Cena 2 din ; G L A SILO O S V O BO I> ILN E ERO N T E O K RAJ EV ČRNOMELJ, N OVO M E STO IN TREBNJE LETO 1. — Stev. 5. NOVO MESTO, 16. marca 1950 Izhaja tedensko Će pravim — zaupajte v svoje lastne sile, pravim zaradi tega, ker zares ni čas, da bi se uspavali in mislili, tla nam bo kdo otl zunaj kaj z lahkoto dal. Samo tisto, kar sami storimo, samo to je zanesljivo in nič drugega. TITO LJUDSTVO SI GRADI SVOJO OBLAST Hedvolivni sestanki so vedno bolj zanimivi. Ljudstvo spoznava, da je v resnici ono oblastnik in da je v njegovih rokah rešitev gospodarskega stanja, to je izboljšanja življenjskih razmer delovnega človeka. Na teh sestankih se sedaj povsod razpravlja o gospodarskih vprašanjih. — Ogromno je primerov, ko delovni kmetje sami razkrinkujejo saboterske kmete, kmete, ki še vedno mislijo, da je prva in poglavitna zadeva njihov lastni gospo-laiski dvig na račun drugih in to posebno malih kmetov. Mnogo je govora o pomladni setvi, o pravilni obremenitvi oddaj in nepravilni razdelitvi načrta na posamezna kmečka gospodarstva. Res je, da je bil naš okraj zelo zapostavljen v kapitalistični Jugoslaviji, vendar se danes močno prebuja in stopa krepko po poti socializma. Za vse to pa ima Osvobodilna fronta velike zasluge. Fronta se prav dobro zaveda Titovih besed: »Ljudska fronta ni samo velikanski kolektiv, marveč tudi šola za vzgojo naših ljudi v socialističnem duhu. V tej veliki šoli je sleherni dan več zelo sposobnih in zavednih ljudi, ki lahko prenesejo svoje znanje na tiste, ki so še izven Fronte, morda tudi v Fronti, toda še premalo aktivni. Treba je, da se zavedamo, da moramo samo z lastnimi silami, ne da bi čakali na kako posebno pomoč od kogar l«/!#> I S OBNOVIMO NAŠE GOZDOVE! Gozdovi so obče ljudsko premoženje, saj ne koristijo samo z gozdnimi prirastki in sadeži, ampak imajo tudi druge zelo važne pomembnosti. Posebno je treba poudariti vpliv gozdov na podnebne razmere. Gozd ureja vodne razmere, blaži poplave, vpliva na zimo in vročino, razbija viharje, osvežuje zrak, nudi trudnemu počitek itd. Vse partizanske edini-ce so imele svoje zatočišče v gozdovih, ' ter so tudi mnoge naše ljudi rešili internacije. Kapitalist je trebil naše gozdove Če pogledamo 20 let nazaj, bomo opažih:, da se je prav s tem tako važnim narodnim bogastvom zelo mačehovsko postopalo. Lesni trgovci z izkoriščevalsko miselnostjo so v stari Jugoslaviji roparsko plenili po naših gozdovih, pri tem pa niso niti malo pomislili da je potrebna tudi nega in vzgoja gozda. Za obnovitev gozda se je moral že osiromašeni kmet zanimati, če je hotel imeti še kaj od njega. Okupator je hotel obogate ti Okupator, ki je prišel v našo deželo po razbitju stare Jugoslavije, se je s posebno samogoltnostjo, zavedajoč se kratkotrajnosti svojega gospostva, še posebno zagrizel v naše gozdno bogastvo. Zahvaliti se imamo le sili in odločni borbi naših partizanov, da niso iztrebili vseh naših gozdov, ampak le ob cestah in železnicah, kar pa znaša tudi ogromno škodo. Sedaj moramo popravljati in obnoviti Ko smo potrdili Titovo petletko, smo sicer računali na delež gozdov pri izvozu. Ta izvoz nam je prinesel in bo še prinesel ogromne denarne možnosti v obliki deviz za izvedbo in zgraditev naše težke industrije, temelj našega gospodarstva. Računali smo tudi na soiidnost trgovskih pogodb, ki smo jih sklenili s svojimi prijatelji, kakor smo mislili, ljudsko demokratičnimi državami in Sovjetsko zvezo. Po zloglasni resoluciji inform-biroja so vse te države prekinile trgovske odnose z nami in nam niso dobavile niti tistih predmetov, katere smo že vnaprej plačali. Prav zaradi tega smo bili prisiljeni preusmeriti našo trgovino na zapad. Ponuditi smo morali na trg one predmete, katere so potrebovale te države. Globoko smo morali poseči po že itak precej izčrpanih gozdovih in smo v naglici razvoja v precejšnji meri tudi mi pozabili na pogozdovanje in varstvo gozdov. Treba je sedaj uravnovesiti izkoriščanje in obnovo gozdov. Da bi se temu nedostatku odpomoglo, se je iz bivšega ministrstva za gozdarstvo in lesno industrijo osnovalo ministrstvo za gozdarstvo in ministrstvo za lesno industrijo. Ministrstvo za gozdarstvo je še posebno zadolženo, da skrbi za varstvo gozdov, za obnovo, čiščenje in nego gozdov. Izvrševalci te zadolžitve pa so Gozdna gospodarstva in gozdne uprave. Mladina in žene, na delo za obnovo gozdov Dela pri pogozdovanju, čiščenju, vzdrževanju gozdov spadajo med lažje vrste težaških del, ki jih lahko opravlja tudi ženska in mladoletna delovna sila. S tem je dana prilika tudi tistim našim državljanom, ki sicer po svoji fizični sposobnosti ne bi doprinašali svojega deleža pri dosegi petletke, da v polni meri sodelujejo pri gradnji socializma v naši domovini. Industrija, ki jo sedaj gradimo, bo poleg surovin potrebovala tudi znatne količine lesa. Zato je gozdarstvo prevzelo obvezo, da bo s pomočjo množičnih organizacij in ob sodelovanju pionirjev zagotovilo s pogozdovanjem sadik in čiščenjem mladih nasadov rezervo v naših gozdovih. Napravimo načrt dela Gozdna gospodarstva so si že izdelala načrt pogozdovanja in čiščenja. Ta načrt so razdelila na gozdne uprave, te pa na posamezne logarje in revirje. Vsaka organizacija, ki bo sodelovala, in to bi morale vse, se naj pozanima pri najbližji gozdni upravi ali logarju in naj prevzame del teh nalog. Tako bomo skupno zagotovili izvršitev načrta obnove naših gozdov — našega bogastva. V najkrajšem času bodo sklicale gozdne uprave razgovore o izvedbi tega načrta. Takrat naj se odzovejo vse množične organizacije. Po izvršenih delih se bo v našem listu objavila udeležba in uspeh te akcije. S tem našim delom bomo začutili šele pravo vrednost našega bogastva, ki ga bomo znali Čuvati pred uničevanjem posameznikov. Vedeli bomo, da čuvamo svoje gozdove, ki smo jih sami vzgajali, s tem pa imeli zavest, da smo tvorni člani naše socialistične skupnosti. P. M. Množične organizacije — pobuda komunalne in lokalne dejavnosti V cisu od 27. februarja do 6. marca t. 1. se je vršil v Kotu pri Mirni tečaj, ki ]e povsem dobro uspel. Na tečaju so poverjeniki dobili glavne smernice za delo lokalne in komunalne dejavnosti, da bomo tudi v tem pogledu napravili ko rt k naprej. Največjo skrb bo treba polagati na gradnjo vodnjakov, cest in potov. Tudi industrijska in obrtna dejavnost je