AL Uhajajo Tsako sredo in saboto. Veljajo r.a celo leto po poeti 4 fl., sicer 3 fl.; sa pol leta 2 fl. po pošti, eicer 1 fl. 30 kr Ljubljani v saboto decembra 1857 Pogojzđenje Krasa Zoper ozebline. (Dalje.) Pozimi so ozebline velika nadloga ljudem, in vendar Perva stopnja, Kras z večjim dobičkom obdelati, je imamo prav labko in gotovo pomoć zoper njo kmetovavca perva naloga, da pobere kam nje, kar ga je Natora je v vseh stvareh pravična v ee nas nadležuje po verhu zemlje; pri tem delu se morajo pa hrasti, jese- od ene strani, nam ponuja pomočke od druge. Merzli novi in bukovi koreninini odrastki varovati, da se ne po- vlažni zrak, kteri noge in roke najhuje zadeva pozimi, skodovajo. draži kožo tako, da zmoti kervotok kožni, iz ktere zmote Na to vizo se je lepo hrastje na eesarskem kobilstvu se napravi vnetje, zlasti ker v obilniši meri k zdražením kakor bi mogla. ne odteka tako ▼ Lip ici in Prestranku sčasoma zarastlo in krasni delom pripeljana kri travniki začeli: ravno tako so se pričeli gojzdje v Povirji, Mokra toplota pa odpré navaleni kervi spet pot 9 zato Sežani in Tomaji. Enakega delà so se, kakor smo se sami prepričali, ko smo po Krasu popotvali, tudi prebivavei v Salezi, Zgoniku itd. z vso močjo poprijeli. je da poglaviten in gotov pomoček zoper ozebline. Naredi se pa to takole: Zvečer, preden greš v po niti Druga stopnja kraški svet na višjo stopnjo povzdig-obstojí v tem, da se korenininim odrastkom dreves jo 4krat vkup steljo, vzemi tanko platneno ruto ali kos tankega platna pomoci jo v ne premerzlo vodo, potem pa močno izžmij in 9 zlozi in ozebljeno roko ali nogo ž njo krog naj menj ena mladíka obvaruje, iz ktere bo počasi drevó in krog ovij. Čez to pa obleei gorke (kosmate) rokovice izrastlo. ali pa obuj volnate nogo vice, ali pa roko ali nogo zavij To delo menda ne bo sedajnim Krašovcom, če se ga v flanelo ; v postelji se morajo roke in noge pod odejo le resnobno poprimejo, veliko težav in stroskov prizadjalo. imeti celo noč. Razprostiranih pašnikov je na Krasu toliko, da ima na Na to vizo se napravi dobrotljiva soparica med kožo in njih celo poletje mnogoverstna živina pase dovelj ; da se ft vitkom, ktera tolazi bolečine in odpre zastani kervi pot pa ravno ta živina tudi čez zimo preredi, klestijo Krasovci po žilah. zelene koreninine odrastke in hrastove, jesenove česnjeve itd. veje, in jih svoji živinici pokladajo. > bukove v 9 V 3 a 1 i 4 nočeh se ozdravi najhuja prisadna Ce pri tem klestenji saj en odrastek kviško rasti pustil se ozebli na po poti. > v nekoliko letih iz njega lepe drevesca izrastle j zemlji noč i Ako se ozeblina gnoji, se ravno tako ravná vsako dokler ni roka ali noga zdrava; zraven je pa še senco delale, da bi jo poleti sonce tako močno ne prepekalo dobro, tako gnojno ozeblino v mlačni vodi enkrat ali dva in travo v rasti pospeševale. Največja težava pri lesoreji pa je tište kose zemlje, ki so z mnogoverstnim drevjem zasejani ali zasajeni, pred živino toliko časa zavarovati, dokler tako visoke odrastejo 1 krat na dan skozi pol ure kopati. Ravno tako naj se ravná, če ima kdo po rokah spo-kano kožo in ga to boli; vzrok teh razpok je enak unemu ozeblin, le nasledki so drugačni; tolaživna vodena da jim živina z gobeom veršicev postriči nemore, ker do soparica, v kteri se roka pari, pomaga tudi tukaj. sedaj Krasovci niso na to porajtali ? da se lés bolj po živino vse