Posamezna številka 40 vinarjev.
s,ev-V LimjUflfli, v sodoio, dne 14. jantfa m	LelO XLVIL
»SLOVENEC« velja
po pošti n« vgo strani Jugoslavije In t Ljubljani: m oelo leto naprej.. K 84-—
" 8°Lle»" .. ..„42--ia četrt leta n .. „ 21-— ca en mesec „ .. „ V—
Sa Inozemstvo celole"no K 95-—
B Sobotna izdaja: ==3
Za oelo leto.....K 15 —
nainozemstvo.,, , „ 20 —
Enostolpna petltrrata (59 m« široka In 3 mm visoka ali n)0
prostor) za enkrat ... po K 1-tO Pri naročilu nad 10 objav popust.
Ha|man)šl oglas SO/OmrnK*— - - Poslano: -i Enostolpna petltvrsta K 3"—
Izhaja vsak dan lzvzemšl po« nedeljek ln dan po prannlkp. ob 5. url zjutraj.
Uredništvo je v Kopitarjevi ullol Slov. B/III. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se no sprejemajo.	Teloiona štev. 50.
Uprava je ▼ Kopitarjevi nI. 0. — Račun poštne hran.
ljubljanske št. 650 za naročnino In št. 349 za oglase, avBtr. tn češke 24.797, ogr. 26.511, bosn.-bero. 7583.
Prepovedani sisod.
Protestni shod, ki se je imel vršiti včeraj popoldne v Ljubljani, je vojaška oblast prepovedala. O vladi, ki obstoja iz mož našega ljudstva in čuti že sama vso obup-nost in krivičnost položaja, si težko moremo misliti, da bi si upala s takim ukazom na dan. Da bi centralna vlada imela željo poteptati s silo izraz ljudske volje, si tudi ne moremo misliti.
Vojaška oblast je s svojim dosedanjim nastopom dokazala, da ne mara uporabljati svoje oborožene moči za poseganje v naše notranje razmere in doslej smo ji smeli priznati, da sc jc vedla korektno napram našim političnim oblastim. Kako naj si človek tedaj razlaga in predstavlja, da bi vojaška oblast kar na mah, kar čez noč postal* nekorektna? To je tako neverjetno, da lahko rečemo, da nemogoče. Zato si misleč človek sploh niti predstavljati ne more, da bi bilo naše vojaštvo iz lastnega nagiba zatrlo glas ljudstva.
Tukaj morajo biti druge sile na delu in siccr sile, ki leže izven naše države, daleč na zapadu. Zopet je ona temna in odurna moč na delu, ki leži kakor skala nad pravicami malih narodov. Ono, proti kte-remu smo hoteli javno protestirati, ie s svojo podzemsko, ogromno pestjo seglo v Ljubljano in zadušilo naš upor.
Temna sila, ki reže in mesari narode, je v Ljubljani prepovedala, da pozdravi svoje rojake na jugu. Ogromno mora biti njena moč, da ne smemo v srcu naše domovine, v kulturnem središču slovenskega naroda izraziti svoje simpatije za lastne brate. Ljubljana ni več Ljubljana, temveč okupirano ozemlje.
Ljudje, ki imajo poklic, pljuvati na samoodločbo narodov, so pač tudi take predrznosti sposobni, njih predrznost ni nič mailjša od njih naivnosti. Če mislijo, da bo Slovenec roko, ki bije po njegovi pravici, poljubljal, ga ne poznajo.
Prepoved včerajšnjega shoda je za nas dokaz, da smo brezmejno požrešnost in nesramnost sovražnega imperializma pravilno presodili, da smo upravičeno hoteli protestirati, Ta prepoved nas zamore le v našem moralnem uporu potrditi, ga zamore le povečati in poglobiti.
Roka, ki je segla včeraj popoldne v Ljubljano, bo vrgla po naši deželi vihar in spravila ria površje ravno to, kar je hotela zatreti. Roka, ki so viseli na njej akcije, kuponi in zadolžnice, je bila signal, da mora vdariti ljudstvo na plan s svojo silo. Protest, ki bo prišel, bo vse drugače ustvarjen, kakor ta, ki so ga vdušili.
Prepovedani shod nam pa tudi kaže, kako resen je naš položaj, okazuje nam,
da plavajo nad našo domovino nevidne sile, ki nas vladajo. Kaže nam, da živimo v vzduhu, ki etsni in duši naša prsa in ta zavest je za narod, ki ima v sebi kaj kremena in ponosa, ponižujoča. Mi smatramo to za. posmeh in sramotenje našega naroda. Da vržemo to sramoto za vse čase od sebe, moramo ljudstvo politično in gospodarsko organizirati in v tem leži naša rešitev.
Prepovedani shod naj pa da vsakemu izmed nas zavest, da imamo v naši deželi dve vladi: vlado in vlado vlade.
Vspored za nedeljo, dne 15. rožnika:
Zjutraj peljejo vlaki pri navadnih voznih cenah ob 4.55 in ob 7.57 minut. Po dohodu gorenjskega vlaka odhod na Šmarno goro. Ob pol 9. uri dopoldne na Šmarni gori sv. opravilo, po opravilu I. slavnostni tabor, po taboru izredni občni zbor Jugoslovanske Strokovne Zveze, nato odmor. Po odmoru ob pol 2, uri II. slavnostni tabor, ki se bo vršil v obliki ljudske veselice. Na vsporedu razni govori, petje, godba, srečolov, šaljiva pošta in druga različna zabava.
Na Šmarni gori se bodo razprodajale razglednice dr, Kreka in ministra Gostin-čarja. Razproaajal se bo tudi »Slavnostni spis«,
Nasvidenje na Šmarni gori!
Slavnostna delavska prcdscava v Ljudskem domu
se vrši danes ob pel 9. uri zvečer. Igra sc Ksaver Meškova »N a smrt o b s o j e -n i «. Vstopnice so v predpredaji v Jugoslovanski Strokovni Zvezi, Jugoslov. tiskarna, II. nadstropje, še danes cd 8. do 12. ure dopoldne, in od 1. do 3. ure pop., potem v pisarni Ljudskega odra, Ljudski dom, I. nadslr., od 6. clo 8, ure zvečer ter eno uro pred predstavo pri blagajni.
Ljubljanskim udeležencem šmarno gorskega delavskega tabora, ki se odpeljejo na vozovih.
Vsi udeleženci in udeleženke naj sc zbero točno do šeste ure zjutraj pred Ljudskim domom. Ob šesti uri točno se odpeljemo proti Št. Vidu. Tudi vozovi, ki doj-dejo iz okolice, naj se zbero do šeste ure zjutraj istotam, da se potem skupno od-, peljemo. Vozovi naj bodo po možnosti okrašeni. Želimo tudi obilo narodnih noš.
Pokloniiev dr, Kreku.
Orli! Zberite se danes točno ob pol i 5. uri popoldne pri cerkvi sv. Petra v Ljub-lani, da odkorakamo ob tričetrt na pet na j pokopališče k Sv. Križu.
Društva in drugi sc zbirajo ob Krekovem grobu na pokopališču pri Sv. Križu. S pokopališča skupen odhod v mesto.
SSaufee ra Francoskem.
LDU Berlin, 12. junija. (DKU Zakasnelo.) Deutsche Allgcmeine Zeitung poroča iz Haaga: »Nieuvve Bureau« javlja glede stavk na Francoskem: Dejstvo jc, da zahteve francoskih delavcev niso samo indu-strijalne, temveč tudi politične. Francoski delavci se drže odločno. 500.000 stavkujo-čih kovinarjev zahteva obnovitev mirovne pogodbe na podlagi 14 točk Wilsonovih. Tudi stavka 50.000 rudarjev na severnem Francoskem in izraža svoj gnus nad mirovno pogodbo. Delavci pariške podzemeljske žcleznice poudarjajo da ni mogoče izhajati s 7 in pol franka na dan. Fnako se izražajo ludi stavkujoči uslužbenci pro-dajalnic in zalog, dobivajoči komaj po 2 in pol franka na dan. Francoski železniški delavci so sklonili, da popolnoma ustavijo obrat, ako bi se poslale čete na Rusko.
Železničarsko gibanje,
LDU, Fariz, 7. junija. (DKU. — Zakasnelo.) ;:Figaro« podrobno poroča o že-lezničarskem gibanju, ki se razvija proti naredbam zveznega vodstva. Včeraj se je vršilo burno zborovanje, ki se ga je udeležilo 10.000 železničarjev. Iz množice so se culi razburjeni klici proti vladi, zlasti proti Clemenccau-u. Razni govorniki so zahtevali odpoklic čet iz Rusije, amnestija in nadaljevanje demobilizacije. Generalnega tajnika, ki je nastopil proti pre-uranjeni stavki, so prekričali s klici: Živeli sovjeti! Živela revolucija! Živela komuna! Ko je izjavil, da bo delavska konfederacija organizirala v najkrajšem času s pomočjo Angležev propagandni teden, so ga prekinili s klici: Poznamo le eno edino internacionalo, to je moskovsko! — Množica jc zahtevala, da tajnik odstopi. Vendar pa je izjavil nato tudi zastopnik ekstremne smeri, da je proklamacija generalne stavke v tem trenotku nemogoča.
Sprejeli so nato resolucijo, ki po-vdarja, da protirevolucijska akcija vlade že dosti dolgo trpi, da ruski, ogrski in nemški revolucionarji uporabljajo načela, ki jih Francozi le oznanjajo in da ostane razlastitev kapitalistov na dnevnem redu. Resolucija odobrava, da sc vojaki in mornarji ne odzivajo poklicu k nepostavno sklicanim manevrom in zahteva, da se takoj ustavi prevažanje čet, vojnega ma-terijala in oskrbovalnih potrebščin. Izvzeti so vlaki za dopustnikc. Na ta način naj se onemogoči vladna akcija proti stav-
kam in proti revoltujočim narodom, Shod jc bil zaključen /. živio-klici na revolucijo in delavsko internacionalo.
Zvečer je sklical Clcmcnccau ministra za notranje stvari, ministra za javna dela, pariškega vojaškega guvernerja, železniške in zrakoplovne ravnatelje in policijske prefekte, da sc posvetujejo, kaj storiti, ako izbruhne železnič. stavka.
Delavska konfederacija, katere načelnik se drži sočasno pomirjujoče taktike, jc priobčila manifest, ki slika francoskemu ljudstvu stavkarsko gibanje kot pojav, ki je v tesni zvezi z določitvijo osemurnega delavnika in ima svoje kali v draginji. Delavski razred da ohrani stavkam ta značaj.
Poziv splošne delavske zveze.
LDU. Versailles, 12. junija. (DKU.) Poslovni odsek splošne delavske zveze (Con-federation generale du Travai!) izjavlja v danes priobčenem pozivu, da so vlada in dclodnjalci preslišali vsa svarila in pozive delavcev; vsled tega izbruhajo v Parizu in v provinci številne stavke, ki izvirajo iz odpora proti osemurnemu delavniku in iz slalno naraščajoče draginje.
Gospodarski izvor tega gibanja je jasen in delavstvo mu hoče tudi ohraniti ta značaj. Zveza ve, da obstojajo ne glede na gmotne, tudi socialne zahteve, ki so delavstvu zelo pri srcu. Zveza jc pripravljena, začeli primerno akcijo za te zahteve in pripravlja njih uresničenje. Od poslednjega narodnega odbora je prejela zveza naročilo, da izvede vse njegove ukrepe. Zveza nc pozablja, da sc je narodni odbor izrekel za nujnost amnestije in demobilizacije, proti vsakršni vojaški intervenciji v Rusiji in za skorajšnjo izvršitev mirovne pogodbe.
Že prihodnji teden bodo odpotovali zvezni delegatje v vse pokrajine, da tam pomestne in podeželne delavce poučijo o socialnih zahtevah. Ker so angleške delavske organizacije sklenile ravno tako akcijo, jih je zveza pozvala k skupnemu postopanju. Odgovor angleških delavccv in uspeh zvezinega propagandnega tedna bosta odločilna za čas, kdaj se ima s to akcijo pričeti.
Na vlado in parlament se obrača zveza s sledečim pozivom: Dobro poznate ogorčenje in nezadovoljstvo, ki s:c je pojavilo v izbruhu momcnlane stavke. To so posledice politike molka in okplnosli, da se jc danes popolnoma pozabilo slovesno obljubo, ki nam je govorila o svetovnem miru in o plodovitem sodelovanju vseh narodov na polju dela. Zveza izjavlja, da morejo biti čim naprej rešeni vsi gospodarski
Lv c? np ■ l oi C
Marij Kogoj:
Hesriorandum
k izjavi organizacije članov slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, glede skladatelja Ant. Lajovica.
Letošnjo pomlad v aprilu se je zgodilo, da je del tukajšnjega dijaštva v gledališču napadel skladatelja Lajovica in ga hotel iztirati iz gledališča, češ da se je njegova gospa udeležila demonstracije proti »Ugrabljeni Evelini«. fČudnost tega dogodka nas radi svoje bedaške redkosti mora nekoliko pri sebi zadržati, kajti v svoji brezumnosti prekaša ono, kar se jc bilo zgodilo na Dunaju ob priliki velikega razburjenja na koncertu Arnolda Schoen-berga, kjer so se nekateri v svoji Plehki gorečnosti bili nekoliko zgrabili. Ne moremo razumeti, kako so imenovani prišli do tega, da opravljajo v gledališču podobne jposle, zlasti ker vendar ni mogoče, da bi ti ljudje bili branili umetnost proti g. Lajovicu in njegovi ženi, ki se je, kolikor je znano, razburjala nad uprizorjeno takratno demonstracio.
Skladatelj Lajovic je med svojimi vrstniki oni, ki se je s svojim ustvarjanjem preril najbolj v ospre ije; v celotni glasbeni produkciji, ki se je v Slovencih or-^anidno rafigjla od svojih početkov, ki se-
j gajo dobro stoletje nazaj, je skladatelj La-; jovic, oni nad katerega bi stežka mogli po-
i staviti koga izmed ustvarjajočih vse te
dobe; on je tista osebnost, ki je s svojimi
deli slovensko glasbeno produkcijo poglobila in izboljšala tako, da bi ga, kolikor
je slovenska glasbena literatura meni do sedaj znana, morali ceniti pred vsemi drugimi zdanjimi in dosedanjimi skladatelji, dasi imamo v preteklosti in sedaniosti mnogo več glasbenih talentov, kakor jih poznajo dosedanje naše zbirke, javnost in privatniki. Izmed živečih se ta skladatelj odlikuje po onem visokem umevanju umetniškega delovanja, vsled katerega pošilja
v javnost umetniško dobro preizkušene, strogo izdelane skladbe, kar ga dela posebnega spoštovanja vrednega. Edini, ki bi ga nadenj ne mogli postaviti, bi bil Jakob Gallus, ki pa ne pripada tej dobi, ki sc je organično razvila do sedanje, ampak stoji — najbrže radi svoje odsotnosti za časa svojega življenja — osamljen v zgodovini slovenske glasbe in je nanio do sedaj brez pravega vpliva. Predstavimo si torej zdajle to, kako poznanje glasbene umetnosti mora biti lastno tem ljudem, kako umetniško čuteče mora biti to dija-: štvo, da je moglo napraviti to, kar se je listi večer bilo zgodilo. Ljudje, ki čutijo v sebi nagnenje delati v javnosti red, po i naših mislih spadajo na vsekakor druga 1 mesta, saj so tudi takšni poklici, kjer bi še ' mnogo uspešnejše udejstvovali svoje moči.
