m Leto LXV Pofltntna plačana V gotovini V Ljubljani, v nedeljo, dne 4. aprila 1937 Stev. 76a Cena l- Din, z ilustrirano prilogo 3- Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din SLOVENEC Ček. račun: Ljub« Ijana it 10.650 in 10.34« za inserate; Sarajevo štv. 7^63, Zagreb št*. 3ozdravljamo! Prihod predsednika dr. E. Beneša v Jugoslavijo pomeni praznik starega zvestega prijateljstva med narodi in državama, ki jima je usoda določila, da si stojita vedno ob strani. Današnji svečani sprejem voditelja zavezniške države naj bo samo pečat na to zgodovinsko nujnost, ki jo z radostjo in z vsem srcem sprejemamo in ki nam nalaga bratsko dolžnost, iti z roko v roki z njimi, s katerimi nas veže kri. ljubezen in hvaležno spoštovanje, vsa preteklost in sedanjost, ki mora biti tildi bodočnost! Obisk predsednika dr. E. Beneša naj temu večnemu prijateljstvu, ki ga ni treba potrjevati. dž samo še prisrčen sijaj. In zato: Pozdravljen med brati! višje uradništvo zunanjega ministrstva in osebje romunskega, češkoslovaškega in grškega poslaništva. G. Antonescu se je prisrčno poslovil od dr. M. Stojadinoviča, ministra dr. Krofte in drugih odličnikov Jti ®o prisostvovali razstanku, in stopil v motorni voz, ki ga bo odpeljal do jugoslovanske meje proti Bukarešti. Odmevi z Duna'at Pol čez Belgrad ie danes najboljša' ft ,rostira iz Balkana čedalje više proti srednji Evropi. Gre 6edaj le za način, da se pri-ključitv pravilno izvede. Dunaj, 3. aprila, b. Danes govorijo v tukajšnjih krogih, da je avstrijski zvezni kancler dr. Schusch-nigg odgodil evojo pot v Rim na nedoločen čas. V tukajšnjih diplomatskih in političnih krogih krožijo verzije, da sta Anglija in Francija izvršili na na Avstrijo močan pritisk. To se sklepa iz dejstva, da je državni tajnik za zunanje zadeve dr. Sehmidt resno pripravljen za odhod t Pariz in London. Ta sklep jo padel na dolgotrajni konferenci, ki jo je imel zvezni kancler dr. Schusehnigg s češkoslovaškim ministrskim predsednikom neposredno pred njegovim povratkom r Prago. Ta druga konferenca je trajala zelo dolgo časa ter sta ji prisostvovala poleg dr. Hodie še dve ugledni avstrijski politični osebnosti. Angleški vtisi: Dva načrta sta ležala na mizi v Belgradu London, 3. aprila, TG. Londonska »Times« posvečuje veliko pozornost belgrajski konferenci in pravi, da je na konferenci ležal francoski predlog, da naj bi se podpisal pakt med Francijo in državami Male zveze, na podlagi katerega bi se vse države obvezale, da bodo takoj prišle druga drugi na pomoč, če bi katera od njih bila napadena. Ta pakt naj bi služil v prvi vrsti češkoslovaški, ki naj bi ji zajamčil njeno mejo proti Nemčiji. Jugoslavija pa je izrazila mnenje, da še ni prišel čas, ko bi bilo potrebno, da se obstoječe obveznosti razširijo, kajti pakt, kot ga Francija predlaga, bi razporedil države Male zveze med dva nasprotujoča si bloka v Evropi, česar pa Jugoslavija ne mara. Ona želi živeli t miru izven vseh bojnih trenj. Njej zadostujejo predpisi pakta Zveze narodov, ki jamči tudi za meje vseh njenih članic in ki ga bo Jugoslavija spoštovala, če bo njeno pomoč pri katerikoli obrambi kakšne napadene države zahteval. »Daily Telegraph« pa piše, da ležita na belgrajski konferenčni mizi dva različna načrta. Prvi načrt bi rad države Male zveze privezal na irancosko-sovjetski obramb-n i sistem. Drugi načrt pa naj bi po mnenju avstrijskega zveznega kanclerja vse podonavske države združil v nekako politično in gospodarsko obrambno skupnost, ki naj bi imel nalogo paziti na to, da ne bi male države zašle v trenja velikih držav, ki si sedaj v Evropi stojijo nasproti Ciano v Ankaro Ankara, 3. aprila, b. Tukaj pričakujejo v dneh od 15. do 20. aprila obisk italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana. Uspehi generala Mole na severni fronti Burgos. 3. aprila, c. Na severni fronti prodirajo čete generala Molle v dveh kolonah in sicer ena proti Villa Realu in druga proti Eibaru. Nacionalistične čete so tudi zasedle več važnih postojank pred Durangom. Dopoldne je 20 nacionalističnih letal bombardiralo Bilbao. Po poročilih iz nacionalističnega generalnega štaba so nacionalistične čete v deželi Baskov zasedle vso provinco Alavo. Dalje javlja poročilo, da je severna armada zasedla 1478 m visoko goro Gorbea v odseku Ohandiano. Prav tako so Fran-cove čete zasedle gorski hrbet Murmenda. Pri napredovanju so nacionalisti zajeli mnogo ujetnikov Dopisnik »Unitet Presea« poroča iz Vitorije, ki je glavno mesto province Alave: Nacionalisti so naskočili pogorje, ki se je pred njihovimi črtami dvigalo kakor ogromna stena in ki varuje Bilbao, kot naravna trdnjava. Deževje zadnjih dni je silno zmehčalo ozemlje, tako da so napadalci imeli veliko težave pri napredovanju Namesto mul so morali vojaki sami prenašati tovore z municijo in orožjem. Pehoto je učinkovito podpiralo letalstvo, ki jc ves čas bombardiralo sovražne črte. Najhujše 6o bile borbe na višinah gore Gorbea. Včeraj so ves dan divjali hudi boji od Ovieda do pristanišča J.equeitijo, ki leži vzhodno od Ril-baoa. četam osebno poveljuje general Mola. Njegove četo so sestavljene izključno iz karlislov in ialangistov. Vsled Molove ofenzive so morali rdeči miličniki ustaviti svoje prodiranje proti Hurgosu. Glavni cilji, ki jih sedanja nacionalistična ofenziva na severu zasleduje so mesta Kiber, kjer so velike tovarne orožja, potem Durango in seveda' tudi Bilbao. Salamnnca. 3. aprila. AA. Havas: Vrhovno poveljstvo je snoči objavilo uradno poročilo, v katerem pravi: Na fronti 5. divizijo ni bilo posebnih dogodkov. Na fronti G. divizije in v odseku pri Santan-derju smo zavzeli važno postojanko pri Lorilli. Potisnili smo sovražnika tudi z nekaterih drugih postojank in mu prizadejali mnogo škode. Ujeli smo več miličnikov, poleg tega pa je pribežalo na našo stran večje število miličnikov v popolni bojni opremi. Na baskiški fronti smo utrdili vse svoje postojanke in nato nadaljevali s prodiranjem Sovražnik je pred nami zbežai v divjem neredu. Našo (Nadaljevanje na 2. strani.) Temeljita preosnova vsega nemškega šolstva Berlin. 29. marca. Po Številnih odredbah na šolskem področju je prosvetni minister izdal na-redbo, po kateri bodo v bodoče v Nemčiji le še tri oblike višjih splošnih šol, in sicer bodo te šole za vso državo enotne. Te šole so: ljudska šola, višja šola in gimnazija. Vse ostale oblike šol odpadejo. Šestrazredna višja šola mora obstojati v vsakem okraju, kjer je že doslej obstojlaa srednja šola. V prvem razredu se bo pričela poučevati angleščina, v tretjem letniku se bo poučevala latinščina in šele v predzadnjem razredu pride spet na vrsto živ tuj jezik. Karakteristično za to šolo je, da se bo v zadnjih treh razredih razdelila v dve veji, in sicer v jezikovno in v znanstveno-inatema-tično. Za katero vejo se bo kdo odločil, je prepuščeno samim učencev. Ljudska šola je zgrajena na šestletnem osnovnem ali ljudskošolskem pouku. Ta šola naj bo vzorec za Hitlerjeve šole. Gimnazija bo izrecno postranska oblika višjih šol, v kolikor bo še obstojala z zelo omejenim delokrogom. V gimnazijah se bo v prvem razredu pričel pouk latinščina, v tretjem razredu pouk grščine in šele v sedmem razredu pouk angleščine. Francoščina, ki je bila doslej v gimnazijah . na drugem inestu, bo sedaj popolnoma odpadla, | kar bo samo nasledek tega, da je bil ta jezik že doslej skoro docela izrinjen. Ženske šole bodo omejene samo na dve, in sicer na višjo šolo in pa ljudsko šolo. Učni načrt teh sol pa se razlikuje od deških. Tu so poučuje samo še angleščina in francoščina. Gimnazijske vzgoje deklicam nič več ne nudi, ker latinščina in grščina popolnoma odpadeta. Takšna oblika šol je bila sprejeta z ozirom na časovne razmere ter ima namen, da čimbolj ubije dekletom veselje do študija. Dokaz temu je tudi nedavno izdana uredba, da bodo abiturientke prihodnje leto po velikonočnih praznikih dobile zrelostna spričevala šele tedaj, če bodo predložile dokaze, da so bile po kon čani šoli leto dni bodisi v gospodinjski šoli bodisi v kmetijski šoli ali pa da so bile v tujem gospodinjstvu zaposlene kot služkinje itd. Splošne šolske določbe so povezane s številnimi predpisi, ki določajo prehod v novo obliko, s čemer se hoče ublažiti težave, ki bodo nastale v zvezi s prehodom iz stare v novo šolsko obliko. Njihov glavni cilj je poleg enotnosti organizacije prihranitev enega šolskega leta, s čemer se hoče nadoknaditi dve in pol leta izguba časa zaradi vojaškega in delavskega službovanja. Idejne fronte v Švici kjer se križajo idejni toki iz sosednih držav Ženeva, 31. marca 1937. Pričakovati je bilo treba, da bo tudi Švica že zaradi svoje zemljepisne lege končno le morala priti v obtok evropskih idejnih gibanj. Fašistična Italija, narodno-socialistična Nemčija, avtoritarna Avstrija iu ljudskofrontaška Francija, so njene sosede. Kako naj bi bile idejne borbe prihranjene ravno Švici, ki leži na shajališču teh štirih velikih idejnih tokov, ki jih je na isti način kot politične rivalitete nevtralizirala in od sebe odrivala, da bi ravno na njenem ozemlju drug na drugega ne trčili. Odpor je bil zelo dober na vseh štirih mejah, toda zdi se, da je v zadnjem času nekoliko bolj popustil, kot bi želeli voditelji švicarskega ljudstva, ki bi radi prihranili svoji mali domovini preizkušnje idejnih borb. Čisto jasno je bilo, da je morala proti boljševizmu, ki je že 1. 1919 začel dvigati glavo v Oltenu in v Curihu, priti reakcija. Prišla je v zanimivi obliki. Švica je nevtralna država, kar so mnogi zamenjali z mednarodno, takorekoč brezdomovinsko državo. Boljševizem je bil prvi, ki je zagrešil to usodno zmoto. Reakcija, ki se je proti boljševizmu pojavila, je zavzela deloma oblike, ki so bile posnete od veliifih sosednih gibanj. Tako imamo v nemškem delu Švice takoimenovano »nacionalno fronte«, ki jo vodi dr. Rudolf Henne v imenu nekega švicarskega socializma po mamilih nemškega narodnega socializma, v italijanskem in deloma tudi francoskem delu Švice pa takoimenovano »nacionalno akcijo^, ki jo vodi Georges Oltramare. Obe fašizmu silno slični gibanji 6ta bili dolga leta v hudem medsebojnem nasprotstvu, ker je vsako rase zahtevalo izključno pravico do vse Švice, toda letos v februarju sta na zboru v Bernu sklenili sporazum in nastopata sedaj složno na vsej črti. Njihovo prvotno medsebojno nasprotetvo je razumljivo. Saj pripadajo nemško govoreči Švicarji narodnostno drugam, kakor italijansko ali francosko govoreči in so odločevali plemenski razlogi, da so se prvi navduševali za nemški narodni socializem, drugi pa za italijanski fašizem. Toda na konferenci v Bernu se je izkazalo, da imata oba pokreta mnogo skupnega, predvsem pa enako načelno na-sprotstvo do demokratičnega režima, kot je danes v Švici v veljavi, nadalje brezkompromisno borbo proti izrodkom kapitalizma, ki tudi v Švici pro-speva v izredno ogabnih okolščinah, ter proti ži-dovstvu in framasonstvu, ki sta se z enako raz-krojevalno sild oba zajedla v življenje švicarskega državnega občestva. Na svetovnonazornem, socialnem in gospodarskem polju se je borba na vsej črti že začela. Tisk »nacionalne fronte« in »nacionalne akcije«, ki je presenetljivo močan, z veliko vnemo in z bogatim izrazoslovjem napada ves socialni in gospodarski ustroj sodobne Švice ter z gesli, ki so se svoje dni slišali v Nemčiji in v Italiji, dokazuje, da z božajočimi zdravili, ki samo bolečine lajšajo, ni mogoče odpomagati zlom, ki izvirajo iz od liberalizma zastrupljenega organizma, marveč priporoča močna sredstva, ki teto ozdrave na ta način, da strup izrežejo. Ta gesla so našla velik odmev v vrstah mladine in če je že število mladih pristašev, ki dejansko sodelujejo, zelo močno, je razpoloženje med mladim rodom, da si nove ideje osvoji, še večje. Stare švicarske stranke se morda tega dejstva v polni meri ne zavedajo. Opaža se sicer, da se trudijo, da bi se prilagodile novim potrebam in takorekoč na postarana telesa oblekle mladostne plašče in svoje iz 19. stoletja izvirajoče programe sveže prepleskale s pridobitki 20. stoletja, toda to ne bo pomagalo, ker jih bo mladostni pogon »nacionalne fronte« in »nacionalne^ akcije« kmalu potisnil v obrambo in s tem zapečatil njihovo usodo, ako pravočasno ne pridejo na dan s sodobnimi programi, ki odgovarjajo sodobnim In bodočim potrebam ljudstva. Posebno srdita je borba v Ženevi sami. V tisti Ženevi, kjer je trdnjavski sedež [ramasonstva in tudi centrala velikih denarnikov. Mladina ženevskega kantona je v veliki meri šla v tabor teb novih struj In so njena zborovanja ravno v Ženevi najbolj pestra, najbolj napadalna in borbena. Ži- V Španiji (Nadaljevanje » t. strani.) čete so zavzele tudi postojanke pri Derltiju in se lx>re sijajno vkljub silno težkemu terenu in hudim utrdbam, ki so jih zgradili sovražniki. Naše čete so sijajno razpoložene. Na fronti 8. divizij« v Avsturiji je bilo le nekaj streljanja. V tem odseku je pribežalo na našo stran 10 miličnikov )H>polni bo|ni opremi. Na fronti avilske divizije ni bilo posebnih dogodkov. Na fronti sorijske divizije je bilo samo topovsko streljanje z obeh strani. Na fronti armade pred Madridom je bil odbit sovražni napad na Queste dela Fercides. Sovražnik je pustil na bojišču 20 mrtvih. Po drugih od-nekih se je streljalo samo delno iz pušk in topov. V odseku pri Cordobi (1'ozoblanca) smo že v kali odbili sovražni napad. V odseku pri Orgivi smo napadli in zaplenili več pušk. Sovražnik je pustil na bojišču mnogo mrtvih. vahnost idejnega boja je še večja zaradi tega, ker je bil marksizem v Ženevi vedno zelo močan in dobiva tudi sedaj iz ljudskofrontaške Francije mogočna idejna in denarna okrepčila. A ravno marksizem ni nič storil, da bi bil razbremenil težave delovnega sloja, marveč je v zadovoljnosti, da je na oblasti, mirno pripustil, da so bednemu delavstvu sedle za vrat velike banke, ki so si v Ženevi tih ob framasonski centrali postavile svojo nepremagljivo trdnjavo. Za to tudi ima pokret, ki ga vodita Henne in Oltramare, ravno tukaj tako močan odmev in je njegova udarna moč ravno v Ženevi najbolj uspešna. Zanimivo je stališče zelo močne in dobro organizirane katoliške mladine, ki se je zadnje čase takorekoč postrojila v borbo ter si v listu »Ent-scheidung« (Odločitev), ki izhaja v Luzernu. ustvarila glasilo, ki z neusmiljeno strogostjo šiba pregrehe starodavnih konservativnih strank in zahteva prezračenja na vseh področjih javnega življenja skoraj na podoben način, kot to delajo nacionalne fronte v nemškem in latinskem delu Švice. Zelo pa bi se motil, kdor bi hotel iz navedenih nacionalnih gibanj razbrati kakšno željo po diktaturi, ki naj bi podjarmila vso švicarsko državo. To je izključeno in frontisti Rami se tega zavedajo in to tudi povdarjajo. Zvezna ureditev države je tako globoko ukoreninjena v duši švicarskega naroda in tako življenjsko odgovarja različnosti plemen in temperamenta, da bi bilo vsako stremljenje po diktatorski oblasti od kat^K* koli strani bi tudi prišlo, v naprej obsojeno ha smešen konec. Vsak poskus enostranske diktature, naj bi bila pod nemškim, italijanskim ali francoskim vodstvom, bi povzročil razpad švicarske zvezne države. Pač pa želijo novi pokreti ohraniti samobitnost vseh obstoječih 22 zveznih kantonov, a zahtevajo, da naj se avtoriteta v kantonalnih vladah okrepi, da bo kos reforman, ki so nujno potrebne. Okrepitev avtoritete v posameznih kantonih pa naj bi se izvedla izven obstoječih strankarskih opredelitev, okrepitev državne oblasti pa z ustanovitvijo novega »sveta suverenih švicarskih držav«, ki naj bi nadomestil parlament. Zunanjepolitično so nova gibanja Henneja in Oltramare švicarsko nacionalistične, torej proti vsakemu obešanju na katerokoli sosedno velesilo, ter se torej ravno na švicarski zemlji, kjer se duhovi evropskih idejnih gibanj srečujejo, zopet ostro ločijo. Dr. G. Zcmunska vremenska napoved: Nastopilo bo toplejše vreme, prevladovala bo oblačnost, ponekod bo nekoliko deževalo. V Podunavju bo kosava nekoliko ponehala. Dunajska vrem. napoved: Večinoma oblačno, najbrž deževno, temperatura nespremenjena. Simpatije »Slovenskega naroda44 »Slovenski Narod« nam je hudo zameril, da smo sovjetskega komisarja zunanjih zadev Litvino-va žalili, ker smo povedali, da je pravzaprav Žid, ki je svoje narodno ime Finkenstein zatajil. Pri tem »Narod« navaja nekaj znamenitih osebnosti židovskega pokoljenja, ki so se v zgodovini in kulturi človeštva odlikovale. Tega mi seveda ne tajimo, vemo pa, da g. Finkenstein-Litvinov, za čigar Čast se »Slovenski Narod«'s toliko vnemo postavlja, med te židovske duhove ne spada, pač pa z veliko večino svojih kolegov k onemu židovstvu, ki v zvezi z ma-sonstvo:n ruši podlago krščanske kulture in dela za revolucijo, v kateri bi ti elementi želi dobičkanosne komisarijate. Na vsak način g. Litvinov ne bo pozabil na ;>Slovenski Narod«, ki brani njega in celokupno judoframasonstvo, med tem ko zasmehuje vsako papeževo izjavo, ignorira vse manifestacije katoličanstva po svetu in cinično omalovažuje ali pa zavija ter zasmehuje vse, kar stori sodobno katoli-štvo za ohranitev naše omike. Potem pa se seveda huduje, ker lili enostavno konstatiramo njegov trud za orijentalizacijo Evrope v smislu židovskih lož, o katerih nam zgodovina pove, da so prvo nastale v Orientu. Danes imajo svoje duhovno središče v Moskvi, njihovo ideologijo pa širi_ v Sloveniji bivši organ narodnjaka dr. Ivana Tavčarja. Brezupni poizkusi Poslanec na Mačkovi listi Branko CubriloviČ je imel v Bosni več razgovorov s svojimi prijatelji ter se potem podal v Belgrad, da se v imenu dr. Mačka posvetuje s tako zvano belgrajsko združeno opozicijo. V razgovoru s časnikarji je CubriloviČ izjavil, da polaga veliko upanja v srbske zemljoradnike, ki v Bosni delajo skupno s Hrvatsko seljačko stranko. Iz tega je razvidno, da so se zopet začeli poizkusi za okrepitev opozicije, kolikor jo predstavlja tako zvatia soljačka demokracija, ki so se dosedaj vedno razbili zaradi nepremostljivih nasprotij zlasti z ozirom na stališče do hrvatskega narodnega vprašanja. Zato jo zelo opravičen pesimizem, s katerim nepristranski krogi spremljajo ludi ta najnovejša prizadevanja. Zlasti »Obzor< je mnenja, da se belgrajski opozicionalni krogi okoli gospoda Davidovlča zavzemajo veliko Iz vojaške službe Belgrad, 8. aprila, m. Napredovali so naslednji polkovniki v čin brigadnega generala: topniški polkovnik za generalštabne posle Uroš Tešanovič, pehotni polkovnik Miroslav Martinčič ter Milorad Se-kulič, topniški polkovnik Cedomil Petrovič, sanitetni Milorad Petrovič; v čin polkovnika konjeniški podpolkovnik Slavno Petruhar; v čin podpolkovnika Martin Ferjančič; v čin kapetana fregate Anton Lenarčič, in Zdenko Papež, kapetana korvete; v čin kapetana 1. razreda Anton Cerne, kapetan II. razr. Vpokojen jo general Dragoljub Petrovič. Osebne vesti Belgrad, 3. aprila. AA. Premeščen je za svetnika v 5. skupini pri gradbenem oddelku ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani Viktor Kladnik, doslej v Ptuju. Belgrad, 3. aprila, m. Postavljen je za sekretarja VII. skupine pri podružnici Poštne hranilnice v Zagrebu dr. Viktor Kos. Prestavljen je na prošnjo za prisjava VIII. skupine na okrajnem sodišču v Dol. Lendavi Stanko Klaus, sodni pripravnik VIII. skupine na okrajnem sodišču v Mariboru. V IX. skupini so napredovali: Zdravko Baumgartner, kanclist X. skupine na okrajnem sodišču v Tržiču, Ljudmila Zupančič na okrajnem sodišču v Novem mestu, Ana Gradišar na okrajnem sodišču v Laškem, Ferdinand Ježek na okrajnem sodišču v Dol. Lendavi, Martin Tepina na okrajnem sodišču v Višnji gori, Anton Šorec na okrajnem sodišču v Ljutomeru, Franc Šifer na okrajnem sodišču na Vranskem. Belgrad, 3. aprila. AA. Danes ob 13.30 je na nemškem poslaništvu izročil poslanik v. Heeren naši olimpijski delegaciji visoka nemška olimpijska odlikovanja. Odlikovani so: s prvo stopnjo minister za telesno vzgojo ljudstva tir. Josip Rogič, in načelnik ministrstva za telesno vzgojo inž. Milivoje Vuk-Aračič; z drugo stopnjo dr. Svetislav Živkovič, predsednik belgrajskega olimpijskega odbora, Nikola Kuševič, ravnatelj Putnika, in Vili Mesner, ief odseka ministrstva za telesno vzgojo. Po slavnostni izvršitvi odlikovanj je nemški poslanik v. Heeren pridržal odlikovane« na kosilu. Belgrajske vesti Belgrad, 3. aprila. AA. Po daljšem in napornem delu je oddelek za vrhovno rudarsko nadzorstvo de-finitivno končal po svojem strokovnjaku inž. Jova-nu Diniču, geologu, izbero in ureditev rud, ki bodo razstavljene na mednarodni razstavi v Parizu v gozdarskem oddelku. Belgrad, 3. aprila. AA Z odlokom notranjega ministra št. 6104 z dne 1. aprila t. 1. je prepovedano uvažati in širiti v naši državi knjigo »Por-trait of a People, Croatia todav«, ki je izšla v angleščini v Newyorku. Z odlokom notranjega ministra it. 6106 z dne t. aprila t. 1. je prepovedano uvažati in širiti v naši državi tele knjige: »L'Edification du eocia-lisme«, »La Greve«, »La Parti du Prolčtariat«, »Ivan Babuskin, Souventr sur Mara, le chef du proletariat mondial«, »La parti social-democrate«, »Les etappes du bolehčvisme«, ki so izšle ▼ Parizu v francoščini. Z odlokom notranjega ministra 6t. 6106 z dne b aprila t. I. je prepovedano širiti in uvažati v naši državi list »Hispaaa revolucio«, ki izhaja v esperantščina v Barceloni. Kongres zadružnikov v Sofiji Belgrad, 3. aprila. AA. Danes dopoldne so imeli zastopniki zadružnih zvez iz vse države, bilo jih je vsega skupaj 28, pred odhodom v Sofijo konferenco v glavni zadružni zvezi. Namen tega obiska Je, da poišče možnosti, pota in načine za prilagoditev trgovinske politike obeh držav v prvi vrsti za povečanje mednarodne izmenjave blaga in za zaščito njihovih interesov v mednarodni trgovini. Na programu je tudi morebitna ustanovitev skupnih podjetij in ustanov za popolno ali delno izvedbo nekaterih nalog. Na programu je tudi carinska unija. V takšni uniji bi se doseglo mnogo uspehov, ki brez nje niso možni. Carinska unija bi predvsem omogočila, da se v deželah razvijejo tudi tiste industrije, ki se danes, kakor n. pr. avtomobilska — v obeh državah ne morejo razviti zaradi omejenosti tržišča. Druga velika korist bi bila sklenitev trgovinske pogodbe z drugimi državami. Naši delegaciji pripravljajo zadružniki zelo prisrčen sprejem. Občni zbor odbora bo jutri v nedeljo ob 10 dopoldne v sofijskem vojaškem klubu. odmevi bolj za srbsko fronto nego za sporazum s Hrvati. Pa tudi zemljoradniki, pravi »Obzor«, se nič kaj ne navdušujejo za hrvatsko narodno individualnost, najmanj pa še za kakšno delitev Rosne v hrvatski in srbski del. Vlada popravlja krivice »Hrvatska straža« prinaša vest, da je pravosodni minister dr. Subotič vrnil na staro mesto beležnika v Zagrebu dr. Torbarja, ki je bil za režimo Petra Živkoviča odstavljen. Dr. Torbar ni bil zakrivil ničesar, ampak je moral iti samo zato, ker je bil zaveden hrvatski narodnjak. Glasilo JRZ »Samouprava« dostavlja k temu, da se vlada dr. Stojadinoviča sploh prizadeva, da popravi vse nezakonitosti, ki jih je zagrešila Živkovičeva diktatura in njej sledeči JNS-režim, ker je to program JRZ, ki ga dr. Stojadinovič neumorno in odločno izvaja tudi v praksi. Ladja, ki tone Senator Jovan Aleksič je izstopil iz JNS, v kateri jo bil član tako izvršilnega kakor glavnega odbora. Obenem je seveda izstopil tudi iz kluba senatorjev JNS. Kol vzrok navaja, da ne 60glaša z vodstvom stranke. Kakor vidimo, JNS pod vodstvom bivšega diktatorja Petra Živkoviča nima sreče in namesto, da bi se »armada Jugoslovenov«, kakor jo je ponosno imenoval g. dr. Kramer v svojem senat-skem govoru, konsolidirala, kakor je obetalo »Jutro«, čedalje bolj kopni, kakor je to njona neizogibna usoda. Kaj pravi „Hrvatski dnevnik44 »Hrvatski dnevnik«, glusilo dr. Mačka, priob-čuje Članek, v katerem pravi, da se siceT v političnem življenju javno ne opažajo značiinejši dogodki, ki bi kazali na to, da bi hrvatsko vprašanje bilo v ospredju, da pa so nadaljuje vztrajno, premišljeno in sistematično delo. da se to vprašanje reši v zado-voljnost Hrvatov in da vsak dan znači nov korak, s katerim se približujemo letnu cilju. Na kaj se naslanja ta prognoza, konkretno >Hrvatski dnevnik ne pove Čajanka pri italijanskem generalnem konzula Družaben dogodek prve vrste, ki mu je dalo poseben pečat ozračje prisrčnih odnošajev, ki se začenjajo v splošno obojestransko dobro med Italijo in jugoslovansko državo, je bila čajanka, ki jo je priredil v soboto popoldne zastopnik italijanske kraljevine v Ljubljani, generalni konzul Umberto N a t a 1 i v lepih gosposkih prostorih svojega doma na Erjavčevi cesti. Po sprejemu mnogoštevilnih gostov od strani gospoda generalnega konzula, ki po pravici slovi v naši družbi po svoji izbrani ljubeznivosti in kateremu je stal ob strani njegov tako postrežljivi in skrbni gospod tajnik ter drugo uradništvo konzulata, so se vsi razmestili po z velikim okusom urejenih prostornih apartementih, ki so jih vse do zadnjega kotička napolnili. Zbrani so bili toliki predstavniki ljubljanskega meščanstva pa tudi iz drugih krajev Slovenije, da nam je mogoče navesti samo vrhove: gospoda bana s soprogo, gospoda knezoškofa, di-vizijskega generala Lazarja Toniča, njegovega pomočnika brigadnega generala Dodiča, artiljerij-skega inšpektorja generala Popadiča, orožniškega poveljnika polkovnika Barleta, mnoge načelnike banske uprave, finance, sodstva, vse v Ljubljani poslujoče inozemske konzule, francoskega, češkoslovaškega, avstrijskega, senatorja g. dr. Novaka in več poslancev, več univerzitetnih profesorjev in zastopnikov naših kulturnih društev ter umetniškega 6veta, predvsem pa mnogoštevilne predstavnike našega gospodarstva s predsednikom Trgovske zbornice g. Jelačinom na čelu, odlične člane duhovniškega stanu in druge člane našo družbe z Iepzoniost na gospodarsko življenje, saj že stara modrost pravi, da gre ljubezen skozi želodec. Radi važnosti teh vprašanj je liga ustanovila posebno gospodarsko sekcijo, ter daje pobudo s predavanji in tiskom v gospodarskih stvareh. Leta 1936 je izšel ponatisk iz Trgovskega lista v posebni brošuri pod naslovom: »Naši gospodarski odnošaji s češkoslovaško, kjer je dr. Egon Stare podal analizo strukture češkoslovaško-jugoslovanskih stikov in možnosti nadaljnje poglobitve. Avtor te tehtne brošure je imel tudi več predavanj v Pragi in v mnogih ostalih češkoslovaških mestih, nspeh pa se je takoj pokazal, ko je 1500 češkoslovaških turistov več prišlo v slovenske kraje. S konstantnim in smotrenim delom je pri Čehoslovakih v veliki meri narastlo zanimanje za naše kraje. Vendar bi 6e slovenski kraji morali bolj slovansko preorientirati in več nuditi slovanskim gostom. Liga je tudi v teh vprašanjih izdala okrožnice. Nekako 70.000 Avstrijcev in Nemcev drži na videz ravnotežje s češkoslovaškimi turisti, vendar moramo pomisliti, da izkazujejo Nemci le polovico onih nočnin, kakor jih imajo Cehi. Tudi veliko Poljakov (okoli 6000) prihaja k nam. Da se gospodarski stiki niso razvili tako, kakor bi želeli, leži krivda tudi pri Čehih, kar sami poudarjajo. Agrarna stranka se je pri njih zavzemala za močno agrarno zaščito in s tem ovirala nakup naših proizvodov. Čehi so v poslednjem času uvideli te napake in se skušajo preorientirati. Uvažati želijo rude in druge stvari, k nam prihajajo njihovi inženirji itd. Veliko je storila na tem SARGOVEGA AL0D0NTA I I I I ILlr-L-l niiprii 11 u ■ ■j 19361 Tli I I I I T I I t t I 50 let službe na polpi narodnega zdravia! PitffrAlu Je 50 fc* odW Je prffla Skarjic< (nad katerimi se je ustavil usodepolni plaz), je po krajšem prerekanju dosegel pok. Plajbes R. da so, mesto da bi šli po novo določeni progi, zavili naravnost ob žlebu proti Nagelnovim čerem navzgor, češ da je ta proga tudi primerna za tekmovanje. Da so mu drugi rajši sledili, je sam stopil na čelo in vodil kolono dalje prav do vrha. Ta odstop od določene proge je bil usodepoln. S tem so si preložili start k Nagelnovim čerem, pri čemer so nujno sprožili sneg, ki je povzročil plazove in to radi lege Nagel-novih čeri, kar je razvidno na licu mesta. Čez kaki dve uri, ko so odšli od koče, je pri-vozil na cilj tov. Valjavee Jože. Misleč, da je že prlvozil kot tekmovalec, smo celo naznačili njegov čas. Sele ko je zletel skozi cilj, je za vpil: »Plaz je vse zasule VpraSali Bmo ga: >Kako in kje?< V zmedenosti Je odgovoril, da jim samo glave gledajo ven in da naj hitro gremo gori. Bilo nas je na cilju kakih 6, ki smo se takoj odpravili na mesto nesreče. Kramarja Roka pa smo poslali v Lom in Tržič po pomoč, čeprav smo smatrali, da nesreča ni huda, ker se nam je zdelo nemogoče, da bi se na progi, ki smo Jo določili, zgodilo kaj posebno hudega. Reševanje: Ko smo prišli na plaz, smo pregledali takoj teren in iz snežnega objema smo • bridkostjo oteli trupli pok. Ovseneka in Plajbesa. 2al nobenemu teh dveh nI bilo mogoče vdihniti življenja v kljub velikemu prizadevanju. Pokojni OvBenek je bil komaj 30 cm pod snegom In je bil rešen pol ure po katastrofi, ne smrtno pobit, pač pa po izjavi zdravnika zadušen. Enako je bil tudi Plajbes Rudolf rešen že čez poldrugo uro, a je bil tudi zadušen. Nesmiselno je torej govorenje, da bi takojšnja večja pomoč mogla še rešiti kakšno iivljenje. To sta potrdila tudi oba navzoča zdravnika gospoda dr. Pance in dr. Premrov, ki sta pozneje došle reševalce svarila pred nevarnostjo novih plazov. Došli reševalci (med drugimi gasilci iz Loma, — kateri so že bili na plazu) eo bili pripravljeni na požrtvovalno delo, a ta okolnost Jih Je od nočnega dela odvrnila. Isti večer je bil telcfontčno Iskan reševalni odsek SPD v Ljubljani, ker pa ni bilo mogoče dobiti zveze je zastopnik podružnice SPD Tržič, obvestil ljubljansko policijo z nalogom, naj takoj sporoči nesrečo na merodajna mesta, kar Je bilo tudi obljubljeno. 2e od vsega početka in še sedaj je rxxlružniea SPD storila svojo dolžnost, kar priznajo svojci pokojnikov In vsi očividci in reševalci, zato pač upravičeno prosimo, da nelnformirani ne mečejo kamenja na nas, ko že itak težko občutimo veliko nesrečo, ki je poleg svojcev tako bridko zadela tudi nas. T ril 5, dne 8. aprila 1937. Podrnlnlea SPD Tri rt. Finančno pravni zastopnik Dr. Ljudevit Valjavee posluje v Ljubljani, Cesta 29. oktobra 23 (Rimska c.) Davčne, taksne zadeve itd. Ob grobu deveterih pod Storžičem Tržič, 2. aprila. Srce mi narekuje, da bi te-le besede govoril ob belem grobu na pobočju Storžiča ali pa ob odprtem črnem grobu na tržiškem pokopališču — a to so opravili že drugi. Skoraj nisean mogel verjeti, da je to resnica, še na pustno nedeljo, ko sem užival svoj dopust na Kofcah, smo bili skupaj, vsi zdravi in veseli. Se sedaj Vas vidim, Vinko in Miro s tovariši, kako ste privozili na smučih doli od evharističnega križa mimo Primožičeve koče do kapelice, kjer ste obstali kot pribiti in sklonili ste svoje glave k pobožni molitvi pri sv. maši. Kolikokrat ste me svoj čas spraševali, katero nedeljo bi mogel z Vami na planine, da bi mogli biti pri sv. maši; ko sem tu in tam le mogel z Vami, kako so Vam žarele oči in kako so se smejala srca, da ste mogli že ob sobotah otresti tovarniški prah in odhiteti t prelepi planinski svet. Ste pa tudi bili planinci, kakršnih malo poznam: mladi, zdravi, vedno veseli, včasih dobrodušno razposajeni, a nikdar predrzni ali nespodobni. V Vaši družbi in v družbi Vaših prijateljev je tudi duhovnik lahko vedno bil. Nikdar ni bilo slišati iz Vaših ust kletvine ali nespodobne besede, nikdar se ni v Vaši druščini sramotila ženska čast, nikdar med Vami ni bilo pijančevanja. Ljubili ste naše planine, spoštovali ste jih in plemenito ste varovali njihovo dostojanstvo. Ni danes čas za to, da oživljam vse one iepe spomine, katere smo skupno doživljali na planinah. Velikokrat smo se srečavali tu in tam, a največ- krat pa tam v moški kapeli tržiške župnijske cerkve in tam v onem kotu, kjer še danes stoji nekdanja moja spovednica; ob prvih nedeljah in še drugikrat ste se med drugimi vrstili tudi Vi... »Na Fabriki« je rastel nov mladi rod, tu je rastel, na pLaninah se je zabaval in utrjeval, a pri obhajilni mizi je dobival moč, da je ostal zdrav in kreposten, katoliški in slovenski. Ze je stegal marksizem svoj« roke tudi v to delavsko naselbino, ko sta se dvignila tam Pepek in Rudi in zbrala sta fante ter jih tovariško vodila na planine. Sama sta jih učila z zgledom prave ljubezni do Boga, do mater in planin, a moževal je med njimi Vinko; lepe spomine na prijateljske izlete in sestanke je pa spretno lovil v svoj fotografski aparat Zdrav-ko. Katoliška delavska pomlad je rastla po Tržiču in pričela je poganjati lepe kali tudi »na Fabriki«. O, kje ste sedaj deveteri teh cvetovi Večkrat ste me klicali v svojo sredo, ko sem bil dobrih pet let med Vami, pa se nisem mogel vedno odzvati — v teh dneh ste me poklicali na svoj pogreb. Ne bi mogel priti, pa je naneslo, da so me poklicali na očetov pogreb in med potjo sem zvedel za Vašo smrt Prišel sem, da Vas še enkrat vidim in še enkrat pozdravim, a Vaše ustnice so onemele, žar Vaših oči je zamrl in Vaša mladostna lica so smrtno bleda. Še celo Vaši tovariši, ki so še živi, so nekam onemeli, njihov pozdrav je kratek in žalosten. Pripravili so Vam ležišče med zelenjem in obilnim cvetjem, da je tako kontrast še večji. Tudi pomlad, ki je doli na jugu vsa v najlepšem cvetju, se je tu zaustavila in zakrila je prekrasne planine z žalujočo meglo. ■ Štirje ste danes na odru, dva sta iegia pred Vami v grob, tri še krije beli grob pod Storžičem. Vprašujejo Vas, zakaj ste se podali na pot. Vprašujejo im celo obsojajo Vas nekateri, zakaj ste odšli od doma. Ali naj Vas tudi jaz obsodim? Ne, tega ne morem! Ako nekateri predrzno sprašujejo, zakaj ste šli in zakaj Vam je bilo to dovoljeno — simem pa tudi jaz v Vašem imenu vprašati: Ali bi bilo bolje, da bi hodili ta dan od gostilne do gostilne, da bi popivali, kleti, krokali, se pretepali, nečistovali... 7 Prijatelji, jaz Vas ne obsojam. Bili ste morda malo predrzni, malo preveč korajžni, toda v zdravi mladosti ste rastli med ponosnimi planinami in zrastli v samozavestne in značajne fante; jaz Vam te samozavesti ne zamerim. Lahko bd še naprej vpraševal, zakaj se ni plaz utrgal pol ure prej, ali pol ure pozneje, ampak se je moral utrgati ravno v trenutku, ko ste prišli na ono usodno mevsto, pa tudi božje Previdnosti ne bom sodil. Vaša mlada telesa so našla v belem grobu smrt, a Vaše čiste duše so se dvignile pred božje obličje. Vsemogočni Vam bodi milostni Sodnik m prepričan sem, da bo tudi dober Plačnik. Stojimo ob Vašem skupnem grobu, gledamo Vašo veselo preteklost, potrti nosimo kruto sedanjost in z negotovostjo se oziramo v bodočnost. Pa nas ta nesreča ne sme streti in ne bi lepo počastili Vašega spomina, če bi ob Vašem grobu popolnoma onemeli in obupali. Ve ste vedno z bistrim in jasnim pogledom gledali v bodočnost. Vedeli ste, kaj hočete in zakaj se borite. Ljubili ste naše planine, v njih iskali razvedrila in zdravja, pa tudi varovali ste njihovo dostojanstvo in nastopali ste povsod kot plemeniti planinci. Kot delavska mladina ste se oprijeli načel krščanstva in ta načela ste povsod izpovedovali in po njih ste uravnali svoje mladostne korake. Ljubili ste svojega Boga in ste se pri obhajilni mizi i Njim krepčalL Ljubili ste svoje matere, ljubiti svoj narod in se borili v delavskih organizacijah za krščansko prosveto, pravioo in ljubezen. Odšli ste po plačilo, odšli ste mladi, nam pa ste pustili lep spomin, ki bo še dolgo žrvel v dušah vse tržiške delavske mladine, a ie posebej »na labriki« ▼ dušah Vaših tovarišev. Mnogo so izgubili z Vami potrti svojci. Mnogo »o zgubila z Vami tržiška planinska in športna društva, i še več je izgubila z Vami tržiftka katoliška delavska skupnost, zakaj Vi ste bili v tej skupnosti potrebni borci m v tem pomenu je Vaša smrt tudi velika izguba za ves naš narod. Pa bo Vaš skupni grob vsem preostalim Vašim tovarišem in mlademu tržiškemu rodu tiha šola, kamor se bodo hodili učit prave ljubezni do planin, pa tudi ljubezni do Boga in fantovskega poštenja. Prepričan sem, da Vam bo delavska katoliška mladina v Tržiču postavila nagrobni sporne-nih v svojih dušah s tem, da bo ob svetlobi Vašega zgleda in čistega spomina ostala verna svojemu Bogu, svojim materam, svojemu stanu in narodu, da se bo požrtvovalno borila za pravice katoliškega delavstva, da bo iskala okrepfrila v veri pri obhajilni mizi in lepega razvedrila v onih planinah, kjer ste Vi po volji božji znali usmerjati svoj korak. Mrtvi ste, a duh Vaš, Vaša požrtvovalnost Vaša ljubezen in Vaše poštenje bo živelo naprej v Vaših prijateljih. Vi ste svoje delo dovršili, ne boste mi zamerili, ako se Vam zato zahvali tudi Vaš nekdanji kaplan Viktor Zakraišek. Drobne novice Koledar Nedelja. 4. aprila (1. povelikonočna, bela nedelja): Izidor Sev., škof, cerkveni učenik; Benedikt Niger, spoznavalec — Zadnji krajec ob 4.53. Her-schel napoveduje sneg in vetrovno vreme. Ponedeljek, 5. aprila: Vinencij Fer., epoznav. Novi grobovi -f- V Ljubljani je umrla gospa Marija Zore, soproga uradnika driš. železnic v p. Pogreb bo danes ob pol 5 popoldne. Naj ji sveti vefaa luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! + V Solkanu pri Gorici je neizprosna smrt ugrabila ugledni družini g. dr. Marušiča komaj triletno hčerko Majdo. Pokopali jo bodo danes na farnem pokopališču v Solkanu. Žalujočim naše iskreno sožalje! -j- V Ponikvah pri Trebnjem ©o pokopali dne 1. aprila ob veliki udeležbi in ob spremstvu petih duhovnikov g. Zakrajška Antona, bivšega župana občine Trebnje in očeta g. konmltorja Viktorja, ki deluje v skopljanski škofiji. Naj počiva v miru! Žalujočim naše iskreno sožalje! -f- V Selah pri Slovenjgradcu je previden s sv. zakramenti umrl posestnik Vrtič Pavel r 73. letu starosti. Pokojnik je bil dober gospodar in zaveden Slovenec. Naj počiva v miru! Žalujočim naše sožalje! Osebne vesti — Za konzultorja skopljanske škofije je imenoval na veliki četrtek škof dr. Ivan F. Gnidovec g. Zakrajška Viktorja, župnika v Janjevem na Kosovem polju, bivšega kaplana v Tržiču. Iskreno čestitamo! — Zanimiva poroka na Prihovi pri Konjicah. Belo sredo, 31. marca, sta se tu poročili dve se-stri, Pušnik Marija, prednica Marijine družbe in Pušnik Ana, tudi iz Marijine družbe, z dvema bratoma, Kuk Antonom in Kuk Ignacom, iz ugledne Kukove rodbine v Konjicah. Poročil je oba para brat obeh nevest g. Pušnik Jože, salezijan-eki duhovnik iz Radne, slovesno mašo pa je po-peval g. dr. Kuk Jožef, brat obeh ženinov, sale-zijaneki duhovnik iz Veržeja. — Bilo srečno! ' = Poročila sta se t Žabnici pri Škofji Loki g. Andoljšek Janko, dipl. filozof in učitelj v Do-brepoljah ter gdč. Vales Nada iz Novega mesta, učiteljica v Knežji vasi pri Trebnjem na Dolenjskem. — Obilo srečel = Poročila sta se g. Jože Brunec odv, pripravnik v Dol. Lendavi in gdč. Marica Lenček iz Ljubljane. Obilo sreče! ZCukeztuo milo, domače, oiovcnofio mifo! — Družba sv. Vincencija Pavelskega v Ljubljani bo imela svoj redni občni zbor (občno zborovanje) drugo nedeljo po veliki noči, to je dne 11. aprila t. L v Marijanišču v Ljubljani. Ob tri-čeLrt na sedem zjutraj bo sv. maša s skupnim svetim obhajilom v marijaniški kapeli, nato bo ob pol 9 v gledališki dvorani zborovanje s sledečim sporedom: 1. Nagovor predsedstva. 2. Duhovno berilo. 3. Tajniško poročilo. 4. Blagajniško poročilo. 5. Volitev predsednika. 6. Poročila posameznih konferenc. 