Zltl 9 gostoma zarašal, in so pasli in gonili svojo križem, naj bo dopušeno ali ne, kjer so le kaj paše čutili. debeli Pri ovitkih čez roko ali nogo pa je vselej na to pada ostanejo mokri eelo noč, zato naj se narede Če se hoče ? to je 9 ruta ali platno naj se večkrat okoti roke ali 9 da bolj naglo in z večjo spešnostjo poprijeli se Krasovci in Pivčanjepogojzdenja noge ovije, ali pa naj se ovitki bolj mokri napravijo 9 se mogli s Ozeblino v sneg vtakniti ali jo s suegom dergniti, ni silo le tako osnovati temu delu morati. To prisiljeno delo bi se moglo pa dobro, čeravno je to ravnanje zló navadno. Izperva se 9 da se pervić Krašovcom navadni paš- sicer ozebljenim to res dobro zdí, ker sneg hladí in bole niki preveč ne zmanjšali, sicer bi ne mogli živeti in davkov čine potem odjenjajo 9 se tudi prepoved ne smela cez se već kervi navalí k ozeblini, in potem je vnetje še huje. odrajtovati; drugič pa dvajseti del kmetijskega posestva razširiti; razun tega se moglo deležnikom prepovedati, ne na tište kraje, kjer je drevje zasajeno, toliko časa svoje živine na pašo go- al potem je pa še huje, ker se A. Rikli. dokler drevje tako visoko ne doraste, da bi mu živina Ali tuđi Slovenci imajo obhajati tisučletni spomin verhov omuliti ne mogla, ampak da med tem časom ondi apOStOlSke delaVDOSti SV. KjHla ÍU Metoda? travokosijo. Ko se je to zgodilo, naj se drugi kos zemlje v zava-rovanje vzame, in ž njim ravno tako ravná, kakor smo lih kar omenili. To zavarovanje terpi kakih 10 let, to jev dvaj- Spisal Davorio Terstenjak. (Dalje.) Rimsko cesarstvo bilo je padlo, huno-avarsko so zeló seti del zemlje bo v 10 letih obdělán, in po tem bo ger- oslabili Horvati in Serbi; norenski Slovenci so toraj movje s hrastovino, jesenovino, bukevjem, hojevjem i. t. d. pervokrat od Tiberia sem — pa prišli k politiški samo- na Krasu v 200 letih v živi gojzd spreobernjeno, v gojzd, stalnosti. Blizo 600 let jih je tlačil ptuji jarem Rimljauov kakoršnega si dandanašnji Krašovci se sanjati ne morejo. Hunov in Avarov. Vendar ni jih izkoreninil. Terdne njih Ce pa dopustijo okoljšine tù in tam deseti del zemlje za- gore in miroljubivost njihova so jih obvarovale pogina. 9 ▼arovati, se bo gojzd zarastel ze v 100 letih. (Dl. sl.) Ako po vsehdokazih, ktere sem v raznih svojih spisih za slovenskost Noreocov na svetio spravil, še kdo dvoji? 386 da Norenci niso bili S pové ampak K , mi naj vsegamogočni v svitu za obče blago svojimi sini io » čuli kam so Norenci v dôbi 33 let zginili? Gori smo hčerami govori večidel nemški, s hlapci in deklami pa slo j da še Prokop leta 652 prebi karnskih in noren- venski. Ali ima terg kavarnico ali skih planin imenuje K in N u r i k Tri in trideset let pozneje leta 595 pa je že, kakor Pavl Diákon piše vsak večer dobro „unterholta n kafegaus a 9 se on tam Včasih teržaoom napravi veselje in jim preskerbi » i bavarski knez Tasilo Slovence pobojeval, in leta 610 teatar. Kakošna večja hiša v tergu, včasih tudi gumno je njegov sin Gar i bold pri Aguutu od Slovencov pre- služi za igrališče, in na deskah ,,auf den Brettern, die die Welt bedeuten" „Jaromír" in „Hinko der Freiknecht" donu-jeta svoj gorje! Mesarjeva žena je posodila za pregrinjalo rr __ __ P I __ nič ne omeoja vojsk, kervave kapljice nedolžnega teleta. Drugi dan psuje po ktere bi přišedši Slovenci imeli biti z pervotnimi stanovniki. vsih kotih, da se ji še