fjfev, 113
V Trstu, v četrtek 24. Julija 1319
mesnin At?*?
1 1 vsak r':ui, udi ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ullsa r a .či .n Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured« ! : . - Ntrrenkirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. —
i jr.ieij in odgovorni uradnik Štefan Godina. — Latfnik konsorcij llsU t *:iiOsti — Tis'.: tbkr.rne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 3*—, pol tcii L 18 — in celo leto L 35"—. — Telefon uredništva, in uprave štev. 11-57.
Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov nun po 20 si.->t.; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot, oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot. Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L 1*—. Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno uprtvi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, uL sv. Fraučiika As 2UL
ffimm Konferenca,
Renner ne podpiše mirovne pogodbe?
PARIZ, 22. Načelnik avstrijskega odposlanstva n-a ' rovni konferenci, idt. Renner. je včeraj od-if>Jo\al iz St. Germaina v Feldkirch na Pre-VJsVem. kjer se sestane z avstrijskim ministrom ■<?. zunanje stvari, Bauerjem. Dr. Renner je izjavil jjekemu čanikarju, da ne podpiše mirovne pogodbe, r iio/u'.,: se proti nezaslišani trdost-i Nemški ~ Siriji naloženih pobojev, ki izgubi nad dve petini svojega prebivalstva.
Bolgarski dostop do Egejskega morja in Grška.
'ARIZ, 22. Včeraj je vrhovni svet razpravljal o bolgarskih mejah. »Temps« piše, da se je ken na določba odložila na prihodnji četrtek.
1 o -ui i, s? Bolgarski prepusti ierito-rijalni dostop do morja, ali ne. »Temps« misli, d?, se tudi Italija približuje angleškemu in francoskemu stališču, ki gre za tem, da se Logarska izključi od Egejskega morja, čija o-fcal bi ostala Grški. Ameriška delegacija ni še zapustila svojega mnenja o tem vprašanju; Venizelos j danes brzojavil Wilsonu.
Jugoslovanska delegacija je baje predložila sedem novih vprašanj, vse z ozirom na mirovne pogoje.
Remierjev protest zaradi Celovca.
PARIZ, 23. (»Nazione«.) Doznava se, da je načelnik avstrijskega odposlanstva, dr. Renner, ko Je prejel mirovno pogodbo, protestiral proti jugoslovanski zasedbi Celovca. S tem protestom taa je v zvezi poziv sveta petorice Jugoslovanom, da Haj se umaknejo iz Celovca.
500 tisoč nemških delavccv na francoskem c^ustošenem czcmlju.
VERSAILLES, 22. V sedežu medzavezniške-ga vojnega odbora je določila nemška komisija, pod preJ-edstvom ven Lersnerja, s francosko komisijo pogoje, pod katerimi pošlje berolinska vlada 500 tisoč delavcev na delo v opustošene francoske kraje.
IZ ANGLIJE.
Seja uoiifie zoorsice. — Proces proti bivšemu cesarju Viljemu.
LiONDCN. 21. Začela se ;e razprava o ver-sa-iLikem mru v drugem čitanju. Voditelj opozicije V. ancircan je izrekal hvalo Lloyd Georgeu in Bo-nar Lavru, zahtevajoč, naj se določi svota odškodnine, ki naj jo o»ača Nemčija. Meni, da bivšega česanja Viljema ne bo možno sodita ne dia bi zastopniki nevtralnih dežel .sode Jo vali pri sodišču.
CJynes. laborist (član delavske stranke), zahteva, naj boste Belgija in severna rrancija prvi, ki ,aj dobite od odškodnine, ki jo bo morate plakati Nemčija Da pa bo ta mogla plačati, je po-i^hivr di Angliia vzpostavi trgovinske odio^-ie z Nemčijo.
Min/.-trski of^-sednik Uoyd Gcorge tje naglašal, da razprava v spodnji zbornici o mirovni pogodbi dotezuie, da zbornica sprejema toliko <po?odbo v angio-irtsacoskem jamčenju, kolikor mirovno pogodbo. Kar se 4čče popolne poravnave v ovnih stro-skov. ni človeka, ki bi menil, da se more zahtevati od Nemčije svota vojnih troškov 30 milijard ang'-e.>k4h funtov, ki so jih kndi zavezniki z vojno. Komisija izvedencev, ki je imela nalog, ida prouči vprašatiie. je določila skrajno »svoto, ki jo Nemčija mi>re p-'ačati. Natančne številke ni bilo možno določiti. ker se škode raztezajo na neizmerno površino, a vrhu tega se še ne morejo ugotoviti troški delovnih moči. Ni se moglo preprečiti, da ne bi se nekai nemških elementov priključilo PoJj-ski, kakor tudi ne tega, da ne bi nekaj poljskega življa ostalo pod Nemčijo.
Nato }e govoril o novačenju in je rekel: Ne smemo v trenutku nestrpnosti odklanjaiti sadov zmage. ki boLb zagotovljeni le tedaj, oe bo Nemčija vedela, da imajo zavezniki veliko vojsko, ki Jim more nariniti njihove pogoje.
Glede prooesa proti bivšemu cesarju VHjemu je rekel L!oyd Oeorge, da še bila vojna zločin in da je treba soditi povzročitelja; sojen bo v soglasju z najvišjimi tradicijami angleškega pravo sodstva.
M :ovna pogodba — je pridodal — popravlja mnokjo etarih krivic in sodi, da ne ustvarja novih. A kar utegne biti pomanktiivosti, jih popravi Zveza narodov.
Nato je bil soglasno sprejet v drugem čitanju zakon, tičoč se mirovne pogodbe, a v tretjem pa s 163 proti 4 t' »sovom. Zbornica je začela razpravo zakonskega načrta, ki odobruie angleško-fran-
coski dogovor.
IZ RUSIJE. Boljše viški pora:-. LONDON, 22 Reuterjeva agenciM pravi, da so prav tako, kakor trdijo bolite v i ki, da so zavzeli Je-kaierlnoslav, čete generala Denjikina zavzele Hers >n. Urai-iia brzojavka z daiturr.om 18. t. m. na-
PODLISTEK
Osakflanla zšcčtm. (14)
Danska povest. — Prevedel M. C—6-
Pogledal sem jo — bila je povsem objokana. T-a . e vpiiišanje je odgovorila, silno jokajoč in ihteč: » Mati mi je govorila često in velikokrat. da me ti ne ljubiš resnično, toda, nisem ji hotela verjeti nikoli, ko si vendar moj izvoljenec pred Bogom in vsemi ljudmi in si ne morem nič slabega m;sliti o tebi. Toda, minule noči se mi je sanjalo tako živo, kakor da se je v resnici zgodilo: da je prišel oče in prinesel pismo od tebe, kjer je bilo rečeno... da, z isto vsebino kakor ie bilo pismo Henninga xMajif ko je — prenehal žnjo. Vso noč sem jokala v spanju, in, če bi se te sanje uresničile in če bi mogel biti ti proti meni tako trdosrčen, potem bi prosila Boga, naj dovoli, meni ubogemu dekletu, da umrem, kajti nič več bi mi ne bilo na tem, da bi še dalje živela na tem zlobnem svetu.«
Kako mi je bilo v duši pri teh besedah — ne morem opisati. Ne da bi mi rekel le eno besedo, sem prijel Jettino roko, jo poljubil in od-bitel iz hiše. Sel sem tako hitrih korakov, kakor da hočem ubežati zasledujoči zne Nemezl,
znanja, da so bili boljševiki poraženi vzhodno Pa-kevega in jih je bilo ujetih 500. Dva bataljona sta bila v gačinskem okolišu popolnoma uničena.
LONDON, 22. Reuterjeva agencija poroča iz Je-katerinodarja, da je general Denjikin odšel v Harkov, kjer je izjavil, da je zaukazal južni vojski, da naj začne prodirata proti Moskvi. Divizija donskih kazakov je prekoračila Volgo pri Caričmu. General Vinogradov je zasedel ozemlje na levem bregu Dnjepra v smeri proti J.ekaterinodlarju. Konjenica generala Hurona je porascila boljševiške sile v vasi Romanovem in zajela 19 topov, strojnice in veliko municije.
