PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18.. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/773715
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 222 (13.160)
Trst, petek, 7. oktobra 1988
Tudi vlada diktatorskega generala Pinocheta je morala priznati neizpodbiten poraz
V Čilu zmagal »ne«
Množice so preplavile ulice in spontano manifestirale svoje veselje - Opozicijska koalicija uspešno izkoristila
priložnost in z demokratičnim referendumom premagala Pinocheta
Glas za prihodnost
VOJMIR TAVČAR
Po petnajstih letih je Čile včeraj spet svobodno zadihal. General Pinochet, tiran, ki je v krvi zadušil čilsko demokracijo in je s silo ohranil oblast poldrugo desetletje, je bil poražen. Fronta za ne" je namreč premočno zmagala z večino, ki se je nekaj dni pred volitvami tudi sama najbrž ni nadejala in ki je nedvomno presegla predvidevanja vseh tujih novinarjev, saj so slednji v svojih dopisih še nekaj ur pred začetkom glasovanja govorili o negotovem izidu in o enakovredni moči demokratične opozicije ter generalu naklonjenih sil.
Nedvomno je bilo v razmerah, v katerih je v zadnjem mesecu potekala
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
SANTIAGO DE CHILE — Čile je ponovno presenetil svet. Z izvajanjem demokratične pravice do referenduma so Čilenci premagali diktaturo in tako idejno ponovili presenetljive volitve, s katerimi je pred osemnajstimi leti prišel na oblast predsednik Allende.
Tokrat so glasovnice zahtevale glavo generala Pinocheta in to tako glasno, da je morala generalova vlada že v prvih nočnih urah priznati svoj poraz. Preštevanje glasov se še ni zaključilo, zato so številke nepopolne (opirajo se na preštevanje 6 milijonov glasov na skupnih sedem milijonov 200 tisoč vo-lilcev), vendar je neizpodbitno dejstvo, da je »fronta za ne« prepričljivo pregazila zagovornike »da«. Na vprašanje, ali želijo, da- bi Pinochet ostal na vladi do leta 1997 (tako je bilo formulirano vprašanje referenduma), je 3.379.607 Čilencev odgovorilo »ne«, 2.528.357 pa »da«. Matematično je to 55,91 odstotka glasov za »ne« in 41,83 odstotka za »da«, vendar so to številke, ki jih bodo danes še ažurirali. Kar bo ostalo nespremenjeno in bo zato predstavljalo podlago, na kateri bo Čile gradil svojo demokratično bodočnost, pa je prav zmaga nad diktaturo. Zmaga, po kateri je Čile hrepenel dolgih petnajst let.
General Pinochet je odločno podcenjeval svoje antagoniste. Njegova predvolilna dejanja je najbrž vodilo prepričanje, da lahko računa na trdne pozicije, na podporo vojske, na hvaležnost tistega dela prebivalstva, ki je obogatelo z njegovo gospodarsko politiko. Morda si je celo nadejal, da so Čilenci pozabili (petnajst let ni kratko obdobje), kako je zahrbtno udaril po človeku, ki mu je zaupal in mu je pomagal, da je postal vodilni član čilskega generalštaba. Pinochet je namreč zrasel v senci predsednika Allendeja, ki je bil trdno prepričan, da bo novoimenovani general spoštoval pravila igre. Potem se je koledar čilske demokracije ustavil septembra leta 1973, ko je prav Allendejev prijatelj vodil -čeprav podtalno - državni udar proti socialkomunistični vladi ljudske enotnosti.
Dan po zmagi na referendumu pa je tragične spomine na tanke pred vladno palačo La Moneda pregnalo neizmerno veselje prebivalcev, ki so se že v ranem jutru pričeli zbirati na ulicah, da bi se skupaj veselili novorojene demokracije. Kljub temu da si nihče ne
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Vojvodina čez noč ostala brez političnega vodstva
Odstop vojvodinskega partijskega vodstva pod pritiskom demonstrantov
DEJAN VERČIČ
NOVI SAD — Vojvodina je pokleknila - sinoči je ostala politično obglavljena. Najprej se je izvedelo, da je odstopil predsednik pokrajinskega predsedstva Nan-dor Major, potem pa se je predsedstvo pokrajinskega komiteja Zveze komunistov Vojvodine priklonilo "predlogu" srbskega partijskega vodstva in še samo ponudilo kolektivni odstop. Taga je pozno sinoči na izredni in razširjeni seji pokrajinski partijski komite tudi sprejel. Na novosadskih ulicah pa so se že drugi dan nadaljevale množične demonstracije, na katerih je sodelovalo okoli 100.000 ljudi, v vojvodinskem glavnem mestu pa je bila tudi splošna stavka. Miličnikom so se pri vzdrževanju reda pridružile tudi posebne enote milice. Ranjenih je bilo več ljudi, med njimi tudi pripadniki varnostnih sil.
Prav začetke nemira v ob Sloveniji najbolj razviti jugoslovanski zvezni enoti je potrebno iskati v zmagi Miloševičeve linije v srbski partiji, ki je začela agresivno pripravljati novo srbsko ustavo, ki naj bi zmanjšala avtonomijo obeh pokrajin, in zahtevala urejanje razmer na Kosovu z vsemi sredstvi, s čimer se vojvodinsko vodstvo ni strinjalo. Dve demonstraciji Srbov v Novem Sadu (v pokrajini predstavljajo Srbi 54 odstotkov prebivalstva) sta v pokrajino prinesli razdor. Če temu dodamo še hit-
ro padajoči življenjski standard ljudi, dobimo prav eksplozivno situacijo.
Povod za sedanje novosadske demonstracije pa je bilo srbsko zborovanje v Bački Palanki, na katerem sta naj višja občinska funkcionarja ostro napadla pokrajinsko partijsko vodstvo. To je zahtevalo politično kazen zanju. Namesto te pa je prišlo predvčerajšnjim do pohoda 10.000 delavcev iz Bačke Palanke v Novi Sad, kjer so se demonstrantom pridruževali novi nezadovoljneži. Tako so se predvčerajšnjim začele velike demonstracije v vojvodinskem glavnem mestu, na katerih je množica zahtevala takojšnji odstop pokrajinskega partijskega vodstva, ob tem pa vzklikala tudi za en narod, eno ustavo, eno zastavo in eno himno, zahtevala pa je tudi odstope nekaterih slovenskih politikov.
Predsinoči se je sestalo predsedstvo vojvodinske partije in za včeraj napovedalo izredno sejo pokrajinskega komiteja, kar pa demonstrantov ni pomirilo. Na ulicah so vztrajali vse do druge ure zjutraj. Tako je predsinoči predsednik pokrajinske partije poslal še telegram zveznemu državnemu in partijskemu predsedstvu, ki sta se takoj sestala, in srbskemu državnemu in partijskemu predsedstvu in ju prosil za pomoč.
Predsedstvo srbske partije se je včeraj zjutraj sestalo na izredni seji in sprejelo sedem sklepov, med katerimi NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Velika črka »ne« na zastavi je simbol, ki bo ostal dolgo v spominu ljudi. Predstavlja namreč prvi in izredno pomembni korak čilskega naroda na poti priborjene demokracije. Rezultati referenduma so pokazali, da se je država odločno uprla Pinochetovi diktaturi in z zmago »fronte za ne« določila, da mora Čile postati latinskoameriška demokracija. Že v noči na četrtek so množice preplavile ulice čilskega glavnega mesta, da bi manifestirale svoje zadovoljstvo, opozicija pa je najavila impozantno manifestacijo za soboto. Takrat bi morali svobodni Čilenci končno korakati po širokih drevoredih, kot si je to želel predsednik Allende	(telefoto AP)
Zaskrbljenost predsedstva SZDL nad zadnjimi dogodki v Vojvodini
BEOGRAD Včerajšnja seja Predsedstva konference SZDL sicer ni imela predvidene točke o trenutnih dogajanjih v državi, zlasti v Vojvodini, vendar delegati niso mogli mimo dramatičnega položaja, ki je nastal zaradi "srbske vstaje" v Novem Sadu. Bosanske predstavnike je podprl tudi Jože Smole, tako da so naposled sklenili, da od predsedstva države še pred koncem seje zahtevajo izčrpno informacijo o naj novejših dogodkih. Podal jo je Stane Dolanc, vendar na internem delu seje, ki mu novinarji niso prisostvovali. Zvedelo se je le, da se menda predsedstvo (ki zaseda že dva dneva) ni odločilo za izredne ukrepe in da bodo poskusili spor rešiti po politični poti.
Sicer pa je na včerajšnji seji prišlo do besednega dvoboja med Čr-
nogorcem Nenadom Bučinom (avtorjem znane izjave o financiranju pripadnikov slovenske manjšine v Italiji) in Jožetom Smoletom. Slovenski predsednik je namreč Buči-nu očital neustavno uporabo izraza Šiptarji za pripadnike albanske narodnosti ter nekatere brutalne teze glede demografske politike na Kosovu, opozoril pa ga je tudi, naj se ne vede tako pokroviteljsko do ostalih delov socialistične zveze. Glede vprašanj, od kod bojazni pred nekakšnimi centralističnimi in unitarističnimi tendencami v Sloveniji, pa je Smole odgovoril, da smo v zadnjih dneh priča napadom na SFRJ in njeno ureditev, zato mora Bučin pač dovoliti slovenskemu narodu, da ima svoje mnenje o brezumju, ki je zavladalo v delu države. (ZS)
Kompromisni sporazum o postopku glasovanja o reformi pravilnika
RIM Končno prihaja do razjasnitve v zvezi s tajnim glasovanjem. Danes ob 9.30 bo poslanska zbornica glasovala o »načelnih popravkih«, to je o tistih popravkih, ki so bili predloženi v odboru za pravilnik v zvezi s predlogom vladne večine o spremembi pravilnika poslanske zbornice. Ti popravki so »načelni«, ker bi, v primeru da bi jih parlament odobril, določili smernice za delo odbora, ki se bo moral ponovno sestati, da izdela dokončno besedilo pravilnika. O tem besedilu naj bi poslanska zbornica glasovala predvidoma prihodnji torek.
Kaj lahko je povedati, kako je prišlo do premostitve frontalnega spopada. Zbornica sicer ni sprejela glavne zahteve komunistične partije, ki je bila iznešena v obliki »načela«, tako imenovanega Occhettovega predloga, s katerim so soglašale vse opozicijske sile, vključno z misovci; pač pa je bil
sprejet podrejeni predlog, po katerem naj bi zamenjali vrstni red glasovanja o »načelih«. Skratka, komunisti so predlagali, naj poslanska zbornica najprej glasuje o tem, kdaj bo tajno glasovanje dovoljeno, in šele nato o popravku, ki ukinja tajno glasovanje za zakone, ki predvidevajo izdatke.
Sprejetje tega podrejenega popravka je predlagal socialistični poslanec Labriola, ki je sicer dejal, da se s spremembo vrstnega reda glasovanj prav nič ne spremeni. Razlaga, ki so jo dajali komunisti, pa je bila povsem drugačna, saj so včeraj poudarjali, da rešitev nikakor ni zadovoljiva, vendar predstavlja vsekakor korak na poti do sporazuma. S tem, da pride najprej do glasovanja vseh primerov, v katerih bo še vedno dovoljeno tajno glasovanje, preden zbornica glasuje o tistih vprašanjih, za katera bo obvezno jav-
no glasovanje, prihaja v bistvu do osvojitve Occhettovega predloga. Potem ko bodo premostili zastoj v postopku, bodo vsekakor politična vprašanja ostala nespremenjena. Vprašanje je, ali bo večina res strnjena in to bo mogoče preveriti ob današnjem glasovanju, ko bo mogoče prešteti, koliko predstavnikov večine bo glasovalo za predloge komunistične partije. q g
Nogomet: evropski pokali
Velik uspeh italijanskih enajsteric
NA 10. STRANI
Napovedani shodi bodo tekli kot predvideno
Odbor za organiziranje solidarnostnih shodov s Srbi se je razpustil
PRIŠTINA — Odbor za organiziranje protestnih mitingov solidarnosti s Srbi in Črnogorci na Kosovu, se je včeraj ukinil. To so v brzojavki sporočili predsedniku CK ZKJ, ter srbskim forumom. Odbor, ki ga je zadnje čase vodil Mičo Šparavalo, je namreč ocenil, da so v popolnosti izpolnili vse naloge. Z mitingi, zborovanji in drugimi oblikami je seznanil jugoslovansko javnost z resničnim stanjem na Kosovu, zdaj pa menijo, da morajo to poslanstvo prevzeti družbenopolitične strukture, predvsem zvezna konferenca socialistične zveze. Kot je posebej poudaril Šparavalo, odbor nikoli ni imel namena izpostavljati partnerskega odnosa do legalnih inštitucij, kar so jim sicer večkrat podtikali. Na koncu sporočila odbor izraža prepričanje, da bo 17. seja CK ZKJ dokončno obračunala z vsemi, ki so bili odgovorni za izbruhe kontrarevolucije na Kosovu in tudi s tistimi, ki so s svojim oportunističnim delovanjem preprečevali učinkovitejšo akcijo. Razume pa se, da odbor, ki ga uradno ni več, v celoti podpira vodstvo SR Srbije, vsi mitingi, ki so bili napovedani za prihodnje dni, pa bodo tekli po predvidenem načrtu, (dd)
Južno tirolski skrajneži napravili nevaren kakovostni skok
Bombni atentat na bvennersko železnico Ein Tivol nadaljuje teroristične akcije
BOČEN — Nekaj minut po 5. uri zjutraj je pri Vahrnu (Varna) močna eksplozija zrušila električni drog železniške proge Bocen-Bren-ner prav v trenutku, ko je mimo peljal tovorni vlak namenjen v Verono. Na kraj atentata so takoj prispeli preiskovalci in vojaški pirotehniki. Ti so odkrili še drugi dinamitni naboj, ki pa na srečo ni eksplodiral. Cilj teroristov je bil zelo jasen. Če bi eksplodiral še drugi naboj, bi prekinili železniški in cestni promet za Brenner. Do atentata je namreč prišlo na delu proge, ki ga z nadvozom prečkata brennerska avtocesta in državna cesta. Oba peklenska stroja sta bila povezana z eksplozivno vrvico, ki se je vžgala, ko je tovorni vlak zapeljal mimo. Medtem ko je ena razstrelila dinamit, pa je druga zaradi vlage odpovedala. Dokler pirotehniki niso odstranili razstreliva, so oblasti iz previdnosti prepovedale promet na obeh cestah. V železniškem prometu pa je prišlo do daljšega zastoja, saj so progo usposobili šele nekaj minut pred deveto uro dopoldne. Potnike so medtem z avtobusi vozili iz Brixena v Franzen (Fortezza).
Na kraju atentata so agenti Digosa našli letake južnotirolske teroristične skupine Ein
Tirol, na katerih so kot običajno zahtevali ločitev od Italije in z grožnjami pozivali italijansko prebivalstvo, naj se vrne odkoder je prišlo. Preiskovalci so že ugotovili, da sta tako dinamit kot eksplozivna vrvica avstrijskega izvora, kar bo nedvomno pomagalo pri nadaljnji preiskavi.
Z včerajšnjim atentatom, do katerega je prišlo le 48 ur po dvojnem bombnem atentatu v Klausenu (Chiusa), kjer so s trotilom razdejali parkirane avtomobile pred železničarskimi stanovanji in porušili dva daljnovoda, so južnotirolski teroristi napravili viden kakovostni skok. Po daljšem obdobju, ko so v bistvu rabili predvsem minerska razstreliva, so sedaj začeli uporabljati trotil in plastični dinamit. To je zgovoren dokaz, da v bocenski pokrajini niso na delu omejene »obrtniške« teroristične celice, temveč da je Ein Tirol razvejena teroristična organizacija, ki pripravlja atentate z vojaško tehniko, da obstaja resna nevarnost, da bo prej ali slej prišlo tudi do žrtev.
Študentje nemških in italijanskih višjih šol iz Brixena pa bodo danes na enotni mani-
festaciji izrekli svoj odločen ne nasilju in terorizmu ter se zavzeli za sožitje. Brixenski občinski odbor se je včeraj sestal na izredni seji in je obsodil atentat, ki je ponovno prizadel območje, ki je bilo tarča številnih atentatov pred šestimi leti. Odbor je tudi pozval prebivalstvo, naj v duhu omikanega sožitja, ki že leta vlada na tem območju, aktivno sodeluje s preiskovalci.
Prav vprašanje sodelovanja ali, bolje rečeno, nesodelovanja s krajevnim prebivalstvom je preiskovalcem onemogočilo, da bi izsledili atentatorje. Na Južnem Tirolskem postaja torej položaj vedno bolj eksploziven. Nemški skrajneži se nočejo sprijazniti z dejstvom, da je v bistvu konec južnotirolskega vprašanja in hočejo izničiti sporazum, ki ureničuje južnotirolski paket. O napetosti zgovorno priča tudi vest, da bodo po vsej verjetnosti odložili kongres Južnotirolske ljudske stranke (SVP), ki bi moral biti 10. decembra v Meranu. Razmerje sil v SVP se je baje spremenilo, da se bodo morali Magnagovi nasledniki pošteno potruditi, da ne bi skrajno krilo SVP vsililo svoja stališča stranki.
Odstop vojvodinskega partijskega vodstva pod pritiskom demonstrantov
NADALJEVANJE S 1. STRANI
je reklo, da je prišlo do ločitve vojvodinskega vodstva od ljudstva, in priporočilo, naj pokrajinsko partijsko vodstvo odstopi. Predlagalo je še, naj se preverijo vsi politiki v pokrajini in direktorji ter uredniki javnih medijev.
Množica demonstrantov se je včeraj na novosadskih ulicah začela zbirati že okoli sedme ure zjutraj. Delavci so prihajali iz tovarn, iz šol celi razredi. V vrtcih je bil uveden poseben režim, tako da so lahko starši ves dan demonstrirali. Množica je iz tovarn dobivala kamione hrane in pijače. Demonstracije so trajale ves dan in še pozno sinoči se niso končale.
Popoldan je podpredsednik predsedstva SRFJ Stane Dolanc obvestil predsedstvo zvezne SZDL o skupni seji državnega in partijskega predsedstva in sveta za varstvo ustavne ureditve, na kateri je bilo sklenjeno, da je potrebno sprejeti politične ukrepe za pomiritev situacije v Vojvo-
dini. Povedal je še, da je državno predsedstvo v stalnem stiku s srbskim in vojvodinskim predsedstvom. Predsedstvo zvezne konference SZDL je pozvalo predsedstvo SFRJ, naj čimprej pove javnosti svoj odnos do dogajanj v Novem Sadu.
Ob petih popoldan pa se je začela seja pokrajinskega komiteja Zveze komunistov Vojvodine, na kateri je bilo vojvodinsko partijsko vodstvo ostro kritizirano. Glavna greha naj bi bila napačen odnos do spremembe srbske ustave in urejanja razmer na Kosovu. Eden izmed razpravljal-cev je zahteval tudi odstop slovenskega političnega vodstva. Pet minut pred osmo uro zvečer je komite sprejel odstop partijskega vodstva.
Demonstranti so nezadovoljno spremljali potek partijske seje po zvočnikih in vzklikali: "Pridite ven", "Izdali ste ljudstvo", "Hočemo Slobodana" (Miloševiča - šefa srbske partije) in "Hočemo enotno Srbijo". Izredno sejo vojvodinskega predsedstva so neposredno prenašale vse ju-
goslovanske televizijske postaje na drugi mreži.
Pozno sinoči je Tanjug objavil tudi sporočilo predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije, ki je ugotovilo, da so se politične razmere v Vojvodini resno zaostrile, za kar je krivo pokrajinsko partijsko vodstvo. Predsedstvo jugoslovanskih komunistov upa, da bosta odstop pokrajinskega partijskega predsedstva in izvolitev novega pomagala rešiti situacijo. Predsedstvo CK ZKJ opozarja, da je potrebno ravnati premišljeno, da ne bi prišlo še do hujših posledic.
Nekje okrog devete ure zvečer se je glavnina demonstrantov začela umikati izpred zgradbe vojvodinske skupščine, iz katere so dobesedno pobegnili člani partijskega komiteja, ki je tam sestankoval. Zgradba je bila obmetavana s steklenicami in drugimi priročnimi objekti, po zadnjih uradnih podatkih pa je bilo ranjenih 30 civilov in 10 miličnikov. Pozno ponoči so demonstranti še vedno hodili po novosadskih ulicah.
Kljub izredni prisotnosti odredov milice je v Vojvodini prišlo do hudih izgredov z desetinami ranjenih	(Telefoto AP)
Po petnajstih letih poražen Pinochetov diktatorski režim
Reakcije svetovne javnosti na predsedniški referendum
RIM — Svetovna demokratična javnost je strnjeno z navdušenjem sprejela plebiscitarno zmago čilen-skega ljudstva, ki se je izreklo proti Pinochetovemu načrtu, da bi ostal predsednik tja do izteka tega stoletja. Zadovoljstvo, veselje in radost prihaja od vsepovsod, od politikov do gospodarstvenikov, diplomatov, sindikalistov in navadnih ljudi.
Seznam italijanskih politikov, ki so dali tiskovnim agencijam izjave v podporo izbire čilskega prebivalstva, je zelo dolg. V to smer so se izrazili tajniki vseh strank ustavnega loka.
Predsednik demokristjanske internacionale Flaminio Piccoli je poslal tajniku čilenske Krščanske demokracije brzojavko, v kateri je ponovil ponudbo pomoči italijanskih demokristjanov pri premagovanju kočljivega obdobja, ki bo sledil volilni zmagi.
»Zmaga čilenskih demokratičnih sil je bila pričakovana. Režim, ki je prišel na oblast z državnim udarom, ni mogel dobiti podpore med prebivalstvom.« Tako je izid referenduma komentiral socialistični tajnik Craxi.
Glasilo komunistične partije Unita objavlja v današnji številki uvodnik tajnika stranke Occhetta, ki je zapisal, da je bila sreda veliki dan za demokracijo in da je bila to zmaga vse svetovne demokratične javnosti. Oc-chetto v uvodniku svari pred nevarnostjo represije, »iskušnje nam namreč pravijo,« je zapisal Occhetto, »da se aparati vladajočega razreda na vse kriplje borijo zoper dosežke naprednih sil.«
Ministrski predsednik De Mita je dejal, da so italijanske vlade, ki so se zvrstile v teh 15 letih, vselej s posebno pozornostjo sledile dogajanju v Čilu in so vselej pokazale solidarnost demokratičnim silam te južnoameriške države.
V Čilu so se očitno pogoji spremenili. Ob koncu današnje vladne seje je namreč zunanji minister Andreotti sporočil, da bo novi veleposlanik v Čilu diplomat Michelangelo Pisani Massaormile. Italijanska vlada je namreč odpoklicala veleposlanika iz Čila neposredno po državnem udaru.
V Vatikanu vidijo v zmagi opozicije možnost za narodno spravo. »Ne glede na različna tolmačenja izida predsedniškega referenduma,« piše v dopisu iz Santiaga glasilo Svete stolice 1'Osservatore romano, »pa korektno potekanje volitev predstavlja upanje, da bo le prišlo do nujne narodne sprave.« O volitvah poroča tudi Vatikanska radijska postaja, ki jo skrbi bližnja usoda države in ugotavlja, da je koalicija opozicijskih sil že naslovila na oborožene sile več pozivov za pričetek pogajanj, ki bi omogočila takojšen inštitucionalni preokret.
»Čile je na dobri poti.« S temi besedami je glasnik Bele hiše Marlyn Fitzwater komentiral plebiscitarno zmago domače opozicije. Fitzwater je dejal, da se je Reaganova administracija vselej zavzemala za pričetek procesa demokratizacije in upa, da se bo v naslednjem letu proces nadaljeval mirno in še bolj učinkovito.
Z ameriškimi trditvami o zavzetosti vvashingtonske administracije pa se v Kremlju ne strinjajo. Sovjetska tiskovna agencija Tass je namreč zapisala naslednje: »Čilski vojaški režim, ki je prišel na oblast s pomočjo ameriških vladnih krogov, je dobil težak udarec. Tass poroča, da so vladne sile zbrale komaj četrtino glasov.«
Zmage Pinochetovih nasprotnikov so se spomnili tudi francoski socialisti. Že v noči na četrtek je vodstvo francoske socialistične stranke izdalo sporočilo, v katerem je med drugim pisalo, da je zmaga na referendumu odločilen korak na poti za jjonovno vzpostavitev demokracije v Čilu.
V skupnem sporočilu predsedniki treh organov Evropskega sveta, ki so ga sestavili nocoj v Strasbourgu, zahtevajo, naj se spoštuje želja velike večine Čilencev. Predsedniki so to zahtevo izrazili v imenu enaindvajsetih članic Sveta in 400 milijonov prebivalcev, ki v teh državah živijo. Ob tem so izrazili željo, da bi v Čilu čimprej nastale inštitucije, ki bi ščitile človekove pravice in osnovne svoboščine.
NADALJEVANJE S 1. STRANI dela utvar in je vsem dovolj jasno, da se boj za demokracijo šele začenja, so Čilenci preplavili ulice in dočakali jutro s petjem in ploskanjem.
Opozicija je sicer svetovala ljudem, naj se še ne zbirajo množično po ulicah, ker so bile ceste še polne carabi-nerosov in se je bala morebitnih pouličnih bojev, ki pa jih ni bilo. Voditelji opozicije pa se pripravljajo na še večje praznovanje. Vlado bodo prosili za dovoljenje za množično manifestacijo v samem središču prestolnice. Opozicija hoče uradno na trg pred palačo La Moneda in to po petnajstih letih zbiranja v najbolj predmestnih in odročnih krajih. Kljub vabilom zastopnikom šestnajstih strank, ki so se združile v skupno fronto proti diktaturi, pa so se ljudje le zbirali na cestah. Ponekod je prišlo celo do spopadov s cara-binerosi.
Opozicija je primerno določila tudi, da bo časa za praznovanja še dovolj na razpolago, trenutek pa je zdaj primeren predvsem zato, da onesposobijo morebitne protiukrepe poraženega generala. Zahteva po takojšnjih demokratičnih volitvah je le ena izmed tolikih zahtev, ki jih postavljajo zmagovalci. Prav tako pomembna pa je tudi zahteva po sestavi nove vlade, ki naj bo ustavodajna. Opozicija, politični glas »fronte za ne«, se zaveda, da je*v ustavi, ki jo je vsilil Pinochet, preveč njemu naklonjenih postavk (dosmrtno senatorstvo, pravico do imenovanja devetih senatorjev in podobno), da bi lahko Čile gradil svojo demokratično bodočnost na njej.
Po mnenju krščanskodemokratskega voditelja Gabriela Valdesa je treba »zmago upravljati resno in preudarno«, saj predstavlja referendum predvsem »osebni poraz generala Pinocheta« in je zato res težko, da bo dosedanji diktator ostal na oblasti še leto dni, kot bi mu to dopustili sedanji zakoni. Pinochetov poraz je dejansko tako viden, da zveni zasmehovalna celo edina prepričljiva zmaga, ki jo je zabeležil na referendumu. (Generala so namreč plebiscitarno - 207 »da« in 37 »ne« - podprli le prebivalci otoka Robinson Crusoe.
Sedaj bo treba torej pozorno slediti tudi razvoju vladne krize, ki se je odprla že nekaj ur po zaključku referenduma. V prvih jutranjih urah, kakor hitro sta vest o zmagi protipinocheto-
vih sil uradno sporočila tudi šef generalštaba letalstva in tiskovni ataše notranjega ministrstva, so vsi ministri odstopili, da bi omogočili Pinochetu preoblikovanje vladne zasedbe.
