NOŠA NA PORTRETIH 17. STOLETJA 
NA SLOVENSKEM*
Andreja Vrišer, Maribor
UVOD
Nam en pričujoče razprave je, da osvetli nošo 17. stoletja, kakor 
se nam predstavlja na portretih, ki so v slovenski posesti. Razprava 
želi biti prispevek k širšem u kulturnozgodovinskem u in kostumološke- 
m u proučevanju navedenega stoletja na Slovenskem.- 
0 noši 17. stoletja doslej v slovenski zgodovinski literatu ri ni bilo 
mnogo napisanega, saj je dom ače ikostumološko preučevanje nasploh še 
sorazm erno skrom no. S starejšo zgodovino noš se je doslej sistem atično 
ukvarjal dr. Angelos Baš, ki je preučil nošo v srednjem veku in 16. sto­
letju. Okvirno je nošo 17. stoletja zajel dr. Sergej V rišer v katalogu k 
razstavi Tristo let m ode n a Slovenskem, ki je predstavila tudi m anjši 
izbor likovnih del s prikazom noš 17. stoletja. V nadrobnostih pa to 
poglavje zgodovine noše p ri nas še ni bilo obdelano.
O razvoju starejših noš nas v splošnem poučujejo ohranjene originalne 
noše, likovni in pisani viri. Če se odločimo za likovne vire, m oram o 
upoštevati upodobitve noš v slikarstvu, kiparstvu in grafiki, in to na 
portretih, votivnih podobah, prikazovanjih različnih dogodkov, nagrob­
nikih itd. Med najbolj uporabnim i likovnim i viri je nedvomno n a prvem 
m estu portret. Če pregledujem o kostum ološko literaturo, ugotovimo, da 
sodijo [likovne in posebej p o rtretn e upodobitve k najpom em bnejšim 
virom kostum ologije. Umetnostnozgodovinsko gradivo je torej v odlo­
čilni m eri v pom oč študiju zgodovine noš. Plosebej velja to za starejša 
obdobja pred iznajdbo fotografije. Iz mnogih od teh obdobij se je ohra­
nilo zelo m alo originalnih oblačil, pa tu d i pisanih virov, in je torej li­
kovno. idelo ponekod edini dokum ent o noši.
Če se ozrem o n a dom ače gradivo, tj. slikane portrete, ki so v naši posesti, 
se prepričam o, d a so tu d i naši p o rtreti dobra ilustracija in dopolnitev 
prikaza modnega razvoja. Z našim gradivom m orem o spopolniti razvoj 
m ode v svetu, naše preučevanje pa im a lahko tudi nam en, da predstavi
* Prispevek je nastal leta 1974 kot diplomska naloga na Oddelku za umet­
nostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani (opomba uredništva).
sam o razvoj na naših tleh. Ta druga naloga je za domačo kulturno zgo­
dovino gotovo zanim ivejša, je pa tudi težje izvedljiva. Pri mnogih naših 
p o rtretih iz preteklosti nam reč ne vemo, kdo in od kod so upodobljenci 
n a slikah, ali gre za ljudi, ki so živeli pri nas ozirom a vsaj prihajali v 
naše kraje, in če so se torej noše, v katerih so upodobljeni, dejansko 
nosile p ri nas. Če bi želeli na podlagi likovnih virov izčrpno dokum en­
tirati razvoj noše, bi m orali uporabiti vse razpoložljive vire, torej ne 
samo portrete. To bi bila za prikaz 17. stoletja precej obsežna naloga, 
saj bi m orali vključiti m ed gradivo tudi upodobitve n a številnih votivnih 
podobah in nagrobnikih. V pričujoči razpravi ne zasledujem tega na­
m ena. Omejila sem se sam o n a del likovnega gradiva 17. stoletja — 
na slikane p ortrete. K akor sem že omenila, naj bi bila naloga sam o 
prispevek k obširnejšem u raziskovanju noše 17. stoletja, pri (katerem 
pa bi seveda m orali upoštevati tudi arhivsko dokum entacijo, zapuščin­
ske sezname, predpise o nošenju oblačil itd. Posebej bi se bilo treba 
ukvarjati s preučevanjem rodbinskih zvez upodobljencev na portretih, 
z razvozlavanjem njihovih heraldičnih znakov, nazivov in podobno. V 
okviru te naloge se tem u obsežnem u delu nisem mogla posvetiti.
V zvezi z opredeljevanjem portretov 17. stoletja sem naletela ina več 
problem ov. Gradivo je precej obsežno in raznolično bodisi po um etno­
stnozgodovinskem bodisi kulturnozgodovinskem kriteriju. Ker nas za­
nim a predvsem dokum entarna stran teh slik, avtentičnost oblačil, lahko 
ugotovimo, da niso vse stoke enako zgovorne. N ekatera slikarsko ne­
pom em bna dela im ajo n p r. znatno večji kositumološki pom en kot ne­
katera, ki sodijo m ed naše vidne slikarske dosežke v 17. stoletju.
Naše slike so zelo različnega izvora. Pri m nogih ni mogoče ugotoviti, 
ali so nastale pri nas ali pa so prispele k nam prek rodbinskih zvez, 
nakupov itd. Slike predstavljajo skoraj izključno fevdalce. K akor je 
znano, so bili fevdalci iz naših krajev rodbinsko povezani z mnogimi 
deželami v Evropi. Tako kažejo nekateri naši p o rtre ti ljudi, ki niso nikoli 
bili v naših krajih. Posebej velja to za slike raznih vladarjev in pred ­
stavnikov visokega tujega plemstva. V splošnem je bilo mogoče razdeliti 
portretno gradivo v tri skupine: v portrete, ki (izpričano predstavljajo 
dom ačine, nadalje v take, ki kažejo nedvom no tujce, dn slednjič v por­
trete, ki jih ni mogoče zanesljiveje opredeliti.
Gradivo sem odbrala po naslednjem vrstnem redu. Evidentirala sem 
p o rtrete 17. stoletja, ki so v slovenskih m uzejih 'in galerijah ter vidnejših 
zbirkah. Te p o rtrete sem kostum ološko opredelila ne glede na njihovo 
slikarsko poreklo in na osebe, ki jih predstavljajo. Te slike sem krono­
loško razvrstila v katalog, ki v pričujoči razpravi ni zajet, iz kataloga 
pa sem odbrala in v razpravi kom entirala tista dela, za k atera menim, 
da pričajo o noši, kot se je nosila p ri nas. Pri tem mi ni šlo predvsem 
za to, da bi ugotovila oblačilne značilosti, ki naj bi bile tipične za Slo­
venijo, saj bi jih bilo v m odni noši težko najti. Poskušala p a sem p red ­
staviti evropske m odne pojave na domačem gradivu in jih soočiti s pojavi 
v drugih deželah v časovni prim erjavi. V sklepnem poglavju sem sled­
njič podala pom en celotnega gradiva — portretov 17. stoletja — z um et­
nostnozgodovinskega in kulturnozgodovinskega gledišča.
ZNAČILNOSTI NOŠE V 17. STOLETJU
V razvoju kulture se v veliki m eri zrcalijo družbene, politične in kulturne 
sprem em be, ki jih je človeštvo doživljalo na poti skozi zgodovino. Tudi 
noša v 17. stoletju je o trok svojega časa, njen razvoj je razgiban, m e­
stom a celo buren, in zvesto sledi dogajanju v tem stoletju. K akor so 
se odločilno vtisnili v 17. stoletje sledovi protireform acije, tridesetletna 
vojna in vzpon absolutizm a, tako se nam tudi razvoj oblačila zaokroži 
v tri poglavitna obdobja.
Na pragu 17. stoletja se srečujem o z obdobjem , ki im a svoje korenine 
še v m inulem 16. stoletju. Ta čas, ki je bil v znaku španske politične 
in kulturne m oči ter katoliške protireform acije, se razteza še v prvo 
tretjin o 17. stoletja. Drugemu obdobju daje pečat tridesetletna vojna 
vihra, tretje, čas absolutizm a, pa je označeno z vodilno vlogo Francije 
v evropskem družbenem , ekonom skem in duhovnem razvoju in ga od­
ločilno usm erja francoski m odni okus. Med posam eznimi obdobji seveda 
ni ostrih prelomov, am pak se prehodi raztezajo tudi na desetletja, to 
pa poraja tudi vmesne m odne pojave, ki ublažujejo sicer očitne razlike 
m ed osnovnim i trem i obdobji.
Španska m oda, v splošnem jo preučevalci uvrščajo v čas m ed 1550 in 
1620, se je onodila v družbenih razm erah, v katerih je živela Španija v
16. stoletju. Ta m oda odseva konservativnost španskega dvora in plem ­
stva, njuno odtujenost od ljudstva, a tudi vplive španske m istike in 
katoliške protireform acije. Okorela je kakor španski dvom i cerem onial 
in v svojih oblikah stroga kakor m iselnost španskih ljudi tega časa. 
Poglavitna značilnost m oškega oblačila španske m ode so telesu tesno 
prilegajoči se k ratk i suknjič z ozkim i rokavi in v okrogle oblike na­
gačene hlače te r dolge nogavice. V pasu stisnjeni jopič se je spredaj 
bočil v nagačeni »gosji trebuh«, prek jopiča iso moški nosili kratko 
ogrinjalo, im enovano »ropa«. V celoti je (imela ta noša silhuete geo­
m etrijskih teles, stožca in krogle.
O vratnik suknjiča in m anšete rokavov so bili okrašeni z naborki srajce. 
Poseben poudarek je veljal ovratniku nabornioi, ki so ga zaradi široke 
in okrogle oblike imenovali »mlinsko kolo« ali »mlinski kamen«. Poleg 
nabranih ovratnikov so bile v veljavi trde čipkaste »gran gole« ali pa 
kratke, trd o stoječe »golille«.
Hlače so bile pogosto iz dvojnega blaga, vrhnje blago so bili v bistvu 
širši pasovi, izpod katerih je bilo videti spodnje blago. Značilen za to 
nošo je bil sram ni m ošnjiček, po špansko »braguetta«, m odna poseb­
nost, ki se je uveljavila že v renesansi in ki jo je po prenehanju španske 
noše m oda povsem pozabila. Zaradi napetih oblik so hlače imenovali 
»vojaški boben«.
Hlače so pokrivale kom aj polovico stegen in dom ala vsa noga je tičala 
v nogavici. Nogavice so bile v tem času še razm erom a dragocen obla­
čilni predm et, pletene nogavice so se uveljavile šele v začetku 16. sto­
letja, pred tem pa so jih šivali iz platna.
Obuvala so im ela sprva obliko m ehkih copat, bila so okrašena z raz­
porki iin ,so spom injala n a nošo poznega srednjega veka in renesanse. 
Pozneje se je obuvalo bistveno sprem enilo, uveljavili so se čevlji z za­
ponko in visoko peto.
Možje so nosili nizke barete lin klobuke iz blaga, ki so jih krasili z 
nakitom in perjem . Zaradi visokih ovratnikov so bile m oške pričeske 
kratke, v m odi so bili zavihani brki in pristrižene koničaste bradice.
V navadi je bilo, da so prem ožnejši m oški nosili na prsih verižice z 
obeski, okrašene pasove za m eč, denarne m ošnjičke, rokavice itd.
Tudi ženska noša je bila zajeta v oblike geom etrijskih likov. Zopet bi 
mogli m odni lik najbolje predstaviti z dvem a nasp ro ti si postavljenim a 
stožcema: zgornji je bil život s steznikom , ki ga je krasil naškrobljeni 
ovratnik-nabom ica, spodnji pa široko krilo, im enovano »verdugado«. 
Krilo je imelo žičnato ogrodje, ki je bilo prekrito z blagom. Pod tem 
krilom so nosile ženske še druga krila, vrhnje, »ropa«, je kot nekak 
plašč pokrivalo spodnje krilo, kii ga je bilo videti pod odprtim vrhnjim 
krilom . V celoti je bilo to žensko oblačilo podobno oklepu in je nare­
kovalo ženskam togo in vzravnano držo.
Čevljev pod tem stožčastim krilom seveda ni bilo videti, bili p a so po­
dobni m oškim obuvalom. Z leti se je vse bolj uveljavljal čevelj z visoko 
peto.
S trm i ovratniki so narekovali obliko pričesk. Večinoma so si ženske 
česale lase navzgor, pokrivale so se s trdim i visokimi klobučki, okraše­
nim i z biseri in perjem . Ženske so nosile mnogo nakita, ki je bil pogosto 
našit tudi na obleki.
V španski m odi so bile priljubljene tem ne barve, predvsem črna. Poleg 
tega so bile v rabi tudi bogato z vezenino onnam entirane obleke, od 
vrste blaga so uporabljali brokat, atlas, svilo, žam et in mnogo krzna. 
Omeniti je še, da so m ožje in žene nosili pokrivala tudi v zaprtih pro­
storih. Steznik in trdo krilo sta se v nadaljnjem razvoju oblačila po­
javljala skozi več stoletij in ju je pregnala šele reform irana obleka ob 
začetku 20. stoletja.
Španska m oda je ustvarjala videz resnobnosti, slovesnosti in tudi m rač­
nosti. Bila je v m očnem n asp ro tju s slikovito m odo gotike in renesanse, 
a tudi z oblačilnim okusom poznejših obdobij. S španskega dvora, ki 
je bil rodbinsko povezan s habsburško vladarsko hišo, se je ta m oda 
razširila po vsej Evropi, vendar se je njen videz v posam eznih deželah 
precej sprem injal. Tako govorimo lahko o francoski, angleški, italijanski 
in nem ški različici španske mode.
Če se bežno ustavim o pri teh različicah, je treba om eniti, da zasledimo 
p ri italijanski varianti m anj togosti kot p ri pravi španski noši. Moški 
suknjiči se zdijo m anj nabrekli, p ri ženskah pa se uveljavlja nam esto 
nabom ice izrez obleke. To je tudi vzrok, da kažejo pričeške Italijank 
tega časa prej nekaj renesanče tradicije kot pa značilnosti španske 
togosti.
Tudi Franoija se je zgledovala po Španiji n a lasten način, predvsem z 
večjo barvitostjo oblek in z večjim okrasjem . Posebnost francoske raz­
ličice je bila poleg drugega pokrivala p litk a b areta ozirom a klobuček 
»toque«. Pri ženski noši je k o t posebnost om eniti trd i stoječi ovratnik, 
ki je dobil im e po K atarini Medici.
Španski m odni val je zajel tudi Anglijo, k je r se je najbolj uveljavil 
za vladanja kraljice Elizabete. N a dvoru so ohranili tip trdega španskega 
krila, vendar so ga nekoliko predelali. Angleška inačica »verdugada« je 
ploščata, v bokih široka, pojavlja pa se tu d i globoki izrez z razpetim ,
pahljačastim ovratnikom . Ženske so si česale lase navzgor, n a tem enu 
so si jih celo brile.
V nem ških protestantskih deželah španski m odi sprva niso bili naklo­
njeni, saj je prihajala iz katoliške in za protireform acijo vnete dežele. 
Prek cesarskega dvora in plem stva pa se je ta m oda slednjič le razširila 
po vsej Nemčiji in se tam kaj zasidrala za dolga desetletja. Pri m oških 
oblačilih je bil za zgodnejše obdobje te m ode značilen kroj hlač, ki niso 
im ele oblike bobnov, am pak so se uveljale široke m ahedrače (»Pluder­
hose«), ki so jih vpeljali vojaki lancknehti. To so bile hlače, ki jih je 
predstavljalo le nekaj širokih pasov vrhnjega blaga, pod tem pa je v 
obilnih gubah kipelo spodnje blago. Nemci so nadalje še dolgo nosili 
s krznom obšite plašče (»Schaube«), kot jih srečujem o v protestantskih 
časih, priljubljen oblačilni kos je bil »sm olarska suknja« (Harzkappe), 
nekaka kratka pelerina, podobna španski »mantilli«. V nem ških deželah 
se je bareta um aknila visokem u in trdem u klobuku.
Piri ženski noši je treba om eniti krilo, ki ni bilo razpeto n a žičnato 
ogrodje, am pak je m ehko nabrano padalo ob telesu. Navada je bila, 
da so si ženske pod krilom opasovale posebno klobasasto podlogo, tako 
imenovani »Weiberspeck«, ki je dajal krilu ustrezno obliko. Seveda je 
bilo v /rabi tudi tradicionalno krilo »verdugado«.
Na splošno je bila nem ška španska m oda v okrasju in barvah skrom ­
nejša od m ode drugih dežel ,odločal pa je seveda družbeni in gmotni 
položaj naročnikov oblačil. Španski m odni okus je močno vplival na 
nošo meščanov, a tudi v noši km ečkega prebivalstva so se ohranile 
nekatere značilnosti te m ode še daleč v obdobje novega m odnega okusa. 
Tako vidimo npr. k o t spom in n a špansko nošo ovratnike nabom ice pri 
oblačilih kranjskih km etov na Valvasorjevih upodobitvah iz druge po­
lovice 17. stoletja.