7. Slučajnosti. Vabijo se vse konference, da gotovo pošljejo svoje zastopnike; vabljeni pa su nujno tudi vsi delavni člani brez izjeme, da se udeleže občnega zbora v največjem številu. — Svetovni kongres Kristusa Kralja bo v Poznanju od 25. do 29. junija. Vsa katoliška Evropa se pripravlja na ta veličasten kongres, ki letos zboruje na slovanskih tleh. Belgija, HolandBka, Francija so se že priglasili, da se udeleže kongresa v večjih množinah s posebnimi vlaki. Tudi nje vodi pot v Censtohovo in Krakow. Čast in ponos slovenskega naroda zahteva, da se tudi večja skupina Slovencev udeleži svetovnega kongresa. Saj je ideja za te kongrese vzrasla na slovenskih tleh. Njen iniciator je Slovenec. Kdor pogleda preko naših mej vidi s kakšnim navdušenjem drugi narodi, širijo in delajo propagando za svoje ideje in za svoje ljudi. Ni torej na mestu naša brezbrižnost. Ako cenijo različni cerkveni dostojanstveniki kot pariški kardinal za tako važno, da prevzame sopokroviteljstvo, tedaj se nam pač zdi umestno, da se zganejo tudi Slovenci in se udeleže v čim večjem številu kongresa in sicer v narodnih nošah. Poznanj je sedež kardinala Hlonda, krasno mesto, ki se ponaša z lepimi modernimi stavbami, modernimi ulicami in hrani lepo poljsko zgodovino v svoji sredi. Znamenita knjižnica Raczynskicfi, univerza, mestna hiša itd. Poleg tega mesta pa obiščejo seveda naši izletniki tudi Dunaj, Kra-kow, Veličko, Censtohovo, Gnjezno in Varšavo. Vsa podrobna pojasnila glede potovanja nudi Prosvetna zveza, Miklošičeva c. 7. Blago 7. a domske plašče Največja in najlepša izbera in najsolid-nejše cene I A. zicnder Ljubljana - Mestni trg 22 Vas postreže najbolje I — Vsem prosvetnim društvom sporočamo, da se dobe pri Prosvetni zvezi v Ljubljani slike našega častnega predsednika dr. A. Korošca, ministra za notranje zadeve, v velikosti 24.5 X 30.5 cm. Cena znaša 3 Din, po pošti vsled kartona 5 Din. Kaj ne bo nobene društvene sobe brez slike onega, ki nam je vrnil slovensko prosveto. — Propagandno potovanje po Holandski. — Kakor je naš list že poročal, bo letos predavaj o naši Sloveniji na Holandskem g. Golobič Peter, učitelj na Jesenicah. Svoja predavanja bi imel že meseca aprila, pa je zaradi bolezni potovanje odložil na mesec julij. G. Golobič se bo udeležil tudi 19. mednarodnega katoliškega esperantskega kongres«, ki bo letos v Iiaagu na Nizozemskem. Legija koroških borcev, glavni odbor v Ljubljani, ima v nedeljo, dne 11. aprila t. 1. svoj II. redni letni občni zbor t Ljubljani t društve- nem lokalu pri »Sokolu« Pred Škofijo 18-1 nadstr. ob 10 dopoldne. Tega občnega zbora se bodo udeležile vse krajevne organizacije in poverjeni-štva v Sloveniji po svojih delegatih. Na predvečer občnega zbora ob 8 zvečer v istih prostorih zanimivo predavanje. — Pregled motornih vozil. V torek, dne 6. aprila od 8 do 10 bo naknadni pregled motornih vozil v Ljubljani na Bregu 20 poleg M. Jakobskega mosta, dohod iz Novega trga. K temu pregledu je pripeljati leto6 še nepregledane avtomobile, avtobuse m motocikle iz Ljubljane in bližnjih okrajev. — Važno za vpokojene častnike. Uprava »Združenja vpokojenih častnikov in voj. uradnikov kraljevine Jugoslavije v Belgradu, Prestolonaslednikov trg št. 5« prosi vse tiste častnike in vojaške uradnike in rodbine padlih in umrlih častnikov in voj. uradnikov, ki prejemajo svoje pokojnine po zakonih od leta 1904 in 1923, da pošljejo navedeni upravi prepis rešitve (dekret), po kateri jim je regulirana zadnja pokojnina. Za navedene vpokojence je največje važnosti, da to nemudoma storijo z navedbo svojega točnega naslova. Zobozdravnik dr. Jože Rant ne ordinira do 10. aprila. — Na novo odkrit slovenski skladatelj je France Cepec (Franze Zepez), škocijanski šoma-šter in mežnar, ki je novembra 1, 1775 spesnil in uglasbil »eno prav lejpo in kunštno peissem«. To pesem j« zasledil zbiratelj narodnih pesmi g. Alb. šmidt, nadučitelj v pokoju v Celju. Tiskana je na treh straneh v osminki prav lično. Kompozicija ima pravilno tridelno formo pesmi, z dokaj prikupno melodijo; spTemljevanje za orgle pa je le kontrapunktično označeno samo z b asovimi notami in večinoma napačno. To naše razkritje torej ne bo pomenilo odkritja kakega novega Beethovna. Svojo vrednost pa iima ta »peissem« kot starina, zlasti po besedilu. Pesnik opeva v petnajstih kriticah po osem vrst, torej obsežno, na šaljiv satiričen način takratne mizerne razmere učiteljskega stanu, kakor so se le počasi zboljše-vale in temeljito zboljšale šele v sedanjem stoletju. Komponist je bil s svojo stvaritvijo očividno zelo zadovoljen, saj pravi pa menda samo v šali: »Kdor zna komponirat taku, ta je imeniten močmi«. — Dr. Anton Schwab. — Banovinske takse. V smislu določil § 89 pravilnika o banovinskem proračunu za leto 1937-1938, ki je objavljen v Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine z dne 31. marca 1937 št 185-26, se pobira izza dne 1. aprila 1937 dalje v samoupravnih banovinskih poslih za vloge, priloge, odločbe in pritožbe po tarifnih postavkah 1, 2, 5 in 6 zakona o taksah mesto državne banovinske takse v višini istovrstne državne takse, ki znaša: za vloge 10 din, za priloge 4 din, za odločbe 20 din in za pritožbe 40 din. Banovinska taksa se plačuje v banovinskih kolkih. Za samoupravne banovinske posle »e smatrajo predvsem zadeve, ki se tičejo banovinskega gospodarstva ali ki so v zvezi z izvrševanjem banovinskega proračuna. Državna taksa v takih primerih odpade. — Narodno obrambni sklad »Bran-i-bora«; Mestna občina Ljutomer 200 din; občina PoniftiPa 10 din; Jugoslovanska banka d.'d., podr. Ljubljana 100 din. -— Zbirka pirhov: Drž. nar. šola Orla vas p. Braslovče 22 din; drž. narodna šola Krvava peč p. Rob na Dol. 15.25 din; mestna deš. nar. šola Celje 126 din; Zasebna dekl. nar. šola šol. sester, Rebnie p. Vodice 50 din; drž. nar. šola Sv. Urban pri Ptuju 68 din; drž. nar. šola kralja Aleksandra I., Odranci p. Beltinci 47.50 din; drž. II. dekl. nar. šola Maribor 120 din; drž. nar. šola Tunjice p. Kamnik 85 din; Zasebna dekliška nar. šola Marijin dom, Kočevje 20.50 din; drž. nar. šola Mavrlen p. Črnomelj 33 din; drž. nar. šola Koprivnik 17 din; drž. nar. šola Pišece 34 dinarjev; drž. nar. šola Moravče 101 din; drž. II. deš. nar. šola Maribor 75 din; drž. nar. šola Sv. Jurij ob Taboru 66 din; drž. nar, šola Sovodenj p. Gorenja vas 41 din; drž. nar. šola Soteska p. Straža 26 din; dirž. nar šola Sv. Katarina p. Medvode 10 din. »Bran-i-bor«, osrednji odbor — Ljubljana. — Pri ljudeh, ki fib pogosto nadleguje zapeka, vsled česar imajo vrenje v želodcu in črevih, pospešuje se temeljito či-čenje celokupnih prebavil s čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode. zaužite zjutraj na tešče. Z uporabo »Franz-Josefove« grenke vode se naglo odstranja belina z jezika, ki se nakopiči vsled zapeke, obenem se pa doseza tudi boljši tek. Ogrl. reg. 8. br. 80474/35. — Dovoljena je polovična voznina za tečaj učiteljskih abiturdentov Slomškove družbe od 4. do 7. t. m. Tečaj se začne dne 5. t. m. ob 8 zjutraj v Domu duhovnih vaj (Lichtenthurnov zavod) in traja dva dni. Vsakdo naj kupi pri odhodu celo vozovnioo in legitimacijo, vozovnice pa naj v Ljubljani ne odda, ker bo veljala za povratek. — Odbor. — Kdo ve, kje se nahaja gospodična Rutnlk Kristina, ki je bila pred petimi tedni v Mariboru v Vrbanovi ulici 19, se prosa, naj sproča njen naslov na upravo »Slovenca« pod Silno »Nujna zadeva«. Stroški 6e povrnejo. Ako pa gospodična sama čita' to, naj istotako javi svoj naslov, ker je zadeva nujna. — Odlično naravno zdravljenje j« »Planinka« zdravilni čaj, ker je pripravljen večinoma iz najboljših planinskih zdravilnih zelišč. Dolgoletna izkušnja nam potrjuje, da j« »Planinka« zdravilni čaj, ki ima t sebi preizkušene in dobre zdravilne sestavine, regulator za čiščenje. 6—12 tedensko zdravljenje s »Planinka« zdravilnim čajem deluje izvrstno in sicer brez strupov pri vseh sledečih boleznih: pri slabi prebavi želode« in pri zaprtju telesa, slabem delovanju črevesa in napetosti telesa, omotici in slabosti, obolenju hemeroidov in bolezni jeter. »Planinka« čaj pospešuje apetit. — Zahtevajte t lekarnah samo pTavi »Planinka« čaj, ki se ne prodaja odprt, temveč samo v originalnih plombiranih paketih po 20 din, polovičnih paketih po 12 din a proizvajalčevim napisom: Lekarna Mr. Bahovec, Ljubi jem«. — Reg. S. br. 3408-33. — Posetite manufakturno trgovino Kmečki magazm, Ljubljana, Krekov trg 10, ki vas postreže najbolje. — 0 raka »e lahko poučite, če si kupite knjigo ''Beseda o raku«, ki so io poljubno napisali: dr. R. Blumauer. dr. I. Pintar in dr. A. Zalokar. Dobi se v vseh knjigarnah za ceno 10 Din. Srečke dri. razredne loterije I. razred 34 kola — žrebanje 14. in 15. aprila ima z raznovrstnimi številkami na razpolago Jugoslavenska Danko d. d. podružnica: Ljubljana, TgrSeva c. T -9 — Vremenska napovedi Depresija z Atlantskega oceana je zavzela zapadni del Evrope ter ima za posledico oblačno in deževno vreme v zapadni Evropi. V vzhodni' Evropi vlada visok pritisk s pretežno vedrim vremenom. — Jugoslavija; Deloma oblačno v Primorju, oblačno v vsej kraljevini. Dežuje tu in tam. V Podonavju močna košava. Temperatura se ni mnogo spremenila. Najnižja je zabeležena v Ljubljani plus 1, najvišja pa v Šipanju plus 17 stopinj. Napoved za danes; Nastopilo bo toplejše vreme, V Podonavju bo košava popustila. — Vlom v cerkev. V noči na petek so vlomili v farno cerkev v Galiciji pri Dobrni neznani vlomilci in odnesli pozlačeno manštranco, ciborij in tri kelihe. Cerkev trpi precejšnjo škodo. — Neznana mutka. K posestniku Karlu Ce-netu v Krančiči v občini Sv. Jurij pri Celju se je že meseca januarja zateklo 16—18 let staro dekle, ki je mutasto iil gluho, povrh vsega p« še skoraj slepo. Dekle more samo z znamenji povedati, da je prišlo iz vzbodnifa krajev, najbrž iz ptujske ali varaždinske okolic«. — Pri taprtjo. motnjah v prebavi vzemite zjutraj oa prazen telodec kozarec naravne »Frana-Josel grenJMce«. ■ — Vsa Slovenija se pripravlja na prelepo romanje na Trsat, združeno s prijetnim izletom na otok Rab. Romanje priredi tudi letos »Sveta voj-. ska« za binkoštne praznike. Leto« bo več posebnih vlakov: za Gorenjce iz Jesenic, za Dolenjce in Belokranjce iz Novega mesta, za Štajerce iz Maribora, Notranjci pa se pridružijo posebnemu vlaku iz Ljubljane. Vodstvo je določilo najnižjo mogočo ceno, vendar upa še na ponovno znižanje, če se priglasijo potniki t zadostnem številu. Prosimo zlasti čč. gg. duhovnike, da priporočajo to romanje, da bi bile zastopane vse župnije v Sloveniji, ker bo vodil romarske slovesnosti eden od jugoslovanskih nadškofov. Podrobna navodila pošlje vsakomur brezplačno (če se romanja potem udeleži ali ne): Uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana, Wolfova ulica 1. — Karol Uršič, mizarski pomočnik, baje v • Celju ali okolici, naj takoj sporoči svoj točen naslov na upravo Slovenca, Ljubljana pod značko »Mizar 5307« zaradi prevzema nepremičnin od svoje matere na Dolenjskem. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, do redno pijele Radensko, ki deluje proh boleznim ledvic, srca, proli kamnom, sklerozi, sečni kislim m si Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. Gledališče Ljubljana V nedeljo, 4. aprila Drama: Nedelja, 4. aprila ob 15: »DR«. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Ob 20: »Zadnji signal«. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. — Ponedeljek, 5. aprila: »Med štirimi stenami«. Red A. — Torek, 6. aprila: Zaprto. — Sreda, 7 .aprila: »Matura«. Premijera. Premiierski abonma. Opera: Nedelja, 4. aprila ob pol 11 dop. »Pekov Miško«. Otroška opereta. Gostovanje Omladin-skega gledališča iz Zagreba. Cene od 24 Din navzdol. Ob 15: »Pri treh mladenkah«. Izven. Cene od 30 Din navzdol. Ob 20: »Pod to goro zeleno«. Izven. Cene od 30 Din navzdol. — Ponedeljek, 5. aprila: Zaprto. '— Torek, 6. aprila: »Ples v maskah«. Red B. — Sreda, 7. aprila: »Ero z onega sveta«. Red Sreda. Predavanja G. docent dr. Oskar Reya 'Jo predaval v torek, 6. t. m., v Prirodoslovnem društvu o umetni klimi. Predavatelj bo govoril o klimi človeške obleke, razložil s klimatskega stališča prednost različnih oblek in blaga ter pojasnil tudi škodljivo stran nepravilnega oblačenja. Predavanje bo v mineraloški predavalnici univerze ob 18. nri. Frančiškanska dvorana. Frančiškanska prosve-ta ima v torek 6 aprila zelo zanimivo skioptično predavanje g. dr. P. Romana Tominca »Iz Ljubljane na olimpijado«. Krasne slike in melodijozna glasba. Predprodaja kontrolnih listkov za sedeže po 2 Din v pisarni »Pax et bornim« v frančiškanski pasaži. Krščansko žensko društvo vljudno opozarja na Materinsko proslavo, ki jo priredi v ponedeljek, 12. t. m. ob 7 zvečer v opernem gledališču z bogatim in pestrim sporedom. 2emki odsek SKAS ima svoj setanek v torek, 6. 1 m., ob 8 zvečer v Akademskem domu. Trojen referat. Ljudski oder ima svoj redni sestanek v sredo dne 7. aprila ob 8 zvečer v Skrabčevi sobi v novem frančiškanskem poslopju za odrom. K sestanku morajo priti vsi dosedanji člani, vabljeni so pa tudi novi, ki bi bili pripravljeni sodelovati. Cerkveni vestnik Moška in mladeniška Marijina družba v Križankah ima danes zvečer ob šestih redni mesečni shod. Prosimo polnoštevilno! Duhovne vaje a tečajem K. A. za uradnice in trgovske nastavljenke bodo v Uršulinskem samostanu v dneh od 9. do 18. aprila. — Vse iskreno vabljene! II. Vnanja Marijina kongregacija pri uršulinkah v Ljubljani ima danes ob 14 shod. Pridite vse. -Voditelj. Kino Kino Vič predvaja danes ob 4, 6 in 8 zvečer krasen film Noč ob Donavi. Kino Kodeljevo, telefon 31-62. Danes ob 5 in 8 in jutri ob 8 dva sporeda: Zvezda je padla (Jožef Schmidt), Idealni mož (Brigita Helm). Danes ob 3 Matineja po znižanih cenah : Idealni mož (Brigita Helm). Lekarne Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: mr. Leustek, Resljeva c 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič; v ponedeljek: dT. Piccoli, TyrSeva c. 6; mr. Hočevar, Celovška c 62 in mr. Gartus, Moste. Udobno se potutite v prenovljemli lokalih stareznane gostilne »Loviln" v Gradišču it. 13 (pri dramskem gledališču.) Postrežba je izborna, vina so pristna in naravna. Pivo je vedno sveže. S hrano bodo abonenti kot ostali gosti v vsakem ozira zadovoljni. 1 Kr. banaka uprava obvešča vsa ravnateljstva srednjih in učiteljskih šol in upraviteijstva meščanskih in narodnih šol v Ljubljani, da s« predstava opereta »Pekov Miško« ne bo vršila za šola v ponedeljek, kot je bilo pomotoma sporočeno, ampak samo v nedeljo ob pol 11 v opernem gledališču. 1 Opereta »Ribič Marko« ima 25 glasbenih vložkov. Orkester: godalni, klavir, harmonij. Vseh sodelujočih 50. PrLrede ljubljanske dijaške marijan-ske kongregacije. Površniki, obleke, delni plašči še vedno nalUffOd- neje J. HaČek, Aleksandrova s« B Razpis mestnih služb. Včerajšnji »Službeni list vsebuje razpia mestne občine ljubljanske m 3 službena mesta pripravnikov, ki so dovršili gimnazijo ali trgovsko akademijo z zrelostnim izpitom in dve službena mesti pripravnikov preglednikov živil, ki morajo imeti nižjo srednja šolo ali meščansko šolo z nižjim tečajnim izpitom in šolo za zdravstvene pomočnike v Zagrebu' ali Belgradu. Prošnjei je vložiti do 12. aprila 1937 z vsemi prilogami pri personalnem oddelku mestnega poglavarstva Ijubljanskeg*. 1 Novodošle državne srečke prodaja menjalnica »Reicher & Tnrk«. 1 Prodaja zarobljenih predmetov; V četrtek, dne 8. aprila 1937 od pol 9 dopoldne dalje vrši davčna uprava prodajo iz proste roke raznih zarubljenih odnosno transferiranih predmetov v baraki mestnega poglavarstva t Ljubljani, Jegličeva cesta št. 10. 1 V Bufetu »RIO« pristna dolenjska, štajetska, I dalmatinska vina. Liter 10 din dalj«. Čez ulico ceneje! Plašč, površnik Vas elegantno obleče, ako ai ga za pomlad izberete iz velike, priznano prvovrstne zaloge tvrdke LuklČ, Stritarjeva ulica 1 Strokovno čiščenje oblek, parno likanje, Šimenc, Kolodvorska 8 in sprejemališče, Knafljeva 2. 1 Poveljstvo dravskega orožniškega polka v Ljubljani išča eno ali dre zgradbi za namestitev pisarn in skladišč. Število potrebnih prostorov je razvidno na uradni deski mestne občine ljubljanske ter v pisarni dravskega orožniškega polka, kamor je naslavljati ponudbe do 25. aprila 1937. Prireditve in zabave Prireditev ljubljanskih dijaških marijanskih kongregacij: čarobna igra s petjem »Ribič Marko«. Prvič v soboto, 10. aprila, drugič v nedeljo, dne Ul. aprila. Vstopnice v pisarni »Pax et bonuim. Beži grad — Sv. Krištof. Naša igralska družina drevi ob pol 8 ponovi igro »Župnik iz cvetočega vinograda«. Zveza ljubljanskih konservatorlstev bo priredila pod pokroviteljstvom Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla svojo tradicionalno prireditev dne 10. aprila 1937 v dvorani Kazine. Ženski odsek Sentpeterske prosvete priredi 11. aprila t i. v društveni dvorani Šentpeterskega žup-nišča gospodinjsko razstavo. Razstava bo odprta od 7 zjutraj do 5 popoldne. Opozarjamo na čelo - koncert, ki ga izvajata jutri v ponedeljek dne 5. t. m. v veliki filharmo-nični dvorani slovenski soločelist Bogomir Lesko-vic in pianistka Zora Zamikov«. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Sestanki Slovenska krščanska ženska zveza ima redni letni občini zbor v nedeljo 18. aprila ob 10 dopoldne v prostorih uprave Vigredi, Masarykova cesta 12. »Ljubljana«. V ponedeljek ob 20 vaj« celokupnega zbora »Ljubljane« v društvenih prostorih 'v Beethovnovi ulici. Modni salon ANKA PUČNIK Šelenburgova ulica 1 izgotavlja obleke vseh vrst po najnovejših pariških in dunajskih modelih. 1 Lovci, danes popoldne ob 3 se udeležimo pogreba umrlega tovariša g. Josipa Turka. 1 Pevski zbori ljubljanskih srednjih šol bodo rmeh po odredbi ministrstva prosvete v tekočem šolskem letu javni nastop v nedeljo 18. aprila ob 10.30 v opernem gledališču. 1 Ljubljanski Mohorjani, ki žele naročiti knjige Mohorjeve družbe, se vabijo, da to store v teku prihodnjega tedna in sicer v Ljudski knjižnici Prosvetne zveze, Miklošičeva c. 7-1. 1 Srednješolci! Pomoč v vseh predmeiih se vam nudi v privatnem učnem tečaju na Zriniskega cesti štev. a f Josip Turk ki se je v petek zvečer preselil v večnost, je bil kaj zanimiv mož. Bil je rojen leta 1865 v šentpe-trskem predmestju v Ljubljani kot 6in Ivana Turka, ki je bil znan prevoznik. Od njega je podedoval pristen značaj Ljubljančana iz poštenih obrtniških krogov, odlikujoč se skozi vse življenje po neumorni delavnosti, premišljeni energiji in šega-vosti, ki katerikrat reče kakšno robato, pa vedno iz dobrega srca. Tudi on s« je, potem ko je dovršil Mahrovo trgovsko šolo, poprijel stroke svo- Ravna pot k čistoči-ali Žalosten konec jega očeta in ker se je že zgodaj zanimal za interese našega srednjega stanu, ga kmalu vidimo na javni pozornici, na kateri je bil dolga leta občinski svetnik, gerent, podžupan in nekaj pred vojno predstavnik Ljubljane v deželskem zboTU, v katerem je zlasti znan nastop proti baronu Schwarzu o priliki 6eptembmskih dogodkov 1908, ko je izrazil globoko užaljena narodna čustva napram takratni nemško-nacionalni vladi. Osebnih nasprotnikov pa zaradi svoje jovialnosti in lojalnosti ni nikoli imel. Politično je bil v narodno-napredni 6tranki ter neomajno zvesto stal ob strani dr. Tavčarja, ki se ga je do smrti rad spominjal. Leta 1925-26 je bil ljubljanski gerent, več let predsednik Mestne hranilnice, ob svoji 70 letnici pa je postal častni meščan ljubljanski. Največ zaslug si je pridobil pokojnik za naše gasilstvo. Ljubljanskemu gasilskemu društvu je bil do konca načelnik. Leta 1930 je bil imenovan za podstarosto Jugoslovanske gasilske zveze, potem pa je bil starešina. Ko je moral to funkcijo zaTadi slabega zdravja odložiti, je ostal vodja Gasilske zajednice za dravsko banovino. Za časa svetovne ■vojne je kot načelnik reševalnega društva vodil prevažanje ranjencev in bolnikov. Kot spretni organizator slovenskega gasilstva, kakor gasilstva v naši državi sploh, ki je povsod vnemal in pridobival za to človekoljubno ustanovo najširše sloje prebivalstva in se sam odlikoval kot poveljnik pri mnogih požarih ter reševalnih akcijah, bo ostal neizbrisno zapisan v naši zgodovini po svojem nesebičnem in navdušenem ter uspešnem delu. Ni gasilske organizacije po vsem slovanskem svetu, ki bi Josipa Turka n« bila poznala in cenila. Pa tudi ▼ obrtniški organizaciji, pri Rdečem križu, Ciril-Metodovi družbi in Lovskem društvu se je Josip Turk odlikoval po marljivem sodelovanju in iskrenem narodnem mišljenju, pa tudi izven ▼seh organizacij je bil zvest prijatelj, dober tovariš in svetovalec vsakomur, kdor je pTišel v njegov krog. Vzgojil je pet otrok, ki jih je imel s svojo leno Marijo, hčerko znane gostilničarke »Pri Ameriki« na Glincah, katero mu je krut« usoda ugrabila pred kratkim, kar ga je v njegovi hudi bolezni še bolj potrlo. Bil je mož tudi fizično izredno žilav, ki 6e je z orjaškimi silami boril zoper neizprosno bolezen. Naposled ji je le podlegel, obdan od svojih sinov, ki so si vsi v življenju priborili ugledne položaje. Slovenija bo ohranila za pokojnikom časten spomin in pravično priznanje. Vsem gasilskim četam župe Ljubljana-okolica Pogreba tov. Turka Josipa, naj se čete udeležijo polnoštevilno v paradnem kroju. Zbirališče )e v Metelkovi ulici poleg cerkve Srca Jezusovega in sicer ob 2 popoldne. — Uprava župe. Gasifsftim iupam in četam dravske banovine Dne 2. t. m. zvečer je umrl g. Turk Josip, prvi starešina Gasilske zajednice dravske banovine v Ljubljani, bivši starešina Gasilske zveze v Belgradu, častni član Gasilske zajednice dravske banovine v Liubliani in številnih gasilskih edinic. Pokojnik je bil odlikovan z visokim državnimi in gasilskimi odlikovanji tu- in inozemstva. Organizatorju slovenskega gasilstva izkažemo poslednjo čast s tem, da ga spremimo k večnemu počitku. Na osnovi pravil gasilske 6lužbe odrejamo, da vse tovariše gasilske župe, kakor tudi tovariške gasilske čete pošljejo v Ljubljano k pogrebu čim večje zastopstvo. Vabimo prav posebno vse okoliške čete, da se polnoštevilno udeleže pogrebnih svečanosti. Pogreb blagega pokojnika bo v nedeljo ob 3 popoMne izpred Sokolskega doma na Taboru. Zbirališče tfasilstva in formiranie gasilskega sprevoda ie v Metelkovi ulici. K prihodu vsakega vlaka so odreieni ljubljanski gasilci, ki bodo dali potrebna navodila. Formiran;e sprevoda prevzame inšpektor zajednice g. inž. Dolenc Franc. Niego-vim navodilom se ie brezpogojno pokoravati. V 6prevod se bodo dopustili samo predpisano uniformirani gasilci. Župe se urede v sprevod po abecednem redu. Gasilska zajednica dravske banovine r Ljubljani. Spomenike, grobnice, kapele, cerkvena dela, obloge v marmorjih izberete po nizki ceni pri kamnoseško kiparskem podjetju Franio Kunovar pokopaliiie $«. Križ - LJUBLJANA Smrt pod avtomobilom v Št Vidu Ljubljana, 3. aprila. V Št. Vidu nad Ljubljano se je danes ob 3 popoldne pripetila huda nesreča, katere smrtna žrtev je postal mladi uslužbenec mestnega doho-darstvenega urada Franc Punčoh iz Zgornje Šiške 199. Punčoh je bil danes prost službe ter se je peljal s kolesom na sprehod proti Šmarni gori. Spotoma se je ustavil pri veležganjarni Franc Zaletel v Št. Vidu, kjer je pozdravil znano mu Zale-telovo družino. Takoj nato pa se je odpeljal in sicer naravnost z dvorišča na cesto. Slišal je signal bližajočega se tovornega avtomobila ter je nekoliko počakal, da je avtomobil pasiral nevarno križišče. Punčoh pa ni slutil, da sledi temu avtomobilu še en tovorni avto. Ta avto je butnil z blatnikom ob Punčohovo kolo. Pri padcu in pod kolesi tovornega avtomobila se je Punčoh smrtno Obisk mariborskega škofa v Ljubljani Ljubljana, 3. aprila. V sredo je dospel v Ljubljano prevzv. g. škof dr. Tomažič iz Maribora. Njegova pot je bila namenjena ureditvi nekaterih vprašanj lavantinske škofije. Obiskal je ljubljanskega škofa dr. Gregorja Rozmana, katerega gost je bil, njegov nadaljni obisk je veljal g. banu dr. Marku Natlačenu. G. ban je škofa dr. Toinažiča pridržal v daljšem razgovoru pri sebi. Škof dr. Tomažič je napravil še nekatere druge oficielne obiske v Ljubljani. Nadaljni njegovi obiski pa so veljali raznim prosvetnim in gospodarskim ustanovam v Ljubljani. Tako je obiskal Narodno galerijo, kjer so ga sprejeli predstavniki te ustanove. Škof si je z zanimanjem ogledal to najbolj popolno zbirko naših umetnin. Danes dopoldne je škof dr. Tomažič v spremstvu vseučiliških profesorjev dr. Slaviča in dr. Lukmana obiskal Zbornico za trgovino, obrt in industrijo. Sprejel ga je podpredsednik zbornice in predsednik obrtniškega odseka g. Ivan Ogrin, ki mu je razkazal arhitektonsko ureditev palače, ki je bila pred leti po zamisli prof. Plečnika tako lepo preurejena. Navzočen je bil tudi narodni poslanec in zbornični tajnik dr. Koce. S posebnim zanimanjem si je škof dr. Tomažič ogledal Vavpo-tičeve slike v mali dvorani, ki predstavljajo Ljubljano, Maribor in Celje. Danes ob pol 2 popoldne se je škof dr. Tomažič z vlakom vrnil v Maribor. 700 dinarjev 10 dni maj—junij slane bloanle o Radenskem zdravilnem kopališču, Kse uračunono: stanovanje (sobe po lastni Izbiri v vsaki olll ali lerapl/ll). hrana (oblča/no ali dilelna), zdravniški pregled In od n/ega predpisane zdravilne kopeli, velika analiza seči, vse takse, postrežba, če /e potrebno tudi preglea z Rentgenom. Zahteva/te prospekte! Evharistični križ so podžagati Gor. Logatec, 3. aprila. V temni noči od 1. do 2. aprila je spodžagala v Gor. Logatcu zločinska roka evharistični križ, ki je stal na malem hribčku Grintavcu, tako da je bil viden iz cele vasi. K.0 so ljudje v petek dopoldne opazili, da leži križ na tleh, se jih je polastilo opravičeno veliko razburjenje. Saj se je izvršil ta zločin prav po praznikih Vstajenja, saj skruni to dejanje še živo praznično razpoloženje in saj še niso pozabili, da je v novembru lanskega leta padel tudi le pol ure oddaljeni evharistični križ v Dol. Logatcu. Orožniki so začeli takoj s preiskavo in vzeli v mavcu odtise stopinj, ki se poznajo v mokri prsti in vodijo proti Blehovi vasi; ljudstvo pričakuje, da bo oblast energično vodila preiskavo in da bo odkrila in kaznovala zločince, da Ikmiio vendar vedeli, kdo in odkod je oni, ki si upa žaliti naše vemo ljudstvo I Za nas pomeni padec evharističnega križa, ki je samo en člen v verigi podobnih zločinov, svarilno znamenje, da hoče tudi med nas že vdreti fra-mazono-komunistični barbarizem. To svarilno znamenje hočemo prav razumeti I Pričakujemo, da bodo sedaj uvideli, kaj pomeni padec evh. križa tudi oni, ki so v novembru govorili, da je to samo nepremišljen, političen izraz razgretega duha radi občinskih volitev. Tega slepila sedaj ni več! Pač pa ostane, da se med nami že širi mišljenje, ki so mu križi po gričkih in naših razpotjih v nadlego, ki je zaklet sovražnik krščanskega svetovnega nazora in ki ruši sedaj naše svete simbole res samo še ponoči, pa ki ne bo mirovalo poprej, dokler ne bo spravil lahko pri belem dnevu s sveta vse, kar spominja nn Boga, vse kar nam je svetega I Ta udarec, ki nas je zadel na najbolj boleče mesto, naj bo klic k čuječnosti in delu vsem onim, ki jim je vera sveta. Evharistični križ sicer danes še leži, pa ga bomo dvignili — istega in na isto mesto — visoko in ga vkovali, da bo stal trdneje kot poprej! Okovani križ nam sedaj ne bo samo spomin na evha-ristične siavnosti, ne, od sedaj naprej nam bo vsem opomin in bodrilo k delu, da zavlada povsod Kristus Kralji f Dr. Peter Defranceschi poškodoval. Dobil je hude notranje poškodbe, avto pa mu je razbil tudi roko in nogo. Na njegov krik so prihiteli Zaletelovi, ki so takoj poklicali zdravnika dr. Arka. Ta je odredil takojšen prevoz ranjenca v ljubljansko bolnišnico. Zaletelovi so s svojim avtomobilom sami prepeljali Punčoha v bolnišnico, kjer pa zanj ni bilo več pomoči. Punčoh je živel le toliko časa, da je mogel biti previden z sv. zakramenti za umirajoče, nato pa je takoj umrl. Krivda pri nesreči ne zadene najbrže nikogar, povzročil jo je le nesrečni slučaj. Pokojni Punčoh je bil star 32 let, svojčas je bil trgovec, zadnjih 7 let pa vestni uslužbenec dohodarstvenega urada. Zapušča ženo in malega otroka. Ugotovljeno je bilo tudi, da je bil Punčoh pri nesreči popolnoma trezen. Oblasti so o nesreči uvedle preiskavo. Pri Železnikih je padel medved Čez ratitovske vrhove je prišla v Železnike vest, da straši na bohinjski strani medved. Zastonj so ga že delj časa zasledovali tamkajšnji lovci. Koncem marca se je pa zvedelo, da se ta medved sprehaja že v okolici Prtovča. Lovci so se odpravili, da poiščejo zverino. Ze prvi dan zasledovanja so naleteli na medveda in sicer kmalu nad Železniki. Prvi strel je na medveda oddal g. France Kemperle. Zadel ga je v nogo. Razjarjeni medved se je postavil na zadnje noge in pihal proti 'svojemu 'napadalcu. Ves prestrašen je g. Kemperle pripravljal puško, da ga vnovič zadene, razdalja 300 m je bila seveda kratka. Prišel pa mu je pravočasno na pomoč g. Filip Gartner, ki je zverino končno podrl na tla in s strelom v glavo končal njeno življenje. Ko je prišla ta vest v Železnike, domačini niso verjeli in so mislili, da je to aprilska potegavščina. Toda ravno 1. aprila so mrtvega medveda pripeljali v Železnike in ga razstavili na glavnem trgu, da si je lahko vsakdo ogledal kakšen je medved v resnici in ne samo na sliki. Čelo koncert: Leskovic V ponedeljek, dne 5. aprila koncertira v vel. filharmonični dvorani slovenski solo-čelist Bogomir Leskovic. — Virtuozi na čelu 60 v primeru z drugimi instrumen-talisti po vsem svetu bolj reaki; tembolj pri nas, kjer je instrumentalna glasba še v povojih. Tako je gospod Leskovic prvi Slovenec, ki na tem kraljevskem instrumentu koncertira kot solist. — Njegovi prejšnji koncerti so občinstvu gotovo še v spominu, zlasti večer, na katerem ie koncertanta spremljalo Orkestralno društvo Glasbene Matice. G. Leskovic je koncertiral tudi v tujini z najlepšimi kritikami; zlasti v Badnu in na Dunaju, kjer je bil prejel tudi v ostri konkurenci Kreislerjevo nagrado za čeliste. Da imamo v g. Leskovicu čelista internacijonalne stopnje, nam še bolj potrjuje časten izid natečaja dunajske opere pred 3 leti, kjer je g. Leskovic med 16 konkurenti-čelisti iz vsega sveta zasedel prvo mesto. Pred enim letom je g. Leskovic prestal težko smrtnonevarno bolezen, od katere je komaj okreval, zahvalen prizadevanju svojih zdravnikov. Bolezen je prinesla s seboj težke posledice in dolgo okrevanje. Tako stopa g. Leskovic v ponedeljek prvikrat po dolgem presledku zopet pred naše občinstvo z zelo zanimivim in težkim programom. — Upamo in želimo, da bi mu občinstvo pri tej priliki čim bolj pokazalo svoje simpatije in svoje veselje, da se z njim vrača v naše koncertno življenje eden naših najboljših umetnikov. — Spremlja pa to pot pri klavirju naša odlična pianistka gdč. Zora Žarnikova. Rafaelova družba za SI. krajino V Črensovcih je bil ustanovni občni zbor Rafaelove družbe za varstvo izseljencev v Prekmurju. Kljub skrajno slabemu vremenu se je udeležilo občneea zbora okrog 60 oseb, ki so vse pristopile v družbo. Le to obžalujemo, da naša inteligenca nima večjega zanimanja za to pereče vprašanje. Velika večina članstva je iz črensovske župnije in to kmetov in kmetic. Na občni 7,bor je prišel tudi p. Zakrajšek iz Ljubljane, ki je imel kratko predavanje. Občni zbor je otvoril in pozdravil vse navzoče g. Klekl in zlasti z veseljem poudaril dejstvo, da so prišli tudi zastopniki eoboške dekanije. Govorili so še g. Škafar Ivan, kaplan, in Kerec Franc, šef borze dela v Soboti. G. profesor Milan Potokar se je upravičeno zavzemal za to, da se naj sedež podružnice prenese v Soboto in je navajal razloge, preko katerih ni mogoče iti uvidevnemu človeku. P. Zakrajšek tudi priznava upravičenost »e želje in zato upamo, da se bo sedež prenesel v Soboto, kjer je kulturno središče Prekmurja, kjer je Delavski dom, borza dela itd. Pravila so bila nespremenjena sprejeta. Za volitve je bila samo ena lista in so bili soglasno izvoljeni gg.: Klekl, dr. Klar, Bejek, Skalar, Kerec. Odbor «e je sestal in si razdelil funkcije tnkole: Klekl Jožef, urednik >Novin<, predsednik, Bejek Janko, župni upravitelj, podpredsednik, škafar Ivan, kapian, tajnik, Kerec Franc, šef borze dela, blagajnik in dr. Klar, narodni poslanec, arhivar. Odboru želimo obilo uspehov. Iz Kandije pri Novem mestu smo prejeli po-lo, da je tam umrl ugledni zdravnik primarij dr. Peter Defranceschi Pokojnik se je rodil dne 26. oktobra 1863 v Ajdovščini, gimnazijo je študiral v Trstu, za doktorja medicine pa je bil promoviran v Gradcu 1890. Bil je dve leti operator v Gradcu, eno leto na Dunaju, kjer se je izjx>polnil v kirurgiji tako, da je kmalu zaslovel kot eden najboljših slovenskih kirurgov. Nato je nastopil službo okrožnega zdravnika v Novem mestu ter postal primarij bolnišnice usmiljenih bratov v Kandiji. Dolgo se je trudil za tOj da je ustanovil v Novem mestu žensko bolnišnico, kar 6e mu je v resnici posrečilo. Leta 1011 se je preselil v Gorico, kjer je postal primarij v tamkajšnji bolnišnici. Ob izbruhu vojne se je preselil na Dunaj, kjer je ponovno postal okrožni zdravnik. Naši možje in fantje ga imajo v dobrem spominu, ker je marsikoga rešil vojaške službe. Takoj po prevratu je postal konzul naše države na Dunaju, leta 1920 pa 6e je preselil v Ljubljano, kjer je enako zaslovel kot izvrsten zdravnik. Spisal je tudi knjigo »Scdno zdravniška mnenja«. Že v mladih letih se je mnogo udejstvoval na c je po-u. Uaej- organizatoričnem polju, v Ljubljani pa se je 6vetil pretežno slvoval se je pri reorganizaciji Ljubljanske kreditne banke. Član nadzorstva te banke je postal leta 1921, leta 1927 pa upravni svetnik. Ko je umrl dotedanji predsednik dr. Triller, je bil izvoljen za predsednika dr. Defranceschi. To mesto je obdržal do leta 1932. Zadnji dve leti je bil bolan in se je zdravil v kandijski bolnišnici. Umrl je v petek popoldne. Za njim žaluje go6pa soproga in edina hčerka Ada, soproga primarija dr. Kunsta. Pokojniku naj sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje! Za pet tihih minut (Berilo za belo nedeljo: 1 Jan 5, 4—10.) Vsi spremenljivi mašni deli med velikonočno osmino, molitoe, spevi in berila, spominjajo na dvojno skrivnost velikonočnega praznika: Gospodovo vstajenje iz telesne smrti v poveličanje telesa in vstajenje novih krščencev iz duhovne smrti o življenje zveličavne milosti. Iz groba vstali Zveličar več ne umrje; smrt nad njim večne gospoduje (Rimlj 6, 9). Tako naj tudi kristjan, o krstu prerojen po milosti, sodi, da je mrtev za greh, živ pa za Boga o Kristusu Jezusu (Rimlj 6, 11). Mrtev za greli, iiv za Bogal To bodi kristjanu geslo in vodilo za življenje. Vsakdo, ki veruje, da je Jezus od Boga obljubljeni in poslani Mesija, je rojen iz Boga, naglasa apostol Janez v današnjem beril{i. Božje otroštvo pa nalaga sveto in prijetno dolžnost ljubezni do Boga-Oče-ta. Božja ljubezen pa je o tem, da spolnjujemo božjo voljo, Očetove zapovedi, tln njegove zapovedi niso težket; niso težke za onega, ki se s celim srcem preda Bogu. t/.akaj vse, kar je rojeno iz Boga, premaga svet t, premaga trajno poželenje, ki hoče človeka prikleniti na tostranost, na materijo, in zato nasprotuje duhu in duhovnemu poletu proti Bogu. >ln to je zmaga, ki premaga svet: naša vera. Kdo pa premaga svet, če ne tisti, ki veruje, da je Jezus Sin božji?< Vera seveda, ki je močna in živa, ki d e I u j e po ljubezni. >Kdor ima Sina, ima življenje. Kiior nima božjega Sina, nima življenjat (1 Jan 5, 12). To je neizprosna resnica, ki nam bodi vodilo in bodrilo v današnjih hudih borbah za Kristusa in zoper njega. >Otročiči, varujte se malikovlt (1 Jan 5, 21.) Varujte se modernih malikovl Jesenice Volilcem, ki so na dan volitev oddali glas za našo listo z nosilcem g. Markežom Valentinom sedanjim županom sf>oročamo, da se v nedeljo, dne 11. aprila ob pol desetih dojjoldne v veliki dvorani Krekovega prosvetnega doma na Jesenicah, vrši sestanek vseh volicev. Na tem sestanku bodo podali poročilo zastopniki občine o njih delu na občini. Sestanek bo že z ozirom na razne vesti nasprotnikov o delu občine važen. Pride naj vsak in točno! Kino Krekov dom predvaja danes ob 15. In 20. dva filma, in sicer: Pisani pajčolan — Grete Gar-bo, drama, in originalni eskimski film Iglu — večni molk s severne Aljaske. Novo mesto Brez vode in luči je bilo mesto med velikonočnimi prazniki. Težki, vodeni sneg je namreč potrgal električne žice in takoj je bilo mesto zavito v temo. Zaradi tega tudi ni bilo mogoče črpati vode 7. električno črpalko, novo na plinski pogon so baš čistili. Proslavo materinskega dne priredi dekliški krožek Prosvetnega društva na belo nedeljo ob pol 4. popoldne v dvorani Prosvetnega doma. Na sjx>-redu so deklamacije, petje, govor in dramatski prizori. 0|iw K «<"« H i Si 1*1» «1 17. XII |»M> Ameriki in Evropi so pred 35 leti stali na stališča, da paste za nego ust in zob morajo vsebovati milo in da se,morajo peniti. Dpnes pa je znanstveno raziskano, potrjeno in dokazano, da so paste, ki vsebujejo milo in ki se penijo, Škodljive, ker milo škodljivo deluje na zobni emajl, draži ustno sluznico, ter tvori in pospešuje zobni kamen. »SISTOM« pasta za zobe nima mila in se ne peni, ter jo radi tega priporočajo kot najdovršcnejio pasto: aaši zobozdravniki. Vrhovni socialni Od vež bi bilo poudarjati in pisati o velikem siromaštvu in bedi, ki je zlasti zadnja leta zajela široke plasti prebivalstva mest« Ljubljane. Gospodarski zastoj je povzročil brezposelnost celo med takimi sloji, ki so v rednih razmerah Imeli stalen zaslužek. Kjer ni zaslužka, ni kruha, ni najosnovnejših pogojev za življenje, družine razpadajo, otroci zapuščeni tavajo po ulicah in prosjačijo za hrano, obleko itd. Seveda se je osnovalo n« drugI strani tudi mnogo dobrodelnih organizacij in ustanov, ki skušajo lajšati trpljenje ljudi in blažiti njihove socialne razmere. Toda vsaka teh ustanov, organizacij deluje zase in skuša svojo nalogo rešiti kar najbolje na svoj način. Vsaka teh ustanov si izbira po svoji previdnosti svoj delokrog z ozirom na okraj in vrsto socialnega dela. Namen vseh teh organizacij je gotovo isti, to je pomagati trpečim soobčanom, jim preprečevati novo zlo, ki nastaja. Vse to plemenito delo posameznih ustanov ima gotovo svoj uspeh, toda je razdrobljeno in neenotno. V naši dobi pa nastajajo problemi, ki zahtevajo skupnega in enotnega dela. Če se vse ljubljanske in dobrodelne organizacije združijo in nastopijo skupno in v enotnem delu v borbi proti socialnemu zlu, bo uspeh gotovo neprimerno večji, lažji in hitrejši. Zato je mestno poglavarstvo sklenilo ustanoviti v Ljubljani Vrhovni socialni svet, v katerem naj bi bile zastopane vse ustanove in organizacije, oblastva itd., ki delujejo na izboljšanju socialnih razmer ljubljanskih občanov. Ta Vrhovni socialni svet naj bo nekak socialni parlament, ki naj budno pazi na potrebe socialnih reform in ki naj skuša usmeriti delovanje socialnih, dobrodelnih in drugih organizacij ter ustanov v enotni smeri, potem ko bo vprašanje poprej temeljito pretresel in odobril. V tem socialnem parlamentu bodo sodelovali vsi socialni delavci in prispevali iz svojih bogatih izkušenj. Iz take temeljite proučitve vsakega perečega socialnega vprašanja pač ne bo težko najti prave rešitve. Nobena organizacija ali ustanova ne bo utesnjena ▼ svoj delokrog ali podrejena drugemu. Sicer bo mogla na svojem področju še vedno prav tako delovati dalje, toda če bodo vse te organizacije delovale po smernicah in navodilih VSS in bo njihovo delovanje osredotočeno na tista socialna vprašanja, ki jih bo VSS sklenil urediti, bo takšno enotno in idealno sodelovanje vseh brez dvoma rodilo mnogo večje uspehe, kot bi jih rodilo delo Maribor m Veliko število zemeljskih plazov je povzročilo deževje v mariborski okolici. Plaz v Kamniškem jarku, o katerem smo že včeraj poročali, leze še naprej ter ogroža Moškonovo hišo, katero Je zasul do oken. Kamniška občina je organizirala pomoč ter delavci odkopavajo plaz. Na področju kamniške občine se je zrušilo vsega skupaj 7 plazov in sicer največ na pobočjih Sv. Urbana. Cesta na Sv. Urbana je na nekaterih mestih od plazovja zasuta. V Vinarju je potegnil plaz v dolino ves na novo zri-golan vinograd ter je povzročil lastniku ogromno škodo. Tudi Meljski hrib se je zopet vdrl in zatrpal cesto v St. Peter, kt je zaenkrat od voznega prometa odrezan. m 2©tev smrti. V Počebovi 34 je umrla ▼ starosti 76 let Ana Čaks. V Studencih, Zrinjskega ulica 34 je pokosila smrt 83-letnega zasebnika Ivana Safrana. Na Vojašniškem trgu 8 je umrl Semčar Avgust, star 73 let. — Naj počivajo ▼ miru I m Akademska kongregaeija ima ▼ sredo, 7. t m., ob 20 v frančiškanski kapeli svoj redni sestanek. m Občni »bor Združenih trgovskih in zasebnih nameščencev, podružnica v Mariboru, bo v torek, dne 13. t. m. ob 8 zvečer v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 z običajnim dnevnim redom. m Ljudski oder priredi danes popoldne ob 5 ▼ dvorani na Aleksandrovi cesti Herwigovo »Velikonočno igro«. Vabljeni! m Občni zbor gasilske lupe Maribor-mesto. Zu-po tvorita dve čeli, mariborska in pa četa Iz delavnic drž. železnic. 