Pozornost pa je treba osredotočiti tudi na bodoče izjave in posege zastopnikov vojske in čilskega generalštaba, saj bodo po vsej verjetnosti prav ti predstavljali najpomebnejšega sogovornika demokratičnih sil. Opozicija pa mora graditi svoje nadaljnje politične načrte povsem soglasno, sicer bi lahko sama ponudila bok poražencem, ki se ne bodo kar tako pustili izgnati iz palač, v katerih so gospodovali dolgih petnajst let.
Glasnik »fronte za ne« Patricio Ayl-win je sicer prepričano izjavil, da ni več mogoče zaustaviti demokracije, vendar ne smemo, prav v teh urah upravičenega veselja, pozabiti na tragično zgodovinsko preteklost latinskoameriške države, ki je demokratično izvolila levičarskega predsednika, a je le nekaj let kasneje padla v brezno temačne Pinochetove diktature.
e Glas za prihodnost
NADALJEVANJE S 1. STRANI
propaganda za referendum, zelo težko izmeriti dejanski utrip ljudstva. General Pinochet je sicer dovolil opoziciji dokaj svobodno propagando in nastope na radiu in televiziji, režimska propaganda pa je bila vendarle desetkrat glasnejša tudi zaradi prostora in sredstev, s katerimi je razpolagala. Temeljni neznanki, na kateri tuji no-vinirji niso znali odgovoriti, pa sta bili gospodarskega in kulturnopolitičnega značaja. V zadnjih petih letih je Pinochetova liberalistična gospodarska politika povsem svobodnega trga nedvomno obrodila sadove, saj se je inflacija zmanjšala na 10 odstotkov, cene so bile stabilne, plače, čeprav majhne, so ohranjale svojo kupno moč, na vidiku so bila nova delovna mesta. In na gospodarski uspeh je diktator stavil dober del svojih šans v upanju, da se bodo opredelili zanj vsi tisti, ki so se z gospodarskim vzponom okoristili.
Druga temeljna neznanka pa je bila, do kolikšne mere je petnajst let diktature in ustrahovanja zlomilo v Čilencih sposobnost upora. Ni dvoma, da je prebivalstvo v zadnjih letih ne-
koliko otopelo in da na primer ni bilo več sposobno tolikšne upornosti kot pred petimi ali šestimi leti, ko je bil režim skoraj prisiljen k odstopu. In tudi na to je najbrž Pinochet stavil veliko. Pa se je uštel. Uspelo mu je sicer, da je zrahljal vezi Čilencev s strankami, povsem pa le ni mogel zadušiti demokratičnega duha, ki je spet zaživel, brž ko je Čile v zadnjem mesecu zadihal svobodneje.
Glavna značilnost Pinochetovega Čila, kot so ga v zadnjih časih prikazali tuji poročevalci, je bila ravno otopelost. Država je sicer gospodarsko rasla, vendar je diktatorska politika režima dušila vsakšno ustvarjalnost, onemogočala je vsakršno perspektivo. In predvsem proti temu so volili Čilenci. Zmaga "Fronte za ne" je predvsem odraz želje Čilencev po perspektivah, po prihodnosti.
Poraz generala Pinocheta pomeni nedvomno veliko zmago demokratične opozicije in pomemben korak na poti demokratizacije države. Vsekakor pa ne pomeni že demokracije. Čilska ustava daje namreč Pinochetu možnost, da ostane skoraj eno leto na oblasti, preden razpiše volitve za novi parlament. Predvsem pa novemu parlamentu, ki bo izvoljen, preprečuje za več let morebitno zamenjavo poveljnikov oboroženih sil. Slednjim pa ustava nalaga dolžnost, da bdijo nad spoštovanjem ustavne "zakonitosti"■ Čeprav je vojaška diktatura poražena, ohranja veliko oblast in vprašanje je, koliko vzvodov te oblasti bo pripravljena odstopiti.
Kolikor je mogoče razumeti iz uradnih izjav, vojska nima v tem trenutku moči, da bi z golpejem lahko zbrisala rezultate referenduma. Tega ji ne dopušča mednarodna situacija, predvsem pa ji tega ne dopušča njen dosedanji veliki severni zaveznik in p°' krovitelj. Zato bo zelo verjetno hunta postopno spustila oblast iz rok, kako dolga bo prehodna faza, pa ni mogoče predvideti. Odvisno bo od moč1 hunte, predvsem pa od spretnosti demokratične opozicije.
Zmaga "Fronte za ne" na referendu-mu pa je vendarle znak, da se za Čim bliža konec mračnega obdobja. In n<* obzorju se kot perspektiva kaže tiso drevored svobode, o katerem je Pfed' sednik Salvador AUende govoril svoji zadnji poslanici le nekaj preden je padel pod rafali Pinochetovih vojakov.
»Neznanci« ponovno pomazali spomenik sveti Barbari in rudarjem
Sramota v Grmeku
GRMEK — Nezaslišano vandalsko dejanje, ki so ga pred leti obsodili vsi demokrati v Grmeku in Nadiških dolinah, se je ponovilo.
Kljub prispevku, ki so ga naši rudarji dali gospodarstvu raznih evropskih držav, kljub znatnemu prilivu žlahtne valute, ki je vir dohodka za krajevno prebivalstvo in ki izhaja iz pokojnin in invalidnin, ki so sad trdega dela v rudnikih, bolezni, smrti, žrtev celih družin, kljub vsemu temu so običajni vandali, katerih politika, ideologija in moralnost so vsekakor dobro znane, ponovno pomazali spomenik sveti Barbari in rudarjem, očitno računajoč na to, da bodo ostali nekaznovani.
Zveza slovenskih izseljencev iz Furlanije-Julijske krajine ter sekcija bivših rudarjev še posebej obsoja to neumno dejanje, ki meče senco na omiko in inteligenco naših ljudi, izreka solidarnost krajevni javni upravi, ki že
toliko let deluje v prid razvoja večje demokratične občutljivosti v sami občini, ter vabi prebivalstvo, da ne glede na politične razlike skupno zavrne to provokacijo.
Zveza slovenskih izseljencev iz Furlanije-Julijske krajine ponovno podčrtuje nujnost, da se taka nevredna dejanja preprečijo in da se njihovi storilci vsaj kaznujejo.
Tudi ta dogodek potrjuje, da bi moral parlament nujno odobriti zakon, ki naj brez kakršnihkoli omejitev zaščiti razvoj slovenske skupnosti v Videmski pokrajini, ki mora že vse preveč let prenašati poniževanja in omejevanja svobode, ki jasno nasprotujejo določilom ustave italijanske republike.
ZVEZA SLOVENSKIH IZSELJENCEV IZ FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE
Izolska nbica nasedla na italijanski obali
TRST — Tržaška luška kapitanija in finančni stražniki so včeraj sodelovali pri reševanju dveh izolskih ribičev, ki ju je v sredo popoldne na odprtem morju zasačilo neurje in ki sta vso noč preživela na čolnu.
Zdravko Gorup in Iztok Brozovič sta v sredo odplula iz izolskega porti-ča s šestmetrskim motornim čolnom s ploščatim dnom (ščifo) na ribarjenje. Ko sta bila že na odprtem morju, se je motor pokvaril, hkrati pa je proti večeru začel pihati močan veter, ki ju je odgnal proti italijanski obali.
Ker Brozoviča in Gorupa do večera ni bilo domov, so sorodniki obvestili koprsko luško kapitanijo, ki je takoj sprožila reševalno akcijo. Koprčani so seveda preiskali vso obalo in jugoslovanske teritorialne vode ter vztrajno iskali ribiča vse do včeraj zjutraj. Ker izolskih ribičev niso uspeli najti, so včeraj dopoldne prosili tržaško luško kapitanijo, naj jim pomaga pri iskanju brodolomcev.
Čolni luške kapitanije in finančnih stražnikov so se takoj odpravili na morje, hkrati pa so obvestili tudi zemeljske enote. Okrog 14. ure so finančni stražniki pri Fossalonu končno zagledali sestradanega in utrujenega moškega, ki je taval ob naselju, ter takoj ugotovili, da gre za enega od izolskih ribičev. Skoraj istočasno pa so finančni stražniki na motornem čolnu zagledali tudi ščifo, ki je nasedla na plitvini Mula di Muggia. V bližini čolna pa so našli tudi drugega ribiča, ki je čakal na svojega kolego.
Kljub temu da sta vso noč preživela na čolnu in da sta se dodobra premočila, sta bila ribiča v dobrem zdravstvenem stanju. Finančni stražniki so ju pospremili v Trst, kamor so dospeli okrog 18. ure, od tod pa sta se Gorup in Brozovič vrnila končno domov.
Obnavljajo cesto med Pivko in Rupo
ILIRSKA BISTRICA — Nekaj ve jj°t mesec dni bo trajalo izboljševanji “3.5 kilometra magistralne ceste oi pivke do Rupe na Hrvaškem. Obnov, asfaltne prevleke, prometnih znake *n cestne signalizacije, ki sta jo pre ^zeli Cestni podjetji Koper in Novi P°rica s kooperanti, bo stala 8,1 mili Iarde dinarjev. Denar so zbrali v Skup frosti za ceste Slovenije v okviru pro 9rama obnove 127 kilometrov magis “Sinih in avtocest, za kar je polovici c*eriarja posodila Mednarodna banki Za obnovo in razvoj.
Kljub temu je denarja še vedno pre ?alo za večje izboljšave in za odpravi Crnih točk, ki jih je tudi na tej promet n* cesti proti Kvarnerju in Dalmacij °citno preveč, še vedno pa bo osta Neurejen tudi odsek od avtoceste dc lvke, ki predstavlja četrtino razdalje Postojne do Rupe, medtem ko sc PAfričani obnovo magistrale izkoristi '* za ureditev nekaterih prometnih a°slej makadamskih pločnikov.
J. O.
3. koroški dnevi v Italiji od 8. do 16. oktobra
TRST — Krščanska kulturna zveza iz Celovca, Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice, Slovenska prosveta iz Trsta in Studenci iz Čedada organizirajo v teh dneh 3. koroške dneve v Italiji, ki bodo od 8. do 16. t. m.
V	tem okviru bo MePZ »ROŽ« iz Št. Jakoba v Rožu nastopil jutri ob 20. uri v gledališki dvorani pri Salezijancih v Istrski „ ulici 53 z revijo »PONIŽANI IN RAZŽALJENI«, v sklopu katere bodo pevci pod taktirko Lajka Milisavljeviča in v režiji Marjana Stickerja zapeli pesmi zatiranih narodov. Z isto revijo se bo šentjakobski zbor predstavil tudi v Gorici in sicer v nedeljo ob 16. uri v Kulturnem domu. V okviru teh koroških dne-vov se bodo jutri srečali predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev in Slovenske skupnosti.
V	ponedeljek bodo v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici v Trstu odprli razstavo slikarja Rudija Benetika,- umetnika bo predstavil predsednik KKZ Janko Zerzer; na isti prireditvi bodo nadalje predstavili knjigo »Zgodovina koroških Slovencev«: spregovorili bodo soavtorji Valentin Inzko, Andrej Moritisch z Dunaja in Jože Pirjevec iz Trsta. Nastopili bodo tudi učenci Glasbene šole na Koroškem.
V	četrtek, 13. t. m., bo v Katoliškem
MePZ »Rož« iz Št. Jakoba
domu v Gorici diskusija na temo »Koroški Slovenci v času nacizma«, v soboto, 15., in nedeljo, 16., pa bo lutkovna skupina KPD Šmihel nastopila s Festivalom ropotulj, zvoncev in kuhinjskih loncev v Gorici, na šolah v Gorici, Štandre-žu, Števerjanu, Doberdobu, Mačkoljah in
(foto Heinz Grotschnig)
Bazovici. V soboto, 15., ob 19. uri v Fin-žgarjevem domu na Opčinah in v nedeljo, 16., ob 16. uri v telovadnici Katoliškega doma v Gorici bo nastop ansambla »DRAVA« iz Borovelj z branjem iz literarne zakladnice mlajših koroških besednih ustvarjalcev.
Koper:
»zastonj«
z
mestnim
avtobusom?
KOPER Se bodo potniki v mestnem avtobusnem prometu v Kopru po novem letu res vozili brezplačno in potniki na avtobusih, ki jim pravijo primestni, samo s kontrolnimi vozovnicami?
Odgovor na to vprašanje še ni moč dati, so pa delegati koprske občinske skupščine pred dnevi - tako kot občinski izvršni svet - podprli zamisel o "novem" načinu reševanja problemov v t.i. komunalnem prometu, ki ga opravlja koprski Slavnik.
Ideja, da bi bil mestni in primestni promet "brezplačen" je bila obelodanjena že večkrat, nekateri so se že seznanili z izkušnjami, ki jih imajo ponekod v sosednji Italiji, v Sloveniji in pa na specifičen način rešujejo problematiko komunalnega prometa v Idriji in Ljubljani. Novo (začasno) vodstvo Slavnika je pripravilo samoupravni sporazum o prevozu delavcev na delo in iz dela ter šolskih otrok v šolo in iz šole. Gre za sporazum, s katerim naj bi natančneje opredelili odnose med izvajalci in uporabniki storitev, seveda pa rešili tudi dohodkovni problem Slavnika. Pri Slavniku so namreč izračunali, da z 79 avtobusi v komunalnih prevozih kopičijo izgubo, ki je ni moč pokriti s prevozi na drugih relacijah, linijskih in turističnih. Kot je povedal predsednik začasnega poslovodnega odbora Radivoj Bednarik, ocenjujejo, da bodo stroški na področju komunalnih prevozov letos znašali 6,4 milijarde din, v prvih šestih mesecih pa je Slavnik s temi prevozi iztržil 1,2 milijarde. Izguba je torej več kot očitna, pričakovana. Samo v mestnem prometu, denimo, bodo stroški znašali 562 milijonov, izgube pa pričakujejo 96 milijonov.
In kako naj bi se rešili teh problemov? Kaj obljubljajo pri Slavniku?
Rešitev problemov vidijo v tem, da bi "zajeli" (z dogovorom seveda) denar, ki ga v ozdih namenjajo za prevoze na delo. V občini Buje, so v prvih treh mesecih letos ozdi delavcem izplačali 190,8 milijonov din nadomestil za prevoz na delo, Slavnik pa je z delavskimi avtobusi iztržil le 25,3 milijone din. Lani denimo, so v obalnih občinah v ozdih delavci dobili za 3 milijarde din nadomestil za prevoz na delo, Slavnik pa je od tega iztržil le okrog 60 milijonov din, torej borih 20 odstotkov. Ugotavljajo, da se letos prihodki s tega naslova še manjšajo. Če bi v ozdih sprejeli in podpisali sporazum, ki ga ponuja Slavnik, bi mnogo denarnih problemov bilo rešenih, znatno pa se bi (to obljubljajo pri Slavniku) izboljšala tudi kakovost prevozov. Za potnike na teh linijah bi uvedli kontrolne vozovnice, v mestnem prometu pa bi bile vožnje z avtobusi bržčas kar "brezplačne", brez vozovnic, če bi Slavnik uspel pokriti vse stroške. Vse je pač stvar dogovora. Na seji občinske skupščine so podprli predloge, ki naj bi jih uresničili že z novim letom.
Eden od najpomembnejših problemov, ki jih morajo v Slavniku še razrešiti je - ob še sklenjenih medsebojnih odnosih - nedvomno obnova voznega parka. Ta poteka počasi, skladno z denarnimi možnostmi. Ob 11 vozilih, ki so jih letos uspeli kupiti, bi nujno potrebovali 4 zglobna vozila, 15 primestnih avtobusov, 4 dolgolinijske, 8 turističnih in 2 mestna avtobusa.
DUŠAN GRČA
vm
COLLEEN
McCULLOUGH
Prevedla Breda Konte
Ron je stopil k njej, sedel na naslonjalo njenega stola, pritisnil njeno glavo na svoje mršave prsi in jo tam pesto-va‘- »Želim si, da bi vedel, kaj naj storim, Mary, vendar ne ehi. najhuje je to, da se ne morem pripraviti do tega, da bi v ev skrbelo, tako kot me je včasih. Zdi se mi, kot da Tim ni v6c moj sin, kot da mi je nekako vseeno. To se sliši grozno, ehdar imam za to svoje razloge. Počakajte tukaj.«
Znenada jo je izpustil in se izgubil v hiši. Trenutek p°zneje je prišel ven z mapo papirja pod roko. Vrgel jo je j d mizo poleg pladnja s čajem. Mary ga je vsa presenečena y Vznemirjena pogledala. Ron je potegnil stol k mizi, tako aa ji je sedel nasproti, potem pa se je zagledal v njene oči, ]egove pa so se pri tem čudno svetile, j »To so vsi dokumenti v zvezi s Timom,« je dejal. »Notri moja oporoka, vse bančne knjižice, zavarovalne police in mortizacijske obveznice. Vse to zagotavlja, da je Tim za je življenje finančno preskrbljen.« Ozrl se je nazaj in po-^dal k obali, tako da Mary ni mogla več videti njegovega
»Umiram, Mary,« je počasi nadaljeval. »Nočem več živeti in zdi se mi, da se ne morem več siliti k življenju. Življenje se mi izteka, kot se izteka strojček v opici, ki jo naviješ — saj poznate tiste, ki udarjajo na bobenček in korakajo gor in dol, dokler se vse skupaj ne upočasni in se na koncu ne ustavijo, noge se nehajo premikati in utihne udarjanje na boben. No, tako je z menoj. Strojček se izteka in jaz ne morem storiti ničesar.
In še nekaj, Mary, tega sem vesel! Če bi bil mlad, ne bi tako trpel zaradi njenega odhoda, toda v starosti je vse drugače. Za seboj je pustila veliko praznino, ki je ne morem napolniti z ničemer, niti s Timom. Želim si le tega, da bi ležal skupaj z njo pod zemljo. Kar naprej si mislim, kako ji mora biti strašno mraz in kako je osamljena. Ne more biti drugače, po vseh letih, ki sva jih prespala skupaj.« Obraz je imel še vedno obrnjen stran, proti obali. »Ne prenesem misli na to, da ji je tako hladno in da je tako osamljena. Tega ne prenesem. Tega ne prenesem. Zdaj, ko nje ni več, mi ni ostalo ničesar in ne morem se pripraviti niti do tega, da bi me skrbelo za Tima. Zato sem šel ta teden k svojemu odvetniku in mu naročil, naj uredi vse potrebno.
Verjetno vam ne zapuščam nič drugega, kot težave, vendar sem nekako od vsega začetka čutil, da imate Tima zelo radi in da vam ta težava ne bo odveč. To je sebično, vendar ne morem drugače. Tima prepuščam vam, Mary, in to so vsi njegovi dokumenti. Vzemite jih. Uradno sem vas pooblastil, da urejate Timove finančne zadeve, dokler boste živi. Mislim, da vam Davvnie ne bo delala velikih težav, ker Mick ne mara Tima v svoji hiši. Vendar sem za vsak primer napisal dve pismi, ki sta tudi v mapi, enega za Davvnie in
enega za tistega polizanca Micka. V službi sem dal odpoved, šefu sem rekel, da grem v pokoj. Ostal bom doma in čakal, rad pa bi preživljal konce tedna tukaj s Timom, če vam je prav. Saj tako ne bo dolgo trajalo.
»Oh, Ron, Ron!« Mary je zajokala. Vitka postava na obali se je stopila v morju solza in Mary je iztegnila roki proti Timovemu očetu.
Vstala sta in stala tako tesno objeta, vsak od njiju žrtev drugačne bolečine. Čez nekaj časa je Mary ugotovila, da jo on tolaži veliko bolj, kot je ona lahko potolažila njega, da jo je prežel mir in da se čuti ozdravljeno, ko je v njegovem objemu, ko čuti njegovo nežnost in sočutje in njegovo silno moško zaščito. Še tesneje ga je objela, potisnila svoj obraz v uvele gube na njegovem vratu in zaprla oči.
Nenadoma se je vmešalo nekaj tujega, nenavadnega: spreletelo jo je po vsem telesu v nenavadnem navalu strahu je odprla oči. Tim je stal nekaj korakov stran od njiju in strmel vanju. Prvič v dolgih mesecih njunega prijateljevanja ga je videla jeznega. Kar tresel se je od besa, odražal se je v njegovih očeh, ki so potemnele in postale podobne safirjem, in zaradi njega so mu krčevito trzale mišice po telesu. Vsa preplašena je tako nenadoma spustila Rona iz objema in stopila korak stran od njega, da ga je zaneslo in se je moral prijeti za steber, da je obdržal ravnotežje. Ko se je obrnil, je zagledal Tima. Morda sta kakšno minuto strmela drug v drugega, ne da bi spregovorila, potem pa se je Tim obrnil in stekel po stezi k obali.
»Kaj pa mu je?« je osupel zašepetal Ron. Hotel se je že napotiti za sinom, toda Mary ga je prijela za rokav in potegnila nazaj.
Po uvedbi bencinskih bonov tudi na Tržaškem
Črpalke onstran meje prodajajo tudi do 30 odstotkov manj bencina
Če imajo črpalkarji onstran meje te dni manj dela, so pa toliko bolj zaposleni njihovi tržaški kolegi	(Foto Križmančič)
Da se bo prodaja bencina na jugoslovanskih črpalkah znižala, čim bodo na Tržaškem razdeljeni bencinski boni, res ni bilo težko predvideti. Vprašanje je le bilo, za koliko bo prodaja upadla. In prav te podatke smo iskali pri podjetju, ki ima v rokah prodajo bencina in drugih naftnih derivatov. Gre za Istra benz, ki se je prav pred kratkim preselil v svoje nove prostore v središču Kopra.
»Točnih podatkov vam ne bomo mogli posredovati,« so nam povedali na oddelku za maloprodajo, »vendar menimo, da je prodaja padla za kakih 30 odstotkov. Zadnje dni septembra ni bilo še občutiti padca; sedaj pa, ko imajo na Tržaškem že skoraj vsi bone, so na nekaterih črpalkah prodali tudi za 37 odstotkov bencina manj.«
Zanimalo nas je, če jih ta padec za-skrblja, kaj in kako bodo ukrepali.
»Na novogoriškem območju je ta problem prisoten že vrsto lep, pa se ni število bencinskih črpalk zmanjšalo, niti ne tožijo, da bi imeli premalo kupcev. Tako bo verjetno tudi pri nas. Ko bodo ljudje porabili bone, potem se bodo ponovno obrnili na naše črpalke.«
»Veste, nekaj miru smo pa tudi bili potrebni,« nam je dejal uslužbenec ene od črpalk na koprskem območju. »Do sedaj je bilo vedno toliko kupcev, da sploh nismo utegnili pomisliti, da bi naše obrate obnovili, da bi kaj ukrenili za njihovo modernizacijo in tudi za izboljšanje naših delovnih razmer. Morda bo prav ta premor pravšnji čas za vse to. Potem pa bomo zopet na voljo vsem klientom.«
Na obalno-kraškem območju deluje 19 bencinskih črpalk, v katerih dela približno 100 uslužbencev. Boste koga odpustili z dela?
»Na to niti pomislili nismo in verjetno redukcije ne bodo potrebne. Počakajmo pa, da bodo ljudje porabili bone; potem se bo položaj prav gotovo spremenil.«
Tudi osebni promet skozi obmejne prehode tržaške pokrajine se je seveda v zadnjem času zmanjšal, za uradne podatke pa bo treba še nekaj časa počakati. Vsekakor pa smo se lahko prepričali, da gneče na meji nikakor ni.
Popeljali smo se skozi obmejni blok pri Plavjah, ki so ga konec septembra ponovno odprli, potem ko je bil, zaradi obnovitvenih del, mesec dni zaprt. Promet je tekel gladko, brez zastojev in tudi na črpalki v Plavjah ni bilo običajne gneče. Prav tako je bilo tudi na Škofijah. Tu je bilo sicer nekaj več prometa, saj so še vedno taki, ki odhajajo v Istro na počitnice; poleg tega pa hodijo Tržačani tudi po nakupe v trgovine na Škofijah in v Kopru, (ni)
Včeraj prva seja deželnega častnega razsodišča o »aferi Carbone-Moncini«
Včeraj se je na umestitveni seji sestalo častno razsodišče deželnega sveta, ki bo moralo izdelati poročilo v zvezi s tako imenovano afero Moncini-Carbone. Sestavo častnega razsodišča je zahteval sam podpredsednik deželne vlade, socialist Gianfranco Carbone, zaradi žalitev, ki da jih je bil deležen med sejo deželnega sveta 20. avgusta, ko ga je še posebno komunistični svetovalec Giannino Padovan zelo ostro napadel zaradi pisma ameriškemu sodniku Lewu v obrambo Alessandra Moncinija.
Častnemu razsodišču predseduje demokristjan Roberto Dominici, podpredsednik je socialdemokrat Adino Cisilino, sestavljajo pa ga še komunistična svetovalka Augusta De Piero Barbina, socialist Pierantonio Rigo in misovec Sergio Giacomelli. Na svoji prvi seji je razsodišče pregledalo zapisnike seje deželnega sveta 20. septembra (ko je bila na dnevnem redu zahteva KPI po odstavitvi podpredsednika Carboneja) ter se dogovorilo za oblike in koledar nadaljnjega dela. Razsodišče bo nadaljevalo delo v prihodnjih dneh, zaključilo pa ga bo s pripravo poročila, ki ga bo poslalo deželnemu svetu.
Razgovor delegacije KZ z Brezigarjem
Deželni svetovalec Bojan Brezigar je z delegacijo Kmečke zveze, ki jo je vodil predsednik Alfonz Guštin, razpravljal o položaju kmetijstva na Tržaškem in o nekaterih najnujnejših nerešenih problemih. Predstavniki kmetov so še posebej poudarili pomen conskih načrtov za kmetijstvo in opozorili na potrebo, da bi se celotnemu kmetijskemu ozemlju v pokrajini priznal status hribovitega območja. Izražena je bila tudi želja po sklicanju konference o teritoriju, svetovalec Brezigar pa je zagotovil vso podporo tržaškemu kmetijstvu.
S finančnim sodelovanjem Friulie in SPI
Ustanovili novo družbo Nubian
Celovita ponudba lakov, barv in premazov za področje ribolova in navtičnega turizma predstavlja proizvodni program nove družbe »Nubian Colori e Vernici«, ki so jo te dni ustanovili v Trstu. Njena glavnica znaša 700 milijonov lir, vanjo pa sta prispevali tudi deželna finančna družba Friulia in družba za industrijsko promocijo SPI iz okrilja državnega koncerna IRI. Nova družba se je porodila iz bivše Nubian, v njenih načrtih pa je, da doseže kvoto 15 odstotkov italijanskega tržišča in da prevzame vodilno mesto v njegovem zgornjem pasu, poleg tega, da se namerava uveljaviti tudi v vseh državah EGS in na območju Sredozemlja.
Sedež nove družbe - katere obseg prometa naj bi v prvi fazi prešel od sedanjih 1,2 milijarde na 2,5 do 3 milijarde lir - bo na območju bivše Vetrobel v industrijski coni, obsegala pa bo 3.200 kvadratnih metrov, od katerih jih bo tisoč pokritih. Po besedah njenega predsednika Fulvia Anzelottija bodo posebno pozornost posvetili raziskovalni dejavnosti na področju antivegetativnih lakov in barv, pri čemer jim bo vodilo boj proti kemijskemu onesnaževanju morja. Zelo pozitivno se je o ustanovitvi nove družbe izrekel tudi predsednik deželne finančne družbe Zanon, ki je poudaril, da Friulia namerava nadaljevati po začrtani poti pomoči krajevnemu podjetništvu pri njegovih inovacijskih in tehnoloških prizadevanjih.