Boljše viška strahovlada.
LONDON, 22. Listi poročajo iz Helsingfonsa, da po Petrogradu in Moskvi boljševiška strahovlada že naravnost nezaslišana. Meščanstvo se zdeseti-niuje. Zadostuje brezimna ovadba, da se izreče smrtna obsodba, in postopanje se je tako uprosti-lo, da se izreče in izvrši obsodba isti dan. Posledica tega sistema je popoln razdor vseh družabnih in rodbinskih vezi. Žene se s pomočjo brezimnih ovadeb iznebujejo nevšečnih .soprogov, zadolženci ipa uporabljajo isto sredstvo, da se rešijo svojih upnikov. Smrtna obsodba se je idoslej izvršila na več desettisoč ljudeh. »Daily MaH« pravi, da Pe^ trograd iu Moskva plavati v krvavi .pijanosti.
IZ NEMČIJE.
Poštni promet med Angleško ta Nemčijo.
LONDON, 22. Med Angleško in Nemčijo se *e zopet uvedel poštni pisemski promet.
IZ ŠVICE.
Zavezniška diplomatska misija ▼ Švici.
BERN, 22. Načelnik švicarskega ministrstva za javno gospodarstvo je sprejel načelnike francoskih, ameriških, italijanskih in angleških diplomatskih misij. Prisotni so bili člani medzavezniške komisije in glavnega ravnateljstva švicarskega drušiva za nadzorstvo. Markiz Paolucci de Galbori, dekan diplomatskega zbora, je v svojem govoru o notah, ki so bile poslane švicarski vladi glede odprave fclokad-nih določeb, izrazil svoje zadovoljstvo na tem, da so se odpravile le omejitve. Naglašal je nato, kako lojalno in korektno je švica v dolgih vojniii letih izpolnjevala svoje dolžnosti nevtralne države.
Odgovoril mu je zvezni svetnik Schultes, ki je naglašal velike politične in gospodarske naloge, ki jih imajo sedaj vse vlade; izrazil je svoje prepričanje, da se ohranijo prijateljski odnešaji med Švico in entento tudi v dobi miru in gospodarske svobode.
Po sprejemu je povabil zvezni svetnik zastopnike zaveznih in pridruženih vlad ter druge oblasti na obed.
IZ NEMŠKE AVSTRIJE.
Renner o mirovnu pu^^liii.
PARIZ, 22. Preden je Renner, predsednik avstrijske delegacije, odšel v Feldkirch, da obvesti svojo vlado o končnih zavezniških pogojih, je podal poročevalcu agencije »Radio« naslednje izjave: »Priznavamo, da so zasno-vatelji tega načrta gledali, da bi razumeli položaj naše države. Nameni in načrti so ublaženi, toda učinek te ublažitve je samo nadomestitev takojšnje izvršitve smrtne kazni z obsodbo na samoumor. Pri ocenjevanju našega uspeha bi se mogla porabiti prispodoba med klasičnim in ameriškim dvobojem. Sedaj se nahajamo v položaju ameriškega dvobojevni-ka, ki je izvlekel črno krogljico. Več zelo neusmiljenih pogojev je bilo odloženih, toda kaj pomaga upniku in dolžniku to odlaganje, ko dolžnik ne more preživeti, da govorimo gospodarski, časa, ko rok zapade. Ni na kocki naša svoboda, temveč naš obstoj. Ententa je zmagala preveč, in nam se ni posrečilo, da bi ji to pojasnili. Bolje bi bilo zanjo, da bi bila manj zmagovita, ker bo Avstrija, kakor jo puščajo sedanji mirovni pogoji, v Evropi dolgo Časa nemir povzročajoči element.
Nemškoavstrijska delegacija ne more drugega, nego da poizkuša dokazati, da se delijo vrednosti, ki jih ni, ker se uničujejo, če se hočejo razdeliti, že s samim dejstvom, da se raz-kosavajo. Enienta nas poziva precej prijazno, da zrušimo žnjo mostove, katerih stebre so njeni prijatelji že zdavnaj nažagali. Naša odkritosrčnost nam nalaga, da jo opozorimo na to.
Pripravljeni smo, da sprejmemo breme, ki ga moremo nositi. Na$ narod, ki je sledil s slepo zvestobo svojim gospodarjem, ne more razumeti, da je zaslužil to usodo.
Ravno radi tega, ker obljubljamo, da bomo izpolnjevali svoje obljube, ne moremo podpisati in ne bomo podpisali, kar znamo, da ne
Kam — nisem vedel; zavedel sem se šele, ko sera bil daleč zunaj iz mesta. Tja do popolnoči sem blodil okolo; razjedala so me tisočera bolestna čustva, med katerimi je bilo najbolest-neje — ozlovoljenje nad samim seboj.
Med tem pa se je dogodilo nekaj, kar mi je imelo povzročiti novo bol, ki je nisem slutil niti od daleč.	__
Naslednjega dne je prišel g. H. k meni. O-braz mu je bil kakor ožarjen. »Ljubi prijatelj!«, je rekel, »včeraj ste tako prisrčno sočustvovali z mojo žalostjo; danes morate deliti z mano mojo radost. Zakaj niste bili sinoči pri nas, da bi bili priča našega presenečenja? Ko smo tako sedeli skupno v svojih tihih mislih, so se hkra-tu odprla vrata in v sobo je prilomastil naravnost proti meni človek, ki me je skoraj udušil s svojim objemom ter se, ves v solzah in govoreč nejasno, vrgel na kolena pred Majo. Uganili ste — bil je Henning F. Si morete misliti naše strmenje! Ni oženjen! On in ona sta se razšla radi vere: ona je katolikinja. — Maja je pač vedela iz njegovih pisem, da je nekaj na potu, ali prezvesta in prezamolčljiva je, da bi bila dopustila komu le slutnjo o tem, kar ji je on zaupal. Nu, potem ni dolgo nič čula o njem. Mislila je, da se je vse poravnalo jin niti v sanjah ji ni prihajalo na misel, da bi mogel zopet priti
moremo izvršiti. To ni upornost, to je iskrenost.
Gledali bomo, da razkrijemo ententi svojo veliko bedo in da tako dosežemo mir, s takimi pogoji, da jih bo naša država lahko prenašala.«
IZ CEHOSLOVAŠKE. Gospodarski od noš a ji med Cehoslovaško in Italijo.
PARIZ, 23. Tittoni je včeraj dolgo časa razpravljal s čehoslova-.kim ministrom za zunanje stvari, tir. Benešem. in sicer o na}pripravnejših sredstvih za ojačenje gospodarskih odnošasjev med Cehoslovaško in ItaKjo, kakor tudi o olajšavah, ki naj bi se priznale Cenoslovaški tza njene zveze s Trstom in Benetkami ter na železnicah, ki vodijo tjakaj.
Cehoslovaško čete se umaknejo Iz Sibirije.
PARIZ, 23. Iz " .?e se brzojavlja: Ministrski predsednik Tusar ie v soboto uradno naznanil odseku za vnanje stvati, da se prva skupina čeho-tslovaškega vojaštva, toatera šteje 25.000 mož in se nahaja v Sibiriji, pri-hodSiti mesec vrne v domovino preko Vladivostoka. Amerikanski tajnik za zunanje stvar, Lansing, ie dovolil potrebne ladje za prevoz.
Lovrič pri češkem dopisnem uradu.
Književnika Božo Lovrića je imenovala češka vlada za uradnika dopisnega urada v predsedništvu ministrskega sveta v Pragi.
Is Jugoslavija
Kralj Peter v domovini.
