KO. 176
Krimskim Tariarom popravljena krivica
Po koncu druge svetovne vojne s Krima po Stalinu izseljeni Tartar ji so dobili pravico povratka v domovino.
MOSKVA, Rus. — Kot marsikatera narodna manjšina na Ruskem, so bili tudi krimski Tartari žrtev Stalinove maščevalnosti v drugi svetovni vojni. Jih je nekaj več kot pol milijona in so živeli na Krimskem polotoku severno od Jalte in Seva-stopola. Spadali so med najbolj nnirne ruske narodne manjšine, seveda jim pa komunizem ni prirastel k srcu. Zato se niso ravno preveč soražno obnašali Jo nemške okupacije, ki so jo doživeli 1. 1942 z vdorom nem ških divizij v Sevastopol.
Stalin jih je razglasil za izdajalce. To je pa pomenilo katastrofo zanje. Ko so namreč 1. 1944 odšli Nemci in prišli Rusi na Krim, je ruska vojaška poli cija pobrala vse krimske Tar-Mre in jih nasilno preselila za Rapiško morje v Kazakstan. Do-dim so na Krimu imeli svojo avtonomno republiko, so bili za Raspiškim morjem razseljeni in so tako zgubili zvezo med rojaki. Rdor je pa po drugi svetovni v°jni potoval po teh krajih, jih lahko hitro opazil, ne samo k° jeziku, ampak še bolj po raz-hki v kulturi, delavnosti in načinu življenja. V vsem tem so kdi daleč nad domačini.
Med tem je pa v Moskvi za-čal pihati drug veter. Vlada je Priznala, da se je marsikateri Narodni manjšini zgodila med v°jno krivica, ki jo je treba popraviti. Naj prvo so prišle do ®v°jih pravic v 1. 1956 nekatere avkaške narodne manjšine: Ralmiki, čečenci, Inguši, Balini itd. Dovoljeno jim je bilo, a se iz pregnanstva za Kaspiš-'lrn morjem vrnili na Kavkaz. °tem so bile vsaj deloma vr-hjene vse pravice, ki so jih pred ^°jno imeli Nemci na Povolžju.
ahko so se vrnili domov, toda Njihova republika ni bila obnošena.
Verjetno čaka ista usoda tudi ^rimske Tartare: lahko se bodo na Krim, akoravno komu-*stični režim tega ne bo pod-
lik^’ ^0C*a nRh°va repub-a ne bo obnovljena. Sicer je a še veliko vprašanje, koliko 6 Ph bo sploh vrnilo na Krim.
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 14, 1967
SLOVCNIAN
MORNING NCWSPAP&
ŠTEV. LXV — VOL. LXV
le * .
aJenje cigaret krajša lvUenjsko dobo
VanEW Y0RK’ N-Y- — Prouče-^ la zadnjega časa so dognala, ajenje cigaret odvzame pov-2e^criernu Amerikancu toliko gj ’ Za kolikor je bilo povprečno JaT*611''6 v zaPniik 50 letih po-Ved]Sano- Statistika, ki jo je na-fica^	Hammond	od Ame-
Pa n dancer Society dokazuje, Pov	let starih moških
let neČno ^-1% nekadilcev 65 pj,gv ^ boških, ki kade po pov-
Počap0 J10 ciSaret na dan> .iih
le 54ca 65 let 23-7% manj, torej
;’aSn0 in t0Pl0-Ja temperatura okoli 80.
Novi grobovi
Frances Zajec
Na svojem domu na 852 E. 209 St. je umrla 79 let stara Frances Zajec, roj. Tomažič pri Št. Petru, od koder je prišla v Ameriko pred 58 leti, vdova po pok. Josephu, umrlem 1. 1940, mati Frances Zager, Franka, Victorja in Rudolpha, 3-krat stara in prastara mati, sestra Zofije Colarič in Helene Lapp (Calif.). Pokojna je bila članica Kluba Ljubljana, Pr ogres. Slovenk kr. 3 in Kluba slov. upokojencev v Euclidu. Pogreb bo iz Želeto-vega pogreb, zavoda na E. 152 St. v soboto ob 10.30, v cerkev sv. Kristine ob 11.15, nato na pokopališče.
Frank Klum
V Euclid Glenville bolnici je umrl 78 let stari Frank Klum s 17906 Schenley Avenue, rojen v Mislici v Sloveniji, kjer je zapustil brata Lojzeta Silo, vdovec po 1. 1956 umrli ženi Mary, oče Mary March in Frances Penko ter 5-krat stari oče. Pokojnik je bil član Vipavskega raja št. 312 SNPJ. Do upokojitve je delal kot strojnik pri Apex Electric Co. Bil je veteran prve svetovne vojne. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v soboto ob 8.45, v cerkev Marije Pomočnice na Neff Rd ob 9.30, nato na Kalvarijo.
Na Bližnjem vzhodu še ne računajo z mirom
WASHINGTON, D.C. — Zadnja poročila z Bližnjega vzhoda pravijo, da je izraelska vlada
povečala svoj proračun za na- varjala prijateljstvo rodno obrambo za $17 milijonov, gom. Prepovedal je akoravno je v proračunu že sedaj v ta namen odrejena četrtina vseh proračunskih izdatkov.
Sicer je pa izraelska vlada imela financiranjem zadnje vojne
veliko srečo. Judovske organi-1 rendum, ki naj pove ali je de-zacije vso organizirale po vsem žela zanj ali pa za “peščico kam-
Kambodžanski Sihanuk se sprl s Peipingom
Iz vlade je vrgel dva ministra, ki sta se zavzemala za prijateljstvo s Peipingom in prepovedal izdajo časopisja, ki je v dobrem delu pod piralo sodelovanje s Kino.
PNOMPENH, Kamb. — Kambodžanski princ Sihanuk je 1. 1963 zajadral v levičarske vode. Postal je prijatelj kitajskih komunistov in se s tem bahal pred vsem svetom. Seveda so ga radi tega kitajski tovariši častili na vse pretege. Pozneje se je prijateljstvo malo ohladilo, toda nihče ni opazil razpok v njem. Kitajski komunisti so mislili, da se jim na slabo voljo kambod-žanskega sopotnika ni treba dosti ozirati. So ka tajno rovarili v Kambodži in v nekaterih kam-bodžanskih provincah organizirali celo partizanske čete, ki pa niso bile ravno preveč aktivne v spopadih z varnostnimi organi in vojaki princa Sihanuka. Si-hanuka je vse to jezilo in je počasi začel stopati na prste raznim komunističnim organizacijam. To seveda ni bilo všeč kitajski vladi, pa je vseeno molčala. Letos je pa Sihanuk razpustil rdečo sopotniško organizacijo “ K a m bodžansko-kitajsko društvo”. Tu so pa v Peipingu zarohneli in javno kritizirali Si-hanukovo politiko.
Sihanuk je, vročekrven, kot je, takoj reagiral. Iz vlade je vrgel dva ministra, ki sta zago-
: Peipin-izdajanje vseh zasebnih časopisov, ker je bila dobra polovica med njimi usmerjena proti Peipingu. Končno je Sihanouk napovedal za januar ali februar narodni refe-
šfrajk pri Fordu ne kaže na nagli konec
DETROIT, Mich. — Štrajk v Fordovih tovarnah se nadaljuje brez posebnega vznemirjenja in razburjanja na obeh straneh. Prihodnji razgovori so določeni za jutri, vendar nobena stran še ni izdala, kaj misli spraviti na dnevni red. Prav tako ni prišla v javnost nikaka vest o kakem popuščanja na katerikoli strani. Obe vsaj javno trdo vstrajata vsaka na svojem stališču.
Unija avtomobilskega delavstva je imela ob začetku štrajka v skladu za podporo štrajkujo-čih 67 milijonov dolarjev. Iz sklada bodo dobivali štrajkujoči tedensko od 20 do 35 dolarjev v odnosu na družino Ker je pri Fordu zaposlenih okoli 160,000 delavcev, bi samo za nje sklad lahko zdržal nad tri mesece. Sklad se bo lahko sproti nadomestoval, če ne bo prišlo do štrajka tudi pri General Motors in Chryslerju. Unija namerava uvesti posebni mesečni prispevek $5 za štraj kovni sklad.
V ZADNJEM TEDNU ZOPET VEČ IZGUB V VIETNAMU
Hudi boji tik južno od Demilitarizirane cone med obema Vietnamoma, v katerih so rdeči s podporo težkega pehotnega orožja in topništva trdovratno poskušali stisniti ameriške marine, so zahtevali na obeh stroneh veliko žrtev. To se izraža tudi v izgubah preteklega tedna objavljenih danes: 242 ameriških vojakov mrtvih, okoli 1500 ranjenih.
Naše starejše podmornice niso več v dobrem stanju
SAIGON, J. Viet. — Kot že vrsto dni zapored so včeraj rdeči znova ostro nastopili proti utrjeni postojanki ameriških marinov Con Thien, ki zapira najlažji prehod iz Severnega Vietnama v Južnega. Pod zaščito ognja iz in otroke, metalcev min in topov so se napadalci približali postojanki in se besno pognali proti njej. Sprejel jih je uničujoč ogenj iz vsega razpoložljivega orožja. Rdeči napad je obtičal in se zlomil. Dober del napadalcev je obležal na bojišču, ostanek je iskal rešitve v umiku. Marini so imeli v tem boju 6 mrtvih in 109 ranjenih. V zadnjih 24 urah so rdeči izvedli 10 topniških prepadov na marinsko postojanko Con Thien. Vse kaže, da bi jo radi “omehčali” za nov splošen napad, podoben onemu v ponedeljek, ko se je pognalo proti njej 3,000 rdečih, pa se moralo po težkih izgubah umakniti Do bojev je prišlo med rdečimi in ameriškimi četami tudi na področju delte reke Mekong.