Nova m odna noša se je rodila v povsem drugačnih okoliščinah kakor 
španska. Predvsem je bila reakcija n a španske m odne napotke, odločilne 
poteze pa ji je nadela tridesetletna vojna (1618—1648). Glavni modni 
k reatorji so bili vojaki. Vojaki, k i so se m orali b iti za svoje vladarje, 
so bili v bistvu km etje, z njim i p a so prišle v vojaško rabo oblačilne 
navade, ki so imele izrazito km ečki prizvok.
Pri m oški noši so se uveljavili ohlapni suknjiči, p ri vojakih pogosteje 
kamižole, ki so ise bistveno razlikovale od kratkih španskih suknjičev. 
Poprej ozki rokavi so dobili napihnjeno obliko, pogosto so imeli raz­
porke, pod katerim i je bilo videti podlogo. Hlače so bile široke in so 
segale do kolen, k jer so jih krasile pentlje, pogosto so bile pri kolenih 
tudi odprte.
K hlačam so m ožje nosili nogavice in nizke čevlje, konjeniki po večini 
škornje. Škornji so bili tudi neizogiben del noše kavalirjev, modnih 
eleganov. Moda je bila, da so jih nosili z navzdol zavihanimi golenicami, 
včasih povsem potlačene, pri ježi pa z zavihanimi golenicami. Okrasek 
škornjev so bile ostroge, ki so bile p ritrjen e na obuvalo s širokim i 
jerm eni.
Značilnost dobe so bili m ehki, s čipkam i obšiti ovratniki, položeni na 
ram ena; s čipkam i so bile obšite tu d i m anšete srajc. Ta m oda je močno 
pospeševala čipkarstvo. Čipkarska obrt je cvetela v Italiji in na Flam­
skem , tudi v Franciji, iz teh dežel pa so čipke izvažali v vse evropske 
dežele.
Moda mehkih, navzdol obrnjenih ovratnikov je sprem enila tudi m oške 
pričeske. Odslej srečujem o može z dolgimi valovitim i lasmi, ki so si 
jih skrbno negovali, včasih celo krasili s pentljam i, spletali ob straneh 
v kitice ali pa puščali ob straneh daljše pram ene las, tako imenovane 
»cadanettes«. K dolgim lasem so še naprej sodili zavihani brki in ko­
ničaste bradice.
V veljavo so prišli m ehki širokokrajni klobuki, ki so jih krasile perja­
nice, lisičji repi in podobno. Slikovit je bil način nošenja klobukov. 
K rajce klobukov so si m ožje zavihovali n a vse mogoče načine, k sliko­
vitosti p a so prispevala še k ratk a ogrinjala, palice, meči in k ratk a 
bodala. Mnogo značilnih m oških m odnih likov je upodobil zlasti Jacques 
Callot.
M edtem ko se je v m oški noši kazala vse večja razkošnost in gizdavost, 
je bila sočasna ženska noša sorazm erno skrom nejša. Tudi zanjo je novi 
čas prinesel odločilne sprem em be. Predvsem je izginila značilna španska 
togost, saj nista bila več v rab i z ogrodjem podprta krinolina in tudi 
španski ovratnik. Še nadalje je ostal kot sestavni del nove m etode tesno 
o prijeti steznik.
Odmik od španske m ode se kaže v oblekah z izrezom, ki odkriva ram ena 
in okoli katerega si žene ogrinjajo prozorne ovratnike, okrašene s čip­
kami. Špansko zapetost so spodrinili tričetrtin sk i rokavi in m ehko ob 
telesu padajoča krila. V navadi je ostala dvodelna obleka; bogatejše je 
bilo vrhnje oblačilo, ki je bilo na sprednji strani razprto, da se je videlo 
drugobarvno sspodnje krilo.
Enako kakor pri m oških se je z oblekam i sprem enila tudi ženska p ri­
sesk a. Predvsem so ženske zdaj nosile daljše lase. V modi so bile 
košate pričeske is kodri, iki so padali n a ram ena. Nasploh so bile p ri­
česke v tem obdobju bolj dom iselne k o t v španski eri. žene so si vple­
tale v lase nakit, pentlje, um etno cvetje itd., nosile so tudi širokokrajne 
klobuke, podobne m oškim pokrivalom . Bolj kot poprej so prišle v rabo 
ogrlice, zapestnice, diademi, broše, različni obeski itd. Povpraševanje po 
nakitu je dajalo kruha številnim zlatarjem in draguljarjem .
Ko govorimo o m odni noši okoli sredine 17. stoletja, se m oram o posebej 
pom uditi pri m odi na Nizozemskem. V splošnem evropska m oda v tem 
obdobju ni več kazala tistih različic, kot smo jih mogli našteti v špan­
skem obdobju. Vendar pa je hodila na Nizozemskem svoja pota in se 
je precej razlikovala od ostalih evropskih dežel. Razm erom a dolgo so 
Holandci — tako m oški kakor ženske — ostali zvesti črnim oblačilom, 
katerih poglavitni okras so bili veliki belii, poškrobljeni ovratniki., npr. 
velike nabom ice ali »mlinski kamni«. Značilna je bila zlasti .noša pre­
m ožnih m eščanov — trgovcev, občinskih mož, članov različnih združenj 
itd. Toda noša, tako im enovani »rentgenski kostum «, je odsevala do­
stojanstvo, skrom nost, p a tudi stanovsko pripadnost, bila je simbol 
holandskega m eščanskega stanu. Pri ženski obleki je kot holandsko po­
sebnost s konservativnim prizvokom om eniti plašču podobno vrhnjo 
obleko, im enovano »vlieger«, in ju tran jo jopico »matinee«.
Moda na Nizozemskem pa ni bila v 17. stoletju v celoti tak o konserva­
tivna. Km alu po sredini stoletja :se je prav tam rodil nov m odni lik, ki
je nato prodrl v vse evropske dežele. To je bila m oška m oda z imenom 
»rhingrave« (nem. Rheingrafenm ode), im enovana po holandskem posla­
niku v Parizu, renskem grofu Salmu. Kakcur je bila nenavadna po svojem 
im enu, tako je bila posebnost tudi po svojih oblikah. Razpoznavni znak 
'te m ode so svojevrstno kratki suknjiči, izpod katerih silijo srajce, in 
široke hlače »canons«, povezane pod pasom z mnogimi pentljam i. Hlače 
so bile pri kolenih odprte, nevsakdanje, povsem nefunkcionalno pa je 
bilo, da so m ožje prek n jih nosili še nekako krilo.
Srajce so imele velike in m ehke ovratnike, najpogostejša oblika je bil 
platneni »rabat«, ovratnik, kakršnega še dandanašnji srečujem o v m anjši 
obliki pni noši protestantskih duhovnikov. Pogosti so bili tudi »jaboti«.
V obdobju »rhingrava« se nam predstavljajo moški v preprostih ornih 
oblekah, še značilnejši pa je kostum iz pisanega blaga, okrašen is števil­
nim i pentljam i, čipkam i in našitki. K tej obleki so nosili še enako okra­
šene klobuke, pisane nogavice in čevlje z visokim petam i. Lik elegant­
nega m oškega so dopolnjevali dolgi lasje, padajoči na ram ena, pogosto 
um etno nakodrani, ob izteku te dobe pa tudi že ogrom ne lasulje.
V celoti je bila ta m oda m očno nepraktična, nam enjena izključno re­
prezentanci, zato je razum ljivo, da so ise je posluževali lju d je vrhnjih 
družbenih plasti in da se m ed delovnim ljudstvom n i m ogla uveljaviti. 
Značilno je tudi, da je bila sočasna ženska noša dokaj skrom nejša od 
m oške in bolj prilagojena potrebam vsakdanjega življenja.
Posvem neuporabna je bila ta noša za vojaške nam ene, zato se je z 
uvedbo rednih vojaških enot vojaška m oda km alu preusm erila k prak- 
tičnejšim in enotnim oblekam — uniform am . Druga polovica 17. stoletja 
pom eni rojstvo uniform e, specifičnega vojaškega oblačila, to je dolgega 
suknjiča, ki je odločilno vplival na nadaljnji razvoj m oškega oblačila. 
T retje m odno obdobje se izoblikuje z drugo polovico 17. stoletja v 
Franciji. Moda te dežele je pričela dajati ton oblačenju vse Evrope. 
Spet se je porodila na dvoru, odkoder se je z absolutistično m iselnostjo 
Ludvika XIV. razširjal tudi odločujoči m odni okus tega vladarja.
Možje so nosili v tem obdobju do kolen segajoče suknjiče, ki so bili 
sprva ohlapni, pozneje pa ukrojeni tesno po telesu in so zato dobili im e 
»justaucorps«. Suknjiči te vrste so im eli velike zavihke na rokavih, velike 
žepe. V navadi je bilo, da jih m ožje niso zapenjali, da je bilo pod njim i 
videti prav itako dolge telovnike. Hlače so segale do kolen, imenovali 
so jih »culotte«, k njim pa so sodile svilene nogavice in čevlji z visoko, 
pri plem stvu irdečo peto lin zaponko. Vojaki so k tem hlačam nosili 
visoke škornje. Suknjiči so bili največkrat pošiti s številnim i gumbi in 
okrašeni z vezenino. Zavihki na rokavih so kazali barvito podlogo, prav 
ta podloga pa je postala tu d i razpoznavni znak za različne vojaške enote. 
Novost v oblačenju so bile srajce s čipkastim i saimoveznicami in čipkami 
na rokavih, ki so gledali izpod suknjiča. V m odo so prišli različni načini 
zavezovanje samoveznic — kravat. Ta m odni rekvizit je dobil svoje im e 
po Hrvatih: le-ti so v tridesetletni vojni služili v avstrijskih enotah in 
so si zavezovali srajce Z nekakim šalom.
Z novim likom modnega m oškega je bila neločljivo povezana frizura, 
sprva košato razčesani naravni lasje, pozneje lasulja »allonge«, ki je 
padala v kodrastih pram enih na ram ena in hrbet. Lasulja je postala 
za več k o t sto let simbol dobe in družbenega položaja. V tem času se
je seveda pogosto sprem injala. V dobi, ki jo obravnavam o v okviru 17. 
stoletja, je bila pogosto podobna levji grivi (»criniere ä la lion«) in je 
s svojo košatostjo povsem nadom estila m oško pokrivalo.
Možje so nosili klobuke: kadar niso bili pokriti, so jih imeli v rokah kot 
neizogiben m odni dodatek. Sprva so bili (krajci klobukov oblikovani na 
različne načine, sčasom a p a je prišla v navado trirogeljna oblika po­
krivala. Prem ožnejši ljudje so si krasili klobuke z nojevim perjem in 
pentljam i. Tudi p ri uniform ah je postal trirogeljnik sestavni del oblačila. 
K m oški noši so sodile sprehajalne palice, nadalje m eči kot znak privi­
legiranih stanov, čipkasti robčki, pozimi mufi, lornjoni, denarni m oš­
n jički itd. Moško oblačilo je bilo neprim erno bogateje okrašeno koc 
žensko, ki je ob vsej razkošnosti ostajalo v m ejah določene um irjenosti. 
Že poprej sem omenila, da se je v ženski noši ohranil steznik. Značilnost 
ženske obleke je bila v tem , da je bila sestavljena iiz dveh osnovnih 
delov. V rhnje oblačilo, im enovano »manteau« — plašč ali »robe«, je po­
vezovalo steznik in krilo. To krilo se je v poznejši dobi, tj. ob koncu 
stoletja, iztekalo v vlečko in značilno oblazinjeno »toum ure«. V rhnje 
oblačilo je bilo spredaj odprto, pod njim pa je biilo videti spodnje krilo 
»jupe«. K akor dotlej so tudi v zadnjem obdobju 17. stoletja izrez obleke 
in kratke rokave obdajale čipke, na obleki pa ni m anjkalo vezeninastih 
našitkov in pentelj. Vse to so izdelovale posebne delavnice pozam enterije 
in pasarstva, posam ezni dekorativni deli oblačila pa so im eli tudi svoja 
posebna imena.
Ženske so nosile svilene nogavice in koničaste čevlje z visokimi petami. 
Vendar obutve pod dolgimi krili dom ala ni bilo videti. Od košaftih 
pričesk se je m oda ob koncu sto letja povrnila k navzgor počesanim 
lasem . Izstopala je pričeska s »fontange«, k atere posebnost je bil na­
stavek s pentljam i, trakovi in drugim i okraski. V ečkrat so se pričeske 
sprevrgle v pravcate karikature. Po letu 1700 je zanim anje za »fontange« 
zam iralo in v modo so prišle spet skrom nejše in napudrane pričeske. 
Oblačila privilegiranih stanov so bila po večini iz žam eta in svile, v 
veljavi so bile svetle in žive barve. Znatno skrom nejša od plem iških so 
bila oblačila m eščanstva. Predpisi o oblačenju, tak o imenovani oblačilni 
•redi, so določno predpisovali nošo za posam ezne stanove, vendar je 
kljub tem u m eščanstvo posnem alo plemstvo. To pa je bil po svoje tudi 
eden od vzrokov, da se je m oda p ri vodilnih krogih nenehno m enjavala. 
Ob koncu 17. stoletja so se uveljavile različne grafične predloge, v Fran­
ciji so izdali v osem desetih letih prvi m odni časopis, francoske m odne 
vzorce pa so pošiljali tudi na lutkah v razne dežele Evrope.
Modne značilnosti poznega 17. stoletja so se z m anjšim i sprem em bam i 
ohranile še v drugo desetletje 18. stoletja. V item času pa so se utrdili 
novi m odni pojavi, ki pripadajo že naslednjem u razvojnem u obdobju.
ZNAČILNOSTI NOSE 17. STOLETJA NA SLOVENSKEM 
PORTRETNEM GRADIVU
V naslednjem podajam prikaz noše, k akor se nam predstavlja 
na p o rtretih 17. stoletja, ki so v slovenski posesti. Že v uvodu sem om e­
nila, da je itreba p ri tem razlikovati m ed gradivom, ki je nastalo pri nas
in ki dejansko predstavlja domače ljudi, dn takim , ki je prišlo po raz­
ličnih poteh na slovensko ozemlje. Od slik, ki jih posedujem o v Slove­
niji, sem torej odbrala take, za katere menim, da bi mogle dovolj avten­
tično pričati o ljudeh in njihovi noši pni nas.
Na splošno je mogoče reči, d a je v Sloveniji zadostno število portretov, 
ki nam osvetljujejo razvoj oblačila. Seveda ni gradivo tako popolno, da 
bi sklenjeno ilustriralo razvoj v vseh njegovih nadrobnostih. Vsa obdob­
ja niso enako izčrpno dokum entirana. N ajprim ernejši so za m odni prikaz 
p o rtreti ljudi v celi postavi. Teh portretov je pri nas sorazm erno malo, 
m edtem ko je znatno več slik, ki nam prikazujejo sam o obličja ali po- 
p rsja portretirancev, p ri tem pa so vidne le pričeske, pokrivala in deLi 
oblačil. V endar pa je pričevanje o m odni noši na naših slikanih portretih 
dovolj zgovorno. To je bil tudi vzrok, da sem se odločila obravnavati 
to vrsto dokum entacije o m odnem razvoju v obliki posebne in zaklju­
čene razprave, ločeno od drugega likovnega gradiva.
Enako kakor v svetu je potekal ta razvoj noše tudi p ri nas, 
razlike so le pri natančnejši časovni razm ejitvi m ed posam eznimi ob­
dobji. Le-ta nastopajo pri nas v splošnem nekoliko pozneje k ot v de­
želah, ki so odločale o razvoju mode. Domače razm ejitve se tudi ne 
pokrivajo z onim i v svetu, če vzamemo za m ejo čas, ko so se hkrati po 
nekaj let pojavljale m odne oblike odm irajoče in nastopajoče dobe. 
Razmejitve, ki sem jih postavila v pričujoči nalogi, se nanašajo sam o 
na obravnavano gradivo, torej na portrete, in niso nastale ob upošte­
vanju drugih likovnih ali arhivskih virov, ki bi prišli v poštev za iz- 
črpnejšo dokum entacijo o m odi pri nas. Te razm ejitve se tudi samo 
okvirno ujem ajo s splošnim m odnim razvojem v svetu. Gradivo samo 
mi je nam reč narekovalo nekoliko drugačno razdelitev. Ponekod sem 
m orala to sto riti zaradi letnic n astanka slik, ki niso povsem sodile v 
splošno razdelitev, drugod zaradi že om enjenega prepletanja modnih 
pojavov ene in druge dobe, m arsikje pa tudi zaradi težavnega opredelje­
vanja nejasno ali sam o delno upodobljenih noš.
V prvo skupino sem uvrstila portrete, ki prikazujejo špansko m odno 
nošo in njene različice. Da bi bil prikaz bolj sklenjen, sem uvrstila v 
to skupino tu d i nošo pred 1600, saj je bila ta m oda pri nas v veljavi že 
vso drugo polovico .16. stoletja. Prva skupina zajem a torej čas m ed 1550 
in približno 1640, ko izzvenevajo zadnje inačice te m etode.
Razvoj v drugi skupini poznamo na splošno kot obdobje, ki m u je vtis­
nila pečat tridesetletna vojna. V naših p o rtretih se to obdobje pojavi 
šele /v 'tridesetih letih, gradivo pa je take narave, da je podoba raz­
voja popolnejša, če ga obravnavam o do sedem desetih let 17. stoletja. 
