Podlistek V Zenitev Boštjanovega Jureka. PoTest. Spisal R. Hurko Kdo ne pozna Boštjanovega Jurčka? Saj j» vendar to ˇ celi župniji in še daleč na okrog znana oseba. V vasi Brdo ima svoje iioinovje — borno bajto, edino kar je podedoval po svojih rajnih stariših. Dasi je ^koča na pol podrta, »vendar jo ima rad nad vse. Streba je raztrgana, stetie kažejo sroja rebrain na enem voglu že tako Jvisi, da bi se,61ovek bal stopiti pod njo, Na sprednji strani bajte je/tudimalo okencte, skozi katero porine Jurftek) komai svojo glavo. S kakšnlm pohištvom je bajta od znotrai opremljena, se ne ve. Kajti Jurfiak ni pustil nikogar vstopiti, in: še tisto malo okence j« popolnonut zadelal. Da ,pa bodo prijazni čitatelji v-adeli, kdo je bil Jurfcek, in kdo so bili njegovi slariši, moramo njegovo zgodovino razjaeniti. Stariši niegovi — Bog jim daj večni mjr •— so bili -abogi. OCe mu j« bil vaški pastir ter je imel bajto, katero mu je baje podaril neki vaščan, ¦ toda s takšnega vzroka, se ne ve. Po leti je pasel, po zuni pa je pletel fcJoSe, delal leeene žlice, kuhalnice in flrugo iako suho robo, Radi njegove gegaTosti so ga povsodi radi imeli. V mladib letih se je seznanil e neko žensko osebo, ki je hodila v vas na delo, Bila je najdenka in «i v«dela za pravo sroje ime. Rekli so ji 1« T»- netova Agata, ker so io našli na dan st. Agate in i« stanorala pri Tonetu. Bila je srednje rasti, ne prelepa, ne pregrda, nekoliko šepasta,, zato pa zeflo prijazna in brbljara. Kmalu je bila poroka. Žirela sta vedno prar aadovoljno. Toda kmaln po porodu sina Jurčka je žena zbolela in umrla. Mož je nekoliko časa tugOTal in jadikoval za svojo zakonsko polovico, ali za ta ,,staro", kakor ji je rekel, a isfiasoma jo je vendar pozabil. Saj je imel sina, ki ji je bil zelo podoben. Jemal ga jb po leti seboj »a pašo, po zimi pa mu je pravil različne praTljice in pripovedke, ko je pletel koSare. Toda ni dolgo užival tega veselja. Ko je bil neki jesenski 'flan na paši in je zelo deževalo, se je budo prehladil. Moral je leči v posteljo. Vedno mu je bilo huje in '.okoli božiča je izdahnil svojo duSo. Milo je jokal Jurček, ki jer bil tedaj star 8 let, ker.mu je umrl oče, katerega je zelo ljubil. Sirote /se je usmilil bogati vaščan Boštjan ter vzel malega JurČka k sebi. Tukaj je potem odrastel. Pasel je živino očeta Boštjana, stikal za ptifijiini gnezdi in za *vevericami. Tako mu je hitro potekel 5as | deške dob«. J Ko je bil star dvajset let, moral je iti k na- | bor«. Vedno se je veselil, da bode vojak. Toda zelo ! se Se prferaral. Tisti gospodje so rekli, da,je za nic l in da ga nočejo. Bil je pa tudi nekoliko šepast, ena 1 rama nekoliko nižja od druge, poleg t&ga še> cnnogo i drugih hib, katerih pa nočemo omenjati. Jurfiek pa, ki je bil sam narse zelo ponosen, ni tega uvidel ter je.mislil, da je eden najmodnejSih in najlepSib fan- U)t v celi vasi. To pa posebna _atot ker se Se ni z Dobenim poskusil in ker ga ja tn pa tam podraSl« katera -raSka deklica, rekoč: tarček, k*ke si ti lQp jant! On jV je pa zato nabral najlepših jagoH ali boroTiiic, ali ji kako drugače poplačal te }&pd besede. Zato si je pa mislil po naJboru: Dobro, Jte mje letos aiočejo, me bodo pa drugo leto rabili. — Toda Jurčkia