Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Glicga S/l, Telefon 28-770. 34170 Gorica, 1’iaz/a Vittoria 46/11. Pošt. preti, (cascl-la poslale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 11 / 6464 Poštnina plačana v gotovini TEDNIK NOVI UST Posamezna štev. 50.— lir N A R O C N IN A: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spcdizione in abb. post. I. gr. bis SETTIMANALE ŠT. 744 TRST, PETEK 16. MAJA 1969, GORICA LET. XVIII. Ob zasedanju osrednjega odbora PSI Globlji vzroki krize v socialistični stranki Te dni je pozornost italijanske javnosti obrnjena na zasedanje osrednjega odbora I-talijanske socialistične stranke, ki se je začelo v sredo. Ko lo pišemo, se zasedanje še ni zaključilo in nam zalo niso znani njegovi zaključki. Ne glede na lo pa lahko rečemo, da se socialistična stranka nahaja v globoki krizi, ki jo moremo primerjati samo še z dogajanjem v letu 1948, ko je iz nje izstopila struja, je nato ustanovila socialdemokratsko stranko. Zadnje čase so nekateri znani socialistični prvaki že javno govorili in celo napovedovali ponoven razkol, kar bi pomenilo, da so bila dolgoletna prizadevanja za združitev vseh socialističnih sil v Italiji brezuspešna, čeprav je bila ta združitev formalno dosežena pred dvema letoma, ko so socialisti in socialdemokrati sprejeli posebno »listino o združitvi« in je temu lani sledil ustanovni kongres nove enotne socialistične stranke. DANES NI DRUGE ALTERNATIVE Priznati je treba, da tudi strokovnjak za notranjepolitična vprašanja težko razume, kateri so resnični in globlji vzroki, ki so povzročili in povzročajo v tej stranki lako hude težave in tako ostre spore, da se zdi, kot da jih ni mogoče demokratično odpraviti in poravnati. Če izvzamemo levo strujo, ki se zbira okrog poslanca Lombardija in ki je v svojih stališčih od vsega začetka dosledna, se vse ostale struje strinjajo o bistvenih vprašanjih tako v notranji kot v zunanji politiki. Vse struje namreč priznavajo, da v današnjih pogojih sredinsko-leva politika, to je sodelovanje s krščanskimi demokrati in republikanci na vladni ravni, nima druge politične alternative, kar pomeni, da ne pride v poštev niti morebitna vladna koalicija s komunisti, še manj pa koalicija z liberalci. Razlike lahko obstajajo o vsebini in Programu sredinsko-leve politike, vendar bi ll^ ne smele biti razlog, ki bi upravičeval, da bi lahko zanikali kakršnokoli veljavnost glavni politični smernici socialistične in tudi ostalih koalicijskih strank. To tembolj, ^cr ravno priprave na bližnji kongres kr-sčansko-demokratske stranke zgovorno ka-^ejo, da sc tudi v tej stranki bije oster boj Za novo, naprednejšo politiko, katere cilji so Zl'1o podobni listini, za katere se zavzemajo socialisti. BOLJ SREDIŠČA OSEBNE OBLASTI Za današnjo krizo v socialistični stranki 'niamo več vzrokov. Eden je prav gotovo dogajanje znotraj same Krščanske demokrate, saj zavzemajo nekatere njene struje določena stališča, ki so bolj levo usmerjena od stališč samih socialistov, kar ne more pri leh ostati brez posledic. Gre za eno izmed Slavnih značilnosti krščansko-demokratske stranke, ki se kaže predvsem v tem, da zna obdržati stik z ljudskimi množicami, čeprav je že toliko let na oblasti in se njen vodilni kader zato nujno izčrpava. Šele podrobna sociološka analiza bi sicer mogla pojasniti, v čem obstoji tista skoraj že »čudežna« moč te stranke, vendar je gotovo, da imata pri tem glavno zaslugo prav močna strankina razvejanost in sposobnost njenega vodilnega kadra. Nekaj podobnega pa ni mogoče trditi o socialistih, katerih struje so bolj nekakšna središča osebne oblasti kot žarišča novih idej ter programov. PRITISK LEVICE Drug vzrok socialistične krize je pritisk, ki ga izvajajo komunisti, socialprolctarci in sploh vsa organizirana ter neorganizirana skrajna levica. Ne gre za lo, da bi socialistom pretila nevarnost, da bi postali hote ali nehote podrejeni komunistom, temveč gre v bistvu za to, da z vstopom v vlado socialisti niso znali ali mogli v tolikšni meri vplivati na splošni politični in družbeni razvoj, kot so obljubljali in kot so od njih pričakovale delavske množice. Morda so preveč ob- Ijubijali, morda so množice od nove koalicije preveč pričakovale; naj bo kakorkoli, dejstvo je, da danes socialisti že težko vzdržujejo napade, ki se proti njim izvajajo z vseh strani. Pri tem pa niso sposobni najti skupnih učinkovitih obrambnih sredstev, kot bi na primer bila takojšnja izvedba tistih temeljnih reform v državi in družbi, ki so bile že davno napovedane in obljubljene. Zato ni nič čudnega, če postajajo čedalje bolj glasni in vplivni tisti krogi, ki odklanjajo današnjo državno in družbeno ureditev, ker so prepričani, da ni mogoč noben napredek, če se prej ne spremnijo sedanje glavne institucije, če se torej prej ne zamenja sam »sistem«. Kot vidimo, gre tu za problem, ki ne zanima samo socialistov, ampak tudi ostali sredinsko-levi stranki in v prvi vrsti krščanske demokrate. Če se bo namreč izkazalo, da koalicija sredinsko-levih strank ni sposobna izvesti programa, ki si ga je postavila ob svoji ustanovitvi, in da tudi ni sposobna rešiti problemov, ki nastajajo sproti, je naravno, da bo postalo aktualno vprašanje, katere nove politične sile, naj se še pritegnejo v koalicijo. Je možno kako sodelovanje s komunisti? Tu pa zadenemo ob problem, o katerem je veliko govora na zasedanju osrednjega odbora socialistične stranke in tudi v krščansko-demokratski stranki sami. Gre za problem vzpostavitve novih odnosov z italijansko komunistično stranko, oziroma za to, da se prouči, ali bi bilo možno kakšno sodelovanje s komunisti. Jasno je, da so o tem važnem, a kočljivem vprašanju mnenja danes zelo deljena. Glavni politični tajnik KD Piocoli je tudi v zadnjih dneh izključil možnost kakršnegakoli sodelovanja, enako stališče pa je zavzemal tudi dosedanji glavni politični tajnik PSI Ferri. Znano pa je, da s tem mnenjem ne soglašajo niti vsi socialisti in niti vsi krščanski demokrati, kar med drugim dokazuje predavanje, ki ga je imel pred kratkim v Gorici prvak demokrščanske leve struje Granelli. Osnovno vprašanje pri tem je, ali je proces notranje demokratizacije v v komunistični stranki, ki ga objektivno ni mogoče tajili, dosegel že takšno stopnjo, da je možen s komunisti ne samo dialog, temveč tudi skupno prizadevanje za dosego določenih ciljev, ne da bi pri tem bile v nevarnosti temeljne demokratične institucije. Gre v bistvu za to, ali so v komunistični stranki že prevladali lako imenovani »Galilejevi marksisti«, ali pa imajo še vedno večino »Ptole-mejevi marksisti«. Komunistični mislec Lucio Lombardo Radiče, ki je prvi uvedel pravkar omenjena iz- raza v italijansko politično publicistiko, trdi, da prvi poudarjajo nedogmatični značaj marksizma, sklicujoč se pri tem na njegov znanstveni izvor, medtem ko drugi ne postavljajo ničesar v dvom, se obnašajo nekritično kot verniki, ki odklanjajo katerokoli prilagoditev spreminjajoči se stvarnosti. VPRAŠANJE BO AKTUALNO Poleg tega je treba še upoštevati zunanje vplive na italijansko komunistično stranko in zlasti odgovoriti na vprašanje, kakšno stopnjo je dosegla njena težnja po neodvisnosti od sovjetske partije in zlasti od Sovjetske zveze, oziroma njenih državnih interesov. Položaj v Italiji najbrž še ni zrel, da bi se moglo resno pristopiti k obravnavanju tega problema in zlasti priti do določenih konkretnh zaključkov, ker ne gre tudi podcenjevati moči desničarskih Ln drugih reakcionarnih sil tako znotraj kot izven sredinsko-leve koalicije. Prej ali slej pa bo to vprašanje gotovo postalo aktualno. Upati je samo, da pojde nadaljnji demokratični