T retjo skupino predstavlja v evropskem m odnem razvoju obdobje Lud­
vika XIV., zavzema pa vso drugo polovico 17. sto letja in še prvi dve 
desetletji 18. stoletja. Po tem, kakor se nam kaže gradivo, sem del p o r­
tretov druge polovice 17. sto letja ra je obdelala že v drugi skupini, tretjo 
pa sem uvrstila m ed 1670/80 in 1717, v čas, ki pom eni odločilno fazo 
za razvoj in izoblikovanje oblačila 18. stoletja. K akor sem v prvi skupim 
predstavila iz 16. stoletja samo prim ere, ki so razvojno zanimivi za m odo 
17. stoletja, tako sem v tretji skupini portretov odbrala od slik 18. sto­
letja samo nekaj prim erov, v katerih se iztekajo oblačilne tradicije 
17. stoletja.
1. NOŠA MED LETI 1550 IN 1630/40
M oška noša
Nošo tega obdobja m orem o kratko označiti kot špansko modo. Njene 
značilnosti sem okvirno razložila v prejšnjem poglavju. K er gre za pojav, 
ki izvira iz 16. stoletja in se je v tem stoletju s polnostjo uveljavil tudi 
p ri nas, je upravičeno, da zajem em o v pričujočem poglavju tudi p o rtrete 
s prikazom španskega k roja iz druge polovice 16. stoletja. Dva p o rtreta 
v celi postavi, podoba B olfenka K rem erja iz Gornje Radgone iz leta 1563 
(sl. 68) in Jurija H erbersteina iz leta 15891 govorita o nadrobnostih mo­
škega kroja, ki smo jih om enili že v splošnem opisu m oške noše. B. 
K rem er je upodobljen v širokem , s krznom obšitem plašču z nabranim i 
rokavi, tako im enovani šubi (nem. »Schaube«). Plašče te vrste poznamo 
■ iz obdobja reform acije v Nemčiji, torej iz časa pred nastopom španske 
mode.
V nem ških deželah je prišlo do značilne kom binacije m ed elem enti špan­
ske in nem ške poznorenesančne noše. Prav šuba je značilen ostanek 
nem škega kroja, ki se je trdovratno ohranil v španski m odni eri. Plašč 
B. K rem erja m očno spom inja na oblačilo m eščana, kakor ga vidimo 
npr. na lesorezu Tobije Stim m erja iz druge polovice 16. stoletja, ki p ri­
kazuje stanovska oblačila v Nemčiji.2
Plašč šubo zasledimo tudi pri nekaterih drugih naših p ortretih. Starejši 
od K rem erjevega se zdi po tipu plašč na podobi Plemiča z molkom: 
njegova posebnost so široka krznena obloga in odprtine za rokave. K roje 
te vrste so nosili še v času M aksim ilijana I., torej v prvi polovici 16. sto­
letja. V endar govori nabrani ovratnik na naši podobi vsekakor za čas 
španske m ode din gre to rej v tem prim eru za dokaj konservativno osta­
lino, ki se je pojavila v španski oblačilni zasnovi.
Španski 'kroj v povezavi s plaščem , torej nem ško različico te mode, nam 
kažejo še drugi portreti: p o rtret plem iča s kranjsko-hrvaškim grbom, 
p o rtret moža s kratko belo brado in v črnem plašču in p o rtret Žige Her­
bersteina? Pri prvem upodobljencu gre za starejšo obliko šube, starec z 
brado se po k roju približuje K rem erjevem u oblačilu z nabranim i rokavi, 
Ž. H erberstein, ki ga poznamo kot diplom ata v T určiji in Rusiji ter pisca 
Moskovskih zapiskov, p a je očitno upodobljen v plašču turškega porekla. 
Skoraj povsem pogrešam o m ed našim i p o rtreti kratko špansko pelerino, 
ki je sodila k znač.ilnostim m oške mode. Res je, da so se v nem ških 
deželah tem u oblačilnem u kosu dolgo časa izogibali in še nadalje upo­
rabljali iplašče, kaže pa, da se je pelerina vendarle udom ačila tudi pri 
nas. O njej nas prepričujejo upodobitve na številnih plem iških nagrob­
nikih.
Nekak vmesni oblačilni kos m ed šubo in pelerino je bil kratek plašček, 
im enovan »sm olarska suknja« (nem. »Harzkappe«). Tudi ta kroj je našel
1 Portret Bolfenka Kremerja, o. pl., 190 X 104 cm, Maribor, Pokrajinski muzej 
Portret Jurija Herbersteina, o. pl., 120 X 106,5 cm, Ptuj, Pokrajinski muzej
2 Erika Thiel: Geschichte des Kostüms, Berlin 1963, p. 332
1 Portret Žige Herbersteina, o. pl., 204 X 132 cm, Ptuj, Pokrajinski muzej
pot v naše kraje. N ajdem o ga n a p o rtretu Jurija Herbersteina.4 To je 
nekako do stegen segajoč suknjič, v našem prim eru bogato obšit s 
krznom; rokavi suknjiča so kratki. Ta suknjič je v kroju še ohranli 
oblike nekdanjega širokega in daljšega plašča-šube.
V rsta doprsnih portretov nam pripoveduje o m oških suknjičih na pre­
hodu dz 16. v 17. stoletje in na začetku 17. stoletja. Po večini gre za tesno 
oprijete suknje črne barve. Slike nam žal le v redkih prim erih pokažejo 
nadrobnosti oblek. V splošnem iso natančno podani samo ovratniki, ki 
so bili tudi v resnici daljši čas edino poživilo in okras črnih oblačil. 
Tu bi posebej om enili zgovorna p o rtreta Andreja in Lenarta Hrena iz 
Ljubljane,5 m estnih sodnikov v L jubljani ob koncu 16. in v začetku 
17. stoletja. Pri Lenartu nas pritegne visoko dvignjeni in nabrani ovrat­
nik, ki ga upodobljenec nosi k suknjiču s pelerino. Izbrano modo razo­
deva p o rtret grofa Pavla Spannerja (sl. 69) iz leta 16026 rokava sicer tem ­
nega suknjiča poživljajo progasti našitki, poseben dekorativni učinek pa 
daje suknjiču nabornica, okrašena z dolgimi suličastim i čipkami.
V rsta portretov iz štajerske in koroške fevdalne posesti nam pripove­
duje, kako se je sprem injala španska m oška noša v začetku 17. stoletja. 
Podoba je, da je ta noša nekoliko zaostajala za dosežki v modno vo­
dilnih deželah. Pri itej trditvi pa m oram o biti previdni in je ne kaže 
posploševati. Nekaj portretov nas vsekakor prepriča, da je noša pri 
nas v mnogočem tudi ujela korak z evropskim razvojem . Baron Mihael 
W olkenstein (sl. 71)7 ije upodobljen v obleki, katere osnovni kroj z ozkimi 
rokavii, tesnim životom in široko nagačenim i hlačam i se presenetljivo 
ujem a z obleko, ki jo nosi na sliki Isaaca Oliverja grof Richard Sackville.8 
Obe podobi sta nastali 1 . 1616, ena na Štajerskem , druga v Angliji, 
torej v deželi, ki je vsekakor veljala za m odno napredno.
Iz časovne bližine obeh del izvira še nekaj portretov. Kakor v drugih 
deželah se je uveljavil tudi pri nas vrhnji suknjič z odprtim i rokavi, 
poleg najpogostejše črne barve oblačil pa srečujem o v tem času vse 
več vzorčastega blaga. P ortret dečka z rožo9 in podoba neznanega plemiča 
iz rodbine Herberstein iz 1 . 16291 0 razodevata bogati različici tega suk­
njiča. Oblačili sta poudarjeni še s širokim a trdim a ovratnikom a tipa 
»gran gola« A n z m anšetam i, ki jih krasijo veliki zobci klekljanih čipk. 
Gre za slovesni oblačili, z letnioo 1629 pa je oprem ljen še drugi p o rtret 
istega plemiča, ki nam rabi za dobro inform acijo, kakšno je bilo v p ri­
m erjavi s prazničnim vsakdanje oblačilo. Plemič nosi obleko poznega 
španskega kroja s pelerino, krasijo jo samo ovratnik in m anšete p re­
proste oblike in brez čipk. V sakdanje obleke fevdalcev spoznamo tudi
4 Portret Jurija Herbersteina, o. pl., 120 X 106,5 cm, Ptuj, Pokrajinski muzej
5 Portret Andreja Hirena, o. pl., 68,5 X 55,5 cm, Ljubljana, Narodni muzej 
Portret Lenarta Hrena, o. pl., 68,5 X 55,5 cm, Ljubljana, Narodni muzej
6 Portret Pavla Spannerja, o. pl., 105 X 87 cm, Ptuj, Pokrajinski muzej 
barvni list 23.
7 Portret Mihaela Wolkensteina, o. pl., 106,5 X 84 cm, Ptuj, Pokrajinski muzej
' Slika je v Victoria and Albert Museum v Londonu; gl. Erika Thiel, o. c.
’ Portret dečka z rožo, o. pločevina, 15,4 X 12,5 cm, Celje, Pokrajinski muzej
1 0 Portret Jurija Sigismunda Herbersteina, o. pl., 104 X 70 cm, Ptuj, Pokra­
jinski muzej
na skupinski podobi Družine Rainer iz Celovca iz 1 . 1630/40." Tudi tukaj 
se srečujem o z osnovnim i oblikam i poznega španskega kroja, posebej 
pa nas pritegnejo enako ukrojene deške obleke osm ih Rainerjevih sinov. 
Nogavice živo rdeče barve, (kakor jih vidimo n a tej sliki, najdem o tudi 
na drugih upodobitvah otroških oblek španske noše, npr. n a votivni 
podobi družine Sim ona Mandecha iz časa okoli 1 . 1573.1 2 
Špansko nošo pozne različice nam dobro predstavi p o rtre t Urha Eggen- 
berga (sl. 70),1 3 ki nosi letnico 1624, ob njega pa bi postavili p o rtret Jurija 
Szekelyja lastnika Borla, iz 1. 1614.1 4 čeprav gre za razliko desetih let, se 
nam zdi smiselno, da sliki vzporejam o in opozorim o na oblačilne razlike 
p ri enem in drugem liku. Szekely nosi široke trd e hlače, kot jih sre­
čujem o v zgodnjem 17. stoletju, kroj hlač, ki ga vidimo pri Eggenbergu, 
pa je znatno ožji in že napoveduje sprem em be, ki jih bom o pogosteje 
srečevali v drugem obdobju našega razvoja. V celoti je Eggenbergova 
noša reprezentančno oblačilo visokega deželnega uradnika. Opozorim naj 
na črne nogavice in izrezane čevlje s peto, v našem okolju je posebnost 
tudi široka m ehka nabom ica, kot jo sicer poznamo s holandskih upodo­
bitev. Z Eggenbergovo nošo precej soglaša obleka Bartolom eja Valva­
sorja, kot jo zasledimo v Radicsevi knjigi o J. V. Valvasorju,1 5 le da im a 
kranjski plem ič odpet suknjič, pod katerim je videti še kratek telovnik. 
Če sm em o verjeti podobi Szekelyja, je bila že v začetku stoletja v rabi 
tudi srajca z m ehkim ovratnikom , torej v času, ko je pri plem iški in 
tu d i vojaški noši, kakršno kaže Szekelyjeva slika, še prevladovala na- 
borndca. P ortreta vzporejam , ker nam nazorno pričata, da so se elem enti 
nekega m odnega pojava pogosto m ešali z elem enti iz drugega časa, da 
torej najdem o v naprednejši oblačilni zasnovi to ali ono nadrobnost, ki 
jo poznamo za ostanek iz m inule dobe; kakor sm o videli, pa zasledimo 
tudi nasprotne prim ere, se pravd starejša oblačila z napovedmi nastopa­
jočega okusa.
Om enila sem že, da je eden poglavitnih okrasnih delov pozne španske 
noše poškrobljeni in čipkasti ovratnik. Če še enkrat strnem naštevanja 
teh oblačilnih elementov, ugotovimo, da nam kažejo p o rtreti dokaj raz­
lične tipe ovratnikov. Sprva srečujem o ozke in nabrane, pozneje pa vse 
večje ovratnike. Sočasno z naborndco se pojavlja veliki trd i ovratnik, 
ki ga krasijo čipke, to je tako im enovana »gran gola«. Pogrešamo pa 
v našem gradivu upodobitve s k ratk im trdiim ovratnikom , »golillo«, ki 
jje bil v prvi polovici 17. stoletja m očno v rab i po vsej Evropi. Edini 
po rtret, ki nam kaže m oža s takim ovratnikom , je kopija po Van 
Dyckovi podobi Princa Ruperta Palatinskega1 6 in torej v naši obravnavi 
kot dokum entarno gradivo ne m ore p riti v poštev.
1 1 Skupinski portret družine Rainer ;iz Celovca, o. pl., 55 X 218 cm, Maribor, 
Pokrajinski muzej
1 2 Votivna podoba Simona Mandecha, o. pl., 200 X 120 cm, Maribor, Pokrajin­
ski muzej
1 3 Portret Urha Eggenberga, o. pl., 183 X 102 cm, Maribor, Pokrajinski muzej
1 4 Portret Jurija Szekelyja, o. pl., 188 X 124 cm, Maribor, Pokrajinski muzej
1 5 Paul v. Radiics: Johan Weikhard Freiherr von Valvasor, Laibach 1910, sli­
kovna priloga k p. 23.
1 6 Portret princa Ruperta Palatinskega, o. pl., 52,7 X 42,5 cm, Ljubljana, Na­
rodna galerija
K akor drugod po Evropi nam kažejo naši p ortreti m oške pričeske in 
brade, ki ustrezajo načelom španske m ode. Možje nosijo sprva kratke 
lase, brade so koničaste in daljše ali pa so na široko pristrižene in krajše 
oblike. V 17. stoletju se vse bolj uveljavlja kozja bradica, ob njej pa 
visoko zavihani brki. Z odpravljanjem nabornic se frizure s kratkim i 
lasm i um ikajo daljšim lasem, n jih dolžino pa om ejujejo trdi pokončni 
ovratniki. Odločilna sprem em ba v m oški pričeski nastopi tudi pri nas, 
ko se pojavi m oda m ehkih in zaobrnjenih ovratnikov.
Precej skrom no je pričevanje naših portretov o m odi pokrival, če iz­
ločimo iz pregleda slike, k i nam prikazujejo ljudi, za katere vemo ali 
m enim o, da niso živeli p ri nas, nam ostaneta sam o p o rtreta Jurija Her­
bersteina in Mihaela W olkensteina.1 1 Na prvem nosi portretiranec plitek 
klobuk »toque« z nojevim peresom , kot je bil najpogosteje v sestavu 
španske noše 16. stoletja. Na mizi ob W olkensteinu pa počiva visok, 
bržkone svilen naguban klobuk, ki ga krasijo dragi kam ni. Dobro so 
podana pokrivala španske m ode na že om enjenih »izločenih« portretih. 
Nadvojvoda Karel n a p o rtretu z ženo1 8 nosi m ehko naguban klobuk zgod­
nejšega tipa, cesar R udolf II. na sliki, posneti po Josefu Abintzu,1 9 ima 
visok, še vedno m ehak klobuk, plem ič z veliko nabornico in pelerino, 
po vsej verjetnosti cesar Matija,7 0 pa se nam predstavi s trdim pokri­
valom, ki im a široke k rajce in bogat nakit in ki je značilno za prvo 
polovico 17. stoletja.
P ortreti v naši skupini predstavljajo izključno ljudi privilegiranih sta­
nov, po večini plemiče, zato je razum ljivo, da nosijo upodobljenci nakit 
— verižice, okrasne pasove, p rstane in podobno. Obravnava nakita bi 
zaslužila posebno študijo, zato ga v okviru te razprave nadrobneje ne opi­
sujem . SmiseSno se m i zdi, da se še enkrat ustavim pri p o rtretu Mihaela 
W olkensteina. Podoba je glede nakita zelo zgovorna, posebej pozorno 
je obdelan upodobljenčev pas, n a katerem visi meč, za pas pa sta za­
taknjena ključ z verižico k o t simbol portretirančeve kom orniške funkcije 
in bodalo.
Dva p ortreta nam predstavita ljubljanskega škofa Tomaža Hrena2 1 in 
s tem nošo visokega 'klera v začetku 17. stoletja. O bakrat nosi škof 
široko nabrano srajco s trdim ovratnikom , enkrat je upodobljen z 
m ozzetto in biretom . K ratki lasje, pristriženi brki in brada so značilni 
za nošo duhovščine v tem obdobju.
Posebej bi m orali v tej skupini spregovoriti o portretih mož v oklepih. 