niso niti drugo, in niti tretje leto rabili. No, doma pa tudi ni hotel ostati ter živeti kar" kor božji volek. Hotel je iti po svetu' ter videti, kar ko je v drugili deželah. Zato se je napotil v jeseoi z drugimi vaškimi fanti v rudokope na Nemško. D8nar pa, ki ga je poireboval za vožnjo, si je sam prislužil, nekoliko so mu pa posodili oče Boštiaa^ Omeniti pa moramo, da je bil Jurček zelo varften. Popivati ni bil vajen, le pri naboru se ga je prar pošteno nasrkal. No, na Nemškem je dobil kmalu delo. Ostalje tam okolu pet let ter si prihranil lep kupiček. Med tem ni nič pisal domov. Pa saj tudi ni znal, drugim pa ni hotel dati pisati. Konečno je le prišel domov. Da bi ga pa vaSke dekline rajši videle in da bi ljudje nei rekli, glej, pet let je trpel in delal, pa bodi raztrgan kakor berač, si je kupil novo, lepo, zelenkasto obleko in veliko srebrno vGrižico (?uro je pa baje pozabll} ter je primahal ravno na dan sv. fJurija v domafi kraj. Tukaj so se mu Eelo Cudili, ker je priSel tako bogato obleCen. Naselil se je v rojstni koči, katero so za ta ¦5as podgane in miši v najem vzele ter prevzel službo vaSkega ^astirja. Mislil je pač, da je ta stan najboljSi. Po zimi je pa bodil k aosedom pomagal koruzo ali ližole luščit. T»edaj jim Je pripovedoral, kako je na NemtSkem. Ce je pa včai$ malo lagal, se mu ne sme zameriti, saj š« dostikrat u6«ai lta- di« Iaš©j#. ¦¦' '' "¦¦ "WToda kmalu |e spoznal, da ni nič s samskiai Žavljeniem. Zatorej si sklane na vsak način poiskati družico, naj velja kar hoče. Saj so bili še njegov o6e oženjeni, ki vendar niso nič imeli, pa bi ori, ki -ana vendar nekaj pod palcem, ostal ua ve(no penin. Mislil je, katera: bi bila najboljša. Bil je pa pri tem poslu zelo izbirčen in ni hotel vsake. Vse, katere je poznal, je po vrsti pretehtal. Ta se mu je zdela preošabna, ta pregrda, ona preuboga, a zopet ona^ je imela druge napake. KoneŽno je sklenil, da bode, Babnikova Jera »ajboljša. Bila je hči manjšega kmeta, in tako nekako srednje lepote. Z *njiin;je bila najbolj prijazna jzmed vsoh vaških deklet. Dolgo je eakal prilike, da bi govoril z njo odločilno besedo. Oče, si je mislil, mi jo tako rad da. Pceele noči ni mogel spati, ker je vedno, »nislil na Jero. Že zdaj je koval naklope, kako bodeta živela, koliko svinj bodeta redila itdl 9e po dnevi,,, ko |a pasel, se je popolnoma zamislil, tako d« je nj«mu r varstvu izroSena živina vhajala vedno v škodo. Co «o ga oče Boštjan, katerega je JurOek; nAjbolj rgpoStoval, kaj vprašali, jim je le na kratko odgovarjal. Nestrpno je čakal prilike, da bi mogeJ gOToriti a Jeiro odločilno besedo. Konefino je vendar prišla. Bilo je kmalu po prazniku sv. Petra in Pavla. iJnrfiek ta dan ni pasel, ampak bil je pri B/>štjanovih ler jim pomagal pri delu. Ravno je šel s koSem po deteljo. jZraven BoStjanove detelje je plela Jora korenje. Ko je priSel mimo uje, jo je prijazno pojsdravil. Na to, sta govorila to in ono in kmalu sta bila pri stvari. Jurčdt: ji pove tako po.oviakih- da bi se irad oženll in da mu ona izmed vseJi najbolj ugaja in da bi njo najraje vaeL O»a }« bila tibo in ni Tedela, kaj bi Oflgovo- rila. Nazadnje mu reče, naj nekoliko potrpi, da si mora vse premisliti, in naj vpraša očj&ta. Jurfiek