Glasilo »INGRAD« Naklada 1500 Izvodov Izdaja gradbeno industrijsko podjetje »Ingrad« v Celja Odgovorni urednik Franc Vitanc Tehnični urednik Darko Maligoj Urejuje uredniški odbor Tisk in klišeji AERO Celje SREČNO 1972 Z neverjetno naglico je minilo leto 1971, saj sc mi zdi, da smo si šele pred kratkim segali v roke in želeli drug drugemu srečno in uspehov polno novo leto. Pa že zopet je tu novo leto; za leto dni smo starejši, v poslovnosti in delu bolj izkušeni ter pripravljeni na delo, ki je pred nami. Marsikaj se je v preteklem letu dogodilo dobrega, verjetno pa tudi slabega. S ponosom se lahko ozremo na vse tiste objekte, ki smo jih oddali v uporabo našim poslovnim partnerjem in investi- Direktov podjetja ing. HENRIK CMAK torjem. Obenem pa se moramo pri tem poglobiti v vprašanje, ali smo izpolnili vse pogodbene obveze in pričakovanja naših investitorjev oziroma trga. Do tega problema ne bomo smeli biti ravnodušni. Ostrejši tržni pogoji, ki bodo nastopili in so tudi že pred nami, bodo prav na tem področju zahtevali še večjo doslednost, disciplino ter dodatne organizacijske in operativne ukrepe. Želja, da bi se nenehno naraščanje cen ustavilo, se nam v preteklem letu ni uresničila. Posledice takega naraščanja cen čuti vsak član kolektiva, kakor tudi vsi državljani. Gradbeništvo v naši republiki je že začrtalo pot stabilizaciji s sprejetjem samoupravnega sporazuma, ki že velja. V celoti ga bomo morali upoštevati od novega leta naprej. Želim in prepričan sem, da z mano želite enako tudi vi, dragi člani kolektiva, da bi te samoupravne akte, ki jih imamo vse delovne organizacije, spoštovala celotna družba. To je predpogoj za uresničitev stabilizacije gospodarstva, kar si želimo že več let in vedno znova ob prehodu iz enega leta v drugo. Naše poslovanje je bilo pozitivno, saj so to že pokazali polletni in tričetrtlctni obračuni. Prav lahko pa pričakujemo ugodne rezultate tudi ob zaključni bilanci. Kratka bilanca pregleda prevzetih in izvršenih del po posameznih sektorjih v letu 1971 nam kaže, da so izpolnjene naloge, ki smo si jih zadali s finančnim planom v začetku leta. Še več, nekateri sektorji s,o te naloge tudi precej presegli. Dela na investicijskih objektih so se odvijala po vnaprej postavljenih operativnih planih, včasih tudi z večjimi oziroma manjšimi zakasnitvami. Vzroke za to v gradbeništvu ni tcž.ko najti. Jasno je, da so pa večkrat tudi objektivne težave, ki jih je bilo tudi v lanskem letu precej; od pomanjkanja raznega materiala, strojev in dostikrat neustrezne strukture delovne sile. Nadalje lahko ugotavljamo, da pa nismo realizirali vsega, kar smo si zadali kot nalogo, da bomo naredili na področju stanovanjske izgradnje. Vzrokov za to je več. V glavnem ležijo ti izven moči naših dogajanj. Naj navedem samo nekatere. V Celju bi kljub urejenim lokacijam in s pripravljenimi načrti ne mogli graditi toliko stanovanj, kot bi odgovarjalo našim proizvodnim kapacitetam. Tu Kljub finančno ugodnemu poslovanju pa vem, da so bile poslovne pomanjkljivosti, o katerih smo med letom nenehno razpravljali na vseh sestankih v kolektivu. Pred nami je leto, v katerem moramo v celoti izvesti naloge stabilizacijskega programa, brezkompromisnega zahtevka samoupravnih sporazumov in akcijskih programov, začrtanega po naših družbenopolitičnih organizacijah. Prepričan sem, da se vsi člani naše delovne skupnosti zavedajo resnosti zadanih nalog in da bo vsak na svojem delovnem mestu in po svojih sposobnostih dal prispevek k uresničitvi prej omenjenega programa. imam v mislih predvsem stanovanja v montažni izvedbi, ker kupna moč kupcev na tem področju ne dopušča gradnje tolikega števila stanovanj, če nočemo, da bodo o-stajala stanovanja v zalogi, kar pa si z ozirom na razpoložljiva obratna in bančna sredstva ne moremo dovoliti. Diametralno drugačna situacija je na ljubljanskem področju. Tu bi lahko in želeli graditi več stanovanj, ker je povpraševanje po stanovanjih veliko večje kot je pa ponudba na tržišču. Toda na tem področju so veliko večje težave in je potrebno veliko več časa, tudi dve leti in več, da si lahko pridobimo celotno dokumentacijo, ki je potrebna za začetek del. Na Kosezah smo dobri dve leti urejevali in pridobivali dokumentacijo, da smo "končno prišli do gradbenega dovoljenja. Ko smo mislili, da lahko začnemo s polnim zagonom graditev, smo ugotovili, da je bilo zemljišče pomanjkljivo