Tu bi om enila ponovno Urha Eggenberškega in Jurija Szekelyja.2 2 Slednji
1 7 Portret Jurija Herbersteina, o. pl., 120 X 106,5 cm, Ptuj, Pokrajinski muzej 
Portret Mihaela Wolkenstaina, o. pl., 106,6 X 84 cm, Ptuj, Pokrajinski muzej
1 8 Portret nadvojvode Karla Štajerskega in soproge Marije, o. pl., 77 x 116 
cm, Maribor, Pokrajinski muzej
1 9 Portret cesarja Rudolfa II., o. pl., 64,3 X 51 cm, Ptuj, Pokrajinski muzej 
“ Portret cesarja Matije (?), o. pl., 113,4X92cm, Novo mesto, Dolenjski
muzej
2 1 Portret škofa Tomaža Hirena, o. pl., 126X95 cm, Nadškofijski ordinariat 
Portret škofa Tomaža Hrena, o. pl., 102 X 116 cm, Ljubljana, Narodni mu­
zej
n Portret Urha Eggenberga, o. pl., 183 X 102 cm. Maribor, Pokrajinski muzej 
Portret Jurija Szekelyja, o. pl., 188 X 124 cm, Maribor, Pokrajinski muzej
nosi sam o doprsni oklep, m edtem ko so deli oprem e na mizi v ozadju. 
Dokaj določno je upodobljena oprem a tudi pri Eggenbergu: na mizi 
vidimo pregibni ovratnik (nem. »Ringkragen«), šlem s perjanico, tako 
imenovano »jurišno pokrivalo« (nem. »Zischäge«, po besedi m adžarskega 
izvora) ter kom andno palioo. Prsni oklep in ščit ležita na tleh. P ortretna 
kompozioija te vrste je bila očitno precej priljubljena: podobno kot pri 
Eggenbergu so razvrščeni vojaški rekviziti tudi pri že om enjenem por­
tretu Sackvilla. V zvezi z upodobitvam i v oklepih naj om enim še dva 
p o rtreta vojaških poveljnikov, m orda iz rodbine Attems.2 3 Moža bi po 
osnovnih znakih noše uvrstili v našo skupino, torej v 16. ali zgodnje 
17. stoletje, nekateri deli oklepov pa se zdijo precej manj funkcionalni, 
zato bi tem slikam ne prisodili posebnega dokum entarnega pom ena.
Ženska noša
Razvoj ženske noše španskega kroja se v našem gradivu ne razkriva 
tako očitno k akor na m oških portretih. N ajstarejši p o rtreti žensk so 
nastali m ed 1 . 1614 in 1620. To so tri slike, ki nam kažejo celotne ženske 
noše. Vse tri upodobljenke, žena Jurija Szekelyja (sl. 73) (okoli 1614), 
Ana K rem er (okoli 1620) in Ana Eggenberg (okoli 1624),2 4 se nam pred­
stavijo v španskih krojih, ki so po svojih setavnih delih — stezniku, 
krilu z žiičnatim obodom (»verdugado«), spodnjim in vrhnjim oblačilom 
z odprtim i rokavi, ovratnikom nabornico, dekorativnim i dodatki itd. — 
značilni za pozno fazo španskega m odnega obdobja. Posebej naj om enim 
nošo Szekelyjeve, ki nosi prek obleke, kot smo jo opisali, še širok plašč 
brez rokavov, tako im enovano >»ropo«. Vse tri obleke govorijo o sočas­
nosti z modo v drugih deželah in bi zanje mogli poiskati mnogo skupnih 
značilnosti celo z nošo Izabele B randt na slovitem Rubensovem avto­
p o rtretu slikarja z ženo iz 1 . 1610, le da B randtova ne nosi trdega krila 
kot naše upodobljenke.
Značilno špansko oblačilo nam predstavijo še nekateri drugi naši por­
treti. Če pustim o ob strani p o rtreta vojvodinje Elizabete Magdalene Šle- 
zijske2 5 in dveh avstrijskih nadvodinj,2b ki sta izpričano neslovenskega 
porekla in nam kažeta prim ere zgodnejše španske slovesne noše, bi se 
najprej ustavili p ri p o rtretu neznane plem kinje.2 1 Žena je upodobljena 
do pasu, vidna je razkošno izvezena obleka enakega kroja, kot sm o ga 
že opisali, nadalje široki »mlinski kamen«. Opozorila bi na razm erom a 
kratek steznik, po katerem lahko nošo postavim o pred prej opisane
2 3 Portret vojaškega poveljnika I., o. pl., 198 X 103,5 cm, Ljubljana, SAZU 
Portret vojaškega poveljnika II., o. pl., 196X 103,5 cm, Ljubljana, SAZU 
2 ‘ Portret žene Jurija Szekelyja, o. pl., 188 X 124 cm, Maribor, Pokrajinski 
muzej
Portret Ane Kremer, o. pl., 190 X 108 cm, Maribor, Pokrajinski muzej 
Portret Ane Eggenberške, o. pl., 183 X 102 cm, Maribor, Pokrajinski muzej
2 5 Portret vojvodine Elizabete Magdalene Štajerske, o. p., 210 X 120 cm, 
Novo mesto. Dolenjski muzej
2 6 Portret najdvojvodiinj Ane in Konstancije, o. pl., 78 X 118 cm, Maribor, Po­
krajinski muzej
2 7 Portret neznane plemkinje, o. pl., 188 X 124 cm, Maribor, Pokrajinski muzej
plem kinje na m ariborskih slikah. Zelo zgovorno nam o noši pripoveduje 
p o rtret plem kinje iz rodu Dienersperg rojene Kaltenhaus,2 S hi se časovno 
ujem a z nošo na n a m ariborskih slikah. Posebej izstopa oblačilo po 
dolgem »jeziku« steznika. Ta oblika steznika je bila očitno daljši čas 
v veljavi. Baronica aMrija Lymann, rojena W olkenstein (sl. 72),2 < 5 se nam 
predstavi s takim steznikom v slovesni noši še 1 . 1638. Seveda se je v 
tem času na sicer španskem k roju že m arsikaj spremenilo; predvsem 
vidimo trde stoječe ovratnike, ki so skupaj s čipkastim i m anšetam i 
glavna dekoracija reprezentančne ženske obleke.
Kot prim era izzvenevajoče španske noše se nam predstavita Regina 
Konstanca Dienersperg, rojena Valvasor,3 0 in neznana plem kinja .3 1 Os­
novni kroj njunih oblačil je očitno še steznik s krilom »verdugadom«, 
tudi odprti rokavi vrhnjega oblačila so nam znani od zgodnejših por­
tretov. Posebno pri drugi obleki je opaziti, da im a večji izrez ovratnik 
pa se je nosilki že polegel po ram enih. V zvezi z ovratnikom se je spre­
m enila tudi ženina pričeska.
V ovratnikih kot odločilnem elem entu pozne španske noše naj sprego­
vorim posebej. Na naših upodobitvah srečujem o sprva velike nabornice, 
»mlinske kamne« ali »mlinska kolesa«, sočano z njim i pa so bili v rabi 
tudi m anjši ovratniki istega tipa. Zanimiva sta ovratnika na portretih 
Sidonije Schärfenburg z letnico 1617 in Suzane grofice O rtenburške iz 
približno istega časa.3 2 Piri zadnji gre celo za tip ovratnika, ki se zdi 
precej nenavaden: iima nekako vm esno obliko m ed nabornico in napetim 
trdim ovratnikom poznejše dobe. Pri M ariji Laymann, upodobljeni z iz­
redno pozornostjo tako glede portretnih potez kakor nadrobnosti obla­
čila, im am o odličen p rim er čipkarskih spretnosti. Čipke, posebej klek­
ljane, so nedvom no bistvena dekoracija om enjenega oblačila. Podobno 
nas prepričuje tu d i p o rtret neznane žene,3 3 V obeh prim erih se nam zdi, 
da gre za čipke italijanskega izvora a lM vsaj italijanskega sloga. Kakor 
je znano, so čipke v naše k raje uvažali. Omenim naj še z barvitim i, 
črnim i 'in rdečim i čipkam i pošiti obleki na portretih že om enjenih Regine 
Konstance Dienersperg in neznane plem kinje (sl. 74).3 4 
Zunaj razvojne vrste v tej skupini ženskih noš je treba om eniti nošo na 
p o rtretu Uršule Engelshaus-Petschacher (sl. 76).3 5 Po tem, kar nam kaže
2 8 Portret plemkinje iz rodu Kaltenhaus-Dienersperg, o. pl., 91,5 X 122 cm, 
Ljubljana, Mestni muzej
” Portret Marije Laymann-Wolkemstein, o. pl., 107 X 84,7 cm, Ptuj, Pokrajin­
ski muzej
3 0 Portret Regine Valvasor-Dienersperg, o. pl., 123 X 93 cm, Ljubljana, Na­
rodna galerija
3 1 Portret neznane plemkinje, o. pl., 74 X 99 cm, Ljubljana, Mestni muzej
3 2 Portret Sidonije Schärfenburg, o. pl., 65,5 X 51 cm, Ljubljana, Akademija 
upodabljajočih umetnosti
Portret Suzane Ortenburg, o. pl., 64 X 51 cm, Ljubljana, Akademija upodab­
ljajočih, umetnosti
3 3 Portret neznane plemkinje, o. pločevina, 15,6 X 12,6 cm, Celje, Pokrajinski 
muzej
3 4 Portret Regine Konstance Dienersperg, o. pl., 123 X 93 cm, Ljubljana, Na­
rodna galerija
Portret neznane plemkinje, o. pl., 74 X 99 cm, Ljubljana, Mestni muzej
3 5 Portret Uršule Engelshaus-Petschacher, o. pl., 96.5 X 73,5 cm, Ljubljana, Na­
rodna galerija
V Zbornik
p ortret, nosi žena preprosto črno obleko z nabornico in čipkastim i ro­
kavi. Krilo je bržkone »verdugado«, prek njega p a nosi žena bel pred­
pasnik. Pom em bna se m i zdi naglavna ruta, ki je na tem enu preganjena, 
njeni ikrajci pa padajo ženi prek hrbta. Če prim erjam o to ruto z upo­
dobitvam i km ečkih noš v Valvasorjevi Slavi vojvodine K ranjske,3 6 bomo 
našli precej sorodnosti z rutam i, k i jih im ajo km ečke žene. Sklepati bi 
torej smeli, da je na naši sliki upodobljena sicer plem kinja, ki pa je 
oblečena v vsakdanjo, delovno obleko s pečo, kot jo je nosilo ljudstvo 
v naših k rajih v 17. stoletju.
Posebnost m ed nošam i te skupine je nadalje otroško oblačilo na portretu 
deklice s psičkom (sl. 75),3 7 verjetno iz rodu H erbersteinov. Deklica nosi 
nabrano avbo, dolgo obleko z nabornico, okoli ram en im a vrvico z raz­
ličnimi obeski. Podoba je redek prim er otroškega oblačila v 17. stoletju. 
Dokaj nadrobno nas p ortreti poučijo o pričeskah pozne španske noše 
■tega časa. Glede na visoke nabornice in trde stoječe ovratnike so bile 
v navadi predvsem visoke pričeske z navzgor počesanim i lasm i. Videti 
pa je, da so nosile ženske tudi v naših ikrajih ob nabornicah in visokih 
ovratnikih košato počesane k ratk e frizure, kot jih zasledimo npr. pni 
Ani K rem er okoli 1620 in M ariji Layman 1 . 1638. Pri Regini Dienersperg 
in neznani plem kinji na sliki iz ljubljanskega M estnega m uzeja, ki nosita 
prehodni obleki, so lasje počesani v svedrastih kodrih in padajo na 
ram ena.
Tudi ženski nakit naj om enim le okvirno. Vse upodobljenke nosijo k 
svečanim oblačilom verižice, zapestnice, diadem e itd. Pri noši Elizabete 
Magdalene Šlezijske3 8 — p o rtre t predstavlja sicer ženo, ki ni živela v 
naših krajih — so vezenina na oblačilu in biserni nizi nakita podani v 
vseh nadrobnostih. Pozorni postanem o tudi na nakit Sidonije Schärfen- 
burgove.3 9 Mnogo tega so utegnili slikarji upodobiti po spom inu ali pred­
logah, tudi po naročilu, in ni nujno, da so imeli na voljo originalne 
draguljarske izdelke. Vseeno pa to ne zm anjšuje dokum entarnega po­
m ena podob, saj so nakit gotovo upodabljali tako, kakor so ga dejansko 
poznali iz svojega časa. Med drugim i m odnim i dodatki je om eniti še 
pahljače in rokavice.
2. NOŠA MED LETI 1630/40 in 1670/80 
Moška noša
K akor v prvi skupini noš nam tudi v drugi nazorno predstavi 
osnovne značilnosti nekaj naših portretov v celi postavi. Na prvem 
m estu naj omenim p o rtret K rištofa Kranega (sl. 77) iz 1 . 1634.4 0 Noša
3 4 J W. Valvasor: Die Ehre des Herzogthums Krain, Laibach-Nürnberg 1689,
II, p. 306
3 7 Portret deklice, o. pl., 76 X 61 cm, Ptuj, Pokrajtimski muzej
5 ! Portret vojvodinje Elizabete Magdalene Šlezijske, o. pl., 210 X 120 cm, No­
vo mesto, Dolenjski \rmze')
3 9 Portret Sironije Scharfenburg, o. pl., 65,5 X 51 cm, Ljubljana, Akademija 
upodabljajočih umetnosti
4 0 Portret Krištofa Kranega, o. pl., 190 X 106 cm, Maribor, Pokrajinski muzej
tega portretiranca vsebuje tako rekoč vse bistvene elemente, po katerih 
se odločno razlikuje od m inule španske mode. K akor za prejšnje ob­
dobje bi si upali tudi za čas tridesetih let 17. stoletja trditi, da m oda 
v naših krajih ni zaostajala za zahodno Evropo. Seveda velja ta trditev 
sam o za posam ezne prim ere in ;so se sočasno z m odnim i novostm i v 
večji m eri pojavljali tudi konservativni modni kroji. Nošo K rištofa Kra- 
nega lahko dobro prim erjam o z nošo na p o rtretu Henrika II. Lotarin- 
škega, ki ga je leta 1631 naslikal Ferdinand Elle.4 1 Oba p o rtreta nam 
kažeta moža s širokim a m ehkim a ovratnikom a, v suknjičih z jerme- 
nasto razrezanim i rokavi in prilegajočim se životom, v širokih, pri ko­
lenih od p rtih hlačah, okrašenih s čipkam i, in v nizkih, navzdol zavihanih 
škornjih. Tudi mnoge nadrobnosti, mpr. številne pentlje s kovinskimi 
konicam i, s katerim i so p ritrjen i spodnji deli suknjiča in ki robijo hlače, 
pričajo, da sta p o rtreta nastala sicer vsak n a svojem koncu Evrope, 
vendar pa v istem vzdušju m odne kulture. Naš p o rtret se dobro ujem a 
tudi z jedkanico Jacquesa Callota, ki predstavlja Clauda Derueta in nje­
govega sina okoli 1 . 1630.4 2
Če gre pri om enjeni noši za modo, kot smo jo nosili sočasno p ri nas in 
v Franciji, nam kaže p o rtret Janeza M aksim ilijana Herbersteina iz 
1 . 16354 3 oblačilne značilnosti, kot jih zasledimo na podobi Nicolaesa 
Eliasa, predstavljajoči am sterdam skega župana Cornelisa de Graefa:* 
Holandec nosi za deželo in svoj položaj tipično črno svileno obleko, 
m edtem ko je H erbersteinova obleka sicer tudi črna, poživljajo pa jo 
vezenine na rokavih in pisane pentlje na hlačah in obuvalu. Sorodnost 
m ed oblekam a je v osnovnem kroju suknjiča in dokolensbih hlač, noga­
vicah in čevljih is peto. Prav tako je obem a skupna prek h rb ta pada­
joča kratka pelerina, nadalje široki ovratnik, klobuk itd.
Iz tridesetih det 17. stoletja izvira tudi p o rtret Jurija Adama Kheven- 
hiillerja,K ki predstavlja dečka v starosti treh let. O trok je oble­
čen povsem po vzoru odraslih: ovratnik je videti kot m ehka čipkasta 
nabom ica, suknjič z ostro prirezanim i krajci in dokolenske hlače, no­
gavice in čevlji razodevajo splošni oblačilni okus svoje dobe. V barvah 
je oblačilo črno in okrašeno z rdečo obrobo; v tem se ponovno kaže 
posebnost, na katero sm o opozorili že p ri deški noši španskega kroja. 
Podobno kot K. Kraneg se nam predstavljajo v noši tridesetih let 17. sto­
letja še nekateri plemiči iz naših krajev. Jane z Ferdinand I. H erberstein1 6 
nosi podobno ukrojen suknjič z odprtim i rokavi, ki ga na ram enih po­
kriva širok m ehek in čipkast ovratnik. To je bil sorazm erno preprost 
kroj suknjiča, ki je ustrezal predvsem vojaškim namenom. V tem iknoju
4 1 Slika je v Musee de Relims;
gl. Francois Boucher: Historie du Costume, Paris 1965, p. 257.
4 2 Erika Thiel, o. c., p. 362
4 J Portret Janeza Maksimilijana Herbersteina, o. pl., 204 X 140 cm, Ptuj, Po­
krajinski muzej
4 4 Slika je v Staatliche Museen v Berlinu; 
gl. Erika Thiel, o. c., p. 362.