razvoj ob polnem spoštovanju načela svobode in demokracije, brez katerih ni mogoč noben resnični napredek. Dogajanje v socialistični stranki je verjetno uvod v novo stran italijanske politične zgodovine in v tem je tudi pomen zadnjega zasedanja socialističnega osrednjega odbora. ..Teorija in praksa,, o nekoristnosti klirinške trgovine S skoro enomesečno zamudo je prispela v Trst zadnja, to je aprilska številka revije »Teorija in praksa«, najtehtnejša in najzanimivejša slovenska revija, ki obravnava družbene probleme, zlasti slovenske. Uvodni članek za to številko je napisal Franc Urevc in v njem obravnava odnos oziroma razliko med samoupravljanjem in vodenjem. Samoupravljanje je danes v Sloveniji in Jugoslaviji zelo aktualna tema in v teoriji tudi že precej razčiščena, toda v praksi še vendarle ne pride prav do izraza, kar mija svoje politične in gospodarske vzroke, odvisno pa je seveda tudi od kulturne ravni delavcev samih. Urevc precej realistično, a tudi še preveč abstraktno prikazuje današnje slabosti samoupravljanja. France Vreg je napisal razpravo »Javno mnenje in demokracija«, ki je bila prebrana že na strokovnem posvetovanju Društva slovenskih sociologov letos aprila, na katerem so razpravljali o temi »Demokratizacija družbe in javno mnenje«. Vreg se zavzema za ta-koimenovani mnenjski policentrizem v Jugoslaviji, s težišči na »mislečih nacionalnih samoupravnih javnostih«, ki naj bi bile avtonomne in kritične. Iz njegove razprave je med drugim razvidno, da se v jugoslovanski javnosti zanima za politiko zelo malo ljudi. Okrog 36 odstotkov ljudi se zelo malo ali nič ne zanima za politiko, na vasi celo skoraj 52 odstokov, kar pomeni žc četrtino jugoslovanskega prebivavstva. Tudi razprava Bogdana Kavčiča »Uporaba izsledkov socioloških raziskav v politiki« je bila napisana za omenjeno zborovanje slovenskih sociologov. Zdenko Roter hoče dokazati v svoji razpravi »Značaj in struktura (ne)religioznosti v Sloveniji«, da so mlajše slovenske generacije vedno manj religiozne. V Sloveniji se je štelo lani še 67,8 odstotka ljudi za bolj ali manj religiozne, 29,6 odstotka pa za nereligiozne. Največ nevernih je na Primorskem in Notranjskem, zlasti v okrajih Gorica, Postojna, Sežana in Tolmin. Zanimivo je tudi, da je v manjših mestih, ki štejejo od pet tisoč do petdeset tisoč pre-bivavcev, manj religioznosti kot v Ljubljani in Mariboru. Kar pa zadeva družbene plasti, pa je najmanj religioznih med tistimi, ki imajo visokošolsko izobrazbo in izmed katerih se seveda največ rekrutirajo vodilni sloji v državni upravi, gospodarstvu in partiji. Miran Mejak piše v razpravi »Klirinški sistem plačevanja in reformna načela«, da prinaša klirinški način trgovine Jugoslaviji več škode kot koristi. Tak sistem trgovine je v veljavi z vzhodnimi in raznimi zunaj-evropskimi državami, bivšimi kolonijami. V zvezi s tem je zanimivo, da je Jugoslavija prav te predlagala Sovjetski zvezi konec klirinškega sistema v medsebojni trgovini in obračunavanje trgovinskega prometa na osnovi zamenljivih valut. Nekaj člankov se ukvarja z bančništvom in socialnimi stanovanji. Zanimivo je, da se gradi zdaj že več zasebnih kot družbenih stanovanj. Vidojka Kozak prikazuje stroške in izdatke za visokošolski študij v Sloveniji in jih primerja s stroški v drugih državah. Prikazuje tudi razpored vpisanih univerzitetnih študentov v Sloveniji po strokovnih področjih. Polde Kejžar polemizira z Janezom Svetinam glede slovenskega o-snovnega šolstva. Svetina je namreč pisal o tem v prejšnji številki »Teorije in prakse« in prišel do zelo pesimističnih zaključkov. Precejšen del te številke zavzemajo teoretični in ideološki članki slovenskih in tujih avtorjev, na koncu pa najdemo razne aktualne glose in polemične prispevke; iz 1 enega izmed njih je razvidno, da je zunanja trgovina Slovenije sicer veliko ugodnejša kot splošno jugoslovanska, vendar pa v Beogradu nikakor ne upoštevajo slovenskih ! izkušenj in predlogov. Republike še pre-| malo odločajo v zunanji trgovini. Iz neke j objavljene statistike je tudi razvidno, da je j dobila Slovenija v obdobju 1957-1968 iz splošnojugoslovanskih družbeno investicijskih skladov samo 6,1 odst. sredstev, med-j tem ko je prispevala 15.6 odst. vse jugoslo-I vanske proizvodnje. -Celo Črna gora je dobila skero dva odstotka več, z desetkrat manjšo j proizvodnjo. V petek, 9. t. m., je bil izvoljen novi izvršni svet SR Slovenije. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Stane Kavčič. Za predsednika skupščine SR Slovenije pa je bil potrjen Sergej Kraigher. V Ljubljani so v soboto odprli sejem Alpe - Adria, na katerem sodeluje več kol 300 razstavljavcev. Sejma se prvič uradno udeležuje tudi dežela Furlanija - Julijska krajina. Tudi Slov. gospodarsko združenje ima na sejmu svojo pisarno. NESREČE NA DELU Mehanizacija v industriji in poljedelstvu ima svojo dobro in slabo plat. Pospešuje proizvodnjo, a tudi nesreče pri delu. Po statistiki državne ustanove za preprečevanje nesreč so v lanskem letu zaznamovali v Italiji 1,208.232 primerov nesreč v industrijskih obratih; od teh je bilo 2528 smrtnih. Pri poljskem delu sc je pripetilo 287.090 nezgod; s smrtjo se jih je končalo 1023. Največ nesreč se zgodi pri gradbenih delih zato, ker se stavbarstvo vedno bolj razvija. Na drugem mestu po številu smrtnih žrtev so rudarji, in sicer zaradi silihoze na pljučih. Zavarovalna oblastva preiskujejo možnosti, da bi se mogli v prihodnje izogniti tolikemu številu nesreč pri delu. Novice po svetu Prejšnji leden so vojaški oddelki Biafre vdrli v taborišče pri kraju Kvvale ob reki Niger, kjer uslužbenci italijanske petrolejske družbe ENI iščejo ležišča nafte na račun Nigerijske države. Neznanokam so gverilci odpeljali 24 Italijanov, 3 Nemce in nekaj državljanov Libanona. Za mesto novega predsednika francoske republike so se prijavili naslednji kandidati: Georges Pompidou, za golistično stranko, Alain Poher, začasni predsednik republike, socialist Gaston Defferre, komunist Jacques Duclos in še nekateri drugi malo znani politiki. Ueli/ii ii/i nemim za okloglo mizo Pod pokroviteljstvom Vatikanskega tajništva za neverujoče je priredila rimska ustanova »Gio-I vanni Agnelli« skupaj s papeško Gregorijansko univerzo in s sociološkim oddelkom univerze Ber-1 keley v Kaliforniji posvetovanje o »kulturi nevere«, ki je bilo pred kratkim v Rimu. Posvetovanje ! se je začelo s pogovorom za okroglo mizo, ki so ga priredili v avli Gregorijanske univerze, predsedoval pa mu je kardinal Franz Koenig, ki vodi ! omenjeno vatikansko tajništvo. Pogovora se je udeležilo okrog dvajset teologov in sociologov ter filozofov, med njimi znani češki marksistični filozof Milan Machovec, ki sodeluje v dunajski reviji »Forum«, francoski katoliški teolog in filozof pater Jean Danielou ter ameriški protestanti profe-'■ sor Harvey Cox, z berkeleyske univerze, teolog Battista s Harvardske univerze in Peter Berger, j sociolog za raziskovanje ver z newjcrške univerze. Zborovavce in občinstvo, med katerim je bilo največ mladine, diplomatov z obeh strani železne zavese, kardinalov in teologov, sta pozdravila rektor Gregorijanske univerze pater Carrier in predsednik ustanove, ki je organizirala posvetovanje, advokat Giovanni Agnelli, ter izrazila željo, da bi posvetovanje, ki se ga je udeleževalo 24 učenjakov iz osmih držav, doseglo svoj namen sistematične raziskave pojava ateizma in sekularizacije javnega življenja. RAZLIKA MED SEKULARIZACIJO IN ATEIZMOM Mons. Antonio Grumslli, podtajnik vatikanskega tajništva za neverujoče, je nato za okroglo mi-I zo orisal bistveno razliko med sekularizacijo, to je oddaljevanje družbe od