ki rokodelnih narodskih reći Odgovorni vrednik JOfrr. Jfamest ffleiwei*. Tečaj V sredo 15. prosenca (sredozimna) 1851. List 3. Nova tlačna ali mitna tarifa za vse dežele avstrijanskiga cesarstva. vlada nima le dinig dobička svojih domaćih kmeto vavcov, fabrikantov in rokodelcov pred očmi, temuč de tudi skerbi za ljndst ? ki njih pridelke in izdelke Ena nar imenitnisih reci za kupčijo, obertnijstvo in kupuje, de jih predrago ne plačuje in de ni prisi rokodel8tvo se bo ob kratkim (še ta mesec) sklenila na Dunaji — namrec nova tarifa daća (cola) za mnogo-verstno blago, ki se iz ptujih dežel v naše Ijen preslabiga blaga kupovati. Ako bi vlada le za dober stan fabrikant m k od el sker pripe ? Ijuje, ali iz naših v ptuje dežele izpeljuje. bela ljudstva, ktero mora od fabrik blago kupovati bi zanemarila s to enostransko skerbjó potrebe Imenitna je ta rec tudi za kmetijstvo, ker ta brikanti in rokodelci, ako bi se moglo Fa vse blago 1 dac tudi kmetijske pridelke zadéva — imenitna je od nekterih kupovati, de bi iz ptujih deželá clo nič ne le za kupčevavce (prodajavce), teinuč tudi za kup- ne smelo v deželo priti, bi se sembrano moško s svojo ce vse, kar nas je ? ki mnogoverstniga iz ptujih dežel pripe- robo derzali in ceno napenjali, kakor bi se jim ljubilo lil V« Vi. 1 . 1 • . n _________J ____1 ř • ^ i 1 - 1 1 V|« ljaniga blaga za obleko, živež i. t. d. potrebujemo in De se vse to ne zgodi, je treba j ? _ - — — ^ de vlada kupcij ga dražji ali nižji plačujemo, kakor je dac visji ali nižji. sko zavezo s ptujimi deželami tako osnuje, kakor je za Ceravno tedaj nova dacna tarifa kupčijo, obertnij- njeno derzavo nar bolj p stvo, rokodelstvo in kmetijstvo nar bolj dotika, vun der posredama tudi vsaki stan zadeva. Preden pa od te Iz te potrebe je postal d Cal na mejah mnogih st derzav. Avstrijansko cesarstvo je bilo pred tako ločeno, de (kakor na Ogerskim) so bile dezele z medmejnim dacamločene 9 ga, de je ministerstvo kupcijstva sedanjim potřebám vgod niši dacno tarifo osnovalo in v posvèt in sklep svoje se clo d osnove ravno kar iz vsih deželá v ti reci izvedene mo- kar je vsacimu znano. Ali naše govorjenje sedaj ni žé poklicalo, kaj več povémo, bomo nekoliko od kup čije sploh in od daca na deržavnih méjah govorili. Svét je tako vstvarjen, de nobena dežela ne p od tega domaciga daca, na mejah ptujih ali vi ki je overžen, ampak od daca njih deželá Ce se po svetu obernemo in pogledamo, kakó se de lu je ravno vsiga, česar potřebuje, in že zavoljo ena derzava od druge v tem loči, vidimo troj » tega se ne more nobena raz dežela od zaveze z drngimi lične naprave lociti in samasvoja biti. Pa pri del o v an je še ni vse. Nektere derzave branij ? de se ne sme nika Veliko sirovih pridelkov se mora se popřej v fabrikah korsno blagó v deržavo iz ptujih dezelá vpeljati m * -m m a * « v . * » _ . _ v . . ^ 1 1 f ^ i • i V « • m ? ki in po rokodelstvu izdelati, preden gré kot kupčijsko blagó na prodaj. Kakor pa vsaka dežela vsiga ne p (to je i domaći derzavi) izdelovati. To se d eluj e, tako tud ne deluje vsaka dežela vsiga imenitne fabrike za platno ta dežela ima — postavim druga za sukno; tam se izdeluje usnje, tukaj lesna roba i. t. d. ? ? se da d imenuje kupčijno zabranilo. Naša deržava,Francos ka in Ruska so se dosihmal zlo po tem vodilu ravnale. > Temu vodilu ravno nasprot stoji kupčijna svo-bodnost (Freyhandel), za ktero se Angleži (Eng Tako storí pridelovanje in izdelovanje,dese lendarji) potegujejo, in po kteri naj gré vse blagó po ena dežela od druge , ena derzava od druge ? m V se en vsih deržavah