pri nas zelo zaostala v primeru z drugimi deželami, vendar so možnosti za organizacijo raznih lokalnih podjetij, katera naj bi bila pod upravo (krajevnih ljudskih odborov. Material bi lahko v javnem črpali doma in bi pri tem sprostili plan. S tem bi napravili nov1 korak v socializem. Pri vseh teh nalogah bi ne bilo pravilno, da bi krajevni ljudski odbori šli mimo množičnih organizacij, ki morajo postati gonilna siki. Zato je nujno, da sodelujejo, kajti te so ob sprejemu letnega plana sprejele vrsto takih nalog, ki se tičejo komunalnih in lokalnih zadev. S< dnj pa poglejmo, katerj krajevni ljudski odbori niso poslali nobenega na tečaj: Kr-melj, Tržišče, Bistrica, Cešnjice, Trebelno. Vel. Gaber, Dol. Nemška vas, St. Lovrenc in Mirna vas. Ne moremo misliti, da bodo ti krajevni ljudski odbori lahko izvrševali te naloge, kot bi morali, ker njihovi poverjeniki niso pridobili niti osnovnih smernic. Vsekakor je si; bost kra evnih ljudskih odborov, da niso bili zmožni poslati vsajt namestnika, če iz upravičenih razlogov ni mogel na tečaj tisti, ki je poverjen za to delo. V tečaju so tečajniki lahko in brez vsakih ovir dobro sledili predavanjem in tudi nekateri zelo dobro diskutirali o vseh vprašanjih njihovega dela. Posebno aktivni so bili na tečaju poverjeniki iz krajevnih ljudskih odborov: St. Rupe rt, St. Jani, Telče, Sv. Križ pri Litiji, Vel. Loka, Vel. Cirnik ter Mokronog. Tečajniki so izrazili mnenje, da ne bi mogli izvrševati nalog brez tečaju. K. A. Fronta Žužemberka je postavila plan Fronta Žužemberka se temeljito zaveda nalog pri izgradnji socializma na vasi in je zato izdelala svoj letni plan. Politična zavest med frontovci našega kraja hi taka, kot bi pač morala biti. Zaradi tega se bodo v letošnjem letu organizirali študijski krožki v Žužemberku, Lipju, Gra-dencu, Rebri in Križu. S temi študijskimi krožki bomo zvišali članstvo za 500 iromtov-cev. Množični sestanki so močna opora in ljudska posvetovalnica, na katerih bomo razpravljali o planskih nalogah, uspehih in neuspehih na gospodarskem polju, o obvezah do skupnosti in političnem položaju doma in zunaj. Zato je krajevni odbor sklenil, da bodo množični sestanki vsak mesec. Da se bo delo pravilno razvijalo, bodo vaški frontni odbori pomagali krajevnemu ljudskemu odboru, hkrati pa bodo aktivisti Fronte organizirali po vaseh gospodarske sestanke, na katerih bodo tolmačili in obravnavali vse naloge, katere se postavljajo v zvezi s petletni-nim planom kmečkega gospodarstva. Fronta bo organizirala za celoten sektor proslave narodnih praznikov in spominske svečanosti v spomin Prešerna, Cankarja, Zupančiča in drugih velikih mož našega naroda. V letošnjem letu bo pridobila fronta 20 novih tečajnikov za izobraževalne tečaje. Dva frontovca bo krajevni odbor poslal na politični tečaj. Članarina se bo redno pobirala. Seje odbora bodo redno dvakrat na mesec. Letos bodo opravili frontovci 5000 prostovoljnih delovnih ur. Izredno skrb bo fronta posvetila izgradnji zadružnega doma in gospodarstva na zadružni in krajevni ekonomiji. Za industrijo bodo frontovci nabrali 500 kg raznih odpadkov. — Poleg teh del bo Fronta s prostovoljnim delom zajezila studence, vodnjake in napaja-lišča in oskrbela iz lastnih virov ves material razen cementa. Naša skrb pa bo tudi stalno pridobivanje nove delovne sile za rudnike, tovarne in gozdarstvo. Hotko Slavko. da bo vložila vse sile za razširitev socialističnega sektorja. Popoldne so si mladinci ogledali razstavo na kmetijski šoli na Grmu, kakor tudi dobro urejeni hlev državnega posestva Grm pri Novem mestu. Nato je sledila kulturna prireditev v Domu ljudske prosvete. Tu je sodelovala mladina z Grma, gimnazije, učiteljišča in članice telovadnega društva Novo mesto. Zadružni dan je mladina zaključila z zabavo, kjer je v veselju in petju prebila prijeten večer. Francka in Joža. ifoiadfaa t&eže. JOiajCm se pripravlja na volitve v ljudsko skupščino FLRJ V pripravah za volitve v osnovne mladinske organizacije so aktivi mladine dosegli zelo velike uspehe. V tem času je bilo v oKra-ju Črnomelj sprejetih v mladinsko organizacijo 172 mladincev in mladink, ki do sedaj še niso bili ciani mladinske organizacije. Na novo je Lilo postavljenih 7 aktivov, 8 aktivov pa je bilo obnovljenih. iMujuoijse uspt-he v pripravah za volitve pa so dosegli aktiv Cerkvišče, Rodine, Sinji vrh, Suhor in Dol. Prelesje, ki so pritegnili v mladinsko organizacijo vso organizirano mladino. V aktivu Crešneveč, kjer ni od leta 1948 obstojala mladinska organizacija, se je mladinski aktiv zopet utrdil in je bilo na predvolilnem sestanku sprejetih po statutu 13 mladincev v organizacijo. Prav tako je bilo v aktivu Kronoviči sprejetih 5 mladincev v organizacijo. Na poziv tekmovanja do 26. marca ki ga je izdal OK LMS, se je odzvalo 32 aktivov, ki se zelo dobro pripravljajo za volitve. Aktiv Rodine je napovedal tekmovanje aktivu Stražni vrh, Petrovi vasi in Dobličam, aktiv Sinji vrh pa aktivu Speharju, Damelj in Dol. Prelesje - Laze. Aktiv Suhor ie napovedal tekmovanje vsem kmečkim aktivom v okraju. Aktiv delavske mladine »Pionir« Gradec je napovedal tekmovanje aktivu »Pionir« Rosalnice, gimnazija Črnomelj aktivu gimnazije Novo mesto, prav tako šola za učence v gospodarstvu v Črnomlju aktivu šole učencev v gospodarstvu Novo mesto. Tekmovanje, ki so ga sprejemali aktivi obsega ideološko-politično, kulturno prosvetno ter zabavno delo nif'd HtacHno. fizkuUurno, strelsko, prostovoljno delo in pomoč KLO pri reševanju gospodarskih nalog. Aktiv Cerkvišče se je pripravil za kulturno prireditev z igro ter z njo že nastopil v svoji vasi. Prav tako se aktiv Rodine, Drž. posestvo Crmošnjice, Sinji vrh, Crešnjevec, Strojno pletilstvo, gimnazija Črnomelj, »Pionir« Gradec in Semič pripravljajo na kulturne prireditve, ob času volitev in v počastitev okrajne konference LMS, ki bo 19. marca 1950. Mladinci vseh kmečkih aktivov so se dobro pripravili na zadružni dan mladine, ki je bil 12. marca 1950 v Metliki. Rezultati tekmovanja v okraju so sledeči: Kulturnih prireditev je bilo v tem času 5, zabavnih večerov za mladino 38, študijskih sestankov 65, nogometnih tekem med aktivi 3, ustanovljeni sta bili dve strelski družini, v katere je bilo vključenih 65 mladincev. V že obstoječe strelske družine je bilo vključenih 34 mladincev, prostovoljnih