dni prispel na domači trg.
Zaradi redne preskrbe s pšenico smo že konec lanskega leta uvozili znatne količine pšenice, v januarju in februarju smo uvozili še 200.000 ton, v maju in juniju pa bo prispelo še nadaljnjih 550.000 ton. Tudi potrošnja moke in kruha je lani nadalje narasla. Trgovska mreža je v preteklem letu prodala 478.500 ton pšenične moke (nasproti 392.300 tonam v prejšnjem letu oziroma 437.200 tonam v letu 1953); hkrati se je povečala prodaja črnega in polbelega kruha na 505.000 ton (nasproti 437.000 oziroma 362.000 tonam v prejšnjih dveh letih), le prodaja belega kruha in . peciva je padla na polovico prodaje iz prejšnjega leta, namreč na 54600 ton. Ob dobri preskrbi in nižjih cenah je zadnja leta zlasti _ narasla potrošnja riža, ki se je v dveh letih več kakor podvojila. Lani je trgovska mreža prodala 19.450 ton riža, letos pa bomo imeli poleg 15.000 ton riža iz domače proizvodnje na razpolago še okrog 70.000 ton riža iz uvoza. Tudi soli ne bo zmanjkalo, čeprav smo lani zaradi slabega vremena pridelali manj morske soli, zato pa smo si zagotovili iz uvoza 50.000 ton soli.
Posebno važna je preskrba z maščobami. Zadnja leta opažamo stalno naraščanje potrošnje olja ob precej ustaljeni potrošnji masti. Medtem ko je leta 1953 trgovska mreža prodala 19.700 ton olja in predlanskim 26.900 ton, je lani prodaja olja dosegla že 30.750 ton. Tako so se količine prodanega olja že precej približale količinam prodanih živalskih maščob. Teh je trgovska mreža lani prodala 37.800 ton, kar je sicer za 2500 ton več kakor prejšnje leto, toda za 4500 ton manj kakor leta 1953. Letos se
skrba z mastjo iz domače proizvodnje. Navzlic temu je Zvezna uprava za prehrano zagotovila do konca prvega polletja še 50.000 ton masti iz uvoza, poleg potrebnih količin oljnega semenja.
Naposled naj še omenimo, da se stalno izboljšuje tudi preskrba z raznim kolonialnim blagom. To velja zlasti za kavo. Medtem ko je bilo leta 1953 v trgovski mreži prodanih le 565 ton kave in predlanskim 993 ton, so lani potrošniki v trgovski mreži kupili že 1470 ton kave. Za letošnje leto pa smo si iz uvoza zagotovili kar 3000 ton kave, tako da kave v resnici ne bo primanjkovalo. S.
Pereča vpraSanja lesne industrije
Reka, 13. maja. (Tanjug). Na IV. kongresu sindikata lesnih delavcev Jugoslavije, ki se ie včeraj začel na Reki, je preclsednik Centralnega odbora tega sindikata Josip Bosnar očrtal v svojem referatu sedanje stanje te industrije in glavna pereča vprašanja. Največji uspeh lesne industrije pomeni znatno naraščanje proizvodnje končnih izdelkov, lci je lani obsegala 35% celotne količine predelanega lesa.
Vzlic tako velikemu napredku se lesna industrija bori z mnogimi težavami, predvsem zavoljo nezadostnega izkoriščanja industrijskih zmogljivosti in zastarelosti strojev v mnogih tovarnah. Okrog tri četrtine podjetij te panoge je majhnih in zelo slabo izkoriščenih. Proizvodnja vseh teh podjetij zajema komaj četrtino celotne proizvodnje te industrije. Spričo tega se pojavlja prevelik odstotek odpadkov, ki jih ne izkoriščajo dovolj v nadaljnji industrijski predelavi. To so giavni razlogi, zakaj so izdelki tc industrije dragi, često pa tudi slabe kakovosti.
Mnogi delegati so na kongre-so poudarili, da je treba v lesni industriji uporabiti znanstvene metode dela da bi dosegli znatno večjo delovno storilnost.
VELIČASTEN SPREJEM PREDSEDNIKA REPUBLIKE V BEOGRADU
Pot miru in mednarodnega sodelovanja
Nadaljevanje s 1. strani)
Vadnega. Na Trgu bratstva in edinstva so se zbrali kakor zmeraj ob sprejemih predsednika stari in mladi, ki so prisrčno pozdravljali prihod svojega predsednika. Na železniški postaji je bilo videti tudi transparente z dobrodoš ILcami.
Na beograjski postaji
ko so ljudje nestrpno pričakovali predsednikov prihod, so TinftpiK okrog 18.30 prihajati na železniško postajo državni in po-htafend voditelji, kulturni in javni delavci ter člani diplomatskega zbora. K sprejemu so prižli predsednik Zvezne ljudske skupščine Pijade, podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj ki Rodoljub čolakovič, člani Zveznega izvršnega sveta Prane Leskošek, Veljko Zekovič, Miijalko Todorovič, generaiiteta z državnim sekretarjem za narodno obrambo Ivanom Gošnjakom na čelu, predsednik Ljudske skupščine Srbije Potar Stambolič, predsednik Centralnega sveta Zveze sindikatov D juro Salaj, veliko število ljudskih poslancev, državni sekretarji ter drugi visoki funkcionarji oblasti in državne uprave ter predstavniki javnega in političnega življenja Beograda. Sprejema so se udeležili tudi člani diplomatskega zbora.
Železniška postaja je bila svečano okrašena, na njej je bilo mnogo zastav in cvetja.
Nekaj ininut pred 18.45 so topovske salve naznanile prihod modrega vlaka. Vlak se je ustavil na tretjem tiru natanko ob 18.45. Iz vagona so izstopili predsednik Tito, njegova soproga Jovan ka, državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič ter podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Aleksander Rnnkovič in predsednik Izvršnega sveta Srbije Jovan Ve-selinov, ki sta se jim pridružila že med potjo. S predsednikom Titom, njegovo soprogo in državnim sekretarjem Kočo Popovičem so si segli v roke Moša Pijade, Edvard Kardelj, Rodoljub Cola-kovič, Ivan Gošnjak in drugi.
K predsedniku republike Titu in njegovi soprogi sta pristopila dva pionirja in jima izročila šopke cvetja. Potem ko so predsednik Tito, njegova soproga Jovan ka in državni sekretar Koča Popovič spregovorili nekaj besed s funkcionarji, je vojaška godba zaigrala državno himno. K predsedniku republike je pristopil komandant častnega bataljona podpolkovnik Vaso Gujatič in mu raportiraL Predsednik republike Tito je pregledal bataljon, potlej pa se je vrnil v sredino in vzkliknil:	»Tovariši vojaki,
zdravo!«, nakar mu je bataljon glasno odzdravil.
Po pregledu so predsednik Ti- poti skozi sosednjo Italijo deležni to, njegova soproga Jovanka in simpatij, zelo prisrčnega in tople-
državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič najprej segli v roke šefom diplomatskih misij, potem pa našim funkcionarjem ter predstavnikom političnega in javnega življenja Beograda.
Potem je odšel predsednik republike skozi salon železniške postaje na Trg bratstva in edinstva, kjer so ga Beograjčani prisrčno pozdravljali. V njihovem imenu ga je pozdravil Miloš Mi-nič.
Pozdrav predsednika OLO Minica
Tovariš predsednik, Beograjčani so se tudi tokrat zbrali, da vas sprejmejo, ko se vračate iz prijateljske Francije. Veseli nas, da je sad tega obiska okrepitev prijateljstva s Francijo, s katero nas vežejo tradicionalne vezi rn sedanje sodelovanje. Veseli nas tudi, da ste dosegli v razgovorih s francoskimi državniki o mednarodnih vprašanjih, ki so velikega pomena za mir na sveta, soglasje in sporazum. Beograjčani gledajo na vaše obiske v prija-teljskih deželah tako, da v dno duše čutijo, da pomeni vsak vaš obisk v katerikoli prijateljski deželi nov prispevek k okrepitvi mira med narodi in njihovega sodelovanja.
mtiiTtfarnMTg brptirt jKK O -POMENU SVOJEGA POTOVANJA V FKANCUO
Enake težnje pri nas in v Franciji
ga sprejema in velike pozornosti. Tudi ko smo se vračali skozi Švico, smo boli deležni velikih simpatij švicarskega ljudstva, ki jih je izrazilo s svojimi manifestacijami tako v Ženevi kakor tudi v drugih mestih, skozi katere smo se peljali
Skratka našo pot, pot miru, narodi teh dežel dobro poznajo in zato veljava naše dežele, njen ugled čedalje bolj raste, mi pa imamo v trii narodih velike prijatelje.
Silne ovacije, ki so z njimi Beograjčani ponovno navdušeno pritrjevali predsedniku, se ob koncu njegovega govora dolgo niso hotele poleči. Predsednik republike se je s svojim spremstvom že odpeljal s trga, ko so se množice pričele počasi razhajati
Zaostajanje
Na nedavni seji Centralnega komiteja KP Francije je generalni sekretar Maurice Thorez prebral referat in sodeloval v razpravi o osnutkih tem za IV. kongres KPF, ki bo v drugi polovici julija v Le Havru. Govoril je tudi o odnosih Informbiroja do Jugoslavije ter rekel: »Ko smo razpravljali v Informacijskem biroju, so bile kritike, formulirane o več vprašanjih politike KPJ, med komunističnimi partijami povsem normalne. Mi smo bili prepričani da so bile pravilne. V čem smo storili napako? V tem, da smo s kritike prešli na nedopustno vmešavanje v notranje življenje KPJ! Prekoračili smo pravice Informacijskega biroja.«
Pravzaprav so prekoračili takšna gledišča, takšen način obravnavanja razvoja dogodkov bodisi v minulosti bodisi v sedanjosti. Proces razvoja je šel mnogo dlje. Dvajseti kongres KP SZ je v okrivu splošnega pozitivnega pro-
cesa pomenil velik prispevek ln vzpodbudo k nadaljnjemu končnemu opuščanju starih koncepcij in metod, ki so se pokazale škodljive. Kongres je prinesel zgodovinsko spremembo v nazorih in v praktičnem delovanju.
Thorezove teze in način gledanja očitno potrjujejo zaostajanje za razvojem dogodkov, za tistim bujnim procesom, ki je že rodil pozitivne sadove in ki odkriva nove možnosti ter kaže na nove perspektive. Takšno zaostajanje vsekakor vzbuja malo upanja, da pojde proces ozdravljanja KP Francije vzporedno z razvojem dogodkov, predvsem s pozitivnim razvojem v mednarodnem delavskem gibanju, posebej pa v komunističnih partijah.
Stališče nasproti temu procesu in nastalim spremembam je glavno merilo pripravljenosti in sposobnosti, da se zadosti zahtevam časa, zahtevam razvoja socializma.	Dr.	Gr.
SIROKT NA PLENUMU CK KP SLOVASKE
Posledice kulta osebnosti
m ukrepi ra utrditev socialistične zakonitosti, za decentralizacijo gospodarstva in povečanje avtonomije na Slovaškem
Predsednik repotoHke se je predsedniku OLO zahvalil in dejal:
»Tovariši in tovarišice, dragi Beograjčani1.
Predvsem bi se vam rad toplo zahvalil za ta veliki sprejem, ki ste nam ga priredili Reči moram, da se vračamo s poti zadovoljni z našim obiskom in z vsem, o čemer smo se ▼ Franciji r.azgovar-jatt in kar smo tam videli. Cilj, ki nas je vodčl v prijateljsko Francijo, je znan. Ta cilj je v skladu z našo splošno zunanjo poBtžko, s politiko sodelovanja med narodi in državami na podlagi enakopravnosti, s politiko mirnega sodelovanja, s politiko krepitve miru. Ta cilj je, napraviti vse, kar omogoča, da se prepreči nova svetovna katastrofa.
Iskreni razgovori
Bari bi vam povedal, da smo r Franciji veliko razumevanje v teh naših težnjah. V razgovoru z državniki Francije smo biU odkritosrčni nasproti njim in oni so bili odkritosrčni nasproti nam. Pojasnili smo jim svoja gledišča, oni pa nam svoja gledišča in stališča in prišli smo do prepričanja, da se takšna gledišča in stališča v marsičem, in sicer v Najbolj bistvenih vprašanjih, ujemajo. V Franciji smo govorili o nekaterih najvažnejših problemih
in za nas je bfibo zelo važno, da smo slišali, kakšno je njihovo gledišče o njih, kako presojajo vprašanje razorožitve, pa tudi vprašanje pomoči zaostalim deželam, vprašanje stikov z zahodnimi deželami in nekatera droga. Seveda so, kar nam je bilo zelo prijetno sHfcrti, doceV> razumeli našo politiko, politiko prijateljskih odnosov, politiko zboljševaoreja stikov s Sovjetsko zvezo in drugimi vzhodnimi deželami. V Franciji
som našli razumevanje, ker so se prepričali da je resnična naša težnja in trditev, da je zboljševa-nje teh odnosov, navezovanje prijateljskih stikov med našo deželo in vsemi deželami velik prispevek k okrepitvi miru na svetu in mednarodnemu sodelovanju. Dvome m ugibanja o tem, da mi zdaj spreminjamo svojo zunanjo po-Ktflco, kolikor jih je bilo kje sli-je bflo lahko razpršiti ker adaj tam razumejo.
Stične točke v mednarodni politiki
Na drugi strani nam Je bato zelo drago, da se v nekaterih velikih in važnih vprašanjih docela strinjamo z državniki Francije, zlasti v vprašanju pomoči zaostalim deželam. Prav tako se strinjamo z njimi da je treba prispevati vse napore, da bi dosegli napredek v vprašanja razorožitve. Seveda tu ni govora o tem, da bi se zdaj spuSčaD v podrobnosti in govorili o tem, kaj je treba prej storiti: ali je treba najprej doseči razorožitev in potem obravnavati mednarodne probleme, ali pa najprej urediti mednarodne probleme in potem doseči razorožitev. Mi menimo, da takšna razprava ln takšno postavljanje stvari ne prispeva k pospešitvi obravnavanja tega problema, marveč da se je treba lotiti tistega, kar je moč najprej
Uspešni razgovori
francoskih socialistov s sovjetskimi voditelfi v Moskvi
Moskva, 13. maja (Tanjug). V Moskvi ugodno komentirajo razgovore in stike, ki jih imajo člani delegacije francoske socialistične stranke, ki se mude v Moskvi z visokimi partijskimi in državnimi funkcionarji. Moskovski časniki poudarjajo, da je na kosilu, ki so ga priredili v Kremlju francoski delegaciji, prišlo do izmenjave misli o mnogih vprašanjih. V zdravicah so nazdrav-11 ali krepitvi miru med narodi, Mednarodni proletarski solidarnosti, krepitvi francosko-sovjet-skega prijateljstva in razvoju sti-
Občinske volitve v Posarju
Saarbriicfcen, 13. maja (Reuter) Kaže, da so na občinskih in kantonalnih volitvah, ki so bile da-r*es v Posarju, tri pronemške stranke prepričljivo zmagale in tako vplivale na francosko-za-hodnonemška pogajanja o bodočnosti pokrajine. Sodijo, da je bila ^offmannova Krščanska ljudska stranka, ki se je na minulih volitvah zavzemaia za evropski status Posarja, ponovno poražena in “o to ponovno tehten argument priključitev Posarja k Zahodni Nemčiji.
kov med KP Sovjetske zveze in francosko Socialistično stranko.
Vodja francoske delegacije Pierre Comin se je zahvalil CK KP SZ za prijateljski sprejem in poudaril, da sta sovjetsko in francosko ljudstvo ogromno žrtvovala v obeh svetovnih vojnah in da je treba združiti napore KP SZ in francoske Socialistične stranke v prid skupnemu boju za mir v Evropi' in na vsem svetu. Vodja francoske delegacije je tudi dejal, da je francoska delegacija zadovoljna z razgovori, ki jih je imela z voditelji KP SZ in ! pripomnil, da je treba še nadalje ' razvijati stike med obema strankama.
Na kosilu s francoskimi delegati so bili Bulganin, Hruščev, Kaganovič, Malenkov, Mikojan, Molotov, Pervuhin, Saburov, Su-slov, Brežnjev, Sepilov, Furceva, Aristov in drugi. Sovjetski voditelji so v svojih govorih pozdravili obisk delegacije in prav tako poudarili, da je treba krepiti stike med KPSZ in francosko Socialistično stranko v interesu miru in krepitve francosko-sovjet-skega prijateljstva.
PO ZADNJIH DEMONSTRACIJAH V ATENAH
Atene, 13. maja. (Tanjug). Griki
Na današnjih volitvah so imeli	      _
Volilno pravico tudi VSi zahodno- pravosodni minister Papakonstantinu je
nemški državljani, ki žive v Po- j
»rediti rte glede na to, za katero
vprašanje gre.
Tovariši In tovarišice, ko govorim o Franciji moram reči da so nam priredili tam takšen sprejem in izpričali takšne sšnpoti-je, ki so razpršile v nas sleherni dvom, da v francoskem ljudstvu morda zdaj ni več tistih čvrstih vezi ki ao nas vezale v minulosti namreč medsebojnega razumevanja ki prijateljstva. Dobili smo vtis, da so Francozi gojili stalno, vročo željo, da bi nam iz oči v oči povedali da še zmeraj goje do nas ista čustva, ki so jih gojili nekoč, in še več, da poznajo naše ljudstvo, njegovo doslednost v prizadevanju, da se ohrani mir, da žele za to tembolj vroče, tem čvrsteje, tem tesnejše vezi in sodelovanje z nami V Franciji smo obudili mnoge spomine z raznimi predstavniki francoske družbe, s slovečimi znanstveniki, politiki in drugimi in prepričali smo se, da mnogi ljudje, ki so odkritosrčno govorili z nami žele, da bi bOo sodelovanje z nami čim tesnejše na vseh področjih, na katerih je to možno.
Vračamo se v domovino s pozdravi in velikimi simpatijami ljudstva Francije. Prav tako, tovariši ta tovarišice, moram tu, s tega mesta, reči da smo bfli na
Praga, 12. maja (CTK). — Na plenarnem zasedanju CK KP Slovaške, ki je bilo pred dvema dnevoma zaključeno ta je bilo sinoči o njem objavljeno daljše poročilo, je imel član politbiroja CK KP Češkoslovaške Viljem Siroky govor, v katerem je ostro kritiziral kult osebnosti, ki je »hudo škodoval mednarodnemu komunistič-nenm gibanju«.
Vzroke vseh napak ta ne-dostatkov v razvoju obče politike, je dejal, je treba na Češkoslovaškem iskati v prvi vrsti v tem, da je tudi KPCSR podlegla kultu osebnosti sprejemanju dogmatičnih tez o razrednih odnosih v socialistični izgradnji v dopuščanju protislovij med življenjem in potrebami družbe ter vsakokratnimi ta političnimi ukrepi Partija si je tudi vse premalo prizadevala, da bi se leninske norme v partijskem življenju dosledno izvajale.
Strokjr je opozoril na prekr-Ske socialistične zakonitosti, o katerih je dejal, da jih je treba pripbati Rudolfu Stenskemu, ki
Zahodnonemški državniški obisk v Grčiji
Atene, 13. maja (AFTV Predsednik zahodnooemške ret*rb*fke Heuss je prispel danes v spremstvu zunanjega ministra Brenta-na v Atene na uradni obisk. Tu mu je bfl prirejen svečan sprejem.
Obisk bo trajal 5 dni. V načrtu so politični in gospodarski razgovori o vprašanjih, ki zadevajo predvsem obe deželi. V tukajšnjih krogih pripisujejo tem razgovorom velik pomen. V zadnjih letih so se gospodarski stiki med Grčijo in Zahodno Nemčijo močno razviH in je Nemčija postala glavni odjemalec grškega blaga. Pa tudi Grčija se je znova orientirala na nemško industrijsko tržišče. Zahodnonemški strokovnjaki sodelujejo pri graditvi nekaterih velikih industrijskih objektov v Grčiji, ki jih bo Zahodna Nemčija tudi opremila ln je za to Grčiji kreditirala 240 milijonov mark. V načrtu so tudi razgovori o tesnejših kulturnih zvezah med obema državama.
je med organi državne varnosti organiziral posebno skupino, ki je z najhujšim pritiskom izpolnjevala zgolj njegovo voljo. Vse to
m
" . «
smt.
▼njem Slroky
so odkrBi šele po aretaciji Stenskega. Da se to ni zgoeffio že prej, je bil vzrok ravno uničujoči vpliv kulta osebnosti naziranje načel o kolektivnem vodstvu ta zanemarjanja leninskih načel v organizaciji KP.