celiga svetá brez daca svobodno del svetá od druziga tako ločíti ne more, de bi bil sam noter in vun. svoj Brez kup čije tedaj ne more noben narod ob V sredi med tema vodilama stojí kup čij no z a var stati. Ceravno bi se hotel kak narod siloma ločiti od stvo (Schutzzoll). Ta naprava pripusti vvoznjo in iz druzih bi ga kmalo potreba in dobiček primorala, vožnjo ga blaga iz ene derzave v druge in nič v zavezo z drugimi narodi stopiti Po kupčii gré pa denár v deželo, pa gré tudi iz ne zabrani, tode primérno dacijo postavi na ptuje bla nekoliko domače fabrike in ro- go 5 de rJ s tem dezele. Kolikor več ima dežela prodati, kakor ku- kodelstva in kmetovavce pit toliko vec denarja k sebi privabi. Od tod izvira Angleži, pri kterih so kupčija in fabrike na tako vi prizadevanje že vsaciga gospodarja, de bi mogel več prodati soki stopnji, kakor kupiti; na to se opira prizadevanje vsaciga vladar- ptuje dežele de pol več blagá iz svoje prodajo, kakor derzave v ga iz ptujih dezel kupijo, de bi deržava več přidělovala in izdelovala ter bi še veči dobiček dosegli, ko bi na celim svetu cio na prodaj pošiljala, kakor pa iz ptujih dežel kupovala ker le iz ? tega izvira premozenje in bogastvo te mesnih deržavlj P nikakoršniga daca ne bilo, zató imajo za se prav, ce se za svobodnost kupčije na vso moč potegujejo. in po téh cele deržave si ^ " - " vv,*««, mjMtiv f M 11 pv VVli WAV UVJ /ili * U y - JU Ct l vlada prizadevuje: kmetijstvo, fabrike, obertnijo to Ali fabrikanti in rokodelci našiga cesarstva takó bogato na pridelkih in izdelkih, bi sedaj pri ki m taki rokodelstvo povzdigniti tem prizadevanji pa ne sme vlada poseb p er vi č, za blagostanj dveh reci de domaćih pridelkov in izdelkov ne zata neomejeni s v obodi več škode kot dobička terpeli e svoje deržave in nekteri bi mogli cio jenjati. Pa tudi tisto zabra v nemar pustiti, nenje, kakoršno je dosihmal v našim cesarstvu ve ? ljalo , DC JC DIHUU DnMAUlU IJU DW MW " " ' 4 " " ~ overglo. Vpeljanje vsiga p tuji ga blagá sebo prihod se je slabo skazalo in se bo po novim daću rejo pridelki in izdelki ptujih deželá ; d • V "•1C te pa? de — 12 - njič dovolilo, tode v varstvo domaćih fabrik in ro-kodelcov se bo primérin dac na ptaje blago postavil. Dobiček za ljudstvo, ki blago kupuje, bo ponovi napravi velik. Marsikaj bo prihodnjič boljši kup. Pa tudi kontrabantija bo šla zlo rakam žvižgat, in tište sitnosti s preiskovanjem blaga po štacunah, in mar-siktere napake, ki so se v téh zadévah godile, bojo jenjale. (Dalje sledi.) Woctníh pri zivinorefi našim gospodarjem in gospodinjem. (Dalje.) Razun tega, de ima goveja živina konec noge v dva parklja razeepljene, ima tudi, kakor vsa živina, ktera prežvekje, le v spodnji čeljusti sprednje zobé, namreč 8, zgornja čeljust nima clonic sprednjih zob, kotčnjekov je pa v vsaki čeljusti 12 (6 na eni, 6 na drugi strani), tedej vobéh čeljustih skupej 24 kotčnjekov. Têle prinese večidel že seboj na svét na vsaki strani zgornje in spodnje čeljusti troje kotčnjekov, te-daj v vsim skupej 12 spod nj ih kotčnjekov, — zra-ven téh pa tudi dva srednja sprednika. O enim ali dveh tednih po rojstvu predêreta še dva sprednjika, to je, na vsaki strani srednikov eden, o dveh ali treh tednih spet dva (na vsaki strani eden) — in o treh ali 4 tednih prideta poslednja dva na vsakim kraji, takó de ima têle, en mesec staro, vsih 8 sprednjih zob. O eter ti, ali tudi tako imenovani per v i stanovi tni kotčnjek pride od 6. do 9. mesca na dan, — péti (ali stanovitni drugi) se prikaže konec druzi ga, ali o začetku 3. léta, — šesti (ali