ur pri čiščenju sadnega drevja, pri kapitalni izgradnji itd. je bilo opravljenih 1850. Slabo pa so se pokazali aktivi v samem Črnomlju, ki bi lahko dosegli najboljše uspehe v tem tekmovanju. Grajo zaslužijo aktivi LMS OLO, OZKZ in Okrajni magazin, ki do sedaj še niso pristopili k tekmovanju in se ne zavedajo, da je tudi zanje potrebna mladinska organizacija. V teh aktivih je potrebno, da sekretariati polagajo več pažnje vzgoji in zabavi med mladino. OKRAJNI KOMITE LMS ČRNOMELJ IZDAJA NA PODLAGI DOSEŽENIH USPEHOV V ČASU TEKMOVANJA ZA VOLITVE V LJUDSKO SKUPŠČINO FLRJ ODLOK ST. 1 o pohvali najboljših mladinskih aktivov, pred-vojaških centrov, izobraževalnih tečajev in pionirskih odredov in sicer: 1. Kot najboljši aktiv kmečke mladine v okraju je aktiv Rodine, ki je v tem tekmovanju dosegel najboljše uspehe. Napravili so najboljšj letni plan dela za leto 1950, organizirano imajo 100 "I* vso mladino, študijske sestanke izvajajo dvakrat tedensko, pri čiščenju sadnega drevja so opravili 62 udarniških ur, izorali so njivo, na kateri bodo posejali oljarice, 6 mladincev se je prijavilo za Mladinsko delovno brigado »Novi Beograd«, aktiv se pripravlja za kulturno prosvetno prireditev, katero bodo imeli pri odprtju mladinskega doma. 2. Aktiv kmečke mladine Sinji vrh, ki je v tem tekmovanju organiziral redno dvakrat tedensko študij. Učijo se igro »Divji lovec«, ki jo bodo priredili v začetku aprila, sprejeli so zelo dober letni plan dela za leto 1950. Izobraževalni tečaj obiskujejo 100 °/o vsi organiziran, mladinci. V mladinsko organizacijo imajo vključeno vso mladino. 3. Aktiv šolske mladine gimnazije Črnomelj je v tem času tekmovanja dosegel, da imajo redne študijske sestanke. Vsi mladinci po šte- vilu 87 so se prijavili v času počitnic v Mladinsko delovno brigado za gradnjo gimnazijskega internata. 4. Aktiv kmečke mladine Bušinja vas je v času tekmovanja napravil 250 prostovoljnih ur pri zadružni ekonomiji Suhor, imajo redne študijske sestanke, predvojaško vzgojo obiskujejo vsi obvezni mladinci. 5. Kot najboljši vojaški center je .iuhor pri Metliki. Predvojaška vzgoja se vrši redno in jo vsi redno obiskujejo. Prav tako so redna politična predavanja. 6. Izobraževalni tečaj Sinji vrh, ki je najboljši v okraju, ima najbolje organizirana predavanja. Izobraževalnega tečaja, katerega obisk'iie 100 "/o, se udeležujejo tudi starejši. 7. Nadalje je pohvaljen pionirski odred gimnazije Črnomelj in ponirski odred v Talcem vrhu. 8. CK LMS pohvaljuje tudi posamezne mladince, ki so se v tem tekmovanju Izkazali najbolje in sicer: Smrekar Justina, sekretarka aktiva Rodine; Klemene Majda, članica sekretarjata Rodine; Mukavec Jože, sekretar aktiva Sinji vrh; Macele Martin, član sekretarjata aktiva Bušinja vas; TajČman Slavica, članica sekretarjata Bušinja vas; Rozman Franc, sekretar aktiva Veliki Nerajec; Miler Justina, sekretarka aktiva Stražni vrh; Vrščaj Milena, članica aktiva KOZ Stražni vrh; Stare Marica, gimnazije Črnomelj in pioinrski odred v Talcem gimnnziie Cmomeli: Pavlinič Franc, gimnazija Črnomelj, Banovec Janez, sekretar aktiva Dobliče. Okrajni komite ljudske mladine Slovenije Črnomelj Kako je bilo na dan zadružne mir dine Mladina okraja Novo mesto je imela v nedeljo 26. februarja dan kmečke mladine. Se pred 10. uro dopoldne se je začela zbirati od vseh strani. Pripeljali so se na vozovih s harmoniko in s pesmijo na ustih, da čim bolj svečano proslave svoj dan. Mladinci s Trške gore so se pripeljali z novim zadružnim vozom. Ob pol desetih se je pričela konferenca. Ko smo stopili v dvorano, je bilo v nji že vse živo, nekdo je igral na harmoniko, drugi so peli in se pogovarjali. Tovariš organizacijski sekretar okrajnega komiteja mladine je začel konferenco in nas vse pozdravil. Konferenco sta pozdravila tudi Aš Franc, poverjenik za kmetijstvo, v imenu okrajnega komiteja komunistične partije in zastopnik Jugoslovanske armade. Referatu, ki ga je podal član biroja OK LMS tovariš Zupet, je sledil razgovor. Tovariš iz kmetijske šole Grm je govoril o delu mladinske organizacije na državnem posestvu, o njeni borbi za doseganje norm itd. Razpravljala sta tudi mladinca iz zadružnih skupin Trške gore in Orehovica. Milka je povedala o fiz-kulturi iz St. Petra in kako je ta vaški aktiv pomagal s prostovoljnim delom kmečki obdelovalni zadrugi Razgovor pa ni bil dovolj živahen, kajti čas je bil kratek. Po končanem razgovoru so bile nagrajene tri zadružne skupine in sicer iz Trške gore, Orehovice in Bele cerkve. Posamezni mladinci in mladinke so prejeli diplome. Konferenca je sprejela vrsto sklepov, ki jih bo mladina na vasi uresničila. Ti sklepi bodo veliko doprinesli k nadaljnjemu razvoju zadružništva v okraju. Mladinci so poslali tudi pozdravno resolucijo CK LMJ, CK KPS in CK LMS. Mladinska skupina kmečke obdelovalne zadruge v Orehovici pa je še posebej poslala resolucijo, v kateri zagotavlja, Gogoljeva „Zeniiev" na novomeškem odru Po »Kralju na Betajnovi« (Cankar) in »Sumljivi osebi« (Nušić) je Gogoljeva »Ze-nitev« tretje delo, ki so ga v letošnji sezoni postavili na oder igralci SKUD in znova izpričali, da imamo v igralski družini kadre dobrih in prizadevnih igralcev, ki navzlic nekaterim težavam in tegobam pogumno in častno vzdržujejo gledališko tradicijo Novega mesta. Režiser (Mira K obe) ni imel lahke naloge. »Zenitev« kajpak nima tiste umetniške in psi-hološko-komedijske sile, kakor jo je Gogolj zgostil v »Revizorju«, vendar je navzlic ne-komplicirani fabuli in skromnim situacijskim razpletom močna karakterna komedija z vsemi odbleski Gogoljeve genialne stvariteljnosti. — Morda je hotel napisati samo vedro igro in nič več, toda bil je preveč umetnik in preoster opazovalec in poznavalec družbe in značajev, da bi bil lahko ostal saVno na površini. Treba je samo primerjati Nušića (ki je našim gledalcem dobro znan) in Gogolja. — Nušić je spreten pisec veselih iger. s precejšnjo duhovitostjo, ki prikazuje in smeši razne »tipe«, bolj iz njihove vnanje plati. — Nušić svoje junake opisuje, Gogolj pa odkriva njihova bistva. Prvi je »komedigraf«, drugi polnokrvni umetnik, ki s svojimi osebami poslavlja pred gledalca pretehtan človeški značaj. Tipi iz »Zenitve« so vnanje res uokvirjeni v čas in družbeno okolje »višje« ruske družbe v prvi četrtini 18. st., hkrati pa