Po češkoslovaškem kazenskem postopku zadostuje za dokaz ob-toženčeve krivde že njegovo lastno priznanje. To so preiskovalni organi zlorabljali Sploh se je vse težišče v preiskavah preneslo od sodišča na varnostne organe. Zato je CK KP odredil spremembe v kazenskem postopku, ki bodo poroštvo za uveljavljanje socialistične zakonitosti.
Tudi v gospodarskem aparatu je vse preveč centralizirano planiranje in neelastično ukrepanje v materialni in tehnični preskrbi povzročilo dosti škode. Zato bo treba češkoslovaško gospodarstvo širokopotezno decentralizirati.
Siroky je govoril tudi o vprašanjih, ki zadevajo Slovaško, ta je napovedal večjo avtonomijo za Slovaško. Vlada bo proučila tudi eventualno spremembo ustave, tako da bi se pooblastila slovaškega nacionalnega sveta ta zbora slovaških poverjenikov povečala.
Z VSEH STRANI SVETA
ŠVICA
MEDNARODNA LETALSKA RAZSTAVA
Ziirich, 13. maju. (Reuter). Vlade Velike Britanije, SZ in ZDA so napovedale, da bodo poslale nekatere .svoje najnovejše tipe reaktivnih letal na letalsko razstavo, ki bo v Zurichu v drugi polovici maja. Britanija bo poslala reaktivne lovce »Hawker« in bombnike tipa »Valliant«. Sovjetska zveza bo razstavila nove tipe reaktivnega potniškega letala »To-ifli«, ZDA pa nove reaktivne lovce »Snper-Sabre« F-100.
GRČIJA ODGODEN OBISK AMERIŠKE MORNARICE
Atene, 13. maja. (Reuter). Ameriško veleposlaništvo v Atenah je objavilo, da so na predlog grškega zunanjega ministrstva odgodili obisk ameriških pomorskih enot na Kreti, do katerega bi moralo priti ta mesece. »Vima« meni, da je grško vrhovno poveljstvo obvestilo ameriške pomorske enote, da njihov obisk na Kreti ne bi bil primeren zavoljo »kretskega javnega mnenja in vznemirjenja, ki je nastalo na otoku zaradi usmrtitve dveh Ciprčanov.«
CIPER
ATENTATI IN PREISKAVE
Nikosia, 13. maja. (AFP). Dva britanska vojaka in en civilist »o bili ranjeni, ko je davi eksplodirala bomba v vojaškem oporišču v Famagusti. Eden izmed ranjenih vojakov se bori s smrtjo.
Včeraj so Britanci napravili preiskave v več vaseh v okolici Pafosa in pri tem aretirali tri Grke, pri katerih so našli orožje. Preiskavo so napravili tudi v nekem samostanu blizn Nikosie. Vsem menihom so vzeli prstne odtise, enega pa so aretirali.
Ciprski nacionalisti so vrgli sinoči v Limasolu dve bombi na poslopja, v katerih živ« Britanci, žrtev ni bilo.
LIBANON
OBISK JORDANSKEGA KRALJA
Bejrut, 13. maja. (AFP). Jordanski kralj Husein je prispel sinoči z letalom iz Amana v Bejrut. Na letališču ga je sprejel predsednik libanonske republike Camille Chamoun. V vladnih krogih ne dajejo nikakršnih informacij o namenu obiska kralja Huseina.
S POTI PO FRANCIJI
PRISTANIŠČE BODOČNOSTI
^rju več ko tri mesece. Na vo l^vah je sodelovalo okrog 20.000 *3udi več, kot zadnjič v oktobru, volilnih upravičencev je bilo c80.000. Volili so občinske svete v vseh 344 občinskih in 7 kanto-svetov.
mnja smrtno ranil nekega demonstranta. Kot priča v tej zadevi je nastopil atenski poslanec Ktiknlos. Minister je dejal, da bodo v preiskavi posvetili
posebno pozornost dejstvo, kako »o varnostni organi uporabili orožje. Rekel je tndi, da so v neredih tudi nekateri ci-
vilisti uporabili strelno orožje proti policiji. Preiskava nadaljujejo.
Pariz, maja V tistem deževnem popoldnevu je držala pot tik ob sredozemski obali. Dežne kapljice so drsele po oknih avtobusa, vozečega po asfaltirani cesti. Ob cesti smo videli gaje oliv in cipres, orumenele, Ozeble palme, pokrajine, podobne naši Dalmaciji. Avtobus je spretno rezal ovinke. Kmalu je minila ura, delno v ogledovanju okolice, delno v prijetnem dremanju, največ na v listanju po mnogih brošurah, s katerimi so nas kar obsuli, ko smo prispeli v Marseille. Vozili smo se v pristanišče, ki šele nastaja in ki ga čaka lepa bodočnost.
Med Marseilleom in ustjem Rhone
Pred štiridesetimi leti morda še nihče ni mislil na to, da bo postalo to pristanišče nekoč tako pomembno. Tu so pristajale samo manjše ladje, ta svet med Marseilleom in Rhono je bil pust, močvirnat. Med prvo svetovno vojno, okrog leta 1913, so bile izčrpane vse možnosti te hike, ki se ni v ničemer razlikovala od mnogih drugih na francoski obali. Z mirovno pogodbo p« je
dobila Francija kakih 25*/« proizvodnje iraškega petroleja, kar io je takoj primoralo, da je začela razmišljati o zgraditvi rafinerij blizu morja, in francoske privatne družbe so sklenile zgraditi rafinerije v Laveri, Berru in Medu. Čedalje večje količine surovega petroleja na obalah L’ctang de Berra in ogromno povečanje števila cisternskih ladij s povprečno nosilnostjo po 40.000t, vse to je sprožilo vprašanje, kako premagati težave v zvezi z naraslimi potrebami, zlasti pa, kam spraviti ladje, ki so dovažale petrolej. Trgovinska zbornica v Marseillu je sklenila lotiti se tega načrta. Leta 1945 so sklenili zgraditi v Laveri luko in 1949 so jo začeli graditi.
Lavera zdaj
Avtobus se je po asfaltirani cesti bližal luki. Ob cesti smo videli velike cisternske rezervoarje, pod njimi pa omrežje petrolejskih cevi. V luki so stale ladje z angleškimi, holandskimi in francoskimi zastavami, po kanalu pa je cisternska ladja počasi plula proti rafineriji Človek kar verjeti ne more, ko zagleda to pri-
stanišče, da bo zraslo v eno največjih petrolejskih pristanišč Evrope. Pogled nanj nam ni pokazal nič posebnega. Dva pomola, ob katerih se ustavljajo ladje, ozek prehod med njima. Nikjer žerjavov, dvigal ali vsaj delavcev. Luka, kakršne so vse druge, še manjša, in vendar največja v Evropi. V to luko namreč prihajajo ladje po 35 do 40 tisoč ton, tu so ob ccsti cisterne in rezervoarji s skupno zmogljivostjo kakih 32.000 ton nafte. V Lavcro je prispelo leta 1953 nad 8,5 milijona ton surovega petroleja, iz nje pa ie šlo 4,5 milijona ton petrolejskih proizvodov. Lani je steklo po ceveh 36,3 “/o vsega uvoženega surovega petroleja ali 93,8*/« z Bližnjega vzhoda pripeljanega »tekočega zlata«.
In kar verjeti ni moč, da so vse to zgradili v 18 mesecih in da so znašali gradbeni stroški 3,5 milijarde frankov. Da ne pozabimo omeniti nekaj važnega. Vhod v pristanišče povzroča velike težave in znatno veča stroške. Povsod je namreč morsko dno polno čeri in morajo ladje
gluti mimo njih zelo previdno, daj lahko priplujejo v pristani-
šče tudi 45.000 tonske ladje, ker so napravili prehod, globok kakor Sueški prekop. Vsako razširjanje prehoda za 1,30 m stam-poldrugo milijardo frankov.
Ko bo prevrtan Mont Blanc
Podatke o perspektivah pristanišča smo dobili od glavnega inženirja, ki ram je pojasnil, ka j vse delajo v Laveri in kaj bodo še napravili, da bo pristanišče ustrezalo razvoju petrolejske industrije in večji tdnaži ladij. Lavera je hkrati važna za Marseille. Ko bo zgrajen predor pod Mont Blancom, pojde skozi Marseille znaten del prometa proti Srednji Evropi, morda pa tudi obratno proti Severni Afriki. Io pa pomeni, da se bo tudi Lavera naglo razvila. Pristanišče bodo usposobili, da bodo lahko prista iale v njem tudi 83.000 tonsk ladje. Imelo bo pet bazenov it štiri pomole, tako da bodo lahk«1 istočasno iztovarjali po devet ve likih ladij. To bo edinstveno pri stanišče v Evropi, mnogo večji1 kot je zdaj, namenjeno izključil' cisternskih ladjam, ki bodo dovažale nafto in odvažale petrolei ske proizvode. Ko pa bodo zgrs dili naftovode od Lavere do Ber rea ter bolje uredili plovbo P' Rhoni, bo to pristanišče poveza' francosko sredozemsko obalo Švico. Južno Nemčijo delo’ Srednje Evrope. D. Trailovič
»“TV;
SZm.
Zdaj razen liveu dve tretjini uslu; jem, serijsko p kmetijske stroje: ročni ki motorni
Pester izbor, a premalo kupcev
v livarni in tovarni strojev v Hočah pri Maribora
Pred Šestimi leti še ni balo kaj prida slišati o proizvodnji poljedelskih strojev v Hočah. Podjetje je ustvarilo letno komaj okrog dva in pol milijona din. Lansko-
stroji, a z vztrajnim novih proizvodov. — razen livarne, ki opravlja uslug raznim podjet-proizvajajo razne sadne mline na pogon, več vrst stiskalnic, reporeznice, gnoj nične črpalke, slamoreznice, robkače, drobilce, gnojnične razpršilce, grozdne mline, čebelarska točila, strgala za čiščenje sadnega drevja, žagice za drevje in drugo
NOVI IZDELKI Zadnje čase so zbudile veliko pozornost nove valilnice, ki so jih začeli serijsko proizvajati. Nova valilnica, ki je na zunaj podobna večji omari, je najsodobneje urejena. Opremljena je s termostati, ki avtomatično uravnavajo toploto. Valilna sposobnost te »omare« je izredno velika. V posebne predalčke lahko naložijo 3600 jajc in po 18 dneh se izvali prav toliko piščancev. 2e po prvih preizkusih se je valilnica zelo dobro obnesla. Ce pomislimo, kolikšno je pomanjkanje perutnine na živilskih trgih širom po državi, potom je nova valilnica več kot dobrodošla.
Pred letom je podjetje razstavilo na Mariborskem tednu nov elevator za seno, da bi tako pripomoglo k mehanizaciji dvoriščnega dela v kmetijstvu. Podobno so delali tudi na prototipih raznih transporterjev in nakladalnih naprav za gnojišča in hleve. Zal pa naša grosistična trgovina, ki se ukvarja s prodajo kmetijskih strojev, teh koristnih pobud podjetja ni sprejela v svoj program prodaje. Na novih prototipih strojev je zlasti mnogo delal direktor Oton Auer, ki stalno zasleduje proizvodnjo kmetijskega orodja in strojev po drugih tehnično raavMh državah. Zdaj pripravljajo načrte za proizvodnjo posne-maimkov za mleko, ki jih v naši državi še ne izdelujejo. Gre za proizvodnjo posnemalnikov tipa »Milka« nekega finskega podjetje, • katerim navezujejo stike za kooperacijo. Velika iznajdljivost ki stalno uvajanje sodobnih
strojev v serijsko proizvodnjo je bil glavni razlog, da se je podjetje zadnja leta dobro razvijalo in doseglo precejšnja priznanja na tržišču.
ZAČASEN ZASTOJ V PROIZVODNJI Trenutno imajo s prodajo kmetijskega orodja precej težav. Grosistična podjetja so jim, kot tudi ostalim podjetjem te stroke, zmanjšala naročila. Samo »Kmetijski magazin« v Ljubljani je skrčil svoje zahteve za tri četrtine. Podobno pa so storili tudi »Agrotehnika« in hrvatski grosisti Stanje, kakršno je na tržišču kmetijskega orodja in strojev, resno opozarja gospodarske kroge, da najdejo načine za večjo rajširitev strojev in mehanizacije v kmetijstvu. Kreditna sposobnost zadrug in kmetijskih gospodarstev je premajhna, razen tega pa tudi zrelost zadružnih organizacij ne ustreza zahtevam mehanizacije v kmetijstvu Z uvedbo taks na kmetijske stroje je trenutno popustilo povpraševanje zasebnih kmetov po kmetijskih strojih in orodju in bo treba počakati nekaj časa, da uvidijo neizogibno nujnost teh ukrepov. Kupna moč kmečkega prebival-1 stva je v primeri z industrijskim in mestnim znatno večja in bi j bilo nelogično, da bi država še j nadalje vzdrževala umetne cene na račun regresov.
ODPRAVITI SEDANJE MOTNJE
S tem v zvezi pa bo nujno rešiti trenutne finančne težave, ki so se pojavile v industriji poljedelskega orodja. Neumestno bi bilo, če bi se ta podjetja preusmerjala v proizvodnji na drugo blago, ko bo vendar potrebe spričo zaostalega kmetijstva še izredno velike. Podjetje v Hočah razen tega nima možnosti, da bi
preusmerilo proizvodnjo, ker razpolaga z zastarelimi strojnimi napravami, ki so povrhu še petkratno izkoriščene. Težava je tudi v tem, da nimajo polno izkoriščene livarne, ker so se znatno zmanjšale zasluge drugim industrijskim podjetjem. Z obiski podjetij po Sloveniji skušajo najti možnost, da bi prevzeli v odlivanje razna naročila, vendar si od tega ne obetajo kdove koliko.
V aprilu so finančni načrt, ki je predvideval 17 milijonov din, izpolnili komaj s 50 odstotki. To pomeni, da v tem položaju odhajajo obratna sredstva v neprodane zaloge, kar predstavlja resno nevarnost za redno obratovanje in vzdrževanje proizvodnje. Na posvetovanju, ki bo kmalu za podjetja te stroke, bo treba te ovire čimprej odstraniti, da ne bo večjih posledic.	-vd.
Otroke je privabilo spomladansk o sonce in ob pogledu na pisane barve, s katerimi se Je odela narava, so jim začela srca veselo biti: prijeli so se za roke In za rajali ▼ majski dan.
MAJSKE Z6CDCE
Doslej nad tisoč potrošniških svetov V trgovinskih podjetjih in I prodajalnah na drobno, pa tudi i v trgovini na veliko je bilo doslej ustanovljenih nad tisoč potrošniških svetov. V posameznih krajih so ti sveti znatno prispevali k izboljšanju izbire in kakovosti blaga, h kulturni postrežbi in higienski ureditvi skladišč. V zvezi z raznimi pomanjkljivostmi, ki so se pokazale pri tem, je Zveza trgovinskih zbornic predlagala, naj bi z zakonitimi predpisi uredili način volitev potrošniških svetov, prav tako pa tudi določili njihove pristojnosti.
Pipi je divja grlica. Našel seml jo jeseni pod starim orehom še na pol golo in premrto od mraza. | Nesel sem jo domov. Najprej smo jo pitali s silo: v rumen kljunček; smo ji metali hrano. Ko pa je nekoliko zrasla in ko se nas je privadila, je prifrčala z omare, kjer je imela na očetovem klobuku domovališče, vsakikrat na mizo k jedi. Koketno je stopicala med krožniki in samozadovoljno grulila, hrano je pobirala kar z žlic, in s kljunčkom je nagajivo silila v skledo. Bila je ljubka. Priljubila se nam je vsem v družini tako močno, da smo se hudo bali zanjo, če nas bo na pomlad zapustila. To možnost smo ji dali. 2e pozimi je hodila za nami v vežo pa tudi na dvorišče.
»Vse bo dobro. Pipi se je udomačila!« smo menili
Skoraj čez noč je vzcvetela breskev pod oknom. Pipi je bila že nekaj dni čudno potrta, žalostna ali kaj. Ves dan je sedela na hruški in nepremično gledala v cvetočo breskev. Morda jo je vznemirjalo neutrudno brenčanje čebel, ki so obletavale cvetje? Morda pisani metulji, ki so se kopali v soncu lahno kot mehak puh v lahnem vetru?
Drugo jutro smo v vrhu hruške zagledali tujo grlico. Pipi in prišlek sta se molče ogledovali. Precžj časa je preteklo, preden sta se približali, nato sta ves dan grulili in bahavo šobili vratove. Zvečer je Pipi prišla spat v kuhinjo.
Drugo jutro je tuja grlica na drevesu Pipi že nestrpno pričakovala. Jutro je bilo sveže, polno žarkega sonca, od povsod je velo mehko pomladno kopmenje. Pipi in tuja gulioa sta v vedno širših krogih obletavali hišo. In zvečer Pipi ni prišla spat na očetov klobuk. — Ko pa je mati rano odprla vrata, je Pipi kar vdrla v kuhinjo in jo obletavala z veselim, razposajenim gruljenjem, ki je bilo kot opravičevanje zaradi ponočevanja. Najedla se je. Zunaj je nemirno grulila tuja tovarišica. Pipi je odletela k njej na dvorišče, pa se takoj zopet vrnila k materi. Dvakrat je to ponovila, kakor da bi se v sebi z nečim borila. Mati ni vedela, da se grlica poslavlja... Z drevesa je skoraj na prag prišla tuja grlica in
onadva često prepirala, da je ma- 1 mica vedno jokala in da so ga nazadnje v neki veliki hiši spraševali ... potem ga je mati pripeljala v ta dom.
Danes ga je obiskal oče. Niko ga je bil vesel. V njem so se nenadoma vzdramili nekdanji lepi spomini, ko so hodili oče, mamica in on za Savo, nabirali rože, lomili palice in metali skalce po vodni gladini.
»Kje je mamica?« je vprašal očeta, ki mu je v trenutku nejevolja trznila prek lic.
»V Tivoli greva, Niči!« je rekel in ga prijel za roko. Niko je ostal brez besed. Niči mu je rekla mamica le, kadar je bila posebno dobra z njim, oče pa ga je vedno klical Niko. Zakaj mu je danes rekel Niči? — V Tivoliju ga je zamotil vrtiljak. Zasedli so sedeže še drugi otroci. Oče in še neki tovariš, ki se je venomer cukreno smejal svoji punčki s kitkami, sta ga gonila, da je Nikotu pohajala sapa. Ko je rasel v višino, mu je trebuh stiskala prijetna omotičnost. Občutki; kakor vožnja s čolnom na morskih valovih. Zadovoljno je ploskal z rokama in klical očeta. Potem ga je oče peljal še k jezercu, kjer sta ošabno veslala bela laboda. Vrh Tivolija v hosti je Niko v grmu, ki je odganjal rahje zelene brste, našel nedokončano gnezdece. Zagnal je vesel krik, da je pritekel očka:
»Gnezdo, očka! Hej!«
»Pusti ga! Ne smemo razdirati doma, ki si ga pleteta ptička za svoje mladiče!« Niko je vneto
otroka polje njiju kri. NSfco je srečen. Z vsemi čuti vsrkava topel večer in bHžino staršev ter venomer ščebeta.
»Mamica, našel sem ptičje gnezdo, pa nisem razdrl domka mladim ptičkom!« Tišina. Niko je le čutil, kako ga oba, oče in mati. krepkeje stiskata za ročici, potem pa sonce z zadnjim robom vrže bleščeč žarek v obžarjeno sinjino.
plašno gledala v kuhinjo. Pipi se ; spraševal dalje, oče je odgovar-je prestopicala na klobuku, nato jal, dokler Niko ni žalosten utih
Pogovor v majski tišini ljubljanskega parka.
je naredila poslednji krog po kuhinji in odletela
Niko je star šest let. V domu živi, kjer je veliko otrok, čeprav ima očka in mamico še živa. Zakaj je v domu, pravzaprav ne ve. Spominja se le, da je nekoč živel pri mamici in očku, da sta se
nil. Nekaj ni v redu, je opazil oče, pa se tudi njemu ni dalo več govoriti o ptičjem domku.
Dan se nagiba h kraju. Zahajajoče sonce meče svetle lise na
Upokojenec Nace. Vso zimo je trepetal, da bi ne dočakal pomladi. Ni se bal smrti, saj je razumel docela, da enkrat mora priti. Doživel pa bi rad samo še eno pomlad, le enkrat bi jo rad zaobjel vase vso: s cvetjem in vonjem, s petjem, z divjo in sladko bolečino, z neizpolnjenim hrepenenjem ...