stanovitni tretji kotčnjek) pa konec 5. ali o začetku 6. láta, takó de ima govedo v 6. létu vse kote nj eke. Ker pa vse sprednj^ke in tudi tište 3 kotč-njeke, ki jih je «esajoče têle na svét přineslo in se zato tudi mie čni zobje ali mle č niki imenujejo, govedo ob svojim času poredama pomeče, in namesti njih druge stanovitne dobi, je treba živinoredniku tudi to ve-diti, de spozna starost goveda. O začetku 2. léta spremení govedo srednja spred-nika, o 3. létu dva, ki sta tema bližnja, o 4. létu spet 2 bližnja, in o 5. létu 2 krajnika. — 0 5. létu ima tedaj govedo vsih 8 spremenjenih ali stanovitnih sprednikov. Stanovitni sprednji zobje so širji, bolj lo-patčasti, in nimajo tako razločeniga vratu. Kdaj pa se začne sprememba spremenljivih spod-njih 3 kotčnjekov na vsaki strani spredne in zadnje čeljusti? Per vi ali spodnji kotčnjek se spremení o 2. létu, — drugi o 3. — tretji pa o 4. létu, takó de ima govedo o 5. do 6. léta vse stanovitne kotčnjeke;— o 7. létu se poslednjič spremenjeni kotčnjeki popolnama izrasejo, in o tem létu je tedaj tudi rast goveda dognana. Od 8. do 12. léta se ne vidi, de bi bili pri zdravih goveđih kaj preveč oribani in škerbinasti, — po 12. létu se pa že škerbíne pokažejo, zobje so tumpasti, in se majati začnó; o 16. létu začnó izpadati. Zdej je tudi čas, de se živina proč da, ker brez dobrih zob se ne more rediti, ako ravno skušnje učé, de so goveda pri skerbni reji starost 30 do 40 lét dosegle. Slavni živinorednik Laner na Koroškim je pital enkrat eniga 43 lét stariga vóla s poparjeno kermo ter ga je čez poprejšno težo za 140 funtov odebelil. Scer skušnje kažejo, de od 100 telet jih po boleznih 5 pogine od poroda noter do odstavljenja, — od tega časa noter do 3. léta pa 2 od sto, pozneje pa 12 od sto. Po 3. létu in tako naprej tedaj nar več goved pocepa. Zdej pa še nekaj zastran zob pri goveji živini, kar je vsakimu živinoredniku vediti potreba. Goveji sprednji zobje so že po natori tako slabo v čeljust vtaknjeni, de se radi majejo. Kakošen razloček je v tem med ko nj ski mi terdno zasačenimi zobmi in pa med rahlo vtaknjenimi goveji mi! Kdor ni tega nikdar vidil, bi še ne verjel ne. Zató pa še tudi zobje pri veo gobčinih ali tudi druzih boleznih, če le dlasna (zobje mesó) nekoliko svoje kreposti ali močí zgubi, majati začnó. Nikar naj se tedaj kmetovavec zavoljo tega prikazka preveč ne vstraši, — po odpravljeni bolezni se bo prešla moč dlasne vernila in zobje se ne bojo ma-jali več. . (Dalje sledi.) Narodske starice. Tretji list. (Dalje.) Ljubi moj Jože ! Vsak národ ima svoje posebne navade in šege; te se vé mu niso perrojene, li prostovoljno jih je sprejel. Jože! Ti se bos še od doma spomnil, kakošne navade in šege imamo Slovenci, od kterih tišti, ki so zmiraj v Ljubljani, malo vedó. 0 božici je bobljanje, pametovanje; o pusti pust žgemo, na pepelnico ene ploh vlačijo; sredpostno sredo spravimo otroke gledat kako babo žagajo, da mi, kar nas je večih, sami kak bolj zabeljen žganec pojemo, in se otrokam potlej smejamo, de niso na pravim kraji babjiga žaganja gledali; o veliki noči je turčanje ; o kresi kres kurimo, — obljubim y da še tačas v naše hribe iz Ljubljane pogledaš, in se spomniš kako se okoli germade obnašamo. Posebne šege so per mlačvi, per žetvi i. t. d. Posebne narodske navade morajo vediti gospodarji, go-spodinje, ženini, neveste, svatje, stare matere, še celo pastirji. Pastirji, postavim, morajo vediti, do klej gré zvečer z biči pokati, da kdor na smanje jutro pervi žene, leso podere, kdor je drugi, ima krap biti, in kdor je zadnji, da