2upa šteje 119 izvrSujočih gasilcev in 46 reševalcev, ima 5 zdravnikov, 4 reševalne avtomobile, 1 reševalno postajo, 12 motornih voz, 7 motork, 14 prenosnih brizgaln, 83 Minimax aparatov, zadostno število aparatov za gašenje • peno, med njimi motorko, ki brizga 1000 litrov pene na minuto, številne naprave za razkuževanje proti strupenim plinom, zadostno število mask, 3890 m cevi, vse njen« motorke pa lahko bruhajo iz vseh cevi 5600 litrov vode na minuto. Inventar gasilnih priprav se eeni na 2 ln pol miljona Din. Novi župni upravi načeluje starešina Bogdan Pogačnik. Delegata za skupščino Zajednice: Pogačnik Bogdan in Kramberger Franjo. Cnalnirn 'rde, gladke, politirane, zaiamčena ^Palllim izdelav* od Din 4500'— naprei pri NOVAK Koroška cesta 8 - MARIBOR - Vttrinjska ulica 7 m Že 26 požigov priznal. Razkrinkanje požigal-ca Josipa Korena, o katerem je poročal svoječasno »Slovenec« zelo obširno, je povzročilo v »oem slo-venjebtetriškeir. okraju ogromno pozornost. Koren je prvotno priznal orožnikom 19 požigov, polagoma p« so prihajali n« dan Se drugi njegovi grehi. Se- svet v Ljubljani posameznih, utesnjeno na določen okoliški delokrog. Na pobudo mestnega župana dr. Adlešiča je mestni socialni odbor izdelal pravila VSS v Ljubljani. Po teh pravilih bo delokrog VSS mestna občina ljubljanska. VSS ho iniciativen in posvetovalen organ. Njegov namen bo iniciativno urejevati ljubljanske socialne prilike in vplivati na ljubljanske socialne ustanove in organizacije, da se doseže enotne ln smotrens socialno delo. VSS sam ne bo izvrševal kakih socialnih akcij. Zato tudi ne bo imel nikakega premoženja, niti drugih sredstev v ta namen. V tem svetu bodo zastopane po svojih zastopnikih vse javne in privatne ustanove, društva in korporacije, ki hočejo sodelovati pri reševanju socialnih vprašanj mestne občine ljubljanske. VSS bo vsako leto izbral izmed sebe ožji (poslovni) odbor (predsednika, njegovega namestnika in tajnika). Ta ožji odbor pa bo mogel pritegniti k delu še po enega aH več članov izmed članov VSS za posebne socialne naloge. Mogel pa bo imenovati tudi še svetovalce iz vrst drugih socialnih delavcev. Naloga ožjega odbora bo, pripravljati snov za seje VSS in izvrševati njegove sklepe. Sklepčen bo VSS ob vsakem številu, sklepal bo z večino glasov. Člane VSS bodo mogli zastopati tudi njihovi namestniki, ki jih bodo v to pooblastile njihove organizacije. Vse funkcije VSS bodo brezplačne. Prostor in pisarniške potrebščine bo dalo na razpolago mestno poglavarstvo. Prvi sestanek VSS bo ▼ sredo, dne 7. aprila 1937, ob 5 popoldne v veliki magistratni dvorani z dnevnim redom: Čitanje in odobrenje pravilnika VSS in delovni program VSS. Mestni socialni urad je poslal vabila vsem socialnim in dobrodelnim organizacijam, društvom, ustanovam, oblastem itd. Če bi kako društvo itd. slučajno ne prejelo vabila, naj oprosti In naj kljub temu pošlje svojega zastopnika na ta ustanovni sestanek! Vabljene so vse socialne, dobrodelne organizacije, društva, korporacije in oblasti, ki se pečajo s socialnim delovanjem v mestu Ljubljani. Socialni problemi našega mesta postajajo z vsakim dnem bolj pereči, zato je skrajni čas, da se začne enotno in iniciativno delo za rešitev teh vprašanj. Zato je mestni socialni odbor prepričan, da ne bo nobene organizacije, ustanove itd., Id se bavi na en ali drugi način z rešitvijo socialnih vprašanj, ki bi se tega, tako važnega sestanka ne udeležile in tako pripomogle k složnemu delu usmiljenja za pomoči potrebne. daj je priznal Koren že svoj 26. požig, preiskava pa & še nadaljuje in se bo to število morda še povečalo. Koren je največji požigalec, kar jih je v naših krajih prišlo v roke oblastva. HOTEL »mR9BORSK! DVOR« renoviran, sobe od 20—30'—, brezplačna rožnla od kolodvora in nazaj. Ob sobotah in nedeljah koneert m Gregorčičev večer, na katerega vabi Slovensko pevsko društvo »Maribor« dne 9. aprila ob 20 v unionsko dvorano, bo dostojna proslavitev spomina na našega velikega narodnega buditelja In pesnika. Na sporedu so govor, recitacije, solopetje in zbo-rovo petje. Sodelujejo: Elvira Kraljeva, Peter Ma-lee, prof. Vilko Novak, Marijan Rus, prof. dr. Franc Sušnik, Minka Zaherlova in zbor »Maribora« pod vodstvom Janeza Ev. Gašperiča. Vstopnina: Sedeži od 6 Din navzgor, stojišča 4 Din, za dijake 2 Din. — Predprodaja vstopnic: Knjigarna Zlata Brišnik ln Cirilova na Aleksandrovi cesti. m Proslava 15-letnice Ljudske univerze bo v sredo, 7. t. m., ob 20 s sledečim sporedom: 1. Dijaški pevski zbor klasične gimnazije zapoje dve pesmi; 2. Poročilo o 15-letnem delovanju Ljudske unl-verje poda predsednik ing. Kukovec; 3. Predavanje pisatelja Fr. Finžgarja o temi: »Zvestoba narodu in zemlji«. m Iz kaznilniške službe. V VIII. položajno skupino je napredoval strojnik mariborske kaznilnice Berdič Ivan, dosedaj v IX. skupini. — Za paznika zvaničnika je postavljen dosedanji paznik-pripravnik Vouk Ivan. m Razbojniški načrti. V zaporih okrožnega sodišča se nahaja Martin Slemenšek, ki je v ječi obdolžil 30-letnega brezposelnega delavca Franca Ce-kona, da ga Je nagovarjal k razbojništvu. Čekon je nameraval izropatl železniškega vpokojenca Flori-jana Šmaueerja, ki Živi sam v svoji hišici v Pod-klancu pri Dravogradu ter je pripovedoval Slemeo-šku, da ima Smaucer doma 22.000 Din gotovine, če-kona so oblasti na podlagi te ovadbe zaprle. m Kaj bo i zidanjem odvetniške hiše? Odvetniška zbornica v Ljubljani je nameravala plasirati del svojega penzijskega fonda tudi v Mariboru ter je kupila eno najlepših stavbišč v Mariboru: vogalne parcele na Kralja Petra trgu, ki meje na trg ter na Dvorakovo In Ruško cesto. Na tem prostoru je nameravala zgraditi reprezentativno trgovsko in stanovanjsko stavbo. Oovorilo se je že v pri-četku lanske gradben« sezone, da ho zbornica začela takoj graditi. Načrte za zgradbo je napravil Ing. arh. Saša Dev. Zaenkrat bi s« zgradili dve stanovanjski hiši, ki bi segali od Ruške ceste mimo Trga Kralja Petra do Hohnječeve hiše v Dvo-rakovi ulici. Kasneje bi se pristavilo na Ruški cesti še tretje poslopje, da bi bil ves kompleks zazidan. V prvih dveh zgradbah, ki bi bili trinadstropnl, hi hlll v pritličju trgovski lokali, v vsakem nadstropju pa po šest stanovanj, skupno tedaj 18 stanovanj. Hiši hI prišli na okroglo 2 in pol milijona dinarjev. Lansko leto z zidanjem nI bilo nič in tudi letos izgleda, da stvar še spi. Kakor smo Informirani, si mariborski člani zbornice prizadevajo, da hI prišlo do uresničenja lepega projekta, kar hi bilo v korist fondu In v okras mestu, saj bi s tem Kralja Petra trg dobil povsem zaključeno obliko, zdi se pa, da je stvar zastala v LJubljani, kjer se nekateri krogi trudijo, da bi se za Maribor namenjeni denar investiral v Ljubljani. Mmltotiko (gtedftll&lc Nedelja. 4. april« ob IS: Kn.iloo aluhonemIk. Izven. Ob 'JO: Ttelela smrklja/a. ZnlSsnp rnne. Ponedeljek, S. aprila ob 301 Koncerlnm akailemUa Iirem. Celje e Materinska proslave Katoliškega prosvetnega društva v Celju bo danes ob 4 popoldne v dvorani Ljudske posojilnice. Kot uvodna točka bo deklamacija »Materino srce« (Mirko Kunčič). De-klamiral bo Fillpič Anton. G. p. dr. Roman To-minec pa bo nastopil kot slavnostni govornik. Govoru bo sledila filmska slika »Na robu življenja«. Vstopnice se dobe pri dnevni blagajni. — Aboni-rani sedeži za prosvetne večere so rezervirani na balkonu. e Predavanje: »Oeheslevaki in naš Jadran« ee bo vršilo v ponedeljek, dne 5. L m. v risalniei meščanske šole ob 20. Predaval bo docent g. dr. Vladimir Murko iz Ljubljane. c Lastniki motornih vozil se pozivajo, da dvignejo nove registr. tablice aa svoja vozila, ker je uporabljanje starih tablic po 31. marcu nedopustna e Kreutzerjeva sonat«. Umetniška obdelava vsebine — trpljenje, kriza in tragičen zlom zakona — ▼ edinstveni obdelavi — dopriae&eno od kroga igralskih osebnosti, se izpolni t pretresljivi sliki človečkih usod! e Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Celju naznanja svojim članom, da je naklonila mestna občina podporo za nabavo drevesnega škropiva sadjarjem ln vrtnarjem. Blagajnik podružnice bo izdajal interesentom nakaznice po polovični ceni za zakup žvepleno apnene brozge v skladišču kmetijske družbe v Celju. Škropljenje z arborinom ni več priporočljivo. Nadalje naznanja, da se dobijo Priolove knjižice »Škropljenje sadnega drevja« za člane istotako pri blagajniku g. Gaberšku na mestnem magistratu. c Če želite dobre trajne kodre, jih dajte delati z najnovejšimi aparati v frizerskem salonu »Pavi a«, Celje, Kovaška 1. e Kino Metropol. Danes ob 18.15, 20.30 »Burg-theater«. Ob 10 in 14 »Pod srečno zvezdo« (Jan Kiapura). Predstava ob 16.15 odpade. Ponedeljek ob 16.15 20.30 »Burgtheater«, ob 18.15 »Pod srečno zvezdo«. Politična sredstva nasprotnikov Celje, 8. aprila. Pred celjskim okrožnim sodiščem je bil« danes dopoldne obravnava, ki Je vrgla na naše politične nasprotnike sramotno luč, ker je pokazala, s kakšno neverjetno demagogijo, hujskarijo ln nečednimi sredstvi so se nasprotniki borili proti nam pri zadnjih občinskih volitvah. Državno tožilstvo je namreč vložilo obtožnico proti dr. Rudolfu Mi-kušu, zdravniku v Vojniku, bivšemu županu Voj-nika, in proti mlinarju Ivanu Lešniku, županskemu opozicijskemu kandidatu v Novi eerkvi. Obtožena sta bila, da sta pred občinskimi volitvami, ki so bile dne 6. decembra 1936, razširjala v Vojniku in Novi cerkvi tiskane in s strojem pisane letake, v katerih sta sramotila JRZ ter razširjala v njih neverjetne laži, kakor da je JRZ prodala slovenskega kmeta srbskim bankam, dalje da je JRZ prelivala kri v Kranju, da se v JRZ zbirajo največji rabzojniki, da je JRZ napravila iz cerkve vlačugarsko beznico, da je dr. Korošec prodal Slovenijo največjim izkoriščevalcem in krvosesom Jugoslavije itd. Državno tožilstvo pa je v teh letakih z vso pravico videlo predvsem neverjetno hujskanje proti oblastem. Na videz so napadi naperjeni zoper delovanje politične stranke, ki je seudaj na vladi, dejansko pa se šiba jo vladne uredbe, zlasti o zaščiti kmeta, razni oblastveni ukrepi in politični red v državi vobče. V preiskavi dr. Mikuš in Lešnik nista bila nič preveč pogumna. Priznala sta sicer, da je dr. Mikuš naročil eltake, da pa nI vedel za gradivo, ki se nahaja v zavoju poleg običajnih volilnih letakov. Lešnik pa pravi, da je razSirjal običajni agi-tacijski materijal, ne pa inkriminiranih letakov. Znano pa je, da sta bila oba vsak v svojem okraju voditelja izvestnega političnega gibanja in ni verjetno, da bi agitirala z gradivom, kateremu ne bi poznala vsebine. Okrožno sodišče je spoznalo oba obtoženca kriva in je obsodilo dr. Rudolfa Mikuša na 1200 din denarne kazni, v primeru neizterljivosti na 20 dni zapora in sicer ne pogojna Ivan Lešnik pa je bil obsojen na 800 din denarne kazni, v primeru neizterljivosti na 14 dni zapora, pogojno na 2 leti. Ptul Materinski dan. Dne 4. aprila ob 8. popoldne Sriredi dekliška Marijina družba v Ptuju proslavo (aterinskega dne v Mestnem gledališču v Ptuju. N« sporedu je več proslavi primernih igrokazov, deklamacij in petje mladinskega zbora. Slavnostni govor Ima gosp. profesor France Alič. Vsi iskreno vabljeni. Trbovlje »Pri Hrastovih« — znana pretresljiva Meškova igra, bo uprizorjena na Belo nedeljo popoldne ▼ Društvenem domn. Uradne nre na občSni za poletni čae od 1. aprila dalje so od 7. do 12. in od 8. do 5. popoldne. Arliče pri Brežicah Marijin' vrtec in Prosvetno društvo v A rtiča h priredita v nedeljo, dne 11. aprila ob 8. popoldne v narodni šoli »Materinsko proslavo« pod vodstvom gdč. Pograjo. Na sporedu so razne deklamacije, petje, simbolične vaje in otroški igri »Potolažena sirota« I« »Pavelčkova piščalka« v 4 dejanjih. Sneberje—Za dobro va Dekliški kroiek »Pevskega društva« priredi danes popoldne ob pol 4. materinsko proslavo. Na sporedu so deklamacije, petje ln drama v treh dejanjih »Po trnju do cvetja«. Govoril bo g. Sodja iz Ljubljane. Presita Cerkveni pevski ibor v Preski pri .Medvodah ponovi dne 4. aprila t 1. ob 3 pop. narodno igro v 5 dejanjih: »Na Osojah«. Odgovor na napad Obvestili so me, da sem bO prejšnji teden v »Jutru« napaden zaradi prodaje kipa sv. Janeza Krstnika. V informacijo sporočam javnosti sledeče: Kip sv. Janeza Krstnika, zaradi katerega se razburja vas Polje in Ribčev laz, sera odstopil Narodni galeriji v Ljubljani po posredovanju in odobrenju škofijskega ordinariata. Kip je več desetletij trohnel zapuščen in pozabljen zadaj za oltarjem v cerkvi sv. Janez« Krstnika ob Bohinjskem jezeru. Nihče se ni zanj zmenil, mlajši rod še vedel ni sanj in še marsikateri petdesetletni k bi težko znal povedati, kako izgled«. Ko je nekoč sedanji cerkvenik Preželj Martin soseski predlagal, naj oskrbi za kip potrebno ograjo, ker v mali cerkvici ni zanj dostojnega prostora, so mu odvrnili: če hočeš, preskrbi sam, nam to nič mar! Ordinariat Je priporočil, naj podpiramo Narodno galerijo pri nabiranju starih spomenikov, ki raztreseni po posameznih krajih ne pomenijo ničesar, zbrani in urejeni v kulturni ustanovi N. G. bi pa le dali nam in tujcem dobro aliko kiparstva srednjega vek«. Tako ae je zgodilo, da me je sošolec g. Smld Valter, ki je v poletju 1036 brskal v Bohinju za starimi grobišči, pregovoril, da sem ta kip, ki po njegovi sodbi ne predstavlja poaebne vrednosti in ki naj bi bil ca. 400 let star, odstopil Narodni galeriji proti primerni odškodnini. S tem bi lahko končal, ko sem javno Izpovedal svoj veliki grehi Dobili so se pa ljudje, ki so kar čez noč začutili v sebi izredno zaupanje d« tega pozabljenega svetnika. Organizirali so strupeno gonjo proti lokalni cerkveni oblasti: V brezprimerni domišljavosti kot »opravičenci in lastniki cerkve« zahtevajo odstop župnika, eerkvenika in ključarjev. Ali mislijo, da se župnik odstavlja kot vaški pastir in da je cerkvena lastnina neke vrste srenj-ska gmajna, s katero bi »opravičenci« po mili volji razpolagali? Kako daleč sega njih predrznost, se spozna iz tega, da so voditelji te gonje na velikonočno jutro v župni cerkvi tik pred službo božjo na ban-dero sv. Janeza Krstnika demonstrativno pripeli črn trak. Da pri taki miselnosti vera na Poljeh in Rlb-čevem lazu trpi, rad priznam. Bo pa takoj bolje, ako bodo dotičniki letos člmpreje opravili svojo velikonočno dolžnost. K sklepu pa prosim vodstvo Narodne galerije, naj postavi kip na vidno mesto, da bo res v »ponos« Bohinju. Zakaj prostor, ki ga je kip doslej doma zavzemal, ni bil v čast ne njemu in ne »opravičencem«. Srednja vas v Bohinju, dne 80. marca 1937. Anton Golf, župnik. V Pariz na svetovno razstavo Le še dobrih 15 tednov nas loči od onega velikega dogodka v življenju, ki bo ostal vsem udeležencem naše študijske ekskurzije v Pariz itd. neizbrisno v spominu. Kakor zatrjujejo prireditelji sami in t njimi tudi vse svetovno časopisje, bo presenečenje v Parizu zaradi ogromnih priprav na vseh poljih kulture, ld jih je kdajkoli do današnjega dne izoblikoval človeški duh v tej aU oni obliki, tako presenetilo, da ee bodo obiskovalci naravnost čudili. Ne samo Parižani, temveč ves francoski narod naravnost tekmuje, kako bi najlepše sprejel obiskovalce razstave v »voji domovini, predvsem p« v srcu Francije, v Parizu, da jim tudi dejansko dokaže svojo gostoljubnost, miroljubnost, kulturo itd. Kulturno obzorje slehernega obiskovalca svetovne razstave, zlasiti še onih udeležencev, ki gredo z našo študijsko ekskurzijo, bo zelo obogatelo, saj si ogledamo poleg Pariza, njegovih zanimivosti, Francije itd. najlepše kraje tudi v Švici in Italiji. Pariška razstava je še prav posebno važna za umetnike vseh panog, trgovce in obrtnike, saj bo njih stroka zastopana v vseh mogočih varijantoh do sedaj še ne dosegljive višine. Način reklame, ki je bistvene važnosti za uspeh vsakega trgovea, obrtnika itd., bo podan v času raastave v toliko mogočih oblikah — dnevnih in nočnih —, da bi moral to videti vBak, ki si želi uspeha v svojem poklicu. Velike tovarne pripravljajo s svojimi najboljšimi inženjerji v tovarnah samih posebno osebje, katerega naloga je, do potankosti razkazati vse, za kar bi se kdo zanimal. Inienjerji, tehniki, poslovodje itd., ki hočete napredka v vaših podjetjih, ne zamudite prilike! Radi zadnjih predpriprav, ki jih vršimo in radi dobre organizacije naše ekspedicije prosimo vse one, ki se še žele priključiti naši študijski ekskurziji, da se za to odločijo čimpreje, kajti v teku enega meseca bomo morali radi pravočasne izstavitve kolektivnega potnega lista Itd. e prijavami zaključiti. Kasneje prijavljenim bo radi tega udeležba otežkočena in seveda združena tudi z večjimi izdatki. Vsem onim, ki se žele udeležiti naše ekskurzije v II. razredu vlalta sporočamo, da znaša razlika za vožnjo v II. razredu 500 Din. Ta razlika (500 Din) pa mora biti uplačana najkasneje do 15. junija t. 1., da nam bo mogoče pravočasno si zagotoviti tozadevne vozove II. razreda. Pripominjamo, da se lahko plača oo. nakaže prispevek za vožnjo na vlaku v II. razredu istočasno z uplačilom nakazilom mesečnega obroka — s isto položnico —, radi točne evidence pa prosimo, da na hrbtu položnice to na-značite, oziroma nas kakorkoli pismeno obvestite. V mesecu maju razpošljemo avizira.no okrož-nleo s točnimi navodili itd. Prihodnji teden zapade šesti obrok v znesku 250 Din. Nadaljnje prijave sprejema ln daje prospekte Ježe Hvale, Ljubljana, Miklošičev« cesta 10. Prijavite sel — Vodstva Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Birmovanje v ljubljanski Škofiji se prične z aprilom. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča cerkvenim predstojništvom in župnim uradom: Slika prevzv. knezoškofa dr. Rožmana (velikost 29x39 cm) fototfraiija, 50 din; Vizitacijsko poročilo, komad 3 din; Katehetsko poročilo, pola 1 din; Birmanski listki, 100 komadov 10 din; Liber con-firmatorum, pola 1.50 din. Dalje priporoča za bir-mance primerne molitvenike kakor: Pri Jezusu, Večno življenje, Bogu, kar je božjega, in druge. Dalje priporoča Jugoslovanska knjigarna: Za birmo in kanonično rizitacijo cerkvenim zborom: Foerster A.: 3 Ecce »acerdos magnus. 2 za meianl zbor, i za moški zbor, 8 dim; Gram A.: Priložnostne pesmi za mešani zbor, 20 din (v zbirki se nahaja tudi Riharjeva pesem »Ob Škofovem obiskovanju«, »Blagor nam, ki r sveti čredi« itd ); Grum A.: Tri podoknice ja mešani zbor, 6 din; Lavtižar J.i < Ecee sacerdos magnui za eno-, dvo- ali štiriglasnl mešani zbor, 4 din. Pošljite naročnino! ,PUTNIK' Maribor prirej« odlično organiziran« potovanja z novimi luksuznimi avtokaris V PARIZ, DOLOMITE, RIM, BENETKE, VELIKI KI.F.K itd. Zasigurajte si mesta, zahtevajte prospekte »PUTNIK«, Maribor Nove odredbe o taksah V zvezi z izpremembami v taksni tarifi, katere je prinese' novi finančni zakon za 1937-38, objavljajo sedaj »Službene novine« uredbo o skupnih podrobnih odredbah glede nasledstvene in daritve-ne takse, kakor tudi takse za prenos nepremičnin radi smrti ali radi daritve med živimi (uredba o brezplačnih prenosih imovine). Nadalje vsebujejo »Službene novine« pravilnik za odredbe o taksah, v kolikor je to v zvezi z finančnim zakonom za 1937-38. PAVŠALNA TAKSA ZA AVTOBUSE Na podlagi fiaančega zakona je objavljen pravilnik o predpisu in plačilu pavšalne vozarinske Izvozna potrdila za izvoz v ČSR Z dnem 1. maja t. L bo uvedeno na Češkoslovaškem obvezno prilaganje k statistični prijavi več vrst blaga potrdilo o izvozu. Potrdilo mora biti vi-dira.no od Češkoslovaškega konzulata. Vidiranje j« brezplačno. Ta ukrep je uveden i namenom, da se odpravi razlika med statističnimi izkazi o medsebojnih trgovskih stikih Češkoslovaške republike in statističnimi izkazi predvsem onih držav, ki ne mejijo na Češkoslovaško republiko, Bilanca Drž. hip. banke Bilanca Drž. hipotek, banke za 28. tebr. 1937 izkazuje tele glavne postavke (vse v milj. din, v oklepajih podatki za 31. januar): Aktiva: gotovina in blag. zapiski Narodne banke 635.36 (574 14), posojila: hipotekama 2.054.3 (2.056.8), na dohodke in doklade 964.4 (965.87), vodnim zadrugam 75.8 (75.8), meničnohipotekarna 104.0 (105.4), domače menice 56.9 (57.96), lcmibard. 150.0 (157.9), tekoči račun fin. ministrstva 567.6 (561.3), razni tek. računi 281.5 (289.35), vrednostni papirji 315.25 (313.7), efekti rez. sklada 194.44 (196.06), elekti amort sklada 10.25 (10.25), nepremičnine 222.7 (22404), razna aktiva 85.7 (68.1), bilančna vsota 5.738.2 (5.656.75), kavcije i. t. d. 2.600.3. Pasiva: samostojni skladi 451.24 (441.9), skladi in glavnice javnih ustanov 1.664.77 (1.644.6), zasebne glavnice 1.245.5 (1.221.6), vloge v tek. računih 479.7 (477.4), tek. račun fin. ministrstva 104.8 (107.2), razni tek. računi 380.1 (383.15), zastavni listi in obveznice 756.9 (763.2), predujmi tujih bank 109.6 (117.26), rezervni sklad 176.57 (174.8), amor-tijacijski sklad 51.2 (61.1), razna pasiva 317.9 ^Zaupana tuja sredstva banki so ponovno narasla, v manjši meri vloge v tek. računih. Vsa nova •redstva je banka porabila večinoma za okrepitev svoje likvidnosti in pa za nova komunalna posojila, ki bodo kmahi dosegla 1 milijardo din. Vidi se, da bo to postal kmala najvažnejši posel banke. * Isvosna kontrola »a les se ne uvede. Po informacijah iz Belgrada in Zagreba vkljub reorganizaciji zavoda za pospeševanje zunanje trgovine ni pričakovati uvedbe izvozne kontrole za les, vsaj v tekočem letu ne. Glavna kmetska nabavljal na. sadra ga t Bel gradu je imela te dni občni zbor. Is poslovnega poročila posnemamo, da je število nabavljalnib zadrug, v srbskih krajih naraslo od leta 1929—1936 od 806 na 1558. Samo lani je bilo na novo osnovanih 145, izbrisanih pa 11 zadrug. Od 1556 nabavljalnih zadrug, članic pri Glavni zvezi srbskih kmetijskih zadrug, je bilo pri Glavni nabavljalni zadrugi včlanjenih 1133 ali 72.7%. Skupno je nabavijalna xadruga nabavila blaga sa 37.7 (1935 311) milij. dinarjev. Zadruga ima zadružna skladišča v Jago-dini, Pirotu, Zaječaru, Sabcu in Nišu. Lastna sredstva zadruge so narasla od 1.9 na 2.14 milij. Din. Cisti dobiček znaša 0.25 (0.3) milij. Din pri bilančni vsoti 173 (15.4) milij. Din. Organizacija grafičnega delavstva. Iz letnega poročila Zvezne organizacije Zveze grafičnih delavcev in delavk Jugoslavije v Ljubljani za leto 1936 posnemamo, da je število članstva doseglo na koncu leta 1936 samo 813 (848, največje število članov, je bilo zabeleženo leta 1932 s 976). Poročilo pravi o položaju na poslovnem trgu, da se stanje ni izboljšalo, ampak še poslabšalo. Prejemki organizacije so se lani povečali od 1.866 na 2 milij. Din, narasli pa so tudi izdatki, predvsem v humanitarnem skladu od 0.7 na 0.9 milij. Din. Tu so se povečale skupne podpore brezposelnim od 0.5 na 0.8 milij. Din. Zanimivo je gledati gibanje brezposelnih podpor v zadnjih letih: od 124.000 Din leta 1930 so narasle leta 1933 na 663.000 Din, nato pa so se leta 1934 zmanjšale na 539.000 Din, leta 1935 na 503.000, lani pa zopet povečale na 809.000 Din. Aktiva organizacije so se zmanjšala zaradi prenosa udeležbe pri Zvezni tiskarni od organizacije na zadrugo in zaradi znižanja dolžnikov. Skladi so znašali na koncu leta 1936 972.000 Din, 1935 pa 967.000 Din. Na koncu 1936 je bilo brezposelnih 123 (1935 185). Specijalni uvozni kontingenti v Francijo. Francija nam je za 2. četrtletje 1937 odobrila naslednje specijalne kontingente: ribje konserve 250 sto-tov, ekstrakti za strojenje 650 nt., paradižnikove konserve 180 st, sušena zmleta čebula 100 st., kostni klej 150 st., predelane velike svinjske kože 10.500 kg, male kože 1.500 kg, copate 1000 parov, emajlna posoda 300 st, stoli 100 st, klobuki m tuljci 2.314 kom., les za Francijo 30.000 ton, za Alžir za celo leto 1937 45.000 ton. Odprava konkurza. Lepedat — Pavlovi« Zdenka, hotel Erika v Kranjski gori (vsa masa razdeljena). DANKA BARUCH 11, RUE AUBER PARIŠ (9°) Telef.: Opčra 98-15 — Telef.: Opčra 98-16 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Pariš 96 Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpravlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: BELGIJA: No. 3064-64 Bruxelles, FRANCIJA: No. 1117-94 Pariš, HOLANDIJA:No. 1458-65 Ned. Dienst, LUKSENBURG No. 5967 Luienbourg Na zauičvo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznica takse za prevoz potnikov z avtobusi in prenos blaga z motornimi vozili (taksnovozarinski pravilnik). Odmera takse se vrši po prosti oceni po uradno zbranih podatkih, odnosno po podatkih taksnega zavezanca. Obvezno mora izročiti podatke na predpisanem obrazcu. Ta pravilnik velja za prevoz potnikov od 1. aprila 1935 za predmete, ki glede vprašanj te takse, še niso rešeni, za prenos blaga pa od 1. aprila 1937. S tem prenehajo veljati tudi številne odredbe taksnega in pristojbinskega pravilnika. Nadalje je objavljen tudi pravilnik o izvajanju novih določil glede neposrednih davkov. Občni zbori. Tovarna klobukov šešir d. d., Škofja Loka, v Ljubljani, posvetovalnica Zadružne gospodarske banke, 20. aprila ob 10.30; Tovarna zaves Štora d. d., Št. Vid nad Ljubljano, 21. aprila ob 11. v Zadružni gospodarski banki; Združene opekarne d. d. v Ljubljani 21. aprila ob 11. in Stro-jilna lesna in kemična d. d., Polzela, 15. aprila ob 11. v prostorih Javnih skladišč v Ljubljani. Croatia — zavarovalna zadruga t Zagrebu. V življenski panogi se je zavarovana glavnica povišala od 313.85 na 329.13 milij. Din pri 15.583 (15.061) policah, v elementarni panogi je bilo 85.162 (82.082) polic. V elementarnem zavarovanju znaša bilančna vsota 38.18 (38.14) milij., prebitek pa 0.3 (0.6) milij., v življenjskem zavarovanju bilančna vsota 123.9 (113.9), čisti dobiček 0.1 (0.07) milij. dinarjev. Fuzija v italijanskem bankarstvu. Banca di Roma je sklenila fuzijo s Credito Adriatico, katerega je že prej kontrolirala. 30 podružnic te banke bo zaprtih, na 12 krajih pa bo Banco di Roma odprla namesto dosedanjih podružnic tega zavoda svoje podružnice. • Vinski sejem in razstava v Novem mestu. Vinarska podružnica v Novem mestu vabi vse vinogradnike, da se čimprej prijavijo za vinski sejem in razstavo v Novem mestu. Vzorci vin morajo biti najkasneje 8. aprila na kmetijski šoli na Grmu. Komisija bo začela delati že v soboto popoldne. Izključena so vina, ki imajo primes otela, ali vina samorodnic so izključena. Upanje je, da bodo na razstavi zastopana tudi belokranjska vina. Licitacije. Fond za zgradbo stanovanjskih hiš na področju ravnateljstva drž. železnic v Ljubljani razpisuje na dan 12. aprila ofertalno licitacijo za zgradbo ene tronadstropne stanovanjske hiše, Kapucinsko predmestje v Ljubljani — Dne 17. aprila bo v pisarni inženjerije štaba Dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za nabavo 119.350 kg cementa; dne 19, aprila za popravilo vojaškega kopališča v vojašnici »Vojvode Mišiča« v Mariboru, in dne 20. aprila za dovršit e-v poti k skladišču na Pečovniku pri Celju. — Dne 17. aprila bo v intendanturi štaba Dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo cca 7000 kg petroleja. Vzorčni velesejem v Plovdivu je bil osnovan leta 1933 ter je od tedaj pokazal lep napredek. Sejem vodi poseben vrhovni svet pod predsedništvom pristojnih ministrstev. Od leta 1933 na 1936 se je število razstavljalcev povečalo od 424 na 1724, število obiskovalcev pa od 120.000 na 208.000. Sejem je bil s posebnim zakonom od 28. septembra 1935 proglašen za edini vzorčni velesejem v vsej Bolgariji.: Letos bo sejem v treh oddelkih pokazal: stroje, strojne dele ter sploh orodje, ki se porablja v industriji, nadalje v drugem oddelku tehnične novosti in v tretjem najrazličnejše proizvode bolgarskega kmetijstva. Mesto na razstavi za razstav-ljalce je brezplačno, nadalje so razstavljeni vzorci oproščenih carinskih taks in davščin, popust za prevoz vzorcev znaša 25—50%. Vizum za obisk sejma je brezplačen in končno so obiskovalci oproščeni policijskih formalnosti, ko bivajo v Bolgariji. Na bolgarskih železnicah imajo i razstavljalci i obiskovalci 70% popusta, kar velja za obhod po državi v teku 25 dni. Plovdivski sejem traja od 3. do 16. maja 1937. Borza Dne 3. aprila 1937. Denar Ta teden je znašal devizni promet na ljubljan ski borzi 6.116 milij. Din. Banke so danes plačale za: ameriški dolar . kanadski dolar . angleški funt . . francoski frank . švicarski frank . italijanske lire . avstrijski šiling . češko krono . . holandski goldinar 47.90 Din 47.50 > 235.— » 2.16 > 10.90 > 2.15 > 8.55 > 1.52 > 26.- > Curih. Belgrad 10, Pariz 20.195, London 21.48, Newyork 438.75, Bruselj 73.90, Milan 23.09, Amsterdam 240.275, Berlin 176.50, Dunaj 80.10 (81.90), Stockholm 110.75, Oslo 107.95, Kopenhagen 95.90, Praga 15.31, Varšava 83.25, Budimpešta 86, Atene 3.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.485, Buenoe-Airea 132.5. Vrednostni papirji Dunaj, 3. aprila. Pri zavlačujočem poteku poslovanja je večina tečajev danes nazadovala, vendar so bile izpremembe tečajev v ozkih mejah. Beležili so (v oklepajih včerajšnji tečaji): Donav-skosavskojadranska obligacije 67.40 (67.50, stavbne srečke iz leta 1926 18 (18), delnice: Lfinder-bank 92 (92.50), Narodna banka 166 (165.50), Do-navskosavskojadranska 19.25 (19.15), Ferdinandova severna železnica 1.095, Steg 30.71 (31), Steweag 30.25 (30.50), Magnesit 107, Trboveljska 32.85 (33.48), Alpine 60.85 (62.15), Berg-HUtten 732 (738.75), Rima Murany 113.50 (114.40), Steyrdaim-ler-Puch 231 (233.50), Leykam 68 (67.50), Som-perit 61.50 (62.30). Žitni trg Kakor prejšnji teden, tako je tudi ta teden na žitnem trgu nadalje prevladovala izredno čvrsta tendenca in so cene šle dalje navzgor. Tako je tudi Prizad povišal svoje nakupne cene, ki znašajo sedaj za baško in banatsko blago 185, sremsko in slavonsko 184, potisko, Begej in kanal Tisa 190, baško in banatsko Donava 189, Sava 187. Izvoz pšenice je slejkoprej znaten in je bilo samo te dni Prizadu prijavljenih za izvoz nad 2000 vagonov pšenice. Cene na svetovnih trgih so nadalje čvrste in znaša pariteta že čez 205. Iz tega se vidi, kako današnje cene še ne odgovarjajo tej pariteti in da je pričakovati še nadaljnjega dviga. Pri nas se trguje zaradi visokih cen južne pšenice prekmurska pšenica, ki stane 185 Murska Sobota. Tudi moka je v ceni narasla in zahtevajo danes zanjo 275—28) po kakovosti, banatsko biago pa stane celo 320 vagon Sisak. Tudi koruza sodeluje pri čvrsti tendenci in so nje cene narasle na 95 pariteta Indjija. Radio Reportaža iz Belgrada o obisku dr Beneša Radiofonska oddajna postaja v Ljubljani sporoča, da bo v ponedeljek, dne 5. aprila prenašala prireditve o priliki prihoda predsednika češkoslovaške republike g. dr. E. Beneša iz Belgrada. Prenosi bodo sledeči: Ob 10 reportaža prihoda E. Edv. Beneša na železniško postajo, ob 11.30 reportaža iz vojaške parade, ob 20 prenc« koncerta iz dvora (orkester kr. garde, kapelnik g. Dragotin Pokorni), ob 21 Zdravici Nj. Kr. Vis kneza namestnika Pavla in predsednika češkoslovaške republike Edvarda Beneša, ob 22 svečan koncert belgrajske filharmonije. Dirigent g. Lovro Matačič. Na sporedu je Bach: Passacaglia, Mozart: Simfonija g-mol, Suk: Raduz i Mahulena, Baranovič: Kolo iz baleta »Licitarsko Praška radiooddajna postaja na kratke valove oddaja od 28. februarja t. 1. po temle sporedu (običajni srednjeevropski čas): I. časovni odsek na valu 31.41 m, t. j. 9550 kc, v času od 1.55 do 4.00, in sicer le v torek in petek. Določeno je, da se bodo odajala v tem odseku poročila v češkoslovaškem jeziku v času od 2.45 do 2.55, ter v angleškem od 3.30 do 3.40. Po 4. uri se bo poskusno oddajalo na drugih valovih 25 m ali 49 m po predhodnem naznanilu novega vala po napovedovalcu. II. časovni odsek na valu 25.34 m, t. j. 11.840 kc, v času od 13.55 do 15.45 dnevno. V tem odseku se bo poročalo v češkoslovaškem jeziku v času od 14.20 do 14.25 ter v angleškem v času od 15.00 do 15.05. III. časovni odsek na valu 31.41 m, t j. 9550 kc, v času od 20.30 do 22.05 dnevno. V tem odseku se bodo oddajala poročila v češkoslovaškem jeziku v času od 20.35 do 20.40, v angleškem od 21.00 do 21.05, nemškem od 21.20 do 21.25 ter v francoskem od 22.00 do 22.05.' Po 22.05 uri se bo oddajalo poskusno na valovih 25.34 in 49.92 po predhodnem naznanilu po napovedovalcu. — Od 1. maja bo oddaja v časovnem odseku v torek in petek (t. j. v ponedeljek in četrtek po ameriškem času) na valu 25.34, v II. odseku dnevno na valu 19.70 in v III. odseku dnevno na valu 25.34. Pred koncem tega odseka napovedovalec naznani prehod na valove 31.41 ali 49.92, na katerih se bo oddajalo predvidoma do 22.30 ure. Pred III. odsekom se bo od 1. maja dalje oddajalo dnevno na usmerjeni anteni t. zv. ameriško poročilo na valu 19.70 v času od 20.000 do 20.15. Morebitne motnje naj poslušalci sj>oročijo ljubljanskemu češkoslovaškemu konzulatu. Dobrna pri Celju Za s rine, živčne In tonska bolezni in vse one, ki so počitka potrebnll Akratoterma 37° C, naravne ogljikovo-kisle kopeli, taborni zdravilni učinki pri boleznih srca, živcev, žensfcU boleznih, boleznih lcdvic, mehurja, oslabelOBti, kroničnih želodčnih in črevesnih katarilh. - Krasen park, divna okolica — Od 15. aprila do 30. tunila In od 1. septembra do 31 oktobra 20 dnevno pavšalno zdravljenje za pavšalno ceno Din 1100- do Din 1660- - (auiobus Celje—Dobrna ln nazaj, soba, hrana, kopeli, zdravnik in takse). Zahtevajte prospekte. V" ".V Programi Radio Ljubffana* Nedelja, i. aprila: 8 Vesel nedeljski pozdrav ((plošče) — 8.;ifl Telovadba: al za dame b) za gospode (vodi g. prof. M. Dobovšek) — 9 Cas, poročila, spored - 9.15 Verski govor (p. Valerijan U6ak) — 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve: Pontifikalna sveta maša — 11 Mole stvari za malo ljudi (plošče) — 11.U Otroška ura (vodi gdč. Manica Romanova) — 12 Man dolinistične točke (plošče) - 12.15 Koncert. Sodelujejo: ga. Fanika Brandlova, (violina), g. prof. M. Lipovšek in Radijski orkester — 18 Cas, poročila, obvestila — 13,15 Radijski orkester — 16 Podržavljenje zavarova nja (g. Ivan Martelanc) - 16.20 Odlomki iz operete •Pekov Miško.. Izvajajo člani mlad. gledališča iz Zagreba — 17 Kmetijska ura: Gozdarstvo (g. ing. Karol Tavčar) — 17.20 (.Blažena mati Hemn- Opravilo za dva zbora. Napisal Niko Kuret. Izvajajo člani ljubljanskega ^Ljudskega odra«, vodi avtor. Vmes plošče, na konou sodelujeta akad. kvintet in teicet Stritar. — lfj Narodne pesmi (sestre Stritarjeve ln Fantje na vasi) 18 Cas, vremo, poročila, spored, obvostila — 19.M Nac. ura: Slikar Kosta Miličevič (St. Vlnaver Belgrnd) -10.50 Slovenska ura: a) Adamič: Koroška silita (Radijski orkester) b) Iz Železne kaplje (ga. dr. Angela Pis-kernikova) - 20.30 Vodopivčeva vesela ura. Sodelujejo: Akademski pevski kvintet, gdč. Vida Rudolfova. Stef-ka Korenfanova in Radijski orkester - 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Koncert plesne glasbe (plošče) Ponedeljek, S. aprila: 12 Ob modrih vodah havajskih (plošče) - 12.45 Vreme, poročila - 13 Cas bpo-red, obvestila — 13.16 Debussy: Nokturni: (plošče) — 14 Vreme, borza — 18 Zdraviliška ura: Higijena bivališča (g. dr. Anton Brecelj) - 18.20 Leopold: Trata, fantazija slovaških narodnih (plošče) - 18.30 Slovenska narodna pesem (g. France Marolt) — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila - 19.30 N»c. ura: O življenju naših pisateljev (Krešlmir Kovačič. Belgrad 19.50 Zanimivosti — 20 Gregorčev pihalni kvintot gg. A. Jermol-flavta, B. Flego - oboa, J. Gregorec - klarinet, J. Turšič - fagot. I. Hafner - rog) - 20.45 Pablo Casalas (na ploščah) - 21 Radijski o^ester -22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.16 Radijski Jazz. Torek $. aprila: 11 Šolska nra: Pojdimo odkrivat lepote Križne jame (g. Ivan Michler) - 12 Pisano polje (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 18 Cas, spored, obvostila — 13.15 Radijski orkester — 14 Vreme, borza — 18 Radijski orkester - 18.40 Psibotehnika in narodno gospodarsvto (g. Mirko Ferenček) - 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila - 19.30 Nac ura: »metne obrti t Bosni (Hamza Huma Belgrad - 19..*) Zabavni tednik — 20 Cajkovskij: Romeo in Julija, uvertura (plošče) — 30.20 Branislav Nnšič: -DR« — komedija (člani Nar. gled. v LJubljani) - 22 Cas, vreme, poro-čila, spored, obvestila — 22.15 Vesel konec (Radijski orkester). DrugI programii Nedelja. 4. aprila: Belgrad: 10.50 Orkester in violina - Zagreb: 20.00 Narodni običaji - Dunaj: 20.0S Dunajski sprehodi - Trst-Vilan: 17.00 Sinfonični koncert. 21.00 Igra .Cndovtti bar- - Bim-Bari: 21.00 Sinfonični koncert — Praga: 21.10 Češka filharmonija — Varšava: 3120 Planino - Berlin-Lip'ko\ 20.00 Opera •Car ln tesar< — KSnigubrrg• 20.00 Operne skladbe — Frankfurt: 30.00 Llnekelev koncert - Mnnakoeo: 20.0»! Klasična glasba — Strambourg: 21.30 Alzaškl večer. Ponedeljek. 5. aprila: Belgrnd-Zagreb: 20.00 Opera — Dunaj: 20 00 Rudarske in vojaške pesmi. 21.00 Voja-Ika godba - Trst-Milan: 17.15 Plesna glasba. 21.00 La-tiSkl večer — ffim Bari: 21.00 Koralni konoert — Praga: 20.25 Lahka glasba — Variava: 2f,.1f> Vijolina. 21.30 Zbor. 22.00 Sinfonični konoert — Hamburg: 20.10 Brnhm-sov koncert — Stuttgart: 20.10 Resna glasba. Torek, <1. aprila: Belgrad: 19.50 Slovanska glasba — Zagreb: 20.00 Opera — Dunaj: 20.00 Naš ljubi stari Prater. 22.20 Schubertov godalni kvintet. 2S.05 Dunajski zvoki — Trzt-Milnn: 17.15 Pisna glasba. 21.00 Pester koncert Blm-Barl: 21.00 Pncclnijeva opera .Tosca. — Praga: 20.00 Pester koncert — Varfava: 20.15 Sinfonični konoert — Berlin: 20.10 Vojnška godba — K/lnigtberg: 30 1« Kmečka godha — Vrati*tava: 20.10 Vojaška godba ln zbor - Stuttgart: 20.10 Lovski večer — Monakovo: 20.10 Opereta 'Princ Iz Thnle« — Berominuter: 21.20 Stare pomladne pesmi. 21.50 Mozartova komorna glasba sa pihala — Stratubourg: 21.15 Opera. 1WRIGLEY CIST GUMI ZA ŽVEČENJE Vam kažem pot k užitku, ki prinese korist zobem, pre-jfc bavi m zdrav ju I Wr I g I • y • po viakl Jedil Iščem zastopnike s provizijo. Gen, zast. in tovarniška zaloga : Ag«n-tura Ozmo, Zagreb, Vlaika 72». Tel. 52-80 SPOtl: Širite katoliško časopisje! Ljubljana: Gradjanski ob 15.30 na igrišču Tjrševa cesta. Predtekma ob 14 Ljubljana : Mura (Mur. Sobota). Italijanskemu 6odniku g. Scarpi-u iz Rima 6e bodo predstavila moštva v naslednjih postavah: Ljubljana: Logar, Jug, Bertoncelj I, Sočan, Pupo, Boncelj, Janežič, Slapar, Lah, Bertoncelj II, Zemljič. Gradjanski: Urh, Bivec, Hflgl, Kovačevič, Jaz-binšek, Kokotovič, Medarič, Antolkovič, Lešnik, D janič, Pleše. Vodstvo SK Ljubljane apelira na šiportno občinstvo, da se dostojno obnaša napram sodniku-inozemeu in gostom iz Zagreba. Predprodaja vstopnic, tribunskih sedežev in navadnih stojišč, se vrši danes od 9.—12. v kavarni Evropa in v trafiki v Unionu. pdfepRiTE S.K. L J U B LJ AN O Prvenstvo II. razreda Igrišče SK Mladike, danes dopoldnei OB 9.00 MARS : KOROTAN OB 10.30 MLADIKA : JADRAN Igrišče SK Moste: OB 10.00 MOSTE : GRAFIKA Cross-country prvenstvo države v Celju Pod pokroviteljstvom celjskega župana gn-^oda Alojzija Mihelčiča, — Prifcetok ob 11. dopoldne na Glaziji. Le še par ur in imeli bomo novega eross-country prvaka Jugoslavije za moštva in poedince. Brez dvoma je to najzanimivejša prireditev na dolge proge v naši državi. Zanimiva je pri tem ugotovitev, da prednja-čimo Slovenci že dolgo let, ne da bi nas mogle druge pokrajine izpodriniti. Sicer je resnica, da se tu in lani pojavi kakšen dober dolgoprogaš, n. pr. sedaj čavič (Slavija, Varaždin), toda io je le redetk slučaj, medtem ko se pri nas vrstijo na startu vsako leto novi talenti. Brez dvoma, da bodo tudi letos na tekmovanju dominirali mariborski in ljubljanski atleti, člani Železničarja, Maratona, Primorja in Ilirije, v liorbo pa bodo rasno posegli tudi Varaždinci, zlasti čavič, in zagrebška Concordija, »ojačenat z novimi dolgo-prognškimi akvizicijami, Ilirijanom Starmanom Ivanom, Priniorjašem Srakarjem Francom in Pančev-čanom Čekejem. Pričakujemo pa od vseh slovenskih tekmovalcev, da bodo tudi na tem državnem prvenstvu vložili v borbo vse svoje hotenje in znanje v dokaz, da je danes Slovenija dejansko središče lahko atletskega gibanja v naši državi. Zaradi zanimivosti proge omenjamo par podrobnosti: start in cilj je na igrišču, tekmovalni krog znaša približno 3000 m, zaradi če>sar prete čejo tekmovalci progo skozi igrišče dvakrat. Za konec morajo preteči tekmovalca na igrišču še dva kroga. Ker se celjskemu občinstvu ne nudi vsak dan prilika prisostvovati prvorazredni lahkoatletski prireditvi, pričakujemo, da bo polnošteviino prišlo na Glaziijo. • Olimpijske igre brez žensk? Kakor poročajo iz Berlina, se je v krogih mednarodnega olimpijskega odbora pojavilo gibanje, ki gre za tem, da bi se ženske izločile iz programa olimpijskih tekem. Zato se navaja več vzrokov, med drugim tudi zadržanje raznih tekmovalk pri olimpijskih tekmah in pa dejstvo, da tudi k antičnim igram niso bile pri-puščene ženske. SK Mladika. Pozivamo vnanje lgraloe: Bobaiek, Langns in Končan, da so točno ob 10 na igrišču. Zveza tlovcn.tkih lahlcoatletskih klubov. (Iz 3. seje u. o. in 4. sejo t o. 24. III.). Tečaj lahkoatlotskih organizatorjev klubov Zvezo se bo vršil od 4. do 18 jnlija. Pozivajo se klubi: Mura, Železničar, Rapid, Maraton, Jugoslavija, Amator, Litija, Kranj, Bratstvo, Elan, ASK Prlmorje, Ilirija, Planina, Korotan, Sloga, Svoboda, da predložijo kot udeleženca tečaja po enega svojega člana, ki naj ima potrebno kvalifikacijo ln Izbran v klubu med najboljšimi sekcljsklmi organizatorji. Opozarjajo se klubi: Vrhnika, Drava, Maribor, Slovenjigradeo, Olimp, Celje, Brežice, Kostanjevica. Krško, Javorntk, Cerknica, Trbovlje, Oorenjec, Logatec, Lendava, Bjed ln Laško, da lahko imenujejo in pošljejo na tečaj po enega Bvojega najboljšega tečajnika na stroško Zveze pod pogojem, da pristopijo v članstvo JLAZ-e, v nasprotnem slnčaju pa pod pogojem, da krijejo stroške za potovanjo, prehrano, prenočišč« tečajnika In položijo r roke Zveze za oetale ■troške Din 300. Potne stroške kakor tudi stroške n prohrano in prenočišče tečajnikov bo krila Zveza. — Predlaga se lahko atletskega Sportnoga nčitolja g. Klelna ministrstvu za telesno vzgojo naroda za sprejem s 1. aprilom. Obravnavanje dopisa SKK Maratona od 18. t. m. se odloži do prejema sapisnlka cross-eountry prvenstva Zveze In Maribora. Opravičili g. Ing. Laha, da ni mogel zaradi odsotnosti zastopati Zveze na eross conntry prvenstv-u, se vsame na znaje. Vzame se na znanje seznam originalnih podpisov odbornikov RK Ptuja. Poziva se Rapld, da nomndoma sporoči točno podatke, kdaj Je bil verificiran Heller Ivan; obvešča se SK Maraton, da Žerek Engelbert pomotoma ni bil od strani JLAZ e verificiran s pravico nastopa tnkoj In ho slednja pogreška popravila na prihodnji seji; poziva se železničar, da za Sterna Tvana predloži rojstni list. Prijave ASK Primorja za cross-country prvenstvo države se vzamejo na snanje in odpošljejo JT.AZ-I. Verifikacije: čltaje se s pravico nastopa takoj: za SK Planino: Pavllč Drago (1919), Butara Dnšan (M19V Pavllč Tvo. za SK Tlirljo: Janežič. PATIVAJo IA vat IrlnKI, da V amialn £ t T T- mvl] n/v-ravnajo do SI. marca svoje denarne obveze. Blagajniški Izvleček ho vsem odposlan v par dneh. Predsednik: geom. Cerne v. r.. tajnik: Savo Saneln v. r. Frtaučku Gustl ma beseda Mejduni, kuku sem jest Neška ta peruga aprila potegnil. Vem, da m na bo ceu »oj žeulejne udpustila, tku ja bla jezna Scer je pa sama kriva. Žakua pa ta peruga aprila ker-rnu kej verjame? Ta peru april sa ja zatai pustaul u pratka, de Ide žiher brez greha lažeja, koker je pusten tork za tu tle, de Ide žiher nureja. En dan na let je ja žiher lažniucem na razpulagajne, en dan pa norcem. Sej je velik Idi na svet, ke ceu soj žeulejne lažejo, norci jih pa za tu še časteja in se jim udkrivaja. Kene en špas s pa tud jest enkat u let žiher prvošem, če prou nisem lažniuc. Vite, hi je blu pa tkula: Jest sem s pustu pred kratkem f»r zobozdraunike ene par noveh zob nar-dit, ke sa bli ta star že jjrecej znucan. Sevede, plačat mu jih pa ni6em tou prec, ke slučajen nisem mou nč drubiža pr seb. Reku sem mu holt, de moja navada ni mačku u žakle kepvat, ampak de jih morem pred presku6t, če dober grizeja, keder maja kej za grizt. Zobozdraunik pa s tem ni biu kuntent, ampak m je punuju ena garancija. Ke sem mu pa jest pmvedu, de z garancija jest na znam grizt, se je pa udau. Slučajen je biu pa glih tist dan, ke sa bli moj zube fertik, ta peni april. Ket puštenak, sem šou jest ud zobozdraunika kar naraunost na plač in sem s kupu en škrnicel ulešenku, de bom j>uskusu, kuku kej ta nou zube funkcjuniraja. Nisem pa še čist zgrizu ta peruga ulešenka, je pa že stala pred mana Neška z enmu piakelcem u cekari. Tku je bla rdeča, ket kuhan rak in gledala tku grdu, ket hudič iz krugle. Jest sem se ja kar ustrašu, ke z Neška met upraut, keder je nataknena, ni prpuručliu. »Kam pa greš, Gustl?