so tudi izvenčasovni liki, ki jih lahko postavimo v vnanji okvir katerekoli dobe, ker so nosilci nekih stalnih, smešno - tragičnih potez, kakor n. pr. liki Moliera. Tak je Podkoljosin, zakrknjen samec, poln »oblomovščine«, ki se ne oženi iz nekega odpora proti ženski, temveč iz duševne lenobe. Tak je Kockarjov, ki hoče oženiti prijatelja zlepa ali zgrda, iz same zlobe, prav po našem reku: Zakaj bi bilo tebi bolje kot meni... In vmes še čudna četvorka ostalih ženinov, »odvečnih ljudi«, kot bi rekel Gorki, ki jih sili v zakon vse drugo, samo ljubezen ne. Pa na pol plemiška, odcvetajoča nevesta, ki ji je ves smisel možitve ta, da dobi moža, naj bo že kateri koli. Skratka prazni, puhli ljudje, ki ne vedo kaj početi s seboj, razen posredovalke Fekle, ki si z ženitvami in možitvami služi denar. — »Ljubezen z mešetanko«. Postaviti na oder »Zenitev«, z vsemi tistimi, zunanjemu videzu prikritimi linesami, ni tako preprosto, kakor bi mislil kdo, ki sodi, da je »cenitev« burka. Ni burka, niti veseloigra, marveč komedija v pravem pomenu. Njena moč ni v zunanjem poteku dejanja, ne v kostumih ali grimasah, temveč v no Iran j i dinamiki nastopajočih. Zato zahteva dobrih igralcev in pretehtane režije. Predstava Novome-ščanov ni bila daleč od odlične igre. Skoda, da je včasih preočitno udarjala na dan »komika« (Preveč smeha in vihravosti Kočkar-jova, nadutost sluge, prehudo jecljanje Anuč-kina, kajti on je — pehotni častnik!) in podobno. To poročilo je bilo napisano ob krstni predstavi — 1. marca — ki je bila hkrati menda tudi generalka, in mislim, da bo pri naslednjih predstavah odpadla marsikaka nepotrebna nerodnost. Sploh je korenito treba odpraviti napako, ki je zadnje čase za Novo mesto postala kar kronična — delo se »zaigra« prej, kot je do potankosti naštudirano in pripravljeno. Seveda bi bilo napak, če bi ne upoštevali tudi objektivnih težav, s katerimi se mora boriti gledališka družina — zaposlenost igralcev, pomanjkanje odra za vaje, ln podobno. Zato uprizoritve ne gre soditi tako strogo, kakor v primeru poklicnih gledališč. Vsekakor je treba težiti za čim popolnejšim igranjem, spet pa je napačno, kar se rado zgodi pri tekmovanjih, da ocenjevalci radi presojajo podeželske amaterske odre z merili, ki veljajo n. pr. za ljubljansko gledališče s poklicnimi igralci. V splošnem je bila krstna predstava dobra m je znova izpričala, da imamo kader odličnih igralcev, ki bodo ob pravilnem delu in usmeritvi dali Novemu mestu res pravo, umetniško - gledališko družino. Novomeško občinstvo je hvaležno in tudi kritično (toda tudi ta kritika ne sme biti šablonska: včasih sliši človek sodbe, ki so bolj izraz neke »vzvišenosti«, kot pa pravega razumevanja). Režiser je za »Zenitev« izbral dobre igralce in tudi primerno razdelil vloge. Nemara je temu ali onemu pustil preveč »proste roke«, kar je hiba tudi drugih režiserjev — delo izgubi svojo nujno ubranost. To se posebno vidi pri Kočkarjovu, ki ga sicer igra rutini-ran igralec Cigler. Ciglerjev Kockar jov je, posebno skraja, preveč vihrav, preveč »načelnik« iz »Sumljive^ osebe«. Motijo tudi razni samovoljni ruski izrazi hot »harašo«, »čort« in podobno, ker so za slovenaki tekst neumestni in se radi zdijo izhod iz zadrege. Glavnega junaka, Podkoljosina, je igral Bratuž. Njegov Podkoljosin je bil odigran simpatično in z močnim igralskim čutom. Ponekod v razgovoru s Kočkarjovom je govoril prepočasi in premalo odločno. Podkoljosin v življenju ni »mevžast«. razen v odnosu do ženitve. Med ostalimi ženini je bil najboljši Jajčnica — Zamljen, po govoru in nastopu. Zevakina je igral Dobovšek, ne slabo', samo ohraniti bi moral več svoje naravne govorice. Isto velja za Anučkina — Urh, ki je bil vsekakor pre-groteskno maskiran. Starikov — Šetinc in sluga Stepan — Greeorčič sta častno dopolnila moški »ansambel« »Zenitve«. Glavno žensko vlogo, nevesto, je podala Glonarieva. Igrala je prikupno, tako z glai-som kot z vedenjem. Močneje bi morala poudariti neučakanost starajoče se neveste, ki komaj čaka, da ulovi ženina. Teta je bila Jsvornikova. Pozna se ji, da je spretna in domiselna igralka, ki oživi tudi neznatno vlogo. Posredovalko Feklo je predstavljala Anča Perova, tokrat prvič v vlogi starejše ženske. S temperamentnim igranjem se razvija v odlično igralko. S svojo Feklo bi morala močneje podčrtati zvito potuhnjenost stare »mešelarke«. Služkinja Dunjaška je bila Knafličeva. Scenerija (Zamljen) je bila lepa in domiselna. Kostumi bogati, okusni in stilni, narejeni nalašč za »Zenitev«. Uprizoritev je navzlic nekaterim pomanjkljivostim povsem uspela in prizadevnemu gledališkemu kolektivu lahko čestitamo! S. Josipu M. Germu v spomin V januarju leta 1950 je v 81. letu svoje starosti nenadoma preminul Josip M. Germ, akademski slikar in upokojeni profesor risanja na novomeški gimnaziji. Kot 20 letni atoiturient novomeške gimnazije je bil na podlagi predloženega dela sprejet v drugi letnik Akademije likovnih umetnosti na Dunaju (1890—1893). Leta 1894 je obiskoval še specialno slikarsko šolo, po enoletnem službovanju v Pragi pa je študiral še tri leta na praški akademiji in tako je Josip Germ dosegel najvišjo slikarsko izobrazbo. Leta 1905 se je stalno naselil v Novem mestu. Dunajska in praška leta .pomenijo višek v Germovem slikarstvu. Ko je leta 1898 razstavljal v Ljubljani na hodnikih muzejskega poslopja, je žel i med publiko i med kritiko laskavo priznanje, ki mu je naklonilo naročilo ljubljanske mestne občine za izdelavo večje kom.pozicije. Dunajska Ln praška leta nam p red stavlja jo Germa kot portretista. Sele v novomeški dobi se je temeljito bavil s slikarstvom. Solidna tehnika in interes predvsem za turistične kraje sta značilna za njegove pokrajine. Ce Germa označimo kot slikarja v okviru razvoja naše slikarske problematike, ga moramo označiti kot nepozabnega realista, ki vseskozi vztraja na svojem lastnem geslu, »da je priroda učiteljica, rakuni pa vladar«. Nove smeri in pota, ki jih je pri nas odkrilo impresionistično slikarstvo, ki je obračunalo z realizmom 19. stoletja, so se malo ali skoraj nič dotaknile Gerrnovega dela.. V 90 letih nastajajo že izrazite svetlobne študije, pojavljajo se pokrajine, slikane ob večernem zatonu. Germ kot tak slikar dopolnjuje dobo našega zadnjega realizma, brez vpliva na kasnejši razvoj. Germ je razstavljal poleg 1. 