Pogovor s članom tajništva g. Jakominom
Tržaška Cerkev se pripravlja na veliki Ljudski misijon
Na otvoritvi celo habsburška nadvojvodinja
Točno pred 80 leti so v Trstu slovesno odprli zavod šolskih sester pri Sv. Vidu
Tržaški škof Lovrenc Bellomi bo 13. oziroma 14. tega meseca sprejel italijanske in slovenske duhovnike, v glavnem redovnike, ki bodo na začetku prihodnjega leta vodili velik ljudski misijon. Slo bo za dva tedna srečanj in drugih prireditev pod geslom "Danes in vselej — Kristus rešuje", ki naj bi pripomogle k obnovi verskega in sploh duhovnega življenja v posameznih župnijah tržaške škofije. Misijon za italijanske vernike bo potekal od 12. do 26. februarja, za slovenske vernike pa od 26. februarja do 12. marca.
»Zadnjič smo na Tržaškem imeli takšen misijon leta 1959, odtlej pa so se med drugim zelo spremenile tudi misijonske metode,« nam je dejal g. Dušan Jakomin, član škofijskega tajništva Ljudskega misijona 1989. »V zgodovini ljudskih misijonov v Italiji namreč predstavlja leto 1960 pomemben mejnik. Do tistega leta je veljala metoda, da so verniki v cerkvi poslušali govore misijonarja, ki je običajno govoril posameznim stanovom, misijon pa je trajal tri dni. Po novih metodah, za katere se je odločila tudi naša škofija, pa bo misijon trajal dalj časa, in sicer, kot rečeno, kar dva tedna. Središča doganja bodo zbirališča, ki bodo nastala po posameznih družinah. Tu se bodo zbirali praviloma sosedi, in sicer po skupinah od 15 do 20 ljudi, tako da bo lahko vsakdo prišel do izraza. Zbirališča bodo vodili posebno pripravljeni laiki, v prvem tednu misijona pa jih bo obiskal misijonar. V drugem tednu se bo župnijska oziroma verska skupnost zbirala v cerkvi za zakramentalno doživetje.«
Za vse to je seveda potrebna tudi primerna organizacijska struktura. Na župnijski oziroma krajevni ravni se že snujejo posebni pripravljalni odbori, v škofijskem merilu pa obstaja kompleksnejši organ, ki ga sestavljajo 30-članski širši odbor, v okviru katerega delujejo 4 komisije, ožji odbor in 5-člansko tajništvo. V le-tem g. Ettore Malnati zastopa italijansko, g. Jakomin pa slovensko skupnost. V vseh navedenih organih so pripadniki obeh narodnosti.
Pobuda za ljudski misijon je prišla od škofa Bellomija, in sicer v že precej oddaljenem letu 1983. Predlog je naletel na odobravanje duhovnikov in vernikov in kmalu zatem so se pričele priprave, ki so postale posebno intenzivne po lanskem oktobru, ko se je prvič sestal škofijski širši odbor. »V okviru priprav na misijon in ob njem pa se bo zvrstilo več prireditev in dogodkov, ki bodo namenjeni še posebno tistim, ki so od vere v večji ali manjši meri oddaljeni,« je dejal g.Ja-komin, pristavljajoč, da »vsi imamo pravico oznanjevanja«. Tako bodo novembra v mali dvorani Kulturnega
doma v Trstu predavali beograjski škof Fanc Perko, pisatelj Ciril Zlobec in tržaški škof Bellomi. Kmalu zatem bo izšla knjiga, žal samo v italijanščini, z naslovom "Trieste — lineamenti di una citta", v kateri bo kakih 40 italijanskih in slovenskih izobražencev podalo svoje poglede na naše mesto z verskega, kulturnega, družbenega, gospodarskega in še z drugih vidikov. Omeniti velja še, da se bo v vse to dogajanje vključilo tudi Slovensko stalno gledališče, in sicer s postavitvijo "Slehernika" Huga von Hofmann-stahla. To "prepesnitev pozne srednjeveške verske igre", kot delo označujejo, bi morali ponoviti tudi poleti na prostem, med drugim na Repentabru.
V Ljudskem misijonu 1989 bi moralo sodelovati okrog 150 italijanskih in 28 slovenskih redovnikov. »Prvič bo prišlo k nam toliko duhovnikov iz SR Slovenije naenkrat,« je nadaljeval g. Jakomin. »Šlo bo za dogodek, ki bo poleg verskega imel tudi kulturni in narodnostni pomen. Upam, da bo prispeval k oživitvi verskih in sploh duhovnih vrednot, k preobrazbi in dvigu tudi v narodnostnem smislu, saj lahko celostno in pristno zaživimo le, če ra-semo iz svojih korenin.« (mb)
Pred osemdesetimi leti, 1. oktobra 1908, je bila v Trstu slovesna otvoritev in blagoslovitev novega zavoda šolskih sester. To je bila impozantna zgradba, ki stoji še danes v rajonu Sv. Vida. Na otvoritveni svečanosti, kot povzemamo iz takratnega časopisja, so bili poleg številnih verskih osebnosti s
tržaškim škofom Naglom na čelu prisotni še: ena izmed habsburških nad-vojvodini Marija Jožefa, cesarski namestnik knez Hohenlohe, kontraadmiral Kanarde pa še veliko drugih.
Šolske sestre, ki so takrat delovale v Mariboru (tam so imele svoj prvi dom, ki pa je bil potreben popravil, tako
Obisk iz Južne Amerike
V Trstu je včeraj bil predsednik južnoameriške federacije Zveze slovenskih izseljencev Graziano Subiaz. Spremljali so ga voditelji Zveze Ferruccio Cla-vora, Renzo Mattelig in Giuseppe Floriancig. Najprej je Subiaz obiskal sedež SKGZ, kjer sta ga sprejela predsednik Klavdij Palčič in tajnik Duško Udovič, zatem so si gostje ogledali redakcijo Primorskega dnevnika in Agencije Alpe Adria ter sedež ZTT, kjer jim je o delu časopisne hiše poročal odgovorni urednik Marko Waltritsch. Sledil je še obisk Kulturnega doma in SSG, kjer jih je sprejel ravnatelj Miroslav Košuta. Graziano Subiaz je povedal, kakšno je delovanja naših izseljencev v Argentini in naznanil skorajšnje odprtje njihovega novega društvenega doma	(Foto Magajna)
| razne prireditve
3. Koroški dnevi - Jutri, 8. t. m., ob 20.00 bo v dvorani pri Salezjancih -Istrska ulica 53 (vhod na dvorišče z avtomobilom z Ulice Battera) - stilni koncert pesmi zatiranih narodov PONIŽANI IN RAZŽALJENI. Nastopil bo mešani pevski zbor ROŽ iz Št. Jakoba na Koroškem pod vodstvom Lajka Mi-lisavljeviča in v režiji Marjana Stic-kerja.
V okviru 3. Koroških dnevov bo v
Peterlinovi dvorani v ponedeljek, 10. t. m., ob 20. uri otvoritev slikarske razstave RUDIJA BENETIKA iz Podjune. Sledila bo predstavitev knjige ZGODOVINA KOROŠKIH SLOVENCEV, pri kateri bodo sodelovali avtorji dr. Valentin Inzko, dr. Andrej Moritsch in prof. Jože Pirjevec. Spored bodo glasbeno zaokrožili učenci Glasbene šole na Koroškem. Večer bo v Društvu slovenskih izboražencev v Donizettijevi ul. 3.
KD I. Grbec - Skedenj priredi v torek, 11. t. m., ob 20.30 SREČANJE Z DIATONIČNO HARMONIKO ZORANA LUPINGA. Vabljeni!
Glasbena matica prireja v četrtek, 13. t. m., ob 16. uri v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna JAVNO KLAVIRSKO URO. Prof. Igor Lazko iz beograjske fakultete za glasbeno umetnost bo ob sodelovanju gojenca Glasbene matice Aljoše Starca obravnaval Letne čase opus 37 P.I. Čajkovskega.
smo brali v takratnih listih), so delovale tudi v Ljubljani, na Vodicah, v Tomaju, v Celju, v Šentrupertu in v Šentjakobu, v Mostarju, v Splitu in v Aleksandriji v Egiptu.
Stavba v Trstu je bila zelo velika. V njej so šolske sestre hotele odpreti svojo ljudsko šolo, svoj dekliški licej, trgovsko šolo in šolo za ročna dela. Imele so tudi internat, v katerem je bilo prostora za osemdeset ljudi.
Šolske sestre so si torej prizadevale tudi v Trstu urediti nekatere šole, tako kot so že prej naredile v drugih prej omenjenih krajih. Stavba pa je stala kar precej denarja, zaradi tega so nabirali prispevke, kjer se je le dalo. Tudi v Združenih državah Amerike. Od tamkajšnjih slovenskih izseljencev je prišlo veliko obljub. Redovnice pa so poleg doma v Aleksandriji nameravale odpreti še drugega v Egiptu, in sicer v Kairu. Tja so se v letih pred prvo vojno izseljevala številna slovenska, predvsem primorska dekleta, ki so se zaposlovala pri družinah evropskih priseljencev.
Sliko doma šolskih sester v Trstu smo vzeli iz Mohorjevega koledarja za leto 1910, v katerem je bil tudi opis tega objekta. (mw)
razna obvestila
TPPZ P. Tomažič obvešča ves ansambel, da bo danes, 7. t. m. v Bazovici v Partizanskem domu ob 20.30 GLAVNA VAJA za nastop, ki bo v soboto, 15. t. ffl-v koncertni dvorani v Kopru. Peli bomo , borcem 1., 2. in 3. Prekomorske brigade-
Odbor za organizacijo proslave ob 100-letnici Ciril-Metodove šole je odprl pri TKB in pri Hranilnici in posojilnic) na Opčinah tekoče račune in sicer pr' TKB št. 5197/49, pri denarnem zavodu na Opčinah pa št. 7227. Vsi, ki bi želeli denarno prispevati za izpeljavo proslave, lahko to storijo preko navedenih računov.
Občni zbor Zveze slovenskih kulturnih društev boJ kot napovedano, v soboto, 15. t. m., v Špetru s pričetkom ob 15-uri. Ob tej priložnosti bo za goriške in tržaške člane poskrbljeno za avtobusni prevoz. Interesente s Tržaškega vabimo, da se čimprej prijavijo v urah Zveze -tel. 767303 - (od ponedeljka do petka ob 8. do 13. ure ter od 16. do 18. ure). Rok za prijavo še danes, 7. oktobra.
Taborniki Rod modrega vala, družina Šumečih borov Prosek-Kontovel obvešča, da se sestanejo vsako soboto ob 16. uri v Soščevi hiši na Proseku. Vabljeni vsi, ki se nam hočejo pridružiti.
Društvo naravoslovcev in tehnikov TONE PENKO prireja v torek, 11. t. m« ob 20.30 v Peterlinovi dvorani - Ul. Doni-zetti 3, RAZGOVOR O MOŽNOSTIH NARAVOSLOVNIH RAZISKAV NA SREDNJIH IN VIŠJIH ŠOLAH, s posebnim poudarkom na preučevanju onesnaževanja zraka. Vabljeni!


Sporazum med strankami še ni na vidiku
Danes seja občinskega sveta brez možnosti za izvolitev župana
Včeraj srečanje v Rimu
Dolgi boj Glasbene matice za javnopravno priznanje
Danes se bo torej spet sestal tržaški občinski svet. Dnevni red je vedno isti: izvolitev župana in odbornikov. Povsem izključeno pa je, da bi že danes več kot sto dni po junijskih upravnih volitvah, Trst lahko dobil novo upravo.
Dogovora med strankami, ki naj bi sestavljale novo večino, namreč še ni. Kot smo včeraj poročali, se je rimski sestanek med vsemi sedmimi strankami, ki naj bi vstopile v večino, kaj kmalu zaključil brez rezultatov. Demokristjani slejkoprej vztrajajo pri zahtevi, naj bo novi župan Franco Ric-hetti kot predstavnik stranke relativne večine in kot kandidat, ki je na občinskih volitvah prejel največ preferenc. Socialisti pa tudi še dalje ugovarjajo,
da ima KD že predsednika deželne vlade ter župane vseh ostalih treh pokrajinskih glavnih mest: Vidma, Gorice in Pordenona. PSI postavlja kandidaturo sedanjega podžupana in vršilca županskih poslov Segheneja, vendar ponuja tudi kompromisno rešitev, po kateri naj bi župansko mesto pripadlo zastopniku manjše laične stranke, na primer liberalcu Traunerju. Kaj pa druge stranke? Lista za Trst se bolj nagiba k predlogu socialistov, PLI, PSDI in PRI pa kažejo sorazmerno pripravljenost podpreti demokrščanskega kandidata, pa čeprav jim je tudi socialistični kompromisni predlog seveda po godu.
Kaj lahko v takem položaju pričakujemo od drevišnje seje občinskega
sveta? Izvolitve župana seveda nikakor ne, tudi glede na dejstvo, da je na prvih glasovanjih za izvolitev prvega občana potrebna absolutna večina. V političnih krogih bodo pazljivi na "signale", ki bi utegnili priti iz poteka glasovanj: recimo, ali bodo listarji že od začetka podprli socialističnega kandidata in "laiki" demokrščanskega, kar bi lahko okrepilo oziroma ošibilo pozicije tega ali onega. Skratka, priča bomo določenemu taktiziranju, ki pa žal traja že več kot tri mesece in katerega rezultati so na dlani.
Seja pa se bo gotovo - po treh glasovanjih v prazno, ker tako pač določa zakon - zaključila z odložitvijo, ki pa ne more trajati več kot teden dni. Čez en teden se bo torej občinski svet spet sestal, v tem času pa naj bi se sporazum vendarle izcimil. Drugače pa bo na drugi seji prišlo najprej do običajnega glasovanja (na katerem bo za izvolitev župana še naprej potrebna absolutna večina), nato pa bo na vrsti balotaža med kandidatoma, ki bosta prejela največ glasov. Na balotaži bo nato zadostovala navadna, relativna večina, seveda pa bomo imeli v takem primeru župana, ki ne bo mogel učinkovito voditi občinske uprave.
Bolj kot današnja seja bodo torej odločilni prihodnji dnevi, ko se bodo stiki, dvostranski in večstranski sestanki nadaljevali s pospešenim tempom. Sicer pa jih je bilo več tudi včeraj, tako v Rimu kot v Trstu. V trenutku, ko poročamo, pa zasedata tako de-mokrščansko kot socialistično pokrajinsko vodstvo. Ali bodo na katerem od teh zasedanj našli nov recept za izhod iz krizč, ko pa stari očitno niso imeli učinka? Dejstvo pa je, da je senca komisarja (in torej razpusta pred kratkim izvoljenega občinskega sveta) vedno bolj preteča, (tm)
RIM — Šola Glasbene matice vztrajno nadaljuje svoj dolgoletni boj, da bi jo italijanska država javnopravno priznana. Ustanova,' ki bo kmalu stopila v deveto desetletje svoje dragocene glasbeno vzgojne dejavnosti išče namreč že od leta 1973 vse poti, da bi ji priznali status javne ustanove, a je doslej naletela na vsemogoče zapreke. To je njena delegacija spet poudarila včeraj, na enem od tolikih srečanj, ki so se v teh letih zvrstili v Rimu.
Na ministrstvu za šolstvo so namreč ravnatelj šole Glasbene matice Sveto Grgič ter Žarko Hrvatič in Pavel Slamič še enkrat preverjali možnosti, pa tudi pripravljenost upravnih in političnih oblasti, da bi v okviru
V zvezi s predlogom finančnega zakona je senator Spetič negativno ocenil predvideno krčenje sredstev za potrebe Trsta in Dežele, medtem ko se je sorazmerno pozitivno izrekel o kritju finančnih potreb slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Jugoslaviji. V naslednjih treh letih naj bi se finančni prispevek italijanske države za obe skupnosti zvišal od 30 na 34 milijard lir, od katerih jih je bilo 24 že zagotovljenih za kulturne dejavnosti v okviru bodočega zakona za obmejna območja (že sprejetega v poslanski zbornici), za katerega predlog finančnega zakona predvideva v celoti 350 milijard lir za tri leta. Spetič v zvezi z zakonom za obmejna območja, ki je sedaj v senatu, opozarja na manevre, ki so v teku, da bi zakon popačili ali ga celo ukinili z dnevnega reda. Namesto da bi se tako v Rimu kot v Trstu borili za dosego tega dragocenega
danih zakonskih določil ali pa v okviru predvidenih norm za reformo glasbenega šolstva v Italiji premaknili vprašanje javnopravnega priznanja šole Glasbene matice z mrtve točke. Delegacijo bi bil moral sprejeti podtajnik za prosveto demokristjanski poslanec Z oso, ki pa ga je zadržalo glasovanje v poslanski zbornici. Zato je delegacijo sprejel funkcionar ministrstva Rossi, ki je povedal, da bo v drugi polovici oktobra vrsta posvetov za oblikovanje zakonskega osnutka o reformi umetnostnega šolstva in da bodo v tem okviru skušali upoštevati tudi šolo Glasbene matice. S podtajnikom Zosom se bo delegacija šole vsekakor sestala v prihodnjih dneh v Vicenzi. (dk)
zakonskega inštrumenta in zakonske zaščite za slovensko manjšino — pravi slovenski senator — pa se zdi, kot da bi šlo za tabu, o katerem je bolje čim manj govoriti. Spetič je zato predsednika deželne vlade Biasuttija povabil, naj čimprej zbere deželne parlamentarce za razpravo o teh problemih.
Komorni koncert Amnesty International
Tržaška sekcija Amnesty International prireja jutri v dvorani glasbenega krožka RAS v Ul. S. Caterina 2 koncert klasične glasbe s triom, ki ga sesatavljajo flavtist Sergio Zolli, violinist Guido Freschi in klavičembalist Fabio Cadetto. Trio bo izvajal Pepuschovo Sonato v g-molu, Qu-antzovo Sonato v c-molu, Bachovo Sonato v G-duru in Handlovo Sonato v F-duru op. št. 5. Koncert se bo začel ob 18. uri.
Miljski občinski svet pred neizbežno krizo?
V ponedeljek bo miljski občinski svet razpravljal o proračunu, ki ga je °dbor predstavil že 20. septembra. Na seji bodo odločili o usodi sedanjega občinskega odbora in zato vlada zanjo veliko zanimanje, prav gotovo pa bomo *ahko že na današnji izredni seji slišali marsikatero pomembno izjavo.
Dejstvo je, daje miljski občinski svet razklan na dvoje. Lista Frausin, ki vodi občinsko upravo, razpolaga s štirinajstimi glasovi, neodvisni svetovalec Russig-®an pa bo po vsej verjetnosti glasoval za proračun. KD je že najavila, da bo Oanes podala splošno oceno o delovanju odbora, v ponedeljek pa se bo v glaso-izjavi izrekla proti odobritvi proračuna. Socialisti se ne strinjajo s program-sit0 zasnovo proračuna in ga zato ne bodo odobrili, proračunu nasprotujejo tudi rePublikanci, socialdemokrati in Lista za Milje. Razlika je v tem, da republikanci 111 socialdemokrati predlagajo razširitev sedanjega odbora, medtem ko se Lista Za Milje, KD in PSI nagibajo k predčasnim volitvam. Misovec se je pridružil °Poziciji, prav tako je storil neodvisni svetovalec Marchio. V ponedeljek bi 'horali torej uradno proglasiti pat pozicijo.
Kakšno je stališče Liste Frausin? Župan Mutton se je odločno opredelil proti Predčasnim volitvam, saj bi pomenile pravo dramo za Milje, hkrati pa je naglasil, Qa Je sporazum o bivši rafineriji Aguila uspeh tudi za miljsko občinsko upravo.
Spetič je ocenil predlog novega finančnega zakona
Obvestilo za otroke
Potujoči potepati, ki so se od daleč pripeljali,
zato da bi z otroki se igrali z otroki, nadaljujejo s sobotnimi potovanji.
Tokrat bodo obiskali otroke v ZGONIKU in NABREŽINI.
Otroci, pridite v soboto,
®- oktobra,
°b 15. uri na trg pred cerkvijo v Zgoniku
°ii ob 16. uri na igrišče Sokola v Nabrežini.
»Potujoči potepuhi hlso slepi, niso gluhi, be prijafle pridobijo, oobro voljo pomnožijo...«
P S.: V primeru slabega vreme-n° srečanje odpade!
Prevoz na
občni zbor ZSKD v Špetru
Občni zbor ZSKD bo, kot na-P®vedano, v soboto, 15. oktobra, i J* 15. uri v Špetru. Ob tej pridnosti bo za tržaške in goriške ®ne poskrbljeno za avtobusni s7voz. interesente vabimo, naj > čimprej zglasijo v uradih — tel- 767303 (od pone-, *lka do petka od 8. do 13. ure °d 16. do 18. ure).
Spodbude za znanost manj razvitih držav
Pakistanski nobelovec Abdus Salam, ki vodi mira-marski Mednarodni center za teoretsko fiziko in Akademijo znanosti tretjega sveta, je od včeraj tudi predsednik Mreže znanstvenih organizacij tretjega sveta, ki ima prav tako svoj sedež v Miramaru. Tako so včeraj v Grlja-nu sklenili udeleženci prvega srečanja te ustanove, ki bo združevala akademije znanosti, znanstvene svete, ministrstva za znanost, tehnologijo in šolstvo ter druge visoke znanstvene organizacije manj razvitih držav Azije, Afrike, Latinske Amerike in Vzhodne Evrope.
Tridnevnega grljanskega srečanja se je udeležilo kakih 50 visokih predstavnikov znanosti tretjega sveta, med temi 18 ministrov. Da so imeli dokaj intenzivne razprave, je mogoče sklepati že iz dejstva, da se srečanje ni zaključilo včeraj opoldne, kot je bilo napovedano, ampak pozno zvečer. Beseda je tekla o znanstvenem raziskovanju držav v razvoju in o njihovem sodelovanju pri mednarodnih projektih, zlasti na področjih biotehnologije, jedrske fizike in raziskovanja vesolja. Udeleženci pripisujejo velik pomen srečanju, saj mnogi menijo, da bo bistveno pripomogel k temu, da bodo vlade držav v razvoju posvečale znanstvenemu in tehnološkemu raziskovanju večjo pozornost. Na srečanju je bila med drugim sprejeta obveza oziroma sklep, naj bi si vse države udeleženke in druge države v razvoju čim prej uredile ažurirane znanstvene knjižnice, kar je predpogoj za njihov znanstveni razvoj.
Na srečanju je bilo tudi precej govora o vprašanju financiranja znanstvenega raziskovanja in o nevarnosti, da bi se mednarodna pomoč sprevrgla v neokolonialis-tične posege razvitih v nerazvite predele sveta. O vsem tem bi moral govoriti skupni zaključni dokument, ki pa ga udeleženci naposled niso sestavili. Sicer pa bo kaj več o njihovem delu mogoče zvedeti danes, ko se bo v Grlja-nu zaključil tudi kongres o vlogi žensk v razvoju znanosti in tehnologije tretjega sveta.
Danes zaključek posveta o psihiatriji
Danes se na Pomorski postaji zaključi mednarodni kongres o odprtih vprašanjih psihiatrične oskrbe, ki ga prireja psihiatrična služba pri tržaški KZE.
Ob udeležbi številnih izvedencev z vsega sveta so v prejšnjih dneh v ločenih delovnih skupinah obravnavali več tematskih področij: »Kultura zdravja, predstave o bolezni« in »Izkušnje in načrti za odpiranje umobolnic«. Obravnavali so tudi vprašanje novega opredeljevanja umske bolezni v civilnem pravu. Profesor ekonomske fakultete na Univerzi v Trstu Cendon je predstavil osnutek zakonskega predloga za reformo civilne zakonodaje, ki bi predvsem urejeval gmotni in osebni položaj prizadetih državljanov. Osnutek, ki ga bodo v kratkem predstavili parlamentu, vsebuje tudi predlog za posebno upravno podporo, alternativno praksi inter-dikcije in skrbstva. Prisotni so menili, da je odpiranje umobolnic nujen pogoj za odpravo zastarelega pojmovanja vloge terapevtov. O tem sta govorila tudi Argentinec Galli in Španec Gonzales. Izvedenec za sodelovanje s tretjim svetom dr. Saraceno je v svojem posegu podal analizo poenostavljenih pojmov (terapevtski pristopi in zdravila) in primarnega zdravljenja skupnosti (mreža zdravstvenih uslug prve stopnje) kot nujnih predpostavk za zdravstvo v deželah v razvoju. Prof. Emmenegger je govoril o psihološki stiski pripadnikov narodnostnih manjšin in v prvi vrsti o diskriminaciji, ki so je deležni italijanski priseljenci v Nemčiji. Dr. Galli-no je spregovoril o tem, kakšnem odnosu do zdravja imajo ljudje in kako si predstavljajo bolezen. Ta predstava je večkrat popačena zaradi pomanjkljivih in netočnih podatkov. Ob zaključku kongresa so udeleženci menili, da je na področju psihiatrije potrebna ponovna analiza vseh že ubranih poti. Družba se je v zadnjih letih v marsičem spremenila, zato je treba pomisliti na nove zdravstvene metode, kajti marsikateri pristop se je že izkazal za zastarelega.
Jutri otvoritvena premiera v Gledališču Cristallo
čq q' °b 20.30 se bo z otvoritveno premiero začela šesta sezona tržaškega Gledališ-nQrnr(Jta^°' ki bo tudi tokrat spoštovalo svojo zabavno tradicijo. Predstavilo bo fle, jj, . humoresko »Marinaresca« znanih domačih avtorjev Carpinterija in Faragu-V ,•	1° je v režiji Francesca Macedonia pripravilo Ljudsko gledališče La Contrada.
SoRfri nadtopajo Ariella Reggio, Mimmo Lo Vecchio, Gianfranco Saletta, Orazio Nagn ' piorgio Amodeo, Laura Bardi, Riccardo Canali, Patrizia Lenaz, Valentina Sce>,a .Maria Grazia Plos, Marcello Rampazzo, Mari Del Conte in Michaela Vitali. lgrQ N delo Elia Sanzognija, kostumi Fabia Bergama, glasba pa Livia Cecchelina.
ponavljali do konca meseca, abonmaji pa so naprodaj pri osrednji ln 1 Utat v Pasaži Protti in v Gledališču Cristallo, Ul. Ghirlandaio 12.
Dražja zdravniška spričevala za vozniška dovoljenja
Splo4Thka sekc*Ja Italijanske federacije ^ozicv- zc*ravnikov je v zvezi z novimi niih suflmi določili o vozniških dovolje-9® pot ®fdla, da bo za izdajo zdravniške-k6ga drla za dosego ali obnovo vozniš-Ztlesv, PVoljenja zahtevala honorar v °St>ovj tosoč lir. Sklep je bil sprejet na dosti it ?Soie posebne poklicne zahtev-S°dno.L, 1 z morebitnimi posledicami Ml°ga travniške narave), ki jo ima ta

v; družinskega zdravnika in na Indenja skupščine svojih članov.
Združenje splošnih zdravnikov tudi obvešča, da mora biti zdravniško spričevalo za vozniško dovoljenje po zakonu opremljeno z znamko ENPAM za 500 lir.
■ Pri nogometnem igrišču Zarje so
včeraj zjutraj odkrili truplo 87-letnega Francesca Križmančiča iz Bazovice. Moški, ki je manjkal od doma od srede zvečer, se je z železno žico obesil na drevo. Našel ga je izletnik, ki je po naključju šel mimo.
Včeraj zjutraj v križišču pri Opčinah
Prevrnjen tovornjak zaustavil promet za več kot šest ur
V križišču na Trbiški cesti pri Opčinah se je včeraj zgodaj zjutraj pripetila nenavadna prometna nesreča, ki je zaustavila promet za več kot šest ur. Velik tovornjak s prikolico z beneško evidenčno tablico, ki je prevažal strojne dele, se je namreč prevrnil prav v sredini križišča in na ta način popolnoma zaprl cesto.