Dne 16. t. m. popoldne se je povrnil kralj Peter v Mladenovac z vozom, ki mu ga je stavila na razpolago grška vlada. Do Mladenovca mu je prišel nasproti prestolonaslednik Aleksander. Odtod sta skupno v avtomobilu nadaljevala pot do Arangjelovaca. Listi so navdušeno pozdravljali povratek kralja. Na-glašali so, kako sivolasemu kralju ni prav nič do formalnosti in vnanjih svečanosti. Zato ni cb svojem povratku v deželo dopustil nikake parade. Zato pa ga je narod prisrčno sprejel in pozdravil. Niti eden vladar da ni tako postavljal koristi naroda nad koristi svoje dinastije. Četudi star in slaboten, je vedno vztrajal v smeri nacijonalne politike. Vse je žrtvoval, ali zato je moralno pridobil več, nego kdo do sedaj. Kakor je skromno odšel iz dežele, tako se je skromno povrnil v petkratno povečano domovino. Njegova skromnost gre tako daleč, da ni odšel v prestolnico, ampak v srce Srbije, v Jasenico, odkoder je izšel slavni vodja.
Kako neizmerna je bila ljubezen kralja Petra do domovine, kako ji je posvečal vsako svojo misel in vse svoje čustvovanje, priča naslednji dogodek iz prve balkanske vojne: Prišel ie — sivolas, s b^lfthcn —- ni boi'šče. v strelske jarke. Vzel je puško, da bo streljal. Vojaki so ga opozarjali na nevarnost in ga prosili, naj se varuje. On pa je odgovoril: »Čemu skrbite zame? Če pade kralj, kaj je to? Dobite drugega. Če pa pade domovina, je ne dobite več!
Zato ljubi narod svojega kralja tako neiz-
merno.
Izmenjava denarja.
Podružnice Avstroogrske banke, ki jih je 19 na ozemlju SHS, se pritegnejo v pomoč povodom izmenjave kron v dinarje. Ta naredba je upravičena, ker ima Avstroogrska banka zgradbe, tresorje in blagajne, kamor bd možno spraviti velike svote novega denarja, kakor tudi povrnjenih kron. Razun tega razpolagajo podružnice s strokovnjaškim osebjem, ki se bo moglo posvetiti temu poslu. Slednjič se preskrbe z novim denarjem tudi vsi drugi denarni zavodi, tako da mo moglo občinstvo poljubno izmenjavati denar.
Češki politiki ▼ Jugoslaviji
V bližnjem času pride v Zagreb čehoslova-ški minister za pošte in brzojav, Stanjek, s svojim sinom na odpočitek. Ob tej priliki obišče tudi Belgrad in Ljubljano, da pozdravi nekdanje tovariše v borbi proti skupni sovražnici Avstrije. Z ministrom Stanjekom imata priti v Zagreb tudi ministra Štribry in Klofač.
Vseučilišče kraljestva SHS.
Uradne »Narodne Novine« so priobčile bansko naredbo, s katero se dosedanje ime kr. hrvatskega vseučilišča v Zagrebu izpreminja v: »Vseučilišče kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu«.
Vojaški odpusti v Jugoslaviji.
REKA, 33. Zagrebška »Riječ« poroča iz Bel smrada, da je vojni minister brzojavno odredil takojšnji
»Kaj hoče neki sedaj?« sem vpraševal, ali, komaj da sem izgovoril te besede.
»Kaj hoče? Seveda, kar vsak drug grešnik: milosti in odpuščenja. In v resnici: zgrevan grešnik je! Zdi se, da je njegova prejšnja ljubezen do moje hčere vzplamtela zopet s podvojeno silo.«
»In Maja?« — Toliko da sem se osokolil do tega vprašanja.
»Da, vedenje Maje se pa mi res čudno zdi,« je odgovoril. »Jako je bila razradoščena, da ga vidi zopet. Sicer pa ga ni sprejela s tistim zanosom, kakor je oče v evangeliju sprejel izgubljenega sinu. In ko je Henning, ki je viharne naravi in brez vsakih okolišev, takoj silil vanjo, naj mu obljubi, da obnovi prejšnjo zvezo, je odgovorila resno: »Ne tako, Henning! Oba sva izkusila, da take obljube niso nikaka šala. Jutri bova govorila o tem na štiri oči.« — In ko jo je potem pogledal žalostno, mu je ponudila roko in je rekla: »Pridite jutri zjutraj k meni, dobri Henning, ljubi prijatelj in brati Mnogo se imava porazgovoriti med seboj. Dogodilo se je marsikaj, odkar sva se videla zadnjič.« In s tem se je pogovor zasukal na drugo stran. Začela sta govorili o njegovem pokojnem očetu in sta jokala oba.«
G. H.: je potegnil uro: V tej uri je pri nji, in vrag bi moral imeti svojo roko vmes, ako
odpust vseh vojakov, ki so prekoračili 38. leto starosti. Del čet drugega poziva se odpusti takoj, ko jih bo mogoče nadomestiti z novinci in ujetniki, ki so se vrnili v domovino in so sedaj na dopustu.
Jugoslovansko časopisje o reških dogodkih.
REKA, 21. (»Era Nuova«.) Včeraj preiskovalna komisija ni Imela seje. Hrvatski listi so si sedaj Izmislili vest o preiskavi, ki da se po sklepu zaveznikov urede glede uprave italijanskega narodnega sveta. Ta preiskava da bo imela za posledico razpust narodnega sveta, katerega bi nadomestita komisija zaveznikov, ki niso naravnost interesiram na usodi mesta.
Vlak Belgrad—Pariz.
ZAGREB, 22. Časopisje poroča, da se v dveh ali treh dneh uvede nova neposredna zveza med Be!-gradom Ln Parizom in sicer preko Trsta, Milana in Torina. Ti vlaki bodo imeli tudi drugi in tretji razred. Doslej se ie moglo potovati v Pariz samo z razkošnimi vlaki, ki so imeli samo prva razredi
Spori med srbskimi in francoskimi vojaki v Belgradu.
PARIZ, 23. (»Nazione.«) Po vesteh, ki so došle semkaj so v Belgradu izbruhnili spori med srbskimi in francoskimi vojaki. Podrobnosti niso znane. —
Ministrska kriza v Jugoslaviji.
(REKA, 23l (»Era Nuova«.) »Agramer Tasfcla-tt« javlja ® Belgrada 18. t. m., da je tekom seje, ki ise je vršila prejšnji dan, prišlo do spora med mini-strsfcrm predsednikom S'tojanom Protičent ter ministrskim podpredsednikom dir. Korošcem in ministrom Gostinčarjem, katera sta podala ostavko.
Is i tali je.
Razprava o volilni reiormi v poslanski zbornici.
RIM, 22. Radikalec RubiUi je naglasa], da se je ta razprava začela z neko utrujenostjo in nezaupanjem. Ne zdi se *r.u umestno, če bi se pri dolc-Čaniu volilnih okrajev prekoračile pokrajinske meje.
Porzio je rekel, da je slepec tisti, ki ne vidi, kako ■je vojni vihar preobrazil zavest dežele, ki čuti potrebo obnovljenja in 'izvedbe najsilnejših reform na političnem, gospod ar sk.: m in socijalnem polju. Volilna reforma naj se sprejme brezpogojno, kajti proporcijonalno (zastopstvo odgovarja kriteriju pravičnosti, ker zagotoviva zastopstvo vsem manjšinam in pomer/a zakonito pridobitev za deželo. Glasovanje na skupno listo omogoči uresničitev upravne reforme in vseh drugih, 'ki jih ovira »sedanji volilni red z okraja z enim kandidatom. To reformo ie tieba izvesti, ker bi sicer mogla postati element vznemirjanja .javnoga duha. Za to reformo bosta hvaležna parlament in dežela.