Vročina ga je mučila več kot mesec dni. Gripa mu je jemala moči in sapo. Priklenjen je bil na posteljo in na pomoč domačih. Pomlad bi že skoraj morala priti, pa so ga vsako jutro znova pozdravile od dežja mokre okenske šipe. In čeprav je čul vso noč monotono škrabljanje dežnih kapljic na pločevino, je bil prepričan, da bo vstala zarja s soncem in ptičjim petjem. Bolezen ga je tako izmučila, da je pozabil nazadnje tudi na pomlad.
Pomlad pa je le prišla, čeprav je zapoznela. Bolniku so odprli okno na stežaj in v sobo je planil oster vonj po cvetočem glogu in zelenem pelinu, mrtvo tišino je napolnilo majsko žvrgolenje Nace se je trudoma dvignil, de bi pogledal skozi okno. Ni ime toliko moči. Omahnil je nazaj m blazine, krvava slina mu je silila iz ust. Domači so ga odpeljali 1 oknu. Nace je željno vsrkaval pomlad. Zdelo se mu je, da je
iglic pognala na predsedniški oder v obliki vzvišene čeri in spustila kvišku več tucatov zračnih balončkov raznih
velikosti;
»Menim, drage kolegice, da Je naše sedanje misli moč izraziti z eno samo besedo: protestiramo! Kajti — kar Je preveč, Je pa preveč! Nič ne bi rekle, če bi na naš račun beležili še ugodnejšo bilanco naš! .prijatelji' ribiči. Tem dan za dnem in noč za nočjo povzročamo obilo skrbi in Jim zato navsezadnje nekako privoščimo, da z večjimi dohodki svojemu podjetju omogočijo nakup novih In novih sodobnih ribiških ladij. Tako bo med nami vsaj čedalje več takšnih, ki bomo konzervirane ali nekonzervirane lahko romale naokrog ter hkrati ceneje uživale lepote naših domačih krajev ali se brez zapravljanja deviz, seznanjale z znamenitostmi tujih dežela. Toda to, kar počenjajo z nami v mnogih gostinskih obratih, Je naravnost nezaslišano 1«
V podvodni »dvorani« Je kar završalo. Namesto aplavza so ribe dolgo zamahovale z repnimi, hrbtnimi, pred-repnlmi, trebušnimi In prsnimi plavutmi ter živo poskakovale in se pozibavale. Nato Je sledila razprava:
»Kolegica iglica Je zadela v živo. Naši .prijatelji' ribiči so na primer nedavno tega hoteli ugotoviti, koliko pravzaprav veljamo na krožniku. V ta namen so odnesli osem mojih sovrst-nlc v imeniten hotel gori na suhem. In glejte: bilo jih Je dovolj za štiri porcije, samo za njih pripravo pa so hotelski možje zahtevali tisoč dinarjev! Pač pol preveč — vsaj po mnenju priznanih in nepristranskih gostinskih strokovnjakov. Oh, tak pogreb bi še pokojnice pripravil do joka!«
»Hudo Je, prav zares. Toda nam papalincam se godi še slabše. TalBte-mu imenitnemu hotelu gori na suhem so ribiči prodali naše ulovljene sestrice po štirideset dinarjev za kilogram. No, en kilogram pokojnic iz našega rodu pa v hotelski kuhinji spremenijo v osem porcij, a ena porcija stanc na restavracijski mizi osemdeset dinarjev! Vsekakor čudna matematika. V slani vodi smo malodane brez vrednosti, tam na onem svetu pa take časti!«
»Kaj hočete, dragice, ribe smo pa res vsega krive. Mnogi gostinci namreč dalje trdijo: če bt nam nudili ribe ceneje, bi Jih ml ceneje posredovali gostom. Številni ribiči pa odgovarjajo: čemu naj Jim prodajamo ribe poceni, če pa so na krožniku vseeno drage!«
VJ. K.
Mačice so že zdavnaj odcvetele 1 Plavajoča laboda pa nemirno
zidove mestnih hiš, da je videti, kot da so prevlečene s prosojno tančico iz čistega zlata. Sredi zelene trave se belijo zaplate narcis in kosa se pod košato smreko prepirata bogve zakaj: stojita si nasproti naščeperjena im ženeta vrišč, da odmeva po dolini.
Vso pot oče in sim prehodita molče. Nenadoma Niko pocuka očeta. Stojita.pred hišo, kjer stanuje mati, kjer so skoraj pet let imeli vsi skupen dom.
»Očka, pojdiva po mamo!«
Osupel in jezen oče pogleda sina, ta pa pogleda tako proseče in milo, da očetu zamre na ustih tiha, groba kletev. Na žici žvrgo-lita lastovki. Dva metulja se lovita prek ceste.
»Imajo tudi metulji domek?« vpraša Niko. Oče molči in s stisnjenimi ustnicami gleda v hišo pred seboj.
»Pa pojdi po mamico!« Niko radosten teče v hišo im pripelje k očetu za roko mamico tako urno, kakor da bi ta že čakala na obisk. Ne pogledata se žena in mož, obraza sta jima trda. Stopata ob strani im vsak za eno roko držita svojega Nikota. PrekQ
n otresle rumeni prah na gladino, sanjata o toplem gnezda...
tako polno nd Se nikdar užil: tako vso, neizmerno krasoto in blaženost. — Sla sta po poti mimo mladenič im mladenka, rahlo sta se držali za roki in smejala sta se drug drugemu. Pa je obšla tudi Naceta veselost, da je odprl brezzoba uvela usta. Bilo mn je pri srcu toplo, bolečine ▼ kosteh so ga minile.
H kosilu je Nace prišel eam k mizi, domači so molče strmeli.
»Pomlad je. Jo čutite vsi dovolj?« se je Nace nenadoma med jedjo obrnil k navzočim. Vsi so presenečeni gledali vanj, on pa je upiral vlažen pogled skozi odprta vrata na cvetoči vrt, kjer so se ženili ptički, plesali metulji ženi-tovanjski ples im so se lovile teple pomladne sape... Sli so za njegovim pogledam im njihove oči so se razprle,
I »Oče!«
»Dedo!« so planili s atolov in pomagali starčku, ki mu je nenadoma prišlo slabo.
»Nič ni. Nič,« je stokal starec, »le pomlad me je prevzela!«
Lojze Jakopič Slike: Lojze Jur*
&i&ja »Uneitha
NAROBE SVET Priletna ženica Je v koprski ribarnici previdno pobarala po cenah rib. Ko Ji Jc mož za prodajno kamnito mizo odgovoril, Je globoko vzdihnila, se prijela za glavo In izdavila:
»Jej, jej, jej!«
Prodajalec Jo Je presenečeno pogledal in vprašal:
»Mar menite, da so predrage? Se vam dozdeva, da Jih težko spravimo v denar?«
Toda ženica ni dala glasu od sebe. Le nekam čudno je gledala zdaj razstavljene morske lipane, zdaj liste in zlatobrove. Vmes Je zmajevala z glavo in šepetaje ponavljala nekaj nerazumljivega. Ko pa Je potekla minuta in Teč, Je vendarle zamrmrala:
»Potem Je pa res!«
Tri, štiri gospodinje, ki so stale krog nje pred kamnito prodajno mizo V ribarnici, so sc najprej spogledale,
a nato Jo Je ena izmed njih le vprašala:
»Kaj Je res?«
Priletna ženica se Je počasi obrnila proti radovednici:
»Pravkar sem se prepričala, da ni bilo prazno čenčanje.«
»Kaj pa?«
»Sosede so ml namreč povedale, da Je morje vdrlo v notranjost Slovenije in spremenilo celinsko Ljubljano v pravi otok.«
»Pa to resno mislite?«
»Cernu naj ne bi! V Ljubljani so vendar ribe cenejše kot v Kopru!«
BLIŽNJICA PA TAKA!
Ko je pomladansko sonce najbolj prijetno pripekalo, so se na vrtiček za skromno hišo pripodill razposajeni vaški otroci in v en glas zagodli bradatemu Martinu na ušesa:
»Dedek, pravljicooo!«
Ribiči na obali
Stari Martin Jim Je hočeš nočeš moral ustreči. Na hitro roko je pregnal dremavico, se nekoliko zravnal na ležalnem stolu, Izvlekel iz žepa mošnjiček tobaka in pričel:
»Nekoč je prijazna obmorska Izola bila rojstno mestece srečnih in nesrečnih ribjih konzerv hkrati. Kolikor so jih marljivi delavci tamkajšnjih dveh velikih tovarn izdelali, toliko jih Je menda prevzelo izolsko veletrgov-sko podjetje, ki Je prodajalo proizvode te vrste.«
Dedek Martin sl Je prižgal pravkar nabasano pipo in nadaljeval:
»No, to izolsko veletrgovsko podjetje Je osemdeset ali devetdeset odstotkov ribjih konzerv Izvozilo v razne tuje dežele, dvajset ali deset odstotkov pa jih Je prek svojega osrednjega skladišča v Ljubljani in prek številnih domačih grosističnih podjetij posredovalo detajllstičnl trgovini in dalje potrošnikom širom po vsej Jugoslaviji. Vendar ta pot ni bila vselej lahka in mnoge konzerve so bile zato obsojene na kaj čudna pota. Ker Jih to ali ono bližnje grosistično podjetje često ni Imelo dovolj na zalogi, jc namreč ondotna trgovina za prodajo na drobno morala poskusiti srečo pri oddaljenejših grosistih. Iu tako se je pripetilo, da Je precej izolskih ribjih konzerv romalo do potrošnikov v krajih bUzn dveh izolskih tovarn sardin kar po najkrajši »bližnjici« — iz Izole skozi Ljubljano in skladišče grosista v Gorici nazaj k ...«
Pa Je stari Martin moral obmolkniti. Deklica, ki Jo edino ni premagala dremavica, Je namreč zazehala:
»Ah, dedek, to pa že ni pravljica!« Ali Martin se ni dal. Udaril Je z dlanjo po kolenu in jezno zabrundal: »Da to ni pravljica?! Saj so sc vse te reči vendar dogajale v ,davni preteklosti' — leta tisoč devet sto šestinpetdeseti«
NEZASLIŠANE ČASTI Skrit »kotiček« v varni globini nekje v Izolskem zalivu Je bil nabito poln. Od vsepovsod so ribe semkaj priplavale, da bi dale duška svojemu ogorčenju. In ko je v improvizirani podvodni »dvorani« naposled zavladala smrtna tišina se Je dolglnka iz rodu
KRATKE IZ RAZNIH KRAJEV
Pred nedavnim so prebivalci Svetine imeli priložnost videti igro »Deseti brat«, ki jo Je odigralo kulturno-Umetniško druStvo »Jože Stupnlk« lz Svečine. Igralci KUD so amaterji, različnih poklicev, od delavcev, uslužbencev, učiteljev do šoferjev, obrtnikov ln vajencev. V Igri Je sodelovalo 55 ljudi. Da je »Deseti brat« dobro uspel. Je prav gotovo zasluga vseh teh 55, ki so hodili dvakrat tedensko na vaje, nekateri celo po dve uri daleč. Kljub raznim težavam Je režiserju Francu Brusu uspelo izpiliti vsako najmanjšo vlogo. Tudi njemu ni bilo lahko prihajati na vaje. saj mu doma na posestvu ne manjka dela. »Desetega brata« je odigral Mežon Marjan, Kvasa — Jože Dolinšek, Krjavlja — Alfonz Hauptman, Manico — Marica Haupt-manova. Doleta — Rudi Fras Itd.
R. K.
OB SEVERNI MEJI ZAKLJUČUJEJO ELEKTRIFIKACIJO
»Mi pa še nimamo luči«
Kmetijska zadruga v Svečini Je Imela oni dan redni letni občni zbor.
Zadruga vključuje okoli 72 odstotkov kmečkih gospodarstev v kraju ter ima skupno 814 ha zemljišča. Prav dobro Je bilo minulo leto delovanje vino-gradniško-sadjarskega odseka. Njegovo delo Je bilo predvsem v informativni službi ter v pospeševanju raznih akcij. Zadruga Je minula leta iz lastnih sredstev zgradila več gnojnic, silo- Sveta za kulturo in prosveto T.BS sov, kupila novo škropilnico in drugo. ,
Odplačevati pa pomaga tudi klnopro- tov. Stupan, udeležilo p® se ga je Jektor, last KUD »Jože Stupnlk.. Lan- 1 več ko 150 ljudL Po obrazložitvi skoletni dobiček vseh dejavnosti za-
V obmejnem kraju na Kozjaku so v glavnem že zaključili elektrifikacijo hribovskih zaselkov. Zdaj imajo' elektriko vsa naselja nekdanje občine Selnica. Pred dnevi so zagorele električne žarnice na Slemena in 2en-
Razgovor o šolski reformi
Terenski odbor SZDL Trg revolucije v Ljubljani je v petek zvečer priredil za svoje člane in za učiteljske ter Šolske odbore svojega terena zanimivo razpravo o šolski reformi
Razgovor je vodil inšpektor
druge znaša preko dva milijona dinarjev. Naložili so ga v razne sklade.
R. K.
*
V Gornjem gradu so se pred nedavnim sestali predstavniki vseh množičnih organizacij, društev, ustanov ln podJeUj. Pogovorili so se o enotnem delovanju organizacij ln družtev. Domenili so se tudi o občnem zboru szni, ln sestavili novo kandidatno listo za nov odbor. Listo bodo na občnem zboru prebrali ln utemeljili.
*
V mozirski občini se pripravljajo na Titovo štafeto. V Mozirju bodo sprejeli republiško štafetno palico dne 19. maja. Nato Jo bodo tekači mozirske občine ponesli proti Gornjemu
fradu ln Črnivcu in Jo predali teka-em ljubljanskega okraja. Iz Logarske doline bodo nesli lokalno štafetno palico proti Solčavi tamkajšnji graničarji. V vseh večjih krajih bodo štafete slovesno sprejeli.	Z.
temeljnih načel o organizaciji obveznega šolstva, se je razvila živa razprava, ki se je dotaknila mnogih perečih vprašanj in razjasnila nekatere nejasnosti.
darkovem vrhn. S tem je elektrifikacija v okviru nove občine Ruše v glavnem zaključena. Brez elektrike so ostali samo še prebivalci Boča. Zdaj, ko so videli, kako je posvetila električna luč v domove Slemena, so se čutili zelo prizadete. »Dragi maršal Tito,< so napisali v pismu, ki so ga poslali v Beograd, »vsi na Kozjaku že imajo elektriko, samo mi smo še brez nje. Veliki kmetje okrog Duga in Kaple si že dolgo svetijo z elektriko, mi smo pa sami bajtarji in je nimamo.«
Občinski ljudski odbor v Rušah bo zdaj poskrbel vse potrebno, da bo upravičeni zahtevi prebivalcev Boča ugodil. »Na naše ljudi ob meji ne smemo pozabiti,« nam je izjavil predsednik občine Magdič, ki se zelo zavzema za kraje ob meji. »Našli bomo sredstva, da tudi ljudem na Boču osvetlimo domove.« Ljudje ob meji to pozornost tudi zaslužijo. Občinski odbor je že zdaj po svojih močeh prispeval, da obmejni kraji ne bi bili za-
Nove avtobusne proge med našimi in italijanskimi obmejnimi kraji
Vzpostavilo jih bo y kratkem podjetje »Avtopromet« ▼ Nori Gorici
Občinski komite LMS Mozirje je na zadnji seji razpravljal o sodelovanju mladine pri izvedbi okrajnega mladinskega tedna, ki se bo začel dne 27. maja ln bo trajal do 3. junija. Sklenili so, da bodo v tem času gostovale mladinske organizacije z igralskimi skupinami v posameznih krajih občine. V načrtu pa je tudi kulturna Prireditev v Nazarju, ki jo bo dala mladinska skupina lz Velenja. Sklenili so, da se mora zaključka tedna udeležiti sleherna mladinska organi zacija. Posamezne organizacije bodo v tem tednu sprejele v svoje vrste še neprganlzlrano mladino.
Avtoprevozntžko podjetje »Avto-promet« v Novi Gorici bo skladno z določili Videmskega sporazuma o malem obmejnem prometu z Italijo ter zaradi naraščajočega obmejnega prometa, v kratkem vzpostavilo več avtobusnih prog z večjimi italijanskimi obmejnimi kraji. Na nekaterih progah bodo vozili novi avtobusi znamke FAP. Podjetje je že dobilo kredit v znesku 80 milijonov dinarjev za nakup novih vozli domače Izdelave.
Najprej, bržčas v začetku prihodnjega tedna, bodo vzpostavili avtobusni promet na progi Nova Gorica— Gorica. Avtobus bo vozli samo ob delavnikih dvakrat dnevno v «>be smeri. Odhod bo izpred kavarne na Trgu Jožeta Srebrniča ob 8»46 zjutraj s pri-hodom ob 7.06 pred avtobusno postajo anl- I Ri*>i v Gorici ter ob 14 s prihodom ob 14.20 v Gorico. Iz Gorice s« bo avtobus vračal ob 11.28 s prihodom v Novo Gorico ob 11.46 ter ob 16 s prihodom v Novo Gorico ob 16.20. Voza bo preko
Svet za zdravstvo pri ObVO Je na zadnji seji razpravljal o cenah zdravstvenih storitev zdravstvenega doma Nazarje. Po daljši razpravi so predloge in cene odobrili.	z. R.
Gasilci konjiške občine se ie nekaj časa pripravljajo na svoj gasilski Praznik, ki bo 27. maja. Na ta dan bodo v Konjicah večje vaje vseh enot PLZ, ekip Rdečega križa, predvojaške vzgoje ln gasilcev. Po vajah bo parada vseh nastopajočih, zatem pa bo veliko gasilsko slavje pred gasilskim domom.
Moka H. kategorije na cesti IX. korpusa ter bo imel postaje na Travniku ln ix> potrebi tudi drugod. Vozovnica bo stala za vožnjo v Gorico 26 din, za povratek v Novo Gorico pa 36 lir.
Nadalje bodo vzpostavili tranzitno progo Medana v Brdih—Gorica—Nova Gorica. Ta proga bo najbolj prikladna za Brice, ki morajo sedaj potovati v Novo Gorico po precej dalJAl poti preko Vrhovelj ln Plavi v Kanalski dolini. Avtobus bo vozil trikrat dnevno samo ob delavnikih. Na progah Tolmin—Kobarid—Čedad ln Kambreško— MISček—Čedad bo vozil avtobus ob delavnikih ln nedeljah enkrat dnevno z odhodom in povratkom. Na progi Nova Gorica—Tolmin — Bovec—Trbiž pa bo vozil avtobus samo ob delavnikih etiki-art dnevno z odhodom ln povratkom. Podjetje »Avtopromct« se s pristojnimi organi obeh dežel pogaja tudi za vz| 1—"
postavljeni. Zlasti je bila njegova pomoč namenjena otrokom, ki prihajajo iz zelo oddaljenih bregov v šolo. Na vseh šolah vzdržujejo mlečne kuhinje, ki so jih starši hvaležno pozdravili. Kobanski otroci so se za to pozornost oddolžili s pridnostjo v šoli. Saj je zanimivo, da so prav šolarji osnovne šole na Dahu med najboljšimi v občini Ruše.
Pozornost, ki jo je zadnje čase posvetil občinski odbor v Rušah obmejnim krajem, je vsekakor vredna pohvale. Kobanci, ki žive na svojih strminah, bodo tako spoznali, da v novi občini spoštujejo njihove pravice in upoštevajo njihove želje.