Tovornjak fiat 170 beneškega podjetja Globus je pripeljal do križišča okrog 4. ure. Vozil ga je 37-letni jugoslovanski državljan Stanko Tomič iz Nove Pazove. Blago je bilo namenjeno v Moskvo in Tomič je na križišču hotel obrniti v smeri proti avtoterminalu pri Fernetičih. Nabrežinski karabinjerji, ki so prihiteli na kraj nesreče, menijo, da je Tomič vozil prehitro. Prazna cesta je Tomiča namreč zavedla, da je preveč pritisnil na plin, očitno pa ni računal z dejstvom, da ga čaka precej oster ovinek, tako da mu ni uspelo obdržati nadzorstva nad vozilom, ki se je prevrnilo.
Tovornjak se je najprej zamajal na levo in oplazil odbojne ograje, ki so postavljene v sredini križišča. Ko je Tomič z ostrim manevrom skušal uravnati vozilo, pa je izgubilo ravnotežje. Tovornjak se je najprej zasukal v nasprotno smer, nato pa se je prikolica odklopila od vozniške kabine in se prevrnila na levi bok prav pred kabino mestnih redarjev.
Nesreča je povzročila precejšnjo gmotno škodo, saj je tovornjak skoraj popolnoma uničil odbojne ograje, cestne znake ter pomečkal zelenice, medtem ko se voznik Tomič k sreči sploh ni poškodoval.
Dvigovanje tovornjaka je trajalo več ur. Preden so uspeli pospraviti vse strojne dele, ki so se zakotalili na cesto in očistiti cestni tlak, pa je bila že 10. ura. Šele tedaj je lahko promet stekel normalno, gost jutranji promet pa so karabinjerji preusmerili na obalno cesto.
Poslednje slovo od Vilka Metlikovca
V bolnici v Avia-nu je po daljši bolezni umrl znani slovenski gostinec Vilko Metlikovec, lastnik in upravitelj restavracije in hotela "Dama Blanca" v devinskem portiču. Pokojnik se je rodil 2. januarja 1926 v Sliv-nem kot zadnji izmed štirih sinov, kmalu zatem pa se je z družino preselil na očetov rojstni dom v Sesljanu. Komaj se je izučil za klesarja v strokovni šoli v Nabrežini, ko so ga italijanske oblasti predčasno vpoklicale v vojsko, točneje v posebni bataljon. Domov se je vrnil ob zlomu Italije septembra 1943, a kmalu nato so ga Nemci odpeljali na prisilno delo v Nemčijo.
Po vojni je Vilko Metlikovec opravljal razne poklice, dokler ni z ženo Ireno Kralj leta 1952 prevzel od brata Atilija hotelsko dejavnost v Devinu. Kot uspešen gostinec si je pridobil ugled in postal vidni član raznih strokovnih organizacij in odborov. Bil je član upravnega sveta Tržaške turistične ustanove, devinsko-nabrežinske občinske komisije za trgovino, pa tudi odbora za Nagrado dobrote "Devinski grad". Z njim odhaja tudi trden Slovenec.
Pokojnikov pogreb bo danes s pričetkom ob 15. uri v devinski cerkvi, pokopali pa ga bodo na pokopališču v Sesljanu. Ženi Ireni, bratoma Jožetu in Atiliju ter ostalemu sorodstvu izrekamo iskreno sožalje.
7. 10. 1984
7. 10. 1988
Ob 4. obletnici smrti naše nepozabne
Zdenke Trampuž
se je z ljubeznijo spominjajo
SVOJCI
Trst, 7. oktobra 1988
Ob smrti prijatelja in podpornika Vilka Metlikovca izraža ŠD Sokol ženi, bratoma in ostalemu sorodstvu najiskrenejše sožalje.

Dijaki zavoda /. Stefan so obiskali Milan
Veliko zanimivih novosti na sejmu informatike SMAU
V Milanu so pred dnevi odprli 25. sejem informatike in telematike SMAU, ki poteka letos v znamenju jubileja. Gre za letni sejem o računalništvu, telekomunikacijah in uradniški opremi, ki zajema letos tudi zgodovinski pregled tehnologije telekomunikacij od pionirskih prenosov glasu do današnjih telekomunikacijskih omrežij na osnovi optičnih vlaken oziroma satelitskih zvez.
Dijaki IV. razreda poklicnega zavoda J. Stefan so si prejšnjo soboto ogledali omenjeni sejem in se seznanili z vsemi tehnološkimi novitetami pa tudi dinamičnim vzdušjem tržnega delovanja, saj je omenjena razstava tudi priložnost za sklepanje poslovnih pogodb. Na površini 600.000 kvadratnih metrov se srečujejo predstavniki podjetij iz različnih držav in poslovni operaterji italijanskih firm. Za leto 1987 je npr. italijansko tržišče zabeležilo rekordno vsoto 19.842 milijard lir skupnega prometa, od katerih je 15.300 milijard oziroma 77,1 odstotka pripadal k informatiki, 2.413 milijard oz. 12,2 odst. uradniški opremi in 2.129 milijard oz. 10,7 odst. telekomunikacijskemu sektorju. Letni porastek tržišča pa znaša 19 odstotkov.
Omenjeni sejem ima velik odmev v ekonomskem sektorju. Tudi gospodarski dnevnik »II Sole-24 ore« je te dni dogodku posvetil veliko pozornost. Kljub temu da je razstava osnovana na trgovskem poslovanju, jo je organiza-
torjem uspelo obogatiti s celo vrsto kulturnih dosežkov. Tako so uspešno prikazali pomen tehnologije v sodobni družbi, ki občuteno vpliva na vsakdanje življenje. Obiskovalci so se pobli-že seznanili z najnovejšimi modeli računalnikov, hkrati pa so tudi prisostvovali številnim pobudam, ki so jih organizatorji in posamezna podjetja priredili kot odgovor na geslo: »SMAU come proposta di cultura« -SMAU kot predlog kulture«.
Za naše dijake je bila zanimiva predvsem predstavitev najnovejših dosežkov na področju superprevod-nosti, ki jo je priredila firma IBM. Švicarska raziskovalca Bednorz in Muller iz podjetja IBM sta namreč prejela Nobelovo nagrado za fiziko. Odkrila sta zlitino, ki na neobičajno visoki temperaturi (-183 stopinj Celzija) ohrani superprevodniške lastnosti. Prejšnja naj višja temperatura tega fizikalnega pojava je znašala - 250 stopinj C).
To znanstveno odkritje je izredno pomembno tudi s tehnološkega vidika, saj je s hlajenjem tekočega dušika mogoče ustvariti ustrezne pogoje za superprevodnost, v katerih snov nima nobene električne upornosti in zato ohranja električni tok brez dovajanja energije.
Ogled sejma je kot običajno nudil tudi priložnost za ocenitev današnjega položaja v računalništvu in za ugotovitev smernic, ki bodo že v naslednjih
mesecih označevale poslovanje v informacijskem sektorju. Na tržišču še vedno primanjkuje zadostno število računalniških spominskih enot, kar je tudi povzročilo propad številnih manjših podjetij Daljnega vzhoda, posebno Tajwana, ki so doslej uspešno konkurirala z ameriškimi firmami. Kljub temu pa je manjšemu tajwanskemu podjetju na sejmu le uspelo prikazati najmodernejši kompatibilni osebni računalnik, ki je osnovan na centralni enoti 80386 in obratuje na frekvenci 34 Mhz.
Za svetovno tržišče pa pomeni največjo novost vstop velikih japonskih podjetij v sektor osebnih računalnikov. Tako je n.pr. japonska družba Hi-unday Corporation, ki že izdeluje avtomobile in gradi jedrske centrale, posegla tudi na računalniško področje in izdelala osebni računalnik.
Ekonomsko moč japonskih podjetij je danes že mogoče primerjati z močjo ameriških velikanov informatike.
Prisotnost japonskih ekonomskih velesil na svetovnem tržišču bo verjetno v kratkem bistveno spremenila sedanji položaj vzhodnoazijskih podjetij, ki so doslej imele le možnost kopiranja ameriških izdelkov na osnovi cenene delovne sile. Japonska podjetja pa konkurirajo na svetovnem tržišču predvsem z modernizacijo tehnološke proizvodnje.
PAVEL ČOK
Na Opčinah slavili 80 let Jožeta Guština
(Foto Magajna)
Pred dnevi so imeli člani ženskega in moškega pevskega zbora KD Tabor velik praznik. Slavili so namreč 80-let-nico Jožeta Guština, ki je aktiven član moškega zbora od ustanovitve.
Jože Guštin po rodu ni Openc, vendar ga Openci imajo za svojega, saj je v tem kraju od leta 1945. Rodil se je namreč v Repnu kot šesti od osmih otrok v zavedni kmečki družini Urše in Antona Guština. Ljudsko šolo je obiskoval in dokončal na Repentabru in takoj je moral na delo, da bi pomagal številni družini. Najprej je nekaj časa služil na Colu, potem pa se je zaposlil v neki trgovini jestvin v mestu. Odšel je v Jugoslavijo ter se kmalu vrnil, ker so fašisti grozili svojcem zaradi njegove odsotnosti. Vojaški rok je kot nešteto naših fantov služil v raznih krajih južne Italije v tako imenovanem Battaglione speciale. Med vojno je odšel v anglo-ameriško vojsko
ter se javil za Titovo partizansko vojsko in bil dodeljen v tankovsko brigado. Po vojni se je srečno vrnil domov ter se oženil z domačinko Angelo Guštin, ki mu je v zakonu povila dva otroka ter jih vzgojila v zavedne in napredne delovne ljudi. Dolgo let je bil Jože zaposlen pri Jugo in Jadro liniji v Trstu, sedaj pa uživa zasluženi pokoj. Ne smemo pa misliti, da se je Jože zaradi tega zaprl med zidove svojega doma, obratno. Vedno kaj dela in pomaga. V zboru je še dandanes, kljub osmim križem, vedno aktiven, prisoten je tudi pri vsaki prireditvi tako doma kot v ostalih okoliških vaseh in v mestu. Ob tem jubileju so slavljencu zapeli tako pevci ženskega kot moškega zbora ter mu poklonili cvetje in priložnostna darila. Z domačo kapljico so mu tudi nazdravili in zaželeli, da bi še dolgo let bil med njimi, zdrav in vesel, (mm)
_________gledališča_____________
VERDI
Jesenska simfonična sezona - Jutri ob 20.30 (red A) bo na sporedu koncert violinistke Christiane EDINGER. Dirigent Nikša BAREZA. Na sporedu Pizzettijeve, Mendelssohnove in Sibeliusove skladbe.
Pri blagajni gledališča Verdi so v teku vpisovanja novih in potrditve starih abonmajev.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1988/89 - Pri
osrednji blagajni v Pasaži Protti so v teku vpisovanja novih abonmajev in potrditve starih.
CRISTALLO - LA CONTRADA
Jutri ob 20.30 bo v gledališču Cristallo premiera Carpinterijevega in Faraguno-vega dela MARINARESCA ali NEL PA-ESE DELLE MALDOBRIE. Pri blagajni gledališča Cristallo (Ul. Ghirlandaio 12) so v teku vpisovanja novih abonmajev.
koncerti
V krožku RAS - Ul. S. Caterina 2 - bo jutri ob 18.00 v organizaciji Amnesty International koncert tria, ki ga sestavljajo Sergio Zolli (flavta), Guido Freschi (violina) in Flavio Cadetto (čembalo).
Pri KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monte Sernio 27
gostuje
MPZ VENTURINI od Domja Jutri, 8. t. m., ob 20. uri.
Zbor vodi Ivan Taučar.
Vabljeni!
šolske vesti
Sindikat Slovenske šole obvešča vzgojiteljice, da je razpisan izredni rok habilitacijo po zakonu 276/88 za poučevanje v otroških vrtcih. Prošnjo lahko vlo-' žijo vzgojiteljice, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: a) so poučevale kot suplen-tke v državnih otroških vrtcih v šolskem letu 1981/82 z letnim imenovanjem šolskega skrbništva, b) so opravile, tudi kot začasne suplentke z imenovanjem didaktičnega ravnatelja, v šolskem letu 1978/79/80/81/82 eno leto (180 dni) sup-
lence v državnih otroških vrtcih in drugo leto suplence v sedemletju 1975/82. Rok za vložitev prošnje zapade 2. novembra t. 1. Informacije na sedežu SSŠ, Ul. Carducci 8, v sredo in petek od 11. do 12. ure, v torek in četrtek, od 16. do 17. ure.
Vloga glasbene vzgoje v šoli
Mednarodni center za glasbene raziskave CIRM prireja v ponedeljek, 10. oktobra, v krožku Salvemini (Korzo Italia 12) srečanje na temo Pomen glasbene vzgoje v obvezni šoli. Srečanje bo vodila ravnateljica CIRM prof. Claudia Mattiotto, ki bo ob tej priložnosti tudi podala obračun delovanja CIRM v preteklem letu in obenem predstavila pobude Centra v jeseni. Tečaji CIRM so namenjeni prvenstveno glasbenikom, šolnikom in vsem, ki jih glasba zanima. Srečanje se bo začelo ob 18. uri.
včeraj - danes
Danes, PETEK, 7. oktobra 1988
MARIJA _
Sonce vzide ob 6.11 in zatone ob 17.34 - Dolžina dneva 11.23 - Luna vzide ob 2.31 in zatone ob 16.17.
Jutri, SOBOTA, 8. oktobra 1988
MITJA
PLIMOVANJE DANES: ob 1.26 najnižja -39 cm, ob 8.03 najvišja 42 cm, ob 14.16 najnižja -27 cm, ob 19.53 najvišja 25 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 15,5 stopinje, zračni tlak 1011,2 mb pada, veter 23 km na uro vzhodni severovzhodnik, burja s sunki 45 km na uro, vlaga 64-odstotna, dežja je padlo 4 desetinke mm, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 19,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Calypso Cesca, Lucia Battello, Mauro Binetti, Annalisa Carlet-ti, Stefania Parnici.
UMRLI SO: 73-letni Gaetano Di Tom-maso, 87-letni Bruno Trento, 76-letna Maria Prasel, 59-letni Bruno Sisti, 68-let-ni Stellio Nova, 94-letni Giovanni Riosa, 44-letna Elsa Tuljak, 76-letni Agostino Jercog, 75-letna Bianca Cetin, 50-letni Virgilio Visintin, 82-letna Renata Toma-sovich, 49-letna Pierina Bucaj.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 3., do sobote,
8. oktobra 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella 41.
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella 41, Trg Garibaldi 5, Ul. delVOrolo-gio 6.
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Garibaldi 5, Ul. delVOrologio 6.
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422124), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Oglasni oddelek
sprejema oglase in razna obvestila vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČ
Otvoritvena predstava sezone 1988-89
Franco Brusati
Galantni pogovori
Režija: Boris Kobal
Igrajo: Mira Sardoč, Silvij Kobal, Maja Blagovič in Stojan Colja PONOVITVE:
jutri, 8. t.m., ob 20.30 abonma red F - druga sobota v nedeljo, 9. t.m., ob 16. uri abonma red G - druga nedelja
Prodaja abonmajev in vstopnic od 10. do 12. ure vsak delavnik ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4 (tel. 734265). Že abonirane naproščamo, da dvignejo izkaznice čimprej.
Mladinska sekcija Slovenske skupnosti je 28. 8. t. 1. začela zbirati podpise v podporo Odbora za varstvo človekovih pravic iz Slovenije.
Pobuda Mladinske sekcije Slovenske skupnosti, ki so jo poimenovali Za boljši slovenski jutri je presegla začetna pričakovanja, saj je doslej dalo svoj podpis skoraj 1.000 oseb.
Da bi ta pobuda zajela še širši krog Slovencev v Italiji Mladinska sekcija Slovenske skupnosti predlaga naj se ustanovi odbor, ki bi ga sestavljali različno usmerjeni posamezniki oz. organizacije. Zato sklicuje
JAVNO SREČANJE,
na katero vabi vse, ki bi jih zanimalo ustanoviti solidarnostni odbor.
Srečanje bo danes, 7. t. m., ob 20. uri na sedežu Slovenske skupnosti v Trstu, Ul. Machiavelli 22.
izleti
Sekcija PSI Dolina obvešča, da bo odhod avtobusa na izlet v Murano, Burano in Torcello (Benetke) v nedeljo, 9. oktobra: ob 6.45 iz Boljunca, ob 6.50 iz Doline (Banje) in ob 7. uri od Domja (A. Ukmar).
Dolinska sekcija Slovenske skupnosti priredi v nedeljo, 9. oktobra, enodnevni izlet v deželo Veneto v kraje Valdob-biadene, Feltre in Bassano del Grappa in Gonars. Prijave sprejema Mario Zahar, tel. 228481 v večernih urah.
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 Bird, ZDA 1988: r. Clint Eastwood; i. Forest Whitaker, Diane Venora.
EKCELSIOR I - 17.45, 22.15 Good morning Vietnam, r. Barry Leving-ton; i. Robin VVilliams.
EKCELSIOR II - 18.15, 21.45 Dead On Arrival, krim.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 II buio si avvicina, srh., r. K. Bigelow, i. A. Pasdar, J. Wright. □
NAZIONALE II - 16.30, 20.15 Mondo cane 2000 1’incredibile. □ □
NAZIONALE III - 16.15, 22.00 Ancora ti prego ancora, porn. ti □.
NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 L’impe-ro dei sensi, dram., r. N. Oshima, i. M. Eiko, N. Aoi. □ □
PENICE - 18.00, 22.15 Corning to America - II principe cerca mog-lie, kom.-, i. Eddie Murphy.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Mister Crocodile Dundee II, r. John Cor-nell, i. Paul Hogan, Linda Kozlov-sky.
MIGNON - 16.00, 22.00 Asterix con-tro Cesare, ris., prod. Walt Disney.
EDEN - 15.30, 22.00 Stimolazioni ani-malesche, porn. □ □
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.00 Lesbiches II, porn. □ □
CAPITOL - 16.00, 22.00 Madama Sou-satzka, r. John Schlessinger; i. Shir-ley McLaine.
LUMIERE FICE - 17.00, 22.00 Arancia meccanica, fant., ZDA 1971, r. Stan-ley Kubrick; i. Malcolm McDovvell, Patrick Magee. □ □
ALCIONE - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 Daniela mini slip, porn. □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava z naslovom UMETNOST IN POHIŠTVO. Svoja dela razstavljajo:. Nado Canuti, Pasguale Di Fabio, Federi-co Gismondi, Ali Al Jabiri, Paolo Pratali, Daniela Rancati in Tina San.
V	konjušnici v Miramarskem parku je odprta razstava z naslovom NOVE MEJE V ARHITEKTURI, ki prikazuje stvaritve arhitekta Maksa FABIANIJA. Urnik: od 10.30 do 18.30.
V	Kraškem muzeju v Repnu je odprta razstava ČLOVEK IN LES. Razstava bo odprta do 23. oktobra, pripravil jo je Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v sodelovanju z odborniš-tvom za kmetijstvo Tržaške pokrajine. Urnik: od ponedeljka do petka od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 14. do 19. ure.
V	Občinski galeriji - Trg Unita - bo do 9. t. m. odprta razstava likovnika Borisa ZULJANA.
V	Studiu PHI - Ul. S. Michele 8/1 - je
na ogled do 23. t. m. fotografska razstava slikarjev Alfreda DAVOLIJA in Alda PA-L1NA.
V	galeriji Torbandena bo do 30. t. m.
odprta razstava slikarja Edmonda DOB-RZANSKIJA.
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom.
Še jutri bodo na ogled fotografije Antonia SPAZZALA na temo TIHOŽITJA IN KRAJINE. Urnik: od 16. do 20. ure.
V	Palači Costanzi bodo jutri ob 18.30 odprli razstavo slikarja Ulisseja SARTI-NIJA.
__________prispevki_________________
Ob obletnici smrti Andra Čoka darujejo svojci 300.000 lir in ne 30.000 lir za Sklad Andra Čoka pri srednji šoli S. Kosovel.
Namesto cvetja na grob Marije Tomažič darujeta Marta in Giorgio 30.000 lir za KD F. Prešeren.
Namesto cvetja na grob Marije Maver daruje Izidor Zobec 20.000 lir za Sklad M. Cuk.
Družina Gheler 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Norma z družino daruje 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
N. N. s Katinare 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V spomin na sestrično Zalko Škerjanc darujeta Marija in Bruno Kalc 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
Ob smrti tete Netke daruje Ada Ru-pelli z družino 50.000 lir za Zadrugo Ban.
Ema Kerševan daruje 10.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
Lely Nakrst daruje 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Namesto cvetja na grob Lojzeta Vižintina darujeta Stanko in Marisa 20.000 lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob predrage Pep-ke Malalan daruje družina Guštin 15.000 lir za ŽPZ Tabor in 15.000 lir za MPŽ Tabor.
_________mali oglasi
OSMICO je odprl Josip Sancin v Dolini-Toči staro belo in črno vino.
ZAZIDLJIVO zemljišče iščem v dolinski občini. Tel. 280591.
FANT s končano nižjo srednjo šolo išče službo kot vajenec vodoinštalater. Tel. 71008 v popoldanskih urah.
PRODAM Hlavatyjeve akvarele. Tel. 413142.
PRODAM prešo za stiskanje grozdja-Tel. 229332.
PRODAM vespo 125 v dobrem stanju. Tel. 824381.
PRODAM autobianchi A 112 E rdeče barve, letnik 1981, v dobrem stanju-Tel. 363531 od 13. do 14. ure.
PROFESORICA nudi lekcije na domu za literarne predmete. Tel. 226323.
HIŠO s površino dvakrat 40 kv. m prodam v Praprotu št. 4. Tel. 200842.
16-LETNO DEKLE s prakso išče zaposlitev kot prodajalka. Tel. 229523 ob večernih urah.
6. 10. 1988
menjalnica
Ameriški dolar.............. 1380.—
Nemška marka ............. 743.—
Francoski frank............ 216.—
Holandski florint ........ 657.—
Belgijski frank............ 35.—
Funt šterling ............ 2330.—
Irski šterling............ 1980.—
Danska krona.............. 190,50
Grška drahma ................. 8,70
Kanadski dolar ........... 1130.—
Japonski jen................... 9,70
Švicarski frank ........... 875.—
Avstrijski šiling............ 105,30
Norveška krona .............. 199,50
Švedska krona................ 213,50
Portugalski eskudo............. 8,50
Španska peseta................ 10,50
Avstralski dolar .......... 1050. —
Debeli dinar................... 0,35
Drobni dinar................... 0,35
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611



filmi na tv zaslonu
kinoatelje
VIA COL VENTO — Gone with the Wind — V vrtincu, ZDA 1939.
Režija: Victor Fleming. Igrajo: Clark Gable, Vivien Leigh, Leslie Howard, Olivia de Havilland.
Nocoj, 7. oktobra, ob 20.30, RAI 1.
Epsko-dramatični film. Hčerka bogate »južnjaške« družine (navihano Scarlett O Hara neponovljivo odigra Vivien Leigh) je zaljubljena v bratranca (Leslie Howard), a ta se raje odloči za njeno sestro (Olivia de Havilland). Veliko domačijo 0'Harovih Taro opustoši veliki mrtvaški »vrtinec«, ki ga sproži bratomorna secesijska vojna med Severom in Jugom. Očarljivo Scarlett reši žilavi pustolovec Rhett Butler (Clark Gable), ki osvoji njeno srce. Junakinjo znane uspešnice Margaret Mitchellove preganja še zla usoda: umre ji hči, Scarlett uspe pozabiti na prvo ljubezen in se posveti svojemu zakonitemu možu...
Znameniti Flemingov film so dolga leta citirali kot največji hollywoodski komercialno-umetniški uspeh.
UN' AMERICANO A ROMA — Amerikanec v Rimu, It. 1954.
Režija: Steno. Igrajo: Alberto Sordi, Maria Pia Casi-lio, lise Petersen, Carlo Delle Piane.
V	soboto, 8. oktobra, ob 20.30, CANALE 5.
Komični film. Režiser Stefano Vanzina, ki od nekdaj podpisuje svoje filme s psevdonimom Steno, je izkušeni avtor in pravzaprav veteran (rojen 1915) italijanskega komičnega filma. Za seboj ima precej obsežno filmografijo: Guardie e ladri (1951), To to a colori (1952), Susanna tutta panna (1957), Piedone lo sbirro (1973), itn. Prav iz svojega prejšnjega Un giorno in pretura (1953) je prenesel posrečen lik Rimljana Nanda Moriconija, ki je navdušen in fanatičen simpatizer Amerike in vsega, kar prihaja z druge strani oceana. Novi zvezdnik italijanskega komičnega filma Alberto Sordi (teče L 1954) povsem uteleša razne manije, stereotipe in obnašanja takratnega, komaj »osvobojenega« povprečnega Italijana, ki šablonsko in poželjivo srka vase vse, kar ima čudežno proizvodno poreklo »Made in USA«!
GROSSO GUAIO a CHINATOVVN — Big Trouble in Chi-natovvn — Velika zmeda v Chinatownu, ZDA 1986.
Režija: John Carpenter. Igrajo: Kurt Russell, Kirn Cat-tral.
V	nedeljo, 19. oktobra, ob 20.35, Italia 1.
Fantastični film. Zaplet najnovejšega - Carpenterjevega filma, ki ga Berlusconijeva mreža prvič predstavlja na tv ekranih, je zmes thrillerja in znanstvenofantastične lepljenke. Neustrašni bojevnik Jack Burton in njegov kitajski prijatelj Wang-chi iščeta po zatohlih ulicah in podzemlju Chi-natovvna lepo Suzee Pai. VVang-Chijevo zaročenko je ugrabil skrivnostni in mogočni Lo-Pan. Junaka se morata spoprijeti z zasedami in zaprekami, od najbolj sofisticiranih elektronskih naprav do grozljivih strahov, od nadvse nevarnih magičnih sil do klasičnega vzhodnjaškega kung-fuja.
Protagonista Jacka Burtona ironično in zabavno pooseblja Kurt Russell, nepozabni enooki vesoljski detektiv iz prejšnje Carpenterjeve uspešnice Beg iz New Yorka (1981.
LA CONTESSA SCALZA — The Barefoot Contessa — Bosonoga grofica, ZDA-It. 1954.
Režija: Joseph Leo Mankievvicz. Igrajo: Humphrey Bogart, Ava Gardner, Edmond 0’Brien, Rossano Brazzi.
V	ponedeljek, 10. oktobra, ob 20.30, na Rete 4.
Dramatični film. Neznana španska plesalka (Ava Gardner) postane po zaslugi ameriškega režiserja (Humphrey Bogart) velika filmska zvezda. Za nekdanjo plesalko flamenka se tako začne živahno, slastno in briljantno življe-
nje. Med številnimi pustolovščinami se romantična Ava Gardner usodno zaljubi v italijanskega grofa (Rossano Brazzi), ki je po težki vojni rani ostal impotenten. Nesrečna »grofica« je zanj pripravljena žrtvovati vse, tudi življenje.
Znani hollywoodski režiser in producent Joseph L. Man-kiewicz je realiziral tole prefinjeno melodramo z montažo štirih izsekov v »flash-backu«. in jih povezal z dramatično sekvenco o pogrebu nesrečne ljubimke. Film nekoliko spominja na že zbledele sentimentalne feljtone italijanskega nemega filma, vendar gre le za formalno sorodnost.
INTERCEPTOR - IL GUERRIERO DELLA STRADA — Mad Max 2, Avstralija 1982.