niso nazaj spravile njene drage Tudi nikjer ni pisano, da bi se bili pervotni stanovniki plahte. Teatar se igra po nemški. Malo in veliko se v Norenskega d o b r o v o 1 j ganjan bil. V kratkem času 33 let bi bili toraj pervotni prebi Norenskega popolnoma zginiti mogli. Ali kamo bi bili (Vorhang) veliko plahto, na kteri še se večkrat vidij zginili? Noben tadanji zgod al joj ! stol so od „soštarja" na pósodo vzeli 9 prišla pod oblast akvilejskega patriarha in solnogradskega lepil 19 klad" ljube gospé sedlaříce se je terdno pri ) da glasen uzdih prestraši pažljivo općinstvo 9 ali nadškofa 9 Slovenci bi toraj nikakošne zgodovinske pra- kakor purgermajster pravi „respektables publikum. u vice ne imeli, svečano tisučletni spomin apostolske delav Teatar je minul. Igravce caka pri „Oksenbirtu" mastna nosti sv. Kyrila in Metoda obhajati? Razberimo malo vecerja. Vsaki je nekaj za umetnike daroval. Kožar * zgodovino slavnih teh moz (Dalj sledi.) ima najboljše vina, je poslal butele in glasne zdravice se napijavajo slavnim umetnikom. Drugi dan je dosti govora in žubora ne zavoljo igravcov, ampak zavoljo „toalete." Pisma Slovencih in Slovenkah Gospá lončarica pripoveduje svoji dekli, „kako se je purger majsterca bila namaškarila", samo to ji je se „falilo", da I. ni imela „šlara", še gospá „verbolterca" ni imela takega Preljubi moj if dra gega 99 99 tihelna" na nadrah 9 kaj si vendar misli! pa Ti 9 dragi prijatel 9 želiš 9 uaj 9 kadar je lepo 9 vreme, pisal kaj iz življenja slovenskega ljudstva. Misliš da ga dobro poznam, ker sem pregazil slovenski svet od Adrie do Mure, od Žile do panonskih dobrav. Izidi se volja Tvoja! Vendar ne pričakuj od mene sostavnih pišem. Cesar se moj pomnež dobro spominja, to bodem Ti povedal prav debelo, da bodeš lahko čul in si zapomnil. Danes nekaj od slovenskih tergov. Kakošni so slovenski ter g i in kaj so? Slovenski tergi so povlastjene občine, v kterih prebivavci govorijo slovensko-nemško zmes, v kterih slovenske otrobe vežejo z nemškim povreslom. Imajo svojega „pur-germajstra", večidel najmodrejšega člověka v celem tergu, lehko, ker so lani iz težkih njiv vso laško repo purger-majstrovi hlapci ponoći domu zvozili, potem pa razglasili, da so jo izkopali soldati, kteri so skoz terg „marširali." Po takošnih opazkah se vname velik hrup, in gospod purger-majster za terdno sklene, nikdar več teatra ne privoliti. Glej 9 bratec dragi, Nr. 1 iz slovenskega národnega življenja. Prevdarjaj in premisljuj o nevolji sveta, kakor hočeš, težko bodeš jo poboljšah Da si mi zdrav! Vreme seje obernilo; kadar se sopet razjasni, kaj drugega. Včs tvoj Vi to mar. Poglavitni spominek Vodnikove stoletnice včasih kakošnega kožarja, včasih kerznarja, kakor mu je ravno v mladosti odločen bil prihodoji stan. Ta človek nosi večidel velik zvonec, in žlahta njegova in botri so Ta utegnila biti: Nova, zlep > pop daja Vodnikovih pesem in pomnožena iz Vodnik se šteje za očeta novejsega slovenskega pesništva ; vendar njegove pesmi doslej niso ne v popolnem Paul. Diac. 4, 7. 2) Einhard ad ann. 819. 3) Glej Klein obsežku ne v primerni podobi na svetlem. Kar je Vodnik mayer „diplom. Anh." str. 61 ? 