Daneo (liberalec) lii-eni, da je okiveč, ako se naglasa potreba preirrcd.be vodilnega reda. V sistemu glasovam.a za enega kandidata je eden glavnih vzrokov rropadtfira italijanske parlamentarne vladavine. Dvomi pa, da bi se v Italiji »ponesel pro-porcijomiljii sistem z ozirom na razmere v vo-Iilstvu. Od tega sistema ni pričakovati pristnega izraza čirta dežele. Po mnenju govornika se kila ta svrha dosoči edino Je z uvedbo obveznega glaiso-vanja. To bi 'pospeševalo tudi politično in državljansko vzgojo mas in bo omejevalo kupovanja giasov. Ce se sprejme načelo volilnih okrajev z vsaj desetimi .poslanci in pa obveznosti glasovanja, bo glasoval za predloženi za<konski načrt.
Klerikalec Meda je naglašal, da Ie proporcionalno zastop.itvo more zaustaviti propaidanja zako-nct.'tajnih zborov in vzpostaviti njihovo veljavo Ln dejavnost. Oporeka trditvi, da v Italiji ni bi bilo strank, ki bi dale potrebno podlago za proporcionalni tSHS»tem. Dve stranki ste sposobni za življenje in tuda prevladujete: socialistična in ljudska. Druge pa sili proporcionalni sistem, da se bodo organizirale in uveljavljale brez osebnih vpKvov in zaslug kandidatov in brez korupcije od strani denarnih sfl (plutokracije.)
Črkostavska stavka v Rimu.
RIM, 22. Črkostavska stavka traja že 15 dni. Smatra se na vsak način, da ne bo mesto več dolgo časa ostalo brez časopisja, ker se zdi, da bodo podjetniki najeli druge delavce, če se delavci jutri ne povrnejo delo. Z druge strani je za danes zvečer sklicano zborovanje rimskih časnikarjev, kjer se bo razpravljalo o položaju, ki je nastal za časnikarje vsled čr-kostavske stavke.
Goreči zrakoplov zažgal tovarno.
CHICAGO, 23. Na nekem zrakoplovu se je vnel požar. Zrakoplov, ki je bil v hipu ves v ognju je padel na poslopje Trust Saving Bk. Bencin se je razlil po dvoranah, kjer so delali delavci. Letem se je vnela obleka. Reveži so bežali na vse strani. Šele po dolgem času so 'jim mogli pomagati. Našla so se popolnoma ' sežgana trupla. Vzroki, radi katerih se je vnel zrakoplov, niso znani.
bi se takemu lepemu in ljubeznjivernu možu ne posrečilo, da si zopet pridobi dekle, ki ga na vse zadnje še ljubi in je radi njega hudo žalovalo. — Ali, za božjo voljo, kaj vam je dragi prijatelj? Postajate smrlnoMedi.«
Kaj da sem odgovoril na to — ne vem. Le toliko vem iz zaključaka najinega razgovora, da sem moral obljubiti, da pridem knjim opoldne in da sem tudi prišel.
Tu je sedaj stal pred mano, obsovražljeni tekmec... Kako lep je bil! — Kak izraz moči in dobrodušnostil Kako iskren, topeL in prisrčen! —"Ni mi bilo možno, da bi ga sovražil; ljubosumnje moje je bilo morda močneje, čim več sem uvaževal njegove prednosti, ali, vsa zla, sovražna čustva so izginila ob sprejemu, ki mi ga je izkazal, spričo odkritosrčnega, prostodušnega načina, kakor je občeval z mano in z vsemi. Tudi Maja mi ni dajala povoda, da bi bil ljubosumen. V njenih pogledih, njenem tonu napram meni je bilo nekaj — ne morem reči kaj — tako milega in nekaj, kar je kazalo na zadrego, na kratko: nekaj, kar je podkrep-ljalo moje ponosne misli od prejšnjega večera. Napram Henningu se je vedla kakor da je njegova sestra. Ni Vila sicer tako previdna in zadržljiva kakor navadno, in vsem njenem bistvu napram njemu ni bilo prav nič erotičnega« ljubavnega — če se smem tako izraziti. Go-
vorila sta si celo »ti«, in ko je Jelte pripomnila, da poprej si nista pravila tako, je odgovorila Maja: »Pač, kot otroka sva si pravila ti. Po dolgoletni ločitvi, ko sva se sešla zopet kot odraščenca, si nisva več pravila ti. AH, odkar sva se ločila zadnjič, sva vzpostavila dobro razmerje iz otroške dobe.«
Nisem mogel tajiti pred samim seboj, da je nas krog s prihodom Henninga mnu.^o pridobil, — Čim večkrat sem ga videl, tem bc Ij sem občudoval izvirnost v njegovem značaju, ki se je zdelo, da se odlikuje z izrazito pravičnostjo in lahkomiselnostjo, moško srčnostjo in žensko mehkobo. Zbog svoje lepote in finih oblik je postal ljubljenec lepega spola in zdelo se je, kakor da se ne more upirati skušnjavi, če mu prihaja od te strani.
Vsled pažnje in uljudnosti, ki jo je posvečal gospej H. in Jetti, ste si te dve povsem razvneli zanj, tako, da je Jette govorila slehernega dne: »O Bog, kako sladak je Henning I«
V našem vsakodnevnem krogu ni skrival nikakor, da snubi Majo, da, zaprošal je celo našega posredovanja, da bi dosegel svoj cilj, do-čim se je Maja vedno izogibala takih razgovorov.
(Dalje.)
Stran t*
»vufliOST« Mnr. 199.
V Trstu, dne 24. julija 1919.
Češke stoorL
u.
Narodnostno vprašanje na Češkem je zelo
zapleteno. Ogrski Malorusi so izrazili željo, da bi se priklujčili k češkoslovaški republiki, kjer bi imeli avtonomijo. Glede avtonomije stvar ne bo težka. Ali, preglavica bo z določitvijo maloruske sfere napram slovaški. Velik del ozemlja ^med Slovaki in Malorusi je sporen. Tam pod Karpati je neka vrsta nove Makedonije, ki je zahtevajo Slovaki in Malorusi. Slovaki so bili ekspanzivni napram Malo-rusom. Ti sami pa še niso na jasnem, kam naj bi se naslonili jezikovno in kulturno: ali na Velikoruse, ali na Ukrajince? Maloštevilna inteligenca se nagiblje k Velikorusom.
Republika se ne bo vmešavala v to notranjo stvar ogrskih Malorusov: sami naj odločijo!
Madžarjev bi bilo v češkoslovaški republiki, po stari ogrski statistiki, okoli štiristotisoč. Toda med temi je mnogo madžaronov in Židov, ki se narodnostno hitro asimilirajo v smeri, kjer je moč in večina. V Bratislavi je madžarsko vseučilišče z medicinsko fakulteto, ki je ena najmodernejših v Evropi. Sedaj jo prevzamejo Čehoslovaki,
Na Slovaškem je tudi precej Nemcev, zlasti po mestih. Največje mesto Slovaške — Bratislava: Pressburg — je po večini nemško. Predmestja pa so že slovaška.
Tešin?ko vprašanje, ki je toliko časa razburjalo češko in poljsko javnost, je stopilo sedaj v ozadje. Izpoznavajo na obeh straneh, da se je treba sporazumeti prijateljski. In to predvsem radi Nemce* . ki so nasprotniki enim in drugim. Državnopravno spada Tešinsko h kroni sv. Vaclava, a Čehi trdijo, da jim je to ozemlje neobhoeno potrebno tudi iz gospodarskih razlogov (premog, železniški spoj s Slovaško; PoTnarodnosti pa je 15% Cehov, 27 % Poljakov, ostali so Nemci.
Nemci so v čeških deželah priseljenca. Poklicali 3f; jih Premislovci. Po mestih so bili vedno trgovci in obrtniki. Kompaktno pa so naseljeni v obmejnih gorskih krajih. Industrija jih je obogatela, industrijalizacija jc bila bo-gast\ o premeknila na nemško stran. Vsled dr-žavnega preobrata so pa postali gospodarski pojmov povsem drugačni. Židovski kapital, ki je	industrij! najvažnejši činitelj, pre-
stopa na češko stran.