V spopadih 40 milj južno od Saigona je bilo včeraj 7 ameri-
WASHINGTON, D.C. — Poleg atomskih podmornic ima naša ških vojakov mrtvih, 21 pa ra-dežela še 73 starih na bencinski pogon. Skoraj 50 med njimi jih še izvira iz dobe druge svetovne vojne. Te podmornice niso samo zastarele, so tudi postale nevarne za plovbo, ker so opazili, da so začeli obodi in izvidniški stolpi puščati vodo. Kapitani teh
njenih. Rdeči so pustili na bojišču 69 mrtvih. Glavni boji so se vendar v zadnjih tednih vršili na področju petih severnih provinc Južnega Vietnama, za katerih obrambo skrbe ameriški marini. Tem je doslej vedno znova uspelo z naglimi protina-
svetu, posebno pa v naši deželi, tako učinkovito propagando za zbiranje podpor in posojil v prid Izraelu, da so vsote, nabrane po tej poti, krile večino stroškov zadnje enotedenske vojne.
Vojna je sicer končana, toda stroški se pa še niso zmanjšali. Izraelska armada še zmeraj ni demobilizirana, vojaške enote so še zmeraj na prvi fronti.
bodžanskih odpadnikov, ki izdajajo svojo domovino”.
Ker se je sprl s Peipingom princ Sihanouk, je začela naravno tudi njegova vladna “ljudska stranka” močno napadati komuniste.
Kitajski komunisti naravno ne bodo molčali na Sihanukove očitke. Ker so mojstri v brezobzirni in neotesani polemiki, ne bo pri njih nova Sihanukova
podmornic vedo za vse to, toda padi in trdovratno obrambo izmislijo, da je raba teh podmor- jaloviti rdeče poskuse za odprtje nic še mogoča, akoravno je od poti proti jugu. Pritisk rdečih dne do dne bolj tvegana. Vod-j preko Demilitarizirane cone je stvo vojne mornarice še ni pojas- j postal tako močan, da je poslalo nilo svojega stališča.	vrhovno poveljstvo ameriških
Pač pa je 69 atomskih podmor-;čet v Vietnamu marinom v po-nic, kar jih imamo, v popolnem redu in ne pomenijo nobene nevarnosti za posadke.
politika našla nobenega usmiljenja.
Sihanuk pa radi tega še ni spremenil svojega mnenja o Ameriki. Morda jo bo od sedaj naprej manj napadal. Vsekakor je diplomacija radovedna, kako bo spor med Kambodžo in Ki-
moč eno armadno brigado, ki ji bodo verjetno sledile še druge.
Ameriška letala so v zadnjih dveh dneh zaradi slabega vremena izvedla manjše število poletov nad Severni Vietnam, vendar so včeraj bombardirala nekaj važnih vojaških ciljev v neposredni bližini kitajske meje. B-52 bombniki so vrgli preko 200 ton bomb na področje tik severno od Demilitarizirane cone, kjer so rdeči postavili pro-
tajsko vplival na Sihanukovo oceno ameriške zunanje politike, tiletalske rakete SAM, da bi kla-
Ta feden zborujejo afriški državni poglavarji v Kinshasi
KINSHASA, Kongo. — Ta teden imajo v kongoški pre-stolici veliko zabavo, tam namreč zborujejo poglavarji afriških držav, organiziranih v OAE. Torej pravi sestanek na vrhovih, ki je pa že pretekli teden delal velike težave zunanjim ministrom O. A. E. Morali so namreč sestavljati delovni program za sedanji sestanek.
To pa ni bil lahek posel, kajti letošnji sestanek na vrhovih se vrši v čisto drugem razpoloženju, kot je vladalo prejšnja leta.
Najprvo so afriški politiki prišli do prepričanja, da je sezona za obilno govorjenje in svečane resolucije že minula. Svet se takim političnim akrobacijam le smeje, afriški politiki pa vedo že naprej, da sklepi ne bodo uresničeni, ker jih je preveč in so preveč zahtevni. Zato je med ministri prevladalo naziranje, naj bo na letošnjem sestanku manj govorjenja in manj resolucij, toda te naj bodo stvarne in prepričevalne. Zato so posta-
vili na dnevni red le malo točk. So pa sklenili, da dajo državnim poglavarjem več časa in prilik za osebne razgovore, ki naj razčistijo pojme in pomagajo iskati izhod iz mnogih težav, ki se v njih nahajajo afriške države. Da ugodijo zahtevi po stvarnosti, so ministri sklenili, da bodo svetovali, naj se državni poglavarji rajše lotijo malih, drobnih problemov in da naj pustijo pri miru vse tiste, ki so pretežki za sedanje razmere v afriških državah.
Seveda so se ministri tudi zavedali, da nova taktika sestankov na vrhovih ne bo premostila nasprotij, ki vladajo med posameznimi afriškimi državami. Nasprotja niso nova, so jih taki sestanki že večkrat obravnavali, pa niso mogli najti rešitve. Nasprotja so kriva, da se tudi letos ni udeležilo sestanka precejšnje število državnih poglavarjev. Naserja na primer ne bo, ker ne upa od doma. Boumediene iz Alžirja noče priti, ker ve, da ne bi prodrl s svojim stališčem glede Izraela. Povrhu
pa še noče osebno govoriti s kongoškim diktatorjem Mo-butujem, o — Čombeju. Čom-beja bi Boumedienne rad drago prodal Mobutuju, ta pa noče plačati zahtevane politične cene. Primeren izgovor je našel tudi Nyerere iz Tanzanije. Že v nedeljo so vedeli, da 12 državnih poglavarjev ne bo in da bodo poslali samo svoje zastopnike, odnosno se dali zastopati po zunanjih ministrih.
Uradno so postavljena na dnevni red vprašanja o načelih ekstradicije, o zmanjšanju sestankov OAE na vseh plasteh, o manjšem številu sej strokovnih komisij itd. Torej same malenkosti.
Na hodnikih bodo pa udeleženci obravnavali na prvem mestu arabske težave. Prevladuje mnenje, da bodo zahteve sestanka do Izraela zmerne. Kočljivejše je vprašanje krize v Nigeriji. Nigerijska delegacija sicer trdi, da je državljanska vojna njena “domača zadeva”, toda to ne bo zbrisalo zaskrbljenosti afriških držav, kaj vse še lahko nastane v tej naj večji afriški re-
publiki. Najbolj neroden bo pogovor o političnem stanju v Kongu, ker se sestanek ravno vrši v tej deželi. Tudi Mobutu bo trdil, da je njegov opravek z upornikom Schrammom in njegovimi plačanci njegova zasebna zadeva, toda tega mu ne bo nihče verjel, najmanj pa delegacije iz Rvande, Tanzanije, Kenije itd.
Še največ koristi od sestanka bo imel sam Mobutu. Doslej so ga afriški poglavarji gledali postrani, sedaj mu bodo morali priznati ravnoprav-nost.
Na splošno so vsi veseli, da poteka letošnji sestanek na vrhovih brez posebnih senzacij in škandalov, pa tudi kriz in katastrof. Mislijo, da je to ne majhen dokaz, da se afriški poličen svet miri in se obrača proti stvarnosti, ki ne dovoljuje več nobenih pustolovščin, ne političnih, ne gospodarskih. Če je to res, potem bo letošnji sestanek OAE na vrhovih odšel v zgodovino kot sestanek zmage treznosti, prevdarnosti in — odsotnosti nesloge, vsaj navidezne.
Iz Clevelanda in okolice
Odbojka—
Slov. športni klub igra vsak petek od sedmih zvečer dalje v St. Clair Recreation Centru odbojko. Vsi prijatelji te igre vabljeni.
Seja—
Društvo sv. Ane št. 150 KSKJ ima v nedeljo ob enih popoldne sejo v SND na E. 80 St.
Društvo Slovenski dom št. 6 ADZ ima jutri, v petek, ob osmih zvečer sejo v SDD na Re-cher Avenue.
V ZDA 60 let—
Danes je poteklo 60 let, od kar je prišla iz Slovenije v Ameriko Mrs. Frances Baraga, 1520 Brai-nerd Rd., Lyndhurst, O. Vsa leta je naročnica Ameriške Domovine, katere čitatelje ob tej priložnosti pozdravlja, prav tako tudi članice Oltarnega društva pri Sv. Vidu.
Letna seja—
Jutri, v petek, zvečer ob 8.30
tili te bombnike z neba, če bi se |JnJa Barag°v dvor št. 1317 Ka-
toliških borštnarjev letno sejo z volitvijo novih uradnikov. Asesment bodo začeli pobirati ob 6.30.
pojavili v bližini.
Po danes zjutraj izdanem poročilu ameriškega vrhovnega poveljstva v Saigonu je bilo v lužnem Vietnamu pretekli te- j Trganje grozdja ni dovoljeno den 242 ameriških vojakov) Odbor Slovenske pristave opo-mrtvih, okoli 1500 pa ranjenih. zar->a obiskovalce, da je trganje
grozdja ob poti na Pristavo prepovedano.
AFL-CIO za Locherja—
Rdeči so imeli v istem času preko 2000 mrtvih.
ia češkem se bolijo
obnove sfere dlkfafisre
PRAGA, ČSR. — Češka je bila zadnja med komunistinimi državami, ki je začela popuščati pritisku javnosti in dovoljevati nekaj več svobode na vseh področjih, le na političnem je ostalo vse pri starem. To je razumljivo. Politično področje je tudi na
Sinoči so se vodniki AFL-CIO na sestanku v hotelu Manger odločili z veliko večino za podporo R. S. Locherju pri primarnih županskih volitvah prihodnji mesec. Poskus Stokesovih pristašev to preprečiti, ni dobil nobene prave podpore.
