Cetovec, petek. De!egacija Z30 in N8K8 na obisku v SR Sioveniji: Jugosiavija bo zastavita svoj vpiiv in nudiia koroškim Siovencem vrsto podporo v njihovem boju za obstoj in razvoj Sporočilo o obisku in razgovorih delegacije koroških Slovencev pri Predsedstvu SR Slovenije Ljubtjana, 2$. oktobra 1974. — Dane: je predsednik Predsedstva Sociaiistične repubiike Stovenije Sergej Kraigher s čianoma Predsedstva repubiike Vido Tomšič in Mitjem Ribičičem sprejet deiegacijo sio-venske narodne skupnosti v Avstriji. V deiegaciji, ki sta jo vodita predsednika Narodnega sveta koroških Siovencev in Zveze siovenskih organizacij na Koroškem dr. Joško Tischier in dr. Franci Zwitter, so biti: dr. Pavie Apovnik, ing. Franc Einspieier, dr. Matevž Gritc, Rado Janežič, Karet Smotte, Štefan Trampusch, Lubo Urbajs in dipt. iur. Fiiip Warasch. Razgovorov sta se udetežita tudi generaini konzut SFRJ v Ceiovcu Bojan Lubej in generatni sekretar Predsedstva SR Stovenije Zvone Zaiar. Predstavniki koroških Siovencev so seznaniti Predsedstvo repubiike s stanjem in probtemi siovenske narodne skupnosti na Koroškem s posebnim ozirom na poiožaj te skupnosti, ki ga je povzročit sktep avstrijskih pariamentarnih strank o ugotavijanju manjšine zoper votjo cetotne stovenske narodne skupnosti na Koroškem in staiišča, potrjena na zboru zaupnikov in odbornikov obeh organizacij dne 6. oktobra 1974 v Ceiovcu. Predstavniki koroških Siovencev so meniti, da je spričo neizpotnjenih mednarodnih obveznosti Avstri- je iz državne pogodbe in stopnjevanega nasitja nem-škonacionaiističnih krogov proti Siovencem nujno potrebno posvetovanje z najvišjim organom SR Stovenije o načinu in obtikah podpore ter o ukrepih ma-tičnenga naroda in Jugostavije v sktadu z njenimi pravicami in obveznostmi kot sopodpisnika avstrijske državne pogodbe za uresničitev njihovih ustavnih in mednarodno pravno zagotovijenih pravic. Posebno so koroški Siovenci poudariti potrebo po primernem obveščanju in angažiranju mednarodnih forumov in javnosti o dejanskem stanju stovenske narodne skupnosti na Koroškem. Predsedstvo Sociaiistične repubiike Stovenije je po izčrpnih pogovorih, v katerih so bite osvettjene vse ptati tega stanja, potrdito zastopstvu koroških Siovencev, da presoja njihov poiožaj in potrebne ukrepe enako kot oni sami. Predsedstvo repubiike je v sktadu s svojimi ustavnimi pravicami in obveznostmi, ki jih ima pri obtikovanju in izvajanju zunanje poti-tike in mednarodnih odnosov, zagotoviio, da bosta Stovenija in Jugosiavija z ustreznimi ukrepi nudiii vso podporo in pomoč koroškim Siovencem v njihovem boju za cetovito izvajanje avstrijske državne pogodbe kot prvega pogoja za njihovo resnično enakopravnost in njihov vsestranski razvoj v repubtiki Avstriji. Teden dni zatem, ko se je zastopstvo južnih Tirotcev v okviru rednih stikov z matičnim narodom in njegovo državo v Innsbrucku sestaio s predstavniki avstrijske zvezne vla-de in tiroiske dežeine viade, je bita deiegacija koroških Siovencev na uradnem obisku v SR Sloveniji. Tudi ta obisk je sodil v okvir takih kontaktov, vendar je bil v primerjavi z dosedanjimi srečanji nedvomno izrednega in še večjega pomena. H) Bil je to prvi obisk pri Predsedstvu republike, pri najvišjem organu Slovenije, ki ima po novi ustavi določene iin daljnosežne pravice in obveznosti pri oblikovanju in izvajanju zunanje politike in mednarodnih odnosov, v tem okviru pa še posebno obvezo, da izpolnjuje dolžno skrb in se zavzema