Po tej eni stvari pa se je zgodila tisti večer še druga. Od dijaštva napadenega je tajnik konsorcija z njegovo gospo odpeljal v intendančno ložo, kjer je razžalila celokupen igralski stan s tem, da je izrekla, da bi jo ženiralo sedeti z igralci v isti loži. Kake stopnje žalitev je to, ve vsakdo, saj jih je slišati pač vsak dan. Ali člani slov. narod, gledališča so iz te baga-tele napravili kamelo, kakršne še nismo videli. In postavili so jo na ta veliki oder: Kakor v listih priobčena izjava orgamza-cije članov slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani pravi, so igralke in igralci izrekli, da ne nastopijo, dokler se oseba, ki jih je na tako - sramoten način žalila, nahaja v gledališču, najsi bi tudi bila predstava onemogočena. Podobnih izjav od gledališč sicer še nismo vajeni, pač pa jih je slišati večkrat po nekaterih mestih na elektr. žel., kjer se včasih voznik z vso silo postavi, da mora katera oseba z voza, ker sicer ne vozi, češ, da je za vožnjo odgovoren in v razburjenosti torej ne sme voziti; le da je včasih taka kaprica ob veliki preobloženosti voza vendarle bolj motivirana. Če je izmed igralcev kdo res ■ bil žaljen, si bo, če na to žalitev toliko da : kakor omenjena organizacija, gotovo znal priskrbeti zadoščenja drugače. Kajti to nc more biti prava žalitev, če kdo nered sedi v družbi s kom, saj bi tudi od igralcev morda vendar vsak ne sedel rad v družbi z vsakim, pa naj je tudi igralec.
No, r#srečnika sta zapustila gledališče, kjer je v zadnjih trenutkih tajnik konsorcija z besedami udaril v g. Lajovica in ga obsul z žalitvami. Par dni na to je deputaeija omenjene organizacije iskala zadoščenja na domu skladatelja Lajovica in ga tudi dobila. Ker se je pa branila, da bi mnogo hujše žaljenemu od tajnika konsorcija hotela preskrbeti zadoščenja in tudi po izjavi g. Lajovica, da si bo zadoščenje poiskal sam, imenovala nastop g. Gradiša za pravilen, je torej sodnijsko postopanje pokazalo njegovega nastopa nepravilnost. Mene vsa ta stvar, vkolikor je osebna, prav malo zanima, kar sem povedal, naj bo povedano v javnost cele zadeve.
Na tem mestu nas v prvi vrsti zanima, ali je mogoče, da bi postopanje zgoraj omeniene organizacije, v slučaju, da bi igralci slov. narodnega gledališča biH gotovo od koga razžaljeni, res bilo pravilno, Dotične organizacije izjava, ki je na časopisne notice o nameravani demonstraciji proti Lajovičevim »kladbam ob priliki koncerta Pirkove in Doubravske, bila dana v javnost, vsebuje izpoved, da od gledališča nikdo ne nomerava demonstrirati prot* tem skladbam, pač pa da je bil napravljen sklep, da od članov gledališke organizacije nc bo rikjer in nikoli na glasbenih prireditvah kdo proizvajal kompozicije skladatelja Lajovica, dokler zadeva ne bo nreje-' na. Prideiana ic trditev, da ie izdelani
po stavkah izzvani, kakor tudi vsi mednarodni socialni problemi, kojih rešitev vse prebivalstvo nujno zahteva.
Ali bodo to hoteli? Ali bodo parlamentarci in vladar vendar enkrat to razumeli? V imenu organiziranega delavskega razreda poudarja »Confederation generale du Travail« šc enkrat to resnico in prevzema nase vso odgovornost, kajti odločena je, podpirati sedanje stavke in je trdno prepričana, da s tem delavskim željam ugodi.
Za samoodločbo zatiranih narodou.
LDU. Berlin, 8. junija. DKU. — Zakasnelo.) »Združenje narodov, ki trpe nasilje« in »Varstvena zveza za obmejne in inozemske Nemce« je imela sinoči veliko zborovanje zoper zasužnjenje narodov. Že eno uro pred začetkom zborovanja je bil ogromni prostor »Philharmonije« prenapolnjen in več sto ljudi ni moglo več v poslopje. Zborovanje se je razvilo v im-pozantno mednarodno manifestacijo za samoodločbo zatiranih narodov in za varstvo manjšin po vseh deželah. Med navzočimi si videl skupine Turkov, Bolgarov, Indov, Egipčanov, Ircev in zlasti mnogo nemških Američanov. Ko je predsednik, ameriški polkovnik Emerson, prebral pritrjevalne dopise, so dobili besedo zastopniki inozemcev. Razen drugih je govoril legacijski svetnik Pozzi, ki je zgovorno zagovarjal pravico do samoodločbe nemških Avstrijcev. Koncem zborovanja Bo soglasno sprejeli nastopno resolucijo, ki se razpošlje brezžično vsem narodom: »Prvo mednarodno zborovanje, zborujoče po izbruhu vojne prvikrat v Berlinu, obiskano od tisoč in tisoč mož in žena, burno ugovarja proti nasilnemu miru, potem ko so govorili po en Egipčan, Nemško-!Avstrijec, Alzačan, Indec, Irec, Osman, Nemec iz Ostmarke, Palatinec, Saarec in Renovec, Šlezvik-Holštajnovec in Vlamec. V blaginjo človeštva zahtevamo mir pravice in sporazuma, da ugladimo pot upravi narodov. Mirovne pogodbe o pravici do samoodločbe so posmeh duhu Wilso-novih načel. Zahtevamo pravico neodvisne samoodločbe za vse zatirane narode m dele narodov ter gospodarsko varstvo manjšin po vseh deželah sveta. Nečuvene Srtve svetovne vojne, vsled katerih so trpeli vsi narodi, morajo imeti za posledico svetovni preobrat, ki prinese vsem tlačenim narodom svobodo in ki stori konec moritvi narodov za vekomaj. Le tako more dobiti svet trajen mir. Ta binkoštni klic pošiljamo vsem narodom sveta s prošnjo, duhu človeštva pomagati do zmage.«
Za praolčen mir.
AH je mogoče rešiti mir?
LDU. St Germain en Laye, 8. junija. (DKU. — Zakasnelo.) »Daily News« objavljajo pod naslovom »Ali je mogoče rešiti mir?« članek, ki pravi, da pomenjajo mirovni pogoji, kakor se danes stavijo, smrtno obsodbo, ne samo za osrednje države, ampak tudi za liberalizem celega sveta. Ti pogoji pomenjajo zmago prusov-stva, ki je od ene skupine držav prešlo na drugo, zajedno pa tudi smrtno obsodbo za vse cilje, zaradi katerih so angleški možje šli v vojsko. Članek spominja na govor, ki ga je imel Lloyd George v prosincu 1918 in v katerem je izvajal: Nemčija je zavzemala važno svetovno mesto. Ni naša želja
sklep popolnoma upravičen, in da so docela prepričani o njega pravilnosti, ker končno, da vendar igralski stan ni nikak izmeček ljudstva, da bi se moral pustiti žaliti, ne da bi nato reagiral. Kar pa nas v interesu slovenske glasbe v najvišji meri mora zanimati je, da so v organizaciji združeni podvzeli iste korake pri svojih stanovskih tovariših na Hrvaškem in v Srbiji, ter da jim v dosego njihovega zadoščenja ni zadostovala država, v kateri preb:vajo, ampak da so razen tega v svojem sklepu zato morali seči preko nje, s tem da so smatrali za potrebno, dati ista navodila tudi svojim stanovskim organizacijam na Češko, kar jim po njih misli pač nikdo ne more zameriti.
Za člane slov, narodnega gledališča je bil sklep, da Laiovičevih skladb ne bodo proizvajali,' že itak odveč, kajti če bi izostalo, kar so to sezono javno prednašali, bi se poznalo zelo malo, saj so vendar njegovih pesmi oni peli komaj več kot nič. K popolnemu omalovaževanju slov. glasbe od strani gledališkega vodstva skozi vso sezono se je le še priklopil bojkot skladb komponista Lajovica, s čemer se je glasbena neprodukcija slovenskih glasbenih del tako povzdignila, da bo slovenska pesem za našo javnost, ki že tako v glasbi o Slovencih vsled redkih reprodukcij malo ve, nepoznana lepota, s katero bo po^ krivdi proizvajajočih v največji razdalji. Razume se, da je naše sedanje glasbeno stanje radi avoie trhlosti nevzdržno in da sc bo zbolj-
in ni naš namen, da ji za bodočnost to mesto omajemo ali uničimo; kar pa hočemo, je to, da izpodbijemo Nemčiji upanje v mi-litaristiško vladanje in jo prisilimo, da vse svoje moči posveti velikim in koristnim svetovnim nalogam. Konec članka pravi pod naslovom »Kaj se mora zgoditi?«: Govori sc, da Wilson, Orlando in Lloyd George zahtevajo ustne razprave, Clemen-ceau pa da se temu edino pravilnemu in koristnemu načelu protivi. Clemenceauju povedati, da so liberalci s svojo potrpežljivostjo pri koncu. Vsak poštenjak želi, da se najde sporazum potom pravičnosti in ne potom maščevalnosti. Pot pa k temu sporazumu vodi preko mize in ne preko nasilnih grenkosti not, ki izključujejo vsako razpravljanje, vsled česar odklanjamo, da se kdorkoli izločuje iz zveze narodov. Raz-oroženju Nemčije mora zajamčeno slediti splošno razoroženje. Pravica samoodločbe gre sovražnim ravno tako, kakor zveznim narodom in prebivalcem Gorenje Šlezije, Zapadne Prusije in saarskcga okoliša mora biti dana možnost, da si prosto volijo svojo domovino. Gospodarska neodvisnost Nemčije se mora upostaviti in njeno ljudstvo mora imeti pravico, da živi, dela in upa. S temi premembami mirovne pogodbe ne nameravamo zniževati mere pravične kazni, pač pa hočemo izključiti maščevalnost.
Belgijske delavske stranke za pravičen mir.
LDU. St. Germain en Laye, 7. junija. (DKU. — Zakasnelo.) »Humanite« poroča: Z ozirom na odgovor, ki ga pričakuje Nemčija od zveznih držav, izjavlja generalno vodstvo belgijske delavske stranke v posebni resoluciji: 1. Mir mora biti pravičen, da se zavaruje proti nadaljnjim vojnam. 2. Kršilo bi se pravice samoodločbe, ako bi se deli nemškega in litav-skega prebivalstva spojili z Veliko Poljsko. 3. Velesile si ne smejo prilastiti nemških kolonij pod pravno pretvezo zmage, kajti nemogoče je industrijsko deželo, kakor Nemčijo, oropati vseh kolonijalnih surovin in trgov, ne da bi se s tem ustvarjalo v Evropi trajno nevdržen položaj. 4. Nemčija se ne sme prisiliti, da pod pretvezo povračila škode podpiše menico in bianco. 5. Nujnih garancij proti morebitnemu nemškemu napadu ne gre iskati toliko v brezkončnem oboroževanju in vojaškem zasedanju nemških pokrajin, kakor v doslednem razoroževanju. 6. Za glasovanje v kantonih Malmedy in Eupen, ki se ima vršiti za vsak okraj posebej, se mora sočasno s prisilnim glasovanjem za-jamčiti popolna glasovalna svoboda. 7. Izkoriščanje saarskih rudokopov ne sme biti prikrit povod aneksiji.
Trajni mir nemogoč.
LDU Amsterdam, 8. junija. (DKU) Amerikanec William Bullitt, ki je svoj čas sestavil poročila o položaju v Rusiji in je pozneje ko je bila mirovna pogodba pri-občena, odstopil kot član ameriške mirovne delegacije, se je ustavil ob svojem po-vTatku v Zedinjene države v Londonu, kjer je poročal senatni komisiji o svojem postopanju. Poleg tega je imel razgovor z zastopnikom socialističnega »Daily Heralda«, kjer je izvajal: Ako bi bil Wilson vstrajal pri javnem bojevanju za svoje ideale, namesto pri boju za zaprtimi durmi, bi bil zmagal. Dosedanji sklepi, ki jih je izrekla mirovna konferenca glede Italije, Francije, Ogrske, Vzhodne Pruske, Gdanskega, Shantunga in saarskc kotline, onemogoču-jejo trajni mir.
šalo, a skrbeti nam je zato, da se čimpreje to zgodi. Glede Lajovičevih skladb izjava zanika nameravanje demonstracije in imenuje mesto nje sklenjeni bojkot, kot da je za tak javen protest milejša oblika od demonstracije, kar je sicer glede zunanjega hrupa res, vendar pa bo vsakomur jasno, da jo močno stopnjuje. 0 popolni upravičenosti njihovega sklepa bi utegnili dvomiti torej vsi tisti, katerim bi bilo popolnoma razumljivo, če bi vsi užaljeni čisto navadno od časa žalitve zaradi mene morda nikoli več, ne igrali ali peli skladb do-tičnega skladatelja ,ki bi jih bil res žalil na kak sramoten način. Da bi pa igralci tak sklep z upravičenostjo mogli napraviti kot organizacija, nam bodo užaljeni težko dokazali, če bi tudi zato uporabili vso svojo bistroumnost.
Kake pripomočke bo treba poklicati na pomoč, da bomo razumeli, kako je omenjena organizacija prišla do tega, da ji je postalo potrebno, poslati takšen sklep v Srbijo in na Hrvaško, dajati direktivo izven države ter s tem diskreditirati našo glasbo in vplivnost naših skladateljev, mesto da bi skrbeli, da vse to kolikor mogoče povsod prodre, kar bi ostala njih naloga, tudi če bi bili užaljeni, zato bi pač rabili kakega psihijatra. Ali da so sc tc stvari zgodile dandanes, v času, ko bi se morale strniti vse moči v tem, da sc s kulturo vpliva na pravo rešitev sedanjega političnega položaja, da se tako uredi, da bi nas svet moral slišati in poslušati, nam
Za izpremembo mirovnih pogojev.