4 5 Portret Jurija Adama Khevenhüllerja, o. pl., 116 X 70 cm, Ptuj, Pokrajinski 
muzej
4 5 Portret Janeza Ferdinanda I. Herbersteina, o. pl., 104 X 70 cm, Ptuj, Pokra­
jinski muzej
lahko v bistvu še vidimo zarodek poznejše vojaške uniform e. O razšir­
jenosti (takega k ro ja pri nas pričata tudi p o rtreta D. F. Dienersperga in 
neznanega plemiča.*1 Kot sestavni del te noše, ki im a v celoti vojaški 
prizvok, je om eniti široki bandolier, pas za meč, ki so ga možje nosili 
prek desne rame.
Vse naštete značilnosti najdem o tudi na podobi Janeza Jurija Lamberga 
(sil. 78) iz 1 . 1648.4 8 Predvsem lahko ugotovimo, da se ujem ajo k ro ji isuk- 
njičev, zdi pa se, da je ob koncu tridesetletne vojne tudi v naše k raje 
že prodrla m oda novega kroja hlač, im enovanih po francosko »canons«. 
Te hlače so bile širše od prejšn jih in pri kolenih odprte. Podobi Lam­
berga in m orda tu d i Dienersperga nam torej kažeta oblačilno varianto, 
ki pom eni korak naprej od m ode tridesetih let. Ta m oda je tudi pri 
nas sčasoma pričela izgubljati svoj vojaški videz in je dobila prizvok 
gizdalinstva, kakor ga poznamo z mnogih sočasnih evropskih portretov. 
Moda, im enovana »rhingrave«, k atere značilnosti sem opisala p ri sploš­
nem razvoju v Evropi, očitno ni obšla naše dežele. Po p o rtretih , ki nam 
jo prikazujejo, bi mogli celo sklepati, da tudi pri nas ni bila sam o k ratk o ­
traje n pojav. N ajbolje nam jo na našem gradivu predstavi p o rtret ne­
znanega plem iča z deklico.*9 Slika nam prav idealno podaja nadrobnosti 
tega m oškega kroja: k ratk i suknjič, izpod katerega se guba srajca, s 
pentljam i zavezane hlače, prepasane pod trebuhom in p ri kolenih široko 
odprte. Če sm o m ord a p ri tej podobi podvomili, da gre za upodobljenca 
iz naših krajev, nas o noši »rhingrave« prepričajo še drugi, bolj »domači« 
portreti. Odličen prim er te m ode nam predstavi Ferdinand Hanibal 
Herberstein (sl. 79),0 5 katerega dostojanstvena črna obleka, pod njo vidna 
srajca in široki trd i ovratnik nas skupaj s pričesko spom nita na Moža 
v črnem, delo G erarda Terborcha iz leta 1673.5 1 Tudi p o rtret Janeza 
M aksim ilijana Herbersteina iz 1 . 16795 2 nam predstavi m oža v enaki 
noši. Po letnicah, ki jih nosijo naše slike, razberem o, da se je m oda 
»rhingrave« tudi pri nas utrdila v šestdesetih letih in da je izzvenevala 
šele okoli 1680.
Iz tega razdobja im am o tudi več doprsnih portretov, ki nam prikazujejo 
nekaj različic tega oblačilnega okusa. Že om enjeni p o rtret neznanega 
plem iča iz novom eškega m uzeja je m ed našim i p o rtre ti po razkošnosti 
rdečega kostum a redka izjema. Večina portretirancev nosi preprostejše 
črne obleke z belim i -trdimi ali čipkastim i ovratniki. Da gre za obdobje 
m ode »rhingrave«, nas prepričujejo ne sam o letnice del, am pak zanes­
ljive nekatere značilnosti na oblačilih: razprti rakavi, kratki suknjiči,
4 7 Portret D. F. Dienersperga, o. pl., 91,5 X 122 cm, Ljubljana, Mestni muzej 
Portret neznanega plemiča, o. pl., 108 X 82,5 cm, Ljubljana, Narodna gale- 
rija
4 8 Portret Janeza Junija Lamberga, o. pl., 208,7X 117,5, Ljubljana, Narodna 
galerija
4 9 Portret neznanega plemiča z deklico, o. pl., 225 X 136 cm, Novo mesto, Do­
lenjski muzej
5 0 Portret Hanibala Ferdinanda Herbersteina, o. pl., 104 X 70 cm, Ptuj, Pokra­
jinski (muzej
5 1 Slika je v Musee du Louvre v Parizu; 
gl. Francois Boucher, o. c., p. 261
5 2 Portret Janeza Maksimilijana Herbersteina, o. pl., 78 X 104 cm, Ptuj, Po­
krajinski muzej
srajce, vidne ob pasu, ovratniki itd. Pri tem se nam zdi, da je bila 
kakor vselej tudi v tej dobi (razkošnost oblačila odvisna od denarne 
zmogljivosti naročnika, poleg barvitih oblek pa so tudi p ri nas izpri­
čevala modno eleganco svečane črne obleke, k ar je bila nedvom no še 
tradioija iz obdobja španskega m odnega okusa. V preprosti čm i noši 
»rhimgrave« lahko omenimo Janeza M aksim ilijana H erbesteina in Janeza 
Friderika H erbesteina,5 3 črno oblačilo z izvezenim križem, znakom nem ­
škega viteškega reda na rokavu pa nosi Jurij Lamberg (sl. 80) 1 . 1666.5 4 
Kot p rim er bogatejše izvedbe tega kroja naj navedem obleko Janeza 
Adama Engelshausa iz 1. 1671.5 5 Po suknjiču in njegovih nadrobnostih 
sklepam o, da sta upodobljena v skrom nejši različici te mode tudi 
dr. Mihael D ienstm an na m rtvaškem odru 1 . 16605 6 in grof Leopold Kri­
što f Herberstein na sliki v N arodni galeriji v Ljubljani.
V to m odno obdobje bi uvrstila tudi p o rtret grofa Gaisrucka,5 7 upodob­
ljenega kot dečka. Pri njegovi noši sicer ne gre za izrazito m odo »rhin- 
rave«, isuknjič je daljši, kot je značilno za ta čas, enako tudi rokavi, 
na slogovno zvezo pa opozarja srajca, ki jo razkriva na pasu odpeti 
suknjič.
K akor v prvem obdobju 17. stoletja je imel tudi v drugem obdobju pri 
m oškem oblačilu pom em bno vlogo ovratnik. Na naših p ortretih, ki smo 
jih opisali, se pojavljajo različni čipkasti ovratniki. Le-ti bi dali po 
m otivih in po tehniki izdelave sklepati na italijanski ali flam ski izvor, 
klekljarska o b rt pa je bila znana tudi doma. Podobe nam govorijo, da 
so nosili ljudje v naših krajih m ehke ovratnike valonskega in švedskega 
tipa. V obdobju mode »rhingrave« so se uveljavili gladki platneni ovrat­
niki brez čipk, tak o imenovani »rabat«, za slovesnejši videz pa so k 
istem u kroju nosili tu d i čipkaste ovratnike enake oblike, imenovane 
»jabot«. Z »rabatom« je upodobljenih tudi nekaj duhovnikov, npr. Janez 
Ludvik Schönleben n a bakrorezu J. von Berga iz 1 . 1676.5 8 Dober prim er 
duhovniške noše je p o rtret neznanega škofa s takim ovratnikom in m o 
zetto iz N arodne galerije v Ljubljani.
Zgovorno je pričevanje portretov o m oških pričeskah, brkih in bradah. 
Z m odo m ehkih, položenih ovratnikov so se tudi pri nas uveljavili dolgi 
lasje, segajoči približno do ram en. P ortreti nam kažejo več inačic teh 
frizur, od krajših po vzoru vojakov iz tridesetletne vojne (portreti ne­
5 5 Portret Janeza Friderika Herbersteina, o. pl., 78 X 104 cm, Ptuj, Pokrajin­
ski muzej
5 4 Portret Junija Bonfrida Lamberga, o. pl., 94,5 X 71 cm, Ljubljana, Narodna 
galerija
5 5 Portret Janeza Adama Engelshausa, o. pl., 98 x 76 cm, Ljubljana, Narodna 
galerija
5 4 Portret dr. Mihaela Dienstmana, o. pl., 83,5 X 109 cm, Ljubljana, Narodna 
galerija
5 7 Portret mladega Gaisrucka, o. pl., 99,5 X 74,3 cm, Ljubljana, Narodna ga­
lerija
5 8 Grafika je v Narodnem muzeju v Ljubljani, inv. štev.: 382;
gl. Umetnost XVII. stoletja na Slovenskem, Narodna galerija, Ljubljana 
1968, (trk), p. 236.
Portret neznanega duhovnika, o. pl., ostali podatki manjkajo, ker je naha­
jališče slike neznano. Ljubljana, Narodna galerija
katerih H erbersteinov v Ptuju) do daljših, kot jih je narekoval »rhing- 
grave«. Ta m odni okus je slednjič spodrinil značilno kozjo bradioo in 
zavihane brke. Moški so si v tem času puščali samo krajše brčice ali 
pa so bili gladko obriti. P ortret Karla W olkensteina iz 1 . 16415 9 nam 
pove, da so bile v modi itudi posebnosti: plemič na sliki im a levo stran 
pričeske daljšo od desne, gre za frizuro »cadanette«, ki je bila ob svojem 
času poseben lepotni izraz. Z modno dolgo frizuro se nam predstavi ob 
noši »rhingrave« F. H. Herberstein in vrsta drugih plemičev.
V zvezi s pričeskam i je om eniti pokrivala. V tridesetih letih so nosili 
pri nas m ehke široke klobuke z nojevim perjem (K. Kraneg, J. M. H er­
berstein). Večina portretov nam kaže upodobljence brez pokrival, vendar 
zasledimo n a slikah poglavitne oblike m oškega klobuka iz om enjenega 
obdobja. Klobuk Janeza Jurija Lamberga6 0 im a trdo obliko tulca in 
ravne krajce, kar ustreza zgodnjem u obdobju »rhingrava«.
Skrbno so na portretih obdelani pasovi za meče —■ bandelierji, nadalje 
meči, ostroge, okrasne pentlje na suknjičih itd.
Na posebno m esto je treba v tej skupini postaviti veliko skupinsko po­
dobo slikarja Almanacha, imenovano Veselo om izje,6 1 datirano v času 
okoli 1670. Sliko zaznam ujejo značilnosti, po katerih bi jo mogli uvrstiti 
med skupinske portrete. K ar nas zanim a v okviru naše razprave, je 
seveda noša. Ta je podana dokaj nazorno: vidna je vrsta m oških suk­
njičev z razporki n a životu in rokavih, nadalje klobuki z zavihanimi 
krajci in b areta s peresom . Moški nosijo dolge lase do ram en in kratke 
brčice z bradicam i. Z datacijo slike se kroji oblačil ne ujem ajo najbolje: 
času bi sicer ustrezal ovratnik tipa »rabat«, ki ga nosi eden od kvarto­
pircev, in tudi pričeske. Suknjičev z razporki pa ta čas vsaj pri sodobnih 
m odnih oblačilih ni poznal in bi se nam prej zdelo, da gre za nošo, ki 
je bila iv veljavi pred 1 . 1670. Očitno gre tudi za kroje, ki so bili v rabi 
pri nižjih družbenih plasteh.
Zunaj m odnega razvoja se zdi tudi noša, ki jo zasledimo na portretu 
Andreja Lukančiča iz 1. 1652.6 2 Mož je oblečen v dolg, do kolen segajoč 
suknjič ohlapnega kroja, kamižolo /im srajco z mehkim platnenim ovrat­
nikom. Suknjič tega k roja najdem o v Valvasorjevi Slavi kot oblačilo 
km ečkega prebivalstva. N ajverjetneje je to rej A. Lukančič upodobljen 
v noši, ki je bila popularna m ed našim življem. Tej noši ustrezata 
tudi upodobljenčeva brada in frizura.
Drugo Almanachu pripisano delo je slika sv. Kolomana,6 i prav tako iz 
časa okoli 1670. Čeravno gre za upodobitev svetnika, je več kot verjetno, 
da si ga je Slikar zamislil po živem m odelu. Za to govorijo portretne 
poteze v obrazu, ki ga obdajajo košato počesani lasje. Času ustreza tudi 
svetnikova noša, do kolen segajoče rom arsko oblačilo z velikim ovrat­
nikom , čm e nogavice in čevlji s peto in zaponko.
s ’ Portret Karla Wolkensteina, o. pl., 74 X 60cm , Ptuj, Pokrajinski muzej 
“ Portret Janeza Junija Lamberga, o. pl., 208,7 X 117,5 cm, Ljubljana, Narod­
na galerija
6 1 Veselo omizje, o. pl., 163 X 281 cm, Ljubljana, Narodna galerija
6 2 Portret Andreja Lukančiča, o. pl., 79 X 102 cm, Ljubljana, Narodni muzej
6 3 Sv. Koloman, o. pl., 196 x 128,5 cm, Mekinje, ž. c. Marijinega vnebovzetja
žen ska noša
K akor p o rtret K rištofa Kranega, tako nam tudi njegov pendant, p o rtret 
Kranegove žene, predstavi osnovne značilnosti ženske noše, kot se je 
nosiila pri nas v tridesetih letih 17. stoletja. Tudi tukaj so očitne obla­
čilne reform e in prelom s tradicijo španske mode: obleka im a veliki 
izrez, tki ga obroblja m ehak ovratnik, z ovratnikom se je sprem enila 
tudi pričeska, rokavi obleke segajo do komolcev, izpod njih pa je videti 
čipkasto srajco. Odločilno sprem em bo pom eni krilo, ki se je znebilo 
zičnate opore in m ehko pada ob telesu. Ta p o rtret nas v mnogočem 
spom ni na nošo, kot jo vidim o na podobi Catarine Hooft, žene župana 
de Graefa, ki jo je naslikal Nicolaes Elias.6 4 Spet lahko ponovimo, da 
smo v tridesetih letih, vsaj k ar zadeva nošo vodilnih družbenih slojev, 
sprejem ali m odne m enjave sočasno z drugim i deželami Evrope.
Iz tega časa m i ni znan še kak drug portret, ki bi nam predočil nadrob­
nosti tedanje ženske mode. Pač p a im am o na voljo razm erom a obsežno 
likovno dokum entacijo za čas m ed 1640 in 1660. Kot p o rtret v celi postavi 
ije posebej zgovorna podoba neznane plem kinje (sil. 83) iz novomeškega 
m uzeja. Prikazuje nam tip oblačila z ravnim izrezom, obdanim s čip­
kasto dekoracijo, tričetrtinskim i rokavi, ozkim in dolgim steznikom ter 
širokim krilom . To vrsto oblačila zasledujem o lahko v mnogih različicah. 
Razkošno obleko te vrste spoznamo na p o rtretu vojvodine Ane Zofije 
Šlezijske iz il. 1656.6 5 Tu gre za sliko, ki ne predstavlja prebivalke iz naših 
krajev, več sočasnih del pa kaže žene domačega plem stva in priča, da 
v bistvu ni bilo razlik m ed m odo zunaj in doma. Tako sta dom ala po­
vsem enaka kakor obleka Zofije Ane Šlezijske kostum a, ki nam ju ka­
žeta p o rtreta Elizabete Auspersperg in Sidonije F. Engelshaus.6 6 
K akor pri moških je bilo tudi v ženski noši pogosto v rabi svečano črno 
oblačilo ali bolje črn a rvrhnja obleka, ki je bila spredaj odprta, da je 
bilo videti svetlejše spodnje klilo. M odna dom iselnost se je razživela 
pri ovratnikih okoli ravnega izreza obleke in pri rokavih. O vratniki so 
bili po večini čipkasti ali pa iz tanke, prozorne tkanine in prepasani s 
pisanim i trakovi. Dobra prim era takih ovratnikov vidimo n a portretih 
Katarine Lukančič (sl. 81)6 7 iz 1. 1660 in Frančiške H e r z o g kot različici 
razkošnejše obleke pa je om eniti p o rtreta Ane Magdalene in šarlote 
H erberstein,w
6 4 Sllika je v Staatliche Museen v Berlinu: 
gl. Erika Thiel, o. c., p. 363
6 5 Portret Ane Zofije Šlezijske, o. pl., 205X 109 cm, Novo mesto, Dolenjski 
muzej
“ Portret Elizabete Auersperg, o. pl., 80 X 98 cm, Brežice, Posavski muzej 
Portret Sidonije Felioite Engelshaus, o. pl., 98,5 X 75,5 cm, Ljubljana, Na­
rodna galerija
6 7 Portret Katarine Lukančič, o. pl., 117 X 94 cm, Ljubljana, Narodna galerija
“ Portret Frančiške Herzog, o. pl., 79 X 76 cm, Maribor, Pokrajinski muzej
6 9 Portret Ane Magdalene Herberstein, o. pl., 92 X 75 om, Ptuj, Pokrajinski 
muzej
Portret Šarlote Doroteje Herberstein, o. pl., 92X75 cm, Ptuj, Pokrajinski 
muzej
Seveda najdem o v tem času poleg om enjenih črnih tudi mnogo barvitih 
oblačil. Pogoste so kom binacije v rdečih ali rožnatih odtenkih, večkrat 
nastopajo tudi rjavkaste obleke. Izrez je bil nedvom no najatraktivnejši 
del oblačila; kot se lahko prepričam o, je bil večji pri m lajših ženskah. 