« je zarežala nad mana, ket nad kašnem lerpobam. »Soja pot,« sem ji jest tud kar na kratk udgu-vuru, ke jest se z bikam, še mn pa 6 krava nč rad na bodem. »Kua boš tle nad mana soje grubost stresu. Za dons mam že zadost. Tlela ti puglej, kašen mesu m je dau mesar, pol pa guvor.« »Za kua s ga pa uzela, če t ni ušeč? Nazaj b mu ga dala, pa ga šla drgam kupet. Za božja vola, sej je vnder velik mesarju, ke maja lep mesu.« »Koker se zastojieš, tku pa gfuvariš, prsmoda. Jest sem ja mesu šele duma pugledala, pa sem vidla, de ni tak, koker sem ga pugervala.« »Pa mu ga zdej nazaj nes.« »Sej se mu ga glih zdejla nazaj nesla, pa ga neče zamejnat. Veš de sem bla tku jezna, da b mu ga narrajš kar u fris vrgla, pa ga šla h drugmu mesari kupet. Pa nimam več gnarja. Dons je ud mojga muža rojsten dan, pa sem mu tla nardit mal vesela, in mu spohat kuzliča, pa mal mataviučka zraven. Ti na veš, kuku ma on tn rad. Kulkat m je že reku: »Neška, če me maš res kej rada, spohi m za zadna ura mal kuzlička, pa mataviučka nared zraven. Boš vidla, de t na bo žou. Use dougove, kar jih mam in kar jih bom du tekat še naredu, t bom zašafu u zahvala.« Na, zdej je pa tku. A nimam smola?« »Nč se na grimi, Neška. Tu ee bo dal še use pupraut. Ce t ni ušeč, mesar t ga pa noče zamej-nat, ga nes pa na mesna kontrola, pa puvej, kuku in kaj. Boš vidla, mesna kontrola bo že mesari ura navila tku. de bo ceu soj žeulejne pounu.« »Ja, Gustl, ki pa je lista mesna kontrola? A je deleč ud tuki?« »Veš, Neška, mesoeh kontrol je pa več u Iblan. Usak mesten okraj more met soja, ke je tulk eneli mesarju piousod. Ena mesna kontrola je gor u Ku-ludvorsk ulc, u tist hiš, koker je kino »Sloga«. Ta je za kuludvorsk okraj. Ena je u cigarfabrk. Ta je za Rožna dulina, pa za Vič. Za šentjakubsk okraj ja maja na poštnem derekcjon u nekdajn Virantu hiš. No, ena je pa prec tlela na finančnem derek-cjone. Ta je pa za ta peru okraj Iblane. Ta t je še ta narbliži. Kar na ta mesna kontrola skoč, f>a lohka use še dupoune opraveš. .Sej tu bo hiter fertik. Če maš ma6t in pa prezelce še duma pr-praulene, 6e bota z možam še dons upoune lohka s kuzličkam mastila.« »A greš z mana, Gustl, če bova dober uprau-la, bom p»a še tebe na kusilu puvabila. Sej vem, de maš tud ti rad pohanga kuzlička.« »S taba gor glih na morem jit, ke nimam časa, ampak dol pred veža te bom pa pučaku, če t je prou?« »Asten gut,« je Neška še rekla, pa hiter zletela ke preke finančnem derekcjone. Nisem še čaku celeh pet menut, pa je že Neška spet stala pred mana. »No, Neška, kuku s uprau-la? A bo kej dons s pohanem kuzličkam? Veš, de se men že kar sline cedeja pu nem,« sem ja prašu, pa mal namuznu sem se skrivej. »Figa bo. Veš, ke sem stupila u tista kance-larija, ke je blu na urateh zapisan »Mesna kontrola«, je glih sedou pr žrajbtiš en bi doug pa dru-ben gespud, pa en pečen purmanu beder je kon-troliru. Jest sem uslala kar pr urateh in čakala, de je list purmanu beder čist du kusti prekontro-liru. Ke je biu fertik in tista kust vrgu u pupir-korba, me je pa prašu, s čim m more pustrečt. »Oh, nč pusebenga, gespud. Jest sem jih pršla sam prost, če b me še tala mesu kontroliral, če je res ku-zliček.« No, pa sem ga razvila in pulužila pred nega na šrajbtiš. Gespud je en čas gledu mene, en čas pa mesu pred saba. Kar naenkat se je začeu pa tku režat, de 6e je začeu ceu finančen direkcjon majat, kokr de b biu putres. Ke se je mal uddehnou, je pa mesu zaviu spet lepu nazaj u papir in m ga pumulu pud nus, pa reku: »Veste, gespa, srouga mesa pr nas sploh na kontrolirama. Dejte ga spečt ali pa spohat. Juter zjutri m bote pa prou ustregel, če m ga bote sjDet prnesel, pa ga bom skontroliru. Dons b ga tku več na mogu, ke sem mou že pur-manuga bedra zadost.« Ke je tu izreku, m je pa urata udperu. pa kopliment naredu, jest sem pa šla. Veš, Gustl. Enkat drukal se pejd pa ti z enga druzga norca delat, ne pa z mene. Adija!« F. G. Križani ca 1 2 3 41 1 5 6 7 8 9 .10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 I p 21 LJ | 22 23 j 24 25 i ™ 27 28 29 1 30 I I'' 1 | 32 33 34 1 h i 1 ^ 37 ! i 38 M 1 40 41 42 i F i 44 45 | | 46 4? 48 49 50 51 i 52 53 54 55 56 57 58 J I59 60 61 1 i 63 64 i I65 1 i 66 67 68 Ker za rešitev te križanice ni razpisanih nobenih nagrad, ne pošiljajte rešitev na uredništvo. Šlevilnica Besede se začno pri številkah, nehajo pri debelih črtah ter pomenijo: Vodoravno: 1 prevozno sredstvo, 5 zdravilna jed, 8 del naslova. 11 del vijaka, 15,severno moško ime, 16 svetopisemska oseba, 17 kaznivo dejanje. 18 postaja pri Zidanem mostu, 19 moški glas, 20 vas pri Domžalah, 21 vzhodni krivoverec, 22 del obleke, 23 drag kamen, 24 omenttev, 26 vrsta peska, 28 postaja v Sremu, 30 srbsko moško ime, 31 poklic, 32 glas, 34 vrsta prsti. 35 obed, 36 fotografski aparat, 37 kratica za približno, 38 nemški filozof, 40 razum, 41 kos celote, 42 turški oblastnik, 43 del dneva, 44 ploskovna mera, 46 konica, 48 skrajšano žensko ime, 49 nasad, 50 gnojilo, 52 majhno žrelo, 56 raca, 58 del klobuka. 59 drevesni sad, 60 okra), 61 loščilo. 61 kesanje, 63 poljsko orodje, 64 tilnik, 65 ribje jajce, 66 žuželka, 67 judovski veliki duhoven, 68 kratica. Navpično: 1 služkinja, 2 mohamedanski bog, 3, 6, 9 in 12 znan slovenski izrek, 4 vas pri Ljub-Mani, 5 grad na Dolenjskem, 6 glej pod 3 navpično, 7 del me-eca, 8 aziisko višavje, 9 glej pri 3 navpično, il) vrsta pesništva, 11 del ulnjaka, 12 glej pri 3 navpično. 13 del utrdbe, 14 jugoslovanski otok, 20 Odisejev otok, 25 oddelek, 26 povzročitelj žitne, bolezni, 27 zgodovinski zapisek, 29 pisatelj Knjige o športu, 31 strast, 33 kislina, 36 snov, 39 kratica pri bivših ministrih. 43 Prešernova pesem, 45 tvorba na železu. 47 vrsla športa. 49 del cerkvenega leta, 50 govorjenje. 51 hud »eter, 53 del klasu. 54 žensko ime 55 bog ljubezni. 57 števnik, 62 pro štor v cerkvi, 63 ogipto«sko božanstvo. 17. — 12. 13. 14. 15. 14. 8. — 11. 2. 9. 5. 11. 2. — 12. 14. — 2. 10. 14, 16. 5. — 13. — 9. 20. 16. 18. 17. 9. — 7. 14. — 13. 5. 21. 5. 3. — 4. 20. U. — 16. 14. 10. 14. 6. 14. 19. 20. — 1. 17. — 6. 11. 5. 13. 5. — 1. 2. 12. 15. 5. — 9. 20. 12. 15. 5. — 7. 14. — 6. 14. — 13. 5. 21. 5. 3. — 1. 20. — 1. 17. 21. 17. 9. 11. 5. Kljub: 1. 2. 3. 4. 5. 6. — maki pesnik 7. 8. 9. 10. 11. _ žuželka, 12. 13. 14. 15. — zemlja, 16. 17. 18. — del glave, 19. 20. 21. — kača. Če zgoraj vstaviš mesto številk pravilne črke, dobiš vremenski pregovor za mesec april. Zemljepisna zlogovnica Iz 54 zlogov: a, an, bi, bo, ce, čak, dlo, do, gar, go, hinj, ja, ja, ja, je, ko, ko, H, lin, lja, lo, ma, me, mi, na, na, na, na, ni, ni, ni, nje no, no, pla, pod, ri, ro, se, sje, «ka, eko, ste, ško, tra, tveir, ud, va, va, va, vor, ze, že — sestavi devet šestzložnih besed naslednjega pomena: 1. letoviška dolina na Stajerokem, 2. sedlo ▼ Karavankah, 3. železniška postaja ob progi Kar-iovac—Sisak, 4. največje jezero v Sloveniji, 5. znana jama pri Ribnici, 6. kraške jame na Notranjskem, 7. znana koča pod Triglavom, 8. želez- niška postaja ob notranjski progi, 9. planina v Karavankah. Če si dobil pravilne besede, ti prve 6rke brane od zgoraj navzdol povedo prestolno mesto Slovenije. Rešitev velikonočne nagradne križanice Vodoravno: 1. Lukar, 5. dobava, 10. pot, 13. Granada, 19. los, 22. briket, 28. mokar, 38. okop, 34. hosana, 35. kovač, 37. Atene, 38. rogač, 40. anatom, 41 Bari, 42. poraz, 44. mati, 45. silicij, 46. ara, 47. dogodek, 48. gran, 49. remis, 50. Ararat, 52. Tula, 54. petek, 55. Emona, 57. barok, 58. oven, 59. Kasija, 61. kajon, 63. Miro, 65. ten, 66. granata. 68. rek, 69. Abel, 70. kabel, 72. ata, 74. teran, 76. Novi, 78. Venn, 80. soha, 82. dvor, 83. vodik, 84. sok, 85. kadi, 87. Cipek, 89. nevroza, 91. pop, 93. Marjeta, 95. Pazin, 96. telo, 97. Onega, 98. la-vor, 100. skaza, 101. lopar, 103. tnalo, 104. model, 105. komet, 106. salo, 107. podatek, 109. Oka, 110. matador, 112. oko, 113. katalog, 115. kino, 117. re, 118. oseba, 121. ilo, 122. opora, 125. as, 128. Masarik, 132. polotok, 134. cev, 135. gaber, 136. jK)kolenje, 141. Eli, 142. Uri, 143. oda, 144. ara, 145. A ca, 146. os, 147. Po, 148. Zlarin, 149. ar, 150. ro, 151. ep, 152. le, 153. Ob, 154. aga, 156. ona, 157. osa, 159. ate, 160. srp, 163. iz, 165. ba-tist, 170. ed., 172. uk, 173. natakar, 175. Makarij, 177. tir, 178. Lepoglava, 180. jetra, 183. so, 184. Udine, 185. age, 186. Elija, 187. ev., 190. trak, 193. vodomet, 199. oje, 201. Celovec, 204. tla, 206. tu-zemec, 212. sila, 214. ropot, 215. capin, 216. sreda, 218. pirit, 219. liana, 221. Domen, 222. veter, 223. Obir, 224. Levar, 225. akacija, 227. nos, 228. postava, 230. bičar, 232. leto, 233. jek, 234. kopel, 235. sleč, 237. pakt, 239. Meka, 241. Malh, 243. račun, 245. mak, 246. maček, 247. stot, 248. vik, 250. Starace, 252. rob, 254. rman, 256. rabat, 258. olupek, 260. gora, 261. kalup, 263. ikona, 264. Dolič, 266. Alah, 268. jetika, 270. Trek, 271. vile, 272 Be-nares, 274. oči, 275. Kobarid, 277. Oman, 279. žetev, 280. okel, 281. Raduha, 282. senat, 283. Avala, 284. notar, 285. Oziris, 286. Ga-Pa, 287. ranar, 288. Lenart, 289. kot, 290. stojalo, 291. tat, 292. Blegoš, 293. kanal. Navpično: 1. lopata, kosa, 2. ukor, 3. korak, 4. aparat, 5. dom, 6. osat, 7. Batum, 8. anilin, 9. vas, 10. polet, 11. ovitek, 12. Tacen, 14. raj, 15. alaman, 16. Neran, 17. ananas, 18. ded, 19. logar, 20. ogorek, 21. Sadok, 23. rak, 24. ingver, 25. Karel, 26. etan, 27. ton, 29. obesek, 30. Kamil, 31. Arij, 32. Risar, Kotor, 35. kip, 36. čik, 38. rob, 39. ček, 43. zajec, 49. rabin, 51. torilo, 53. Aron, 55. Erna, 56. atom, 58. aboa, 59. kadilo, 60. Stana, 62. napad, 64. oves, 66. Geza, 67. ahat, 69. avto, 70. kozel, 71. golen, 73. Adela, 75. Neva, 77. Ivko, 78. voza, 79. kopalec, 81. Arno, 82. delo, 83. vada, 84. Semič, 86. igo, 88. kot, 90. raketa, 91. potica, 92. Padova, 94. Jakob, 95. pot, 96. tok, 99. re, 101. la, 102. ra, 104. ma, 107. Peru, 108. kola, 110. Ma-kabejec, 111. Rogovilec, 113. karo, pagat, 114. Gali-lejec, 116. zalogaj, 117. Ra, 119. so, 120. Borotin, 123. pas, 124. rep, 126. sen, 127. rja, 128. Meran, 129. si, 130. Irena, 131. kipar, 132. polom, 133. Odesa, 136. PZ, 137. ol, 138. KA, 138. or., 140. eri-ka, 155. A. T., 156. okov, 158. akut, 159. Arijec, 160. Stalin, 161. rigoroz, 162. previs, 164 zel, 165. boj, 166. t. L, 167. ia, 168. sv,. 169. ta, 171. Dev, 172. ura, 174. as, 176. A. D., 179. Pilat, 181. stroj, motor, 182. zapik, 188. ritem, 189. tarok, kaval, 191. robec, 192. kor, 194. ocepek, 195. davek, 196. opal. 197. mir, 198. en, 199. orač, 200. Edip, 202. ep, 203. et, 204. Tisa, 205. Anam, 207. ud, 208. zob, 209. emir, 210. mečar, 211. enačaj, 212. sel, 213. letak, 216. Sket, 217. Ajas, 219. Loke, 220. Avar, 224. loček, 225. aloa, 226. akti, 228. Peca, 229. Al-ma, 231. rubež, 234. kapela, 235. streha, 236. Mi-lano, 238. Takovo, 239. Manila, 240. solata, 242. Haloze, 244. natega, 246. muren, 247. Solun, 248. Vanek, 249. kurat, 251. ročaj, 252. robot, 253. pirat, 255. namig, 257. titan, 259. Luka, 260. Gide, 261. kes, 262. pet, 264. Don, 265. čir, 267. Haro, 269. kepa, 271. val, 272. bar, 273. sat, 275. kal, 276. Dol, 278. Niš. Izmed onih, ki so križanico pravilno rešili, so bili izžrebani v četrtek, dne 1. aprila, in bodo dobivali dnevnik »Slovenec« šest mesecev brezplačno, sledeči: 1. Bizjak Franc, Ljubljana, Terstenjakova, 2-II. 2. Meh Angela, Celje, Krekova ul. 1. 3. Brozd Ivan, rudnik Rtanj-Boljevac, Moravska banovina. 4. Zadnik Anton, krojač, Bohinjska Bistrica. 5. Borse Mila, učit. abit, Trbovlje II. 6. Jenko Rudolf, Ljubljana-Moste, Predovičeva ulica 18. 7. Mrak Franc, Litija. 8. Hren Franc, Podpeč 27, p. Videm-Dobre- polje. 9. Vauhnik Božidar, kmet, Sv. Jakob v Slov. goricah. 10. Kovač Marija, Ljubljana, Lradišče 14. 1. Rant Majda, dijakinja, Stražišče pri Kranju. 12. Ciglar Jakob, Maribor, Mejna ul. 22. 13. Prosvetno društvo, Dol. Logatec. 14. Šinkovec Pepca, Ljubljana, Svabičeva 11. 15. Cerkvenik Franc, učitelj, Slivnica pri Celju. 16. Cukale Ivan, Novavas 2, p. Vrnika. 17. Bergant Janez, kaplan, St. Vid pri Stični. 18. Batič Anton, Rožna dolina, Cesta II. št. 9, p. Vič. 19. Skebe Ciril, dijak, Novomesto, Seidlova 1. 20. Jelšnik Vlastimila, Kostanjevica na Krki. Rešitev zlogovnice Čehoslovaška, Velike Lašče, Limbarska gora, kinematograf, peripetija, tekmovalnica, Debeli kamen, županovanje, Jerebikovec, Suha krajina, Holmec kamniški, Ledena jama, Tolsta Košuta, Na zelenicah, Podpeška jama, Velika Loka, dušebriž-ništvo, jeremiada, — Če veliki petek dežuje, suho leto napoveduje. Rešitev številni ce Čmrlj, znak, dež, Bug, pot, Vis. — Velikega petka je bilo treba za veliko nedeljo; smrti Boga samega je bilo treba, da je zazvonilo in zapelo ponižanemu človeku veličastno vstajenje. POZOR! Vljudno sporočam, da sem otvoril v Celju, Aškerčeva ulica 8 (prej Kulich), kleparsko in vodovodno inštalacijsko delavnico. Prevzemam v zgoraj navedenih strokah vsakovrstna dela, kakor tudi vsa popravila. Vsa dela in popravila izvršujem točno, solidno in po konkurenčnih cenah. — Proračuni brezplačno redno na razpolago. Za obilna naročila se priporoča AVGUST STOK sploino kleparstvo in vodovodna inštalacija CELJE, Aikerčeva ulica 8. MLADI SLOVENEC Prvi april Prvi april norce je bril. Vse je narobe obrnil: trezne je v jarek prevrnil, če pa je kdo bil pijan, hodil je strumno vzravnan; dedu klobuk ie odpihnil, da je ves nahoden kihniL, mene za brado je stresel, pa mi je škornje odnesel, da se še zdaj revež bos skrivam za grmom kot kos... Prvi april norce je bril: z medom bogate namazal je — revnim pa fige pokazal je. Pinčeva prigoda ^lllllllllllliuillll Gospodična Prismodična je na sprehod šla, s sabo ipa je vzela tudi pinča belega. Tam nekje ob beli cesti je ležala jama; gospodična Prismodična šla je dalje sama, pinč pa radovedno v jamo skočil je, poglejte. Kaj se tam je z njim zgodilo — to nam zdaj povejte 1 Za rešitev te uganke v slikah razpisujemo dve nagradi. Rešitve so lahko ▼ vezani ali nevezani besedi (t verzih ali prozi). Pošljite jih najpozneje do četrtka, S. t m. na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Rešitev velikonočne uganke Kakor je Kotičkov striček že vnaprej napovedal, je bila letošnja velikonočna uganka za nekatere reševalce v resnici nekolikanj trd oreh. Rešitev smo sicer tudi tokrat prejeli na kupe, vendar pa ie med njimi vse polno takšnih, ki niso pravilne. Večina reševalcev menda razlage ni dobro razumela, in tako so nekateri pustili strica Matevža, da je streljal po dvakrat, trikrat iti celo večkrat v ene mi iste obroče. To jim je 6eveda znatno olajšalo račun, trudili pa so se zastonj, ker so edino pravilne one rešitve, v katerih stric Matevž odda Štiri strele v različne kroge. To so krogi, ki so zaznamovani s številkami: 17, 23, 29 in 31. Za nagrado so bili izžrebani: 1. Valentin Albin, dijak ki. gimn. v Ljubljani, Društveni dom na Glincah pri Ljubljani. 2. Boža Pleničar, učenka II. razr. vadnice v Ljubljani, Miklošičeva 10. 3. Henrik Neubauer, učenec II. razr., Golnik na Gorenjskem. 4. Marica Ropič, Maribor, Koroška cesta 43. 5. Marjanca Tnrk, učenka I. razr. v Brežicah ob Savi. 6. Cvetka Benkovič, učenka II. razr. gimn. v šibeniku (Radijska postaja). Trmasta palica Pepček je fant od fare, da malo takih. Komaj petnajst let je star, pa ima že bogate izkušnje za seboj. Zato mu lahko verjamete, če vam pravi: nikar! Nikar namreč ne hodite s palico na sprehod, dokler ne dorastete. On že ve, saj ie sam izkusil. Njegovemu stricu je namreč padlo v glavo, da mu je za petnajsti rojstni dan podaril pravo 'pravcato palico. Je bila pač svoje vrste muha, ki včasih sede na nos takim tetkam in stričkom. Pepček pa je bil kajpak na svojo palico neznansko ponosen in jo je ves navdušen koj po kosilu ucvrl na sprehod, da bi ljudje spoznali, kakšen gospod je postal. Občudoval je ljudi, kako veličastno manajo s palicami po zraku in bijejo z njimi po taktu ob tla. Skušal jih je posnemati, toda nič kaj se mu ni hotelo posrečiti. Samemu sebi se je zdel podoben staremu cestnemu pometaču, ki s palico brska po tleh in odmetava pomarančne olupke in čokoladni papir vstran, da ne bi kazil lepote tlakovane ceste. Navrh vsega se mu je začela palica še zapletati med noge, da se je venomer spodtikal nad samim seboj. »Tako mlad — pa že pijan!« je zaslišal ogorčeni glas stare gosp-e. Pepčka je bilo sram, da je zardel. Stisnil je palico pod pazduho in jo odtlej no6il kot kakšno puško s konico naprej. Na svojo nesrečo pa je prezrl, da je imela palica zadaj zapopnien ročaj. Ta ročaj se je namreč zataknil v otroški voziček, ki je stal sredi pločnika. Ne da bi opazil, je Pepček vlekel voziček za seboj in zavil z njim celo v drugo ulico. Tedaj je zaslišal za eeboj velikanski vik in krik. Ozrl se je in videl, kako drviio za njim stražniki in preplašena pestunja. Velike muje je bilo treba, preden je stražnike prepričal, da ni ropar otrok, ampak miroljuben meščan, ki ima samo to nesrečo, da je na svoj petnajsti rojstni dan dobil v dar palico, s katero pa še ne ve, Itako bi ravnal, da ne bi bila ljudem v napoto. Trenutek pozneje je 6rečat Pepček svoja stara prijatelja Drejčka in Tevža. Še tega je manjkalo! »Halo! Pepček!« sta vpila na vse grlo. »Ali se ti je zmešalo?« Tolkla sta se z rokami ob kolena in se gro-hotala, da je odmevalo po vsej ulici. Ljudje so se pričeli ozirati in Pepčka je bilo sram, da bi 6e najraje v zemljo udri. Tevža je zvijal smeh in Drejče je imel vse solzne oči. Ko sta prišla nekoliko do sape, sta — frkolina nesramna, ki ne vesta, kaj je gospod — začela tuliti in kričati: »Pepček je gosnodl Pepček ima palico! Ha, ha, ha! Gospod s palico!« Pepček pa ni kar tako in ga ni lahko ugnati v kozji rog. Kar na lepem je pričel šepati. obenem pa je užaljeno zavrnil prijatelja: »Da vaju ni sram! Kako se moreta tako grdo norčevali I Saj vendar vidita, da nt morem hoditi brez palice. Komaj včeraj so mi odstranili obvezo. Mar ne vesta, da sem si poškodoval koleno?« Drejče in Tevž sta mu verjela in se pričela na vse načine opravičevati. Pepček jima je velikodušno oprostil, ker res nista mogla vedeti, da ima ranjeno koleno. Poslovila sta se in osramočena odšla. Pepček pa ie šantal tako dolgo, dokler nista prijatelja izginila za vogalom. Potem je obstal pred trgovino s fotografskimi aparati in se delal, kakor bi jih nameraval kupiti haimanj deset, v resnici pa je 6amo občudoval svojo veliko sliko v ogledalu. Samemu sebi je bil neznansko všeč, ko se je tako ob palico naslonjen jx»tavil pred izložbo, kakor to delajo gospodje ob nedeljah na sprehajališču in čemur pravijo »ležerna« drža. Po domače bi se temu reklo, da se sprehajajo z brezbrižnim korakom, kakor bi jim ves svet ne bil nič mar. Toda nesreča nikoli ne počiva! V hipu se je palica vdrla v zemljo in trenotek nato je Pepček že sedel na pločniku. Palica je namreč zdrknila v kletno odprtino in njen ročaj se je zataknil med klinovje. Pep>ček se je pobral in skušal izvleči palico iz železnega objema. Mnogo ljudi je obstalo in na pragu se je prikazal lastnik trgovine. Vsi so radovedno opazovali Pepčka. »Je že spet kakšen tič pridanič,« se je oglasil starejši gospod, »ki išče zaklade po kleteh.« »Kakšne zaklade?« so hoteli vedeti okoli stoječi. »Mar ne veste,« se je začudil stari gospod, »da taki-le mladi nepridipravi namažcjo konice svojih palic z lepivom in potem stikajo po kanalih in kleteh za dinarji, ki ljudem zdrknejo iz žepa?« Pepček pa se ni dosti zmenil za klepetanje ljudi, ker mu je palica le prevefrJnarraiala. V svoji trmi in svojeglavosti ni hotela in ni hotela jx>pu-stiti. Pejiček se je trudil, da mu je že pot stopil na čelo, toda paiica se ni udala. Rešil ga je šele stražnik, ki ga je privabila velika množica ljudi. Potegnil je palico iz železnih klešč in zabičal Pepčku: »Zdaj pa pojdi domov in ne počenjaj več takšnih neumnosti j>o mestu!« Pepček si tega ni pusfil dvakrat reči. Kar so ga nesle noge, jo je odkuril proti domu Pri tem je celo pozabil vihteti palico po zraku, kakor to delajo veliki ljudje ... Kako pravimo in kako bi bito v resnici ... Sedem h rižev ima na hrbtu ... Gotovo »te že večkrat slišali kakšnega očanca, ki je tarnal: »Oh, slaba je, slaba! Leta me tarejo, leta!« Ce ste ga potem vprašali, koliko je star, vam je odgovoril: »Šest križev imam že na hrbtu I« Prvič ste se tem besedam nemara začudili, kajti o kakšnih križih na njegovem hrbtu ni bilo niti sledu. Pozneje ste pa le iztuhtali, kaj ti »križi« pomenijo. Kolikor desetletij človek doživi, toliko križev ima na hrbtu — pravi star izrek. Med vami, ki tole reč berete, je gotovo največ takšnih, ki imate komaj deset let za seboj, z drugimi besedami bi se torej reklo, da imate šele en križ na ramah. Kako smešno bi bilo, če bi kdo v resnici imel vse polno križev na hrbtu, nam kaže risba, ki jo je naslikal Vilko Dobovič-n i k, učenec ? razr. mešč. šole v Brežicah. f,Naš Fran ceh naloge ne zna, zato si beti glavo, kar se da l4' Kadar si kdo na vso moč trudi 9 kakšno stvar: jo in tuhta nad njo ure in ure, pravimo: »Zastonj si beli glavo!« Kako bi bilo, če bi si kdo v resnici belil glavo, vidimo na sliki, ki jo je narisala Nuška Nosan, učenka I. razr. gimn. pri uršulinkah v Ljubljani. Rad hodi v šolo Teta: »No, Janko, ali rad hodiš v šolo?« Janko: »Seveda, teta! V šolo prav rad hodim, iz šoie tudi — samo dokler sem tam, mi ni nič kaj všeč!« MLADA NJIVA Otrok, poglei... Poglej to luč, ki skozi mrak hiti! Ta kaže pot ti skozi vse noči, po zemlji naši ravno, svetlo pot, da ne zabredeš v brezdno temnih zmot. Nasproti kakor zvezda se blišči in sveti v naše težke dni, ti za bodočnost črta jasno pot, da vedel boš hoditi kam in kod. Svarun, dijak v Ljubljani. V deveti deželi To, kar boste sedaj brali, sem doživel nedavno v snu. Takih sanj bi si želel vsako noč. Torej posluh! Prišel sem do obzidja Devete dežele. Videl sem velikana v oklepu in s sulico v rokah, kako je hodil ob obzidju. Jaz sem bil proti njemu tako majhen, da me še opazil ni, kako sem lezel čez obzidje. Ko sem prišel na drugo stran, sem videl prava čuda sveta. Prišel sem do prve hiše, katera skoraj ni bila hiša, ampak velikanska votla buča. Okrog te bučje »hišice« pa se je razprostiral vrt, ki je bil ograjen z lepo ograjo, katera skoraj ni bila ograja, ker je bdo pribito namesto deščic jjolno salam Prišel sem bliže. Iz buče je prišel, o groza, človek s sto rokami. Prestrašil sem se in zbežal. Ko sem stopal dalje, sem zagledal steklen grad, na katerem je stal najis: »Darg itrms«. Ker sem večkrat čul namesto »Deveta dežela« tudi »Narobe-svct«, sem prebral ta napis narobe in se stresel od groze, kajti narobe se ta napis imenuje »Grad smrti«. Zopet sem zbežal dalje. Prišel sem na cesto Na svoje veliko začudenje pa sem srečal tam znane prijatelje iz »Slovenca«, Tinčka in Tončka, za njim pa vrlega pasjega junaka Mukija. Podali smo si prijateljsko roke. Vprašala 6ta me, kam gre moja pot. Ko sem jima povedal, da potujem, sta se mi pridružila. Še kuža Muki je soglasno z nami zabevskal. šli 6mo dalje. Tedaj je prihitel z gora velik zmaj Ham In nas hotel požreti. Ravno na ognjenem jeziku nas je imel, ko sem se prebudil. Valentin Albin, dijak ki. gimn., Ljubljana. Na veiiho soboto Pred cerkvijo je velik dirindaj. Kmalu bo bla-goslovljenje ognja. Fantje komaj čakajo, kdaj bodo prižgali gobo in stekli domov. Kdor priteče prvi do križpota ob županovi hiši, ta sme prižigati ogenj po v«eh hišah. Potem dobi pirhov. da jih komaj nosi. Zato ni čudno, da fantje nestrpno gledajo k vratom, kdaj se bo prikazala procesija. Vsak ima že svojo gobo v rokah. Sršenov lanez ne. Razburjeno hciii od enega prodajalca do drugega in si ogleduje blago. Vse nru je predrago. »Koliko stane?« »Tri.« »Preveč! Kje pa naj vzamem!?« »Pa nič!« »Pa nič!« odgovori Sršenov Janezek kot v odmev. Ko stopi par korakov vstran, ga oni že pokliče nazaj. »No pa naj bo — dva ...« In volk je sit in koza cela S tresočo se roko vzame ponujeno gobo, ki visi na kratki žici. Pravkar prihaja izza cerkve županov Cencek. obdan od trume dečkov Kdor ima rlenar, tudi prijatelje. Janezek ve, da se samo hlinijo. Takih prijateljev j>a že ne mara Nak! »E, poglejte, kakšnega rogača ima. Se prste si bo opekel!« »Le glej, da si jih sam ne boš!« mu Janezek odvrne. Imenitna misel mu šine v glavo. Brž steče v trgovino in si kupi škatlico vžigalic. Sede za bližnje drevo, vzame nož in izdolbe gobo. Vsaki vžigalici od6eče glavico in napolni z njimi dolbino. Vse nato lepo zadela in si gobo natakne na daljši kos žice. Nato si gobo kar sam zažge. Počasi gre proti strojnicam. Zupanov že od daleč žuga s prstom in reče: »Sam je zažgal, zdaj bo pa tekel v vas in se bo zlagal, da je on prvi vzel ogenj od blagoslovljenega.« »Ne boni ne!« reče Janezek mirno, čeprav bi mu najraje tako primazal, kakršno mu je onikrat hlapec Tomo, ko je mački privezal lonec na rep. Ko se zdi Janezku čas primeren, stopi k Cencku in mu reče: »Bi mi držal nekoliko časa? Po mamo pojdem.« »Zakaj j>a ne!« odgovori Cencek. »Pa hitro pridi!« »Bom!« odvrne Janezek in 6e namuzne. Gre za zakristijska vrata in čaka. Večkrat pogleda skozi špranjo. Nenadoma se pokadi iz gobe. Hitro skoči izza vrat, nato pa gre počasi proti družbi. »Bum!« Goba se razpoči. Cencek zakriči, kakor bi ga iz kože vlekli. Roko ima čisto črno. »Kdo si je prste spekel, ti ali jaz. a?« zbadljivo reče Janezek in resno nadaljuje: »No. gospod inženirl Ali ste hoteli rakete spu ščati na luno? Neumni ste dovolj, da hočete luno tudi jjednevi videti, čeprav vas trka menda samo f»onoči!« Na te besede izgine v gneči Ljudje se zbirajo; kmalu jih je vse jnilno okrog ("encka. Vsi se mu smejijo. On pa plane v jok in steče proti domu Kdo je tisto leto ogenj prižigal l>o hišah.»ne vem... Albin Belko, Maribor. M. K.: Kot trop črnih vran Skrivnostno šumenje gre preko poljan. Škriančkova pesem se vzpenja vse više, v sladkosti spočetja njive drhte, pogrezajo v sanje se tiho, vse tiše. Tako pojdem vase. ko pride moj čas, ko sonca dovolj bo, da zmaga mrakove: pobožno bom v duši prst razrahljal in dahnil novo življenje v grobove. Takrat vam bom, 6estre njive, enak! Vse, kar sem samotno presanjal čez zimo, vse, kar pretrpel — blagoslovljeno bo. Kot trop črnih vran bridkost pojde mimo STRlCKOV KOTIČEK «»WMMMMIIIUIIIirHTTT11-----T~T-----------T~TT"T---------------........... Dragi Kotičkov striček! Danes Ti prvič pišem in sicer z groznim strahom. Bojim se, da bo tudi moje pismo romalo v koš. Upam, da je moj strah nepotreben. Lepo Te pozdravlja Miloš T u r k , učenec I. razr. nove bežigrajske osnovne šole. Dragi MiloS! Tvoj strah je bil res čisto odveč. Se na misel mi ni prišlo, da bi pismo s takšno modro in zanimivo vsebino potlal na daljno romanje v koš. Pri meni sploh nobeno pismo ne roma v koš, kajti mi v vseh teh devetih letih, kar v tem kotičku kot jx>lh čepim, še nihče ni poslal pisma, ki bi imelo — noge. Pismo brez nog pa romati ne more in ne zna, to boš menda že razumel, ne? Pa s tem nočem reči, da moj koš še nikoli nobenega pisma ni pohrustal; o, pa še koliko jih je ampak še vsa pisma 60 doslej kar f>o zračni poti sfrčala vanj... Tako bi bilo tudi Tvoje pismo kmalu sfrčalo, da se mi ni zasmililo, ko je [>a revše tako drobno in ubogo. Sem pač blagega 6rca, Boga zahvali! Pa še drugič kaj! Lep jjozdravček Tebi in vsej bežigrajski šoli! — Kotičkov striček. Dragi Kotičkov striček! — Tvoja velikonočna uganka se mi ni zdela prav nič težka. Rešila sem jo, kot bi mignil. Kako pa kaj drugače? Ali si dobil kaj dosti pirhov? Meni jih je gospod župnik nasul zvrhan predpasnik. Veš, kaj se mi zdi? Zdi 6e mi, da je »Mladi Slovenec« najboljši list na svetu. Vse mi je v njem strašno všeč in z bratcem ga zelo rada bereva. Sapramiš, ga včasih f>ogruntaš! Prav lepio Te pozdravja Tvoja Boža Pleničar, učenka II. razr. vadnice v Ljubljani. Draga Boža! — Ce se Ti »moja« velikonočna uganka res ni zdela prav nič težka, si upain staviti zvrhano pest jabolčnih olupkov, da imaš glavo na pravem mestu in da ni v njej niti pol kile slame ali otrobov. Takšno glavo bi morali imeti na vratu vsi. Skoda, škoda, da je nimajo! Nekateri imajo na vratu glavo, ki je stokrat bolj podobna zeljnati kot pravi, nekateri pa glavo, ki je v sredi votla kot balon. Zahvali Boga in srečo junaško, da Tvoja glava ni takšna! Kako mi je kaj drugače? Drugače mi je pa tako, da se včasih držim kot kisla kumara in bi se od jeze in žalosti najraje v zid zaletel, če bi bil iz gumija. Pa na žalost še nisem žoga, ki se veselo odbije in poskoči do stropa, nego sem še vedno Kotičkov striček. In dokler bom Kotičkov striček, se v zid ne bom zaletaval, pa če hi bil še tako žalosten in jezen, (o mi lahko verjameš, če hočeš. Ce pa nočeš, pa ne. Tako mi je, vidiš... Ali zdaj veš? Ce sem kaj pirhov dobil, te tudi zanima? O. pa koliko sem jih dobil! Toliko, da jih prešteti ni6em mogel in sem se nazadnje od same jeze — prebudil. Da bi bil »Mladi Slovenec« najboljši lisi na svetu. Ti pa pri najboljši volji ne morem verjeti. Ce bi bil, bi moral tudi jaz kaj vedeti o tem, ali ne? Tako pa vem samo to. da ni najslabši — in to je tudi nekaj vredno, primojkokoš! S to »pri-mojkokošjo* naj bo za danes moj odgovor končan, prihodnjič pa še kaj, če se moj količek medtem ne j>odre. Pozdravljena! — Kotičkov striček. So na svetu Ifudje ... So na svetu ljudje, ki včasih niti dinarja ne premorejo, da bi si kupili košček kruha, ki vse leto ne spravijo skupaj toliko, da bi si kupili skromno obleko, ki imajo preluknjane podplate in komolce in ki dostikrat ne vedo, kam bodo položili trudno glavo — — — in so na svetu ljudje, ki imajo v svojih blagajnah toliko denarja, da ne vedo, kam bi z njim. Na najrazličnejše načine ga razmetavajo, samo to jim nikoli ne pride na misel, da bi vsaj majhen del svojepn bogastva poklonili revežem ... Zato je pa dandanes tako hudo na svetu! Tudi kanadski tovarnarji čevljev imajo denarja na kupe. Noč in dan so si belili glave, kako bi se iznebili vsaj nekaj milijonov, da se jim blagajne ne bi razpočile .. In so jo bi6tre glave nazadnje iztuhtale: sklenili so podariti angleški kraljici za kronanje par čevljev, ki bodo pokriti z neštevilnimi demanti in nibini. Nič več in nač manj kol 630 milijonov dinarjev bodo ti imenitni čevlji veljali! Ali veste, prijatelji mladi, koliko navadnih čevljev bi za ta denar lahko kupili? Toliko, da bi z njimi lahko obuli več kot 7 milijonov ljudi, to se pravi polovico Jugoslavije! Zanimiv račun, kajne? Pregovor Enemu vse, drugemu drugemu — bič. nič. Enemu piško, Vprašanje Francck: »Mama, kdo pa prav za prav nese jajca?« Mama: »Kokoši.« Francek: »Ali jietclin ne?« Mama: »Nak. petelin pa ne.« Francek: »Pa zakaj ne? Ali jih noče nesti ali ne more?« » Šolska naloga Učitelj je ukazal učencem, naj napišejo nalogo z naslovom: »Kaj je lenoba?« Najhitreje je nalogo končal Janezek: na koncu prazne strani je kratkomalo napisal: »To je lenoba!« Naš domači zdravnik i G. V. — M. V dobi mene vas je mučil krvni pritisk v glavo. Zdravnik vam je predpisal zdravila; a hkrati ugotovil, da se vas loteva boljščavost (Bazedova bolezen), ki se da odpraviti samo z operacijo. Kaj naj vam svetujem na daljavo? Za zdaj nič, razen da potrpite preko mene, zlasti ker se vam je polegel naval krvi v glavo. Ko mine ta doba, potem vam šele ne svetujem prav nič, zakaj o primernosti operativnega zdravljenja treba mnogoterih in neposrednih ugotovitev glede splošnega stanja motenj in presnove, torej zadev, ki se dajo ustanoviti ali v dobro opremljenem zdravilišču ali bolnišnici. Malokateri zdravnik ima zasebno vse te priprave pri rokah. — Držite se vedno samo enega in vedno istega strokovnjaka za notranje ali splošne bolezni. I. C. — D. Oteklo modo (vi pišete »jajnik«) je navadno nasledek okužbe, prav pogosto je tudi je-tičnega (tuberkuloznega) izvora, ki je v bolniku samem. So pa še druge možnosti. Kako naj vse to razpoznam in za vaš primer svetujem primerno zdravljenje? L. V — S. Močno utripanje srca zvečer, ko ležete, je morda živčne narave, morda nasledek napetosti v trebuhu, niso pa izključene še druge možnosti: srčna napaka v zaklopnicah ali mišičju se mi zdi manj verjetna, sicer bi jo bil zdravnik odkril. Skrbite za redno in zadostno iztrebljanje, večerja naj bo zgodnja in pičla, na nagajivo srce si devajte obkladke z razredčenim kisom; za čase, ko je srce bolj nemirno, vam svetujem čaj iz špaj-ke in mete, ki ga pijete po malem hladnega in brez dodatkov. Ista. Razjedlina od seča pri mali deklici je bržkone drugačnega izvora. Vsaj dvakrat na dan umijte otroka s kamiličnim čajem ali otrobovo vodo ali pa tudi presnim mlekom, razjedeno kožo osipljite s smukcem. te se stanje otroku ne iz-oljša v dveh ali treh tednih, spravite otroka k zdravniku. M. H. — Lj. Znak nosečnosti naj bi bil izliv neke tekočine? Zadev.a mi ni jasna, vaša domneva ni utemeljena. Dejanska nosečnost prvih mesecev •e da ugotoviti samo po zdravniškem pregledu. So zadeve, ki se ne morejo razpravljati javno. F. E. — Lj. Nespečnost radi šumenja v glavi, vrtoglavost in napadi slabosti so znaki ali sprememb v ušesih ali otrdelega žilja. Brez zdravniške preiskave je pameten nasvet nemogoč. A. Š. — M. Otrpevanje prstov na desnici je morda izraz motnje v obkrajnem (perifernem) živčevju, še bolj verjetno pa v osrednjem (hrbtnem mozgu ali možganih). Dajte se čim prej pregledati po zdravniku strokovnjaku za živčne notranje bolezni, če nimate sredstev, pa v ambulatoriju bo-nišnice ali na šolski polikliniki. Čudim se, da kot dijak omalovažujete resno in za vas važno zadevo tako dolgo s praznim ugibanjem! Isti. Kajenje vam povzroča slabosti? Čemu se pa silite ž njim! M. P__K. Napadi nemirnega dihanja, zavijanja oči in krčevitega jokanja pri trimesečnem do-jencu so izraz otroške božjasti, ki je različna od prave božjastL Otroško božjast opazujemo pri angleški bolezni, prebavnih motnjah, vročnici in raznih živčni boleznih, ki so v zvezi z nedostajanjem dopolnil (vitaminov). Velike opreznosti trebi pri dajanju umetno napravljenih in zgoščenih dopolnil, da ne nastanejo nepopravne škode. Posvetujte se z zdravnikom, katera naravna hraniva vsebujejo dopolnila, potrebna vašemu otroku, in ne delajte tvegavih poskusov z reklamnimi izdelki! Vedite pa, da so v materinem mleku vsa dopolnila v zadostni meri in najboljši obliki. Če ne morete več sama dojiti otroka, naprosite katero sosedo, da vam ga podofi dva- ali trikrat na dan, pa bo vaša mučna skrb odpravljena! I. G__M. Srbež na neimenovanem mestu in okolici se pojavlja pri nekih glisticah (»živih nitkah«), zlati žili, motnjah v medenici, pa' tudi pri splošnih boleznih, kakor je sladkorna ali protin. Za pameten nasvet je vsekakor potrebna točna zdravniška razpoznava vzroka vaši nadlegi. A. M. — L. Mena se kaže različno, neredna čišča, motnje pri srcu, občutnost dojk, ki vam kali nočni mir, so bržkone v vzročni zvezi z vašo sedanjo dobo. Kot domače pripomočke vam svetujem priprosto, hranitev, redno iztrebljanje in pitje časa iz špajke in mete. I. V. — N. Čir (ali rana) na želodcu je časih trdovratna bolezen, ki se ne zaceli rad, rad pa ponavlja. Tudi zarasli čir dela še motnje radi morebitne brazgotine. Krvave srage v blatu in neznatne bolečine pomenijo t. zv. zlato žilo. Dajte se o priložnosti pregledati po zdravniku. Domačega zdravljenja vam ne priporočam, ker ne maram, da zamudite časa, ko se da nadlogi še odpomo&i. R. S. — K. Dušico (astmo) si preganjate brezuspešno že tri leta? Noben zdravnik vara doslej ni pomagal. Ali naj se tudi jaz uvrstim med nezmožne mazače? Ker vas dušica napada samo ponoči, domnevam, da tiči povod napadov v spalnici sami. Spravite iz spalnice vse, kar je škodljivo za dušičnika, predvsem vsako perje (v blazinah ali odejah) in vse, kar dela prah ali povzroča duh, tudi dišeče rastline. Mnogim škodujejo glivice, ki rastejo na vlažnih tleh ali vlažnem pohištvu. Utrjevanje oziroma odpravljanje dušične pripravljenosti se da doseči na več načinov, nobenega zdravljenja ni, ki bi pomagalo v vsakem primeru. Ta ozdravi v primernem podnebju, drugi z navadnim utrjevanjem (z vodo, zrakom in soncem), tretjemu koristi umetno obsevanje in neke vrste elektrizira-ztje, četrti se izboljša z vbrizgavanjem zdravil. Tudi prehrana je časih odločilnega pomena. Odločite •e za poskus, da se hranite najmanj tri mesece zgolj z mlekom in rastlinsko hrano. Pa mi pišite kaj o svojem stanju čez pol leta (sklicujoč se na ta odgovor)! J. J. — Lj. Obilna čišča pri slabotnem, komaj petnajstletnem dekletu vas vznemirja? Čudno je res, da se ta motnja ne opaža tolikrat pri krepkih mladenkah. Svetujem vam, da naj se dekle, ki morda preveč čepi v šoli in doma, vsak dan pošteno razgiblje na prostem, vsak teden naj se do dobra sprehodi. Dajajte ji, kadar se le da, žolico, tekočo ali strnjeno, živalsko ali rastlinsko. Ob čišči naj pije dekle rmanov čaj (bot. achillea mittefolius). večkrat na dan po malem. Tudi sladka skorja ali cimet slovi za tako rabo že davno. Izmed domačih pripomočkov omenjam še prah iz pretinov orehovih jedrc. Če bi vse to ne izdalo, treba dekleta spraviti v zdravniško oskrbo. A. V__L. Čir na dvanajsterniku, ki vas po malem nadleguje že sedmo leto, ne more biti rak, zakaj rak konča človeka prej ko v dveh lejih. Ali se izcimi kdaj iz čira rak, je še sporno vpra- mimnmimraniiiiiiiimniiminmni ODREŽITF mHiniiiiiniimmmmmtimiimimii iflftfliJff' šanje. S primerno prehrano čir ozdravi, časih še treba lekarniških pripomočkov. Posvetujte se z domačim zdravnikom, saj se take stvari ne dajo vardevati na daljavo. Ista. Za zamašeno in srbeče uho ne poznam domačega zdravljenja. F. P. — P. Glavobol, ki traja pa več tednov, in nato večtedensko potenje vas nadleguje od mene sem že deset let, vsako leto po nekaj mesecev. Pomenite s z bližnjim izkušenim zdravnikom, kako se v topli letni dobi utrjujte doma; če morete, pojdite tudi v toplice, ki slujejo v vaši deželi Zdravljenja v bolnišnici vam ne priporočam; miru, ki si ga želite, ne najdete tam, morda tudi ne dovolj potrpežljivega in obzirnega ravnanja. V. M. — L. Obolenje hrbtenice s hromenjem beder pomeni bržkone jetiko v hrbtenici. Deček spada najprej v bolnišnico, ki je kirurško opremljena. D. T. — S. Bolečine med želodcem in prsi sredi noči so značilne za čir proti koncu želodca ali v dvanajstniku. Bolniku treba neposredne zdravniške oskrbe. M. P, —P. Hud kašelj, ki traja že dve leti, bi si upal začeti zdraviti samo, ako bi imel bolnika nekajkrat pred seboj. M. V. — N. B rez iskazila in opravičila. Za veliko noč sem prejel pirh, ki se mi zdi vredem, da ga v vsej pristnosti pokažem obiskovalcem naše pomenkovalnice. Pirh je pismo s temle besedilom: Spoštovani gospod zdravnik! V »Slovencu« z dne 6. IX. 1936 ste mi odgovorili pod naslovom »Živčna razboljenost« in mi priporočili Vaš zdravilni načrt, ki naj, če se ga resno poprimem, prinese olajšanje mojih težav, in ste želeli, da Vam poročam o svojem stanju čez tri mesece. Z načrtom nisem takoj pričel, ker nisem mogel prej priti do vseh priporočenih mi knjig, posebne težave pa sem imel z Feuchtenslebenovo »Dietetiko duše«, ki sem jo dobil antikvarno iz Belgrada. Za vse tri knjige sem izdal okrog 150 dinarjev (torej kot za eno psihiatrijsko vizitol), a uspeh je bil presenetljiv. Čeprav se nisem v pogledu fiziološke diete striktno držal vseh Vaših navodil (ker sem večkrat večerjal pozno in obilnejše), duševno dj,|tetiko sem opravljal tako pre- cizno, da je zdravljenje napredovalo od dne do dne, in danes sem zahvaljujoč se vam, gospod, popolnoma drug človek, kar vsa moja okolica opazuje in se čudoma vpraša, kaj je to postalo iz mene. Vsi simptomi razboljenosti so minili kot eez noč in upam, da se nikdar več ne povrnejo, a ni šlo tako gladko od rok, ker je bilo treba predvsem hoteti, hoteti in zopet hoteti, kar ljudem kot sem bil jaz, največ nedostaja, da se dvigne bitje, ki je bilo tako globoko padlo. Če bi le to bil uspeh zdravljenja, da sem opustil tavanje od psihiatra do psihiatra, ki mi je toliko denarja (tako težko zasluženega!) odvzelo, bi bilo že nekaj pomembnega. Danes bi me pa ne pregovorili vsi ljudje tega sveta več, da potrkam na njihove duri. Drugo, kar morem nazvati krono vsega zdravljenja, je to, da sem po temeljitem razmišljevanju po Vaši metodi našel zopet Boga svoje mladosti. On je bil tisto, kar sem dolgo pogrešal, a kar nisem mogel najti v Freudu ni v Adleru ni v Conču. Boga sem našel in tako sem srečen, da bi hotel vsemu svetu to razkriti. Tako sem ponosen, da se morem smatrati za nekakšnega malega kon-vertita. Jaz, ki sem dolga leta bežal proč od Boga in katoliške Cerkve, sem danes najsrečnejši, ko morem javno manifestirati svojo vdanost Kristusu — Kralju, in poklekniti pred belo Hostijo. O Marko Avrelij, o Feuchtersleben, o Ušenič-nik! Hvala Vam za to, kar ste iz mene naredili: Marko Avrelij, ki me je kot pogan uveril, da je Bog; Feuchtersleben, ki me je povrnil zaupanje v sebe in Ušeničnik, ki mi je pokazal pot, kam naj usmerim svojo ozdravljeno dušo! Hvala Tebi, neznani zdravnik, ki si me spoznal s temi avtorji in mi dal navodilo razumnega življenja! Se nekaj je manjših dvomov v meni, ki se jih kot nenavadno kritičen duh ne morem tako zlepa iznebiti, a naučil 6em se vere in molitve in dvomi kot po višjem navdahnjenju sčasoma minevajo. Končno si večkrat mislim: ali niso bile vse moje težave le odlomek v božjem načrtu, da 6e privede na pot spoznanja izgubljena duša? Resnica je: Ti narediš človeka, o Bolečina! O, še srečnejši bi bil, gospod zdravnik, ko bi ne bili v tako strogem inkognitu in bi Vam mogel osebno stisniti v beli Ljubljani desnico v znak svoje večne hvaležnosti. S spoštovanjem in prisrčnimi pozdravi ostajam Vaš vdani.., Pravni nasveti | odgovarja samo na vprašanja, ka- | I terim ie priložen tale odrezek E E ..Slovenec", 4. apriia 1937 | iuiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiniiiniiiinitiiiiuinuMiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiimnnniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiil Zavarovan pri OUZD. A. R F. Obrnite se vendar na okrožni urad za zavarovanje delavcev, ki vam bo dal točen odgovor, kakšne pravice ste z zavarovanjem že pridobili. Nabava listin za sprejem v članstvo drage občine. B. B. Občina, ki jo prosite, da vas sprejme med svoje člane, ni dolžna uradoma nabavljati listin, s katerimi je treba dokazati, da izpolnjujete pogoje za sprejem. Listine si morate pač sami nabaviti. Članstvo pri bolniškem fondu za državno prometno osebje. R. M. Če so vaše navedbe točne, bi imela vaša mati po § 19 naredbe o zavarovanju prometnega osebja pravico do članstva bolniškega fonda, ker živi v družinski skupnosti z vami, ker nima nobene imovine, niti ni sposobna za delo in jo vi vzdržujete ter tudi ni zaposlena v državni ali .samoupravni službi. Pojasnitev oblastni upravi bolniškega fonda, ki odloča o priznanju pravice članstva pri bolniškem fondu bratove težke gospodarske razmere, ki so takšne, da ne more prispevati za vzdrževanje matere. Morda bo nato spremenila svoje stališče. Pokojnina za vdovo vpokojenca južne železnice. Vprašujete, če ima pravico do penzije žena, ki se je poročila 1. 