Režija: George Miller. Igrajo: Mel Gibson, Bruce Spense, Mike Preston, Max Phipps.
V	torek, 11. oktobra, ob 20.30, na Italia 1.
Pustolovski film. To je druga tv premiera, ki jo ponuja
Italia 1 svojim gledalcem. Mad Max ali po naše Nori Max, ki ga pooseblja atletski Mel Gibson, je danes dokaj znan italijanski publiki, še zlasti po velikem uspehu tretjega dela Millerjeve znanstvenofantastične trilogije Mad Max oltre la sfera del tuono (1985), v katerem je nastopala tudi seksi-pevka Tina Turner. Mad Max je nepremagljivi, brezhibni, a nečloveški junak v apokaliptičnem Srednjem veku bodočnosti. Na uničeni Zemlji, ki so jo opustošile jedrske vojne, vladata le nasilje in strogi zakon samoohranitve. V prvem filmu (Mad Max 1, 1980) tolpa huliganov umori Maxovo družino. Tako se začne njegov "nori" in maščevalni pohod, prej proti morilcem njegovih dragih in nato proti drugim zločincem leta 2000. Odlični so posebni efekti!
ATTERAGGIO ZERO — Ekipazh, SZ 1980.
Režija: Aleksandr Mitta. Igrajo: Georgej Ženov, Ana-tolij Vasilev, Aleksandra Jakoveva, Leonid Pilatov.
V	sredo, 12. oktobra, ob 23.45, na Rete 4.
Dramatični film. Rete 4 ponuja ta teden ciklus sodobnih sovjetskih (!) filmov. Privatne tv postaje doslej niso pokazale kakega posebnega zanimanja za kvalitetne, nenavadne, in zato nekomercialne filme kinematografij, ki niso produkt Hollywooda ali Cinecitta.
Mittejev film o hudi letalski katastrofi ni najbolj znan naslov na seznamu (v torek ob 24. uri bo na sporedu Stalker iz leta 1979 Andreja Tarkovskega, v četrtek, ob 23.50 Guell -ultimo giorno iz leta 1986 Konstantina Lopušanskega), a je gotovo zanimiv za primerjavo s podobnimi ameriškimi produkcijami (Airport, Airport 77).
NA VMESNEM TIRU — Zwischengleis, ZRN 1978.
Režija: Wolfgang Staudte. Igrajo: Mel Ferrer, Paola Kinski, Martin Luttge, Hannelore Schmidt.
V	četrtek, 13. oktobra, ob 11. na RTV Ljubljana.
Dramatični film. Nemški režiser Wolfgang Staudte, rojen leta 1906, je začel umetniško pot kot igralec pri Reinhardtu in Piscatorju, pozneje je snemal filme v NDR, kasneje po letu 1956 v ZRN. Osrednji motiv njegovega opusa je razmišljanje in obračunavanje z vojno. Tudi elegična zgodba Na vmesnem tiru je postavljena v obdobje takoj po drugi svetovni vojni, ko se je začela obnova Nemčije in je to dogajanje nadzorovala ameriška vojska.
Mlado nemško dekle dobi delo v ameriškem štabu, tu se seznani s svojim šefom, ameriškim polkovnikom Stonejem. Njuno spontano prijateljstvo se kmalu spremeni v ljubezensko zvezo. Toda poročeni ameriški visoki oficir je noče dokončno sprejeti in raje dopusti, da se dekle (nesrečno) poroči z mladim, ambicioznim nemškim fantom, ki ji obljublja urejeno, varno življenje in blagostanje.
Pripravlja: Boris Devetak
Nove plošče
ADRIANO PAPPALARDO SANDV	LP
Glasbeni revival v Italiji: edinstveni trenutek za vse italijanske pevce, pevke in skupine, ki spominjajo na legendarno dobo šestdesetih let. Tako postajajo spet moderni Little Tony, Bobby Solo in Rosanna Fratello, ki so si prisvojili glasbeni show na zasebni mreži Ca-nale 5, nato še Caterina Caselli in I Nomadi, lahko pa bi še naštevali.
Med protagonisti revivala smo zasačili "novo" ploščo znanega Adriana Pappalarda, ki slovi po svojem hripavem glasu. V resnici vsebuje plošča le nekaj novih pesmi, ostale pa so znani hiti šestdesetih let, kot, denimo, E' ancora giorno, Una donna itd. Vse pesmi so vezane na dvojici Battisti-Mogol in La-vezzi-Mogol, za nove songe pa je poskrbel še skoraj neznani, vendar odlični Massimo Bubo-la, ki je izčrpno in dodobra izkoristil glas Adriana Pappalarda. To jasno dokazujeta tako Sandy kot Calci in culo. Prva je počasna balada, kot je že značilno za Pappalarda, medtem ko so Brce v rit pogumen in zanimiv rock, ki zelo spomi-
nja na Joeja Cockerja. Mislim, da ima Pappalardo izredno uporabljiv glas za hripave roc-kovske pesmi, celo boljši od Cockerja, vendar ga je v ta namen premalo izkoristil.
Vsekakor je ta album primeren tudi za mlajšo generacijo, saj so tako rekoč stare pesmi še vedno aktualne in glasbeno v redu.
Pesmi v albumu so: Sandy, E' ancora giorno, Giallo uguale Sole, Ricominciamo, Come bambini, Calci in culo, Una donna, Segui lui, Cavallo, Non mi lasciare mai.
C
današnji televizijski in radijski sporedi
RAI 1
a
RAI 2
RAI 3
7.15	Aktualno: Uno mattina
9.3.5	Nanizanka: La famiglia Brady
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci
10.30	Dnevnik
10.40	Ci vediamo alle dieci (2. del)
11.00	Nan.: Aeroporto internazionale
11.30	Ci vediamo alle dieci (3. del) H.55 Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Variete: Fantastico bis
14.15	Nanizanka: Sherlock Holmes
15.10	Izobr. oddaja: Tehnike in okus
16.00	Risanke
16.50	Nadaljevanka: Diciottanni 17-55 Rubrika iz parlamenta
18.00	Dnevnik - vesti
18.05	Film: Orazi e Curiazi (pust., It,-ZDA 1961, r. F. Baldi, i. A. Ladd, F. Bettoja)
bt40 Almanah, vreme in dnevnik ■10.30 Film: Via col vento (dram., ZDA 1939, r. V. Fleming, i. C. Gable)
12.45	Dnevnik
22.50	Film: Via col vento (2. del)
6-10 Dnevnik - zadnje vesti 6-20 Šport: košarka
8.00	Nadaljevanka: Allo Beatrice
9.00	Film: Villa borghese (It. 1953, r. G. Frartciolini, i. A. M. Ferrero)
11.00	Tečaj angleškega jezika
11.30	Nanizanki: L’impareggiabile gi-udice Franklin, 12.00 Uno -f uno
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.30	Dnevnik
14.40	Variete: Era il piacere dellestate
16.50	Film: Le spie vengono dal semif-reddo (kom., It. 1965, r. M. Bava, L F. Franchi, C. Ingrassia)
18.20	Dnevnik - športne vesti
18.35 Nan.: Il commissario K oster
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Un omicidio programmato (krim., VB 1984, r. A. Rakoff, i. A. Lansbury, L. Olivier)
21.50	Dnevnik
22.05	Variete: Il Milionario (vodi Joce-iyn)
23.05	Glasbena oddaja: Capriccio ita-liano
0.35 Film: Se ci provi... io ci sto! (kom., ZDA 1973, r. A. Avakian, i. C. Gorman, J. P. Ryan)
12.00	Informativna oddaja: Vabilo v gledališče
14.00	Deželne vesti
14.30	Šport: tenis (iz Cagliarija)
17.30	Dokumentarna oddaja: Geo
18.20	Nanizanka: Vita da strega
18.45	Športna oddaja: Derby - jahanje, tek tris (iz Milana, vodi Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dokumentarna oddaja: 20 let prej
20.00	Variete: Complimenti per la trasmissione (vodi Piero Chiam-bretti)
20.30	Aktualna oddaja: Non stupitevi, e cosi! - Amore dietro le sbarre (ured. Simona Gusberti)
21.45	Dnevnik - nocoj
21.55 Film: Horror Express (srh., VB-Šp. 1972, r. Gene Martin, i., Christopher Lee, Peter Cushing, Alberto De Mendoza)
23.25 Dnevnik - zadnje vesti
23.40	Dokumentarna oddaja: 20 let prej
Jfr RTV Ljubljana___________
10.00	Mozaik: Tednik
11.00	Gasilski obzornik: Gasilstvo dežele slovenske v sliki, besedi in glasbi
11.40	Dok. oddaja: Mandela
16.45	Mozaik: Tednik (pon.)
17.45	Spored za otroke in mlade: Oliver Twist (12. del)
18.15	Dok.: Dediščina Evrope
18.45	Risanka
19.00	Vreme in Obzornik
19.13 TV Okno
19.18 Zrno
19.30	Dnevnik in vreme
19.59 Zrcalo tedna
20.20	Nadaljevanka: Smrt v Kaliforniji (Joan Barthel, r. Delbert Mann, i. Cheryl Ladd, Sam Elliot, 4. del)
21.15	Dok. oddaja: Čas negotovosti -Preroki in obeti klasičnega kapitalizma
22.20	Dnevnik
22.35 Film: Moj dragi general (dram., Šp. 1987, r. Jaime de Arminan, i. Fernando Rey, Jose Luis Lopez, Fernando Fernan Gomez)
0.20 Video strani
® TV Koper _____________________
13.30	TVD Novice
13.40	Športna oddaja: Juke box
14.10	Šport: nogomet (ponovitev povratne tekme)
17.00	Kronika in reportaže: Šport spektakel
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Sindikati o preusmeritvi bivše rafinerije Aguila TRST — Obisk predstavnikov Zveze slovenskih izseljencev GORICA — S posveta o škofu Attemsu
TRST — Kulturne prireditve ob mednarodnem posvetu o psihiatri-
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka
20.30	Šport: ameriški football
22.30	TVD Vse danes
22.40	Športna oddaja: Sportime magazine
23.00	Kronika in reportaže: Šport spektakel (ponovitev)
r
m
CANALE 5
8-	00 Nanizanke: Strega per
amore, 8.30 La časa nella prateria, 9.30 Ge-. neral Hospital l*L35 Kvizi: Cantando, can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 Il pranzo e servito,
13.30	Čari genitori,
14.15	II gioco delle ,, coppie
'AOO Film: Scorciatoia per 1’inferno (dram., ZDA 1956, r. James Cagney, i. Robert Ivers, Willi-. am Bishop)
'•10 Kvizi: Doppio slalom,
17.40	Cest la vie, 18.10 . OK il prezzo e giusto!
9.10	Nan.: Časa Vianello
9-	45 Kviz: Tra moglie e ma-, rito
0-30 Variete: Il gioco dei nove speciale serie A Dokumentarec: Forum Variete: Maurizio Cos-tanzo show
8-	45 Rubrika: Premiere
9-	55 Nanizanki: Sulle stra-
de della California, 1.55 Petrocelli
85
RETEOUATTRO j
8-30 Nanizanki: Il Santo, Q 9.00 Adam 12 a-80 Film: Dagli Apennini alle Ande (pust., It.
1959, r. Folco Ouilici, i. Fausto Tozzi, Eleono-ra Rossi)
11.30	Nan.: Cannon, 12.30 New York New York
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Nanizanke: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani,
17.00	Febbre d'amore,
18.00	Lou Grant
19.00	Aktualno: Dentro la notizia
19.30	Nan.: Gli intoccabili
20.30	Film: Cosi come sei (It-Šp. 1978, r. Alberto Lattuada, i. M. Mastro-ianni, N. Kinski)
22.30	Aktualno: Misteri del-1'estate, 23.15 Dentro la notizia
23.45 Film: Le disavventure di un commissario di polizia (krim., Fr. 1977, r. P. De Broca, i. A. Gi-rardot, P. Noiret)
1.40 Nanizanka: Vegas
tj> ITALIA 1____________
7.15	Risanki: Belle e Sabas-tien, 7.45 Rascal
8.15	Nan.: Superman, 8.45 Buck Rogers, 9.30 La donna bionica,, 10.30 Flipper, 11.00 Riptide,
12.00	Hazzard
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanki Fa-mily, Lady Loveiy
14.00	Aktualno: Smile
14.30	Glas. oddaja: Deejay Television
15.05	Aktualno: So to speak
15.30	Nan.: Family ties
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Mio mini pony, Pol-lyanna, Rudy, Ghostr busters
18.30	Nanizanke: Magnum
P.I., 19.30 Happy days,
20.00	Arriva Cristina
20.30	Film:	Terminator
(fant., ZDA, 1984 r. James Cameron, i. Arnold Schwarzenegger, Linda Hamilton)
22.30	Nanizanka: Zanzibar
22.10	Variete: Dibattito
23.30	Nanizanka: Tre cuori in affitto
24.00	Rubrika: Premiere 0.10 Glasbena oddaja: Nočni rock - Kid Creole and the Coconuts
1.50	Nanizanka: Star Trek
fg[U](°M TELEPADOVA
14.15	Nad.: Una vita da vive-re, 15.00 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes
17.00	Nanizanka: Switch
18.00	Risanke
20.00	Nanizanka: Sguadra speciale anticrimine
20.30	Film: Laura... a 16 anni mi dicesti si (kom., It.
1983, r. A. Brescia, i. C. Zappulla)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.30	Film: I guerriglieri della giungla (pust., ZDA 1961, r. J. Warner, i. J. Ireland, E. Sloane)
1.00 Nanizanka: Switch
! % TELEFRIULI___________
13.00	Nanizanki:	Angie,
13.30 Leonela
14.30	Nadaljevanka: Cuori nella tempesta
15.30	Risanke
16.30	Glas. odd.: Musič box
17.15 Nadaljevanki: Leonardo, 18.15 La vedova e il piedipiatti
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Il mio ami-co Bottoni
20.30	Rubrika: L ora di časa nostra
21.30	Inf. tednik: Tigi 7
22.00	Dokumentarec: Velike svetovne reke
22.30	Nad.: Einstein
23.30	Dnevnik
24.00	Dražba
00.30 Inf. oddaja: News
00 TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček; 7.40 Pravljica;
8.00	Deželna kronika; 8.10 Za vsakogar nekaj; 9.10 Glasbeni listi; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi (12.00) Filmi; (12.40) Zborovska glasba;
13.20	Glasba po željah, Od Milj do Devina; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Goriški razgledi;
15.00	Roman v nadaljevanjih: Spomini na Rainerja Mario Rilkeja; 15.15 Lahka glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki;
18.30	Glasbeni listi.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
8.05	Radijska šola; 8.35 Mladina poje;
9.05	Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pod marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije; 13.30 Melodije; 14.05 Jeziki jugoslovanskih narodov; 14.35 Mozaik;
14.50	Človek in zdravje; 15.00 Radio danes...; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Vrtiljak želja; 17.00 V studiu;
18.00	Ansambel Gorenjci; 18.15 Gremo v kino; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 Mladi mostovi; 20.30 Slovencem po svetu; 23.05 Lit. nokturno; 23.15 Morje in pomorščaki.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Spominski datumi;
6.10	Vreme in promet; 6.30 Jutranjik;
6.45	Cestne informacije; 7.00 Kronika;
7.30	Poročila in tisk; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Mladi val RK; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.30	Primorski dnevnik; 17.40 Aktualno; 18.00 Naši zbori; 18.35 Popevke po telefonu.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Glasba in variete; 7.50 Razglednica; 8.00 Gremo na kavo; 8.25 Popevka tedna; 8.35 Glasba;
9.15	Edig Galletti; 9.32 Feeling; 9.45 Ansambel^ Casadei; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Čudovitih sedem; 10.40 Vstop prost; 11.00 Pogovori; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Pika na i; 13.00 Neposredno; 14.00 S polno paro; 14.40 Popoldne;
15.00	Kultura in umetnost; 16 00 Glasba; 16.33 Mi in vi; 17.00 Slmw busi-ness; 17.33 Nekdanje popevke; 18.00 Bubbling; 18.33 Dee-jay; 19.00 Posvečeno opereti.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Za vsakogar nekaj; 12.00 Glas. mozaik;
19.00	V svetu fantazije; 20.15 Mix Time; 21.00 Nočni val, nato Nočna glasba.
Številne osebnosti in zgodovinarji na včerajšnjem odprtju
Velika pozornost posvetu o Attemsu
Pogled na občinstvo ob včerajšnjem prvem zasedanju	(foto Marinčič)
V nabito polni dvorani Attemsove palače se je včeraj dopoldne pričel tridnevni posvet o Karlu Mihaelu grofu Attemsu, prvem goričkem nadškofu. Veliko zanimanje za ta nedvomno pomembni zgodovinski lik naše preteklosti dokazuje, da je bilo študijsko srečanje - ki je nadaljevanje prvega podobnega posveta - potrebno. Priredila sta ga Inštitut za srednjeevropska kulturna srečanja in Inštitut za družbeno in versko zgodovino. V središču pozornosti je evropska dimenzija zgodovinskega dogajanja v naših krajih v času ustanovitve goričke nadškofije, pri čemer je odločilno vlogo v posredovanju med Marijo Terezijo in papežem Benediktom, oz. med habsburško državo in rimsko kurijo, imel prav Attems.
Na svečanem odprtju študijskega zborovanja so včeraj spregovorili go-riški župan Scarano, predsednik Pokrajine Crisci in deželni odbornik za zdravstvo Brancati. Med občinstvom smo lahko zapazili celo vrsto osebnosti. Zborovanja so se med drugimi udeležili ambasador SFRJ v Vatikanu Štefan Cigoj, generalni konzul SFRJ v Trstu Livij Jakomin, goriški nadškof Vitale Bommarco, koprski škof Metod Pirih in ljubljanski Alojz Šuštar in druge civilne ter vojaške oblasti, zgodovinarji in vidni predstavniki akademskega sveta. Prehod k vsebinskemu delu posveta je bil poseg predsednika mednarodnega znanstvenega
odbora na zborovanju, prof. Gabriele De Rosa z rimske univerze.
Dopoldanska predavanja so osvetlila politični in verski okvir dogajanja v drugi polovici 18. stoletja. Prof. Pie-ro Del Negro je govoril o ukinitvi Oglejskega patriarhata, za kar vzrokov
ne gre iskati samo v mednarodni razsežnosti krize, pač pa tudi v notranjih "generacijskih" sporih. Prof. Elisabeth Kovacs z Dunaja je prikazala novosti verske politike Marije Terezije, prof. Grete Walter Klingenstein pa povezavo med davčno reformo v habsburški
državi in prisotnostjo cerkve na teritoriju.
Kulturno dozorevanje Karla Mihea-la Attemsa je bilo na popoldanskem zasedanju - ki mu je predsedoval slovenski zgodovinar Bogo Grafenauer -predmet posegov prof. Anne Burlini Calapaj, prof. Elisabeth Garms - Cor-nides in prof. Catherine Bosshart -Pfluger. Dr. France Dolinar je imel posebno zanimivo poročilo o strukturi goriške nadškofije, ki je bila ob ustanovitvi med največjimi v Evropi, saj je zajemala Kranjsko, Štajersko, Koroško, Tirolsko in Goriško-Gradiščan-sko. Kompleksna stvarnost in prisotnost različnih narodnosti (od tega sta bili približno dve tretjini Slovencev) je pogojevala Attemsovo delovanje, ki je bilo usmerjeno v utrjevanje enotnosti proti sredobežnim silnicam. Koristen doprinos k poznavanju te stvarnosti je pripravila tudi prof. Monika Franz, ki je zbrala pregled dunajskih arhivskih virov o ustanovitvi goriške nadškofije.
Danes dopoldne se bodo udeleženci posveta podali na kulturne oglede v Vipavski Križ in Dobravlje ter cerkve sv. Karla v Gorici. Popoldne ob 15. uri se posvet nadaljuje v dvorani Attemsove palače s predavanji o osebnosti in pastoralni dejavnosti prvega goričkega nadškofa. Govorili bodo profesorji in zgodovinarji Luigi Tavano, Alessandra Martina, Lucia Pillon, Lojzka Bratuž (o Attemsovih homili-jah v slovenščini), Rienzo Pellegrini, Giuseppe Mellinato in Orietta Altieri.
Na Pokrajini o postaji APT
Pokrajinski odbor je že na prvi seji, ki ji je predsedoval novi predsednik Gianfranco Crisci, obravnaval pereče probleme v zvezi z avtobusnimi prevozi. Za vprašanje razširitve avtobusne postaje APT je na vidiku rešitev. Kot je povedal predsednik, naj bi garaže in delavnice preselili v halo bivših delavnic COMG pri železniški postaji. To bi omogočilo pridobitev prostora na avtobusni postaji, ki bi jo preuredili in v celoti namenili potniškemu prometu. Pri tem bo seveda treba še rešiti nekaj težav, ki zavirajo razširitev na del površine Občinskih podjetij za storitve, kjer bi pridobili še nekaj potrebnega prostora za avtobuse.
Odbor je tudi odločil, pospešiti postopek poenotenja vseh javnih avtobusnih podjetij v Pokrajini.
Na prvi seji odbora je prišlo do porazdelitve resorjev med odborniki, ki je sledeča: De Iust (PSI) javna dela in ceste; Fabbro (KD) finance, proračun, splošne zadeve, premoženje, decentralizacija; Visintin (PSI) socialna oskrba in šport; Bressan (PSDI) načrtovanje, prevozi, storitve, civilna zaščita, proizvodne dejavnosti, ekologija; Spazza-pan (SSk) šolstvo, lov in ribolov, mladinske problematike; Panzera (KD) kulturne dobrine in dejavnosti. Predsednik Crisci je zase obdržal vprašanja okolja in osebja.
Pred sklicom seje pokrajinskega sveta so v odboru sklenili, da izvedejo posvetovanje z raznimi družbenimi silami o programu, ki naj bi ga izvajala nova uprava.
Tudi septembra dosti prometa skozi goriške mejne prehode
V mesecu septembru so na mejnih prehodih na Goriškem skupno našteli v obe smeri nekaj manj kot 930 tisoč potnikov. Po avgustovskem rekordu, ko so prvič po precej letih prebili mejo milijona potnikov, se je z zaključkom turistične sezone tudi promet razumljivo nekoliko zmanjšal, kljub temu pa obdržal kar precejšen obseg. Septembrski obračun, ki so ga pripravili pri mejni policiji, je namreč le za malenkost manjši od julijskega in hkrati med najvišjimi v letošnjem letu. V devetih mesecih je letos šlo čez mejo na Goriškem že približno 8 milijonov potnikov, kar priča, da je meja kljub gospodarskim in drugim težavam vedno bolj odprta.
S potnim listom je septembra šlo čez mejo nekaj manj kot 320 tisoč potnikov, od teh skoraj 200 tisoč italijanskih državljanov. To je za tretjino manj kot v mesecu avgustu, ko se je tudi skozi Gorico usmeril precejšen del mednarodnih turističnih tokov.
Drugače je z maloobmejnim prometom, saj so septembra našteli 610 tisoč prehodov s prepustnicami, celo 2 tisoč več kot avgusta. Italijanskih upravičencev je bilo približno 380 tisoč, jugoslovanskih pa 230 tisoč.
V Novi Gorici promocija novih koncertnih orgel
Otvoritev koncertne sezone Kulturnega doma v Novi Gorici bo letos še posebno slovesna, začela se bo namreč s promocijo koncertnih orgel. Več kot deset let je bila organizirana glasbena ponudba v tem mestu osiromašena za tiste zvoke glasbene muze, ki so kakorkoli povezane z orglami. "Kraljica" med instrumenti v programih novogoriškega kulturnega doma ni imela svojega mesta. Zato pa bo v letošnji sezoni lahko orgelska glasba dobila svoje ustrezno mesto.
Nove orgle, ki jih je donator iz švicarskega Lugana poklonil mestu Nova Gorica za njen nadaljnji dvig kakovosti koncertov, so postavljene v župnijski cerkvi Kristusa odrešenika v Novi Gorici, promovirali pa jih bodo nocoj z večerom organista Huberta Berganta in njegovimi gosti. Orgle, ki jih je izdelala znana delavnica Mascioni iz Cuvia pri Vareseju, imajo 33 registrov, 3 manuale in pedal ter 2261 piščali in sodijo med instrumente mednarodnega poustvarjalnega namena. Osnovno registracijo je izdelal novogoriški glasbenik, priznani organist Hubert Bergant in tako ni naključje, da je prvi, otvoritveni koncert na novem instrumentu zaupan prav njemu.
Na današnji slavnostni promociji bodo z Bergantom nastopili tudi sopranistka Zlata Ognjanovič, baritonist Marcel Ostaševski, violinist Alfredo Marcosig, flavtist Fedja Rupel, trobentač Anton Grčar, rogist Jože Falout in člani Slovenskega okteta. Koncert s pričetkom ob 20. uri, pripravlja novogoriški Kulturni dom v svoji izven abonmajski ponudbi.
Tatjana Gregorič
Predsedniki rajonov zahtevajo več pozornosti Občine
Ne ravno zgledni odnosi med rajonskimi sveti in goriško občinsko upravo so bili predsinočnjim predmet razprave na srečanju med predsedniki devetih rajonskih skupščin (odsoten je bil predstavnik za mestno središče) in občinskim odborom z županom na čelu. Do prvega srečanja v tolikšni zasedbi je prišlo, potem ko se je že nekaj mesecev stopnjevalo negodovanje v rajonskih predstavništvih, češ da ima uprava Občine premalo posluha za probleme in zahteve rajonskih svetov, ki so konec koncev med vsemni upravnimi organi gotovo najbližji občanom, njihovim željam in težavam. Posamezni rajoni so že večkrat opozorili na potrebo po tesnejšem sodelovanju in večjem upoštevanju njihovih predlogov. V začetku letošnjega poletja so se predsedniki desetih rajonov povezali in tudi preko časopisja postavili v ospredje ta vprašanja.
Srečanje z odborom je torej bilo nujno potrebno. O tem da so si imeli predstavniki rajonov in občinske uprave res kaj povedati, priča že sama dolžina razgovora, ki je trajal več kot tri ure. V imenu ostalih kolegov je uvodoma stališče rajonskih predstavništev podal predsednik za Stražice Enzo Dall Osto, ki je prebral skupno izjavo. Ob splošni zahtevi po večji pozornosti uprave, so rajoni postavili troje konkretnejših zahtev. Prvič, naj se zagotovi primeren sedež vsem rajonskim svetom, saj so nekateri še brez njega in se zato sestajajo v drugih, začasnih prostorih, kjer nimajo navadno niti omare za gradivo in druge dokumente. Druga zahteva je v zvezi s hitrejšim kritjem stroškov, ki jih imajo rajonski sveti in ki jih sedaj občinska
uprava plačuje z velikimi zamudami. Končno zahtevajo rajonski predstavniki večjo tehnično in pravno pomoč s strani uprave za delovanje svetov.
V prostem razgovoru so nato prišla na dan še razna druga vprašanja. Nemalo je bilo pripomb glede vzdrževalnih del, čistoče, skrbi za zelenje predvsem v predmetnih rajonih, a ne samo teh. Predsedniki, ki so se oglasili, so drug za drugim navajali probleme, za reševanje katerih pričakujejo v rajonih večjo pozornost s strani občinske uprave. Na nekatere zahteve so odgovorili odborniki glede na pristojnosti posameznih resorjev.
Središčno vprašanje na srečanju pa je gotovo bilo v usklajevanju nalog uprave in rajonov v okviru decentralizacije delovanja občinskega aparata. Župan in odborniki so izrekli pripravljenost na pogostejše stike in tesnejše oblike sodelovanja. Zagotovili so, da bo skušala uprava priti naproti zahtevam rajonov, seveda kolikor dopuščajo razne ovire birokratskega in finančnega značaja.