pomije polokota. Posebne šege so tudi skoz celo léto ob praznicih. Vse take šege in navade našiga naroda se imenujejo slovenske narodske šege in gredó tudi h slovenskej národnosti. Slovenski národ ima tuđi svojo posebno domačo muziko; brunde postranske pišáli, gosli, bas, cimbal ali terklje (Hackbrett), še celo hruševo peró so orodja narodske muzike. Poseben je tudi slovenski ples (kolo naših južnih bratov); posebne so slovenske igre, take so: svinka, škriba, posestra, golobec i. t. d. Národske so še celo nektere jedi, tako so žganci, potica, ričet, burkaša, mešta, poštengana kaša, pertene tropine, mlinci. Tudi per pijaci so národske šege; napije se: „Bog ti pomozi," in odgovorj se: „Bog ti žegnaj." Per pijaci je še tudi več šeg, ktere morajo Slovenci eden do dru-ziga spolnjevati, da se med sabo ne razžalijo. Se celo veselje se v slovenskim drugači glasi ; tù se sliši u k a n j e. Tudi obleke so nektere našimu narodu posebno lastne in so torej národske imenovati. Tù sèm spadajo z lesičino ali kuníno opramane kape, kučme, rudeči s zelenim ali plavim trakam obšiti podlekeljci, beli ali plavi suknjici (pruštofi), padvanske suknje; per žen-stvu rudeče golenke, parte, portiki, šapli, zavijače in več druziga, kar se zdaj opuša. Preklane suknje, fraki (škrici), svitice, ki okoli nog mahajo niso národske obleke; te so začeli Slovenci od ptujeov posnemati; pravimu Slovencu se pa namest národně li nerodne zdé, da se jim posmehuje. Jože! Kaj boš pa Ti h temu rekel, kar zdaj li Tebi povém? Meni se tista straža, ki ji pravijo národna straža, zavolj obléke nič kaj národna ne zdi. Kadar jo vgledam, mislim, da Napolitance ali pa Francoze vidim. Res je, da mora vojaška obleka nekako dru- 13 gačí perpravna in • 9 vojaštvu permerjena biti, od te , ki marljivih učencov tukajšnim učilnicam razposlalo" i. t. d. jo drugi ijuoje nosijo; pa zraven tudi menim, da bise Nezamérite g. Stranski, ako Vas vprašam: kje ste Vi národna slovenska obleka kako po vojaško perkrojiti to milo zvezdieo zagledali, od ktere v svojim dopisu dala. majo 9 Němci in za njimi Slovenci radi Francuze posne- govorite? Tudi jez sim v Istrii, tudi jez se z učitelj zato ko so Francozi moški in gizdavi, pa ne stvam vkvarjam in imam med svojimi 80 učenci mar vem 9 zakaj bi tudi Slovenci ne bili moski, da bi kaj sikteriga uboziga pridniga Ilirčka, ki z mano zdihuje do sebe in do svoje narodnosti derzali. Francozi imajo po kaki milodarni zvezdi. Jez lezem na visave naše marsikaj lepiga, kar se pa li njim podá drugim pa ne. zemlje, gledam na vse kraje, vprašujem po nadepolni Će dva eno rec dá. storita, se veckrat obema enako ne po- zvezdi ugodnih knjižic; ali vse je zastonj! Sol Naj Ti to v priliki povém: ako se kužik po go- ske bukve dobivamo zares iz Tersta, pa za gotove spodarju spenja, ga gospodar boza 9 ce se pa konj, peneze; ce pa kake molitvine knjižice želimo, se mo akoravno je zal, ali pa osel, po njem spel, bi ga s ramo nag, Župana v Zagreb oberniti. V naših palico namahal. To so moje misli v tej reči. Ti mi hribih nepoznamo ugodnih knjižic, ne cerkveniga sve boš pa že pisal, kaj se Tebi zdi. Jez se moram spet tovavstva; oznanite nam tedej po „Novicah", kje je h pogovoru od slovenske národnosti verniti, in Ti dalje sto milo cerkveno svetovavstvo ? De ga ne zgrešim 9 pisati, kar sim svojim sosedam Or ovoril. rad vzamem palico in torbico ter grem beračit za ubo Rekel sim jim namreč dalje: Slovenci imamo tudi ge šolarje. Lepši bi nam zasijala zvezda izobraženja narodske pesme, to so take pesme, ki so prav iz ako bi se zbor slavenskih