LDU. Amsterdam, 12. junija. (DKU. — Zakasnelo.) Socialistični »Daily Herald« javlja: Mirovni pogoji se morajo izpremc-niti in sicer brez odlašanja. Ponovno čita-mo, da je Francija proti privolitvam. V resnici pa nasprotujejo privolitvam le nekateri francoski nazadnjaki, dočim se prevrat med francoskimi delavci že začenja in razširja. Stari diplomatje žive v prošlosti in morejo videti v bodočnost le skozi meglo lakomnosti in hinavstva. Prošlost plameni pred njihovim očmi, a oni so slepi. So ljudje brez nad in izginiti morajo ter se umakniti delavcem.
Wil5onouo pismo.
LDU. Lyon, 13. junija. (Brezžično.) Predsednik Wilson je povodom sestanka, ki ga bo imelo britansko udruženje za zvezo narodov v petek v takozvanem Al-berthallu, naslovil na predsednika udru-ženja, lorda Roberta Cecila, nastopno pismo: »Podpisanje konvencije o zvezi narodov je prvi formalni čin, ki vodi k ustanovitvi dejanske zveze narodov. Neprecenljive važnosti je, da pojmijo sedanji rodovi to pogodbo in da se ravnajo bolj po duhu, ki jo preveva, kakor pa po besedilu, ki jo izraža. Nepoučeno javno mnenje v državah, ki so podpisale to zavezo, bi moglo neprestano ogrožati svetovni mir. Delovanje za preporod duha in voljo narodov, ki so združeni v tej zavezi, se mora obnoviti in nadaljevati brez pre-stanka, tako da se morejo vsi uveriti o tem, kaj premore zveza narodov za pospeševanje mednarodne sloge in svetovnega napredka. Sedanja priložnost nima primere v povestnici človeštva. Preverjen sem, da si prizadeva britansko udruženje za zvezo narodov, osrečiti prebivalstvo britanskih otokov in prekomorskih dominijev z vsemi mogočimi ugodnostmi, ki izvirajo iz zveze narodov. Upam, da bo njegovo delovanje plodonosno in da bo izpodbujalo tudi gorečnost drugih sorodnih društev. V vseh državah, ki spadajo k zvezi narodov, se more zagotoviti mir samo z vztrajnim delom in s pomočjo smotrenih, pravičnih in prostovoljno sklenjenih zavez; nobeno delo ni plemenitejše in nujnejše kot to.	■ tfttij.
Razna poročila.
Italijanska nasilja.
LDU. Split, 11. junija. (DDU.) Doznava se za nekatere podrobnosti poslednjih dogodkov na Visu. Že v nedeljo zjutraj je maršal pozval karabinjerje in predsednike mestnih društev ter jim je rekel, da se želi ž njimi spoznati in biti ž njimi v dobrih odnošajih. Obenem je izjavil, da je usoda Visu že določena in da bo gotovo pripadel Italiji. To je bil meščanom vsekakor znak, naj bodo mirni, kadar pridejo Angleži. Ti so drugi dan v resnici obiskali Vis. V ponedeljek je že ob 13. italijanska torpedovka javila prihod Angležev. Tedaj so začele po mestu hoditi patrole treh do štirih karabinjerjev. Ob 14. sc je prikazala ladja splitskega pučkega poglavarstva »Porer«, na kateri so bili Angleži. Občinstvu, hotečemu na obalo, so Kara-binjerji zabranjevali dohod na najsirovej-ši način. Italijanašem, ki so šli z italijanskim poveljnikom Sportiellom na ladjo, je bil dohod popolnoma prost. Nekateri meščani, ki so to videli, so hoteli do obale; razkropili so jih šiloma. Ob tem so zaprli
kaže, okoli katere osi se suče razmišljanje užaljenih. Organizacija članov slov. narodnega gledališča si je s tem sklepom dala najubožnejše spričevalo, zato užaljenim najbrž nobeden ne bo tega ravno zameril, kar v svoji izjavi tudi pričakujejo. Da je tako početje pravilno in upravičeno, tega si pri najboljši volji ne moremo misliti, preveliko je v svoji malenkostnošfTf Po-vdariti nam je, da torej dotične organizacije postopanje, sklep in navodila, za slučaj, da bi igralce bil skladatelj resnično tudi žalil, smatramo za popolnoma neutemeljeno, ker pomeni prenašanje osebnega nesoglasja v umetnost, ker z bojkotom umetnin hoče doseči osebno spravo. Še vse drugače neosnovana pa sta izjava in sklep, ki sta bila pred par meseci izdana iz osebne užaljenosti gledaliških članov, kolikor so združeni v organizaciji, če tako kvečjemu težko besedo moramo vzeti za pravo žaljenje; kajti g. Lajovic vse te stvari sploh ni bil deležen in kot tak torej ne more biti kriv kake žalitve, saj vsakdo vendar razume, da sta gospod in gospa Lajovic dvoje. In če bi jih bila res tako razžalila, kako pride on do tega, da ga napadejo na tak način in da zato bojkotirajo njegove skladbe? Po tej poti pridemo počasi morda tudi do tega, da bodo napovedali vojsko skladbam kakega komponista, ker je igralcc na podoben način razžalila njegova teta. Ali jih je bila gospa Lajovic razžalila, in če jih je, kakšne stopnje žalitev je to bila, mislim, da ho iz že
več naših ljudi. Sam italijanski poveljnik je ukazal karabinjerju, naj zapre mladeniča Rada Zrotoviča. Aretirance so potem v vojašnici tolkli, tako da se je slišalo njih javkanje. Nekaterim meščanom se je vendarle posrečilo, priti na ladjo in razložiti Angležem vsak dan ponavljajoče se nasilje italijansko po mestu. Pri obisku Angležev so zopet aretirali več oseb, med njimi ribiča Gospodinoviča, težaka Luko Giz-davčiča in Jakoba Prebonjo. Aretirali so tudi več ljudi, ki so z bližnjega brega mahali Angležem v pozdrav.
Kritika ententne politike v RusiJL
LDU Rotterdam, 7. junija. PKU Za* kasnelo.) Kakor poroča »Nieuwe Rotter-damsehe Courant« iz Londona, je v seji angleške poslanske zbornice dne 6. t. m. izjavil liberalni voditelj Lcan, da zadene krutost blokade tudi one, ki za krivice! med vojsko niso odgovorni. Izrazil je nado, da se blokada kar najprej odpravi, Lean je ostro kritiziral politiko angleške vlade na Ruskem in izjavil, da so bržkone stavili na napačnega konja, ko so se odločili, podpirati Kolčaka, ker je bil navidez zmagovit Zagovarjajoč sc, jc dejal Churchill, da An-* glija na Ruskem ne postopa samostojno^ marveč da sc nadaljuje politika proti Rusiji po skupnem preudarku z Zcdinjenirai državami, Francijo, Italijo in Japonsko*
Za milejše pogoje Avstriji
LDU London, 12. junija. (DKU) »West-minster Gazette« piše z ozirom na zahteve:, ki so bile stavljene Avstriji, naj bi zavezniki opustili idejo, da morejo doseči veliko odškodnino od juridične osebe, ki se je razkadila. Iz 6 milijonov Nemcev v novi Av* striji je moči iztisniti v najugodnejšem primeru le malenkost. Pravtako brez koristi bo, ako se ji prepove zveza z Nemčijo. Dosti verjetnejše je, da se Avstrija ne priključi Nemčiji, ako ohrani svojo prostost in Wi hko začne novo življenje brez težkoč, kakor če ji nalože težko denarno globo m iz-reko svoj »veto«, ker bi se temu njen nbh rodni ponos proti vil.
Papeževo posredovanje pri ententi.
LDU. Nauen, 13. junija. (BrezfičnouJ Papež je dal po kardinalu Gasparriju sporočiti kolinskemu nadškofu, kardinalu von Hartmannu, odgovor na spomenico nem* škega episkopata o izgonu nemških misijonarjev. Papež izjavlja, da je v tem vprašanju nujno posredoval pri antanti in poroča, da je ponovno odposlal odločen opomin, ako bi ostalo vse to brez uspeha« si bo pridržal papež ureditev usode teli mnogoštevilnih misijonarjev, ki so izgubili svoj dosedanji delokrog.
Francoski general na Slovaškem.
LDU. Lyon, 13. junija. (Brezžično.) Iz Prage poročajo: Francoski general'Paria^ bivši vrhovni poveljnik ruskih legij, je odpotoval v Slovaško.
Japonska armada na Rusko.
LDU. Amsterdam, 8. junija. DKU. Zakasnelo. »Daily Herald« z dne 6. t. mes. objavlja brezžično poročilo iz Moskve, da v zvezi s priznanjem admirala Kolčaka namerava ententa poslati mu na pomo* veliko japonsko armado.
Ruski car živi?
LDU. Berlin, 12. junija. »Berliner Ta-geblatt« javlja iz Lugana: »Epoca« objavlja porazgovor kneza Zubova, ki je umoril Rasputina. Knez, ki se jc dosedaj mudil kot gost carice - matere na Malti, je izjavil, da ima povod domnevati, da ruski
povedanega vsakomur jasno. Razen vsega! tega je deputacija organizacije na domu skladatelja, pač radi miru, bila zadobila zadoščenje za one besede, ki so se igralskemu osobju tako zamerile, da bi iz te zamere kmalu napravili svetovno afero, če bi bilo v njih moči, dati z uspehom direktivo še dalje.
Da se igralci ne pustijo žaliti, je čisto v redu, ali nikar naj ne mislijo, da se komponisti morajo pustiti. Ali očividno izjava ne smatra, da je zadeva urejena, kar posnemamo iz tega, da je izšla tako pozno in s tako vsebino, četudi sta deputacija in skladatelj dobila vsak svoje zadoščenje. Organizacija se potemtakem gotovo ne strinja s tem, da ga je dobil tudi skladatelj, kakor mu ga je že tudi prej odrekla v zasebnosti. Postopanje g. Lajovica je vsekakor pravilnejše in vse bolj upravičeno kakor postopanje organiziranih igralcev, ki so brez vsake podlage za to malenkostno stvar napravili toliko nepotrebnih korakov in sc s tem postavili v podobno luč, kakor svoječasno tenorist Drvota, ki je na najlepši način pokazal, k»ko ga je moj smehljaj bil spravil do tolikega razburjenja, s tem da mc jc pri neki aranžirki na odru počastil z naslovi, ki bi me najbrž napotili, da bi tudi tako nastopil proti njemu; od tega časa mc je zadržalo največ to, da nisem maral takega osmešenja gledališča, kakor bi nastalo, da je pred otvoritvijo imelo proces, Marij K o tf o i.
\
car, carica in vsa carjeva obitelj žive in so na varnem, Oteti da so bili po naročilu Anglije in z angleškim zlatom. Car živi menda, preoblečen v meniha, v oddaljenem samostanu na polotoku Krimu.
Belgija francoskim veljakom.
LDU. Lyon, 13. junija. (Brezžično.) Iz Bruslja poročajo: Povodom belgijskega narodnega praznika dne 22. julija bo prišel v Bruselj predsednik Poincare. Obiskal bo tudi mesto Liege, kateremu bo izročil in-signije častne legije. Liege pripravlja predsedniku francoske republike sijajen sprejem ter mu bo izročilo častno svetinjo, ki ima na sprednji strani simbolno sliko, ki predočujc pebratimstvo med Belgijo in Francijo, na zadnji pa upodablja junaško brambo mesta proti Nemcem. Razen tega organizira mesto veliko manifestacijo na čast maršalu Fochu in ministrskemu predsedniku Clemenceau-u, pri kateri bo izrazilo prebivalstvo Liegea svojo hvaležnost tema dvema kovačema zmage. Clemenceau-u bodo poklonili zlato soho, predstavlja-jočo zmago, delo kiparja Petita, maršalu pa časten meč s slonokoščenim ročajem.
Obnovljen promet.
LDU. Amsterdam, 9. junija. (DunKU. - Zakasnelo.) InteraHirani komite v Haagu je naznanil nizozemskemu pomorskemu trustu, da so zedinjenc in asociirane vlade sklenile, obnoviti promet s Čehoslovaki, Poljaki, Nemško Avstrijo .Rumunijo in Jugoslavijo. Za izvoz preko nezasedenega ozemlja Nemčije je treba dovoljenja inter-aliiranega komiteja.
Na poletu iz Pariza v Carigrad ponesrečil.
LDU Lyon, 12. junija. (Brezžično.) Letalec Lafont, ki je v četrtek zjutraj od-plul z letališča v Bourgstu pri Parizu, da izvrši polet iz Pariza v Carigrad, je bil prisiljen spustiti sc na tla nekaj kilometrov vzhodno od Lunevilla, ker se mu je poškodoval aparat. Letalec je ostal nepoškodovan.
Politline novice.
*+ Na občnem zboru »Slov. kat. akad. Starešinstva« je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija: »Na občnem zboru slov, kat, starešinstva v Ljubljani zbrani člani protestirajo proti vsem krivicam, ki jih trpi slovensko ljudstvo v okupiranem ozemlju, zlasti tudi proti deportaciji duhovnih voditeljev našega slovenskega in hrvatskega naroda. Z veliko žalostjo protestiramo proti deportaciji škofa dr. Mahniča, največjega kulturnega delavca na slovanskem jugu. Slov. kat. akad. Starešinstvo protestira proti krivičnim odločbam pariške konference, ki hoče slovenskemu in hrvatskemu delu jugoslov. naroda odtrgati samovoljno najlepše in najzavednejše dele ter jih izročiti na milost in nemilost tujerodnih držav. Izjavljamo, da takega krivičnega miru, ki se nam obeta v Parizu, nc priznamo in da bomo napeli vse sile, da zmaga pravica.«
Slovenija protestira! Ljubljanski 'dopisni urad poroča z dne 13. junija: Nadaljnje izjave, v katerih se najodločnejše protestira proti nasilnemu in krivičnemu trganju slovenskih mej, so došle deželni vladi za Slovenijo od sledečih javnih in političnih korporacij: Mestno županstvo Ormož; občinski odbori Razvanje pri Mariboru, Mokronog, Trebelno, Št. Janž na Dolenjskem, Črnomelj; nadalje iz območja ptujskega okrajnega glavarstva občine: Breg, Dragovič, Drstelja, Hajdin, Iršovci, Levanjci, Ločič, Sv. Marko, Obrež, Po-brežje, Rogatec, Rogoznica, Sodinci, Spu-hlja, Središče, Sv. Tomaž, Trnovci, Vare-ja, Vinterovci in zdravilišče Rogaška Slatina. Krajevne organizacije J. D. S.: Rogaška Slatina, Zagradec in Št. Vid - Zati-čina.