67. sam dal v natis 9 je ali le „za pokusnj 9 kakor je 3$ 7 zapisano na glavnem lista, ali je le za posebno priložnost, kakor je samo jasno pri pesmih za brambovee ali za mirov god. Izdaja gosp. A. Smo leta je privzela nekaj izvirnih Vodnikovih pesem, in prestavljene Anakre- 43. Si v tretje moć povzameta > Se konjisko zas ulj čat Na vselej boj razločita. * 49. Se prošnja milostvo prisod ontove oglaenice, vendar je še mnogo pustila na stran. 4*osp. bibliotekar Kaštelic, kakor piše gosp. dr. Dežman Kar željiš ? tebi oj bod 9 Dokler bo živ tvoj moški rod v življenji Vodnikovem, ima nabirko Vodnikovih pesniskih rokopisov v lasti Kaze se jasno, kako tehtna je ta stara pesem za našo in ondi se kaže še mnogo lepo pes- literarno zgodovino, tudi za oblike imen: K za nikovo delo. „Jek le ni ce" so od tod razglašene v „Ko „*»----~ " ' ~ ~ — --- ----f ---- «-- ledarčku" leta 1854; „Vganjke", v pesnisko mero djane Krajnsko 9 D za Dunaj » , . »j —.7 Kar se dalje tiče . podobo, v kteri so Vodnikove pesmi so sicer že v Vodnikovi pratiki prišle na dan. Pa še je v doslej znane, ne omenjam samo male dvanajsterke v natisu, rokopisu mirno hranjena ..Ili r i ja z veli ča na", z maiimi temuč tudi besedo pesniško, obiiko slovniško, in pravopis razločki še zdaj veljavna draga resnica, zlasti ce se na- temeljit. Vodnik je svoje pesmi obilno popravlja! in pilil ___n:-:;«« bere __L'i« iií-iío nóír. nAil«« :n ______««u«:«: mesti Ijena u 99 Ilirije 55 Slovenija ker je bila „Ilirija oziv po dva 9 trije 9 9 stirje 9 bolj in manj popolni spisi se nahajajo le lepa sanja brez obstanjka. Dalje je „Milje od vsaktere pesmi; pozneji spisi kažejo sploh bolj gladko razun kar je Vodnik bolj Ravnikarja po- miljen", družnik „Milice miljene" ; „Brešno", nekakošna zvezo besed sestrica Miličina; „Pomlad", neka zabavljica zapeljivim enemal —bolj dognano slovniško obiiko, in boljši eedanjemu mestnim metuljem; nektere „Kratke": Združenci 1815", 55 ^5 55 99 leto 1814" 9 55 Kratka Sole pa 1814", krepka" 9 Slavče"; „Napitek" za brambovee in vojake; „Vuk 55 estrajških vojakov 1813", poslovenjen iz nemškega Sklep Petelinčka", komedije, igrane v Ljubljani 1802 Otožnimu vina", poskušnja, slovensko besedo tezati podobnisi pravopis. G. Smoletova izdaja teh poprav nič ne , še mnoge pogreške vriva, kakor je že g. dr. Dežman Koledarčku" opomnil. V izgled sledijo nektere, drugač zna v 99 55 "55 znane verstice, po poslednjem Vodnikovem pretresu Krajne, tvoja dežela je zdrava. I prid nim nje lega naj prava na celó goste rime; Dies irae" po slovensko pa 35 Samče" 55 9 nasprot 5 ali „Mládenec samec a 9 Dikova, temuč stara ljudska pesem, po njem kakor prav pové „Čbelica" (IV. B. etr. 84). ni izvirna Vod- zapisana, Polje Ruda 9 vinograd 9 gora « r 9 morje 9 9 kupčija, tebe redé Zmed ljudskih pesem, ki jih je Vodnik zapisal 55 r> v Čbelica" večjidel 9 in ze naznanila, pa se tezko pogresa Suljčba Lambergerjeva s Pegamam"; ta bi bila vredna, Vodnikovim pridjana biti, kot v spomin njegovega Na Veršac s topi vši eédi, Neznan svét se teb' odprè ; Gledaj sivih pleš v sredi Zarod žlahtnih zelj cvetč. Kos prepeva, gnjezdo znasa 9 9 pervotnega nabiranja ljudskih pesem. Je namreč v trojném deloma različnem Vodnikovem spisu ohranjena, pa po mno-gem oziru drugačna memo Zupančičeve ali Koritkove izdaje. Kaže se, da je pesem v tej podobi narblizje izvirna nek -danji, U ^ V4 j VU V IU ▼ VV I VUVP/& u^« VAAM^ m " w ~ « M ~ — — • w w - ww M ^ Rr w » ^ ^ • f zakaj polna je nenavadnih besed in starih našla memo prejšnih izdaj. Lepo Brezen gori gré; Nasmehljaje kosa praša: Poješ tako zgodaj že? Previdna odbera bi pri novi izdaji marsikaj boljšega Hicinger. oblik. V izgled naj sledijo nekteri odstavki: 1. Tam etoji kvisko Dunaj bel Kaj Pegam silni tam počel 9 9 Vam bom junaško pesem pel. Je v sredi grada tratica Na trati gosta lipica, Ohlaja znojnih 9 senčica. 