raziskano. To bo zopet zavrlo težko pričakovan začetek del. Kaj pa lahko pričakujemo v tem letu na področju investicijske izgradnje? Vsem članom kolektiva, doma in na tujem (v ZRN), se zahvaljujem za vloženi trud in delo, ki so ga prispevali za razvoj in napredek Ingrada. Zahvaljujem se tudi samoupravnim organom in družbenopolitičnim organizacijam, ki so sodelovali pri reševanju nalog in problemov, ki jih ni bilo malo, pa so tako s svojim delom mnogo pripomogli k uveljavitvi našega podjetja. Ob prehodu v novo 1972. leto želim vsem članom in njihovim svojcem veliko osebne sreče, pri delu pa uspehov in zadovoljstva, kar bo prav gotovo največje poroštvo za še boljši razvoj in uspeh podjetja. Pregled prevzetih del nam pokaže, da bo ostalo za dovršitev del v letu 1972, pogodbeno prevzetih del iz leta 1971 ca. :?0,000.900 din. to pa predstavlja ca. 25 %> lanskega plana gradbene operative. ing. IVAN CIJAN Poudariti moram, da so v tej vrednosti zajeta že dela na objektih, ki jih izvajamo za trg. Niso pa še tu zajeta dela, ki jih bomo začeli v tem letu izvajati za tržišče. Ako ocenjujemo, da bo vrednost teh del izvršena v istem odstotku na celotno realizacijo kot v lanskem letu, to je ca. 35 °/o, potem lahko ugotovimo, da imamo še za investitorske objekte prostih kapacitet ca. 40 %>. Ta naloga pa v tem letu ne bo lahka. Že iz zadnjih dogajanj na tržišču lahko ugotovimo, da bodo pogoji za prevzem del zelo zaostreni. Marsikatera investicija, ki je bila planirana oziroma že naročeni projekti pri projektantskih organizacijah, so bili odpovedani. Predvsem velja to za (Nadaljevanje na 2. strani) PERSPEKTIVA PODJETJA ZA LETO 1972 Ob 30-Ietnici vstaje jugoslovanskih narodov so člani kolektiva - borci NOV in družbenopolitični delavci v podjetju, prejeli zaslužena priznanja. Ob isti priložnosti pa so bila podeljena priznanja tudi vsem našim jubilantom, ki so že 25, 20, 15, in 10 let člani našega kolektiva. Nagrajencem sta spregovorila tovariša Stane Kulovec, predsednik aktiva ZB NOV v podjetju in Darko Maligoj, predsednik delavskega sveta podjetja. TOVARIŠICE M TOVARIŠI Ko je tovariš Tito leta 1937 prevzel vodstvo Komunistične partije Jugoslavije, se je ta kmalu otresla frakcionaških bojev in raznih fra-zerskih razprav o bodočih ciljih jugoslovanskega delavskega giba- nja ter postala resnično ljudska partija, ki je zastopala najširše interese delovnih ljudi in imela jasno izoblikovan pogled na reševanje nacionalnega vprašanja. Zato je KPJ bila edina, ki je lahko povedla naše narode pred 30 leti v zmagovit boj za osvoboditev in za socialne spremembe. V ljudeh se je tedaj pojavila ustvarjalna moč za dosego poti v svobodo in demokratične skupnosti. Cim je jugoslovanska vojska kapitulirala, so si napadalci razdelili ozemlje svoje žrtve. Znano je, kaj so si prilastile Nemčija, Italija, Bolgarija in Madžarska in iz katerih delov so napravili tako imenovano »neodvisno državo Hrvatsko«. Za Nemce in njihove zaveznike je bila s tem kratkotrajna aprilska vojna končana. Za jugoslovansko ljudstvo pa se je šele začela. Aprilska vojna še ni bila končana, jco se je 10. aprila v Zagrebu Sestal politični biro CKKPJ, ki je ob tej priložnosti izvolil vojaški komite in sprejel sklep, naj se nadaljuje z odporom proti napadalcu in naj se v primeru poloma države 'začne z "organiziranjem oborožene vstaje. Hkrati s političnimi pripravami je KPS preko svojih vojaških komisij in komitejev organizirala tudi vojaške priprave, ki naj bi omogočile začetek vstaje. Njihova naloga je bila, da se bore proti naraščajoči fašistični vojni nevarnosti in peti koloni. Osvobodilno gibanje se je še nadalje krepilo z agitacijo in propagando, s pisanjem gesel po zidovih itd. Vznikle so skupine ilegalcev, ki so jih predvsem sestavljali komunisti, ker jim je grozila aretacija. Z napadom Nemčije na Sovjetsko zvezo se je 22. 6. 