za ureditev položaja slovenske narodne skupnosti v zamejstvu. )][ Potrebo obiska je narekova-to na eni stran! neizpolnjevanje mednarodnih obveznosti Avstrije iz državne pogodbe, na drugi stran! pa stopnjevanje nasilja nemškona-cionalističnih krogov proti Slovencem ter nenehno popuščanje odgovornih in merodajnih avstrijskih dejavnikov tem silam, kakor prihaja do izraza predvsem v dogovoru strank o ugotavljanju manjšine. Zato 'je razumljivo, da so pogovori veljali predvsem trenutnemu položaju, ki je nastal z vsiljevanjem najbolj brutalne oblike priznaval-nega načela — zaznamovanja tistih Slovencev, ki so kljub desetletnemu pritisku, zapostavljanju in raznarodovanju ohranili svojo narodno zavednost, ter po težnji deželnih in državnih faktorjev (kot so sklep koroškega deželnega zbora ter izjave deželnega glavarja Wagnerja in zunanjega ministra Bielke), z neresničnimi trditvami in z zamolčanjem dejanskih razmer ustvariti videz, da je Avstrija svoje obveznosti iz državne pogodbe z izjemo napisov že v celoti izpolnila. Pri tem se je pokazala popolna istovetnost stališč tako v oceni položaja kakor glede ukrepov, potrebnih za objektivno obveščanje mednarodne javnosti o dejanskem stanju slovenske narodne skupnosti na Koroškem in za ustrezne nastope pri mednarodnih forumih. Ugotovljena skladnost mnenj velja prav tako glede stališča, da je boj za pravice koroških Slovencev del splošnega boja za demokratični razvoj v Avstriji. Ker ima manjšina torej v avstrijskih demokratičnih silah svojega naravnega zaveznika tudi v narodnostnem boju, se ne sme pustiti izolirati od avstrijske družbe, marveč se mora nasprotno kot subjekt vsebolj samozavestno in soodgovorno vključiti v skupno borbo vseh tistih, ki si iskreno prizadevajo za napredek Avstrije in za demokratizacijo njenega družbenega življenja. Ne nazadnje pa je najnovejši razvoj v manjšinskem vprašanju in sploh v Avstriji treba videti tudi v luči širše mednarodne razsežnosti poskusov uveljavljanja reakcionarnih sil, ki bi hotele zavreti razvoj v svetu. Gre za mednarodni boj proti tem silam in potemtakem tudi v tem smislu za internacionalizacijo. Tukaj pa je pomoč Jugoslavije posebno važna, ker ima v krogu neuvrščenih držav tako veliko in pomembno vlogo, da je nihče ne more spregledati. Da bo Jugoslavija zastavila svoj vpliv in nudita svojo podporo koroškim Slovencem v njihovem boju za vsestransko enakopravnost, za obstoj in razvoj, je bilo med obiskom pri Predsedstvu SR Slovenije ponovno zagotovljeno. Izrecno je bilo poudorjeno, da za slovensko narodno skupnostjo v Avstriji in njenimi zahtevami stoji ne le Slovenija, ampak vsa Jugoslavija; da so stališča Slovenije hkrati tudi stališča Jugoslavije. Bilo je naglašeno, da ima Jugoslavija kot sopodpisnica avstrijske državne pogodbe ne le pravico, marveč tudi dolžnost, da se zavzema za dosledno spoštovanje obveznosti, ki jih nalaga Avstriji ta mednarodni dokument. Zato Jugoslavija tudi ne bo dopustila enostranskega spreminjanja tega do- kumenta, temetja demokratične Avstrije, ki je osnovana na protifašistični koaliciji. Dolžno skrb in zavzemanje za usodo in ureditev položaja delov svojih narodov v zamejstvu pa imata Slovenija in Jugoslavija tudi po ustavnih določilih. Zato je predsednik Predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher v svoji zdravici povsem upravičeno izjavil: ,Dnevno se bavimo z vašimi problemi. Zagotavljamo vam, da bomo kot doslej tudi v bodoče nudili vso podporo