je pa mislil, da jje sedaj 2e njegovft. Stopi vesel bližje t&r ji na dolgo in Široko pravi, da Q"e najbolje, Že njefga vzame. Pravi ji, koliko ima denarja, kako bo priden tjer dobro gospoSaril in 2 njo redno lepo ravnal. No, JeTa, ki bi bila vsakega rada vzela, je bila kmalu pri Tolji. Razgovarjala sta se tako do pofn« noči! JurSek je popolnoma pozabil, po kaj ja prar za prav priSel. Sele sedaj se ja spomnil. Hitro j« nakosil detelje ter Sel domoT. Jeri pa je Se obljubil, da prida drevi k njej, da se bodeta do gotovega zmenila. Kp je prinesel deteljo Homov, je bil popolnoma ameSan. Namosto volom jo je pa dai svinjajn. MaO BoŠtjanka so mu rekli, naj sedaj trasv-a nakosi. Jhi Jurček gre, da bi koso nabruail, toaa — joj! Urtzal se je bil tako v roko, da mu je kri kar curkoma tekla. Sploh ni bil tisti Tečer sa nobeno rabo Tf3?. Po veSerji ja hitro Čel fc Jeri. Pr53ed?i pod Bjeno okno, jo aafeie klioaC,' Žar je mogel najljubezniT0j'&. Toda nihčo se c0 oglasi. Mislil si jo, da tako trdb Bpi. Zato jo klifie Se vorTno ter trka na njeno okno, a šo vedjno ni8 glasu. Kače! se nmi je rvzBujat! sum, da ga jo le varalav Toda hitro si je izbU to ralseL Zopet se vzpne na okno, da poklifio svojo Jero. Toda v t©m trenotku prileii poln ška! vod« naTiJ, da ie kakor posav^ton padel na tla. Bil jb do ko2e tnokor in . adolo se mo ie, tta sliSi n©kj« •»kodo55oljno smojanjo. P»b©re s© ter gre proti svoji bejti. Mdd potjo Je prisejgel, da rte popled» ve5 te oSabnioe. \Kq j« priael y bajto, m S« Tlejjel kar ob> | Iečou na posteljo tor zadremal. Da se ta .'UogOflek i razjasni, mora se poseČI nekoliko nazaj. ¦ Po Jurčeltovom odhodu pride po polju Topol- tov Valentin- ki je žo od nokdaj mislil na Joro. Sedaj S0 mu nndi najlepsa prilika, da se pogovori a Jero. V pogovoru xnu je razodela Jera, da jo je ravnokar zasnubil Boštjanov Jurče. Valentin ji *_adn» prigovarjati tor ji naštova Jurčotove slabostiM Kor je bil Valentin nekoliko boljše postav;© in t eoli vasi spoštovan mladenič, ni bilo troba dosti 8« si pridobi Jero.' Dogovorila sta s» tudi, 3a bd&m polil Jurčota, ko bo J)riš0l klicat. To jo tudi zr-ast« spolnfl« Ko so j« drugo jutro Jurčok probudil, \s« j© &itil Z0lo slaboga. Nokoliko jo vstal, tflda kmalu jo moral nazaj v posteljo. Dobil j& hudo vroiinsko bolozon in le Srez dolgo časa je okreval. ZSaj jd bil čisto drugaeon. VSaS-ih deklet »i poglodal vefi, posobno pa Jore ne. Za vaSkoga p»stirja ni.hotol vofi biti, ampak stopil j0 ,v ,,po*taf* in propustil to službo drugemu. Mod boleznijo a«j« zelo postaral. Dasi je imol komaj 40 let, bi 6loT6k f mislil, da jih tma nad 50. Sedaj nabira rawiei ra&ktine ia ovetlice, iz katorlh dola -adravila proti vaem boleznim. Co zbolt kdo, bodisi Slovek, bodisi fermčo, vsolej pokličojo Jurčka. Sicor pa no obftuje z ljudmi voliko. NajboljSa prilatolja sta si on in tajegava ,.porC0lanka", katoro je So 1—i NoimSktaga pi*- Meni so jo Jani postroSlo. napeljae a, *a}im r*m+ govor. Polagorr^ mi je razodal oelo zgodovino sroje«a življenja. Kolikor cni.pa on ni morgal feoTeidalBsem pa zv©de3 pri Hjegovlh soseaib. t?e m kdo vpraSa, aakaj bu ni otenil, todaj mu navadno odgovori: JTo ran }aa Ib pa Bogl*" Navadno p« So pri«tavl: ,,To 6 pa pxrr»m, TKnfi