Po srečanju, ki je vsaj deloma zadovoljilo predstavnike rajonov, se je občinski odbor še isti večer sestal, da bi sklepal o nekaterih tekočih zadevah. Odobrili so med drugim nakup zemljišč za razširitev glavnega pokopališča (strošek bo 39 milijonov lir). Zupan je tudi poročal o srečanju s sindikalnimi predstavniki osebja, na katerem je v imenu uprave potrdil že sprejete obveze glede priznanja višje kategorije Goriški občini. Na nadaljnjih srečanjih bodo preučili konkretne posege za uresničevanje teh obvez. Med več kot 80 odobrenimi sklepi so
še številni s področja oskrbe, javnih del in raznih upravnih zadev.
Morda karabinjerjev ne bodo preselili
Glede premestitve 13. bataljona karabinjerjev v Kalabrijo še ni izrečena zadnja beseda. Poslanec Rebulla si pri ministrstvu za obrambo in poveljstvu orožnikov v Rimu prizadeva, da bi preklicali ali vsaj omilili prvotno odločitev, po kateri bi se moral celoten bataljon dokočno preseliti. Zdi se, da je pri tem bil delno uspešen oz. da dokončna odločitev o premiku enote ni še bila sprejeta.
čestitke
Danes praznuje 40. rojstni dan Milan Devetak. Vse najboljše mu želijo žena Anastazija, sin Matija in hčerka Valentina.
kino
Gorica x----------------
CORSO 17.30-22.00 »Crocodile dundee«. VERDI 18.00-22.00 »Miracolo sullottava strada«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Una scatenata moglie insaziabile«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Lui, lei e mia moglie«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Delegati treh zborov Občine v podporo slovenskim politikom
zavrača neosnovane napade
Nova Gorica
Vsi trije zbori Skupščine občine Nova Gorica so na sejah 3. in 4. oktobra odobrili izjavo v podporo slovenskim politikom glede na aktualne polemike v Jugoslaviji. Izjava, ki odločno zavrača tudi nekatera podtikovanja v zvezi s pomočjo Slovencem v zamejstvu, se glasi:
Delegati vseh treh zborov Skupščine občine Nova Gorica smo na sejah dne 3. in 4. oktobra 1988 sklenili, da se s pričujočo izjavo tudi mi pridružimo tistim glasovom na Slovenskem, ki odločno zavračajo žaljive diskvalifikacije in neutemeljene napade na posamezne slovenske politike. Poleg nestrpnih in mestoma hujskaških parol in pozivov na znanih mitingih in v posameznih propagandno enostransko usmerjenih sredstvih javnega obveščanja v SR Srbiji v zadnjem času dežujejo tudi napadi na najvidnejše slovenske družbenopolitične delavce, na Jožeta Smoleta, Milana Kučana, Janeza Stanovnika in še nekatere druge.
Omenjeni slovenski politiki so seveda dovolj sposobne in pokončne osebnosti, da se teh napadov nanje lahko sami dovolj usešno ubranijo, čeprav pamet razumnemu človeku na ta brezumna in poniglava podtikanja lahko svetuje tudi le modro in dostojanstveno — molčanje.
Vendar pa mislimo, da v tem primeru ne gre več le za napade osebnosti omenjenih politikov, marveč je v ozadju tega početja slabo skrita namera razvrednotiti sedanje družbene razvojne usmeritve pri nas v Sloveniji nasploh. Jalovost napadov na omenjene vidne slovenske politike je tembolj očitna za-
radi nespornega dejstva, da slovenska javnost v veliki večini vidi resnični izhod iz sedanje krize prav v dosledni, pogumni, predvsem pa demokratično in uspešno izpeljani prenovi gospodarskega, političnega in duhovnega življenja.
Delegati novogoriške skupščine smo prepričani, da smo v SR Sloveniji že dosegli takšno stopnjo v demokratizaciji tudi kadrovske politike, da so glasovi delegatov, članstva družbenopolitičnih organizacij in glas slovenske javnosti že tolikanj močni in odločujoči, da lahko le znotraj naše republike sami še najbolj zrelo, odgovorno in pravično presojamo in odločamo tudi o tem, kateri naš politik bolj ali manj ustreza volji in interesom slovenskega naroda.
Napade na omenjene politike zato pretežni del naše javnosti doživlja kot izraz zanikanja ali podcenjevanja naše lastne narodne zrelosti in suverenosti. V njih vidi poskus načrtnega miniranja programov naše hitrejše demokratične prenove s preživelimi metodami ustvarjanja različnih pritiskov s pomočjo cenene ulične demagogije in množične histerije v hrupu katere ni več mogoč noben razumen dialoški stik z drugačnim in različnim.
Delegati Skupščine občine Nova Gorica, ki kot obmejna občina že vrsto let uspešno razvija bogat spekter različnih odnosov plodnega sodelovanja s slovensko narodnostno skupnostjo v sosednji Italiji, se na isti seji tudi nismo mogli izogniti nestrinjanju z vsebino in smislom izjave člana Predsedstva zvezne konference SZDL tov. Nenada Bočina, ki jo je dal na nedavnem obisku v Črni gori, češ da smo Sloven-
ci v času kosovskih dogodkov nehvaležno pozabili na materialno pomoč, ki jo je vsa Jugoslavija dajala v 50. letih zamejskim Slovencem v Italiji, da se jim ni bilo treba izseljevati v Jugoslavijo. Omenjena izjava vsebuje vsaj dve nekorektnosti, ki jih ne morejo sprejeti ne zamejski Slovenci ne Slovenci v matični domovini. Materialna pomoč, kolikor jo je Jugoslavija in še posebej Slovenija v času po vojni dajala in kolikor jo v različnih oblikah slovenskim zamejskim ustanovam SR Slovenija še danes daje, nikoli ni bila tolikšna, da bi se predvsem Slovencem v zamejstvu samim, ne bi bilo treba iz dneva v dan z vso trdoživostjo in lastno ustvarjalno močjo boriti za lastno narodno samobitnost in pravice. Zaradi te pomoči niso ne zamejski Slovenci ne Slovenci v matični domovini nikakšni dolžniki preostali Jugoslaviji. Še najmanj pa takšni dolžniki, da bi morala danes SR Slovenija zaradi tega nenačelno podpirati takšne oblike »pomoči« in represivne načine »razreševanja« kosovskega problema, ki jih je slišati na množičnih mitingih in s katerimi se večina slovenske javnosti enostavno ne more strinjati.
Takšna ali drugačna opozorila na nekakšne stare, neporavnane zgodovinske dolgove Slovencev, ki naj bi. po mnenju nekaterih, zapadli v plačilo prav v sedanjih kosovskih preštevanjih, so še toliko manj opravičena, ker je SR Slovenija doslej svoje nemajhne obveznosti do financiranja hitrejšega razvoja avtonomne pokrajine Kosovo izpolnjevala ves čas korektno in učinkovito, pa četudi na račun velikih naporov in samoodpovedanj.
Nova Goriča
SOČA 18.00-20.00 »Psiho III«. DESKLE 19.30 »Zvezdne poti IV.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontoni e Bassi - Raštel 52 - tel. 83349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Comunale 1 - Ul. Terenziana 26 - tel. 44387.
DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU
Pri jezeru - Vrtna ulica 2 - tel. 78300.
__________pogrebi____________
Danes v Gorici ob 11. uri Levin Velco Legovini iz splošne bolnišnice v cerkev na Travniku in na glavno pokopališče, ob 12.30 Franc Kete iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Ivana in na glavno pokopališče.
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki sva ga bili deležni ob izgubi našega dragega
Joška Vogriča
se najtopleje zahvaljujeva vsem, ki so ga pospremili k zadnjemu počitku, darovali cvetje in nama izrazili sožalje.
Žena Sandra in hči Nataša Števerjan, 7. oktobra 1988
SSG bo nastopilo s Cankarjevim Kraljem na Betajnovi
Borštnikovo srečanje: kljub krčenju pester in zanimiv program v Mariboru
Ignacij Borštnik
Vsega skupaj bo letos na Borštniko-vern srečanju 77 manifestacij, od tega 57 gledaliških predstav, kot so povedali na torkovi tiskovni konferenci v SNG Maribor. Prireditev bo torej manj kot v preteklih letih, predvsem bo zaradi pomanjkanja denarja okrnjen spremljevalni program, s pomočjo sopokroviteljev IMP Swatija, Livarne in Sladkogorske pa so nazadnje le pokrili negativno razliko pri tekmovalnem programu. Novost letošnjega srečanja je že dolgo zaželeni dan igralca, in sicer se bo okrog sto slovenskih igralcev srečalo zadnji dan Bor-
štnikovega srečanja, 30. oktobra, na simpoziju, na katerem bosta glavna referenta Polde Bibič in Boris Cavazza. Na simpoziju se bodo pogovarjali o igralcu v družbi in o izobraževanju igralcev. Po simpoziju bo miting, nato pa bodo gostje prisostvovali slavnostni podelitvi Borštnikovih nagrad. Pokrovitelj dneva igralca je Slovenijales, omogočila pa so ga tudi slovenska gledališča, saj ta dan ne bodo imela predstav.
Borštnikovo srečanje se bo začelo 20. oktobra s prvo tekmovalno predstavo: Vojaki zgodovine Borisa A. Novaka v režiji Jožeta Babiča in izvedbi SNG Maribor, naslednji dan bodo na programu Ljudožerci Gregorja Strniše, Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica v režiji Mileta Koruna, nato pa sledijo Antigona Dominika Smoleta, Prešernovega gledališča iz Kranja, v režiji Matjaža Župančiča, Savanah Bay Marguerite Duras, Eksperimentalnega gledališča Glej v režiji Saša Jarha, Dedulas Draga Jančarja režiserja Zvoneta Šedlbauerja v izvedbi Drame SNG Ljubljana, Gospod Puntila in njegov hlapec Jernej Bertolda Brechta drame SNG Ljubljana v režiji Barbare Hieng, tri Molierove enodejanke pod naslovom Zgrabite Sganerela Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja v režiji Vinka Moderndorferja, Cankarjev Kralj na Betajnovi Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta v režiji Maria Uršiča, Jančarjev Klementov padec, Mestnega gledališča ljubljanskega v režiji Janeza Pipana in Služ-
kinji Jeana Geneta v izvedbi AGRFT Ljubljana v režiji Katarine Pegan.
Med prireditvami zunaj tekmovalnega programa omenimo otvoritev razstav, samostojne nastope igralcev, Borštnikovo na ulici, malo BS ter gostovanja iz tujine in Jugoslavije. Tako bodo nastopila gledališča iz Zagreba, Murske Sobote, Kranja, Gottvvaldova, Marburga na Lahni in Gradca.
Tekmovalni program bo ocenjevala strokovna režija v sestavi Alja Predan, Marijan Bevk, Vili Vuk, Aleksander Zorn in Angelca Jenčič Jankova, žirija občinstva, v kateri bodo Vesna Smaka, Janez Karlin in Zdenko Kodrič bo izbirala najboljšega igralca, o Borštnikovem prstanu in zlatih znakih pa bodo odločali: Matjaž Kmecl, Polde Bibič, Tone Partljič, Bruno Hartman in France Vurnik.
HELENA GRANDOVEC
Novozelandska umetnost v Trstu
V tržaški razstavni galeriji Bassane-se bodo v ponedeljek, 10. oktobra, odprli razstavo del novozelandskih likovnih umetnikov. Na razstavi z naslovom Art from New Zealand (Umetnost iz Nove Zelandije) bodo predstavili svoja dela Philippa Blair, Chris Booth in Pauline Rhodes. O umetnikih in njihovem delu bo spregovoril Luit Beiringa, ravnatelj National Art Galle-ry iz Wellingtona. Odprtje razstave bo ob 18. uri.
Gledališka posvetovalnica
Ernest-John Warthing
V	petek, 14. oktobra, bo Slovensko stalno gledališče uprizorilo VVildovo komedijo.Važno je imenovati se Ernest.
Tako se vam predstavijo glavni interpreti.
V	mestu sem Ernest, na deželi pa Jack. V obeh primerih pa je moj priimek Warthing.
Star sem devetindvajset let. Kadim, ker mora vsak moški biti s čim zaposlen, imam sedem ali osem funtov letnih dohodkov, predvsem od delnic, na deželi imam dvorec s kakimi tisoč petsto jutri zemlje, sem lastnik hiše na Belgrave Squaru, a je za leto dni oddana lady Bloxham, seveda jo lahko dobim nazaj, kadar koli želim-, po šestmesečnem odpovednem roku.
Starše sem izgubil v rani mladosti. Nemara pa bi bolj ustrezalo reči, da so moji starši izgubili mene. Skratka, bil sem najden. Pokojni gospod Thomas Cardew, gen-tleman zelo usmiljenih in ljubeznivih nagnenj, me je našel v precej veliki potovalki iz črnega usnja z ročajem. Dali so mu jo po pomoti namesto njegove v garderobi postaje Victoria na brightonski progi.
Ker je takrat imel v žepu vozovnico prvega razreda za Worthing (Worthing je obmorsko letovišče v Sussexu), mi je dal ime Worthing. No, stari gospod Cardew me je v oporoki določil za varuha svoji vnukinji gospodični Cecily Car-
dew. No, kdor se znajde v položaju varuha, mora do vseh stvari imeti strogo moralno stališče. To je moralna dolžnost. Da bi si od časa do časa zagotovil skok v mesto, sem si izmislil mlajšega brata Ernesta, ki živi v Albanyju in prihaja v najgrozovitejše škripce, iz katerih ga moram jaz rešiti. Zadnje čase sem se zagledal v gospodično Gv/enda-len Fairfax, sestrično prijatelja Al-gernona.
Danes grem v mesto, da bi jo zasnubil. Ona je edina, s katero bi se v življenju rad poročil.
Za sedaj ji nisem še nič omenil, da sem varuh osemnajstletnice, ki živi z menoj na deželi. Kdo ve, ali bi jo to vznemirilo?
Revija Uomini e libri o založništvu pri nas
Ecov novi roman uspešno zanihal nad italijanskim knjižnim trgom
Naše založništvo (ZTT) ima sedež v Italiji in je prav, da ga poznajo predvsem v njegovem naravnem domačem okolju. To je tudi izziv paradoksu. Tako Pravi Miran Košuta v intervjuju, ki je objavljen v junijski številki pomembne italijanske kulturne revije Uomini e libri. Arnaldo Bressan, ki skrbi tudi za »slovenski razdelek« v reviji (objavil je že intervjuje s Cirilom Zlobcem, Tonetom Pavčkom, Matjažem Kmeclom, Jankom Kosom, Jašo Zlobcem, Vladimirom Kavčičem, Alojzom Rebulo, Tonetom Partljičem, Venom Tauferjem, Pavletom Merkujem in Rudijem Šeligom), je za tokratni pogovor izbral Mirana Košuto in 9a predstavil kot založnika, ki v sklopu knjižnih izdaj ZTT skrbi za knjige v italijanščini. Košuta ugotavlja, da je ta naša slovenska založba v »čudovitem vrenju« in se naslanja na dolgoletno bivanjsko tradicijo slovenske narodne skupnosti v Italiji. Je pa tudi pomemben člen v kulturni izmenjavi med Zahodom in vzhodom. Potem ko predstavi Založništvo tržaškega tiska in njegovo funkcijo, uspehe in dejavnost, Miran Košuta potoži nad ničnimi sredstvi, ki prihajajo iz Javnih ustanov, po drugi strani pa poudarja, da predstavljajo naslovi v italijanščini za založbo pravi založniški in kulturni izziv. Gre za velik materialni napor, ki Pa spodbuja prepričanje, da morajo Slovence poznati predvsem njihovi naj bližji sosedje. S takim delom in vizijo bo moč izkoreniniti tudi tiste etnične predsodke, Ki še živijo v delu prebivalstva na Tržaškem.
Napovedi so obveljale. Novi roman Umberta Eca Fouca-ultovo nihalo je postal že takoj ob izidu uspešnica. Delo se je pojavilo na knjižnih policah v ponedeljek, istočasno s predstavitvijo knjige na frankfurtskem knjižnem sejmu; v dveh dneh pa so italijanski bralci pokupili že 25 tisoč od skupnih 300 tisoč izvodov prve izdaje. Ob tolikšnem uspehu so pri založniku Bompianiju že pomislili na drugo izdajo.
Zanimanje za knjigo Umberta Eca je veliko tudi pri nas. Upravitelj tržaške knjigarne Cappelli Sergio Stacchi nam je včeraj povedal, da gre roman dobro v promet: »Taka knjiga izide vsakih deset let. Zadnjič se je to zgodilo s knjigo Neki človek Orianne Fallaci. Razlogov za uspeh je več. V prvi vrsti avtorjevo ime, njegov prvi roman, ki je postal svetovna uspešnica, mnogo pa je k temu pripomogla tudi izjemna propagandna akcija, saj so o knjigi pisala domala vsa sredstva javnega obveščanja. Akcija je bila dobro zrežirana: ustvarila je nekakšno "skrivnost" okrog knjige, neko pričakovanje.«
Tudi na Goriškem se je novi roman Umberta Eca dobro obnesel. V knjigarni Pirolla Maggioli (bivši knjigarni Centrale) so že prvi popoldan prodali deset izvodov knjige, kar je po mnenju upravitelja Flavia Zucca »za Gorico pravcat rekord«.
Focaultovo nihalo mika tako mlade kot starejše bralce, v prvi vrsti pa so to tisti, ki so že prebrali prvo Ecovo leposlovno delo Ime rože. Ta roman je daleč najbolje prodajana italijanska knjiga na svetu v zadnjih desetletjih: v osmih letih so bralci pokupili nad 5 milijonov izvodov tega dela, po njem pa so posneli tudi film. Po drugi strani je Umberto Eco v Frankfurtu odgovoril italijanskemu radijskemu novinarju, ki ga je spraševal po njegovem novem romanu, da ni prišel na Buchmesse v Frankfurt zato, da bi predstavil svojo knjigo, pač pa zato, da bi nemške bralce in založnike seznanil z enim od mladih in perspektivnih italijanskih avtorjev. »Zame je Foucaultovo nihalo že lanska stvar,« je pripomnil ob koncu...
Na šestnajstdnevnem izpopolnjevalnem tečaju Bolzano international institut of mušic
Delovne počitnice našega pianista na Južnem Tirolskem
, V vročih poletnih dneh sem premišljal, kako preživel svoje počitnice, ko mi je profesor Klavirja Ravel Kodrič nenadoma ponudil prilož-*f0st, da preživim svojevrstne »delovne« počitni-^e' Predlog, da bi šel na šestnajstdnevni glasbeni zPopolnjevalni tečaj Bolzano international insti-of mušic, ki ga je organiziralo Odborništvo ,a kulturo s sodelovanjem konservatorija Clau-*° Monteverdi in tamkajšnjih bančniških zavo-0v. me je takoj zamikal.
... Bočen: Južna Tirolska, Dolomiti, alpsko sti-7“e, križišče germanske in romanske kulture, J10 izmed najlepših manjšin evropskih mest... V z,Itl edinstvenem zgodovinskem okolju smo se ^Jali gojenci in mentorji vseh krajev sveta, da
niljZn
izmenjali svoje glasbene izkušnje in izpopol-
Q,	svoje glasbeno znanje ter dokazali, da je ^ ast>a tista univerzalna vez, ki povezuje vse na-J e in kulture. Do tega zaključka sem prišel po m “tedenskem bivanju v Bocnu v objemu gora, novimi prijatelji.
ltQ M večurnem potovanju so se pred menoj hQnf no le prikazali prvi obronki dolomitskih vr-2 v- Začutil sem, da bo bivanje v tem kraju že radi naravne lege prijetno. Bočen me je takoj “senetil s svojo urejenostjo in čistočo, zele-J tn in cvetjem. Mesto se razprostira v prostrani n7anji reke Adiže s svojimi pritoki, pod mogoč-2 V1 gorskim sklopom Catinaccia. Kot sem že na SoCetku omenil, je Bočen stičišče dveh kultur: tu lu Vs> napisi in tudi poslovanje dvojezični, v ita-Ja“ščini in nemščini.
1 i/trdba Castrum Bauzanum (Bočen) je nastala
jč / Pr. Kr. za časa rimskega konzula Druza. Za
Uv ■ “1 50 si nato delili oblast nad mestom Bai-
c ari in Langobardi, dokler niso v 13. stol. do-
Q-fi.no zavladali tirolski grofje. Ko so tirolski 9r°fJe i
Nobla
n-6 izumrli, je Bočen prešel pod habsburško le “Mast. Mesto je tedaj zacvetelo zaradi svoje rJv' ki je privabljala obrtnike in trgovce iz r^^kih, avstrijskih in italijanskih krajev. Ta k0 CVet je trajal do prihoda Napoleonove vojske, p Je Bočen spet prišel pod bavarsko nadoblast. ty ' 1918 je Bočen prišel pod Italijo. Kljub voj-tQr razdejanjem, ki so uničila dobršen del kulta s . 9a bogastva, je Bočen danes moderno mes-vedno bogato zgodovinsko dediščino, dojenci — pianisti, violinisti, violisti in čelisti ruJrn° bili nastanjeni v hotelu Regina Angelo-8q samem mestnem središču. Bilo nas je nad .mladih glasbenikov. Sobo sem delil s tremi
Nemci in to mi je kar prav prišlo, da sem uporabil in izpopolnil svoje znanje nemščine. Dan po prihodu sem šel na triminutno avdicijo na kon-servatorijMonteverdi, kjer je potekala tudi vsa ostala glasbena dejavnost. Zadnji prijavljen, zadnji na vrsti. Po tej prvi preizkušnji so nam obrazložili program, ki je obsegal individualne lekcije pod vodstvom mentorjev tako imenovane master classes, to je lekcije, katerim smo lahko prisostvovali vsi tečajniki, ter komorno glasbo. Svojo klavirsko igro sem izpopolnjeval pri priznanem profesorju Igorju Lazku.
Igor Lazko se je rodil v Leningradu 1. 1949. Kot petnajstletni gojenec priznane glasbene šole Rimski-Korsakov (v razredu profesorja Pavla Se-rebjakova) je dosegel prvo mesto na slovitem Bachovem tekmovanju v Leipzigu. Po briljantno zaključenem študiju v razredu profesorja Zaka na moskovskem konservatoriju Čajkovski je leta 1974 postal solist Leningrajske filharmonije. Od leta 1977 je pedagog na Fakulteti muzičke umetnosti v Beogradu in razvija bogato koncertno dejavnost. Vrhunske so njegove izvedbe Bachovih skladb. Iz opusa tega skladatelja je posnel tudi nekaj plošč. Igorju Lazku bomo lahko prisluhnili kot solistu v prihodnji koncertni sezoni Glasbene matice v Kulturnem domu.
Lekcije so potekale v jutranjih in popoldanskih urah. Poleg tega, da sem izpopolnjeval svoj program, sem vadil v triu prvi stavek Schubertovega Tria v B-duru, op. 99 z violinistom Ljubomi-rom Veličkovičem in čelistom Markusom Beu-lom, v duu z violinistom Brianom VVilsonom pa Beethovnovo Sonato v D-duru, op. 12, št. 1. Kljub temu da sem bil edini Slovenec med vsemi udeleženci in profesorji angleške, ruske, italijanske, srbske, nemške, španske in drugih narodnosti, smo se med seboj prav dobro razumeli, čeprav je prišlo včasih do zapletenih situacij, ko sem moral na primer profesorju Lazku pirevajati iz italijanščine v svojo komaj za silo priučeno srbohrvaščino in obratno: iz profesorjeve srbohrvaščine v italijanščino ali v kolikor toliko razumljivo nemščino. Tako se nisem izpopolnjeval le glasbeno, ampak tudi jezikovno. Tri ure na dan smo lahko tudi sami vadili. Imel sem srečo, da sem lahko večkrat igral na dobrih klavirjih »mezzacoda«.
Med eno in drugo glasbeno obveznostjo sem imel dovolj prostega časa, da sem si ogledal zanimivosti Bočna. Takoj me je očaral veličastni
kip VValtherja von der Vogehveida, ki mogočno zre na istoimenski trg. Walther von der Vogel-weide je bil največji srednjeveški Minnesanger. Na južni strani VValtherjevega trga se dviga ro-mansko-gotska stolnica. Tu sem v svoje veliko veselje lahko igral na trimanualne mehanske orgle. Pot do konservatorija me je vodila mimo dominikanske cerkve, kjer so ohranjene znamenite freske italijanske Giottove in nemške Pac-herjeve šole.
Imel sem tudi dovolj časa za ogled mestnega muzeja. Muzej je bogat s prazgodovinskimi najdbami in umetnostnimi deli od romantike vse do sodobnosti. Prav takrat je bila v muzeju izjemna razstava starih knjig od 15. do 17. stol. Izredno dragocene in zanimive so bile knjige znanega umetnika Albrechta Diirerja iz prve polovice 16. stol., ponatis Vitruvijeve De Architectura in Pto-lomejeve Geographicae enarrationes.
Ob sprehajališču reke Talvere se mi je pogled zaustavil na dveh znamenitih gradovih: Ma-recciu in S. Antoniu. Eden najbolj znamenitih gradov v Gornjem Poadižju pa je grad Roncolo (Runkelstein) iz 13. stol., last tirolskih grofov, pozneje tudi Franca Jožefa. Slovi predvsem zaradi znamenitih fresk iz srednjeveškega viteškega življenja.
Prepletanje med študijem in krajšimi oddihi so popestrili tudi številni koncerti, ki so jih organizatorji priredili prav ob priložnosti našega bivanja v Bocnu. Že takoj prvi dan, ob prihodu, se mi je ponudila priložnost, da prisluhnem Mahlerje vemu Das Lied von der Erde, v izvedbi bocen-skega orkestra Haydn, pod vodstvom Carla Mah lesa. Kot solista sta nastopila slovita altistka Gabrielle Schreckenbach in tenorist James Wag-ner. Sledili so še drugi koncerti. Tako so se nam predstavili pianist Efrem Briskin, violinistka Iri-ne Tseitlin in klarinetist Julian Milkis, pianist Boris Bloch iz Nemčije, ki je dobil prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju Busoni, ki poteka prav v Bocnu; nadalje Arkady Aronov, ki se mi je zdel poln energije tudi po dveh urah igranja. Njegov zelo pestri program je obsegal skladbe od baroka preko romantike do 20. stol. Violinist Ilya Grubert nam je zaigral Bachovo Chaconno, Ysayevo Sonato-Ballato št. 3 in kot zmagovalec mednarodnega tekmovanja Paganini nam je moral predstaviti tudi tega avtorja. Iz opusa italijanskega mojstra nam je zaigral 12 Capricciov. Cali-fornia Chamber Orchestra, v zasedbi udeležen-
cev tečaja za godala, je doživela pod vodstvom Henrija Temianske svoj prvi nastop. Program je obsegal skladbe Mozarta, Williamsa, Čajkovskega ter krstno izvedbo skladbe sodobnega italijanskega skladatelja Francesca Brazza, gojenca profesorja Valdambrinija, do nedavnega ravnatelja tržaškega konservatorija. Na zaključnem koncertu smo lahko prisluhnili še ostalim profesorjem glasbe. Med temi se je še posebno odlikoval prof. Lazko, ki je z velikim zanosom in brezhibnim dotipom zaigral zelo zahtevno Rahmaninovo Drugo sonato za klavir.
Na vseh koncertih smo se lahko prepričali o vrhunskosti izvajalske tehnike in interpretacije naših mentorjev.