1898 v Ljubljani še leta 1900 na prvi slovenski umetniški razstavi v Ljubljani, nato leta 1904 v Beogradu, med obema vojnama na razstavi na Jesenicah in Novem mestu, leta 1946 v Novem mestu ter sedaj na razstavi slovenskih realistov v Ljubljani s tremi kvalitetnimi! portreti. Akademski slikar Josip M. Germ je zelo zaslužen v novomeškem javnem življenju, saj je skoraj pol stoletja aktivno posegal v kulturno in politično življenje Novega mesta. Kot profesor je vzgajal napredno in je bil vedno zaščitnik naprednih dijakov. Na gimnaziji je osnoval dijaško nabavi jalno zadrugo, ki je bila dijakom v veliko korist. Kot izvrsten pevec je sodeloval pri novomeški čitalnici, zaslužen pa je zlasti, ker je osnoval iz zaprte knjižnice javno ljudsko knjižnico, ki je pod njegovim vodstvom zelo uspevala. Dolga leta je bil v ospredju glasbenega življenja, saj je vodil in osnoval podružnico Glasbene matice v Novem' mestu. Več kot četrt stoletja je požrtvovalno vodil moško podružnico CMD, katero je skušal tudi po osvoboditvi oživeti. Prav posebno skrb pa je imel za vajence, saj je bila na njegovo iniciativo osnovana obrtna šola, katero je vodil zelo uspešno. Idejni iniciator za zgraditev sedanje Cankarjeve ulice je bil baš pokojni prof. Germ, prav tako je n je- ni sin jk a jočih očetov (1429). Ker so ti otroci po večin, kmečki, pada vse gospodarsko breme na šibkejša pleča vdov. Skrita bolečina razjeda njihovo zavest, jih sili v malodušje ter tako hromi tudi vzgojno silo. Tu stojimo morda v mnogih primerih pred grobovi talcev, borcev! Mnogi izmed teh otrok so morda gledali, kako je omahnil oče pred njihovimi očmi, seveda ne brez posledic za mlado živčevje. Te strahotne številke kličejo učitelj-stvo, naj se zanima za vzgojo teh otrok, naj prilagajo metodo dela njihovi individualnosti, kličejo pa tudi AFZ, naj se zanima za vzgojo teh otrok. Tretje, kar tudj silno negativno vpliva na šolo v okraju, je to, da se kmet krčevito oprijema tradicije in noče spoznati predno sti zadružništva. Da bi bil kos vsemu, uporablja otroke kot delovno silo. To ni prav za prav nič novega, saj je bilo tudi prej tako, vendar je tega zdaj gotovo več (2059 učencev opravlja neprimerno telesno delo). Prav je, da otrok dela telesno delo, ni pa prav, če opravlja neprimerno delo, ker to škoduje duševnemu in telesnemu razvoju do-raščajočega rodu in seveda negativno vpliva na šolsko delo. Kakor vidimo iz številk, večina staršev otrokom pri učenju ne pomaga. Res ie, da pretežna večina naših staršev nima več kot osnovne šole, pa bi zato lahko vsaj malo pomagali če drugega ne. naj bi se vsa! zanimali za učenje in pregledali naloge. Večina je mnenja, da se mora otrok vsega naučiti v šoli, češ, saj ie učitelj plačan za to.'NemisMJo pa samo na to, naj bi šola otroka učila, ampak prepuščajo tudi vzgojo šoH, v kolikor ne nasprotuje njihovemu prepričanju. To je sila komodno mnenje! Vzgoja ni le človeška dolžnost, ampak jo terja po ustavi tudi država. Mnogokrat otrok v šoli prav zato slabo govo delo novomeška nabavljalna zadruga drž. nameščencev, bivša tako zvana »Samopomoč«. Kljub svojim visokim letom je bil od leta 1941 vnet, dejal bi fanatičen pristaš OF in se je zato rajši umaknil na osvobojeno ozemlje, kakor da bi živel v okupatorskem Novem mestu. Germ je bil nesebičen in idealen delavec za skupno dobrobit, a je večkrat žel nerazumevanje kot pohvalo. Kljub temu je vztrajal v svojih principih do zadnje minute svojega življenja. Se uro pred smrtjo je govoril o svojih načrtih, v katerih je odsevala velika ljubezen do domovine. Zaradi visoke starosti pa je sredi dela omahnil. Naše šolstvo Tudi v našem šolstvu je revolucija v korist delovnemu človeku. Temelji nove šole, vzgoje, so bili položeni že v času NOR. Znanje je dajalo mogočno oporo našim edi-nicam, kajti le razgleden človek, ki ve, zakaj se bori in dela, je borben in do skrajnosti revolucionaren. V partizanskih tiskarnah, v stalni življenjski nevarnosti, so se tiskale knjige, brošure, ki so širile znanje, krepile odločnost za borbo proti okupatorju. 2e v prvih začetkih svobodnega ozemlja so rastle številne šole in tečaji. S knjigo in puško v roki je rasla naša socialistična šola, šola delovnega ljudstva! Po csvoboditvi pa je ljudska oblast posvetila razvoju šolstva tako skrb, kakor je do sedaj naša zgodovina ne pomni! Vse vrste šol so odprte naši mladini. Naš pouk ni več meglen, mračnjaški, kakor v kapitalistični Jugoslaviji, ampak je pouk prave znanosti. Socializma ni mogoče graditi brez znanja. Za izvedbo petletnega plana potrebujemo mnogo kadrov. Ljudska oblast nenehoma gradi nove šole, prosvetne domove, domove igre in dela, dijaške domove, šolske in mlečne kuhinje, da omogoči slehernemu izobrazbo. Naša partija in naša ljudska oblast dokazujeta iz dneva v dan, da posvečata šoli vso skrb. Slovenska mladina hrepeni po izobrazbi in napredku. Zato se borimo danes za kakovostno dviganje pouka, za pravilno idejno politično vzgojo. Nekoč je v novomeškem okraju životarila gimnazija, meščanska šola in osnovne šole. Danes pa imamo na gimnaziji 19 oddelkov s 767 dijaki. Meščanske šole je ljudska oblast ukinila, ker so bile umetne ovire za dosego višje izobrazbe, ustanovili pa smo mesto njih sedemletne šole, ki so enakovredne nižjim gimnazijam in jih imamo danes v našem okraju že v sledečih krajih: Žužemberk, Dol. Toplice, Mirna peč, Smarjeta in St. Jernej. Poleg 40 osnovnih šol imamo še glasbeno šoloi, dom igre in dela, dijaški dom itd. 2e to nam pokaže, kako ljudska oblast skrbi za vsestransko vzgojo ter ji daje vsa emotno pomoč, saj je predvidenih samo v okrajnem proračunu za leto 1950 preko 16 milijonov izdatkov, krajevni ljudski odbori pci imajo za vzdrževanje osnovnih šol preko 3 milijone dinarjev, skupno torej skoraj 20 milijonov dinarjev. K. S. uspeva, ker ni vzgojen. Učenje je namreč resno delo in zahteva zanimanje, pažnjo, voljo itd. To je utrudljivo — resno delo! Predvsem bi morali starši vedeti, da se mora učiti otrok vsak dan. Rednega učenja se otrok navadi ln končno začuti potrebo po učenju prav tako, kakor začuti n. pr. gospodar potrebo, da vsak dan v določenem času krmi živino, jo napaja itd., ker to delo opravlja dan za dan. Ce tega ne napravi v določenem času, se mu zdi, da nekaj manika. Otroka je treba torej navaditi