A;; -
S sinočnje premiere Puccinijeve »Tosce« v ljubljanski Operi. — Vilma Bukovčeva (Tosca) in Mii« Brajnik (Cavaradossi)
OKROG 3000 LET STARA ILIRSKA NASELBINA V 0RM02V
Črepinje govore skozi stoletja
Zanimivo raziskovanje Bernarde Pereeve
Ljudje, ki so na vrta bivšega sodnijskega poslopja ▼ Ormožu našli prve lončene črepinje, še niso vedeli, kako velikega^ pomena bodo te najdbe. Pozneje so strokovnjaki ugotovili, da gre za izredno stare ostanke ročnega lončarstva, ki so prišli v poznejši dobi ob več prekovanjih na površje. Pred dvema letoma so brez nspeha sondirali zemljišče v manjšem obsegu in verjetno bi opustili nadaljnja raziskovanja, da ne ni lani mlada arheologinja Bernarda Perčeva z ekipo ptujskega muzeja ponovno lotila večjega poskusnega kopanja. Najdeni predmeti so narekovali presenetljivo odkritje: planota nad Dravo, kjer stoji Ormož je bila v celoti naseljena v zgodnji ilirski dobi, »vojih 1000 let pred našim Štetjem. Pred dnevi so v Ormožu pod vodstvom Bernarde Perčeve pričeli z načrtnim izkopavanjem, ki kvadrat za kvadratom odkriva točnost te ugotovitve. Zemlja in črepinje so spregovorile.
proga Kova
tev avtobusne Trst M. IX
POGLED T JAMO PHETEKLOSTI
Iliri bo m nasnljertli m planotah ab rekah. Gradili »o kolib« z močnimi _» katere mt jih obmetali z
koli, katere ao prepletali z dračjem in jih obmetali z ilovico, f* če žkv«h, m> akvarjaH
orieo. Pocmali so doma-bobmi i» izdelovali večino ptodnetov za domačo uporabo iz pline. Ta im tam ao faneli ie k omenit o orodje, fapwr a* žfoeli ob prehoda is bronaste t železno dobo. Svojec so po narti sežigali in nph pepel po-kep^rmB ▼ vefckib ftteaotth '	*	~
NEKAJ KRATKIH IZ CELJA -
V »Savinji« bodo ustanovili KInb ljudske tehnike
V lesno-Industrijskem podjetju »Savinja« v Celju Je zaposlenih precej mladih delavcev. Ze dlje so razmišljali o tem, kalco bi mladini bolj omogočili strokovno izpopolnjevanje ln
primerno izživljanje ob prostem Sasa.1 Sedaj Je v podjetju dozorela misel o ustanovitvi Kluba ljudske tehnike. V omenjenem klubu bodo mladi delavci lahko uresničevali svoje amMi z izdelovanjem raznih predmetov pohištvene ln lesno-lndustrijake stroke. Najbolj »e zamisli bi podjetje »«i« odkupilo.
Za 10. obletnico Ljndske tehnike ▼ Celju
Okraja! odbor ljudske tohnike Celje pripravlja ve« raznih prireditev. ki bodo » Celju in v okolici. Priredit™ bodo t dragi golvrtci maja. Za obleta Leo
Ljndske t ef»i'	 .________
z naslovom >10 let tehničnega napri
izšla posebna revija erfka
Stari ljubljanski tramvaj zapušča Ljubljano. Kakor smo ie poročali, se ljubljansko cestno-prometno omrežje postopoma modernizira, kar pomeni, da je tramvaj odigral svojo vlogo   zamenjujejo ga trolejbusi in avtobusi. Tramvajske vozove pa so začeli _______
tako kakor nam kaže slika — voziti v Osijek.
okraja Celje«. T reviji bo prikaz« tehnični razvoj v industriji In kmetijstva rol iškega okrajnega območja. Pripravljalni odbor »daj zbira gradivo za splošno razstavo tehnike, ki bo od 19. do 27. maja v mali dvorani Dona O F v Celja. Med dragim bodo v počastitev obletnice Ljodske tehnike tndi tekme ka-fakašev na Savinji.	K.
Mešani pevski zbor KUD »France Prešeren« bo sredi maja gostoval v Beogradu in Skopi ju
MeAani pevski zbor KUD »France 1 resoren« iz Celja bo od 11. do 15. maja gostoval v Beogradu ln Skopljn. V Beo-grada bo zbor priredil en povski kon-
Skupno bodo razpravljali o važnih vprašanjih
noalej sta Imela dva sveta okrajnega ljudskega odbora Celje — Svet za notranje zadeve ter Svet za gospodarstvo — skupno sejo, na kateri ao obravnavan Škodljive pojave kriminala v gospodarstvu. V kratkem bodo sklicali tudi skupno sejo Sveta za socialne zadeve in Sveta za notranje zadeve. Tu bodo razpravljali o nekaterih važnih vprašanjih ki so sicer v pristojnosti obeh svetov. Tako sodelovanje svetov naj bi pomagalo k načrtnemu obravnavanja raznih socialnih problemov na področjn okraja.	K.
Stroje v »Metki« bolje izkoriščajo
Mehanična tkalnica »ltetka« v Celju Je lani izdelala v svojih tekstilnih obratih nad 3 milijone kvadratnih metro* raznih tkanin. Kljub nekaterim objektivnim težavam se Je izkoriščenost strojev v povprečju dvignila od 03,S na 68,3 odstotke. LAnl so v tem podjetju znižali tudi odstotek odpadnega blaga.
Iz Ajdovščine
Ob 80-letnlcl rojstva Ivana Cankarja je bil zelo lepo uspel Cankarjev večer v kino dvorani, ki ga je priredila ljudska univerza. O Cankarju kot
_ et,„ 1 • ■	.	' ‘V	---, | ------ .J	uiuvci	c. a. v-auivni ju KUl
uZiZ	mBnda, dT*- lu>1 boi Rlasnlku naSlh dni je predavala tov.
J pevcev, ki s tem rra- ; Lojzka Brusova, profesorica ajdovske dr"<,TO™,	omenjenih	mesi. gimnazije. Številni mladi recitatorji,
zborom bo najbrž odAla tudi I ki tm hmii	.vh»o	in
godba na pihala, ali pa taraburuiki zbor.
K.
ki so brali avtorjeve črtice ln eseje, so dobro dopolnjevali predavanje.
iin,mnmii^!irai^rnii)iiirTurnunniinii!iDfimHiiiIji!j;iiniiiji!iiniiuuininiijiu!iiii!i;[ii!iinnirnii!iw!injiunnit}jmj«nniiHiiin!gB(Wii®
alti na traftnlh poaodrii kn?ejo, da jc
bila pri njtik navita svojevrstna umetnost.
Vse to lnkko «ovek vidi, če sc skloni nad jamo na vrta bivšega sodnega, poslopja v Ormoža ki mn pojasnijo kako in kaj. Do sedai so premetali že 80 kvadr. metrov zemlje. 20-centhnetrski plasti hvmusa sledi 40 «
Kustos Ptujskega muzeja Bernarda Perčeva pri dela
bela kaltarna ilirska plast, nato pa se pojavi sivozelena ilovica v kateri so jame za več;e stebre ilirskih kolib ter sledovi ognjišč. 2e v prvih doch so v črni, koltu mi plasti zemlje našli veliko število ilirskih predmetov: lončene črepinje, raznovrstno okrašena vretenca, katera so Iliri rabili za obtežitev ribiških mrež, nadalje so odkopali nekaj uteži piramidalne oblike, ki so po vsej verjetnosti spadali k ilirskim statvam za tkanje, pomembno pa je tudi odkritje pokrovov za lončene posode z držaji. Vsi ti predmeti so izdelani iz gline. Večje
Ljudsko revijo PreSemove družbe
OBZORNIK
dobite v vseh knjigarnah. kioskih, trafikah
Mevflo lončeaA črepinj je postSfcano z izrazito ilirsko ornamentiko. Pomembno so tndi kehske najdbe v višjih plasteh, med katerimi je izredno lepo obanjunii bronasta sponka. 2e ie prve najdbe dajejo sfotfrti še večja odkritja pri nadaljnjem liiapsunis v Ormoža.
MUBAT JE IZKOPAL JURSKI IDOL K najdišča v Ormožu sem prišel v četrtek zjutraj, skupaj z Beroando i’er-čevo, ki je prejšnji dan vodila v Ptuju **efo občrnske-ga »veta za prosveto in kaltnro. Njena prva pot je bila k jami, kjer se je pozanimala, če so medtem ko je ni bilo, kaj našli. »Murat je včeraj izkopal idol,« je povedal restavrator ptujskega nrozeja Gojkovič, ki >o U let deia prt arheoloških izkopavanjih. Murat ie mladi delavec iz Iloma .pri Ormoža, ki pa je Gojkovič v kratkem času pančil ceniti la presoditi mako stvar, ki jo najde v zemlji. Take je-odkopal ^m_okrnjeni knee močkeca božanstvi ki ie med ilirskimi najdbami posebn redkort. Podoben kipee so izkopali tud
 £ kipee
^iacfelen^bc
ko ta.
izkopali tudi ni pa tako Id sn gn izkopali
lani. skrbno v sredo.
Ves MM ostal pri »ajdiK«. Gl c-dni sem, kako iz črne zemlje loščijo črepinjo za č repi ni o. Pred mojimi očmi so se ves £as razkrivali 5000 let stari ostanki človeškega prizadevanja. »Radi bi našli kakšen kos kamenh mi je povedal restavrator Gojkovič.
k umenitega.-oro<l j a,« . r ,,	-   ator Gojkovič. »Tu-
di pokopališče te naselbine bi bilo *a-
pojjovor u
ovani
lo je
nimivo najti.« V nadaljnje z ijndmi, ki dela;e pri odkopav trnju sem spoznal, da imajo rsl veselje do lega napornega la zamudnega dela. Kopljejo oanareč načrtno po kvadratnem sistemu. Za vsako najdbo j« treba natančno m-beieiiti poloiaj In globino, kar se pozneje vaese v končni naris raziskanega kvadrata. Tako bodo imeli ob koncil lz-kopavaaj jasno sliko naselbine. .Razen lega vsako črepinjo posebej zabeležijo T seznam ln nameri rajo. Vse to dela Bernarda Perčeva popoldan ia zvečer.
Malo pred koacem zunanjega dela ie restavrator Gojkovi« izkopal faln«, ilirski simbol moškosti. To je bila ena najpomembnejših najdb tega dne.
T TEMPLJU ZGODOVINE
Delovna soba Bernarde Peečeve je kakor tempelj zgodovine. Tu vidij lo reetravrirane predmete, ki so najdeni lani ln tndi te, ki so iih izkopali te dni. človeku obstane taitoj pogled na J5 centimetrov visoki in lopo obliki črno opečeni ilirski posodi, ki i< Gojkovič restavriral. Tu so zb manjSe skodelice in posodice, ter što-vilni fragmenti posod, fragment dela ognjišča, mnoge nteži, vretenca ia podobno. Najpomembnejši pa je kipec ie omenjenega moikega božanstva. Občudovali je treba skrbnost in natančnost s katero je vse to urejeno. Tudi potrpežljivost restavratorja Gojkoviča, ki loojstrsko lepi številne črepinje v celoto, je vredno omeniti.
i*iTS?*a *e*a dr°bnega ln zamsdne-ga dela bo Bernarda Perčeva po koočn-nih. izkopavanjih v posebnem poročilu bolj obvestila Se aokaj neraziskano stran zgodovine severno slovenskega ozemlja v tisočih letih pred našim *te-tjem. Ker so tudi na ptujskem gradn odkrili pred leti pomembne ilirske najdbe, bo zelo zanimiva študija stikov med ilirskimi naselbinami, ki so po dosedanjih izkopninah v Ormožu in na ptujskem gradu nedvomne obstajali. Mor.--biti to najdišče skriva v neprekopanih plasteh zemlje tudi takšna odkritja, ki jih še ne flatimo. »Govor« ilirskih črepinj je sicer zamotan, vendar nam bo lahko povedal vei kot pričakujemo.
Doživetje	1	MAmnNOO«H“
m na Mauritiusu
55	KOMAM
»A Smoky...€ je začel Renč.
Tokrat je motor prijel. Sprostil sem zavore.
»Vrag vzemi Smokyja!« sem vzkliknil. »Zdaj je treba dohiteti la jeep!«
Pognal sem na vso moč in zdrvel za jeepom.. •
33
Jeep Je bil že precej daleč pred menoj. »Jaguar« je bil res mn°go hitrejši, toda na ozki, krivuljasti cesti s slabo podlago te prednosti nisem mogel izkoristiti. Ves čas bom v oblakih prahu, ki ga je dvigal jeep. Pred mojimi žarometi so se vrtinčili rumen-kasto sivi oblaki. Popoldanski dež ni zadostoval, da bi Izpral prah. Avto je drsel in odskakoval po zelo slabi cesti. Sele zdaj sem *ačutil, da sem ranjen. Čutil sem, kako se ml roka krči, a vsak obrat volana je večal moje bolečine. Prah je prodiral v avtomobil, ml siUl v nos in grlo ter pokrival šofersko steklo s tenkim rumenkastim slojem. Poskusil sem z brisačem, pa tudi to ni nič Pomagalo. Cesta se je jela vzpenjati v ostrih ovinkih. Prepozno sem spremenil brzino, tako da sem izgubil precej dragocenega časa. Ko sem naposled prispel na vrh, je bil zadnji žaromet jeepa že daleč pred menoj. Skoraj dva kilometra. To ni bilo dobro. Pritisnil
sem plinrfci pedal v tla. Kazalec na bralnem ero je začel naglo nihati. 2arometi so motno razsvetljevali poslopja in ob cesti je atak> nekaj ljudi Vozil sem čedalje hitreje. Avto je drvel skozi nekakšen drevored. Deževalo je tu zelo močno In izpod koles mojega avtomobila so brizgali celi vodometi, mazali šofersko steklo in zastirali pogled. Brisač se je zataknil in spet sprožU, se spet zataknil In naposled sklenil teči gladko.
Ko sem privozil Jz drevoreda, je cesta zavila na levo in držala ▼ ostrih ovinkih vzdolž obale. Zdaj se je veter na vso moč upiral v avto. Besni valovi so se razblinjali ob skale ob cesti in pene so pljuskale čez avtomobil. Nekaj trenutkov sem vozil docela slep, potem pa so se pene izgubile in povsem nepričakovano sem se znašel pred visoko skalo. Naglo sem obrnil volan in usmeril avto snova proti zaledju otoka. Cesta se je vzpenjala zelo ostro. Pomislil sem, da je to gotovo tisti nevarni del, ki drži okrog zaliva, del ceste, po katerem je Solange tisto popoldne tako oprezno vozila, Zmanjšal sem brzino in vozil zelo previdno. Vprašal sem se, ali se je Renčju posrečilo dobiti zvezo s policijo.
Toda cela vrsta ostrih ovinkov me je primorala, da sem vse svoje misli eosredil na vožnjo. Dež je bil spremenil cesto v morje blata in avto je večkrat nevarno zdrsnil. Vozač jeepa je bil dobro izbral cesto za beg. Opazil sem ga samo na Momi. Naposled, ko sem se vzpel visoko, sem opazil njegove žaromete; bili bo daleč pred menoj.
Cesta se je začela spuščati. Pognal sem avto hitreje. Bilo je nevarno, ker je bila cesta ozka, ovinke pa je zakrival sladkorni trs. Izbire pa nisem imel. Začutil sem nenadno samozavest in potisnil plinski pedal do kraja.
Ta samozavest pa mi je prinesla neuspeh. Naglo sem zavil po ostrem ovinku, s hitrostjo kakih šestdeset kilometrov na uro,
in udaril v nekaj, kar je ležalo pred menoj, Začutil sem, kako je avto odskočil, potem pa zavil v stran. Volan mi je iztrgalo iz rok. Pod kolesi sem zaslišal strašen šum in zdrvel v sladkorni trs. Avto je zdrsnil še kakih petnajst metrov naprej, preden se je ustavil, in kolesa so se v blatu in polomljenem trsu divje vrtela.
Minuto ali dve sem sedel docela negibno. Bil sem presenečen, da sem ostal živ, in preveč izčrpan, da bi mogel spregovoriti le eno besedo. Izključil sem brzino in potisnil na starter. Motor je takoj zabrnel. Ugasnil sem ga in izstopil iz avtomobila. Noga se mi je pogreznila v blato. Videl sem, da sploh ni upanja, da bi se sam rešil iz tega položaja. Iztegnil sem desnico, da bi se prijel, ko sem stopal okrog avtomobila. Nenadiaa bolečina mi je zaprla sap®- Začel sem izgubljati zavest. Naslonil sem se na avtomobil, potegnil z levico cigareto iz žepa in sl jo prižgal.
Minilo je celih deset minut. Stal sem naslonjen na avtomobil in sklonjen nazaj, da bi me nočni zrak osvežil. Vrgel sem cigareto proč in se odmajal na cesto, da bi videl, kaj je povzročilo nesrečo. Dolgo mn. ni bilo treba iskati. Sredi ceste je ležalo več kamnov, debelih ko nogometna žoga. Kamni so bili položeni na cesto strateško, tako da bi ustavili vse, razen tanka. Zdaj mi je bilo jasno, zakaj sem lahko tako dolgo zasledoval jeep po tej strašni cesti. Ne spričo svoje šoferske spretnosti, marveč zato, ker je vozač jeepa večkrat za nekaj minut ustavil, da bi položil na cesto kamenje, past, kakršno som često nastavljal med vojno, da bi zadržal preganjalce, ki so imeli običajno hitrejše avtomobile.
Prižgal sem si drugo cigareto in razmišljal, kaj bi storil. Spomnil sem se, da sem vozil kakih pet sto metrov prej mimo osamljene trgovine. Bilo je zelo malo upanja, da ima lastnik telefon. Vsekakor pa bom lahko tam obvezal rano in morda bom našel celo kako vozilo, da bom prispel domov.
ŠPORT IN TELESNA VZCOJA
ZVEZNA NOGOMETNA LIGA
Crvena Zvezda prvak?
Beograjčani imajo že štiri točke prednosti — Partizan igral komaj neodločeno z Veležem — Visoke zmage »Zagreba«, Hajduka in »Sarajeva«
Nezadržano
CRVENA ZVEZDA 3:1
Železničar
Crvena zvezda Je včeraj v Beogradu z zelo lepo Igro premagala požrtvovalno, ne pa tudi strnjeno moštvo sarajevskega Železničarja s 3:1 (1:1). Gole so dosegli Kostič v 22. Sekularac v 49. In Durkovlč v
zvezdo ter Bukvič v 8. minuti za Železničarja. Gledalcev Je bilo 15.000. — Sodil je zelo dobro Lemešič iz Splita.
LESTVICA ZVEZNE LIGE
VČERAJŠNJI SPORED Beograd:
Crvena zvezda — Železničar 3:1 (1:1)
Partizan — Velež 2:2 (0:1 Split:
Hajduk— Radnički 5:0 (3:0) Titograd:
Budučnost — BSK 1:0 (0:0) Sarajevo:
»Sarajevo« — Proleter 6:0 (1:0)
Zagreb:
»Zagreb« — »Vojvodina«
5:1 (2:0)
I. CONSKA LIGA »Reka« — Metalac 0:1 Odred — »Šibenik« 3:2 »Nova Gorica« — Segesta 1:4
Branik — »Ljubljana« 0:1 Lokomotiva — »Karlovac«
1:0
LJUBLJANSKO-PRIMORSKA LIGA Grafičar — Mladost 6:0 Slovan — Krim 0:5 Triglav — Tabor 4:1 Postojna — Koper 0:1 Izola — Ilirija 2:2
ATLETIKA
Mladi atleti na startu
Ljubljana. 13. maja. V okviru I. kola prvenstva za mlajše mladince (do 18 let) so danes dopoldne na stadionu v šiški nastopili mladi atleti »Ljubljane«, Odreda. Svobode in »Kamnika«. Borbe so bile posebno zanimive v tekih. Doseženih je bilo nekaj dobrih rezultatov, kar dokazuje, da so se najmlajši atleti dobro pripravili za to tekmovanje. Omeniti moramo tudi dokaj uspešen start atletov iz Kamnika, kar kaze, da je atletika v tem kraju na pravi poti.
Največ točk je zbrala »Ljubljana, ker so njeni atleti bili v vseh disciplinah bolj ali manj izenačeni.
Rezultati — 100 m:	Solarevič (S)
11,2, Ponikvar (K) 11,4; 300 m: Korošec (L) 38,0, Ponikvar (K) 38,0; 1000 m: Hočevar (L)	2:40,5, Ingolič (O)	2:40,6;
4 X 100 m: Ljubljana 47,8, Odred 48,9; krogla: Urh (L) 14,14. Rojko (L) 13,75; disk: Urh (L) 37,76, Burger (S) 32,77; daljina: Trstenjak (L) 5,80, Lampe (L) 5.63; višina: Lampe (L) 160. Rojko (L) 160.
Točke: »Ljubljana« 9.844, Odred 8.565, Svoboda 8.418, »Kamnik« 7.069.
ZVEZNA ODBOJKARSKA ŽENSKA LIGA
Še točki za Branik
Ljubljana, 13. maja. Danes sta se v ženski zvezni odbojkarski ligi srečali vrsti mariborskega Branika in domače »Ljubljane«. Zmagali so gostje z rezultatom 3:2 (15:8. 5:15, 15:10. 4:15, 15:4).
Rezultat 3:2 bi sicer marsikoga zavedel, da bi pomislil na ostro in zanimivo igro. Vendar ni bilo tako. Obe vrsti sta igrali slabo. Na mreži ni bilo ostrih udarcev, igra v polju pa je bila nepovezana.