V Kairu kopljejo jarke
KAIRO, ZAR. — Vlada je ob-Češkem rezervirano samo za | javila program za kopanje jar-
partijo. Partija se pa noče ne liberalizirati ne modernizirati, zato se tudi v političnem sistemu ne sme nič spremeniti.
Na kulturnem in gospodarskem polju so si prizadeti priborili kar precej svobode. O tem priča zadnja gospodarska reforma in pa stanje v češki kulturi. Sedaj pa se že čuti pritisk na
kov in protiletalskih zaklonišč ter za ojačenje civilne obrambe. V ta namen je vlada določila 10 milijonov dolarjev. Civilno obrambo so začeli organizirati tik pred začetkom vojne z Izraelom v preteklem juniju.
V zadnjih tednih je prišlo znova do streljanja med Egipčani in Izraelci preko Sueškega
vse tiste, ki zagovarjajo potrebo j prekopa. Odgovornost za zače-po večji svobodi. Zato priha-jtek streljanje zvračajo drug na hajo do veljave tisti, ki silijo j drugega. Tako so v torek prote-nazaj v “stare čase”. To čutijo !£Rrali Egipčani češ, da je Izrael-posebno pisatelji. Na zadnjem s^° letalo preletelo prekop in svojem kongresu v Pragi, ki se, krožilo nad egiptskim področje vršil koncem junija, so neka- iem zahodno od njega. Izraelci tem udeleženci govorili tako so zatrjevali, da je letalo letelo ostro proti režimu, da je vladni jna vzhodni strani, ki jo imajo
zastopnik zapustil zborovanje. Ravno ta kongres je opozoril vodnike komunističnega režima, da je sedanji obseg svobode postal nevarnost zanje in bo treba kulturno revolucijo” preusmeriti. Kaj režim namerava ukreniti, še ni povedal. Zato pa vlada v čeških kulturnih krogih precejšnja nervoznost.
Ravno tako slabo se počutijo kulturniki tudi v drugih komunističnih državah, posebno na Poljskem in v Jugoslaviji. Mislijo, da komunistični režimi ne bodo začeli pritiskati na kulturne nemarneže, dokler komunističen svet ne bo odpraznoval oktobrske revolucije. Potem pa lahko doživimo razna preseneče-naja in razočaranja, tako mislijo v Pragi.
NEW YORK,^?— Ženske prevladujejo nad moškimi v razmerju 52:48 kot lastnice delnic javnih korporacij v naši deželi.
oni zasedeno, vzdolž prekopa.
Kopanje jarkov in zaklonišč pred napadi iz zraka bo ustvarilo v javnosti vtis priprav na nov vojaški spopad z Izraelom, na katerega pa Egipt na misli, ker se zaveda preddobro, da za kaj takega ni pripravljen in nima tudi sredstev za izvedbo priprav.
Chryslerjevi avtomobili za povprečno 133 dražji
DETROIT, Mich. — Chrysler Corporation je objavila, da bodo avtomobili letnika 1968 za povprečno $133 ali 4.6% dražji od letošnjih. Vzrok naj bi bil v glavnem v novih varnostnih napravah, ki jih je predpisala zvezna vlada.
Kljub temu so nekatere vrste avtomobilov Chryslerjeve izdelave cenejši od sedanjih. Tako bo Dodge Charger 1968 za $114 cenejši od letošnjega avtomobila te vrste. Chryslerjevi avtomobili bodo prišli na trg jutri, 14. septembra.
/lilEllSM DOMOVIII/I

6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of Juiy
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 176 Thurs., Sept. 14, 1967
Vzroki učiteljskega nezadovoljstva
Ko se je približal začetek novega šolskega leta. je javnost iznenadil štrajk učiteljstva v Detroitu, New Yorku in drugih mestih in državah naše dežele. Preko 70,000 učiteljev in učiteljic je bilo v začetku tedna izven učilnic, 1.6 miljona šolarjev brez rednega pouka. Javnost se ^sprašuje, kako to, da je začelo sedaj nenadno štrajkati tudi učiteljstvo, kako to, da so ljudje, ki posvečajo vse svoje sposobnosti in ljubezen mladini, to nenadno pustili na cedilu, da bi izboljšali svoj lasten položaj. Kaj takega od šolnikov običajno ne pričakujemo, zato je postala javnost posebno pozorna.
V različnih krajih so vzroki nezadovoljstva učiteljstva različni, v glavnem pa se ti povsod pritožujejo zaradi nizkih, nezadostnih plač, zaradi njihovega premalega vpliva na sestavo šolskih programov in zaradi razmer v samih učilnicah.	v	„
Trenutno je povprečna letna plača učiteljstva v deželi $7,119, povprečna plača učiteljskega začetnika pa $5,142. Zastopniki učiteljskih organizacij opozarjajo na dejstvo, da je njihova povprečna plača nižja od plač delavstva v industriji. Tako zaslužijo rudarji povprečno $7,919, električarji $7,617, jeklarji $7,444, inštalaterji pa celo $8,570. Učitelji morajo imeti pri tem vsaj najnižjo stopnjo akademske izobrazbe, medtem ko obrtnikom ta ni potrebna. Ko bodoči učitelj študira, je popolnoma odvisen za vzdrževanje od drugih, obrtniški vajenec prejema ves čas učenja plačo in se lahko vzdržuje sam. Kljub temu je strokovni delavec in obrtnik, kot kažejo številke, povprečno boljše plačan od učitelja.
Učitelji so zadnji glede zaslužka med vsemi poklici, ki zahtevajo enako izobrazbo, pa naj gre za plače začetnikov ali pa že preskušenih moči. Res je, da veljajo učiteljske plače le za 10 mesecev, plače vseh drugih pa za celo leto. Učiteljstvo si lahko torej v tem času preskrbi kak dodaten zaslužek. Prenekateri si ga tudi res, vendar kaže skušnja, da to največkrat ne vpliva dobro na šolnikovo delo med šolskim letom. Učitelj, ki hoče biti res uspešen in vedno na tekočem v poklicu, mora stalno slediti svoji stroki, pa tudi proučevati napredek v metodi pouka in vzgoje. Tisti, ki se redno pripravlja na pouk, ne more tega redno opravljati med šolskim letom, zato mora uporabiti počitnice.
Šolske programe sestavljajo šolski odbori, oziroma jih predpisuje državni in delno tudi zvezni prosvetni odsek. Učiteljstvo samo ima sorazmerno malo vpliva na njihovo sestavo, kljub temu se jih mora držati in gledati, da jih bo izpolnilo v okviru možnosti in danih razmer. Te so v raznih krajih, v raznih šolah zelo različne. Šolski odbori zato programe prirejajo možnostim in razmeram, določajo pa tudi raven njihovega izvajanja. Odgovornost za uspeh nosijo seveda vedno učitelji, ti so v očeh staršev krivi neuspeha njihovih otrok. To je vedno tako bilo in bo tako ostalo, tega se učiteljstvo zaveda, zato bi rado dobilo večji vpliv na sestavo programov in njihovo prirejanje posebnim krajevnim razmeram.
Tako prikrojevanje programov je do neke mere umestno in razumljivo, je pa tudi lahko škodljivo, ker postavlja različno raven tako v zahtevah šolskega programa kot v njegovem izvajanju. Posledica je nato različna raven znanja šolarjev, različna vrednost spričeval različnih šol iste stopnje.
Uc'enje v dobro urejenih šolah, z otroci, ki so se naučili reda v svojem domu, katerih starši so voljni šolo podpirati in svoje otroke pri učenju nadzirati, je sorazmerno prijetno in seveda tudi sorazmerno uspešno. Težko je v starih, slabo urejenih učilnicah, kjer manjka učnih pripomočkov, hudo je, kjer so šolarji doma prepuščeni samim sebi ali pravega doma morda sploh nimajo, kot je pogosto slučaj v propadajočih predelih naših mest. Ti šolarji prihajajo v šolo zanemarjeni, telesno in duševno, zagrenjeni in jezni na ves svet, nevoščljivi vsem, ki jim gre boljše, ki jim je življenje prijetnejše. Taki šolarji so klubovalni, uporni, beseda pri njih komaj kdaj kaj zaleže. Ne učijo se sami, ne slede sami pouku, motijo pa pri tem še vse druge. Dogodilo se je ponovno, da so ne samo ugovarjali, zmerjali učitelja, ampak so tega tudi dejansko napadli.
Učitelj nima pravice telesnega kaznovanja, nima pravice izključiti takega učenca iz šole, ker je ta upravičen do šolanja v javni šoli. Šolske uprave gledajo, da se ne zamerijo staršem otrok, še bolj pa šolskim odborom, od katerih zavise. Da je treba uporne šolarje izločiti iz rednih učilnic, če naj pouk uspeva, je razumljivo, toka kam z njimi? Šolniki pravijo; V posebne šole za take šolarje! Te ponekod obstoje, drugod jih imajo v načrtu, povsod pa jih je veliko premalo. Šolski odbori bi njihovo število radi preje zmanjšali kot povečali, ker skušajo varčevati, ko stroški vzdrževanja šol že tako silno naglo naraščajo.
V	posameznih učilnicah je preveč šolarjev, uspešen pouk je nemogoč, ugotavljajo šolniki, šolski odbori največkrat niso sposobni število učilnic in učiteljstva povečati in tko zmanjšati število učencev v učilnicah.