cerkvenih vplivov, in ateizmom, ki sploh zavrača vse nadnaravno. Rekel I je, da je sodobna družba sicer sekularizirana, ven-j dar pa ni nujno, da bi bila zato ateistična. Na-sprotno, s poudarjanjem svobode posameznika pri vsaki izbiri lahko privede to človeka ne le do ateizma, ampak tudi do tega, da začne bolj za- vestno verovati. Tu je teren za možni dialog med vernimi in nevernimi pri iskanju tistega, kar združuje, ne da bi se odpovedali svoji ideologiji, kot je dejal papež Janez XXl'M. Profesor Harvey Cox je dejal, da je razlikovanje med vernimi in nevernimi težavno in samovoljno, kajti človak, ki je kristjan samo po nazivu, dejansko jpa ne veruje, medtem ko nekdo, ki se -proglaša za ateista, lahko krščansko živi. Celo med takoimenovanimi hippieji je opaziti duhovno iskanje, je dejal. Evangelij ni malo verjeten, a kristjani so tisti, ki ga napravljajo malo verjetnega -s svojim obnašanjem. Zato bi morali verni in neverni skupaj reševati konkretne probleme lakote, vojne in krivice. ATEIZEM DIALOGA? Odgovoril je pater Danielou, ki je izrazil globok dvom o veljavnosti sekularizacije, čeprav je pritrdil Coxu o potrebi po skupnem reševanju konkretnih problemov. »Če vodi sekularizacija do izključitve Boga ali metafizičnosti iz človekovega doma, jo zavračam, ker bi bila nečloveška. Če pa, nasprotno, pomeni izginotje mitične predstave vesoljstva, jo sprejemam«, je rekel pater Danielou. Naglasil je, da ni nasprotja med vero in znanostjo. »Možno je obkrožiti Luno, ne da bi Luna zaradi tega prenehala biti poetična predstava. Ni nasprotja med Abrahamovim 'Bogom in Bogom filozofov«, je rekel. Toda krščanstvo se ne izčrpa v socialnem delu in obveznostih, kajti v tem primeru bi pohabilo samo sebe in človeško kulturo. Češki marksist Machovec je izjavil, da je srečen, da se lahko udeležuje tega simpozija, ter dejal: »Mi marksisti zavračamo brutalni ateizem, kateremu smo sledili pred dvajsetimi leti, in se priznavamo k nedogmatičnemu ateizmu, ki temelji na dvomu svoje veljavnosti, to je k ateizmu dialoga. Pred dvajsetimi leti je imel marksist sveto pismo za banalno. Danes se spoštljivo zamisli, ko prebere svetopisemski stavek: »'Kaj si storil svojemu bratu Abelu?« iJoi»i!ad «» i Pomladno jutro, polno zlatega sonca, zelene svežine in upapomm pričakovanj... Sem v južnem predmestju Munchena, v VVar-thestrasse. 10 je nova mesma naselbina sredi zelenin livad, zgrajena koi zaokroženo središče, koi pomo ai ugin vseoKon mesta. Ograjena je na povisim pnui. poi kv. um. Okvir sestavljajo trije osem nadstropni stanovanjski Qlo j j ■ • i - • i i • L j i j Kmečke zveze — Ul. Geppa 9 med uradnimi pravami za obcm zbor, ki bo v doglednem u • '-ff času. Glede na bližnjo izvolitev izvršnega odbo- urami (od 8. do 14., ob četrtkih pa od 8. do i 12. in od 15. do 18.). S seboj naj prinesejo ci ii t- cizc7 ! dvolastniško knjižico ter številko parcel. Pora Slovenske skupnosti SKSZ iz avl a, da e pri- i, , ■’ . , r c j i j - -j ! leg osebnih podatkov e namreč treba navo pravliena prevzeti del odgovornosti, ce pride “"e ./ J . . . j i i sti v prošnji številko parcele, na kateri na- do sporazuma o natančno določenem delov-131 t . , . , . , ... „ , , nem in akcijskem programu, ki naj zaobjame ! mere.0,0 sekan, ka.astrsko občino pod ka-tako tekočo politično problematiko kot tudi *>»*• Icr 'x>vrslno parCele vse ozemlje, na katerem živijo Slovenci v Ita- j ° ^1V,' . liji, in če se odstranijo še preostale ovire, ki | ProšnJe bomo prejemali do 14. junija. preprečujejo ureditev odnosov s SDZ, sklicujoč I se pri tem tudi na izjavo, ki jo je dala na ; prvem zasedanju letošnjega občnega zbora Slovenske skupnosti. Tajništvo Kmečke zveze OBSODBA ZLOČINA V MILJAH Občinski odbor občine Devin-Nabrežina je na redni seji dne 13. t. m. med drugim _0 i razpravljal o vandalskem in podlem dejanju, razpravo o zakonskem osnutku za izvršenem proti spomeniku padlim v narod-nski komuni- i noosvobodilni vojni v Miljah. Občinski od- Med novi kazenski postopek je slov stični poslanec Albin škerk predložil popra- j bor je izrekel svojo najstrožjo obsodbo ome-vek, po katerem naj se med razpravami na 1 njenega podlega dejanja ter izrazil polno so-sodiščih dovoli uporaba tudi slovenskega je- ( Udarnost prebivalstvu v Miljah, ki je, kot zika. Predlog je podprl južnotirolski posla-j znano, doprineslo ogromno žrtev v boju za nec Riz. ' svobodo. »Večera Primorske' v Ljubljani V petek 9. in v soboto 10. maja je Klub študentov sežanske občine organiziral v Ljubljani prireditev pod naslovom »Večera Primorske«. Prvi večer je univerzitetni profesor dr. Fran Zvvitter prebral referat, kjer je osvetil vprašanje Primorske z zgodovinskega stališča. V njem je govoril zlasti o vlogi Trsta in njegovi rasti v odboju av- razpravljal o političnih in organizacijskih stroogrske monarhije. Sledil je prikaz pri- vprašanjih, zlasti v zvezi s položajem, ki |e nastal po zaključku zasedanja občnega zbora Slovenske skupnosti in izvolitve njenih novih vodstvenih organov. SKSZ odobrava delo in prizadevanja svojih predstavnikov pri sestavljanju novega statuta Slovenske skupnosti, ker je globoko pre- pričana, da pravkar spre:eti statut v sedanjih du slovenskega ozemlja nujno potrebno do morskega vprašanja med prvo svetovno voj no in njegovo reševanje po njej. Kot strokovnjak za mejna vprašanja je dobro obdelal položaj na Primorskem in zlasti v Trstu po drugi svetovni vojni. Dr. Zvvitter je na koncu predavanja poudaril, da je za razumevanje sedanjega položaja na zaho- pogojih ustreza skupinskemu, pluralističnemu značaju skupne organizacije ter hkrati omogoča ter zagotavlja enotnost njene politične akcije. SKSZ samo obžaluje, da njena stalna in vztrajna prizadevanja za pošteno in častno ureditev odnosov med Slovensko skupnostjo, oziroma njenimi skupinami, ter Slov. demokratsko zvezo še niso dosegla polnega uspeha, kar bo nujno hromilo in šibilo delovanje in vpliv Skupnosti same. Zato si bo SKGZ še dalje odločno prizadevala, da se to važno vprašanje čimprej uredi in v tej zvezi obvezuje svoje pravkar izvoljene predstavnike v bro poznavanje preteklosti. Po prebranem referatu je predavatelj odgovarjal na neka- jan Spetič pa v imenu KPI. Boris Race je govoril o vlogi SKGZ, na koncu pa je pregovoril še dr. Drago Štoka kot predstavnik Slovenske skupnosti. Stališče izvršnega sveta SR Slovenije do vprašanja slovenske manjšine v Italiji je podal njegov član Bo jan Lubej. Po teh kratkih referatih so go-vodniki odgovarjali na vprašanja poslušav-cev. Ob tem se je razvila živahna diskusija, ki se je zavlekla pozno v noč. Dvorana Socialnega zavarovanja v Ljubljani je bila oba večera nabito polna, kar I je dokaz, da je prireditev dobro uspela, j Pomen te pobude je v tem, da so na se-| stanku nastopili predstavniki najrazličnejših političnih smeri in prepričanj ter so j si tako poslušalci lahko ustvarili jasno in : objektivno podobo o položaju slvenske na- rodne skupnosti v Italiji, tera vprašanja, ki so jih postavili poslušavci.j Na sobotnem večeru je bila z obeh stra-Na sobotni večer je organizator povabil ni izražena želja po čimvečji povezavi med predstavnike Slovencev v Italiji, ki so na matičnim narodom in slovensko manjšino kratko podali stališča organizacij in strank,1 v Italiji. V skladu s tem so bile želje neka- katerim pripadajo. j terih govornikov, da bi do takih srečanj Najprej je predsednik SKGZ Gorazd čimvečkrat prišlo. Vesel prebral uvodni referat o položaju | Oba večera je nastopil s kratkim spo- Slovencev na Tržaškem, Goriškem in v vi- redom pesmi obnovljeni Primorski akadem-demski pokrajini. Nato je prof. Boris Pa-1 ski zbor »Vinko Vodopivec« pod