1906 z tedaj že vpokojenim progov-nim mojstrom pri južni železnici. — Za presojo gornjega primera so merodajni predpisi bivše južne železnice, in sicer statut o pokojninskem fondu za služitelje. Po navedenem predpisu ženska, ki se je poročila z vpokojencem, ni imela pravice do pokojnine po njegovi smrti in je tudi danes nima. Pokojnina častnikove hčerke. M. O. Pismeno ne odgovarjamo. Ugibanje o. pravici pokojnine nikomur ne bo pomagalo, nam pa vzame polno časa. Napišite točno vprašanje s potrebnimi podatki, kdaj je oče umrl, zakaj je bila prošnja za pokojnino odbita in kdaj, starost hčerke itd., pa boste dobili točen odgovor. Odpravnina po stricu? 1. J. P. — Živeli ste pri stricu poročenem posestniku brez otrok, od svojega tretjega leta dalje do sedaj, ko ste se poročili, torej skozi 30 let. V tem času ste opravljali vsa dela na posestvu, niste pa dobili nobene plače. Vprašate, če vam je stric dolžan plačati odpravnino ali ne. — Ce vam je stric obljubil, da vam bo zato, ker pri njem delate, kaj dal, potem ste pač delali na posestvu v pričakovanju obljubljene nagrade. Potem lahko zahtevate od strica toliko, za kolikor je bil z vašim delom obogaten. Če vam pa stric ni nič obljubil in ste delali na posestvu iti zato imeli popolno oskrbo, ne morete od strica ničesar zahtevati. Poroka proti volji staršev in dolžni delež. I. V. N. Š. — Hčerka se je poročila proti volji staršev in zato ni dobila dote. Par let nato je umrla mati in je oče poročeni hčerki dal 25.000 Din kot dediščino po materi. Oče je nato napravil oporoko iu določil za dedinjo drugo hčerko in obenem določil, da mora ta prvi hčerki izplačati po njegovi smrti 15.000 Din. Oče še ni umrl. Prva hčerka je zvedela za očetovo oporoko in pravi, da bo od očeta zahtevala polovico dediščine. — To, kar je dobila prva hčerka kot dediščino po materi, se ne more všteti v dolžni delež, ki ga ima pravico terjati po očetovi smrti od očetove zapuščine. Ker ima oče le dva otroka, znaša dolžni delež za vsakega y, očetovega premoženja. Prva hčerka bo po smrti očeta imela pravico zahtevati od druge hčerke, oporočne dedinje, dopolnitev dolžnega deleža, v kolikor v oporoki določenih 15.000 Din ne dosega četrtinke očetove zapuščine. Vrednost zapuščine se bo ugotovila po času očetove smrti. Poroka proti volji staršev ne vpliva na pravico otroka do dolžnega deleža. Vmesna stena. V L. — Če ste postavili leseno steno na svoje stroške v tuji hiši, jo lahko pri izselitvi odstranite, seveda ne smete pustiti razkopanih zidov, ampak vse stene morate ob izselitvi zapustiti v takem stanju kakor so bile ob vselitvi. Glede odškodnme za steno se lahko pogodite ali z gospodarjem ali pa s stanovanjskim naslednikom. Zakup njive. J. R. Z. — Ce ste v jeseni vsejali žito na njivo, ki jo imate že 7 let v zakupu in hoče gospodar njivo sedaj prodati. p°tenl vam mora novi lastnik njive pravočasno odpovedati. Če ni bil med vami in lastnikom dogovorjen odpovedni rok, potem velja zakoniti 6 mesečni odpovedni rok za obe »trani. Tekom 6 mesecev boste pa žito že sami pospravili. Posledice napada. R. M. D. — Leta 1931 ste bili vslrd napada težko telesno poškodovan. S poškodovanem ste se poravnali za bolečine in stoji v razlogih kazenske sodbe zanisano, da sta se poravnala za bolečine za 5000 Din in povračilo vseh stroškov in izgube časa Prejeli ste 5000» Din in vprašate če lahko zahtevate še odškodnino, ker ste radi posledic poškodbe bili vpokojeni. — Važno je, kako ste se s poškodovancem poravnali. Ali ste pristali na plačilo zneska 5000 Din za enkrat in vselej za vse skupaj ali pa le za bolečine. To kar je zapisano v razlogih sodbe ni merodajno, ampak le to, kar sta se takrat domenila, če so bile plačane le bolečine, ostalo — zamuda časa, manjša pridobitna zmožnost — pa ne, potem lahko zahtevate še sedaj popolno odškodnino za vsa leta nazaj, če je bil napadalec obsojen radi hudodelstva težke telesne poškodbe; če je pa bil obsojen le radi prestopka, potem lahko zahtevate odškodnino Ie za zadnja tri leta, za ostala leta je pa že zastarana. Če znaša škoda izpod 12.000 Din, lahko sami tožite pri okrajnem sodjšču, če pa nad 12.000 Din, potem morate vložiti tožbo po odvetniku pri okrožnem sodišču. Z ubožnim spričevalom lahko zaprosite za pravico revnih in zastopnika revnih.. Neplačani obtrniški računi V. J. H. Če vam je delal obrtnik v letih 1923 do 1931 in zato še ni prejel plačila, potem je pošteno, da vi vsaj sedaj to plačate. Res pa je, da terjatve iz obrtniških računov zastarajo tekom treh let. Zastaranje se pa prekine s sodnim ali tudi izvensodnim priznanjem in teče od tega časa dalje z nova 3 letna zastaralna doba. Obresti dolga. V. J. H. Dolgujete posestniku od leta 1931 dalje 1000 Din z dogovorjenimi 5% obrestmi. Obresti in glavnice do sedaj niste plačali. Vprašate, če 6te sedaj dolžni plačati vse. — Dolžni ste plačati glavnico in 5% obresti do zadnja tri leta. Ostale obresti so že zastarane, če jih niste sami v zadnjih 3 letih izrecno priznali. Poslcdice ločitvene pravde. N. F. Z. Če ste tekom ločitvene pravde navedli v tožbi in pred sodiščem razne okolno6ti, ki jih smatra vaša sedaj ločena žena kot obrekovanje, potem vas za to lahko toži radi žaljenja časti. Priliko boste imeli pred rednim kazenskim sodiščem, da dokažete resničnost vaših navedb, sicer boiste obsojeni radi obrekovanja, ker ste neresnične trditve izrekali. Tako tožbo lahko vloži vaša žena tekom 3 mesecev odkar jih je zvedela, sicer je tožba prekasna. NsrzdnjOL $4O£OCCL upliva na ves organizem« Dobro sredstvo za odvajali, ki zanesljivo deluje in ima prijeten okus, ja Jll.rij.S.8r2J»«;j6 Zakupna ali najemna pogodba? A. I. T. Za pogodbe o najemu zgradb in stanovanj se plačuje taksa po velikosti letne najemnine in 6icer do zneska 2400 Din so takse proste, od 2400 do 3600 Din se plačuje 10 Din, do zneska 6000 Din pa 20 Din itd. lake najemne pogodbe se pa plača taksa po trajanju in vrednosti zakupa \%. Za potrdila o prejemu denarja se plača taksa 12%. Za potrdila o prejeti najemnini se pa plača taksa: do zneska 500 Din en dinar, do 1000 Din dva, do 2000 Din pa 5 dinarjev. Prevdarite, kakšna oblika pogodbe bo za vas ugodnejša. Bolna hčerka. F. D. g. Bolnica, ki je zavarovana pri OUZD, pa se je zdravila pri privatnem zdravniku, s katerim ni osrednji urad za zavarovanje delavcev poprej 6klenil pogodbe za zdravljenje svojih članov, nima pravice do povračila 6troškov, povzročenih s tem zdravljenjem, razen dokazanih nujnih primerov. — Vašega primera ne bodo smatrali za »nujni primer«, ker je imela hčerka uradne zdravnike na razpolago. »Janez«. Ker nista dva vaša brata neposredno pred vami odslužila popolnega roka, vi nimate pravice do skrajšanega. Tudi kot »hranilec« nimate pravice do skrajšanega roka. Oni predpis na kate-tega se zmotno sklicujete, dovoljenje za skrajšani rok devet mesecev rekrutu, ki nima v rodbini nobenega moškega člana, sposobnega za delo ali pridobivanje in to le tedaj, če plačuje dotična rodbina več kot 120 dinarjev neposrednega davka na leto. Preozka struga. S. A. Iz vašega dopisa izhaja, da je okrajno načelstvo že uvedlo postopanje, da se odpravijo nedostatki. Počakajte na rešitev. Če je ni, vprašajte v navedenem uradu. Ni verjetno, da bi se stvar zavlačevala, ker »ni nič«. Nadzorstvo nad okrajnimi načelstvi vrši ban. Posojena hranilna vloga. J. A. Hranilnici ste morali plačati večji dolg iz poroštvene obveze. V to svrho vam je sorodnik odstopil svojo vlogo iste hranilnice, vi ste se pa leta 1935 zavezali sorodniku plačevati po 100 Din na mesec do popolne poravnave izposojene vloge in ravnotako tudi obresti. Ker pa sedaj hranilnica ne izplačuje hranilnih vlog, ste mnenja, da se 'tudi vam ni treba držati obveze napram sorodniku. — Vaš dolg pri sorodniku je nastal leta 1935 in se torej v nobenem primeru zaščitne odredbe nanj ne nanašajo. Zato vaše mnenje ni pravilno in bo vaš sorodnik verjetno lahko iztirjal od vas dolžne obroke, zlasti ker sami priznate, da 6e je sklenil dogovor ne glede na zaščito. Nerednosti pri dostavljanju pošte. S. M. Javite svoje pritožbe poštni upravi v Ljubljani, ki bo že znala napraviti red. Amnestija. M. M. Povejte, kdaj ste bili amne-stiraui in radi kakšnega dejanja ste bili obsojeni ter na kakšno kazen. Nato vam bomo šele mogli odgovoriti na vprašanje, ki ga ponovite. Odškodnina radi odpovedi službe. M. M. L. Vstopili ste v službo pri nekem podjetju, ki vas je nameravalo poslati v inozemstvo radi specializacije. Ko bi skoro imeli oditi, vam je 15. avgusta službo odjx>vedalo za 30. september baje vsled pomanjkanja dela. Medtem ste se oženili in je žena tudi odpovedala službo. Vprašate, če lahko zahtevate kakšno odškodnino. — Ker ste bili očividno zaposleni »s trgovinskimi aH višjimi trgovinskimi ali pisarniškimi posli« veljajo za vas predpisi § 332 in sledečih obrtnega zakona. Po tem § se sme službeno razmerje razdreti s pretekom vsakega koledarskega četrtletja po predhodni šestte-denski odjx>vedi, če ni dogovorjeno drugače ali če ni krajevnega običaja, ugodnejšega za službojem-nika. Ker je podjetje postopalo po teh predpisih, ni upanja, da bi mogli dobiti kakšno odškodnino radi odfiovedi. Trinajsta plača. M. M. Bili ste v službi pri fiodjetju osem mesecev Vprašate, če vam pripada za ta čas sorazmerni del trinajste plače. Službena pogodba trinajste plače ne omenja, ampak govori le o mesečni nagradi na ime plače in pravi, da v ostalem velja obrtni zakon. — Če je bila 13. plača dogovorjena, bi vam jx> § 228 obrtnega zakona pripadala za čas, ki ste g-a prebili v službi sorazmeren del Če pa ista ni bila dogovorjena, vam seveda ne pripada. Kmetijski nasveti Gnojenje vrta z umetnimi gnojili. I. U. Lj. — Obdelujete vrt, ki ima površino 40 m2. Štiri leta ste ga že gnojili s konjskim gnojem, z lesnim pepelom in enkrat tudi s straniščnico. Letos pa nameravate namesto gnoja potrositi v vrtu umetna gnojila- Katera od teh bi bila za zelenjavo najpri-kladnejša in v kateri množini bi naj jih potrosili? —r Ce ste že štiri leta gnojili vrt s hlevskim gnojem, tedaj je v zemlji humusa dovolj, zato lahko za eno leto opustite to vrsto gnoja ter ga nadomestite z umetnimi gnojili. V ta namen vzemite za površino 402 kg apnenega dušika, 2 kg kalijeve soli in 4 kg supertosfata. Ko ste vrt prekopali ali prelopatili, potrosite ta gnojila vsako zase povrh zemlje in jih nato z grabljami zmešajte z zemljo. Se bolje je, če apneni dušik potrosite še pred prekopavanjem, da se temeljito zmeša z zemljo. Super-fosfat in kalijeva sol pa pride na vrsto na že prekopano zemljo. Ta gnojila dobite pri Sever in Komp., trgovina s semeni, Gosposvetska cesta v Ljubljani. Sončnica zemljo izmozga. I. Z. V. — Vprašujete, odkod jemlje sončnica snovi za svoje močno steblo. Če iz zemlje, tedaj jo močno izmozga in škoduje njeni rodovitnosti. — Od kod pa naj sončnica črpa hrano, če ne iz zemlje? Saj to delajo vse rastline in tudi ona ni izjema. Da pa res potrebuje mnogo hrane. 6e vidi iz tega. ker zahteva za dobro uspevanje močno, dobro gnojno zemljo. Potrebno ji je tudi obilo vlage ki dovaja hrano iz tal v široke liste, ki izpufotevajo odvišno vodo. Pri tem seveda zemljo precej izčrpa, kakor večina okopanin. Vzlic temu ostane v zemlje še toliko hrane, da po njej žita dobro uspevajo. Zimska solata objedana od strun. I. F. Tr. — Jeseni ste posadili zimsko solato, ki se je pa sedaj spomladi posušila. Pri natančnem raziskavanju ste ugotovili, da je bila spodjedena od malih, trdih, rumenih črvičkov Želite navodila, kako bi te čr-vičke zatrli, in pojasnila, kako so se zaredili. — Ti mali, rumenkasti, trdi črvički, blizu 2 cm dolgi, so ličinke poljske pokalice, strune imenovane. Te objedajo plitvo v zemlji razne korenine; najljubša sta jim pesa in krompir. Spomladi pa, ko ni lega korenstva se zelo rade spravijo na solatove korenine in tedaj napravijo tu lahko veliko škodo. Tudi na njivah so zelo škodljive, ker napadajo oves, ječmen, pšenico in druge rastline. Njih razvojna doba traja tri ali štiri leta. Da se jih znebite, priporočajo naslednja sredstva: Zrežite krompir na kosce ter ga potaknite tam, kjer 6te ugotovili strune 5 do 10 cm globoko v zemljo, in to na raznih mestih. Dotična mesta zaznamujte s šibicami. Čez nekaj dni preglejte nastavljeni krompit in v njem boste našli te črve zarite v meso. Tako jih največ uničite. To je za vrt najbolj zanesljivo sredstvo, s katerim se te škodljivce pomori. Množina travnega semena na 1 ha. F. W. Š. — Nameravate zasejati njivo s travno-deteljno mešanico med oves ali brez njega. Želite vedeti, koliko semena je potrebno za 1 ha, oziroma za 1 oral in to, če ga sejemo med oves ali pa brez njega. — Če hočemo njivo spremeniti v travnik in posejetno vanjo travno-deteljno mešanico, tedaj je vedno bolje, da jo sejemo med redek oves ko; zaščitni sadež. Oves prej skali, požene kmalu in s svojimi lističi zasenčuje nežne travne in deteljne rastline, da jih sonce ne zamori. Ce je travno-deteljna mešanica sama posejana, se pogosto zgodi, da samo en vroč dan lahko uniči vse kaleče trave in detelje. Da te obvarujemo pred soncem, posejemo vmes zaščitne rastline, največkrat oves, in tega bolj redko, da porabimo na 1 ha samo 100 do 120 kg semena (na 1 oral 60 do 70 kg). — Zemljo za to setev je treba dobro pripraviti in z brano fino zdrobiti, da se travno seme povsod enakomerno razdeli. Najprej posejemo oves in ga zabranamo. Po tem šele pride na vrsto travna mešanica, ki jo je še najbolje zmešati s peskom ali s suho zemljo, da se enako-merneje seje. Na 1 ha rabimo približno 50 kg (na 1 oral 28 kg) travnega semena. Tega pa ne smemo z brano zavleči, ker bi prišlo pregloboko v zemljo. Kvečjemu da zobe brane preprežemo z vejevjem in šele s tako pripravo zmešamo seme z zemljo. Pri naročitvi travno-deteljne mešanice ne jx>zabite navesti, kakšna je zemlja: lahka, srednjetežka, težka ah barska, ker so mešanice različne. Ce hočete, da vam seme še bolje in enakomerneje vzkali in ni zemlja preveč težka, ga z lahkim valjarjem pritisnite kzemlji. Tako bo oves 'niireje jx>gnai in tudi trave ne bodo zaostale. (Nadaljevanje prih. nedeljo.) Savinjska dolina Nov« avtobusna sveta, ki jo namerava z novim letnim voznim redom podjetje Bistra vpoetaviti na progi Ljubljana—Ceilje čez Trojane in Savinjsko dolino, je res zelo nujno potrebna. To nujnost najbolje izpričuje dejstvo, da na velikonočno nedeljo, ko je bil promet največji, Savinjska dolina od St. Ju rja dalje ni imela nobene jutranje zveze proti Celju do pol desetih, ker Jutranji avtobus iz Vranskega ta dan iz nerazumljivih vzrokov ni vozil. — Istotako redno ni iz Celja ob nedeljah in praznikih nobene večerne zveze v Savinjsko dolino, ker vlak odhaja že ob 16 i* Celja, avtobus p« v Savinjsko dolino ob nedeljah in praznikih sploh ne vozi. Največje važnosti pa bo nova zveza zato, ker bo — kakor je predvideno — dosegla v Celju jutranji vlak proti Mariboru. In na ta vlak do zdaj vsi kraji od Trojan dalje niso imeli nobene zveze. Važna bo tudi zveza na jutranji savinjski vlak proti Dravogradu. Kolikega pomena pa bo popoldanska zveza proti Ljubljani za vse kraje ob progi, o tem pa ni treba izgubljati besed. Vsi prebivalci se nove zveze zelo veselijo in že težko čakajo, da bi se kaj kmalu uvedla. Morda podjetju ne hi trebalo čakati šele na maj, ampak bi je vpoetavilo mogoče že s 15. aprilom. Prosimo I Litija Banska oprava je »prejela med subvencionirane ceste občinsko cesto iz Litije v Šmartno če® Dobravo v dolžini 1300 m ter občinsko cesto od litijskega pokopališča čez Siterjevec do Zaverstni-ka v dolžini 1700 m. Obe ti eeeti služita namreč glavno za zvezo s okoliškimi občinami. Poslednja cesta je bila v zadnjem času v tako slabem stanju, da je bila vsaka vožnja po njej nemogoča. Sedaj je cestni odbor odredil najpotrebnejša dela, da se cesta vsaj nekoliko spravi v normalno stanje. Cesta čez Dobrave v Šmartno pa je bila be dni temeljito nasuta z dolomitnim gramozom iz jablanškega kamnoloma, ki se je v naši okolici še najboljše obnesel. . . , „„ . Proračun litijske občine je potrjen s 65% občinskimi dokladami, to je za 10% nižji od lanskoletnega, tako da je doklada na davke v litijski ob Sini najnižja v našem okraju. Najdena listnica. Poročali smo, da j« upravitelj grmaškega veleposestva inž. O. Strzelba izgubil listnico s 3300 Din gotovine ter raznimi dokumenti. Po preteku 5 tednov pa je Strzelbova dekla pri »Pumpenhausu« našla listnico, v kateri je bilo le še 2000 Din in vsi dokumenti s pismi. Najbrž je »skesani« najditelj položil listni«) lepo nazaj, 1300 dinarjev pa je medtem že potrošiL Ljutomer Sčavnlea narašča iz dneva v dan zaradi neprestanega deževja. Poplavila je že z vodo mnogo njiv in travnikov, tako da je iz nekaterih vasi proti Ljutomeru vsak promet ukinjen in nemog< V ponedeljek, dne 5. aprila je v Katolifikem domu r.. -it-i---1—i— vse deka- iatoliškem domu, ▼aditeljski tečaj za mladce. Zastopniki iz vse deka-nije naj se zberejo ob 09mi uri v K kjer začnejo s intenzivnim delom. Meteor pade z neba Radeče pri Zid. mostu Danes popoJdne ob navadni uri bo v dvorani Narodnega doma materinska proslava. Nastopil bo Marijin vrtec s igrico, nekaj prav lepi h točk imajo tudi članice Dekliškega krožka, pevski zbor bo nastopil, govoril bo pa naS akademik g. Štefko Si-mončiS. Udeležite se le?>e proslave vsi, ki bi radi kaj lepega slišali'in videli! Poročila se bosta danes g. Mihael Trbovee, posestnik in lesni trgovec, bivši večletni ključar farne cerkve, naročnik mnogih katoliških Časopisov, vzoren katoličan, ki ga velikokrat vidimo pri obhajilni mizi, in Marija Levičnlk, vdova rajnega farnega cerkovnika, ki se ga vol farani še dobro spominjajo. Naj jima Bog tudi v novem zakonu da obilo blagoslova in srečel Čestitamo! Skocjan pri Turjaku Na belo nedeljo ob 3 popoldne vprizori naše prosvetno društvo Šaleharjevo vojno dramo v 4 dejanjih >A njega ni!« Nastopi 24 oseb. Vabimo k obilni udeležbi. — V praznikih je nam zapadlo 1.15 m snega. Pred hišami ga je bilo do 2 m višine. Na sadnem drevju je ogromna škoda, ker ga je sneg polomil. Najstarejši ljudje ne pomnijo kaj takega ob tem času. — Delo na cerkvenem pokopališču počiva. Sneg je delo ustavil. Skozi več tednov je bilo 30—40 ljudi dnevno na delu. V najlepši slogi dela vsa župnija kuluk za ureditev pokopališča. Dela je ogromno — saj je treba nasuti 8000 m* samo preti. Koliko bo pa treba kamenja, ko bo zid na nekaterih krajih visok 4.80m! 72. »Naložite vso to ropotijo na avto!« je zaklical Tinček. Tonček j« odločno prepovedal, da bi njegov prekrasni avtomobil obtežili s takšno staro šaro, nazadnje se je pa udal. »Naj bo!« je rekel. »Ampak potem moram pa tudi jaz dobiti del nagrade.« »Bomo že naredili!« je obljubil Tinček. Pred hišo Tinčkove matere so vso ropotijo pometali z avtomobila, nato so ae pa vsi trije — Tinček, Tonček in De-beluhar — spravili nad prazne posode in steklenice. Če bi bil kakšen tujec ta hip šel mimo, bi bil gotovo prepričan, da se je dečkom zmešalo .... Dečki so pa imeli s to ropotijo poseben namen. Kakšnega, boste izvedeli prihodnjič! Interesenti se obveščajo, da se proda lokala — preostala zaioga blaga radi opustitve Objava. zavojnl maferijal, medicinski preparati lld. blaga pri g. Jašarevič, Zagreb, Branimirova nI. 43, pri tt. Vidra, ie ponudbe se morajo oddati najkasreje do 10. aprila 1937 pri tt. PUBLICITAS D. O., Zagreb, Bica 9. Ogled Pismene NA ČRNILNIKU JE KI GA DRUGI SKUŠAJU POSNEMATI Skoro v vsaki tvornici nalivnih peres skušajo posnemati PARKER VACUMATIC črnilnik v nalivnem peresu, ki ima kot prvi popolnoma vidno zalogo črnita:—■ v dokaz, da jc to edini črnilnik, ki pride za vse v poštev. PARKER VACUMATIC )e odkril vbc napake drugih brez-cevnih črnilnikov in jih premagal. Na ta način so razumljive naslednje prednosti PARKER VACUMATIC črnilnika : • vidna zaloga črnila v držalu p celoti—in ne samo v zadnjih ostankih črnil«. • 14 prejšnjih sestavnih de- lov je odstranjenih, da sc je dobil prostor za 102% večjo zalogo črnila, ne da b 1 se pri tem format povečal. Z vsako napolnitvijo jc dosežena tako dvakrat daljša vpota-bljivost. • mehanizem |e vdelan v zgornjem delu črnilnika, kjer tu more priti v stik t črnilom in kjer je oksidiran je in razkrajanje onemogočeno. • edinstveno zlato pero, Id nikdar ne praska, z oblogo iz platina in s precizno konico, /standard modeli imajo navadna zlata peresa. ČRNILNIK : Din. 750,- — 450- PRIKLADNI SVINČNIK i Din. 150.■ In ISO- NOTTEB I DRUO, GUNDULICEVA al S, ZAGREB. Dediči po pokojnem Janezu Graharju v Spodnji Hajdini pri Ptuju proda,°£josftln s hišnim in gospodarskim poslopjem in 15 oralov njiv. Nadaljne informacije pri Dr. Jurija Slugi ▼ Ptuja. Vsemi Ui Ku .io poznali, sporočamo žalostno vest, tla se Je danes po volji Vsemogočnega presolila v bolJSo domovino nn«a ljubljena žena, teta In svakinja, gospa Marija Zore soproga uradnika drž. železnice r pokojn V dolgi ln mučni bolezni Je bila vsak dan krepčana a kruhom močnih. Pogreb bo v nedeljo, dne 4. aprila ob pol petih 1» hlie žalosti, Mličinskega ulica 70, k Sv. Križu. Sv. masa zaduSnica se bo brala v torek ob pol sedmih V farni cerkvi sv. Frančiška. Molite za njeno dušo! LJubljana, dne S. aprila 1937. Žalujoči soprog in ostalo sorodstvo. Naznanjamo tužno vest, da je umrl bivSi predsednik Slovanske Gasilske zveze, bivši starešina Vatrogasnega sa-veza kraljevine Jugoslavije, prvi in dolgoletni starešina Oasilske zajednice dravske banovine itd, tovarii Josip Turk predsednik is tastnl član Pogreb nepozabnega, vzornega gasilskega delavca se bo vršil v nedeljo, dne 4. L m. ob treh izpred Sokolskega doma na Taboru. Pokojnika ohranimo v trajnem spominu. LJubljana, dne 2. aprila 1937. Prostovoljna Gasilska četa Ljubljana • mest«. TUDI ZA POMLAD KUPITE PRI PAULIN-ii. Ljubljana, Kongresni trg 5, ker Vam nudi za ▼•« velikosti In postave pravilne, najnovejše modele damskih plaščev, kostumov in p«letojev. Rudolf Timmermans: 13 Junaki iz Alcazarja Guzman, El Bneno. Rdeči voditelji se posvetujejo. Sinoči, ko bo prihajali v mesto in so bili pijani veselja radi skorajšnje zmage in od obilno zaužitega vina, je bilo drugače ko zdaj. Zdaj je trezen, svetel dan in pred njimi stoji Alc&zar, mogočni č6k, čigar stolpe in zlasti še — čigar može bo mogoče premagati samo z bojem in z bahaško govorico. Pa če bi začelo vse meeto kričati: »Muere el ejercitol«, ne bi to omajalo AlcAzarja in njegovih branilcev. Zbrani so, da se posvetujejo o načinu obleganja. Mudi se jim k zmagami Saj jih razrevolucijoni-rano in razbičano ljudstvo vsak dan zahteva in kakor poročajo listi, so rdeči že Alcazar zavzeli! Zdaj morajo brž pohiteti, da sledijo vestem o zmagah tudi resnične zmage. Poveljnika pokličejo k telefonu. r>Kaj! Ali res?« 'Kdaj ste pa tička ujeli?« »Torej vaša skupina dobi kot posebno odlikovanje vsak po steklenico vina. Boni jaz plačal, to se pravi, b tistimi boui, kajpa. Pa mi priženite sinčka koj semkaj 1< Poveljnik si mane roke, ko prihaja od telefona. Na vprašujoče poglede drugih, odvrne: »Presenečenje, tovariši, presenečenje!« »Cameradas« nocoj bo Alc&zar naši« Glave šinejo pokoncu. >Kako boš pa to napravil?« >Malo potrpitel Imam načrtek! En sam človek nam ga bo zavzel!« Drugi ne razumejo in zmajejo z glavo. Straže javijo tri miličnike in enega ujetnika. >Le noter z njim!« Miličniki vstopijo, držeč v roki puško, pripravljeno za strel. Sredi njih je ujetnik — mlad, visok mladenič, ki ima kakih dvajset let. >No, kako se pa ti pišeš?« vpraša poveljnik. »Luis Moseardo,« pravi ponosno in kljubovalno mladi ujetnik. »Ali si ti sin tiste barabe lani zgoraj iz Alc&zarja?« »Moj oče je polkovnik Josč Moscardč, vojaški poveljnik mesta Toledo.« »No, nikar tistega »poveljnika..- ne jemlji toliko v usta, da se ti glava na povelje ne odkruši! In vojaški poveljnik Toleda sem vendar j a z in tvoj oče se mora že zadovoljiti z malim repkdm, ki sem mu ga za zdaj še puslil! — Od ženite ga! A pozor! — da mladič ne uide!« Španska zgodovina pripoveduje: ... V tistih časih, ko so se katoliški Španci v svoji deželi bojevali z Mavri, pristaši islama, je živel Guzman, španski vitez. Njegov meč je bil trd in oster in kadar se je za-bliskal v ozračju, ko je zamahnil z njim za udarec, so se sov ažniki prestrašili. Njegovo junaštvo je bilo brez primere in njegovo hrabrost so občudovali vsi vojščaki. A ljudstvo ga je ljubilo, ker je bil takfi pravičen in je imel Uiko veselo srce. Nekoč S© JO Mavrom posrečilo, da so Guzmana obkolili v nekem gradu in oblegali so ga veliko dni z množico vojaštva in bojnega orodja, ne da bi kaj dosegli spričo močnih grajskih zidov in še silnejšega junaštva Guzmana in njegovih vojščakov. Tedaj so maverski jezdeci prignali Guzmanovega sina, ki so ga nekje ujeli, in poveljnik Mavrov je izstrelil puščico v trdnjavo, kjer je bil Guzman, in na puščiei je bilo pisano s sporočilom, da so ujeli njegovega sina in da ga bodo ubili, če se Guzman noče vdati s svojimi vojščaki. Ko je Guzman to prebral, je bil žalosten radi svojega sina in jezen radi nizkotne zahrbtnosti sovražnikov. Zavedal se je pa, da ne sme zaradi svojega sina izdati krščanske vere in ne Španije in zvestol« svojih ljudi. Stopil je na rob obzidja, ki je obdajal trdnjavo, zagnal je meč v tabor sovražnikov in je zavpit: >Ce mogoče nimate meča, da bi umorili mojega sina, tu ga imate! A Guzman ne bo v tem svetem lioju nikoli izdajalec!« Odtlej je ljudstvo dodalo hrabremu junaku Guz-manu še pridevek in ga je imenovalo: »Guzman, El Bueno, Guzman Dobri!« V telefonski centrali Alcazarja zarožlja telefon. Fernadez Cela, mladi vojak, ki so mu zaupali telefonski urad, se previdno splazi iz centrale. Zakaj, centrala je vprav proti severu, zraven glavnega vboda, okna že ni moči več zapreti, ker vini okvir napol nizdol, ker ga je bilo zadelo nekai strelov. ,1 ,1 M •rti® 5 f*" os s S.s JJ qQQ 0 O o o ™ 5 a p "T •C H K u 9 V t, ; S S « §BS(< m f> a Jlj: g s s s > S g S o «»<•>» 5j o . .5 M J 5 s 1 O V malih oglasih velja vsako beseda Din i"—; ienltovanjskl oglasi Din Najmanjši znesek za mali oglas Din 10"—. Hali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petilna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko« Čevljarji, tapetniki! Vse potrebščine — razne podloge, vsakovrstno orodje, sukanec, svila, pete v največji izbiri in najcenejše samo pri Peteline, Ljubljana ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Krojaškega pomočnika za malo ln ročno delo takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 6291. (b) K2I1HI I NO * UNION FIlm nenadarlljlve lepote ŽETEV Paula Vessely, Atlla Horblger, Režija: O. Bolvary MATINEJA danes ob 11. uri San zimske noti Magda Schneider, bana Moser, TCeo Llngen ^EomaaB Veliko ti l m b k o delo Jefniki s hudičevih otokov WARNEK BAXTER MATINEJ * danes oo U. uri Na končni postaji Paul aorbiger, Marta Andergast, Hans .vloser ^KMnaa Veliki kriminalni film Za ceno življenia C ari Ludwlg Dlel, Kltty Jantzen, Tbeo Llngen ' pMu&teu/t. 15.A7.,1 Ženska vajena kuhe, poštena, z večletnimi spričevali okoli 35 let stara, se sprejme v stalno ln dobro službo. Vprašati pri hišnem posestniku, Dravska 15 — Maribor. (b) Vrtnarski pomočnik mlad, priden ln pošten — se sprejme. Ivan Jemec, Maribor. (f) Hlapca mlajšega, sprejmem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dravlje« štev. 6240. Fanta IS ali več let starega — sprejmem takoj za vsa gospodarska dela. Lojze Ambrožlč, trg. in posestnik, Dobrova. (b) Mlinarskega pomočnika za kmečki mlin, krepkega ln vztrajnega, vajenega vsakega dela, sprejmem takoj v službo. J. Koslša, Ilovk, p. Kranj. (b) Šivilja popolnoma vešča krojenja ln šivanja moškega ln tenskega perila, pižam in posteljnine — z obrtno pravico, se sprejme za mesto Zagreb. V poštev pridejo neodvisne ln samostojne, trgovskega duha ln Izobražene. Ponudbe na Publleltas, Zagreb, pod št. 45802. (b) Poštenega hlapca k živini ln za vsa poljska dela, išče Hotel Sto-KU, Celje. (b) Deklo za pomoč v hiši, sprejmem. Ponudbe upr. »SI.« pod »Tudi vrt« št. 6104. Dekle 17 do 19 let stara, dobi kot pomoč gospodinji na deželi službo za takojšen nastop. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dežela« št. 6165. (b) Š;ularico in izur. pletilje sprejmem takoj. Oddam delo na dom. - Trata 14, Kuharico snažno, pridno ln pošteno, ki bi opravljala vsa hišna dela, Išče tričlanska uradniška rodbina. - Re-flektlra se samo na večletna Izpričevala. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »V bližini sv. Jožefa« št. 6322. (b) Samski pek z obrtom, podjeten, dobi mesto na Gorenjskem. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6220. (b) Več prvovrstnih pletilj takoj sprejmem. Delo pri navadnih strojih. Plača po dogovoru. — Tajner, Črnomelj. (b) Šoferja mlajšega, z nekaj kavcije, sprejmem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zanesljiv« št. 6226. (b) Hlapca poštenega, zanesljivega, sprejmem na kmetijo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5222. (b) m trgov, pomočnica Išče trgovina z mešanim blagom v LJubljani. Vsa oskrba v hiši. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vestni ln pošteni« 6154. Pekovski mojster more v Industrijskem kraju na Štajerskem, kjer še nI konkurence, otvorltl pekarno. Samo mojstri s prvovrstnimi spričevali in referencami pridejo v poštev. Brez Istih se vprašanja ne upoštevajo, niti nanje odgovarja. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pekarna« št. 4738. (b) Stalno službo dobi moški aH ženska za Izdelovanje blaga, če ml posodi 2—3000 Din za mesec dni proti garanciji. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dobra plača« št. 6317. (b) St. Vid, bližina tovarno | Šmartno ob Savi Štora. (b) I Moste. Gospodinjo-kuharico pridno, pošteno, sprejmem takoj. Naslov v upr. »SI.« pod št. 6144. (b) iščem kmetskega hlapca In deklo. — Podboršek Ivan, 10 — (b) Dekle 14 do 16 let staro, vajeno dela, sprejmem. Sp. Hru-šlca št. 8. (b) Postrežnico za ves dan, mlajšo, pošteno, snažno, vajeno kuhe ln pospravljanja, takoj sprejmem. Polzve se : Kolodvorska ul. 8, priti. Postrežnica za ves dan, se sprejme. Naslov v upravi »SI.« pod št. 6276. (b) Trgovski pomočnik zmožen samostojnega vodstva podružnice, vešč špe-corlje ln železnlne, dobi mesto. Dopise upravi Slovenca pod »Trezen ln pošten« št. 6222. (b) Kuharica za 2 osebi ln za vsa hišna dela, se takoj sprejme. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6274. (b) Mesarski pomočnik dobi takoj službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6331. (b) Gospodinjska pomočnica pridna ln čista, za hišna dela ln kuho, se sprejme k zdravniku z družino na deželo. Pismene ponudbe v upr. »Slov.« pod »Dva otroka« št. 5327. (b) »IV Mladenič s srednješolsko Izobrazbo, znanjem knjigovodstva ln Italijanščine, Išče zaposlitve v pisarni, ov. tudi kot prodajalec ali podobno. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Nujno« 5203. Službo sobarice pri krščanski družini — iščem. Znam šivati na stroj. Naslov v upr. »SI.« pod št. 6166. (a) Hlapec srednjih let pošten, ki je zmožen vseh kmečkih del, išče službo. Naslov v upravi »SI.« pod št. 6162. (a) Trgovska pomočnica Išče službo v katerikoli trgovini. En mesec gre brezplačno. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Zanesljiva« št. 5175. (a) Čevljarski pomočnik išče službo. Zna vsa čevljarska dela ln lzgotavlja-nje opank. Nastop takoj aH kasneje. Dopise upravi »Slov.« pod št. 6130. (a) Mesarski pomočnik Išče službo; zmožen sekanja ln voditi samostojno podružnico. Nastop po dogovoru. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 6254. (a) Damsko konfekcijo za pomlad cenejše vrste ima največjo izbiro F. I. Goriiar, Ljubljana, Sv. Petra (.29 . od Din 180,-. - .. 240.- naprej pli razni modni plašči kostumi in kompleti......„ „ 280.— M volnene in svilene obleke, boljše „ „ 180.— „ damske perilne obleke , . . . „ „ 48,— M damske svilene bluze . . , . . „ „ 80.— „ damske cefir bluze ...... n M 28.— „ športna in modna krila . • . ■ „ „ 38,— „ jutranje in pisarniške halje . . m „ 75,— „ beli in barvasti predpasniki , . „ „ 18.— „ klot in lister predpasniki . . . „ „ 24.— „ kakor tudi velika izbira otroških obleke itd po najnižjih cenah. Ker je lastni izdelek, lahko lamčimo za prvovrstno kvaliteto in odlično izdelavo. Gospa z 8 mesečnim sinom, z obrtno pravico za šivanje ln deloma oblek, absolventka Krekove gospodinjske šole, zna kuhati in sploh vsa hišna dela, išče kakršnokoli službo. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Hvaležna« št. 6260. (a) Trgovski pomočnik (poslovodja), išče službo v kakšni večji trgovini ali podružnici. - Zmožen samostojn. vodstva trgovine ter Jako dober prodajalec. CenJ. ponudbe Je poslati v upr. »Slovenca« pod šifro »Kavcija 12.000« št. 5128. (a) Absolventinja drž. trg. akademije išče službo. Ponudbe upravi »Slov.« v Mariboru pod »Začetnica« št. 5356. (a) Trgovski pomočnik verzlran v vseh trgovskih strokah, z dobrimi referencami, želi menjati mesto takoj aH pozneje. — Najraje gre v mesto kot galanterlst aH manufak-turlst. Pismene ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Dober prodajalec« 6349. Izurjene šivilje za bluze ln perilo — se sprejmejo. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Doma«, (a) MLATILNICE roCne, vlteljske In motorčke vseh velikosti izdeluje ANTON KREMZAR STROJNO PODJETJE Št. VID NAD LJUBLJANO STALNA ZALOdAi motorjev in motorskih mlatilnic orig. „SLAVIA". Izdeluiemo vse rezervne dele za vse vrste poljedelskih strojev domačega in tujega izdelka, kot n. pr. ko.enčaste in bobnove osi, mlatil-nične zobe, tresuljne in rentne ploščevine, zobata kolesa; vse dele za vse vrste motorjev itd. Pišite takoj, za katere stroje in dele se zanimate, in poslali Vam bomo ponudbo z reklamnimi cenami. Hlapca h konjem sprejme Martin Plut, Črnomelj. (b) Dve služkinji zdravi in močni, dobita stalno službo v industrijskem kraju na Gorenjskem. Ena kot kuharica, okrog 36 let, za samostojno kuho okrog 20 oseb ln da opravlja tudi ostala gospodinjska dela. Potrebno nekaj kavcije. — Druga kot služkinja za vsa dela k manjši družini, samotojna. Prednost imajo absolventke gospodinjskih Sol. Ponudbe Je poslati v upr. »Slovenca« s popisom dosedanjih služb ln njih dobo ter z zahtevkom plače pod št. 5306. (b) Inserati v »Slovencu« imajo velik uspehi Mlada kuharica ki zna samostojno kuhatt, lepo prati ln likati — se sprejme. Prednost Imajo z dobrimi spričevali. — Osljek III., Julka Rada-novlč, Crkvena 24. (b) Pekovskega pomočnika mlajšega, kateri je vajen vsega dela v pekarni — sprejmem. - Ponudbe na naslov: Val. Brežan, pek v Mojstrani. (b) Kmečko dekle za vsa hišna dela, se takoj sprejme k krščanski družini. Starost 16 do 20 let. Plača po dogovoru. Prednost, ki še nI služIla. Skušek, FlorjanBka št. 21, Ljubljana. (b) KAUCE Jelefon 34-84 najmodernejše oblike kupite še vedno najugodneje pri EGQN ZAKRA1ŠEK Ljubljana. Miklošičeva c. 34 Mlad mlinar želi premenitl službo. — Franc Ulbl, Muta ob Dravi. (a) Plačilna natakarica z osebno pravico, zmožna kavcije in perfektna kuharica za gostilno • se takoj sprejme. Naslov v vseh podružnicah »Slov.« pod št. 6267. (a) Služkinja 25 let stara, pridna ln poštena, vajena vseh hišnih del, Išče zaposlitev pri manjši družini, najraje v okolici Maribora. Cenj. ponudbe poslati na naslov : Eva O n 1 š , pri Koštomaju, Mlinska ul. 36, Maribor. (a) Postrežnica zmožna kuhanja, vseh hišnih ln poljskih del — Išče kakršnokoli zaposlitev v Loki aH bližnji okolici. Kleklam čipke po naročilu. Francka Peternel, Skofja Loka, Spodnji trg št. 15. (a) Uradnica z večletno prakso, dobra računartca, knjlgovodkl-nja, vešča slovenščine ln nemščine ter srbohrvaščine, išče primerno zaposlitev. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Vestna« št. 5081. (a Mesto gospodinje Iščem k starejšemu gospodu, tudi z 1—2 otrokoma. Sem srednjih let ter zdrava ln vešča vsega dela, pripadajočega k gospodinjstvu. — Sprejmem službo kjerkoli. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Bodočnost« St. 5145. (a) Trgovski pomočnik vojaščine prost, Izurjen v špecerljl ter galanterl JI, z znanjem nemščine «ell »akoi nastopiti službo. Naslov v upr. »Slov.« pod St. 5087. (a) Krojaški pomočnik vajen malih in velikih del, lSče stalno službo, najraje v okolici LJubljane aH Kamnika. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 5261. (a) Mesarski pomočnik zdrav, kmečkih staršev -Išče službo. Ponudbe podružnici »Slov.« v Novem mestu. (a) Kot pomoč gospodinji 1 S č e službo zanesljiva ženska proti nepretlranl plači. Naslov v upr. »SI.« pod St. 6268. (a) Slaščičarski pomočnik Išče službo. Gre tudi za lnkasanta. Fležar Andrej, Vrhnika. (a) 2000 Din dam onemu, ki ml preskrbi kakršnokoli službo. Star 30 let, trgovsko Izobražen, samski, pošten ln trezen. — Dopise upravi »Slovenca« pod »Delal bi rad« St. 6150. (a) Knjigovodja-bilancist s petnajstletno prakso v lesni Industriji, perfekten v Italijanski, nemški, su-bohrvaškl korespondenci, Išče stalno nameščenje. -Ponudbe upr. »Slov.« pod »Agllen« št. 6265. (a) Uradnica pridna, poštena, zmožna vseh pisarniških del v slovenskem ln nemškem Jeziku — želi premenitl službo. Ponudbe v upravo vSlov.« pod »8 letna praksa« št. 6325. (a) Pekovski pomočnik mlad, trezen, vojaščine prost, dober delavec — Išče službo v večji pe karnl, event. gre tudi na deželo. Ponudbe upravi »Slov.« v Mariboru pod »Samski« St. 5354. (a) Cerkvenik vešč tudi vseh pisarniških del v župni pisarni, lSče novo mesto. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »MlaJSa moč« St. 6239. (a) Knjigovodkinja- bilancistka z dolgoletno prakso, samostojna slovenska ln nemška korespondentlnja ln stenograflnja, zmožna voditi vsa pisarniška dela — Išče mesto. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dejansko zanesljiva« St. 6223. (a) Pošteno dekle želi zaposlitve v trgovini z mešanim blagom, v pekarni ali mlekarni. Zmožna vsakega hišnega dela ter nekoliko Šivanja. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zanesljiva« št. 6207. Prodajalka išče mesto v pekarljl, mlekarni ali trafiki. CenJ. ponudbe upravi »Slovenca« pod »Služba« št. 6221. mm\ Vajenca poštenih staršev ln s primerno šolsko Izobrazbo sprejmem v trgovino na deželi. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor št. 643 Vajenca ali pomočnika sprejmem v pekarno. — Predstaviti se osebno v pekarni, Radovljica št. 2. Dekle poštenih krščanskih staršev, z dvema razredoma višje narodne Sole — želi v trgovino kot učenka. Naslov v vseh podružnicah »Slovenca« pod 5231. Mizarski vajenec kmetsklh staršev, priden, posten, 16 let star — se sprejme z vso oskrbo. — MišvelJ, LJubljana, Moste. Mesarskega vajenca sprejme P u š a v e c Jože, mesar, Vodice St. 64 nad LJubljano. (v) Mesarski vajenec krepak, dobrih staršev -se takoj sprejme pri Al. Brecelnik, LJubljana VII., Celovška cesta 93. (v) Mizarskega vajenca sprejmem. Hrana ln stanovanje v hiši. - Stempl Josip, Mengeš. (v) Krojaške obrti bi se rad Izučil priden ln pošten fant pri mojstru z vso oskrbo v bližini mesta. Naslov: Anton Kebe, Cerknica 4, pri Rakeku. Učenko za Šivanje ln vezenje — sprejme »Julljana«, Go-sposvetska 12. (v) II POZOR Sivllle Za veCernl damshi letal, ki se prične 12. aprila 1937 sprejmem še dve udeleženk Teodor Kune lastnik krolne Sole Ljubljana Aleksandrova cesta 6./I1. nd Učiteljico italijanščine Iščem. Ponudbe z navedbo honorarja v upr. »SI.« pod »Italijanščina« 6275. Trgovski vajenec se sprejme v trgovino mešanega blaga na deželi, s hrano ln stanovanjem v hiši. Javijo naj se samo sinovi poštenih kmetsklh staršev, ki so z dobrim uspehom dovršili ljudsko Solo, upravi »Slovenca« pod št. 6233. DrugI ne pridejo v poštev. (v Pouk francoščine od osnovnih začetkov do popolnega obvladanja — poučuje mlad Izobražen Parlžan, kl obvlada tudi slovenščino. - Informacije v slaščičarni »Drama«, Gradišče št. 4. (u) E2333 Vlogo 20.000-30.000 Di.i Mestne In Ljudske ljubljanske hranilnice, kupim. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Gotovina« St. 6086. Mesarski vajenec Išče zaposlenje. Naslov v upr. »Slov.« pod St. 4969. Denarne posle: Posredovanja hredltov — Vnovtenje vlog pri den.mlh zavodih - NaioJbe kupiu la Poravnave - Upravo nepre micnrn Davtne nanoveol - Inlormaclie - Uredlfte, revlilje, bilance in b a,no Kontrolo KniuovodBtva ter vsb drugo trgovsko gospodarske posle Uvede SVETOVALEC trgovsko-gospodarska posloval- koncosllonlrana d-gospodarska p RiCi t Ljubljani, Cesta 29. oktobra (Riir«ka eesia) Siev. 7 Vložno knjižico Kmečke posojilnice Ijub^ ljanske za 6000 Din prodam. Naslov v upr. »SI.« pod St. 5179. (d) Al. Planinšek, Ljubljana Beethovnova 14'I, telefon 36-10, vnovčl vloge vseh denarnih zavodov najkulantneje takoj v gotovini ln daje informacije brezplačno. (d) 5000-8000 Din posojila Iščem proti desetkratni vrednosti. — Vračilo in obresti po dogovoru. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Posojilo« št. 4970. d Kompanjona (-ko) Iščem za starino aH pristopim k že vpeljanemu podjetju. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »60« 6209 Družabnika z 200.000 Din sprejme staro, vpeljano podjetje kovinske stroke. Dopise upravi »Slovenca« pod »Sodelavec v Ljubljani« št. 6241. (d) Posojila dajemo državnim ln privatnim na^ meščencem v Ljubljani v gotovini ln blagovnih bonih Hermes. Informacije: Tavčarjeva 2. (d) Ureditev dolgov potom sodnih tn Izven« ■odnlb poravnav. Nasveti v konkurznlb zadevah tn vseb drugih trgovsko - obrtnlb poslih. Strokovne knjigovodska revizije, sestava ln apro- baclja bilanc. Preakrba kredltOTj vsi posli kmečke aa.ttltOj Edina koncestjonlrana komercljalna pisarna t Lojze Zaje Ljubljana, Gledališka nL 1 Telefon 88-18 Tvrdka A. & E. Skaberne LJUBLJANA, javlja, d« Jemlje do preklica v račun aopet hranilne knjižic« Mestna hranilnice, LJu&? ■ke posojilnica. le nitbe I Posestnik drž. uslužbenec, poroči gospodično ali vdovo do 45 let Ponudbe upr. »SI.« pod »Pomlad« it. 6167. t Zelezn. uradnik II. kal bi poročil gospodično aH vdovo brez otrok, v starosti od 20—35 let srednje, temne postave z doto. Prednost deželanke. J Dopise upr. »Slov.« pod značko »Ljubljana« 5178. II Živali i Angleške hrte mladiče, z rodovnikom —i ter Stlrl leta staro pslco^ s prvovrstnimi odlikovanji, ugodno prodam sredi aprila. — M. filamberger. Rožna dolina, cesta VI št. 43. (j) Kupujem pse! Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pes« St. 6297v Nemški bokser poldrugo leto star, poceni naprodaj. Naslov: Zlber-tova 25. (J)! /ailužek 1000 dinarjev In tudi več lahko zaslužite s primerno majhnim Investiranjem, mesečno a delom doma Pošljem materijal, prevzamem gotove Izdelke — Zahtevajte prospekte, priložite znamko. - »Ilemlpa«, Fančevo* Brače Jovanovlč br. 20. l Povesiva Novozidano hišo »rostanovanjBko, prodam ■a 26.000 Din pod Smar-Jetno goro it. 29, po domače Erjavec, 20 minut od postaje Kranj. (p) Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na obraženi posredovalec, Ce-ata SI. oktobra (, telefon 17-1» • Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih tn stanovanjskih hI« In vil. Pooblaščen graditelj ln sodni cenilec »a nasvete brezplačno na razpolago. (P) Dvostanovanjska hiša velikim vrtom takoj naprodaj v Ljubljani. — Naslov v upravi »Slovenca« pod »t. 6292. (p) Poceni prodam parcele pred novo III. gimnazijo. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 8111. (P) V Logatcu naprodaj ▼elika hiša s prostornim hlevom, pri kolodvoru, z dobro vpeljano gostilno. V hlit Jo tudi trgovski lokal. — Ugodna prilika! Naslov v upravi »Slovenca« pod »t. 6109. (P) Hiša z vrtom pripravna za vsako obrt, na prometni točki, tri sobe, dve kuhinji, klet, vodnjak, mizarska delavnica, lz katere se da napraviti soba, kuhinja In veža s posebnim vhodom; 10 let davka prosta, mesečni donos 800 Din — naprodaj za 76.000 Din. Potrebni kapital 60.000 Din Maribor, Aleksandrova cesta 101, Pobrežje. Vogalna parcela na najbolj prometnem kraju v Trnovem (tik cerkve), naprodaj. Polzve ■e: Karunova ul. 1. (p) Hiše, vile, parcele, posestva, v veliki Isblrl prodaja ln daje brezlačne Informacije Franjo Pristavec, Ljubljana. Erjavčeva cesta 4a Prodam dve hiši ■ turbinsko žago in veli klm vrtom, pet minut od kolodvora, po nizki ceni Informacije Lenard, Raj henburg. (P) Rodovitno posestvo okrog 16 oralov, kjer zra Hte krme za 7 glav živi b«, poslopje v dobrem ■tonju, 10 minut od Gro belnega, prodam. Kovačič Jakob, Hruševec, Sv. Ju rij ob Juž. tel. (p) V črni pri PrevaSjah, v Mežiški dolin Je naprodaj staroznana, dobro ldoča enonadstrop na gostilna s tujskimi sobami, centralna lega, in dvonadstropna trgovska h 1 S a z velikim gospodarskim poslopjem. Oboje plačljivo deloma s prevzemom hipoteke. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Letoviški industrijski center« P 6201. centru, mezanin, oddam za dve osebi za april ali za pisarno ali stanovanje, maj. Pritlično Izključeno. Informacije Dunava«. Samsko stanovanje garson, Bončna lega, mir- | na ulica, v centru mesta, se takoj odda. - Ponudbe I v upravo »Slovenca« pod Hišo z velikim vrtom priključeni Ljubljani, pripravno za upokojenca prodam za 80.000 Din. -Gotovine potrebno 16.000 Din, ostalo hipoteka. Ponudbe upr. »Slov.« pod Prijeten dom 8« it. 6200 Hiša naprodaj Savlje 60, p. Ježica. (p) Tristanovanjska hišica stara, naprodaj. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod šifro »76.000« it. 6337. (p Hišo v Kočevju prodam zelo ugodno. Ve lik, zagrajen vrt, elektri ka. Ponudbo upravi »SI pod »Hipoteka 15.000« St 5332. (P) Kupim parcelo v okolici Maribora. - Po nudbe : Lešnik, Verovško va 21. Ljubljana VII, Lepe stavbne parcele naprodaj, zraven vodovod in elektrika, od 12 Din naprej za kv. meter. — Jerančlč, Vlžmarje 21. Prazno sobo Išiem ensob. stanovanje Pri % hlinlku Ponudbe upravi »Sloven- ca« pod »Točno plačam« it 111«. (o) ODDAJOJ Enosobno stanovanje s kabinetom, lifieta za- Prodam gostilno zaradi bolezni, dobro vpeljano, v sredini Zagreba. Dobro znani vrt z abonl-rantml ložami, stalni gostje, abonentl. - Pečejo se prašički, Jančkl na patentni, hlgljenskl peči, ekspres-kava. — Mesečni promet 100.000 Din, čisti dohodek 16.000 Din, najemnina nizka. Inventar Udobno ln čisto« 6366. e konca brez otrok. V po- lustrt, mize, stoli, »odi, štev pridejo samo stano- aparatl, kuhinjski pribor. M etn vanJa v bližini Poljanske Kupnina nizka. Potrebni ceste. Naslov: Oblak, Po- kapital 90.000 Din. Obrt ljanska e. 17. (c) IŠČEJO: Pekarno Lepo moderno spalnico I poceni proda Smole, mizarstvo, Tacen, pošta St. se prepusti. Vprašati vl-narna Jelša, Zagreb, Pal-motlčeva 7. (1) Ta varstvena znamka na steklenici Več voz gnoja uležanega, prodam. Na- v trgu ali mestu, vzamem Vld nad Ljubljano. Sprej-v najem. Ponudbe upravi mem tudi pomočnika. (S) I slov v upravi »Slov.« pod »Slov.« pod »Promet« it. | 6169. (m) št. 6336. (1) Manjše posestvo Ljubljani ali najbližji okolici vzamem za daljio dobo v najem. Natančen opis ln zahtevek sporočite upravi Dvosobno stanovanje se takoj odda. Mala čolnarska 7. Ogled od I. do J 13. ure. (č) [ Dvosobno stanovanje »Slovenca« I s kabinetom, kopalnica z I pod »Za točno plačevanje g0rko ln mrzlo vodo, ter | najemnine jamči podjet- kos vrta za zelenjavo je« it. 6111. (n) | oddam s 1. majem dobri, pošteni stranki. Naslov v | upravi »Slovenca« pod | št. 6260. (č) ODDAJO: Lokal inventarjem ln stanovanjem, na željo prostore za gostilno, od-1 Rokova pot 14«. dam v najem na deželi. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6142. (n) Enosobno stanovanje tudl | takoj oddam. — Dravlje, | (č) Lepo vinsko klet z založnlml ln event. tudi transportnimi sodi — v Ljubljani — ugodno od-1 P°« 29- R»i«P-dam. Naslov v upr. »SI.« pod št. 5089. Stavbne parcele prodam Center mesta, strnjen si stem, 600 Din za m«, pri sv. Jožefu, strnjen sistem 260 Din za m', , Tyršeya cesta, strnjen sistem, 600 Din za m', pri Sv. Krištofu 160 Din za m1, Bežigrad 70 Din za m', Tyr-ševa cesta 116 Din za m", Mirje 95 Din za m', Linhartova cesta 125 Din za m«, blizu gor. kolodvora 220 Din za m«, Glince 45 Din za m», Rožna dolina 76 Din za m«, Vič 20 Din za m1, Trnovo-Kolezija 60 Din za m», Kodeljevo 60 Din za m«, cesta v Črno vas 10 Din za m1. - Kunaver Ludvik, Cesta 29. oktobra it. «, tel. 37-33. - Interesentom nudim strokovnjaka za nasvete brezplačno na razpolago v moji pisarni Odda se zaradi bolezni z vsem In-1 komfortno dvosobno sta- ventarjem v najem. Naslov v upravi »Slovenca«| pod št. 5067. novanje v sredini mesta 1. majem 1937. Naslov (n) Iv upr. »SI.« pod št. 6265.1 Kolesa nemških znamk od 550 dinarjev naprej se dobe v največji izberi v Novi trgovini, Tyrševa 36, (1) dobro vpeljano, na prometnem kraju tik Mari bora dam takoj v najem Polak Marija, Ormož, (n) Enonadstropno novo hišo it. 127/128, Stožice, Dunajska cesta, prodam, (p) Gospodarsko posestvo tik postaje Medno št. 6, 9t Vid, poceni prodam. Obsega vrt, dve njivi ln gozd. Vprašati: Medno it. 6. 6t. Vid. (p) Prodam hišo ■ velikim zelenjadnlm vrtom. Stlrl stanovanja. Cena zelo ugodna. Cesta na Loko 11, LJubljana, (p) Enosobno stanovanje Trgovino i meš. blagom a0nčno, takoj oddam. založeno, ter z vsem ln- Lampetova ul. 11 (Trno-1ta6nlk' Masarykova 23 v letoviškem vo). (č) ventarjem, in industrijskem kraju na Gorenjskem — dam v na jem takoj. Naslov v upra vi »Slovenca« pod št. 6224 | s predsobo, lepo, s 1. majem. Prlbtnova 6. Vprašati: Mestni trg 26, trafika. (0) Sostanovalko sprejmem. Nunska ul. 3 Sostanovalko sprejmem. Naslov v upr. »Slov.« pod St. 6163. (s) Opremljeno sobo oddam. Gradišče 8 b, par ter, levo. (s) Priprosto sobico v centru oddam gospodu. Naslov v Naprodaj travnik upravl ,slov-' pod 6264 ▼ bližini Ižanskega mostu. p , -l. Primerno za vrtnarijo. — rTaZna SODd Naslov v upravi »Sloven-1 sončna, se odda. Ižanska ea« pod št. 6313. (p) | cesta 61. Beg. br. M07/H Mesarijo, prekajevalnico Trisobno stanovanje I .se odda na Domobranski I Ambrožlč, Dobrova, cesti 6. <č) ! Jajca za valenje o*, kontroliranih štajer Sklh kokoši, oddaja Lojze (D Izredna prilika! Umetno sušeni parketni odpadki poceni pri F. Ver Dvosobno stanovanje Stampiijke Izdelujem po najnižji een oddam | Franc Dolenc. Maribor Aleksandrova cesta 35 Va/kjamči, DA STE KUPILI ZA ČIŠČENJE VSEH KOVINASTIH PREDMETOV, OGLEDAL IN OKEN PRIZNANO NAJBOLJŠE SREDSTVO Sidol katero vsled kemičnih sestavin vse ta predmet® ČISTI, POLIRA, OHRANI, DESINFICIR A PAZITE NA VARSTVENO ZNAM KO I Več pletilnih strojev razne širine — po zelo ugodnih cenah proda Hen-ik F r a n z 1, Ljubljana, Prlvoz 17. (1) Za birmo lect, slaščice, bonbone itd. nudi v veliki izberi najceneje »Plehan«, medicama, LJubljana, Sv. Petra cesta 69. (1) Fige, pomaranče Fige razsute ln male vence, pomaranče, španske, palestinske'ln Italijanske, kupite ugodno v Ljubljani, Tyrševa cesta št. 48. Zaloga Južnega sadja. (1 Razno pohištvo ln premičnine so najugodneje naprodaj v Celju, Kralja Petra cesta 29. <1 Teieion 25-57 Gnojni m črpalko lunlnAno b|a£0 (pumpo), dobro ohranje- ■ VIMVliV no, ugodno proda ABC, I za pomladanske obleke In Medvedova 8, tel. 24-44, I p]asje po izredno ugodnih poleg Gor. kolodvora. (1) Kovinski proizvodi, vijaki za zrcala, pulti za note, pohištveno okovje iz kosti. LJUBLJANA Miklošičeva cesta 17 cenah nudi — državnim uradnikom tudi na obroke Oblačilnica za Slovenijo Ljubljana, Tyrševa c. 29 (hiša Gospodarske zveze) * Do preklica nudimo črno ln temnomodro blago ter deloma tudi drugo manu fakturo na hranilne knjižice članic Zadružne zveze v LJubljani. Delavnica 4 X 8.6, na dvorišču Mestni trg 9, se takoj poceni | odda solidnemu ln mirnemu obrtniku. (n) Cepljene trte I na ameriški podlagi, enoletne, Muscat Kraljica vl-oddam. Rožna dolina, Ce- nograda, Muscat sopr Za birmo priporočam veliko zalogo I ur, zlatnine ln srebrnlne po najnižji ceni. - Josip | Janko, Kamnik, Sutna. nasproti farne cerkve. —I Podružnica v Mariboru, Jurčičeva 8. (D ! Enosobno stanovanje Trgovski lokal se odda. Naslov v upravi | »Slovenca« pod št. 6204. sta VI. št. 4. (č) Mathlas Jovana. Kraljica Jellsaveta - tvrdke Hiršl Vladlslav ln drug, Subo-tlca — Ima na zalegi Brivski lokal za dame ln gospode, nov. z vso novo opravo, v Industrijskem kraju sredi Gorenjske, oddam v najem. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Lokal« št. 5247. (n) Enosobno stanovanje oddam. »Julljana«, Rožna I Sever & Komp., Ljublja-dollna, Cesta VIII. it. 23. | na — ln stane posamezna trta od navedenih sort 5 Din. (1) Tovarniško poslopje z vodnim pogonom 90 KS, poleg električnega daljnovoda Velenje, v bližini LJubljane, oddaljeno 2 km od postaje, se odda v na kam pa »a e»f tgAnV kar imam naprodaj Kdor pri MU ponuh lahkoto -1 Elektromotorji"0™!™ Pulti za trgovino v—»— —----- — | malo rabljeni, poceni na-1 _ h-i,!«. jem, oziroma Išče kom- ldaj 0gleda 8e Jlh pri ^"mtoi Instalacije sara«- uapctostl vedno v veliki lablr-na prodaj. Lastna delavnica sa previjanje In popravljanje dlnamov, avtodlnam, elektromotorjev ter vseh elektro- panljona za ustanovitev A janežlč, pleskarju na industrije. — Interesenti TyrSev, (Dunajski) ceBtl pošljite ponudbe upravi »Slov.« pod značko »Nova industrija« St. 4882. n | št. 23. (1) Lesena stavba ■vetljavo ln pogon. BLEKTROPODJETJE Franjo Perčlnllč IJublJana, Oosposvetska 1«. Za birmo Odda se lokal v sredini mesta 1. majem 1937. Naslov v 8 x 5 m, primerna za sta- pr|poroeanl veliko zalogo novanje, gosPodarsko po- ur_ giatn|ne m srebrnine slopje, delavnico, shram- po najnlžj, cenl. Josip bo, bo takoj proda. Vpra- upr. »Slov.« pod št. 6256. | Sat,. ZasorCi Kodeljevo, za Mladinskim domom. (1 Pisarna dveh sob, centralna kur-1 Jani naspi kp. proti Kamnik, Sutna. farne cerkve. (1) ... , Mizarska delavnica Prvovrstne Slive na Bledu, dobro vpeljana, java - se odda 1. maja v I za jganjekuho dobite pri kompletna, za pet oseb — »Grafiki«, Masarykova c. Gospodarski zvezi v | zaradi Bmrti naprodaj, it. 14-1. Vprašati telefon Ljubljani. (1) št. 26-77. (n) [ Naslov: »Drina«. Potočnik, Bled (1) Stanovanja IŠČEJO: Mestna učiteljica Hladilnico I električno, avtomatično, I povsem novo, primerno za mesarje ali gostilničarje, prodam Izpod cene. Ponudbe upr. »Slov.« | pod »Hladilnica« it. 63(7. išče za avgust večje dvo-1 sobno stanovanje, sončno, čisto, po možnosti s ka-1 Več damsklh blnetom In vsemi pritlk- Sv»i« najfinejše norveSko ribje olje b lekarn« dr. O. Piccolija v L|ub1fani st priporoča bledim in slabotnim osebam. Trechcoate Pozor! in moških malo rabljenih koles poli nami, v sredini mesta. ceni — dobite pri Pepl I vetrn« suknjiče, novonti Ponudbe upr. »Slov.« pod | KrmelJ, trgovina dvoko-1 za Športne obleke • nud »Učiteljica - 1 osebi« iLlles, LJubljana VII., Ce-1 ceneno Fresaer, ov Fetr» 1111, 'letena vrtna garnitura, šivalni stroj z dolgim čol-nlčkom, naprodaj. Idrijska 6-1. (1) Če potrebujem barve, lake itd., se peljem v LJubljano in kupim Selake od 32 Din dalje, oljnate barve od 8 Din dalje, suhe barve od 1.50 Din dalje, lake od 20 Din dalje, tik pri kolodvoru, pri BARVE, LAKI R. Hafner Ljubljana. Miklošičeva cesta S t. 36. Telefon 36-66. Posteljo železno, zložljivo, z modrecem, prodam. Andlovic, Komenskega ul. 34. (1) Mizarji pozor! Zaradi povečanja obrata prodam krožno žago In vrtalni stroj z vsem orodjem za Polovično ceno. -Franc Pire, Braslovče. (1 Vinske trte žlahtnlna. bela in rdeča, žametova črnina in modra Portugalka, po 1 Din — ima naprodaj trsnlca Fer-e Janko, Svibno, p. Radeče pri Zid. mostu. (1) Dospeli so spomladanski modeli. Nainovejši, vsi na krogliičnih ležiščih S. Rebolj & drug Gosposvetska cesta 13 Konjsko opremo prsno, kompletno, prodam - Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6279. (1) Kolesa 600 do 1600 Din, dve leti garancije, šivalne stroje od 1900 Din dalje dajem na obroke. — C. Kmetlč, p. Dob 110. (1) 15 Din posteljne mreže zložljive postelje, otoma ne. divane In tapetniške stane popolnoma nova gramofonska plošča svetovna znamke Homocort. Prvovrstne gramofone pod železne | nat>avno ceno - nudi, dokler traja zaloga: Ljubljana. Šiška, Jernejeva (1) izdelke n o d I najceneje j Jt J6 RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg 13 Vinogradnik nakup moriKf | na Štajerskem Ima za oddati ca. 100 hI prvovrstnega belega vina, bur gundec, rizling in šlpon. Naslov pove lz prijazno-Kolesa I Stl Rosmann 4 Tschurn, , __lk„,,.„ I nasl. Anton Kadivc, LJub- najcenejša In najboljša ' pri Remec Oskar, |1Jana- (1) Ugoden trave, žime. cvllha t» nodroce In olaga za pre vleke pohištva. samo Ljubljana, sta 5. Dolenjska ce-1 (D f SEMENSKI OVES | grahoro črno deteljo banaško lucerno peso in travna semena dobite v najboljši kakovosti v Javnih skladiščih | pri tvrdkl Fran Pogačnik d. z o. z. I Tyrševa (Dunajska) c. 13 VINO pristno in poceni dobite |>r Centralni vinarni v Ljubljani TELEFON SI EV. 25-73 ELEKTROMOTORJI in diname vseb vrst ia velikosti stalno na zalogi Prevzemajo se tudi vsa tozadevna popravila { A. VERDA IS LJUBLJANA Gosoosveiska cesta »0 (polen sumita) Žage: remseheldske gatcrlce — vodne, tračne, kakor tudi vse vrste orodja ln okovja si nabavite ugodno pri »JEKLO« Stari trg. Zanimalo Vas bo, da ima tvrdka Umetne ciklame Izdeluje vsako množino Starkel „Pri Škofu" na zalogi vse vrste SVILE kot crep de chine, crep marocaine itd. v najnovejših modnih vzorcih, i Cene ■ r č t r A C « dvorišč«. .- = = f = 5! Voziček na 4 kolesih, ln levoročnl čevljarski šivalni stroj »Singer«, poceni prodam. Naslov v upravi »SI.« pod At. 6267. (1) Ploščice za štedilnike in oblogo utone, prvovrstne In najcenejšo - dobii pri : Zastopnik »Somag« T"X.______T* .--_ .. ,» mili:,, ,, etnu . Ljubljani, Tyriova 63. (I Kupimo Stroj za cufanje žime kupim. R. Cerar, Lukovi-ea. (k) Kupujemo staro železo, litine, kovine, vsakovrstne Btroje In kovinske predmete ter plačamo v resnici naj vi tle cene. jus»in gustincic Maribor, Tattenbachova 14 Staro Halo, zlato zobovje Id srebrne krone kupujem oo ■ajviiiih dnevnih cenah. A. KAJFE2 urar Uabtlana, Mlklofitera 14 Vinski kamen |B sušene droie kupuje A. Resman K. D., Zagreb, Illca 211. (k) Vsakovrstno zlato kupuie po aaiviljib cenab CERNE, mvelir, Lmbhans Wolfo*» ulica tt. 1 Konjske kože surove, kupujem. Ponudite v upr. »Slov.« pod »Konjlne« »t. 116». (k) Cunje krojaške odrezke, stan papir, tekstilne odpadke, ovčjo volno, govejo dlako (araveo) — kupi vsako mnotlno ARBEITER - MARIBOR Dravska 16 Aluminium, baker in medenino — kupujem G rudnik, Ljubljana, Drav-Ue. (k) IC Gumbe, plise, entel. ažur pred ti s K In monograme hitro Izvrši Matek * Mike«, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. (t) Električno varenje poceni s Furlanovlm aparatom. kakor tudi vsa ključavničarska dela, Izvršuje Rudolf Geyer, Pra-Zakova ulica. (t) IEEEES BrtipSačen pouk f /gran ju' HEROLD' MARIBOR v 102 Kratek klavir s krasnim glasom, ma-hagonske barve — se za 6600 Din proda. — Ana Mohor, Celje. (g) MUZIKA WM««em C. 4 Prodala klavir)«, mntlkall£ne instrumente, strane, glaabU-ne potrebščine. Popravila in oglašuje vsa glasbila atro-kovnlatko in najceneje. LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBUANI rej. zadruga z neom. zavezo Unbltana, liihlošlčeva cesta 6 v lastni palači obrestuje hranilne vloge najugodneje. NOVE VLOGE vsah tasrazpoložljive obrestuje po 4°/o, proti odpovedi po 5%. ZAHVALA Vsem, ki ste našemu nepozabnem« soprogu, očetu, dedu, gospodo NAGLOST FRANCU na kakršnikoli način izkazali ljubeznivost, vsem darovalcem cvetja in vsem, ki ste ga na njegovi poslednji poti spremili, nas pa v osa me los ti tolažili z izrazi sočutja, izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo. Ljubljana, dne X aprila 1937. ŽALUJOČI OSTALI Sredi dela, sredi načrtov, v polni moči življenja nas je nenadoma zapustil naJ nad vse dob ri, skrbni upravitelj in tovariš, gospod JOSIP LAPAJNE šolski upravitelj Pogreb bo v Cerkljah pri Kranju dne 5. aprila 1937 ob "desetih dopoldne. Bog bodi plačnik njegovemu plemenitemu srcu. Cerklje pri Kranja, clne 3. aprila. 1937. GLOBOKO UŽALOŠČENI UČITELJSKI ZBOR DAVORIN JENKOVE NAR. ŠOLE V CERKLJAH PRI KRANJU r«ra ne more nOiM luaeiltim« stare pioftce, granotono, -adio aparate sa nove proti primernem« oplaMln. Prodam harmoniko dobro ohranjeno. - Blas, Zalotka c. 162, Moste, (g Starejši gospod brez svojcev, kateri želi preživeti zaton svojih dni v miru In brezskrbno, naj Javi svoj naslov upravi »Slov.« pod »Mirno življenje« »t. 612». — Pogoj večje posojilo sa povečanje trgovine. (r) Pozor pekarne! Kdor hoče res dobro zaslužiti, naj uporablja v bodoče novi Izdelek pereč Iz jajc (Elerprease). Pismene Informacije daje M. Marenec, Zg. Polskava. r Umetno valenje vsako množino jajc sprejme »Nlko«, Poljane, 8t. Vid nad LJubljano, blizu tovarne Štora. (r) I! Pohištvo i Mrtvo Je telo bret duie mrtva bret pohUtva tuba pridi k Mam. poglej in k« ji pa hvaleien bon do ortba Spalnice 6400 Din orehova korenina, polltl-rane, b petletno garancijo. Velika razstavna zaloga. Pohištvo MalenSek, LJubljana. Dravlje. (I) Znižal sem cene pohištvu zaradi opustitve skladišča a pohištvom ▼ LJubljani. Vegova ulica < (nasproti Glasbene Matice). Vljudno vabim na ogled. Priporoča m mizarstvo Andlovlc PohiStvo moderno, večja tzbera — nudim po solidnih cenah. Andlovlc — Komenskega ulica 14. (i) I Automofor i Motorno kolo >A.J.S.< OHV 160 ccm — ugodno prodam. Ribniška ulica 23 — Moste. (t) »Peugeot« lahek, poltovornl, dobro ohranjen, prodam. Taksa za 1. 1937 plačana. Polzve se: Maistrova cesta 10, Ljubljana. (I) Rabljen motocikel vam nI treba več kupiti, ker dobite po Izredno nizkih cenah najdovrsenejse kvalitete Ztlndapp moto-clkle od 200 do 800 ccm: »ZUndapp« zastopstvo O. žužek, LJubljana, Tavčarjeva 11. — Oglejte si novo dospele modele 1937. + Po daljšem trpljenju je nmrl gospod JOSIP TURK prvi starešina Gasilske zajednice dravske banovine v Ljubljani, bivši starešina Gasilske zveze v Beogradu, častni član Gasilske zajednice dravske banovine v Ljubljani in številnih gasilskih edinie itd. Pokojnik je bil odlikovan z visokimi državnimi in gasilskimi odlikovanji tu- in inozemstva. Kot organizator slovenskega gasilstva je znan širom in preko mej naše domovine. Z njim izgubi naše gasilstvo najmarkantnejšo osebnost. Slovensko gasilstvo mu bo ohranilo trajen in hvaležen spomin. Blagega pokojnika bo spremilo naše gasilstvo na zadnji poti, da mu izkaže poslednjo čast. Pogrebne svečanosti se prično v nedeljo, dne 4. aprila ob 3 popoldne na Taboru. GASILSKA ZAJEDNICA DRAVSKE BANOVINE V LJUBLJANL Kranj Glasbena šola v Kranju 6poroča vsem svojim vijoline, da se je s 1. aprilom zopet pri- ef reden pouk vijoline, za katerega je šoli uspelo pridobiti dr odlična kvalificirana ljubljanska kon-servatorista gg Prevorška Uroša in Burgerja Kajetana. Oba imenovana učitelja sta najboljša gojenca šole g. profesorja Jana Šlaisa. Zato vabimo vse svoje bivše gojence, da se radi razdelitve poduka zglase v gimnaziji v Kranju v glasbeni sobi v fionedeljek 5. aprila in v sredo 7. aprila ob 2 pri imenovanih učiteljih. Slovenska Krajina K našim delaveem v Francijo pojde s prvim julijem g. Halas Daniel, kaplan v Dol. Lendavi. Nas to zelo veseli in želimo g. Halaeu v njegovem težkem delu obilo uspehov. — Zal nam je, da naši sezonski delavci v državi ne dobijo duhovnika, kjer bi duhovnik veliko več dosegel, ker so delavci naseljeni kompaktno in bi imel z vsemi delavci stalno stik, dočim v Franciji tega ni mogoče. Le malo dobre volje bi bilo treba, pa tudi naši sezonski delavci v drfavi ne bi bili brez dušnega pastirja. Prve dni maja odide 920 delavcev na državno velaposeetvo Belje, kjer ostanejo do pozne jeseni. Letos se jim je plača nekoliko zboljšala in tudi pri hrani bo malo boljše. Samo škoda je, da ni več mest na razpolago. — Veliko bolj so izkoriščani delavci na privatnih veleposeetvih, kjer so res še pravi tlačani. Naj oblast posveti malo več pažnje tem delavcem in tudi delodajalcem. Hajdina pri Ptuju Pod tem naslovom priobčuje »Društvo kmečkih fantov in deklet« dopis v »Kmečkem listu« z dne 24. marca, da je imenovano društvo imelo 14. marca drugi redni občni zbor ter pravi: »Čeravno je pri na« vse polno hujskačev, ki si na vse načine prizadevajo odvrniti naše fante in dekleta od našega društva, je bila udeležba na občnem zboru prav zadovoljiva, kar je pač najboljši dokaz, da sta tudi kmetski fant in dekle začela misliti s svojo glavo, in ljudem, ki si prizadevajo našo organizacijo razbiti, ne bo šlo žito v klasje.« Glede tega dopisa si usojam vprašati Društvo kmečkih fantov in deklet na Hajdini z g. Neubauerjem Lojzetom na čelu: 1. Kdo so tisti hujskači, ki si na vse načine prizadevajo odvrniti naše fante in dekleta od vašega društva? Gotovo mislite tukaj na tiste, ki imajo j>ri mladini vplivnejšo besedo kakor vi. Nisem politik, pač pa z vsem srcem hrepenim za tem, da se mladina čim tesneje oklene katoliških društev. Zato pa tudi niso nikakršni hujskači tisti, ki mladini dobro Avto »Opel« model 34, « clllndr., S tiri-sedežni, mlao rabljen — zaradi smrti naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod »t. 6300. (f) Diamant motorno kolo 2.26 HP, popolnoma novo, prodam za 1000 Din ceneje kot v trgovini, t. J. 5600 Din. Kamnik, Graben H. (f) hočejo. S tem vršijo le svojo krščansko dolžnost — 2. Katera mladina zna misliti s svojo glavo? Po vašem mnenju tista, ki se udeležuje vaših praznikov ter pozno v noč raja po gostilnah. Hvala Bogu, da je takšne mladine v Hajdini bore malo. Vsa čast pa mladini, in te je veliko, in upam, da je bo vedno več, ki pošteno misli s svojo trezno glavo ter pridno sodeluje pri katoliških društvih. — Pustite raje mladino tistim, ki jim gre. Oe mladina ne bo našla pametnega razvedrila v katoliškem izobraževalnem društvu ter pomoči in tolažbe pri Njem, ki je vir ljubezni in pravice, jo v vašem društvu gotovo ne najde. — Alojzij Cestnik. Nemško mladino vzgajajo za šport in vojno Naše čitatelje smo že opozorili na vojaški Enačaj nemškega športa. Te dni nam je prišel v roke koledar Hitlerjeve mladine, ki ima med drugimi, za nemški nacionalni socializem zanimivimi posebnostmi tudi pravilnik za tekme, katere opravičujejo nemške omladince za nošnjo posebnega športnega znaka. Ta znak »e imenuje »Leistungsabzeichen der Hitler jugend«, to je, znak uspeha. Vodstvo narodno-socialistične stranke se ix-redno trudi, da bi čim večje število nemške mladine sodelovalo na tekmah za športni znak. V tem pogledu imajo tudi velike uspehe, zakaj interes za navedene tekme je vedno večji. Tekm za znak uspeha mora prestati vsak mladenič trikrat, in sicer v 16., 17. in 18. letu starosti. Ako tekme z uspehom prestane, dobi vselej viden znak, katerega nosi na Športnem dresu in na vsakdanji obleki. Program tekmovanja je zelo obširen in obsega tri skupine. Prva skupina obsega lahko atletiko, plezanje, plavanje in kolesarstvo, v drugi skupini je metanje kijev, streljanje in marširanje v službeni uniformi, v tretji skupini pa orientacija v pri-rodi, čitanje zemljevidov, ocenjevanje daljine, signalizacija in slični predmeti iz predvojaške vzgoje. Praktično: mladenič, ki prejme s strani Hitlerjeve organizacije »znak uspeha«, je vsekakor fizično na višku, v ostalem pa dober podoficir, ki se riramo na streljanje in metanje granat, na signalizacijo in vaje v terenu. Propaganda športnega »naka Hitlerjeve mladine pa ima tudi velik pomen za napredek nemškega športa. Samo pogled na discipline in mere, katere mora obvladati nemški ©mladinec, zadostuje, da dobimo jasno sliko o velikih zahtevah na telesno sposobnost mladih Nemcev. Mladenič, ki je izpolnil 15. leto, mora prestati športno preizkušnjo v sledečih panogah: Tek na 100 m 15 sekund; tek na 3000 m(l) 15 minut; skakanje v daljino 3.75 m; metanje kija (500 gramov) 25.00 m; suvanje krogle (5 kg) 6 metrov. Poleg navedenih panog morajo mlsdeniči tudi pokazati, da so sposobni za plezanje, starejši pa morajo prestati poleg tega še plavalni izpit na 300 m. V krajih, kjer je plavanje nemogoče, se vrši mesto plavanja kolesarjenje na 20 km. Predpisani čas je 55 minut za mladenič«, ki so izpolnili 16. leto in 50 minut za oo«, ki so izpolnili 17. leto. V SNEŽNIH PLAZOVIH STORMOA BO BILI PO FHDO-UMLJIVEM SKLEPU VSEMOGOČNEGA ODTRGANI CVETOVI ŽIVLJENJ DEVETERIH ŽRTEV NAŠIH OBČANOV ŽALOST JE OBJELA SRCA TEŽKO PREIZKUŠENIH SVOJCEV, ZAGRNILA JE V TOPLO SOČUSTVOVANJE VSE NASE OBČANE IN SEGLA JE DALEČ PREKO MEJ NASE OBČINE IN DOMOVINE. ZAVEDAMO SE V POLNI MERI, KAJ JB SEDAJ IN V BODOČNOSTI NASA SVETA DOLŽNOST, KI JO NAREKA STRASNA NESREČA IN PROSIMO ŠIRNO JAVNOST, DA BLAGOHOTNO NAKLONJENOST SVOJCEM ŽRTEV, KI JE BILA VELIKODUŠNA ŽE TE DNI, OHRANI IN SE PLEMENITO POVEČA. BOG NAJ NAKLANJA ŽALOSTNIM DRUŽINAM TOLAŽBO, POKOJNIM PA VEČNO LDOI V TRŽIČU, DNE 3. APRILA 193T MESTNA OBČINA V TRŽIČU Zahvala Prisrčna hvala ▼8wn dobrotnikom in prijateljem ▼ življenju, bolezni in ob smrti našega ljubega očeta, gospoda Karla Pečenko Spoštovanje in ljubezen, ki ste jo izkazali dragemu pokojniku, nam je v tolažbo ob tej težki izgubi. Posebej se zahvaljujemo čč. duhovščini, gg. zdravnikom In 85. sestram. Sveta maša zadušniea se bo darovala v torek, dne 6. aprila ob 7 v eerkvi sv. Jožefa. V Ljubljani, dne 8. aprila 1937. Rodbina Pečenko ljudska posojilnico v Celin registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi laslni palači sprejema hranilne vloge In Jih obresluje najbolje Denar fe prt nje! naložen popolnoma varno, ket jamči zanj poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-po sestnikov z vsem svojim premoženjem. Parketne dešžice, trstle za strope, asfaltno strešno lepenko, bitumenjuto za izolacijo, bitumen, lesni cement, karbolinej, strešni lak, katran in razna izolačna sredstva proti vlagi dobite najceneje pri tvrdki JOS. PUCH, Ljubljana SITIM Prometna bartka d. d. Stritarjeva ulica 2 V Ljubljani Telefon štev. 21-49 Kupuje in prodaja valute, čeke po najvišjih cenah. Izvršuje nakazila v tu • in inozemstvo najkulantnejše Izplačuje brez omejitve stare in nove vloge Vsem sorodnikom in prijateljem javljamo, da se bo sveta maša zadušnlca za našo pokojno mamo Frančiško Guitin roj. Milic ki je mirno v Gospodu zaspala dne 29. marca v Zgonlku, darovala v torek, dne 6. aprila ob sedmih v Zgonlku, v Ljubljani v cerkvi Marijinega Oznanjenja ln v Zemunu. Žalujoči sinovi. Rešen je bil dolgotrajnega trpljenja naš ljubi soprog, oče, ded, tast in svak doktor Peter Defranceschi primarij Pogreb dragega pokojnika bo v Novem mestu v nedeljo, dne 4. aprila 1937 ob 5 popoldne izpred bolnišnice usmiljenih bratov na šmihelsko pokopališče. V Ljubljani, dne 3. aprila 1937. Žalujoče rodbine DEFRANCESCHI, DR. KUNST, DR. SCHISCHA \ DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE »UNION« V LJUBLJANI JAVLJA ŽALOSTNO VEST, DA JE UMRL NJEN UPRAVNI SVETNIK, GOSPOD JOSIP TURK BLAGEGA POKOJNIKA OHRANIMO V TRAJNEM ČASTNEM SPOMINU V LJUBLJANI, DNE 3. APRILA 1937 STAVBENO OKOVJE IZVEN KARTEIA GINIC BEOGRAD KR. PETRA 28 Predaja trgovine Dovo/fufem si naznaniti svoiim ceni. odjemalcem, da sem svojo trgovino, ki sem /o vodii pod imenom JUS9JEK10" N. »Rt TRSOVINA JEKLA IN JEKLENIH IZDELKOV predal s 1. aprilom t. L tvrdki „PDLD1CELIK" A. D. BEOGRAD Zahvaljujem se za meni izkazano zaupanje in prosim svoje cenjene odjemalce, da z istim tudi mojo naslednico počaste. .JUGOJEKLO" M.JARC Prevzem trgov Čast nam je javiti, da smo prevzeli s 1. aprilom t. /. tvrdko JUGOJEKLO" M. JARC TRGOVINA JEKLA IN JEKLENIH IZDELKOV Prosimo, da tudi nam izkažete zaupanje v isti meri kakor ste ga izkazali našemu predhodniku. POLDICELIK A.D., BEOGRAD •a. ^r;jv\.;-■ ■ ■d Komaj je učakala tri pomladi, je po hudem trpljenju odrešil ljubi Bog našo drago hčerko, odnosno sestrico, vnukinjo, nečakinjo in sestrično Majdo Pokopali jo bomo v nedeljo, 4. aprila na farnem pokopališču v Solkanu. Solkan-Gorica, dne 3. aprila 1937. Za njo žalujejo; Oče dr. France MaruSič, mati Vida Marušič, roj. Mejač, in bratec Tomaž ter družini Andrej Mejač, Komenda in dr. Ivan Slakar, Ljubljana. Zahvala Vsem, ki ste z nami v najtežjih urah ob smrti naše ljubljene soprogo, mamice ln sestro Angeig Vašner roj. Kušar sočustvovali, jo spremili k večnemu počitku, JI darovali cvetja, bodi Izrečena naša prisrčna zahvala. Posebno so zahvaljujemo častiti duhovščini na Viču, pevskemu krožku za ganljivo žalo-stlnke, tvrdki Prolog ln vsem njenim tovarlšleam v službi za zadnjo spremstvo ln vcnco, uradnlštvu OUZD ter vsom mnogoštevilnim darovalcem vencev ln Šopkov. Slednjič so Iz dna srca zahvaljujemo vsnn ln vsakomur, ki so za našo Angelo molili, jo v tako velikem Številu spremljali na zadnji poti ter nam na kakršenkoli nnčin izkazali sožalje. Ljubljana, dne S. aprila 1937. Žalujoči soprog s hčerko, sestre in bratje. mMm "J: t, ••S« J £ " Po plodonosnem življenjskem delu, nehalo je biti srce našega dobrega očeta, gospoda Josipa Turka podjetnika, častnega meščana ljubljanskega in organizatorja gasilstva K večnem« počitku ga spremimo v nedeljo, dne 4. aprila 1937, ob 15 popoldne iz Sokolskega doma na Taboru na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 2. aprila 1937. ELA, por. REICHER. hčerka; VILKO, RAJKO, ALBIN, sinovi in ostalo sorodstvo ZADRUZNA GOSPODARSKA BANKA D. D. V LJUBLJANI PODRUŽNICE: Bled, Kranj, Maribor, Novi Sad, Split Dovoljuje kratkoroin« kredit* v tekočem raCunu DELNIŠKA GLAVNICA Din 20.000.000-— Vlog« obrestuj« po 4 %, vezane na odpoved po 5 % B«kOI»tlra trgovake menice Vrli vse ban4n« p o al« najkulantn«)« NAJCENEJE dobite odlllna kolesa znamke DUrkopp. Adler i. t d. Novost: na]trpe2neJSa pneu-matika iz surove gume Velika Izbira vseh posameznih delov 'TEHNiK< JOSIP BMUJU Ljubljana, Miklošičeva cesta 20 Zaloga Re m ing ton pisalnih strojev ter .Blaupunkt* radio aparatov Dober stalni zaslužek! Brezposelnim zaslužek, nameščencem postranski zaslužek, strokovno zname nepotrebno, amerikanski sistem poslovanja, ki ga lahko opravlja vsak izven delavnega časa. Zelo prikladno tudi za ženske: na-meščenke, uradnice, dijakinje, intelektualce, dijake, penzijoniste, uradnike in nameščence vseh poklicev v mestu in na deželi. Vi vsi poSljite ie danes Vaš točen naslov s prilogo Din 6"— ▼ znamkah za pojasnila in prospekte na: INTERREKLAM d. d. Zagreb, Masarykova 28, pod štev.: K—3993. Kurja očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom i« mast CLAVEN. - Dobite v lekarnah, drogerijab ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. Hrnjak, lekarnar, Sisak Vamjtefle potvorb Zaščitni znak PARKETE knpite najugodneje pri A. KANC tovarna parketov, Mengeš Konrad GOlO^M MESTNI STAVBENIK V CELJU, Mariborska 30 prevzema In izvršuje vsakovrstne privatne, javne in industrijske zgradbe solidno in poceni. Sodnijsko zapriseženi cenilec. Daje tehnične nasvete in pojasnila. „Chrepe de chine" beli po Din 18'— pri Trpinu, Maribor Vetriniska 15 i M—i»————n——■—ai^M« Trgovski lokal s popolno špecerijsko opremo, oddam v naiem. Sember-tehtnica, skoraj nova, event. tudi ves inventar, po nizki ceni na prodal Vprašati: Maribor, Betnavska cesta 31 in Tržaška cesta 20, Skačej. Odlitki - Kovani komadi - Prešani komadi - Zobata kolesa - Jekleno peresje - Parni stroji in kotli - Parne in vodne turbine - * Eksplozijski motorji - Crpaljke - Kompresorji -Ventilatorji - Hidraulični stroji - Parne in električne lokomotive - Ladje in ladijski materijal - Automobili in aeroplani - Zračne zavore - Gradbeni stroji - Drobilci in mlini - Železne konstrukcije na suhem in v vodi - Dvigala - Bagerji - Električni stroji in aparati - Obdelovalni stroji - Orodje in aparati za merjenje - Posnemal ni ki za mleko - Kompletne strojne naprave za industrijska podjetja vseh vrsti ./>./•./« GENERALNA IN TRGOVSKA DIREKCIJA PRAIIA ZAVODI Zastopstvo za Jugoslavijo: Centrala MOOSKODA A. D. p„ ,, Centrala Podružnica Deograd, Pariška 13 — Telefon 20.618 Zagreb, narllCeva 13 — Telefon 6.306 Zastopstvo v Ljubljani: Automobili: Emanuel Rosa Elektromotorji m slrofi: PaallC Polde Poljanska c. 69 — Tel. 25-41 Aleksandrova cesta 4 — Telefon 35-66 Naprodaj stroj-skobelnik, brusilni stroj, poravnal-nik, vrtalni stroj, tračna žaga, krožna žaga, stroj rezkač in Diesel-ov motor 10—12 KS, skupno ali posamič. Vprašanja na Anton Gauss, Sisak. obenem rovnega merca, s predpisano kvalifikacijo in prakso v rudi, podjetnega in energičnega, iščemo za skorajšnji nastop. Obširne ponudbe z označbo dosedanjega službovanja in zahtevo plače na »In t erre k lam«, Zagreb, Masarykova 28, .pod šitro »SreCnO — 13«. Otroški vozički naj- Dvokolesa, ttralnl stroji novejših modelov motorji, trlelkDt, posrezlJM Fo selo ni »ki cenil Ceniki frankol „tribuna" p. batjel. ljubljana, KarlOVŠka % Podratnlca: Maribor, Aleksandrova cesta 26. Znani SALVAT-CAJ proti žolčnim kamnom in boleznim žolčnega mehurja s« dobi ▼ pri glavnem zastopniku Lekarna pri St. Iran«, Zagreb, Kaptol 17. Ogl. reg. S. br. J78T9. Zastonj pošiljamo prospekt« o zdravljen)«. Kdo vam bo sporočil vse novice iz taline. K|er biva nad 350.000 naSIh rojohov? Noši izseljenci vam ne morejo vsega pisati, ras po vse zanima. Zalo Je najbolje, ako si takoj naročite mesečnik ..Izseljenski vestnih Rafael" ki na osmih straneh poroča o življenju in delu naših bratov in sester t tujini. Naročnina znaša letno za lugoslavljo 12 Din, za inozemstvo pa 24 Din. Naročile si ga In pišite še danes na naslov: Oprava Izseljenskega vestnika Rafaela, Ljublfana, Turševa 32 Pomlad prihajal E. Skabernd Ljubljana Razpis Občina Metlika okolica razpisuje mesto občinskega delovodje. Vsi prosilci morajo iineti pogoje iz Čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih. Čas za vlaganje prošenj je do 1. maja t. 1. Vse ostale informacije se dobe v občinski pisarni. Uprava občine Metlika okolica, dne 2. aprila 1937. ČEŠKA INDUSTRIJ/MM BANKA Podružnica v Ltublfani, Marijin trg 3 Centrala v Pragi, CSR Vplačana delniška glavnica ter rezervni fond skupaj Kč 137,000.000-_ Vloge skupaj ...............Kč 1,535.000.000-— 53 podružnic In ehspozllnr v CSR Izvršuje bančne posle vseh vrst in spreiema vloge na knjižice in tek. račun Telegrami : 1NDUSBANKA — Telefon interurban 21-04 Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cel Izdajatelj: Ivan Rakovec Prednik: Viktor Cenčii 00015353484853482323482353235353230001000102482353235301020001535323534848482323235348018953235353482348234823484848234848235353232348489148234823 480253482348234823235323484823489148234848234823484823532348235323534848482353532348480048482353234823235348532323232302004823480202020002020253482353 4848484823234823895348488923532348235348 pozdrav novi Češki RUDOLF MEDEK O ZEMLJA, TOLIKRAT IZDANA IN BIČANA, O ZEMLJA KRASNA, LJUBLJENA, POVELIČANA! ŽIVIŠ IN ŽIVI NAM VSE DNI V IMENU RESNICE V SLAVO SINOV, KI SO V NAJTEŽJIH DNEH DALI SEBE BRANEČ BODOČNOST IN TEBE! ŽIVIŠ IN ŽIVI NAM VSE DNI — EVROPE SRCE TI, V VEKE VEKOV V SLAVO MLADIH, BODOČIH RODOV: KRVI TVOIE GLAS IN TVOJE SRCE VES SVET NAJ ODSLEJ K NOVI LUČI VODI! KOT ZID MOČNO NAJ STOIE TVOJI ZDRAVI IN SILNI RODI VSAK PRIPRAVLJEN S PRSI NAPETIMI BODI BRANITI SVOBODO IN TEBE, ŽEMLJICA ČEŠKA! w. Češkoslovaška priloga „Slovenca" - 4. aprila 1937 Današnjo prilogo posvečamo davnemu In preizkušenemu prijateljstvu, ki veie naj-zapadnejša slovanska naroda med sabo, ki sta v najtežjih dneh ostvarjala skupno •voj sen o svobodi. Zal, se danes nismo mogli toliko ozirati na etnografsko bogato In svojevrstno Slovaško In Podkarpatsko Rusijo zaradi obilnega gradiva, kar bomo ob najbližji priliki posebej nadomestili. — Naia ljubezen do Češkoslovaške je tako velika, da obsega vse, ki Jo štejejo za svojo domovino. Ml smo ponosni In hvaležni, da najizrazitejši predstavniki pobratimske države In prijateljskega, da, resnično bratskega naroda, govore danes Slovencem In vsej Jugoslaviji o vezeh, ki Jih čutijo do našega naroda, do naše preteklosti In sedanjosti, ter s prepričujočo vero, ki Je nam tako manjka, o naši skupni bodočnosti, In to po našem listu. Ko stopa predsednik močne Češkoslovaške republike, borec za njeno In našo svobodo, ustanovitelj Male zveze dr. Edvard Beneš na naša tla, da v središču države dokumentira prijateljstvo, ki ne potrebuje besedi, smo ponosni, da moremo v tem hipu biti posrednik med Prago In Jugoslovanskimi narodi. Dobro nam Je, če smo s tem .prižgali luč, ki na) po razburjenem morju sedanjosti vrže v meglo svetlobo, v kateri Je domače In varno Jadrati v bodočnost Predsednik češkoslovaške vlade dr. Milan Hodža Kde domov mtij, kde domov muj, Voda huči po lučln&ch, Bory šumi po skalindch, V sadč skvi se Jara kvžt, Iemsky r£J to na pohled. A to Je ta kr&sn& zemd, Zemč česk&, domov muj, Zem6 českci, domov muj, * Nad Tatrou sa blyska, Hromy dlvo blju, Nad Tatrou sa blyska, Hromy dlvo blju; Zastavme sa, bratla, V6d se ony stratla, Slov*cl ožlju. Predsednik jugoslov. vlade dr. Milan Stojadinovič Ljubljana Hradčani v Pragi, sedež predsednika češ koslovaške republike dr. Evarda Beneša Dr. K. Rrotta, zunanji minister, bivši nniv. profesor za narodno zgodovino, po Pekarčevi smrti vodilni češki zgodovinar, bivši poslanik v Vatikanu in drugod. Fr. X Salda: v Ceštvo in Evropa 1. Takoj ob izviru svoje zgodovine ino se vključili v zapadno kulturo s tem, da smo sprejeli latinski obred in ne bizantinsko-slovanskega. To ni bila samo posledica našega zemljepisnega položaja, to je bila zavestna odločitev, pridobljena z dolgim in strastnim bojem med zastopniki obeh obredov. Naši predniki so z njimi potrdili, da so jim v njihovi življenjski in mišljenjski praksi bližje zapadne metode, metoda razumskega, sestavno-logičnega dela, kftkor pa vzhodna. S tem so povedali, da je temelj naši kulturi rimska civitas in krščanska caritas; da stojimo na tleh rimskega prava in rimske pravičnosti, izpopolnjene s krščanskim usmiljenjem in krščansko ljubeznijo bližnjemu — ne na germanskih tleh, na katerih odločuje ne neosebni princip, temveč osebna volja kneza ali voditelja. S tem smo tudi molče odklonili vzhodni razkol, postali smo krščanski univerzalisti. Naše češtvo se je tako razvilo nujno v tem okvirju in v smeri teh idej: k središču in ne od središča. Iskali smo zavestno in principielno to, da bi vrednote tega češtva mogle biti povsod in vselej razširjene na splošno krščanske in kulturne univerzalne vrednote. Kar imamo lepega in izrazitega v svoji srednjeveški poeziji (13. stol ), v svoji umetnosti v dobi Karla IV., v prozi nam najbližje dobe, vse to je nastalo v intimni zvezi z zapadom ter se naslanja popolnoma zavestno na zapadne tokove krščanske kulture. Toda kljub temu, ali bolje prav zato izraža tudi zelo prepričujoče svoi narodni značaj, dobiva poteze izrazito narodne. So trenutki, čeprav ne dolgotrajni, ko smo v Evropi vodili; toda to se ni moglo zgoditi drugače, kakor da je na splošnem latinskem kulturnem temelju prišla do veljave tudi svojevrstna narodna lastnost ter svojevrstna naša intelektualna in čustvena struktura. Toda ni temu tako samo v gotski dobi, prav tako se godi tudi v dobi baroka in preporoda: nismo samo sredstvo, ki se posoja, temveč tudi sami po-sojujemo ter s tem množimo vsesplošni kapital. 