Č> ši ' Nemci streme po združitvi z Nemčijo in r^ras'"" vprašanje je najbolj pereče v češki republik*. Je :il> preko treh milijonov, a kul-tunv ;n gospodarsko so tako močni, da ne more nihče orekc njih. Na zadnjih zares svobodnih volitvah pa so v takoimenovanem mešanem remiju izgubili postojanke, ki so veljale poprej kot izključno nemška posest. Pač ni bilo več nasilja, ki ga je podpiral poprej avstrijski vladni aparat. Zato so induslri-jalna središča s češkim proletarijatom pres.a v češke roke. Tako n. pr. Buhcov-Du*. Isto- | tako se nc bodo mogli držati nemški otoki v , če-kem morju. Nemci so n. pr. izgubili Brno m ; Olomuc. Privilegijev Nemci ne bodo več uži- | vali. vendar pa ostanejo važen in močan Činitelj v češki državi. Ker so začeli uvidevati, da do združitve z Nemčijo ne pride, prihaja ze — streznjenje. Prvi so se vživeli v nove razmere kapitalisti, ker vedo, da bodo razmere v češkoslovaški republiki veliko ugodnejše, nego bi bile v Nemčiji, ali celo v Nemški Av-
St Zelo nepomirljiva pa je nemška socijalna demokracija. Na zadnjih volitvah je celo v Praži nastooila samostojno. V narodnostnem pogledu se je nemški proletarijat pokazal veliko bolj odločen in značajen.
Socijalistička vlada češke republike si prizadeva. da bi se dosegla poštena in trajna sprava z Nemci. Predsednik Masaryk ne dovoljuje da bi se zgodila Nemcem ni najmanjša krivica. Nemci bodo enakopravni. Vendar tarnajo, da se jim godi krivica. Ali kdor pozno psihologijo Nemcev, kdor ve, da so ziveh v Avstriji od samih privilegijev ter da so bili navajeni zatirati druge narode, se ne bo čudil temu nemškemu tarnanju. Toda ko bodo videli, da drugače ne gre, se že vdajo m se zadovolje z — enakopravnostjo.
Narodnostno vprašanje v češkoslovaški re-pub'iki se uredi po švicarskem vzoru. Tako je ; napovedal predsednik Masaryk. Od rešitve te*a vprašanja sta odvisna v prvi vrsti obsta-■ nek in razvoj češke države. Češka republika j stoji danes pred podobnim vprašanjem kakor ; svoj čas Avstrija. To vprašanje je pokopalo i Avstrijo! To dejstvo imajo češki državniki j pred očmi in ne bodo posnemali slepih in glu- j hih avstrijskih birokratov! Za to bo skrbel j Masarvk — mož, ki je bil najboljši poznavalec Avstrije, ki jo je pred vsemi razbil. Ta mož najde gotovo tudi pot iz težkega vprašanja v nlagor češke republike. _
Vprašanja železnic » Ju$oslaui]i.
(Studija.)
ici strogo studijo o jugosiovaaskili žeje skorji- nemogoče napisati sečaj, ko !so znane točne jugoslovanske meje. Popi. nemogoče pisati o železnicah, ki imajo x bodo neke vrste arterija med državnim -a-iii in perilerijo, ker se lahko reče, da Ju--rgsIj vij-a nima, razun tistih par kilometrov na Jadranu, še Kot-ovih meja.
Na juiru nam je neznana usoda ustja Bojane in luke Šiu^jina (S. Giovanni di Me dua). Za Crno-gero je vprašanj velike važnosti. Singirn je po ust_novr:vi države SHS šzgubii vsako važnost. Vsakemu <so znani diplomatski boji po balkanski vojni, ko je šlo za to, da se priklopi Srbiji Šingjin ali Brač. Za gospodarsko bodočnost Cruegore je vprašanje postalo zopet aktualno. Kolikor znamo iz čase pj a, je srbska vojska zaseCla severni del Albanije. teda ni znano, kateri del in koH-ko tega ji bo GStalo po parii-kem miru.
Vzbcciic srbske meje so tudi negotove; govori sc o regrutaciji meje v dolini Straniice, pri Cari-breću in v v;keni okraju. Za železniško polil' (j prihaja v prvi vrsti v pošte v meja Stru-m> j, ki je pa na vsak nc-in važnejša za bolgar-za srbsko poiiix<o. Dolina Strumice je .i p .t med Sofijo in 6olu:tsk!m pristaniščem. Meje med Jugoslavijo in Aladžcnsko ter Romunska so še vedno predmet razpravljanj. Izid teh »:j..:;j L-o pen-emfccu. Ecdcčacst te.rr.e-
švarskega £ei sirbatdškega. železniškega vozlišča je za Jugoslavijo vprašanje gospodarske bodočnosti v ma)džarsklh krajih.
Za Slovenijo je izredne važnosti, kje bodo zapadne jugoslovanske meje rezale reki Dravo in Savo, in sicer toliko iz narodnega, kolikor s stališča železniške politike.
Će upoštevamo razun tega, da tudi bodočnost jugoslovanskih pristanišč, ki imajo neposredno železniško zvezo z ozadjem, $e ni .gotova (razun pristanišč bosenske proge), se res ni mogoče spuščati v podrobnejše razpravljanje. Zaradi 'točnosti računajmo h temu še Solun, ker tudi zanj ni še rečeno, da bo ostal grški. Tudi če ostane v grških rokah, se Srbija ne bo nikakor odrekla pravicam in prednostim, ki jih je imela v Solunu po balkanski vojnL Solun ostane vedno macedonsko nzkla-dališče; tudi v grškem 'interesu je, da tako ostane.
Po vsem, kar smo rekli, smatramo, da je, z oziram na nedoločeno bodočnost, najboljše, če čitateljem podamo splošen in kratek pregled sedanjega stanja jugoslovanske železniške mreže, da opozorimo na nekatere stare, kakor tudi na nove projekte, ks se pri tej stvari posebno izrazito kažejo.
Jz strokovne književnosti smo imeli, iz razumljivih vzrokov, malo podatkov. Italijanska javnost se je zadnji čas s temi vprašanji veliko bavila, toda — z redkimi izjemami — zelo enostranski in površno.
Za podatke o madžarskih razmerah «mo <ze!o hvaležni g. inž. Rothu, a podatke o nekdanji srbski železniški politiki smo črpali večinoma iz zapisnikov bivše srbske skupšjin-e. Na !em snestu bodi izrečena hvala tudi g. ravnatelju Veselu, ki nam je pri delu veliko pomagal s svojimi nasveti.
Ko človek -pogleda na zemljevid Jugoslavije, dobi tale vtisk: periferija je 'zelo izprekrižana s progami, a v sredi pada v oči velika praznota. Železniškega središča ni v Jugoslaviji. Po zapadnih merid'ijanih :eče južna železnica, a po vzhodnih proga Orient-Express. Ce z vežem o obe progi (Zidani most—Belgrad), dobimo okvir, okoli katerega se masirajo druge proge. Nesrečnejše mreže si Človek ne more pomisliti. Bosenske proge so nai-žalostneiša dedščina madžarske politike v Jugoslaviji. Ce hoče Jugoslavija to vprašanje radikalno rešiti, mora kratkomalo odstraniti ozkotirni sistem v Besni. Na vsem svetu ni nikjer slučaja, da bi -se gradila ozkotirna železnica, dolga 500 km, ki veže veliko zaledje z morjem in že normalno železniško mrežo z morskimi pristanišči. Je to »uničim«, ki si iga samo človek na madžarskem globusu more pomisliti.
Da se stvar boljše razume, treba pri po mn idi, da so se v več poedinih skupinah razvile mreže brez ozira na sosedne skupine. Vsaka skupina je imela pred očmi samo iastno korist; pogonoma <$c je celo delajo (kakor n. <pr. v BosnO proti koristi lastne skupine.