vodstvom hor pojasnil stališče Slovenske levice. Du- Nikolaja Žličarja. šan Hreščak je govoril v imenu PSI, Sto-1 V. M. Pevma BLAGA VZGOJITELJICA Te dni smo šele izvedeli, da je v začetku meseca umrla v kraju iPianoro blizu Bologne naša nekdanja učiteljica Cilka Fajgelj. Doma je bila iz Tolmina, kjer se je rodila leta 1880. Po učiteljski maturi je službovala v Srpenici in v Šempetru. Med prvo in drugo svetovno vojno je pa dolgo let poučevala v Povrni. Leta 1935 jo je fašistična šolska oblast premestila v Modeno. Tu je ostala do upokojitve, nakar je odšla k nečakinji v Pia-noro, kjer je učakala v visoki starosti zadnji dan svojega življenja. Pokojnica je vzgojila več rodov in marsikateri njen učenev se je še danes hvaležno spominja. Naj ji Bog plača! J Z it€* Bodo zores izbrali Doberdob? Naš Doberdob je zopet v ospredju zani- si bo pa na naših tleh ustvarilo lepo živ-manja vsega evropskega znanstvenega in go- j ljenje. spodarskega sveta. Člani Evropskega odbora | 0__ za jedrske preiskave se vedno bolj nagibljejo i„ ... „... k izberi Doberdoba za veliki evropski proto- GabriJe NEVAREN OVINEK sinhrotron, ki bi bil največji na svetu in bi J Danes bi radi opozorili na nevaren ovinek proizvajal milijone kilovatnih ur jedrske po. | na cesti, ki pelje skozi Gabrije do Rubij. Ta gonske energije. 'ovinek v bližini domačega pokopališča je zelo oster in je že večkrat sunil kak avto- SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA GORIŠKA POMLAD V petek, 16. maja, ob 20.45 bo gostoval v Prosvetni dvorani v Gorici na Verdijevem korzu 14 — SLOVENSKI OKTET — iz Ljubljane. Prodaja in rezervacija vstopnic na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Gorici, ulica Ascoli 1-1., Tel. 24-95, sedeži Lir 700; stojišča Lir 300. PEVSKE TEKME V ponedeljek, 26; maja, ob 17. uri bo v Gradiški v občinskem gledališču pokrajinsko tekmovanje vseh osnovnih šol z Goriškega v zborovskem petju. Tekme je organiziralo didaktično ravnateljstvo iz Gradiške, ki je povabilo tudi vse slovenske osnovne šole. Povabilu se je odzvalo enajst italijanskih in štiri slovenske osnovne šole; te so: iz šolskega doma, iz Novega doma (ul. Randaccio) ter šoli iz Števerjana in iz Doberdoba. Vsak zbor bo obvezno zapel Brahmsovo »Ninna-nanna«, drugo pa po prosti izbiri. Naši otroci bodo torej zapeli v gradiškem gledališču štiri slovenske pesmi. Želimo, da bi se prav krepko odrezali! mobil v kraj s tako silo, da ga je tudi poškodoval. Tudi vozniki je niso tu pa tam poceni zvozili. Po našem mnenju bi morali lam name- Velika skupina članov in znanstvenikov omenjenega odbora je prišla v soboto v Doberdob, da na kraju samem dokončno prouči vse možnosti za zgradnjo te največje energetske centrale. Skupino vodita švedski znan- . . ... , ■ ^ stvenik Funke, predsednik odbora, in Anglež !fU kako zavarovalno ograjo Do- .. v . lil* nrn hi ^Invil tnrli ktik nrnmptni 7nnlc ki ni Adams, ravnatelj načrta za doberdobski pro-tosinhrotron. Znanstveniki so bili tudi v Za-graju, kjer so v Postirjevih kamnolomih preiskovali apnenčeve plasti. Drugod po planoti so iskali podzemske vodne tokove in votline, podnebne spremembe in celotno zemljepisno okolje. Po mnenju večine teh znanstvenikov je Doberdob primerna točka za izpeljavo njihovih načrtov. Ce se bodo njih predlogi uresničili, bo dobila doberdobska planota popolnoma drugačno lice; obenem z njo pa vsa dežela tudi novo gospodarsko življenje. Med domačini, pa tudi med tujci, se že dalje časa govori, kako bodo te spremembe vplivale na razvoj in celo obstoj naše narodne skupine na doberdobskem Krasu in v njegovi okolici. O tem bi morali bolj glasno govoriti, kot smo doslej, in tudi naši zastopniki bi se morali že sedaj odločno potruditi, da ne bo naš živelj zapostavljen in odrinjen iz te velike gospodarske dejavnosti. Sicer bomo tudi ob protosinhrotronu ostali le kaki pometači ali dninarji, kakih dvajsettisoč tujcev Cbčinsfci ukrepi v fleverjanu ŠOLSKA PRIREDITEV V soboto je imel števerjanski občinski svet redno sejo. Svetovavci so razpravljali o sestavi komisije, ki naj sestavi seznam ljudskih porotnikov. Druge točke so se tikale notranje občinske uprave, in sicer doklad občinskih nameščencev ter natečaja dve mesti občinskih uradnikov. Posebna točka se je tikala dogovora s pokrajinsko upravo za vzemljilev občinskega vodovoda pod pokrajinsko cesto Oslavje-šte-verjan. V zadnjih dnevih se je vreme tako spremenilo, da smo prišli iz pomladi kar naravnost v poletje. Naši pomladni pridelki so seveda pri tem trpeli. Sredi maja smo, a češenj še nič kaj preveč ne nosimo na goriški trg. Precej sta jim škodovala veter in mraz, ki sta se menjavala z vročino. Ob nedeljah in praznikih imamo vedno več tujih gostov, tudi iz tujih krajev, ki občudujejo lepoto naših krajev, še bolj zadovoljni bi bili, ako bi se mogli peljati brez godrnjanja po lepi cesti do cerkve. Pa še nekaj, in brez zamere: radi bi pili tudi pristno, pa zares pristno briško kapljico po vseh gostilnah. Ne gre za etiketo in lepo steklenico, marveč za dobro vsebino, po kateri te ne boli drugi dan glava. V nedeljo, 18. maja, bodo priredile slovenske osnovne in srednje šole iz Gorice skupno prireditev ob koncu šolskega leta. šolarji in dijaki bodo nastopili ob 17. uri v dvorani Katoliškega doma. Na sporedu imajo odrske prizore, petje, recitacije. Vsi se pridno vadijo, da bo nastop dobro uspel. Učenci, dijaki in njih vzgojitelji vabijo vse Goričane prav prijazno, da jih v polnem številu počastijo s svojim obiskom in jih dajo poguma in veselja tudi za bodoče prihodnje nastope. bro bi služil tudi kak prometni znak, ki bi opozarjal voznike na nevarno mesto. Upamo, da bo to opozorilo doseglo potrebne u-krepe na tem nevarnem ovinku, še preden bo prišlo do kake večje nesreče. Prejeli smo: LIKI NAŠIH MOŽ Že več časa poslušamo v naši družini rubriko slovenskega tržaškega radio o naših pomembnih možeh, ki jih dosedaj nismo niti prav poznali. Iz te hvale vredne oddaje tržaškega radia in iz predavanj prof. Bednarika smo pa slišali o celi vrsti goriških mož, ki so orali globoke brazde na naši kulturni ledini. Zadnje čase smo poslušali o življenju in delu msgr. Brumata, ta teden o pesniku in organizatorju župniku Petru Butkoviču - Domenu. Dobro bi bilo, če bi nam naši kulturni zgodovinarji podali like tudi naših kmečkih mož in očancev, ki so marsikateri soseski dali zagona za novo življenje. Drugi narodi neprestano hvalijo svoje može in se po njih zgledujejo, dajmo še še mi po svojih! NOVA ŽIVINSKA POSTAJA Goriški deželni in deloma tudi rimski gospodarski odločevavci iščejo sredstva in pota, da bi tudi Gorici pomagali iz gospodarske zaostalosti. Eden izmed načinov je tudi ureditev go-riške železniške postaje, tako da bi bila zmožna za mednarodni prevoz vseh vrst živine in mesnih proizvodov, že sedaj je prevoz tolikšen, da ne moreta več financa in živinozdrav-nik opraviti svoje službe. Lani je šlo preko goriške postaje 22.576 glav goveda, 13.000 konj, 5260 glav drobnice, 10' tisoč stotov mesa, na tisoče stotov masti in ubite divjačine. Primanjkujejo pa primerni prostori in hlevi za ocarinjevanje in zdravstvetne preglede. Odgovorni činitelji so šele zdaj nakazali 80 milijonov, da se vse to uredi. Prejšnji teden so že začeli s potrebnimi deli. »Slovenski pasijon” v Čedadu V nedeljo, 11. maja, so doživeli naši rojaki v Čedadu in okolici zopet svoj veliki dan. Velika množica se je zbrala v čedajskem gledališču »A. Ristori«, kjer sta ob 15. uri gostovala Slovensko gledališče in pevski zbor »J. Gallus« iz Trsta. Gledališče je uprizorilo Slovenski pasijon (Vinska žalostna z alelujo), »Gallusov« zbor pa je imel pod Vrab-čevim vodstvom koncert velikonočnih pesmi. V začetku je govoril župnik Cenčič o pomembnem nastopu (tržaških gostov med Be- neškimi Slovenci. Take prireditve, je bila njegova misel, utrjujejo verski in narodnostni zaklad, ki je stoletna tradicija Slovencev pod Matajurjem. V daljšem govoru je prinesel pozdrave gostom in domačinom Izidor Predan, predsednik društva »I. Trinko« v Čedadu, ki je tudi dalo vso pobudo za krasno uspelo prireditev v srcu Beneške Slovenije. Posamezne točke je lepo in razumljivo povezoval župnik iz Štoblanka Lavrenčič. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA ftovemstze afctualnosti v „#recanjifc” MASCHERINI IN SPACAL RAZSTAVLJATA Pred kratkim je izšla sedemnajsta številka revije »Srečanja«, not se zdaj imenujejo uoseclu-nja »Goriška srečanja«. V uredništvu so zdaj Cvetko Nanut, ki je odgorni in glavni urednik, ivianjan Brecelj, Branko Marušič, Cvetko Vidmar, Jožko Martelanc, Marijan Tavčar, Ione Slapernik in Jože Sušmelj. Na uvodnem mestu je objavljen članek »Ledina na primorskem glasbenem področju«, ki ga je napisal Marjan Gabrijelčič. Kot že naslov pove, prikazuje avtor zanemarjenost glasbenega zivije-nja in zasiti glasbene vzgoje na Primorskem, kar je seveda tembolj škoda, ker imajo Primorci, kot znano, izredno veselje do petja in glasbe, kar opažamo tudi na Tržaškem. Gabrijelčič pa piše tudi o tem, kako naj bi se sedanje stanje izboljšalo, zlasti s pomočjo glasbenih šol. Zelo zanimiv je članek »Aktualna vprašanja vzgoje in izobraževanja«, ki sta ga napisala Andrej Frančeškin in Momo Mininčič, ki prikazuje naravnost katastrofalni položaj v osnovnem soi-stvu na iPrimorskem. Že kar prvi stavek v članku je značilen, v katerem je rečeno: »Vsako leto povprečno 43% učencev ne dokonča uspešno osnovne šole v občinah Ajdovščina, Tolmin in Nova Gorica. V nekaterih občinah so razmere še slabše, saj naletimo tudi na šole, kjer več kot 50% učencev ne dokonča osnovne šole v osmih letih.« Krivdo za to pripisujeta predvsem pretežkemu učnemu programu in premalo pripravljenemu in sposobnemu učnemu osebju. Iz njunega članka je razvidno, da je' osnovno šolstvo v Sloveniji potrebno odločne reforme. Sergej Pirjevec je napisal članek i»Starši in poklicne želje otrok«, ki je tudi zelo zanimiv; v njem dokazuje, da je »socialna struktura učečih se na srednjih šolah, še posebno pa na univerzi, ravno narobe obrnjena slika socialnega sestava slovenskega prebivavstva. Na univerzi študirajo v največji meri tisti, ki so iz gmotno najbolje preskrbljenih družin, in tisti, katerih starši zasedajo višja mesta na družbeni lestvici, čeprav oboji predstavljajo manjši del prebivalstva«. Zavest o nemožnosti nadaljnjega ali celo visokošolskega študija se odraža že pri osnovnošolskih otrokih. Anketa, ki je zajela 830 otrok v občinah Koper, Izola, Piran in Sežana, je pokazala, da si na visoke šole želi le 12% anketiranih otrok in pri kmečkih otrokih le 0,7% to je dva med 300 kmečkimi otroki. Tn je posledica zavesti, da jim je zaprt vzpon v višje poklice zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev. Z vprašanjem predšolske vzgoje, ki naj bi bila omogočena vsem otrokom, se ukvarja Slavka Milič Anka Petrovič zanimivo piše o urbanistični ureditvi Kobarida, z mnogimi fotografijami, Marjan 'Tavčar pa poroča o okrogli mizi »Slovenec tostran in onstran meje«, pri čemer nekam ostro polemizira z Borisom Pahorjem in njegovimi idejami. Branko Marušič je prispeval članek o odnosih do Slovencev, ki spadajo k slovensskim manjšinam zunaj, dr. Fran Zwiter pa odgovarja na vprašanja o obravnavanju zgodovine osvobodilne vojne v Sloveniji. Leposlovje zastopa Danilo Lokar z dramskim prizorom »Birkenauski peron« o uničevanju Judov v koncentracijskih taboriščih, Jolka Milič pa je zastopana s pesmimi. Na koncu najdemo kulturno kroniko, med drugim o Černigoje- vi razstavi grafik v Klubu mladih v Novi Gorici, in razne druge aktualnosti. Tudi ta številka je zelo lepo ilustrirana in grafično okusna. V »KRAŠKI HIŠI« 10. t. m. je bila odprta v »Kraški hiši« v Veli-j kem Kepnu razstava dveh izmed najboljših in najbolj znanih tržaških umetnikov, ki črpata j svoje navdihe iz našega Krasa — slikarja in . gratika Lojzeta Spacala in kiparja Marcella Ma-scherinija. Prvi razstavlja dve oljnati sliki in trinajst grafik, same kraške motive, drugi pa nekaj kipov. Katalog, ki je bil izdan za to priložnost, je dvojezičen. Kot je navedeno, je italijansko besedilo kritika Garibalda Marussija prevedel Alojz Rebula. Glede na to je škoda, da tiskano slovensko besedilo ni brez tiskovnih napak. Tudi oblika »ganjk« je nelepa in tudi nepravilna glede na j izvor besede. Bolje bi jo bilo pustiti ali v čisti I narečni obliki gajnk ali v pravilni knjižni obliki I gank. IZROČITEV NAGRADE »VSTAJENJE« V okviru Društva slovenskih izobražencev bo ! v ponedeljek, 19. t. m., v prostorih v Ulici Doni-! zetti 3 slovesnost, na kateri bo izročena literarna nagrada »Vstajenje« letošnjemu nagrajencu Alojzu Rebuli. Govoril bo prof. A. Kacin. Začetek ob 20. uri. Zakaj radi beremo detektivske romane Detektivski roman, ki mu pravijo nekateri tudi kriminalni roman, je tisto področje literature — če smatramo za literaturo vse, kar je napisano iz fantazije in z neko pisateljsko spretnostjo — ki ga literarni kritiki in literarni zgodovinarji navadno sploh ne upoštevajo, ker mu odrekajo umetniško vrednost. Vendar pa ima tudi detektivski roman pravico do obstoja, ker pač odgovarja določeni psihološki potrebi in okusu bravcev. Nekateri menijo, da berejo detektivske romane predvsem ljudje, ki bi sicer sploh ne vzeli v roke nobene knjige. V resnici pa radi preberejo tu pa tam kak napet detektivski roman tudi zelo izobraženi ljudje, posebno v večernih urah ali med počitnicami. To jih odvrne od razmišljanja o kakih problemih, ki jih začenjajo utrujati in jih živčno izčrpavajo, in jim nudi nekaj razvedrila. Hkrati pa zaposluje njihovega duha, četudi le na nenaporen način, kot na primer partija šaha ali reševanje križank. Smwt v ftereegorsfoem mestecu Pri založbi Suhrkamp je izšel v nemškem prevodu roman krvaškega pisatelja Milka Kovača »Moja sestra Elida« in vzbudil pozornost kritikov v nemškem kulturnem območju. Mirko Kovač se je rodil leta 1938 v Hercegovini in pripada skupini mladih pisateljev, ki jim ugla-juje pot napredna beograjska založba »Prosveta«. (Zato je za Mirka Kovača težko reči ali pripada hrvaški ali srbski literaturi.) Več teh pisateljev se je uveljavilo tudi že s prevodi v nemščini, tako da je ipostala nemška in druga nemško govoreča javnost pozorna nanje. Kovačev roman »Moja sestra Elida« je po presoji nemških kritikov samo dozdevno nekaka družinska kronika. V njej prikazuje pisatelj razpad in propad velike in nekdaj spoštovane in vplivne družine Biriš. Pojavi njenega razpada se zaostrijo v času zadnje vojne, ki zajame s svojim zlom in nasiljem tudi majhno mesto Kasabra v Hercegovini. Pod tem imenom je hotel pisatelj prikazati majhno balkansko mesto nasploh, v katerem se venomer širijo razne govorice in se nikoli ne ve, kaj je resnica in kaj samo laž in obrekovanje. Roman je napisan v prvi osebi, kakor da ga piše .napol slaboumni in bolehni sin družine Biriš, pri čemer zamenjuje resničnost z zgodbami, ki bi jih rad sam napisal, doklei končno popolnoma ne izgine v tistih zgodbah, ki se začnejo same pripovedovati, kot je zapisal. Vsa knjiga je esn sam prikaz propadanja in smrti v raznih oblikah, ko pripoveduje o umiranju in smrti zadnjih udov družine Biriš. »To so vizije propada, od katerih je ena grozotnejša od druge«, je zapisal neki nemški kritik. Grozotnosl pa jo zlasti v tem, da postane groza sama ipredniel