Italijani jočejo. Pod naslovom » Celovec okupiran!« prinaša rimska »L' Idea Nazionale« z dne 9. junija t. 1. sledeče: »Vsled srbske okupacije Celovca posluje odslej koroška vlada v Špitalu ob Dravi.« K temu poročilu pristavlja šc sledeči komentar: Jugoslovani se smejejo platonič-nim »veto« antante in ne izgubljajo časa. Ta vest, katero smo morali po zadnjih dogodkih vsak trenotek pričakovati sc potrjuje danes oficielno. Kaj pravi k temu antanta? Kaj pa delajo pooblaščenci, ki so se sestali v Celovcu ali Kranju? Kaj dela, predvsem, italijanska dclcgacija na konferenci šem .. ■. (v Parizu).
Vprašanje Reke v ameriškem senatu. »L' Idea Nazionale« z dne 9. t. m. poroča: New York 7., Lodge čita v senatu apel Reke. Senat sklene pozvati vlado, da mu predloži popolni tekst mirovne pogodbe. Nato prečita senator Lodge brzojavko reškega poslanca Ossoinacka, v kateri poziva senat zdru/.eniii dr/.av naj nc dopusti, da se izvrši največja krivica v zgodovini: onemogočenje dokaza spontane, enoglasne volje reškega ljudstva, ki hoče priti pod
p. p.
+ Proti Ossoinacku. »Le Radical« piše 11. t. m, pod naslovom »Plebiscit na Reki«: Na tem mestu smo priobčili pismo Ossoinacka, ki se izdaja za pooblaščenca Reke. V tem pismu izjavlja v imenu reškega občinskega sveta, da ta ne bo sprejel nobene odločitve mirovne konference, katera bo nasprotovala zahtevam zastopnikov mesta. S temi izjavami dokazuje stari kandidat grofa Tisze svojo predrznost. Govoriti v imenu občinskega sveta, ter ga poleg tega še imenovati narodni svet, ne daje govorniku posebnega pooblastila, kajti občinski svet ni bil izvoljen od prebivalcev, ampak je bil »sfabriciran (fabri-que)« od italijanskega poveljstva, ki je proli pravilom premirja odstavilo legalno oblast mesta. — Vse to je podobno veliki komediji. — Preostane še plebiscit. Zakaj bi se tega ne poslužili? Jugoslovani ga zahtevajo in so prepričani, da bi se pri svobodnem glasovanju, to se pravi, če bi bila Reka zasedena ne po Italijanih, ampak po zaveznikih, dokazala resnična upravičenost njihovih zahtev,
I}iiftvvifli novica«
—	Promocija. Danes ob 12. uri opoldne bo na zagrebškem vseučilišču promo-virana za doktorja filozofije g. gimnazijska profesorica Božena Kraljeva. Časti-tamo!
—	Umrl je 4. t. m. v Žrnovnici v Dalmaciji cand. med. g, Kazimir Boškovič.
—	Spomenik t nadporočniku Malgaju. Našemu domačemu junaku v borbi za osvobojenje domovine, Franc Malgaju, nadporočniku, ki je dal svoje mlado življenje za naše ideale, nameravajo rojaki iz Št. Jurja ob juž. žel. postaviti trajen, dostojen spomenik. V ta namen sc je osnoval odbor zanesljivih mož iz Št. Jurja, ki pobira prispevke. Prva zbirka med domačini je do-nesla takoj okolu 1800 K. Vsi smo ljubili in spoštovali vrlega našega vzor - junaka Malgaja in silno nas je vse potrla njegova, dasi idealna smrt. Zato s tem poživljamo tudi vse druge rodoljube, da doprinesejo darove za podviganje dostojnega spomenika našemu vrlemu junaku. Spoštujmo najbolje in najpožrtvovalnejšc naše može, inače jih nismo bili vredni! Prispevke jc vposlati blagajniku odbora za Malgajev spomenik g. učitelju Alojziju Recelj v Št. Jurju ob juž. žel.
—	Slovensko planinsko društvo naznanja turistom, da je z današnjim dnem odprta koča na Veliki planini nad Kamnikom. Preskrbljena je z vsemi potrebnimi živili in pijačo.
—	Vabilo k sestanku inženirjev mariborskega okrožja. V svrho važnega pogovora v stanovskih in strokovnih vprašanjih se vabijo inženirji mariborskega okrožja k sestanku v četrtek 19. t. m. ob desetih. Kraj sestanka: Tegelthofova ulica štev. 45, II. nadstropje, desno (nasproti glavnega kolodvora). V imenu sklicatelja inž. Mohorčič.
—	4% državno posojilo. Pri Kranjski deželni banki v Ljubljani je bilo podpisano 4,867.000 K 4% državnega posojila. Med temi so podpisali: Mestna hranilnica v Radovljici 300.000 K, Komisija za začasno vodstvo in likvidacijo dež. uprave 100.000 kron, Ivan Roger za »Prvo občno zavarovalno družbo zoper nezgode in škode, glavni zastop za Slovenijo« v Ljubljani 30 tisoč kron, Hranilnica v Kočevju 50.000 K, Jakob Herg, Vinski vrh, 30.000 K, Gozdarski urad Snežnik 10.000 K.
—	K pomanjkanju stanovanj. Prejeli smo: V Ljubljani primanjkuje stanovanj, tako pišejo dan za dnevom časniki. Be lijo si gospodje glave, kam da bi spravili invalide, bolnike, šolo za invalide itd. Po deželi pa stoje prazne grajščine, parki, vrtovi in zemljišča onih mogotcev, ki bi nas potapljali v žlici vode, ako bi zmagala gnila Nemška Avstrija. To gospodo pa pardonirajo, namesto da bi posegli z je-ldeno roko ter rekvirirali prostore v korist naše države. V Mokronogu stoji prazen grad s parkom in vsemi potrebščinami, ki je last nemškega odvetnika dr. O. Vallen-tsehag-a v Ljubljani. Zakaj se to ne izroči javni uporabi, posebno tistim, ki so nepotrebno prelivali kri za prusko pikelhavbo? Našim junakom bi bil to zasluženi raj, državi v korist in Ljubljani v olajšavo.
—	Adjuta avskultantov in pravnih praktikantov so se zvišala na ta način, da dobi avskultant ali pravni praktikant po zadovoljivi 4 mesečni službi poleg letnega adjuta 2100 K šc podpore mesečnih 25 K, po zadovoljivi 8 mesečni službi pa še diferenco med temi prejemki in prejemki 10. čin. razreda 1 stopnje z vsemi dokladami vred. Našo predvčerajšnjo tozadevno notico popravljamo v toliko, da dobi prakti-kant takoj, ko vstopi, adjutum. Ker bo vsled velikega pomanjkanja sodnikov napredovanje v sodni službi gotovo mnogo ugodnejše, kol je bilo doslej, bi bilo priporočljivo, da bi sc naši jurisli v izdatnem številu posvečali temu stanu.
—	Na ustanovnem zavodu za gluhoneme v Ljubljani sc bodo s pričetkom šol-
skega leta 1919/20 vnovič sprejemali glu- 1 honemi šoloobvezni otroci na prošnjo rediteljev in njih namestnikov. Pogoji za pripust k pouku, oziroma za sprejem v zavod so: 1. Gluhonemost ali takšna stopnja gluhosti, da se dotičnih s posluhom ne more naučiti glasovnega jezika; 2. izpolnjeno sedmo in ne še prekoračeno dvanajsto leto življenja in 3. primerna telesna zmožnost in sposobnost za izobraževanje. — Za sprejem so brezpogojno izključeni bebasti, slaboumni in božjastni otroci, potem otroci, ki imajo nalezljive bolezni in druge telesne hibe. Prav tako se nc morejo sprejeti otroci, katerih govorila niso zmožna, da bi se priučili glasovnega jezika, nadalje otroci, ki so v veliki meri kratkovidni ali daljnovidni in ki močijo posteljo. Sposobnost za izobraževanje se dokaže s posebno preizkušnjo, ki jo je prebiti v zavodu; dan in ura te preizkušnje se razglasita ob svojem času. — Gojenci morajo v dobi svojega izobraževanja v zavodu dobivati stanovanje in hrano proti plači letnega zneska 300 K. Ako se uboštvo dokaže, se preskrbovalni stroški lahko znižajo ali popolnoma izpre-gledajo. Notranji gojenci dobivajo vso preskrbo v zavodu, vendar jih morajo tisti, ki so jih dolžni preživljati, preskrbeti s predpisano vrhnjo obleko in s potrebnim perilom. Notranji gojenci morajo prinesti s seboj v zavod te-le oblačila v dobrem stanju in zaznamovana, in sicer dečki: 2 gornji obleki, klobuk in zimsko suknjo, dvoje čevljev, 6 srajc, 6 spodnjih hlač, 6 parov nogavic, 6 žepnih robcev in dežnik; deklice: 2 zgornji obleki, klobuk ali ruto in zimsko jopico, dvoje čevljev, šest srajc, 6 spodnjih kril, 6 hlač, 3 niipranc jopice, 3 predpasnike, 6 parov nogavic, 6 žepnih robcev in dežnik. — Prošnje za pripust k pouku, oziroma za sprejem notranjih gojencev v zavod, naj se do dne 25. junija 1919 vlože pri ravnateljstvu ustanovnega zavoda za gluhoneme v Ljubljani. Prošnje je opremiti z nastopnimi listinami: a) z rojstnim Hstom, b) z izpriče-valom o cepljenih kozah, c) z zdravniškim izpričevalom o gluhonemosti, z napovedjo, kako je nastala, in o telesni zmožnosti, č) z domovinskim listom, d) s šolskimi naznanili, če jih dotičnik ima. Kadar se prosi, da bi se dotičnik sprejel za notranjega gojenca, je vrhu tega priložiti izkaz o premoženju ali zavezno pismo, da bo plačeval po 300 K preskrbovalnih stroškov na leto, ali pa naj se priloži ubožno izpričevalo, napravljeno v zakoniti obliki.
—	Sestanek štajerskih užit. uradnikov
se je vršil dne 8. junija 1919 v Narodnem domu v Celju. Predsednik sestanka, gosp. Matija Pumer iz Mozirja, je vse navzoče tovariše prisrčno pozdravil, nakar je oddal besedo gosp. Josipu Zorku, vodji užit. urada v Celju, ki je v obširnem govoru razpravljal o bedi in siromaštvu štajerskih dacarjev, katerega ni mogoče več prenašati. Zahteval je energično, da se štajerskih užit. uradnikov nc sme ločiti pri plači od kranjskih, ker vendar opravljajo enako službo, živijo v isti Jugoslaviji, ter morajo prenašati enako draginjo. Povdarjal je, da so sami krivi, ker se niso poprej pobrigali, upali so pač, da bo vlada to sama uredila, a ker se po tako dolgem času ni nič storilo, so primorani vladi staviti zahteve, o katerih upajo, da jih bo odobrila, ker ni nič pretiranega, ampak samo toliko, da bi lahko tudi štajerski užit. uradnik živel, kot se človeku spodobi, kar pa sedaj ni več mogoče. Opozoril je tudi vse navzoče tovariše, naj svojo službo šc naprej vestno opravljajo, z zaupanjem, da jim bo vlada položaj v kratkem zboljšala. Sestavila se je primerna resolucija, s katero se podasta dva tovariša v Ljubljano k vladi. V odbor so sc izvoLili sledeči tovariši: Josip Zorko, Celje, predsednik; Matija Pumer, Mozirje, njega namestnik; odborniki: Franc Cajhen, Maribor; Martin Srehočan, Trbovlje; Feliks Krašovic, Poličane; Josip Lukman, Vransko. Namestniki: Aleksander Fride-rih, Koniice; Juri Pfarfant, Št. Peter, Sav. dolina; Franc Koder, Račje pri Mariboru.
—	Rodica pri Domžalah. Na binkoštni ponedeljek ponoči so odpeljali »boljševiki« na Rodici posestniku Cedilniku brejo kravo. Ker pa je krava težko hodila, so jo v nekem prostoru v Domžalah pustili. Gospodar je mislil, da je že ob njo. Kako je bil vesel, ko jo je zopet zagledal, si lahko vsak misli. Kdo jo je odpeljal, se še ne ve.
—	Slovenski orožniki v Hercegovini. Podpisani pošiljamo vsem Slovencem in Slovenkam obilo pozdravov iz Hercegovine: nar. Rozman Pero, Horjul; nar. Ko-mac Štefan, Boh. Bistrica; podnar. Golob Andrej, Bukovo; podnar. Sedelšek Ivan, Luče; podnar. Klemenčič Martin, Sv. Jurij ob Ščavnici; podnar. Košmerlj Vekoslav, Loški potok; podnar. Abram Vincenc, Draga; podnar. Blažič Anton, Gorica; podnar. Koren Peroslav, Sv. Florijan; podnar. Žagar Florijan, Osilnica; podnar. Zcr/.ul Ivan, Tolmin; podnar. Kovačič Ivan, Maribor; podnar. Skok Jože, Vreme; podnar. Habe Ivan, Črni vrh; Jerebinšck Franc, Žiče; podnar. Smolič Vekoslav, Trebnje; nar. Pcrjavcc Rado, Sežana; podnar. Ma-
rušič Janez, Gorica; nar. Kralj Vekoslav, nar. Roje, nar. Marolt Štefan, podnar. Pi-rih Jakob, Cerkno; podnar. Ropotar Toni, Mlakar Franjo, Puševec Franjo, Knap Jože, Maribor; Kale Toni.
Prepovedan uvoz ogrskih bankovcev. Po naredbi finančnega ministra je v ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev prepovedan uvoz bankovcev po 5 K in 10 K, ki jih izdaja ogrska sovjetska vlada in prejemanja takega denarja kot plačilno sredstvo v privatnem in javnen* prometu.	,
Uubllaitske novice.
LJUBLJANČANI! LJUBLJANČANKE!
V soboto 14. rožnika 1919 poklonite*
na gcmiii jugoslovanskemu prvoboritelju dr. Kreku! Ob 6. zveč. vsi na dr. Krekov grob pri Sv. Križu!
lj Danes popoldne na grob dr. Kreka!