Podoba neznane plem kinje iz ptujskega m uzeja nam kaže različico z 
m anjšim izrezom, om enim pa naj še p o rtret Marije Eleonore Mecklen- 
burske iz 1. 1652,7 0 sicer im portirano slikarsko delo, ki pa je nedvomno 
zanimivo, ker nam predstavi v celi postavi nošo starejše ženske, očitno 
vdove. Obleka je zapeta visoko pod brado in prek ram en pokrita s trdim 
belim ovratnikom , enake so tudi m anšete na rokavih. Na glavi im a žena 
črno oglavnico, ki ji pada do pasu. Pom em ben je tudi p o rtret Marije 
Sidonije Stroblhof iz 1 . 1645.7 1 U podobljenka je oblečena v dolgo, do 
stegen segajočo suknjo z odprtim i rakavi in okrašeno z našitki in gumbi. 
Bržkone gre za vrhnje oblačilo, ki je spričo «izrezane obleke rabilo za 
hladnejše vreme. Podoba tega oblačilnega kosa je nedvomno zanimiva, 
ker ga sicer m ed našim i upodobitvam i noše 17. stoletja ne srečujem o. 
Zunaj naše vrste se zdi, da sto jita noši n a dveh portretih v Posavskem 
m uzeju v Brežicah. To sta podobi Barbare in Elizabete M oškon, poročene 
Erdödy.7 2 N astali sta okoli 1 . 1640, predstavljata pa ženi v nošah, ki ni­
m ata povezave z ustaljenim m odnim krojem tega časa. Obleki im ata 
ozek, z našitki okrašen steznik in košato krilo, pod steznikom prihaja 
v vsej širini do veljave p ri vratu nabrana srajca z napihnjenim i rokavi. 
Po oblekah so našiti nizi biserov, enak nakit p a nosita ženi okoli vratu, 
na rokah in v laseh. Očitno ne gre za modno oblačilo, kot je bila v splošni 
rabi, am pak za ljudsko, bržkone m adžarsko nošo v bogatejši, plemiški 
izvedbi.
Razvoj noše žensk po letu 1660 nii tako izčrpno dokum entiran kakor v 
prejšnjem obdobju, vendar nam pove dovolj o osnovnih delih slovesnega 
oblačila. K er gre za p o rtrete oseb, ki niso prikazane v celi postavi, lahko 
opredeljujem o samo zgornje dele oblek in sklepam o po n jih o celoti ko­
stum a. K akor v svetu itako lahko tudi po naših slikah ugotovimo, da so 
se nosile ženske v tem času m anj razkošno kakor moški. Vidimo jih v 
oblekah z ozkimi koničastim i stezniki in nabranim i krili. Pri izrezih ni 
več običajnih čipkastih ovratnikov, am pak jih obdajajo m ehko nabrane 
tkanine, p ritrjen e z okrasnim i sponkam i. Rokavi oblek so krajši kot 
poprej in odkrivajo nabrane rokave srajc in njihove čipkaste robove. 
Prim er izbranega okusa tega časa nam predoči p o rtret m lade Turja- 
čanke (sl. 84) iz N arodne galerije v L jubljani v črni obleki z rdečim 
ozaljškom okoli izreza in bisernim nakitom .
Portreti, ki sem jih naštela, nam prikazujejo tudi nadrobnosti ženskih 
pričesk do približno 1660. Omenila sem že p o rtre t žene K rištofa Kranega
7 0 Portret Marije Eleonore Mecklenburške, o. pl., 190 X 122 cm, Novo mesto, 
Dolenjski muzej
7 1 Portret Marije Siidonije Stroblhof, o. pl., 145 X 107 cm, Ljubljana, Mestni 
muzej
7 2 Portret Elizabete Moskon-Erdödy, o. pl., 80 x 98 cm, Brežice, Posavski mu­
zej
Portret Barbare Moškon, o. pl., 76 X 95 cm, Brežice, Posavski muzej
(isl. 82),7 3 ki nam predstavi po prenehanju špansko m odne dobe prvo 
upodobitev pričeske s spuščenim i lasmi. Po večini se spuščajo ženam 
lasje do ram en; opazimo svedrasto navite kodre, a tudi drobno nako­
drane košate pričeske. Za okras im ajo žene v laseh pisane trakove, 
m anjše nize nakita (Katarina Lukančič), nojeva peresa (Šarlota Herber­
stein) ali pa šopke um etnega cvetja (Frančiška Herzog). Ana Magdalena 
H erberstein nosi m ajhen črn klobuček z nojevo perjanico. S šestdesetim i 
leti 17. stoletja opazim o v pričeskah večje sprem em be. P ortret rdečelase 
Turjačanke iz N arodne galerije nam prikazuje m odo na široko nako­
dranih las, s katerih ise spušča na ženina ram ena nekaj dolgih pramenov. 
Ro obliki visoke pričeske je zanimiva tudi podoba druge grofice iz rodu 
Ausperg, ki jo lahko prim erjam o is pričesko Marije M ancini na portretu 
P ierra M ignarda iz časa okoli 1660.7 4
3. NOŠA MED LETI 1670/80 IN 1715 
Moška noša
Zadnje poglavje v razvoju m ode 17. stoletja je v našem gradivu najšib- 
ikeje osvetljeno. Sorazm erno dobro se je dalo dokum entirati nošo med 
1660 in 1670, tudi čas po 1700 je spet zgovornejši, od 1670 do nastopa 
iniovega stoletja pa nam m ed p o rtreti m anjkajo upodobitve v celi postavi, 
iki bi predstavile oblačilne značilnosti na podoben način kot doslej opi­
sane slike.
V bolj ali m anj zaključeno skupino se združujejo na začetku tega ob­
dobja noše na nekaterih p o rtretih iz sedem desetih in osem desetih let
17. stoletja. Jošt Jožef M oškon na p o rtretu iz 1 . 16737 5 je upodobljen v 
obleki, ki kaže še znake obdobja »rhingrave« (rokavi, hlače), suknjič pa 
im a za razliko od prejšnjih videz kratkega plašča. Suknjič tega k roja 
zasledimo tudi p ri B olfenku Sigm undu Dienerspergu.7 6 Korak naprej po­
meni p o rtret Janeza Baptista M oškona (sil. 85),7 7 ki je nastal okoli 1670/74. 
Tu bi lahko že govorili o zgodnji obliki suknjiča »justaucorpsa«, značilne­
ga po telesu prilegajočega se oblačilnega kosa, ki se je prav v tem času 
začel uveljavljati in ostal nato v rabi več kot sto let. Janez Moškotn nosi 
široke hlače, ki se zdijo prav tako prehodne oblike m ed odprtim i hlačami 
»canons« in poznejšim i in ožjimi dokolenkam i »culotte«. V podobnih 
»prehodnih« oblačilih srečam o še Janeza Baltazarja Gablkovna7 8 in Fran­
7 5 Portret žene Krištofa Kranega, o. pl., 190 X 106 cm, Maribor, Pokrajinski 
muzej
7 4 Portret Turjačanke, o. pl., slika ni več v slovenski posesti in o njej ni 
drugih podatkov
Slika je v Staatliche Museen v Berlinu; 
gl. Erika Thiel, o. c., p.
7 5 Portret Jošta Jožefa Moškona, o. pl., 190 X 120 cm, Brežice, Posavski muzej
7 6 Portret Bolfenka Sigismunda Dienersperga, o. pl., 145 X 83,5 cm, Ljubljana, 
Mestni muzej
7 7 Portret Janeza Baptista Moškona o. pl., 200 X 111 cm, Brežice, Posavski 
muzej
7 8 Portret Janeza Baltazarja Gablkovna, o. pl., 89 X 68 cm, Ljubljana, Narod­
na galerija
ca M atijo Lam pfritzhanna.1 9 Pri slednjem kaže suknjič že izrazite oblike 
»justaucorpsa«: prilega se telesu, im a ustrezno dolžino do kolen, okrašen 
je z velikimi žepi in obilico gumbov. Omeniti je velike zavihke na ro­
kavih, a tudi ostali pridevki na tem oblačilu naznanjajo nastop novega 
m odnega kroja. Z om enjenim portretom m oram o ugodno prim erjati po­
dobo plemiča Janeza Jakoba W iederkehrja iz 1 . 1681.8 0 Tudi tukaj je 
očitno, da nosi upodobljenec suknjič »justaucorps«.
Še najbolj nam ponazori nošo tega časa p o rtre t Janeza Jožefa Herber­
steina (sl. 86).8 1 Plemič nosi prsni oklep, ki zakriva zgornji del suknjiča. 
Vendar je razločno videti, da gre za izraziti »justaucorps«. Suknjič sega 
do kolen in im a velike zavihke na rokavih. Ti so sorazm erno kratki, da 
je izpod n jih videti nabrano srajco. Plemič nosi nadalje ozke dokolenske 
hlače, črne nogavice in čevlje z visoko peto in zaponko. Tudi samovczmica 
je znak novega modnega okusa, ki je spodrinil dotedanje široke ovrat­
nike.
Čipkaste samoveznice nam kažejo itudi že prej om enjeni p ortreti iz »pre­
hodne« skupine — Jošt Jožef M oškon, Erazem Engelshaus8 2 in Janez 
Baltazar Gablkoven. Tukaj bi om enila še razvoj klobuka, ki je pri Bol- 
feku Sigm undu Dienerspergu še raven širokokrajni.k z nojevo perjanico, 
pri Janezu B aptistu M oškonu pa im a zavihane krajce in je tako znanilec 
nove m ode m oškega pokrivala, t ni rogelj nika.
V nadaljevanju m oram o pri opisovanju m oške noše preskočiti čas do 
konca 17. stoletja, ko nam nekaj portretov spet priča o delih oblačil 
in pričeskah. Vrzel nam nekako zapolnjujeta v rsta portretov vojakov v 
oklepih, k jer lahko govorimo o specifični vojaški noši. Že Janeza Jožefa 
H erbersteina smo spoznali kot vojaškega poveljnika s kom andno palico 
v roki. Tudi ostali p o rtreti predstavljajo plemiče v konjeniški opravi s 
simboli poveljništva, meči in šlemi s perjanicam i. Modni znak časa so 
na teh upodobivah predvsem pričeske. Pri nekaterih, npr. na portretu 
neznanega poveljnika iz Dolenjskega m uzeja, so to še naravni lasje, p ri 
drugih, npr. p ri Sigism undu Frideriku K hevenhiillerju,8 3 gre očitno že za 
lasuljo. Razpoznavni znak m ode je nadalje samovezmica ozirom a »jabot«, 
iki pada portretirancem na prsi. Značilna kom binacija je čipkasti »jabot« 
z rdečo, pod n jim zavezano pentljo. Znak vojaške časti je nadalje ši­
roka, prek ram e zavezana ešarpa, kot jo vidim o pri neznanem vojsko­
vodji iz Dolenjskega m uzeja. Kot dokum enta vojaške noše je treba om e­
n iti tudi dve sliki plem ičev na konjih v palači Gravisi-Barbabianca v 
Kopru,8 4 k jer sta vredna pozornosti poleg oklepov še konjeniška obutev
7 9 Portret Franca Matije Lampfritzhana, o. pl., 115 X 90,5 am, Ljubljana, Na­
rodna galerija
" ° Portret plemiča Jakoba Wiiederkehrja, o. pl., 103 X 85,5 cm, Ljubljana, Na­
rodna galerija
“ Portret Janeza Jožefa Herbersteina, o. pl., 204 X 166 cm, Ptuj, Pokrajinski 
muzej
“ Portret Erazma Engelshausa, o. pl., 98 X75 cm, Ljubljana, Narodna ga­
lerija
,J Portret Sigismunda Friderika Khevenhüllerja, o. pl., 103 X 90 cm
M Portret vojaškega poveljnika, o. pl., Koper, Palača Gravisi-Barbabianca 
Portret vojaškega poveljnika, o. pl., Koper, Palača Gravisii-Barbabianca
z ostrogam i in pni enem upodobljencu tudi zgodnji trirogeljni klobuk. 
Zavedamo se, da predstavljajo nekateri po trtreti vojakov ljudi z neslo­
venskega ozemlja. K akor p ri civilni modi so veljala tudi za vojaško op­
rem o pred uvedbo uniform po vseh evropskih deželah neka skupna 
splošna načela. Tudi pri nas v tem času torej ni bilo nekih posebnosti v 
vojaški noši plemstva. Prav tako kakor m orebitni tujci na naših portretih 
se je nosil dom ačin Janez Vajkard Valvasor, ki nam ga pokaže v viteški 
opravi ki z jabotom na prsih Greischerjev bakrorez.8 5 Bržkone torej v do­
kum entiranju noše, kakršna je bila v rabi pri nas, ne grešimo, če vklju­
čimo m ed naše gradivo om enjene portrete tujih vojaških poveljnikov. 
Za zaključek si oglejm o še nekaj portretov s konca 17. stoletja in začetka
18. stoletja. Ker gre za doprsne slike, lahko opredeljujem o sam o ovratni­
ke in lasulje. T rije portreti. Slika barona Schellenburga8 6 in dveh nezna­
nih plemičev (sl. 88),8 7 nam predstavijo može z lasuljam i. S tem pom em b­
nim m odnim rekvizitom smo se srečali že na začetku obdobja, ki ga ob­
ravnavam o, tj. v sedem desetih letih. Košate, pogosto orne ali rdečkaste 
lasulje tipa »criniere laa lion« zasledimo na številnih portretih cesarja 
Leopolda I, od dom ačih pa sta značilni lasulji pri B olfenku Dienersper- 
gu8 8 in baronu W iederkehrju.m Ob koncu stoletja se je tip visoke, na prsi 
padajoče lasulje »allonge« še spopolnil. Umetni lasje so tedaj pogosto 
tem no rjavi, baron Jožef Evzebij Halden9 0 pa nosi že napudrano lasuljo. 
Poleg lasulj so bili tudi zm eraj v modi naravni lasje, kot nam jih kaže 
npr. p o rtret Janeza Erazma Engelshausa iz 1 . 1719.9 1 Modo »allonge« oko­
li 1. 1700 nam določno predstavi tudi bakrorez E. Backa s portretom 
kanonika Janeza Gregorja Dolničarja.9 2 Posebno frizuro z naravnim i 
lasmi vidimo na dvojnem p o rtretu župnika Janeza Mihaela Sailmberga 
z nečakom.9 3
Podoba je, da so se v tem času na splošno uveljavile različne vezave 
ovratnih ru t in samoveznic. N ajobičajnejši je bil način povezovanja s 
prosto visečimi čipkastim i konci kravat, kar je dobro vidno na portretu 
plemiča Schellenburga.M V vozel zavezana ru ta pri že om enjenem Janezu 
Erazm u Engelshausu iz leta 1709, v navadi pa je bilo tudi zavezovanje na 
način, imenovan »Stenkerke«, tako da so kravate zataknili v gumbnice
,s Grafika je iz Slave vojvodine Kranjske, J.
“ Portret plemiča Schellenburga, o. pl., 91 X 70 cm, Ljubljana, Narorni muzej
8 7 Portret neznanega plemiča, o. pl., 88,5 X 71,5 cm, Ljubljana, Narodna gale­
rija
Portret neznanega plemiča, o. pl., 91 X 70 cm, Ljubljana, Narodni muzej 
!! Portret Bolfenka Sigismunda Dienersperga, o. pl., 145 X 83,5 cm, Ljubljana, 
Mestni muzej
! 9 Portret plemiča Jakoba Wiederkehrja, o. pl., 103 X 85,5 cm, Ljubljana, Na­
rodna galerija
9 0 Portret Jožefa Antona Evzebija Haldna, o. pl., 99 X 73,5 cm, Ljubljana, Na­
rodna galerija
9 1 Portret Janeza Erazma Engelshausa, o. pl., 99 X 75,5 cm, Ljubljana, Narod­
na galerija
9 2 Grafika je v Narodnem muzeju v Ljubljani, inv. štev.: 3833
5 3 Portret Janeza Mihaela in Angela Jakoba Stabile-Sailmberg, o. pl., 97 X 81 
cm, Ljubljana, Narodni muzej
9 4 Portret plemiča Schellenburga, o. pl., 91 X 70 cm, Ljubljana, Narodni muzej
suknjiča, kar vidimo na p o rtretu neznanega plem iča iz Viltuša, danes 
v m ariborskem m uzeju (sl. 87).
Na isti podobi iz začetka 18. stoletja je viden del suknjiča »justauoorpsa« 
in telovnika ter upodobi jenčev trirogeljnik. Slednji kaže zgodnejšo, tj. 
visoko obliko tega pokrivala z zavihanimi krajci. J. E. Engelshausa pa 
spoznamo 1 . 1709 v lovski noši z ozkim suknjičem , 'telovnikom in nizkim 
tri rogelj n,ikom.
N adaljnjih upodobitev iz zgodnjega 18. stoletja ne om enjam , ker se v 
tem času m odno obdobje, ki je imelo svoj izvor v zadnjih dveh desetlet­
jih 17. stoletja že izteka.