Turška je gradila samo strategične progo, brez sistema ''n brez pogleda v bcfiočnost: — po - urško. Turki so itak znali, da pride vse, kar oni gradijo na Balkanu, jutri v tuje roke. Malenkost, ki je ostal.; od turškega režima (bitoljska železnica, železnica Skopiie—Mrtrovica, Skoplje—Vranja, Sko-•plje—Solun) je produkt večnih diplomatskih prerekanj in špekulacij pariških in dunajskih bankirjev.
Srbija je za svoje čedne financ'alne razmere -pred balkansko vojno szelo pridno grakiila svoje železnice. Velika ie želja za železnicami; vsak spćz (okraj) b: hotel imeti železniško izvezo. V parla-metvarnih bojih ste zastopani dve stranki, prva za ozkotirne, druga za normalne žt:uznice. Zastopniki na skupščini zastopajo «vo;e lokalne interese. Ministri s svojimi načrti prhajajo in padajo. Finiancijalne razmere niso dovoljevale, da bi se v&em ždjam ustreglo. Oradba prog normalnega tipa je dražja in zahteva več časa; vsa mreža se zopet ne more naenkrat zgraditi, temveč postopno sorazmerno z državnimi financijalnimi razmerami. Ozkotirna železnica je cenejša in se hitrejše zgraža, toda škodljiva je za državo. Pri majhnih progah, ki imajo Jokalno važnost, in pri katerih bi bila radi tehničnih vzrokov gradba predraga, se lahko država odloči za ozkotirno železnico. Toda država mora imeti pred očmi interes cele države, ne samo z ozirom na sedanjost, temveč tudi na bodočnost; teorija in izkustvo pa dokazujeta, da •prihaja pri gradbi železnic skoraj samo normalen tip v poštev. Razun komodnosti, ki jo ima pomik na potovanju po progah normalnega tipa, boljšega in hitrejšega prometa, prihaja v poštev tudi gospodarski moment, ki jasno govori za prednost normalnega pred ozkotirnim tipom. Ce n. pr. skozi prvi srez vodi proga normalnega tipa, a skozi dru:ri ozkotirna, je jasno, da more prvi Jažje vreči svoje produkte na- "tržišče in iišh tam dražje prcsL ajati, nego drirgi ki mora razun prevoznih stroškov trpeti tudi stroške za prekladanje, ko pride blago na progo normalnega tipa. Isto velja tudi za blago, ki prihaja v srez, tako da ima drugi srez ki vojno škodo.
Parlamentarni boji tso dolgo trajali in so precej razburili duhove. Končno je pa vendar zmagal ozkotirni tip. Ni izključeno, da so tukaj igrali ve-3 i ko vlogo tudi vojaški razlogi. Srbija je morala biti vedno pripravljena na morebitno vojno; morala je torej gledati, da čim prej agra-di, kar more.
(Dalje.)
V i leznšc na m :
sebna naloEc
IŠČEJO SE RAZPRODAJALCI »EDINOSTI«! Od danes dalje se bo razpošiljal naš list v kraje ob južni železnici Trst-Št. Peter-Loga-tec, oz. Št. Peier-Reka z vlakom ki odhaja iz Trsta ob 8.30 zjutraj. Tako bodo čitatelji našega lista lahko imeli list že dopoldneva istega dne. Vabimo torej zlasti razprodajaice listov, tobakarnarje, trgovce in drnge osebe, V i ze zanimale za to, da prevzamejo razpre/ šega lista. Želeli bi, da bi se zglssili r	a-
jalci iz vseh krajev ob južni železnici. Ponudbe naj se blagovolijo nasloviti na
UPRAVO »EDINOSTI«.
Domače vesti.
označuje dejstvo, da ie po katastrofi Srbije z vso svojo rodbino vreiđ prebrodil mučenisko pot Iz Srbije preko Albanije do Drača. Je pač to rodbina junakov. Mitrovič je bil tudi dober znanec 'in prijatelj našega guvernerja Betiteija. Borila sta se na maikedonski fronti ramo ob rami in Petitti je bil težko ranjen v bližini Mitroviča. Pokojnik si je priboril mnogo odlikovanj. Tudi visokih. Tako •srbski red »belega orla« in italijanski sv. Mavri-cija-Lazarja. Naj počiva v miru srbski junak v naši zemlji, dokler ga ne polože k večnemu počitku v mučeniški domovina, ki se je junaški boril zanjo, idiokler ni bila osvobojena nemškega barbarstva.
Raztegnitev delokroga goriškega deželnega odbora na zasedeno Kranjsko in Koroško ozemlje. Uradni »Osservatore«, št. 163, 23. julija 1919, objavlja odlok italijanskega vrhovnega poveljništva, s katerim določa: »-Komisarju za vodstvo samoupravnih poslov dežele Goriške-Gradrščanske sc po ver j a vodstvo čeželnih samoupravnih poslov za one dele dežele Kranjske an Koroške, ki se nahajajo tostran premirne črte.«
Najvišje cene živilom. Civilni komisar za mesto Trst in okolico je določil nekaterim živilom najvišje cene, katere se ne smejo prekoračiti in sicer za naslednja živila: kis najmanje 4 stopinj L T20 Hter, fižol po raznih vrstah od L —*80 do L 2'— kg, zeleni grah z, dr obijen L 2*75, mast L 7'80, slanina L 7'20, biškota i-mperiali kos L —'15, angleški L 9'— kg, čajni L 14'— kg, slaščice, rezane, kos L —'50, v papirnatih škatljah kos L —'70, sladoled, zmrziine L 1'20 —*70, čokolada, navadila L 10'— kg. kava: santos, minas, rio L 10*—, salva-dor, dominigo L 12'— kg, umetno maslo L 7'20, paradižnikova konserva v sodcih L 3*50, na drobno L 3'80 kg, pivo iz soda L 2'S0 liter, sladko ogije —'45 kg, drva —'11 kg, denaturirani špirit L 4'20 liter, domača gnjat (izvzemši amerikansko, tudi prekajeno) kuhana L 24'—, sirova L 25*— kg.
Cbčai zbor ženske podružnice CMD se bo vršil v soboto ob 17'30 v šoli na Acquedottu 20. <n n^ v Čitalnici, kakor je bilo objavljeno.
Razrešitev ženitvenih kavcij častn'kov, itd. Li-kvidujoče vojno ministrstvo na Dunaju naznanja radi razrešeni ženitvenih kavcij ped st. Abt. 4 H. K. Nro 4034 od 13. majnika 1919 sledeče: Prošnje za razrešitev omenjenih kavcij pripadnikov poedinih na novo nastalih držav, razen Madžarske, katera je izdala sličen razglas, naj se naslavljajo: I. Oc: pripadnikov bivše a.-o. celokupne vojske na »Liquidlerendes Kriegsministerium, Wien«. 2. Od pripadnikov bivše a.-o. vojne mornarice na: *Li-quidicrende Mcrine-Sektion VVien«. 3. Od pripadnikov bivšega domobranstva na: *L;quidie-renOes Mmisterkun fiir Landesverteidigung VVien«. Prošnje za razrešitev kavcij morajo vsebovati: 1. Podpis obeh zakonskiiv kot znak medsebojnega dovoljenja. 2. Označenje sedanjega državljanstva in dot'čno pri pad niš t vo k vojski. Prošnje morajo biti kolkovane po predpisu one države, kateri prosilec pripada. Priložiti jim je nadalje »posveiilne listine« (\Vidmungsur<kunde). kaiere so svoječasno potrdili siK. M. Marinesektion«, oziroma »Kriegs-miiu&teriamff ali *Ministerrum iiir Landesverteidi-gung«. V slučaju smrti enega obeh zakonskih je priložiti prositi še smrtni list. V slučaju pa, da je bil eden obeh zakonskih odsoten, (n. pr. ujetništvo itd.) še dovolienre in odobrenje sodno postavljenega kuratorja.
Sv. Ivan. Rojanski fantje javljajo slavnemu ob-činsivu, da se bo vršila prireditev, tki se je morala iz tehtnih vzrokov prenesti, nepreklicno v nedelo, dne 27. t. m. ob 19'30 v Sv. Ivanskezn Naračnem domu. Spored je obilen in raznovrsten. Po sporedu bo prosita zabava in ples? Po vtisku, ki ga je naredil zadnji nastop, se pričakuje obilne udeležbe.