čenč in klepeta, tako da postane smrt groteskna. Spričo množine strašnih, komičnih ali samo presenetljivih okoliščin postane smrt nekaj nerealnega, tako da mrtvi nikoli niso zares mrtvi, ampak se vedno spet pojavljajo v sladostrastnih čenčah majhnega mesta. Smrt ni več samo smrt, ampak dogodek, o katerem se toliko govoriči in čenča, da zadobi skoro nadnaravne dimenzije. Pri tem se začno osebe in zgodbe mešati in zamenjavati, množica podrobnosti pa vzbuja vtis kaosa, v katerem se začne izgubljati celo avtor. Vsak dogodek postane izkrivljen in nenaravno povečan v kompliciranem svetu napol krščanske, napol mohamedanske družbe z njenim verskim in revolucionarnim izprsovanjem, z njenimi nacionalizmi, predsodki, nezaupanjem, naivnostjo in lahkovernostjo. V Kasabi je vse možno: rotenje duhov in masovna histerija, prostitucija in čaščenje svetnikov, legende in umazanije. V središču vsega pa stoji od vseh ljubljena, pravljično lepa Elida, ki pa vstopi v resničnost še le, ko je že mrtva. Tedaj je ljudje v mestu ne vidijo več samo kot padlo hčer izumirajoče družine, ampak kot prapodobo lujbezni in jo objokujejo, kot da bi šlo za smrt njihove ljubljene Hercegovine. Tudi njen izginuli brat Jakob je taka mitična podoba, ki ga krasi družina z vsemi mogočnimi moškimi čednostmi. Ljubezen in smrt hodita okrog po mestecu kot strahova in uničujeta ljudi. To je samouničenje družbe, ki je ostarela, in to samduničenje je prikazano v knjigi v pošastnih prizorih, ki spominjajo po mnenju nemških kritikov na scenarijo v Kafkovih romanih. V neki temni viharni noči se zruši hiša Biriševe družine, tako da niti ni bilo več mogoče pisati po njej parol, ko je vkorakala v mesto vojska srbskega partizanskega generala Popoviča in začela s svojimi vojaškimi razglasi, letaki in parolami dobo revolucije, kol ironično zaključi pisatelj. Ta roman ponovno potrjuje, da so dobili Hrvati in Srbi zadnji čas vrsto dobrih mladih pisateljev, ki so se znali uveljavili tudi v tujini. | Detektivski roman je postal — na kratko reče-j no — eden izmed načinov, da se moderni človek za hip reši morečih klešč vsakdanjosti in se zateče v neko fantazijsko dogajanje. To mu je nado-j mestilo za pustolovščine, za katere ima moderni človek vedno manj priložnosti in časa — ndmreč ' za pustolovščine v tujem, eksotičnem okolju, kakrš-! ne so še lahko doživljali ljudje pred nekaj gene-j racijami. Moderna detektivska literatura je nastala v Angliji in Ameriki, torej v angleško govorečem svetu. Njen začetnik je pravzaprav pisatelj, ki uživa velik sloves tudi na področju takoimenovane resne literature, to je Edgar Alan Poe. Njegove novele so vnesle v literaturo grozotno vzdušje zločina in napetost dogajanja, ki doseže vrhunec v zločinu, razplet pa s kaznovanjem krivcev. Klasik detektivskega romana pa je Anglež Conan Doy-le, ki je detektivski roman dokončno odtrgal od romana v navadnem pomenu te besede in napravil iz njega posebno literarno zvrst. Klasik detektivskega romana je tudi Edgar Wallace, prav tako Anglež, čigar romani so prevedeni skoraj v vse kulturne jezike. Ta dva sta povzdignila detektivski roman v resnično intelektualno kratkočasje. Oba sta znala poustvariti v svojih romanih in novelah neko posebno vzdušje, ki se je priljubilo bravcem: nasprotje med aristokratskim in meščanskim življenjem ter podzemljem velikih mest in mednarodhih pristanov, ki so postali zbirališče malopridnežev. Nekateri očitajo detektivskemu romanu, da prikazuje vse preveč zločine. Toda zločine najdemo tudi v ostali današnji literaturi, ki se hrani večinoma od njih. Dejansko je detektivski roman — po besedah nekega kritika — nadaljnji znak vedno večjega intelektualiziranja našega duhovnega o-zračja. Ostroumno razvozlavanje skrivnosti na igriv način vežba v nas tisto, kar je v modernem svetu neobhodno potrebno: natančno opazovanje, zmožnost kombiniranja in sposobnost hitrega odločanja in nastopa, podobno kot se ljudje v športu vežbajo za večjo telesno sposobnost in vzdržljivost. Po mnenju raznih psihologov in sociologov ni dokazano, da bi imel dobro napisan detektivski roman škodljive posledice za mladino, toda paziti bi morali, da bi dajali mladini v roke, oziroma da bi ji dopustili brati res samo kvalitetno napisane detektivske romane. Seveda pa branje detektivskih romanov tudi ne bo napravilo ne mladine ne odraslih boljše. Pozitivno pa je že to, da v detektivskem romanu na koncu vedno zmaga pravica, kar je tudi neke vrste tolažba za tiste, ki v življenju sami niso kos barabam. V splošnem torej detektivski roman ni zlo, ampak razumska zabava. limet Ob skorajšnjem popisu vinogradov V teku so priprave za kataster vinske n je .namiznega grozdja ali za proizvodnjo vi- trte, ki ga morajo pripraviti države članice na. Evropskega skupnega trga. Nekatera nere šena vprašanja v italijanskem vinogradništvu (pomanjkanje vinogradniškega katastra) so bile v preteklosti vzrok stalnih prepirov s Francijo. Sporna točka pri določanju politike za vinogradniško področje v državah EGS je bila v zahtevi, da se zniža vinogradniška površina. Medtem ko francoska zakonodaja predvideva ukrepe za omejevanje vinogradništva v zaščitenih področjih, se v Italiji do nedavnega sploh ni smelo misliti na podobne ukrepe, ki bi omejevali »sveto« lastniško svobodo. Zagovorniki takšne »svobode« so utemeljevali svoje stališče s podatki o naraščanju števila prebivalstva in dviganju življenjske ravni, ne da bi seveda pomislili, da se na ta način ne morejo zaščititi pridelovalci, še manj pa potrošnik, pred vdorom ponarejenih vin. Leta 1962 so prišli v Bruslju na posvetovanju držav članic EGS do nekaterih zelo pomembnih ugotovitev: —stalni vinski presežki povročajo težave jn škodo gospodarstvu dežel z močno razvitim vinogradništvom; — za uravnovešene tržne razmere in zaščito cen je potrebno vskladiti proizvodnjo z dejanskimi potrebami tržišča. Da bi se izognili težavam, ki jih opisuje prva točka in dosegli stabilizacijo na tržišču, so v Bruslju skenili sledeče: —pripraviti je treba vinogradniški kataster —popisati je treba pridelek in zaloge —sestaviti je treba letno bilanco o predvidenem pridelku. S tem naj bi prišli do podatkov, ki omogočajo poznavanje tržnih razmer. Zatem so države članice EGS sklenile izvesti vinogradniški kataster, ki naj bi ga pripravili do 30. junija leta 1963. Tega Italija še do danes ni pripravila. V prihodnjih šestih mesecih naj bi prišlo komaj do začasnega popisa obstoječih vinogradov. Na te stvari je treba gledati s stališča zaščite kvalitetne produkcije. Ker bi radi, da bi se tudi naši vinogradniki seznanili z ukrepi, ki urejujejo v Franciji to zahtevno področje, bomo nekoliko orisali položaj na Francoskem. Francozi razlikujejo ukrepe, ki služijo poznavanju vinogradniških površin in vinskega pridelka, ter ukrepe, ki urejujejo tržne razmere. Med prve spadajo popis vinogradniške površine, prijava zalog, prijava pridelka ter predpisi za vzgojo sadik. Kataster, ki so ga pripravili, je naravnost idealen, saj pomaga določati skoraj že število trt v posameznih občinah. Kataster vsebuje podatke o številu vinogradniških posestev, dalje o številu parcel, Zaloge vina tekoče, to je letne proizvodnje zapisujejo 31. avgusta, pri čemer ločijo bela, rdeča ter rdečkasta vina, ter vina kontroliranih področij od navadnih vin. Dovoljenja za nasad novega vinograda ne izdajajo kmetijski uradi, ampak finančni. Dovoljenje je vezano na pogoj, da bo do predvidenega vinograda prišlo na za vinogradništvo primernem področju ter da spada izbrana sorta v seznam odobrenih trtnih vrst. V skladu s temi določili pa delijo vinograde v štiri kategorije, in sicer v