Ženska noša
Še skrom nejša od m oške je likovna dokum entacija o ženski m odni noši 
na p o rtretih s konca 17. stoletja. Za ta čas je nedvom no izredno drago­
cena podoba žene plemiča Wied.erkeh.rja (sl. 89) iz 1 . 1681,9 5 ki pom eni 
napoved nove m ode baročnega oblačila. 2ena nosi obleko s trd im stezni­
kom in širokim zgornjim krilom , pod katerim je videti spodnjo obleko. 
Gre torej za dvodelno oblačilo, zgornje »manteau« in spodnje »jupe«, za 
modo, iki si je utrd ila veljavni položaj za daljši čas. Obleka im a soraz­
m erno skrom en izrez, krasijo pa jo široki pasovi vezenine, pentlje in 
čipke.
Drugih om em be vrednih sočasnih upodobitev ženske noše m ed našim i 
p o rtreti žal nim am o. Vrzel je mogoče zapolniti z drugim i likovnimi viri, 
npr. z upodobitvam i n a votivnih podobah, kar pa ne sodi v našo obrav­
navo. Dokaj dobro dokum entacijo dajejo zlasti podobe iz kapele v m a­
riborskem gradu.
Za zadnje obdobje v našem razvojnem prikazu so značilni tu d i portreti, 
v kaitenih upodabljajo slikarji ljudi v fantazijskih oblačilih, kot m itolo­
ška božanstva, antične heroje, sim bolične predstavnike štirih letnih ča­
sov liitd., ali p a jih postavljajo v fantazijske antične pokrajine. Ponekod 
prih aja ta način p o rtretiran ja izraziteje do veljave, drugod je m anira le 
nakazana. Najznačilnejše p rih aja do izraza v p o rtretu mlade žene s kop­
jem .9 6 Ženino oblačilo, sicer ukrojeno po okusu časa, krasi prek ram en 
zavezano ogrinjalo, ki je v vetru živahno nagubano. Tudi ženina frizura 
je razpihana. Motivno sorodna tej podobi je druga slika mlade žene v 
plem iški noši (sl. 90).9 7 Da gre za p o rtret posebne skupine, nam povedo 
razvšhrana ešarpa z veliko pentljo, zavezana prek ženine rame, in fanta­
zijska arh itek tu ra te r del gorate pokrajine v ozadju. Podobno razpolože­
nje izžareva tudi p o rtret plem kinje iz rodu Auersperg,9 8 Tudi tukaj se
9 5 Portret žene Janeza Jakoba Wiederkehrja, o. pl., 103 X 84,5 cm, Ljubljana, 
Narodna galerija
% Portret neznane plemkinje, o. pl., slika ni več v slovenski posesti in o njej 
ni drugih podatkov
” Portret neznane plemkinje, o. pl., 107,7 X 86,5 cm, Ljubljana, Narodna ga­
lerija
“ Portret Turjačanke, o. pl., slika nii več v slovenski posesti in o njej ni 
drugiiih podatkov
ozira v gledalca žena v m odni noši svojega časa, oblačilo pa se zdi presti- 
Lizirano, k ar ustreza predstavam v tem obdobju baroka.
Tudi m oški im ajo v tej zvrsti portretov izrazito rom antičen videz. Zna­
čilna prim era sta p ri nas podobi dveh plemičev z dolgimi lasm i in v svi­
lenih ogrinjalih," ki spom injata na domači kraj. Podobno je npr. upodo­
bil J. Verbreck grofa Libensteina pl. Kolovrata v Rychnovu na Češkem.1 0 0 
Zdi se m i prim em o, da vključim m ed dokum ente o noši tega obdobja 
še nekaj slik s podobnim i značilnostm i, kot sem jih pravkar opisala. 
To je skupina šestih velikih platen z upodobitvam i žensk v izredno sliko­
vitih oblačilih. Podobe so bile nekoč na gradu V urberku pri Ptuju. Če si 
ta oblačila pozorneje ogledamo, bom o ugotovili, da se vsekakor uvrščajo 
v čas okoli 1660 do 1680, enako govorijo tudi pričeske. Vendar pa očitno 
ne gre za dokum entarno upodabljanje oblačila, am pak za taka, ki so 
nastala po slikarjevi dom išljiji. Tako so posamezni deli oblačil pretirano 
veliki, npr. zavihki na rokavih, tudi izrezi itd. Žene stojijo sredi idealizi­
ranih pokrajin in tudi njihovi obrazi ne kažejo individualnih potretnih 
potez. Gotovo p a je silikar iskal vzore za to nošo pri modi, ki je bila v 
rabi v njegovem času, in se od nje tudi ni preveč oddaljil. Posebej velja 
om eniti pri štirih podobah, ki kažejo starejši kroj oblak, m nogovrstnost 
vzorcev naslikanega blaga.
Že na pragu 18. stoletja je nastal p o rtret Ane Katarine Schellenburg.1 0 1 
Žena ljubljanskega plem iča, ki smo ga omenili pri značilnostih moške 
mode, nosi izrezano obleko s steznikom in tričetrtinskim i rokavi. Slika 
pripoveduje, da gre za dvodelno obleko (m anteau in jupe), značilno je 
tudi čipkasto ogrinjalo, ki je še bolje vidno na bakrorezu S. Gionima in 
E. Backa s portretom iste upodobljenke iz 1. 1704.1 0 2 Podobno modo z 
ogrinjalom najdem o na francoskih m odnih listih iz časa okoli 1 . 1690. 
Kot naslednja in zadnja v naši razvojni vnsti m oram o za začetek 18. sto­
letja predstaviti še dva p o rtreta.1 0 3 Oba nam kažeta žensko nošo in p ri­
česki tega časa. N eznana plem kinja na prvi sliki je oblečena v stilno času 
povsem neustrezno oblačilo z izrezom. K ar bi posebej pritegnilo našo 
pozornost, je heim elinast m uf n a ženini roki. Času prim ernejša se zdi 
visoka pričeska z napudranim i lasmi. Drugi p o rtret predstavlja baronico 
Dirndl (sl. 91), m lajšo ženo v obleki z rožastim vzorcem in s krznom 
obšiti jopici. Nedvomna posebnost na tej podobi je ženina frizura s 
»fontango«, tj. z diadem nim nastavkom iz žice, platna in okrasnih trakov.
V visoko počesanih laseh nosi žena še glavnike in nakit. »Pontange« je 
bila dom islica poznega 17. stoletja, naša slika pa kaže pozno različico te
9 9 Portret neznanega plemiča, o. pl., 91 X 70 cm, Ljubljana, Narodni muzej 
'°0 Slika je v galeriji gradu Rychnov n. Kn. (ČSSR);
gl. Ludmdla Kybalova: Das Grosse Bilderlexikon der Mode, Prag 1966, barv­
na priloga XXVII
1 0 1 Portret plemkinje Schellenburg, o. pl., 91x70 cm, Ljubljana, Narodni 
muzej
Grafika je v Narodnem muzeju v Ljubljani;
gl Umetnost XVII. stoletja na Slovenskem, Narodna galerija, Ljubljana 
1968 (irk), p. 240
1 0 ) Portret neznane plemkinje, o. pl., 85,5 X 66,5 cm, Ljubljana, Narodna ga­
lerija
Portret baronice Dirndl, o. pl., 98,5 X 74,5 cm, Ljubljana, Narodna galerija
nevsakdanje mode. Nekaj prim erov »fontange «najdem o v slovenskem li­
kovnem gradivu le še pri osebah na votivnih podobah.
N aslednji p o rtreti v časovni vrsti in s prikazom ženske m ode 18. stoletja 
so že zunaj obsega naše razprave.
UMETNOSTNOZGODOVINSKA IN KULTURNOZGODOVINSKA 
OPREDELITEV SLIKOVNEGA GRADIVA
Slike, ki sem jih uporabila za pričevanje o modni noši 17. stoletja, bodisi 
kot um etnostnozgodovinsko bodisi kot kulturnozgodovinsko gradivo, po 
večini še niso bile strokovno obdelane. K er se m oja naloga usm erja h 
kostum ološkim , tj. kulturnozgodovinskim izsledkom, naj se samo okvir­
no dotaknem opisanih slik glede n a njihov kulturnozgodovinski pomen. 
Na splošno je mogoče reči, da je m ed om enjenim gradivom razm erom a 
m alo del, ki sm o jih doslej uvrstili kot značilne za slikarstvo 17. stoletja 
na Slovenskem. V strokovni um etnostnozgodovinski literaturi so bila 
obdelana ali vsaj om enjena sam o tista dela, ki im ajo večji slikarski po­
m en, tako npr. p o rtre t grofa Lam berga ali Almanachova podoba Veselo 
omizje. N ekatere od portretov, ki sem jih zbrala v kostum ološki prikaz, 
je zajela prva razstava portretnega slikarstva n a Slovenskem 1 . 1925, ne­
katere razstava A vtroportret na Slovenskem 1 . 1958, nekatere razstavi 
starih tujih slikarjev 1. 1960 in 1963 in razstava um etnosti 17. stoletja na 
Slovenskem. Slike s teh razstav so bile kom entirane v katalogih.
Od pom em bnejših portretov so nekateri v stalni zbirki Narodne galerije, 
več drugih je po kulturnozgodovinskih zbirkah m uzejev v Ljubljani, Ma­
riboru, Ptuju, Celju, Novem m estu, Škofji Loki in drugod. N ekateri od 
teh portretov so bili obravnavani v okviru om enjenih razstav, velik del 
gradiva pa je v depojih teh m uzejev in še ni bil razstavljen in tudi ne 
strokovno obdelan.
Portreti, ki so v naši posesti, izpričujejo, da se je ukvarjal s p o rtretira­
njem precej širok krog slikarjev. V 17. stoletju je delovalo pri nas mnogo 
slikarjev, le p ri redkih pa vemo, kaj so v resnici njihova dela. Nedvomno 
so tudi dom ači um etniki slikali portrete, plem iška naročila, ki jih je bilo 
največ, pa so zelo pogosto dobivali tujci, med katerim i je bilo mnogo 
potujočih slikarjev. Le-ti so prinašali k nam po večini srednjeevropske 
ali nizozemske slikarske vplive. N ekateri um etniki so bili prav nizozem­
skega rodu. Mnoge slike so tudi delo avtorjev, ki niso imeli neposredne 
zveze z našim i k raji in ljudm i; ta dela so prišla k nam po različnih po­
teh, z dediščinami, darili, nakupi itd., največkrat pa po plem iških ro d ­
binskih zvezah. Precejšnje število portretov sodi torej v galerijo tu jih 
m ojstrov.
O avtorjih naših portretov, dom ačih ali tujih, vemo na splošno zelo malo. 
Zaneslijvo je npr. naslikal p o rtret dr. Dienstm ana 1 . 1660 Frančišek Gla- 
dič, o čem er nas prepriča slikarjev podpis n a sliki. Za nekaj drugih sli­
karjev so podatki zelo skopi in lahko samo ugibamo, ali je ta ali ona slika 
njihovo delo. Dr. Em ilijan Cevc om enja, da je slikar Peter Guschizh 1.1603 
naslikal p o rtret škofa Tomaža H rena, ki ni več ohranjen, in da je m orda 
isti avtor naslikal tudi podobi Lenarta in Andreja H rena. H olandski sli-
k ar Almanach naj bi naslikal znano skupinsko podobo Veselo om izje in 
še nekaj portretov. Slikar Frans Luyex je 1 . 1662 upodobil ljubljanskega 
škofa Otona Friderika Buchaim a. V zvezi s p o rtreti je om enjen slikar 
Johann M ottwas, ne vemo pa, kaj je njegovo delo. Od sldk, ki so nastale 
zunaj našega ozemlja, je v zvezi z avtorji om eniti dva p o rtreta zakoncev 
W iederkehr. Sliki sta delo holandskega m ojstra H erm anna Verelsta iz 
Haaga. Čeravno se je slikar m udil tudi v avstrijskih krajih, je krožila 
domneva, da sta se W iederkehr jeva dala upodobiti na Nizozemskem, kar 
p a je m alo verjetno. H olandskem u slikarju Abraham u Templu je pripi­
sana podoba neznane plem kinje. Tudi nekaj drugih slik bi po stilnih 
znakih in slikarskih m anirah pripisali neznanim nizozemskim um etni­
kom, poleg tega še francoskim in srednjeevropskim , najverjetneje nem ­
škim slikarjem 17. stoletja.
Tudi po um etniški kvaliteti so om enjeni p ortreti zelo m nogovrstni. V rsta 
del govori za izurjene slikarje, ki so se po obravnavi m otiva in slikarskih 
tehnikah zgledovali p ri pom em bnejših evropskih sodobnikih. Mnogo 
portretov p a so očitno naslikali um etniško skrom nejši domači ustvar­
jalci. Le-ti se niso poglabljali v aktualne slikarske problem e, am pak so 
ustregli naročnikom sam o z dokum entarnim podajanjem portretnih zna­
čilnosti, upodobi j enčeve fiziognomije in njegove noše.
Naj še povem, da je eden vzrokov, da so mnoge slike malo znane, njihovo 
precej slabo stanje. Čas je številne slike močno načel, muzeji pa obnav­
ljajo sam o pom em bnejša dela in zaradi pom anjkanja denarja še ta po­
časi. Ostala dela zato dolga leta čakajo v depojih na potrebno restavri­
ranje. Obnovljene slike bi v vsakem pogledu zbudile večje strokovno 
zanim anje.
P ortreti se uvrščajo v slogovni razpon, ki zajem a pozno severno rene­
sanso, manierizem, zgodnji barok in nastop zrelega baroka. V celoti je 
17. stoletje stiilno zelo razgibano. Ta m nogovrstnost se kaže tudi v slikar­
stvu n a naših tleh in konkretno v portretih, kjer prav tako zasledujem o, 
kako odm irajo ene in nastopajo druge slogovne značilnosti, kako se pre­
pletajo tuje iin domače slikarske sm eri itd.
Tukaj bi opozorila še na p o rtret kot specifično zvrst slikarskega izra­
žanja. K akor v splošnem razvoju zapadnoevropskega portreta, ki ga je 
izčrpno opredelil dr. Luc Menaše, m orem o tudi v našem gradivu govoriti 
o različnih vidikih A n principih portretnih upodobitev. Tipološko sem 
zvrsti portretov, ki jih najdem o v om enjenem gradivu, kratko označila 
v katalogu slik. V nadrobnejše obranavanje portretne problem atike pa 
se nisem spuščala. Prav tako ne sodi v okvir m ojega sestavka razprav­
ljanje o m orebitnih drugih um etnostnozgodovinskih problem ih, ki se 
ponujajo s tem slikovnim gradivom.
Po kulturnozgodovinski plati je portretno gradivo vsekakor v celoti zelo 
pom em bno ne glede n a takšno ali drugačno um etniško vrednost slik. S 
kostum ološkega gledišča je na teh slikah odločilna predvsem nazorna 
upodobitev noše, zato nas manj zanima, če gre pri tem še za um etniško 
podajanje. Omenila sem že, da je slikovno gradivo, posebej portreti, eden 
odločilnih virov za dokum entaoijo noše. Teh virov se izčrpno poslužu­
jejo vsa tem eljna dela kostum ologije. Tudi za pričevanje o nošah na na- 
• ' ših tleh se je pokazal ta vir kot zgovoren in nepogrešljiv.
Seveda nastopa enako kakor v svetu tudi pri našem gradivu vprašanje, 
kaj je n a slikah pristno, posneto po resničnih oblačilih, in kaj m orda iz­
m išljeno, dodano iz slikarjeve dom išljije. Znano je, da so slikarji svojim 
modelom pogosto olepšali obrazne poteze in oblačila. Zlasti nakita pogo­
sto ljudje v resniai niso im eli toliko, kot ga vidimo na slikah. Značilna 
'je ugotovitev Maxa v. Boehna, da je im elo slikanje izm išljenega nakita 
svojo zakonitost in tudi svojo ceno: za naslikani izmišljeni dragulj, ogr­
lico ali prstan je bilo treba plačati več kot za to, k ar je slikar v resnici 
upodobil n a modelu. Pomisleki, ali je na p o rtretih vse izvirno, so torej 
upravičeni. Vendar pa jih ne bi smeli posploševati, saj bi s tem zm anjšali 
pom en celotnega likovnega gradiva o inošah, ki je eden bistvenih kostu- 
m oloških virov.
K tem u je treba dodati še to, da se zdi noša, v kateri se kažejo upodob­
ljenci na naših p a rt reti h, vseskozi resnična. Po večini gre za 'Skromnejše 
k roje in m anj za razkošna, svečana oblačila, a tudi pri iteh bi ne videli 
nekega čezmernega pretiravanja. Noša na naših slikah u stv arja torej 
dokum entaren vtis, tudi nakit se zdi upodobljen v m ejah mogočega. Ve­
deti je treba, da pri nakitu ni šlo sam o za drago kam enje in žlahtno ko­
vino, posebej našitki n a oblekah so bili pogosto iz preprostejše, a učin­
kovitejše tvarine.