9 9 3. Pod senco miza rumena Obdana. miza s toi m i pa Na samcih sedi gospoda, 4. Med njimi cesar rekoh, de, Po moji misli ne je ne Kraljestvu našmu ne verste. 15. Ponese v lepo deželo, 9 Gorato našo Kraju ico, Do Lamberga na Kameno. 20. Pa v lini stara mat slonivš Kaj Krištopu podá, vidivš, 9 Kak pruh ti Pegam se, zvedivš. 30. Do Duna dirja v splav in skok; So pri kosilu vsi okrog. Pegamu pade žljica z rok 9 42. Mu Kristop meri v stegno pah Al zmami sam hudir mu mah 9 Da Pegama ne zverne v prah. Jfi t >- ' h i ■ _ Častiti gosp. bibliotekar Kastelic bi gotovo vstregel občnim ako bi kmali kmali izdal zapusčino Vodnikovo, ali če am bi on ne hotel ali zavolj druzih opravil ne mogel, ko bi Natoroznanske reči Kukavica. Med mnogimi nam znanimi ticjimi plemeni je posebno poznamo. Težko, da je etvar- kukavica vredna, da jo bolje nik naš ktero ptico s tako čudnimi posebnostmi nadaril kakor njo. Najčudnejše jo, kar jo od vseh drugih ptić razlikuje, da ona ne zvali sama svojih mladih, pa tudi ne hrani jih, ampak poišče si gnjezdo penice, pasteričice, kraljica ali kakošne druge male ptičice, znese tam evoje jajce, 9 , ter ga pusti brez daljne skerbi. Sirota mala pticic8 ktero je kukavica bila obiskala! Ne samo, da noč in dan na velikem kukavičnem jajci sedi in ga greje, temveč tudi mlado požrešno ptujko mora zraven evojih Ijubčkov ne eamo v gnjezdu terpeti, ampak jo tudi hraniti 8 težavno nabranim živežem. In kakošna je plača za ekerbno odrejo? Navadno pomeče mlada kukavica evoje manjše družice z gnjezda, da eama lože v njem počiva in ee ošabna šopiri. Znano je, da vei južni Slovani lastavico, elavulja 9 gerlico, pasteričico in več drugih pticic za posvećene imajo in jih ne preganjajo tako nemilo, kakor več drugih Mično je vediti, pevk. Kako pa s kukavico ravnajo? da so Slovenci v tem obziru ravno protivniki S erb om. Kukavica je pri Siovencih zló cenjena ptica; nje- . ter nega prihoda se veseli etaro in mlado, malo in veliko pravi, da ona epomlad v klunu prinese. Stari in bolehni ljudje, ako ee komu zavoljo slabosti ali zdravja potožiti hočejo pravijo globoko izdahuivši: „Ne bom več kuka dovolil kaj takega, in ta vès sposobni mož vice Čul!" to komu druge za to delo bi bil ravno častiti gospod Hieing gosp. K ostanki pridobka pa 9 Se vé da J© ne bom vec spomladi docakal. Mati bi postavil primerne pogoje za izdanj iz bi se potem osnovala na predplačilo ali subskripcijo bi se obernili za namenjeni spominek tolazi otroka, ce jo nadleguje v zimskem času e prošnjo, da bi ga k maši pustila, s sledečimi besedami; „Le tiho 9 tadaj bova Naj bi se ta želja prevdarila Vred bodi, kadar bo kukavica kukala in vrana zijala midva k maši šla." Kadar epomlad pride in ee kukavica v 388 zelenem gaji oglasi, se vse razveseli; otroci eden dragemu iz urednikov tega ministerstva, sodnikov in advokatov. pripovedujejo, eden drugega poprašujejo: kdo je že letos Mogunška nezgoda je v mnozih krajih pazljivost na kukavico čul? Odraseni fantje nosijo v žepu koliko toliko nevarnost zbudila, ktero zamore smodnik vzrokovati. Zaceli dnarjev, ter pravijo, da bodo celo leto dosti dnarjev