Danes ob pol 5. popoldne se zbira kršč. socijalne organizacije pred cerkvijo sv. Petra, da skupno odkorakamo na grob očeta naše misli dr. Kreka. Dolžnost vsakega člana naše organizacije jc, da izpolni spominu na dr. Kreka svojo dolžnost! Delodajalce prosimo, naj vpoštevajo slavnost našega dne in naj dajo dclavcem in uslužbencem prosto!
lj Ruski gostje. Z vlakom, ki se od-pelje iz Zagreba ob 13. uri, pride jutri e zvečer v Ljubljano ruska misija, ki jo vodi e. grof Bobrinski in ki se je pred kratkimga mudila v Belgradu. Na ljubljanskem glasnem kolodvoru bo slovesen sprejem. na
lj Finančni minister Momčilo Ninčioo-v Ljubljani. Ljubljanski dopisni urad jav-ej-Ija dne 13. junija: Finančni minister dr. v-Momčilo Ninčič dospe v Ljubljano jutri.z-dopoldnc.
lj Seja načelstva K. T, D. bo danes, v.H-soboto, popoldne ob pol štirih.
li Nova maša na Rakovniku. Jutri obhaja svojo prvo sveto mašo v svetišču Marije Pomočnice na Rakovniku č. g. Vinkv. Lovšin, in sicer ob pol desetih. Sam mu-zikalično nadarjen si jc izvolil Pcrezijcvo mašo, ki sc bo proizvajala s primernim orkestrom.
lj Odsek romanistov slov. prof. društva ima svoj prihodnji sestanek v ponedeljek 16. t. m. ob 20. uri 30 minut v.-rc-stavraciji Narodni dom.
lj Demonstracije proti razkosanju slovenskega naroda. Cel teden smo se pripravljali na veliki protestni shod, ki bi se bil moral vršiti včeraj popoldne na Kongresnem trgu. Vse je bilo pripravljeno za ta shod, ki bi bil jasno izrazil zahtevo našega naroda po popolnem narodnem ujedi-njenju. Zadnji trenutek, štiri ure pred napovedanim začetkom shoda, pa jc vojaška oblast shod prepovedala, iz ozirov na zunanjo politiko. Kljub prepovedi se je zbra~ la na Kongresnem trgu velika množica ljudi, ki se je takoj pridružila tržaški mladini, katera je prikorakala na trg s trobojni-co prepevajoč narodne pesmi. Pozivu tržaške mladine, naj sc priredi po mestu obhod, ker jc bil shod prepovedan, sc jc množica takoj odzvala in se razvrstila v velik sprevod, ki jc šel skozi Wolfovo ulico pred mestno hišo in cd tu pred palačo deželne vlade. Med obhodom je množica prepevala narodne pesmi, manifestirala za jugoslovansko Corico, jugoslovanski Trst, Istro, Korotan, Prekmurje, Reko in Dalmacijo, Poleg manifestacij pa so se čuli tudi najrazličnejši demonstrativni klici proti italijanskemu imperializmu.
Ko je prišel sprevod z Blenveisove ceste skozi Prešernovo ulico zopet na Marijin trg, sta stala tam v bližini Prešerno-ga spomenika dva italijanska častnika, ki sta na vsak način hotela zadostiti svoji radovednosti. Kljub temu, da stt morala takoj sprevideli, da jih množica nc bo trpela v svoji bližini, sc nista hotela odstraniti. Niti pozivu policije, da naj se odstranita, se nista hotela odzvati, s čemer sta dokazala namen izzivanja. Šele po ponovnem energičnem nastopu policije sta se odstranila. S tem je bil preprečen tudi povod za kak incident. Pri tej priliki smo videli pomnožene policijske straže. Dohodi do hotela Uniona, kjer stanujejo tudi italijanski član; ententne komisije, so bili vojaško in policijsko zastraženi.
Ljudje, ki odločujejo v Parizu o na$i usodi, naj izprevidijo, da naš narod ne bo priznal njihove odločitve!
lj Avtomobilisti, motociklisti. V Ljubljani se namerava ustanoviti »Slovenski avtomobilni klub«, katerega namen ne bo samo, gojiti avtomobilni šport, ampak biti tudi vsem članom in interesentom brezplačno na razpolago glede izbire in renta-| bilitetc avtomobilov posameznih tvrdk in | lipov. Kratke prijave za pristop naj se blagovolijo poslati na naslov: dr. Lampret, 1 Ljubljana. Rimska cesta 18 do 25. t. m., nakar bo sklican tozadevni občni zbor. — Pripravljalni odbor.
Ij Zveza služkinj se v nedeljo popoldne ob lepem vremenu korporativr.o udeleži dciavskeca tabora uod Šmarno goro.
Zbirališče je v Šiški pri cerkvi, odhod ob dveh popoldne.
lj Več srca! Kakor že znano, se je zadnji čas ustanovilo društvo za služkinje v Ljubljani. Vsak človek bi tem ubogim trpinkam privoščil par uric na teden (n. pr. v četrtek), da si kaj zase poskrbe in popravijo, ter par ur (5 ur) v nedeljo, da si malo nadihajo svežega zraka, ko že vsaka mravlja leze na sprehod. Znano je tudi, da je naša vlada to odobrila. Kljub temu se dobe še gospodinje, ki ob nedeljah niti do sedmih svojim služkinjam ne dajo prosto, ob četrtkih pa samo z godrnjanjem, ali pa 6ploh nič.
lj Kopališče Slon od danes naprej deloma odprto. Več se izve istotam pri blagajni.
lj Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 1. do 7. junija 1919. Število: novorojencev 20, mrt-vorojencev 1, umrlih 24; od umrlih je domačinov 14, tujcev 10. Umrli so: za jetiko 6, med njimi dva tujaca, vsled nezgod eden, radi samomora eden, za različnimi boleznimi 15, za pljučnico eden. Med njimi je tujcev 10, iz zavodov 15. Za infek-cijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer za malarijo (4 bivši vojaki, 6 vojakov) 10.
lj Licencovanje bikov plemenjakov. Dne 3. junija 1919 se je v mestni klavnici vršila komisija, ki jc imela nalogo pregledati vse bike plemenske v mestnem okolišu in določiti njih sposobnost za pleme-nitev. Žalostno dejstvo naših živinorejskih ! razmer je, da jc pripeljal k tej komisiji sa-7 mo en posestnik svojega bika plemenjaka. Ta komisija je na mestu konštatirala, da ie" je v Ljubljani veliko število krav in telic, !(? iia pa ne odgovarja temu številu, število £p sposobnih bikov plemenjakov. Ker je vsled dolgoletne vojne naša živinoreja jako veli-ko trpela, treba jc, da jo dvignemo v prej-šnji stan, oziroma do viška razvoja. Vsled J0 tega mora vsak posamezni kmetovalec-S živinorejec ravnati se po zakonih, ki so po-, stavljeni v varstvo naše živinoreje. Za ple-menitev goveje živine mora biti v vsaki občini na sto krav in telic vedno na razpolago 1 bik plemenjak, ki mora biti od dopuščevalne komisije spoznan za sposobnega za pleme. Pri plemenjakih je velikega pomena, kakšne pasme da je, starosti, mere, na kar se pri nas skoro nikjer ne gleda. Zarod goveje živine postaja vsled napačnega ravnanja vedno slabeji in živinoreja trpi na razvoju. Po zakonu je določeno, da je treba za vsakega bika plemenjaka, ki se ga dopušča, sklep dopuščevalne komisije, ki se izreče o sposobnosti bika. Le taki biki, ki dobe posebne dopu-stilne liste in ki so bili po dopuščevalni komisiji spoznani sposobnim, se smejo uporabljati za pleme. Zato je treba, da se naši živinorejci bolj zanimajo za razglase in razpise, ki se tičejo naše živinoreje in da polagajo važnost na rejo goveje živine, ki ima posebno v današnjih časih veliko pomena.
Harodno gledi^e.
r
Drama,
14.	junija, sobota: Pelikan. — Abon. C 2/63. '
15.	junija, nedelja: Pelikan. — Abon. A 2/63.
[16. junija, ponedeljek zaprto.
17. junija, torek: Listnira Bouborouthe. C 65.
Opera,
14. junija, sobota: Madame Butterfly. — Abon. A 64.
13. junija, nedelja: Madame Favart. — (Obhajanje 100 letnice OJfenbttcba.) Izven abonma.
16.	junija, ponedeljek: Madame Buttf:rfly.
Abon. B 64.
17.	junija, torek zaprto.
KRALJ PETER SE VRAČA V SRBIJO.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Beigrad, 13. junija. Kralj Peter se vrača iz Grške v Srbijo. Stanoval bo v Arangjelovački Banji.
SPOPAD MED PROTIČEM IN PRIBI-ČEVIČEM.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Zagreb, 1. junija. Današnji »Obzor« poroča iz Belgrada, da je pri včerajšnjem ministrskem svetu prišlo do ostrih nasprotij med ministrskim predsednikom Proti-čem in ministrom za notranje zadeve Pri-bičevičm. Pribičevič je zapustil posvetovanje ter se v avtomobilu odpeljal na dom. V zasebnih in parlamentarnih krogih se živahno komentira ta axodus Pribičeviča. Pričakuje se, da v prihodnji seji narodnega predstavništva pade odločitev, ki zavisi od strank, ki niso v demokratski zajednici.
IZ MINISTRSTVA PREHRANE,
(Izvirno poročiio »Siovencu«.}
prehrane. Imenovanih bo več tajnikov in inšpektorjev. Namestili se bodo tudi dijaki.
LJUDSKA STRANKA V HERCEGOVINI.
{Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Zagreb, 13. junija. Iz Mostara javljajo, da so se ustanovili o binkoštnih praznikih v Čerinu, Podhumcu in Goran-cih odbori ljudske stranke. Ljudstvo stopa povsod z navdušenjem v vrste ljudske stranke.
POLITIČNI SHODI V BOSNI ZOPET DOVOLJENL
(Tzvirno poročilo »Slovencu«,)
Zagreb, 13. junija. Belgrajska »Pravda« poroča, da je vlada zopet dovolila v Bosni in Hercegovini politične shode,
RUSKA DEPUTACIJA V ZAGREBU.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Zagreb, 13. junija. Danes ob 18. uri zvečer se jc vršilo predavanje ruskega odbora. Govoril je grof Bobrinski, bivši predsednik ruske dume, o ciljih in nalogah ju-
goslovanske-ruske vzajemnosti.
FINANČNI MINISTER DR. NINČIČ V ZAGREBU.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Zagreb, 13. junija. Finančni minister i dr. Momčilo Ninčič, ki se je včeraj in danes tu posvetoval z raznimi ravnatelji denarnih zavodov, se odpelje jutri v Ljubljano.
NOV LIST V ČRNI GORI.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Cetinje, 13. junija. Danes je tukaj izšla prva številka novega lista »Narodna Reč«, glasila mladinskih organizacij. List obeta, da bo mnogo pripomogel k narodnemu ui'edinjenju, ki je potrebno posebno v tem delu naše države, ki je tako izpostavljen italijanskim intrigam.
VIDOV DAN V SARAJEVU.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Sarajevo, 13. junija. »Prosveta« ter ostala hrvatska in srbska prosvetna in kulturna društva so sklenila prirediti na Vidov dan veliko slovesnost v spomin za naše osvobojenje in združenje padlih junakov. Slavnostni govor bo na mestu, kjer se je izvršil atentat 1. 1914.
AFERA VANCAŠ.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Sarajevo, 14. junija. V aferi Vancaš je vložil danes državni pravdnik na vrhovno sodišče ničnostno pritožbo.
ZAPLENJENA IZJAVA JUGGOSLO-
VANSKEGA ŠKOFA.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Split, 13. junija, V zadrskem »Narodnem Listu« je bila izjava nadškofa Pu-lišiča, da se je izjavil za jugoslovansko Dalmacijo, zaplenjena,
PROTEST SPLITSKE OBČINE,
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Split, 13. junija. Splitska občina je poslala mestu Zagrebu brzojavko, v kateri se izjavlja solidarno z zagrebškim protestnim shodom. Tekst brzojavke je v listu »Nova Doba« cenzura zaplenila.
PRVI ODTISI NOVIH DINARSKIH BANKOVCEV. ,
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Zagreb, 13. junija. Prvi odtisi novih dinarskih bankovcev so bili danes predloženi v odobritev finančnemu ministrstvu. S končnoveljavnim tiskanjem se še ni pričelo.
PLOVBA PO DONAVL
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Beigrad, 13, junija. Mirovna konferenca v Parizu je sklenila, da se stavi plovba po Donavi pod mednarodno kontrolo. Za predsednika mednarodne kontrolne komisije bo imenovan angleški admiral Trubrich,
POČITNICE ZA SRBSKE OTROKE.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Split, 13. junija. Občinski odbor je sklenil, da preskrbi potrebno, da omogoči čez šolske počitnice bivanje ob morju večjemu številu sirot iz Srbije.
ITALIJANI STRELJALI NA HRVATE.
LDU Split, 12. junija. (DDU) Potniki poročajo, da so se vršile včeraj v Veli Luki povodom prihoda parnika »Porer« z angleškimi častniki velike manifestacije. Narod je pozdravljal goste. Približali pa so se karabinijeri, nastavili strojnice in začeli na ljudstvo streljati. Narod se je razbežal po hribu, se nato zbral in razvil jugoslovansko, ameriško in angleško zastavo, Karabinijeri so množico zopet obkolili in jo s streljanjem prisilili na predajo. Angleški častnik jc posredoval pri poveljniku italijanskih ladij. Ni še znano, koliko je bilo žrtev.
LDU Split, 13. junija. (DDU) Iz Ore-biča poročajo, da so deportirali dva naša mornarja, ki sta se obrnila na italijansko oblast za potno dovoljenje na Reko. Pri-
jeli so ju, češ da sta jugoslovanska vojna obvezanca, ki sta hotela dezertirati.
TURŠKA DELEGACIJA V PARIZU.
LDU Dunaj, 13. junija. (ČTU) »Neue Freie Presse« poroča iz St. Germaina, da je včeraj dospela turška delegacija v Vau-cresson pri St. Germainu pod vodstvom Damat Ferid paše, svaka vladajočega sultana. Delegacija obstoji iz preizkušenih pristašev Francozov,
POLJAKI VPADLI V SLOVAŠKO.
LDU Praga, 13. junija. (ČTU) Nepotrjene vesti javljajo, da so Poljaki vpadli v Slovaško, in sicer v dveh komitatih, ki jih zahtevajo zase. Poljske čete so zavzele določene postojanke.
RUSKA VOJAŠKA MISIJA V PRAGI.
LDU Praga, 13. junija. (ČTU) Danes je dospela vojaška misija, ki jo je odposlal general Denikin v sporazumu s Kolčakom. V nekaj dneh odpotuje v Pariz.
SLOVAŠKI PROSTOVOLJCI.
LDU Bratislava, 13. junija. (ČTU) Minister Šrobar je v posebnem proglasu pozval vse Slovake v starosti od 18. do 36. leta, naj gredo prostovoljno v boj proti Mažarom, Vsi župani poročajo o številnem odzivu,
ČEŠKO - AMERIŠKA TRGOVSKA DRUŽBA.
LDU Praga, 13. junija. (ČTU) Pri ministrstvu za notranje stvari, je bila vložena prošnja za koncesijo v svrho ustanovitve čehoslovaške Comercial Corporation of America z delniškim kapitalom 10 milijonov kron. Družba bo imela svoj sedež v Pragi ter bo poslovala vzajemno s češko družbo, ki obstaja pod istim imenom v Ameriki in ki bo zvišala svojo glavnico cd enega milijona dolarjev na pet milijonov. Družba bo uvažala surovine iz Amerike, kot zameno za češko blago. Ustanovile se bodo podružnice v Bratislavi, Brnu, Zagrebu in Beogradu.