2. Na koncu srednjega veka se tvorijo prve narodne države. Francija, Italija, Anglija postajajo v svojem državnem življenju vedno bolj neuniver-zalistične; in ta nacionalistični val dosega prav V današnjih dneh svoj vrh: svetovna vojna je ustvarila našo in poljsko državo, kakor narodni državi. Toda ni dvomiti o tem, da je bil ta zenit nacionalizma kmalu prekoračen ter da se je zopet pojavil intenzivno k besedi naš univerzalizem. Čuti se že sedaj in čutila se bo še bolj potreba izravnati nacionalistične razlike in spore z višjim principom, univerzalnim. Principu enote mora biti zadoščeno, sicer vede raznovrstnost v razsul. Tudi velike mogočne narodne države, kakor Italija, Nemčija bodo morale prej ali slej ukrotiti svojo egocentrič-nost, spraviti jo v nekako skladje z načelom enotnosti in harmonije. Ujediniti z osvajanjem celo zapadno Evropo, kakor so to hoteli prvi Habsburgi, ali še v večji meri Napoleon, bo komaj kedaj možno. Zato mora biti, hočeš nočeš, tako poenotenje vse bolj kulturno, na temelju splošnih načel, prava in pravičnosti. Malim državam in narodom, zlasti pa nam (ne pozabimo, da smo v sredi Evrope brez pristopa k morju in tedaj v resnici mnogo manjši, kakor pa kaže število našega prebivalstva), se stavlja vprašanje, da moramo svoj nacionalizem zavestno spra- šf- « Hll&SslS Češkoslovaški zunanji minister Dr. Kamil Krolta: Resnično mi je drago, dn se uredništvo tako pomembnega lista, kakor je »Slovenec«, pridružuje tem, ki pozdravljajo prezidenta češkoslovaške republike pri njegovem prvem uradnem obisku zavezniški in bratski kraljevini Jugoslaviji. Ni potrebno pri tej priliki znova omenjati, da je močna, vztrajna, delavna in realistično misleča slovenska veja jugoslovanskega naroda zlasti draga vsakemu češkoslovaškemu srcu s svojim resnim načinom mišljenja, svojo metodo dela in s svojimi težnjami kakor tudi s spomini na skupne boje, skupna trpljenja in skupne uspehe. Ni zato čudno, če se Slovenci in Čehoslovaki tako dobro razumejo ter da razumevata oba naroda v polnosti velik pomen že tolikokrat izpričanega zavezništva in bratstva, ki druži Jugoslavijo, Romunijo in Češkoslovaško v Mali antanti, ki je in ostane njihova najboljša zaščita v sedanjih nemirnih časih. Jarostav Durych, pesnik: Češki pozdrav Nastaja čas, ko se začenja češki narod zopet spominjati, da se njegovo živ-jenje ni začelo šele s političnim osvobojenjem po svetovni vojni niti ne s tako zvanim prebujenjem pred 150 leti, temveč, da spada k starodavnim narodom, katerih zgodovina se je začela pred dvanajst slo leti. Je to važen spomin in slaven, kajti prav s tem spominom prihaja narod k spoznanju svoje duhovne moči in svojih nalog. Mnogo je bilo pozabljenega, mnogo odloženega in uničenega; zelo dolgo je narod iskal svojo čast in svoje naloge tam, kamor je bil zaveden po pomoti. Toda v času nemira in nevarnosti vendar spoznava, kje so njegove tisočletne korenine, njegova tisočletna moč. Spoznava, da je bila njegova preteklost kraljevska; da ni samo mnogo sprejemal od sveta, temveč tudi sam mnogo dajal; da je krščanska kultura Poljakov in Madžarov delo čeških svetnikov, da je češka orlica bila v grbu obrobljena s plameni in da se je zvok češkega meča razlegal po svetu v slavi in časti; da so tudi Čehi vladali tujim narodom ter združevali dežele v državo ter da ie Praga bila sedež cesarske kro ne. Toda tudi to, da je s to močjo meča bila združena tudi prav taka sila duha. Drugače se bo sedaj ravnal narod, ki spoznava zopet svoje lastno obličje o preteklosti,- na katerega more biti samo ponosen, drugače kakor pa bi se mogel ponašati narod, ki je še nedavno iz nerazumljivega napuha zavračal in tlačil prav to, kar je imel v sebi najlepšega, svojo duhovno nalogo, svoje prvotno poslanstvo sredi sveta. Spoznali smo v svojih jugoslovanskih bratih narod junakov. Drugačen pozdrav pripada junakom, kakor narodom brez junaštva. Kar nas najtesneje veže, je prav to najboljše in največje, kar imamo. Ne naše blodnje in nerazumevanje, temneč naše čednosti; lo, kar nam je dala priroda in kar nam je dal Bog. Vedite torej naši bratje, da se je v narodu češkem zopet zbudila čast, spoštovanje junaštva in češčenje slave. Da se zopet v njem probuja pripravljenost k žrtvi in to k največji žrtvi ter da se umika bojazen. Da se zopet narod češki vnema za glas duha, za glas dolžnosti! Danes ne prihajamo več s praznimi rokami in s praznim srcem, danes že vemo, da smo narod češki, in tudi to, kaj je bil češki narod z vsemi nevarnostmi in z vso slavo, rastočo iz njih. In smo tega veseli, tudi teh nevarnosti. Zato vas prosimo, da bi sprejeli naš pozdrav kot pozdrav zvestobe zvestih ljudi. Praga: Staromestni trg, kjer je bilo po belogorski bitki obglavljenih 30 čeških plemičev, s starodavno občinsko posvetovalnico. Dobro je r tem, da so se v kulturnem življenju uveljavile prej in v večji meri kakor drugod širše ljudske vrste; slabo pa v tem, da je taka kultura često zanemarjala formo, nje umetniški univerzalizem ter propadala s popularizirajočim polovičarstvom, s prosvetljensko površnostjo. Le redko je dosegala daljše in trajnejše umetniško osredotočenje; bolj kakor v romanu in drami, je ustvarila v liriki pomembnejše vrednote. Tukaj bo še treba popraviti marsikaj s stopnjevanjem objektivizira-jočih teženj. 4. Položaj današnjega češtva v sodobni Evropi? Mislim, da ni mogoče še o njem mnogo reči, kajti moderno češtvo se šele v naših dneh po velikih zaprekah bolestno očiščuje. So posamezniki, ki so osvojili zapad, toda to se je dogajalo tudi prej. Imeli smo duhove, popolnoma ravnopravne zapadli, na zapadu šolane in na zapadu cenjene. Tak človek je bil Matej iz Janova, taki češki kompo- F. X. Salda, univ. profesor, pisatelj, pesnik in največji češki kritik svetovnega formata, ki piše sam svoj časopis »Saldov zapisnik«. Letos slavi 70 letnico starosti. viti na skupni imenovalec, izravnati ga načelno m zavestno z univerzalizmom. Tako smo delali zelo srečno v srednjem veku, tako smo delali v času preporoda, tako moramo delati tudi danes in jutri. Tako se more zgoditi nekega dne, da bomo predstavljali jeziček na evropski tehtnici, da bomo odločevali zmago ene evropske smeri proti drugi. Verujem v poslanstvo središča v Evropi. Os, okrog katere se zbira in kristalizira svetovna zgodovina, se neznatno premika, vendar pa z gotovostjo od zahoda proti vzhodu. Ruski kolektivizem in za-padni individualizem ne bodo vedno sovražno naperjeni proti sebi, kakor voda in ogenj; v bodočnosti se bosta brez dvoma vedno bolj mešala, prelivala in razvijala med seboj. Sintetična misel, ki naj prevzame to prelivanje in pokaže poti, ne more biti slaba. Ali bi ne mogla ta misel postati srednjeevropska in specialno naša, čeika? To je kulturni program ne za eno stoletje, temveč za nekoliko stoletij, da, za tisočletja. 3. Bistvo češtva se ne da zajeti v nikake formule. Psihologija zato ni dovolj in vse te označbe z antitezo, ki so bile kedaj narejene, odpovedujejo. 0 nas se pravi, da smo nekaki Židi ali Japonci slovanstva, ljudje, predvsem trezni in spretni izkoriščevalci tujih iznajdb, ljudje dedukcije in kombinacije. No, tu pojmovanje je zelo enostransko, ki gotovo ne zadeva jedra našega bistva. Seveda, treznost — ko pa imamo take pojave, kakor so mistiki, mojstri lfebonsk?, Micha, Zeyer, Bfezina, Smetana in Janaček, ljudje čiste tvorne fantazije? Naia narodna kultura ni epigonska, rastla je kakor vsaka druga narodna kultura iz živega jedra naše bitnosti. Vaška kultura v najširšem smislu besede, človek zemlje in njenega dela, sta bila nosilca in tvorca naše kulture; bolj vaški graščak, kakor pa plemič in vitez, in manj meščan in clericus, kakor pa na zapadu. To ima svoje dobre in slabe strani. nisti 18. stoletja, ki tvorijo direkten predpogoj klasične godbe zapadne in srednje Evrope. Kjerkoli je Čeh pogledal preprosto in ponosno v polnost svoje jedrovite bitnosti, si je vedno pridobil spoštovanje in simpatijo tujih ocenjevalcev in opazovalcev, Slabo pa je bilo z njim, kadar se je ustrašil, kadar se je spremenil v drobne pevčke, ali slabše še v policaja ah celo žandarja, v šolnika ali v paznika, v poslušalca tuje moči in oviratelja svobodnega življenja tujih narodov. Na Ogrskem in v Itali)i so neki čas za avstrijske reakcije pustili Čehi za seboj ta smerno osovražen spomin. V Miokievviczevem očitku, da jc češki preporod bil preveč literarno podrsavanje, rekel bi dolgo samo in samo jezikovno, neoplojeno s socialnim in idejnim odporom, je dobro jedro, ki bi ga smeli spregledati. Poljaki in Madiari so z bojevitejšim, z po-nosnejšim romantičnim pojmovanjem svojega poslanstva, kakor vitezi svobode in kot pesniki in - & 1 /iv fmSm Jaroslav Durych, doktor medicine, aktivni sanitetni polk., je eden največjih čeških sodobnih pisateljev, znan tudi pri na« po prevodih lepega romana »Marjetica« (Jugosl. tiskarna) ter velike trilogije iz časov tridesetletne vojske »Blodnje« (Umetniška propaganda), ki je ena največjih stavb moderne češke književnostL Je izrazito katoliški pisatelj, eden prvih, ki te je v češlri literaturi uveljavil kot katolik, ter je danea poleg Karla Čapka največji predstavnik leposlovne umetnosti. Poleg tega, da piše pesmi — romane, izdaja tudi eseje ter je urejal do zadnjega liturgični časopis »Akkord« (Olomouc), V zadnjem času piše uvodnike v katoliški tednik »Obnova« (Opava), ter ga zanimajo vsa časniška vprašanja, Ždaj pripravlja obširen roiman v slavo jezuitskega reda in sicer na temo japonskih mučencev v XVIII. stoletju. Dr. Baxa, primator Prage Praga — Ljubljana Ob priliki obiska našega predsednika g. dr. Edvarda Beneša se rad spominjam stikov med obema mestoma in to na političnem, gospodarskem in kulturnem področju. Že davno pred vojsko je študirala v Pragi cela vrsta slovenskih dijakov na Karlovi univerzi; iz teh Trst so nam zrastii najboljši prijatelji, ki so ▼ velikem metežu svetovne vojne aktivuo posegli v boj ga osvohojenje tako Jugoslavije kakor tudi Češkoslovaške republike. Pokazalo se je to zlasti leta 1918, ko se je inatna delegacija Slovencev udeležila jubilejnih proslav Narodnega gledališča ter je njihov obisk v Pragi bil opora «a nadaljnji boj proti avstrijskemu jarmu. Z veseljem moram omoniti, da še vodno iz bele Ljubljane doteka v Prago nova, mlada sloveiiska generacija, da bi tu študirala ne samo znauosti, temveč tudi češkoslovaško življenje. Verujem, da bodo iz teh stikov, ▼ minulosti in sedanjosti, zrastli še trdnejše zveze v bodočnosti. Upam pa, da bo bodočnost še slavnejša kot preteklost in sedanjost ter da bodo bogati politični in kulturni stiki — omenjam samo gostovanja naših gledališč v Ljubljani — še poglobili vezi med obcnia narodoma. Kako globoko je napredovalo prijateljstvo med obema državama, priča prav obisk našega predsednika dr. E. Beneša pri vas ter upanje, da bo v bližnjem času posetil našo Prago tudi vaš prine-regent Pavel. Želim si, da hi tudi v bodoče bili stiki med obema mestoma — med glavnini mestom Prago in glavnini mestom Slovenije Ljubljano — vedno oiji i n ožji ter verujem v naše večno pobratim-stvo, okrepljeno s skupno krvjo in skupnimi boji. Potrjujejo me v tem tudi trditve slovenskih zastopnikov pri zadnjem obisku v pragi. Pozdravljam kar najprisrčneje bratsko glavno mesto Ljubljano! vojaki dobili več simpatij zapadno Evrope za dolgo časa; še danes jih je težko izkorinjevati, reducirati Jih do pravičnejših razmerij. Senca malomeščanstva ,e se sedaj obeša v predstavah zapadne Evrope na Cehe; take predstave so često že naprej določene, vendar pa moramo konec koncev priznati, da niso tako neutemljene. Torej: najprvo ne smemo hvropi vsiljevati svojega skromnega okusa, tipa-loče domače vzgoje. Rekel sem že drugje, da »šo-maštrstvo« smalram za podedovani greh češkega naroda. Z njim torej za vselej v kanal! In malo več poguma k pravemu viteštvu in pravemu junaštvu. I ostati to, kar že v resnici postajamo in kar smo v resnici vedno bili v preteklosti, vsaj v svojih najboljših časih. (Lz Melantrichove novoletne poslanice »Naloge češtva«, 1937.) Dr. J. Krltn, publicist: Rasi katoltšiva Veliki angleški pisatelj Hilaire Belloc je strnil svoj pogled na povojno Evropo v svojem delu »Europe and the Faith« z besedami: »Evropa se vrne h katolištvu ali pa pogine«. Te besede so bile izgovorjene iz žalostnega spoznanja, da se Evropa odmika od Cerkve, toda ker je, kakor pravi v sistem delu: »Evropa Cerkev, in Cerkev Evropa« — pomeni to odmikanje njeno tragiko. V istem času je češki dramatik Jaroslav H i I -b e r t pisal o razmerah pri nas ter napisal stavke, ki sO kakor dopolnilo Bellocovemu stavku: »Čudno, kako smo mi Cehi sploh versko suhi. Čudno, kako je sploh mogoče, da bi zemlja, ki je predstavljala nekdaj klasična tla krščanstva, tako čustveno usahla, kakor je zdaj pri nas ter pri tem bila tako ponosna na svojo strohnelost. To češko versko puščobo sem občutil že davno kakor narodno uboštvo.« — Tako žalosten je bil v dvajsetih letih pogled na versko udeležbo pri nas, ter se je zdelo, da se še dolgo ne zjasni. Toda danes moremo vendar govoriti o novem upanju katolištva v naši republiki ter o neki — rekli bi — skoraj žalosti, ki ni zunanja, nad dogodki, ki so se nekdaj dogodili. Kakšni vzroki imajo zaslugo za to spremembo in kaj 8e da iz njih sklepati za bodočnost? Tudi v dobah nravnega propadanja so tekli podtalno v organizmu evropskih narodov studenci kulture, zrastle iz Cerkve, iz njenega sladkega in blagoslovljenega naročja ter gotovo ni pravična sodba nemškega protestantskega pisatelja Maxa Sehehera, da so ti studenci usahnili, oziroma, da so že izčrpani. Bili so morda pod naplavino dob in dogodkov samo potisnjeni globokeje, toda obstali so tudi še naprej. Privreli so na ves svet po vojni, ter je njih zdrava in zdravilna moč zmanjševala učinke prevratnih ideologij. Rastla je avtoriteta Cerkve, ne samo zato, ker se jo Cerkev s papežem v času vojske tako dobro ponašala, temveč glavno zato, ker svet ni mogel več živeti v osamljenosti, v katero je padel po begu od Boga. Po vojski moremo zaznamovati velik katoliški preporod v Angliji, v Franciji, na Nemškem in Ho-landskem, skratka povsod, in sicer prav med najvišjimi inteligenti. Umetnost, literatura, filozolija, sociologia, znanost, se začenjajo vračati k studencem duhovnega bogastva, zbranega v Cerkvi. To bogastvo se je prenašalo tudi k nam s prevajanjem del tujih religioznih genijev. Že pred vojno je noboječi Jozel F I o r i a n v Stari Riši — nadaljeval po vojni — prenašal k nam krasne plodove tuje poezije in cvetje krščanske kulture. Še za časa vojske — toda glavno po njej — sta dva velika pesnika Jakob D e m 1 in Jaroslav Durych ustvarjala svoja vele-dela, v katerih se lahko izrazimo z besedami, s katerimi je označil Claudel svojo delo, namreč, da »hočejo peti pesem Bogu kakor pastir na Karmelu«. Pri Flo-rianu se je učila tudi povojna generacija, ki jo leta 1919 začela izdajati revijo »Život« (urednik pisatelj tega članka, op. ur.) in katore se je pozneje uveljavljala v časopisu Jaroslava Durycha »Rozmach« ter v »Akordih«. Obenem so mladi dominikanci s p. I. S o u k u p o m začeli s časopisom za poglobitev duhovnega življenja »Na hlu-ninu«, po njem pa s »Filosnficko revue«, iz-izdali so prevod veledcla sv. Tomaža Akvinskega »Summa theolngickd« ter knjižico »Krystal« Med tem ko so politične strasti in brezbožniška agitacija delale proti Cerkvi, so založbe, kakor: Kunci? (katoliška). Aventinum in Melantrich itd. izdajale dela katoliških pesnikov in pisateljev, domačih in tujih. Toda ne samo to. S študijem češko preteklosti — kar je bilo dobra reakcija na sovražnosti proti Cerkvi — so prihajali umetnostni zgodovinarji in kritiki, kakor: univerzitetni profesorji dr. Vašica, dr. Birnbaum. dr. Matejček, dr. Cibulka. dr. Vajs, dr. F. X. Salda itd. k prepričanju da je Cerkev dala narodu umetniško vele-delo ter da je prav v dobi, kateri so najbolj oči- Spomenik sv. Vaclava (Myslbek) pred Narodnim muzejem ▼ Pragi, j. Vrchiicky: Balada o sv. Vaclavu Na zlatem polju črna orlica — nad nami 7 ooj prapor čestiti se vije, kot v burji bučeči miru poslanica, kakor svetilnik na morju nam sije! O, čuj ta spev, ki iz src se nam lije! Kot ščitov zvenk moja rima sedaj na rajska vrata zvoni in vpije: Poginiti nam in bodočim ne daj! Usoda naša — to večna temnica, njena tema še zdaj s senco nas krije: V njej dedom si luč bil, in Tvoja desnica posegla krepko je v razvoj domačije, kolo obrnila iz tujih smeri je. Kaj nismo Tvoj narod, o Knez vse dozdaj? Poglej, kakšen boj v Tvojih zemljah [se bije! Poginiti nam in bodočim ne daj! Zdaj v vrsti svetnikov blešče Tvoja lica ne zabi ljubezni, ki v nas k Tebi klijel ln krone kraljevske — slavnega klica! — in meča in ščita, v katerih rja rije! O spomni se. Knez, na te naše vizije! In stopi med nas, že čas je sedaj, da medlobo zbudiš, pomiriš razprtije! Poginiti nam in bodočim ne daj! Naša >Poslanica<: Tvoj narod pod soncem svobodnim zdaj žije Tvoj meč odprl dner je v Blanik na steza j Tvoj narod v zahvalne Ti tke melodije: Poginiti nam in bodočim ne daj! Poslovenil Tine D e b c l j a k. tali temo, v XVIII. in XVIII. stol., v času baroka, vzniklo večina teh krasnih narodnih del s pomočjo vere in Cerkve. Svetovarlavska razstava, ki jo je pri svetovaclavskem jubileju priredil nepo-zahljeni škof Antonin Pod I ah a v Vladisavski dvorani na Hradčanih, je nagromadila toliko dokazov, da jih ni bilo mogoče prezreti in iti mirno mimo. Plodnost svetovarlavske vere so je pokazala v taki čudoviti in intenzivni svetlobi, da je ni bilo mogoče ne priznati je. In ker je bila ta svetloba v resnici čista in jasna, jc vplivala na vedno večje prostore mišljenja in ustvarjanja. Zgodovina, učiteljica življenja, je s letos umrlim prof. dr. Pekarem na čelu, odstranjevala naplavino rai-nih neresnic ter pomogla s tem k širjenju prnvega spoznanja. Ker pa je spoznanje predpogoj ljubezni, se ni treba čuditi, da je rastla ljubezen k Cerkvi. In ker je ljubezen plodna, se tudi ni treba čuditi, da so nastajala tudi dela, ki so polna te ljubezni. Dih te vere slutimo na pesmih Za-hradnička, Lazeckega, Seiferta, Itenča itd., da samo imenujem nekoliko pesnikov iz mlajše generacije, izmed katerih so nekateri Zahradniček (praško) in Seifert (državno) dobili najvišje umetniške nagrade. Cerkev in večnost rt-a junaka velikih romanov Durychovih in Čopovih. Reviji »Rad« in »Akord«, ki jih vodijo mladi ljudje, spadajo pri nas med najboljše. Misel so ne more ubiti in poezija je s svetniki najlepše kar imajo narodi. Pesnik 0. Brezina, imenuje dar ccrkvc našemu narodu — verujoče naše matere ter duhovne pesmi. Jn zdaj jo vedno več takih mater in pesmi, ki rod« zopet nove matere in nove pesmi, kakor je vsakega živega življenja naloga širiti se vedno bolj. Hoteli bi vedeti, (la-Ii je mogočo v ta np katolištva pri nas vplesti tudi ime dr. Beneša, drugega predsednika naše republike, ki ga je izbrala pa to božja previdnost obenem s Sredsednikom Osvoboditeljem dr. Masarykom. loromo reči: dal I)r. Iteneš jo mož izredne inteligence in dalekovidnosti. Študira in bere vse in gotovo ni mogel prezreti teh tokov, ki dajo vlage strohnelemu prahu vere v svetu. Razume tudi nje plodno življenjskost; in ko so se nekateri v trenutku laslepljenostl borili proti Cerkvi, ji jc dr. Beneš še kot zunanji minister ostal zvest. Spoznal je — hvala Bogu — kaj pomenijo za naš narod sv. Vaclav. sveti apostoli Ciril in Metod, ideja cirilometodijska in svetovarlavska. A ni tega samo spoznal, temveč tudi povedni in ne samo enkrat in s tako iskrenimi besedami, da so jih no da razložiti samo s političnimi in diplomatskimi oziri, temveč, da moremo za njimi iskati in za njimi tudi videti spoznanje. Zato katoliško ljudstvo globoko spoštuje svojega predsednika ter ga ljubi. Gleda v njem ne samo igled intenzivnega dela, temveč tudi poštene iskrenosti, izvirajoče iz prepričanja ter da ne čuvstvnje samo i narodnimi zgodovinskimi postavami, temveč tudi z njegovimi duhovnimi osnovami. Ljubezen ima pa za povračila samo ljubezen. Karel kardinal Kašpar, knezonadšhof in primas češki Ob priliki odhoda gospoda predsed nika naše Češkoslovaške republike v Jugoslavijo, kjer se bodo krepile prija teljske vezi obeh slovanskih držav, pošiljam v blagem spominu na sveta brata Cirila in Metoda, ki sta natn z vzhoda prinesla resnico svete vere, vsem tamkajšnjim katolikom topel pozdrav in blagoslov kot poroštvo božjega blagoslova, z željo, da bi prijateljsko razmerje obeh držav pripomoglo k pokoju in miru med narodi — in postali izvor pravega, trajnega miru in pokoja, katerega je na svet prinesel Kristus Gospod. V Pragi, dne 25. marca 1937. j^VU.UU f^U* rU- /Mte, f^- M** ^ ^ UU^J C^JU , Ail^, « /V9" " , p-«- ^ liJLU * * ^ , ^a' ™ fj^ij KZU^ • Opat M, Zavora1, hat. kult. organizator, bivši senator: Fahsimite kardinalnega pisma Svaty Vddave, vevodo češke zeme: nedej zahynouti nam ni budouctm! (Iz staročeškega svetooaclavskega korala.) Ne morem, na žalost, mnogo govoriti o skupnih stikih s Slovenci, ker nisem imel dosti prilike, da bi prišel v tesnejše dotike z vodilnimi osebami vašega naroda. Toda že kot dijak v letih 1866—SO sem rasel v živem slovanskem čustvovanju ter mi je bil slovenski narod še toliko bliže — čustveno in duhovno —, ker sem vedel, kako je zvesto vdan katoliškemu prepričanju. To ljubezen je povečalo v meni v poznejših letih še veliko spoštovanje do edinstveno izrazitega nadškofa dr. Jegliča, katerega sem imel čast osebno spoznati in o katerem sem vedel, da je v najtežjih časih bil vedno tisti, ki je z čudovitim pogumom branil v parlamentu pravice svojega malega naroda in svoje Cerkve. Prav tako se z velikim spoštovanjem spominjam pokojnega velikega človeka po duhu in srcu, prof. dr. Kreka, s katerim sem se prav tako večkrat sestal in z velikim spoštovanjem spremljam delovanje vašega notranjega ministra dr. Korošca. Tudi smem reči, da sem bil katoliškim slovenskim akademikom, združenim v akademskem društvu »Kreke v Pragi vedno naklonjen ter me je neizmerno razveselilo, ko se mi je za podporo temu društvu preko cele vrste let zahvalil škof Jeglič z lastnoročnim in zelo toplim pismom, ki ga zdaj hranim v spomin na tega velikega moža. Toda to so stiki, ki se tičejo minulosti. In kaj naj rečem za bodočnost? K skupni ljubezni in medsebojnemu spoštovanju imata oba naroda — češkoslovaški in slovenski — toliko skupnih vzrokov. Ali glavni povdarek polagam na enotnost vere. V današnji, tako negotovi in mrzlični dobi bi moralo biti pač samo po sebi umevno, da bi se združili kar najtesneje ter bi beseda »ut omnes unum sint« morala biti in mora biti naše skupno geslo. Slovani nimamo mnogo prijateljev v ostalem svetu, toda po svojem številu in kulturi ter z božjo pomočjo bi mogli vsem nevarnostim odoleti ter se uveljaviti; če bomo seveda enotni. Z vsemi silami delati na to, pa je naloga vsakega, kdor je svoji domovini in svoji veri iz cele duše vdan. Minister šolstva in narodne prosvete Rektor Karlove univerze MUDr. Karel Weigner: Dr. Emil Franke: Pozdrav mtadim! Morda ni primere v kulturnih zgodovinah, da bi dva kulturna samostojna naroda bila stoletja v tako tesnih in široko osnovanlh kulturnih stikih kakor sta naroda češkoslovaški in jugoslovanski. Začetek modernih slikov nied obema narodoma datira od našega preporoda, ki je šlo roko v roki z jugoslovanskim preporodom. Omenjamo Dobrov-skega in Kopitarja, pa ogromen vpliv Kollirjevega slovanstva na oba naroda, omenjamo žive stike Ljudevita šture, prijateljske in idejne vezi, ki so vezale voditelja jugoslovanskega ilirizma z našimi buditelji mlajše generacije; omenjamo znatni vpliv jugoslovanske narodne epike in jugoslovanske narodne tvorbe na češkoslovaško pesniško tvorbo v prvi polovici XIX. stoletja; spominjamo iSafafika. ki je posvelil delo svojega plodne?« živ- ljenja in svojega znanstvenega delovanja Jugoslovanom; mislimo na vse številne prevajalce obeh narodov; imamo v spominu dela slikarja Čer-maka in njegovih naslednikov, in veliko postavo Holečkovo ter omenjamo odločujoč vpliv Masary-kov na jugoslovanske dijake, ki so že od petdesetih let prejšnjega stoletja radi vedno prihajali študirat t središče slovanskega življenja. Pri tem pa vidimo, da se je zlasti v 80. letih široko prelivala duševna vrednost med obema narodoma. Enaka usoda v avstroogrski državi je nas postavila v eno fronto z večjim delom Jugoslovanov. Politična borba v notranjščini države je že zdavna prej peljala k skupnemu intimnemu zbližanju, k vzajemnemu razumevanju in k medsebojnemu sodelovanju na kulturnem polju. Ni mogoče na tem mestu naštevati vsega, kar je krasnega dalo narodni kulturi medsebojno kulturno sodelovanje pred vojsko. Slovenci kot najsevernejši južnoslo-vanski in najzapadnejši del bivše Avstrije, so že zato morali postati nujno prehod pri izmeni kulturnih vrednot med nami in vami. Vedno so v polni zavesti izvrševali to nalogo, to svoje poslanstvo v svojem odsekn srednjevropskega kulturnega razvoja. Z dosego državne samostojnosti sta oba naroda dosegla cilj, h kateremu sta težila že stoletja. Možnost živeti svoje lastno življenje v lastni državi iz korenin svoje narodne bitnosti — je že zrahljala ono idealno sodelovanje izpred vojne: z velikim delom jugoslovanskega naroda nismo bili sicer po vojni več podložniki tujcu v isti državi, temveč postali smo »i medsebojni tujci v svoji zemlji, podobni tnjrii, kakor so bili prej narodi, o katerih kulturnem življenju smo imeli le malo znanja. Duhovno življenje med Češkoslovaško in Jugoslavijo Je bilo s tem resnično zrahljano, in ko bi ne bilo davnega prijateljstva, osebnih zvez in zvez med raznimi ustanovami, bi se morda naenkrat čutili, kar se tiče kulturnih stikov, na podobnih tekovinah, kakor s katerimkoli drugim narodom. Toda prav to, kar loči češkoslovaško-jugoslo-vanske kulturne stike od stikov drugih narodov, je pravi značaj teh stihov: njih ljudskost, prepo-rodna tradicija, skupna slavna zgodovina narodne borbe ter nezmanjšana zavest, da smo po tej poti šli roko v roki k najvišjim ciljem, ki more biti naroilu dan, namreč k izgraditvi svojebitne kulture v narodni državi. Ni treba, da bi ustanavljali z državno pomočjo zavode za propagando svoje kulture, zavode, ki zbirajo okoli sebe samo ozki krog kulturno angažiranih; v našem medsebojnem razmerju pomeni vsaka kulturna manifestacija reakcijo širokih ljudskih vrst. Ker je tako, je dolžnost države, da budno omogoči vsako vibracijo naših vzajemnih kulturnih stikov ter poseže vedno tja, kjer bi bilo treba njene pomoči za poplemenitenje dosedanjih in za oblikovanje novih kulturnih vrednot na tem polju. Ena od prvih naših skrbi mora biti, da bi toplo razmerje do Jngoslavije, kakršno ima naše malo ljudstvo, bilo vedno znova oživljeno z novimi spoznanji, pravilnimi informacijami, zdravim tvornim optimizmom in vero v skupno bodočnost. Je to ena prvih nalog našega kulturnega sodelovanja. Druga naša naloga je ustvariti pogoje za razvoj naših kulturnih stikov tako na šolskem področju kakor na polju znanosti in umetnosti. Hočemo misliti na to, da bi zlasti ljudska prosveta bila v službi kultnrne vzajemnosti češkoslovaške-jugo-slovanske. In končno hočemo delati na tem, da hi vsaj na kulturnem polju ne bilo ined nami političnih meja. Je to mogoče ustvariti s pogodbo med ebe-ma državama. Ore za bodočnost naše mladine, kateri je treba omogočiti študij v drugi državi ter nje poznavanje. Je nujno, da bi bil dan kulturnim stikom obeh narodov skupni regulativ, obvezen za obe stranki. Prav srečen sem. da morem ugotoviti, da je češkoslovaško ljudstvo v temeljnih risih že davno rešilo vprašanje češkoslovaškega jugoslovanskega kulturnega sodelovanja, ter se odločilo mirno in dobro. Rešilo v prepričanju, da bratska jugoslovanska kultnra, v vsakem slučaju sprejeta v našo kulturo, pomeni mir, prinos. Pomeni vpliv, ki ne more škoditi, temveč samo koristiti. Dr. Julius Heidenreich, docent na Karlovi univerzi za jugoslovanske književnosti: Slovenistika na praški univerzi Slovenistika na filozofski fakulteti Karlove univerze v Pragi iina že staro tradicijo. More se sklicevati že na F. Ladislava Č e I a k o v -skega, Peršernovega prijatelja, ki je bil v letih 18-19 do 1852 profesor slavistike v Pragi ter gotovo ni pozabil na svoje stare slovenske simpatije lz mladosti. Sistematično pa je prvi predaval o zgodovini slovenske književnosti v Pragi univ. prof. dr. Jan M drhal (r 1855), ki pa sedaj uživa svoja junaška leta v zasluženem pokoju. Njegovo monuinentalno delo »Slovanske književnosti« v treh zvezkih poučuje doslej najbolje češkoslovensko javnost o slovenski literaturi. Po vojni je poklicala naša filozofska fakulteta vodilnega slovenskega slavista univ. prof. dr. Matija Murka na novo ustanovljeno stolico jezikov in litera tur južnih Slovanov Prof. Murko je prinesel v Prago tradicijo svojih odličnih učiteljev in prijateljev, profesorjev Miklošiča in Jagiča. Prof. Murko, nestor slovenskih slavistov, ima nevenljive zasluge za edinstveno organizacijo moderne praške slavistike. Stal je na čelu teh, ki so gradili novi seminar za slovansko filologijo na filozofski fakulteti, kakor tudi tistih, ki so usta- navljali najvišjo medslovansko ustanovo »Slovanski instituti. Ustanovil je in urejuje obenem s prot. Hujerjem centralno slavistično revijo »Slavij a«. Leta 1929 je bil predsednik prvega mednarodnega kongresa slovanskih filo-logov v Pragi, ter je bil po profesorju dr. L. Niederlu izvoljen za predsednika »Slovanskega instituta«. V knjižnici slovanskega semenarja je prof. Murko položi! temelje slovenskemu oddelku ter je slovenski književnosti posvečal veliko važnost v svojih predavanjih in vajah. Z važnejšimi pojavi slovenske literature se peča v svojih predavanjih profesor zgodovine mednarodnih slovanskih literatur dr. Jifi H o r a k , slovenski jezik pa z vso skrbjo in sistematično raziskuje prof. primerjalnega slovanskega jezikoslovja dr. Miloš Weingart. V zvezi z njimi moramo — dasi ne deluje v Pragi — imenovati delo brnskega profesorja primerjalnih slovanskih literatur dr. W ol 1 m a n a , ki je napisal odlična dela o slovenski in sploh južno slovanski dramatiki ter slovenski literaturi posvetil lepe besede v svoji sintetični zgodovini slovanskih književnosti. Njihova dijaka, spadajoča med najmlajšo češkoslovaško slavistično generacijo, sta univ prof. dr. Jan Stanislav (sedaj v Bratislavi) in docent, dr. J u 1. Heidenreich, ki sta Študirala kot stipendista jugoslovanske vlade tudi v Ljubljani ter se zavedata dolžnosti, da navežejo in goje kar najtesnejše stike z znanstvenim svetom v Jugoslaviji. Njihova dela, predavanja in vaje v seminarju morajo moderno slovenistiko na Češkoslovaškem trajno udomačiti. Za propagando praktičnega spoznavanja slovenskega jezika Bkrbi po zaslužnem prof J. S k r b i n 8 k u n jegov mladi naslednik univ. lektor dr. Oton Berkopec, ki si s svojo agilnostjo pridobiva vsesplošen naslov »s 1 o ve n s k eg a kulturnega konzula« v Pragi. Približuje ee z naglico trenutek, ko se bomo spomnili dvajsetletnice pobratenja češkoslovaško-slovenskega pobratimstva, ki je bilo na koncu svetovnega požara izraz istega telesnega iu naravnega trpljenja ter istih upov za bodočnost; tedaj ee je rodilo geslo: Ljubezen za ljubezen, zvestoba za zvestobo. Da 6e to geslo po 20 letih ne bi ponavljalo samo iz neke prazne čustvenosti, je treba v sedanjem trenutku pomniti, kakšen je realni temelj naše skupne ljubezni in v čem hočemo vedno in povsod stati v isti vrsti. Hočem se obrniti k vam mladim, kajti vaša je bodočnost. Glejte samo naprej, kajti vam mladim osvajalcem, odkrivalcem in osvoboditeljem pripada vesoljni svet, vi šele razvijetc nad zmučenim človečanstvom kakor njegovi odrešitelji duha miru in pokore. Ta nezlomljiva vera v sebe je znak mladih in mi sino pripravljeni verovati z vami. Moj poklic in moj današnji položaj me napeljujeta k temu, da se obračam k vam, slušateljem visokih šol, k bodočim predstavnikom duhovnih poklicev, bodočim zdravnikom, pravnikom, inženirjem, profesorjem vseh kategorij in podobno. Za vse duhovne poklice je znanost studenec žive vode: je in bo vsem priznavalcem v vsakdanjem teku življenja resnična sila, ki jih dviga nad vse težave in razočaranja, je jim vrednota, materi-jalno neodvisna. Pri tem pa ostanejo znanstveni napori vedno varna obramba pred tem, da bi nihče vevojem j>oklicu ne padel na prazno diletantsko radovednost in duševno šablono. V življenje ee ne sme stopati samo z glavo, napolnjeno z znanostmi, z hladnim razumskim spoznanjem, ki samo nič ne zahteva, se visoko dviga čista človečanska stran vsakega poklica; z vso svojo voljo in ljubeznijo iu veselo predanostjo se vsak mlad človek posveča službi človeškega kolektiva, naroda in domovine in po njej vsemu človeštvu. Če spoznamo, da so interesi višjih enot vedno nadrejeni koristim posameznikov, se odpovedujemo egocen-triimu, vršimo svoje dolžnosti z navdušenjem in žrtvijo — to pa je višek človeške sreče; smisel življenjske vsebine temelji na socialno koristnem delu; zato vse tvorno delo teži k temu, da bi človeštvo postalo boljše in svobodnejše, da bi rastlo razumevanje za naravne vrednote, ter da bi na svetu Zavladal mir. Študent mora predvsem študirati — to resnico je rekel vsem dijakom uvidevho Masaryk. Vendar pa samo študiranje še ne zadošča. Mladega človeka ne čaka samo življenjski poklic, čaka ga življenje samo. Zato se nihče ne sme življenju odmi-kati. Nihče od vas ne sme niti za trenutek pozabiti. da boste nekoč v vaših mladih rokah držali baklo luči, da boste v svojem narodu in za njega širili napredek, da boste organizatorji duhovnega dviganja malega človeka, da boste imeli že po svojem duhovnem poklicu višje poslanstvo. Popolnost inženirjev, zdravnikov, pravnikov, učiteljev itd., njih pripravljenost za življenje ne tiči toliko v obvladanju speč. znanstvenih strok ter v pripadajoči praktični pripravi, življenje se ne zadovoljuje s strokovnjaki, vsestransko znanstveno oboroženimi, življenje terja popolne ljudi, osebnosti s širokim razgledom, z globoko splošno iozbraže-nostjo, z višjim življenjskim nazorom. Vsi duhovni delavci morajo biti dobri strokovnjaki, toda poleg tega morajo okrog sebe širiti luč spoznanja, vne-mati čut za pravico, resničnost in poštenost. Zato je prva dolžnost vseh mladih, da znajo iz sebe narediti celega moža, celo ženo, hočejo biti svojemu narodu resnično koristne osebnosti. Pravi mož, sprejemajoč funkcije voditelja, ve kaj hoče, ima pred seboj jasen program, ki ga zna uresničevati, ima pogum delati (Masarykovo: ne bati se!) ter zna v narodu, ki je njegovemu voditeljstvu poverjen, vzbuditi prav tak pogum, da gre po poti pravice in ne zla, ki je pot za grobo silo in moč. To je tem važnejše, ker živimo v dobi težke duhovne zmede, ko se okrog nas in vas, pri vas in pri nas tu in tam čuti in obožuje drznost in sila pesti. Kakor težka bolezen gloda sedaj na zdravju človeškega občestva strup nezaupanja človeka do človeka, skrito in javno sovraštvo, ki moti ve-solno človeško sožitje. Bojujte se proti temu zlu, izogibajte se povsod nasilja in konfliktov, zavrzite vse orožje grobe moči, bojujte se proti ljudski pokvarjenosti, ohranite ljudi dobre. Vsak napredek človeške kulture in civilizacije je mogoč le na delu človeških možganov in rok. Težko se pregreši na koristih celote tisti, kdor poglablja prepad nesporazuma med delavci duha in delavci rok. Kdor s kateregakoli naroda izloča kakršenkoli element, vrsto ali razred, daje dokaz za to, da gre skozi življenje s hladnim razumom, da pa mu manjka izobrazba srca. Zato je dolžnost mladih, da iščejo pota v vse vrste naroda, da bi v narodu z njim in za njega delali. Delo, ki služi splošnemu napredku nas prenaša preko vseh razločkov v socialnih razredih; iz dela, posvečenega narodnim in državnim koristim ter po njih napredku vsega človeštva raste globok skupni občutek delavne družbe, skupnosti duše in srca. Ni še nam prešlo v kri prepričanje, da smo vsi med seboj zvezani s skupno udeležbo, da so koristi in usode vseh slovanskih narodov nerazločno do smrti združene ter da v skupnosti vseh leži usoda vseh. Ne Čutimo se še za člane ene slovanske družine. Če kdaj, to prav v današnjem času, polnem zmed in zmot, s polno težo razumevamo besedo predsednika Masaryka: »Vsi smo na isti ladji.« To sicer ve vsakdo, vendar se tako težko ta misel uresničuje v narodih in med njimi (Po- Dr. Vaclav Girsn Češkoslovaški poslanik in minister v Belgradu Dr. Vaclav Girsa: češkoslovaško-jugoslovanski stiki se razvijajo redno globokoje in uspešneje. Ni to samo skupni zunanjepolitični interes izražen v trdni organizaciji Male zveze, temveč pomeni tudi globoko čustveno naravno in zgodovinsko zgrajeno prijateljstvo, ki tako ozko združuje oba naroda. Ni potreba utemeljevati, kako dragocen delež Ima pri tem prijateljstvu politično sodelovanje Slovencev. Njihov skupni boj s češkimi poslanci v dunajskem parlamentu proti brezpravni avstrijsko-ogrski vladi ter njihovo odlično mesto v Jugoslaviji podajajo važnost njihovemu poslanstvu v naši skupni zunanji politiki. Sem globoko prepričan, da Mala zveza gre nasproti vedno večjemu in daljnosežnejšemu izpolnjevanju svoje mirovne naloge. Ni zrastla slučajno ali iz politične konjunkture; je samo člen v zgodovini obeh naših narodov vznikel iz močnega studenca narodne ideje in skupnih življenjskih interesov, jo mednarodna nujnost ter temelji na trdnih temeljih narodne solidarnosti. Obisk predsednika republike dr. E. Iteneša daje temu tradicionalnemu prijateljstvu slavnostni pečat soustvarjalca naše države, velikega prijatelja našega naroda in soutemeljitelja Male zveze. Ni dvoma, da neuravnane evropske razmere ter sistematične intrige proti enotnosti Male zveze še bolj ojačujejo naše mirovne sile, ter da so izkušeno prijateljstvo Češkoslovaške in Jugoslavije še bolj okrepi z« skupno delo za mir. ljaki in Čehoslovaki). Kaj hoče naša mladina in kaj hočete vi, mladi pripadniki bratskega jugoslovanskega naroda? Krasno je to povedano z besedami: »Največji dar mladosti je v spoznanju, da mladost mora dobiti vse v državi, da more ponesli narod, kulturo in zdravje bodočim rodovom.