Celodnevni planinski izlet. Planinci se vabijo v nede!jo, 27. južija t. U na izlet na Veliko Gradišče— ; Lipico. Odhod s kolodvora pri Sv. Andreju z vlakom ob 5. uri 40 min. do Drage; odtod peš na Veliko Gradišče, potem v Lipico. — V Lipici se pričakujejo izletniki, ki pridejo naravnost peš iz Trsta; ti odidejo izpred kavarne -Balkan ob 6 uri. Po daljšem odmoru v Lipici se idružba vrne peš čez Gropado—Padriče—Razklani hrib v Trst. — Priporoča se vzeti s seboj jedila. V slučaju slabega vremena se izlot preloži na prihodnjo nedeljo. — Odbor S. P. D.
Frekrstitev ljubljanskih ulic. Sledeče ulice in trgi se pcekrstijo: Cesarja Josipa rtrg: Krekov trg, Slovenski trg: Trg kralja Petra, fra-n Josipa cesta: Aleksandrova cesta, Fran Josipa cesta v Šiški: Frankopanska cesta, Elšzabetna cesta: Zrinj-sfcega cesta, Nadvojvode Ev-gena uiica: Aškerčeva ulica, Nadvojvode Friderika cesta: Za Gradom, Marije Terezije cesta: Gosposve>LAka cesta, Fran-covo nabrežje: Cankarjevo nabrežje, Ra_eckesa cesta: Vidov danska cesta, Kohnova cesta: Vojvode Mišica cesta. Jubilejni most: Zmajski most, Nova ulica: Kersnikova ulica, Hrvatski trg: Jugoslovanski trg. Karolinška zoml-ja: Ižanska cesta.
»Ntfva«, št 12, ima naslednjo vsebino: L Pahor: Viseče sitene (nadaljevanje). — Albert širok: Megli (pesem). — Marija Kmetova: Golobovi (nadaljevanje). — Fran Zgur: Moji umrli materi (pesem). — Janko Samec: Melodija (pesem). — Dr. Henrik Turna: Kanalsko podolje. — Stano Kosovel: Kam naj gre? (pesem). — Ferdo KJeinmayr: Priroda v bogoslužju in bajeslovju prvotnega človeka \ (nadaljevanje). — (Pregled: krnj-iževni, kulturni, (gospodarski, šolski. — Uredo»tvo in upravništvo »Njive« se nahaja v Trstu, vL Marionmna št. 15 II. Četrtletna naročnina znaša 9 L, posamezna številka pu stane 80 stot.
Promet v pristanišču, Priphiti so včeraj: »Ve-nezia« iz Benetk, »Zychy« iz Brindisija, »BeHau-xa« in Zol Cosulich* iz Benetk; odphrfi: »B. Bruck« in »Candsano« v Benetke.
MALI OGLASI
se računajo po 10 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L 1'—. Debele črke 20 stot beseda. Najmanjša prisivjbina L 2*—.
VDOVEC srednje starosti, posestmk z tdobro službo, išče v svrho žearitve primerno gospodično ali vdovo, šiviljo. Resne ponudfee pod »Posestnik« na ins. oddelek »Edinosti«. 3892
NATAKARICA išče takoj službo, aajrajše na deželo. Govori slovenski, nemški in itailjanski. Naslov pove ins. oddehek »Edinosd« pod št. 3377. Od zooaj naj se pošljiejo prijazne ponudbe pod »Natakarica«.	3378
PRODAM radi odpotovanja automat. GostHna Laurenčič, Pendice di Scorcola 356.	3891
TRGOVVSKI sotrudnik, šestvinčar, oziroma Že praktičen vajenec se takoj sprejme. Ponudbe iz reaerenoami na ins. odd. »Edinosti«.	3893
TRGOVINA jestvin v glavni ulici z dobro in stalno kiijenteio se proda ra?di isetftve. Ponudbe pod »Stalno« na ins. odd. »Edinosti«.	3894
TRAJNO ograjen vrt s vsakovrstnim sadnim drevjem, s paicelo porabno za stavbišče in s studencem pitne vodie je m prodaj v Potstoini. Pojasnila daje lastnik Mtlavec Anton, mestiu redar.
3300
KUPUJEM vreče. Jakob Margon, ul. Soiitario 19.
^	3373
FOTOGRAF A. JERKIC, Trst, nI. deile Poste št. 10. Gorica, Corso št 36 na dvorišču. P 1233
Odhajanje In prihajanje vlakom
KROJACNICA Avgust Stular ul. S. Francesco
d'Asisi štev. 34, III. je edina dobroznana kro-jačnica v Trstu.	3367
SLOVENKA, MODiSiKA se priporoča cenjenim damam v mestu in okciici. Ulica Aiessaudro Volta št. 2 V. nadstr.. vrata 19.
KUPUJEM cunje vsake vrste v vsaki množini po najvišjih cenah. Babič, Trst, ul. Molin grandc št 20.	3376
UCITELJICA izvežbana v francoščini in nemščini, pripravlja za izpite. Mesečno 12 Iff. Acque-dotto 33. IV. nadstr. levo.	P 711
ZA UČENJE KLAVIRJA. Diplomirana klavirska učUc'jica poučuje v klavirju po metodi konsci-vatorija. Naslov pove inseratni oddeiek Edinosti pod štev. B 121.	(B 121)
Županstvo občine Hrenovice s sedečem v Hruševju razpisuje službo
v«
0*15
2'—
5*30 6'30 6*55 8 — 8'30 11 — 14'30 14'50 15*15 17'35 18'20 20' 15
2'5 5
8'25 9*20 9'55 10*50 13'50
16'30 16'50 18*30 19*15 20*55 23'—
23'20 23'45
Centralna postaja (južna.) Odhodi:
D. v Belgrad in Bukarešt (čez Ljubljano in
Zagreb).
D. na Dunaj (čez Videm in Trbiž) vsak po-
nedeljek, sredo in petek. O. v Tržič in Cervinian (čez Bivto). D. v Reko (čoz Št. Peter na Krasu). H. v Benetke (čez Bivio) Tržič-Videm. R. v Milan, Pariz, London in Bordeau? O. v Logatec (zveza z Reko) D. v Benetke (čez Bivio-Cervinjan). D. v Benetke (čez Tržič-Videm). O. v Logatec (čez št. Peter na Kra.su), Reko. O. v Logatec in Reko. B. v Videm čez Gorico. O. v Reko čez Št. Peter na Krasu. D. na Dunaj čez Logatec.
Dohodi:
D. Z Dunaja (čez Trbiž In Vkiem) vsako
sredo, petek in nedeljo. D. Iz Bukarešta, Belgrada (Čez Ljubljano in* Zagreb).
O. Iz Logatca.
O. Iz Vidma (čez Gorico, Tržič, NaJjrežino). O. Iz Reke (čez Št. Peter na Krasu). D. Z Dunaja (čez Logatec). D. Iz Rima (čez Boiogno, Padovo, Benetke.'
Cervinjan). D. Iz Logatca in z Reke. D. iz Benetek (čez Videm, Tržič). O. Iz Cervin.lana in Tržiča (čez Bivio). H. Iz Benetek, Cerviniana (čez Bivio). O. Iz Logatca (zveza z Reko). H. Iz Benetek (čez Videm, Gorico, Tržič in
Bivio). D. Z Reke.
R. Iz Londona, Pariza, Borde"auxa, Milana, Benetek.
Postaja pri Sv. Andreju. Odhodi:
5'40 O. čez Herpelje v Rovinj, Kanfanar, Pulo. 5'46 M. v Koper, Birje, Poreč. 7'30 O. cez Opčino v Ajdovščino, Gorico in Pod-brdo.
8*30 M. v Buje čez Koper.
12*50 O. čez Herpelje v Kanfanar, Rovinj in Pulo 15'30 O. čez Opčine v Ajdovščino, Gorico in Pod brdo.