ya-tegorijo priporočenih, dovoljenih, toleriranih ter prepovedanih vinogradov. Jasno je, da so za te zadnje postavljeni določeni roki. Tolerirani vinogradi pa morajo izginiti takrat, ko pride do nasada novega. Iz tega je dovolj razvidno, da ni dovolj imeti samo vinorodna področja. Sprejeti je treba tudi ukrepe za dvig in zaščito kvalitete ter izvajati uspešno kontrolo nad proizvodnjo. Dobra ter naravna vina je treba torej ščititi. O nevarnostih, ki jih prinašajo nerešena vprašanja, o nesorazmernih cenah, o manjšem izvozu, do katerega pride, če se ne ščitijo kvalitetna vina, je bilo zadnje čase mnogo povedanega in napisanega tudi v bližnji Sloveniji, ki je bila sicer znana po kvalitetnih vinih, kjer pa se zaradi neuspešne kontrole zasebne proizvodnje ter prodaje slabega vina dogaja, da je vino čedalje slabše. Tudi za ohranitev dobrega imena tržaških vin bo treba izvajati večjo kontrolo, čenčem , da b potrošnik izgubil zaupanje v pristonost naše domače kapljice. Nekateri vinogradniki radi sežejo po cenenem grozdju iz nižinskih predelov, da tako povečajo lastno proizvodnjo. Mogoče bo bližnji popis vingradov eno izmed prvih sredstev, da se preprečijo take in podobne stvari. NAVODILA ZA PRVO ŠKROPLJENJE Fitopatološki oddelek deželnega ravnateljstva za kmetijstvo, sporazumno z opazovalnicami za bolezni rastlin, opozarja vinogradnike na nujnost, da si pripravijo potrebno orodje in škropila za prvo škropljenje proti peronospori. Zaradi zadnjih padavin, razvoja rasti in upoštevajoč temperaturo ter vlago, se priporoča prvo škropljenje med 10. in 12. rmijem, nikakor ne po 15. majem. Vinogradniki naj uporabljajo priznana sredstva in naj upoštevajo pri uporabi navodila glede odstotkov itd., ki veljajo za vsak proizvod posebej. Ce bi padala toča, priporočajo uporabo sredstev na podlagi, proizvodov »Captano«, da se prepreči pojav peronospore in se zacelijo rane. Ukrepali pa je treba v 24 urah po toči. ŠPORT MED NAŠO MLADINO Borove mladinke ponovno državne podprvakinje Mlade Borove odbojkarice so se tudi letos odlično izkazale. Na državnem finalu v Neaplju so potrdile svoj sloves in zasedle odlično drugo mesto v Italiji. Po predvidevanjih so klonile le pred ekipo Cus Parma, ki je že lani osvojila državni naslov in razpolaga z res odličnimi odbojkaricami. Slovenska dekleta so se jim dobro upirala le v prvem setu, potem pa so morala priznati premoč državnih prvakinj. Premagale pa so žilavo ekipo Fiamma Roma z 2:1 (—8, 10, 10) ter gladko odpravile dekleta SS Palermo z 2:0 PO OBČNEM ZBORU »KASTE« V četrtek 8. t. m. je bila v prostorih Kulturnega doma prva redna seja novoizvoljenega odbora Krožka absolventov Slovenske trgovske akademije v Trstu. Odbor sestavlja 21 članov, med katerimi so tudi 4 dijaki V. razreda in v skladu s spremembo statuta, odobreno na občnem zboru dne 24. aprila t. 1., tudi 2 dijaka IV. razreda Trgovske akademije. Na dnevnem redu je bila izvolitev predsed-ništva, nakar so se ostali odborniki razdelili v razne komisije. Novi odbor si je tako porazdelil funkcije: Predsednik: Danilo Pilat; podpredsednik: Jolanda Zudetič; tajnica: Nadja Kosmina; blagajničarja Magda Starec; Komisija za strokovno izpopolnjevanje: Silvij Tavčar, Edi Filipčič, Božica Canciani, Marino Carli, Sonja Škabar, Ve- sela Starc; Komisija sta statistiko in delo: Dario na katerih sc nahajajo nasadi vinske trte j Žiberna, Sonja Čebulec, Mario Giacconi, Oskar Sedmak, Annamarija Zlobec; Komisija za dru ter podatke o njihovi površini. Vinogradniška posestva delijo po velikosti kot tudi po funkciji vinske proizvodnje, ali je grozdje oz. vino v posameznem primeru namenjeno za domačo uporabo ali za prodajo. Vinograde pa delijo glede na kvaliteto pridelanega vina, ki je lahko navadno, boljše ali Pa vino kontroliranega področja. Povrh zapisujejo tudi starost nasada, vinograd popisujejo tudi po tem, ali služi za pridelova- (7, 5). S tem so povsem zasluženo že drugo leto zaporedoma osvojile odlično drugo mesto v državi. Borova šesterka je nastopila v standardni postavi: Pernarčič: Rogelja, Bezeljak, Rauber, Ba-rej, Pečar. Kras zmagal v Turriacu V moški odbojkarski D ligi je Kras spet zaigral dobro in premagal nevarno ekipo Turriaco S 3:1 (—12, 13, 11, 13). Ta zmaga bo bržčas odločilna za dokončno osvojitev tretjega mesta na končni lestvici. Na tem uspešnem nastopu so za Kras igrali: Škrk, L. Milič, B. Milič, Budin, Šimoneta, Guštin, Kobal. Velik uspeh Poleta V okviru mladinskih iger so zabeležili mladi odbojkarji in odbojkarice openskega Poleta izreden uspeh. Postali so občinski prvaki tako v moški kot v ženski konkurenci in se s tem uvrstili na pokrajinski del turnirja. Fantje so v občinskem finalu premagali ekipo Ricreatori z 2:0 (5, 9) in ekipo Enaoli z 2:1 (—5, 13, 8). Nastopili so v postavi: Križmančič, Kraus, Grgič, Kriščak, Bruno, Boris in Elio Kralj, Sosič, Kalc. Mlada dekleta Poleta pa so prevladala nad ekipama OMA in Benco. Igrale so v postavi: Cunja, Sosič, Jeza, Rebula, Peterlin, Lapornik, Repinc, Kralj, Guštin, Rauber. Obe ekipi je pripravljal in uspešno vodil Vladi Wil-helm. Iz OorloB žabnost: Iva Batič, Bruno Sferza, Nadja Filipčič, Stojan Kafol, Boris Čuk; Komisija za tisk: Majda Batič. Odbor se bo sestajal vsak četrtek v prosto rih Kulturnega doma v Trstu. V DOMU v Škednju je fotografska razstava umetnika fotografa Jožeta Kološe iz Kopra. Razstava bo odprta od 16. do 19. ure do nedelje, 25. t. m. ŠPORTNE TEKME V soboto popoldne so se zbrale dijakinje goričkih srednjih šol, med temi tudi slovenskih, k lahkoatletskim pokrajinskim tekmam za leto 1969. Tekme so bile na že skoraj popolnoma u-rejenem stadionu na Malih Rojcah. Udeležilo se jih je okrog 200 dijakinj iz Gorice in pokrajine. Pod vodstvom profesoric za telesno vzgojo so tekmovale v teku, v skoku, metanju diska in uteži in v štafeti. Dobro so se izkazale tudi dijakinje naših šol. Zmagovalke v štafeti in v nekaterih drugih disciplinah bodo šle v nedeljo na izbirne tekme v Padovo. RADIO TRST A ♦ NEDELJA, 18. maja, ob: 8.30 Kmetijska oddaja 9.00 Sv. maša iž župne cerkve v Rojanu; 10.15 Poslušali boste; 11.15 Oddaja za najmlajše: Mark Tvvain »Kraljevič in berač« (Holečelk - Luikeš) RO; 11.50 Rimgaraja, glasba za naše malčke; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 12.30 Za vsakogar neikaj; 13.00 Kdo, kdaj zakaj...; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta 15.30 Palazzeschi »Temna točka« (Randone - Jev nikar) RO; 16.25 Slavonski: Sonata za klavir. Igra Preger; 17.30 Beseda in glasba; 18.00 Miniaturni koncert; 18.30 Vesel »Kino, včeraj in danes«; 18.45 Operetne melodije; 20.00 šport; 20.30 Iz slovenske iolkljre; Reharjeva: Poklici »Rožarce jen mlekar-ce«; 21.00 Semenj plošče; 22.00 Nedelja v športu 22.10 Sodobna glasba. ♦ PONEDELJEK, 19. maja, ob: 11.35 Šopek slo venskih pesmi; .12.10 Kalanova »Pomenek s poslu šavkami«; 12.20 Za vsakogar neikaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Car glasbe nih umetnin — (17.35) Misli in nazori; (17.55) Kako in zakaj; 18.15 Umetnost, književnost in pri reditve; 18.30 Zbor »Birohebner« iz Tapogliana in Nogareda al Torre; 19.10 »Odvetnik za vsakogar« 19.20 Znane melodije; 20.00športna tribuna; 20.35 Sestanek s Fansi; 21.05 Kulturni odmevi — dejstva in ljudje v deželi, ♦ TOREK, 20. maja, ob. 11.35 Šopek slov. pesmi; 11.50 Pianist Cramer; 12.00 Iz slovenske folklore: Reharjeva: Poklici »Rožarce jen mlekarce«; 12.30 Za vsakogar nekaj; 17.00 Bevilacquov orkester; 17.20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas, (Lovrečič). Novice iz sveta lahke glasbe; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Koncerti v sodelovanju z deželnimi