na urnik dela. Zdi se mi, da mnogi prvošolci prav zato odpovedo v gimnaziji, ker niso na-vajenj na redno in vztrajno učenje, Prav gotovo je, da silno vpliva na otroka tudi to, kar sliši o šoli in učenju doma. Tam, kjer dom podira tisto, kar šola gradi, žanjeta oba neuspeh. Kjer pa se doma bere, pripoveduje, popravlja — uči, saj je to tudi učenje, se otrokovo znanje obogati. Odnos do šole se pri naših starših najjasneje pokaže v tem, da jih silno težko spraviš na roditeljski sestanek. Ce pa Že pridejo, le preradi sprašujejo^ za rede, ne vedo, kaj bi počeli z otrokom itd. Popolnoma razumljivo! Otroka bi bilo treba že med osnovno Solo vzgojiti, bi mu bilo treba pomagati, da bi si bil pridobil solidno znanje, pa ne bi bilo nepotrebnih skrbi. Zato ponovno poudarjam, da je treba otroku pomagati tedaj, ko je večina naših staršev snovi kos — to je v osnovni šolif Trdno sem prepričan, da nepravilen odnos doma do osnovne šole mnogo vpliva na neuspeh v sedemletkah in nižji gimnaziji, zato je treba začeti tu zdraviti. To terja od učitelj-stva, da išče vedno novih oblik za povezavo 7 domom. Se posebej pa poudarjam, đa so Hni*ni v ifm pogledu pomagati tudi krajevni ljudski odbori. (Dalje) Profesor Ivan Andoljšek: (Nadaljevanje) Nekaj pripomb k šolstvu v novomeškem okraju Po poklicu so starši: kmetje v zadrugah 68, kmetje, ki niso v zadrugi 4138, od teh ima pod 10 ha zemljo 3073, deset do 20 ha 939, nad 20 ha 126 kmetov; delavci vseh vrst 1232; obrtniki v zadrugah 79, samostojni obrtniki 333; nameščenci z osnovno šolo 514, z nižjo srednjo šolo lio, s srednjo šolo 25, z univerzo 11. Malo je duševno razvitih 1168 učencev, srednje razvitih 4578 učencev, jako 516 učencev, Ce pregledamo te številke, bomo videli približno tole: Primanjkljaj učiteljstva jako obremenjuje ostale in nikakor ne vpliva pozitivno na uspeh v šoli. Podatki nam kažejo, da je izmed 40 šol v okraju kar petnajst niže organiziranih. Popolnoma jasno je, da se kapaciteta teh šol nikakor ne more meriti z višje organiziranimi. Kjer je na šoli več učiteljstva, je tudi več možnosti za medsebojno pomoč in izpopolnjevanje. To se prav lepo vidi na gimnazijah, kjer so profesorji usposobljeni po strokah. Ce tovariš česa ne ve, dobi odgovor pri »živi knjigi« — tovarišu, ki je v tistih zadevah podkovan. Se večja potreba pa je po medsebojnem spopolnjevanju na osnovnih šolah, kjer mora učitelj učiti vse predmete. < Ker se bodo v bližnji bodočnosti vsi učenci šolali dalje na osemletkah, je popolnoma jasno, di ie treba skrbeti v okraui za- to. da se bo raven teh šol dvigala z izkušenim učite'J-stvom. dobrimi metodami, potrebnimi učili in knjižnicami. Tega ne smemo podcenjevati, če ho^rno rtobro bodočim osemletkam, oziroma nižji gimnaziji. Ako bi se postavili na sta- lišče, da bi zahtevnost za te učence znižali, bi bilo to samo v škodo mladini — bodočim kadrom. Dasi so bile v okraju ustanovljene po osvoboditvi 4 nove šole, kažejo številke, da bo treba skrbno proučiti mrežo naših osnovnih šol in učencem šolo približati, saj Se vedno hodi v šolo nad 3 km daleč 2805 učencev. Ti učenci prehodijo dnevno po več ur večinoma po slabih poljskih poteh ali stezah. Res je, da se gibljejo na zraku, toda pot tudi utruja. Številke, ki zadevajo dom naših učencev, kažejo, da je med starši še mnogo stare miselnosti (se bo že v šoli vse naučil, glavno je, da zn^ pisati in brati, otrok mora pomagati doma itd), — res je pa tudi to, da je nelcaj globljih vzrokov, da dom ne sodeluje s šolo tako, kakor bi bila njegova dolžnost. Alkoholizem gotovo ni sreča za marsikatero našo družino, hromi njeno vzgojno silo, ruši živčevje, slabo vpliva na zdravje rodov. Se slabše pa je to, da večina mladine v okraju uživa alkoholne pijače. Res-, da ne vemo, kakšno količino alkohola uživajo ti otroci, preseneča že to, da tako masovno pijejo (4799 učencev). Ker vemo, da alkohol silno škodu]e razviiaiočemu se organizmu, posebno pa živčevju — nosilcu duševnega življenja — je jasno, da je treba začeti proti alkoholizmu naše mladine ostro borbo. V tej borbi bo moralo sodelovati učiteljstvo, krajevni ljudski odbori, zdravstvene ustanove in masovne or-i^mz^oHp Obenem bo treba seveda preiskati tudi prehrano te mladine. Jako mrtvi vzgomo silo naših domov tudi to, da je skoraj vsak četrti otrok v okraju enostranska sirota. Predvsem se človek zgrozi ob tako veliki številki IZ ORGANIZACIJE ZVEZE BORCEV Krajevna zveza borcev v Gaber j u na Dolenjskem je imela redni občni zbor dne 5. marca t. 1. Predsednik in tajnik starega odbora sta poročala o delu odbora ln članom prikazala, da je treba še bolj strniti in z delom povzdigniti organizacijo Zveze borcev. Organizacijske naloge in pomen dela med člani je podal okrajni sekretar Moro. Orisal je bodoče naloge na političnem in gospodarskem polju, pomen volitev v Zvezno skupščino, ter ostala vprašanja, ki se tičejo posameznih članov in dela odbora. Po izvolitvi novega odbora so si člani zadali nalogo za čas pred volitvami. Izvršili bodo 400 ur prostovoljnega dela pri spomeniku padlih borcev, popravilu cest in potov, ter gasilskega doma. Vzeli so na znanje napovedana tekmovanja Zveze borcev iz Novega mesta in napovedali isto tekmovanje vsem Zvezam borcev v okraju ter za boljšo in čim prejšnjo izvedbo volitev na dan 26. marca 1950 ter zbiranju zgodovinskega materiala. Predsednik Zveze borcev tov. Jože Luzar je v čast volitvam v Zvezno skupščino s svojo ženo in tov. Albino Zoran prvi podpisal pristopno izjavo za Kmečko obdelovalno zadrugo in s tem dokazal vso svojo predanost in zaupanje vodstvu naše ljudske oblasti m KPJ V Žužemberku je imela zveza borcev svoj občni zbor dne 7. marca 1950. Vkljub lepemu vremenu in delovnemu dnevu so se člani zbrali v lepem številu. Po podanih poročilih starega odbora, kakor tudi po> govoru okrajnega sekretarja, je bila diskusija prav živahna o raznih problemih, ki se tičejo same organizacije in skupnosti. Pri volitvah novega odbora so si izvolili za predsednika borca iz narodno osvobodilne borbe tov. Franceta Lav-riča, za tajnika pa tov. Jožeta Smrketa, ki je do sedaj vestno vodil tajniške posie. S tem so člani dali še naprej zaupanje tov. Jožetu Smerketu, ki bo še z večjo požrtvovalnostjo delal v organizaciji. Napovedali so tekmovanje krajevni zvezi borcev v St. Jerneju na Dolenjskem. Pred