17*— O. Čez Herpelje v Kanfanar, Rovinj, Puio. 17*16 M. čez Koper v Buje.
Dohodi: 8'25 xM. iz Buj, Kopra itd. 10'05 O. iz Pu!e-in medpostaj. 10*55 O. iz Podbrda, Gorice, čez v 16'25 O. iz Pule. Rovinia, Kanfan r .	i.
vače.
19*20 TA. iz Poobrda, Gorice čez Op^ ;,-21.45 M. iz Poreča, Buj (čez Koper). 22'35 O. Iz Pule, Herpdj, Divače itd. D. = Direktni vlak. O. = Osebni vlak. H. =r Hitri vlak. R. = Razkošni vlak. B. = Brzovlak M. = Mešanec.
Oglase in osmrtnice sprejema Inseratni odde!er Edinosti, uMca Sv. Frančiška štev. 20, pritličje.

Zmožen mora biti v govoru in pisavi slo-venskega, i*a ijar.sk ga in nen škega jezika. Prednost ima oni, ki je kako službo že | opravij I. Plača po dogovoru. — Nastop v službo s 1. avgustom t.
Županstvo občine Hrenovice 18. jubja 1919.
Župan: Anton Milnarč č.
Strej za iiiacja ifi vezanje pa?i erstki azsrci Seidel & Neumann in jgfiiaa jSinger* Gast & Gasser
Tvrdfca ustanovljen 1. 1879 Bogat j zalega vs^h potrebs^n. rRBUfCffn C 31 m Mehamcn delavnica z a vsako nUlltlEalu MCliŠiHll
popr.vlUnj*.	Trst? ul Campaaile 19
angleške, ključa-,»niče, ključi, pile, žage za železo, oro je za mizarje in mehanike itd.
ZALOGA ŽELEZNIKE
Trsi, kJ. Fsblo Fs2zi ii^v. 17.
ZOBOZDRAVNIK
DR. MR^ČEiC mWf
Corso 24, I. nadstropje
Ordinira od 9- 12 dop. in od 3-6 pop.
Ercz&olsstes \ii\rm nI pSasMrsaja io mti\ zsbls
umetni zobje
z in brez čel usti, zlite krone in tudi obrobki
ViU£M TO SCHER^S
TRST, ul 30. oktobra (ex Casennat 13, 11. Ordinira od 9 pred p. do 6 zvečer.


Sansomor. Včeraj v tzeoduiih urah »ta našla <iva vojaka na barkov4janski cesti bli-zu »Cedasa« truplo nekega Franoa. FreHej-ja, ki stanttj-e v ulici Bosco 2. Na lice mesta ie prišla sadoijska koini-si;a, ki ie ugotovila. <3a se }e (KAoinik zastrupil. Truplo je bik) prepeljano v uirtvašnšco »pri Sv. Justu.
t Anemije MJtrović. Pred nekoliko	je umrl
v Trstu nas:Ie smrti srb:U pc<ipolkovnik Antonij Mitrović. Prišel je v Trst po opravklii in v obiske k sorodnikom. Zvečer je bi! še zdrav Ln veder v dniibi sorodnikov, in kmalu nato ni >bll več med živimi. Pogreb se je vršil v ponedeljek ob 15'30 iz kapele pri sv. Justu preko Sv. Jakoba na grobje pri Sv. Ani, kjer so ga začasno položila v rod-hinsko grobnico Bojanovlčeve. Pokopali so ga z vojaškima častim; spremljal ga je en bataljon italijanske vojske z -godbo. — Pogojni podpolkovnik je bi! odličen častnik, sirege discipline In pravi ju- j nak. Rodom je bil rz Dubrovnika. Leta 1885. jc •pobegni v SrbL'o iz kadc..tce na Dtmajn. Pcs!o\11 ee je o J poveljništva na ta način, mu je porfal I Iz Srbije avstrijsko čepico in bodalo. Pokojnika.!
Borzna poročila.
Trst, dne 23.	iutfja 1919.
Tečaji:	*
Jadranska banka	250— 255
Cosulich (Austroamericana)	600— 610
Dalmatia (Parobr. dr.)	310— 320
Gerolimich	1600— 1650
L!oyd	1000— 1050
Lussino r	1625— 1675
Martinolicb	485— 495
Navigazione Libora Trietiioa	1820— 1870
Oceani a	480— 500
Prem uda	670— 690
Tripcovich	585— 595
Assicurazioni Generali	16500—16750
Riunione Adriatica	3000— 3100
Ampelea	465— 475
Cement Spalato	«50— 360
Čistilnica petroleja (Raii. Olii Mla.)	1600— 1800
Čistilnica riža (Piiatura rfco)	370— 390
Krka	335— 345
Ladjedelnica v Tržiču (Cantiere)	305— 315
Tržaški Tramway	245— 250 Tržaška tvornica ofja (Oleffici Triest.) 950— 1000
Obiskujte dob o preskrbljeno trgovino
KAHOFSKIURlieM M^
tvrdke O. N. Ravallco v Trstu, ul. Vincenzo Bellin: 13 (ptl^ KtiW8 sv. Hm aiY?]3 =r= Vsak dan novi prihod!. ■
Mte HUD H«teti
se je preselila iz uL Seminario 4
u ulico sv. Antona štsv. 13. L nadstropje
in se priporoča za nadaijno naklonjenost.
Tiat
n1
oi e
jžh
Riunione Adnatica di Slcurta »Trstu.
(Lastna palač«).	Ustanovljena leta 1838.
Zavarov. proti škodi, povzročeni po ognju, streli ta eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na morju in po suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah- Delniška Klavnica in rezerve dne 31. de^em« bra 1915 K 199.625.992*40. Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12. 1915) K 516.405.S49'—. Odkar obstoja družba, je bilo v vseh branžah izplačano na škodah K 872,453.443'S5. Zastopstva v vseh deželnih slavnih mestih in važnejših kraiih.
Kfsova kiselina
r n^l^sks so £ a biliarl' Starinska svate Riinati škrobni k L^n
Pristno svinčeno rt LubK naftalin, lu i.; . Pristna kttiian^ L ua V© žib -a četfije v £
Skatijicah Krisžilni s^da Modra a i ca Zelsna gal.ca Žvaplo dvakrat čV^eno v Veliki mno.st.ii p/i
HOLLANDIA COLOIilAL
H z o m. j. v Tr. ti!
V. Pie? luigi da Pahs<rina 2 (vogal u*. Coronea)
Te Q?on inf. 24*03«
ZALOGA DR IM ZLATAHIKE:::
na veliko izbero se vdobi pri
A. POVH v Trstu
TRG GARIBALDI (BARRIERA) 3.
Dr. FRANZUTT1
ZOBOZDRAVNIK v Trstu, ul. G-oachino Rossini Jtev. 12, vogal ul. detle t>oste. Tehniški vodja A. Johnsdier. dolgoletni asistent Dr. J. C rmaka. - izdiranje zob brez bolečin. Plombiranja. Umetni zobje.
PBmUMl
OBHBBBBMBF«-'=: -
'jadranska banka!
Deln. glav. K 3 », ) >.0 ), Reser/e K 8,5 J >.00J C«nlralj: T.«f
Fi3 Um di Biiuiriii} 5 - Kil S. Bico!) ]
Podražni:e: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Ljubljani, M.tliovič, Opatiji Split, Šlheniv ZaJar Ekspozitura: Kranj.
Obavlja \se v binčno stroko spadije:e p«ie
Sprefama vioja
-na hranilne knjižico proti ■ ■ i j0,, letnim obre stim v bancogiro-prometu proti -i • lct ti:n o brestiin. odpoved navezane znes';e sprejema po najugodnejš h pobojih, ni se im.ija pogoditi od slučaja do slučaja.
bje V Miga V3-!i3SiB3 piiJiJi {lilil ilMlif«)L Blagajna posluje od 9 do H
«