Številka 70. Trst v nedeljo II. marca 1906. Tečaj XXXI. Iihcjfc vsaki du jdi ob ne»lelj*h in praznikih ob 5. uri, ob ponedeljkih ob I*, uri zjutraj. |'««.aničse 4t«viike *e prodajajo po 3 (6 stotink) množin tobakamah t Tr*tu in okolici, Izubijani, Gorici, .racju. >t- Petru, Sežani. Nabreiini, S*. Luciji, Tolminu, Ajdovščini. P«*tojni, Dorubergu. Solkanu itd. rac ar I as« v ae raćunaio po vrstah (široke 73 mm. visoke mm i; xa trgovinske in obrtne oglase po 20 stot. ; -s o-mrtpiee. zahv; le. poslanire. nglaae denarnih zavodov •o i« >l«t. Mala « /.nauiu po 4 sl«»i- '«e>eila, najmanj ]«h 40 «-t*t. — « >iriju»*- >;»rfjeai>i ic^muii »►•irlel»,t uprave -!ri;i«'-t Fiat-:.;«? lzkljućso ie upravi . Kil mosti". Edinost G asilo pslitičiega društva „Edinost" za Primorsko. Naročnina znaša za vae leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K. — Na naroČbe brez doposlane naročnine se uprava ne o/.ira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vrarajn. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: nI. Giorgio Galatti 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik kcnsorcij lista „Edinost'*. — Natisnila tiskarna konzorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica (tiorgio Galatti št. 18 ; Postno-hranilnični račun št. S41.65-. V edinosti je moč! TELEFON štev. 1157. Ie Hrvatske. Zagreb, 9. marca 190»".. Že par tednov vlada politično mrtvilo na •bziiijn naše domaće politike. Aktuvelnih prasanj je sicer mnogo. ki čakajo rešitve. • li letargija naših voditeljev odlaga aktuvel-• njili«>\ <• 11a b«»lj»- čas«' t«-r čaka na pri-•H-rni čas. Absolutizem na Ogrskf«! ne izvr--uje pri nas nikakih utkov : razmere nase se irno razvijajo lstotako kakor do sedaj. Ljudje plačujejo dalje svoj davek, naš banje jadali«* ban. a oblast kraljevskega komisarja ne razteza na Hrvatsko. Ko je kdo preči-il vse to. mislil si bo. da smo mi Hrvatje »l-rečneji ljudje na svetu. Ali temu ni tako. • t. četudi nam sedanji izven zakonski polo-I na < »grškem ne škoduje, pa nam še maje koristi. Kajti, mej tem. ko Madjari ne •ločujejo davka. ga pa plačujemo mi in pobijamo nadalje 55*/, svojih prihodkov na «'grško. Za to ne dobivamo seveda nikakili j>o-ačil od >knpn»* vlade, ker ta tira na dalj«? vojo i>«>litiko zanemarjevanja Hrvatske : HO .ilijonov kron vlaga vlada v investicije na < »irskem, siromašna Hrvatska pa ne dobiva iti vinarja. Mej tem ostajo naše ceste nesene in neprehodne, naše reke zanemarjane i neplovne — sploh se pri nas niti reke ne julirajo. niti ceste ne gradijo. In kako naj •i. ko v ta namen ne dobivamo od skupne bule niti novčiča, a tistih 450.000 kron, ki It na> avtonomni proračun izkazuje z grad-lO ce>t. se upotrebljujejo za vse drugo, nego i »a v določen i namen. Evo, sedaj se zopet liža spomlad, ko bo po naših krajih kopnel -neg in nam na^asteta Sava in I>rava. In ker ,11 tok ni reg"liran. poplavita naš*- kraje, ni« i ta setev in provzročita našemu kmetu ^romne šk«xle. Ni čudo. da nam ob takih azmerah narod trpi lakoto ter zapušča svojo |ed«»vino. da si drugod išče virov zaslužka. In kak«« -m«» nehote zapadli zopet v pesimistična razmotrivanja : vendar se ne smemo .-v«-«- oddaljevati o«l političnih dogodkov. r\ . mi vam že povedal, je Banffv-jev list raz/aljivo pisal o Hrvatih in posnel ga je v ••m »tuli list ^r«»t'a Tisze. <> tem ]H>sle«lnjem - «i«» rekli že zadnjikrat. «la s*' pošten človek mor«- in ne sme ozirati na njegova izvajala. ha njegov list imenuje reško konferenco _hrvatsk«» komedijo" in «la blebeće nekaj o .jugoslovanskih aspiracija h temu se ne ču-uo. ker s«- moremo nadejati boljega od • i. ki mu j«- Tisza gospodar. Naši madja-ni m' seveda popolnoma strinjajo z listom l*i>ze; I«- to jim ni prav. da je v članku go-v ra tudi o njih in ne na posebno pohvalen <« in. Bantfvjev list je pisal mnogo huje in t«« so n« kateri členi „starešinstva hrvatske srpske zajednice" poslali Košutu pismo z *;>rašanjem. «la-li on odobrava t«» stališče ;.uiftv-jevega lista. K««šut j«- odgovoril, da se • strinja in da ni smeti polagati važnosti v kar piše Bantfv. ker ta «la je bil vsikdar i krit neprijatelj Hrvatske in Hrvatov. V •»taiem ne treba, da bi nas bolela trugarstvom. liša. kjer je mežnaril je bila za moje d«'ške " »be ž«* izgubila prvotno obliko: prezidana je 1 la in pov«-čaiia. S prišted«*nimi novci je ku-1 11«- daleč proč «m1 sv. Mihaela mata pose-postavil lično hišico in mah« stajo. Tu živelo petero ljudi : stari oče. njegova hči Mica 111 njen mož Jurij ter njiju otroka Kdij Ivanka. Stari oče j»- bil vdovec, žena mu umrla na mojem domu. Ne morem si miti >tar« u.« očeta brez njeg«»vega ličnega »lo-•vja. l u je «lelal : pisal, čital. žagal kolesea /« ure. "•trugaril. vezal knjige in tu je tudi • Jiirl. Brez dela ga nisem videl nikoli. V ^ ižnji trg p«»d šmiheUkim hribom bilo je urno |h>) ure: a )>ot je bila strma in utru«l- ra. Hiši« a je bila na ličnem solnčnem brdu. Urdo je vi>el«>. 