glasbenimi ustanovami; 19.10 Bogomir Magajna: Marijine legende (3) »Legenda o Mariji in mlinarju«; 19.45 Zbor »Filej« iz Gorice vodi Klanjšček; 20.00 Šport; 20.35 Mozart: »Titova dobrotljivost« apera v 2 dej. V odmoru (21.30) Pertot »Pogled za kulise«. ♦ SREDA, 21. maja, ob: 11.35 Šopuk slovenskih pesmi; 12.10 Brali smo za vas; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tržaški man-dolinski ansambel; 17.20 Za mlade poslušavce: Ansambli na Radiu Trst; (17.35) Ne vse, toda o vsem - rad. poljudna enciklopedija; (17.55) Ščepec poezije; 18.15 Umetnost, 'književnost in prire ditve; 18.30 Slavni pevci v tržaških gledališčih; 19.10 Lupine »Higiena in zdravje«; 19.15 Priljub ljene melodije; 20.00 Šport; 21.05 Za vaše knjižne police. ♦ ČETRTEK, 22. maja, ob: 11.35 šopek slovenskih pesmi; 12.00 Beseda in glasba; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Razkuštrane pesmi - (17.35) Moj prosti čas; (17.55) Kako in zakaj; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Sodobni slovenski skladatelji; 19.10 Pisani balončki, rad. tednik za najmlajše; 19.40 Motivi, ki vam ugajajo; 20.00 Šport; 20.35 Verč »Rdeči gumb«. Kriminalka. RO; 22.00 Komorne skladbe deželnih avtorjev. ♦ PETEK, 23. maja, ob: 11.35 Šopek slov“nskih pesmi; 11.50 Trobentač Hirt; 12.10 Lokar »Blago-znanslvo za domačo rabo«; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Glasbeni mojstri - (17.35) Ne vse. toda o vsem - rad. poljudna enciklopedija; (17.55) Slovenščina za Slovence; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 18.55 Ken-/onov veliki orkester; 19.10 Radijska univerza: Sampietro: CloveSki faktor v modernem podjetju; 19.25 Priljubljene melodije; 19.45 '»Beri, beri rožmarin zeieni«; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert operne glasbe 21.50 Veseli utrinki. ♦ SOBOTA, 24. maja, ob: 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Karakteristični ansambli; 12.10 Kulturni odmevi - dejstva in ljudje v deželi; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.55 Avtoradio; 16.10 V tričetrtinskem taktu; 16.25 Carlo Cassola »Fausto in Ana«. Roman(Lazzari - Komačeva). Izvajajo dijaki slovenskih višjih srednjih 'šol v Trstu, vodi Peterlin; 17.20 Dialog - Cerkev v sodobnem svetu; 17.30 Za mlade poslušavce: Od šolsikega nastopa do koncerta - (17.45) Lopo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu; (18.00) Moj prosti čas; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Revija zborov Slovenske prosvetne zveze iz Trsta; 19.10 The-uerschuh »Družinski obzornik«; 19.25 Zabavali vas bodo Strasserjev orkester, pevec Al Bano in ansambel »Living Guitars«; 20.00 Šport; 20.50 Lenček »Po jerebico« RO; 21.20 Folklorni ansambel »Lado«. SLOVENSKI PRIMORSKI KOLEDARJI Bibliografijo sestavil in uvodno študijo napisal MARIJAN BRECELJ ■ lO ■ VEDEŽ. Splošni žepni koledar za leto 1925. [Uredil Ferdo Kleinmayr.] X. letnik. Trst. Izd. in zal. knjigarna in papirnica J. Štoka. Tiskarna »Edinost«.) (118) str. + (XXXII) str. oglasov. 13x9. Ilustr. 100 ŽEPNI koledar Edinosti za leto 1926. V Trstu. Založba in tisk Tiskarne Edinost. (128) str. 6,4 x 11. 101 1927 ČU IOV koledar za navadno leto 1927. [Uredil France Bevk. Ovitek in zaglavja za mesece narisal Maksim Gaspari.] Gorica. Izd. in zal. France Bevk. Narodna tiskarna. 96 str. 20x13.5. Ilustr. 102 GORIŠKA pratika za navadno leto 1927. [O- premil Franjo Kopač.] V Gorici. Izd. in zal. »Goriška straža«. (Katoliška tiskarna.) (112) str. + ovoj. 13,4x9,3. 103 KOLEDAR Goriške Mohorjeve družbe za navadno leto 1927. Uredil Venceslav Bele. (Platnice in zaglavja mesecev risal Saša Šantel.) V Gorici. Goriška Mohorjeva družba. »Katoliška tiskarna«. 141 str. + (XI) str. oglasov + ovoj. 29,8 x 22,7. Ilustr. 104 KOLEDAR za navadno leto 1927. (Opremil Franjo Kopač. [Uredil France Bevk. Naslovno stran in zaglavja za mesece narisal Avgust] B[ucik]. V Gorici. Goriška Matica. Narodna tiskarna 1926.) 119 str. + (XVII) str. oglasov + ovoj in vlepek o nagradnem žrebanju. 28 x 20,5. Ilustr. 105 Ljudska pratika za navadno leto 1927. ([Uredil Rado Bednarik. Opremil] S. Š.) Trst. Sa-mozal. (»Mali list«. Stab. tip. S.[ilvio] Spaz-zal.) 125 + (III) str. + (INI) str. oglasov. 13,5 x9,5. 106 Vedež. Splošni žepni koledar za leto 1927. [Uredil Ferdo Kleinmayr.] XI. letnik. (Trst. Knjigarna in papirnica J. Štoka. Tiskarna »Edinost«.) (186) str. 13x9. 107 ŽEPNI koledar Edinosti za leto 1927. V Trstu. Založba in tisk Tiskarne Edinost. (144) str. 6x10. 108 1928 GORiŠ^A pratika za prestopno leto 1928. ([O-vitek] Bambič M.[ilko].) V Gorici. Izd. in zal. »Goriška straža«. (Katoliška tiskarna.) 109 -I- (III) str. oglasov + ovoj. 13,4x9,4. Ilustr. 109 GORIŠKA pratika za prestopno leto 1928. (Druga izdaja - Seconda edizione. [Ovitek] Bambič M.[ilko].) V Gorici. »Goriška straža«. (Katoliška tiskarna) 1928. 112 str. + ovoj. 13,2x9,4. Ilustr. 110 (OLEDAR Goriške Matice za prestopno leto 1928. [Uredil France Bevk. Opremil in zaglavja za mesece nasisal] (Lojze Spazza-pan. V Gorici. Književna zadruga »Goriška Matica«. L. Lukežič 1927.) 122 str. + (XXII) str. oglasov -f ovoj. 27,5x20,5. Ilustr. 111 KOLEDAR Goriške Mohorjeve družbe za prestopno leto 1928. [Uredil Janko Kralj.] (Platnico in zaglavja risal Maksim Gaspari.) V Gorici. Goriška Mohorjeva družba. »Katoliška tiskarna« 1927. 141 str. + (XXXV) str. oglasov + ovoj. 24,3x17,2. Ilustr. 112 LJUDSKA pratika za prestopno leto 1928. [Uredil Rado Bednarik.] Trst. Samozal. [Katoliška tiskarna v Gorici.] 8". Ilustr. 113 VEDEŽ. Splošni žepni koledar za leto 1928. [Uredil Ferdo Kleinmayr.] XII letnik (Trst. Kjigarna in papirnica J. Štoka. d. z o.j.) (170) str. + zapisnik. 13x9. 114 VSEZNALEC 1929. Žepni koledarček. [Uredil France Bevk?] Gorica. Knjigarna »G. Car-ducci«. Prem. Stab. Tip. L. Lukezic. 170 str. + (Vlil) str. oglasov. 13,5x9,5. Ilustr. 115 ŽEPNI koledar Edinosti za leto 1928. V Trstu. Založ. in tisk Tiskarne Edinost. (144) str. 5,8 xl0. 116 DESETI koledar Goriške Matice za leto 1929. Ob desetletnici 1919-1929. [Uredil France Bevk.] (Ovitek in vinjete je narisal Tone Kralj. V Gorici. Goriška Matica. Tiskarna »Edinost« v Trstu 1928.) 127 str. 4- (IX) str. oglasov + ovoj + vlepek. 28,5x20,5. Ilustr. 117 (Dalje) RAZPIS NATEČAJEV Ministrstvo za javna dela je razpisalo natečaj za 12 mest podrisarja v staležu osebja pri Tehničnem uradu (Genio Civile). Kandidati mo rajo imeti diplomo umetnostnega liceja ali dovoljenje za poučevanje risanja na državnih šolah ali diplomo geometra. Prošnje je treba odposlati na zgoraj omenjeno ministrstvo do 16. junija t. 1. Za področje Benečij sta rezervirani 2 mesti. Uradni list št. 99 z dne 17. 4. 1969. Ministrstvo za zdravstvo je razpisalo natečaj za 100 mest pokrajinskega zdravnika drugega razreda v vodilnem staležu pokrajinskih zdravnikov Ministrstva za zdravstvo. Starost 18-32 let. Rok za predložitev prošenj poteče 19. maja t. 1. Uradni list št. 101 z dne 19. aprila 1969. Notranje ministrstvo je razpisalo natečaj za 55 mest podčastnika pri gasilcih. Potrebna je diploma nižje srednje šole in obrtniška specializacija. Prošnje je treba predložiti na prefekturi v pokrajini, kjer ima prosilec stalno bivališče, najkasneje do 23. maja t. 1. Uradni list št. 103 z dne 22.4.1969. KA.S.T.A. tedenski koledarček 18. maja, nedelja: Venancij Feliks 19. maja, ponedeljek: Peter Celestin, Iva 20. maja, torek: Bernardin, Samuel 21. maja, sreda: Srečko, Mira 22. maja, četrtek: Julija, Helena 23. maja, petek: Deziderij, Željko 24. maja, sobota: Marija Pomočnica Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. ♦ Odgovorni urednik; Drago Legiša ♦ Tiska tiskarna »Graphis« ■ Trst