Vsa ta dejstva in težave so znane, učiteljstvo jih je prenašalo iz roda v rod in se trudilo za izboljšanje s potrpežljivostjo in opozarjanjem staršev in javnosti. Sedaj je nenadno postalo bojevito, zahteva odločne in takojšnje korake za izboljšanje svojih dohodkov in svojih delovnih razmer, kot to delajo vsi drugi stanovi.
V	zadnjih 20 letih je učiteljstvo zlasti v pogledu svojih dohodkov sorazmerno precej doseglo, vendar je prepričano, da je še vedno zapostavljeno. Ker je ponudba delovnih mest še vedno precej večja od razpoložljivih delovnih sil, — trenutno je v vsej deželi praznih preko 170,000 učiteljskih mest, — učiteljstvo lahko pri svojih zahtevah vztraja. Starši šolarjev dolgih šolskih štrajkov ne bodo trpeli, ker se zavedajo važnosti šolskega pouka, prej ali slej bodo pritisnili na šolske odbore, da poskrbe za reden šolski pouk, pa naj se že pogodijo z učiteljstvom ali pa tega prisilijo k vrnitvi v učilnice z zakonom, ki štrajke javnega uslužbenstva prepoveduje.
1 BESEDA IZ NARODA I
P	i
Vabilo na prvi piknik Mladih harmonikarjev
Cleveland, O. — Počitnice so pri kraju in šolska vrata so se nam zopet odprla. Treba bo prijeti za knjige in si beliti glavo z učenostjo. Zaželjene bodo nedelje, zlasti še sedaj v jeseni, ko se narava spreminja in preliva v čudovitih barvah.
In prav sedaj, dragi slovenski prijatelji, pripravljamo Mladi harmonikarji svoj prvi piknik. Veliko veselja in zadovoljstva ste nam nudili s svojo številno udeležbo na naših koncertih in upam, da nas ne boste pozabili in nas boste obiskali tudi sedaj, da se skupno pozabavamo na našem pikniku na Slovenski pristavi.
Upam in želim, da bo naš zbor vedno večji, vedno boljši in da bo imel vedno več prijateljev. Zato bo lepo, da se pred mrzlo zimo, ko bomo zopet s. polno paro vadili melodije, še enkrat zberemo. Poleg domačega razvedrila bomo naredili tudi dobro delo, ker bomo pomagali misijonom.
Zato vas vse prisrčno vabim za v nedeljo, 17. septembra na Slovensko pristavo. Pripeljite s seboj tudi svoje prijatelje. Za zabavo vam bo igral naš mladi orkester “Veseli vandrovci.” Peter Celestina, Član zbora
“Mladih harmonikarjev”
------o-----
Veličastno romanje po Evropi
VI.
Cleveland, O. — V ponedeljek, 17. julija, smo prav zgodaj vstali ter se podali v cerkev Brezmadežne s čudodelno svetinjo, kjer počiva Katarina Laboure, ustanoviteljica usmiljenih sester sv. Vincenca Pavelskega; udeležili smo se dveh sv. maš, ki sta jih darovala č. g. Godina in kapucin Father Alaric, zgodovinar pri Baragovi zvezi.
Po maši smo se napotili v Versailles, nekdanji dvor francoskih kraljev; medpotoma smo opazovali vrvenje in drvenje ljudi, ki so hiteli po svojih opravkih. Pariz je že od nekdaj bil središče in torišče državnikov, diplomatov, politikov, pesnikov in umetnikov, ki so nosili plamenico življenja po vsem svetu. Pariz je še dandanes moderni Babilon; opazovali smo tudi pariške policiste, ki v elegantnih uniformah pazijo na red po križiščih, mirno in samozavestno stoje na svojih mestih, oblečeni kot generali v črnih hlačah z rdečimi našivi. Jopič je bel z epoletami na ramenih, glavo pokriva črna, z zlatom obrobljena kapa in v belih rokavicah kažejo na smer mimo drvečim avtomobilom ter vzbujajo pozornost pri turistih.
Naš avtobus se je končno ustavil na velikanskem dvorišču z velikim spomenikom na enem koncu, na drugem se je pa raz-
tezal nedogleden park. “To je Versailles” — nas je opomnil Father Godina ter nas vodil skozi obokani prehod na drugo z marmorjem tlakovano dvorišče; pred nami se je razprostirala mogočna kraljevska palača z raz-sežnimi vrtovi in neštetimi nasadi, drevoredi, ribniki in vodometi, vmes pa so se šopirile najrazličnejše rože, umetniško razvrščene v vseh mogočih geometričnih oblikah. Daleč v ozadju so se belili iz zelenja veliki in mali Trianom, Apolov tempelj in botanična stavba. Pred prvim ribnikom, okrašenim s kipi in kipci bogvekakšnega slavnega u-metnika, nas je Father Godina slikal ter nam pojasnjeval, da je Versailles dal graditi Ludovik
XIV.	(1638-1715), ki je hotel u-stvariti nekaj sijajnega in svetovnega. Poklical je v Pariz najbolj slavne umetnike in kiparje, ki so gradili in krasili kraljevski dvor, kar je požrlo ogromne vsote denarja, ki ga je moralo ljudstvo plačevati z visokimi davki. Francoski narod že težko obremenjen od mnogih vojsk, ki jih je kralj vodil po nepotrebnem, je postajal čimdalje bolj nejevoljen, toda Ludovik XIV. je bil mogočen, njegova volja je bila postava, kateri si nihče ni upal ugovarjati; pod njegovim vladanjem se je splošna omika dvignila v taki meri, da so Francozi prekosili vse druge narode in francoski jezik je bil tako olikan in gladek, da so se ga izobraženci posluževali v medsebojnem občevanju.
Široke marmornate stopnice so nas vodile v notranjost kraljeve palače; hodili smo po dolgih hodnikih in sobanah, občudovali slike po stenah in stropih. Slike so bile povsod, kamor smo pogledali; divili smo se krasoti plesne dvorane, ki se je lesketala od številnih lestencev, katerih bliščo-ba se je odbijala od zrcal po stenah; naposled smo prišli v dvorno kapelo, ki je zelo velika ter vsa poslikana, lahko bi služila vsakemu mestu za katedralo; še smo prekoračili hodnike ter se razgubljali po dvoranah, v katerih je vladal Ludovik XIV. ter prirejal razsipne pojedine in veselice po mili volji.
Po njegovi smrti je zasedel prestol njegov pravnuk Ludovik
XV.	(1710-1774), kar je pomenilo za Francijo veliko nesrečo, kajti malopridnež jo je pripeljal do roba propada. Poročen je bil s plemenito princezinjo Marijo Leščinsko, hčerko poljskega kralja Stanislava Leščinskega, toda mladi kralj je bil velik razuzdanec in nesramnež, pred ljudmi je sicer hlinil pobožnost, za hrbtom pa veseljačil cele noči z malopridnimi ženskami, vladno gospodarstvo je popolnoma zanemarjal. Svojo ženo Marijo je potisnil v zadnji kot, sam pa živel s priležnico Chateauroux pregrešno življenje; ko je ta umrla, je pozval na dvor Madame Pompadour, ki je vladala mesto njega ter vodila državne posle. Ljudje v Parizu so bili razkače-
ni, ko so videli, kako na dvoru potratno živijo, medtem ko narod strada in propada. Prisilili so kralja, da je Madame Pompadour odslovil. Nepoboljšljivi kralj je našel novo priležnico v grofici Du Barry, kateri na čast je izplačal v petih letih 150 milijonov zlatnikov samo v darovih. Leta 1774. je Ludovik XV. resno zbolel, ležal je v groznih bolečinah ter gnil pri živem telesu; Madame Du Barry ga je zapustila, tako tudi vsi njegovi prijatelji, samo njegova zvesta žena Marija Leščinska je ostala pri njem ter mu stregla do zadnjega. Ko je umrl, so ljudje v Parizu kar vriskali od veselja, ker so se iznebili velikega po-tratneža ter hiteli z njim na pokopališče.	f; rig
Za njim je nastopil Ludovik XVI., ki je bil rojen v Versaillesu 1754. Kljub razuzdanemu in korumpiranemu dvoru je ostal čednosten, pošten in značajen, poročil se je 1770. z Marijo An-tonietto, najmlajšo hčerko Marije Terezije. Ko je zavladal, 1774, je našel vse državne blagajne prazne in 4000 milijonov dolga. Trudil se je, da bi popravil, kar so zagrešili njegovi predniki ter preuredil državno upravo, pa vse zaman; revolucionarji so bili že na delu ter ščuvali ljudi z demonstracijami proti kralju. Hodili so hujskači tudi na deželo, preoblečeni v duhovnike, da so tem lažje pridobili preprosto ljudstvo. Kralj je želel pomiriti razdražene duhove ter se umaknil v Tuilerije, a je postal ujetnik v lastni palači. Kmalu je spoznal, da ga tam čaka smrt. Njegov zvesti general Bouille mu je svetoval pobeg in ga bo ob določenem času stražil ob nemški meji s polki vdanih vojakov. Švedski grof Fersen, ki je služil v francoski armadi, je že pripravil za kralja veliko ter udobno kočižo. Samo dve uri je Ludovik XVI. zamudil, da bi se lahko rešil, kraljeva rodbina se je morala namreč skrivaj in ponoči spuščati po enem in po enem iz dvora, kjer jih je sam Fersen čakal v stranski ulici ter vodil do kočije. V splošnem neredu ter z obotavljanjem sta minuli določeni dve uri; v kočiji so sedeli kralj, kraljica, kraljevič in kraljičina, njuna odgojiteljica in kraljeva sestra Elizabeta; bili so vsi preoblečeni ter imeli ponarejene potne liste; srečno so potovali in kralj se je oziral skozi okno, da bi ugledal svojo vdano stražo, a ni je bilo. Ker je kralj zamudil dve uri, se je general Bouille vrnil, da ne bi ljudje kaj sumili. Ko je prišla kočija zvečer v St. Menehould, je kralja spoznal tamkajšnji poštar. Takoj so prekucnili in obkolili kočijo ter pod močno stražo odpeljali kralja in rodbino nazaj v Pariz. Tu je bil kralj Ludovik XVI. obglavljen. 21. januarja 1793; obglavili so tudi njegovo sestro Elizabeto ter dne 17. oktobra istega leta tudi kraljico Marijo Anto-nietto, s katero sb brezbožneži zelo zverinsko ravnali.