so se tedaj že tù in tam imeli slisali i. t. d. posvetovati, kako bi se dalo pri-ako bodo s polno mosnjo pervikrat kukavico kukati hodnje takim nesrečam v okom priti, kolikor je v človeski Al drugače se ceni kukavica pri Serbljih. Ona ne razveseli, ampak razžali. Serblji pripovedujejo, da je ku moci. Pa res ! skorej bi bilo misliti, da se je nemila osoda zarotila, da mora po smodniku ljudi in njih premoženje po-končevati. Ze zopet imamo tako žalostno novico povedati. kavica bila deklica in da je brata imela, kterega je strastno 29. novembra zjutraj o poltreh je namreč v Vincennes ljubila. Ko ji je pa on umerl, je tako dolgo za njim žalo- na Francozkem se v taboru smodnik unel. Drugi dan so vala in se jokala, da se je v ptico pretvorila. Drugi pra- našli trupla treh ubitih. 15 druzih je bilo pa še zasutih! F1JO da je bratu zoperno bilo njeno klagovanje, tedaj jo Navadno imajo v dotičnih deželah deržavne zbore je on preklel, in ona se je pretvorila v ptico. Zopet drugi v pozni jeseni ali pa perve tedne novega leta. V mnozih pravijo, da se je Bog razserdil nad njo, kajti je tako ža- deržavah so že zbrani. Enako so tudi v Parizu 28. nov. (ovala po bratu, kterega ji je on bil vzel, pa da jo je postavodajni zbor JV VU Wll TBW1 J |FM UM J\F jv |l U i? t A V UUajlIl ZjVV 1 priCeli , AlCI (Ž1UU Jtš glUl lf 1U1 Iljf Zato pa še dandanašnji vsaka predsednik. V pričetku zbora, kteri je iz novih voljencov je brata zgubila, milo zajoče, ako kuka- sostavljen, je omenil imenovani predsednik velikosti fran vico začuje, da kuka. (Vuk recnik str. 350). Ako hoće cozkega cesarstva in veljavnosti, ktero si je ondašna poli kteremu je grof Moray zategadel přetvořil v ptico. Serbkin)a, ktera i kdo reči > da je kaj neugodno, pravi: „To je kukavno." tika v celi Evropi pridobila. Redovne seje bo začel še le v Ja sam kukavica!" uzdihne oni, ki ga je nesreća sadela. A. K. Cestnikov. Novičar iz avstrijanskih krajev Iz Dunaja 30. nov. k. doživeli spet slovansko besedo > pri 23. dan t. m. smo kteri -se je sošlo dokaj vcrlih naših rojakov. Pevci naši so tudi prav lepo sapeli „Savico" in „Oj talasi" tako dopadle, da ploskanja bilo » ktere pesmi ste vsem ni ne konca ne kraja. Ra« dostno smo brali v „Novicah", da se bode očetu slovenskega pesništva, verlemu začetniku slovnika domaćega > ljubljenomu Valentinu Vodniku v Ljubljani napravil spominek i al vbodlo nas je v serce vse tukajšne Slovence, ko smo brali, da bukve Vodniku v spominek bojo mnogojezičen „quodlibet", kteri se nikakor ne bo ujemal stem, kar je Vodnik sam „Moj spominek' ime- noval 9 pevajoc: > Kar mat je vucila Me mika zapet Kar starka zložila Je lično posnét. > Latinske, helenske Tevtonske učim > 9 9 Za pevke slovenske Živim in gorim I Vsaka reč se najbolje prileže na svojem mestu. Vod nikova slava, če tudi zgodovinskih njegovih del ne pre zremo, vendar le obstaja v pes mi h njegovih in v tem, kar je doveršil za slovenski jezik posvětil v slovenskem jeziku, 9 za to naj bi se mu „album saj je on sam pel: u 9 Veršača Parnasa .Zgol svojega znam Inaciga glasa Iz gosli ne dam! Iz Teržiča zvémo novico, kam da Kranjec ne gré. Gospod Viktor Pogačnik, ondašnji rojak, ki je pred sluzil pri tergovstvu v Terstu in Benedkah, in si je pri-lastil vednost osmerih jezikov, je zdaj v Kalkuti v Indii, v službi pri ondašnji morski luki; njegovo pismo od ondod sicer ne obsega vojskioih zadev, pred