Prepričali smo se, da nam potrebno gradivo v zadostni m eri okvirno 
predstavlja razvojno pot m odnega oblačila 17. stoletja. V tem prikazu 
naletim o sicer tudi n a nekatere vrzeli, pom anjkljivo je pričevanje slik 
za nošo poznega 17. stoletja. Prikaz je nadalje dokaj enostranski, saj spo­
znamo s portretov sam o nošo vodilnih družbenih slojev, plem stva, vi­
šjega klera A n pom em bnejšega m eščanstva. Pa tudi slednje je v teh upo­
dobitvah šibko zastopano. Za upodobitve nižjih družbenih slojev so z g o r 
varnejša druga likovna dela, nagrobniki in votivne podobe. V našem 
gradivu je le nekaj izjem , ki nam predstavljajo poljudnejšo zvrst oblačil, 
npr. p o rtret Uršule Petschacher z značilno slovensko ljudsko pečo, nada­
lje p o rtret A ndreja Lukančiča v km ečki kamižoli, delom a Almanachovo 
Veselo om izje s pivci in kvartopirci in še nekaj drugih del.
Če prelistam o priročnike o zgodovini kostum ov, zlahka ugotovimo, da 
prevladujejo m ed likovnim gradivom p o rtreti im s tem praznične 
noše. Znatno m anj je upodobitev delovnih oblek, in še te so največkrat 
posnete iz žanrskih A n podobnih kom pozicij, k jer slikarjeva pozornost ni 
v toliki m eri veljala noši kakor pri portretu. Podobno je z našim gradi­
vom. Za celovitejši prikaz noše 17. stoletja bo treba tudi p ri nas priteg­
niti že om enjene reliefe n a epitafih, p riprošnje podobe s klečečimi m o­
livci in sploh profano figuraliko na sakralnih slikah.
K ljub vrzelim v razvoju, kot nam ga predstavljajo portreti, pa je mogoče 
n a portretih spoznati osnovne m odne like tega stoletja. Ker so mnoge 
slike oprem ljene z letnicam i nastanka, lahko vzporejam o naše m odne 
pojave s splošnim evropskim razvojem. Na slikah spoznamo nadalje 
m noge detajle, vrste blaga, pokrivala, obutev, nakit, m odne dodatke, 
orožje itd. Večinoma je vse upodobljeno zelo natančno in m ore koristno 
(rabiti za prim erjavo pri študiju posam eznih oblačilnih delov.
Že v poglavju o razvoju noše p ri nas sem poudarila, da poteka ta razvoj 
v mnogočem vzporedno z razvojem v vodilnih evropskih deželah. Več
naših portretov je po letnicah povsem sočasnih s »svetovnimi«. Vendar 
ne teče ves razvoj tako -sklenjeno in vzporedno. Predvsem se ne ujem ajo 
začetki in izzvenevanja posam eznih obdobij dom a in na tujem . Z d ru ­
gimi besedam i to pomeni, da trajajo posam ezna obdobja m ode pri nas 
daljši čas !kot zunaj, da se staro počasneje poslavlja in novo težje uve­
ljavlja. Pri nas gre za daljša prepletanja, za daljše prehode iz enega v 
drugo obdobje. Vendar potem ko neki slog polno zaživi, naglo ujam e ko­
rak z m odo v svetu, tako da je razvoj pri višku nekega obdobja pri nas in 
zunaj naše dežele precej izenačen. Tako vidimo, da je trajala španska 
m oda p ri nas in tu d i v bližnjih deželah daleč v 17. stoletje, že v čas 
m odnih reform , ki jih je prinesla tridesetletna vojna. Ko p a se je novi 
m odni duh enkrat utrdil, je bila noša K rištofa Kranega iz Gornje Radgo­
ne iz 1. 1634 povsem izenačena z m odnim okusom kakega H enrika Lota- 
ninškega in drugih osebnosti iz istega časa. Podobnih prim erov sm o na­
šteli v prejšnjem poglavju še več.
K ar srno ugotovili o razvoju noše prek portretov, se dobro ujem a s tem, 
k ar nam o njej pripoveduje J. V. Valvasor. O noši Ljubljančanov pravi, 
da je čedna in častivredna in da prav nič ne zaostaja za nošo meščanov 
v pom em bnejših nem ških m estih. Odličniki se oblačijo po nem škem ali 
frainooskem okusu, enako njihove žene in hčerke, ki v lepotičenju rade 
tekm ujejo m ed seboj. Po tem, kar nam izpričujejo portreti, bi sm eh 
Valvasorjevo ugotovitev posplošiti za vse naše kraje. Noša vodilnih slo­
jev je brez dvom a prizadevno sledila m odnem u svetu, potrjena je tudi 
trditev o nem ških in francoskih vplivih. Španska m oda v naših krajih je 
nem ška različica tega modnega pojava, v drugem obdobju se v m odi, ki 
jo srečujem o p ri nas, prepletajo nem ški in francoski vzori, zadnje ob­
dobje, ki m u je vsesplošno dajala ton m oda francoskega dvora in Fran­
cije nasploh, pa kaže tudi pri nas francoske vplive. Ti vplivi isicer niso pri­
hajali k nam neposredno iz Francije, am pak po posredovanju nem ških 
dežel. Težko pa b i v tem obdobju ponovno govorili o neki nem ški raz­
ličici baročne noše. Modni okus se je v tem času enoviteje razvijal po 
vseh evropskih deželah in upoštevati je treba, da so poznali v drugi po­
lovici 17. stoletja že m odne predloge, npr. M ercur de France, k ar je ne­
dvomno itudi pri nas pospeševalo razvoj m odnih novosti.
LITERATURA
Angelos Baš: Noša na Slovenskem v poznem srednjem veku in 16. stoletju, 
Ljubljana 1970
Max v. Boehn: Das Beiwerk der Mode, München 1928 
Max v. Boehn: Die Mode, München 1923, 1924
Francois Boucher: Historie du Costume en Occident de I’ antiquit e a nos jours, 
Paris 1965
Hansfried Döbler: Vom Lendenschurz zum Minirock, München 1972
Henry Harald Hansen: Knaurs Kostümbuch, Die Kostümgeschichte aller
Zeiten, Zürich 1961
Friedrich Hottenroth: Trachten, Haus-Feld-und Kriegs gerät hschaf ten der Völ­
ker aller Zeiten, Stuttgart 1883
Carl Köhler: Die Trachten der Völker in Bild und Schnitt. Dresden 1871 
Rene König: Kleider und Leute, Frankfurt a. M. 1967 
Ludmila Kybalova: Das grosse Bilderlexikon der Mode, Praga 1966 
James Laver: A Concise History of Costume, London, 1969
Paul Martin: Der bunte Rock, Sttutgart 1963
Luc Menaše: Avtoportret v zahodnem slikarstvu, Ljubljana 1962
Luc Menaše: Zahodnoevropski slikani portret, Maribor 1962
Paul)v. Radiics: Johann Weikhard Freiherr v. Valvasor, Laibach 1910
Viktor Steska: Slovenska umetnost, I: Slikarstvo, Prevalje 1927
Erika Theil: Kostümkunde, Leipzig 1962
Erika Thaiil: Geschichte des Kostüms, Berlin 1963
Janez Weikhard Valvasor: Die Ehre des Hertzogthums Crain, I—IV, Nürm- 
berg 1689
Katalogi
Katalog razstave portretnega slikarstva na Slovenskem od 16. stoletja do 
danes, Ljubljana 1925
Avtoportret na Slovenskem (L. Menaše), Modema galerija, Ljubljana 1958 
Stari tuji slikarji I (A. Cevc) Narodna galerija, Ljubljana 1960 
Stari tuji slikarji II (A. Cevc), Nairodna galerija, Ljubljana 1964 
Tristo let mode na Slovenskem (S. Vrišer), Pokrajinski muzej, Maribor 1965 
Umetnost XVII. stoletja na Slovenskem (E. Cevc), Narodna galerija, Ljublja­
na 1968
Uniforme v zgodovini (S. Vrišer), Pokrajinski muzej, Maribor 1969
ZUSAMMENFASSUNG
Der Zweck der Abhandlung list es, die Modetracht des 17. Jahrhunderts zu 
beleuchten, wie säe such uns auf den Porträts vorstellt, die sich in sloweni­
schem Besitz befinden. Die Abhandlung soll ein Beitrag zuir breiteren kultur­
geschichtlichen und kostümologischen Erforschung des oben erwähnten Jahr­
hunderts in Slowenien sein.
Zugleich wünscht die Abhandlung, die europäischen Modeerscheinungen an 
Hand von heimischem Material zu präsentieren und sie den Erscheinungen in 
anderen Ländern in zeitlichem Vergleich gegenüberzustellen. In Slowenien 
gibt es eine genügende Anzahl von Porträts, die uns die Entwicklung der Klei­
dung ion 17. Jahrhundert beleuchten. Allerdings ist das Material nicht so 
vollständig, dass es geschlossen die Entwicklung in allen Details illustrieren 
könnte. In gleicher Weise wie in der Welt draussen verlief die Entwicklung 
auch bai uns, Unterschiede bestehen nur bai dar genaueren zeitlichen Abgren­
zung zwischen den einzelnen Perioden. Diese treten bei uns im allgemeinen 
etwas später auf als in den Ländern, die über die Modeentwicklung entschie­
den. Die heimischen Abgrenzungen decken sich nicht mit jenen in der Welt, 
wenn wir als Grenze die Zeitspanne nehmen, ais für die Dauer einiger Jahre 
zugleich Modeformen der abstrebenden und der anbrechenden Periode er­
schienen.
In die erste Gruppe reihen sich Porträts ain, welche die spanische Mode­
tracht und ihre Varianten vorstellen. Damit die Darstellung geschlossener 
wäre, habe ich in diese Gruppe auch die Tracht vor 1600 aingareiht, demnach 
umfasst die erste Gruppe die Zeitspanne zwischen 1550 und ungefähr 1640. 
Das erhaltene Material aus dieser Periore veranschaulicht die Männertracht 
nach spanischem Schnitt aus der ersten Hälfte des 16. Jahrhunderts, wogegen 
sich die Entwicklung der Frauentracht nach spanischem Schnitt in unserem 
Material nicht so weit offenbart, wie auf den Männerporträts. Die spani­
sche Mode in unseren Regionen ist im wesentlichen eine deutsche Variante 
dieser Modeerscheinung.
Die Entwicklung in der zweiten Gruppe ist im allgemeinen als Periode be­
kannt, welcher der Dreissigjährige Krieg seinen Stempel aufgedrückt hat. Auf 
unseren Porträts, auf denen sich deutsche und französische Vorbilder ver­
flechten, tritt diese Periode in den dreissiger Jahrein auf und dauert bis zu 
den siebziger Jahren des 17. Jahrhunderts. In diese Gruppe gehören einige
ganzfigurige Männerporträts, die anschaulich die grundlegenden Merkmale 
dieser Epoche vorstellen. Natürlich finden sich in dieser Zeit neben den 
angeführten Männerporträts auch Frauenporträts; verhältnismässig umfang­
reich ist die bildliche Dokumentation für die Zeitspanne zwischen 1640 und 
1660, doch ist die Entwicklung dar Frauentracht nach dem Jahr 1660 nicht so 
erschöpfend dokumentiert wie in der vorhergehenden Periode.
Die dritte Gruppe stellt in der europäischen Modeentwdcklung die Zeit Lud­
wigs XIV. dar; sie umfasst die ganze zweite Hälfte des 17. und dazu noch 
die ersten zweti Jahrzehnte des 18. Jahrhunderts. Dieses letzte Kapitel, das w tiir 
in die Zerit zwischen 1670—80 und 1715 gestellt haben, ist 'in der Modeentwick­
lung des 17. Jahrhunderts lin unserem Material am schwächsten erhellt.
Gut iiess sich die Tracht zwischen 1600 und 1670 dokumentieren, auch die 
Zait nach 1700 ist wieder beredter, seit 1670 bis zum Antritt des neuen Jahr­
hunderts fehlen uns aber unter den Porträts Darstellungen dar Ganzfigur. 
Zu ainer mehr oder weniger geschlossenen Gruppe vereinen sich am Beginn 
dieser Periode -die Trachten auf einigen Porträts aus den siebziger und acht­
ziger Jahren des 17. Jahrhunderts, noch spärlicher als für die Männertracht 
ist die bildliche Dokumentation für die weibliche Modetracht auf den Por­
träts aus dem Ende des 17. Jahrhunderts.
Die Gemälde, die ich als Zeugnisse über die Modetracht des 17. Jahrhunderts 
verwendet habe, entweder als kunsthistorisches oder als kulturhistorisches 
Material, sind grösstenteils fachlich noch nicht bearbeitet worden. In der 
fachlichen kusthistornschen Literatur sind bearbeitet worden oder wenigstens 
erwähnt lediglich jene Werke, die von grösserer Bedeutung sind, einige der 
Porträts haben aber die Gemäldeausstellungen in den Jahren von 1925 bis 
1963 erfasst.
Im 17. Jahrhundert haben sich bei uns viele Maler betätigt, doch nur bei sel­
tenen wissen wir, welche Werke ihnen wirklich zuzuschreiben sind. Zweifellos 
haben auch einheimische Künstler Porträts gemalt, doch die adeligen Auf­
träge, die am zahlreichsten waren, haben häufig ausländische Maler ausgeführt. 
Die Porträts gliedern sich in die Stilspanne ein, welche die späte nordische 
Renaissance, den Manierismus, den Frühbarock und den Antritt des reifen 
Barocks in sich schliesst. Aus kostümologischer Sicht ist auf diesen Bild­
nissen entscheidend vor allem die anschauliche Abbildung der Tracht, deshalb 
hat mich in dieser Abhandlung weniger interesstiert, ob es dabei um künst­
lerische oder um lediglich dokumentarische Darbietung ging. Das Bildma­
terial, besonders noch die Porträts, ist eine der entscheidenden Q'uellen für 
die Dokumentation der Trachten. Dieser Quellen bedienen sich erschöpfend 
alle grundlegenden Werke über Kostümologie.
Trotz dar Lücken in der Entwicklung, wie sie uns unsere Porträts vorführen, 
lassen sich auf diesen die grundlegenden Modeformen dieses Jahrhunderts 
erkennen. Oft verläuft die Entwicklung der Mode bei uns parallel mit der 
Entwicklung in den führenden europäischen Ländern. Natürlich läuft jedoch 
nicht die ganze Entwicklung so geschlossen und parallel ab. Vor allem 
stehen nicht im Einklang die Anfänge und die Ausklänge der einzelnen Peri­
oden daheim und im Ausland. Dies bedeutet, dass bei uns die einzelnen 
Modeperioden eine längere Zeit andauem als draussen, dass sich das Alte 
langsamer verabschiedet und das Neue schwieriger durchsetzt.
68 Portret Bolfenka Kremerja, 1563, Mari­
bor, Pokrajinski muzej
70 Portret Urha Eggenberga, 
1624, Maribor, Pokrajinski 
muzej
69 Portret Pavla Spanner j a, 
1602, Ptuj, Pokrajinski 
muzej
71 Portret Mihaela Wolkensteina, 1616, Ptuj, Pokrajinski muzej
72 Portret Marije Laymann-Wolkenstein, 1638, Ptuj, Pokrajinski muzej
A. VRIŠER / NOŠA 17. STOLETJA
l
73 Portret žene Jurija Szekelyja okoli 74 Portret neznane plemkinje, okoli
1614, Maribor, Pokrajinski muzej 1630, Ljubljana, Mestni muzej
75 Portret deklice, zgodnje 17. sto- 76 Portret Uršule Engelshaus-Pet- 
letje, Ptuj, Pokrajinski muzej schacher, prva polovica 17. sto­
letja, Narodna galerija
77 Portret Krištofa Kranega, 1634, 
Maribor, Pokrajinski muzej
78 Portret Janeza Jurija Lamberga, 
1648, Ljubljana, Narodna galerija
79 Portret Hanibala Ferdinanda Her­
bersteina, 60. leta 17. stoletja, 
Ptuj, Pokrajinski muzej
80 Portret Jurija Bonfrida Lamber­
ga, 1666, Ljubljana, Narodna ga­
lerija
P
81 Portret Katarine Lukančič, 1660, 
Ljubljana, Narodna galerija
82 Portret žene Krištofa Kranega, 
1634, Maribor, Pokrajinski muzej
84 Portret Turjačanke, druga tretji­
na 17. stoletja, Ljubljana, Narod­
na galerija
85 Portret Janeza Baptista Moško- 
na, 1673, Brežice, Posavski muzej
86 Portret Janeza Jožefa Herber­
steina, zadnja četrtina 17. stole­
tja, Ptuj, Pokrajinski muzej
87 Portret neznanega plemiča, zače- 88 Portret neznanega plemiča, zače­
tek 18. stoletja, Maribor, Pokra- tek 18. stoletja, Ljubljana, Narod-
jinski muzej ni muzej
89 Portret žene Janeza Jakoba Wi- 
ederkehrja, 1681, Ljubljana, Na­
rodna galerija
90 Abraham Tempel: Portret nezna­
ne plemkinje, druga polovica 1 7 . 
stoletja, Ljubljana, Narodna ga­
lerija
91 Portret baronice Dirndl, prva polovica 18. sto­
letja, Ljubljana, Narodna galerija