vašemu boju. tn to velja ne le za Slovenijo, temveč za vso Jugoslavijo!" Nota SFRJ avstrijski vtadi Zvezni sekretar za zunanje zadeve SFR Jugo-siavije Miioš Minic je v torek izroči! avstrijskemu odpravniku postov v Beogradu dr. Rudotfu Bognerju noto, nas!ovije-no na avstrijsko vtado. V noti protestira Jugostavi-ja zaradi neizpoinjeva-nja dotoči! avstrijske državne pogodbe, ki se nanašajo na pravice in po-tožaj stovenske in hrvaške narodne manjšine v Avstriji, pa tudi drugih dotočit državne pogodbe. Besedito note bomo objaviti v prihodnji šte-vitki našega tista. Neresnica ye s/ab argrumenf Koroški deže/ni zkor je na zadnjem zasedanja sk/eni/, da pozove zvezno v/ado, da izda „okjektivno" poroči/o o dosedanjik akrepik v izvajanja č/ena 7 državne pogoje. 7% svoj sk/ep ateme/jaje z intervjajem, ki ga je da/ predsednik Zveze s/oven-skik organ/zdctj na Koroškem zagrek-škema .Vjesnika" in ki ga je /e-ta objavi/ v svoj: števi/ki z dne 20./2/. JO. /974. V tern razgovora je predsednik ZSO na vprašanje novinarja 3a/ika Zvizdiča ,,/n kako se sedaj apošteva č/en 7 državne pogodbe za dvsfrijo" odgovor:/.* „Do sedaj n: niti eno do/oč:7o iz te pogodbe d o -s / e d n o izvedeno." V podkrepitev tega odgovora navaja nezadovo/jivo šo/sko areditev, nezadovo/jivo rešitev aporake s/ovenskega aradnega jezika pred sodisči in z/asti pred apravnimi ok/astmi, ter končno neizvajanje zakona o dvojezični/? krajevni/? napisi/?. Ta odgovor je okjavi/ tadi 7*anjag, in sicer dokesedno, v avstrijskem tiska pa je kar naenkrat odpad/a ke-seda „dos/edno", na kar se je potem sk/iceva/a OVP v svoje?n najnostnem pred/oga v koroškem deže/nem zkora. .Koroški 5/ovenci smo vajeni, da našik izjav, pa tadi našik zaktev avstrijski tisk ne okjav/ja vedno korektno in te navade ne jem/jemo tragično. /Ve moremo pa se zadovo/jiti in sprijazniti s tem, da tadi koroški deže/ni zkor in koroški deže/ni g/a-var našik izjav ne preverita in se pri svojik sk/epik sk/icajeta na nepreverjene in nekorektno okjav/jene izjave. Vsaj od najvišjega jorama in od najvišjega predstavnika v deže/i priča-kajemo okjektivno in pošteno okrav-navanje našik vprašanj in ne nepo-po/no ter izma/ičeno poročanje o iz-javak, ki jik predstavniki s/ovenske skapnosti odgovorno podajajo o pro-k/emik in o nezadovo/jivem stanja s/ovenske manjšine na Koroškem. V že tako napetem vzdašja tako nepošteno okravnavanje našik prok/emov krez dvoma ne koristi mirnema sožitja v deže/i in /e še ko/j krani in krepi na-ciona/istične strasti in emocije. Vse pa kaže, da so tadi pri odgo-vornik dejavnikik protis/ovenske (CAHE NA S. STRAN)) PREDSTAVN!K ZUNANJEGA MiNiSTRSTVA V BEOGRADU: Avstrija že 20 iet zavlačuje izpoinitev obveznosti iz državne pogodbe Na redni tiskovni konferenc) v sredo prejfnji teden je predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve SFR Jugosiavije Miian Zupan med drugim zavzei staiišče tudi do vprafanj v zvezi s poiožajem siovenske in hrvažke narodne manjšine v Avstriji. Posebej na vprašanje v zvezi s protesti števiinih deiovnih organizacij in posameznikov, ki pri zveznem sekretariatu za zunanje zadeve protestirajo proti dogovoru treh avstrijskih strank o posebnem preštevanju Siovencev na Koroškem, in v tej zvezi na vprašanje o stanju odnosov med obema državama je Miian Zupan najprej opozori) na demaršo zveznega sekretariata za zunanje zadeve z dne 24. septembra ter na šte-vitna druga reagiranja v Jugoslaviji, nato pa poudari): „Kakor je