Prvo prosto nedeljo se je vsakdo izmed nas podal na krajši izlet. Večina je odšla na organizirani izlet v Benetke. Mene pa je zamikalo v sosednjo Avstrijo, v Innsbruck, predvsem ker sem se že prej pozanimal, da si na železniški progi Bocen-Brenner-Innsbruck lahko ogledam eno izmed najbolj slikovitih pokrajin te dežele. Res nisem bil razočaran!
Po prvem delovnem tednu sem se zbudil v lepem nedeljskem sončnem jutru skoraj brez načrtov, kam bi se podal na oddih. Pogledal sem turistično karto in sklenil, da si bom ogledal slikovito jezero Karersee, v modrozelenih vodah katerega se zrcalita dolomitski sklop Latemar na eni strani in mogočni Catinaccio na drugi strani.
Vračal sem se v dolino poln prijetnih občutkov, prevzet od veličastnosti Dolomitov, ki so se ob sončnem zatonu ogrnili v magičen plašč najrazličnejših barvnih odtenkov.
Zvečer sem s sostanovalci izmenjal vtise preživele nedelje in že smo načrtovali delo za naslednje dni, ki so nas še ločili od zadnjih nastopov. Intenzivno smo vadili in že je prišel dan, ko smo morali tam pripravljene skladbe predstaviti na odru pred sicer maloštevilno, a izbrano publiko. Vesel sem bil, da je bil ob nastopu prisoten tudi moj profesor Ravel Kodrič. Čeprav je bil ta moj prvi pristop k tovrstnemu ustvarjanju glasbe, bi želel, da bi ta izkušnja, ki bi jo hotel ponoviti, ne ostala le moja, ampak bi jo priporočil marsikateremu mlademu glasbeniku, ki se želi kakovostno, a obenem »drugače« glasbeno izpopolnjevati v tako slikovitih krajih, kot je Južna Tirolska, z upanjem, da se bo tečaj prihodnje leto ponovil.
MARKO OZBIČ
Velik uspeh italijanskih enajsteric v treh evropskih nogometnih pokalih
Milan nasul Bolgarom kar pet golov Tudi Sampdoria in Napoli v drugo kolo
Jugoslovanska moštva so se zares izkazala
POKAL PRVAKOV Milan - Vitoša	5:2 (3:1)
STRELCI: Van Basten v 2., 13., 42. in 83. min, Načev v 29. min., Virdis v 62. min., lijev v 73. min.
MILAN: G. Galli, Tassotti, Mussi, Colombo (od 75. min. Lantignotti), F. Galli, Baresi, Donadoni, Ancelotti, Van Basten, Rijkaard, Virdis (od 68. min. Cappellini).
SODNIK Worral (VB). GLEDALCEV: 55.000.
MILAN Čeprav brez Gullita, je sinoči Milan visoko premagal Vitošo iz Sofije (Milančani so zmagali z 2:0 tudi v prvi tekmi) in so se uvrstili v nadaljnje kolo. Junak sinočnjega srečanja je bil Van Basten, ki je dal kar 4 gole. Sicer pa je bila premoč Milana več kot očitna.
BEOGRAD — Zvezni trener jugoslovanske nogometne reprezentance Ivica Osim je sporočil imena igralcev, ki se bodo udeležili priprav za tekmo proti Škotski (19. t. m. v Cardiffu). To je prvi nastop Jugoslavije v okviru kvalifikacij za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu leta 1990 v Italiji. Na spisku so Ivkovič, Omerovič, Jozič, Hadžibegič, Spasič,, Radanovič, Stanojkovič, Goran Jurič, Šabanadžovič, Baždarevič, Jankovič, Katanec, Stojkovič, Zl. Vujovič, Tuce in D. Brnovič.
Istočasno se bo pripravljala tudi mlada reprezentanca, kj se bo dan prej prav tako pomerila s Škotsko. V mladi reprezentanci so: Žitnjak, Ilig, B. Brnovič, Jar-ni, Babunski, Petrič, Štimac, Pavličič, Prosinecki, Mijatovič, Boban, Šuker, Boksič, Jokanovič, Pavlovič, Jankovič, Milanič in Vujačič.
Nogometni sodnik K.O.
BIELLA (Vercelli) — Na nogometni tekmi 1. amaterske lige (Verrone - Bor-
POKAL POKALNIH ZMAGOVALCEV Sampdoria - Norrkoping 2:0
(1:0)
STRELCA: Salsano v 37. min., Vialli v 80. min.
SAMPDORIA: Pagliuca, Mannini, Carboni, Pari, Vierchovvod, Salsano (od 84. min. Bonomi), Victor, Cerezo, Vialli (od 90. min. Pradella), Mancini, Dossena.
SODNIK: Blattmann (Švi.). GLEDALCEV: 20.000.
CREMONA — Sampdoria je v drugem kolu tega pokala. Na igrišču v Cremoni (genovski Marassi še popravljajo) je zasluženo, toda tudi s težavo premagala švedsko ekipo Norrkopin-ga (le-ta je v prvi tekmi zmagala z 2:1), ki je tudi v Cremoni dokazala, da je solidno moštvo. Nogometaši iz Genove so bili predvsem v težavah proti conski igri gostov.
gosesia) jo je sodnik Giovanni Caminoli pošteno skupil, pa ne zaradi vročekrvnih gledalcev ali igralcev. Lotil se ga je njegov stranski kolega, Aurelio Čarbonin, ki se ni strinjal z njegovimi odločitvami, in ga z močnim udarcem spravil K.O. Čarbonin bo imel dovolj časa, da se pomiri, saj je bil diskvalificiran do leta 1992
Rosario k Endhovnu
SAO PAOLO — Brazilski napadalec Romario, ki se je izkazal na olimpijskih igrah v Seulu, je od Vasca De Gama prestopil k Eindhovnu, ki naj bi zanj odštel 5 ali 6 milijonov dolarjev.
Domenghini dal ostavko
SAN BENEDETTO DEL TRONTO (Ascoli Pičeno) — Angelo Domenghini, trener Sanbenedetteseja, je dal ostavko. Za ta korak se je odločil, ker vodstvo društva ni poskrbelo za ojačitev napada.
Naposled pa so Italijani le kronali svojo terensko premoč s krasnim golom »malega« Salsana, zaokrožili rezultat na 2:0 pa z Viallijem v drugem polčasu. To je bil stoti gol Viallija kot profesionalca.
Boškova ekipa je nedvomno pokazala večjo'volj o do zmage in tudi večjo svežino v igri od gostov.
POKAL UEFA
PAOK - Napoli	1:1 (0:1)
STRELCA: Careca v 17. min., Skar-tados v 65. min.
NAPOLI: Giuliani, Ferrara, Francini, Corradini, Alemao, Renica, Crippa, De Napoli (od 46. min. Carannante), Careca, Maradona, Fusi.
SODNIK: Brummeier (Avstrija).
SOLUN — Včerajšnje veliko italijansko slavje v evropskih pokalih je dopolnil Napoli v pokalu UEFA, ki je po razburljivem srečanju v Solunu izenačil. S tem pa, da je v prvi tekmi v Neaplju zmagal z 1:0, se je tako uvrstil v naslednje kolo.
Pravi »junaki« včerajšnjega srečanja pa je bilo del solunskega občinstva, ki se je »proslavilo« z metanjem raznoraznih predmetov na igrišče, tako da je moral sodnik, srečanje celo prekiniti v 71. minuti. Že v začetku drugega polčasa so domači navijači z raznimi predmeti obmetali klop, na kateri so sedeli Napolievi igralci. Srečanje pa se je le izteklo do konca, toda pričakovati je, da bo evropska nogometna zveza proti solunskemu društvu zelo ostro ukrepala.
Sama tekma je potekala, kot je bilo pričakovati. Grki so začeli silovito, toda Careca je že v 17. min. dosegel gol in za domačine je postalo vse dosti težje. PAOK je izenačil šele v 65. minuti s Skartadosom. Bilo pa je prepozno, da bi lahko upali na visoko zmago in s tem na uvrstitev v nadaljnje kolo.
Včerajšnji izid: Victoria Bukarešta (Rom.) - Sliema VVanderers (Malta)6:l; prva tekam 2:0; kvaliL Victoria. Danes: Austria Dunaj (Av.) - Žaljgiris (SZ).
Danes žreb
Danes bo v Zurichu žreb v vseh treh evropskih nogometnih pokalih.
Privrženci jugoslovanskega nogometa so lahko po prvem kolu evropskih nogometnih pokalov povsem zadovoljni.
Le banjaluški Borac je bil namreč izločen, medtem ko so se beograjska Crvena zvezda, mostarski Velež in zagrebški Dinamo uvrstili v nadaljnje kolo. Tem ekipam se bo skoraj zanesljivo pridružil tudi beograjski Partizan, ki je v pokalu UEFA visoko slavil proti Slavij! iz Sofije.
Sicer se je tudi pričakovalo, da bodo C. zvezda, Velež in Dinamo premostili prvo oviro, saj so igrali proti »lahkim« nasprotnikom, medtem ko je čakala Banjalučane težka naloga s sovjetsko ekipo Metalista. Nogometaši Borca so tako plačali davek neizkušenosti.
Največjo skupno zmago v dveh srečanjih je dosegel belgijski Liege, v katerem igrata tudi Jugoslovana Ranko Stojič in Nebojša Malbaša, ki je nasul Luksemburžanom kar 11 zadetkov,
prejel pa je samo enega. Najobilnejšo zmago s 6:0 pa je dosegel čehoslovaški predstavnik iz Dunajske Srede, ki je v pokalu UEFA odpravil švedski Oes-ters kar s 6:0. Največ golov pa je padlo v Varšavi, kjer je miinchenski Bayern odpravil domačo Legijo s 7:3.
Za predstavnike Norveške, Islandije, Cipra, Luksemburga in Irske je »evropska« pot že končana. Vsa moštva iz teh držav so namreč že po prvem kolu izločena.
Že po prvem kolu pa so (glede na predvčerajšnje tekme) izločeni slavni klubi, kot so nizozemski Ajax, Atletico iz Madrida, škotski Aberdeen, sovjetski Dnjepr, grški AEK, praška kluba Sparta in Dukla.
Na sliki (telefoto AP) trenutek s srečanja pokala prvakov v Monaku, kjer je domače moštvo premagalo islandskega predstavnika Valur iz Reykjavika z 2:0 in se uvrstil v nadaljnje kolo.
Osim sklical reprezentante
Košarka: turnir Alpe-Jadran
Danes zvečer v Gorici S. Benedetto - Zadar
San Benedetto bo drevi v Gorici (20.30) odigral svoje zadnje srečanje turnirja Alpe-Jadran. V športni palači v Podgori bo gostil peterko iz Zadra, ki ima ob Giboni največ možnosti, da si zagotovi mesto v polfinalu.
Goriške košarkarje pa čaka v nedeljo pomembna preizkušnja, ko se bodo v Benetkah, v 2. kolu italijanskega pokala, pomerili s Hitachijem.
V	okviru turnirja Alpe-Jadran je v rdeči skupini Filodoro Brescia z 88:73 premagal avstrijski Klosterneuburg. Lestvica te skupine je naslednja: Smelt Olimpija 10, Hitachi in Irge Desio 8, Klosterneuburg 6, Filodoro 4. Prihodnja tekma: Hitachi - Smelt Olimpija (danes).
Košarka: italijanski pokal v polnem teku
Tudi včeraj so odigrali dve srečanji za italijanski pokal. Tekmi sta bili veljavni že za osmino finala. Izida: Wiwa - Diva-rese 97:95; Scavolini - Alno 105:94.
V	osmine finala so se predsinočnjim uvrstile še tri ekipe, in sicer Annabella, Riunite, Enichem, Allibert in Napoli. Izidi: Annabella - Ipifim 96:85, Riunite -Cremona 89:71, Enichem - Sharp 108:97, Kleenex - Allibert 62:66, Napoli - Viola 82:62.
Košarka: Arisu turnir v Caserti
CASERTA — Na mednarodnem košarkarskem turnirju v Caserti je zmagal Aris iz Soluna, ki je v finalu s 96:91 (82:82, 45:47) odpravil Jugoplastiko. V finalu za 3. mesto je Snaidero Caserta s 97:92 (48:46) premagal Philips iz Milana.
Na tiskovni konferenci
Ben Johnson: »Sem nedolžen«
TORONTO — Kanadski sprinter in svetovni rekorder Bren Johnson, ki je bil zaradi dopinga izključen na OI v Seulu, je tudi na včerajšnji tiskovni konferenci poudaril, da ni zavestno jemal nikakršnih nedovoljenih sredstev.
»Trinajst let sem garal za olimpijske igre in ves moj trud se je razblinil v sekundi. Osvojil sem zlato kolajno in postavil svetovni rekord, vse pa je bilo zaman, ker me dolžijo, da sem jemal nedovoljena sredstva. Zelo mi je žal predvsem za mojo družino, za vse prijatelje iz Jamajke in za vse otroke, ki me ljubijo.«
Boks: Duke McKenzie ohranil svetovni naslov
LONDON - Britanski boksar Duke McKenzie je osvojil svetovni naslov v mušji kategoriji (verzija IBF), s tem da je v 11. krogu s k.o. premagal Filipinca Rolanda Bohola. 25-letni Britanec je tako osvojil svojo 21. zmago kot profesionalec.
Tenis: znana polfinalista
CAGLIARI — Claudio Pistolesi in Massimiliano Nar-ducci sta prva finalista italijanskega teniškega prvenstva. V polfinalu sta namreč včeraj premagala Omarja Camporese-ja (6:3, 6:4), oz. Renza Furlana (6:3, 6:2).
Kolesarstvo: Luigi Bielli vodi
CARPINETO ROMANO — V 3. etapi 5. mednarodne kolesarskega tedna po Laciju je zmagal Italijan Roberto Fofi pred Švicarjem Diemom in Čehoslovakom Kozarkom. Na skupni lestvici je prevzel vodstvo Luigi Bielli, drugi je Marinelli, tretji pa Cattai (vsi Italija).
Košarka: dogovor »Zveza-RAI«
RIM - Italijanska košarkarska zveza in RAI sta se dogovorila, da bo italijanska televizija plačala 50 milijard lir za prenos prvoligaških tekem za naslednjih pet let.
Na 12. mednarodnem festivalu v Kranju
Prva nagrada Tonetu Škarji
Na 12. mednarodnem festivalu športnih in turističnih filmov v Kranju je bila važna točka (poleg ogleda in nagrajevanja filmov seveda) podelitev literarnih nagrad. Literarno nagrado za gorniško literaturo, imenovano po Nejcu Zaplotniku, so uvedli pred dvema letoma, ko so postumno nagradili prav Zaplotnika za njegovo Pot.
Letos je najvišjo nagrado za planinsko knjigo prejel Tone Škarja za odlično knjigo Jalung Kang, medtem ko je v konkurenci planinskih člankov, krajših spisov in esejev pivo nagrado prejel Matevž Lenarčič s sestavkom »V senci neba«, ki je bil objavljen v letošnji februarski številki Planinskega vestnika.
Knjiga Toneta Škarje je izšla letos v založbi Borac, opisuje pa jugoslovansko himalajsko odpravo na Jalung Kang spomladi leta 1985. Knjiga ima vsekakor veliko literarno vrednost in je popolnoma zasluženo osvojila prvo mesto. Lenarčič pa v svojem tipičnem slogu razlaga svoje misli in filozofijo.
France Malešič je v imenu Alpinističnih razgledov prisotne na podelitvi nagrad presenetil s (še neuradno) predstavitvijo zbornika Naša alpinistična misel. Ima več kot 210 strani in 25 sestavkov, odličnih in celo najboljših, od Juga do zadnjih let, pa ne le slovenskih.
Nad 1600 planincev na Slavniku
Na tradicionalnem, letos desetem spominskem pohodu na Slavnik, je bilo nad 1600 udeležencev. Lep sončen dan so številni ljubitelji planin izkoristili na izlet, ki ga je pripravilo prizadevno Obalno PD iz Kopra. Pohodnikom sopodelili vrsto priznanj, a okrog 15 je bilo tistih, ki so dobili posebno priznanje, saj so se udeležili vseh desetih pohodov na Slavnik.
Tone Škarja
danes igra	za vas -	danes igra	za vas	
j
li
IB
	iz planinskega sveta		obvestila
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da se prične vadba za predšolske otroke v ponedeljek, 10. t. m., na stadionu 1. maj (Vrdelska cesta 7, tel. 51377) z naslednjim urnikom: v ponedeljek 16.15-17.15 in v četrtek 16.00-'17.00 starejša skupina (4-5 let), v ponedeljek 17.15-18.15 in četrtpk 17.00-18.00 skupna vadba starši in otroci (2 leti in prvi letnik vrtca).
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR sporoča, da so treningi miniodbojke za dečke in deklice ob ponedeljkih in petkih od 17.30 do 19.00 na stadionu 1. maj v Trstu. Vpis na treningu.
KOŠARKARSKI KLUB BOR obvešča, da bo redni občni zbor v ponedeljek, 10. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju.
KOŠARKARSKI KLUB BOR sporoča nove urnike treningov mini-basketa - letnik 1979 in mlajši: sreda
15.30	- 16.30, petek 14.30 - 15.30; letnika 1977/1978: torek 14.30 - 16.00, sreda
14.30	- 15.30, petek 15.30 - 17.00.
NAMIZNOTENIŠKI ODSEK
ŠK KRAS
obvešča, da so se v Športno-kulturnem centru v Zgoniku pričeli treningi začetnikov, in sicer ob torkih in četrtkih od 16.30 do 18. ure. Zainteresirani se ob navedenih urah lahko zglasijo direktno v dvorani.
AO SPDT
prireja alpinistični tečaj za vse. Vpisovanje ob sredah na sedežu odseka (Ul. Carducci 8, II. nadstr.) od 20.30 do 21.30 ali po tel. 227277, Papi Šport, Davor Zupančič.
ŠD SLOGA in SK DEVIN vabita v nedeljo, 9. t. m., na izlet v neznano. Dobimo se v Bazovici pri spomeniku ob 7. uri, od koder bo odhod z osebnimi avtomobili proti Snežniku. Vodil bo Hinko Poročnik. Za informacije Viktor Stopar 226283, Bruno Škerk 200236.
SK DEVIN
Pavel Vidoni
totocaldo
Ascoli - Inter	X
Cesena - Lazio	1X2
Como - Juventus	X
Verona - Lecce	1
Milan - Fiorentina	1
Napoli - Atalanta	1
Pescara - Roma	X	2
Piša - Bologna	1
Torino - Sampdoria	1	X
Genoa - Messina	1
Parma - Avellino	X	2
Trani - Teramo	1X2
V	Bologni je glede na formo in štartno številko favorit konj Demet-za (2). Možna alternativa je Docco Bru (X), čeprav štarta v drugi vrsti. Preseneti pa lahko Calicanto Sir (1).
V	Montecatiniju ima skupina X svojega aduta. To je Floren Fo, ki bo štartal ob ograji. Povratnik Fofter (2) ni slab. Vlogo »outsiderja« prepuščamo konju Aghiresu (1).
V	Padovi se zdi nemogoče, da bi lahko Afyon Om izgubil dirko, saj je za razred boljši od ostalih, pa ima še ugoden štart. Frastuono (1) konča dirko vselej med prvimi. Ne smemo zanemariti Diasoaroneja (X), ki ga vodi Edi Gubellini.
V	Tarantu velja slediti predvsem konju Esx del Tiglio (1), ki je dober šprinter. Euriaco Lb se mu bo prav gotovo lepo upiral. Elkadirija (2) ovira številka, a bo gotovo med protagonisti.
V	Rimu bo galop. Sky Star si zasluži vlgo favorita. Na težkem terenu se lahko uveljavi Lanzone (2). Scamozzi (1) je otežen, a nanj velja računati.
Tudi v Firencah bo galop. Naš favorit je Lord Collins (1). Tiramisu (X) utegne biti nevaren nasprotnik, slab ne bo niti konj Lucia Giusta (2).
DIRKA TRIS
Ta teden bo dirka, tris (kasaštvo) v Milanu. Naši favoriti: 4 Fibcora MO; 12 Binnel; 16 Duilio Red. Za siste-miste: 19 Exodus RL; 20 Davvsonite; 17 Dich Galla.
1.	—	prvi	2
drugi	1	X
2.	—	prvi	X
drugi	2	1
3.	—	prvi	2
drugi	X	1
4.	—	prvi	1
drugi	X	2
5.	—	prvi	X
drugi	1	2
6.	—	prvi	1
drugi	X	2
organizira od torka, 11. t. m., dalje, smučarski tečaj na plastični stezi v Nabrežini. Tečaj se bo nadaljeval vsak torek in četrtek od 18.30 do 22.30. Informacije: Jordan Purič 227196 in B. Škerk 200236.
ZSŠDI
obvešča, da bo danes, 7. t. m., ob 20.30 na sedežu ŠD Breg (občinska telovadnica v Dolini) seja odbojkarske komisije.
LOKOSTRELSKI ODSEK
NAŠEGA PRAPORA SIRION organizira uvodne treninge lokostrelstva za letnike 1975-76-77. Zainteresirani naj se javijo do vključno 22. oktobra v telovadnici Kulturnega dom* ob torkih in petkih od 19.30 do 20.30 ali na domu Bena Vižintina v Pevmi 8 (tel. 85728).
ŠZ SLOGA
prireja v sodelovanju z ZSŠDI plavalni tečaj pod geslom Naučimo se plavat) za otroke od 3. do 5. leta starosti. Teča) bo ob torkih v bazenu v Lipici, otroke pa mora spremljati odrasla oseba (starši, stari starši...). Cena celoletnega tečaja je 80.000 lir. Za podrobne informacije telefonirati na št. 767304 (ZSŠDI).
Siracusa - Turris	X
Pavel Vidoni (letnik 1964) je bil kot še zelo mlad športni funkcionar poklican k veliki odgovornosti, saj je predsednik ŠD Sokol iz Nabrežine. K športu se je približal v šoli, ko se je vključil v atletski krožek nižje srednje šole Levstik. Po nekajletni neaktivnosti je začel igrati košarko pri Sokolu v 1. diviziji. Hkrati je bil pri istem društvu najprej odbornik, nato podpredsednik, zdaj pa je predsednik. Prejšnji teden je Karlo Gergolet pravilno zadel
devet rezultatov.
Mladinske igre v Fiuggiju
Lep uspeh J. Cergolj
Borova namiznoteniška šola je dosegla pred dnevi v finalu mladinskih iger v namiznem tenisu v Fiuggiju spet lepo uveljavitev. Jadranka Cergolj, mlada gojenka trenerja Marina Filipasa, se je namreč uvrstila na več kot odlično peto mesto končne lestvice.
Na turnirju, v okviru katerega je nastopalo 17 najboljših mladih igralk iz vse Italije, se je Jadranka brez težav uvrstila v polfinalno skupino, kjer je dvakrat zmagala, dvakrat pa je bila premagana v boju z bolj izkušenima nasprotnicama.
Če upoštevamo, da je bila mlada borovka daleč najmlajša udeleženka turnirja in da se s to športno zvrstjo ukvarja razmeroma kratko obdobje, lahko rečemo, da nam rase še ena zelo nadarjena mlada namiznoteniška igralka, ki bo lahko že v kratkem pomembno okrepila Borovo tekmovalno ekipo. (- boj -)
Odbojka: under 18 m Tržaškem in Goriškem
Osem naših šesterk
Konec tega tedna se tako na Tržaškem kot na Goriškem začenjajo boji v mladinski odbojkarski kategoriji under 18 (letnik 1971 in mlajši/e). Izjema so le fantje v Trstu, za katere se bo prvenstvo začelo šele 22. oktobra, saj so se vpisale le štiri ekipe, med katerimi je Sloga edini slovenski predstavnik, ostale pa so Rozzol, Volley club in CUS, ki je tudi nesporni favorit za končno zmago.
Moško prvenstvo na Goriškem šteje sedem ekip, med katerimi sta tudi Meblo IMSA in prvič od letos Soča Čerimpex.
Igralci Mebla IMSA (kombinacija valovcev in Bricev) so prav gotovo glavni kandidati za osvojitev naslova prvaka, saj bo letos v glavnem nastopala ekipa, ki si je že lani v isti kategoriji zagotovila absolutno drugo mesto v deželi.
Sočo Čerimpex, za katero igrajo člani Soče in 01ympie, sestavljajo mladi igralci, ki pa so dokaj kvalitetni in verjetno ne bodo odigrali podrejene vloge.
Prvi slovenski derbi bo na sporedu šele v 7., oziroma zadnjem kolu prvega dela in sicer 18. novembra v So-vodnjah, povratni pa bo 19. januarja v Gorici. Nastopila bodo še sledeča moštva: Fincantieri, S. Luigi, Ronchi, Torriana in Grado.
Na Tržaškem se je v prvenstvo deklet vpisalo devet ekip (deseta, to je Prevenire, je izstopila tik pred pričetkom lige), od teh so štiri slovenske in sicer Bor Friulepxort, Breg, Sloga Ko-impex in Sokol Indules. Nič čudnega ne bi bilo, če bi si prav naše šesterke na končni lestvici razdelile prva štiri mesta, saj izgledajo prav vse dokaj
kompetitvne, če vemo, da mnoge igralke, v nekaterih primerih celo večina, hkrati nastopajo tudi v svojih članskih ekipah.
Od italijanskih šesterk bosta verjetno nekoliko bolj nevarni OMA in CUS, ostale pa so Virtus, DLF in Julia. Kar se tiče naših šesterk velja poudariti, da so vse po večini sestavljene iz mlajših igralk letnikov 1972 in 1973. Sloga in Bor bosta praktično nastopila s postavama, ki sta bili lani prva oziroma druga v kategoriji under 16.
Prvi od številnih slovenskih derbijev bo na sporedu že drevi, ko se bosta na 1. maju s pričetkom ob 19.30 pomerila Bor Friulexport in Sokol Indules. Prav tako v prvem kolu, toda v nedeljo zjutraj ob 11. uri v Dolini bosta igrala tudi Breg in Sloga Koimpex.
V ženski konkurenci na Goriškem se Agorest s svojo postavo prvič pojavlja v tej kategoriji. Dekletom bo prvenstvo služilo predvsem zato, da si naberejo čimveč izkušenj. Tekmovale bodo proti devetim ekipam (Torriana, Libertas Gorica, Morrarese, Lucinico, Pieris, S. Luigi, Villacher, Farra in Fincantieri).
Košarka: Dom v Fagagni
Domova članska košarkarska ekipa se bo v okviru priprav na letošnje promocijsko prvenstvo udeležila dvodnevnega turnirja, ki bo v petek in soboto v Fagagni pri Vidmu. Dornikovi varovanci bodo nastopili v petek zvečer s pričetkom ob 21.30 proti domači ekipi, (mč)
Danes v Kulturnem domu pričetek redne vadbe
Pri ŠZ Dom odslej tudi karate
Po uspehu, ki ga je bil deležen tečaj karateja ob koncu minule sezone v priredbi TO ZSŠDI za Goriško, so letos redno vadbo te vzhodne borilne veščine uvedli pri Športnem združenju Dom iz Gorice. Da bi se bolje seznanili s to zvrstjo, smo stopili do trenerja karateja Mileta Maleša iz Nove Gorice, ki bo vodil novoustanovljeno skupino.
Kje sl se spoznal s to veščino?
»S karatejem sem se spoznal v Ljubljani leta 1977 na tečaju pod vodstvom mojstra Tokuhise Takašija. Ta japonski mojster namreč že več let živi v Ljubljani, kjer tudi vodi Priznano šolo karateja. Pri njem sem se učil štiri leta ter opravil tudi trenerski izpit. Po tem sem samostojno vodil tečaje v Idriji in Novi Gorici.«
Karate je splošen naziv te borilne zvrsti. Ob tem ime-0,1 pa se pojavljajo najrazličnejša imena. Bi razložil te
razlike?
»Iz prastare borilne veščine so se razvile različne šole Poučevanja kot npr. Šoto kan, Vada rju, Šoto Kai pa Kjon-?uši Kaj. Razlike med njimi so neznatne, toda najbolj razsrjena je šola Šoto kan, ki nosi ime svojega ustanovitelja. °to je bil namreč vzdevek mojstra Funakošija Ginčina, . an pa pomeni šola. Šoto kan šolo sem tudi sam obiskoval n svoje znanje bi rad prenesel tudi v zamejstvo«.
Misliš, da se bo karate uveljavil v zamejstvu? j »V to sem popolnoma prepričan. Dobro se je uveljavil v jJJoniku, kjer deluje Shinkai Karate Club. Pa tudi v Gorici, kl6r smo lani imeli poskusni tečaj, je ta zvrst naletela na s 9°den odziv. Upamo, da bo letos mladine še več. In ne ahio mladine, kajti starost sploh ne igra nobene vloge. S aratejem se lahko ubadajo tako osnovnošolski otroci, kot udi priletne osebe. Zmotno je tudi mišljenje, da je karate fr)em pretepaštva, kar lahko vidimo v cenenih pustolov-jpf1 filmih. Karate je predvsem vzgojna dejavnost, ki utrju-
cloveško telo. Odlike te zvrsti so vztrajnost, umirjenost,
sproščenost ter bliskovito premikanje in reagiranje. Tudi spol ne odigrava nobene vloge, kvečjemu kažejo dekleta-večjo resnost, vztrajnost in zavzetost.«
Kje, kdaj in kako bo potekala vadba?
»Pri društvu bomo imeli vadbo dvakrat tedensko, ob sredah in petkih v baletni sobi Kulturnega doma, kjer so pogoji za delo izredni. Tečaj smo razdelili na dva dela, in sicer: od 16.30 do 18.00 ure bodo vadili začetniki; od 18.00 pa do 19.30 bo na vrsti nadaljevalni tečaj za vse tiste, ki so že lani redno vadili.
Naj dodam še to. Za začetnike za zdaj niso potrebna posebna oblačila (kimono), temveč je dovolj trenirka. Prvi trening bo že danes ob 16.30, kjer bodo vpisovali nove člane. Zamudniki se lahko vpišejo tudi kasneje ob urah redne vadbe." (Vili Prinčič)
Na sliki: trener Mile Maleš (desno).
% ....
. ..?••


■ > «,. ‘

-	.	65.
-	, ww'
iv**.*
'Blippi' '	WM
\t..*	-
" Sr 1, •	■ v
•.
• • -
■ -■


A	Dušan Jelinčič
Zvezdnate noči
Utrinki iz Karakoruma
Kot v polsnu vidim Rada, ki se mi približuje. Še dvajset metrov. Ne morem odtegniti oči od njega. Še deset metrov. Intenzivno se zazrem vanj, da bi zadnji trenutek ne izgubil poguma in ob njegovem pogledu povesil oči. Še tri metre, še meter, sedaj je pri meni. Obraza nima, saj ima na njem kisikovo masko, oči pa so trudne in brezizrazne. Ne morem si dosti pomagati z njimi.
»Kako je kaj?« mu vržem. Banalno vprašanje. Izza maske mi odgovori glas, ki od utrujenosti komaj valovi.
»Je,« mi reče.
Nočem ga mučiti z vprašanji. Govoril bom le jaz in mu razlagal novosti, kako je v bazi, kdo je prišel na vrh, kako je z ostalimi, in drugo. Snamem mu nahrbtnik, tako da mu ostane le kisikova maska. Andrej se bo sedaj lahko končno odpočil. Pomagal mu je od vrha do tega sedla, sedaj smo na vrsti ostali. On je naredil dosti več od svoje tovariške dolžnosti. Čeprav je utrujen, ne izgubi svojega veselja in vedrine. Srečen pa je predvsem za Mico, da je osvojila osemtisočak. Vse drugo je pravzaprav stransko.
Takoj se odpravimo proti bazi, saj se bojimo, da nas bo presenetila
Viki Grošelj
tema. Rado hodi dobro in ne potrebuje pretirane pomoči. Predvsem je zadovoljen, ker ve, da je rešen. Le malo manjka do baze, tu pa smo v sedmih, ki mu lahko pomagamo. Višje je bilo vse hujše, vse bolj nejasno. Večkrat se mu zazrem v roke, kot da bi lahko videl njegove črne prste preko treh parov volnenih rokavic. Vem le, da so tisti prsti pomrznjeni in torej črni in trenutno neuporabni. Podobno je na nogah, vse podrobnosti kaj, kako, zakaj se je to zgodilo, pa bomo kasneje izvedeli. Sicer pa ni niti važno.
Na pol poti od sedla do ledenika že začne neslišno padati mrak. Ko gremo mimo mrtvega Kanadčana, ki je kakih dvajset metrov od nas, Rado nepričakovano vpraša: »Kaj je tisto oranžno? Tabor?«
Vsi se spogledamo in tiho odgovorimo: »Mrtev človek.«
Povratniki z vrha so izmozgani do zadnjega vlakna, tako da je dobra volja ob nedavnem snidenju že zdavnaj minila. Ob mraku smo pred ledenikom. Zadnja ovira, ki postane nespre-mostljiva, če nisi nanjo tudi psihično pripravljen. Lotimo se ga z žepnimi svetilkami. Voda je povsod narasla,
Marija Štremfelj - Mica
da je to nevarnost več. Povsem smo koncentrirani, pa vseeno večkrat zaidemo. Ob najširšem potoku mi zdrsne, tako da izgubim smučarsko palico, ki mi jo voda v trenutku odplakne daleč proč. Že jaz sem sit te poti in tega ledenika, tako da si lahko le bežno predstavljam, kako je drugim.
V bazi nas Viki in Bogdan lepo sprejmeta. Viki je vesel, da so tu, Bogdana pa razjeda skrb za Rada, vendar pa skuša prekriti vso nežnost do prijatelja.
Po večerji, ki je potekala v vsej naglici, pa čeprav je bila skoraj slavnostna, uredimo v Silvovem šotoru, ki je blizu Žaretovega, »zdravniško sobo« za Rada. Nekaj dni bo bival tam, po vsej verjetnosti do konca odprave. Nekaj se v meni utrne. Eden manj v našem šotoru. Vse mine, vse gre, tudi take malenkosti. Ki niso malenkosti. Odslej bo pri nas‘za odtenek bolj pusto.
Žare pripravi vso aparaturo za infuzijo, vendar pa mu je ne more dati, ker mu ne dobi žile na roki, saj ima premalo krvi v žilah. Žare se z njim mgči skoraj do polnoči, pomagava mu Mojmir in jaz. Vendar pa ne uspe. Hrano, predvsem pa tekočino, bo moral Rado zaužiti drugače.
Za trenutek grem iz šotora, pa srečam Bogdana, ki si ne upa pogledati k prijatelju, preveč mu ta pomeni. Ne upa si še zazreti v tiste črne prste, ne upa se še soočati z realnostjo. Ta bo še prehitro in preveč burno udrla v njegov vsakdan, v vsakdan vseh nas. Toda jaz sem Rada spoznal pred kratkim, čeprav je že moj dober prijatelj, on pa se je dejansko rodil z njim in z njim delil svojo pot. Kako te razumem, Bogdan, ko tako zbegano pogleduješ proti šotoru, kjer je trenutno na-staljen nebogljeni Rado.
Andrej Štremfelj
Igor Uršič o svojih košarkarskih izkušnjah v Philadelphii
V ZDA je telesna kultura v tesnem stiku s šolo
9redo
veliko mladih, ki imajo srečo, da
fgo7u,za *eto dni v ZDA. Med temi je lici
Srem
3°r Uršič, bivši dijak Znanstvenega ela v Trstu: »Imel sem možnost, da
gj -•* v ZDA, ker mi je profesor an-Sttiri-6 Ponudil enoletno bivanje in pr drj v Ameriki. Glede na to, da sem v v tistem obdoju prejel denar od čil arovalnine, sem se kaj kmalu odlo-tjU aa poletim v ZDA. Na natečaju so S)1 sprejeli, tako da sem že konec lanov ?? avgusta odšel v to šolo, ki je v 2a Philadelphie. Odločil sem se Oto • tv*di zato, ker je ta država do-lna košarke in ker se sam ukvar-tja s tem športom, sem se z Veseljem tpgddpravil, da bi se izpopolnil. Takoj teNe presenetil tamkajšnji šolski sis-itoš: na višji šoli se ne ukvarjaš samo s gij,.. °> temveč tudi z mnogimi dru-t)6 * športi, kot so ameriški nogomet, °dh • 1 hokej, streljanje, lokostrelstvo, r0v 0Jka in celo wrestling (nekakšna Šarj?h°rba). Odločil sem se, poleg ko-b0[ 1 še za ameriški nogomet in bez-špo ttucii zato, ker se prvenstva teh (}0 rt°v sklajajo med seboj: od avgusta koghd^inbra je na vrsti football, nato )las, rka (tja do aprila meseca), nakar 'ahk°Pi hezbol, tako da se praktično Ptj 0 s športom ukvarjaš čez celo leto. Pomniti moram, da v Ameriki ni
"privatnih" klubov, temveč vse deluje v sklopu šole. Kar se tiče košarke moram reči, da je konkurenca izredno ostra, saj se je na selekcijo predstavilo okoli 120 mladih, od katerih so na koncu izbrali le 24, 12 za "mlado" ekipo in 12 za starejšo ekipo. Prav v to so vključili tudi mene, ob tem dosežku pa sem bil izredno zadovoljen, saj sem trdo treniral skoraj tri mesece. Verjetno sem imel srečo, da ni bilo na pripravah veliko črncev, ki prednjačijo nasploh v vseh športih (bilo jih je le
kakih deset, nasploh pa jih je v tem predmestju razmeroma malo, medtem ko jih je bilo v neki drugi šoli 115 na 120). Po treh preizkušnjah, ki so v obliki trening tekme, se trener odloči za igralce in šele tedaj začnejo atletske priprave. Dnevni program predvideva petkilometerski tek pred poukom, po pouku je spet na vrsti tek, potem pa treniraš z utežmi. To kar se tiče priprav. Sledi enotedensko treniranje samo z žogo, temu sledijo bolj tehnični treningi, tako da se igralci počasi vkjučijo v ekipo. Veliko se "pili" obrambo mož-moža (conska obramba ni dovoljena, predvsem zato da ne bi igralci preveč počivali!). Nekaj razlik z evropsko igro: met za tri točke je iz razdalje 6.05, tako lažje zadevaš kot pri nas; preden oddaš žogo iz ovta se je mora sodnik dotikati; pravilo treh sekund je tu v resnici pet sekund. Poleg trenerja je v vsaki ekipi še pomožni trener, maser, tisti, ki je odgovoren za pijačo, neka druga oseba odgovorna za led, mladenič, ki nosi trenirke in še šofer. To se mi zdelo skoraj smešno, saj je bilo skoraj več spremljevalcev kot igralcev. Kar se tiče gostovanj je bilo najdaljše kakih 90 km od naše šole. Tekma kot taka je pravi spektakel: na začetku nekdo zapoje ameriško
himno, medtem ko vsi stoje položijo roko na srce, potem igra godba domačinov, ob igrišču pa plešejo prelepe pom-pom girls. Na gostovanja greš s šolskim avtobusom in sicer zelo lepo oblečen, saj vendar predstavljaš svojo šolo.
Mislim, da sem pridobil na izkušnji, saj sem treniral z igralci, ki so bili v glavnem višji od mene (srednja višina je bila 2.05 m ). Na kampu v Villanovi, kamor so me povabili poleti, je bila večina igralcev črncev (na 1600 igralcev je bilo le kakih 200 belcev), zato je bil zame zelo velik uspeh, da so me poklicali na ta kamp. Z izkušnjami sem izredno zadovoljen, saj sem lahko igral z odličnimi igralci, med katerimi je bilo tudi nekaj takih, ki so igrali že v koledžu, to so igralci, ki imajo že dve, tri leta izkušnje. Na kampu sem izboljšal predvsem met, preigravanje in obrambo. Villanova je zelo znana šola za obrambo, ki smo jo tudi sami veliko trenirali. Posebne vaje, kot so na primer treniranje preže z utežmi okoli pasu; delati moraš, ker te trener stalno "gnjavi". Drugi kamp, ki sem se ga udeležil (76ers), je bil v hribih in sicer kakih 120 km od Philadelphie. Tu ima ta znan klub vsako poletje pri-
prave za več kategorij. Tam sem srečal tudi nekaj znanih zvezdnikov NBA lige, kot so npr. Charles Barkley, Ma-urice Cheeks, Marc Mc Namara. Tudi tu sem zelo veliko treniral met, saj je moj tamkajšnji trener (Bob Salmi) bil pravi učitelj meta. Treniral je tudi večino ameriških profesionalcev, med katerimi tudi znanega Michaela Jordana, o katerem pravijo, da je bil nekoč zelo neuspešen v tej košarkarski prvini, danes pa lahko vsi opazimo, kakšne učinke je imelo treniranje s tem trenerjem.
Ko sem se vrnil iz ZDA so me poklicali k Ciciboni, da bi kar z njimi igral, zato sem se kar s to ekipo pripravljal na letošnjo sezono. Osebno sem se mislil se vpisati na univerzo v Urbino, ne vem pa, ali me bodo tam sprejeli (kmalu imam sprejemne izpite). Ce me bodo sprejeli, bom igral v Fossombro-neju v C-l ligi, če pa me tam ne sprejmejo se bom vpisal na fakulteto v Ljubljano, tako da bi lahko igral pri Ciciboni, obstaja pa še ena možnost in sicer, da bi šel v Bologno na DAMS (discipline artistiche musicali e spetta-colo) in tako igral v B-2 ligi s tamkajšnjo ekipo. Vse te razne variante mi omogoča prijatelj Massimo Raseni.«
ERIK DOLHAR
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 1000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500 - din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000,-din, letno 75.000,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JI	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Sirena De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko Waltritsch

Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
7. oktobra 1988
Dukakisov kandidat Bentsen ga je v TV dvoboju skoraj pregazil
Senator Quayle ponovno dokazal da še ni zrel za veliko politiko
NEW YORK — V sinočnjem TV dvoboju med demokratskim podpredsedniškim kandidatom senatorjem Lloydom Bentsenom in njegovim republikanskim nasprotnikom senatorjem Danom Quaylom, se je po pričakovanju bistveno bolje odrezal prekaljeni demokratski kandidat, vendar pa po splošnem mnenju to verjetno ne bo bistveno vplivalo na potek predsedniške kampanje.
Glavna tema sinočnje razprave je bila, ali je republikanski predsedniški kandidat senator Dan Quayle zrel za to, da bi opravljal podpredsedniške posle in še posebej, da bi v primeru, če bi se predsedniku kaj zgodilo, postal tudi novi ameriški predsednik. Po splošnem prepričanju-ima 41-letni republikanski predsedniški kandidat kljub 11-letni politični karieri v kongresu premalo političnih izkušenj zato, da bi opravljal najbolj odgovorne državne posle. Po drugi strani pa je zelo razširjeno prepričanje, da ima demokratski podpredsedniški kandidat, 67-letni senator Lloyd Bentsen (ki je po konservativnosti bolj blizu Bushu kot Dukakisu) vse potrebne kvalitete, da ne opravlja samo podpredsedniške, temveč če bi bilo potrebno, tudi predsedniške dolžnosti.
To potrjuje tudi anketa revije »Time«, ki ugotavlja, da 61 odstotkov Američanov sodi, da je Bentsen zrel za predsednika. O Quaylu sodi podobno le 18 odstotkov vprašanih. 32 odstotkov vprašanih tudi izjavlja, da verjetno prav zaradi tega, ker je Bush na podpredsedniško mesto imenoval senatorja Quayla, ne bo volilo zanj.
V sinočnji TV razpravi je senator Quayle poudaril, da kvalifikacija za podpredsedniško mesto ne vključuje samo vprašanje starosti in dejal, da je imel tudi John Kennedy, ko se je potegoval za predsedniško mesto, podobne izkušnje v kongresu, kot jih ima on. »Toda, senator Quayle, vi niste Jack Kennedy,« mu je duhovito zabrusil Bentsen in požel velik aplavz navzočih gledalcev. Quaylu so navzoči komentatorji, ki so vodili TV dvoboj, očitali tudi to, da je bil zelo slab študent, da onemogoča dostop do njegovih šolskih ocen, da se je z vstopom v nacionalno gardo v 60. letih poskušal izogniti vietnamski vojni, da mu je vrata v politično življenje odpiral denar njegovih staršev. Premoženje njegove družine namreč cenijo na približno 600 milijonov dolarjev.
Tudi senator Lloyd Bentsen sodi v skupino zelo premožnih Američanov, vendar mu javnost tega ne očita, ker velja prepričanje, da se je politično prebil bolj zaradi svojih političnih sposobnosti kot pa zaradi denarja.
Zelo pa mu očitajo, da je ustanovil tako imenovani klub »10 tisoč dolarjev«. Tisti poslovneži in drugi predstavniki raznih interesnih skupin, ki so hoteli zajtrkovati z njim, so mu namreč morali še nedavno za en takšen dogodek plačati po 10 tisoč dolarjev.
Rezultati najnovejših anket so dokaj protislovni. Anketa The New York Timesa in TV mreže CBS na primer trdi, da je Dukakisu uspelo zmanjšati prednost, ki jo ima Bush. Po tej anketi naj bi imel Bush samo še 2 odstotka prednosti (za Busha naj bi bilo 45 odstotkov volilcev, za Dukakisa pa 43). Anketa, ki sta jo pripravila The VVashing-ton Post in TV mreža ABC pa trdi, da se razlika med njima znova povečuje v korist Busha. Po tej anketi naj bi bilo za Busha 51 odstotkov volilcev, za Dukakisa pa le 44 odstotkov. Glede na to, da Američani podpredsedniškim razpravam ne posvečajo posebne pozornosti, verjetno tudi izid sinočnje TV razprave ne bo bistveno vplival na nadaljnji potek predsedniške kampanje.
UROŠ LIPUŠČEK
Senator Lloyd Bentsen
Senator Dan Quayle
Sudan se začasno odpoveduje uvedbi šariatskega prava
KARTUM — Sudanska vlada je bila prisiljena, da se vsaj začasno odpove uvedbi šariatskega prava, v bistvu islamskega kazenskega zakona, ki temelji na določilih korana. Sklep so sprejeli, da ne bi dokončno pokopali mirovnih pogajanj med Kartumom in Ljudsko osvobodilno vojsko.
Po petih letih državljanske vojne so se protiislamski gverilci sestali v Ugandi s sudanskim premieram Sadi-kom Mahdijem, da bi na neformalnem sestanku proučili izglede za sklenitev mirovnega sporazuma. Prvi stik je bil uspešen, tako da bodo uradna pogajanja začeli 25. oktobra.
V pričakovanju teh pogajanj se je moral Kartum odpovedati svojim načrtom o popolni islamizaciji države. Šaria s svojimi krutimi zakonskimi določili, ki predvideva javno bičanje, rezanje rok, obglavljenje in kamenjanje, je bila v Sudanu vedno kamen spotike. Za razliko od muslimanskega Severa je namreč sudanski Jug v glavnem animističen in krščanski in se krčevito upira uvedbi koranskega prava. V zadnjem obdobju pa uvedbi šarie nasprotujejo tudi prozahodno usmerjeni muslimani, odločno pa jo zahtevajo islamski integralisti, ki imajo v vladni koaliciji glavno besedo.
Nagajiv veter
Lady Ferguson, na uradnem obisku v Avstraliji, je bila žrtev nagajivega vetra (dvignjeno krilo) in televizijske kamere, ki jo je ujela ob nepravem trenutku	(AP)
Pri Chietiju zaplenili orožje
LANCIANO (CHIETI) — Agenti UI-GOS iz Chietija so v Lancianu zaplenili brzostrelno pištolo skorpion kalibra 9 z dvojnim šaržerjem in aretirali lastnika, 31-letnega Giuseppa De Simona. V isti akciji so aretirali še tri osebe, ki so imele na domu neprijavljeno orožje in municijo. Za zapahi so se tako znašli 62-letni Leoniero Au-gusto in njegova dva sinova, 39-letni Francesco Paolo in 36-letni Leonardo.
Policija je bila skupinici ža dalj časa za petami. De Simona so zasačili prav v trenutku, ko se je skušal znebiti brzostrelne pištole. Ostala trojica pa je bila preiskovalcem že dalj časa znana, saj je oče znan kot strasten zbiralec orožja. Med prijavljenim orožjem pa so preiskovalci našli vojaško puško in brzostrelko thomson. Preiskava je v teku, saj skuša sodstvo ugotoviti morebitne povezave četverice s prevratniškimi desničarskimi skupinami.
Največ zanimanja vlada seveda za brzostrelno pištolo skorpion. Ta češka pištola je zelo priljubljena med italijanskimi teroristi, saj zanjo municije ne manjka. Kljub svoji nepreciznosti pa je z dvojnim šaržerjem (50 strelov), priročno in iz bližine skrajno nevarno orožje. Balistični izvedenci bodo sedaj poskušali ugotoviti, ali je kdo včeraj zaplenjeno pištolo že rabil v kakem terorističnem atentatu.
Hongkong proti kitajski mafiji
HONGKONG - — V Hongkongu so odprli »agresivno kampanjo« proti triadam, skupinam kitajske mafije, ki razsaja tudi na ozemlju britanske kolonije.
Prvi tajnik kolonije sir David Ford je najavil načrtni boj proti kitajskim mafijašem, ki so bili pravkar v ospredju pozornosti zaradi procesa proti pripadnikom triade Sun Yee On.
Kitajska mafija se je rodila kot združenje za samop-rotekcijo v drugi polovici sedemnajstega stoletja, ko je kitajsko ozemlje pestila politična praznina, ki je sledila koncu dinastije Ming. Proti koncu prejšnjega stoletja je mafija razširila svoj delokrog in oprla svoje delovanje tudi na prostitucijo, protekcije in prodajo mamil. Danes lahko računa kitajska mafija na izredno visoko število pripadnikov, 100 tisoč v samem Hongkongu.
Da bi kakorkoli udarili po podtalni kriminalni organizaciji so pred dvema letoma ustanovili posebno telefonsko zvezo za sodelovanje s policijo, a povsem brezuspešno. Policija je zato pokupila veliko televizijskega časa, da bi reklamizirala boj proti mafiji. Šef policije Raymond Anning računa, da se bo investicija tokrat obrestovala, še posebno zaradi tega, ker trka na srce mladim gledalcem. Na hongkonško mladino pa gledajo tudi kitajski mafijaši, ki si jo skušajo na vse načine priboriti za svoje kriminalne načrte. Še pred enim letom je 9 odst. hongkonških mladoletnikov sodelovalo v kriminalnih akcijah, letos pa je odstotek skočil že na 17.
Cesarjeva bolezen: rak v akutni fazi
TOKIO — Japonskemu cesarju Hirohltu so dnevi šteti. Njegovo zdravstveno stanje se je v noči poslabšalo, zato so mu morali še včeraj zjutraj narediti novo transfuzijo. (S stalnimi transfuzijami so zdravniki Vlili v cesarjeve žile skoraj šest litrov krvi). Notranjih krvavitev ne morejo zaustaviti, cesarju pa raste vročina in upada srčno utripanje.
Rak postopoma uničuje Hirohitov organizem, v cesarjevi palači pa je strogo prepovedano imenovati bolezen. Zdravniška ekipa se strogo izogiba tabu besedi, manjši škandal pa je izbruhnil, ko so preverejanja javnega mnenja pokazala, da je večina Japoncev obveščena o pravi naravi cesarjeve bolezni. Zdravniki so se menda odločili tudi, da cesarju prizanesejo s podrobnostmi glede razvoja bolezni in mu zato ne dajejo kliničnih informacij, niso pa mu zamolčali resnice o raku.
Angleško-jugoslovanska banka samo jugoslovanska
LONDON Na letni skupščini Angleško-jugoslovan-ske banke v Londonu, ki so jo organizirali v Edinburghu, so podpisali pogodbo o odkupu delnic zahodnih ustanoviteljev. Angleško-jugoslovanska banka je s tem nakupom delnic postala prva banka v Veliki Britaniji, ki je popolnoma v lasti jugoslovanskih ustanoviteljev. Banka, ki bo ohranila isto ime, bo nadaljevala dolgoletno delo na zelo pomembnem britanskem tržišču kapitala, kar je zlasti pomembno glede na nenehno rast obsega in vrednosti jugoslovansko-britanskega gospodarskega in finančnega sodelovanja.
Predstavnici zahodnih ustanoviteljev, Barclays Bank in Manufacturers Hannover, sta ob nastanku prve jugoslovanske banke izrazili zadovoljstvo in poudarili dosedanje uspešno poslovanje Angleško-jugoslovanske banke.
Pogodbe bodo udejanili do 31. marca prihodnjega leta, po opravljenih formalnostih pri centralni Angleški banki in pri pristojnih jugoslovanskih organih, (dd)
V Namibiji priprave za prihod sil OZN
CAPETOVVN — V poslovnih krogih Južnoafriške republike vlada zadnje čase precejšnje zanimanje za prihod t. i. modrih čelad v Namibijo. Čeprav je datum prihoda mednarodnih mirovnih sil še neznan, si trgovci iz JAR že zdaj manejo roke, saj se jim obeta dober zaslužek. Na namibijsko ozemlje bi moralo v prihodnjih mesecih prispeti približno 7.500 modrih čelad, 360 policistov, od 200 do 250 uradnikov in še 800 civilistov, vse te ljudi pa bo treba seveda nahraniti in oskrbeti z raznoraznimi dobrinami.
Možnost za dober zaslužek je južnoafriškim poslovnežem ponudila sama Organizacija združenih narodov, in to preko časopisnih oglasov. V poštev seveda ne bodo prišli vsi trgovci in poslovneži, saj bo OZN izbrala tiste, ki bodo imeli najbolj ugodne ponudbe in jamstva.
Edini problem, ki bi lahko prekrižal račune trgovcem je nevarnost, da ne bi prihod modrih čelad potekal po načrtu. Vse je namreč odvisno od spoštovanja dogovorov o neodvisnosti Namibije, ki so ga sklenile Angola, Južna Afrika in Kuba. Na osnovi teh dogovorov bi se moral prehod k neodvisnosti bivše nemške kolonije (in sedanjega priveska JAR) začeti 1. novembra, trajal pa naj bi do 1. junija, ko naj bi prišlo do volitev. Te naj bi organizirale ravno mednarodne mirovne sile, za njihovo izpeljavo pa bi rabili na stotine ljudi. Modre čelade bi morale postopoma zamenjati pripadnike južnoafriške vojske, umik teh pa je odvisen od odhoda kubanskih vojaških čet iz Angole. Ravno pri tem pa se lahko zatakne, saj je bilo vprašanje odhoda kubanskih vojakov doslej največja ovira za dosego miru med Angolo in Južnoafriško republiko. Kubanskih vojakov v Angoli je približno 50.000, zahtevo po njihovem umiku pa so poleg Južne Afrike podprle tudi Združene države Amerike, ki so v mirovnih pogajanjih imele vlogo posredovalca. Mednarodne mirovne sile bodo predvidoma namestili v razne predele Namibije, glavnina pa naj bi bila v glavnem mestu VVindhoek in okrog Grootfonteina, na severu države.
Kurdi se vračajo v Irak
.
r aimnsvft
I
x S
Z dvema ducatoma avtobusov in tovornjakov se je skupina 969 Kurdov vrnili iz turškega begunstva na svoje domove v iraški Kurdistan	(Telefoto Ar/