rodoljubov v Terstu z be 9 slovenskima duha in serca vzete, in so stare perle »1UV CIlSMgu U U U A 111 du l » , lu r>\j Dtui , wvuu »u ujwiijuui jfutiuuu au p v ion v o gajo se posebno; zato so tudi već ali manj povsod zna- in trudi za slavenšino; slaven namen! sedo in djanjem potrudil za solske sole. On se brini alj tega ne ne. Od národnih pesem ne bom dalje govoril, saj so bo dosegel, ako ne pride mladim na pomoč. Đružtvo j 73 Novice" lani marsikaj od njih povedale. ako nima svojih vej razprostenih saj po bližnji slavenski Národen je per nas tudi naš lepi slovenski jezik, zemlji, je podobno otoku na središu morja, kteriga ne Pa tudi od tega ne bom dalje govoril; saj ste ze veli- rodovitnost ne more mikati brodarja. Naj tudi slavni kokrat slišali in brali, de je vsaciga naroda perva last- 9 zbor nja 9 namesto kaj druziga, oberne veći del svojiga dja na koristne knjižice za nina, in da je tudi vsakiga Slovenca sveta dolznost za ohranjenje in zmirej veči omiko materniga jezika de želi, kterih tako silno potrebujemo. skerbeti. Naš jezik je ubosre ucence po 9 tu častitljiv jezik m kakor veste Scer pa tudi Stranskiga čez so ga césar in čez poterdim, in pristavim vzrok, zakaj ni duha ne kakor vsak drug jezik na sve- jez konec gori omenjeniga sostavka tr ft* tu« V.aOllllJl V Jl//iin , 11« --» VOVW (5» vvomi »« «VU J/VkV« UIMI , A II ptlOVH'lUI I UI» , «unuj All UUUU Uli po dani vstavi resili tište sužnosti, v kteri je toliko sluha v naših pisarnicah o slavenskim jeziku.Med gosp in toliko lét zdihoval. Vzemi narodu njegov jezik m uradniki je silno veliko lahónov ali pa nemškunov 9 taki narod si zaterl; daj mu pa svobodnost jezika in pripo- pa slavenske ravnopravnosti ne porajtajo, marveč močke , ga omikati, si omikal tudi narod, da zamore vsaciga, ki se za vstavno pravico poteguje, ..panslavi« podučiti in, kakor 9 drugi narodi, v vsih vednostih se pre do va ti. To sim svojim sosedam od národnosti pravil, jim ob perložnoati še zmiraj pravim. Pa še nekej na cernijo. Dokler se bo postěno prizadevanje za slavenskiga jezika in sta" o mí ko in postavno veljavnost slavizem" černil, ne morejo Slaveni veseli biti. Iz Gradca. ÇZ.^) Ze pred smo zvedili „pan 9 tode od tega Ti bom pervic pisal. (Konec sledí.) da je Za danes z Bogam! postavljenemu gospodu světovávcu za ljudske sole po nemškem Stajeru žal bilo, da ne seže ta njegova oblast po celi deželi — namreč tudi čez slovenske Tvoj stari prijatel Benkov Tone. JVo v icar iz slovenskih kra jev Istrije 30. grudna 1850 ízo Tudi nas kraje. Ravno pak zvemo, da mu je zdaj ta želja spol-njena; od téh dob je tudi za slovenske sole svetovavec. pervemu glasu s čudom čudili, smo Srno se v ze Istrijance razveseljuje dosihmal vecidellepo vřeme. Olj upamo obilniši, kot přetečeno léto. Vino so nam Krajn pri drugem skoro osupnili! Kak se bode ta zasta v ze precej pobrali po 5, smo pod colsko méjo, 5 V, 9 15 kraje, plačati. Ne vém, kdaj bo to nehalo. Z ve seljem vam oznanim, de se je v fari Cubedi šola za čela vica resila ? Kaj si hoce in zamore tudi Nemec in 6 gold, čeber — ali mi slovenskih šolah? Kako hoče svetovati in popravljati se mora od čebra 1 gold, ker ne razume ne učenikovega poduka, ne učenskeh odgovorov? Krajnski in Koroški Slovenci so dobili iskrena slovenska svetovavca 9 varn oznanim , ue se je v iari tuDeui soia za- oiw jećmena...... 1 > prosa ........ 1 » ajde ......... 1 » ovsa ......... prosenca 7. prosenca 2 I i 20 1 ! 2 i 36 -" I - 2 34 1 I 50 2 — 2 j 2 2 5 — — 2 — 1 44 . 2 — 1 40 l 54 1 1 G Natiskar in záložník Jozef iilaznik v Ljubljani.