1941 slovensko osvobodilno gibanje znašlo v globokem zaledju novega evropskega bojišča. CK KPS je ustanovil najvišji vojaški vodstveni organ bodočih partizanskih čet, ki so ga kasneje preimenovali v glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet. Vstop Sovjetske zveze v vojno je po vsej slovenski deželi dvignil bojno razpoloženje večjega dela prebivalstva. Minilo je 30 let od usodnega leta 1941, ko je slovenski narod, skupaj z drugimi jugoslovanskimi narodi ter z vsem svobodoljubnim svetom vstal v upor in pričel novo odločilno in najbolj svetlo poglavje naše zgodovine. Doba 30 let je mnogo v življenju ljudi in enega rodu, po drugi strani pa malo v zgodovini enega naroda. Premajhna je časovna odmaknjenost, da bi lahko v celoti dojeli zgodovinski pomen tega obdobja, vseh dogodkov itd. ter se zato naše izkušnje nenehno izpopolnjujejo. Preteklost se torej stalno povezuje s sedanjostjo. Za mlado generacijo naj bodo revolucionarne tradicije spodbuda in navdih za nove preizkušnje in nova revolucionarna dejanja ter reševanje novih problemov, ki jih poraja novi čas. Iskra upora je zanetila mogočen plamen boja proti okupatorju po vsej naši domovini. V tem revolucionarnem in požrtvovalnem boju sta se kovala bratstvo in enotnost, ki sta predstavljala osnovno pridobitev osvobodilnega boja in sta tudi danes porok za naš Obstoj in rta- ... v revolucionarnem boju sta se kovala bratstvo in enotnost ki sta predstavljala osnovno pridobitev osvobodilnega boja in sta tudi danes porok za naš obstoj ... je rekel Stane Kulovec v svojem govoru PERSPEKTIVA PODJETJA ZA LETO 1972 (Nadaljevanje s 1. strani) objekte, ki so podvrženi restrik-cijskim ukrepom, to je 30 °/o pologu celotne investicije za minimalno dobo dveh let. Sem pa spadajo vse negospodarske investicije, razen stanovanjske izgradnje. Pri spremljanju investicijskih dogajanj na tržišču imamo stalne stike z investitorji. Pri tem ugotavljamo, da te stike in raziskave vršijo tudi druga podjetja. Tako si vsako podjetje zase pripravlja spisek predvidenih investicij in te investicije planira v svoj proizvodni program. Končna slika dejansko prevzetih del daje pač čisto drugačne rezultate. Na gradbenem tržišču pričakujemo ostro, večkrat pa tudi nelojalno konkurenco, ko bodo hoteli dobiti gradbeni izvajalci delo za vsako ceno. K temu dostikrat pripomore tudi sam način zbiranja ponudb s strani investitorja. Že dosedanje, predvsem večje, investicije so bile navadno vezane na večjo ali manjšo udeležbo izvajalca del pri kreditiranju investitorja za določeno dglo. Pričakujemo lahko, da bo pritisk investitorja na kreditiranje izvajalca v prihodnje še večji. Vprašanje pa je, koliko bodo gradbeni izvajalci v novih pogttjih finančnega poslo- vanja še zmogli prevzeti to breme nase. V tem letu se bodo začela izvajati dela na hitri cesti Hoče—Levec. Investitor nam je že priznal sposobnost v okviru našega poslovnega združenja GIPOSS in sicer za en cestni odsek in vse objekte nad 50 m. Ponudbe za ta dela se intenzivno pripravljajo. Mislim, da ne smemo dopustiti, da bi ta dela, ki se bodo odvijala takorekoč pred našim pragom, izvajali drugi. Ne samo, da bomo lahko zaposlili del naših gradbenih kapacitet, temveč tudi »troje in obrate proizvodnje gradbenega materiala in gradbenih proizvodov. Nadaljnja možnost v tem letu bo, da se bomo v večji meri angažirali v stanovanjski gradnji in to na področjih, kjer bodo za to ustvarjeni vsi pogoji razširitve teh kapacitet. Zaostritev prevzemanja del na tržišču nam narekuje, da bomo morali vložiti še več truda in naporov za še bolj učinkovito, dosledno in sistematično tržno raziskavo. Ta raziskava bo morala teči že od nakupa zemljišča ter priprave urbanistične in projektne dokumentacije. Investitorju bomo morali nuditi usluge na vseh področjih, predvsem pa na področju projektiranja, ker s,e bomo na ta način lažje vključevali v celotno dogajanje in bolje uspevali pri izdelavi ponudbe in pri prevzemanju del. Zmanjšanje investicij v gradbeništvu, ki se predvideva v naslednjem obdobju, narekuje gradbenim podjetjem, da doslednejše izpeljejo postavljeni stabilizacijski program, izboljšajo Strukturo zaposlenih, izboljšujejo kvaliteto izvršenih del in sl prizadevajo za izpolnitev postavljenih rokov izgradnje objektov. Potrebno je omeniti tudi nekaj novih predpisov, ki se pripravljajo na področju stanovanjske izgradnje in to iz razloga, da bomo vedeli, kaj lahko pričakujemo v bodoče na tem, za gradbena podjetja, zelo važnem področju. Pred izvršnim svetom republike je v obravnavi resolucija o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva, nadalje zakon o programiranju In financiranju graditve stanovanj in zakon o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. Novi predpisi bodo v kratkem izšli in bodo prinesli precej novitet na področju stanovanjske izgradnje. Predpisi bodo dali velik poudarek razvoju stanovanjskega