IZKAZNICE ZA OBLEKO NA ČEŠKEM.
LDU Praga, 13. junija. (ČTU) Od 21. t. m. se sme blago za obleko prodajati samo proti izkaznicam. Posebne komisije določajo množino, ki se sme prodati posameznikom.
Razno.
r Kletev Hopeovih diamantov. Win-sor Me Lean, dediči čez sto milijonov dolarjev, najlepše oblečen otrok v Združenih državah, je neopažen ušel te dni svojim nadzirateljem, zbežal na ulico, kjer ga je povozil avtomobil do mrtvega. Mati dečkova je lastnica slovitih Hopeovih diamantov, ki baje prinašajo nesrečo.
r Največja elektrarna na sveto. Iz Bamberga poročajo listom: Finančni odbor bavarskega deželnega zbora je odobril prvo postavko v znesku 50 milijonov mark za stavbo ogromne elektrarne. Ves kapital za elektrarno bo znašal 250 milijonov mark. Stavba ima biti dograjena leta 1921.
r Orjaški aeroplan zdrobljen. Iz Pariza poročajo: Največji aeroplan sveta, trikrovnik s šestimi motorji, se je razbil, ko je prvič zletel v zračne višave. Kapitan Haroling in pilot sta se ubila, večina posadke je pa ranjena. To je bil doslej največji aeroplan; vanj je šlo 92 ljudi. Zgrajen je bil v tvornici Tarrantovi v By-flutu v pokrajini Surrey. Kabina za potnike je 28 metrov dolga ter spominja na kabine, kakršne imajo podmorski čolni. Počez je meril 43 metrov. Da se je ta orjak mogel vzdigniti v nedozirne višine, je imel šest motorjev s 3000 konjskih sil.
r Kaj dela Viljemova družina. Prvi sin Viljem je 37 let star in hoče stalno ostati na Nizozemskem. Njegova žena z otroki biva naprej v svoji palači. Drugi sin Eitel Friderik živi v svoji vili Ingen-heimu, tretji Adalbert je ostal v svoji vili Seeblicku pri Kielu. Četrti Avgust Viljem z družino je gost pri nekem veleindustri-jalcu. Peti Oskar živi pri tastu grofu Ba-nevvitzu v Meklenburgu na posestvu Bri-stovu. Najmlajši Joahim živi v Postupimi. Hči Viktorija Luiza, bivša vojvodkinja Brunšviška, živi pri tastu Cumberlandu v avstrijskem Gmundenu.
ZeMska in barve. Vsak značaj, ali bolje, vsak duh si izbere one barve, ki so njemu najprikladnejše. Vse žene, ki se oblačijo v obleke oranžne, svetlo rdeče, rumeno ali zelene barve, so hitre jeze, zamerljive, prepirljive in svojeglave. Ne verujte onim, ki ljubijo vijoličasto barvo, a še manj onim, ki nosijo svetle klobuke, a ogibajte se onih, ki se oblačijo v črno. Črna barva je znak splet-karstva. Samo ta se oblači v črno, kdor se udaja črnim in težkim mislim. In ravno taki ljudje so kakor obsedeni v naklonjenosti naproti črni barvi in sovražijo vse druge, ki se oblačijo v obleke drugih barv. Bela barva je barva onih značajev, ki sploh nimajo značnja; v belo se oblačijo navadno kokotke. Itožičasto obleko nosijo navadno ženske, ki so stnre nad trideset let. Vendar pa so ženske, ki ljubijo rožičasto barvo, vedre, duhovite, ljubeznjive in vesele v življenju. Svetlo modra barva je
barva >lepe ženske«. Ta barva dobro pri-stoja vsaki dobi. Če so ti značaji nesrečni, tedaj si izberejo sivo barvo. V dneh sreče si izvolimo rožičaste in modro barve. Vijoličaste barve ljubijo one žene, ki so bile nekoč lepe, a zdaj niso več, ali ki so obdržale lepoto tudi v starosti. Zelena barva se redko komu prilega.
It Bpominov stare pevke. V Turinu živi Virginia Bollabodati, starka 99. let, ki je bila svojčas slavna pevka. Ob priliki njenega godu je prejela mnogo obiskov in več časopisov je prineslo zanimivih podatkov iz njenega življonja. Nekoč je pela s takim uspehom, da so ponovili opero 26 krat zaporedoma. Občinstvo je pa bilo opere že sito, zato jo je izžvižgalo. Pevka je bila vsa obupana in je letela v sobo impresarija, kjer jo sedel tudi minister Cavour in jokala. Cavour jo je tolažil rekoč: >Uboga gospica! Vi ste tako občutljiva za žvižge, da se takoj vidi, da niste bila nikoli za ministra.<
Prva telefonska knjiga mesta New Jork ni bila sploh nikaka telefonska knjiga, temveč le kos trdega papirja, ki je nosil imena vseh naročnikov na eni strani. — To je bilo leta 3,876. V celem je bilo 252 telefonskih naročnikov. Če primerjamo sedanjo telefonsko knjigo, vidimo napredek, ki je bil dosežen v tako kratkem času, v času komaj ene generacije.
Pleme Kariba o smrti. Pleme Kariba pripoveduje, da je smrti kriva žena. Bog Ku-ruruman je ustvaril same moške, ki so se zelo veselili življenja in niso poznali ne bridkosti ne smrti. Kururuman pa je imel ženo, ki je bila huda, ker njen spol ni bil zastopan na zemlji. Nekega dne je šla na zemljo in je ustvarila isto toliko žena, kolikor je bilo mož in jih je odvedla pred nje. >Kakšne nežne stvarice so to,< so dejali moški. Vsak je vzel eno in živel z njo v veselju. To pa ni trajalo dolgo. Žene so zahtevale od svojih mož zdaj to, zdaj ono, bile so zavidne in so se prepirale. Tako je nastala zavist, prepir, boj, tatvina in ubojstvo. Bog Kururuman se je zelo razsrdil in poslal smrt na svet.
Zagrebška borza.
LDU. Zagreb, 13. junija. Zaključni kurzi na današnji borzi:
Denars Blago
Banka za trg„ obrt in industrijo	440	445 Banka in hranilnica za Primorje
na Sušaku, nove deln. . .	—	510
Hrvatska eskomptna banka . .	—	1375
Eskomptna in menj. banka, Brod	380	393
Hrvatska kreditna banka,	850	860
Narodna banka Zagreb..........460	475
Obrtna banka	216	225
Poljedelska banka,	92	—
Prva nrvatska hranilnica	8000	8150
Srbska banka..................840	860
Zemaljska banka,	700	705
Hipotekama banka, Zagreb	350	365
Trgovinska banka......,„	290	298
Ljubljanska kreditna banka i. .	—	900
Hečka ptička banka, nove deln.	205	205
Slavonjska banka za les. industr.	865	900
¥estnik S. K. S. Z.
* Iz Črnomlja. Versko in društveno življenje se v Belokrajini kljub političnim neprilikam svetovne vojske vsestransko razvija in je ponekod pokazalo že lepe uspehe, Marijine družbe, ki so v večini belo-kr. župnij pod spretnim vodstvom dobro organizirane, so priredile že več iger, predstav in shodov na raznih božjepotnih krajih, ki se kar prilegajo za društvene sestanke. Tako je Marijina družba v Semiču (nad 300 članic) napravila majniški izlet na prijazni Smuk nad Semičem, romantično idiličnem kraju, ki spominja na tabore in boje turških časov. Črnomeljska Mar. družba (nad 200 članic) je obiskala (pondeljek po Duhovem) slavnoznani, zgodovinsko znamenit Žezelj, hrib s Kalvarijo nad Vinico ob Kolpi, s prekrasnim baročnim altarjem Mat. B., kamor tudi romajo iz vseh delov Hrvatske, — Tretji red je imel svoj redni občni zbor za Belokrajino 1. junija pri Treh Farah, kamor vsakega Belokranjca najbolj vleče, ker je zgodovina Treh Far v najtesnejši zvezi z razširjanjem in preganjanjem krščanstva med Jugoslovani. Shod pri Treh Farah se je zaključil z veličastnim sprevodom, ki je bil sijajna manifestacija versk* zavesti, kar mora naravnim potom vplivati na katoliški pokret in organizacijo med Hrvati; le treba k temu več spodbude in agitacije potom hrvaškega časopisja (no-vin). Kje je bolj pripraven kraj za verske in politične sestanke obeh bratskih narodov, kakor pri Treh Farah, na meji ob žc-leznični postaji? Kraljica Jugoslavije, ki ima tu tri cerkve sebi posvečene, bo gotovo blagoslavljala vse take sestanke v svrho verskega življenja in gospodarskega napredka. Pravo apostolsko delo izvršuje v tem oziru »kuča dobre štampe« oo. ka-pucinov na Reki, ki je s sto in sto tisoč brošuricami (vijenčiči) tedniki, mesečnik in knjigami započela novo dobo hrvatske katoliške književnosti.
Tudi društvene prireditve katol. izobr društev v Semiču in Črnomlju so pokazale da mladina umeva svojo nalogo in duh ča sa. K temu največ pripomore delavna du hovščina, ki vodi vse take prireditve. Čr nomaijsica mladina obojega spola je opc tovano pokazala sijajne zmožnosti za dra matične prireditve pod izvrstnim vodslvon g. kaplana Jalena. O Vel. Noči je priredili igro »Revček Andrcjčck, o Duhovem po
ovno »Črnošolec« v največjo zadovoljnost bčinstva. Mnogi skriti talenti so tu zako-ani, ki bi bili zmožni za najtežje vloge in elali čast vsakemu odru na Slovenskem, epo je bilo in da rabim domači izraz baš gizdavo.«
fESTNIK fff ORLOVSKE ZVEZE
* Orel v Trbovljah je priredil na bin-;oštno nedeljo v Društvenem domu veselo-gro »Brat Martin«. Igra je prav dobro spela. Vstopnice so bile že pred dnevi tzprodane, tako da >se bo igra prihodnjo edeljo ponavljala. To pač kaže veliko za-imanje za Orla, pa tudi vnema zavednega bčinstva do katoliške organizacije. Dasi-ivno so se stavile velike težkoče, so iralci vsi od brata Martina — požrtvo-alnega potujočega patra — pa do viso-ega politikarja Lipčeta vloge izvrstno re-,li. Želimo jim še več takih uspehov.
Prosveta.
pr Gostovanje gdč. pl. Miletičeve v Pelikanu«. Gerda jc eterično, brczteles-
0	bitje. Njeno bistvo je naivno podza-estno filozofiranje in slubenje, kakor za-nava, čuti in čuvstvujc star, nerazvit trok; zato je Miletičevi zelo nagajalo jeno polnokrvno zdravje in kipeče živ-enje, Gerda ni Ibsenova naivka, temveč edno obremenjeno dete po svoji materi, ; črte je Šaričeva boljše podala. Ravno iko zahteva vloga, da se ustvarja brez atosa, brez močnih kretenj, vse samo v apol razvitih sunkih, napol izraženih uvstvih. V toliko jc vlogo Miletičeva reobrnila sebi v prid, da se ji ni bilo tre-a boriti s svojim temperamentom za trindbergovo subtilnost. Nc iz morebit-ega napačnega umevanja, iz tega izvira apačna interpretacija teksta na nekatc-ih krajih, n. pr. v drugem aktu, ko sc rne Axel iz restavracije, kar je pa po-ravila s svojo igro ob začetku in koncu rugega in koncu tretjega dejanja. Zelo orak in prisrčen je njen nastop, zvonek
1	osvajalen njen glas; sodil bi, da je roma interpretka Ibsenove Nore, s Strind-ergom bo vedno nekoliko navskriž, rav-\o ker razpolaga s preveč sredstvi. Katar še pride, in pride naj gotovo, naj pri-iese s seboj Noro. Ostali igralci so bili a spoznanje utrujeno šibkejši od premie-e, samo Zeleznik je bil parkrat boljši.
N. V.
pr Dr. Josip Natasovič: Do ozore 1848. Jojni pohod brodskih graničara. Sa 7 slika 1 kartom, dodadkom spisa Frana Kurel-a: »Odgovor na ove magjarske hartije, to je tužna Rothova vojska kuči poučla.« J Zagrebu 1*519. Dionička tiskara. Knjiži-a obsega 82 strani in ima kronologičen »omen ter je v marsičem zanimiva.
pr Njiva. Kulturni vestnik. Štv. 2. 1. etnik. Izdaja Višji kulturni svet v Trstu. i Trstu je začela izhajati tedenska revija •Njiva-', ki prinaša doneske naših leposlov-lih in znastvenih pisateljev in je dokument laše kulture na jugu in tudi naše žilave jodjetno'ti na jugu. Ni treba povdarjati tako velik pomen ima danes tak list za aaše brale, ki so popolnoma odtrgani od našega kulturnega središča. List izhaja na 16. straneh in ima zares čedno obliko. Vsebina 2. številke je: Dr. Ivo Šorli: Pogovori. Milan Skrbinšek: Osvald Alving. Marija Kmetova: Golobovi. Dr. Josip Ag-neletto: Svetovna vojna in gospodarski razvoj. Dr, Lavo Čermelj: O silah. Ferdo Kleinmavr: Otrok naj vzljubi prirodo. Pregled: Glasbeni, umetniški, naravoslovni. — Listu želimo napredka in obilo uspeha!
pr »Lr.č«, Osma številka tega lista je izšla. Na prvem mestu prinaša članek N. Galkovskega: Naše smjernicc. Matija Ko-lešič nadaljuje svoj spis o Ivanu Cankarju; spis je zelo zanimivo pisan, človek ga či-ta ko novelo. Dr. Djuro Kimtarič prinaša članek: Sukob dvoju mačeha. Ponavljamo stavek: Največja potreba katoliškega di-jaštva je, da se povrne k učenju socijalnih problemov.« Janko Kralj ima v ti številki
Pesem obupanih in Dijalog o polnoči. Djuro Sudeta objavlja pesmi: Uskrsnučc in Jutro. Dr. Peter Rogulja piše: Med Slo-vencima (Bilježkc iz dnevnika.) Sledi: Kulturni pregled in rubrika: Organizacija. Ta številka lista je zanimiva in dela čast uredniku in sotrudnikom.
»Razstava v Jakopičevem paviUonu."