znano, avstrijska v)ada že 20 )et zaviačuje izpoinitev obveznosti, ki izvirajo iz državne pogodbe, ziasti kar zadeva pravice siovenske in hrvaške manjšine. K temu za zdaj ne bi imei ničesar več pripomniti, razen da pozorno in s skrbjo spremijamo razvoj tega vprašanja in posiedice, ki jih takšna avstrijska staiišča iahko imajo za bodoče jugosiovansko-avstrijske odnose. Ziasti nas vznemirja dejstvo, da v Avstriji še naprej neprenehoma širijo razne špekuiacije o Jugosiaviji in da avstrijska viada ničesar ne stori, da bi preprečita takšno zastrupijo nje ozračja v jugosiovansko-avstrijskih odnosih." Enakopravnost koroških Slovencev je v interesu vseh demokratov in antifašistov Pod geslom .Koroška potrebuje KPCf v deželnem zboru" je minulo soboto potekala v Celovcu izredna deželna konferenca KPO, ki je razpravljala in sklepala o programu in kandidatih, s katerimi se bo komunistična stranka predstavila javnosti pri deželnozbor-skih volitvah dne 2. 3. 1975. Za uvod je predsednik stranke Nischetwitzer spregovori) o državnem prazniku Avstrije. Spomnil je na moskovsko deklaracijo, v kateri so velesile pozvale Avstrijo, da moro tudi sama prispevati za svojo osvoboditev; zato naj bi praznovanje vsakoletnega praznika veljalo predvsem spominu tistih, ki so v borbi proti fašizmu žrtvovali svoje življenje za zopetno vzpostavitev svobodne in demokratične Avstrije. Volilni program je konferenci tolmačil deželni sekretar KPO Raimund, ki je naglasil, da napoveduje KP boj sedanjemu družbenemu redu v Avstriji, .ker mora tudi današnja kapitalistična Avstrija nekega dne postati socialistična Avstrija." Opozorit je na socialne in druge pridobitve, ki si jih je priborilo avstrijsko delavstvo ter menil, da je treba priznati tudi delež, ki ga je v tem boju imela KPO. Komunistični poslanec v deželnem zboru pa je še posebno potreben v času, ko se SPO s svojo politiko vedno bolj nagiba no desno in se trudi, da bi se kot pomeščanjena stranka uveljavila kot .boljša ljudska stranka". Tako je KPO danes na Koroškem in sploh v Avstriji edina protika-pitolistična stranka. V svojem volilnem programu KPO ugotavlja, da so pogoji za osvojitev mandata pri deželnozborskih volitvah 1975 vsekakor dobri. Ko razgali ozadje politike protikomunizma in nacionalizma, pojave meščanskega bloka, pomen izvenparlamentarnega boja ter posledice državnomonopolističnega sistema, KPO poziva k skupnemu nastopu: za resnično demokratizacijo javnega življenja, za enakopravnost vseh državljanov, za zagotovitev polne zaposlenosti in pospeševanje delovnih ljudi, proti podražitvi, za pospeševanje športa ter kulturne in umetniške dejavnosti, za obrambo in izgradnjo socialnih pridobitev in za zagotovitev zdravega človekovega okolja. Razmeroma velik poudarek so na konferenci dali manjšinskemu vprašanju. Tako je sekretar Raimund v svojem referatu kritično osvetlil preokret pri SPO, ki stalno popušča nemškonacionalističnim krogom. Dejal je, da sporazum treh strank o preštevanju manjšine ne predstavlja rešitve v smislu državne pogodbe, marveč nasprotno s tem Avstrija sama sili v internacionalizacijo. Isto velja za sklep deželnega zbora, pri čemer pa je treba vedeti, da je v mednarodni javnosti razmerje sil drugačno kot na Koroškem in zato Avstrija ne bo deležna podpore. Pa tudi predsednik KPO' Muhri se je dotaknil manjšinskega vprašanja, ko je dejal, da zavlačevanje rešitve tega problema služi le šovinističnim in protidemokratičnim silam kot pobuda za