gospodarstva v občini. Občina, skupno s stanovanjskimi podjetji in banko, bo programator in u-smcrjevalec stanovanjske izgradnje. Občina je dolžna izdelati program stanovanjske izgradnje, ki ne sme biti krajši od 5 let. Iz novih predpisov je razvidno, da se na področju stanovanjske gradnje uvaja ponovno investitorstvo, ki bo pa pogojeno z novimi oblikami samoupravnega in družbenega dogovarjanja. Stanovanjski prispevek so dolžne formirati vse organizacije v minimalni višini 4 •/«. V kolikor pa sklenejo delovne organizacije, ki formirajo na svojem področju več kot 50 % sredstev in zaposlujejo več kot 50 »/o v občini zaposlenih ljudi, da je ta prispevek višji kot 4 °/o, je ta višji prispevek obvezen tudi za vse ostale organizacije občine. Novi predpisi narekujejo povečanje izgradnje stanovanj, višjo produktivno tehnologijo in relativno stabilizacijo cen. Te cilje s,i bomo morali tudi mi v podjetju z vso resnostjo zastaviti in ustvariti pogoje, ki jih bomo dosegli. SPOŠTOVANI GOSTJE! daljnji razvoj. V aprilu 1941 je bila ustanovljena OF, skoraj neposredno po okupaciji in razkosanju naše dežele. To je bil že odraz dosežene enotnosti slovenskih delovnih množic. OF je sprejela svoj program, da se slovenski narod bori za svoje interese in se tako obdrži na tem tako izpostavljenem koščku slovenske zemlje. Tisto usodno pomlad se je okupator odločil, da bo slovenski narod moral izginiti š svoje rodne grude. Zlasti nemški okupator je nameraval čimperj opraviti s slovenskim narodom. Kazalo je že, da bo na Slovenski zemlji za vedno utihnila naša pesem in za vedno zamrla naša lepa slovenska beseda. Izdane so bile smernice za izgon zelo zavednih Slovencev in so bile za desttisoče tudi uresničene. »V nas je po tisočih letih za-plala kri, dvignil glavo upor!« (je zapisal pesnik Matej Bor). Politični biro CK KPJ je 4. julija 1941 na svoji seji sklenil, naj osvobodilno gibanje s priprav preide v oboroženo vstajo. Osnovna začetna oblika vojaške organizacije naj bodo odredi, ki se bodo bojevali po partizansko, napadali manjše sovražnikove oddelke, ko-, munikacije in transport ter ščitili prebivalstvo pred okupatorjevim nasiljem. V Sloveniji se je vstaja začela 22. julija, ko je šmarnogor-ska skupina prj Tacnu napadla nekega okupatorjevega sodelavca in ga ranila. Dva dni kasneje je nastala že rašiška četa. Ne samo danes; tudi v bodoče, se bomo spominjali ustreljenih talcev, nezaslišane kVutosti, ki je v nasprotju s pravim redom in logiko hotela zlomiti upornost ljudi in jih prisiliti k pokorščini. Plaz revolucije je drvel dalje. Slovenci smo se zavedli samih sebe. Veliko je o tem napisanega in nekateri celo pravijo, da je vsega tega že dovolj, ker ne mislijo na razne globlje .probleme, na pomanjkljivosti, ki imajo tudi še danes svoje posledice. Tudi to praznovanje naj ne bo povezano samo s spomini na NOB, marveč ga moramo prav tako kot v. preteklosti združiti z uspehi, ki smo'jih zabeležili v preteklem letu. ' Enotnost in pripravljenost za skupno reševanje vseh vprašanj, zlasti pa tistih, ki zadevajo delovnega človeka, bomo potrdili tudi s tem praznovanjem. Se naprej moramo utrjevati samoupravne odnose, preverjati in razdeljevati odgovorne naloge, še bolj organizirati vodenje delovne organizacije itd. Ko ob obletnicah obujamo spomine, razmišljamo o pomenu odločitev in sklepov- pred tridesetimi leti. Kadar mislimo na ustavne spremembe, se spomnimo programa OF, sklepov II. zasedanja AVNOJ ter vseh pridobitev, ki so se utrjevale in poglabljale posebno v času vojne. Izvajanje revolucije je zagotovilo boljši položaj delovnega človeka. Nekateri dogodki so nam ostali v neizbrisnem spominu, kakor da bi se dogodili včeraj. Takrat je bilo hudo, pa včasih tudi lepo. Za predvojne revolucionarje, ki so živeli življenje vse polno odrekanja, je začetek oboroženega boja pomenil nekaj izredno velikega tj. izpolnitev želja delovnih ljudi. Vsako leto smo pred novimi dogodki, ki se razvijajo in dopolnjujejo. Pred celim svetom smo povedali in pokazali, da gremo svojo pot, tj. pot osvobodilnega boja in socialistične revolucije. Z osnutkom dopolnil republiške ustave so določene predpostavke, na katerih se bo naprej gradila republika Slovenija kot socialistična samoupravna demokratična skupnost vseh delovnih ljudi. Osnutek dopolnil k republiški u-stavi opredeljuje pogoje, ki jih bomo zagotavljali v slovenski državi, zlasti pa določa način uresničevanja neposrednih interesov delovnih ljudi itd. Od nas samih bo odvisno kako bomo uravnavali v prihodnje življenje in razvoj, kako bomo dosegli resnično socialistične odnose med ljudmi. Da smo samostojna država, ki gre po svoji poti in se tudi bori s težavami, je zasluga vseh stotiso-čev ljudi, ki so se bojevali, umirali in delali. Nešteto je bilo čudežnih primerov junaštva in požrtvovalnosti, ljudje so umirali za svoje prepričanje, za nesebičnost, slogo in enotnost, kakršne ni bilo ne prej, ne pozneje. Pozabljeni so bili vsi prepiri, zamenjalo jih je odpuščanje in sodelovanje pri boju in delu ža skupno stvar. Zdaj, ko so leta naše slavne zgodovine NOB že daleč za nami, lahko govorimo in presojamo o vsem, kar vpliva tudi na današnji tok revolucije in varnega razvoja. Boj med novimi in starimi oblikami se neprestano nadaljuje/vendar se zato ne more izgubiti končni cilj'. Današnje splošno gospodarsko stanje je sicer težko, vendar pa zopet ne tako, da se ne bi moglo postopoma in stalno izboljševati. Pri našem gibanju gospodarjepja v podjetju, ki nam zagotavlja med ostalimi gradbenimi podjetji o-srednji uspeh, moramo ugotoviti, da je možno in tudi potrebno spremeniti in še izboljšati nekatere organizacijske prijeme. Vedno bolj nam je pred očmi to, kar od nas zahtevajo vsakdanja in burna gospodarska nihanja. Vsekakor je pri tem važno, da se še posebej ob takih proslavah vprašamo, če šanj odvisno prav od nas samih, ki bodo obenem tudi osnova za obvladovanje še težjih objektivnih problemov, ki jih pa bomo s trdno voljo v naši skupnosti postopoma prav tako morali premagati. Res je, da je nelikvidnost odvisna od raznih splošnih dejavnikov, je pa likvidnost podjetja Zlate značke so prejeli člani ZB NOV, ki so se pred 9. 9. 1943 aktivno vključili v NOV in so ves čas po vojni do danes delali in še delajo v samoupravnih organih in družbeno-politič-nih organizacijah v podjetju in izven podjetja. Klenovšek Stefan Kulovec Stane Žager Tilčka mi vsi skupaj kot člani kolektiva izpolnjujemo svoje naloge, tako kot je to potrebno za doseganje najboljših uspehov v podjetju. V zavesti ljudi in pravilni ureditvi njihovih odnosov ter disciplini leži bistvo vprašanja še večje produktivnosti, ekonomičnosti itd. Tržna gibanja in sodobne metode sprejemanja poslovnih odločitev zahtevajo svoje ustrezne rešitve. Prepričan sem, da nam je vsem jasno, da je veliko odprtih vpra- vprašanje, ki ga moramo stalno reševati v okviru poslovne politike podjetja. Le hitro in odločno ukrepanje lahko napravi konec raznim neekonomskim pojavom. Cena odlašanja pa bo vedno višja. Neskladnosti med proizvodnjo in porabo bo treba tudi pri naš, z ozirom na že večkrat omenjena dejstva, posvetiti prav tako še več pozornosti. Vsem današnjim slavljencem prav prisrčno čestitam! V splošno zadovoljstvo vseh prisotnih so zapeli člani cktcta »Merx« nekaj pesmi. Oktet vodi pevovodja Vid Marčen partizanskih in domačih Zlate značke so prejeli člani kolektiva za dolgoletno aktivno delo v samoupravnih organih in družbeno-političnih organizacijah v podjetju in izven podjetja. Ajstcr Roman Andolšek Bogo Arnuš Ludvik Balek Jože Belehar Franc Berčnik Franc ing. Cmak Henrik Cmak Lea Cmak Ivan Cevnik Franjo ing. Crepinšek Leon Fifer Egidij Furlan Rudi Gajšek Maks Gorjup Stane Košenina Maks Kovač Hilda Kramžar Vinko Kukovec Slavko Lakovič Alojz Maček Rok Meštrič Rudi Mirnik Karl Novak Karlo Perovič Zvonka Rajh Vlado Skubic Drago Vitanc Franc Vočanec Ivan Voh Anton Vrbnjak Franc Vrbnjak Vinko ing. Zagode Stanc Zbiljski Ludvik Zlate značke pa so prejeli tudi tovariši: Bratina Franc Tirgušek Alojz Žerovnik Karl Zlate značke so prejeli elani ZB NOV, ki so se aktivno vključili v NOV pred 9. 9. 1943 Fale Alojz Gcrmadnik Marija Humer Ivan Jeraša Pavla Kučinac Stcvo Pozlačene značke so prejeli člani ZI3, ki so se aktivno vključili v NOV po 9. 9. 1943 Antolič Vilim Beloševič F'ranjo Bitič Mehmed ing. Božnik Edo Čujež Franc Draganovič Rešid Fevžar Marko ing. Faganeli Franjo Kruleč Franc Klančnik Franc Kokovnik Franc Kovač Jože Krajnc Jože Krušič Alojz Lesjak Anton Markušek Avgust Podvršnik Karel Poteko Andrej Pšakcr Franc Slemcnšek Alojz Šoln Franc Škoflek Anton Venek Peter Vivod Stanko Vehabovič Mu jo Vorina Janez Zaleznik Anton Zupančič Albin Zličar Andrej Pozlačene značke pa so prejeli tudi tovariši: Bašini Ismalj Dobrovšek Leopold NAŠI JUBILANTI Današnja proslava je namenjena tudi članom kolektiva, ki letos praznujejo 10, 15, 20 in 25-letnieo neprekinjenega dela v podjetju. Vsako podjetje lahko gradi svojo perspektivo le na ljudeh. Na ljudeh, ki s svojim delom, prizadevnostjo, znanjem in hotenjem želijo ustvariti boljše in več, na ljudeh, ki so ponosni na ime in članstvo svojega podjetja. Velik del teh lastnosti imajo vsi dolgoletni člani kolektiva, vsi tisti, ki niso zapustili podjetja tudi takrat, ko je bilo v težkih položajih, niti takrat, ko so jim drugje ponujali višje osebne dohodke. Vsi člani z dolgoletnim stažem so se že večkrat zoperstavili vabljivim ponudbam, so že večkrat lastne interese podredili interesom podjetja. In zato jim moramo izreči priznanje za pripadnost kolektivu, zahvaliti se jim moramo in jim v znak hvaležnosti podariti vsaj simbolično nagrado. Morda ne bo cdveč, da spregovorim nekaj besed tudi o uspehih in naporih, s katerimi se je kolektiv -Ingrada-« srečeval v letošnjem letu in nekaj besed o delu v prihodnjem letu. Realizacija v SFRJ do 30. 9. 1971 je bila 108.678.000 din. Skupno število delavcev je bilo 2020; od tega v Jugoslaviji 1610, v ZR Nemčiji pa 380. Bruto proizvod na enega delavca znaša v Jugoslaviji 60.907 din. Periodični- obračun za 30. 9. > je pokazal, da smo ustvarili v domovini 10.658.000 din dobička, v Nemčiji pa ca. 5.000.000 din dobička. Težko je primerjati rast in poslovne rezultate z ostalimi grad- benimi podjetji v Sloveniji, saj ima vsako izmed njih specifične pogoje. Vendar nam primerjalni podatki povedo, da zaostajamo za drugimi, da so naši rezultati so-razmeroma slabši. Zato moramo stremeti za tem. da bomo čimprej odpravili vse slabosti posameznikov na vseh delovnih mestih. Vsi se moramo zavzeti za boljšo notranjo organizacijo ih rezultate dela. Prav tako pa se moramo zavzeti še za boljšo uveljavitev in priznanje našega podjetja v občini, med investitorji, med gradbenimi podjetji in raznimi združenji. V letu 1972 prav gotovo ne bomo Imeli takšnega dobička kot letos, saj je položaj na gradbenem trgu vsak dan bolj oster. Iz letošnjega leta bomo nadaljevali dela v skupni vrednosti ca. 20 °/o naših zmogljivosti, za ostalih 80 °/o pa bo potrebna ostra borba na vseh licitacijah. Gradenj novih - industrijskih objektov bo manj, prav tako bo manjše število družbenih in poslovnih objektov, saj morajo investitorji položiti 30 °/o celotne investicijske vsote za najmanj 3 leti. Tudi -stanovanj za trg«, katerih gradnja še v letošnjem letu predstavlja na vseh gradbiščih našega podjetja ca. 35 %> celotne zmogljivosti, bo v letu 1972 očitno manj. V pripravi so novi predpisi, ki vsebujejo precej novosti v stanovanjski gradnji. Občine, stanovanjska podjetja in 'banke bodo po vsej verjetnosti novi nosilci gradnje stanovanjskih objektov. Zato se moramo tudi pri stanovanjih pripraviti na estre licitacijske pogoje. Skoraj gotovo pa lahko računamo na sodelovanje pri gradnji avtomobilske ceste Hoče—Levec. V okviru GIPOSS je podjetje, od (Nadaljevanje na 7. strani) ... vsi se moramo zavzeti za boljšo notranjo organizacijo in rezultate dela... je poudaril predsednik delavskega sveta NAŠI JUBILANTI strani investitorja, že pridobilo priznano sposobnost in upamo, da bomo uspeli tudi na licitaciji. Dosedanje delo pri viaduktu na Vrhniki je investitorju dokazalo našo tehnično sposobnost in imamo po njegovi izjavi ob enakih finančnih pogojih prednost pred drugimi izvajalci. Pri teh delih imamo velike možnosti sodelovati povečali število lastnih stanovanj, ki so v upravljanju stanovanjskih podjetij na 174, s skupno 8.177 m-' neto površine. Škoda, da v 39 stanovanjih stanujejo ljudje, ki so iz najrazličnejših vzrokov zapustili naše podjetje, iz stanovanj pa se niso izselili. Poleg tega smo nudili ugodne pogoje graditeljem zasebnih stanovanjskih hiš. Ob kozarcu vina so se tudi naši šoferji kar dobro počutili ■fm ■F'”" ^ J V * ■ JsL : f £>., j M fl -iMm ! tudi s proizvodi sektorja proizvodnje gradbenega materiala. V prihodnjem letu zelo resno računamo tudi na delo v inozemstvu. Vendar tako kot doma, tudi lam, ugoden položaj v gradbeni stroki pojenjuje. Zato bomo po predvidevanjih zelo težko obdržali letošnji obseg realizacije in letošnji dobiček. Dovolite mi, da povem še nekaj besed o našem življenju: 1. v letošnjem letu je bilo na oddihu v naših in tujih počitniških domovih 309 naših delavcev s 382 družinskimi člani. Izplačano je bilo 106.245 din regresa za letovanje. 2. V letošnjem letu je bilo za nakup družinskih stanovanj in posojil za individualno gradnjo na razpolago 1,155.000 din. S tem smo 3. Za naše delavce je bilo v naših lastnih kuhinjah pripravljenih (do 30. septembra) preko 121.650 obrokov. Za sektorje, ki nimajo lastnih kuhinj pa je bil plačan regres za hrano v višini 61.031 din. Do konca meseca oktobra smo imeli 96 nesreč pri delu. Nesreč lažjega značaja je bilo 66, srednje težkih poškodb 21, in težkih 9 od skupnega števila 96 nesreč. To je sicer za 18 manj kot v enakem obdobju lani, vendar še vedno 5,07 e/e vseh zaposlenih. V primerjavi s slovenskim povprečjem nesreč v gradbeništvu, ki je 12,2 °/o vseh zaposlenih pa smo lahko še kar zadovoljni. 5. Športno življenje naših članov tudi letos ni prelomilo s tradicijo. Število udeležencev rekrea- .............-___________________ V kulturnem programu so sodelovali tudi člani SLG v Celju, ki so z recitacijami navdušili poslušalce cijskega in tekmovalnega športa se je zopet povečalo. Rezultat rednega treninga je poleg ostalih lovorik, ki smo jih prejeli v letošnjem letu, tudi ponovna osvojitev pokala za vseekipnega zmagovalca na gradbenih športnih igrah Slovenije. Naše igralke namiznega tenisa pa so bsvcjile prvo mesto celo na medrepubliškem tekmovanju v Beogradu. Drage tovarišice in tovariši, v nekaj besedah sem vam želel posredovati delo in življenje našega kolektiva, naše težave in perspektivo. Tako kot v drugih podjetjih, je tudi pri nas in v nas nekaj dobrega in nekaj slabega. Bedimo pogumni in vztrajni, pa bo tisto dobro močnejše od slabega in vse bodoče napore bomo lažje premagovali v procvit našega kolektiva in podjetja. Za 25 let nepretrgane zaposlitve pri podjetju prejmejo poleg praktičnih daril še denarne nagrade naslednji elani kolektiva: Strojanšek Anton Gobec Rudi Hajnšek Karl Poleg teli treh pa še: Borinc Alojz Slemcnšck Alojz Za 20 let nepretrgane zaposlitve pri podjetju prejmejo zlate značke in denarne nagrade naslednji člani kolektiva: Belehar Katica Cepin Jožefa Emeršič Ivan Esih Franc Zlate značke za 20 let neprekinjenega dela dobe še: Draganovič Rašid Vočanec Ivan Zbiljski Ludvik Za 15 let nepretrgane zaposlitve pri podjetju prejmejo srebrne značke in denarne nagrade naslednji člani kolektiva: Rohneč Jurij Debeljak Leopold Drvoderič Florjan Gajšek Rudolf Gobec Anton Kovač Milan Lipovšek Ciril Podgoršek Anica Pokupec Marjan Požlep Kuža Pungaršeli Ivan Rovan Štefan Strouhal Edvard Zorko Mijo Zubak Ivan Zupanc Ivan Srebrne značke za 15 let neprekinjenega dela dobe še: ing. Cijan Ivan Krnic Franc Furlan Rudi Za 10 let nepretrgane zaposlitve pri podjetju prejmejo ročno uro Arhanič Dominik Gorjanc Ignac Horvat Janez Čander Vinko Hrženjak Anton Črcpinšek Silva Jambriško Ivan Crnjevič Josip Jan Franc Globovnik Rudolf Jan Marija Jevšinek Marija Klančnik Jožefa Koščak Franjo Kožuh Terezija Kregar Adolf Križnik Martin Krljič Peter Kučer Nevenka Lampret Ernest Maček Dragotin Obrez Martin Olenšek Vili Oset Angela Oset Marija Polšak Janko Pelcer Karel Prevalšek Anton Simon Tomo Špehar Josip Šumak Josip Travner Mihael ing. Sovine Marija Stermecki Martin Šmarčan Ivan Po podelitvi priznanj in nagrad smo se vsi prisotni še dolgo v večjih in manjših družbah pogovarjali, izmenjavali misli o uspehih in težavah v podjetju in doma. Prav tako pa smo že načrtovali za jutri, za leto 1972 Čeprav smo imeli le malo "deklet«, so se najprizadevnejši ob zvokih mladega ansambla le naplesali Ko pa je bilo razpoloženje na višku, smo jih tudi nekaj zapeli Kako je kaj s pripravami za »Športne igre gradbincev«? V VEDNOST Ljubljanska banka odpira svoje poslovne enote po vsej državi, zunaj njenih meja pa širi mrežo predstavništev, predstavnikov in informacijskih birojev. To potrjuje, da je njena poslovna politika pravilna, kajti v svojem bančnem poslovanju se ni uveljavila le doma, temveč tudi v tujini, posebno v deželah, kjer so zaposleni naši delavci. V domovini se bliža dnevu, ko bo odprla svojo stoto poslovno e-noto. Svoja predstavništva, predstavnike in informacijske biroje pa ima v ZR Nemčiji, Avstriji, Švedski in Nizozemski. Da bi bili naši delavci v tujini čim bolj seznanjeni, kam naj se obrnejo pri urejanju denarnih zadev in kam po nasvete za smotrno razpolaganje s prihranjenim denarjem, navajamo naslove predstavništev Ljubljanske banke, predstavnikov in informacijskih birojev v ZR Nemčiji, ki bi prišli vpoštev za naše delavce: LJUBLJANSKA BANKA BEVOLLMACHTIGER-REPRA--SENTANZ Schillerstr. 7/III 8 MUNCHEN 15 DEUTSCHLAND telefon 5-55-23, 55-55-24 telex: 523132 KONRAD Andrej STADTISCHE SPARKASSE MUNCHEN (šalter za Jugoslovane) VVerbestelle 304/III Sparkassenstr. 2 8 MUNCHEN 2 DEUTSCHLAND telefon: (0811) 21-67-430 LJUBLJANSKA BANKA REPRESASENTANZ FRANKFURT/M INFORMATIONSBURO STUTTGART Nadlerstr. 18/11 7 STUTTGART 1 DEUTSCHLAND telefon: (0711) 23-32-57 LJUBLJANSKA BANKA REPRASENTANZ FRANKFURT/M INFORMATIONSBURO HAMBURG Schmilinsky Str. 8 2 HAMBURG DEUTSCHLAND telefon: (0411) 24-31-49 KRIŽANKA 10--T RF.BUSA VODORAVNO: 1. sporna zadeva, 8. oblika plodu, 13. poročevalec, 15. pobočje, 16. pokrajina v Grčiji, 17. trda plemenita kovina, 19. predlog, 20. bat, 21. figura pri - šahu, 22. pojav pri gorenju, 23. kratica za »obveščevalni center«, 24. naziv, 25. osebni zaimek, 26. gora na Koroškem, 27. mesna delikatesa, 30. izboklina na deblu ali veji, 31. povrtnina, 34. vzdevek‘slikarja Jožeta Horvata, 35. slaba točka, 38. naprezanje, težava, 39. avtomobilska o-znaka Kopra, 41. žensko ime, 42. avtomobilska oznaka Poljske, 43. daljša doba, vek, 44. ženski okrasni predmet, 46. mesto v severni Italiji, 47. dva šumnika, 48. izdelovalec kučm, 49. poljedelski delavec, 50. okisana krma, silaža, 52. prireditev ob obletnici pomembnega dogodka, 54. naočniki, 55. prebivalec »črne« celine. NAVPIČNO: 1. kanal, vodni jarek, 2. rastlina oljarica, 3. mamilo iz maka, 4. slovenski dramatik (Matej), 5. kratica za »lastnoročno«, 6. nalepka, 7. merska enota, 8. hrib, 9. koroški ljudski ples, 10. veletok v Sibiriji, 11. železarsko mesto v BIH, 12. odrsko delo, igra, 14. ime slikarja in grafika Debenjaka, 18. del tedna, 21. pravd, nakazane poti, 22. fantič, 24. Odisejeva domovina, 26. močvirska ptica, 28. pokveka, nakaza, 29. latinski predlog, 30. milost, 32. kraj, kjer je Aleksander Veliki premagal Perzijce, 33. močnata jed na Idrij- skem, 34. avtor »Desetega brata«, 36. pomiritev, 37. podložnik v fevdalizmu, 38. že umrli slovenski pisatelj (Fran Ksaver), 39. nenadna otrplost mišic, 40. sijaj, hrup, 44. gnojna oteklina, čir, 45. ropotija, 46. jadranski otok, 48. cima, poganjek, 49. skrajšano ime (Oliver), 51. avtomobilska oznaka Sarajeva, 53. kemični znak za stroncij- Rešitve križanke pošljite do 30. 1 1972 v uredništvo. Nagrade so novoletne, zato se splača poisku-siti srečo tudi novim reševalcem. NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA ZIMSKA PADAVINA > > I '"2šg£\ DEFEKT POSEL GLASBENI MSTRUNEM OClŠtEN BOMBAŽ 1 LASER. KAtLgi, LJU6K0V. Ž. IME GARBO GORICA ENA OD Elektrod > GN3ILANE VRTEČI DEL MOTORJA VRSTA KONZERVE ZA TD^VE OBROKE NIKALNI PRISLOV POTOMEC ŠEMA MOOOMETAt OLVKPIJE OSEBNI ZAIMEK M. IME ČRETNIK OTO ENAKA VOKALA NORO KALU OSEBNI ZAIMEK PETEUN)| GLAS VNETJE SLUZNICE LEPAK DVOJICA PRIČETEK DIRKE PODATEK k pogodbi NEKDANJI I. TT* ZNIŽANA NOTA DIVJI KOZEL > RIK.0 DEBENJAK PRITOK PADA STRUPENA ŽUŽELKA PODOLGOVAT KROŽNIK OČKA ŽELEZU PODOBNA KOVINA PREBIVALKA ASIRIJE KRSTA PRISTANIŠČE OB JADRANU REKA V MAKEDONIJ NEBESNO Telo NESTO NA POL. KRIMU MAJHNO NASELJE DROBEN MATERIAL Gora v JULIJCIH PREDLOG KARDELJ DEL VOZILA VPRAŠAL-NICA PLAČILO NA HACIN ti ADkv BOHORIČ SNG V LJUBLJANI SPODRSLJAJ SINJSKA IGRA KISIK. RIMSKA G. AVTOM.OZ NEMČIJE VRHUNSKI ŠPORTNIKI TALISOVA PIJAČA ZRTVENIK ETIOPSKI VELJAK TO-Jfc ±. IME 100 ARABSKI ŽREBEC VELIKO finsko JEZeRo SOSEDNJA DRŽAVA ŠTEVNtk NAUK o Glektro-n m MESTO OB MISISIPIJU Z. IME NATRIJ NAJVIŠJA GORA V TURČIJI PILOT TERMIN MRAČNOST ZAKLJUČNO TEKMOVANJI ZOFA DEL OBRAZA IVAN TEČEŠ DELAVEC V LIVARNI OTROŠKO VOZILO POLMER SESTAVIL VILI 1. TAJNIK ATENSKA trdnjava AMPER. ZLOC.IN 8-IN1S. 1ŠKVA Gl.MESTO EVROPSKE DRŽAVE POLITIC. T'SS' LUDVIG SVOBODA Z. IME VEZNIK SKRAJNEŽ OKREPITEV PIVO Ribiška mreža prikaz s KRIVULJO ROBID- NICA rrapina OLCA RATEJ N6MOC tilmska upodo- bitev JUG IZUMITELJ (NIKOLA) gora pri UU8LANI rudnina NIKALNICA ORANJE TONA LITER atlet lešek lantani malha Pavi . MITOLOŠKI LETALC C DRAG KAMEN SREMSKA MITROVIČ# PREM -VAL6C E P' RA Titan rimska t sel obrata Rimski Pozdrav Domišljavi puhlo Glavcc SELIŠKAR EDINI IZVOD toaletna SSK&fr URAN KALC13 AMERttJ El I.M . IGRALEC LADD KRAJ P(u NOVEM MESTU IZDELO- VALEC. KISA PLUGI IGRALNA KARTA SIROTA, UBOZICA NADUHA