volitvami v Zvezno skupščino bodo napravili 400 ur prostovoljnega dela pri popravilu ruševin, pripravi zemljišča za skupno grobnico padlim borcem in aktivistom iz narodnoosvobodilne borbe, okrasili volišča in zbrali ves zgodovinski material v kraju. Na volitve bodo odšli v zgodnjih jutranjih urah 100 °/o. V tekočem letu bodo napravili še 1900 ur dela na zadružnem domu, pospravili ruševine, kakor tudi izvedli vse prekope žrtev iz narodnoosvobodilne borbe v skupno grobnico. Avgust Moro LADINCI STOPAJTE V VRSTE LETALCEV Letalska zveza Jugoslavije je prostovoljna družbena organizacija, katera ima nalogo ustvariti množico rezervnih pilotov in padalcev. Ta neizčrpen izvor novih letalskih kadrov črpa Letalska zveza Jugoslavije predvsem iz vrst naše mladine. Moč Letalske zveze zavisi v celoti od številčnosti in organizacijski trdnosti organizacij. Aeroklubi neposredno vzgajajo nov letalski kader preko modelarske, jadralne, padalske šole in šole motornega letalstva. Iz tega dejstva sledi zaključek, da brez močnih aeroklubov ni močne Letalske zveze, da vsak še neutrjen aeroklub predstavlja za Letalsko zvezo Jugoslavije slabo točko. Lahko rečemo, da je eno izmed teh slabih točk v Letalski zvezi Jugoslavije še pred kratkim časom predstavljal tudi aeroklub »Majde Šile« v Novem mestu. Vprašamo se, kje je vzrok temu, da se aeroklub od svojega rojstva ni premaknil z mrtve točke? Bistvo vprašanja leži prvič v tem, da se ni oziral na svojo organizacijsko utrditev. Drugič, da ni ustvaril temelje, kateri omogočajo rešitev vseh vprašanj, tretjič ustvaril še ni močnega moralnega zaledja v vseh množičnih organizacijah: Ljudski oblasti, tovarnah, podjetjih, šo- Fizkultura Na občnem zboru dne 2. marca 1950 so se z izvolitvijo novega okrajnega telovadnega odbora Trebnje postavili novi temelji nadaljnjemu razvoju fizkulturnega življenja v našem okraju. Že sam občni zbor je potrdil, da imamo v naših vrstah res dobre iizkultur-nike, ki imajo trdno in dobro voljo do dela. Telovadno društvo Mirna, ki je v okraju najbolj aktivno, je vzgled fzkulturnikom te-meniške in mirnske doline. Isto telovadno društvo je takoj po svojem občnem zboru pričelo z redno sistematično splošno telesno vzgojo vseh oddelkov. Na pobudo sindikalne podružnice krajevne industrije in obrti Trebnje se je pristopilo k temeljitemu popravilu stare telovadnice. V nedeljo 26. februaja 1950 je imela ribarska zadruga okraja Novo me9to svoj četrti letni občni zbor. Ribiči so na njem pregledali svoje delo, uspehe in napake, ki so jih v tem poslovnem letu storili. Ribarska zadruga je imela v letu 1949 120 članov, od katerih je aktivno delalo 96. lah in enotah Jugoslovanske Armade, brez katerih je delovanje in obstoj organizacij Letalske zveze le brezvsebinsko životarjenje, obsojeno' že vnaprej na neuspeh,, skratka rečeno, aeroklub ni prodrl globoko med ljudstvo Novega mesta in ga ni seznanil s svojim obstojem in delovanjem. Toda danes se to zaledje gradi in aeroklub v Novem mestu bo v teku tega leta postal last vseh množičnih organizacij in Ljudske oblasti. Vprašanja aerokluba ne smejo biti več samo njegova vprašanja, ampak vprašanja vseh množičnih organizacij, Ljudske oblasti, tovarn, podjetij in šol v Novem mestu, kajti le na ta način bo izvršil svojo vlogo v izgradnji lepšega življenja našega ljudstva. Če bomo vse delo aerokluba v Novem mestu gledali s tega stališča, potem bomo lahko rekli, da je uspeh aerokluba »Majde šile« obenem tudi uspeh Osvobodilne fronte, LMS, Sindikata in Ljudske oblasti Novega mesta, neuspeh aerokluba pa tudi njihov neuspeh. Nujno je, da poudarimo na tem mestu, da so predstavniki množičnih organizacij Ljudske oblasti in podjetij, pri katerih je uprava aerokluba iskala potrebno pomoč, pravilno razumeli stvar in nudili svojo vsestransko pomoč. S. J. se zbuja Pred kratkim je bil sestanek za poživitev fiz-kulture v Trebnjem, ki je zbližal že obstoječe TD Trebnje in sindikalno podružnico. Za to ima največje zasluge sindikalna podružnica ter tov. Vidmar in Jerič. Na iniciativo sindikalne podružnice kraj. industr. in obrti Trebnje je bil tudi izvršen letni občni zbor TD Trebnje, kjer so izvolili nov odbor. Ta občni zbor je na podlagi dosedanjega dela in izkušenj napravil konkretne zaključke v pogledu fizkulturnega dela v Trebnjem. Fizkultura je važna osnova pri vzgoji naše mladine. V najkrajšem času se bo ustanovilo TD v Vel. Loki in Dobrniču, kjer so dani vsi pogoji. V St. Janžu pa se bo telovadno društvo oživilo. M, J. Iz zaključnega računa za leto 1949 in iz proračuna za leto 1950 se vidi, da ribičem ni samo za izkoriščanje naših voda, temveč da stremijo tudi za razmože-ževanjem rib in to predvsem takih, ki jih v naš:h vodah primanjkuje. V letu 1949 so vložili v naše potoke postrvjega zaroda za 25.000 din, v letu 1950 pa ga bodo vložili za okrog 20.000 dinarjev.-Vlaganje novega zaroda je nujno potrebno, če hočemo, da bodo imele naše vode zopet tak sloves kot ga opisujejo stare prirodoslovne in zemljepisne knjige. — Krka in njeni pritoki morajo zopet postati bogati z ribami in raki. — Okupacija je močno oškodovala tudi vodno bo-gasitvo, ker so okupatorji uničevali ribe z najrazličnejšimi prepovedanimi sredstvi, kot na primer z bombami, dinamitom, elektriko in omotcem (kokolo). Zanimanje za ribarstvo je pri naših delovnih ljudeh vedno večje, kar se vidi iz tega, da je članstvo zadruge narastlo od osvoboditve do danes za 100 % in še vedno narašča. Spričo tega naraščanja števila članstva predvsem v novomeškem bazenu oziroma revirju, je bilo nujno, da je bil na občnem zboru sprejet sklep o ukinitvi revirja. Odslej bo ves novomeški bazen eno samo lovišče. S tem sklepom bo omogočen ribičem lov od Dvora do Dobrave, do česar prej niso mogli priti. Ribiči so se obvezali, da bodo v letošnjem letu lovili tudi skupnoi z mrežo. Nalovili bodo za 9000 din rib za široko potrošnjo. Ribiči se zavedajo, da morajo varovati predvsem ribe, ki jih v naših vodah primanjkuje. Zato so se obvezali, da bodo lovili sulce v novembru, decembru, januarju in februarju, omejili pa bodo lov na ščuke. Vidimo, da so tudi ribiči stopili z novimi obvezami v četrto leto naše petletke in upamo, da se bodo sprejetih obvez držali in jih izvršili. P. Silvo. ALI SE NA POSTAJI BIRCNA VAS NE DA UREDITI ČAKALNICA? Kakor večina