Komaj remi
PARTIZAN : VELEZ 2:2 Partizan in Velež »ta Igrala včeraj
 ___________ .	Beogradu	pred	okrog	25.900	gledalci
minuti za Crveno I neodločeno 2:2 (0:1). Gole sta dosegla Mujič v 5. In Sellmovlč v 79 minuti za Velež, ter Lazarevič v 59. In Paje-vlč v 89. minuti za Partizan. — Sodil Je Petrič.
Spet Hajduk
HAJDUK — RADNIČKI 5:0
8000
Hajduk je včeraj pred okrog gledalci premagal v Splitu Radničkega s
5:0. (3:0). Gole sta dosegla Žanetič v 12.,
18., 35. in 70. ter Mladinič v 83. minuti. Sodil je Epert iz Zagreba.
Proleter se je vdal v usodo
.SARAJEVO. — PROLETER t«
V lagodni in večidel nezanimivi igri je včeraj »Sarajevo« premagalo na domačem igrišču osiješki Proleter s 6:0 (1:0). Gole so dosegli Josufbcgovič v
63., 78. in 82. minuti, Novo v 25. minuti, Ferhatovič v 85. in Živkov v 90. minuti. Gledalcev je bilo okrog 5000. sodil pa je Markovič iz Beograda.
ROKOBORSKI DVOBOJ LJUBLJANA — MARIBOR
Tesna zmaga gostov
Ljubljana, 13. maja. Sinoči je bila -teklena dvorana direkcije železnic pol-težke atletike. 2TAK
Crvena zvezda 22		14	7	1	51:19	35
Partizan	22	13	5	4	57:28	31
Radnički	22	11	4	7	47:40	26
Sarajevo	22	11	2	9	40:39	24
Dinamo	22	10	4	8	33:38	24
Velež	22	8	6	8	37:36	22
Vojvodina	22	6	9	7	44:38	21
Budučnost	22	8	5	9	38:46	21
BSK	22	8	4	10	35:39	20
Spartak	22	7	6	9	39:41	20
Hajduk	22	8	3	U	45:37	19
Zagreb	22	7	3	12	37:35	17
Železničar	22	6	5	11	25:45	17
Proleter	22	5	1	16	29:36	11
ljubiteljev liana« je .slci rokoborski dvoboj grško-rimskem slogu. Mariborčani so
»Ljubljana« je namreč organiziral prijateljski rokoborski dvoboj z Mariborom
nastopili v najmočnejši postavi, pa tudi »Ljubljana« ni imela slabih tekmovalcev. Zato je bil dvoboj vseskozi zanimiv, borbe pa tehnično dobre In razburljive. Toda opazili smo, da zlasti v mariborskem moštvu niso nastopili nekateri znani rokoborci kot Miklič in Sernko, kajti v Mariboru je nekaj teh »presedlalo« v judo, ki jih bolj privlači. Ljubljančani so se solidno upirali favoriziranim Mariborčanom in zato so le—ti zmagali s tesnim rezultatom 10:8.
KOŠARKA
V derbyju žensk — Olimpija boljša
Tudi na košarkarskem igrišču »Ljubljane« je bilo včeraj živahno. V prvenstveni‘tekmi zahodne slovenske lige sta se pomerili vrsti Olimpije in »Ljubljane«. Zmagala je Olimpija z rezultatom 39:30 (14:13). Pri zmagovalkah sta ~ No *'
jatelis ca glu jajočo zultatom 50:32.
MEDNARODNA KOŠARKARSKA TEKMA GLUHIH
Zaslužili so več pozornosti
Ljubljana, 13. maja. Sinoči je v pri-ski košarkarski tekmi reprezentan-uhih Francije premagala odgovar-reprezentanco Jugoslavije z re-i 50:32. Tekma je prav gotovo zaslužila več pozornosti občinstva in prirediteljev, če ne z drugim so igralci le-to zaslužili z lej>o igro, ki je sem in tia bila na precejšnji ravni košarkarskega znanja. Premoč gostov je prišla do izraza predvsem v drugem delu igre. ko so s hitrimi protinapadi dosegli precejšnjo razliko v koših. Najbolj pa sta se obe moštvi izkazali v disciplini, česar prav gotovo pogrešamo tudi pri mnogo bolj renomifanin igralcih.
Pri Francozih sc je najbolj odlikoval mali in hitri Duret, ki je sam dosegel 25 košev, pri Jugoslovanih pa ie bil Ko-^ govšek zelo požrtvovalei, Tankovski pa uspešen pri metanju na koš kar pa bi morali domači pametneje izkoristiti.
Jugoslavija: Kogovšek 13, Tankovski 13, Kordiš 3, Levstik 3, Torkar. Pevcin, Ratej, Popov, Djurič, širivan, Miloševič.
bodila sta KlojČnik in P. Kavčič.
MEDNARODNI ROKOBORSKI DVOBOJ
Jugoslavija — ČSR 3:5
Beograd, 13. maja. Reprezentanca Češkoslovaške je premagala reprezentanco Jugoslavije v rokoborbi v grško-rim-1 skem slogu s 5:3. Gledalcev je bilo okrog 150t.	I
TENISKI DVOBOJ JUGOSLAVIJA — VELIKA BRITANIJA
GOTOV PORAZ
Angleži vodijo že z 1:0, Panajotovič pa je pred porazom z Knightom
Beograd, 13. maja. V Beogradu se je danes začel dvoboj teniških reprezentanc Jugoslavije in Velike Britanije v okviru II. kola letošnjega tekmovanja za Davisov pokal. Po prvi partiji vodi Velika Britanija z 1:0. Backer je premagal Palado s 6:4, 6:0, 6:2. Borba je bila enakopravna samo v prvem nizu, ko se Palada še ni utrudil.
Backer ni igralce velikih možnosti, igra pa zelo zanesljivo, nima izrazitih slabosti in vse udarce izvaja s precejšnjo spretnostjo. Vsekakor je zasluženo zmagal.
ATLETIKA
29? atletov v Maribor«
Maribor, 13. maja. Društvo profesorjev in uCiteljev telesne vzgoje Je priredilo srednješolsko prvenstvo v |
. , tg, ...	  ,_ i . _ ■ 11 , nn b trt I CJ 51 IIIIrtUlHUJ 1^01 — liiiajC. LUbtjI 1 .
atletiki, katerega se je udeležilo 108 MrgoJle 2:0i žensk<I (1'8) _ flnale. Tram_
Stanje drugega dvoboja med Pana-jotovičem in Knightom je 4:6, 4:6, 2:5 (igro so prekinili zavoljo teme).
REPUBLIŠKI NAMIZNOTENIŠKI TURNIR
Uspeh mladih
Kranj, 13 maja. — II. republiškega namiznoteniškega turnirja so se udeležili naslednji klubi: »Jesenice«, Odred, »Ljubljana«, Litostroj, Gradis, Fu-žlnar, PaplrnlCar (Količevo) ter domača Mladost ln Triglav.
Rezultati: moštva (12) — finale: Triglav : Odred 5:1 (za Odred sta nastopila samo Tigerman ln Kocjan), ženske (6): Triglav n (Bogataj, Dolenc) : Triglav I 3:2.
Posamezniki; moški (38) — polfinale: Kocjan : Rebolj 3:0, Plut : Kern 3:2, finale: Kocjan : Plut 3:1, moški B (32:) — finale: Vidmar : Škerjanc 2:1, starejši mladinci (28) — finale: Česen
atletov ln 129 atletinj. Pri moških (9 moštev) Je bilo najboljše Učiteljišče s 6651, pri ženskah (8) pa III. gimnazija s 6715 točkamL
puž : Bogataj 2:0; dvojice — moški: Kem, Miklavc : Trkalj, Mrgole 2:1, ženske: Bogataj, Dolenc : Teran, Plut 2:0, mešane: Trampuž, Kem : Plut. Plut 2:0.
VL REPUBLIŠKO PIONIRSKO ŠAHOVSKO PRVENSTVO SLOVENIJE V LJUBLJANI
DOVOLJ NARAŠČAJA
Prvenstva se je v predtekmovanj« ndeležilo okrog 6000, v zakljnčnem tekmovanj« pa nad 180 pionirjev in pionirk
iaia. Na letoš-šahovskem pr
najboljši Novljanova
agovalkah sta bili (18 košev) in Po-
Si”!
Bo blok uspel? S tekme ženske zvezne odbojkarske lige Branik — »Ljubljana«
Mladinci Hrvatske boljši
Zagreb, 13. maja. (Tanjug). Mladinska reprezentanca Hrvatske je da-
rentova (12), pri »Ljubljani« pa Peogo- nes zasluženo premagala ustrezno re-vova (16) in Markovičeva (7).	I	prezentanco Srbije s 4:1 (201.
Ljubljana, 13. ma. njem VL pionirskem venstvu Slovenije je v 11 okrajih sodelovalo okrog 6006 pionirjev in pionirk, na današnjem zaključnem tekmovanja v Ljubljani pa 31 skupin z nad 180 mladimi šahisti.
Rezultati:
Starejši pionirji (11 skupin: Klasična
fminazija Ljubljana (M. Krivic, Ankerst,
. in B. Paš, Milavec, Fajfar) 43 točk od 66 možnih. Svoboda Stražišče 38, Gimnazija Brežice 34, Gimnazija Kočevje 34, Gimnazija Stodenci 33, Gimnazija Novo mesto 31,5, Gimnazija Ljutomer 31,5, Gimnazija Celje 26, Gimnazija Ptnj 21,5, Nižja gimnazija Piran 19,5, Gimnazija Idrija 18.
Mlajši pionirji (9): Osnovna šola center — Maribor (Musil, Žagar, Zidanič, Prodanovič, Busbaher, 8. Žagar) 34 točk od 48 možnih. Osnovna šola Šentvid 28,5, Osnovna šola Celje 27, Osnovna šola Črnomelj 26, Osnovna šola Bogojina 23, Pionirski odred Storžič 23, Osnovna Šola Kočevje 21.5, Osnovna šola Mladika — Ptnj 20, Osnovna Sola Idrija 13.
tStnrejše pionirke (7 skapin): TI. gimnazija Maribor (Zupančič, Gern, Turk, Piber) 20 točk od 24 možnih. Osnovna šola Šmartno v Tuhinja 16.5, Osnovna
PRVA CONSKA NOGOMETNA LIGA
Presenečenje v Ljubljani
Odred — »Šibenik« 3:2 (1:0) — V Mariboru Je Branik prepustil točki »Ljubljani« — V Novi Gorici Je šlo kot po navadi
dne
Ljubljana, t3. maja. Danca popol-je bila na stadionu Odreda prvenstvena tekma I. conske lige med »Šibenikom« in Odredom. Zmagali so domači	s	3:2	(ld)). Gole	so	dosegli
za Odred	Cnban v 43.	in	84. ter
Kranjc	v	85.	minuti, za	ftibenik p«
Škabar	v	66.	in Bego v	87.	minuti.
V 79'. minuti, Piskar ni izkoristil 11-met rovke.
Lepo vreme in visok plasma »Šibenika« na lestvici sta privabil« danes na stadion nad 2500 gledalcev. Tekma sicer ni bila lepa za oko, je bila pa zanimiva in dinamična. Videli smo 5 zelo lepih golov, nekoliko uspelih kombinacij in dobrih potez posameznikov in veliko neizkoriščenih priložnosti za dosego gola, ko je že bilo moč misliti, da je žoga v m reži.
Navadno se tekme začno nervozno in nepovezano. Danes to ni bil običaj. Odred ie takoj v začetku močno napadel in imel že v tretji minuti lepo priložnost. Vendar je Brglez sam preo vratarjem namesto v vrata, ostro streljal mimo. Štiri minute kasneje se je pred vrati Odreda — oziroma bolje rečeno v vratih Odreda — naredila prava gne-
ča. žoga je šla od noge do noge šibeni-ških napadalcev in Od redove obrambe. Zaključek je bil za Odred srečen, saj se je žoga znašla v vratarjevih rokah.
Po odmoru je Odred zaigral tako kot v začetku tekme. Vendar žoga ni in ni hotela v vrata. Gostje so se kmalu otresli pritiska, tako da je moral vratar Babnik nekajkrat uporabiti vse svoje znanje. Gostje so izenačili iz nenevarnega položaja, ko so bili vsi obrambni igralci Odreda na svojem mestu.
V 34. minuti Je sodnik dosodil dokaj sumljivo 11-metrovko zaradi prekrška nad Cubanom. Piskar Je pol-visofco streljal, vendar Je vratar uspel žogo odbiti in tako Je tudi ta priložnost ostala neizkoriščena.
V zadnjih šestih minutah se Je razvila dramatična borba, v kateri so bili doseženi trije zelo lepi goli. V 40. minuti Je Zdravkovič lepo preigral branilca, podal Cubanu, ki Je dosegel vodstvo za domače. Minuto kasneje je Zdravkovič ponovil svojo potezo, »našel« prostega Kranjca in še je bil rezultat 3:1 za Odred. Končen rezultat Je bil dosežen v 42. minuti, ko je Bego mimo »živega zidu« presenetil vratarja.
D. P.
Gol in — točki
BRANIK LJUBLJANA 0:1 Maribor, 13. maja. Pred okrog 2500 gledalci Je v Mariboru »Ljubljana« premagala Branik z 1:0 (1:0). Domači so v prvem polčasu razočarali gledalce predvsem z nepotrebno grobo igro. Gostje so dosegli gol že v 4. minuti. Kljub vsem naporom Branikovlh napadalcev pa Je Bencikova mreža ostala nedotaknjena.
Sodil Je dobro Vunarlč Iz Zagreba.
LESTVICA L CONE
šola Križevci pri Ljutomera 13, Gimnazija Trbovlje 11.5, »Partizan« Kropa 9, Osnovna šola Kostanjevica na Krki 8, Nižja gimnazija Prebold 7.
Mlajše pionirke (4 skupine): Osnovna šola Vrtača — Ljubljana (žirmar, Mi-
mesečnem tekmovanju boril za naslov prvaka. Naše prizadevanje naj bo le skromen dokaz, da Vas imamo zelo radi. Hkrati Vam tudi želimo vse najboljše za Vaš rojstni dan in Vas od srca pozdravljamo.«
Proti koncu igre v napetih položajih je boljši pregled iz »ptičje perspektive«. Da je bila igra zanimiva so dokaz številni gledalci
Lokomotiva	19	13	4	2	48:18	30
Šibenik	19	11	5	3	41:21	27
Split	19	10	3	6	42:20	23
Odred	19	10	2	7	36:32	22
Reka	19	9	2	8	35:26	20
Ljubljana	19	8	4	1	27:36	20
Branik	19	6	5	8	35:34	19
Trešnjevka	19	5	6	8	30:34	16
Segesta	19	5	6	8	27:38	16
Karlovac	19	4	7	8	23:37	14
Metalac	19	6	3	16	26:36	13
Nova Gorica	19	2	1	16	19:72	5
brv ec. Križev, Češaovar) t0.5, Osnovna šola Lendava 6.5, I. osnovna šola Celje 2.5, Osnovna šola Maribor — izven kon
karence.
Zmagovalci so prejeli prehodne pokale, 5 prvoplasiranih skupin pri starejših pionirjih, 3 prvoplasirane pri mlajših pionirjih in starejših pionirkah in zmagovalna skupina pri mlajših pionirkah pa še nagrade Zveze prijateljev mladine in .Panovske zveze Slovenije. Vsi nastopajoči tto prejeli kot nagrade igrače organizacije UNICEF.
Po končanem tekmovanju so pionirji poslali kot vsako leto pozdravno brzo-
Javko predsedniku Titu: »Ljubljeni maral Titol Danes smo se zbrali pionirji in pionirke na VI. republiškem šahovskem prvenstvu v Ljubljani. Ob tej priložnosti lahko povemo, da skoraj ni kraja ,v Sloveniji, ki se ne bi v tri-
KOSARKA
Propagandna tekma v Postojni
Postojna, 13. maja. V prijateljski propagandni košarkarski tekmi 1e »Ljubljana« danes premagala Olimpijo z rezultatom 64:61 (32:30). Kljub odsotnosti državnih reprezentantov obeh moštev so Igralci prikazali 500 gledalcem lepo Igro. Pri »Ljubljani« Je bil najboljši Pogačnik, pri Olimpiji pa Dermastla.
»Orna w&&da« pod kaŠetn
Košarkar Bill Russell — »črna zvezda« je moral o bljubiti predsedniku ZDA Eisenhowerju, da bo ostal
amater do olimpijskih iger v Melbournu
Na košarkarskem nebu ZDA sile močna zvezda: »črna zvezda«. Imenuje se Bill Rnssell in le doma iz San Francisca. Strokovnjaki z one strani oceana ga imajo za najboljšega košarkarja vseh časov: boljšega od slovitega Georga Mikana, kakor tudi od mnogo obetajočega velikana (2.26 m), 19-letnega Chamberlaina iz Teksasa.
Pred štirimi leti pa je bil Bill le deček črne polti, ki le vsako popoldne z vso naglico stekel iz gimnazije v Oaklanda domov, izginil v hiši in Čez hip spet tekel od doma... Le večerjo za očeta je pripravil, pospravil dve sobi J",, hitel v telovadnico. Tedaj je imel *®stnajai	Pre<* kratkim je iz-
gubil mater ln ie zato delal kot strojepisec, da bi zaslužil za šolanje.
Takrat se je odločila nsoda danes enega najbolj cenjenih športnikov v ZDA. Če bi mu nobena univerza ne hoteta dodeliti štipendijo, bi moral knjige zakleniti v skrinjo, vreči copate v kot fti najti delo, da bi zaslužil za svoj vsakdanji kruh. Zato se je v telovadnici potil dan za dnem in v kratkem tako napredoval, da je bil trener univerzitet-J,®#®. moštva v San Franciscu — Ross ...	— presenečen, ko je videl, kako
z lahkoto dosega koše in skače pod košem kot kobilica.
Bill Rnssell je tako prišel na univerzo In novi trener Woo!pert je začel °krog njega sestavljati košarkarsko moštvo. Od takrat so minila štiri leta in Russella poznajo danes vsi, ki se le malo zanimajo za šport v ZDA. Odkar nastopa v novem okolju, ni njegovo moštvo izgubilo nobene tekme. Postal je I Travi atlet, visok 2,05 metra. Lani je!
preskočil višino 2,62 m, na 446 jardov pa je tekel 49,6 sekunde. Atletski trener zahodne obale Templeton je dejal: *Ce bi Bill le malo treniral, bi preskočil 7 čevljev (2,13 m) z rokami v žepu.« Sedaj ko je Billu zagotovljeno mesto v košarkarski reprezentanci za Melbourne, je res začel obogati nasvet tega alet-skega strokovnjaka. Zelo bi mu namreč ugajalo, če bi nastopil na oJimpiadi tudi v skoka v višino.
Najzanimivejše je, da pred mesecem dni sploh ni bilo misliti, da se bo udeležil olimpijskih iger. Bill je namreč letos končal študij na univerzi in od vseh strani so začele prihajati privlačne ponudbe, naj prestopi v vrste profesionalcev. Tedaj se je vmešal osebno predsednik Eisennovrer in Bill mu ie obljubil, da bo ostal amater do Melbournea. Ike namreč zelo ceni košarko ln Je celo lastnoročno napisal posvetilo za predolimpijski turnir v Kansas Citjrju. Na tem turnirju je bila sestavljena ameriška košarkarska reprezentanca za Melbourne.
Tako je Bill Russell igralec številka 1 v ameriškem olimpijskem moštvu, ki je na dosedanjih olimpiadah imelo monopol za osvajanje prvega mesta. Ob njegovi strani se bo boril njegov klubski tovariš »Keisy«. Tudi »Keisy« je črnec iste starosti kot Bill, vendar p® mnogo manjši. V gnečah pod koši pa je včasih celo spretnejši od njega. »Keisy« se imenuje pravzaprav K. C. Jones, toda v ZDA ga pod tem imenom pozna le malokdo. Kličejo ga namreč po začetnicah njegovega imena, ki se iz-
Erjajo tako kot vzdevek, po katerem »stal slaven: »Kel-sy«. Jones je odbran ilec, ki zna svojega srednjega
napadalca oskrbeti z žogami, in kar prosijo, naj jih le-ta vrže v koš. Li Bill se ne da dosti prositi.