V	»Slovencu« dne 10. t. m. jc objavil nekdo pod krinko umetniške kritike nekaj praznih fraz, očitno z namenom, da vplete med nje naravnost izmišljene trditve! Nc zanima me, kakšni osebni nagibi so ga do-vedli do tega čina in gotovo bi mu nc hotel kvariti njegovega skromnega užitka, če bi sc zadeva tikala izključno le mene. Dotičnik pa zlorablja v dosego svojega namena umetnostno razstavo in vso slovensko javnost. Taki izbruhi so škodljivi splošni morali človeške družbe in jih je treba na vsak način onemogočiti. Obžalovanja vredno bi bilo, ako bi slovenski listi z objavljanjem gojili take duševne izrodke. Prepričan sem, da je prišlo dotično poročilo le pomotoma v list. —
V	pojasnilo javnosti pa konštatiram, da kakega Jakopičevega kluba ni, da torej tudi ni mogel razstaviti (kakor trdi pisec), pač pa obstoja klub upodabljajočih umetnikov »Sava«, čigar član sem poleg drugih odličnih umetnikov tudi jaz. Pa tudi ta klub ni razstavil, — Razstava obstoji iz dveh delov, kakor sem že enkrat poročal, in ne iz polovice in dveh četrtin, (kakor poroča pisec), in sicer I. iz razstave umetniškega naraščaja, kjer je zastopanih 12 razstavljavcev z 86 deli in II. iz razstave starih umetnin iz privatnih zbirk, ki šteje 30 številk. — Razstavo sem si omislil namenoma tako kakoršna je. Kajti potrebno je, da izve javnost, kaj ima upati od naše umetniške bodočnosti. Zato sem, in siccr nc oziraje se na kake klube ali društva, nabral dela mladega, za bodočo slovensko in jugoslovansko umetnost važnega naraščaja. Treba pa je tudi, da se umetniško vredna dela prošlih stoletij, ki sicer sploh niso pristopna občinstvu, javno razstavijo. Zato te vrste razstave tudi niso zadnje v mojem paviljonu. Pri razstavah namreč ni nikakor važno, da so pomladno sveže, ampak da so dobre in v stanu vplivati blagodejno na duševno in moralno življenje naroda, — Kar se pa tiče osebnega mnenja dotičnega pisca o vrednosti umetnin in o ureditvi razstave to me ne briga, to je njegova stvar, ampak svoje iine naj pove in naj se nikar ne skriva za listom in vali s tem odgovornost na uredništvo. — Končno pa prosim vso slovensko časopisje, da si stavi za princip, naj listi ne bodo plot, izza katerega streljajo posamezniki puščice s strupom osebne nejevolje, pač pa naj poročajo o vseh umetniških strokah in zadevah le zanesljivi_strokovni poročevalci, ki prevzamejo s svojim podpisom odgovornost, da bodo umetniške prireditve tolmačene javnosti z resnostjo, kot je resen njih namen. R. Jakopič.
Podalfšanje žeSezaite Sf. janž-Sevnica.
Že pred vojno se ie o tem prepolreb-nem podaljšanju mnogo govorilo, pisalo in delalo, a razmere, v katerih smo živeli v stari Avstriji, so bile pač take, da nismo ničesar dosegli. Danes so se te žalostne razmere temeljito spremenile. Mesto sistema, ki je smotreno vsak gospodarski polet Jugoslovanov trajno uničeval, imamo sedaj državo in državnike, o katerih smo v dno duše prepričani, da jim je za gospodarski razvoj in procvit svojih državljanov. V tem globokem uverjenju stopamo pred forum centralne vlade s prošnjo za uresničenje toliko zaželjene in prepotreb-ne železniške zveze, ki jo utemeljujemo nastopno:
S Hrvatsko je danes spojena rodovitna in narodnih zakladov bogata Dolenjska le po ovinkih potom belokranjske želez-niefe. Pri gradnji imenovane proge se je oziralo izključno na lokalne potrebe, vsled česar je ta železnica kot direktna zveza z jugoiztočnimi pokrajinami predolga; ne-uporabljiva pa kot prvovrstna prometna žila, zato ker je proga Bubnjarci—Karlo-
vac kaj površno in slabo zgrajena. Moralo bi se jo popraviti v celoti in po temeljitem popravilu usposobiti za progo prve vrste. Proga Reka—Zagreb jc pa žc itak preobremenjena.
Nujna in naravno življcnska potreba je, da sc spoji Dolenjska z novo prvovrstno progo Št. Janž—Sevnica. Ta proga bi sc dala lahko in lepo izpeljati na levem bregu Mirne od Tržišča do Sevnice, kjer bi sc zvezala z južno železnico v Savski dolini. Tekla bi ves čas z malim padcem, ki pa nikjer ne prekorači 5 °/on. Mostiči čez Mirno bi nc delali nikakih težkoč. Le most čez Savo ob ustju Miriy; bi bil večji tehnični objekt. Cela nova proga bi bila dolga le 12 km. Železnica Ljubljana—Trebnje jc žc usposobljena za glavno progo, in črta Trebnje—Št. Janž sc z lahkoto spo-polni s preložitvijo v razvodu pri Trebnjem, kjer znaša tamkaj sedanja strmina 20"/no in z razširjenjem radijev v nekaterih krivuljah tako, da bi bili izpolnjeni vsi pogoji za dogradnjo prvovrstne glavne železniške zveze Ljubljana—Zagreb.
Imenovana spojitev Št. Janške železnice bi upostavila prepotrebno zvezo z Štajersko, Hrvatsko, Banatom in Srbijo po najkrajši poti, kar bi bilo tudi v slrategič-nem oziru največjega pomena.
Zanimanje za gradnjo te proge je veliko ne le pri nas v Sloveniji, kar potrjujejo priloženi sklepi občinskih zastopov, ampak tudi že v gori imenovanih pokrajinah. Saj bi bila ta proga eminetnega gospodarskega pomena za najrodovitnejše in najbogatejše dele Slovenije, sploh Jugoslavije. Zgraditi bi se pa dala, kar jc posebno razveseljivo, s primerno malimi stroški.
Obsežen promet, ki se vrši danes iz Dolenjske po ovinkih skozi Karlovac in Ljubljano v iugoiztočne pokrajine, nepotrebno obremenjuje obstoječe že itak preobložene proge Ljubljana—Karlovac—Zagreb in Ljubljana—Zidani most—Zagreb.
Pomisliti je treba, da jc samo šentjan-ški premogokop zmožen oddajati po tej progi po 12.000 vagonov premoga, ako sc obenem zgradi kratko 3 km dolgo dovlač-nico Krmelj-Št. Janž in omogoči dobavo premoga iz Koluderskega rova. Razen tega imamo v obratu že tudi Mircnski premogokop, ki jc sposoben za obsežno razširjenje in pomnoženje svojega dobavljanja, ter bi lahko oddajal letno 6000 vagonov po tej progi. Ves ta premog je primoran iskati si svoj trg v jugoizhodnem delu države.
Ta zveza bi tudi pospešila otvoritev novih premogov, ker je v Mircnski dolini še mnogo premoga. Poleg tega še prav iz-rečno povdarjamo, da jc Mirenska dolina bogata v Jugoslaviji, na silno redki železni rudi, na manganu, cinku in svincu.
Vsi rudniki navedenih rud, so bili svoječasno že v živahnem obratu, kar dokazuje velika carina, ki je uspešno delovala v Karmelu nad 20 let — dalje izvažanje železne rude na vozovih iz Hrastnega v 6 ur oddaljen Dvor pri Žužemberku, a le vsled slabih prometnih zvez niso zamogli trajno vzdržavati svetovne konkurence in vsled tega svoje delovanje prenehati.
Dolenjska je splošno bogata na lesu, zato kaj razvita lesna domača industrija, koje izdelke bi se izvajalo v ostale dele Jugoslavije.
Nasprotno pa je notranja Slovenija na žitu, živino- in prešičereji. Dokaz naši trditvi jc dejstvo, da so bile te pokrajine navezane na uvoz iz bratskih pokrajin.
Vsa navedena dejstva dokazujejo dosti jasno prepotrebno nameravano zvezo.
To spomenijo je poslal Kulturpo gospodarski odbor v Mokronogu deželni vladi za Slovenijo in vsem trem našim klubom v Narodnem predstavništvu. Spomenici so bile priložene izjave okoli 40 občin in pa načrt za železnico, katerega je izdelal ing. Zupančič. Upamo, da bo imela akcija za to prepotrebno železnico popoln uspeh.
Cz^spodarske novice.
g Češki finančni minister o vojnih dolgovih. Dr. Rašin, finančni minister čehoslovaške republike se je izjavil napram uredniku »Vienna Bulletin-< o vojnih dolgovih približno sledeče: Naziranje, da bi Nemška Avstrija ne mogla plačati vseh vojnih dolgov, ki jih ji hoče naložiti mirovna konferenca jc popolnoma napačno. Nemška Avstrija ima na razpolago velikanska pre-
moženja , o katerih podatke morejo dati velike dunajske banke. Pripoznam, da je bila velika napaka stare Avstrije, .da je vojnim posojilom dovolila tako visoke obresti. Zato mislim, da bi bilo mogoče sporazumno z novitni narodnostnimi državami vojno posojilo, ki ga bo morala prevzeti Nemška Avstrija, spremenili v posojilo z manjšimi obrestmi. Obrestovalo naj bi sc z enim ali dvema odstotkoma, kar bi za-mogla Nemška Avstrija sanirati brez vsakega bankerota. S tako rešitvijo bi sc tudi mi zadovoljili. Posojilo notira že več časa 60 in po spreminitvi bi padlo približno na 40.
g Trgovska pogodba med Srbijo in Italijo je bila za ozemlje stare Srbije podaljšana. Iz Italije se bo uvažalo blago preko Soluna v staro Srbijo, od koder Uje ne sme izvažati v ostale dele Jugoslavije. — Tudi svoje vrste posebnost!
g Tečaj za železobetonske traverze, ki jc bil preložen na poznejši čas, sc bo vršil 5., 6. in 7. julija v prostorih Urada za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22. Začetek tečaja bo v soboto, dne 5. julija, ob 3. uri popoldne. Kdor sc šc misli priglasiti, naj nemudoma pošlje tozadevno obvestilo na naslov Urada za pospeševanje obrti. Tečaj bo vodil g. inž. I. Novak. Obisk tečaja jc brezplačen, za potrebščine sc plača 5 K.
g Živinorejski in mlekarski tečaj priredi kmetijska šola na Grmu dne 27. junija in v soboto dne 28. junija t. 1. s sledečim sporedom: reja molznih krav. Krmljenje. Molža. Mlekarstvo. Predavanje sc prične v petek dne 27. junija t. 1. ob 2. popoldne. Kdor se želi udeležiti enega ali drugega izmed teh tečajev naj sc priglasi po dopisnici pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu pošta Novo mesto in siccr za vinogradniški tečaj do 19. t. m„ za živinorejski in mlekarski tečaj pa do 30. t. m. Revnejšim da ravnateljstvo prenočišče brezplačno na razpolago,
g Vinogradniški tečaj priredi kmetijska šola na Grmu v petek dne 20. in soboto dne 21, junija t. 1. s sledečim sporedom: poletna dela v vinogradih. Trtni škodljivci. Zeleno cepljenje. Predavanje se prične v petek dne 20 t. m. ob 2. popoldne,
Aprovizaciia.
a Amerikanska akcija za poboljSfik prehrane revnih otrok do 14. leta. V kratkem se bo za otroke do 6. leta razdeljevalo ameri-kansko kondenzirano mleko, kakao, sladkor in riž, otroci od G. do 14. leta pa bodo dobili kuhan kakao v šoli oziroma v zavodih. Po dosedanjem preračunu odpade na vsakega otroka 8 pušic kondenziranega mleka, pol kg kakava, pol kg riža in 1 kg sladkorja, kar jo določeno za 24 dni, ker mestna aprovizacija ni dobila toliko blaga kakor ga jo bilo prvotno določenega. Kdaj se bo delilo to blago oz. kakao v šolali, se objavi v listih, učencem pa naznani šolsko vodstvo. Opozoriti pa je treba že sedaj, da so ta živila določena le za otroke in ne morda tudi za druge Člane rodbine, ter da bodo matere porabile to bJago edino le za otroke, katerim je namenjeno. Ker pa so navodila o uporabi mleka na jiušicah tiskana le v angleškem jeziku, vsled česar bi ga morda nekatere matere nepravilno uporabljale, naj služijo sledeča navodila. V vsaki pušici jc 45 dkg kondenziranega mleka, ki je določeno za ?, dni, tako da se uporabi za otroke dnevno lo dkg kondenziranega mleka. Mleku naj se pri kuhi prime.ša Se enkrat toliko, raje pa še nekaj več vode. Razredčene-mu kuhanemu mleku se pridene 2 dkg kakava in 4 dkg sladkorja. Kdor [»a hoče ta pri-bolj.šek otroku daljo kakor 24 dni dajati, »i lahko uredi po svoje. — Za dojenčke pa je treba dodati več vode, in :-icer: za otroke v 1. mescu 7 delov vode, v 2. mescu fj delov vode, v 3. mescu 5 delov vode, v 4. mescu 4 delo vode, v 5. mescu 3 dele vode, v 0. mescu 2 dela vode, v 7. mescu in za starejše otroke pa kakor zgoraj povedano.
Poslan o.
Važno za salonski orkn?[°r
Radi subskripcije za novo izdanje skladb za orkester od komponista Ani. Jakla, naj se p. n. interesentje blagovolijo obrniti na trgovino z muzikalijami Kleinmayer & Bamberg v Ljubljani.
Tropine zo Krmo živini,
nlco konjem ima naprodaj po 40 vin. kg Sever & Komp., Ljubljana. Vzorce pošljemo na zahtevo zastonj.
V vseli gospodarili
se obrnite na Gospodarsko pisarno dr. Ivan Cerne, Ljubljana. Miklošičeva
cesta 6 (nasproti hotela Unionj telefon štev. 37.
I Nova dvonad- irj|a z vrtom v Spodnji stropna hiša V110 Šiški se proda. Več | =e izve v gostilni pri .Zvezdi* v Sp. Šiški.
Ovojni papir
rujave barve v vellkemformatu
v celih poluh, se odda v večji
množin . Naslove reflek-tantov sprejema
uprava BSIoverjcau pod «ifro „OroliiJk".
n«wa bukova in mehka se kupijo v Ul VU, vsaki množini. Cenjene ponudbe pod ,Drva' na I. Jugoslovanski anončtt' io inlormačn! zavod Bcscljak & Rožanc Ljubljana, Frančevo nabrežje štev. 5.
I anfldVDF d°bro ohranjen, se proda. LUlIUUlCI, Poizve se v Mengšu v pivovarni.
Proda nraH s '5 orali lepega, od so--o lep y!uU -ed«tva ločenega, parka In »ravrlkov blizu Ljubljane I.epi notranji prostori. Interesenti naj se ogla«e pod »lepo letovišče« na upravo lista.
meterska. /agana in ccpljena ie dobilo v KolodTortki ulici it. 31.