postaj na Dolenjskem, ie bila tudi postaja v Birčni vasi poznana med , n rorinoosvobodilno borbo. Leta 1948 je bilo ožgano poslopje na novo pokrito, ostala pa ■ o neizvršena notranja dela. Zato ta postaja še danes, po skoraj petih letih osvoboditve, nima čakalnice. Dnevno se vozi od te postaje več kot 60 uslužbencev, ki imajo, stalne mesečne karte in vso zimo zmrzujejo zunaj a dežju ali snegu, ko čakajo na vlak. Seveda je tudi veliko šolarjev in ostalih potnikov. Mi se res ne bi moglo najti toliko možnosti, r'a bi se izgotovila še ostala notranja dela na postajnem poslopju, predvsem vsaj čakalnica, Izgovor, da za ta dela ni bilo določeno v planu, ne bi mogel držati, ker smo prepričani, da bi se dalo to narediti tudi s prostovoljnim delom, če bi kdo to pokrenil. Morda bi lahko kaj pomagala Frontna organizacija v Birčni vas' in sindikalna organizacija železniške delavnice? Zmrzovanje čakajočih potnikov na postajah gotovo ne spada h kulturnemu prevozu potnikov, kar je posebna točka v izpolnitvi plana žel. direkcije. pr. DELO LJUDSKE INSPEKCIJE Pred kratkim je bil v Novem mestu tridnevni seminar vodij grup ljudskih inšpektorjev. Seminar je potekal tri dni zadovoljivo. Predavatelji so bili dobro pripravljeni na predavanje, da so navzoči člani lahko dojemali snov iz teh predavanj. Po seminarju smo imeli praktično delo z inšpekcijskimi prebledi. Izvršenih je bilo sedem pregledov. Člani ljudske inšpekcije so z navdušenjem šli na te preglede, pri katerih so imeli lep uspeh. Istočasno pa so se seznanili z delom, katerega bodo imeli na terenu. Prj pregledu v menzi »PIONIR« je inspekcija ugotovila, da administratorka ne vodi točne evidence o izdanih živilskih nakaznicah za mesec februar. Ne vodi evidence nad Izdajanjem sira. Ugotovljeno je bilo: po blan govni knjigi bi moralo biti 38 kg, dejansko pa je 13ikg sira. Velik nered je v kleti, kakor tudi v skladišču, kjer ležijo razni živilski predmeti drug na drugem. Pokvarjena tehtnica kaže, da se niso sami delavci dovolj zanimali za poslovanje v svoji menzi. Pripomniti je treba, da je kuhinja bila snažna, kakor tudi obednica. Take in podobne nepravilnosti je Ljudska inšpekcija ugotovila tudi po drugih podjetjih, k;er so se istočasno vršili pregledi. Zato opozarjam vse Ljudske inšpektorje, da vestno vršijo svojo dolžnost, v dobrobit ljudstva, ter tako pomagajo graditi lepšo bodočnost delovnemu čoveku, graditelju socializma. Mirni Zastrupljanje mladine Mokronog v marcu. Ko sem zadnjič mimogrede vstopil v krajevno gostinsko podjetje v Mokronogu, sem zapazil kako med drugimi gosti sedita pri eni Izmed miz dva mlada fanta. Mlada gosta sta sedela vsak pri kozarcu slivovke in kadila vsak svojo cigareto. Natakarica jima je postregla tako kot vsakemu drugemu odraslemu gostu. Tudi upravnik gostinskega podjetja je to videl, a se za to ni zmenil. Njegova dolžnost bi bila, da bi fanta takoj opozoril in poučil o škodljivostih alkohola in nikotina za mlade ljudi. Ko sem sam opravil to nujno dolžnost, so nekateri gostje odobravali moj postopek, drugi pa nasprotovali, češ kaj me to briga če pijeta, saj pijeta za svoj denar. Mnenja sem, da je to zelo napačno. Naša ljudska oblast se skupno z mladinsko in pionirsko organizacijo, trudi, da vzgoji naše najmlajše v zdrave ljudi, ki bodo v ljubezni in predanosti naši socialistični domovini, slavni komunistični partiji m tovarišu Titu, nadaljevali veliko delo graditve socializma v naši deželi. Prosim krajevni ljudski odbor Mokronog, da krajevno gostinsko podjetje v teh ozirih posvari. Voditeljem pionirske organizacije v Mokronogu in šoli pa priporočam, da seznani pionirje s pionirskim statutom in pouči mladino o škodljivosti alkohola in nikotina! Možek. Obvestila KINO NOVO MESTO od 17. do 20. marca: angleški flim »Bruca v Oxfordu«. Tednik »Jadran v raznih dobah«. Od 21. do 27. marca: avstrijski film »Kvartet Schrammel«. GLEDALIŠČE NOVO MESTO Torek, 21. marca: Cigler »Vaščani«, gostovanje v Vavti vasi ob 20. uri; sreda, 22, marca: Cigler »Vaščani«, gostovanje v Skocjanu ob 20. uri; četrtek, 23. marca: Gogolj »Zenitev«, za sindikate ob 20. uri; petek, 24. marca: Cigler »Vaščani«, gostovanje v Dol. Toplicah ob 20. uri; sobota, 25. marca: Cigler. »Va&ea.ni«. gostovanje v Brusnicah ob 20. uri; nedelja, 26. marca: Cigler »Vaščani«, gostovanje v Žužemberku ob 10, uri. POZOR — INVALIDSKI UPRAVIČENCI! Poverjeništvo za socialno skrbstvo pri okrajnem izvršnem ljudskem odboru v Novem mestu opozarja vse krajevne ljudske odbore in invalidske upravičence, da je rok za izpolnitev letnih prijav do 25. marca 1950. Zato naprošamo vse krajevne ljudske odbore, da pozovejo takoj vse invalidske upravičence svojega območja,, da se zglasijo na krajevnih odborih z rešenji o priznanju invalidnine in da krajevni odbori izpolnijo z invalidskimi upravičenci letne prijave ter dostavijo izpolnjene tukajšnjemki poverje-ništvu najkasneje do 25. L m., ker sicer invalidski upravičenci ne bodo prejeli invalidnine do meseca julija, katera jim bo v slučaju zamuditve navedenega roka ukinjena s 1. aprilom 1950. Urednikov kotiček Novrk Jože Dolž. Tvoja pesmica je dobra in jo bomo o priliki porabili. Prav imaš, da je treba opremiti časopis tudi s slikami, kar bomo tudi storili. Tebe pa prosim, da nam napišeš, kako in kaj delate na Dolžu. Posebno bo zanimalo bralce, kaj mislite o zadrugi. Tajnica sindikalne podružnice Dvor. Tvoja zadeva se preiskuje in bo v celoti objavljena v našem listu v prihodnji številki. Čopič St-nko, gimnazija Novo mesto. Dolgo r.em že čakal na primerne članke iz fizkulturnega uveljavljanja. Mislim, da razumeš pomeri lokalnega časopisja, Vanj pride v prvi vrsti dogajanje v okraju. Torej piši nam, kako so bile izvedene fizkulturne pri- [ reditve v okraju, kako se fizkultura razvija, in kakšne uspehe smo v okraju dosegli. Objavljalj bomo pa tudi kratke vesti o najvažnejših fizkulturnih dogodkih v državi in po svetu. Torej prosim, pošlji nam kaj. V nedeljo 19. marca dopoldne bo govorila v Novem mestu tov. VIDA TOMŠIČEVA RIBIČI SO ZBOROVALI Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Jože Zamljen. Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Okrajni odbor OF. Telefon uredništva: 7. štev. tekočega računa pri Ko munalni banki v Novem mestu: 66-190-603-1. Tiskarna »Slovenskega poročevalca«.