Najhujša krvoloka v francoski revoluciji sta bila Marat in Robespierre, pehala sta na tisoče in tisoče nedolžnih ljudi pod giljotino; slednjič je dohitela šiba božja oba. Marata je umorila v njegovi spalnici z bodalom deklica Charlotta Corday iz Cayen-na; Robespierro je bil vržen v ječo od lastnih somišljenikov ter obsojen na smrt. Ker se je grozno bal giljotine, se je hotel v ječi ustreliti, a je zgrešil cilj, kroglja mu je razbila čeljusti. Vsega krvavega, z razbitim obrazom, so njegovi pajdaši brezobzirno potisnili pod giljotino. Tudi tista mlada in lepa plesalka, ki se je predrznila gola in naga kot boginja svobode, zasesti glavni oltar v Notre Dame v Parizu, je prejela zasluženo pla-žilo; čez nekaj let se ji je v Italiji omračil um, da je v največji revščini, gola in naga, žalostno končala v hlevu na gnojišču.
Po Robespierrovi smrti so se strahote revolucije polagoma u-blažile; na obzorju je vzhajala nova doba in duh Napoleona Bo-naparta je vstajal ter preobrazil vso Francijo.
Ernest Terpin
PISMO Z OTOKA
II.
V letošnjem juniju je na londonski univerzi z odličnim uspehom dovršil doktorat iz cerkvene umetnosto nam vsem dobro poznani hrvatski rojak č. g. Marjan Grgič. Tri leta je tu marljivo študiral in bil obenem desna roka č. g. župniku, marljivo in nesebično je pomagal pri dušnem pastirstvu med Slovenci in Hrvati tu na “Otoku.” Tudi slovenščino dobro obvlada, je sijajen govornik, odličen pevec in organist in zelo rad poje z nami naše cerkvene pesmi. V septembru bo odšel nazaj v Zadar na Hrvaškem. Zaslužnemu, nesebičnemu in požrtvovalnemu duhovniku želimo obilo božjega blagoslova pri delu v Gospodovem vinogradu ob obali sinjega Jadrana. Za vsa njegova nesebična dela, katera je opravil med nami, naj mu bo Bog obilen plačnik.
* *
Mnogo naših rojakov je letos zopet odšlo domov na počitnice, saj še ptički radi poletijo nazaj v gnezdo, kjer so zagledali luč sveta. Če našo lepo Slovenijo preplavljajo tujci, zlasti Nemci in Angleži, je prav, da jo tudi naši rojaki izseljenci obiskujejo, da posečajo svojce, kraje mladosti, da tako sebi in otrokom utrjujejo ljubezen do rodne domovine. Je pa seveda vprašanje, kako se tam obnašajo. Oblasti vsakega lepo sprejmejo in sleherni, ki čuti ljubezen do domovine in vere, ki spolnjuje nedeljske dolžnosti, gre v cerkev itd., dokaže prepričanje vernega Slovenca. Včasih je pa to vprašanje žalostno. Turisti tujih narodnosti gredo v cerkev, naši rojaki, ki pridejo v Slovenijo na obisk, se pa tega sramujejo in se brigajo za vse drugo, samo za Boga in cerkev ne, čeprav na zunaj kažejo, da so verni kristjani. Hvala Bogu, da takih ni dosti in da večina izseljencev dokaže svojcem, da so ohranili živo vero svojih očetov in da jim tudi pove, kako verna je tujina. Skoraj vsak izletnik bbišče Brezje na Gorenjskem in Sv. Goro pri Gorici ter ostala božja pota po Sloveniji. Kljub trdoti režima klije doma nova verska pomlad. Obiskovalci pripovedujejo, kako lepo je doma na novih mašah, katerih je bilo letos v Sloveniji 28, v bodočih letih jih bo pa še več, saj ima Slovenija trenutno 400 bogoslovcev, kar je zelo lepo število. Na Dolenjskem se posebno odlikuje fara Prečna pri Novem mestu, katera je v dobi 15 let dala že petega novomaš-nika. Če bi bila dovoljena po šolah še verska vzgoja, kaj vse bi se lahko doseglo, tako pa moramo vse prepustiti božji Previdnosti in moliti za narod doma.
* *
Leos je v Sloveniji leto romanj. V mesecu aprilu se je podalo v Rim nad 2000 romarjev, kakršnega števila zgodovina našega naroda ne pomni. Leta 1926 je bilo tam nad 600 Slovencev, letos jih je bilo trikrat več. Seveda so tudi prometna sredstva hitrejša in cenejša, vendar število slovenskih romarjev kaže, da je v srcih našega naroda ostala globoka, živa vera. Veliko tudi romajo v Lurd, na Koroško h Gospej Sveti, k Sv. Emi na Krko in na Sv. Višarje. Vsa ta romanja gotovo ne bodo zastonj in Bog bo ob času vse obrnil v dobro našemu nardu.
K verski obnovi veliko pripomoreta krasno urejevana verska lista “Družina” in “Ognjišče.” Kljub budnemu očesu tamkajšnjih oblasti prinašata oba mnogo poučnih člankov za današnje razmere in vesti iz vseh delov sveta, česar tudi v angleških re-
vijah ne opaziš. Naj mimogrede omenim, da je tukajšnji katoliški dnevnik The Universe že v par številkah objavil prav laskavo priznanje o verskem življenju v Jugoslaviji. Prave verske svobode sicer še ni in izgleda, da je še ne bo, vendar moramo biti Bogu hvaležni za sleherni
drobec izboljšanja.
* *
Gospodarske razmere so se v zadnjih par letih v Sloveniji zelo izboljšale, četudi se opaža brezpocelnost. Veliko se gradi, zopet se pojavljajo privatna podjetja in že od daleč opaziš razliko med privatnim in državnim podjetjem. Pri prvemu nagla, solidna, točna postrežba, pri državnem kljub resnemu prizadevanju vodstva slabša. Veliko ljudi še vedno hodi na sezonska dela v Avstrijo in Nemčijo, kjer kar dobro zaslužijo, četudi se v teh dve državah tudi že opaža brezposelnost. Slovenski kmet še vedno tiči v okovih raznih zaprek, gara, trpi in vedno upa na izboljšanje, Vendar se je tudi že v kmetijstvu pokazalo izboljšanje. Traktor za oranje se pojavlja v vedno več j epa številu. Po ravni zemlji se že povsod kosi, žanje in mlati s stroji. Žitna letina je bila letos kar dobra. V juliju je nastopila silna vročina, več kot 14 dni je toplomer kazal nad 32 stopinj C. Iz Dolenjske poročajo, da tako majhne, plitve Krke še stari ljudje ne pomnijo. V začetku avgusta pa je dež o-svežil prirodo in ozračje. Bela krajina pa je bila letos zopet prizadeta od toče.
Poročajo, da je slovenščina še vedno zapostavljena, toda dvignili so rodoljubi svoj glas in opaža se izboljšanje.
Naj dodam še nekaj, kar bo predvsem Dolenjce — Šentjer-nejčane zanimalo. V gradu Ulov-če pod Tolstim vrhom je v aprilu umrl lastnik g. Janez Kuralt, star nad 102 leti. Letos v decembru bi bil obhajal 103-letnico rojstva. Mož je bil rojen v Mavčičah pri Kranju, pa je skoraj 70 let živel na Dolenjskem v omenjenem gradu, katerega je kupil od graščaka Fichtenaua na Strugi. Pokojnik je v mladosti študiral v Ljubljani bogoslovje, menda še pod škofom Pogačarjem in je eno leto pred posvetitvijo izstopil. Nato se je oženil (dvakrat) in bil oče 25 otrokom. Še v 90. letu starosti je vsako nedeljo in praznik prišel skoro sedem kilometrov daleč v Št. Jernej k sv. maši. Po grajskem vrtu pa se je sprehajal prav do zadnjega in se je prebudil šele v večnosti in čaka na pokopališču pri cerkvi sv. Jurija v Orehovici svoje poslednje Velike noči. Naj v miru počiva!
* *
In kako živimo tu pri nas? Vreme je letos tudi bolj muhasto. Za Veliko noč je snežilo, a sneg ni obležal. April je bil suh in hladen, maj je nastopil z mrazom, zlasti sv. Florijan, 4. maja, je bil mrzel in narava je bila pokrita z belino kot v božiču. Pa je ob sončnem vzhodu začelo deževati in nevarnost pozebe je prešla. Ves maj je bil zelo deževen, prva polovica junija in julija izredno topla, avgust do Velikega Šmarna zopet deževen in viharen. Kraji v LancashirU in Yorkshiru so zelo trpeli vsled hudih nalivov in ciklona. Tudi London je plaval po neurju v vodi. Je pa letos tudi dosti nesreč v zraku in na suhem. V soboto, 3. junija, se je v francoskih Alpah ponesrečilo letalo, katero je vozilo britanske turiste ha počitnice v Costa Bravo v Španiji-Vsi potniki, 83 po številu, so našli smrt v gorskih pečinah-Naslednji dan, v nedeljo, 4. junija ob desetih dopoldne pa se je
v Stockportu pri Manchestru zrušilo drugo potniško letalo S 79 potniki, Britanci, ki so se vračali s počitnic z otoka Majorce.