M\ za kolesa pristno blago, kupuje
v vsaki množ.ni Stjepan Juiič, Zagreb. Petrinjska ulica 22. Osebne ponudbe Sv. Petra cesta 2 pri hišniku.
Na pro- koza s kozlički priLS
daj je
Gllnce-fložna doiina 260.
3571
ohranjen veliki čevljarski siroj lin-
der Singerjevega sistema. Naba;a se pri čevljarsse:n mojs-.ru Martin Di-lene, Cerkvena ul. 21, I!, nadstr. '/>7-_'
KOZO t'ofcr,i mlekarica se proda >
ZcleDi ;aml štv. 10
srenra
Imam 52 gra- ijala in 531 mov 14 karat LlUlO gramov naprodaj. Kdor ga rabi, naj rni piše in pove. koliko more plačati. Ant. Moro-vec. Radovljica, Gorenjsko.	3573
išče
podje-
io do 20.000 kron posojila
ten obrtniK oziroma trgovec z dobro vrel;ano trgovino. Hlapoholne, rei-ne poriuribe se prosi vposlsti do 18. t. rn. na naslov Značajea 25, Ljubljana, poštnoiežeče	356*5
L-rn^fl CO* !:eli Usn;atl .Olrii te v. 37, rlUUU JC. dva zim«ka pln<ča za de-: klke od 18—20 let, damskl fclarnnik, ' kožehovinastagarnipira.Vpra/ase vsak dan od 4—6. ure v „Lavarskefri dvoru", Dunajska cesta, II. nadstr.	3678
Sveža jajca
nudim po 05 vinarjev k orni'J Ld Sop-panz, Pristava, Slovensko Hla)ersko.
PER
m
R&itmaGiia v Mmm st ri ji [
se priporoča občinstvu.
v Ljubljano
potujočemu 3407
IštL- v najem i' i i. i»yjj p-;n?mo v L; b'.;ani aii na deželi, katero rnu po 1') letnem c.rtovanju hl?ni gospodar odpoveduje. la bi bolje vpeljano obrt sam vršil. Pismene pcniMihe na upravništvo »slovenja- pod £t i3. 3677
želerninuke stroke se sprejme takoj
pri tvr !kl
3568
' SCHNEIDER & V2H0VŽEK,
l trgovina železnine v Ljubljani.
Sklep ozir. oklic.
Na predlog dedičev po Heleni Keru lz Gorenj šiv. 4. dovoljuje se prostovoljna dražba vseh v zapuščino spada-jočili zemljišč, pritikline in premičnin iu sicer zomljišč vlož. št. 130, 131, 132, 02 d. o. Primskovo, vlo/.. št. 02 Jn 03 d.
0.	Tenetiše, 46 d. o. Pivka in 253 d. o. Vojvodniboršt, potem 1 konja. Spoved, poljskega in hišnega orodja. Za to dražbo se določa narok na
1.	julija 1919 in prihoduje dni
vselej od 9. ure naprej na licu mesta v Gorenjih št. 4. Izklicna cena, pod katero se dražba ne vrši, jo ista kakor cenilna vreunost, označena v zapisniku z dne 10. 8. 1918. A2G1 18.
Dražbeni pogoji, po katerih je položiti 10 o/o varščino takoj, ostanek kupnine pa v 3 tednih, se morejo upo-gledati pri g. notarju v Kranju.
V knjiženim upnikom ostunojo njih pravico pridržane brez ozira na kupno ceno.
lzkupilo se bo razdelilo med dediče. Prodajala se bo naiprej živina in Orodje in še le potem zemljišča.
Okrajno sodišče SHS v Kranju,
odd. II., dne 12. junija 1919.
Vabilo
Kupi se
HULHil yyi Ullj
za navadno venecijansko žago na pogon z jermenom in medenimi tečaji ter
polnojarmenik
(Vollgatter) za 5—8 IIP. Ponudbe na L jugoslovanski anončnl in inlormačni zavod Bescljak & Rožanc, Ljubljana, Frančevo nabrežje 5. 3579
gostilnlčarske zadrugo na Bloilu ki se vrši v nedeljo, dne 15. junija 1019
ob 3. uri popoldne (ob 15. uri) v hotelu „Triglav" na Bledu.
Dnevni red: 1. nagovor, 2. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, 3. letno poročilo o delovanju v letih 1915—18, 4. proračun za leto 1919, 5. volitev novega odbora za leto 1919, 6. razni predlogi
in nasveti. Zadruga gostilničarjev itd. na Bledu. Jakob Peternel, načelnik. 3550
Dražba lova *
Podpisano oskrbništvo odda lov na divje koze, srne, divje peteline itd. na svojem okoli tisoč oralov obsega-jočem. skupaj se držečem lovišču v občinah Dobovec, Podkraj in Sv. Križ v sodnem okraju Radeče, dražbenim potoni na tri leta v najem.
Dražba so vrši v ponedeljek dne 23. junija 1919 ob 9. uri dopoldne v hotelu Gmeiner v Radečah pri Zidanem mostu.
Graščinsko oskrbništvo Boštanj pri Sevnici.	3575
3560
Priporočam svojo veliko zalogo
na bencin. Trgovci znaten popust. F. K. Kalzer, Ljubljana, Šelenburgova nI. 6
Klavirje, pianine, harmonije, violine, citre, harmonike, strune itd. - ima
v velikanski zalogi
ALFONZ BREZNIK
nčitelj Glasbene Matice in edini zapriseženi strokovnjak, LJUBLJANA, Kongresni trg 15 (nasproti nunske cerkve). 1816
Nekaj orožja, slike, porcelan, knjige itd.
Jonke, Kongresni trg štev. 16,
I. nadstropje. Vsak dan med 12. in 1. uro opoldne.
Sprejme se takoj
Prednost imajo reflektantinje, ki so vešče strojepisja. Pismene ponudbe na lekarno R. SUŠNIK v Ljubljani, Marijin trg.	3567
Bele, kratke
3559
vsake velikosti, kakor tudi ženske, črne in rujave, boljše vrste, ter razno blago za predpasnike in obleke .se dobi po zmerni ceni v trgovini FRANJA PIRNAT, Martinova cesta 8.
lii« Dunai VI., Stumpersasse 5t. 42
Oddajajo se stalno športni predmeti (svveater, telovniki za gospode, daraske jopice, boleros itd.), kakor nogavice, moške kratke nogavice, rokavice itd. itd.	3477 (3)
Vprašanja na zgorajšnlo tvrdko S
i
ima na razpolago
Valenim iT«®, Ljubljana, Bleiweis®va cesta št. te.
3581
a Velika množina
3570
(finih kozarcev vsake vrste, steklenic, vrčev za pivo in vodo, steklenic za vino in šampanjec, kozarcev za vermut in žganje, kakor tudi vsakovrstne steklene robe za lekarne in drogerijc) se dobi samo v večjih množinah pri: AL Duler-ju, Ljui}-liana, Komenskega «3. 26, vsak dan od 9.—12. ure dopoldne.
V pivovarni v Lescah je na prodaj
60.000 komadov zidne opeke 16
in sicer 2 komada a m 4 50 pr. 26 2 komada a m 5i>0 pr. 24 12 komadov a m 9'10 pr. 30 fn 10 kom. tramov a m 9— dolgih.
Vrhnilfa.
Železniška in poStna postaja, telefon, brzojav.
Nov zdraviliški hotel.	Električna razsvetljava.
staroznano radipaktivnozdraviliščezžveplom(Schwefel-therme) f 5S°Cpriporočeno
loti prolir.il, fevdalizmu, išiflsn Lit
" -. .. . _ . _ ______r.alovrilh t-1c
rih' zeio-Jcii in črevesnih boleznih. illektr. masaža, blntne, ogljikovo kisle solnčne kopeli. — Odprto cclo leto. Krasna okolica. - Mod. oprema. vi i'o»eli. — Prospekte gratis. - Zdrav!, zdravnik dr. J. Lochert.--
i etrih,
in
Novi iioteli.
vsakovrstne, kakor krojaške odreske kupujo: Povše, Kranj 119.
Znameniti in zdravilni vrelci
Hrvatsko
zdravijo z gotovim uspehom vse vrste revmatizma," bolečine v kosteh, ishiosa in vseh vrst posledic, delujejo izvatiredno dobrodejno na živčni seštav (nevraste-niju, neuralgija, histerija, boli v kosten-jaCi zboljšavajo kronične bolesti mehurja, kronično otrovanje krvi in kožnih bolezni. Nadalje delujejo povoljno na nervoznosti pri ženskih, pri kroničnem upadanju maternice itd. Pobližnja pojasnila daje in poSilja brezplačno kopali ko prospekte ravnateljstvo. 2597
stoječ v gozdu, na lepem spravilu, približno 6 km od žel. postaje, se proda in sicer: v Brezovcl 120 ms, vBukovlju 100mi, v Peračicl 100 m^.
Ponudbe z navedbo cen za 1 m', je poslati najkasneje do 22. junija 1919 na oskrbništvo grofa Thurna v Radovljici.
sc dobi pri B53£2N5K & F KITS € H, trgovina z zeiesnino v Ljubljani, Frančevo nabrežja št. 1 pri frančiškanskem mostu.	5189
od t/2 do 6 mm debelosti
Kositer (cin), bakreno žico, medeno žico, železno žico, od 1 do 10 mm
debelosti in vsakovrstno drugo železnino kupuje in prodaja
tn

Priporoča se tvrdka
JOS. PETELINC
— Sv. Petra nasip 7
2569'
1
Tovarniška zaloga šivalnih strojev za vsako obrt in rodbinsko
rabo ter posameznih delov; igle, olje iu potrebščine zu šivilje.
ni

Več spretnih mizarjev
v trajno delo in nekaj
3555
strojnih klfučavefčarjev
veščih popravil na transmisijskih strojih za obdolovanje lesa in za montažna dela sprejme tovarna I. BAHOVEC nasledniki, Duplica, Kamnik.
KlSJSKjBRSKH ZMEZH
prodajavsvojih lastnih prostorih sveže pasterizirano
po izdatno znižani ceni.	3552
Nadalje prodaja na trgu sveže mlečne izdelke, kakor: Ia. čajno maslo, skuto, smetano in trapistovski sir po zmernih dnevnih cenah.
Večja stavba z dvoriščem in sadnim vrtom ob vodi in državni cesti poleg kolodvora, se proda. Cenjena vprašanja na LEOPOLD KNEZ, KRŠKO.
jsl^o jezero, jjlecUGorenjsl^o. Kotel 3Italnar in frotel Triglap.
priporočata spoje lepe, na nopo opremljena sobe, električna razsvetljava! 3zborna in zadostna ;.-rehranal gasina jezerska kopališča in čolni. Zmerne cene !
trgovina z železnino
sedaj: Ljubljana, Frančevo nabrežje štev. 1 pri Franč. mostu.
! I! PREPRODAJALCI 11!
Kremo za čevlje, vaselino za čevlje, cigaretni papir, cigaretne tulčice, pisemski papir v mapah, fino toaletno milo in drugo blago dobite pri
IVIAHLER i OPLATKA,
agenturni i komisloni posao, Zagreb, Jelačičev trg 28
poleg Narodne kavane.
04 C0
J e d i n a alkaliCno-siana jodna 64 C 0 radioaktivna kopelj na kontinentu
termalno ia blatno hogoliSCe v Slavoniji
zdravi sigurno
reumaHzcm, išias, kostolom, esudate, [želodčne in ledvične ter otroške bolezni, diabetes, konslitucio nalne bolezni in arterioskleroso.
[Prospekte pošilja iu daje pojasnila' brezplačno
Uprava kopališča Lipik.
anatska moka!
Komisija ..BflLKflN" LJUBLJANA prodaja do-' kler traja zaloga lepo, belo moko za kuho in kruh. ===== Oddaja samo cele vreče.
Bolne lose
j nnj> nnlj lic in rok prinese mnogo prednosti tako LbfJu puli vzdravstvenem kakor v društvenem oziru. Fellerjeva popolnoma neškodljiva preizkušena „Elza" pomada za. obvarovanje in negovanje kože, odstrani nečistost kože, ojeda prišče, brani proti solnčarici, ?olnčnim pegam, bori, razkavosti, velosti kože. — Lonček močnejše vrste 6 kron. Omot in poštnina so
sebe^najceneje" MlM Ml MO HlHt! m o "a
lice l^ellerjevo lilijino mlečno milo „Eiza-', katero je danes še zelo drago ali ima še iste dobrote in neškodljivosti kakor pred vojno. Boljše in finejše za negovanje kaze v današnjem času si niti misliti ne moremo.
se more doseči samo s Fellerjevo „Elsa"-Tanohina pomado za rast las. Okrepi kožo na glavi, preprečuje plešavost in prezgodnjo osivelost. Lonček mornujšc vrste G kron. Omot in poštnina se
be^"najeeneje" U VSUl^ ItfSOVfl®	FeT-
lerjeve „filza" toaletne pastilje za umivanje telesa, otroške kopeli, kakor za ustuo vodo itd. Cena kartonu 1 K 50 v. — S seboj vzeti in povsod v žepu nositi se more bol ublažujoč, hladeč, osvežujoč Fel-lerjev „Elza" mentolni migrenski črtnik. V leseni cevki 2 kroni. Izvrsten proti glavobolu in migreni, rabi se tudi proti vbodljaju in ranitvi. Voda za oii (colIy rium) 2 K 50 v. Kapljate proti zoboboSa 2K 50 v. Pravi zagorski p?sirti sok proti kaši;u steklenica 4 K. Francovo žganje v stekl. 6-— K in 16-— K. Sa želodec, prava švedska tinktura, vel. stekl. 10 — K, balzam (melen) mala stekl. 2— K. Kurja očesa odstrani brez bolečin Fellerjeva turist, tinktura „Elza" (tekočina) skupaj s čopičem 4 K in turist, obliž po 4 I< in 2 kroni. S»rota potenju 5e5es3 in nog je Fel-lerjev „F.lza" prašek z vsipom 2 kroni. Krmllsii prašek sa živino davno poznani se zopet dobi.
Karton 2 K. Omot in poštnina se računa posebej in najceneje. Kdor naroči več, mnogo prihrani. Naročiti je treba pri lekarnarju EVGSMU V. EFELLER, Stubica, Kisa trg St. 134	Zagorje).
NPlaster
— Cena po dogovoru. —
Mirko Korenčan
& V s«
Podpisani naznanjajo, da so zvišali
obrestno mero vfiop na knjižice ozir. na tekoči račun, začenši s 1. fulijem t.1.
P3T k^a 3°|o čistili, "VI pri vlogafa na tekoči račun z najmanj trimesečno odpovedjo pa
31*°|o tistih. ^m
Denarni zavodi v Ljubljani.