Lani so bili televizijski naročniki nemalo presenečeni v začetka finalne tekme najboljših ameriških univerzitetnih moštev San Francisca in La SaJIc. Namesto da bi velikan Russell kril velikana Toma Gola, ki je bil najboljši igralec nasprotnega moštva, je bila ta naloga zaupana Jonesu. In »Keisy« je odlično opravil svojo nalogo. Gola, ki ga je kril Jones, je zabil 16 košev, Russell pa, ki ga Je kril Gola. pa 23. Razen tega je pod košem Russell ujel 22 odbitih žog, Gola pa le 14. In to Je bilo odločilno za zmago. Danes je Gola že profesionalni košarkar, Russell in Jones, ki sta leto dni mlajša od njega,
E a bosta v Melbournu s tretjim črncem ainora iz Iowe sestavljala ameriški črnski trio.
drugih najboljših ameriških amaterskih košarkarjev ne bo na olimpiadi čeroki Indijanca Greena, ki je bil na predolimpijskem turnirja zaradi poškodbe v slabi formi in ga niso postavili v olimpijsko moštvo. Greena Štejejo sicer za igralca številka 2, vendar pa ameriški strokovnjaki bolj cenijo vigrano moštvo kot pa moštvo zvezd. Od nekdanjih Billovih prijateljev bosta v olimpijskem moštvn še Haldorson in Jaen-gerad, ki sta lani diplomirala na univerzi v Coloradu. Ta dva sta kot nekdaj Kurland in Lovelotte odklonila ponudbe za prestop med profesionalce. Letos sta uspešno nastopila na turnirju olimpijskih kandidatov, in tako so Ju uvrstili v moštvo. Se trije igralci, ki jih Bill pozna od lanskega univerzitetnega finala, •o se uvrstili v reprezentanco: Evans,
Boosha ln Tomsic. Zadnja dva nastopata sedaj za vojaško reprezentanco.
Vseh teh pet igralcev ni bilo lani moč najti niti med 20 najboljšimi igralci ZDA. Uvrstili so se komaj na častno mesto, na katerem je bilo 250 drugorazrednih igralcev. To potrjujejo še enkrat trditev, da hočejo sestaviti v ZDA enovito moštvo, čeprav se pri tem odrečejo nekaterim odličnim igralcem.
Bill Russell trenira sedai atletiko. Njegova univerza ga potrebnje za skok v višino, za tek na 440 jardov in 400 z ovirami, kakor tudi za štafetne teke. Nekdo je na turnirju v Kansas Cityju pripomnil, da bi se »črna zvezda«. Če bi bil troskok v ZDA bolj priljubljen, odlikovala tudi v tej disciplini in da bi bil resen tekmec Brazilcu Ferreiri de' Silvi. Sicer pa igra Bill tudi baseball, tako da je zares vsestranski športnik.
Da bi držal besedo, ki jo je dal Eisenhowerju. prodaja Bill, morda najboljši košarkar na svetu. Čevlje v univerzitetnem kampu. Univerzitetne takse mu sicer plača klub, ki mn navrže tudi kak dolar. To pa Je ravno za pranje perila in nič več. če hoče imeti v žepu kak dolar, ga mora torej zaslužiti. Tako jc odprl svojo trgovinico v kotu velike dvorane svojega kluba, ki je stala 450 milijonov dolarjev.
Pred letom dni sicer niso imeli svoje dvorane. Ko pa je lani Bill Russell dosegel zadnji koš v finalni tekmi z La Salle, je nek krajevni časopis začel z zbiranjem prispevkov za gradnjo dvorane. štiriindvajset ur kasneje, ko so se zmagovalci vrnili na domače letališče, ie bilo že zbranih 300 milijonov dolarjev v imenu velikega Billa — »črne
1—Brzojavke
zvezde«.
S. F.
# KARLOVI VARY, 13. maja (Tan* jug). V deveti etšpi kolesarske dirke Varšava—Berlin—Pruga, v kateri je zmagal Nizozemec Hof, je na gorski progi od Karl Marx Stadta do Karlovih Varov (141 km) Jugoslovan Petrovič £asedel de-veto mesto. Jugoslovansko moštvo je po tej etapi na 12. mestu, ker je prenitelo Dance. V dirki še nadalje sodeluje 22 reprezentanc. Valfcič je odstopil zaradi vnetja kite, medtem ko je Varga ponovno pokazal malodušnost in po osmih zelo dobro prevoženih etapah zapustil dirko. • Vuksan in Cvejin sta prisipeit v drugi skupini, takoj za njima pa tudi Jugo. Rumeno majico zmagovalca še nadalje nosi Poljak Krolak.
# MARIBOR, 13. maja. V igri Zvezne odbojkarske lige za moške je mariborski Branik premagal zagrebško Mladost s 3:0 (15:9, 15:13, 15:7).
# LONDON, 13. maja (Reuter). V drugi kvalifikacijski tekmi za nogometni turnir v Melbourna sta včaraj v Londonu pred okrog 30.000 gledalci amaterski reprezentanci Velike Rritanije in Bolgarije igrali neodločeno 3:3 (1:2). Ker je pa prvi tekmi v Sofiji zmagala Bo) garija z 2:0, se je kvalificirala za oliro pij«ki nogometni turnir.
# CELJE* 13. maja. Brodarsko društvo »Rinka« je danes priredilo v počastitev 10-letnice Ljudske tehnike prvi letošnji kajak m kanu slalom nn Savinji. Nastopilo je 33 tekmovalcev kaja-kašev in kanuistov iz Zagreba, Ljubljane in Celia.
# MILAN, 13. maja (Reuter). Mednarodna sabljoška federacija je sklenila, da bo svetovno prvenstvo prihodnje leto na Madžarskem.
# BEOGRAD, 13. maja. Boksarski dvoboj med beograjskim Rndničkim tn zagrebškim Metalcem sc je zaključil z zmago Radničkega s 13:7.
# FREZNO, 13. maja (AFP; Nn atletskem tekmovanju v Freznu v Kaliforniji je Leemon King izenačil s časom 9.3 svetovni rekord v teku na 100 vHrdov ki sta ga postavila Amcrikanca Patton in Golidav ter Avstralec Hoggan. Dn'»* Rime je na 220 vardov ovire dosegel čir 22,4, kar je za dve desetinki slabše od svetovnega rekorda. Na tem tekmovanj' ie Avstralec John Landy, svetovni rekorder na eno miljo dosegel na 150C m čas 3.43,6, na eno miljo pa 3:59,1.
# FEUILLEVIL, 13. maja (Reuter)
V Fenillevilu v državi Arkansas (ZDA' je Amerikancc Boby Wilden dosegel na 100 vardov čas 9,2, kar je za desetinko sekunde boljše od nradnega svetovneg« rekorda. Vendar rezultat ne bo priznati, ker mu je pihal v hrbet močan vete«
# MILAN, 13. maja (Reuter). Italijan Giulio Loi, evropski boksarski prvak * lahki kategoriji, je sinoči v Milanu ubranil svoj naslov v bojn s Spancem Josejem Hernandezom. Dvoboj se je za-
Ijučil neodločeno.
# DUBLIN, 13. maja (AFP). V drugem kolu tekmovanj za Davisov pokal je v Dublinu Nemčija premagala, Irsko s 4:1
# LAUSANNE, 13. maja (AFP). V l.ausanni vodi Francija proti Švici s 3:0 v drugem kolu tekmovanja za Davisov pokal, s čimer se je uvrstila v nadaljnje tekmovanje.
# OSLO, 13. maja (Reuter). Švedska vodi v tekmovanju za Davisov poknl proti Norveški s 3:0, s čimer se je uvrstila v četrtfinale.
# VARŠAVA, 13. maja (Reuter). P® prvem dnevu tekmovanj za Davisov po kal vodi Italija proti Poljski z 2:0.
# PRAGA. 13. maja (Reuter). Danska se je uvrstila v četrtfinale tekmo vanja za Davisov pokal, ker vodi * Pragi proti češkoslovaški s 3:6.
PONEDELJEK, 14. MAJA lfc.
»LJUDSKA PRAVICA«
5a/iovs^ri /rož/če/r Bled spet mednarodna šahovska arena
Do lani Je Šahovski klub Bled Prirejal vsako leto moštveni brzopo-teznl Šahovski turnir za prehodni pokal Bleda. Tl turnirji pa za Bled kot svetovno znano letovišče niso Imeli pravega pomena. Bled je po svetu znan po veleturnirju leta 1931, na ka-ta-em so bili zbrani najmočnejši tedanji šahlsti z Aljehinom, po turnirju leta 1950, na katerem Je zmagal Naj-dorf, po dvoboju Pirc : dr. Euwe (5:5) ln po večih drugih mednarodnih šahovskih prireditvah.
Da bi nadaljevali bogato šahovsko tradicijo, so se Gorenjci odločili prirediti od 20. do 24 maja letos I. mednarodni moštveni šahovski turnir štiričlanskih moštev, klubov, ustanov, podjetij ln družbenih organizacij. Gorenjski okrožni šahovski odbor Je Izdal enega doslej najlepšlh šahovsko-turlstlčnih prospektov, v katerem Je podroben razpis tekmovanja v treh jezikih ln vrsto lepih fotografij. Spominu pokojnega svetovnega šahovskega prvaka A. Aljehinu Je posvečena slika z blejskega veleturnirja, na katerem je dosegel svoj naj lepši uspeh
Čeprav beograjski šahovski klub Slavlja prireja od 23. do 26. maja v Vmjačkl banji podoben turnir, Je za blejski turnir doma ln v Inozemstvu veliko zanimanje. 7.al bo verjetno škodoval večji udeležbi tujih moštev po- ; zen izid prospekta zaradi nejasnosti v cenah penzionov.
Do nedavnega sta se prijavili po dve moštvi iz Bremena, Saarbrttckena, Essena in po eno iz Belgije in Avstrije. Dospele so tudi prijave 20 domačih moštev. Četudi morda udeležba na letošnjem turnirju ne bo velika, Je dobro primerjati s podobnima jesenskima turnirjema v Portorožu. Na prvem Je sodelovalo 36 moštev, na lanskem pa že 60. Organizatorji blejskega turnirja, ki Imajo vso moralno in materialno oporo v krajevnih organih, se pripravljajo za čim dostojnejšo Izvedbo prireditve, vredne blejskih šahovskih tradicij.
Pred dvobojem Nemčija — Jugoslavija na Bledu
Pred velikim šahovskim dvobojem Jugoslavija : SZ, za katerega sedaj vemo, da ne bo odigran v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, marveč le v Beogradu, bo naša državna reprezentanca odigrala od 25. do 27. maja na Bledu dvokrožni dvoboj z Izbrano de-setorico Zahodne Nemčije. Naša reprezentanca se Je doslej že večkrat sre-
čala z nemškimi šahlsti. Z Izjemo tesnega poraza v Zagrebu, ko Je nastopila brez Gligorlča ln dr. Trifunoviča, Je vselej zmagala. Tako lani v Rtlsels-heimu z 12,5:7,5.
Nedvomno Je naša reprezentanca v kompletnem sestavu za Nemce pretrd oreh. Vendar jih ne kaže podcenjevati, ker so v zadnjih letih pomladili ln učvrstili svojo vrsto. Razen velemojstra Unzlckerja bomo na Bledu verjetno videli mlada talenta Lutharja Schmida ln Dorgo, letošnjega uradnega prvaka Nemčije — Pfelffer-Ja, dr. Lehmana, Rellstaba, Teschner-ja, Cilga, Kienlngerja, Bialosa ln Jop-pena. To Je kar solidna reprezentanca. Naši Igralci od šeste deske navzdol se bodo vsekakor morali potruditi.
Naša reprezentanca bo verjetno nastopila v svojem sedaj najmočnejšem sestavu: Gllgorič, Matanovlč, Ivkov, Pirc, Rabar, dr. Trifunovič, Milič, Ka-raklajič, Udovčlč, Janoševlč ln rezerva DJuraševlč. Lahko mimo zaupamo naši reprezentanci v prijateljski borbi z nemško, zlasti Se, ker bodo Igralci v zvezi s pripravami za dvoboj s SZ v polni pripravljenosti.
Evropsko moštveno prvenstvo
Na predlog avstrijske šahovske zveze Je lanski kongres Svetovne šahovske zveze (FIDE) sklenil, da bo vsako leto evropsko moštveno šahovsko prvenstvo, na katerem bodo tekmovale 10-članske državne reprezentance.
Od 29 evropskih držav, včlanjenih v FIDE, se Je k prvemu prvenstvu prijavilo le 12 držav, med katerimi so zastopane vse močnejše šahovske reprezentance Evrope.
V predtekmovanju so moštva razdeljena v štiri skupine po trt. V prvi skupini Je zmagala SZ, v drugi Zahodna Nemčija, v tretji CSR, v četrti pa lahko pričakujemo zmago naSe reprezentance. V tej skupini so: Jugoslavija, Franclja ln Romunija. Romunija je premagala Francijo s 13,5:6,5, naša reprezentanca pa Romunijo v Beogradu z istim rezultatom.
Po dvoboju z Nemčijo na Bledu bo naša reprezentanca odpotovala v Vlchy na dvoboj s Francijo. V dvoboju, ki bo od 1. do 3. junija, mora naša reprezentanca zbrati za zmago pičlih sedem točk! Tega francoski Sa-histi niso zmožni preprečiti. Naša reprezentanca bo po tem dvoboju znova postavljena pred težke naloge v borbi za prvo mesto z reprezentancami SZ, CSR ln Zahodne Nemčije.
Nov rod šahistov na Primorskem
V okviru tekmovanja za n. moštveno šahovsko prvenstvo mladine vlSJlh gimnazij, vajenskih, Industrijskih ln kmetijskih šol Slovenije so prvi Izvedli tekmovanje do zaključka v okraju Nove Gorice. Okrajni komite L MS se Je za tekmovanje vzorno pobrigal ln zbral na zaključnem tekmovanju v Solkanu šest najuspešnejših šestčlanskih moštev. Tekmovanje, ki Je bilo dobro pripravljeno, Je pokazalo, da bo prav lz mladine vznikla vrsta nadarjenih šahistov, kar bo le v korist njene splošne rasti.
Pod vodstvom sodnika prof. Zad-neka Je bilo tekmovanje takole zaključeno: glmanzija Nova Gorica 24,5 tč. od 30 možnih. Elektrogospodarska šola Cerkno pri Idriji 19,5, gimnazija Idrija, Učiteljišče Tolmin 16,5, Industrijska šola Solkan 9, Vajenska Sola Ajdovščina 4.
Pionirji Novega^ mesta zmagovalci
Novomeška gimnazija Ima mimo šahovskega društva »Novo mesto« ln Šahovske zveze Slovenije velike zasluge za razvoj šaha na Dolenjskem ln dvig njegove kvalitete po osvoboditvi. Najboljši današnji šahlsti Dolenjske z Izjemo Inž. Volka ln Koblerja Izhajajo iz SK »Stojan Puc« na
flmnazljl v Novem mestu. Zato ni udno, da Je klub na tej gimnaziji pod vodstvom neumornega prof. Do-bevška Izvedel tudi letošnje moštveno pionirsko šahovsko prvenstvo okraja, na katerem Je sodelovalo v zaključnem tekmovanju t Šestčlanskih skupin lz Kostanjevice, Podbočja, Semiča, Mirne peči, Cmomlja, Šentruperta, Novega mesta ln Šentjerneja. Tekmovanje mladih šahistov in šahlstk se Je takole zaključilo: Gimnazija Novo mesto 43, Osnovna Sola Črnomelj 34,S, Gimnazija Šentjernej ln Šentrupert 29, Gimnazija Mirna peč 27,8, Semič 23, Kostanjevica 11, pionirke Kostanjevice 10, Podbičje 9 točk.
Tri simultanke
Nedavno Je mojstrski kandidat Jože S Iška odigral šahovske simultanke v zdravilišču Novo Celje, *2alcu in Topolščid. .V Novem Celju je Igral proti 21 nasprotnikom z Izidom: dobil Je 18, Izgubil pa tri partije. Proti Istemu številu Igralcev v 2alcu Je dobil 13 partij, 8 remiziral ln Izgubil proti Avbrechtu in 2unlču. V Topolščicl Je premagal vseh 10 nasprotnikov.
DNEVNE NOVICE
Nova 9. (105.) številka »Naših razgledov«
štirinajstdnevnika za politična, gospodarska in knltnrna vprašanja
IZ VSEBINE:
.Zunanjepolitični pregled: Srečanje s Prijateljsko Francijo; Začetek začetka ali kaj več? Uspeh Hammarskjtildove fisije; Bevan v Italiji; Ljubo Bavcon: Četrti mednarodni kongres za družbeno ▼arstvo; Vladimir Bonač:	Mednarodna
sociološka konferenca v Zagrebu; Martin Prem:	Indijski socialisti na razpotju;
F. Černe: Marginalije k pretekli in prihodnji ekonomski politiki; Ivan Gams: Ob prvi Številki prve slovenske spele-ološke publikacije; Jovan Vujatovlč: Husinjski upor (recenzija); Loj* Kraigher: >Sam< (ob osemdesetletnici rojstva [vana Cankarja); Jože Pahor: Ob Lu-kacsovi knjigi »Razdejanje pameti«; p..* Zbrano delo Miroslava Krleže (recenzija); nk.: C. Laforet: Praznine (recenzija); B. B.:	Antologija slovenske lirike
v angleščini; Izidor Cankar: S poti (odlomki); Primorka: Fran<joise Sagan; Zlata Pirnatova:	Afera:	Noč in megla (ob
mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu; M. Z.: Današnja sovjetska kinematografija; Stanislav Žbogar: Festivalske izkušnje (nekaj spominov ob pripravah za letošnji ljubljanski festival(; Beseda 1956: Pisma »Našim razgledom«; I. V.: Akademski pevski zbor »Tone Tomšič« na turneji po Franciji; Kalturne vesti. Nove knjige v tujini, Književne novosti.
STOP! Nobenih nadomestil veC! — FLEX se zopet dobi! Flex čisti madeže ln ne pušča roba okrog madeža.
Ce hočefi enostavno, pa vendarle učinkovito nego kože, uporabljaj Teint Bell ROŽNO MLEKO. Vsebuje naravna hraniva, ki Jih potrebuje vvoj telnt.
PREDAVANJA
Ljubljanska podružnica Društva Pravnikov LRS obvešča člane, da bo danes, v ponedeljek, dne 14. maja, ob » v Klubu kulturnih ln znanstvenih delavcev v Wolfovl l-III. predavanje tov. dr. Bonača Vladimirja o temi: Sociološki aspekt* razvez zakona s posebnLrh ozirom na Jugoslavijo.
Kemični Inštitut »Borisa Kidriča« SAZU ln Slovensko kemijsko društvo, Sekcija za goriva, vabita na predavanje dr. D. W. van Krevelena, profesorja Univerze v Delftu ln direktorja Centralnega laboratorija drž. nizozemskih premogovnikov »O načinu raziskovanja strukture premogov«, *l bo v ponedeljek, 14 maja. ob 18 v predavalnici Kemičnega inštituta »Borisa Kidriča«, Hajdrihova 18.
KONCERTI
Črnska mezzosopranistka Lucretla West, članica Metropolitanske opere v New Yorku, koncertira nocoj v Filharmoniji. Pri klavirju Olivera Djitr-GJevič. Koncerti Lucretle West v Beo-Sradu in Zagrebu so bili Izreden do-Bodek sezije. Nekaj vstopnic Je še naprodaj. Začetek koncerta točno ob 2o.ia,
GLEDALIŠČA
SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE
DRAMA
Ponedeljek, 14. maja ob 20: Smole: »Potovanje v Koromandijo.« Abon-» ma A-
Torek, 15. maja ob 20: Smole: »Potovanje v Koromandijo« Abonma G. Sreda, 16. maja ob 20: Smole »Potova-. nje v Koromandijo«. Abonma C. četrtek, 17. maja ob 20: Smole: »Poto-__ vanje v Koromandijo«. Abonma S. Petek, 18, maja. ob 20: Ivan Cankar: »Hlapci«. Abonma T.
Sobota, 19. maja ob 20: van Cankar: „ »Hlapci«. Abonma B.
Nedelja. 20. maja ob 20- Machiavelli: »Mandragola«. Gostovanje ljubljanske Drame v Kamniku.
▼sl moški statisti, Id so sodelovali v »Našem mestu«, naj se zglue v Drami v torek, IS. maja ob 9 dopoldne.
Enajsta letošnja dramska premiera bo v nedeljo, Zl. maja. Prvič ▼ naši državi bo uprizorjena Giraudouxova igra »Norica iz Challlota«. Prevajalec je Janko Moder, režiser dr. Bratko Kreft, scenograf Vladimir Rijavec, kostumograf Mija Jarčeva. V naslovni vlogi GIraudouxove »Norice b Challlota« bo slavila 4#-letnl umetniški jubilej priljubljena Igralka Marija Na-blocka, ki se bo s to vlogo poslovila od aktivnega dela v gledališču. Vstopnice za jubilejno premiero so v prodaji po običajnih premierskih cenah pri dnevni blagajni v Operi od ponedeljka, 14. maja dalje.