(Dalje sledi.)
— Želva poje povprečno okoli 10,000 žuželk tekom poletja.
XHERISKA DOHavm^
*«•«•4 K«N«a Tk«rMLK| % f°r th* Jf wllH in Wltcoasbi «
Tedenska priloga *a SloTence r Wisconsiaa
^*-14.4J	j olB ■.ttjrSTk.

THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY
Address
an comm miles Usu to
OBZOB PUBLISHING COMP ANT Marles R. Start, Publisher 3601 W. Ohio At« Milwaukee 15, Wls. Tel. Mitchell 5-437J
dTO-ti 0.0 0 o b o 6 b t> a U o '*
M iltvauški zapiski
Milwaukee, Wis. — Jesen se iiža z naglimi koraki. Šola je 0%>rla svoja vrata na stežaj. Bi-s^re glave se vsipajo z vseh kra-•'ev> da se v tem poslopju naberi0 znanja, s katerim bodo po-eiti odhajali v svet. Pravijo, da anes hoditi v šolo ni šala. Se-Veda ne, saj nikoli ni bila!
*
^ri nas smo spomladi imeli Mitve. Pri teh volitvah je pri-0 na glasovanje vprašanje pre-^°Za otrok brez razlike ali ho-j1.'10 v javne ali privatne šole. . ^dje naj bi se izjavili, da ima-otroci prost prevoz, za kate-re§a plača država. Glasovanje je 2Padl0 tako, da naj država po-roi za prost prevoz vseh otrok. ^eaaj! ko je prišlo do izpeljave 6 ljudske želje, je pa nastala ^enkrat velika zmešnjava. Nič Sre prav. Ljudje so zelo ne-adovoljni. Avtobusi res pobira-^Se otroke, toda starši morajo , ^ati. Kar je pri vsem tem naj-
Vev ^e’	^°’ morai° Pečati
^ kakor so plačevali, ko so av-° Usi bili v privatnih rokah in Se^Važali otroke v vsako šolo po-el; Pravijo, da bodo do pri
■l vnJega leta uredili, toda starši OOci ■
tako tudi sedaj vzame čas, neki zakon začne delo-
Cejo rešitev sedaj. Kakor ved-Po t '
prPdn0 ^ *
Le eno mora biti takoj in Plačevanje davka. Gorje, če , Plačaš takoj. Kadar je pa tre-^ obiti denar v kak namen, pa dov9S Sk°zl ne vem koliko ura-
k,
še dolgo moraš čakati, da padeva premakne z mrtve toč-radni šimelj!
Pri »5 ž tlekd0
dai že
nas v Milwaukeeju je se-ftekaj navadnega, da se pQ spomni in začne korakati 'la r?es^nll1 ulicah z namenom, l]Ud Pr^sHl v nekaj, kar je •^J^Mori srcu. V našem me-
^kšne so Vale oči!
! Atc° Rabite očala—
^rhite S6 z zaUpanjem Zanesljivo tvrdko z Poletno izkušnjo
GLOBE optical go.
Pelef,
°n Mitchell 5-7174
So. uth Street uwaukee, Wis. 53204

rt.Ttmnmttti
stu črnci korakajo skoraj vsak večer v nekem predelu mesta. Njihov namen je prisiliti mestno upravo, da izglasuje zakon, po katerem bi vsakdo imel pravico živeti v kateremkoli predelu mesta, kjer mu srce poželi. Sedaj tega ni. Črnci so omejeni na svoj predel mesta. Borijo se za pravico, da lahko stanujejo kakor jel človek, kjerkoli jim srce poželi. Pri tem jih vodi beli duhovnik Fr. James Groppi. Nešteto vprašanj je bilo že glede tega. Kako je to mogoče, da katoliški duhovnik in katoliške sestre korakajo s temi ljudmi? Kaj nimajo nobenega drugega dela? Kje so pa njihovi predstojniki? Zakaj nič ne rečejo? Odgovor na to le na kratko. Jasno je, da imajo vsi ljudje pravico do svobodne izbire, kjer hočejo živeti in delati. Tega nihče ne zanika. Po ustavi Združenih držav ima vsakdo pravico do gotovih stvari, ki jih nihče ne more zanikati in ne odvzeti. Zapoved do bližnjega zahteva, da mu damo iste pravice, kakor jih mi zahtevamo do sebe. Ko je Bog dal zapoved ljubiti bližnjega ni nič omenil ne rase ne barve in ne narodnosti. Vsako človeško bitje je naš bližnji. Drugo vprašanje je, da nekdo nekaj zahteva, za kar se ni trudil. Vsakdo naj pridno dela ali z rokami ali z glavo, pa bo imel uspeh od svojega dela. Še Sv. pismo pravi: Kdor ne dela, naj tudi ne je. Naši ljudje so prihajali v Ameriko s trebuhom za kruhom. Niso znali jezika in niso bili premožni. Vendar so si trdim delom pridobili spoštovanje in vsakdanji kruh. Niso bili sprejeti kot enakovredni delavci. Veliko so jih morali požirati in so bili zapostavljam ali vztrajnost in trdna volja, ki odlikuje pravega delavca in pravega Amerikanca, jim je pomagala premagati te ovire. Danes imajo nekaj in so ponosni na to. S svojo pridnostjo so pomagali graditi amerikanski način življenja in s svojim delom so pomagali .ohranjati pridobitve svobodnega življenja. Kdor pa pričakuje, da se mu bo nekaj dalo brez dela, je rušitelj svobode. V tem je menda ves problem današnjih nemirov po Združenih državah.
*
Z jesenjo se navadno začne nova doba društvenega življenja. Počitnice so v kraju in na vrsti je novo delo, novi cilji, ki
jih je trelba doseči in novi načrti, ki jih je treba izpolniti. Slovensko društvo Triglav, ki tudi jv poletnih mesecih ni spalo, saj so v tem času zgradili kapelico in jo posvetili, bo začelo svoje de-1-lo. Prihodnjo nedeljo, 17. septembra, bodo člani in članice imeli sestanek in sicer popoldne ob treh v svojem domu v Triglavskem parku. Bo poročilo o opravljenem delu za časa počitnic kakor tudi o piknikih, ki so jih imeli. Obenem bodo predložili nove načrte, ki naj jih dosežejo v tem novem letu. Da so vsi člani in članice vabljeni k temu sestanku to nedeljo, se sa-bi se nam zdelo, da kadar hodi tod okrog, da nam pove. Zelo bi mo ob sebi razume.
Vrbenški Tone je v svojem dopisu pohvalil novo cerkev sv. Janeza pri nas v Milwaukeeju. Take stvari radi beremo. Dobro bili veseli, če bi ga mogli dobiti, kakor pravi pisatelj Cankar, ki je bil Vrhčan, na čašico razgovora. Upajmo, da to ni bil zadnji obisk, ki ga je napravil pri nas.
•
Že dolgo časa nisem nič poročal iz cerkvenega oznanila pri Sv. Janezu. Zdi se mi, da je že čas, da kaj povem. Tam so začela društva svoje življenje. Oznanilo napoveduje skupno sv. mašo in skupno sv. obhajilo za društvo žena in mater. Vse to se bo zgodilo v nedeljo, 17. septembra. Kar je zanimivo pri tem oznanilu je to, da bo poseben avtobus vozil za tiste članice, ki stanujejo v okolici, kjer je bila prejšnja cerkvica sv. Janeza. Začel bo pobirati članice ob pol sedmih zjutraj, tako da jih bo lahko pripeljal k pol osmi sv. maši, ki je določena kot društvena maša za vsa društva. Nazaj se bodo peljale pa z avtobusom, ki pelje po deveti sv. maši. Lepa ugodnost za vse, ki se želijo udeležiti sv. maše kakor tudi zajtrka in sestanka po tej sv. maši. Upamo, kakor pravi župnik, da
se bodo članice poslužile te ugodnosti in se polnoštevilno udeležile tako sv. maše kakor tudi sestanka. Vsekakor so dobrodošle.
•
Še dve nedelji po vrsti so imeli farani sv. Janeza priložnost, da se izjavijo za večerno sv. mašo ob nedeljah. Prevzvišeni nadškof je dovolil, da se lahko vpelje večerna sv. maša, kjer bi bilo potrebno. Župnik je hotel vedeti, kakšno je mnenje ljudi in jim je dal na razpolago, da se o tem izjavijo. Odgovorov ni bilo toliko, da bi mogli napraviti pravilne zaključke. Nadaljnje proučevanje tega vprašanja bo pokazalo ali je nedeljska večerna sv. maša potrebna ali ne. Komaj deset procentov ljudi je povedalo svoje mnenje glede vpeljave nedeljske večerne sv. maše.
Delo za moške & ženske
Fara sv. Janeza pripravlja posebno knjigo, ki jo bo izdala ob posvečenju cerkve. Knjiga bo vsebovala zgodovino kakor tudi oglase in imena pokroviteljev te knjige. Knjigo pripravlja John Chainpa Jr. O njem je znano, da dobro opravi svoje delo in poleg tega je tudi faran sv. Janeza.