111 «>k«» «♦ ilovnatem vinogradiču nad hišico : iitno je prepletel zeisljo z trbovimi plotovi • nevarnost je bila odstranjena. Hišica je » mala. skoro premaJa za pet ljudi j. Na ?apadni in južni strani je bilo jm« dvoje malih oken. vso stran pa je prepletala vinska trta. V trti se je blestelo lepo razpelo. V hišo se je prihajalo po lesenih stopnicah. Tu je bil mal hodnik z lično mizico ter omarico v kotu, ki je bila napolnjena s knjigami : to je bila po leti «le«lova hladnica. Stene nizke sobe so bile polne z urami raznih velikosti : tiktakale so noč in dan in njih prijetno razgovarjanje mi še sedaj, ko so že davno utihnile, napolnjuje uho. Na največi uri nad dedovini zglavjem predstavljala je grad — se je sprehajal -- svinčen vojak. Od te ure so bile vrvi napeljane na hodnik, tu so bili lični zvonci, ki so naznanjali čas stanovalcem po dolini. V kotu nad mizo je bil prostor za jaslice® Kolikokrat ga vidim pred seboj, kakor bi še vedno živel in delal. Majhen, koščen, zdravega, gladko obritega lica. živih, črnih oči. ki so svetile s tako milini žarom. Glava je bila še lepo poraščena z mehkimi, malo osivelimi lasmi. Okrog usten mu je igral oni dobrodušen nasmeh, ki mu še po smrti ni izginil. Bil mi je drag. po materi naj«lražji. Kako bridko nama je bilo, ako se včasih po ves mesec nisva videla ! Ušesa mi blaži njegov ljubki glas. ki me je tako milo vabil, nežno se smejal, in blago svaril.... Vedno sva tičala skupaj, tako, da se je že teti Mici abotno zd«*lo. Neprenehoma sem silil vanj in vendar se me ni nikoli naveličal. Čebeloreja je bila v prejšnjih časih ne samo najpriljubljenejša. ampak tudi najbolj hvaležna panoga kmetijstva. Čebelnjak z de- setorico panjev je zmogel najrevnejši osobejek. Dandanašnji žalibog čebeloreja vedno bolj pojema. Deloma je že res, da primanjkuje nekdanje tečne paše, še resničnejše pa je, da se dandanašnji že strd in vosek izgotovljata umetnim potom in tako vedno bolj odpada potreba čebeloreje. Nekdaj ni bilo tako. Prišli so časi •—: nikdar jih ne zabiin ko sva tičala po cele dneve v čebelnjaku, in tudi ko je prigodrnjala teta Mica, prigovarjajoča k kosilu, ni naju spravila ven. Čebelnjak je stal konec hiše pod košato hruško. Tu sva bila gospodarja izključno ded in jaz in gorje mu, kdor bi nepoklican stopil tu-seni. Pamtive čebelice so 00 Korošcev pride 10 mandatov, tedaj potem imamo mi Slovenci pravico na 4 mandate. To si lahko zračim a vsaki otrok. Ta neumna ponižnost, .zaradi katere se nam Nemci že dolgo smejejo, naj bi jo vzel vrag ! Nič bi ne rekli, ko bi vsaj zahtevali 3 mandate ! Saj je to že več. nego ponižno. Lemiš. Riese in \Valcher gotovo ne bodo za nami nosili mandatov, če jih ne zahtevamo sami. Če zahtevamo 4, nam dado 3 ali vsaj 2. če pa sami le 2 zahtevamo, potem dobimo komaj jednega. Razdelitev, ki bi jo mi morali zahtevati bi bila: Okraj Š m o h o r (občine Brda, Go-riče, Štefan. Blače) s 5000 preb., P o d k 1 o-šter bOon preb.. Trbiž 7000 prebivalcev. Beljak (občine Bekštanj. Zilja. Bernberg) 7000 preb., R o ž e k 9000 preb., skup 36.00(» preb., to bi bil I. okraj ; II. okraj % bi tvorili okraji Borovlje 10.000 preb., Železna K a p 1 a 500O preb., Celovec (občine Vesca, Žrelc, Grobštanj, Trdnjaves, Hodiše, Kotmaroves, Kriva Vrba, Bličoves, Tiboljica, Šmartin. Šmiliel, Medgorje. Hotmanje. Po-roče, Radiše. Škotiče, St. Tomaž. Zihpolje, Bitrinj ) 25.000 preb., skup 40.0HO prebivalcev. P«»tem okraji Velikovec 15.00O preb., Plibrk 22.000 preb., Dobrloves 11.000 prebivalcev in občine Mostič (okraj Svinec) in Labud in Trabrk <>000 preb., skup 54.000 preb.. to bi bil III. okraj. Od nemških krajev, naj bi se Kotiče in nemški del Šniohora pridelil Spitalu, od katerega naj bi se okraj Sovodje pridelil okrajema Milštat in Trg : Št. Paternjan pa naj se z veže z nemškim delom beljaškega okraja ! Okraj Št. Vid naj se zveže z nemškim delom celovškega okraja, okraja Sv. Hema in Breze ali prekasno : čebele so me bile že pošteno obdelale. Teden dnij sem ležal, opikan in zatekel. Ded pa mi je stregel se svojo veliko, neminljivo ljubeznijo. Kuhal je rože, namakal vanje rute in jih pokladal na liioja lica: ko pa sem ozdravil, me je oštel ostro a dobrohotno. Bilo mi je resnični* žal tega prestopka, porojenega iz mladostne lahkomiselnosti. Ker videti deda jeznega ali žalostnega, mi je rezalo srce. Prav jezen sem bil nekoliko časa na te preklicane čebele : še le po dolgem času so se mi zopet priljubile. Se sem prihajal pozneje 11a. dedov dom in prva pot je bila k čebelam pod hruško. Čebelnjak je stal kakor svoje dni. pod plodno, košato hruško. Kakor svoje dni so brenčale čebele in lenarili troti. Otvoril sem panj. I11 marljive delavke so gradile svoj dom in obkrožale svojo kraljico kakor nekdaj. Vosek in strd sta mi prijetno ščemetala nos. Vse po starem ali — starega očeta ni bilo. pa ga ni bilo.... Omahnil sem 11a klop. glava mi je postala težka, srce se mi je stiskalo, misli pa so se zatapljale v mo:je spominov.... 0«! cerkvice sv. Katarine sem so se prizibali glasovi zvonenja. Mehko in otožno so doneli na uho.... Isti zvonovi kakor nekdaj in vendar vse drugi ; vse drugi, ker ni deda Andreja, da bi razgalil glavo in glasno zamoli!. Ker ni deda Andreja, vodnika mojih mladih «lnij. solnca mojega življenja.... :4.v4H- okolica ♦»> Hreže 7> Volšperk m m i prebivalcev ."»i.iHMi r 32.INP0 r :t4.< h M » hmi 3"i.(MM> . H8/MMI T«# bi bila prilično pravična razdelitev. k--teri 1 • i -»o Nemci nikakor ne mogli upirati. Dogodki na Ogrikem. Ogrska v finančnih stiskah. _Kudap-sti Hirlap*4 je priobčil senzaci-jouelni članek. % katerem pravi. da je Ogrska v»je«i dolgotrajne kri/e pri>la \ veliko tirnin-«ijelno zadrego. Vlada je že potrosila vso gotovino, kar Jo je bilo v državni blagajni, a najveći udarec za vlado je pa. da iz čisto inadjar-kih krajev, kjer plačuje največ davkov. prihaja najmanje dobrovoljnih davkov. tovo zgodi, da bodo skupno imeli večino vo-lilcev. a izvoljeni bodo vendar kandidatje sedaj gospodovalne stranke. Letos pa imamo še poseben razlog, da želimo da pride v mestni svet čim močneja opozicija. Pustulat širokih mas. volilna reforma na podlagi splošne volilne pravice, prodere gotovo tudi v naš mestni svet. Pol. društvo rEdinost~ se v polni meri zaveda važnosti momenta. Ravno zato je sklicalo ta nocojšnji shod. da vsakdo pove, kar misli, da ne bo pozneje kakih očitanj. Na to je dr. S 1 a v i k v daljšem govoru označal stališče pol. društva ^Edinost" ozi-rom na tretji mestni volilni razred. Naglašal je. da so sedanje volitve najvažneje. kar jih je bilo doslej. Vlada je predložila parlamentu volilno reformo. Led je prebit. Ta reforma najde svojo pot v deželne zbore. A kaka bo ta reforma v našem dež. zboru, če ostane v zbornici vse pri starem ? Tega ne treba praviti. Potem gotov ne vstreže opravičenim zahtevam širokih mas. ampak prikrojena bo tako. da bo vstrezala le vladajoči stranki. Zato moramo poskrbeti na teh volitvah, da j ne bo samo ta stranka odločevala, ampak da pride v zbornico tudi opozicija, ki naj pri-nese vanje nove krvi kontrole. Ako pride j v mestni zbor močna opozicija, se bo stvar I vršila drugače se bo debatiralo, razkrivalo in i l>o to nekaka dobra šola tudi za javnost, poroča iz i Tako opozicijo pa more dati le III. razred, do »pora- i Proti vlada joči stranki nastopajo sedaj so- M&ročanska konferenca. Dopisnik .Vo>>. /eitnng" Alge« da • nad< da prid /.uma glede bančnega in policijskega vpraša-1 cijahitwlemokratična stranka in partito popo- nj.i ter 4 ?.i Ik) konferenca prihodnji teden za- Inž. Ž i v e c je menil, dane treba ravno, da so naši kandidatje doktorji. Drugi so tudi sposobni. Dr. R v b a i- je odgovoril, da on ni hotel naglašati sposobnosti dr.a Slavika in Gregorina. ampak je hotel reči, da ljudi s tako narodno odločnostjo ne bi hotela in tudi ne mogla vsprejeti med svoje kandidate, ker bi si s tem gotovo škodilo. Nikdo ne dvomi na tem. da je med gg. uradniki mnogo velesposobnih mož. Ali ni jih. ki bi se mogli in smeli eksponirati se svojo narodno odločnostjo. Xa to je dal dr. Rvbar na glasovanje že včeraj prijavljeno resolucijo dr.a Slavika, ki je bila vsprejeta v vsemi proti enemu | glasu. Število mestnih volilcev, ki so vpisani za predstojeće mestne volitve v imeniku volilcev, je nastopno : V I. razredu 4*>1 volilcev, v II. razr. "JH2, v III. razr. 3973, v IV. razr. 2511 skupno 7307. — V okolici: v prvem volilnem okraju 651, v drugem 372. v tretjem 398, v -četrtem 470, v petem 453. v šestem 393, skupno 2737. Vseh volilcev v mestu in v okolici je 10.O44. Politično društvo -Edinost v Trstu priredi danes dne 11. t. m. ob 11. uri predp. volilni s h o d v prostorih „Gospodarskega društva" (pri vdovi) v Rojanti. ga je grof Gleichspach pozval v pravosodni* ministerstvo kakor ministerijalnega svetovalen: januvarja 1808. je postal dr. Gertscher generalni odvetnik in v istem letu je bil imenovan predsednikom višega dež. sodišča v Zadru. L. 1900 je postal tajni svetovalec. Dr. Adalbert Gertscher je nenavadno sposoben sodni uradnik, ki je zmožen slovenščine, hrvaščine in italijanščine ter strogo objektiven. Šolsko vprašanje v Brjah. Pišejo nam: Že skozi mesec dni vlada tišina in nič ni citati po časopisih o pripravah za italijansko šolo v Brjah. Ali tudi nikdo se ne gane. da bi nam pripomogel do slovenske enorazred-nice. Govoril sem že z nekaterimi odličnimi osebami, ki vplivajo pomilovalno in tolažijo ljudi, češ : počakajte še nekoliko, stvar bo rešena in vi dobite slovensko šolo. Slično j i>e tudi „Primorec" od dne 8. febr. in zaključuje svoj članek tako lepo. da se človek mora udati in zaupati. In tudi res zaupajo sedaj naš župan in občinski odborniki in pričakujejo, da se da. kar žele in za kar prosijo ter da se ljudstvo reši iz sedanjega nesrečnega položaja. Ali doslej čakajo zastonj ! Tam nekje leži kup naših prošenj, ki so se ponavljale leto za letom. Da bi se že enkrat našel kdo, ki bi te prošnje prevrnil, jih ogledal in izgovoril končno svojo sodbo, je-li potrebno za eno. ne za kij Drobne politične vesti. X a d v o i v o d a F r a n F e r d i n a n <1 lare. Mi se ne izrekamo drugo. Mi hočemo le. da pride opozicija v mestni svet in dež. zbor. Če bosta 2 listi, se bodo glasovi cepili, a rezultat bo zmaga _ Pa trie". Da se to prepreči, treba da zmaga ena ali druga ojx>zicijonalnih strank : ker pa «.-lj.iituje v inozemstvo. \\ iener Tagblatt" to ni mogoče, treba, da prideti v mestni svet da od p« »tuje nadvojvoda Fran Ferdi- ,,!.,•! Mi hočemo qe svojini današnjim nami - -\on» -npro««. kneirinjo Sofijo Holien- sklepom vplivati, da ><• /družita za eno kan-! I»erg za dlje časa v inozemstvo : najprej da poti a sta na Francosko ter da se ustavita nekoliko časa tudi v Parizu. Pogoji Rom unske za na v o >pora z «. r - k «►. Kakor znano, »c kateri bi mogla eventuvalno z našo mudi - -daj grški kralj Jurij na Dunaju, kjer1 pomočjo zmagati. Će bi se slučajno -ku-a potom avstrijske vlade vplivati na ro- zvezali s Šib kej o in propadli žnjo, bi1 m unsko vlado, da bi se poravnal grško-ro-1 trpeli škodo le mi, ker bi si nakopali I mun-ki spor. Romunska je baje tozadevno sovražtvo stranke, ki je močneja. Mi bi! >tavila ogoje : Odstraniti je j morali plačati kazen. Zato stavljamo pogoj, treba patrijarh te pravice spoštoval, se iina imenovati Kncovalaški škof \ eni makedonskih škotij. T u r č i j a in ameriške Združene drža v e. Kakor poročajo iz < ari-grada. je porta odbila zahtevo Združenih drža\ 'jl«-de priznanja vseh ameriških inisijo-nov. ki se nahajajo v raznih mestih turške «lržave. Zl*»g tega se zdi. da se spor še |MH»stri. Združene države izjavljajo, da ne odnehajo od svojih zahtev. Škof B o n o me 11 i je. kakor javljajo iz Kiiua odpotoval od tamkaj, ne da bi bil v sprejet od papeža v avdijenei. Papež mu je pa sftoročil. da ostane v njegovi milosti in da ne pride njegova stvar pred tribuna! sv. inkvizacije. Domače vesti. Shod slov. volilcev III. mestnega razreda. Shod m? je vršil minuli ]>etek zvečer v gledališčni dvorani ..Narodnega doma". V svojem otvoritvenem govoru j«* naglašal dr. Kvbar. da se naša stranka kakor taka doslej navadno ni udeleževala volitev v mestnem razredu. Par poskusov je sicer bilo. ali vspehi so bili majhni. Sedaj pa se vprašuje Mej temi hočemo na kratko omeniti le nekatere. (t. K a 1 i s t e r se je izrekel za to, da se slovenski volilci združijo s partito popolare. (Tovornik je povdarjal. da ima ta stranka že toliko zagotovljenih glasov, da ima največo nado do zmage. (t. inž. Z i v i c je menil, da naj se brezpogojno ne vežemo z nikomur. ^ listo mora priti tudi naših ljudij. G. Ko p a č je v daljšem stvarnem in mirnem govoru odgovarjal gospodu Kalistru. rekši. da partito popolare je neka izsiljena stranka, ki se je doslej vedno kompromitirala in ki jo nikdo ne smatra za resno. Govornik pri/pava. da ima pol. društvo ^Edinost"1 prav. da je previdno. Ali ]»omisli naj, kako dobro bi bilo za Slovence, ako bi prišlo v mestni svet 12 resnih in pametnih opozicijo-nalcev. In socijalisti so vedno resni opozicijo-ualci. Potem je dokazoval govornik, da ima socijalno demokratična stranka boljše šanse nego partito popolare. Zato naj Slovenci socijalno demokratični stranki pripomorejo do zmage. (V istem zmislu je govoril g. Kopač še enkrat pozneje.) Na to so se menjavali razni nazori, po- >plošno. kako nastopijo slovenski volilci III. tem pa se je ponavljala želja, da bi bilo tudi razreda. To j«- vsled reklamacij sedaj najmočneji razred. V volilni borbi za ta razred nastopijo sedaj tri stranke : gospodovalna ali kamori stična, socijalno-demokratična in nova tako imenovana -.partito popolare*4. Mi Slovenci bi morda tudi ne delali grde tigure. če bi nastopili kakor samo svoja stranka. Mej uslužbenci, ki so sedaj zadobili vol. pra-vieo, je velik odstotek Slovencev. Ali nam ni do tega. d a b i n a t e 1/ volitvah manifestirali in demonstrirali svojo nja rodnost. ampak želja naša je. da bi III. razred p o s la 1 v mestni svet može. ki bi stali v opoziciji in vršili kontrolo, da bi bila opozicija močneja. nego doslej, ko so jo vršili le okoličanski zastopniki. Tako stanje, kakor je bilo doslej, ko je le H Slovencev bilo v opoziciji, je težko in nezdravo, kontrola skoro nemogoča. Navadno so Slovence principijelno uključali iz odsekov delegacije. a ravno tam je prilika za kontrolo. Zadnji"- so bili sicer izvolili po kakega Slovenca v kak malopomemben odsek, v delegaciji pa tudi sedaj ni nobenega o|*ozicijonalca To je nezdravo, kajti plenarne seje mestnega sveta so le za javnost, za čitatelje „Piccola". prava juha pa se kuha v delegaciji. NaS namen je torej, da pride v mestni svet opozicija, ki si bo znala izvojevati pravice opozicije. Naš položaj je zelo težaven in namena našega ni lahko doseči z ozirom na tisto določbo mestnega statuta, po kateri na volitvah ne trebil absolutne, ampak zadošča relativna večina. S to določbo moramo računati in bi morale računati tudi druge opozicijonabie stranke. l'e pojdejo vsaka za-se v boj, se go- nekoliko Slovencev prišlo meti kandidate. Na vse te prigovore, pomisleke in želje je reagiral dr. Kvbar v daljšem govoru. Naglašal je posebno, da tu ne gre za to. da bi se zjedinili programi, da bi katera stranka kaj popustila. Tudi njemu je program socijalno-demokratične stranke bolj simpatičen, ker je bolj jasen. Ali opozarja še enkrat na tisto nesrečno določilo statuta glede načina volitve. Danes nočemo izražati ne simpatij ne antipatij, ampak mi smo označeno svoje stališče zavzeli radi nejasnosti položaja. Odločno pi« smo proti temu. da bi zahtevali od te ali one stranke naj vzame tudi gotovo število naših kandidatov v svojo listo. Kake ljudi bi mogli ali hoteli vsprejeti. Odločnih gotovo ne. Če bi tleli n. pr. v listo kake prononsirane može a la Gregorin Slavik. bi s tem le kompromitirali dotično stranko in jej škodovali, ker bi dali gospodovalni stranki povoda za krik : „Glejte s kom se vežejo ! Italijanstvo je v nevarnosti!" In marsikateri oinahljivec. ki bi bil morda sicer glasoval proti, bi potem glasoval za gospodovalno stranko. Će bi torej mi določili kake svoje kandidate, morali bi le take brez prave narodne barve —- nekako limonado. Ti pa bi nam ne koristili, ker bi jim nedostajalo odločnosti. In mogli bi navstati delikatni položaji, ko bi nam še škodili. Zato apeliramo vnovič na opozicij onalni stranki, naj se združita na eno listo in naj tako vsaka vsaj nekaterim svojim pripomore v zbornico. To naj bi uvaževala tudi socijalistična stranka in naj bi |K>mislila. da sila kola lomi. Ce ne pride tlo združenja ostane pol. društvo kakor tako pasivno : vendar dobe volilci morda še kako direktivo. . _ . , ali ni. da se ustanovi pri nas šola-enorazrcd- A abljeni so vsi volilci okraja Kojana. tla nfc|u Slovenski rodoljubi in slavne šolske ol>-se polnoštevilno udeleže. lasti čujte . ^ je -as da vam ne preteče pot Volilne komisije za okoličanske vo-, Lega nazionale! In ne mislite nikar, da ho-lilne okraje. Mestna delegacija je z odobre- tem jaz le strašiti z Lego ! Stvar je resna, njem c. k. namestništva za okoličanske vo- Kmalu bi mogel biti tu trenotek, ko si Lega lilne okraje povodom predstojećih občinskih ustanovi tu svoje zavetišče žrelo, v katero volitev določila nastopne komisije : bodo zahajali naši otročiči. In tedaj bodo mord:t Prvi okoličanski okraj: Pred- debelo gledali tudi izvestni prvaki v tukajšnji sednik dr. Hektor Ricclietti. namestnik Lo- bližnji okolici, ki se nam sedaj posmehujejo. renc Bernardino; zaupniki: Valerij Demar-jNaj vedo, da že leži na našem županstvu clii. Josip Grižon. Josip Pavlica pok. Josipa, prošnja, sestavljena na italijanskem jeziku -Josip Sancin pok. Josipa: namestniki: Andrej prilogo popisanih otrok. 49 po številu. ( ne Bizjak pok. Matija. Tomaž Čac pok. Tomaža, bo skoro rešitve, poj de prošnja v Trst. Edvard Košuta pok. Josipa. Ivan Sancin Iz Devina nam pišejo od dne JS. t. m.: Ivanov. Tukaj se bo v nedeljo dne 11. t. m. vršilo Drugi t> k raj: Predsednik dr. Ferruc- posvetovanje zaradi ustanovitve gospodarskega cio Cimadori. namestnik dr. Daviti D" Osmo :, društva J Narodni tlom". Vabijo »e vsi rodo-zaupniki : Ivan Gerdon pok. Andreja, Anton ljubi, da se polnoštevilno udeleže te /:i Purič pok. Lovrenca, .losip Roje pok. An-j Devin tako važne ustanovitve. Posvetovali;«* tona. Friderik Vannino: namestniki: Blaž se bo vršilo v ..Občinskem domu" ob 'J. uri Ferluga pok. Antona. Josip Jelušič pok. Jo- popoludne. sipa, Josip Petaros pok. Antona. Ivan Čok Ni treba povdarjati. kako važna posto-pok. Ivana Marije. janka da je za nas Devin in zato je treba Tretji okraj: Predsednik inž. Kon-j na vse možne načine braniti to našo pt»e*t. stantin Doria. namestnik tir. Ernest Spadoni: da ne pride tujcem v last. A to store vrli zaupniki : Matej Gustinčič Jakobov. Fran Ker- Devinci tudi in izlasti s tem. ako se na g -meč pok. Antona, .losip Levic pok. Antona. J spodarskem polju združijo v krepko orgaiu-Ivan Marija Senica pok. Andreja: namestniki: zacijo. Fran Černigoj Franov. Jurij Derman pok. Se- Nekaj senzacionalnega. Deželni »>.:-hastijana, Ivan Ferfolja pok. Karola. Anton' bor istrski je storil senzacijonelen korak : pri-Negode Antonov. | silil je svojo drago hčerko, občino rovinjsko. Četrti okraj: Predsednik:' dr. Fe-; v prisilno iztirjevanje 29-odstotne doklade z:i liks Venezian. namestnik Kamilo Depiera; za-1 šolske takse in v pokritje bolnišniških upniki : Ivan Marija Ferluga Andrejev, Jakob i škov. Če seje že deželni odbor v Poreču Gasparo. Peter Parisi. Anton Sepič : namest- čutil jirimoranegii v ta korak, potem mor.-' niki : Josip Ferluga pok. Ivana, Ivan Miche- biti t»bčinska uprava v Rovinju zares luzzi pok. .I<»si|>a : Ivan Petelin pok. Josipa, divna ! Anton Pogorele pok. Andreja. Iz Gradca smo prejeli tole brzojavko: Peti okraj: Predsednik dr. Alfred -Triglav in r Zarja" nastopata v podružnici ZanoIIa. namestnik Oskar Ravasini; zaupniki: (Ciril-Metodijevi V) skupno proti radikalcem. Anton Danev pt»k. Antona. -lušt Grgič Šteta- B a j e s e združit a v e n o d r u š t v o. nt)v. Anton Kralj pok. Mateja, Ivan Ražom j (Slovenske homatije poganjajo kaj čudne n -pok. Andreja: namestniki: Anton Milkovič liurje. Op. ured.) pok. Antona. Anton Ražem pok. Josipa, Rok Gozd v plamenu. Gospotl -7 ulij -Miiizi. Sosič Matejev. Luka Vidal pt>k. Gaski je v službi pri tvrdki Faccanoni A t \»mp.. perja. je včeraj popoludne ob ~>. uri in ptd, nalia- Se s t i o k r a j : Predsednik tir. Alfonz: jajoči se pri sv. Andreju, kjer ima delo oim*-\ alerio. namestnik Leopold Vianello : zaup- njena tvrdka, videl, da na Opčinah gon*. 'IV-niki : Andrej Bogateč pok. Antona. Anton lefoniral je takoj gasilcem, ki f;t> nemudoma Kapun pok. Luke. Anton Danev pok. Luke, i ^li na Opčine z enim gasilnim vozom. Prišed^i Jakob Tence Jakobov: namestniki: Josip Ko- j do obeliska, so gasilci zapazili, tla gori go/<>- Sprememba v predsedništvu pnmor-! srečilo. da ukrotili ogenj, ki se je bil jak" skega višega deželnega sodišča. Včeraj- j razširil. Zgorelo je 20.001» štirjaskih metrov šnja rWiener Zeitung*4 je objavila, da je na i gozda, in sicer ž00i'» borovcev, lastno prošnjo umirovljen dosedanji predsed-; ° Nesreča v pulskem arzenalu. Miličnik višega dež. sodišča v Trstu dr. Edvardi te(ln:l sta s0 pricr0dili v pulskem arz.-vitez Ki n din ger m da mu je tem povo-J dye hndi liesreči. Na vojni ladiji -,T(>sa-dom podeljen red železne krone I. razreda, Hca Elizabeta" je pol delavec Puchar z vi-novim predsednikom višega dež. sodišča vTr-;Jinp u m in je obležal mrtev na mestu. Na stu da je pa imenovan dr. Adalbert G ert- • j ia(jiji ..Nadvojvoda Kari" pa je počila sc her, dosedanji predsednik višega dež. so-|veriga ()d sidra in je težko ranUa več osel,. disča v Zadru. j ^pkgm,! delavcu sta bili zlomljeni obe nogi. * i Ponesrečenci so očetje mnogoštevilnih družin. Dosedanji predsednik visega dež. sodišča Kam je šla ? 11.1-etna Frančiška Žvane v Irstu ta,ni svetovalec dr- Edvard vit. Km- stanoval£ ri svoji sestri Manj. poročeni dinger je bil rojen leta 18,U v Milanu. Leta J Calvola št. 14. V četrtek v ' Je ^ v sluzbo' lela 1876' Je P°stal! jutro je šla Frančiška kakor običajno v šolo. svetovalec dež. sodišča na Dunaju in v istem letu je bil imenovan višim državnim predsednikom v Inomostu. Leta 1884. je postal pred-svdnik okrožnega sodišča v Trentu, odkoder je bil 1891. pozvan k najvišemu sodišču na Dunaj. Predsednikom višega dež. sodišča je bil Kindinger imenovan leta 1906. Dne 3. okt. 1899. je postal v ministerstvu Clarv pravosodni minister, ji po odstopu Clary-ja se je povrnil v Trst na svoje mesto. * Novi predsednik višega dež. sodišča v Trstu, tajni svetovalec dr. Adalbert Gertscher je bil rojen leta 1846. v Tržiču na Gorenjskem. gimnazijske študije je izvršil v Novem mestu, juridične pa na Dunaju. Po izvršeni sodni praksi je bil več let sodni adjunkt v Postojni, potem državnega pravdnika namestnik v Celju in okrajni sodnik v Mariboru. Potem je postal svetovalec dež. sodišča v Ljubljani. pozneje predsednik okrožnega sodišča v Celju, visi državni pravilnik v Trstu. L. 1896. maciji nad 20 dni. a se ni več vrnila domov. Deklica govori U-slovenski. Ukraden voziček. Predvčerajšnjim j«' neznan tat odpeljal voziček trgovca z vinom Filipa Ivaniševića. Ivaniševićov težak je bil namreč pustil za par minut voziček pred hišo št. 11 v ulici di Torre bianca, a ko se je vrnil, ni več našel voziča. Ni bila tatvina. Predvčerajšnjim sin* poročali, da je g. Aleksandru Mihroniju neznan tat na Corsu ukral iz žepa knjižico kreditne banke „Union", na katero knjižico je imel g. Mihroni vloženih 6000 kron. No. to ni bila tatvina, ker je g. Mihroni knjižit o le izgubil iz žepa. Našla jo je pa neka deklica, ki jo je potem nesla na policijo. Angleži v Dalmaciji. Kakor javljajo z Dunaja, bo v tem letu veliko angležko društvo potovalo po Dalmaciji v -svrho proučavanja dežele. Društvo se bo mudilo v Dal- / / _ŠWrata~ je i/-ia 1«*. številka z zanimi-\ im sradivoi!). _ Koledar In vreme I»ane*: Herakiij in So-7 n; <>oimir: Rndoja. — Jutri: (jregor Veliki, pa-i -ž : idisiaT : B^ian*. — Temperatura včeraj : ob \ ari popoiudoe 14" Celsius. — Vreme včeraj : | _ __ Društvene vesti in zabave. Društvo -Narodni dom" v Trstu na-' ziianja. da je veta dvorana -Narod. doma~ 1 • nMana za sledeče dneve: 17. t. m. Im i predstava in p!e> vojaških častnikov. Is. t. m. bo ! {iredstava .Dramatičnega društva". Posebno -e pa opozarja občinstvo, da 1 1 » v nedeljo 1. aprila umetniški kon- • - rt ^lav. slovanskega virtuoza Ondrićka. \"-p««r»-d in |»odrr»bnosti t^-ga koncerta se *»!»- ] iviio s*v>}e«-asao. Gospodarstvo. Banka .Slavija". i Minolo leto 1 ?*».». prinaša zoj>et dokaz zvoju ži\ Ijeii-kejr.i zavarovanja pri tem - aitskent zav«*lu. ki ča-tno izvršuje svojo n.«n»'lno-g"-p'>darsko zada«* o. _^-lavija" j stala ne samo najveći slovanski zavaro- Jni za v« »d. temve<" spada v s led >voje m<»-«n*- ra-ti tudi med i»rv« zavarovalnice V 1-tu 1'*»"». ji je Kil*» ]»odanih H437 vlj'.«t»2f zavarovalnih po»odeb na kapital a 19.V»*.44«». : zavirovalnine pa je bilo letu plačali' K l^SMJf7"K ^t. Kaj»i-* lov zavarovanih na doživetje in smrt je » i/plačanih h 1.741..'>4**2"> st.. za čas -t;, tka banke \ vseh oddHkđi pa nad K Kakor v/ajeuuii zaviMl razdeljuje banka Mu»iia~ svojim členom v«— dobi«-ek in jim. izplačala leta 1306. nad K SMGuOOO. v-m pa d»»*> -daj že nad K 1 /!«i tm-niti napre l«-k banke „Slavije" je raz-u tudi iz t ndo\ in rezerv. ki ~o do-egli 7- rnost vzbujajočo višino K 34.oiHi.tMMr nudijo členom popotno varnost v vsakem -i;i<*a «. p..^hn«. pa jf rad»tno. da naj-~e vi>fe n i« Lra občiii-tva čim dalj«* s tem zaupani« m "l>ra» ujo «i<» t«-ira dornaf-ira .. i i. in da razumevanje za življ» nsk«» zavarovanje «1----_m pri odu a »-lik«» za- i.anie. kakor \ drugih kulturnih de- /.-lah. Vina na Ogrskem i» v minolem letu pridelalo 3.47« ».41»» * ;tr'">. «>d t»-ga je bil«> bele£Ta 2.2 1 5.1 • lu ^t- litrov. Darovi. Moški podružnici sv. Cirila in Me-todija v Trstu >o j>odariii Mohorjani v Ko-1" K. Tej ^voti sta dodala 4. Sodi se. da je v>ak poskus za reševanje brezuspešen. Strah in ol»up prebivalstva je nepopisen. Novi predsednik graškega nadsodišča. I>l"XAJ 1<». „Wiener Zeituni:" je priobčila. da je ministerijalni svetovalec v pravosodnem mmisterstvu dr. Avgust vit. Piet-reicli imenovan predsednikom višega deželnega sodišča v Gradcu. Maroška konferenca. MADRID 10. Po sklepu zbornične seje je ministerski predsednik Moret izjavil. da je trotovo pričakovati, da izvrši konferenca v Al-□ecirasn svoja posvetovanja v treh dneh. V Evgen Richter. BEKOLIN 1". Danes oh 4. in četrt uri zjutraj je umrl državni jjoslanec Evgen Hichter. Položaj v (Jraguayu. M« >NTEVIDE<» Cenzura je odpravljena. politični kluhi so zopet odprti in časopisi zopet izhajajo. Krvavi izgredi v Samosu. < ARI|H>r. Število žrtev ni še znano. Kihanje je naperjeno tudi proti knezu Vithvnosu. Poplava. MINSK 1". Reka Svi-,loč je izst^tpila ter poplavil;; lim"^o fiZemljil". Do>Ie; je že deset cest pod vodo. \ alovi >o odnesli več mostov. Novi japonski odposlanec v Petrogradu. PKTROozn ijonalnim listom, s t i ;t«-vil«« lx*ezpos|e&ih de'areev Borzna poročila dne 10. marca. Tržaška borza. Napoleoni K 19.12—19.15, angležke lire K —.— do —.—, London fcratek termin K 240.60—240.s i. Francija K 95.»>5—?»5.> ». Italija K 95.65--95.75. italjansii :>ankovci K--—.—. Nemčija K 117.45---117 to, nem~ki bankovci K —.— —.— avrtrijVta e notna renta K 99.'»5 — 99.95, ogeska kronska renta K 94 '.'5—95.25. italijanska renta K —.— —.—. kreditne akci e K 671.— — 673.— državne železnice K 67-125 — 675.2a, Lombardi K lv4 o l i«j,50 Llovdove akciie K 083— 793 — - r e č k e Ti-a K 331.75—3:35.75, Kredit K 496 — do 4=3.—. Bodenkredit 1830 K 302. 310 — Bo-denkredit ls89 K 302,— 310.—. Tur5ke K 149.— do 1 1.— Srbske —.— do —.— Dunajska borza ob 2. oop. Državni dolg v papirju „ ^ srenru Av-trij*ka renta v zlatu .v kronah Avstr investicijska renta Ograka renta v zlatu kronah 4*. *• " * Akcije racijonalne banke Kreditne atcije London. 10 Lstr. IOO državnih mark 2o marc 2o franeov 10« 1 i tal. lir Cesarnki cekini Paršžka in londonska borza. Pariz. (Sklepi. — Francozka renta 99.90, italijanska rent* 1' 5.40. -psnski exterieur 04 95, akciie otomaoske banke 647.—. Menjice na London 251*56. Pariz (Sklep.) Avstrijske držsvne železnic0 — -- Lombarde *— unificirana turška renta 95 37 av»tnjf.ka r lata renta 100 10. ogrska 4° „ zlata renta 95 .<-"». Laaderbank —* . turSke srečke 143 25. ^arižka bank« 15*78, italijanske meridi-onaine akcije--.akcije Rio Tinto 16*94 Trdna London (Sklep) Konsolidiran dilp 90.J, «r*»hro 29 -. l^mliardi 5"' španska renta 94'.». ita- 1 o • ■ O 1 ■ O ' • O •' O I ■ O • ■ O I O- O o O • i OI um Tovarna pohištva ^HeksanDer £evi jtiinzi ulica Tesa Stv. 52. H (lastna hiSa). ZALOGA: Pinzzn R0SHRI0 (Šolsko poslopje).' Cone. da »• ni bati nobene konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. > Zlu«trovan cenik brezplačno ln franko T" MALI OGLASI. T L Mali oglasi računajo «»e po 3 stot. besedo : masuiotiskane besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 .Btotink == Plača se takoj. ----= a Trnnuino z jestvinami n kolonijalnim bla-I iy U VIII d gom Leopold Žgur (uiica Po-1 d i č u, kateri mi je rešil življenje s tem, da me je z Njemu lastno učenostjo in spretnostjo ozdravil od nevarne dolgo tiajajcče bolezni. TRST. 10. marca 19C6. Margarita udova Majcen. Restavracija Jinding z vrtom — Trst — ullcs Cologna 11 — Trst Flzeiisko i n Drelierjevo pivo Nemška ter italijanska kuhinja _ — KEGLJIŠČE - Zaloga jamčeno pristnih vin. s proiajo na debelo in drobno za družine. G. F nding. ZAHVALA. Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja povodom britke smrti naše ljubljene matere oziroma stare matere -„o^e ■ •' Terezije Suša roi. Delak kakor tudi za toia/ilne obiske in obilni, spremstvo k večnemu počitku izrekajo vsem ■ sorodnikom, prijateljem in znancem najiskre-nejo zalivalo. I SENOŽEČE, 8. maroa 1«.»00. Žalujoči ostali. ste Biago na izbero. sprejema poroča se si. občinstvu. nčerai d»ne3 101.20 101.20 lOUO 101.10 117.. r lili — 99 90 9035 91.— 113.10 1T 3.10 9 V lO ;K) 85.95 1C33 - urn- 672.— im.— i'4« j 50 '240.50 117 42 117.52'- 23.49 19.12 19.14 9.0.7 95 «0 11 30 11 S2 FONDO COEONEO ^ blizu gledišča „Minerva" ELEKTRO BIOSKOP gledišče za senzacijonelne žive predstave, tehnično najpopolnejše proizvajanjem električnega motorja. — Ravnatelj in lastnik Karol F. Lifka. Prro ii najvažnejše codjetje te vrste i nalcleao glavaico 70.000 K. Največja priredba do sedaj obstoječa zx električno razsvetljavo in za kiuematojrrafičue predstave, katero se more prevažati. — Dclorauje nu pan uiol-uo XV. Razpored počenši s soboto dne 10. marca do petka 16. marč:i : ,Odhod in prihod ledolomilca BAJKAL" na By.jkai.skem 40 konjskih sil. „Medved in straža". — 3. ,,Faust ženitoe. — 5. „Vila črnih sten". — v 7 slikali. — 7. „Zločin druzega" drama v 7 slikah. — 8. predstave vsaki dan : on BEHeljaii is. prmlfin t& 3., i, 5., 6., 7. ia 8. ari. OD delavnem on 6.. 7. in 8. uri. YsaK paitfelirt ia peres .FariSii rećeri' o) 8. Hn 15 m samo za oiraščens moša. jez. TU. — 2. v peklu". — 4. „Začarani kandidat 6. Nemogoča Iočiteo", komičen prizor ali „deček spozna morilca", velika „Neprijetno iznenađenje. cene za vstop : L ees:o ga st., II. lesto ->o si., in. inssio so st. vojaki 20 sr. Đećti pod 10 iei ? sursmsivn z ođrašceflimL plačaio za I. mesto 4o st., za II. mesto 30 st., za 01. mesto 20 si Brzojavne vesti. Grški kralj Jurij. IH NAI 1«». i^rški knilj lurij jt* ••}> s. min. Iadne odpotoval na Keko. Francoska ministerska kriza. I'AHIZ l". **;»rritfrstvo ter si zagotovil tndi : rtjro Haurj:< '»is^t in Poin< :tre-ja, Sarrien daljnje arriena m potem Bour«eoisa. s *. rim je iniel Sarrien razgovor. Oba držav-k.t >ta Kila pn predsedniku na obedu. Italijanska zbornica. KIM 1«». Zbornica je z fdasovi iz- p< >sl. Bianeheri-ja pred cinikom. 7 7 gla-•vn < e bilo j»ra7Hih. Izvolitev je bila vspre-• Ta / žtvahiko pohTal«». Grozna nesreča v rudniku. Pogreša se 1204 osebe. PARIZ 1«». V premogovniku v Corrieresu dr>godila velika eksplozija plinov, ki je ltr«ala vse lesene odre ol> vhodu v jamo. "Ird če-iar se je na raznih krajih podsula -ii.i «. V /l>orni'i je katastrofa provzročila o žalost ' H> .'i. uri fK»]K>luo gld. 7.— Obuvala za mozke crn z elastiko s trakovi osearia . najf. 7* lak. celi lak. gld. 2.90 » 3.25 » 4.50 » 5.50 . 5.50 > 6.— Obuvala za ženske črni z elastiko . » s trakovi » z o u rab i O rumeni s trakovi » z gumbi Črni s trako i osearia Nizki čižmi chevreau črai za ženske jkj gld. 3.75 Nizki čl/ml od blaga n podplati in usnJattmlpetaDii :- po 75 movčlčev. _ Komaše o<§ usnja za hribolazce, lovce in automobiliste; galoše amerikanske iz gome : voščila najfin, za chevreau po 25 npvčičev • ••••• škatljica. •••••• Priložnostna partija. Kajfineji čižmi, chevreau črui s trako »i ali gumbi, za. ženske po gld. i — Tovarna, slaftščičarna in tovarna Motor Vinko Š^erk TRST ulica Acquedctto St. 15 — TRST (fit* »-Ti* Kavarne Centrale) ' Podružnica ulica ESiram&r št. 13 Vsaki dan 3-trat svež kruh. Moka vsake vr^te in najboljših mlinov po najujrodne i^i ceni. Izvrstni bi--kr.ti. t-.iiko navadni, kohkor tudi finesi ; upe ijaliteta iškotov za čaj in ; bon-beti. rti .-k i in kitajski čaj. Svoji k svojim. Prosim, zahtevajte frastno Čudo v ceno! 50l-ki>BiadOT sanio za gold. l*8o. Kna krasna zajamčeno dobro idoča precizijska ura r a črti i-rni lek s pozlačeno verižico 1 krasna špila s ponar. biseri, kravato. 1 pozlačen prstan s ponar. kamnom za gospode ali dame. 1 krasna garnitura _'«mbov iz 3*/0 double zlata za manAete, ovratnik in prsa. 6 platnenih žepnih rut, 1 jako lepa žepna pi--alna oprava. 1 krasno žepno ogledalo v Skatljici z glavnikom, 1 lepo dišeče toaletno milo, 1 vez. be-ležniea, 12 razglednic slavnih umetnikov zadnjega ■toletja, 72 angl. pisalnih peres in 395 raznih reč:, k; so v hiši neobhodno potrebne. Vse skupaj z ur. , ki je sama toliko vredna, stane 1« gold. 1*85. Pošilja na povzetje ali predplačilu. H. SFINGABN, Krakov št. 43. Kdor naroči 2 zavitka, vdobi v tiar 1 lep žepn» nožič na dve rezili, pri več kot 2 zavitkih se priloži vsakemu po 1 tak nožič. Za kar ne ugaja se denar takoj povrne. ■eliaroHo sjidicijsto posredovani © Caro & Jellinek ® Trst ul. Romagna it. 2 Trst. it. 1*37 Polnflice: Dunaj, Budapešt in = Lvov. z= Zastopstva aa nek flaviUi trgih = ta- ia inozemstva. = Se priporoča za preskrbljenje seljenj sfe zaprtimi blazinjenimi vo-sovi za pohištvo toli ▼ mesta koli ▼ ta- in inozemstva. jfakmajc za prem p amrja. Posebno ugodni pogoji za vojaške osobo ia ■ ■ državne -uradnike =■=== Poffljatre Tiale mte 90 stalni lizti prnozniii mr Proračuni brezplačno, '•i i oM Podpisani urar v Sežani vabi vse one, ki imajo pri njem kako uro v popravi, da blagovolijo isto dvigniti do dne 12. marca 1906. (semanji dan). Ob enem naznanja, da bo omenjenega dne prodajal po najnižji ceni še ono malo Maga. ki mu še ostaja. Bogomil Fino. e. cenike i;» vzorce naj bo I j Hi Stajcr-kili -----=— ■ loflE07zappiileiof spe /a lov, jrojztlc in luristiko ter n v>cm motim n blasru /.a p os po d c in tle kc, tršnikr, • nknje, od t ajni/jih do najfinejših kakovosti od reclue. »naiie prve in rajveče eks-_ ptirln«* tvrdke V I N C E N C OBLACK kr. UiMi-iiern zala;al«lj» sukna, Ciradcc, === Murjrassc ft. 9SS. - UITI A Ravnateljstvo podružnice za Trst, Reko, Primorsko in Dalrrac'jo ulica S. Sebastšano št. 2 — TRST — ulica S. Sebastiano št. 2 Prodajalca jestra in kolonijalEBia Maja Mateja Kocjan ulica Pi carai vogal ulice Petronio. Izber svinjine, pira, moke, riža, ^oelvja, kr^e, sladkorja, olj«, kisa mil« sveč; vse hiasro pAve vrste po eenali, da ni bati tekmovanja. GLAS. V bogatej zalogi pohištva Em. Ehrenfreund (prej Jeai) ulica Mm 24 cprltličjs) daj a novo in rabljeno pohištvo po konkurenčnih cenah v najem. = Jtajboljše Šivalne stroje p3 kron 65 z dveletnim jamstvom pošilja JOSIP EGGER Zaloga biciklov TRST — tnr pred vojašnico 3 — TRST Drogerija Gustavo Marco ulica Giulia štev 20. Droge, barve, pokost, petrolej, čopiči, ščetke. mila, parfumi itd. — Zaloga šip in ateklenin. G ran d Pri* svetovna razstava Pariz 1900. Kwizdov korneuburški prašek sa krmljenje živine dijet. src«lstv«> za konje govedinu in ovce. Cena: 1 Skatljiea K 1 40 i/, Skatljico » --'tO Kad ,r»o let v mnogih ble. ,ih v rabi proti medlosti, slabi prelevi za r.U»ljSa_ nje mleka iu zdatieji i.iuužiui mleka p. r... gospod l ('ust nam je javiti Vašemu Blagorodju, da smo^otvorili podružnieo gori imenovane vknjižene tvrdke „Nf \VTTA" za desinfeciranje stanovanj iti ladij na pod/afji c. kr. patente Zarevicz, ter, s tbzirom na higijenične in zdravstven* namene, k jim sledimo, opozarjamo najživeje l ase Blagorodje, naj blagovoli spominjati se leg t našega podjetja. Bodprti se spričevali. ki so nam ji/t izdale pri poznane zdravniške avtoritete in ki se tičejo desinfekcijskega postopanja uvedenega po posestniku patente, doktorja zdravilstva Aleksandra pl. Zarevicz, čiji sistem je bil odlikovan z nagrado na vseh razstavah higijene, - ne dvomimo, da bo Vaše Blagorodje posvečalo našemu podjetju, ki je edino te stroke v teh krajih, zaželjeno in b agovoljno vpoštevanje. Z odličnim spoštovanjem Ravnateljstvo podružnico X U NT IA ~a Trst, Reko, Primorsko in Dalmacijo /xooooooooooc)oo(ixxxxxxmxxmx> Vsemu za umetnost se zanimnjočemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem 8 v psktncm salonu restavracije filsen v Srstu, ulica Icrrsnte št, M ^ ■ m* ■ -i I -1 ■ ■ *t l l . X x X na polju slikanja na blago, žamet, svilo, sukno, platno, les, steklo, ilovico, usnje itd. iu je tako X čudovitega učinka in lep;h efektov, kakor jih more proizvesti sa»no bril autno slikauje. V^ c M Ta iznajdba ki obenem tudi popolnoma nadamesča vezilno slikanje, aplikacijo in otvarja X damam docela novo torišče ročnih del najodličnejse baže, ki se lahko naiič-i brez vsahe^i N^ prejšnjega znavja da more vsaka dama že v najkrajšem času si najlepše stvari brez n»- Q bave strejev napravJjati sama. O * Razstava bo samo kratek čas cdprta od 9. dop. do 6. pop. 0 Vstopnina 20 nvč. O Obilnega obiska prosi iiljudno z odlčnim spoštovanjem EDVARD UBACH< ^^ 3000000ae, tudi za provincije, samo naravnost od tvorničarja HENRIKA BEEMITZ, c. kr. dvornega zaležaika v Trsta, n licu Ginvanni Boccaccio štev. 5. Katalogi in kondic. gratis iu franko. V gostilni „AH' Auros*a" TRST — ulica Torrente 1 koncertu) e^ vsaki večer — - „Žensko tamburaško društvo4 v hrTatakih ^narodnih nošah Vstopnina prosta. Postrežba točna Cene zmerne. Pristen SĆ-. rr.iri!! i;eto varstrrao /.oauiko lnstrorani cenik grati« in lil franko. s*r visi ir. glavne zaloge -- Fran Iv. Kwi/.da c. fcr. avsiro-ogrski, kr. romunski in knež. bulgaraki zalagatelj, okrožna lekarna, Komenburjr pri Dunaju. AVGUST STULAR ul. Gioachino Rossini 24 (zraven sv. Antona novega) priporoča si. občinstvu, vojaškim in civilnim krogom bogato opremljeno — krojačnico — Bogata zaloga tu- in inozemskega angleškega blaga in vseh v krojaško obrt »padajočih predmetov. Delo precizno, cene zmerne. Naročbe se zvrše točno in se dostavljajo na dom. — U nanje naročbe se sprejemajo vsak čas in se točno izvrše. Ukusni kroj. kakor tudi solidno, trpežno delo in izvrstno blago. zulobite in ohranite naravnim potom. Bit', postati iu ostiiti lepa. to si pri:adiva iu želi vst>k:i dama. ili Vam nu 1 uio sredstvo : Pristne tmeriMce tS-bliCC sl^ki^il!j;u!i njihove pesebne se-tave ni možno p n*rejati, prekosi- vsu ---- -diusra sredstva za negovanje kožp. Prof. Wiiliamsa pristne simeriSke tablice Axa delajo v svoji priprosti, diskretni iu piijetr.i uporabi kož > žametasto, gibčno in' blaatično, dajajo jej posebno neten kolorit ter naravno bliščobo popolnega zdravja in jo delajo sposobno, da pronaiia vsak vremenski tipliv. Najuežneja koža je zavarovana proti vročini, vetru in dežj", in ne §k dujejo jej solt' ii žarki, ako se jo neguje s tablicami Aza nastopi že j,o dveh tli t eh dneh sprememba kože. Ista postane bela m Po uporabi. Pred uporabo. rude?a. Stareje dame in gos podje sa bedo čad li, . .. ^ __ nnadla lica v kratkem čas* zopet okrožujejo, kako da izginjajo ^zgodnje ?Se ?n brazde Grda barva lic?, gube. zatožni črvi, rožiče pego mozolorind^eči no. Itd. Izginjajo v nepričakovano ^em ca.u. En edmr poskus Vas prepriča o čudovitem vspehu tablic AXa. Avo provzročajo, ako se natanino, p«, Prot. Williamsa pristne ameriške laDilLC J^2LcL ua predpise, fei so zelo lahki 11 povsod lahko izvedljhi, da postane koža mehka ia gibčna, nje l;arva sveža, znojniee t iste K ' — _ in lepota popolna. — —-—3 Cablice j?xa so brezavomtio najbolje sredstvo za toaletne svrhe, za kopel in zn otročjo sobo, za ohranenje in negovanje las, za kožo in njeno barvo. Prof. Wiiliamsa aiemie tablice AXi so najbolje za gospođe, im. talcor tudi za otroke. Cena za 1 karton St. 1 (25 koma 1 o' za 24-kratno uporab,) K 2-50; 1 karton 5. ^ ^O ko' madov za 50-kratno uporabo) K 4 50, 1 karton st. 3 (100 kom. za 100-kratno up ,rabo) Iv H. - Odpošilja proti poStuemu p vzetju ali prot: predplačilu evropska glavna zaloga: RIVIERA PARFUMERIE, Dunaj I,' Kohlmarkt št. Podpisani priporoča svojo novo pekarno in sladčičarno v Trstu pri sv Jakobu Istrska uliea -t. 1« praven slovenske >ole. Ve