OPERA
Ponedeljek, M. maja ob S* »H. operni večer Akademije za glasbo«. Izven. Torek, 15. maja ob 19.30: 9vara: »Kleopatra«. Abonma red D.
Sreda, 16. maja ob 19.80: Martinu: »Ženitev«, Puccini: »Glannl Schlcchl«. Abonma red F.
Četrtek, 17. maja ob 15: Llndpalntner: »Danlna«. Dijaška predstava. Delno zaključena.
Petek, 18. n>aja ob 18.S0: Wolf-Ferrari: »Štirje grobijani«. Abonma red Petek popoldanski.
Sobota, 19. maja ob 19.30: Martinu: »Ženitev«, Puccini: »Glannl Schlcchl«. Abonma red H.
Nedelja, 20. maja ob 19.30: Verdi: »Rl-goletto«. Gostovanje baritonista Franja Hvastje, člana bratislavske Opere. Izven ln za podeželje.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža
Torek, 18. maja ob 17: Toti teater lz Maribora. Abonma red Torek popoldanski. Vstopnice so tudi v prodaji.
Ob 20: Toti teater lz Maribora. Abonma red Torek večerni. Vstopnice so tudi v prodaji.
Sreda, 16. maja ob 19: »Toti teater« lz Maribora. Izven.
Ob 21: Toti teater lz Maribora. — Abonma red Sreda. Vstopnice so tudi v prodaji.
Četrtek, 17. maja ob 20: F. G. Lorca: »Marlana Plneda«. Abonma LMS II. V okviru »Misije dobre volje«, ki smo Jo obljubili našim rednim abonentom, bo gostoval v torek 15. ln v sredo 16. t. m. ter v četrtek ln petek
Crlhodnjl teden »Toti teater« lz Marl-ora. Pisan spored vedrih točk bodo izvajali člani Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru Jože Mlakar, Amold Tovornik, Janko Haberl, Jože Samec, Boris Brunčko, Pavla Brunč-kova, Angela Jankova ter znana komika Božo Podkrajšek ln Zlatko Zel; pri klavirju VI. Golob. Abonente opozarjamo, da Je bila potrebna delna sprememba ur, tako da Ima popoldanski abonma Torek predstavo Izjemoma ob petih, Torek večerni kakor običajno, Sreda pa ob devetih. V sredo ob sedmih Je Izven predstava ln velja kot premiera.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom Sreda, 16. maja ob 20. Wllde: »Idealni soprog«. Igra, red A. (Vstopnice so tudi v prodaji).	„	.
Sobota, 19 .maja ob 20: Wllde: »Idealni soprog«. Igra, Izven.
Nedelja, 20. maja ob 15.30: Popovlc-Pregarc-Delak: »Jara meščanka« — (Pokondlrena tikva«), popoldanska predstava, izven.
Ob 20: Wilde: »Idealni soprog«, igra, izven, večerna predstava. Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje telefon št. 32-860.
Z BLEDA
KINO
Ameriški barvni film: »Človek lz Alama«. Predstavi ob 18 ln 20.30.
RADIO LJUBLJANA
Spored za ponedeljek, 14. maja
Poročila: 5.05, 6.0«, 7.00, UM, 15.00, 17.00, 19.00 ln 22.00.
5.00—8.00 Dobro Jutro, dragi poslušalcu (pester glasbeni spored) — 6.1» do 0.30 Reklame — 6.20—6.25 Naš Jedilnik — 11.00 Radijski koledar — 11.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Janez Trdina: Peter ln Pavel (radijska priredba) — 11.36 Opoldanski orkestralni spored — 12.30 Kmetijski nasveti: Ing. Erik Elaelt: Krmljenje pri prehodu z zimske na pomladansko krmo — 12.40 Slovenske narodne pesmi poje Planinski oktet — 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.35 Revija francoskih popevk — 14.06 Radijska šola za višjo stopnjo; Maks Sajko: Maribor
— ranjeno mesto, reportaža — 14.35 Filmske melodije Izvajata orkestra Vlctor Young ln AU Goodmann — 15.15 Partizanske pesmi in koračnice — 15.40 Se pomnite, tovariši — Karel Prušnik: Dnevi svobode — 16.00 60 minut z našimi in Inozemskimi solisti — 17.15 Želeli ste — poslušajte! — 18.00 Iz naših kolektivov — 18.20 Operni lnter-mezzl — 18.30 Tečaj angleškega Jezika
— 17. lekcija — 18.45 Poje zbor »Grafike« pod vodstvom Slavka Mihelčiča
— 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame — 20.00 Mladinska oddaja — 20.15 Simfonični koncert orkestra Slovenske Filharmonije — 22.15—23.00 Domači ansambli v plesnem ritmu — 22.15—23.00 UKV program: Nočni koncert — 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,6 m (prenosi lz Zagreba).
TA TEDEN
na ljubljanskem sodišču
▼ torek se bo moral ogovarjati
Viktor Novšak, šef mehanične delavnice Splošnega gradbenega podjetja »Tehnika« v Ljubljani zaradi izkoriščanja uradnega položaja. Med drugim Je bil zadolžen tudi za nakup nadomestnih avtomobilskih delov. Namesto da bi zaračunal podjetju kupno ceno, Je baje prodajal kupljene predmete lastnemu podjetju prek komisijske trgovine »Umetnina« v Ljubljani in pri tem zadržal zase razliko v ceni. Hkrati z njim bo sedel na zatožno klop N. Bn skladiščnik istega podjetja, ki je s svojim nevestnim delom baje povzročil primanjkljaj za 127.965 din.
Sele pred kratkim se je nekdo moral zagovarjati zaradi krivega pričevanja pred sodiščem. V torek bosta zaradi istega prestopka morala pred sodišče Danica In Marija Boh. Kot priči sta opisali dogodek, ki se sploh ni pripetil ln Je bilo zaradi tega sodišče zapeljano v zmoto.
Štefanija Hren Je tudi po svoje krivo pričala. Lani decembra Je rodila nezakonskega otroka, na prigovarjanje svoje matere pa je babico nalagala, da Je poročena. Ta podatek je potem tudi matičar v Bohinjski Bistrici vnesel v svoje knjige.
H. H., voznik avtobusa, bo moral v torek podati zagovor proti obtožbi, da Je povzročil prometno nesrečo. Pri nepravilnem prehitevanju tovornega avtomobila, kakor pravi obtožnica. Je z desno stranjo oplazil kamion ln Je nastala škoda 200.000 din. Le naključje Je hotelo, da potniki v avtobusu niso bili poškodovani.
Za Marijo Zvržlno Je javni tožilec zahteval posebno strogo kazen, ker Je dosedanja trikratna obsodba ni izučila. Doslej Je bila že predkaznovana zaradi tatvin in goljufij, v sredo pa se bo znova znašla pred sodiščem zaradi dvajsetih goljufij na škodo trgovskih ln gostinskih obratov ter zasebnikov. Tokrat si Je na ta način prislužila denarja in blaga v vrednosti 51.742 din. Razen tega pa Je še tožena zaradi dveh tatvin oblačil.
Trije mladeniči: J. H., A. P. In F. N., so se domenili, da počakajo družbo, ki bo prišla iz gostilne na JežicL Z žepnimi noži so napadli tri prišlece ln prvega zabodli v levo stran prsnega koša, drugega v desno stran, tretjega pa v desno roko.
Harih Liblč je že bil predkaznovan, v sredo pa se bo znova znašel na zatožni klopi. Obtožen je, da je udrl v barako Uprave cest v Grosupljem ln od tam odnesel bakreno žico v vrednosti 70.000 din.
V četrtek se bo moral zagovarjati B. E. za vlomno tatvino, ker Je odnesel za 5000 din blaga. V dveh navadnih tatvinah pa za 20.000 din gotovine la žensko kolo v vrednosti 20.000 din.
Anton Ris Je obtožen, da Je na hodniku Umetniškega doma v Zagrebu odnesel oblačila v vrednosti 50.000 dinarjev. V Ljubljani pa Je vdrl v neko stanovanje ln tam še spravil v aktovko oblačila VTedna 15.000 din, ko ga je lastnica zasačila ln mu preprečila1 tatvino.
V petek se bodo hkrati znaSU trtje poslovodje gostinskih podjetij na zatožni klopi. H. S. Je obtožen, da Je v gostilni »Pri Pošti« ▼ Domžalah povzročil primanjkljaj za 317.569 dinj F. B. »Pod Taborom« v Ihanu za 411.084 din ln R. T. V gostilni »Lovec« na Vlrn za 53.943 din.
Stane Sodja Je delovnemu tovarišu ▼ tovarni Litostroj ukradel oblačila ln gotovine za 17.000 din. Obtofen Je še, da se Je uprl aretaciji ln Je napadel varnostnega organa.
Zaradi ponarejanja osebne Izkaznice se bo moral v soboto zagovarjati J. S. Zbrisal Je namreč navedbo »poročen« ln vpisal »samski«, četudi to ne odgovarja resnicL
Malomarnost M. K. M skoraj povzročila hudo nesrečo. V lesen zaboj Je vsula pepel z žerjavico ln Je nastal požar. V nevarnosti Je bila hiša, vredna tri milijone din, toda ogenj Je bU še pravočasno pogašen ln Je nastala le manjša škoda.
IZ PTUJA
MESTNO GLEDALIŠČE PTUJ
Torek, 15. maja ob 20: Ivan Potrč: »Krefll«. Gostovanje v Ormožu (Dom »Partizana«). Abonma in Izven. — Predprodaja vstopnic pri trg. podjetju »VZOR« Ormož.
Četrtek, 17. maja ob 20: Dragutln Do-brlčanln: »Skupno stanovanje.« — izven.
Nedelja, 20. maja ob 16.30: Dragutln Dobričanin: »Skupno stanovanje«. Gostovanje v Majšperku (Sindikalna dvorana tovarne volnenih Izdelkov). Abonma in Izven.
Torek, 22. maja ob 16: Dragutln Dobrl-čanln: »Skupno stanovanje«. Abonma red LMS-l.
Vesti iz Kranja
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
Sreda, 15. maja ob 20: gostovanje v Tržiču: Ivan Cankar: »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski.
Sobota, 19. maja ob 20: gostovanje v Železnikih: Ivan Cankar: »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. Nedelja, 20. maja ob 16: izven in za podeželje. Zadnja nedeljska predstava: »Velika beseda«.
KINO
»STORŽIČ«: Ob 18 ln 20: francoski film; »Teresa Raquln«. V glavni vlogi Simone Signoret ln Raf Vallone. Prodaja vstopnic od 17 dalje.
LETNI KINO »PARTIZAN«: Ameriški barvni film: »Mimi človek«. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom pre'dstave.
Rodile so: Kalan Marija, gospodinja lz Besnice, deklico; Meglič Marija, delavka lz Tržiča, deklico; Močnik Ana, tkalka lz Dvorja, dečka; Eržen Frančiška Iz Britofa, deklico; Gorenje Marija, delavka iz Pševega, dečka; Parte Marija, kuharica lz Jezerskega, dečka; Markun Marija, delavka lz Srednje Bele, deklico; Vuko-tič Ana, nameščenka lz Kranja, dečka; Kozjek Marija, gospodinja iz Kranja, deklico; Furlan Amalija, gospodinja iz Ljubljane, deklico; Studen Frančiška, uslužbenka lz Kranja, deklico; Benedičič Marija, gospodinja lz Kranja, dečka; Marinšek Ivana, gospodinja lz Nakla, dečka; Bajt Marija, gospodinja lz Bitnja, deklico; Vujič Bosilka, delavka lz Kranja, dečka; Gartnar Marija, delavka lz Škofje Loke, deklico; Mezek Judita, gospodinja lz Ljubljane, dečka; Moštrokol Marija, uslužbenka lz Orehka, dečka; Ceh Karolina, delavka iz Kranja, dečka; Pavlin Armanda, gospodinja lz Kranja, dečka.
Poročili so se: Stojanovič Vasilij, oficir JLA iz Ajdovščine, in Frotuna
Vida, uslužbenka iz Kranja; Stim Jožef, uslužbenec iz Kranja, ln Brem-šak Olga, delavka iz Podreče; Snedec Jožef, avtomehanik’ lz Drulovke, in Reberšek Marija, delavka lz Kranja; Sturm Jože, orodjar lz Kranja, in Lukane Antonija, prešlvalka lz Tržiča; Bajželj Franc, mizar, ln Rehberger Silva, trg. pomočnica, oba lz Britofa.
Z JESENIC IN OKOLICE
Zdravniško dežurno službo na Jesenicah Ima dr. Alojz Jenko, Cesta Bratstva ln enotnosti.
KINO »UNION«
Ameriški barvni film
Fant iz Oklahome
Tednik F. N. 19. Predstave ob 16, M ln 20. V glavni vlogi WU1 Rodgers. Prodaja vstopnic od 9.30 do 11 ter od 14 dalje.
KINO »KOMUNA«: Ameriški barvni film: »Shane«. Tednik: Filmske novosti št. 19. Predstave ob 16, 18.30 in 21. V glavni vlogi Van Helfln.
KINO »VIC«:	Premiera	ameriškega
filma: »Steklena pajčevina«. Tednik. Predstave ob 16, 18 ln 20. — V glavni vlogi Edward Robinson, John Forsythe.
Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9.30—11 ln od 14 dalje.
KINO »SOCA«: Premiera francoskega filma; Oholi«. Predstave ob 16, 18 ln 20. V glavni vlogi Gerard Phlllpe ln Michele Morgan.
Prodaja vstopnic samo od 14 dalje.
Skrivnost Indijanke
KINO »SLOGA«
Ameriški barvni film
»Poslednji Apač«
Tednik. Predstave ob 16, 18 ln 20. Ob 10 matineja Istega filma. V glavni vlogi Burt Lancester. Prodaja vstopnic od 9.30 do 11 ter od 14 dalje, za matinejo pa od 9 dalje.
LETNI KINO »BEŽIGRAD«: Ameriški barvni film: »Fant iz Oklahome«. Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave.
MLADINSKI KINO LM, Kotnikova 8, predvaja za mladino nemški Ulm: »Dvojčici«. Predstave vsak torek, četrtek ln nedeljo ob 10, ob 15 pa vsak dan, razen nedelje.
KINO »LITOSTROJ«: Ameriški barvni film; »Dvigni zaveso«. Tednik: Filmske novosti št. 13. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave.
KINO »TRIGLAV«
Ameriški mm
Tednik. V glavni vlogi: Kirk Douglas, Dewey Martin ln Elizabet Thre- * . att. Predstave ob 16, 16 in 20. Prodaja ilK vstopnic od 15 dalje.
KINO »SISKA
Ameriški film
Ni malih grehov
V glavni vlogi: Dona Andrews ln
LUll Palmor. Predstave od 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje.
Vesti iz Maribora
DEŽURNA LEKARNA
Ponedeljek, dne 14. maja: lekarna »Pri gradu«, Partizanska cesta 1.
Torek, dne IS. maja: lekarna »Studenci«, Gorkega ulica 14.
KINO
PARTIZAN: AmeriSkl film: »Tarzan ln njegova prijateljica«.
UDARNIK:	AmeriSkl	film:	»Gospa
Mlniver«.
SLOV. NARODNO GLBDALlSCl
Ponedeljek, 14. maja ob 20: Giraudoux:
»Siegfried«. Red B.
Torek, 15. maja ob 20: Asafjev: »Bah-čisarajska fontana«. Red LMS-l. Umetnostna galerija. Razstava del indijskega kiparja Ritendre Mozum-darja. Razstava bo odprta dnevno od 10 do 18 v času od 13. do 27. maja 1956.
Rezervni oficirji. Obveščamo vse rezervne oficirje in podoficirje, da bo
KINO
»RADIO«: Francoski barvni film: »Rdeče ln črno« I. del. Predstavi ob
18 in 20.
KOROŠKA BELA: AmeriSkl film: »Skrivnost zapuščenega vrta«. Predstava ob 10. Samo danes.
Poročili so se: Žitnik Alojzij, tov. delavec, in Tacar Ana-Marijn, tov. delavka, oba z Jesenic; Škrinjar Vladislav, tov. delavec, in Piki Marija-Julijana, uslužbenka, oba z Jefecnic; Potočnik Marjan, mizarski pomočnik, Jesenice, Pionirska It. 5, in Rev Magda-Krančiška, uslužbenka, na Potokih It. 20; Mičanovič Milan, tov. delavec, Vukovič Milica, gospodinja, oba z Jesenic; Klinar Jožef, posestnik, Planina pod Golico št. 39, in Smolej Frančiška, gospod, pomočnica, Javor, rovt it. 31.
Umrli so: Zupanc Marija, gospodinja, Vrhe 6 — Teharje, stara 76 le«; Rutar Ivan, kmet, Krn št. 15, star 57 let; Vidmar Vojko, otrok, Planina pod Golico št. 44, star 3 leta; Feltrin Simon, tov. delavec, Jesenice, samski dom, star 19 let; Wergles roj. Sari Ivana, posestnica, Radovljica, Gorenjska 11, stara 74 let.
* CELJSKE VESTI
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE
Torek, 15. maja ob 15: Denis Fonvlzin: •Brigadir«. — II. srednješolski abonma.
Ob 20: Denis Fonvlzin; »Brigadir«. Torkov abonma ln Izven.
Sreda, 16. maja ob 19.30: Denis Fon-vlzln:	»Brigadir«. Gostovanje v
Vojniku.
Četrtek, 17. maja ob 15 ln 20: Bert Brecht: .Gospod Puntlla m njegov hlapec Mattl«. Izven. Gostovanje Slov. nar. gledališča lz Maribora. Petek, 18. maja ob 15: Denis Fonvlzin:	»Brigadir«.	IV. srednješolski
abonma.
Nedelja, 20. maja ob 15.30: Denis Fonvlzin: »Brigadir«. Nedeljski abonma ln Izven.
KINO
»UNION«: Italijanski film: »Vzdolž treh temnih ulic«. Predstavi ob 18 ln 20 »DOM«: Francoski film: »Moja mala norost«. Predstavi ob 18.18 ln 20.15.
VESTI IZ TRBOVELJ
KINO
»SVOBODA-CENTER«: Amer. film: »Kalifov zaklad«.
»SVOBODA-TRBOVLJE II.«: Francoski film: »Moja mala norost«.
»SVOBODA - DOBRNA«: Ameriški film: »Pregnanci lz Poker Fiata«. — Predstava ob 20.
▼ torek, dne 18. maja, ob 17 ▼ Domu JLA predavanje pod naslovom: »Organizacija 1 rad pozadlne u raznim vldovlma borbe«. Ker Je tema zelo zanimiva, vabimo vse rezervne oficirje ln podoficirje, da se predavanja v cim večjem številu udeleže.
Rodile so: Marija Ulbl, 26 let, delavka — Petra: Irena Rajtner, 21 .let, vrt-narka — Danislava; Zofija Perko, 31 let, gospodinja, Brezula — Sonjo; Matilda Ornik, 20 let, poljska delavka, Pernica — Alojza; Pavlina Mejal, 23 let, posest, hči, Slivniško Pohorje — Stanislava; Marija Krepek, 18 let, rez-karka — Majdo; Emilija DJokii, 22 let, ščetkarka — Majdo: Ivanka Čurin, 19 let, ščetkarka — Darjo; Marija Bečaj, 33 let, gospodinja — Mirka; Angela Antolič. 24 let, gospodinja — Vesno; Gabrijela Pirš, 25 let, kontrolor — Matjaža; Marija Kamenskl, 41 let, gospodinja — Cvetka.
Umrla sta: Pavel Kunstek, 69 let, upokojenec, ln Marija Erjavec, 65 let, upokojenka.
Novi slovenski grobovi na tujem
V Clevelandu so umrli: Ivana Orehek, roj. Jamšek, po domače Nivtrca, stara 69 let, doma iz Moravč; Marija Habjan, roi. Jarc, stara 71 let, doma iz Preserij; Julija Martinčič, roj. Janežič, stara 74 let, doma iz Šmarja; Janez Kovačič, star
73 let. doma iz Moravč; Janez Tomln, star 79 let, doma iz Zagradca na Dolenjskem; Terezija Vičič, roj. Ružič, stara
74 let, rojena v Hillsville; Ciril Ozbič, star 62 let, doma iz vasi Stomaž na Primorskem; Ivanka Klinek, roj. Bartol, po domače Maticova Johana, stara 62 let, doma iz Travnika pri Loškem potoku, od koder je prišla v Ameriko pred 44 loti, in Marta Ivančič, stara 42 let, rojena v Clevelandu.