•
Blagoslovitev nove cerkve sv. Janeza bo 24. septembra 1967. Obredi posvečenja se bodo začeli opoldne. Obrede bo izvršil mihvauški nadškof William E. Cousins. Po obredih bo slovesna sv. maša, ki jo bo opravil župnik fare sv. Janeza p. Klavdij Okorn, frančiškan. Prevzvišeni nadškof 30 pridigal med sv. mašo. Po sv. maši bo banket, ki se bo vršil v dvorani pod cerkvijo. Vstopnice za kosilo stanejo $3.50. Ker je število vstopnic omejeno, jih bodo prodajali po pravilu: Kdor
prej pride, prej melje. Vstopnice je treba nabaviti takoj, ker mora družba, ki bo oskrbela kosilo, naprej vedeti, koliko ljudi se bo priglasilo. Nedelja, 17. septembra je zadnji dan za nabavo vstopnic. Torej!
Vlada pozvala jeklarne,
naj ne višajo cen jeklu
WASHINGTON, D.C. — Na sestanku vodnikov jeklarske industrije v trgovinskem tajništvu sta v torek pozvala trgovinski tajnik A.B. Trowbridge in glavni predsednikov gospodarski svetovalec G. Auckley jeklarne, naj ne višajo cen svojim izdelkom zaradi splošne narodne koristi.
Auckley je obžaloval nedavno povišanje cen nekaterih vrst jekla in označil to za pospeševanje inflacije, pa sedaj dejal, da ( “kar je, to je”. Pozival je vod- | nike jeklarske industrije, naj se novih povišanj izogibljejo za vsako ceno.
čila vršila od 29. septembra dd 29. oktobra letos. Na njenem dnevnem redu ne bo vprašanja o nadziranju spočetij, o katerem: so razpravljali že na samem vatikanskem koncilu, pa nato razpravo prepustili posebni komisiji. Ta je svoje delo končala in svoje predloga izročila sv. očetu, ki pa svojih odločitev o tem vprašanju še ni objavil.
Kališke škofe iz Združenih držav bodo na sinodi zastopali nadškof baltimorski kardinal Shehah, nadškof filadelfijski, kardinal Krol, nadškof detroitski J. F. Dearden in škof pits-burški J.J. Wright.
Branite denar za deževne dneve —kupujte U. S. Savin** honde!
Vprašanje nadziranja spočetij ne bo pa dnevnem redu
VATIKAN. — Včeraj je bilo tu objavljeno, da se bo prva škofovska sinoda v smislu zadnjih sklepov vatikanskega kon-
V MIHI TAVERN
397 E. 156 St. severno od Waterloo
bodo igrali sledeči orkestri:
ta petek MARTY SINTIČ
to soboto M. RACANOVIC
to nedeljo JOHN DEBEVEC
Vsi glasbeniki dobrodošli!
Pridite, poveselite se ob domači glasbi!
switch to flameless electric heat
Lorn fort control is at your fingertips with flameless setric heating ... a thermostat in each room, if °u wisfl> that lets you tailor the temperature to the act Isvel you prefer.
Wisconsin electric power company
Moški ali ženska
dobi delo čiščenja veletrgovine in pekarije. Delna ali polna zaposlitev. Začetna plača $1.70.
IANNI S BI-RITE SUPER MKT 5360 Mayfield HI 2-2300
(177)
KUPUJTE PRI MAY DNEVNO: V MESTU OD 9:30 DO 5:45; OB PON. & ČETRT. DO 9. ZVEČEPv PODRUŽNICE DNEVNO OD 9:30 DO 9:30. MI DAJEMO IN ZAMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE.

MAY'S BA

Ženske dobijo delo
Iščemo snažilko
Pet dni tedensko, starost od 25 do 50 let. Mora znati tudi malo šivati.
OHIO FURNITURE 6321 St. Clair Ave.
Vprašajte za Mr. Lewis
(x)
Prodam sode in mlin
Prodam 2 večja vinska soda in nekaj manjših ter mlin za grozdje. Zglasite se na 18400 E. Park Drive ali kličite 531-7349.
—(12,14 sep)
Delo za žensko
Iščemo Slovenko da bi skrbela za bolehno osebo 5 dni v tednu, 6 ali 7 ur na dan, v Euclidski okolici. Kličite po 7 uri 531-4627.
(178)
MALI OGLASI
V najem
5-sobno neopremljeno stanovanje, spodaj, na Homer Ave. se odda dvojici. Na novo barvano. Kličite HE 1-9482.
(177)
Hiša naprodaj
6-sobni bungalov, 3 spalnice, klet, garaža, v Euclidu, na 280 E. 255 St. Prodaja lastnik. Kličite 732-8041.	—(177)
Mmm tevi prihajajo
Deški vremenski plašči podlogo
Izdelani za prodajo po 14.99! Praktični vremenski plašči iz 100% bombaža, podloženi z 100',< orlonsko odstranljivo podlogo. Zelo lep površnik v črni, zeleni ali d r a p barvi. 8-20.
.99
Deške hlaše podložene s flaneio
Podložene s 100 % bombažasto flanelo. V črni, zeleni, rjavi in modri barvi. 6-14,
KLETNI ODDELEK DEŠKIH OBLAČIL
V VSEH 7 TRGOVINAH, VKLJUČNO SHEFFIELD
KOVINSKA OBLEKA — Moda je iznajdljiva in skuša vedno ustvariti kaj novega. Na modni razstavi v Parizu so nedavno kazali kovinsko obleko, ki jo nosi dekle na sliki.
Lastnik prodaja
dobro enodružinsko hišo s 3 spalnicami, klet, rekreacijska soba, blizu Euclid Beacha. Za pojasnila kličite IV 1-7005.
—(177;
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja 5-stanovanj-sko hišo na E. 66 Pl. LeP dohodek, ugodna cena. Za pojasnila kličite 881-4526, od 9. dopoldne do 5. popoldne.	(179)
Naprodaj v Euclidu
Zidano poslopje, 3 trgovine, 2 stanovanji, v kleti družabna soba, dober dohodek. Lastnik pomaga financirati ah zamenja za manjši dom. Kličite 943-2535.
(180)
Naprodaj
6-stanovanjsko poslopje, 4 sobe vsako, v dobrem stanju, blizu 'cerkve sv. Vid3- Kličite 881-8999.	—(178)
V najem
5-sobno stanovanje, 2 spalnici zgoraj, 1 spodaj, blizu cerkve Marije Vnebovzete. Kličite po '6:30 uri GL 1-2488.	(178)
Na jhoSiši k x p...
Tesno se prilegajoče moške
bombažne hlače
Primerjajte po 4.98
Za mlajše moške, ukrojene ozko in prilegajoče. Iz 100% bombažnega denima ali bombažnega korda! Po zgledu Zahoda... v peščeni ali olivni barvi. 28-36.
Sprejemamo pismena in telefonična naročita Kličite CH 1-3070
KLETNI ODDELEK MOŠKIH OBLAČIL,
V VSEH 7 TRGOVINAH, VKLJUČNO SHEFFIELD
AMERIŠKA DOMOVINA
r
s
5
CEZ STENO
SPISAL IVAN BUCER
Vstopila je Mandičeva. Prišla je iskat knjigo, ki jo je nosila še iz Kranjske gore s seboj.
“Dobro jutro! Si se naspala?”
“Da, hvalaP5
Stopila je k njej in jo pogladila po laseh:
“Ali te še mučijo snočnje sanje?”
Danin obraz je preletel nasmešek: “Ne. Nocoj sem spoznala resnico.”	v
Vzgojiteljica je bila radovedna. Čakala je, da ji pove kaj več.
“Motila sem se. Le eden je, ki ga ljubim.” ^
“In ta je?”
“Pavle.”
V drugi je začudenje raslo. Ali se usoda zapleta ali odpleta? Dana ji ni pustila dolgo premišljevati. Potegnila jo je k sebi na posteljo in začela z njo kramljati kot v nekdanjih časih.
“Mislila sem, da ljubim oba. Toda prvf mi je le nenadoma vzburkal kri, zagorelo je in zdaj ugaša. Ob svetlobi njegovega plamena drugi ni bil viden. Toda zdaj ga vidim, zdaj ga čutim. Svetloba prvega pojema, drugi je vedno jasnejši; v prvem je gorela strast, v drugem plamti duša.”
Govorila je dolgo, glas ji je bil svoboden in otožnosti ni bilo več v njem.
“In tako, vidiš,, ne pojdem več dalje. Domov o'd'ideva. Gore bi me motile, preživo bi me spominjale nanj.” 2!a trenotek je pomolčala in nato je tiše pride-jala: “Bolje je, dta ga ne vidim več.”
Vzgojiteljico je skrbelo: “In kaj z Janezom?”1
“Z njim?” Ni vedela, kaj hoče.
“Da ... v njerci morda gori... kolikor ga poznam, je lahko nepremišljen ...”
Dano je streslo. Vstala je in odšla k mizi. S.amogibno je prijela kozarec in. se igrala z njim. “Da, prav ima s ...” Zamislila se je. “Čakaj ...”
Nemir se jo je polaščal. Ne, ne, Janeza vemdar ne sme več videti. Naj bo tako ali tako. Njegova bližina bi jo spravila spet v omamo, ne bi vzdržala. Še je v njej ogenj,, ki ne bo ugasnil tako kmalu. Saj on je močan, saj zna vzdržati. Pisala mu bo. Odkrila mu bo vse, razumel jo bo in ne bo. je obsojal. Tudi on se bo umiril Vse bo pozabil. Moral bo pozabiti.
Toda dokler še gori v njej, ne sme k Pavletu. Kadar bo prosta vsega in bo zbrisana v njeni duši trpkost razočaranja, tedaj bo smela govoriti z njim, tedaj mu bo uresničila željo, ki jo je brala tolikokrat v njegovih očeh in ki ni nikdar prestopila ustnic. Do tedaj mu pa lahko pusti upanje.