ko ne zavoljo ukazanoga molčanja, ampak le domace posebne reči. Nj. Ekscelencia, c. k. de- Iz Ljubljane 4. nov. zelni poglavar, gospod grof Chorinsky, so vsled Naj visjega zaukaza od 23. novembra t. I. z razglasom od 29. pr. m. prebivavce krajnsko dežele povabili, od tako grozne nesreće zadetim Megunčanom z milimi darovi po magati. Novičar iz raznih krajev Brati je, da se je prenaredbe v avstrianski civilni pravdi nadjati, ktere potrebo je c. kr. pravosođno ministerstvo neki samo spoznalo, in komisija je postavljena 18. januarja 1858 ta zbor, kterega bo cesar sam odperl. 29. julija t. 1. je poskusil M a z z i n i po svoji navadi, ka Italio pod svoj koš spraviti, kar mu je pa spodletelo. Genovi je bil začetek pa tudi konec tega. On sam je 9 kor vs el ej 9 peté odnesel, njegove derhali so jih pa v Genovi več zajeli. Višja sodnija v Genovi je 13. nov. izrekla, da se ima zoper 41 teh oslepljencov pravda osnovati, kar se je tudi zgodilo. Ob enem so 8 zapertih izpustili, več druzih vdeležencov imenovane prekucijske skušnje je pobegnilo. Zoper 22 teh je izdala sodnija povelje, jih za-sledovati in zapreti. Sodna obravnava še ni sklenjena. Španjska kraljica Izabela je porodila 28. nov. sinčka. Ta prigodek je za celo kraljestvo velike važnosti in Špa-njolom je zasijalo upanje, da bodo zopet kdaj kralja imeli če božja previdnost kaj drugega ne sklene z življenjem kraljevega novorojenčka. V Lizabonu amerikanski mačuh zopet huje mori ljudi in tudi visokim ne prizanasa. patriarha kardinala, kterega so Več kot 30,000 Tako je zadusil ondašnjega 21. nov. z veliko slovesnostjo pokopali, ljudi je iz mesta pobegnilo in bolezen je še dan za dnevom Itujša. 300 Rusovska armada bo oddala po zmanjsanji tavžent vojakov. 80 tavžent kantonistov, oficirjev, 200 to je, sinov vojakov, ktere deržava uči. redi in v posebnih šolah Iz Carigrada pišejo, da je neka kurdiška princeznja, Carga-Hanum, v noči med 10. in 11. oktobra osmerčke rodila, in sicer 5 fantkov in 3 deklice. Silno radi bi o tem še kaj več zvedli. Iz S e r b i j e beremo v „ Agr. Ztg. « r> 9 nad čimur Ocitno nekaj tlaci vse belogradske prebivavce se tudi tujci spogledujejo. Tudi si Ijudje v ušesa šeptajo, da po deželi nikjer ni take dovoljuosti viditi, kakor si nekteri domišljujejo in je o tem tù in tam brati. v Příhodnost mora pokazati, pri čem da smo. — Dopisi iz Cerne gore od 19. nov. govore: V naši deželici gospoduje strah s pla hoto. Kolikor bolj se kak knezov prijatel s preganjanjem sprotnikov obnaša, toliko večjega posla vlj enja je gotov. Přetečeni teden je prejelo 17 ljudi vitežki križ Danielovega reda 9 med kterimi jih ni malo, kteri si še kerví niso zmili z rok, s kterimi so svoje najbližnje morili. To se piše iz Kotara. Najnovejši časnikarji še grozneje življenje Cerno- da gorcov popisujejo. Bodi si brat ali kdor kolj; dosti je, je ovaden prijatelstva stranke, ki s Turki vleče. Pregnan-stvo iz dežele in beraška palica mu je znamenje na herbtu, in srečen, kdor more odtegniti peté iz grozovitih gorá, kterih skalah se ne razlega nič druzega, kakor jok in stok 9 osumljevanje in izdaja; po kterih moci in gnoji kri umor-jenih pešico zemlje, kteri Bog daj kmalo sonce mirú in sprave ! segli • V Kitajci so se, kakor novicarji pisejo 9 zapn 9 kristjane preganjati, bodi si kakor kolj. Odgovorni vrednik: Dr. Janex Bleiweis. Natiskar in založnik : JoŽef Blaznik.