nadaljnjo dejavnost. Danes velja pritisk teh sil Slovencem, jutri bodo morda že pritiskale na drugih področjih; zato popotna uresničitev enakopravnosti ni le v interesu slovenske manjšine, marveč v interesu vseh demokratov in antifašistov v deželi. Raimund je še poudaril, da stališče KPO do slovenske manjšine ni vprašanje volilne taktike, marveč vprašanje načela: manjšini morajo biti priznane vse pravice, ki so ji zagotovljene v avstrijski državni pogodbi. V tem smislu se KPO tudi v svojem volilnem programu zavzema za uresničitev pravic koroških Slovencev, in sicer zastopa v tem vprašanju jasno internacionalistično in humanistično stališče: .Bcxj koroških Slovencev za enakopravnost in zaščito njihove narodne skupnosti podpirajo komunisti kot del splošnodemokratičnega boja, ki služi skupnim interesom vseh delovnih ljudi no Koroškem. Zato odklanjajo vsakršno ugotavljanje manjšine — ne samo zato, ker je le-to naperjeno proti slovenski narodni skupnosti, marveč ker se s to kampanjo odvrača od važnih življenjskih vprašanj ter se ščuva nemško govoreče Korošce proti slovensko govorečim in obratno." V duhu načel skupnega boja za socialne in nacionalne pravice je KPO svoj poziv volivcem obeh narodnosti podkrepila tudi s tem, da je no svoji kandidatni listi takoj za deželnim sekretarjem Raimundom uvrstila na drugo mesto zavednega Slovenca — študenta Mirka Messnerja. Preštevanje manjšine nasprotuje mednarodnopravnim načeiom Napraviti izpoinitev obveznosti iz državne pogodbe odvisno od tajnega ugotavija-nja manjšine, nasprotuje mednarodnopravnim načeiom, je poudarjeno v izjavi, s katero se je društvo demokratičnih pravnikov v Avstriji odiočno izrekio proti vsakršnemu preštevanju koroških Siovencev. izjava poudarja, da se mednarodna pogodba ne sme toimačiti formaiistično, marveč v takem smisiu, da najboij odgovarja namenu zaščite. Država je doižna preprečiti sieherno diskriminacijo ter zagotoviti zaščito manjšine. Zaščita manjšine pa zahteva pozitivne ukrepe države v korist manjšini, da jo kot tako pospešuje. Pri tem se država ne sme zadovoijiti s takšnim obravnavanjem manjšine, da se ie-ta morda ohrani, ampak mora manjšini nuditi največjo podporo in jo pospeševati, da se kijub svojemu po-iožaju kot manjšina iahko pozitivno razvija. Prav tako pa država tudi ne sme posredno aii neposredno deiati za asimiiacijo manjšine. Kar je repubiika Avstrija smatraia za praviino v vprašanju Južne Tiroiske, je ob koncu rečeno v izjav), to mora veijati tudi za manjšine v Avstriji. 'enneeeeneeenneeeneeeneeneeneneeeneeenneeenBneeeenneneeneeeneeneeneeneeneeeeenseeeeeeeeneee pro/i/; Herr Abgeordneter, Sie haben Ihre Funktion a)s Delegier-ter der Karntner SPO in Kreiskys Mmderheitenkommission iiber-raschend zuruckgelegt. Warum? Guttenbrunner: We;7 d;e 3ed;'n-gK7!gfH, MMffr dfMCM !c/? VOH d?!* 5PO in d;p 5:ad;en^o7n7nAMon en::and: WHrdf, /e:z: n;c%: meAr gegefren s;'nd. pro/f/; Was heiSt das? Guttenbrunner: ... da/? ic^ ;?w GegeHMtz zar in der Aarntner 5PO nacA wie vor der Aa//a::ang da/? eine Affnder-^edenermddang nlcAt y:a::/;'nden sod — aacA wenn diese ;e:zt .Vo/^:za7i/ang ^esonderer A rt" genann: ttdrd. pro/d; Welche konkreten Ein-wande haben Sie gegen diese „Vo!kszahlung besonderer Art"? Guttenbrunner: /c/j Aa/te von dreser ZaA/ang nrcAfs, wed sre genaasotvenfg wre dre aMfFen Vo/&:za/dangen dre PestsTedang er/aK^en wrrd, tore vre/e 5/otpenen es ergent/dd) torr&dc/? gd?t. 5re torrd es am to toenrger er/aaden,