Mandička je čakala odgovora.
“Domov pojdem, kakor sem se odločila. Doma porečem, da sem bolna, da mi škoduje ostri zrak — karkoli že. Ti pa pojdi dalje, če hočeš.”
“Ce veš, da je bolje tako, dobro! Potem odideva obe.” Težko se ji je bilo ločiti od gora; od Triglava, na čigar pragu je že stala. Toda klicala jo je ljubezen do Dane.
Dana je po zajtrku napisala
pismo, ga zapečatila in vtek-niia v žep. Nato se je lotila pospravljanja. Mandičeva se ji je pridružila. “Ali Pavle že ve, da odideva?” je vprašala.
■ “Ne. Nisem ga še videla danes.”
“Pojdi, pa ga poišči! Bom že jaz pospravila.”
Dana je slušala in odšla po stopnicah. V jedilnici ga ni bilo. Zato je stopila ven. Našla ga je za domom, odkoder se odpira širok razgled na severno triglavsko steno. Napeto je gledal na belo skalovje skozi daljnogled. Ko je zaslišal škripanje peska, se je ozrl.
. “Dobro jutro, Dana!” Pomolil ji je kukalo. “Glej, poglej skozi! Janeza čisto razločno vidim. Neverjetno je, kod lazi.”
Ni vedela, ali bi pogledala ali ne. A Pavle ji je s takim veseljem ponujal daljnogled, da ga je morala vzeti. Namerila ga je na steno.
“Desno od tistega snežišča poglej, velika grapa je tam, potem pa še malo levo navzgor.”
Leče so ji približale skalovje, zanihalo je v steklih in z naglico hitelo pred očmi. Iskala je sem in tja ter križarila po steni.
“Ne najdem.”
“Nad tistimi ploščami, čisto bele so. Saj moraš najti.”
Tedaj ga je ugledala. Tik pred
i—i——mm—uh——   in ii ii i m i im ii iuTtr nm
CLEVELAND, OT Moški dobijo delo
MACHINISTS
TIE QLEVEUHO PNEUNUmC lm\ 0a.
«784 E- 78 St 341-1788
A Subsidiary of
PNEUMO-DYNAMICS
Ccr£.
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLE! - HY9R0TEL
Contouring and profiling Machines
HORIZONTAL BORIN® MILLS
TURliT
LATHES
OAF TURRET LATHES
ENGINE LATHES
MILLING MACHINES
RACIAL DRILLS
NUMERICAL
CONTROLLED
MACHINES
njo se je v gladkem skalovju pokazala temna lisa. Prav počasi se je gibala, spoznala je Janezov način drže. Toliko da se je pomikal. Kakor bi stal na mestu. A videla je, s kakim naporom dela. Zdaj je široko razkrečil noge, obesil se z rokami, za trenotek visel nad breznom. Z daljnogledom je premerila globino pod njim. Zgrozila se je. Spet ga je poiskala. Že se je zvijal čez skalo, ležal je na trebuhu. Varno se je plazil vstran, posegel navzgor, vzpel se in zlezel v razpoko. Tam je zginil. Čakala je, da se spet pokaže. Ni se. Povesila je roke z daljnogledom.
“Nič več mu ni mogoče slediti.”
“Škoda,” je rekel Pavle. “Jutri boš natančneje videla, kod je plezal.”
Ali mu naj pove? Kar takoj, brez prehoda? Najbolje bo.
“Jutri? Ne, jutri bom že doma.”
“Kako?” Ni je takoj razumel.

V BLAG SPOMIN
OB DRUGI OBLETNICI ODKAR JE PREMINULA NAŠA LJUBA ŽENA, MATI, TAŠČA IN STARA MATI
Mary Perušek
Izdihnila je svojo plemenito dušo 14. septembra 1965
Dve leti je poteklo, odkar nas je ,zapustila, toda v duhu je še vedno med nami. Počivaj v miru!
Žalujoči:
soprog ANTON
hči VIDA VERČEK, zet EUGENE vnuki: DANIEL, CAROLYN, ANTHONY in EUGENE ter ostalo sorodstvo.
Maple Heights, O., 14. sept. 1967.

“Da. Še danes se vrnem v Kranjsko goro.”
Pobledel je. “Saj ne misliš resno?”
“Da.”
“Toda ...” Beseda mu je zastala. S plašnimi očmi je strmel vanjo. Moral je sesti na bližnjo klop. Dana je prisedla.
“Tako je. Nameravano turo tu-, kaj končavam.”
“Dana!” Otožno in proseče jo j je poklical. “Ali sva se ti kaj zamerila? Ce sem se ti jaz, odpusti mi! Nisem hotel...”
“Ne, ne, Pavle! Nihče se mi! ni zameril. In ti niti najmanj ne.”
Družba
sv. Družine
THE HOLY FAMILY SOCIETY
Ust*noTljena 13. novembn 1814
v Zedinjenih Državah Qatjay* jnljpl |lj	T
Severne Amerike	JURCI, Ul.	maja 181*
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vsa." GLAVNI ODBOE:
Predsednik: STEVE J. KOSAR, Temporary address:
42306 E. Florida A ve., Hemet, Calif.
1.	podpredsednik: Louis Barbič, 1424 Highland Ave., Joliet 111.
2.	podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., Joliet, 111. Tajnik- JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON J. SMREKAR, R. R. 1 Oak Ave., Lockport, 111. Duhovni vodja: Rov. ALOYSIUS MADIC, O.F.M.
Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St.,
Joliet, LU.
NADZORNI ODBOR:
FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, HI.
MATTHEW KOCHEVAR, 314 Larken Ave., Apt. 10-B, Joliet, 111. JOSEPH SINKOVIČ. 2519 So. Austin Blvd., Cicero 50, IH.
POROTNI ODBOR:
ANTHONY TOMAZIN, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA
Direktorica prireditev:
NANCY OWEN
URADNO GLASILO:
AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103
Družba Sv. Družine je bila ustanovljena L 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino.
Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in družinski načrt.
Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost:
Do 16. leta, mladinski oddelek	«10,000
Od 17 do 35, odrasli oddelek	$15,000
Od 35 do 40, odrasli oddelek	$10.000
Od 41 do 45, odrasli oddelek	$ 2,500
Od 46 dalje	Vse bolniške
Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniškc zavarovanje!, ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh me-eecev do 80 let starostu
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika:
JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111, 60434 ^------------- - ^

•	The Stroh Brewery Company, Detroit, Michigan 48226
in že je odprto!
CHICAGO, ILL.
FEMALE HELP
WORK IN NEIGHBORHOOD We need good Slovenian women. No experience necessary. Must speak English. Good starting pay. IDEAL FINISHING CO.
346 N. Justine	829-3542
j	(177)
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 3.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-170# za čas sestanka
An Equal Opportunity Employer
(176)
ft
Novi Stroh’s karton z osmimi steklenicami ie še priročnejši. En. hiter p o t e g 1 j a j in karton se razprto odpre. In še več udobnosti:
Vsaka steklenica se odpira z obrnljivo kapico.
Samo obrnite jo in že si lahko nalijete pivo. Zato poglejte za novi odpiralni Stroh’s karton. V njem je osem steklenic finega Stroh’s piva, brez za-stavnin.e, brez vračanja.
Stroh’s
Ameriško eno in edino z ognjem varjeno pivo

“Zakaj potem odhajaš?” Zagledala se je v nedoločeno daljo.
“Oprosti... bolna sem ... ne, saj nisem bolna... tako, veš ... ne morem govoriti o tem.” Pavletu je bilo hudo. Prijel jo je za roko.
“Dana, saj veš, kako je z menoj. Moraš vedeti. Dozdaj ti nisem nikdar govoril o tem. Toda na to, kar čutim do tebe, povej mi, zakaj odhajaš? Morda ti lahko pomagam?”
Ni mu odtegnila roke, ki jo je toplo stiskal z obema rokama.
“Ne, Pavle, ne morem. In o onem mi ne govori. Prosim te!” “Zakaj ne? Rad te imam. Danes ti naj povem, koliko časa sem nosil bolečino v srcu. Upal sem in obupaval.”
“Ne, Pavle! Ne pripoveduj!” Prosila ga je z glasom, da je moral nehati.
“Samo to mi povej, zakaj bajaš. Kdo, kdo je tega kriv!
Za trenotek je bila neodk čena. Nato je dahnila: “Janez.
Skoraj bi ji zdrobil rolc0' Obraz mu je dobil ostre gube o presenečenja. “Janez? In ti ••'j ti ga ... ljubiš?”	J
“Ne... ne vem... ne sme111 ga, Pavle, ne smem. Vse ti P° vem pozneje. Zablodila se* zmotila sem se.” Odkrito se i1 je trgalo iz srca. “Bojim se S3' zato odhajam. Nočem več n1'5 liti nanj. Dokler nisem spet pr°' sta, dokler ne udušim tega, ka me muči, dotlej molči. Pavle-Potegnila je pismo iz žepa. di na Kredarico in mu ga da)' Skončajta turo! Tačas se že ° : peljem v Dubrovnik. Tam se vl' diva.”
(Dalje prihodnjič)
------o------	„
Oglašajte v “Amer Domovini

Draga nevesta!
Poročni dan naj bi bil najsvetejši«
•	*1 v •• "j
fi Poročna vabila, s katerimi boš
povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so na j večje važnosti.
Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi.
Pridi k nam in izberi poročna p naznanila iz pravkar dospelih najnovejših H* katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, papirja in črk.
Naše cene so zmerne, postrežba
uslužna.
Na svidenje!
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio