PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slqvenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. CN —Ì Codpome jednote iz Chicaga. Ljubljanska županja Tina Tomlje je predsedniku te organizacije Edvardu Hribarju izročila plaketo mesta Ljubljane. Slovesnosti se je udeležila tudi delegacija Progresivnih Slovenk Amerike, ki so maja meseca prraznovale 50 let u-sptešnega delovanja ter so ob tem jubileju prav tako prejele najvišje priznanje mesta Ljubljane. Slovensko narodno podporno jedno-to so ustanovili 1904. leta, da bi tistim, ki so bili potrebni pomoči, zagotovili boljšo socialno varnost. V začetku je predvsem uspešno nadomeščala socialno zavarovanje, s časom pa je njen pomen naraščal in postajala je kulturno in narodno središče. Danes šteje okrog 55.000 članov, izdaja časopis in poleg drugega skrbi tudi za štipendiranje mladih, (dd) Užaljeni bivši predsednik Bivši izraelski predsednik Efraim Katzir je lahko šele v Parizu dal duška svoji ogorčenosti in užaljenosti, ker so ga v Leningradu sovjetske oblasti zasliševale poldrugo uro, ko so mu preprečile obisk pri neki židovski družini (AP) Po doseženem sporazumu med vsemi sprtimi »Dokončno« premirje v Bejrutu? BEJRUT — Krščanske in muslimanske milici je so včeraj prejele ukaz, naj se umaknejo z bejrutskih cest. Že danes bo libanonska vlada ukazala svoji vojski, naj zasede izpraznjene položaje vzdolž zelene črte, ki deli muslimanski in krščanski Bejrut. To nalogo bodo poverili 9.000 vojakom, ki bodo obenem ob pomoči francoskih opazovalcev sprejeli v varstvo težko orožje sprtih taborov. Podrobnosti bi morala določiti vlada na današnji dopoldanski seji. V glavnem pa predvideva načrt za pomiritev v Bejrutu, da bi jutri odrli še nekaj prehodov skozi zeleno črto in da bodo v petek končno odprli bejrutsko letališče in pristanišče. Trenutno je glavna neznanka, ali bo redna vojska kos taki zahtevni nalogi. Po splošnem uporu 6. februarja letos, ko se je vojska razklala na krščanske in muslimanske enote, bo to prva preizkušnja za armado, ki jo sedaj vodi novi pa veljnik Michel Aoun, nadzoruje pa jo posebni vojaški odbor, v katerem so predstavniki vseh verskih, ideoloških in etničnih skupin. Vlada in libanonski voditelji so sodeč po izjavah še kar optimisti kljub spopadom, ki še vedno divjajo vzdolž zelene črte. Druži so namreč že predvčerajšnjim začeli umikati svoje topništvo in težko oborožitev iz Bejruta proti Šufu, šiitom gibanja Amai pa je njihovo vodstvo predsinočnjim ukazalo, naj se z orožjem ne prikažejo več na bejrutskih ulicah. Sinoči je v Bejrutu stopilo v veljavo »splošno in dokončno« premirje, ki ga kot kaže spoštujejo tudi krščanske milicije kljub nasprotovanju sporazumu o pomiritvi in reorganizaciji vojske. Prebivalstvo Bejruta pa le delno deli optimizem svojih voditeljev. Libanon je bil priča preštevilnim premirjem. Vsekakor pa bo prihodnji ponedeljek odločujoč, saj bi morala tedaj vojska postopoma pregledati mesto in iskati morebitno skrito orožje in razorožiti vse tiste, ki se niso do tedaj še pokorili ukazu svojih voditeljev in vlade narodne enotnosti. Ob teh še kar spodbudnih vesteh pa prihajajo iz južnega Libanona namigi, da bi se lahko v kratkem ponovila podobna tragedija kot v Sabri in Šatili. Izraelci načrtujejo delni umik, njihove izpraznjene položaje pa bi zasedle proizraelske krščanske enote z nepredvidljivimi posledicami za palestinske begunce. Jugoslovanska podjetja izdelovala mercedese iz rezervnih delov BEOGRAD — Ko je zvezna proračunska inšpekcija preverjala poslovanje nekaterih podjetij, je ugotovila, da so proračunsko vrečo z napačno plačanimi davki in prispevki oškodovala za milijardo in 43 milijonov dinarjev. Šlo je za zelo različne primere: od drobnih »napak«» pri obračunavanju prrometnega davka, pa do pravcate obrtniške prroizvodnje osebnih avtomobilov znamke mercedes, ki so jih iznajdljivi servisi sestavljali iz rezervnih delov. Tako so znani nemški tovarni, ki ima pri jugoslovanskih direktorjih veliko občudovalcev, konkurirali Autoturist iz Skopja, Autogehna iz Za greba, Autocentar iz Banja Luke, beograjski Autoremont ter užiška Raketa ter ljubljanski Autocommerce. Raču-nica je pneprrosta: davek za rezervne dele, iz katerih so sestavljali limuzine, znaša od 14 do 17,4 odstotka, za uvožene avtomobile pa med 60 in 96 odstotki. Koliko dragocenih deviz so častilci Mercedesove zvezde na ta račun zaprravili inšpekcija ni ugotavljala. Zanimali so jo le dinarji, ki so »ušli« proračunskemu Žaklju, (dd) Iran obtožuje Zahod TEHERAN — Ves iranski tisk je sprožil pravo propagandno ofenzivo proti zahodnim sredstvom javnega obveščanja, češ da izkrivljajo resnico, da blatijo revolucijo in podpirajo Irak. V članku, ki so ga včeraj istočasno objavili vsi časopisi, z ogorčenjem navajajo, da je prav Irak glavni napadalec na ladje v Zalivu, Zahod pa po krivici obtožuje Iran, da hoče razširiti spopad. Časopisi navajajo tudi zahodne zadrege in pojasnila, zakaj se ni začela tolikokrat napovedana iranska kopenska ofenziva. Resnici na ljubo so iranske trditve v ; precejšnji meri tudi resnične, seveda pa ne navajajo stalne grožnje in odkritih namenov iranskih voditeljev, da izvozijo svojo integralistično revolucijo v vse muslimanske države. Nič čudnega torej, da vse arabske zalivske države in v glavnem tudi Zahod podpirajo Irak. Bagdad ni navsezadnje še napadel ladij, ki bi bile izven iranskih ozemeljskih voda, kot je to storil Teheran. Vse tako pisanje pa nedvomno zaskrblja Arabce, ki se mrzlično oborožujejo. Potem ko niso ZDA dobavile Kuvajtu protiletalskih raket, jih skuša sedaj Kuvajt kupiti v SZ, kar mu bo bržkone uspelo, saj je Teheran za Moskvo prav tako nevaren kot za Washington. V noči od ponedeljka na torek sta eksplozija plina in kasnejši požar popolnoma uničila tehnični zavod v Esslingenu pri Stuttgartu. V nesreči je bilo ranjenih 15 oseb, škoda pa znaša 3,6 milijona dolarjev (Telefoto AP) Razdejanje v Esslingenu Socialisti CGIL kritizirali vlado VIDEM — Včeraj je bil tu sestanek socialističnega dela deželnega vodstva CGIL, ki mu je predsedoval tajniški priscdnik Ml-locco. Le-ta je v poročilu zaobjel vse glavne probleme, s katerimi se trenutno spopada sindikalna zveza. Milocco je izrazil1 zadovoljstvo spričo »pobotanja« med socialisti in komunisti v CGIL v znamenju obnovljene enotnosti, nato pa je načel vrsto vsedržavnih vprašanj Vladi pod soc ali stičnim vodstvom je očital, da se ni držala sprejetih obvez, tako še vedno ni pripravila normativa o zatiranju davčnih utaj, ki bi bil moral biti nared konec junija, prav tako vlada ničesar tvornega ni u-krenila na področjih, Id zadevajo zamrznitev pravičnih stanarin, načrt o zaposlovanju in programe o zagonu gradbeništva. V nedeljo, 24. junija, je bila zaključna prireditev na Ravenci Veliko zanimanje prebivalstva za 1. rezijanski narečni natečaj, ki se ga je udeležilo 13 mladih RAVENCA (Rezija) — Materin jezik je vrednota, ki je kljub pogostnemu nasprotnemu videzu tudi danes živa, in to celo do take mere, da nas včasih preseneča. Njena življenjskost je prišla do izraza npr. na nadvse uspelem narečnem natečaju Moja vas, ki ga je letos že enajstič priredil beneškoslovenski Študijski center Nediža in o katerem smo obširno poročali. Drug dokaz njene življenjskosti pa prihaja iz Rezije, kjer se je v nedeljo, 24. junija, slovesno zaključil 1. rezijanski narečni natečaj, ki je bil namenjen osnovnošolski in srednješolski mladini iz vasi in zaselkov pod Kaninom. Naj ga zabeležimo danes, čeprav z nerodno zamudo. Natečaja se je s pisnimi izdelki v rezijanščini udeležilo 13 učencev in dijakov (8 osnovnošolcev in 5 nižjesrednješolcev), pritegnilo pa je zanflna-nje okrog 100 drugih. Ti se niso neposredno udeležili natečaja predvsem zaradi številnih težav, na katere naleti, kdor bi hotel pisati jezik, ka- terega pisave ne pozna. To je podčrtal tudi predsednik rezijanskega kulturnega krožka Aldo Madotto v svojem govoru ob slovesnem zaključku natečaja. Slovesnost je bila, kot rečeno, v nedeljo, 24. junija, na sedežu kulturnega krožka na Ravenci, ki je priredil natečaj. Udeležili so se je poleg učencev tudi starši in sploh številni prebivalci malodane vse doline. Med uglednejšimi gosti so bili župan Sergio Di Len ardo, župnik Alfonso Baraz-zutti, občinski odbornik Giorgio Spendra, predsednik gorske skupnosti dr. Forabosco, predsednik Zveze rezijanskih izseljencev v Belgiji Lucilio Di Lenardo, prof. Viljem Čemo, medtem ko je pokrajinski odbornik odv. Pelizzo poslal brzojavko s čestitkami. Po osrednjem govoru predsednika kulturnega krožka Alda Madotta, ki je osvetlil namen natečaja ter podčrtal nekatere značilnosti rezijanskega narečja pa tudi pomen njegove ohranitve, so se na odru pod sliko z napisom »USSI ZA ROKO« zvrstili udeleženci natečaja, ki so za svoje izdelke prejeli v nagrado diplomo, knjigo rezijanskega avtorja, zemljepisno karto doline in še kaj. Ocenjevalna komisija je prvo nagrado podelila Micheleju Di Florianu z Njive (Gniva), ki je letos dokončal četrti razred osnovne šole. Svoj spis je tekoče prebral pred občinstvom. Posebne pohvale pa sta bila deležna tudi Flavio Siega iz Osojanov (Oseacco) in Est erma Negro iz Stolbice (Stol vizza). Njuna izdelka sta se po mnenju ocenjevalne komisije odlikovala tako po vsebini kot po čistosti jezika. Prireditev se je zaključila ob veselih zvokih »citire« in »bunkule«, Id sta privabili prisotne, mlade in stare, v rajanje na starodavni rezijanski način. Tudi ta prireditev je dokazala, kako so Rezijani navezam na svoje tradicije in kulturo. U-pati je, da bodo narečni natečaj v prihodnosti še priredili in to s čedalje večjo udeležbo ter uspehom. V Venetu so lani močno občutili gospodarsko krizo BENETKE — Veneto je od vseh italijanskih dežel najbolj občutil krizo zadnjih let. To je bistvo poročila, ki ga je imel včeraj predsednik trgovinske zbornice Veneta A'berlo Pavesi na letni skupščini. Kljub temu da je gospodarstvo v tej deželi proti koncu lanskega leta zabeležilo rahel napredek, pa podatki, s katerimi je Pavesi postregel, ne dopuščajo nobenih dvomov: v primerjavi z letom 1982 je lani bruto proizvod padel za 1,2 odstotka, zaposlitvena raven je padla za polovico odstotka, medtem ko je število oseb, ki so iska'e zaposlitev, naraslo za 16 odstotkov. Tudi zaslužek, ki ga ima industrijska proizvodnja, je padel za 3,6 odstotka, čeprav je prav tu čutiti v zadnjem času rahel napredek.. Tudi proračuna prevozniškega in kmetijskega sektorja sta deficitarna, stanje terciarnega področja je nespremenjeno, povečal pa se je promet na vseh treh letališčih dežele. Kar pa najbolj zaskrbljuje gospodarske operaterje Veneta je zaposlitvena raven. Brezposelnih je 33.000, oseb, ki iščejo prvo službo je kar 79.000 in 40.000 takih, katerih ni »nujno zaposliti«. Če primerjamo te podatke s tistimi, ki pravijo, da je bilo leta 1983 v Venetu kar 82 tisoč oseb z dodatnimi zaposlitvami in nekaj tisoč delavcev iz tujine, je slika o gospodarski krizi v Venetu popolna. Uspeh natečaja Moja vas v Spetru Ro polovice septembra vrsta zanimivih pobud Starodavno istrsko mestece Grožnjan vabi s svojo bogato kulturno ponudbo Kulturni center Mednarodne federacije Glasbene mladine v Grožnjanu slavi 15-letnico svojega delovanja. Grožnjan bo do 15. septembra gostitelj 350 mladih glasbenikov, ki se bodo tukaj zbrali iz celega sveta. Svoji nadarjenosti in bodoči profesiji bodo na ta način dodali dragoceno izkušnjo — delo oziroma igranje pod taktirko znanih glasbenih ustvarjalcev in pedagogov. Temu se bo Pridružilo nepozabno druženje in izmenjava izkušenj z vrstniki iz različnih sredin. Glasbeno sezono so odprli mladi violončelisti pod vodstvom profesorja njihovega tečaja Michaela Flaksma-na iz ZDA. in njegovih asistentov Maje Virant in Dobrile Jerkovič iz Zagreba ter mladi harfisti s profesorico Branko Janjanin (Zagreb). Sledili bodo jazzisti pod vod-rivorn Boška Petroviča in harmonikarji (vodje tečaja — Bech Puchnovski iz Poljske in Elisabeth Moser iz ZRN er Pridrich Lips iz SZ ter obiskovalci mednarodnega omornega orkestra, ki ga vodita Mladen Sedak in Aleksander Kalajdžič iz Zagreba. Prihod so zagotovili tudi udeleženci mojstrske-P tečaja za klavir pod vodstvom profesorja-Arba Vald-t ? K Beograda (Fakulteta za glasbeno umetnost). Prav . ? °° izredno zanimiv mojstrski tečaj za flavto pod voaslvom Karla Bemharda Sebona iz ZRN. Tekom cele glasbene sezone bo aktivna tudi delavnica za izdelavo glasbenih inštrumentov, ki jo bo vodil priznani mariborski mojster Boris Horvat. Proti koncu sezone bodo Grožnjan obiskali člani Mladinskega orkestra Velike Britanije in člani Bavarskega mladinskega državnega orkestra. Tudi letos se bo nadaljevala nadvse lepa tradicija, saj bodo vsi udeleženci »Grožnjono 84« po končanih tečajih z javnimi nastopi v Grožnjanu in širom Istre na najlepši način obeležili konec glasbene sezone. Omeniti velja tudi aktivnost grožnjanskih likovnikov, ki bodo kot vsako leto doslej priredili reprezentativno razstavo svojih del v Mestni galeriji Grožnjan (na ogled bo vsak dan do začetka septembra). Obeta pa se tudi bogata razstavna dejavnost privatnih galerij, kjer bodo čez celo poletje prirejali zanimive razstave domačih in tujih umetnikov, že v soboto, 23. junija, je bila v galeriji »Portone, otvoritev razstave fotografij ameriške fotografinje Charlotte Anderssen in tipati je, da bo letošnje grožnjansko poletje s pestrim kulturnim programom privabilo številne obiskovalce, predvsem domače in tuje turiste ter tako dalo nov življenjski utrip temu starodavnemu istrskemu mestecu. SLAVKO GABERC ČEDAD — V nedeljo je bila v Špetru (o tem smo že obširno poročali včeraj) pomembna manifestacija — zaključek deželnega narečnega natečaja Moja vas. Prireditev je bila letos že enajstič zapovrstjo in udeležili so se je oziroma na njej sodelovali otroci iz vseh treh pokrajin F-JK, kjer žive Slovenci. Bila je to res mogočna manifestacija, ki je privabila v telovadnico špe-trske srednje šole veliko občinstva, ki je z zanimanjem sledilo kulturnemu sporedu in nagrajevanju osebnosti, ki so na tak ali drugačen način prispevale k bogatitvi in poznavanju kulturne zakladnice Beneške Slovenije. Zgornji posnetki so zgovoren dokaz o uspešnosti prireditve, ki pomeni veliko več kot samo krajevni kulturni dogodek. SKUPŠČINA OBČINE IZOLA družbenopolitične organizacije in krajevne skupnosti čestitajo oh dnevu borca Dejavnost založbe Lipa Kakor večina slovenskih založb se je tudi koprska Lipa znašla v dokajšnjih finančnih težavah. Tu gre predvsem za povečanje tiskarskih in drugih stroškov, zlasti pa jih bremenijo povečane obresti na kredite. Danes so se znašli v položaju, ko vsaka knjiga izide že z načrtovano izgubo. Zato so morali znatno skrčiti programe ter si na vse načine pomagati, da bi lahko še vnaprej opravljali svoje osnovno poslanstvo, to je izdajanje knjig ^ domačih avtorjev (pretakanje sredstev od prevodov in priročnikov, sozaložništvo, svobodna menjava dela in subvencije kulturnih skupnosti). Z veliko prizadevnostjo jim je uspelo izdati letos knjige Tukaj je Jugoslavija Julija Beltrama, Tigrova sled Dorčeta Sardoča v založbi z ZTT, Olive in sol Marjana Tomšiča, Avtentično življenje (izbor del sodobnih italijanskih pripovednikov Furlanije-Julijske krajine, in Vladimira Gradnika — Skozi deset ujetniških taborišč. Do konca leta pa bodo s pomočjo subvencij in z drugimi oblikami kritja stroškov izšle knjige: Vinko Šribar — Naselitev alpskih Slo-vanov v Vzhodni Furlaniji, Pavle Zidar — Protokoli, Milan Lipovec — Slo venci pod jelševo brezo, Saša Vuga — Erazem Predjamski, Tomaž Šalamun — Soy realidad, Ciril Zlobec — Beseda, Janez Menart — Menjave, Mono grafija slikar in grafik Zvest Apollonio, Anton Berlot - Ivan Rebec So bili Etruščani Slovani? in Arnaldo Bressan — Slovenski eseji. Za nekaleie načrtovane knjige, ki so že pripravljene za tisk, pa še zmeraj iščejo finančno konstrukcijo in upajo, da bodo izšle prihodnje leto. To so knjige: Janez Kramar — Izola, mesto ribičev, Vinko Šribar — Naselitev alpskih Slovano : v Vzhodni Furlaniji, Mladina Slovenske Istre v NOB (več avtorjev) in Ciril Kovač — Réizem in ludizem v slovenski kulturi. Iz prevodne literature načrtujejo roman Fulvia Tomizze Marija Janis, Gerharda Eisen-kolba Senator in Johannesa M. Simmela Naj cveto. Vsa druga prevodna literatura pa je še pod velikim vprašajem. L q Piranski folkloristi na pot v Turčijo Člani folklorne skupine KUD Karol Pahor iz Pirana se bodo od 7. do 12. julija udeležili mednarodnega folklornega festivala v Bursi v Turčiji. Mladi plesalci odhajajo na festival kot edina jugoslovanska skupina, kar je za trud in uspešno delo Pirančanov svojstveno priznanje. Folkloristi bodo imeli svoje nastope vsak dan in sicer na prizoriščih, ki lahko sprejmejo več kot 5000 obiskovalcev. Gledalcem se bodo predstavili s folklornimi plesi naše dežele, zaplesali pa bodo tudi splet istrskih plesov, ki v njihovem programu predstavljajo novo pridobitev. Fanti Kuhar, vodja KUD Karol Pahor pa nam je še povedala, da so si mladi folkloristi, gostovanja v Turčiji se jih bo udeležilo 45, za pot do meje, ki si jo morajo sami plačati, sami zaslužili denar, potrudili pa se bodo, da bodo turškemu občinstvu res prikazali našo glasbo in plese v izvirni obliki. Lastniki tudi včeraj preprečili ogled zemljišč, namenjenih razlastitvi Openci odločeni do konca braniti svojo zemljo Tudi včeraj dopoldne se je na o-brobju zemljišč, namenjenih gradnji ljudskih stanovanj po načrtu PEEP na Opčinah, ponovil ponedeljkov prizor: prišli so tehniki in uradniki tržaške občine v spremstvu predstavnikov gradbene zadruge, lastniki pa jih niso pustili na zemljišča. Razložili so jim svoja stališča in odločenost, da do zadnjega branijo svojo zemljo, ki je bila enostransko do-očena za razlastitev. Občinski uslužbenci so se tokrat omejili le na sestavo zapisnika o dogodku, vprašali pa so tudi po fiskalnih številkah lastnikov, ki pa jim jih slednji upravičeno niso posredovali. V pogovoru so sicer svetovali domačinom, naj raje sodelujejo v svoje dobro, vendar se niso spuščali v ustrahovanje, kot so to storili v ponedeljek. Za danes jim je ostal še zadnji kos ozemlja, predvidenega za razlastitev, in prav gotovo niti danes ob 9. uri ne bodo mogli na zemljišča, katerih lastniki bodo navzoči ob njihovem prihodu. Vendar smo po seznamu lastnikov zemljišč, ki bi jih morali danes pregledati ugotovili, da jih je nekaj že umrlih (pozive so torej poslali njim in ne njihovim dedičem), kar pomeni, da bodo nekatera od predvidenih zemljišč vendarle lahko pregledal in takoj nato sprožili postopek za začasno razlastitev. Prav bi zato bilo, da bi se danes ob 9. uri nasproti vojašnice na Proseški cesti zbralo čimveč domačinov, s čimer bi tako izrazili solidarnost prizadetim lastnikom zemljišč in dokazali, da problem ni samo stvar vsakega posameznika, temveč vse naše narodnostne skupnosti; škoda, ki nam jo prinaša vsak kvadratni meter razlaščene zemlje, je prav gotovo nepopravljiva, zato jo moramo zavrniti vsaj tam, kjer razlaščevanje ni utemeljeno in neizbežno. Prostor, na katerem načrt za cenene ljudske gradnje PEEP za Opčine predvideva gradnjo ljudskih stanovanj, je po mostu na levi strani ceste v smeri proti Proseku. Leži torej med Proseško cesto in železnico, na njem pa stojijo le z zelenjem obdane družinske hiše, ki so si jih lastniki sezidali v potu lastnega znoja. Nove gradnje naj bi se vgnezdile prav v sredo teh hiš, jim odjedle zeleno okolje, svetlobo in mir. Že ga i estetski razlogi povsem odsvetujejo gradnjo visokih in obširnih stavb na tem prostoru, še resnejši pa so sanitarni problemi: greznice ne morejo požreti vseh odplak s tistega prostora, zlasti odkar so zgradili velik stanovanjski blok ob železnici. Predstavljamo si lahko, kaj bi se zgodilo, če bi zgradili še nekaj takih velikih stavb, saj kraška tla niti sedaj niso sposobna sprejeti vase vseh odplak. Primer take greznice smo videli na vrtu Renata Hrovatina, enega potencialnih razlaščencev, ki naj bi ostal brez 1.300 kv. metrov svojega, vrta. Potem, ko so mu pred leti razlastili nekaj zemlje aa železnico in lani dva tisoč metrov za cesto, mu nameravajo tokrat odvzeti kar polovico zemljišča, na katere n si je zgradil hišo. Ostal bi mu le sprednji del dvorišča, za hišo pa komaj 4 metre, kar pomeni, da bi na razdalji kakih osem, devet metrov dobil mogočnega soseda, ki bi povsem spremenil dosedanje mirno življenje družine. Za’o podoben je primer družine Škerlavaj, ki ji prav tako nameravajo razlastiti prav najlepši del zemljišča okrog hiše, zasajenega z žlahtnimi drevesi in bujnim vrtom in na katerem stoji tudi legalno zgrajena garaža oziroma pomožna stavba. K temu naj dodamo, da so v družinah dva, oziroma trije otroci, za katere so starši predvideli, da si bodo nekega dne lahko postavili hiše ob hišah staršev, z razlastitvijo pa ta možnost seveda za zmeraj odpade. To sta le dva od številnih in med seboj dokaj podobnih primerov, ki za Z nalogo v slovenščini so se včeraj na naših višjih srednjih ša’ah začeli letošnji zrelostni izpiti. Začetek je bil za skupnih 111 kandidatov na Tržaškem še kar ugoden, saj je bila večina maturantov zadovoljna z naslovi. Pri tem velja takoj omeniti, da se je ministrstvo tudi letos »spomnilo« na slovensko šolo in, po lanski nalogi o de'.u zamejskega pisatelja Rebule, spet dalo v drugem naslovu slovenskim maturantom možnost, da se razpišejo o delih slovenske moderne in sodobne književnosti, ki izražajo motiv grozot in nečlovečnosti vojne. Vse kaže torej, da si je »slovenski naslov« utrl pot v slovenske maturitetne naloge, kar je seveda hvalevredno. Slovenski kandidati bi morali torej izkoristiti to možnost. Od preostalih naslovov (prvi trije so bi’i skupni, četrti pa različen za vsako šolo) so dijaki posvetili največ pozornosti prvemu. Citat iz knjige Giorgia Amendole »Una scelta di vita« jih je silil v razmišljanje prav o preizkušnji, ki stoji pred njimi v teh dneh. Na znanstvenem liceju, trgovskem zavodu in poklicnem zavodu se jih je mnogo odločilo za četrti naslov o miroljubni uporabi jedrske e-nergije, na učiteljišču pa so imele kandidatke na razpolago nasjov o vzgojnem procesu. posameznike' predstavljajo prave drame. Raz astitve drastično posegajo v njihova življenja in spreminjajo načrte za prihodnost razvrednotijo pa tudi delo in prihranke, ki so jih družine vložile v svoje domove. Druga plat istega problema pa je širša, tolikokrat ponavljana krivica, škoda, ki jo utrpi vsa naša skupnost z vsakim kvadratnim metrom razlaščene zemlje. Občutku opeharjenosti posameznikov, se pridružuje občutek izigravanja vse naše skupnosti, manjši- NASLOVI NALOG Prvi trije naslovi so bili za vse šole enaki. Prvi naslov: Soočaš se z eno najzahtevnejših izkušenj svojega šolanja in svojega življenja. Komentiraj mnenje Giorgia Amendole, ki je trdil, glede izpita, da je »njegova vrednost predvsem moralna, kot skušnja značaja in volje. To je izpit, ki ga moramo izdelovati, to je selekcija, s katero se moramo soočiti, kot to zahteva izvenšolsko življenje in to v mnogo strožjih pogojih in z večjimi krivicami« (iz spisa »Življenjska izbira«). Drugi naslov: Kandidat naj obrazloži, katera dela slovenske modeme in sodobne književnosti po njegovem mnenju najbolje izražajo motiv grozot in nečlovečnosti vojne. Tretji naslov: Vprašanje »italijanskega Juga«: kandidat naj obrazloži najpomembnejše značilnosti. Četrti naslov je bil za posamezne šole različen. Na znanstvenem liceju, trgovskem tehničnem zavodu in na poklicnem zavodu za industrijo in o-brt se je glasil takole: Uporaba jedrske energije v miroljubne namene je sprožila živahno razpravo in koristno soočenje mnenj. Kaj misliš ti o tem? Na učiteljišču je bil četrti naslov ne, ki je ob tolikih krivicah tudi najpogostejša žrtev nespametne in kratkovidne politike upravljanja s teritorijem. V. B. Odbor za mir zbira podpise Odbor za mir zbira podpise za dva zakonska osnutka, ki zahtevata referendum, s katerih naj bi se državljani izrekli o namestitvi raket v Comisu in o večji soudeležbi državljanov pri odločitvah, ki zadevajo vojaško področje. Podpise zbirajo: občinsko tajništvo (od 11. do 12. ure) ter notarji Clarich, Ul. XXX Otto bre 19 (od 10. do 12.30 in od 17 do 19. ure). Giglio, Ul. Cassa di Risparmio 11 (od 18. do 19. ure), Co-misso, Pasaža Protti 4 (od 17. do 18.30) in Dei Rossi, Ul. San Nicolò 33 (od 9.30 do 12. ure in od 15.15 do 17.45). Če kdo želi podrobnejše informacije, se lahko udeleži sestanka odborov za mir, ki bo jutri, 5 julija, ob 18.30 v Ul. Pondares 8. S UPRAVA OBČINE DOLINA sporoča, da danes, 4. julija, na dan sv. Urha, dolinskega patrona, ne bodo delovale občinske službe in uradi bodo zaprti ves dan. sledeč: Vzgoja k delu v vzgojnem načrtovanju na osnovni šoli. Na klasičnem liceju se je četrti naslov glasil: »Plemenita preprostost in umirjena veličina grških kipov ... sta tudi lastnosti, ki posebno poveličujeta Raffaella, do katerih se je umetnik dokopal s posnemanjem antike« (Win-kelmann). Kandidat naj na podlagi predlagane primerjave obrazloži kon- Gerbčeva in Battello o podjetju Gas Compressi Senatorja Jelka Gerbec in Nereo Battello sta naslovila ministru za javne soudeležbe pismo, s katerim ga o-pozarjata na kritično stanje, v katerem se je znašlo tržaško podjetje »Gas Compressi«. Podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo raznih plinov, ni zmoglo v zadnjih časih več zadostiti zahtevam odjemalcev v tujini in na domačem tržišču, ker razpolaga z zastarelimi stroji. Zaradi tega se je več odjemalcev obrnilo drugam, podjetje pa je bilo primorano odpustiti več u-službencev. Senatorja sta zato zaprosila ministra, da jima pojasni, ali namerava primemo ukrepati, da se bo stanje Gas Compressi, ki je edino tovrstno podjetje v deželi, izboljšalo. Mednarodna nagrada umetnici Malabottijevi Tržaška umetnica Gianna Malabot-ti je prejela pred kratkim še eno pomembno priznanje, in sicer mednarodno nagrado »Protagonisti dvajsetega stoletja« za leto 1984, ki jo podeljuje družba Dvajseto stoletje s sedežem v Bologni. Malabottijeva je bila nagrajena za svoje bogato in u-spešno delovanje na področju kulture in umetnosti, še posebej pa za slikarstvo, poezijo in glasbo. cept klasike, kot so ga razumeli v renesansi, v 17. stoletju in v obdobju neoklasicizma. Na vzgojiteljski šoli so pisali včeraj nalogo v italijanščini. Kandidatke so lahko izbrale enega od sledečih predlaganih naslovov: »želja po pravljici: prestavite jo v vašo vzgojiteljsko dejavnost«, in »Občutek narave v italijanskem pesništvu 20. stoletja«. Prva preizkušnja za 111 naših kandidatov S slovensko nalogo začetek zrelostnih izpitov Tudi tokrat ministrstvo poskrbelo za »slovenski naslov« Jutri v repenski Kraški hiši Koncert Obalnega okteta V sugestivnem okviru Kraške hiše v Repnu bo jutri zvečer koncertiral Obalni oktet iz Izole. Skupina, ki jo umetniško vodi Matjaž šček, nastopa od začetka tega leta, ima pa svoje korenine v Primorskem študentskem oktetu, ki je v letih 1975-1979 nastopil pod okriljem Glasbene mladine Slovenije in je imel med drugim abonmajski koncert tudi v Slovenski filharmoniji. V novi sestavi okteta so štirje pevci doma iz Kopra, štirje pa so iz Izole, kjer skupina tudi redno vadi. Na jutrišnjem koncertu v repenski Kraški hiši, za katerega je dala pobudo zadruga *Naš Krast, se bo Obalni oktet predstavil z »Julijsko serenado«, s posrečenim spletom podoknic in ljubezenih motivov, ki pridejo zelo do izraza na odprtem. Jutrišnji koncert se bo začel ob 21. uri. Na sliki: Obalni oktet med nedavnim nastopom v Trebčah. Trst sedež enega izmed državnih festivalov »Unità« F estivai o znanosti in tehnologiji Tržaški velesejem bo od sobote, 14., do nedelje, 22. julija, prizorišče res vrhunske večnamenske priredit ve. Vsedržavno vodstvo KPI je namreč izbralo naše mesto za sedež e-nega izmed desetih državnih tematskih festivalov partijskega glasila »l’Unità«, ki bo posvečen znanosti, tehnologiji in raziskovanju. Prireditelji, ki so dali festivalu naslov »Alternativa za prihodnost«, so izbrali Trst, ker so mnenja, da se lahko mesto v bližnji bodočnosti razvije v pomembno raziskovalno središče, za kar ima vse pogoje in vse možnosti. Program festivala sta na včerajšnji tiskovni konferenci predstavila in obrazložila tajnik tržaške federacije KPI Poli in posl. Cuffaro, ki v okviru partijskega vodstva odgovarja za probleme znanstvenega raziskovanja. Poglejmo zato po vrsti, kakšen program nam obeta ta festival, ki bo privabil v Trst sam vrh italijanskega znanstvenega in kulturnega sveta. Prva okrogla miza v soboto, 14. julija, bo posvečena znanosti in utopiji. Vodil jo bo ravnatelj tržaške leposlovne fakultete Petronio, med diskutanti pa bo tudi odbornik za kulturo rimske občine, znani Renato Nicolini. Dan kasneje bo gost komunističnega festivala minister za znanstveno raziskovanje Granelli, ki bo sodeloval na srečanju o vlogi Trsta na tem področju, skupno s predsednikom raziskovalne ustanove CNR Quagliarellom, s predsednikom inštituta za jedrsko energijo Cabib-bom, z rektorjem tržaške univerze Eusarolijem in s predstavniki političnih strank. V ponedeljek, 16. t.m., bo ravnateljica astronomskega zavoda Hackova govorila o življenju in smrti vesolja, v torek pa bo rimski profesor Oliviero govoril o mejah biologije. Sreda, 18. julija, bo posvečena e-kologiji in varstvu okolja, v četrtek in v petek bo tekla beseda o kom-pjuterjih in o odnosu med znanostjo in vojno, medtem ko bo v soboto, 21 t.m., na programu sklepna okrogla miza na temo »Nove tehnologije in zaposlitev: robot in delovno mesto«, pri kateri bodo sodelovali predsednik komunističnih senotorjev Chia-romonte, sindikalist Bruno Trentin, predsednik ustanove za alternativno energijo Colombo in delegirani u-pravitelj družbe Italtel Marisa Belisario. Vzporedno s temi srečanji bo cela vrsta drugih pobud, vštevši »tradicionalni« del festivala s stojnicami in z družabnimi prireditvami. V četrtek, 19. julija, bo na Gradu sv. Justa koncert kantavtorja Enza Jan-naccija, v velesejemski dvorani pa bosta nastopila med drugim Alfredo Lacosegliaz in disc-jokey Carlo Mas-sarini, ki vodi posrečeno glasbeno televizijsko oddajo »Mister Fantasy«. Na ogled bodo razstave o sodobni znanosti in o kompjuterjih, med katerimi bo nedvomno izstopala razstava milanske pokrajine na temo »Živeti jutri«, ki je doživela velik uspeh na tamkajšnjem velesejmu. V okviru festivala bo posebna prireditev namenjena tudi filmski umetnosti. Filme bodo predvajali na velesejmu, kjer bodo postavili ogromen šotor in v Cappelli Underground, kjer si bomo lahko med drugim ogledali tudi nekatere »vojne filme proti vojni«, ki jih je John Houston posnel med drugo svetovno vojno v Italiji. • Danes zjutraj ob 9.30 se bo v Trstu spet sestal deželni svet Furlanije - Julijske krajine. • V petek, 6. 7. In v soboto, 7. 7. bo v dvorani tržaške Trgovinske zbornice konferenca o vlogi avtonomnih dežel in pokrajin v tržaški stvarnosti. Prireja jo deželni svet Furlanije - Julijske krajine. Trst pred »vročim« sindikalnim poletjem Stavka delavcev Tržaškega Lloyda Spričo hude krize, ki že dalj časa pesti vitalne sektorje tržaškega gospodarstva kot sta npr. pomorstvo in ladjedelstvo in nesprejetih obvez s strani pristojnih teles se sindikalni boj na Tržaškem iz dneva v dan zaostruje. Včeraj so tako stavkali u-službenci pomorske družbe Lloyd Triestino, ki ji grozi »preselitev« v Genovo in celo likvidacija dn v sprevodu po mestnih ulicah opozorili javnost, da Lloyd hoče živeti in se razviti v Trstu. Delavski sprevod se je nadaljeval do sedeža deželnega sveta, kjer so načelniki svetovalskih skupin sprejeli delegacijo demonstrantov ter s tistega mesta takoj odposlali jffotestni brzojavki predsedniku vlade Craxiju in predsedniku IRI Prodiju. Velika zaskrbljenost vlada tudi med delavci škedenjske železarne Terni, saj družba Finsider zavlačuje z u-resničitvijo finančnih investicij v korist razvoja tega obrata. Sindikat kovinarskih delavcev je zelo kritično ocenil ta zavlačevanja, delavci in u-radniki pa so se zbrali na skupščini in se opredelili za 8-umo stavko, do katere bo prišlo morda že ta teden. V tržaških gospodarskih in političnih krogih vlada medtem veliko pričakovanje za današnje rimsko srečanje med predstavniki krajevnih u- prav,' sindikatov in družbe IRI, na katerem bi moral predsednik Prodi dati jasen odgovor kakšna je bodočnost ogroženih sektorjev industrij z državno soudeležbo na Tržaškem in v Posočju. S tem v zvezi je tržaška federacija KPI v tiskovnem sporočilu izrazila zaskrbljenost, ker družba IRI nadaljuje s politiko stalnega krčenja produktivnih zmogljivosti tržaških obratov, kot so npr. Terni, VM, Lloyd Triestino in Arzenal, kar kliče na takojšen odgovor vse tukajšnje komponente. Nota KPI vsebuje tudi polemično puščico glede nekaterih kampanilističnih stališč, ki so jih zavzeli pred kratkim v Liguriji, kjer so v boj proti preosnovi ladjedelnice v Sestriju vnesli tudi neupravičeno kontestacijo o vlogi Trsta na tem področju. np v vi i v • 1 rzaska občina išče čuvaje * Tržaška občina išče ljudi, tudi u-pokojence, ki bi prevzeli mesto čuvajev pokopališč na Proseku, Konto-velu, v Križu, na Katinari, v Trebčah, na Opčinah in v Skednju. Zainteresirani bodo dobili vse potrebne informacije pri čuvajski službi pokopališča pri Sv. Ani v Istrski ulici 206. Rok za predstavitev prošenj zapade 21. julija. Dobro razpoloženje na počitnicah v Škofji Loki Jutri se bo zaokrožil teden, odkar je 180 naših šolarjev odpotovalo na letovanje v Škofjo Loko, ki ga je kot vsa leta, tudi tokrat priredil odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ. Po telefonu smo izvedeli, da so vsi zdravi in da se kljub nekoliko muhastemu vremenu, prav dobro počutijo. K razpoloženju pripomore namreč tudi telovadnica, ki jo imajo na voljo in bližnji pokriti bazen, v katerem se lahko nakopajo ne glede na vremenske razmere. Naši mladi počitnikarji pa so seveda deležni precejšnje pozornosti domačinov, saj so prava mala vojska Slovencev iz Italije. Med drugimi so jih obiskali tudi ljubljanski televizijski delavci, posnetek pa si boste po vsej verjetnosti lahko ogledali že v nocojšnjem televizijskem dnevniku RTV Ljubljana. Srečanje SDGZ s finančno stražo Slovensko deželno gospodarsko združenje je priredilo predsinočnjim v gledališču Prešeren v Bol juncu pod pokroviteljstvom občine Dolina zanimivo srečanje za člane na temo: obveznosti podjetnikov in kontrola finančne uprave. Uspelega srečanja sta se udeležila tudi poveljnik finančne straže podpolkovnik D’Amato in poveljnik pre beneškega oddelka podčastnik G altieri, ki sta številnim udeležencem objasnila svoje delo. Silovito neurje v mestu in okolici Nadaljuje se nestanovitno vreme. Včeraj popoldne se je nad mestom in nad okolico spet usula ploha, ki je povzročila običajne težave v mestnem prometu in veliko dela za gasilce, ki so morali izprazniti nekaj poplavljenih k’eti in nadomestiti nekaj pokrovov za kanalizacijo, ki jih je poškodovalo neurje. Nove padavine škodijo v prvi vrsti kmetijstvu, ki je bilo že v spomladanskih mesecih podvrženo preveliki količini dežja. Z- miljskega festivala Gledališča mladih Gledališka umetnost pomembna tudi pri vzgajanju mladine KZ K ima nov upravni odbor kako pa bo s predsednikom? Na včerajšnji okrogli mizi so predstavniki centrov Gledališča mladih iz Rima, Bologne, Reggio Emilie, Bergama, Alessandrie in Turina debatirali o važnosti in sploh o pomenu gledališča mladih v Italiji. Večina prisotnih je bila mnenja, da je eden izmed bistvenih etap gledališke skupine ta, da si ustvari lasten »dom«, kjer lahko ustvarja in razvija svojo dejavnost. Krajevne ustanove bi morale finančno podpreti tovrstne pobude, tako da bi centri postali važen faktor pri vzgajanju mladine. Iz tega vidika je gledališče mladih ob svojem nastanku imelo velike težave s šolskim sistemom. Govorniki so ugotovili, da so se prav zaradi tega gledališke skupine veliko bolj potrudile, tia bi spodbudile gledališko umetnost Wed mladimi. V današnjem času je Gledališče mladih doseglo nekaj več toupanja in podpore s strani šolskih organov, še vedno pa išče trdnejši in Predvsem trajnejši odnos s šolo. Ob zaključku okrogle mize so organizatorji podčrtali važnost miljskega ‘estivala, ki je za člane prisotnih gledaliških skupin nekaka »veletrgovina«, izložba, obenem pa tudi izjemna Priložnost za srečanje in izmenjavo mnenj. V večernih urah je bila včeraj na sporedu prva tuja gledališka skupina in sicer »Theatre de Galafronie«, ki je uprizorila »La soupe au crapaud«. Kasneje so se na Trgu Marconi zvrstili člani »Laboratorio teatro Settimo« iz Settimo Torinese ja s predstavo »Kanner puro«. Opolnoči so vztrajnejši gostje Festivala lahko prisluhnili koncertu kanta vtor ja Beppe ja Dalija. Dati je uglasbil nekaj poezij priljubljenega otroškega in mladinskega pesnika Gianni ja Rod arija, ki je s svojimi fantastičnimi deli popestril marsikatero stran italijanskih osnovnošolskih antologij. Danes ob 15. uri bo na vrsti okrogla miza o poizkusu, ki so ga izvedle skupine Gledališča mladih iz Milana v prejšnji sezoni. Skupine so prikazale svoje predstave po nekaterih milanskih šolah, nato pa so mlade gledalce pripravile na sodelovanje v obliki laboratorija. Ob 19. uri bo v dvorani Verdi na vrsti skupina »Teatro del carretto« iz Lucce, ki želi posredovati s pomočjo posebnega čara neposrednega pripovedovanja in velikih papirnatih lutk, obče znano pravljico bratov Grimm — Sneguljčico. Ob 21.30 se bo na Trgu Marconi ponovno predstavila skupina »Theatre de Galafronie« tokrat z igro »L’arche de Noè. Kot smo včeraj poročali, ima tržaška Krajevna zdravstvena enota, po skoraj štirih mesecih upravne krize, novo vodstvo. V upravnem odboru je v sklopu večine en demokristjan več, kajti socialisti so prešli v opozicijo, kjer so si z glasovi komunistov zagotovili odbomiško mesto, s katerega se je umaknil radikalec Granara. Na ponedeljkovi skupščini sta prišli do izraza predvsem dve novosti: da KD ponovno kandidira bivšega predsednika Pangherja in da so socialisti precej odločno pojasnili svoje stališče v okviru nove koalicije, ki se je ustvarila na občinski in pokrajinski ravni. Demokristjan Pangher, ki je že dvakrat predsedoval upravnemu odboru KZE, je zadnje čase, ko so ko munisti opozorili javnost na neodgovorno upravljanje nekaterih politikov (med njimi je tudi on) v zvezi z načrtom o restrukturaciji glavne bolnišnice, ki bo KZE stal okrog pol milijarde lir, javno izjavljal, da ne misli sprejeti predsedniške vloge, vsaj dokler se zadeva ne pojasni. To je znotraj KD očitno povzročilo precej zmede, saj je prav zaradi tega bila prekinjena, že tretjič v petnaj- stih dneh, predzadnja skupščina KZE. Še v ponedeljek zjutraj je kazalo, da bo kandidiral za predsednika KZE bivši deželni odbornik Masutto. Pokrajinsko vodstvo KD pa je na svoji seji v ponedeljek popoldne zamešalo karte: v Pangherjevi odsotnosti je sklenilo, da bo prav on novi predsednik, ob katerem bo v upravnem odboru sedanji svetovalec Sai. Tako je nova koalicija tudi volila, toda spet ob Pangher jevi odsotnosti. Ob tako zgovornem molku (Pangher je bil za nas včeraj nedosegljiv) se postavlja vprašanje, ali sploh misli sprejeti predsedniško mesto. Po zakonu bo moral upravni odbor na jutrišnji seji izvoliti iz svoje srede novega predsednika. Če ne bo Pangher, kaj se bo zgodilo z upravo javnega zdravstva, saj je splošno znano, da Sai nima dovolj šans, predsedniško mesto pa po političnem dogovoru koalicije pripada KD? Bo spet prišlo do zavlačevanj in do prekinitev, in to v trenutku, ko je vprašanje zdravstva med najbolj žgočimi v našem mestu? Ob tej hipoteki, ki zelo negativno vpliva na zaupanje v javne ustanove, saj gre za izrazito individualno- politične poteze v upravljanju javnega zdravstva, so levičarske stranke nekoliko skrajšale razdalje. Socialist Rotomdaro je namreč jasno poudaril, da bo PSI v opoziciji, njegovi kolegi v občinskem in pokra j in-kem svetu pa so še pred nekaj tedni naglašali predvsem »pričakovanje razpletov«, (nf) Na pobudo devinsko - nabrežinske občine Nabiralniki za smeti vzdolž obalne ceste Devinsko-nabrežinska občinska u-prava je v sodelovanju z družbo AN AS poskrbela za namestitev novih nabiralnikov za smeti vzdolž obalne ceste, v predelu, ki spada v njeno pristojnost, in sicer v bližini stez, ki vodijo k morju. Ob tem poziva vse občane in druge obiskovalce, da pazijo na čistočo obale in da ne odlagajo smeti vsevprek, pač pa, da jih odložijo v omenjene nabiralnike, ki jih bo občinska smetarska služba občasno izpraznila. pismo uredništvu 0 PROBLEMIH glasbene matice 2 zanimanjem sem "prebral poroči-k ° občnem zboru Glasbene matice, 28 ^.c Primorski dnevnik objavil km- ■!unija: zanimalo me je, zlasti zbori*6 udeležba na tem občnem ."“ri* dokaj skromna, kako bo naš ne VT P°-srcdoval probleme Glasbe-dobil uC širšemu občinstvu. Žal sem Povr- °° branju vtis formalnosti in n s"-*! — kot če bi bilo poročilo pravano že pred občnim zborom, dio,,. rad razumem, da so gotovi pre rešit; (,Podani med diskusijo) kako neDnrx i v?ai omiliti finančne težave mo ni!arn* “i jih torej raje presliši-n0rvS1cakoval pa sem, da bo pisec Poulm ivsaj omenil moj predlog o ki «p! slovenščine za tiste gojence, bral,.;VOn^)ne ne obvladajo. Naj mi ljam 1 Prosim oprostijo, če si domiš-dar ’JšaJe bil ta predlog važen, ven-V(,ns;!rUs' |m, da naše šole brez slo-rimseme niso več naše. ro .delovanje oddelka za sta- ii,n„s- ° je iz poročila popolnoma Se„ °?no- Mislim, da je dolžnost na-liuHi boevnika ta, da informira naše ko ° iVS?b možnostih, ki obstoje ta-nem ® .beni vzgoji, kot v koncert-naši?Udejstvovanju- Àb P3 nismo vsi ^ spoštovanjem Miloš Pahor 3nd'kat delavcev zaposlenih v 9 3q benistvu bo priredil jutri ob dvr^.,ni\ rri-aškem razstavišču (sejna korana) skupščino na temo »Brezpo-OdmX- y gradbeništvu v Furlaniji -jski krajini - kakšne perspektive?« Po petmesečni preiskavi Izsledili tatove, ki so kradli v tržaški Katedrali sv. Justa Med nedavnim praznikom ob 132. obletnici .ustanovitve policije je tržaški kvestor ob pregledu akcij, ki so jih izvedle sile javnega reda v zadnjem letu, med drugim tudi o-menil, da so organi pregona že nekaj časa za petami tolpi, ki je januarja odnesla iz Katedrale sv. Justa vrsto dragocenih predmetov in svetinj. Domneva, da bodo tatovi kmalu padli v roke pravice, ni bila pretirana. Prav včeraj je namreč namestnik tržaškega državnega pravdnika Staffa izdal zaporni nalog za štiri Neapelj-čane, ki jih obtožuje sodelovanja pri tatvini v Katedrali sv. Justa in tatvini v cerkvi S. Maria Maggiore septembra lani. Četverico sestavljajo 26-letni Francesco Boccolino, 27-letni Vincenzo Beccolino, 32-letni Luigi Gentile in 28-letni Gennaro Bevilacqua. Francesco Boccolino je že zaprt zaradi drugih prekrškov v italijanskih zaporih, ostale tri pa organi pregona še iščejo. Tolpa je v noči med 21. in 22. januarjem s silo vdrla v Katedralo in odnesla štiri srebrne kipce svetih Andreja, Filipa, Pavla in Petra, srebrno skrinjico s svetinjami, škofovsko palico, tri srebrne lestence, dve srebrni monštranci, nekaj kelihov in še nekaj manjših predmetov v skupni vrednosti več stotin milijonov lir. Preiskovalci (policija in karabinjer ji so tesno sodelovali pri tej akciji) so najprej usmerili preiskavo na »tr- žaško sled«, češ da je bila tatvina delo članov tržaškega podzemlja. Kmalu zatem pa so razširili akciji na celotni državni teritorij. Ugotovili so tako, da je bila tatvina v tržaški Katedrali zadnji člen v verigi podobnih prestopkov, ki so si zadnje čase sledili skorajda kot na tekočem traku po vsej Italiji. Po podrobnih analizah so prišli na sled skupini neapeljskih tatov, ki so novembra o-kradli katedralo v Tarante. Način, s katerim so zlikovci opravili to tatvino, je bil v mnogočem podoben »sistemu«, ki so ga uporabili tatovi v tržaški Katedrali. Od tod tudi zaporni nalogi, ki jih je podpisal dr. Staffa. Preiskovalci doslej še niso prišli na sled ukradenim predmetom. Doslej se »tolažijo« z dejstvom, da jih je, zaradi njihove specifičnosti, zelo težko preprodati. izleti Zveza upokojencev iz Skednja v sodelovanju z ETLI - CGIL prireja 15-dnevni izlet v Grčijo od 24. avgusta do 7. septembra. Prostih je še nekaj mest. Za informacije in vpisovanje vsak četrtek, od 17. do 19. ure na sedežu upokojencev v škedenjski ulici štev. 81. Cena izleta je dobra. Prijave sprejema tudi Bianka, telefon 040/814183 v popoldanskih urah. SPDT prireja v nedeljo, 8. julija, avtobusni izlet v Lepeno z vzponom h Krnskim jezerom na slavnostno otvoritev planinske koče PD Nova Gorica. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI še danes, 4. julija. Nova uspešna akcija finančnih stražnikov Grška državljana skušala pretihotapili 7 stotov cigaret Finančni stražniki pri Fernetičih so včeraj uspešno izvedli kar dve operaciji: zasegli so namreč kar sedem stotov cigaret, ki sta jih skušala pretihotapiti dva grška državljana, in sedem perzijskih preprog, ki jih je v dvojnem dnu svojega tovornjaka skrival iranski državljan. Cigarete so finančni stražniki našli v kontejnerju, kjer so bile skrbno skrite za zaboji piva in konzerviranega sadja. Tovor je bil namenjen nekemu francoskemu podjetju, pošiljala pa ga je neka solunska tvrdka. Šoferja, ki je tudi lastnik tovornjaka, 33-letnega grškega državljana Nikola osa Sidiropuluja, in njegovo 31-let-no ženo so nemudoma aretirali in prepeljali v koronejski zapor. Sedaj tvegata, da jima zasežejo tovornjak, jih obsodijo na denarno in mogoče tudi na zaporno kazen. Pri pregledu iranskega tovornjaka, ki ga je upravljal 51-letni Mohammad Reza Bahrami iz Qazvina v Iranu in ki je prevažal marmor, pa so finančni stražniki odkrili dvojno dno, kjer je bilo skritih sedem perzijskih preprog, ki so bile namenjene milanskemu tržišču. Voznika je finančna straža prijavila sodišču, tovornjak in preproge pa zaplenila. Vodstvo finančne straže je v zvezi z operacijama izdalo tiskovno sporočilo, kjer poleg drugega zagovarja stroge preglede, ki so jih zadnje čase uvedli na mejnem prehodu pri Fernetičih: to so edina »vrata« z Bal- kana v EGS, pravi sporočilo, in je zato tihotapljenje na dnevnem redu. Zato so strogi pregledi tudi nujni, kar dokazujejo tudi rezultati: sama tržna vrednost zaplenjenih cigaret, nadaljuje sporočilo, znaša na primer kar 600 milijonov lir. Festival športa na Gradu sv. Justa Tržaška Občina in Pokrajina v sodelovanju s tržaško letoviščarsko tista novo prirejata na Gradu sv. Justa od 2. do 12. avgusta »Festival športa in raznovrstnih prireditev«. Ta prireditev bo prav gotovo popestrila tržaško kulturno in športno življenje, saj bodo nastopile razne glasbene in folklorne skupine, med katerimi velja omeniti folkloriste iz Katalonije, kabaretno skupino Le balcon in kantavtorja Luco Carbonija. Posebnost prireditve pa je, da bodo na velikem ekranu prikazali najzanimivejša tekmovanja olimpijskih iger v Los Angelesu. Organizatorji festivala vabijo naše športne ekipe, da se u-deležijo te manifestacije. • Tržaški pokrajinski svet se bo po volilnem premoru spet sestal v ponedeljek, 9. julija. Začetek seje ob 19. uri. S proslav 40-letnice Rižarne Objavljamo še nekaj slik z veličastnih proslav 40. obletnice delovanja Rižarne. V imenu Slovencev je na svečanosti spregovorila komunistična senatorka Jelka Gerbec Na slovesnosti v Rižarni je TPPZ Pinko Tomažič zapel v počastitev spomina žrtev pesmi v slovenščini, hrvaščini, italijanščini in hebrejščini Spominska svečanost se je začela z židovskim, pravoslavnim in katoliškim obredom. Slednjega je opravil tržaški škof Bellomi v slovenščini in italijanščini Prizor s popoldanskega partizanskega praznika v Bazovici, ki ga je začela godba na pihala Ljudske milice iz Ljubljane. Na sliki so člani godbe, ki spremljajo Partizanski pevski zbor iz Slovenije Del množice, ki je do kraja napolnila "vrt Gospodarske zadruge v Bazovici Z S K D vabi na poletno gledališko predstavo DARIO FO BURKAŠKI MISTERIJ (Mistero buffo) Scena: Andrej Pisani Prevod: Boris Kobal Kostumi : Marija Vidau Glasba: Miran Košuta Dramaturška priredba : Sergij Verč in Boris Kobal Režija: SERGIJ VERČ Na dvorišču SKD Barkovlje — danes, 4. julija, ob 21. uri. PD SLOVENEC Boršt - Zabrežec priredi danes, 4. julija, ob 21. uri v prosvetni dvorani v BORŠTU * DIPLOMSKI KONCERT VIOLINISTA IGORJA KURETA Pri klavirju spremlja prof. ANDREJ JARC Vabljeni! Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij Združenje Italija-ZSSR - SKD Tabor. V soboto, 7. t.m., ob 21. uri bo na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah nastopil FOLKLORNI ANSAMBEL »STRU-GURAŠ« iz Sovjetske zveze. Predprodaja vstopnic na sedežu združenja Italija -ZSSR, Ul. Torrebianca 13, od 17. ure do 19.30 ter v baru Prosvetnega doma na Opčinah. Vabljeni! KD I. Grbec - Skedenj priredi v petek, 6. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih diplomski koncert violinista Igorja Kureta, pri klavirju prof. Andrej Jarc. Vabljeni! KD Rovte - Kolonkovec vabi na večer filmov Sergija Verča, ki bo v soboto, 7. julija, ob 20.30 v društvenih prostorih. Pevski zbor Primorec poje in pripoveduje —• v petek, 6. julija, ob 21. uri v Ljudskem domu v Trebčah. včeraj-danes Danes, SREDA, 4. julija UROŠ Sonce vzide ob 5.21 in zatone ob 20.57 — Dolžina dneva 15.36 — Luna vzide ob 11.26 in zatone ob 0.38. Jutri, ČETRTEK, 5. julija CIRIL in METOD Vreme včeraj: temperatura zraka 23,8 stopinje, zračni tlak 1011,3 mb ustaljen, veter 10 km na uro severovzhodnik, vlaga 54-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 21,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILA STA SE: Roberto Calia in Alexis Adone. UMRLI SO: 85-letni Giuseppe Mazza-roli, 77-letni Vittorio Morsut, 78-letna Aurelia Pagliaro vd. Bartole, 85-letni Emilio Lucach, 77-letna Clementina Zu-gnaz, 86-letni Ferdinando Musini, 69-letni Edvino Crisma, 81-letni Tito Borselli, 43-letna Maria Testa por. Aiello, 73-letni Amadio Bosco. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1). LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: teL 211-001, Zgonik: tel. 225-596. Nabrežina: teL 200-121, Sealjan: teL 209-197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure teL 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od I. do 20. ure. čestitke Danes praznuje rojstni dan BAZILU GOMBAČ. Vse najboljše mu želijo vsi, ki ga imajo radi. Pihalni orkester Breg prisrčno čestita svojim članicam TAMARI DOBRIGNI, NATAŠI SANCIN, PATRICIJI MAN MENVAL, TANJI CANCIAN1 in JASNI PAROVEL za uspešno opravljeno maturo na nižji srednji šoli v Dolini. Danes se sreča z Abrahamom ROMANO PURIČ iz Velikega Repna. Iskreno mu čestita in želi še mnogo srečnih let brat Stanko z družino. menjalnica 3. 7. 1984 Ameriški dolar 1.715.— Kanadski dolar « 1.290.— Švicarski frank • 730.— Danska krona . « 165.— Norveška krona , 211.— Švedska krona « 207.— Holandski fiorini 542.50 Francoski frank » 199,- Belgijski frank. • 27,50 Funt šterling . . 2.300 — Irski šterling , . 1.860 — Nemška marka 613.— Avstrijski šiling 87.— Portugalski eskudo • 11.— Japonski Jen . • 6.— španska pezeta 10,— Avstralski dolar 1.400,— Grška drahma . 15.- Debeli dinar 11.20 Drobni dinar 11.40 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. THBT - ULICA F FILZI 10 - i 61-AAB Petdesetletniki z Opčin slavili jubilej Leto 1934 je bilo za Opence še precej plodno, rodilo se je preko trideset otrok. Po petdesetih letih so se v soboto popoldne zbrali petdesetletniki Openci tako Italijani kot Slovenci. Ob 16. uri jim je župnik Žerjal daroval mašo in jim zaželel še mnogo zdravja in sreče. Najprej so odšli na domače pokopališče, kjer so položili cvetje na groba dveh vrstnikov, ki niso dočakali tega dne, nato so se podali k spomeniku domačinom, padlim v NOB, kjer so tudi položili šop rdečih nageljnov. Zvečer so se zbrali vsi v gostilni Križman v Repnu, kjer so imeli skupno večerjo in zabavo ter obujali lepe in grde spomine iz mladih let. (mm) Petdesetletniki z Opčin (bolje bi bilo, če bi zapisali »petdesetletnice«, saj so bile predstavnice nežnega spola v očitni večini) so v nedeljo proslavili svoj jubilej. Pri tem so se poklonili tudi pred vaškim spomenikom padlim v NOB gledališča VERDI Od 10. julija do 12. avgusta bo na sporedu Festival operete 1984. CANKARJEV DOM - Ljubljana Srednja dvorana V petek, 6. julija, ob 19.30 koncert ob 80-letnici slovenske narodne podporne enote in 50-Ietnici progresivne slovenske Amerike s sodelovanjem Slovenske izseljenske matice. kino Ariston (Grad sv. Justa) 21.30 »Mai dire mai«. S. Connery — na prostem, v primeru slabega vremena v dvorani. Eden Zaprto zaradi popravil. Fenice 18.00 »L'uomo che sapeva troppo«. James Stewart in Doris Day. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.10 »Interlude of lust«. Dvorana št. 2 15.30 — 22.15 »Jesus Christ Superstar«. Dvorana št. 3 15.30—22.15 »Le radici della paura«. Grattacielo 18.00 — 22.15 »Ufficiale gentiluomo«. Mignon 16.00 — 22.00 »II drago del lago di fuoco«. Aurora 17.00 — 22.00 »Murderrock«. Capitol Zaprto zaradi počitnic. Moderno Zaprto zaradi počitnic. Vittorio Veneto Zaprto zaradi počitnic. Radio 15.30 — 21.30 »La borghese golosa«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.00 — 22.00 »II furore dalla Cina colpisce ancora«. Alcione 15.00 — 21.30 »Barry Lyndon«. Režija Stanley Kubrick. _________razstave V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava FINIUM FRONS - EXPRESS osmih slikarjev dežele Furlanije -Julijske krajine. darovi in prispevki V spomin na padlega borca Valdota Antončiča daruje Giovanna Conestabo por. Antonini 50.000 lir za VZPI-ANPI v Križu. V spomin na Netko Škabar daruje Miloš Kovač 10.000 Ur za VZPI-ANPI v Križu. Ob 40. obletnici smrti padlih borcev iz Križa darujeta tov. Mario in Jolanda Turdel 20.000 lir za VZPI-ANPI iz Križa. V spomin na padlega brata Valdota Antončiča daruje brat Albino 10.000 lir. Ob 6. obletnici smrti dragega moža Franca Kapuna daruje žena Zofka 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Ob 8. obletnici smrti Josipa Tenceja daruje hči Mila Ferluga z družino 15.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa in 15.000 Ur za moški zbor Vesna. Namesto cvetja na grob Feliceta Derni ana darujejo družina Barazutti in družini Petkovček 50.000 lir za Center za rakasta obolenja. V spomin na prof. Vladimira Berginca daruje žena 50.000 lir za Glasbeno matico in 50.000 lir za Dijaško matico. Ob lOOJetnici rojstva očeta Ivana daruje Ivan Slavec (Dolina 162) 50.000 lir za VZPI-ANPI DoUna - Mačkolje - Pre-beneg. Namesto cvetja na grob Alberta Žerjala daruje brat Avgust 25.000 lir za Skupnost družina Opčine. Ob 18. obletnici smrti drage mame Rogine Čok in v počastitev spomina sestre ter brata daruje Avguštin čok 30.000 lir za Skupnost družina Opčine. Vladimiro Bresciani daruje 30.000 lir za zgraditev spomenika v Briščikih. Ob 1. obletnici smrti naše drage Gigie se je spominjata Angela in Karlo G ec ter darujeta 20.000 lir za Godbo na pihala V. Parma Trebče. Ob 2. obletnici smrti predragega moža Silvota Budina daruje žena Marica 20.000 lir za pevski zbor Rdeča zvezda iz Sa-1gŽ3. Òb pogrebu Valentina Žerjala darujejo pevci 50.000 lir za KD F. Prešeren. Namesto cvetja na grob Netke Škabar darujeta Dorica in Dušan Sirk 20.000 lir za ŠD Vesna. DANES ZAPRT KONZULAT SFRJ Ob dnevu borca, 4. julija, bodo danes uradi generalnega konzulata SFR Jugoslavije v Trstu za stranke zaprti. razna obvestila Pihalni orkester Breg - Dolina vabi na CELOVEČERNI KONCERT v župnijskem dvorišču v Dolini danes, 4. julija, ob 20.45. Narodna in študijska knjižnica sklicuje 17. REDNI OBČNI ZBOR, v petek, 6. julija, ob 18. uri v čitalnici »Primož Trubar« Narodne in študijske knjižnice v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. Dom Mangart v Žabnicah vabi svoje člane in njihove družine na bivanje v domu. Nečlani lahko zaprosijo za izkaznico podpornega člana. Za rezervacije se lahko interesenti obrnejo na urad ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20, tel. št. 767-304), kjer bodo dobili tudi vsa pojasnila. Zadruga »Naš Kras« prireja jutri, 5.-julija, ob 21. uri v Kraški hiši v Repnu koncert Obalnega okteta iz Izole, ki bo izvajal splet podoknic pod naslovom »Julijska serenada«. mali oglasi telefon (040) 775-275 — vsak dan od 8. do 13. ure UREJENA uslužbenka privlačnega videza želi spoznati resnega gospoda dobro situiranega, Slovenca, starega od 45 do 52 let zaradi poroke, avanturisti in alkoholiki izključeni. Samo resne ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6 -34137 Trst, pod šifro »Skupno življenje«. LEPO DEKLE išče izobraženega ter dobro situiranega zamejskega Slovenca, starega od 26 do 32 let zaradi poroke. Samo resne ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Poroka«. MARKETINŠKI IZVEDENEC z večletnimi izkušnjami v zunanji trgovini in univerzitetno izobrazbo nudi strokovno pomoč, nasvete ali drugačno sodelovanje slovenskim, italijanskim in jugoslovanskim operaterjem, ali se redno zaposli pri zahtevnejših nalogah tudi v drugih sektorjih. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, UL Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Uspeh«. NOV KOMPJUTER Commodore vic-20 prodam za 170.000 lir. Telefonirati v dopoldanskih urah na 0481/45872. HIŠO PRI VINCENCU na Vratih pri Čepovanu prodamo po ugodni ceni. Interesenti lahko pridejo na ogled in razgovor v soboto, 7., in nedeljo, 8. julija. PROSIM gospo - šifra »Prijateljica«, da dvigne pošto na Primorskem dnevniku in se zglasi. V NABREŽINI prodam prenovljeno večstanovanjsko hišo z dvoriščem, skladiščem in vrtom. Pismene ponudbe na Primorski dnevnik - Oglasni oddelek, pod šifro »Nabrežina«, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst. OSMICO ima Robert Pipan v Mavhinjah- PRODAM 100 1 terana in 100 1 belega vina po zmerni ceni. Obad, Salež 64, telefon 040/229246. .. PRISTNO kraško hišo potrebno poprav» prodam. Telefon 040/229126. OSMICO je odprl Herman Škrlj v Sale-žu. Toči belo in črno vino. PRODAM Fiat 127 v zelo dobrem stanju-Telefonirati po možnosti od 16. do laure na štev. 040/213526. OSMICO je odprl Colja v Sama torci-Toči belo in črno vino. PRI SV. IVANU prodam hišo z vrtom potrebno popravila. Telefonirati zy®" čer na štev. 040/747736. MATEMATIKO IN FIZIKO inštruiram za popravne izpite. Telefonirati na SteV-003865/21972. PRODAM dvostranski pletilni stroj, v dobrem stanju, možnost pletenja vse*1 vrst volne in bombaža v lepih vzore1»; ugodna cena. Pisati na Oglasni oddele* Primorskega dnevnika, Ul. MonteccI» 6 — 34137 Trst pod šifro »Lepi vzorci ali telefonirati v večernih urah 118 štev. 228-468. avtomobil in človek Porschejev motor za španske ronde Čeprav še vedno spominja na ritmo, je ronda popolnoma nov avto jm MILAN — Da je Fiatu proizvodnja španskega Seata trn v peti, ni nobena skrivnost. Po »razporoki« med obema hišama so Turinčani Špance celo tožili mednarodnemu razsodišču, so pa pravdo izgubili. Za Špance pa je bila ločitev od turinskega velikana najbrž spodbudna, saj so od takrat še okrepila svojo raziskovalno dejavnost ter se pri tem povezali z Nemci, ki imajo v Španiji ogromne interese in ki so jim rade volje prišli na pomoč. Eden od najvidnejših rezultatov tega špansko - nemškega sodelovanja na avtomobilskem področju je novi motor, ki ga je razvila nemška tovarna Porsche in ki ga Španci sedaj montirajo v svojo rondo. Model je seveda različica Fiatovega ritma, vsaj kar zadeva karoserijo, poslej pa se ponaša z dvema motorjema Porche (1200-in 1500-kubičnim) ter z dizlom, ki so ga razvili v Španiji in ki ima 1700 kubikov. S tem so se Španci še v večji Rieri osamosvojili in kaj kmalu, najbrž septembra bodo predstavili popolnoma nov model »ibizo«, ki so ga že Preimenovali v španski »antiuno«. Zunanjost ne more prikriti, da sta ritmo in ronda v bistvu enak avto. razlike v notranjosti in karakteristikah motorja in obes, še zlasti pa menjalnika, obstajajo in so tudi precejšnje. Motor 1200 zmore 63 KM pri 5800 vrtljajih in največji navor 9 kpm pri 3500 vrtljajih ter požene rondo 1,2 do najvišje hitrosti 153 km/h. Poraba je za 1200-kubični avto več kot sprejemljiva, saj porabi ronda 1,2 5,1 litra bencina (in sicer normalnega, se pravi 90 oktanov) za 100 km pri stalni hitrosti 90 km/h. Ronda 1,5 zmore najvišjo hitrost 165 km/h ob največji moči 85 KM pri 5600 vrtljajih v minuti in navoru 12 kpm pri 3500 vrtljajih. Poraba je še skromnejša kot pri šibkejši sestri: 4,9 litra (super) pri 90 km/h, 6,3 litra pri 120 km/h, 9,1 v mestnem prometu. Ronda 1,7 diesel doseže najvišjo hitrost 147 km/h in porabi 5 litrov plinskega olja pri hitrosti 90 km/h, 6,9 pri 120 km/h in 8,3 litra v mestnem prometu. Naj omenimo, da imajo vse tri različice popolnoma nov Porschejev menjalnik, posamične obese (McPherson) spredaj in zadaj, kolutne zavore spredaj, bobne zadaj ter servoojačevalec pri vseh treh različicah. ti in morje Z vajo in pridobljenimi izkušnjami Cenena in varna plovba »na oko« Dokler dopustniški, ali bolje rečeno nedeljski kapitan pluje v domačem ^alivu ob znani obali si ne beli glave navigacijo, saj na oko spozna, kje nahaja. Vsa zadeva pa se nedvom-,0 zaplete in posteme skrajno resna, ? Se končno odloči za daljše križarje-.Jn. Kdor ima večjo jadrnico ali ka-Jutni gliser je moral že prestati preiz-i znanja, da mu naši nasveti le ma-0 koristijo, morda pa tudi ne, saj je 0«ka navigacija nekaj povsem dru-j"ga kot priobalno potepanje s po-“cjn navtične karte, daljnogleda in t tudi kompasa. V glavnem lahko ohaf10, 56 večina vzdolž vzhodne jJ^'e Jadrana poslužujejo tako imelo priobalne plovbe »na oko«, ki vj bori?0 le s težavo našli v kakem na-^ncijskem priročniku. s,1Nekoč je bilo seveda za vse jadran-c- ,e Pomorščake precej lahko. Naviga-foll učenost je prehajala iz roda v J/1' Že z daljave je vsak pomorščak u obrisih spoznal, kateri otok ali o-kie 11113 Pred sabo. Dobro je vedel, pL. Prežijo podvodne čeri, kje lahko Ve(Cakuje močan vodni tok, ali udar Vsea’ ko ^vije preko rtiča. Danes ra ni. Dopustniški kapitan mo- 2a Vse. 1° razbrati iz navtičnih kart. fjp-^četnika ne bo torej odveč, da Jprej na navtični karti spozna obrila oopiače obale, domačih vrhov. To Učir navsezadnje lahko že v šoli naprav a kai ko je v Italiji zemljepis Zemr Popelka med predmeti, branje fes bovidov pa za marsikaterega prosu.^3 .nepomembno. Kdor pa je v kdo Skl .ab taborniški organizaciji, Pqj1- se je z zemljevidom spoznal na delni"'1 v bribe in gore, temu ne bo Nav 3 prcglavice niti navtična karta, rjj^ezadnje mora samo primerjati ob ja kopnega pred seboj, s tistim, kal arisano na zemljevidu. Pri tem mu radiotelevisija ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 10.00 Televideo 13.00 Simfonični koncert 13.30 Dnevnik 13.45 Una di quelle - film 15.10 Velike bitke preteklosti 16.05 R trio Drač - risanke 16.30 Rin Tin Tinove dogodivščine -TV film 16.50 Danes v parlamentu 17.00, Kajak - TV film 17.50 II fedele Patrash - risanka 18.20 Al Paradise - glasbena oddaja 19.40 Almanah - Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 Professione: pericolo -TV film 21.25 Oddaja o mamilih 22.30 Dnevnik 22.35 2. del oddaje o mamilih 23.30 Dnevnik 1 - Zadnje vesti Danes v parlamentu - Vremenske razmere 23.40 Milan: Kolesarstvo Drugi kanal 10.00 Televideo 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.15 Due e simpatia : Skrivnosti Pariza, 3. nadaljevanje 14.06 Poletni program: Risanke -dokumentarec - Lord Tramp TV film 16.55 Sabotaggio - film v režiji A. Hitchcocka 18.10 Spaziolibero: programi pristo- panja 18.30 Dnevnik 2 - Šport 18.40 Starsky in Hutch TV film Meteo 2 - Vremenske napovedi 19.45 Dnevnik 2 - Poročila 20.30 Soldi, soldi 21.30 Identificazione di una donna -film Vmes: ob 22.45 Dnevnik 2 Večerne vesti 00.10 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 14.56 Mednarodni turnir v tenisu 19.00 Dnevnik 3 19.35 Myst Fest '84 - 2. del 20.00 Šola in vzgoja: tečaj windsurf a 20.30 Ho camminato con uno zombie - film 21.35 Delta - dokumentarec 22.00 Dnevnik 3 22.25 Filmska kamera in spomini 22.35 Effetto spettacolo: glasba, gledališče, kino JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.40 Teletekst RTV Ljubljana 8.55 Poročila 9.55 Poročila 9.00 Zvoki z osvobojenega ozemlja 9.30 Akcija - film 10.50 Maribor: Proslava ob dnevu borca 12.40 Poročila 15.25 Teletekst RTV Ljubljana 15.40 Poročila 15.45 Etosha, kraj suhe vode - iz serije Zemljepisne posebnosti 16.40 Revolucija in glasba 17.00 Cyrano De Bergerac - film 18.45 Čas, ki živi: Pisec monografije 19.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.28 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik in Vreme 20.00 Film tedna: Pohujšanje 21.20 Revolucija in glasba : Taborišče Ravensbriick 22.05 Poročila Koper 14.00 Odprta meja - Video teleks 17.00 Odprta meja - Videoteleks 17.30 Poročila 17.35 Izziv - film 18.55 La principessa Zaffiro -risanka 19.30 TVD Stičišče 19.50 Kulturna panorama 20.20 Deveti krog - film 21.55 Turistični vodič 22.05 TVD Vse danes 22.15 Dario Diviacchi predstavlja : Duran Duran 23.00 Zeit im Bild - Čas v sliki Zagreb 9.55 Poročila 10.05 Pojo naj ljudje - glasbena oddaja 10.55 Brezovica : proslava 12.30 Pesmi za velike in male 13.30 Bombaš, pa joče - otroški film 14.30 Pihalni orkester 15.00 Dnevnik 15.15 S trabakulo spominov 16.00 Praznično popoldne 18.30 Tito na Visu - dok. oddaja 19.30 Dnevnik 20.00 Daleč bomo šli - glasbena oddaja ZASEBNE POSTAJE je v izredno pomoč prav daljnogled. Vsaka obala, vsak hrib ima namreč kako markantno točko, ki je zarisana na zemljevidu in jo lahko poiščemo z daljnogledom. Po vsem tem. je lahko vsakomur ja sno, da je treba pri navigaciji »na o-lto« precej vaje. Ko torej že na prvi pogled vidimo z zemljevida kakšna bo obala v resnici, smo godni tudi za najzahtevnejše priobalne podvige. Seveda pa ni nihče pripravljen na odpovedovanje in se kar poda na križarjenje brez pridobljenega znanja. V takem primeru pa je obvezno, da križarjenje predhodno skrbno planira. V bistvu mora že doma po navtični karti »prepluti« ves svoj dopust. S pomočjo črtala in kotomera si bo zarisal kurze, jim določil smer, morebitno deviacijo in deklinacijo ladijskega kompasa skoraj ne bo upošteval, saj se bo zgledoval predvsem po objektih, ki jih o-pazi na obali. Vse to si bo pripisal na lističe papirja, na katere bo napisal najmarkantnejše točke, ki bi jih moral sproti opaziti. Med plovbo bo namreč lahko sproti preverjal, kje se približno nahaja, le na najnevarnejših odsekih, ki jih je seveda v svoji beležki zaznamoval, bo vzel v roke navtično karto. Še ta pa mu bo postopoma le koristen varnostni pripomoček, saj bo že na oko spoznal, kje so plitvine že ob majhnem vzvalovanju morske gladine. Za jahtne kapitane so seveda vse te trditve bogokletne, a v praksi najuspešnejše. Navsezadnje se statistično pripeti največ brodolomov prav večjim jahtam, ki imajo na krovu najsodobnejšo navigacijsko opremo od radi ogoniometrov do satelitskega upravljanja, kapitan pa se vse preveč zanese na vso to drago opremo in ne rabi zanesljivejših in cenejših oči. CANALE 5 8.30 La piccola grande Nell - TV film 9.00 Una vita da vivere - TV roman 10.00 Gli allegri scozzesi - film 12.00 I Jefferson - TV film 12.30 Lou Grant - TV film 13.25 Sentieri - TV roman 14.25 General Hospital - TV film 15.25 Una vita da vivere - TV roman 16.50 Hazzard - TV film 18.00 La piccola Grande Nell -TV film 18.36 Popcorn - glasbena oddaja 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Buretta - TV film 20.25 Giorno maledetto - film 22.25 TV film 23.25 Canale 5 News 00.25 Così vinsi la guerra - film RETEQUATTRO 8.30 Lassie e la squadra di soccorso 9.00 Arrivano i Superboys - risanke 9.15 L’invincibile Blue Falcon -risanke 10.00 Magia - TV novela 10.30 Rantasilandia - TV film 11.30 Tre cuori in affitto - TV film 12.00 II magico mondo di Gigi -risanke 12.30 Star Blazers - risanke 13.30 Fiore selvaggio - TV novela 14.15 Magia - TV novela 15.00 Assassinio per cause naturali -film 17.00 H magico mondo di Gigi -risanke 17.30 Blue Noha - risanke 18.00 Truck Driver - TV film 19.00 Tre cuori in affitto - TV film 19.30 Chips - TV film 20.25 Domenica nera - film 23.00 Miseria e nobiltà - film 1.00 Marijuana - film ITALIA 1 11.20 Medicinska rubrika 11.30 Maude - TV film 12.00 Giorno per giorno TV film 12.30 Lucy Show - TV film 13.00 Bim Bum Barn: La famiglia Mezil - Bun Bun - risanke 14.00 Agenzia Rockford - TV film 15.00 Cannon - TV film 16.00 17.30 18.30 19.40 19.50 20.25 22.30 00.30 13.30 14.00 18.00 16.00 17.00 18.00 18.30 19.00 19.30 20.20 21.30 23.00 24.00 RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 - 10.00 Mozaik. Rekreacije, koristni nasveti, bolj ali manj literarni sestavki "8.20 Trim za vsakogar; 8.45 Domače živali; 9.15 Iz našega vsakdana; 9.45 Pesniki; 10.10 Koncert RAI iz Turina: Anton Bruckner: Simfonija št. 9 v d molu; 11.40 - 13.00 Opoldanski zbornik: Zapiski na robu; 12.00 Roman v nadaljevanjih : Ciril Kosmač: »Balada o trobenti in oblaku« - vmes: Glasbeni polputi; 13.20 Zborovska glasba s koncertnega odra: zbor »Consortium mu-sieum« iz Ljubljane, nato: Glasbena priloga; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Sprehodi po tržaških predmestjih: (3) »Povojni Rocol«; 16.00 Folklora narodov Jugoslavije - vmes: Glasbeni listi; 17.10 - 19.00 Odprti prostor: Klasični album; 18.00 »Poezija slovenskega zapada«, nato: Glasbena priloga. RADIO KOPER (Slovenski program) Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzov in 255,4 metra ali 1170 kilohertzov UKW - Beli križ 97,7 MHz UKW - Koper . 89.3 MHz UKW — Nanos 101,0 MHz 8.00, 13.30, 15.30 Poročila; 7.15 O-tvoritev - glasba za dobro jutro. Radijski koledar, Prometni servis, EP; 8.15 • Ob dnevu borca - praznična oddaja; 8.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - danes na valu Radia Koper; 13.40 Radio Koper na obisku; 14.30 Glasba po željah; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.45 Se-njam beneške piesmi; 16.30 Primorski dnevnik. Objave, EP; 16.45 Pesem tedna Radia Koper; 17.00 Grožnjan -mesto mladih ; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (ltoll|anskl program) Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohertzov UKW - Beli križ 102,0 MHz UKW — Koper 98,1 MHz UKW — Nanos 88,6 MHz Bim Bum Barn: Bryger -Peppero - risanke La regina dei mille anni -Bun, Bun - risanke Una famiglia americana - TV film Ralphsupermaxieroe - TV film Italia 1 - kratke vesti B mio amico Arnold -TV film OK! R prezzo è giusto Il cittadino si ribella - film Duello all’alba - film TELEPADOVA Shogun - risanke Cara cara - TV film Robottino - risanke Peyton Place - TV film Star Trek - TV film Robottino - risanke Sampei - risanke Sam, ragazzo del West -risanke Mama Linda - TV film Anche i ricchi piangono - TV film Pollice da scasso - film Hawaii Squadra Cinque Zero -TV film Una donna alla finestra -* film TRIVENETA 13.30 Addio Giuseppina - risanke 14.00 Top Cat - risanke 14.30 A Venezia muore un’estate -film 16.30 TV film 17.30 Top Cat - risanke 18.00 Kronos - TV film 19.30 Sempre tre sempre infallibili 20.30 Film 22.00 Dr. Wedmann - TV film 22.30 Razstava slik TELEFRIULI 14 00 Mariana, il diritto di nascere TV film 15.00 Cara cara - TV film 16.30 La spia che cadde dal cielo film 18.30 Angie Girl - risanke . 19.00 Cara cara - TV film 20.25 Stringimi forte fra le tue braccia - film 22.30 Nogomet: Udinese story 7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Jutranji program; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 9.00 Štirje koraki; 9.30 Lucianov! dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vrtiljak; 11.30 Dan borca; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Poročila v nemškem jeziku; 15.30 Posebna oddaja; 16.15 Edig Galletti ; 16.30 Time music; 18.00 Dvojni tir; 19.00 Jazz; 20.00 Zaključek. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 do 8.00 Zeleni val; 9.00 Radio anch’io; 10.30 Popevka skozi čas; 11.00 »Jacques il fatalista« - radijska priredba; 12.03 Via Asiago Tenda; 13.15 Master; 15.00 Era d’estate; 16.00 Aktualnosti; 17.55 Zeleni val; 18.30 Glasbeni program; 19.22 Audiobox; 20.00 Le difficoltà della ricerca«; 20.48 Glasbena pavza; 12.00 Utopia di una rivoluzione ; 21.30 Fonit Cetra predstavlja ; 22.00 I fantastici anni 50; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 do 8.00 Dnevi; 8.00 Šola in vzgoja; 8.05 Radiodue predstavlja; 8.45 »La scalata« radij, priredba; 9.10 Poletne igre; 10.30 Ma che vuoi? La luna?; 15.00 »Le seduzioni di Narciso«; 15.42 Poletni popoldanski program; 19.50 »L’Italiana di Algeri« - opera; 21.50 Mavrica; 22.40 Jazz. LJUBLJANA 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00 Poročila; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 8.07 Praznična otroška oddaja ob dnevu Borca, Skladbe za mladino; 9.05 Praznična matineja, »Na popularno temo«; 10.05 Praznična oddaja IPP; 11.05 Revijski orkestri jugoslovanskih radijskih postaj; 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.05 Folklorna glasba; 14.30 Koncert radijskega tekmovanja mladih glasbenikov; 15.45 Obvestila in nabavna glasba ; 16.00 Vrtiljak melodij ; 17.02 Praznična oddaja IPP; 17.30 S pihalno godbo JLA; 18.00 POP delavnica; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z...; 20.00 Koncert za besedo; 20.25 Variacije na puntarsko pesem; 21.05 Večerni spev; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz za vse; 00.05 - 4.30 Nočni program. Eklatantna akcija delavcev ladjedelnice Tudi včeraj nič prometa na letališču v Ronkah Tudi včeraj je bil promet na letališču v Ronkah popolnoma ustavljen zaradi blokade delavstva trži-ške ladjedelnice, ki hoče s tako e-klatantno akcijo opozoriti nase rimsko vlado in druge odgovorne družbe z državno udeležbo. Delavci namreč zahtevajo, da bi se v Rimu vendarle odločili kaj nameravajo s podpisom že najavljenih pogodb za naročilo novih ladij, z odobritvijo novega zakona o ladjedelstvu, z osredotočenjem državne ladjedelske industrije v Tr- stu. Iz Genove so prišle vesti, da je vsa ligurijska javnost združena v o-brambi tamkajšnje ladjedelniške industrije in to seveda tržiške delavce še bolj vznemirja, kajti dobro se zavedajo, da bi se v primeru ostrega spora med Trstom - Tržičem in Genovo v Rimu najbrž odločili v prid močnejšemu. Zato so delavci včeraj že drugi dan zasedali V prostorih letališke zgradbe (vstop na pristajalno stezo onemogočajo agenti policije) in na plo- ščadi pred njo. Sredi parkirnega prostora za letala sameva še vedno zaboj za bencin z rdečo zastavo, simbol zasedbe letališča. Večja skupina delavcev je bila tu tudi vso noč. Povejmo, da so se izkazali Doberdob-ci s petjem slovenskih pesmi kar je vsekakor poživilo nočno stražo. Blokirana je tudi državna cesta Tržič - Benetke in policisti preusmerjajo gost promet po stranskih cestah skozi Štarancan. Včeraj so v znak solidarnosti z Iad-jedelci stavkali vsi kovinarski delavci Goriške. Prišli so pred letališko zgradbo kjer je bilo sredi dopoldneva sindikalno zborovanje. Govoril je sindikalist Franco Manià ter ponovil že znane teze delavskega gibanja. Delavci so ostali na letališču v pričakovanju izida za včeraj popoldne napovedanega sestanka deželnih parlamentarcev in zastopnikov na predsedstvu vlade. Zaradi zanimivosti lahko povemo še, da je včeraj zastopnik neke ladjarske družbe povedal članom tovarniškega sveta, da je njegova družba že v začetku leta hotela dati ladjedelnici naročilo za tri ladje, da pa je ladjedelnica odložila odgovor na pozno jesen. Naročila za ladje torej naj bi bila. Kmečka banka podelila podpore raznim društvom Eno petino svojega letnega čistega dobička, kot določajo pravila ljudskih bank, je goriška Kmečka banka dala v dobrodelne namene. Tako je od lanskega dobička razdelila med razna društva in ustanove kar 20.645.000 lir. Prispevkov so bila deležna nekatera mestna dobrodelna društva kot so Zeleni križ, Rdeči križ, pionirji prve pomoči, pa tudi slovenski šoli v Pevmi in Gorici ob poimenovanjih, poplavljenci v severnem delu mesta, inštitut za cerkveno zgodovino ob simpoziju o Štefanu Kociančiču, vrtci za miklavževanja itd. Levji delež teh prispevkov pa je šel slovenskim kulturnim in športnim ter drugim društvom. Ob podelitvi, ki je bila v bančnih prostorih, je predsednik Leban naglasil, da Kmečka banka lahko prispeva po svojih močeh in izrazil upanje, da bi bili ti prispevki v bodoče še izdatnejši. Prask v večinski koaliciji v Gorici noče biti konca Preverjanj v večinski koaliciji na go-riški občini je bilo v teh štirih letih nič koliko pa so vendarle vsi odborniki ostali na svojih mestih. Zahtevali so jih zaradi tega ali drugega vprašanja enkrat socialisti, drugič socialdemokrati, tretjič pa še drugi. Pred kratkim je SSk zahtevala preverjanje zaradi negativnega stališča odbora do slovenske manifestacije na Travniku odbornik Paulin pa je ostal na svojem mestu. Socialisti so svojčas zahtevali preverjanje pa je podžupan Del Ben prav tako ostal na svojem mestu. Socialdemokrati so specialisti v preverjanju. Sedaj se je na stališče preverjanja postavilo celò pokrajinsko vodstvo te stranke in sicer v obrambo odbornika Gentileja, ki se je sprl z županom zaradi neke zadeve glede osebja občine. Pa bo najbrž vse spet šlo po starem. Na zadnji seji občinskega sveta so o tem kar precej govorili. Liberalec Fomasir je hotel vedeti kako je s trenutnimi spori v večini. Tri-pani (KD) je dejal da je njegova stranka pripravljena na soočanja. Socialist Brunello pa je povabil župana in odbor naj mimo in odločno gresta po začrtani poti ne oziraje se na morebitne odklone. Župan Scarano mu je seveda pritrdil rekoč, da bodo stvari potekale normalno, morebitna preverjanja ne bodo zaustavila dela uprave. V začetku seje se je župan Scarano spomnil preminulih političnih voditeljev Berlinguerja, Rumor ja, Michie-lija Vitturija in Zanoneja ter bivšega občinskega svetovalca Gennara Com-pagnoneja. Svetovalci so postavili razna vpraša- nja. Komunist Busolini je hotel vedeti za mnenje župana o okrožnici prefekture, ki omejuje stike z občinami v tujini. Župan je odgovoril da ni moč navodil v tej okrožnici upoštevati pri nas ki živimo ob meji. Komunistka Pirellova je hotela vedeti zakaj je župan šel s trobojnico na procesijo sv. Rešnjega Telesa. Odgovor je bil, da je to v tradiciji goriške občine. O položaju v tovarni SAFOG sta govorila Tripani in Bucovini. Župan je dejal, da občina skrbno spremlja vprašanje in da bo danes ponovni sestanek na pokrajini. Socialist Waltritsch pa je zahteval večjo zavzetost občine f>ri hitrem urejanju del na cestah v Štandrežu in Ločniku. Odbornik za javna dela je obljubil da bodo skušali vsaj za silo omiliti prah na cestah in da bodo dela končali kar se da hitro. Isti svetovalec pa je tudi sprožil vprašanje igrišča za otroke Pev-me. Stvar pa je bolj komplicirana in bomo o njej obširneje pisali. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Alesani, Verdijev corso 57, telefon 84879. HOTEL PARK v Novi Gorici prireja danes, 4. julija s pričetkom ob 18. uri VELIKO VRTNO VESELICO . Zabaval vas bo ansambel LOJZETA SLAKA Vljudno vabljeni! Včeraj zopet Neurje s točo je včeraj popoldne spet prizadelo Goriško, čeprav tokrat ni povzročilo tolikšne škode, kot v petek zvečer. Toča se je usula okrog 15. ure, ko so se nad celo Goriško zgrnili temni oblaki. Posebno gosta je bila v Gorici, kjer je v nekaj minutah pobelila ceste in pločnike. Sicer pa je bila ploha kratkotrajna in se je kmalu med oblaki spet pokazalo sonce. Tudi tokrat je toča prizadela vino- neurje s točo gradnike, čeprav je povzročila manjšo škodo kot v petek. Na Pleši vem in v drugih krajih na Krminskem je nekoliko prizadela vinograde, ki jim je prejšnje neurje kolikor toliko prizaneslo. Dotaknila se je tudi drugih krajev v Brdih, Števerjana in Oslavja. Ponekod je bila škoda neznatna, drugod, tudi samo par sto metrov stran, pa precej bolj občutena, čeprav v vsakem primeru manjša kot pred nekaj dnevi. Pokrajinski svet solidaren z delavci Zasedba letališča v Ronkah s strani delavcev tržiške ladjedelnice je imela precejšen odmev na ponedeljkovi seji pokrajinskega sveta, ki ji je v odsotnosti predsednika Cumpcte predsedoval podpredsednik Fabbro. Predstavniki političnih skupin so izrazili solidarnost z bojem delavcev za ohranitev delovnih mest, namestnik predsednika pa je dejal, da si pokrajinska uprava prizadeva za ovrednotenje vloge državnih soudeležb v naših krajih, za reševanje zaposlovanja in okrepitev gospodarstva v gori-ški pokrajini. Na dnevnem redu so reato bile razne točke, ki so izostale na prejšnjih sejah sveta. Tako so odobrili nekatere posege v zvezi z deželnim zakonom štev. 10/80 o pravici do študija, nekatere posege s področja javnih del, ki zadevajo nujna popravila na šolskih stavbah ter statut pokrajinskih muzejev. Ob odobritvi tega dokumenta je bila obširna razprava, med katero so se razni pokrajinski svetovalci dotaknili vloge, ki jo muzejske inštitucije morajo odigravati v naši kulturno raznoliki pokrajini. Maturanti na splošno zadovoljni z letošnjimi naslovi slovenskih nalog S pismeno nalogo v slovenščini se je za dijake zadnjih razredov slovenske gimnazije-liceja, učiteljišča in trgovske šole letos pričela matura. Včeraj smo se pred pričetkom slovenske naloge odpravili na klasični licej, kjer je enajst dijakov pričakovalo začetek preizkušnje. Vzdušje je bilo dokaj sproščeno, čeprav je bilo pričakovanje za naslove nestrpno in radovedno. Šolo smo morali zapustiti tik pred odprtjem kuverte z naslovi, vrnili pa smo se šest ur kasneje, ob izteku časa, ki so ga dijaki imeli na razpolago za svoje spise. Prvega smo na hodniku srečali Bena Vižintina, ki je nalogo oddal nekaj minut prej kot sošolci. Povedal nam je, da je izbral prvi naslov, tistega o misli Giorgia Amendole, da je izpit zahtevna preizkušnja, ki pa ima predvsem moralno vrednost. »Z naslovom sem bil zadovoljen,« nam je povedal, »saj ti je dopuščal največ možnosti, da poveš, kar misliš o šoli, o bližnji reformi, o pripravi, ki ti jo šola da za življenje. Tudi drugi naslovi niso bili nemogoči, tako da smo lahko kar zadovoljni.« Tudi Sonja Lutman in Sara Hoban sta izbrali isti naslov. Zaupali sta nam, da se jima je naloga zdela kar lahka in obenem zanimiva. »Matura mora biti priložnost, da pokažeš, poleg šolskega znanja, tudi zrelost in znanje, ki si ga pridobil izven šole,« nam je povedala Daniela Klančič, ki smo jo vprašali za osrednjo misel njene naloge. Nekaj minut kasneje se je na hodniku pojavila tudi skupinica dijakinj, ki so izbrale literarno nalogo. Kandidat je moral pisati o motivu grozote in nečlovečnosti vojne v slovenskih literarnih delih od moderne dalje. Ta naslov so izbrale Tanja Hmeljak, Sonja Nanut in Neva Klanjšček. Vse tri pripravljajo slovenščino za ustni izpit, zato jim je tak naslov naloge prišel kot nalašč, da so se lahko razpisale o motivu, ki je v našem slovstvu obširno obdelan. Samo en dijak, Danilo Tommasi, se je odločil za tretji naslov — o italijanskem Jugu — ki je bil po njego- vem mnenju najmanj abstrakten, nihče pa ni pisal naloge iz zgodovine umetnosti. Za mnenje o nalogah smo vprašali tudi profesorico Katarino Faganel, ki nam je dejala, da je bila letos izbira naslovov kar dobra in je omo; g očala dijakom precej možnosti pri razvoju nalog. razna obvestila Dvojezična sekcija občinske knjižnice v Romjanu obvešča, da bo julija knjižnica odprta samo enkrat tedensko in sicer ob sredah od 15. do 18-ure. Avgusta bo knjižnica zaprta. Arheologija je dragocen vir za poznavanje zgodovine Krmina V mali dvorani občinskega 'gledališča v Krminu je bila pred dnevi nekoliko nenavadna, vendar zaradi tega nič manj zanimiva konferenca o arheologiji. Prof. Ugo Furlani, arheolog pri goriškem pokrajinskem muzeju in avtor marsikatere publikacije o Krminu ■ in okolici, je govoril na temo »Arheološka pričevanja v Krminu od prazgodovine do beneške republike«. Svoje izvajanje je prof. Furlani dopolnil s predvajanjem diapozitivov, ki so nazorno prikazali gledalcem nekatere pomembnejše arheološke najdbe na Krminskem. Zanimiv večer sta priredila Furlansko filološko društvo in občinska u-prava v Krminu, ki si — po besedah odbornika Panzere — prizadeva, da bi ovrednotila in obnovila gradič na Krminski gori in tudi omogočila sistematične arheološke izkope in raziskave na ožjem področju, ki ga obdaja. Ta del okolice Krmina je namreč za arheologa najbolj zanimiv, kot je dejal prof. Furlani. Griči nad Krrni-nom naj bi bili stari okrog 60 tisoč let. Lahko domnevamo, da so se tam naselili prvi prazgodovinski ljudje v naših krajih. Sicer pa so arheološka pričevanja o tako davni dobi izredno redka. Na Krminski gori so najstarejši izsledki iz rimske dobe: nekateri kovanci in drugi fragmenti potrjujejo rimsko prisotnost. Nekateri celo domnevajo, da so tu imeli vojaško utrdbo kakih 200 let pr. Kr., kar pa je samo domneva, ki ni osnovana na kakem arheološkem odkritju. Prav tako ni dokazov o prehodu Vandalov, Hunov, Gotov, pač pa je precej izsledkov iz časa Langobardov in kasnejših stoletij. Problem je v tem, je dejal prof. Furlani, da so vsi dosedanji izsledki osnovani na sicer prizadevnih, vendar omejenih raziskovanjih. Za resnično poznavanje zgodovine, teh krajev niso dovolj površinski izsledki, pač pa lahko kaj več pove samo sistematični izkop, glede katerega je izrazil upanje, da bi to tega prišlo čimprej. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Nicolò, Ulica Lo maggio, telefon 73328. izleti Slovensko planinsko društvo Gorica obvešča udeležence avtobusnega izleta v nedeljo, 8. julija, da bo avtobus odpeljal ob 5.30 s Travnika, ob 5.40 iz Štandreža (trg pred cerkvijo)«' ob 5.45 iz Sovodenj in ob 5.50 iz Ga-brij. Priporoča se točnost, za tiste, ki se bodo povzpeli do Krnskega jo-zera pa primerna obutev. Gorica VITTORIA 17.30-22.00 »Frenesie bagnate«. Prepovedan mladini pod letom. CORSO Zaprto. VERDI 20.00—22.00 »Quattro moseb® di velluto grigio«. Prepovedan mia dini pod 14. letom. Tržič EXCELSIOR Zaprto. PRINCIPE Zaprto. Nova Gorica-in okolica SOČA 18.30 »človek dinamo«. Ob 20-»Nikar nocoj draga«. SVOBODA Zaprto. .. DESKLE 19.30 »Meč rumenega zmaja ■ Drevi na dvorišču SKD » Bar ko vi j e « Premiera Fojevega »Burkaškega misterija« zanimiva pionirska ponudba ZSKD v Italiji SERGEJ VERČ Drevi ob 21. uri bo na dvorišču slovenskega kulturnega društva »Bar-kovlje« premiera poletne gledališke uprizoritve »Burkaški misterij« Daria Foja. Predstava je v celoti sad in izsledek prizadevanj Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji po taki poletni gledališki uprizoritvi, ki bi vnesla v sicer zelo tradicionalno nastavljeno poletno sezono kanček osvežilnega kulturnega ozona. Ko so pet ali šest mesecev osorej začeli s sicer maloštevilnimi gledališkimi himalajskimi kozli stvarno razmišljati o poletni teaterski predstavi Zveze, so vedeli, da bo ta morala biti kar najbolj ujeta na klimo časa, usmerjena v živahno in zabavno dogajanje, a hkrati bo moralo v svoji besedi in znaku prinašati sok iz življenja malega človeka, kateremu je konec koncev namenjena. To je bil hkrati tudi osnovni referenčni prostor, v katerem so se nagibala vsa iskanja primernega besedila, kajpada tudi ob upoštevanju pičlih sredstev, s katerimi je Zveza razpolagala za štart v tako povsem pionirsko poletno kulturno avanturo. Odločili so se za »Burkaški misterij« velikega gledališkega zagnanca in kulturno angažiranega pisca Daria foja. To njegovo besedilo, ki ga v Italiji poznamo kot »Mistero buffo« v več kot triurni avtorjevi interpreta- ciji, je v sedanji slovenski obliki doživelo svoj odrski krst pred skoraj desetimi leti na odru takratnega Slovenskega amaterskega gledališča, nad katerim je prav po tem krstu neusmiljena padel zastor niča. Bil je to tudi poslednji in izvirno najbrž ne povsem Obnovljivi poskus zavezujoče kulturne svobode, v kateri je takratni ansambel pripravljal spev svojemu ponosnemu labodu. Nekateri od takratnih članov ansambla sodelujejo tudi v naši sedanji uprizoritvi in kdo ve, če je vez zgolj naključna. ..? Slovenska predstava je vsekakor povsem samosvoja interpretacija ter režijsko dramaturška predelava izvirnega besedila. To samosvojost dosega na več nivojih. Predvsem na občil-nem, saj funkcionalno uporablja vrsto jezikovnih plasti, od kraško-tržaškega (mestnega in predmestnega) narečja do zbornega govora. S tem osrednjim odrskim sredstvom dosega izjemno neposrednost in učinkovitost. V celoti je delo vsebinsko oprto na vrsto in izbor srednjeveških misterijev, ki jih je avtor kot ljudsko blago nabiral nekaj let širom po Evropi. Ideja za tako predstavo pa se mu je porodila prav ob priložnostnem obisku v Trstu, ko je v Slovenskem stalnem gledališču prisostvoval uprizoritvi »Slovenskega pasijona« Mirka Mahniča. Tako je nastal »Mistero buf fo«, laičen pasijon, ki posega v srž življenja preprostega, malega človeka. V tem okolju se razraščajo izpovedi, ne le o življenju in njegovem smislu ter odrinjenosti in nemoči malega človeka, ampak tudi o avtentičnem doživljanju veselja in žalosti, trpljenja in sreče, ljubezni in sovraštva itd. To je svet slehernika ali stvarno svet malega človeka: slepcev in pohabljencev, za sinove avanture kar naprej zaskrbljene Kristusove matere in njenih klepetavih sosed, spokorne Magdalene in tiho zaljubljene Veronike, oderuških kvartopircev, oblastniških angelov in nežnih, v žensko uso- do izročenih smrti, svet malega bizni sa ob čudežu Lazarjevega vstajanja in naposled svet iz osla sesranega kmeta. Predvsem pa je to svet tragikomičnega burkeža in svet mimoidočega pijanca. Oba na prepihu, oba v iskanju tistega elementarnega stika s sočlovekom, kar vodi prvega v razočarano buditeljstvo, drugega pa v dokončno spoznanje, da bo po streznitvi še bol] sam in osamljen kot kdajkoli prej. Tako se uprizoritev razrašča v razkrivanje razredne družbe in Cer- kve kot enega od znakov nadutega pridobitniškega elementa, ki si prilašča humanost vere za lastne oblastniške ambicije, hkrati pa daje prav svojim malim in preprostim prototipom v grlo krik po preobrazbi te zlagane družbe. Sklepni song, ki nazdravlja ne idejam ampak ljudem, poskuša strniti večplastnost elementov, ki bogatijo to uprizoritev barv, zvokov in pristne gledališke radoživosti. »Burkaški misterij«, ki ga je pona-šil Boris Kobal in s Sergejem Verčem tudi dramaturško uredil, uprizarjajo Silvij Kobal, Igor Malalan, Andrej Pisani, Franko Korošec, Boris Kobal, Milica Kravos, Lučka Počkaj, Marinka Počkaj in Tanja Smotlak. Živo glasbo izvajajo Boris Devetak, Marko Feri, Miloš Jugovič in Miran Košuta, ki je tudi avtor glasbe. Scena je delo Andreja Pisanija, kostume je izrisala Marija Vidau, izdelala pa Danica Zavadlal. Pri predstavi sodelujejo še Marjan Crevato (ton in razsvetljava), Alenka Čepar (šepetalka) in Nadja Kriščak (organizacija). Režiser predstave je Sergej Verč. Ob sklepu še to: lepo bi bilo, da bi posamezna društva s skupno pobudo in odborniki za kulturo pri posameznih slovenskih občinskih upravah znali prisluhniti tej poletni kulturni ponudbi Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji in postregli svojim članom, prijateljem in seveda občanom s pristnim in povsem izvirnim kulturnim sladoledom. .. IZ BESEDE V PROSTOR (V.) Partljičeva komedija »Moj ata, socialistični kulak« JANEZ POVŠE . Iztekajoča gledališka sezona je nedvomno •zrazito obeležena še z izvirnim slovenskim dogodkom, z dvema postavitvama komedije Toneta Partljiča »Moj ata, socialistični kulak« 'J mariborskem ter osrednjem ljubljanskem gledališču. Lahko bi celo rekli, da je fenomen omenjenega avtorja ravno s tem besedilom izbruhnil v vsem svojem obsegu in tudi pomenu. namreč za izrazito komediografsko dispo-biranega avtorja, ki se učinkovito loteva sodobnih anomalij, v obravnavanem besedilu pa Zanimivega in v marsičem prelomnega obdobja Povojne graditve in srečanja 'z informbirojem °ziroma obračuna s stalinističnim pojmovanjem ba Slovenskem. Kot vemo, je odlika vsake do-bfe komedije sposobnost tudi iz resnih ali celo krutih resnic in družbenih ter karakternih Popačenosti ustvariti smešne in razbremenjujo-b zorne kote, pri čemer takorekoč ni »resne« •tuacije, ki bi je dober komedijski avtor ne hal obrniti na svoj mlin satiričnega ali v nati6^1 primeru humornega obravnavanja stvari. btira je žolčnejša in se pravzaprav ne po-jb'rja z dogodki, čisti humor pa preprosto od-Phsti vse slabo in takorekoč učinkovito razbre-ebi vsakršno težko situacijo, m ravno omenjeni preskok iz težke in me-s 0IPa krute resničnosti povojnega obdobja v Ton °b° odrešujočega humorja se je posrečil li bbtu Partljiču v najnovejšem delu o »socia-Vek nem kulaku«. To je zgodba o malem člo-Pod ^ožetu Malčku, ki mu bo povojni čas vil r*l zemljo, iz najemnika bo v hipu napra-dodrjk°sestll'*ta’ lasta'ka; čim bo Jože Malek Po]'* .a zaživel v svojem bistveno izboljšanem °žaju, se bo pojavilo načelo kolektivizacije in zasebne zemlje spet več ne bo, tudi naš junak jo bo moral izgubiti; za nameček se malo kasneje pojavi še znana notranja čistka v zvezi z obračunom s stalinizmom — v luči dotedanjega občudovanja in oboževanja Stalina in njegovih herojstev — in Jože Malek mora napeti vso svojo zdravo dninarsko pamet, da uide odkrivanju sumljivih stalinistov, ki jih pač morajo povsod nekaj spraviti na svetlo, sicer preiskave niso uspešne. Kar je doletelo strica Vanča — namreč da ga zapro kot prikritega stalinista — temu se izogne Malek tako, da preprosto odigra relativno neprištevnost. Znotraj citiranega prereza je še polno drugih motivov: Jože Malek se je na fronti zaobljubil Mariji in zato" ostal živ, kar izkorišča domači župnik; njegova žena Mimika je bila med vojno ves čas v dobrih odnosih z Vančem, kar je drugi tok komedijske reke; njegov mladi sin kuje nekakšne smešne pesmice v rimah, s katerimi registrira dogajanja okoli sebe, pred vsem pa resno-smešno očetovo zgodbo — odtod tudi naslov in definicija o »socialističnem kulaku« itd. itd. Delo je mimo komedijskega žanra imenitno poustvarilo višji ali globlji pomen zgodbe, ki se mu pravi enkratna manipulacija s tako imenova nim malim človekom: absurdne so spremembe, ki jih mali človek doživlja v prelomnem obdobju ali jih je vsaj doživljal v povsem določenem času. Slepo in zaupno verujoč vsemu, kar piše v deklaracijah, verno sledi napotkom, smernicam in direktivam, posebno če mu slednje prinesejo boljše in imenitnejše življenje, kar se zgodi v obdobju, ko je Jože Malek lastnik in maloposestnik. Toda spremembe si sledijo zelo hitro, vrh vsega se vsaki novi dogodki popolnoma razlikujejo od prejšnjih in se celo izključujejo z njimi, tako da z zdravo in pošteno pametjo pravzaprav ni mogoče več slediti takšnemu zaporedju; rešitev je v odigrani neumnosti, zaradi katere te potem pustijo pri miru. Takšna manipulacija je v pričujoči igri pred met učinkovitega komedijskega spleta in posebno predstava v ljubljanski Drami, ki jo je režijsko postavil Jože Babič, je učinkovito realizirala vse poglavitne odlike Partljičevega besedila. Proizvedba v mariborskem gledališču je namreč občutno preveč izhajala iz podnaslova, »žalostna komedija o agrarnem« in poudarila skorajda sentimentalne in razčustvujo-če možnosti, kar je pripomoglo k razmeroma zresnjeni in opominjajoči igri. Ljubljanska izvedba pa je živo sledila avtorjevemu humorju, ki je razbremenjujoč, razposajen in poln energije ter zdrave biološke temperamentnosti. Na funkcionalni in delno premični sceni Nika Matula je na ta način nastala hitra in okretna predstava, ki je pustila do izraza igralce — osvobojeni igralci so pač v vedri in odrsko živi komediji osnovni pogoj pravega in živega komedijskega komuniciranja z avditorijem; ne nazadnje le osvobojeni igralec lahko poustvari nič hudega slutečo zgodbo ter jo opremi z vsemi mimobežnimi in premočrtnimi sunki, s katerimi se komedijski junaki prebijajo skozi nemogoče situacije ter jih zaključijo na koncu koncev vendar uspešno — v veliko veselje avditorija, ki se zabava tudi nad premagano ali prelisičeno družbeno ali karakterno anomalijo. In omenjenih anomalij je v Malčkovi zgodbi toliko, da bi igra resnično padla v območje zamišljene utrujenosti, v kolikor ne bi do kraja razvila komedijskega principa v gledališkem pa tudi pomenskem smislu. Imeniten je Polde Bibič kot Jože Malek, vseskozi lucidna in okretna figura, ki nikoli ne podleže obupu in razočaranju, pa čeprav ima še toliko priložnosti za takšno ali podobno obnašanje. Bibič je resnično usvaril mojstrski primer vitalnega in zdravega človeka, ki bo premagal vsako oviro, da se bo dokopal do tistega koščka svoje nezahtevne sreče, ki jo potrebuje za življenje. Enako učinkoviti so tudi Milena Zupančič kot njegova žena Mimika, Ivo Ban kot stric Vanč, Boris Kralj kot kmet Medved, Dare Valič kot tovariš z okraja in Jerica Mrzel kot župnikova gospodinja. Na vsak način predstava, ki razveseljuje avditorij in dokazuje, kaj je moč prave in učinkovite komedije; predstava, ki je do kraja afirmirala igralca, kar je za komedijo pravzaprav najvažnejši pogoj; predstava, ki se je vsaj okvirno morala osvoboditvi tistega konceptualnega gledališča, ki hoče z vsako stvarjo, z vsako zgodbo ali z vsakim dejanjem pripovedovati nekaj drugega, kot prikazuje, ki skratka iz vsake in vsakršne stvari ustvarja nadgradnjo, višje pomene ali pa te svoje pomene radikalno izpostavlja ter spreminja igro v sredstvo neke druge, filozofske, interpretativne misli; torej predstava, ki dokazuje, da vsi postopki ne veljajo za vse gledališke projekte in da je — v kolikor se odloči gledališče za uprizoritev vedre in razveseljujoče komedije — pač nujno zamejiti in združiti vse gledališke sile za realizacijo komedije kot vedrega pogleda na svet, znotraj katerega je pač tudi zamišljenemu gledalcu dano razmišljati, prav poglobljenemu razmišljanju, ki bi imelo svoj prostor ves čas poteka predstave, pa komedija te vrste preprosto ni namenjena. Torej predstava, ki indirektno piedira za enovitost pristopa in ne vnaša v svoj postopek zapletene kombinacije drugih žanrov in drugačnih gledaliških in predvsem tekstovnih projektov. Predstava, ki je z eno besedo komedija. TONE SVETINA Med nebom in peMom --------------184._________________ t6tfi ^ takih, precej drugačnih okoliščinah se je na Področju lahko obdržala samo prekaljena enota, b°rc^e vodstvo se je lahko zaneslo na slehernega kai v italijanskim terorjem pa je pribežalo v četo ne-Tazk ^ jih niso poznali. Izdajalec, ki so ga bili iz^j^kali, jih je opozoril na možnost vrinjencev in j*'? i® četa prespala na prostem v gozdu. Proti ■ ko se je straž loteval spanec, je nastal preplah. hìkj?e,^urni je zasačil človeka, ki je stikal po nahrbt-hekaj Vstih, ki so bili na straži. Nastal je vik in krik, gniti’ 7°rcev ga je zgrabilo, ker je nameraval pobe-spaii' -Zvezanega so pripeljali pod drevesa, kjer so v kofC - * Poveljstva. Karlo je ukazal, naj ga peljejo an)o, kjer so imeli pod stražo človeka, ki je bil prišel k njim z izdajalcem. Na poti je med počitkom skušal pobegniti. Ni ga bilo treba prestrogo prijeti, pa je vse povedal. Poslali so ga kvesturini z nalogo, da bi pomagal rešiti zajete oficirje in da bi ob priložnosti ubil poveljnika Karla, za kar bi dobil visoko nagrado. Karlo ni mogel zaspati. Z rokami pod glavo je strmel v krošnje dreves in gledal, kako zvezde naglo bledijo in kako v gozd lije svetloba rosnega jutra. Kako nora vojna. Zdaj se bo moral paziti tudi svojih, ne samo italijanske vojske in policije. Kakšen vrinjenec ga lahko ustreli v hrbet ali mu nasuje strupa v hrano. Kdo ve, kakšnih zvijač in podlosti so sposobni fašisti... Dovolj umazana je njihova zgodovina, polna spletk in umorov... Takoj ko je sonce vzšlo in so zagoreli ognji, se je četa pripravila na nenavaden obračun z notranjim sovražnikom. Vse doslej jim to ni bilo potrebno, toda vojna je z vsakim dnem kazala bolj krut obraz. Vsemu temu pa se je bilo treba privaditi. Četni komisar Aleš se je lotil preiskave. V nahrbtniku človeka, ki je stikal po opremi, so našli cigarete, nogavice in druge malenkosti, ki so jih pogrešali nekateri borci. Prisvojil si je tudi nekaj klobas, ko so šli po hrano za četo. Da imajo pred seboj tatu, marsikomu ni šlo v gla- vo. Tovarištvo in nesebična medsebojna pomoč sta bila osnova partizanske morale, zakon, ki ga ni smel nihče nekaznovano prekršiti. Samo visoka morala jih je lahko reševala v krutih okoliščinah. Četa se je zbrala v polkrogu in gledala, kaj vse je bilo v nahrbtniku soborca Mezgeca, ki se je bil pred kratkim izkazal v boju, sedaj pa je grobo prekršil partizansko prisego. Mezgec je stal ob nahrbtniku, lezel vase in samozavest mu je kopnela. Ko so borci prepoznali svoje predmete, je klonil in priznal, da je kradel, toda ne iz potrebe, temveč iz navade. »No, Mezgec, zdaj pa nam povej, zakaj si to počel,« ga je mimo vprašal komisar Aleš, bolj prizadet kot obdolženec, ki se še ni prav zavedal, kako se mu je približal konec. »Pri naši hiši se je kradlo od nekdaj. Živeli smo slabo. Največkrat ni bilo kaj za v skledo. Pa me je mati poslala, naj kaj staknem... Nikoli me ni vprašala, kje sem dobil kokoš, zajca ali poljske pridelke. Nekateri so imeli vse, mi ničesar, tudi dela ne. Oče je bil vse leto zaposlen le kakšen mesec, otrok nas je bilo pet, večkrat smo bili lačni kot siti. čeprav smo znali stvari skriti, so nas v vasi imeli za tatinsko družino, za nebodijihtreba, ki se jih rado kaj prime.« * Kolesarska, dirka po Franciji Spet spremembe na vrhu Zamenjava košarkarjev med Bičam in Jadranom Predsednik ŠZ Jadran dr. Gantar: »Upoštevali smo vse okoliščine« Tema dneva med našimi ljubitelji športa je seveda še vedno zamenjava košarkarjev (Mauro Čuk - Boris Vitez) med Bicom in Jadranom. Za mnenje smo vprašali Jadranovega predsednika dr. Gantarja in trenerja Andreja Žagarja. Borisa Viteza pa smo zaprosili, če lahko objavimo pismo, ki ga je naslovil Jadranu. Boris je na to privolil in zato njegovo pismo tudi v celoti objavljamo. V Wimbledonu brez presenečenj LONDON — Na wimbledonskem teniškem turnirju so bila včeraj y o-spredju že prva četrtfinalna srečanja, ki pa niso prinesla presenečenj, saj so se vse favoritinje uvrstile v naslednje kolo. Izidi: ŽENSKE - osmina finala: Evert Lloyd (ZDA) - Kohde (ZRN) 6:2, 6:4; četrtfinale : Navratilova (ZDA) - Ma-leeva (Bolg.) 6:3, 6:2; Mandlikova (ČSSR) - Durie (VB) 6:1, 6:4; Jordan (ZDA) - Shriver (ZDA) 2:6, 6:3, 6:4. MOŠKI - osmine finala: Gomez (Ekv.) - Moor (ZDA) 6:0, 6:1, 7:6; Šmid (ČSSR) - Arias (ZDA) 7:5, 6:4, 6:3. Nov svetovni rekord CORK (Irska) — Na mednarodnem atletskem mitingu v Corku na Irskem je sovjetski tekmovalec Yuri Sedykh z znamko 86,34 m postavil nov svetovni rekord v metu kladiva. Prejšnja znamka (84,14 m) je pripadala njegovemu rojaku Sergeju Litvinovu. MILAN — Na sedežu italijanske nogometne zveze so včeraj izžrebali sestavo kvalifikacijskih skupin za i-talijanski nogometni pokal. Skupine so takole sestavljene: SKUPINA 1: Milan, Como, Parma, Carrarese, Triestina, Brescia. SKUPINA 2: Inter, Avellino, Pisa, Spal, Bologna, Franca villa. SKUPINA 3: Roma, Lazio, Varese, Pistoiese, Padova, Genoa. SKUPINA 4: Torino, Cremonese, Monza, Vicenza, Cesena, Empoli. SKUPINA 5: Verona, Ascoli, Catania, Casarano, Campobasso, Bene-vento. SKUPINA 6: Sampdoria, Udinese, Bari, Cavese, Lecce, Catanzaro. . SKUPINA 7: Juventus, Atalanta, Taranto, Palermo, Sambenedettese, Cagliari. SKUPINA 8: Fiorentina, Napoli, A-rezzo, Casertana, Perugia, Pescara.» V Milanu je bila včeraj tudi izvolitev predsednika zveze profesional-j Kot smo že poročali, je novogoriška atletinja Lidija Lapajne na atletskem mitingu v Formii izpolnila normo za nastop na olimpijskih igrah v Los Angelesu. Tako potuje na igre 5 primorskih športnikov: poleg Lidije še jadralec na deski Dušan Puh in li-piški jahači Alojz Lah, Stojan Modero in Dušan Mavec. To je vsekakor lepo priznanje za primorski šport, ki se sicer že ponaša s srebrno medaljo z zimskih iger. Sicer pa so zdaj vodni športi (poleg atletike) tudi na Primorskem v ospredju. Vrstijo se nastopi veslačev, jadralcev, vaterpolistov, le tekmovalno plavanje se tu nikakor ne more u-veljaviti. Koprska srečanja, prijateljska manifestacija narodov in narodnosti, so se iztekla in prav športniki so imeli na njih pomembno vlogo. V Koprskem zalivu so bile konec tedna jadralne regate, na katerih so imeli največ uspeha koprski jadralci. Med »optimisti« je zmagal Potokar, v razredu »420$ Hajdinjak in Borštnar in v razredu »evropa« Babnik. V soboto CERGY-PONTOISE — Tudi peta etapa kolesarske dirke po Franciji je prinesla nove spremembe na vrhu skupne lestvice, kamor se je prebila trojica (Portugalec in dva Francoza,), ki ima kar 17 minut prednosti pred četrtouvrščenim Nizozemcem in Van Der Poetom, ki je šele predvčerajšnjim oblekel rumeno majico. Kmalu po startu se je Portugalec Ferreira odločil za pobeg. Po 15 kilometrih se mu je pridružil Francoz Le Guilloux in po 22 še njegov rojak Barteau. Složno so vozili vse. do cilja in si nabrali tudi do 26 minut prednosti pred glavnino, ki je bila precej apatična, na koncu pa je vendarle zaostanek zmanjšala na okrog 17 minut. . VRSTNI RED 1. Ferreira (Part.), ki je 207 km od Bethunea do Cergy-Pontoisea prevozil v 4.49'45” s poprečno hitrostjo 42,864 km na uro; 2. Barteau (Fr.) cev, za katerega je bil potrjen Ma-tarrese. Eden od članov sveta nogometne zveze bo tudi predsednik Triestine De Riu. Causio k Interju MILAN — Pri Interju so včeraj potrdili nakup Causia, ki je zadnji dve sezoni igral v Vidmu. K Milanu pa bo prešel še en igralec Udinese ja, in sicer Virdis, kupili pa naj bi tudi Di Bartolomeia. Castagner oproščen MILAN — Disciplinska komisija i-talijanske nogometne zveze je včeraj oprostila novega Interjevega trenerja Ilaria Castagnera, predsednika Inter ja Ernesta Pellegrinija in samo društvo, ki naj bi sklenili dogovor, ko je bil Castagner še pri Milanu. e BRAZILSKA ENAJSTERICA Sao 'Paula se je odrekla nakupu Dirceua '(Napoli), ki je za povratek v Brazi-,lijo zahteval okrog pol milijarde lir. so tekmovali jadralci na deski. V tež ki kategoriji je zmagal Vodišek (Keka), v lahki Mulec (Izola) in med ženskami Pasek (Izola). Na turnirju v malem nogometu se je uveljavila ekipa Tutti Frutti, ki je v finalu premagala ekipo italijanske skupnosti iz Izole. Ob koncu srečanja je bila še nogometna tekma ženskih ekip Ste-klara iz Pulja in Viole iz Trsta. Po streljanju 11-metrovk so zmagale Tržačanke s 5:3. Koprski vaterpolisti so zmagovalci o-balnega predtekmovanja za pokal VZ Slovenije. V Žusterni so v odločilni tekmi premagali rovinjski Delfin s 17:9, v tekmi za 3. mesto pa je Žu-sterna premagala Partizana iz Renč z 10:6. Vrsta tekmovanj je bila na Mostu na Soči, kjer so imeli velik turistični praznik — »Noč na jezeru«. Najštevilnejši so bili kajakaši in kanuisti, ki so tekmovali v spustu od Volarjev do Mosta na Soči. Večino pn/ihjnest so osvojili novogoriški kajakaši. V »ski surf« kombinaciji (veleslalom na v istem času; 3. Guilloux (Fr.) po 1”; 4. Vallet (Fr.) po 17’41"; 5. Plan-ckaert (Bel.) po 17’42"; 6. Kelly (Ir.) 7. Van Vliet (Niz.); 8. Hoste (Bel.) ; 9. Vanderaerden (Bel.) ; 10. Chaurin (Fr.) ; 11. Van Der Poel (Niz.); 12. Yates (VB); 13. Lemmond (ZDA); 14. Roche (Ir.); 15. Van Den Brande (Bel.); 20. Perini (It.); 26, Leali (It.); 86. Visentini (It.); 122. Battaglin (It.) vsi v istem času. SKUPNA LESTVICA 1. Barteau (Fr.) 18.47*53’’; 2. I4; Guilloux (Fr.) po 1'33”; 3. Ferreira (Pori.) 3’13”; 4. Van Der Poel (Niz.) 17’45”; 5. Anderson (Avstral.) 17’53”; 6. Hanegraaf (Niz.) 17’54”; 7. Madiot (Fr.) 17’58”; 8. Peeters (Bel.) 18 03”; 9. Lemond (ZDA) 18’04"; 10. Fignon (Fr.) 18’07”; 11. Vanderaerden (Bel.) 1817”; 12. Zoetemelk (Niz.) 18’24”; 13. Jules (Fr.) 18’27”; 14. Van Den Hàute (Bel.) 18’28”; 15. Veldschol-ten (Niz.) 18’31”. ŠPORTNI TEDEN GAJE Včeraj nogomet Kljub neugodnim vremenskim razmeram se 9. športni teden Gaje u-spešno nadaljuje. Včeraj in predvčerajšnjim je bil na vrsti nogometni turnir »4x4«, na katerem so dosegli naslednje izide: Skvaziči - Blue Star 0:1; All Star -JJaja »3« 2:1; Kras - Trattoria Della Riva 2:3; Gaja »4« - Zarja' 2:2; Trattoria ai Soci da Nada - Bor 2:1; Gaja »1« - Bar Marino 3:5; Pizzeria Pam Pam - Ediltecnica 5:3. Ob koncu omenimo, da je v včerajšnjem članku o športnem tednu Gaje po pomoti izostalo ime Ane Palčič, ki je bila v teniški ekipi deklic. Maradone danes ne bo NEAPELJ — Danes " bi morali v Neaplju predstaviti Argentinca Ma-radono, zaradi organizacijskih težav pa so morali predstavitev odložiti. S ZAHODNONEMŠKI NOGOMETAŠ Rudi Voeller za katerega so se zanimala tako Barcelona kot nekatera i-talijanska društva, se je odločil, da ostane pri Werderu iz Bremna. Kaninu in jadranje na deski) so zmagali Smidova (M. na Soči), in brata Forte (Celje). Tekmovali so tudi ribiči, kolesarji pa so imeli trim akcijo. Skupina novogoriških kajakašev je nastopila tudi na velikem mednarodnem tekmovanju v slalomu v Tacnu. V kategoriji 3xK-l je odlično 2. mesto zasedla trojka Golob, Černe in Štokelj, Grobdsa pa je bil v K-l peti. V Ljubljani je bilo zaključno tekmovanje v streljanju na glinaste golobe v disciplini trap. Senožečan Sotlar, ki je vodil po štirih nastopih, je prvo mesto prepustil Horjaku iz Slovenskih Konjic, Novogoričan Šinigoj pa je bil 7. Danes se bo v Bovcu končalo slovensko padalsko prvenstvo, pred kratkim pa sta se zaključili dve prireditvi, ki nista bili tekmovalnega značaja: košarkarska tabora v Tolminu (za dekleta) in v Postojni (za fante) in konferenca svetovne zveze poklicnih ^učiteljev smučanja v Portorožu, na kateri so sodelovali predstavniki 21 držav s 4 celin. Davorin Koron Izjava dr. Gantarja »Pri posojilu za eno leto našega košarkarja Borisa Viteza smo predvsem upoštevali igralčevo željo, da se mu nudi poslednja priložnost, da preveri svoje znanje tudi med prvoligaši. Drugi razlog je bil ta, da smo z zadovoljstvom ugotovili, da je Boris še vedno po srcu jadranovec in da bo le začasno zapustil naše vrste. Tretjič: razumeli smo fanta tudi glede vprašanja vojaščine. Kaj ko bi moral Vitez v kako oddaljeno mesto v vojaško službo? Moramo pri tem priznati, da ima tržaški prvoligaš gotovo večjo težo od nas, da vpliva na določene organe, da bo Boris opravil vojaščino v našem mestu. Zavedamo se obenem, da z Vitezom izgubljamo odličnega igralca in to vrzel bo v e-kipi izredno težko zapolniti. S Čukom pa smo dobili tudi centra, ki smo ga dolgo časa želeli. Obenem pa smo tudi zadovoljni, da se je Čuk vrnil med svoje stare prijatelje. Da je prišlo do te izmenjave, je gotovo vplivalo tudi to, da smo na sestanku pri predstavnikih tržaškega kluba uvideli voljo, da se ne samo med obema društvoma, temveč do vseh ostalih slovenskih košarkarskih društev u-stvarja novo in prijateljsko vzdušje, katero so doslej kvarili nekateri elementi, ki nam niso bili gotovo naklonjeni. Moram še dodati, da so bili za to izmenjavo soglasni vsi Jadranovi odborniki, trener in vsi, ki Jadranu pomagajo, pa tudi sami igralci so podprli Borisovo odločitev. Da je Vitez postal član prvoligaša, pa je o-benem tudi veliko priznanje ne samo za naše društvo, temveč za vse, ki delajo v naši košarki.« Izjava trenerja Andreja Žagarja »Izguba Borisa je za ekipo verjetno zelo težka, ker je pač dolga leta Jadranova igra slonela na njegovih realizatorskih sposobnostih. Medtem ko Boris odhaja v A-l ligo, v kateri mu želim čimvečjega uspeha, pa bo seveda potrebno spremeniti koncept igre. V tem smislu bo verjetno velik del naše igre slonel na treh centrih. S tem bo seveda ekipa pridobila na višini, bo pa verjetno zato izgubila na hitrosti in skrčilo se bo tudi število protinapadov. V primeru pa, da bi se čez eno leto Boris vrnil in da da bi uspeli zadržati Čuka, bi bila naša ekipa potem neprimerno močnejša. Zato se je ta poteza izplačala tudi narediti. Sprememba koncepta i-gre pa bo gotovo zahtevala bolj intenzivno in daljše pripravljalno obdobje.« Pismo B. Viteza SZ Jadran »Odločil sem se napisati to pismo potem, ko sem dodobra pretehtal in premislil posledice, ki bodo s tem nastale. Gotovo se strinjate z mano, da je cilj vsakega športnika, da doseže kar najboljše rezultate na najvišjem možnem tekmovalnem nivoju. Tudi jaz sem že na začetku svojega športnega udejstvovanja upal, da bom nekega dne dosegel ta cilj in mi je to — brez lažne skromnosti — doslej uspelo. Malokomu se zgodi, da doživ- lja iz leta v leto take trenutke veselja in zadovoljstva, kot sem jih doživljal jaz pri Jadranu, in še povrhu v družbi izrednih fantov - soigralcev, odbornikov Jadrana in tako krasnega občinstva, kot ga ima Jadran.« »Ko sem že pred leti dobil prvo ponudbo tržaškega prvoligaša, da prestopim v njegove vrste, me je to seveda zelo razveselilo, kot M sicer vsakega športnika, ki mu taka ali podobna ponudba pomeni priznanje za njegovo delo. Toda takrat je ponudba ostala le kot osebno zadoščenje, saj si v tistih letih — bil sem star 18 let — nisem mogel misliti, da bi lahko zapustil ekipo, ki mi je pomenila vse. Toda z leti se mišljenja spreminjajo, porajajo se novi problemi, človek začne misliti na zrelej; ši način in gleda z drugačnimi očmi na svojo bodočnost.« »Po letošnji uspešni sezoni, ki jo je odigral Jadran, sem ponovno dobil ponudbo tržaškega prvoligaša, da bi v sezoni 1984/85 branil njihove barve. Ker istočasno čakam tudi na vpoklic v vojsko, sem ponudbo vzel resno v pretres in ugotovil, da je to zame zadnja priložnost preverjanja mojih igralskih sposobnosti na najvišjem nivoju. Posvetoval sem se s soigralci, ki so mi izrekli stoodstotno solidarnost, obvestil sem nekatere odbornike, ki so mi predočili tudi negativne plati morebitnega prestopa in šele potem sem šel na razgovor. Predstavnikom tržaškega prvoligaša sem povedal, da bi sprejel njihovo ponudbo, vendar le pod pogojem, da grem na enoletno posojilo in da se potem vrnem k Jadranu. Nikakor nisem hotel, da bi postal predmet pr°; daje in bi bil primoran čez leto ali dve, igrati na drugem koncu države, daleč od svoje družine in prijateljev. Predstavniki tržaškega prvoligaša so moje pogoje sprejeli.« »Zakaj sem se tako odločil? Predvsem zato, ker bi rad kot športnik preizkusil samega sebe, oziroma svoje znanje v najvišji ligi, kar je cilj vsakega košarkarja. Četudi bi nu spodletelo — kar je čisto možno bi si lahko rekel: ’Sem poskusil, a ni šlo!’ Toda poleg zadoščenja, da h* igral z najboljšimi košarkarji v državi, bi se gotovo tudi kaj več naučil, predvsem pa enkrat za vselej prei£ kusil svoje atletske sposobnosti. «■ moji odločitvi je botrovala tudi vojaščina, saj še sedaj ne vem, kako bo s to zadevo, niti to ne, če bom služil vojaški rok v Trstu ali kje drugje.« »Zato prosim odbor, da dovoli moj prestop za eno leto v vrste tržaškega prvoligaša. Zavedam se, da bo moja odločitev sprožila val polemik in nasprotovanj. Toda prepričan seto tudi, da boste vi odborniki in tudi naša zlata publika z razumevanje^1 upoštevali moj sklep, saj gre za enkratno življenjsko preizkušnjo in športnika edinstveno priložnost, da i* prvenstva C-l lige preide naravnos v sam vrh italijanske košarke. Z Ja' dranom sem od vsega začetka, S pravi od trenutka, ko sem zapusti' Polet in se je ustanovila naša zdrd žena ekipa. Zavedam se, da sem d danes pridobljeno znanje pridobil naj prej v matičnem društvu in potom pri Jadranu, ki mi je — kot sice* vsem igralcem — omogočil trdo n resno delo pod vodstvom dobrih strokovno podkovanih trenerjev. ^ pam, da sem svojim nastopom P Jadranu vsaj delno opravičil zaUP nje, ki mi je bito izkazano. Prav to ne bi hotel, da bi me imeh 'izdajalca’, saj bom na svoj naC ' kot slovenski športnik, lahko upanje izkazoval tudi vnaprej. Z še enkrat prosim, da mi dovolite e letno preizkušnjo v vrstah tržašk 8 prvoligaša.« S spoštovanjem Na dveh atletskih tekmovanjih Uspešen nastop borovcev Med Benečijo in Tolminom Stiki se utrjujejo Italijanski nogometni pokal Včeraj izžrebali skupine šport na primorskem | Pet primorskih športnikov v Los Angeles V zadnjem obdobju se stiki na te-lesnokultumem področju med športniki iz Beneške Slovenije in s Tolminskega postopno utrjujejo in razvijajo v okviru danih možnosti. V letošnji sezoni je namreč prišlo do najrazličnejših skupnih pobud, ki zajemajo rekreacijsko kot tudi tekmovalno dejavnost. Omenimo le smučarsko tekmovanje na Matajurju, rekreacijski turnir v namiznem tenisu, kar vsekakor omogoča, da se zanimanje za skupno sodelovanje dveh sosednih področij polagoma širi in zajema širši krog ljubiteljev športne dejavnosti. O vsem tem je bil nedavno govor v Tolminu na skupnem sestanku med predstavniki OK ZTKOS in ZSŠDI, na katerem so podrobneje razčlenili dosedanje delo, obenem pa predstavili nove možnosti športnih stikov, ki naj težijo k u-stvarjanju dobrososedskih odnosov na vsej severni italijansko - jugoslovanski meji. Z raznih zornih kotov so ocenili dosedanje delo, obenem pa nanizali vrsto težav, ki se vsakodnevno porajajo. Tajnik teritorialnega odbora ZSŠDI za Benečijo, Germano Cen dou, je še posebej orisal položaj v okviru slovenske narodnostne skupnosti v Benečiji ter vlogo, ki jo lahko pri tem ima telesna kultura. V naslednjem obdobju naj bi izvedli več športnorekreacijskih skupnih pobud tako na Tolminskem kot v samih Nediških dolinah, obenem pa naj bi se še v večji meri obstoječa športna društva na obeh straneh meje povezala in ustvarila konkretne dolgoročne prijateljske vezi. (ik) V soboto je bito v Titovem Velenju atletsko tekmovanje, na katerem so nastopili jugoslovanski, italijanski in avstrijski tekmovalci, ki so se pomerili v naraščajniški, mladinski in članski konkurenci. Rezultati kljub kvalitetni udeležbi žal niso bili najboljši zaradi slabih tekmovalnih pogojev. V Titovem Velenju so nastopili tudi nekateri predstavniki Bora Infor-date. Najbolj se je uveljavila Tiziana Naturai, ki je zasedla 2. mesto tako v skoku v daljino (5,15 m) kot tudi v zanjo neobičajni disciplini, v metu krogle (8,48 m). V skoku v daljino je bila Veronika Gerdol šesta (4,65 m) in Lidia Glavi na sedma (4,43 m); Gerdolova in Glavinova sta se bolje odrezali v skoku v višino (1,50 m), kjer sta bili peta oz. šesta. Med moškimi je Alan Oberdan zasedel 8. mesto tako v skoku v višino kot daljino (1,60 m oz. 5,37 m). Nekaj dni prej je Gerdolova nastopila na državnem naraščajniškem prvenstvu v šesteroboju v Brixnu. (100 m ovire, krogla, višina, daljina, kopje, 400 m). Glede na to, da je bil njen cilj v glavnem nabiranje izkušenj, je končna uvrstitev na 25. mesto med 60 tekmovalkami več kot zadovoljiva. 0-benem se je najbolje uvrstila med tekmovalkami iz naše dežele, istočasno pa izboljšala osebni rekord v šesteroboju in skoku v daljino. Posamezni izidi: krogla 9,01 m; višina 1,45 m; daljina 4,78 m; kopje 28,50 m; 100 m ovire 16’'67 in 400 m 67”30 (elektronsko merjenje). Skupno je Gerdolova zbrala 3479 točk. (A.B.) Memorial »B. Frandolič« Upanja prirediteljev odbojkarski^ memoriala »B. Frandolič« v V da bi jim bilo vreme bolj naklonj® kot prejšnjo izdajo, se niso uresru Nevihta je namreč onemogočila",^ bi se prvi dan memoriala n,ir0|j n» iztekel, tako da so tekme prenesi današnji dan. DREVIŠNJI SPORED 20.00: Kras - Sovodnje (moškU^ 21.00: Naš prapor - Ronke (1° JUTRI 20.00: Kras - Jezero (ženske) 21.00: Jezero - Danica (ženskel 22.00: Kras - Danica (ženske) Na državnem odbojkarskem finalu »under 15« v Fidenzi Dragocene izkušnje za mlade slogaše Pogovor z nogometašem in kapetanom Mladosti Frandolič: »V novi sezoni Z državnega odbojkarskega finala v kategoriji izpod 15 let se slogaši vračajo praznih rok. V Fidenzi so naši igralci odigrali štiri srečanja in štirikrat tudi izgubili. Vsakemu nasprotniku so bili v bistvu nedorasel tekmec in štirje gladki porazi in s tem 17. mesto, kar je tudi zadnje med deželami v Italiji, pravzaprav ne smejo presenečati preveč. Na tako zahtevnem tekmovanju je že veliko odvisno od tega, v katero skupino si vključen v prvem dnevu tekmovanja, ko se v bistvu odvijajo kvalifikacije za vstop med prvo dvanajsterico. Sloga je bila vključena v skupino s prvakom Ligurije in Sicilije in kaj kmalu je bilo povsem jasno, da so naši fantje v odbojkarskem znanju daleč za obema tekmecema. K temu je seveda treba dodati še dejstvo, da so morali slogaši potovati celo jutro in so praktično stopili na igrišče psihološko povsem nepripravljeni za tak nastop. Drugo kolo tekmovanja, ki je' bilo na sporedu naslednjega dne pa je Pokazalo, da resnično zaenkrat naša pdbojka ne more še segati po boljših mestih. Proti prvaku iz Tridenta 'n proti prvaku Veneta so naši igralci igrali občutno bolje, spravili so jih v zagato, bili so že na pragu vsaj delnega uspeha, a v ključnem trenutku je prišla na dan njihova nova hi-?a: nezmožnost nasprotnika matirati 'n dober trenutek izkoristiti do kraja. Do tu smo že našteli nekaj bistvenih vzrokov porazov naših odbojkarjev. Ne bo pa napak, če se za trenutek ustavimo sploh ob italijanski mladinski odbojki. Šesterke, ki so nastopile na tem državnem finalu so izredno homogene ekipe, ki bi verjetno igrale z veli-kim uspehom tudi v članski konkurenci na deželnem nivoju. Predvsem Je vidna velika organiziranost, velika klub^ resnost in profesionalnost. Nič ni na igrišču naključnega, vse ic sad' tehničnih analiz in proučeva-nia statističnih krivulj. Ko je človek gledal nekaj naravnost navdušujočih srečanj med raznimi deželnimi prvaki, je prav gotovo obstrmel ; saj ni mogoče, da »under 15« tako igrajo. Večina šesterk namreč predvaja hitr* in kombinirano odbojko z enim sa mim režiserjem igre. Kombinatorika udarca s sredine igrišča je silovita In pestra. Glavno orožje vsake ekipe pa je blok, ki ga šesterke uspešno uporabljajo ob vsakem trenutku, ob vsakem servisu nasprotnika in je v bistvu glavno napadalno orožje. Seveda se mora človek zamisliti tudi ob količini dela in truda, ki ga v posameznih klubih igralci odmerjajo odbojki. Tako večina šesterk, ki se je (»tegovala za prvih osem mest na lestvici, skozi vso sezono trenira petkrat tedensko, nekatere pa so se na ta turnir v zadnjem mesecu pripravljale še izrazitejše (Panini in Torino) s tremi treningi na dan. V tem okviru je torej nastopila Sloga. Naši fantje so svojo dolžnost opravili, čeprav ostaja le kanček grenkobe za tako izgubljeno priložnost. Pa vendar moramo to jemati kot dragoceno izkušnjo za bodoče nastope, ko bo treba pokazati resnično več. Vse to se bo pa dalo le ob drugačnih, temeljitejših programih in delovnih prijemih, ki gredo od organizacijskega sektorja, ki ga je treba posodobiti, do kakovostnega izboljšanja dela na treningih. Predvsem pa se moramo prepričati, da je italijanska odbojkarska šola danes izredno kakovostna in da so razvojni programi, ki jih je izdelal tehnični tabor italijanske odbojkarske zveze, povsem na mestu in uspešni. Srečanje s tako realnostjo pa je bilo vsekakor koristno tudi za naše fante, ki v deželi niso letos imeli enakovrednega nasprotnika. Za društvo, ki se z moško odbojko ukvarja le tri leta, pa je dobra šola za nadaljnji razvoj. (Inka) Kolesarji iz Mengeša v Bazovici Kolesarji amaterji KS Mengeš so se med 1.000 km kolesarjenjem po Sloveniji zaustavili tudi v Bazovici, kjer so položili venec spomeniku bazoviškim žrtvam. Na sliki: kolesarji v Bazovici pred odhodom proti Bovcu z večjo prizadevnostjo« Pred nedavnim se je na tržaškem in tržiškem območju končalo nogomet-ho prvenstvo 3. AL, v katerem je nastopilo tudi nekaj slovenskih ekip. Z Goriškega je v tej skupini igrala doberdobska Mladost, ki je bila odcepljena od skupine, v kateri so igrali Sovodenjci in Šbandrežci. Odločitev federacije, da vključi nekatere gori-ške ekipe v to skupino, je v začetku prvenstva dvignila precej prahu in splošnemu negodovanju so se pridružili tudi Doberdobci, ki niso z najboljšim očesom gledali na to odločitev. Razlogi za to so bili predvsem večja razdalja pri gostovanjih ter dejstvo, da so se Doberdobci »navadili« ritma in moči ostalih goriških ekip. Toda tem negativnim dejstvom je bilo treba pristaviti še pozitivno, in sicer to, da je ta skupina bila kakovostno slabša od goriške. To je v začetku prvenstva lahko pomenilo, da imajo Kraševci stvarne možnosti za napredovanje, saj so v prejšnjih sezonah ta cilj zapravili za malenkost. Stvarnost na igrišču pa je pokazala, da ni bilo tako. Doberdobska Mladost je namreč prvenstvo pričela zelo slabo in beležila vrsto negativnih rezultatov, zaradi česar je že v uvodnem delu sezone zamudila »vlak« za napredovanje. Doberdobci so prvenstvo sklenili na 5. mestu s 27 točkami, to je 11 točk manj od prvouvrščenega Poggia, ki je prehitel Begliano in Ital-cantieri. Te ekipe so do predzadnjega prvenstva igrale v goriški skupini. Kje so razlogi, da so Doberdobci zaigrali tako slabo? O tem smo se pogovarjali s kapetanom kraške vrste Darijem Frandoličem. »Mislim, da je pri tej oceni treba navesti več razlogov. Brez dvoma velja omeniti predvsem težave, ki jih je imelo vodstvo z nekaterimi igralci. Poleg tega je treba prišteti še večmesečno odsotnost dveh ključnih igralcev za naše moštvo, kot sta napadalca Hilarij Kobal in Karel Ferfolja, ki sta včasih znala sama rešiti marsikatero srečanje. To je brez dvoma preče) ohromilo enotnost naše vrste, tako, da smo morali iz nedelje v nedeljo pošiljati na igrišče nove in spremenjene postave. K temu pa bi dodal še psihološki trenutek. V zadnjih prvenstvih, pred tem, smo se vedno do zadnjega borili za napredovanje in to v skupini, ki je bila kakovostnejša. To je negativno vplivalo na nekatere igralce, ki so mislili, da bo tokrat šlo po olju, ne da bi za uspeh vložili potrebno koncentracijo in trud. To je razvidno tudi iz predprvenstvenih '■?kem, ko smo beležili visoke zmage proti ekipam, ki so nas potem med prvenstvom premagale.« »Prvenstvo je za nami. Kakšni pa so obeti za novo sezono?« »Trenutno je še prezgodaj, da bi kaj konkretnega povedal, saj ostaja odprto vprašanje trenerja in nekaterih i-gralcev. če pa bi se te stvari rešile najbolje in bi v ekipo vključili nekaj mlajših igralcev, ki trenutno nastopajo za združeno sovodenjsko ekipo, mislim', tila bi lahko v naslednji sezoni dosegli boljše rezultate. Predpogoj vsega pa je, da se vsi, ki delajo in igrajo pri Mladosti, zavedajo, da brez stalnega prizadevanja ne bomo dosegli zaželenih rezultatov. Obenem velja povedati še to, kar je specifika našega nogometa. Vsak naš igralec se mora zavedati, da ko stopi na igrišče, ni samo nogometaš, marveč tudi oseba, ki mora skrbeti za društvo.« »Pred zaključkom še vprašanje, ki je bilo v zadnjem obdobju postavljeno številnim nogometnim delavcem. Kako gledaš na združevanje moči na Goriškem?« »Osebno bi podprl tako pobudo. Mislim pa, da obstaja tudi med nami še veliko ljudi, navijačev, odbornikov in igralcev, ki na tako rešitev gledajo precej negativno. Verjetno bo le čas spremenil njihova mnenja.« RUDI PAVŠIČ C obvestila Na slovenskem košarkarskem taboru v Postojni Tudi nekaj naših predstavnikov Košarkarska komisija Pri ZSŠDI "bvešča, da bo košarkarski tečaj pod '•dstv<>m Petra Brumna. potekal od do 17. julija. Zbor igralcev in tre-veDcv bo v četrtek, 12. julija, ob 8.45 Borovem športnem centru na stadio-!* *1. maj«. Pozivamo vse igralce, ki ■ So še oddali prijavnice za tečaj, ,,a t(> čimprej storijo ali na stadionu P11 vratarju, ali na sedežu ^SDI. v Ul. sv. Frančiška 20. ^ TPK Sirena g^cšča, da je nov sedež ob morju v 'i«m°Vliah vcs t*an na razpolago čla- Sirena od 23. do 29. julija jadralni te-vJ, Da deskah. Tečajniki bodo lahko ^ Poletje vadili s klubskimi deska- mi. Vpisovanje vsak dan na sedežu kluba na zasutem zemljišču v Barkov-Ijali ali pa po telefonu na št. (040) 764263 po 21. uri. Športna šola Trst vabi kandidatke za vaditeljice vrtcev in osnovnošolskih otrok, ki bi se želele udeležiti tečaja v Mozirju, da se za Informacije čimprej obrnejo na urad ZSŠDI v Trstu (tel. 767304). Odsek za rekreacijo ŠK Kras organizira v soboto, 7. julija, nočni planinsko-orientacijski pohod. Zbirališče ob 20.30 v Saležu pred sedežem KD Rdeča zvezda. TO ZSŠDI za Goriško obvešča, da bo urad ZSŠDI v Gorici odslej odprt za stranke od 8. do 14. ure. Ob sobotah je urad zaprt. V soboto so v Postojni sklenili letošnji slovenski košarkarski tabor, na katerem je letos sodelovalo 86 košarkarjev in petnajst trenerjev iz raznih slovenskih klubov. Pobudo košarkarske zveze Slovenije, ki je postala že tradicionalna, so v preteklih letih prirejali v Tolminu, od letos pa bo Postojna stalni gostitelj tabora verjetno za prihodnji dve ali tri sezone. Letošnjega tabora se je udeležilo pet zamejskih košarkarjev z dvema mladima trenerjema. Naši so bili navdušeni nad delom in so izrazili željo, da bi se v bodoče še in bolje vključili v podobne iniciative. Na taboru so bili prisotni najboljši slovenski košarkarji letnikov 1968, 1969 in 1970, zato so naši igralci lahko tre- nirali zelo kakovostno. Strokovni vodja tabora je bil Peter Brumen, ki se bo že prihodnji teden mudil pri nas na košarkarskem tečaju, ki ga vsako leto prireja košarkarska komisija pri ZS ŠDI. Brumen je pohvalil naše predstavnike, ki so bili na igrišču povsem enakovredni vrstnikom iz S oveni je in ki so se tudi drugače vedli neoporečno. Ob Brumnu je bila v Postojni vrsta trenerjev, ki jih pri nas dobro poznamo: Vatovec, Splichal, Ožbolt ter Luštek. Biser tabora je vsekakor bila prisotnost Ranka Žeravice, ki je demonstriral in vodil treninge vseh skupin ter predaval prisotnim trenerjem. Naša dva mlada trenerja Andrej Šik (Breg) in Andrej Pangos (Sokol) sta od tabora odnesla mnogo znanja in sta poleg tega lahko opazovala pri delu enega med največjimi jugoslovanskimi strokovnjaki vseh časov. Naši košarkarji, ki so se udeležili postojnskega tabora, pa so bili: Andrej Pieri in Fabrizio Korošec (letnika 1968 - Bor), Dario Kovačič in Luciano Lippolis (letnik 1969 - Bor) in Aljoša Terčon (letnik 1969 - Kontovel). (Cancia) Predstavili pokal Interamnia RIM — Kar 300 ekip iz 40 držav je prijavilo svoj nastop na rokometnem tekmovanju za pokal Interamnia. Srečanja bodo v Teramu od danes do 10. julija. FIFA founded 1904 3 KRAT MUNDIAL Saša Rudolf (19.) l “K Triestini sem prišel, da ne bi izgubil nedelj-n zaslužka, črnosrajčnik me je namreč nekega he Sul vprašal, če igram nogomet. "Seveda,” sem mu lai Yu' Kie?” Pri Ponziani. "Potem na stadionu ni-lat • .i iskati!” Bili so to časi, ko je nogometni lokal-prpfl°tizem ločeval navijače v dva tabora: delavci in Po^valci predmestij so bili za Ponziano, mestni gospod • Pa za Triestino. Še dobro, da sem pri Ponziani pr Pls&l le začasno vpisnico, stalna je bila za klub Tfjg 1a6a, in sem lahko prestopil k naraščajnikom divine ter nadaljeval s prodajanjem blazin na sta- kot ? vrstili so se še spomini na leta, ki jih je preživel Tkalec v Genovi, in na težave pri treniranju v okj-J1’ Ko so ga čez noč odslovili. Toda o dogodkih še reprezentance Memo ni izpregovoril besedice, ko le honorarno sodeluje z Bearzotom kot °valec igralcev, ostajajo njegova usta tesno zaprta. ZDOMCI pis '^danja izbira nevtralnih argumentov s poto-beležkami, Ki ne dajejo drugega kot barvitost 0ln lepot in le občasno nakazanje širokih pro- blemov dežele, seveda ne dajejo pravega utripa argentinske realnosti med Mundialom. Toda k spoznavanju države na jugu ameriške celine spada tudi ozemeljska razsežnost, narava, ki je tako različna od naše. Če vsega tega vsaj bežno ne spoznamo, potem tudi poglobitev določenih argumentov zvodeni, saj so socialna vprašanja tesno povezana z zemljo, ki jo vse premalo poznamo. V tem bi bil tudi očitek slovenskim piscem v Argentini, saj se večina beletristike, ki je bila natisnjena v Buenos Airesu, ne sooča s pokrajino in ljudmi ter bi o njej skoraj lahko dejali, da bi nastala tudi v širši domovini ali drugod po svetu. Če izvzamemo opise Bariloč v Andih, pampe okrog Buenos Airesa, ki pa je, čeprav problemsko poglobljena, krajevno nedoločena, nam ostane kaj malo. Iz pogovorov s pisci, slovenskimi povojnimi izseljenci, sem dobil vtis, da je izbira namenska. Čas tu ne teče z istim tempom kot v Evropi, spomin na vojne in povojne dogodke je še tako živ, kot da ne bi preteklo že več desetletij. Tako ostaja važno in aktualno, brez pomisleka in dvoma, le to, kar se je tedaj dogajalo. Oživljanje preteklosti pomeni zapiranje v krog somišljenikov, v katerem so bili vsi argumenti že sto in stokrat premleti: novosti predstavljajo le notranjepolitični dogodki s tolmačenjem, ki gre seveda skozi očala polpretekle dobe. Toda če bi se ustavili zgolj pri tej ugotovitvi, bi bili krivični do naših izseljencev, ker bi položaj posploševali in ponovili čmo-belo sliko brez vmesnih odtenkov, zašli prav v njihovo osnovno napako. Po drugi strani pa je treba vzeti v poštev kopico okoliščin, ki gredo od trdega boja za življenjski obstoj pa do pomanjkanja vsakršnega znaka dobre volje — vsaj tako se zdi argentinskemu Slovencu — nasprotnega brega, ki bi brez vsake arogance kot zmagovalec moral ponuditi roko sprave. Toda ne bi si upal trditi, da bi jo bila večina pripravljena sprejeti. In še in še je razlogov, ki nam pomagajo ne pa opravičujejo razumevanje togega zaverovani a v edino zveličavno tolmačenje polpretekle zgodovine. Desettisoči, ki so se po vojni zatekli v Argentino, so bili ob prihodu v novo domovino povsem emargi-nirani. Novo življenje so pričeli v poklicih na naj nižjih stopnjah socialne lestvice. Treba je bilo nič koliko poguma in trdne volje, da so se polagoma pomikali više. Intelektualci so pričeli kot težaki, pometači, zidarski vajenci, vedno v škripcih s tujim jezikom in drugačnimi navadami. Bila so to leta, ki so marsikaterega fizično, pa tudi psihično izmozgala. Morda je bila tedaj edina vez, ki jih je obdržala na nogah, vztrajnost: »Ostati to, kar sem,« popkovina do matice se ni nikdar posušila. Slika domovine pa je ostala ista čmo-bela brez odtenkov 30-letnega razvoja. Posredni razlogi so tudi v argentinskem političnem življenju, ki se izživlja z mehkejšo ali tršo roko, s korumpiranim zdaj vojaškim, zdaj civilnim vodstvom, s predajanjem čustev za ali proti Peronu, vendar brez ideološke jasnosti, gospodarske programacije, socialnih in sindikalnih bojev. 30-letno obdobje v diktaturi ali anarhiji brez prebliskov prave demokracije je nujno pustilo vidne posledice tudi med našimi izseljenci, ki so v novo domovino prišli obteženi s spomini na vojne grozote. Kljuvanje v živo rano polpreteklih dogodkov s strani pisca, ki se je le bežno zazrl v stvarnost argentinskih Slovencev se bo morda zdelo neumestno. LaJiko bi celo vzbudilo sum, da gre ne za povsem odkritosrčno vsiljevanje cenenih nasvetov človeka, ki pride v daljno deželo, na hitro in površno spozna razmere in vsiljuje rešitev kompleksnih problemov z enim samim posegom. « Naročnina: Mesečna 10 000 lir celoletna 120 000 lir V SFRJ številka 15.00 dm. naročnina za /oseb mke mesečno 180.00, letno 1 800.00 dm. za organizacij m podietia mesečno 250.00. letno 2 500.00 Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101 603 45361 ADIT - DZS 61000 L|ubl|Ona . Kardeljevo 8/11 nad telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. viš 23 mm) 43 000 Finančni in legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20'' IVA 18- Osmrtnice, zahvale in sožalj po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se noro čajo pn oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul Montecchi 6 tel 775 275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja ZTT ^lan tolljanske In tiskaj ^ Trst IMIll] zveze Časopisnih I 1 založnikov FIEG Sprožila sta ju avtomobilski klub ACI in minister Lagorio Dve pobudi za blagor in varnost turistov RIM — Turizem je ena osrednjih gospodarskih dejavnosti v Italiji: v lanskem letu je tako turizem pomenil za Italijo priliv deviz v skupni vrednosti 14.000 milijard lir, kar je bistveno pripomoglo k izravnavanju državne plačilne bilance. Zato je povsem razumljivo, da so v Rimu pripravili vrsto pobud z namenom, da poživijo turistično dejavnost, oziroma da pospešijo dotok tujih turistov v Italijo. Včeraj so predstavili dve taki pobudi. Prvo je pripravil italijanski avtomobilski klub ACI in je že operativna: gre za rezervacije hotelov v uradih ACI na mejnih prehodih in v večjih mestih. S centralo je doslej povezanih 5.000 hotelov, pred koncem leta pa jih bo povezanih približno 20.000. Vse je zelo enostavno: tuji turist vstopi v urad ACI in pove, v katerem kraju bi rad prenočeval. Uradnik s kampjuterjem prikliče na monitor kraj in pojavijo se imena vseh hotelov, ki imajo v tistem trenutku še prosta ležišča. Poleg imena so navedene glavne značilnosti hotela, predvsem kategorija, more bitne garaže, bazen, teniško igrišče itd. To pa marsikdaj ne zadostuje: gost želi tudi videti ta hotel. In tu je že druga naprava: video plošča s posnetki vseh teh hotelov: zunanjost, notranjost, spalnice, bazeni, vrt, jedilnica itd. Skratka, gost si lahko izbere res tisti hotel, ki mu je najbolj všeč. Dovolj je telefonski poziv in soba je na razpolago. Zaenkrat velja to samo za rezervacije v trenutku prihoda, v kratkem pa bo mogoče na ta način rezervirati hotelske storitve tudi za leto dni rma-prej. Kaj pa hotelirji? Od njih ACI zahteva nekaj zelo enostavnega. V vsakem hotelu, ki je vključen v kompjuter, so namestili majhno škatlo z dvema gumboma: če je v hotelu prosta najmanj ena dvoposteljna soba, mora lastnik ali upravnik pritisniti na zelen gumb in naslov hotela bo avtomatično vključen v kompjuterski seznam. Če je hotel polno zaseden, pa mora lastnik pritisniti na rdeči gumb in bo tako sporočil centrali, da ni več razpoložljivih ležišč. Vsekakor koristna pobuda, ki bo preprečila letanje od hotela do hotela, mnogo razburjenja in včasih tudi zasilno prenočevanje v avtu. V deželi Furlaniji - Julijski krajini so zaenkrat namestili dve taki napravi, na mejnem pre- hodu pri Kokovem in na sedežu ACI v Vidmu. Drugo pobudo pa je napovedal minister za turizem in prireditve Lelio Lagorio, ki je dejal, da bodo s 1. decembrom letošnjega leta uvedli »vademecum« za tuje turiste v Italiji: gre za knjižico, ki jo bodo izročili vsem tujim turistom ob prihodu v Italijo, v njej pa bodo navedene glavne storitve, ki jih nudi država turistom v težavah: avtomobilska okvara, nenadna bolezen, prenočevanje, slabe storitve, v vseh teh primerih bo tuji turist vedel, na koga naj se obrne, komu naj telefonira. Posebne telefonske številke z operaterji, ki bodo obvladali štiri jezike, bodo delovale dan in noč, tuji turisti pa bodo tako vedeli, katere so njihove pravice in kako lahko dosežejo, da se te pravice spoštujejo. Skratka, je dejal minister Lagorio, dobrodošlica z jamstvom, da bodo počitnice uspešne. Ministrstvo sedaj pripravlja strukture in, kot že rečeno, s 1. decembrom bi morala operacija steči: najprej nekako preizkusno, v zimski sezoni, nato pa s polno paro prihodnje poletje. BOJAN BREZIGAR Dopust: z avtom bodimo previdni RIM — Čas letnih počitnic — čas nesreč. Zadnja leta se je število prometnih nezgod v Italiji rahlo znižalo, vseeno pa je v primeri z drugimi evropskimi državami visoko. Analiza zavoda Istat kaže, da takim nesrečam v 80 odst. primerov botruje človeška napaka, pri čemer odpade 20 odst. na površno ali neprevidno upravljanje avtomobila, 14 odst. na zanemarjanje pravila o varnostni razdalji, spet 14 odst. na pretirano brzino, samo 3 odst. na neprevidno prehitevanje in komaj 1 odst. na spanec, slabost in vinjenost. V času januar - oktober 1983 je bilo v Italiji 233.050 prometnih nesreč, v katerih je bilo 6.365 ubitih in 183.001 ranjen. Jih bo letos manj? Upamo. Brez uniforme Devetnajstletna Do rit Kadoš je odložila uniformo. Služi namreč v izraelski vojski, fotograf pa jo je posnel na obali v bližini kibuca Maajan Cvi, kakih 75 kilometrov severno od Tel Aviva (Telefoto AP) Na Kitajskem zgradijo največji jez na svetu TOKIO — Ljudska republika Kitajska in Združene države Amerike bodo najbrž v kratkem podpisale sporazum o sodelovanju pri izgradnji na reki Jangce največjega jezu na svetu, pri katerem bi obratovala hidro-centrala z močjo 13.000 megavatov. Vest prihaja iz krogov Reaganove administracije, povzel pa jo je japonski dnevnik »Mainichi«, ki zatrjuje, da je Kitajska predlagala sodelovanje ZDA preteklega marca, pred uradnim obiskom ameriškega predsednika Ronalda Reagana v Pekingu. Iz istih virov se je zvedelo, da bo ameriška vlada poslala to poletje in jeseni dve delegaciji izvedencev, ki naj bi proučili tehnične in finančne plati ogromnega načrta, ki naj bi terjal skupen strošek okrog 13 milijard dolarjev. Jez naj bi zgradili v ozki dolini pri Wuhanu na kitajskem jugu, visok naj bi bil 210 metrov in naj bi v nastalem umetnem jezeru zadržal 70 milijard kubičnih metrov vode, ki bo poganjala turbine električne centrale. Tak jez je precej večji od egiptovskega v Asuanu in brazilskega v Itai-puju, ki je sicer še v gradnji. Za tako ogromno delo in obetaven posel se seveda zanimajo tudi japonska podjetja in finančni zavodi, ki se že pripravljajo na konkurenco z ameriškimi in si obetajo» da bodo lahko pristopili k mastni torti. Tedna prijateljstva z narodi SZ in ZDA VITTORIA — Občinska uprava v tem sicilskem kraju, ki se bori proti nameščanju ameriških jedrskih izstrelkov v bližnjem Comisu in nasploh proti militarizaciji vsega območja, je sprejela hvalevreden sklep, da priredi dva tedna »prijateljstva« z narodi Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze, v okviru vrste mirovnih pobud, ki jim je namen ohraniti živo aktivnost domačega prebivalstva in širše italijanske in mednarodne javnosti proti oboroževalni tekmi. Zato je ravno priredila tudi omenjena tedna prijateljstva z ljudstvi obeh svetovnih velesil. Prvi se bo začel jutri in bo trajal do 10. t.m., namenjen pa bo Združenim državam Amerike. Sledil bo septembra teden prijateljstva z narodi Sovjetske zveze. Obe prireditvi predvidevata vrsto razstav, namenjenih obrti, folklori in tipičnim krajevnim pridelkom ter proizvodom obeh držav. j Glavni namen je namreč poglobiti poznavanje življenja in značilnosti narodov ZDA in SZ in s tem prispevati k zbližanju med njimi. Zdravnik in mladoletnica PESCARA — Lepa, privlačna in srčkana je bila, a mladoletna. Tako je zdravnik z dolgimi prsti predčasno zaključil svojo kariero, saj so ga zaradi »nasilne pohote« obsodili na dve leti zapora. Tako je odločilo sodišče v Pescari in 56letni Sergio Bersani bo imel sedaj dovolj časa, da se umiri. Dogodek se je pripetil leta 1979, ko se je v laboratoriju za analize predstavilo lušno dekle, ki je prosilo za pregled. Zdravnik ji je zaukazal, naj se popolnoma sleče, nakar ni bil z njo nič kaj vljuden, prej robat in nasi len. Punca je zato zbežala iz ambulante in takoj pohitela h karabinjerjem. Sledila je preiskava, tej proces, na katerem je javni tožilec zahteval dve leti zapora za zdravnika. Zaradi očetovih zob za rešetke SPOTSYLVANIA (Virginia, ZDA) — John in Julia Gavis, brat in sestra, stara 28 in 25 let, se zagovarjala pred sodiščem, ker sta izkopala očetovo truplo in mu izdrla vse zobe. Zakaj? V prepričanju, sta dejala, da je na enem zobu vgravirana številka pokojnikovega bančnega tekočega računa z dokajšnjo vsoto, ki naj bi jo oče »prislužil« v igralnici v Montecarlu. Izkazalo se je, da na zobeh ni prav nobene številke. Johna in Ju-lio je prijavila sodstvu lastnica neke draguljarne, kamor sta prišla z očetovimi zobmi lepo zavitimi v robčku Prepovedane igre BRUSELJ — Mlajši od osemnajstih let ne bodo mogli več dokazovati svojih veščin z e-lektronskimi igrami. Zanje bodo »vojne v vesolju« v vseh belgijskih kavarnah in lunaparkih prepovedane, kot pač nakazuje ukrep, ki ga je sprejel občinski svet belgijske prestolnice. Po mnenju bruseljskih oblasti porajajo elektronske igre pri mladoletnikih težnjo h kriminalu in brezdelju: otroci se prilepijo na »maši-ne« že ob sedmih zjutraj, gredo v šolo napeti, sploh odklanjajo opoldansko hrano, popoldne ne obiskujejo pouka in naredijo vse, da bi dobili denar za svoje elektronske igre. Ukrep občinskega sveta pripominja, da so možne tudi izjeme. Kdor ni še dopolnil osemnajst let bo lahko igral na elektronske igre samo v spremstvu svojih staršev. miki mjjsteri Trije hribolazci (18.) Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika ...TOTEM WV MU 4fc 510 VEDNO BOITSE ... , .«» 1- ■»-«»- jr-r SAT. 3E KAR ZABAV’ r NO,Mi-m.,.SE NEKA3 V^ltoRAlZCEV PA SEM DREVO, ZA KATERO 3E LAKOTNIK PRIVEZAL VRV, TA 3E "BILO SUHO IN NI VZDRŽALO TE4E... Hat' Reke naj bodo kar suhe le da pivovarna deluje PRAGA — Čehi in Slovaki skoraj ne pomnijo, da bi bile kdaj njihove reke tako suhe kot letos. Suhi zimi je namreč sledila še bolj suha pomlad in tudi začetek poletja ni pri njih nič kaj obetaven. Za večino Čehov pa je to navsezadnje le postranska stvar, važno je predvsem, da ne usahne plzenska pivovarna, da pivo še vedno teče v potokih, ladje na Vltavi in Labi pa naj počakajo na boljše čase. Predvsem Čehi in le v manjši meri tudi Slovaki so v Evropi znani kot najhujši pivci piva. Letno popijejo namreč kar 2 milijardi litrov te tekočine, da jim lahko v Evropi kon kurirajo le Nemci in Danci. Nič čudnega torej, da na Češkoslovaškem trdijo, kako v njihovih pivnicah naročajo pivo kar »na meter« in da je podražitev te pijače nesprejemljiva, saj bi izzvala pravi ljudski upor. Čehi pijejo pivo zjutraj, opoldan, popoldan, zvečer, pred obedom, med obedom in po obedu. Vsaka prilika je primerna, da se drug za drugim praznijo vrčki penečega se piva-Kdor zaide v češke pivnice se ne more načuditi veselemu in brezskrbnemu ozračju, če v praških tranvajih vlada taka tišina kot v cerkvi, brni v pivnicah kot v panju. Vrček za vrčkom, kozarec za k°' zarcem Čehi in Slovaki letno zlijel° po grlu čednih 140 litrov piva na osebo, kar pomeni, da so v statisti všteti tudi otroci, novorojenčki ,n. j redki abstinenti. Pravi pivci t°rf. spijejo tudi desetkrat več od stati' stičnega poprečja. Niso redki priTnf' ri, da kdo dnevno spije tudi V° 40 do 60 vrčkov pive. hektolitrov piva. To količino bjr do sedaj zvišali za nadaljnjih 200.00° hektolitrov, ali preko te meje ne srne jo, saj so strokovnjaki ugotovili, Jr bi kakovost padla. Čehom in ™ vokom pa ne ugaja vsako pivo, neča se tekočina mora biti PrV -j vrstna v nasprotnem primeru se • ' odrečejo. j Med vsemi svetovnimi pivovarnaffl je plzenska nedvomno tista, ki j° **, ne obišče največ turistov, saj prag poprečno prestopi 600.000 oSe ' Dobršen del plzenskega piva Va L, veda tudi izvažajo, da je Pivova1Jji nedvomno večje jamstvo za konvertibilne valute kot so to škod0 obrati. t