Razen naštetih so nmrli v Rome Andrej Zafred, star 66 let, doma iz vasi Nova Sušica na Primorskem; v Milwau-kee Martin Moličnik (Žmavc), star 72 let, doma iz Ltič v Gornji Savinjski dolini; v Syganu Marija Pletersek, rojena Zur-man, stara 65 let. doma iz Šoštanja, v Braddocku Janez Kučič, star 65 let, doma od nekod na Dolenjskem, v Kast Heleni pa Anton Strajinar, star 64 let, doma iz Gotne vasi pri Novem mestu.
POGREB
dr. Janka Polca
rednega univerzitetnega profesorja Pravno-ekonomske fakultete v pokoju
bo danes, 14. maja ob 12. uri iz Nikolajeve mrliške veže na Zalah, odkoder bo prepeljan v Kamnik, s čimer popravljamo napako v včerajšnji številki
List izdaja časopisno založniško podjetje .Ljudska »Pravica«. Ljubljana Kopitarjeva ulica S/m. telefon St 89-181 — Notranjepolitična — gospodarska rubrika telefon »tev 21-013 ln kulturna rulbrika telefon št. 21-887 Nazorjeva ulica 10/11 — Uprava Kopitarjeve ulica 2, telefon 39-181 — Telefon rs naročnino ln oglase št 31-030 — Telofon poslovalnice na Titovi cesti 22-32? — Mesečna naročnina 250 din, ce tujino BOO din — Tekoči račun 60-KB-1-Z-1393 — poštni preda) 42 — Tlak tiskarne Ljudske pravice« — Poštnina plačana » gotovini — Rokoslsl se ne vračalo
aparati.
MEDNARODNA TELEVIZIJA
NA VIDIKU
^ Evropa ima televizijo na mednarodni podlagi skoraj že dve leti
CLAUDINE BERTRAND:
Dolga, srečna noč
Natanko so jo poučili: brž ko bi povedala svojega imena. Ni'
Mednarodna televizija je bila j še pred osmimi leti samo ideja v glavah ameriškega inženirja Wil-liama Halsteada. Sodeč po sedanjem napredku tehnike pa vsej kaže, da bosta ZDA in Evropa že čez nekaj let izmenjavali televizijske programe. Kmalu potem se bo lahko vsaka dežela na svetu vključila v takšen svetovni televizijski progam. Na film posnete televizijske programe pa izmenjavajo že zdaj v širokem obsegu.
Znanstveniki bodo morali predvsem odgovoriti še na vprašanje, kako oddajati televizijske Bignale vzporedno s krivuljo površine našega planeta. Tudi na tem področju so že dosegli znaten napredek. Dosegli so ga po sistemu, ki bi ga lahko tehnično pri- j mer j ali z usmerjanjem snopov reflektorskih žarkov na nebes. Takšen snop žarkov lahko vidi človek tudi za hribom, čeprav reflektorja ne vidi. Enako bi lahko močna oddaja televizijskih signalov, usmerjena na nebes, posredovala dovolj signalov, ki bi padaji na zemljo, da bi jih aparati beležili tudi na razdaljo do 480 km. Ko bodo to tehniko izpopolnili, bo samo še potrebno, da bodo posamezne dežele upostavile svoje sisteme vmesnih televizijskih postaj.
Omenjeni ameriški inženir je že napravil razpored vrste takšnih vmesnih postaj. Izhodišče bi bil New York, potem pa bi šle televizijske postaje prek Kanade
in Evrope v Južno Azijo, odondod pa prek Japonske in cele vrste vmesnih postaj na Pacifiku prek Kalifornije nazaj v ZDA. Glavno je, da znaša razdalja med dvema vmesnima postajama največ 480 kilometrov, tako da vsaka izmed njih prejema dovolj televizijskih valov. Nekateri deli te ves svet obsegajoče verige vmesnih televizijskih postaj so že zgrajeni. Tako je na vzhodu televizija že močno zasidrana na Filipinih, na Japonskem, v Siamu in V Avstraliji, vtem ko so televizijske postaje v Turčiji, Indiji, Iraku, Libanonu in Egiptu delno v načrtu, delno pa že dograjene. V Evropi pa bi težko našli deželo, ki nima vsaj poskusne televizijske postaje.
Evropa pravzaprav ima televizijo na mednarodni podlagi, in
! sicer že skoraj dve leti. 2e junija 1 1954 je osem evropskih naro-dov skupaj zgradilo televizijsko j omrežje z imenom »Evrovizija«. To omrežje omogoča osmim deželam, da gledajo njihovi prebivalci isti televizijski program Skupno televizijsko omrežje imajo Belgija, Francija, Zahodna Nemčija, Italija, Holandska, Švica, Velika Britanija in Danska. Slednja je nedavno izstopila iz skupnosti in na njeno mesto je prišla Avstrija, in sicer za poskušnjo. Odkar so upostavili ta sistem, so prebivalci omenjenih dežel istočasno gledali televizijske programe. Tako so gledali nogometne tekme za svetovno prvenstvo v Švici, začetek zasedanja parlamenta v Angliji, belgijski balet, tekme na zimski olimpiadi v Italiji itd.
Majhna deklica z Madagaskarja. Priznati morate, da ima ljubek obraz. Pravkar se je pripravila, da bo pomagala mamici, oprala bo svojo oblekco.
Izvoz Fordovih avtomobilov iz Nemčije
Fordove tovarne v Kolnu so prodrle na nove tuje trge v Južni in Srednji Ameriki. Od začetka letošnjega leta so poslale v Argentino več sto novih avtomobilov znamke Ford. Vodstvo tovarne upa, da se bo izvoz avtomobilov v naslednjih mesecih še znatno povečal. Avtomobili Fordovih tovarn v Kolnu gredo dobro v denar tudi v Mehiki.
Serum v mleku
Da bi povečali potrošnjo mleka, so ameriški farmarji 10 let finansirali delo 17 znanstvenikov z univerze v Minnesoti. Njihova naloga je bila, da bi s cepljenjem krav dobili v mleku ustrezne serume proti nalezljivim boleznim. Ljudje, ki bi pili takšno mleko, bi bili imuni proti tem boleznim. Znanstveniki so že preizkusili mleko s serumi proti nalezljivim boleznim na živalih. Treba ga bo
preizkusiti še na ljudeh. V Angliji, je že moč dobiti tako imenovano mleko TT (mleko krav, cepljenih s tuberkulinom), ld. imunizira človeški organizem proti tuberkulozi, dokler človek uživa takšno mleko. Oglasili pa so se že nasprotniki »serumizi-ranega« mleka, ki trdijo, da je bolje dajati človeku serum neposredno, ne pa v velikih količinah mleka, ker lahko tako preprečijo sklerozo zlasti pri prilet-
Na mednarodni razstavi avtomobilov v New Torku so prvikrat prikazali enega izmed mnogih »avtomobilov bodočnosti«. Narejen Je iz aluminija, kabina ima obliko balona, avtomatične naprave, zavore in sploh vse možne udobnosti. Izdelala ga je neka ameriška tovarna avtomobilov.
Angleška modna razstava v Moskvi
Konec maja priredi skupina londonskih modnih trgovin v Moskvi modno revijo. Na njej bo šest londonskih manekenk razkazovalo najlepše vzorce angleške jesenske mode. Stroške prireditve bodo prevzele londonske modne trgovine. Le-te upajo, da jim boj modna revija prinesla mnogo ruskih naročil.
Drobne
ZANIMIVOSTI
ATOMSKE EKSPLOZIJE IN VREME
Atomske eksplozije na vreme ne vplivajo. To so ugotovili meteorološki strokovnjaki. Pred dvema letoma je dobivala Svetovna meteorološka organizacija od vseh strani pismo s prošnjo, naj organizira anketo, da bi proučili posledice atomskih eksplozij na vreme in podnebje. Zdaj pravijo strokovnjaki v zaključnem poročilu, da vplivajo atomske eksplozije samo na svojo neposredno okolico. Proučevanje pa se nadaljuje, ker hočejo zbrati še nekatere podatke, da bi to sporno vprašanje dokončno pojasnili.
ŽE OD LETA 1920 GA POGREŠAJO
em	.	_
londonskega hotela brez sledu izginil angleški poslanec
Victor
V septembru 1920 je iz nekega
flB
Gravson. Njegov sin in sestra g« odtlej zaman iščeta. Grayson se je mudil v hotelu v družbi. Na mizo je postavil čašo whyskija in odšel, ceš da se v nekaj minutah vrne, pa ga ni bilo več nazaj. V 35 letih se ie nabralo na policiji že za debelo telefonsko knjigo aktov o njem, pa še zmerom policija ne ve, kaj se je z njim zgodilo. Gravson je bil ugleden poslanec Spodnjega doma. Poročil se je s hčerko bogatega bankirja, pa je v enem letu vse premoženje zapravil. Prve svetovne voine se je udeležil kot prostovoljec, bil je večkrat ranjen in odlikovan. Njegova vojna renta Je medtem narasla na celo premoženje. Sin in sestra še zmeraj upata, da se bo prej ali slej oglasil in vrnil.
ISTOČASNA POROKA ŠTIRIH HČERA IN DVEH SINOV
V Blinheimu v kanadski pokrajini Ontariu so se istočasno poročili štiri hčere in dva sinova družine Dorsser. Oče je namreč izjavil, da bo navzoč samo lia eni poroki. Ker po se noben njegov otrok ni hotel poročiti, ne da bi bil oče navzoč, so sklenili poročiti se istočasno.
Nove električne lokomotive v SZ
Sovjetske železnice bodo dobile v šesti petletki 2000 električnih lokomotiv nove konstrukcije. Vozile bodo po glavnih progah. Tovarna v Novočerkasku je že začela serijsko izdelovati lokomotive na 8 osi z zmogljivostjo 5700 KS. Te 600 tonske lokomotive bodo vozile na progah Sibirije in Urala. Sovjetski konstruktorji pa so že izdelali načrte za lokomotivo, ki bo vlekla potniške ekspresne vlake s hitrostjo 160 km na ura
Mednarodni kongres za brzo fotografijo
Tretji mednarodni kongres za brzo fotografijo bo od 10. do 15. septembra v Londonu. Prvi je bil leta 1952 v Washingtonu, drugi pa predlanskim v Parizu. Brza fotografija in kinematografija sta za znanstvene raziskave in tehnologijo čedalje važnejši, ker omogočita znanstvenikom, da se laže poglobe v razne probleme. V zadnjih desetih letih je. fotografija na splošno zelo napredovala. Zato bodo na kongresu posvetili veliko pozornost referatom, nanašajočim se na uspehe minulih desejih let. Med kongresom bodo v Londonu priredili tudi razstavo, na kateri bodo prikazali najnovejši razvoj brze fotografije. Njen cilj bo prikazati povezavo med znanstvenim delom in komercialnimi aparati.
nih ljudeh. To pa gotovo ne bo zadržalo podjetnih poslovnih ljudi, da ne bi začeli kmalu na ameriškem trgu prodajati razen pasteriziranega tudi »serumizirano« mleko proti raznim boleznim.
Zaplenjeno zlato
Na letališču v Kjobenhavenu so oblasti nedavno zadržale v Avstriji rojenega švedskega državljana Israela Ridela in mu zaplenile 22 kg zlata v palicah. Ridel Je trdil, da potuje iz Ziiricha v Stockholm. Ker pa je imel samo vozni listek za progo Ziirich—Kj6-benhaven, danska policija domneva, da je hotel spraviti v kovčku skrito zlato v promet na Danskem. Ker je osumljen tihotapstva zlata, ga je danska policija aretirala.
bo carina pregledala tovorni vagon in ko bo spet stal zunaj, naj bi skočila vanj in se skrila v njem: Ce bi se to posrečilo, bi šlo vse drugo gladko. Železniški vagon bi porinili prav na splav in tam ne bi več bilo preiskav, vsaj ne, dokler stoji splav v švedskem pristanišču — toda tam bi bila že rešena.
»Skoči!«
Kakor pok z bičem je zaslišala v tisti temni jesenski noči glas za seboj. Stekla je čez železniške tire proti tovornemu vagonu in se v obupnem skoku pognala vanj.
Zaprla je vrata za seboj in zlezla pod kup slame v kotu. Z napetimi živci je ležala in čakala Njene misli so krožile okrog zaporov, zasliševanja, mučenja in vsega, čemur je bila začasno ušla. Ce bi jo še enkrat zgrabili, bi bilo konec slehernega upanja. Njeni dnevi bi bili šteti...
Slišala je, kako so potisnili vagon na splav. Zunaj so se razlegali glasovi. In tedaj je razumela: razpravljali so o tem, ali naj potisnejo vagon še enkrat nazaj ali pa naj ga puste na splavu.
Cernu neki? In že je zaslišala pojasnilo. Splav bo odpeljal šele drugo jutro. Zakaj? Nove preiskave!
Od strahu ji je pot oblil čelo. Prisluhnila je v temo. Njena roka se je nervozno premikala in nenadoma je otipala — ja, mar je ležal človek pokraj nje? Prestrašeno se je zdrznila in s težavo zadržala krik. Slišala je, ko je slama rahlo zašumela, takoj potem pa je nekdo vprašal:
»Kdo pa si ti?«
Danski glas! Prijatelj? Sovražnik? Dvignila se je nekoliko in poskusila v temi razločiti obraz. Bilo pa je izključeno, da bi ga količkaj razločno videla. Samo glas je slišala, glas mladega moškega — in prijetno, sladkobno ji je zadišalo po tobaku.
»Odgovori!«
Glas je zvenel ukazujoče. Prestrašeno se je zdrznila. Seveda ne
Za cLoAko
proti neznanec, bržčas lastnik avtomobila.
>Zadržal sem vaš avto,< prani branjevec ponosno.
»/a,c zagodrnja lastnik avtomobila, >jaz pa sem ga na vso moč porioal.t
»Ne bodi no otročji, Janez, pojdi in prinesi kuhinjski stol.«
NEPOTREBNO RAZBURJENJE
Branjevec stoji pred svojo pio-dajalno in se dolgočasi. Po položnem klancu se mu počasi bliža avto. Prestrašeni branjevec nenadoma opazi, da za volanom nihče ne sedi. To bo katastrofa, pomisli, skoči k avtomobilu, sede vanj in potegne za ročno zavoro. Ko pomirjen izstopi, mu pa pride na-
PISE' V GRAD RCEK
»Upam, da redno vsak jemljete vitaminske tablete.<
dan
uno
»Ali vas kaj boli?« je vprašal zdravnik, ki je prihitel k njemu.
»Noge ne morem premaknitil« je zastokal oni.
»Najbrž ste si poškodovali hrbtenico,« je menil zdravnik. »Kaj pa vam je bilo, da ste šli in se zaleteli v skale?«
»Hik... malo sem se ga napil,« je priznal ponesrečeni
»Neverjetno!« je zmajal z glavo zvezdoslovec.
“?anja s seboj. Kam ste ga pa v steklenico za kisik,« je slabotno povedal ponesrečenec in se
»Saj smo vendar skrbno pazili, skrili?«
iverjetno!« je zmajal z ghn da ne bi kdo vzel žganja s seboj »Nalil sem ga onesvestil.
»Takoj moramo nazaj na zemljo!« je zapovedal zdravnik. »Ce ga ne spravimo pravočasno v bolnico, nam lahko umre!«	_
»Potem je zgodbe o izletu na Luno konec,« je dejal zvezdoslovec. »Malo boljšo predstavo o tem, kakšna je Luna, imamo le. Ce bi pa kdo rad zvedel o njej kaj -eč, naj prebere knjigo o astronomiji.«
komur!
»Dekle,« je rekla samo. In hotela je, da bi zvenel njen glas enako trdo, kakor je zvenel njegov. In tiho je vprašala: »Kdo si pa ti?«
Enako skrivnostno in v enako napetem pričakovanju sta ležala nekaj časa tiho drug poleg drugega. Oba je pač mučila ista misel: Prijatelj? Sovražnik? Da bi človek ležal tu, ni bilo nujno potrebno, da je bil begunec. Vsi ljudje so vedeli, da je sovražnik pošiljal nevarne volkove v ovčji koži — ogleduhe in vohune. Nastopali so kot preganjani patrioti, v resnici pa so bili od sovražnika plačani izdajalci.
Zunaj na splavu je naraščal nemir. Onadva pa sta ležala tesno skupaj pod kupom slame in prisluškovala. Glasovi so se razlegali zdaj tik vrat tovornega vagona. In bili niso samo danski glasovi-
Racija!
»Zdaj bi morali biti že na vodi!« je rekla tiho. V naslednjem trenutku sta zaslišala nov, še močnejši ropot pri vratih in že jo je par krepkih rok potegnilo globljo v slamo.
»Bodi čisto tiho!« ji je pošepnil.
Previdno je premikala šumeče bilke, dokler nista bila oba dobro pokrita s slamo. Zdaj sta ležala tesno drug ob drugem, dva docela tuja človeka, ki sta se nenadoma zdela drug drugemu tako dobro znana in povezana z medsebojnim zaupanjem. Ležala sta čisto tiho, niti ganiti se nista upala.
Tedaj je nekdo odprl vrata vagona. Svetlobni žarek je posvetil vanj. Slišala sta topot škornjev v vagonu. Preiskava se je bila začela.
Trajala je samo štiri minute, toda vsaka sekunda se jima je zdela cela večnost. Dvakrat se je par težkih škornjev dotaknil kupa slame in tedaj sta se še tesneje stisnila drug k drugemu — kakol dva prestrašena, nebogljena otroka. Ona je slišala, kako burno utriplje njegovo srce, on pa je slišal njeno.
Potem pa so ljudje odšli.
Toda splav je ostal vso noč v pristanišču in čakal na signal za odhod. Ležala sta pod slamo v neprestanem strahu. Racija še ni bila končana. Ni bilo izključeno, da se : bodo ljudje v škornjih še vrnili. | Tako sta ostala pod slamo, te-1 sno stisnjena drug k drugemu v skupnem strahu. In ona ni vel dvomila in tudi on ni več dvomil — bila sta na isti strani: prijatelja!
Ko sta tako ležala in vdihavala vonj suhe slame, je ona začutila na ramah njegove mirne, velike roke. In nenadoma se je čutila povsem varno in prevzel jo je občutek tihe sreče. Zdaj sta se tiho, previdno pogovarjala. In tu v temi sta si zaupala skrivnosti in sanje, ki jih ne bi biia zaupala niti I svojim dobrim znancem. Čutila sta čudno medsebojno povezanost in iznenada — kakor da je to sam® po sebi umevno — je njegova roka držala njeno. Strašna, groze polna noč! Toda tudi srečna noč!
Prvikrat po štirih mesecih je bila spet vesela, prešinjal jo je prijeten občutek harmonije in komaj zaznavne, romantične zaljubljenosti. Vzljubila je njegov glas in pomislila samo: kakšen neki je? Mlad? Lep? Star? Dolgočasen? Al' so bile njegove misli enake?
Nenadoma sta zaslišala znal za odhod ii| splav je počasi odpU1' iz pristanišča. In potem, ko sta začutila, kako je zadel ob pomo1 švedskega pristanišča, se je obem" odvalil težak kamen od srca. On3 si je globoko oddahnila. In že je zaslišala njegovo globoko in mit' no dihanje. Vedeta je, da spi.
Zdaj je bilo treba samo še počakati, da bi potisnili tovorni vagon na tovorne tire, potem pa b' skočila iz njega in stekla k bližnjemu policaju ali na bližnjo policijsko stražnico ter se javila k?1 danska begunca. Toda hotela ic še počakati, da bi se on zbudil Ostala naj bi skupaj.
In vendar! Ali ne bi bilo |° zdaj, pri dnevni svetlobi, ko skupni strah ni več vezal, ali n<: bi bilo to zdaj razočaranje? Dolgo, romantične noči je bilo konec. Ob j* bi se prebudila iz strahu polnil in hkrati lepih sanj in morda b' si stala v sivi vsakdanjosti streznjena nasproti...	.
Oh se je prebudil — z na p°‘ odprtimi očmi je videla, kako s« je dvignil in stopil k vratom vagona. Odprl jih je in zlati sončr>' žarki so obsijali njegov mladi' nežni obraz. Tako lepemu kako’ je bil, bi se ona za trdno zdel3 grda.
»Ali mi hočeš slediti?« je vprašal proseče in jo pogledal z žarečimi očmi, tako da je za hip p<»mi-slila, da je najlepše dekle h3 svetu.