« Pripravite se zato, da boste nekoč prevzeli funkcijo kapitanov na naših državnih ladjah, vi na jugo- slovanski, in naši na češkoslovaški. Želel bi, da bi vaš program temeljil na Platonovem načelu, da je dolžan vsak delati to, za kar je najbolj zmožen. Od slučajnega dela, pa če bi tudi raslo iz najlepše volje, je trbba pristopiti k načrtnemu delu. Druga stvar pa, je, če se zavedamo, da smo na eni ladji, vemo tudi, da nismo sami, ter da se moramo znati prilagoditi. Treba se je lotiti resnega, tihega, trpežnega in vztrajnega dela, ki se naj ga lotijo mladi. Resnično, ideja sama na sebi še ni ničesar, življenjska postane šele z uresničenjem. Vaš cilj bi formuliral nekako tako-le: »Kako bi to moralo bitk. Zato moramo imeti jasno sliko o tem, kakšna je resničnost v danem trenutku, kje so ovire in sence. Moram imeti premišljen delovni program, načrt, kako iti naprej. »Nujno je udeležiti se življenja, odločiti se na neko stran«, tako je izrazil pesnik Gellner dolžnost vsakega poedinca, da se v človeškem kolektivu postavi na določeno mesto. Če hočete imeti jasni delovni program, si morate biti na jasnem v idejnih vprašanjih. Predsednik Osvoboditelj Ma-saryk je celo svoje življeje posvetil boju za zmago demokratične misli nad absolutističnim načelom. V tem delu, katerega čudežni plpd za na9 je bil 28. oktober 1918. leta, nadaljuje tudi pri nas drugi predsednik, dr. E. Beneš. Moja najbolj vroča želja je, da bi se vse slovansko študentstvo enoglasno izjavilo za demokratični ideal, ki ni samo politični ideal, temveč v Masarykovi koncepciji tudi vsekulturni ideal, torej tudi socialni in gospodarski. Prava demokracija ne more iti mimo racionalne spremembe soc. gospodarske strukture. Za uresničevanje humanitarne misli kot vodilne v življenju ni lepše oblike kakor demokracija, katere končni cilj je gmotno in naravno dobro vsakega posameznika. Zato demokracija želi svobodo vsakemu ter jo omejuje samo iz koristi celote, zato je demokracija pravična vsakemu, kajti teži za tem, da bi vsak prišel na mesto, kamor spada s svojimi zmožnostmi in svojim delovnem razumevanjem. V demokraciji ne drži diktat, temveč samo argument, dokaz, ki preprečuje s silo misli. Velja pa tudi posameznemu. Masaryk pravi: »Brez individualizma brez nadarjenih in iznajdljivih poedincev, brez genijev tihega dela, brez nravnosti, brez razumnih voditeljev so družba ne da organizirati razumno in pravično. V demokraciji ne sme biti človek človeku sredstvo. Demokracija potrebuje voditeljev, ne gospodarjev, pravim — voditeljev, ne voditelja.« Med diktatorskim režimom in demokracijo ni mogoč idejen sporazum niti sodelovanje. Ni se mogoče priznavati k določenem mišljenjskemu toku z nekimi omejitvami. Predsednik Beneš je rekel te besede: »Svetovno duhovno gibanje teče v znamenju dveh velikih tokov: filozofija humanitarnosti in demokracije na eni strani in socijalne-ga biologizma ter protidemokratičnih nazorov, izraženih z avtoritativnimi sistemi na drugi strani.« Predsednik Beneš je izrazil pri tem svojo globoko vero, da bo iz tega teškega boja na konec zmagoslavno izšla vera v človeka, filozofijo humanitarnosti in demokracije, pa čeprav pride ta zmaga nekoliko pozno. Kar pa se nanaša na vas mlade, v Benešovih besedah je to: »vloga duševnih delavcev v življenju malih narodov je zlasti važna, kajti pripravlja nravno in duhovno atmosfero za lepšo bodočnost. Usoda malih narodov v srednji Evropi zavisi od tega, v kakšni meri se znajo postaviti v službo napredka in humanitarnosti. Ustvariti srednjeevropski demokratični človeški tip — t. J. naloga mladine«, jaz pa bi dopolnil, da predvsem slovanske mladine. Iz pripadnosti obeh naših narodov — češkoslovaškega in jugoslovanskega — k slovanskemu deblu, iz konstalacije političnih sil v današnji Evropi, iz kulturnih in gospodarskih potreb obeh držav, moramo sklepali na skupen zaključek: skupne so naše težnjo, koristi, upanja in usoda. Gre za nas, za naš obstoj, našo svobodo narodno nezavisnost in državno svojevrstnost, gre tudi zo usodo naših bodočih rodov in za usodo naših narodov in držav. Mladi Jugoslovani, verujte v silo najplemenitejše misli, v idejo človečanstva; verujte z Masarjkom, da se države vzdrže samo na teh idejah, iz katerih so pognale. Verujte, da na koncil zmaga pravica in poštenost nad grobo močjo in nasiljem: verujte vašo in zanašajte se na sebe. Nc zaostajajte na poti za uresničenje teh idealov, za katere so vaši in naši predniki umirali, v katere so naiš in vaši največji geniji verovali in za katerih realizacijo hočemo z vami delati vsi s čistim optimizmom z vero in resnično ljubeznijo, vztrajno in upajoče, kakor sta nas s svojim vzorom učila predsednik učitelj Masarvk in sedanji predsednik, nadaljevatelj in graditelj dr. E. Beneš. Dr. Jožef Kaltus, minister financ« J. V. Najman, minister trgovinei Gospodarsko sodelovanje Češkoslovaške z Jugoslavijo Stiki češkostovenski V okvirju avstroogrske monarhije je slovenska dežela spadala k isti gospodarski enoti kakor remija sedanje češkoslovaške republike, bili sta v istih carinskih mejah, z istim središčem kapitala na Dunaja. S postankom, oziroma z obnovo zedinjena Jugoslavije in samostojne češkoslovaške republike sta vzklili dve samostojni gospodarski enoti z istim carinskim ozemljem in samostojnim gospodarskim življenjem. .... Prva naloga obeh teh bratskih držav )e bila nstanoviti najprej potrebne gospodarske odnose med posameznimi deli svojega ozemlja, ki so prej pripadali raznim državnim enotam. Druga naloga, ne manj težka, je bila nadomestiti bivši gospodarski sistem v Podonavju, ki ga je predstavljala bivša avstroogrska monarhija, z drugim gospodarskim sistemom, odgovarjajočim političnim in gospodarskim interesom tako obeh držav kakor vsega Podonavja. Vznik prvih političnih pogodb, datiranih od leta 1920 je dal temelj intenzivnejšim gospodarskim stikom, katerim služi sedaj trgovska in plovna pogodba med obema državama z dne 14. novembra 1928 ter izpopolnjena 30. marca 1931. Trdni organizacijski temelj za gospodarsko sodelovanje je bil dan s paktom Male zveze z dne 16, februarja 1933; na temelju čl. 7 tega pakta je bil v decembru 1934 ustanovljen Gospodarski svet Male zveze za postopno okrepitev gospodarskih interesov vseh držav Male zveze, bodisi sknpno, bodisi v stikih s tretjimi državami. Praktično pa se je njegova aktivnost pokazala glavno v zvišanju medsebojne zamenjave blaga med državami Male zveze, kjer je proti skupni zamenjavi blaga v 1. 1933 se zvišala ta višina v 1. 1935-36 na 75%. Tako je bila Češkoslovaška v jugoslovanskem uvozu 1. 1936 na drugem mestu (15.3%), a v jugoslovanskem izvozu istega leta na tretjem mestu (12.3%). Višina medsebojne zamenjave blaga in njena rastoča težnja je toliko bolj obetajoča, ker sta obe državi za časa svetovne krize spremenili po vojni svojo gospodarsko strukturo: Jugoslavija se je industrializirala, dočim Čehoslovaški pri tej viiini in intenziteti za nedeljske produkcije ni bilo brez težav mogoče zvišati uvoza jugoslovanskih poljedelskih izdelkov. Zategadelj se je deloma _ spremenila struktura zamenjave blaga ter je bilo na pr. 1. 1936. iz Jugoslavije uvoženega za 28 miljonov čeških kron medi. Upajmo, da se bo ta medsebojna zamenjava v bodočih letih samo še stopnjevala po zaslugi gospodarske delavnosti Gospodarske centrale, ki je bila ustanovljena l 1936. V njej so predstavniki praktičnega gospodarskega življenja vseh držav Male antante in ima nalogo podpirati gospodarsko sodelovanje med vsemi državami Male antante, predvsem z ozirora na prirodno bogastvo Jugoslavije (železne rude med, svinec, kromove rude in bauksit). Podpora gospodarskih stikov češkoslovaških z Jugoslavijo pa ima za predpogoj tudi medsebojno, obojestransko podporo izvoznih teženj po kreditni strani. S te strani moram ugotoviti, da češkoslovaška privatna podjetja rada kreditirajo svoje proizvode na daljšo dobo ter da tudi češkoslovaška država s tem, da prevzema poroštvo za izvozni kredit v Jugoslavijo, te težnje praktično zelo aktivno podpira. To gospodarsko sodelovanje obeh držav se je izkazalo tudi.z naložbo večjega zneska jugoslovanskega državnega posojila na češkoslovaškem denarnem trgu in z udeležbo češkoslovaškega kapitala na raznih jugoslovanskih industrijskih, kakor tudi v bančnih podjetjih. Na gospodarsko sodelovanje prijetno vpliva tudi uporaba bonov, radi česar se shajajo večkrat guvernerji Narodnih bank vseh držav Male Zveze. Prepričani smo, da z gospodarskim sodelovanjem Češkoslovaške in Jugoslavije v okviru Male Antante ne služimo samo politični in gospodarski okrepitvi te politične zveze, ki služi ideji svetovnega miru, temveč tudi novi politični gospodarski organizaciji vsega Podonavja ter s tem konsolidaciji Srednje Evrope. To gospodarsko sodelovanje z veseljem izvršujeta oba naša bratska naroda, ki se po svojih predstavnikih seznanjata vsako leto bolj tako v slovenskih Alpah kot na Jadranu, kjer se število češkoslovaških gostov zvišuje iz leta v leto. Upajmo, da nastopajoča svetovna konjunktura obema našima državama prinese gospodarsko in politično okrepitev. Izkušnja, da je duhovno, kulturno, politično in gospodarsko sodelovanje med posameznimi državami tem globokejše, čim ožje jih vežejo vezi skupnosti kakor člane velike družine narodov, ta izkušnja se odlično kaže v tradicionalnem prijateljstvu češkoslovaškem. Že pred nekoliko stoletji so bili navezani prijateljski stiki med češkim rodom in slovenskim, zlasti zato, ker sta pred vpadom Madjarov v Srednjo Evropo in še pred ustanovitvijo Vzhodne (avstrijske) Marke obe plemeni bili etično najbližji, tako po kmečkem načinu življenja kakor po sorodnosti jezika, narodnimi posebnostmi in mišljenjem, zasledujočim cilje miru in prijemajočim za meč samo v času nujne narodne samoobrambe. Ti stiki so dobili že konkretne izraze za vlade junaškega češkega kralja Pfemisla Otokarja II., ki je poskusil, na žalost brezuspešno, pripojiti avstrijske zemlje svetovaclavski kroni, ti stiki se niso oslabili tudi v poznejših dobah. Zlasti na konca prejšnjega in v začetku tega stoletja so nanovo oživeli, tako na kulturnem, gospodarskem, telovadnem in propagandnem področja. Prihod velikega slovenskega vlaka k jubilejnim proslavam Narodnega gledališča v Pragi leta 1885., sistematični prirastek slovenskega dijaštva na češki univerzi, ki ga še danes vidim, ustanovitev slovenskih denarnih zavodov na češko vzpodbudo (Ljubljanska kreditna banka, Jadranska banka v Trstu), zgraditev tekstilnih tovarn (Jugočeška in Jugobruna), vpliv našega Sokola na ustanovitev ljubljanskega »Južnega Sokola« leta 1863, prvega na ozemlju današnje Jugoslavije, to so samo nekatera dejstva, s katerimi so že davno pred svetovno vojno bili položeni temelji širokega češkoslovenskega prijateljstva. To prijateljstvo pa se je še bolj okrepilo v dobah skupnega vojnega trpljenja ter v bojih za skupno osvo-bojenje po načelih samoodločitve narodov. Naravno je, da se ni spremenilo niti v času, ko je bila Slovenija priključena veličastni podobi da-našnje bratske Jugoslavije. Nasprotno: k dosedanjim stikom na pomembnih poljih javnega delovanja sta se pridružili še letovištvo in turistika, ko sta koncem prejšnjega stoletja vodila skupinske obiske naših planincev proi. Chodounsky in senator dr. Franta v Slovenske Alpe ter ustanovila praško Planinsko društvo, ki še danes dela v najtesnejšem stiku s Slovenskim planinskim društvom. Češka koča pod Grintovcem je pač eden izmed vidnih dokazov tega planinskega prijateljstva, ki ima gotovo velik pomen za medsebojno propagando. — Prepričani smo, da tudi v bodočnosti iskrenost in upravičenost teh medsebojnih stikov ne bo nič trpela, kajti z obiskom predsednika češkoslovaške republike dr. Edvarda Beneša v Jugoslaviji dobe še izreden poudarek. Gospodarski stiki s Slovenijo pa se morejo še tem uspešneje razvijati, ker je dan predpogoj enake gospodarske gladine ter da-lekosežne možnosti medsebojnega sodelovanja. Bela Ljubljana, katero smo vedno smatrali za rodno sestro Prage, bo to gotovo ostala še naprej in njen starodavni Grad bo gotovo istotako zvesta straža vseslovanske svobode kakor so praški Hrad-čanL Dr. Robert Štangler, ministrski svetnik v zunanjem ministrstvu, podpredsednik gospodarskega sveta Male zveze, predsednik gospodarskega odseka Slovanskega instituta; Češki in slovenski gospodarski stiki v preteklosti Trgovski in gospodarski stiki med češkimi deželami in slovenskimi pred svetovno vojsko so bili zelo intenzivni, kajti medsebojne zamenjave blaga niso ovirale niti carinske ali kake druge zapreke. Češka industrija je zalagala slovensko trgovino z vsemi vrstami blaga, od tekstilnih do kmečkih strojev itd. Slovenija pa nam je zopet dajala nazaj vsakovrstno zemljedelsko blago, zlasti sadje, vino, jajca in predivo. Medtem, ko so se naše vzajemne simpatije, izvirajoče deloma iz zavesti enake usode in pritiska v stari Avstriji, deloma iz medsebojnega spoštovanja naših narodov radi njih odličnih lastnosti, kljub vsem vladnim šikanam manifestirale javno v tisku, literaturi in na političnem polju, je Češki in slovenski izvor našega blaga ostal našemu ljudstvu večinoma neznan, ker se tedaj iz ozirov trgovske tehnike ni omenjal javno v prodaji kot tak. Trgovstvu pa je bil izvor blaga dobro znan ter blagohvaljeno in zahtevano radi svojega češkega izvora, ki je po-menjal obenem že tudi solidnost in dobro kvaliteto. Poznanje češkega blaga so prinašali 9 seboj tudi študenti, ki so študirali na čeških visokih šolah, prav tako kakor tudi blago iz krasne Slovenije češki popotniki, Sloveniji zvesti češki turisti, častniki in sploh vsi, ki so našli izmed Čehov najrazličnejše (tudi duhovske) poklice med slovenskimi brati, do katerih smo čutili ljubezen od trenutka, ko smo slišali v šoli, da jih ni niti dva milijona, pa da se kljub temu ne boje za svojo usodo v avstrijskem morju. Toda ml Čehi, ki smo od blizu opazovali težko narodno borbo Lužičkib Srbov, smo začutili skrb tudi za Slovenci, kar nas je peljalo med nje. Ko pa smo iz bivanja med njimi spoznali njihovo pridnost, vztrajnost in nravne vrednote, dalje uspehe njihovega dela v gospodarstvu in denarnem zadružništvu, smo se nehali bati za usodo tega brhkega naroda Slovencev ter smo se navezali nanje prav tako kakor oni na nas. To sodelovanje Cehov s Slovenci v trgovini se je naslanjalo na prijateljske stike med češkimi trgovskimi zbornicami in zbornico v Ljubljani ter je bila tudi finančno podprta z aktivnostjo čeških bank v Trstu in Ljubljani ter z njihovimi podjjorami slovenskim jiodjetjem. Vojna usoda pa je naše narode še bolj združila, kajti mnogo naših rojakov se je z Jugoslovani našlo v istem trpljenju. Ko pa je nastal trenutek graditve našega lastnega gospodarstva ter je bilo treba postaviti prve mostove mednarodnim stikom s samostojnimi državami, se je pojavilo to, kar je že leta in leta živelo med nami, namreč medsebojno poznanje gospodarskih razmer, v tem, da so bili prav Slovenci izmed ostalih v kraljevini bHS poklicani, da bi s češkoslovaško navezali prve stike ter sklenili prve trgovske |>ogodbe. V Prago je bil poslan ze 1. 1919 direktor jugoslovanskega kontrolnega urada za promet z inostranstvom dr. Ivan Slokar, sedaj generalni ravnatelj Zadružne gosj>odarske banke v Ljubljani, ter je tudi prva češkoslovaška trgovska jx>litična delegacija obravnavala 1. 1920 prve načrte trgovskih stikov med obema državama s tedanjim ministrom za trgovino dr. Kramerjem. Promet pa, ki je med nami rastel iz dneva v dan, je moral premagovati carinske bariere, je bil podrejen valutnim neBtalnostim, nai>orom tuje konkurence in propagande, ki so jo cesto vodili politični cilji tujih držav. Ponianjkanje stabilnosti je oviralo velikopotezne načrte in varen razvoj naše gospodarske zveze v isti meri, kakor določitev najvišjega prometnega zneska, ki ni dopuščala, da bi si dve bratski deželi trgovali po svoji volji. Toda kljub temu se je naša medsebojna trgovina razvila dosti ugodno, ter je dosegel v času najvišje prosperitete (1. 1929) gotovo več kakor 1 in pol milijarde čeških kron. Pred nove preizkušnje so bili postavljeni naši trgovski stiki v dobi svetovne gospodarske krize, ko so bili podvrženi neobhodnemu klirinškemu plačevanju. Na srečo je naporom obeh naših vlad uspelo najti uspešno sredstvo proti padanju naše vzajemne trgovine, pri katerem je postal izvoz odvisen od možnosti uvoza, in to v organizaciij Gospodarske Male Antante početkom 1.1933, katere Gospodarski svet v skupnem delu ne odstranjuje samo ovire medsebojnega prometa, temveč tudi olajšuje s sredstvi aktivie trgovske politike trgovine, z znižanjem carinskih tarif, zadostnimi kontingenti itd. Z ustanovitvijo Gospodarske centrale L 1936 pa smo našli na-daljno sredstvo k okrepitvi prometa, namreč z nakujiom blaga v Jugoslaviji, da bi tako mogel biti zvišan uvoz in izvoz na obeh straneh. S tem se je doseglo, da se je jugoslovanski izvoz v Češkoslovaško zvišal od 231 milj. 1. 1933 na 347 milij. Kč 1. 1986, a češkoslovaški izvoz v Jugoslavijo z 200 milij. Kč 1. 1983 na 430 milij. Kč 1. 1936. Čeprav je s sejanje-m pšenice, ki je doslej bila najbolj izvažani produkt iz Jugoslavije, na ozemlju, ki se je doslej uporabljalo za sladkorno peso. izvoz iz Jugoslavije zmanjšal, je bila ta škoda nadomeščena v precejšnji meri z večjim izvozom svinj in masti. Sicer pa je v naši trgovini bilo doseženo, to kar je bil naš program: bila je razširjena osnova našega medsebojnega prometa za celo vrsto produktov, ki se nikdar prej v naši trgovini niso pojavljali, ter se trgovina s standar-nimi predmeti od leta do leta zvišuje. Ta trgovinska osnova je solidna in trdna, ker je naravna in ne umetno zgrajena. K a r j e n a m prej manjkalo, je bil načrt in vztrajnost v izvedbi. Zdaj pa je nam potrebna snmo vera v sebe ter natančnejše spoznanje sebe in medsebojnih potreb. K temu naj pripomore tudi dejstvo, da tisoče in tisoče Čehoslovakov letno obiskuje pravljično krasne lepote Slovenije. Df. Jozei Novak, poslanec čsL ljudske stranke, predsednik Zveze gospodarskih zadrug: Narodno zadružništvo na Češkem okrajnih mestih ter izkazujejo visoko mobilnost. V svoji denarni centrali, ki je Centralna ljudska hranilnica, imajo 58 milij. Kč prebitka, drugje pa morda 10 milij. Kazvoj teh zavodov še od daleč ni zaključen. Tri- do štirikrat letno se njihovi delegati shajajo k tako zvanim posvetovalnim dnem, na katerih dobe gospodarske, politične, finančne, davčne in praktične nasvete. Zato je tudi njihov razvoj teko velik. V petih letih bodo po programu te hranilnice zbrale v sebi pol milijarde Kč. Vse imajo svoje domove, ali vsaj lepe uradne prostore, ter jih vodijo mladi uradniki, ki jih z odo-brenjem uradniškega zbora določa centrala. Delovno geslo teh hranilnic so načela rajnkega ministra dr. Noska, ki je bil njihov ustanovitelj: v Vlagateljem sigurnost, dolžnikom sjiodobne obresti, visoko mobilnost in iz čistega dobička nekaj Gospodu Bogu. S f>oliti5iiooblastnega so najvažnejši element Kmelhke gospodarske zadruge. Na pomenu so zlasti dobile z vjx>ljavo tako zvanega reguliranega iitnega gospodarstva in drugega. V Zvezi jih je organiziranih 55 V 1. 1935-30 ie bilo v njih prodanega žita za 124,427.526.55 Kč. Te zadruge grade v velikem tempu skladišča, katerih imajo več kako 100, jx>leg najetih domov. Te zadruge imajo posebne čistilnice za žito in semena, njihova trgovska centrala Gospodarska ladružna enota (llosjx>dafskd družtvena Jednota) gradi sedaj posebno čistilnico za deteljo in semena, z najmodernejšimi stroji za odstranjevanje vseh vrst plevela. Spomladi leta 1937 je izvozila Gosjiodarska zadružna enota 15 vagonov deteljnega semena v Nemčijo. Žita pa je bilo v j>oslednjem letu kupljenega in vloženega več kakor 4000 vagonov. Kmetje so organizirani v zvezni manjši skuj>ini. Veleposestniki pa dajejo žito drugim organizacijam. V poslednjih letih se razširja zadružna prodaja zaklane živine. Pri zadružnih skladiščih so posebni kupni odbori, a živina (goveja in svinjska) se pošilja v Prago. Vsa akcija je šele v začetku delovanja, pa obeta mnogo. Zvezna gospodarska društva vodijo večinoma mladi ljudje. Uradniki, ki jih je nujno trebu šolati. Potreba teh sil je še vedno velika, kajti kvalificiranih ljudi še vedno manjka. Mogočni razvoj te vrste zadrug je ustanovljen na zadružni vzgoji, ki jo centrala goji že deset let. Vršila se ie cela vrsta tečajev, šol, konferenc, cela vrsta referentov obiskuje društva in hranilnice, da so v živem stiku. Je to mlado, navdušeno gibanje. Pomožna organizacija vse društvene zveze je Zveza narodnih semljcdelcev, je to društvo za vzgojo in organizacijo. Prireja tečaje, ankete, shode. Letos organizira 20 krajevnih gospodarskih razstav. Je tudi organizacija interesov ter daje načrte pri debatah o novih zakonih. Stalni stik z zadrugarji se vzdržuje s pomočjo tedenskega časopisa »Narodni gospodar« (Lidovf hospodaf), ki predstavlja nov tip družinskega lista gosjiodarskega značaja. Peča se tudi s političnimi vprašanji z načelnega gledišča, informira o dogodkih po svetu, ima prilogo za žene in mlade zemljedelce, vzgaja intenzivno versko, je vsem vse. Temu listu se ima gospodarska zveza zahvaliti za svoj veliki razvoj, ki pa je prav za prav Šele v začetkih. Tudi z zadrugarji drugih držav je Zveza v dobrih odnošajih ter bo letos sprejela kot gosta dva mlada Jugoslovana. Ti stiki bi mogli biti intenzivnejši ter bi mogli dobiti tudi trgovski značaj. Gospodarska enota bi mogla kupovati od jugoslovanskih zadrugarjev marsikaj za svoje kon-zume, ki jili ima 24. Toda take gosjiodarske sliko ni lahko hitro improvizirati, nastopati morajo počasi, da bi zgrajeno delo imelo trajno vrednost. Zadružne organizacije so na Češkem organizirane po deželah in imajo svoje deželne centrale. Dalje: ni na Češkem nevtralnih zadružnih organizacij, vsaka je del kakšnega političnega gibanja. Sicer se dela na totaliziranju zadružnega pokreta jx> stanovskih skuj>inah, toda te težnje so propadle, kajti za njimi se je skrivala zopet le |>oli-tična korist Na Češkem je organizirano zadružno gibanje, pripadajoče češkoslovaški ljudski stranki (katoliški, msgr. dr. Šramek) v Zvezi zadružnih društev čsl. (Praga, II. Spalena ul. št. 15). Zveza je vzni-kla leta 1909 toda njen glavni razvoj datira šele od poslednjega desetletja, kajti prva doba je bila zelo nepovoljna (vojna, povojne gospodarske zmede). Zveza zadružnih društev je bila ustanovljena kot centrala podeželskih hranilnic (rajfajznovk) z neomejenimi zavezami. Sele po vojni so bile organizirane hranilnice z omejeno zavezo ter kmetska in konsumna društva. Zveza gospodarskih društev čsl. Jte.je zdaj 320 hranilnic-rajfajznovk, za katere rabimo skupno oznako >Kampelikove hranilnice« (dr. Ciril Kampelik je bil na Češkem prvi propagator farnih hranilnic). Razvoj — kar se tiče števila teh hranilnic — je zdaj omejen, kajti po vladnem odloki: je v smislu zakona potrebno za ustanovitev hranilnice ne samo zadostno število kvalificiranih članov temveč tudi dovoljenje — ministrskega sveta. Ta odlok je v začetku gospodarske krize imel to nalogo, da bi bilo omejeno ustanovljanje gospodarskih zavodov brez gospodarske nujnosti, često samo iz privatnih razlogov. Razvoj podeželskih hranilnic z neomejeno zavezo je omejeno z njihovim razmeroma malim področjem. Zato pri njih ni v bodočnosti pričakovati večjega porasta vlog. Po bilancah leta 1935 (številke za leto 1986 še niso znane) ima 320 teh hranilnic 146,361.818.29 Kč vlog, 97,866.115.46 Kč posojil. Hranilnice, dasi so večinoma majhne, imajo lepe uradne prostore ter mnoge izmed njih lastne domove. Hitri porast izkazujejo v Zveii hranilnice s omejeno lavezo. tako zvane Ljudske hranilnice. Njih začetek je bil pred desetimi leti ter so se pred gospodarsko krizo naglo širile, naravnost čudovito V Zvezi jih je 82 z vlogami circa 280 milij. Kč. Po bilanci za leto 1935 so imeli vlog 196^543.316.06 Kč. Te hranilnice so največ v skega tiska in Iz polnega srca sem se veselil, da slovenski tisk ni nikdar kolebal ter stal nasprotno zvesto ob naši strani. Kako naj sodim o pogledih na naše medsebojne stike v bodočnosti? Prepričan sem, da se bo medsebojno razumevanje, medsebojna izmenjava kulturnih in gospodarskih vrednot vedno še stopnjevala. Pot našega predsednika republike dr. Be-neša bo k temu prispevala v veliki meri. Naše prijateljstvo k Jugoslaviji bo s tem še poglobljeno. Naše ljudstvo vidi prav tako kakor v Jugoslaviji, da smo zvezani ne samo po krvi temveč tudi po skupni usodi. Ob svoji 80-letnici je predsednik Osvoboditelj Masaryk nagovoril člane obeh zbornic narodnega predstavništva v Pragi z angleškim rekom: »Vsi smo na eni ladji!« Mislim, da moremo s tem izrekom prav lepo označiti tudi razumevanje medsebojnih stikov med vsemi narodi Male antante. Jožef Vičanek, poslanec čsl. ljudske stranke, podpredsednik brambenega odbora: Staro prijateljstvo V teh dneh smo z veseljem pozdravili v Pragi predsednika prijateljske kraljevine Romunije J. E. Georga Tataresca, katerega obisk se enoglasno smatra za dokaz, da zavezništvo in prijateljstvo obeh držav ni samo trdno, temveč da se stalno jači in razvija. Isto. samo še v večji meri, naj nokaže tudi obisk predsednika naše države »Moji najstarejši spomini?... To so samo nepovezane slike. Nekoč — bilo mi je morda tri leta — sem videl v Hodoninu splašenega konja; bežal je po ulici, vse mu je bežalo s poti, samo neko dete mu je padlo pod noge, toda konj ga je preskočil in otroku se ni zgodilo nič hudega. Ta dogodek mi je ostal v spominu iz najmlajših let. Potem se spominjam iz tega časa, kako je moj oče lovil v Mutenicah v »skobce«, vrane in še kaj drugega. Vem, da sem hodil tam k učitelju prosit papirja in svinčnik ter sem s tem čečkal še prej kot pa sem se naučil pisati. Moj rojstni kraj je kraj v okolici Hode-nina. Tam so bili vsepovsod cesarski gradovi in pristave in kamor so očeta, ki je bil v začetku svoje službene poti na teh pristavah k o č i j a ž . poslali, tja sem se selil z njim. Ko še nisem imel dve leti, smo se selili iz Hodonina v Mutenice. Tam smo bili do spomladi leta 1853, nakar smo se vrnili v Hodonin ter živeli v stari bajti. To širno ravnino vidim še danes pred seboj in mislim, da mi je ta dojem ostal od otroških let. Zato imam še sedaj rad ravnine, gore pa samo od daleč, v katerih pa ne bivam rad, kajti doline me tesne in nikdar ne vidim dosti sonca. Leta 1856 smo prišli v Čejkovice na dvor; po dveh letih smo se za eno leto seliil v čejče, pa spet v Čejkovice, kjer smo bili do leta 1862. Leta 1861 sem stopil na realko v Hustopeče. Naši pa so se v tem času selili zopet v Hodonin, od tega leta 1863 spet v čejče iu čez tri leta 1867 smo se selili za vedno Iz cesarske službe v privatno v Miroslav in na dvor Suchokrdle-Sochrle so pravili tedaj po nemško. Najdlje smo bili v Klobukih od leta 1870 do 1882 in tja sem tudi vedno hodil na počitnice. Toda moja otroška leta sem preživel prav za prav v Čejkovicah. Mati je imela na mene večji vpliv, kakor oče. Oče je bil sicer nadarjen toda preprost, vladala je v hiši mama. Bila je po rodu Hanakinja (Moravanka) toda rasla je med Nemci v Husto-pleči lar ji je češčina v početku delala težave. Nas tri otroke-razposajence je imela zelo rada, morda sem bil jaz njen ljubljenček, toda bolj bi to zaslužil brat Martin, izmed nas treh najvrednejši, najčistejši, anima candida, kakor se pravi. Mati je bila bistra in modra, poznala ie kos sveta, živela delj časa v »najboljši družbi« čeprav v službi — bila je kuharica na nekem gradu v Hodoninu —, kjer so jo imeli radi ter so tudi še pozneje k njej zateliali po svžt in pomoč v težkih okoliščinah. Iz te gosposke družbe ji je ostalo tudi hrepenenje, da bi mi otroci prišli kam više na družabni lestvici. Poznala je dobro vso bedo, v kateri je tedaj živelo delavno ljudstvo v službah. Hotela je zato imeti nas otroke-gospode ter je njena zasluga, da sem šel v šole. Mati je bilo pobožna. Rada je hodila v cerkev toda ni imela časa, ker je morala garati za družino Slišal sem od nje: »Herrendienst geht vor Gottesdienst«. Nato sem mislil pozneje ... Mesto v cerkvi je mati molila svoje molitve iz molitve-nika. v katerem je bilo polno podobic — spominjam se še podobice mučenega Kristusa, ki poti krvavi pot, katerega je imela najraje. Tudi jaz n.raijevsKi znaKi sv. vaciava, sveti simboli stare češke slave Dr. Jožef Patefdl, poslanec, predsednik češkoslovaške legionarske organizacije; V Češki in slovenski stihi Stiki med Čehi in Slovenci pred vojno so bili predvsem kulturnega značaja; izražali so se z medsebojno izmeno kulturnih vrednot na literarnem in umetniškem področju. Morda ni bilo nobene pomembnejše slovenske knjige, ki bi ne bila prestavljena v češčino. K takemu zbližanju so prispevali predvsem številni akademiki, ki so študirali v Pragi, mnogo pa ie pripomogel tudi »Sokol«, katerih člani so bili vedno povabljeni gosti v beli Ljubljani. Poleg tega so bili stiki tudi politični, zlasti v skupnem delu v dunajskem parlamentu in delegacijah Toda ti zadnji so bili omejeni na ozki krog politikov. Po svetovni vojni pa so se ti stiki poglobili in razširili Zavest skupnega sovražnika na Dunaju in Berlinu ter skupne narodne usode je nas še hitreje in trdneje zbližala Mogel bi našteti iz svojih spominov na Rusijo celo vrsto slovenskih izobražencev, danes splošno znanih Slovencev, s katerimi smo se uieti češki častniki sprijateljili kakor brat z bratom. Razšli smo se le tako, da so oni šli v srbsko armado, mi pa v češkoslovaške legije Kakor se je to dogajalo v Rusiji, tako tudi v Franciji, Angliji, Italiji, Ameriki, skratka: povsod za mejami Prav tako pa so se tudi doma v mejah Avstrije stikale politične težnje obeh narodov Na protivladnih deklaracijah naših politikov v letih 1917-18, smo nastopali s slovenskimi pri jatelji. Narodno gledališče v Pragi. Ob njegovem jubileju I. 1918 je prišlo do najtesnejšega sodelovanja med češkim in našim narodom v Avstriji. Od osvobojenja obeh narodov pa so ti stiki naravnost bratski. Prva dva jugoslovanska poslanika v Pragi sta bila slovenske narodnosti. Naš narod je naravnost očaran nad prirodnimi lepotami slovenskih gora ter preživlja svoje počitnice v vedno večjem številu med Slovenci. Skupna borba v legijah je zbližala tisoče in tisoče članov obeh narodnosti ter so tako postali legijonarji obeh držav dobri propagatorji medsebojnih stikov Prav tako so bili sokolski izleti v Pragi in Ljubljani vedno skupne narodne svečanosti. Kulturni stiki pa so se še bolj množili in utrdili. Politični pa so se razvijali v znamenju postopnega zbliževanja tei v utrjevanju predvsem gospodarskih stikov. Razmerje našega naroda do Slovencev smatram za prijateljstvo naroda do naroda, ki se razume samo po sebi, ne da bi bilo treba oživljati s propagando. Bratstvo se pokaže vedno, kadar zadene drugi narod kakršnakoli neprilika. Prav v zadnjem času se je to pokazalo pri združenem napadu sovražne propagande proti Češkoslovaški, ki je hotela naščuvati proti »zboljševizirani« naši državi zapadno Evropo in naše zaveznike v Mali antanti. Cital sem vsak dan izvlečke iz tnozem- Pesmica 8. novembra 1918 Viktor D y k Smo težko nosili suženjske okove od te Bele gore cele tri vekove. Smo težko nosili ta zasmeh bolestni z brega Bele gore na trg staromestni. Žalostno stopili v žalostno smo Prago — todn danes gremo z Bele gore z zmagol Na preteklost v grobu zavalimo kamen: zdaj s tem našim vragom jc na veke amen! Posl. td. Pesnik Viktor Dyk spada med najboljše politične in domovinske češke pesnike, ki je nastopil ob začetku stoletja t neko opozicijo proti meclenemu modernizmu s poudarkom ma-sarvkovskega nacionalizma in politične poštenosti in sutire. Umreti je prišel pred leti v našo Dalmacijo. države dr. Edvarda B e n e S a bratski Jugoslaviji. Mala zveza namreč — po besedah dr. Hodže — ni samo kabinetna zadeva, temveč zgodovinski odmev narodne nravnosti in politike ljudstev obeh držav. Je organizacija bratstva v preteklosti, v trpljenju, v zmagi in v vsem, česar se lotevamo zdaj in v bodočnosti v korist svojih narodov. Nekaj k besedi »organizacija bratstva«. Mi, katoliški Čehi smo že desetletja tesno združeni z bratskim prijateljstvom s katoliškimi Slovenci. Ne rečem preveč, če trdim, da ni v Evropi naroda, bodisi slovanskega ali drugega, s katerim bi nas družilo toliko krasnih spominov na skupno deio, politično, kulturno, telovadno, literarno in umetniško, kakor s Slovenci. V bojih za narodne pravice na grenkih tleh dunajskega parlamenti vidimo dr. Korošca v bratski in načelni zvezi z dr. Šramkom, tedaj kakor danes po 30 letih. Oba tipična voditelja že od mladosti. Hladna, brezstrastna, potrpežljiva in vztrajna, ve-doč da zmaga ne pade sama v naročje, temveč da se mora dosledno pripravljati s težkim delom, v katerem niso izključene niti razočaranja niti porazi. Pod njihovim vodstvom smo šli in gremo drug za drugim k političnim ciljem, ki bi jib označil z eno besedo: svoboda vere, svoboda domovine svoboda človeka. V telovadnem gibanju je bilo naravnost idealno sodelovanje med bivšim slovenskim telovadnim društvom »Orel« in češkoslovaškim »Orlom«. To nj bilo samo podpiranje bratstva, temveč je bila že prava ljubezen, ki je družila obe mogočni, junaški organizaciij v sodelovanju in plemeniti tekmi. Nikdar ne pozabim ovacij, s katerimi je naše katoliško ljudstvo pozdravljalo slovenske Orle v Kromerižu 1. 1910 in 1912, zlasti pa v Brnu I. 1922 na vse-orlovskih zletih, kakor tudi na podobne sprejeme, ki smo ga bili deležni v Mariboru. Vroče si želim, da bi to pretesno delovanje zopet obnovili čimprej. še eno hvaležno polje sodelovanja bi rad omenil. Stojim že dolgo na čelu katoliškega učiteljstva na Moravskem ter na čelu vse državne Zveze katoliških učiteljev. Ko smo po prevratu v zelo težkih okolnostih dvigali iz razvalin našo organizacijo, da bi se so-udeležili boja za pokristjanjenje češkoslovaškega naroda z redno krščansko vzgojo mladine, je nam služila za zgled — slovenskega naroda Slomškova družba. Pri predstavnikih te Slomškove zveze smo našli polno razumevanje tudi pozneje, ko smo dali iniciativo k ustanovitvi Zveze slovanskega katoliškega učiteljstva. Misel je sicer po začetnih težkočah oslabela, toda nisem se še odrekel upanju, da bo tudi na tem polju sodelovanja obeh narodov obnovljeno. V teh dneh živi glava naše države v Jugoslaviji, da bi dokazala, kako drago nam je vaše zavezništvo in prijateljstvo. Ob tej priliki bo gotovo poglobljeno prijateljstvo obeh držav. Poni a g a j m o tudi mi na tem polju. Mala zveza je dejstvo, ki naj v prvi vrsti služi vzdržavanju miru. Dobra in uspešna obramba zahteva dobrih priprav Je to problem popolnosti in ureditve naših armad, v katero mi kakor vi brezpogojno verujemo. Tomu skupnemu delu naših armad dajmo trdni temelj: poznnjmo se. kolikor se še nismo; poglobimo dosedanje in navežimo nove stike ter novo politično, gospodarsko in kulturno sodelovanje. Te možnosti so velike, zlasti med vami. Slovenci. in nami. Čehi -• katoliki. Podajmo si roke ter pojdimo skupno v hoj za mir med narodi, za utrdite« krščanskega reda, za slavo naših domovini Bog živi Jugoslavijo. Bog živi brate Slovence! Oče je bil Slovak iz Kopčan Rodil se Je kot tlačan ter je tudi kot tak ostal. V pri neru z materjo je imel na mene malo pozitivnega vpliva. Bil je sicer nadarjen že po naravi, toda v šolo ni hodil. V Kopčanah se je sicer naučil brati in to pri neki stari ženi, vojaški vdovi, ki jo je zato najela občina, kajti tam šole še ni bilo. Za malo takega pouka smo ji otroci morali kopati krompir. Oče je bil povsem kmečki prirodni človek; živel je vedno v naravi, zlasti še, ko je sam postal gospodar; prirodo je poznal, opazoval jo in to dobro — imel je poseben smisel za svojevrstnosti prirode in življenja Sam je bil neuk, vendar je odobraval, da sem se učil in se ni sramoval učiti se z menoj. Razume se, da je tudi na to učenje, kakor na vse gledal s koristnostnega stališča — koliko to nese. Pobožen ni bil, ali pekla se je bal ter je tedaj hodil v nedeljah v cerkev. V vseb stvareh je odločala mati in on se ji je uklanjal ne da bi se branil. Ko je nas mnogo let pozneje obiskoval v Pragi, ga je zanimalo samo to, kako so podkovani konji, kako okovane oje, kaka kolesa imajo v Pragi vozovi in kočije; malostranske palače so ga zanimale samo — po vratarjih: v par dneh se je seznani! z vsemi ter hodil k njim na kramljanje. V dveh. treh dneh je imel Prage dosti ter ni mogel več vzdržati: šel jp domov, na vas. v prirodo! Jaz sem na očetu občutil in opazoval učinke dela in službe. Služil in delal je z nevoljo iz pri-moranja, pred svojimi gospodarji je bil dober, toda rad jib ni imel. Na cesarskih pristavah je tlačanstvo de facto bilo še po 1849 letu. saj je moral moj oče prositi gospodarje dovoljenje še za mene, da bi smel iti na realko. To so bili tudi moji prvi socialni vtiski. kakor tudi 'o, kako so nekateri uradniki bili surovi nasproti mojemu očetu. Večkrat sem špekuliral, kako bi jim to povrnil in kaj bi naredil, da bi jih mogel nabiti. Ko so gospoda prihajali na lov, so pri nas puščali svoje kožuhe. In mene je tako prijelo, da bi na teh ko žuhih poskusil svoje maščevanje. Po lovu je jahala gospoda v gozd, v lovske koče in sluge so metali ljudem ostanke in oni so se zanje tepli. Nekoč se spominjam, so jim vrgli nekaj, kar mislim danes, da so bili makaron!. Ljudje jih niso poznali in so jim rekli gliste, kar pa jila ni motilo, da se ne bi zanje stepli, kakor zveri. Torej take stvari so mi ostale v spominu iz najbolj zgodnih let.« Karel Cape k: Pogovor z Masarykom Predsednik Osvoboditelj T. G. Masaryk je pred tedni praznoval svojo 87 jetnico na svojem gradu v Lanecb pri Pragi, kjer v miru preživlja svojo velezaslužno starost. Največji sedanji pisatelj Karel Čapek je izdal »Pogovore z Masa ry kom«, v katerih mu veliki državnik in Osvoboditelj pripoveduje svoje življenje. Priobču-jemo začetna poglavja njegovih najstarejših spominov. sem ga rad gledal. Po mami sem bil tudi jaz zelo pobožen. Bil sem v čejkovicah tudi ministrant našemu kaplanu, France Satora se je imenoval, ki sem ga naravnost ljubil zlasti mi je bil všeč v belem kolobarju in s to črno — kako se že pravi? — sutano z okroglimi gumbi od vralu do nog. Kadar sem ministriral, se mi je zdelo, da je pater Frančišek kakor Bog in jaz njegov angel. To je bila moja največja sreča, večja kakor pa, ko sem pel na koru. No, vidite bil sem jako ponosen na svojo ministrantske obleko. Dr. M. Hruban, bivši minister, podpredsednik senata t Spomini na sodelovanje s Slovenci Obisk predsednika nase republike Jugoslaviji kliče v spomin nam starim politikom marsikakšen dogodek iz pretekle dobe, ki je spremenila zemljevid Evrope. Leta 1896. smo bili na Moravskem prisiljeni, da smo organizirali češko katoliško ljudstvo v samostojno ljudsko stranko. Po daljših pripravah smo ustanovilo ^Katoliško ljudsko stranko (Kato-licka stran narodni). Čeprav sem bil izmed usta-oviteljev najmlajši, sem bil izvoljen za predsednika izvršilnega odbora, ter sem stal na čelu stranke do njene združitve v >Csl. krščansko socialno stranko«, katere ustanovitelj je bil moj dobri prijatelj dr. feramek, takrat kaplan v Novem Jičinu. Združitev je nastopila v oktobru 1928. leta, toda končna spojitev v današnjo -Csl. ljudsko stranko« je nastopila šele v decembru 1919 na shodu v Brnu. Od tega časa je notranji minister dr. Jan Šraniek, njen predsednik nele na Moravskem temveč v celi državi ter spada med naše najboljše državnike. Minulo je že več kot 40 let, tako staro je prijateljstvo med slovenskimi pobratiini. Leta 1897. po razširjenju volivnega reda za parlament, je bil izvoljen za našo stranko prvi naš poslanec, navdušen duhovnik, človekoljub, slovansko čuteči m zavedni župnik v Draževicah dr. Antonin Ciril Sto-jan, ki je umrl kot metropolit moravski in nadškof olomuški dne 29. oktobra 1923 in je pokopan v baziliki na slovanskem Velehradu. Tedanje razmere v parlametu so bile take, da ni mogel načeloma stopiti v noben klub, sam pa ni mogel in ni smel ostati, če je hotel imeti kakšen uspeh. Po glasu svojega srca se je pridružil klubu slovenskih poslancev, kjer je bil z veseljem sprejet. Leta 1901. sem bil poleg njega izvoljen tudi jaz v parlament kot zastopnik katoliškega ljudstva iz Moravskega ter sva stopila v Klub slovenskih katoliških poslancev, ki jim je predsedoval takrat temperamentni politik dr. šusteršič. Z izjemo dru- gih sva stala oba na državnopravnem stališču. Kmalu se nama pridruži še tretji poslanec dr. Kou-dela. Kot gostje pri Slovencih sino ostali do novili volitev 1. 1907., ko |e bilo nas katoliških čeških poslancev že 17 (10 iz Moravskega). Tedaj so prišli v parlament dr. feramek, T. Silinger, J. Kadi-čftk, grof Thun-Oohenatein, iz Češkega pa dr. K. 1'. Iforsky in brata Mislivec. Ustanovili smo svoj klub, ki je ostal s Slovenci v najtesnejšem sodelovanju. Poleg dr. šušteršiča je bil tam plemeniti in vedno resni 'Franc Povše, ognjeviti navdušenec dr. Krek, elegantni qosip Pogačnik, znameniti publicist duhovnik dr. I. Žitnik, izraziti zastopnik delavstva Jože GostinČar, dr. A. Gregorčič iz Gorice, brižen za slovenske razmere na Primorskem, kmet Grafenauer iz Koroškega, kjer so blii Slovenci zelo preganjani, dalje senior Josip Suklje, dvorni svetnik dr. Ploj, ter takrat najmlajši in uajgorečnejši delavec in organizator dr. Korošec, ki še edini od takratnih slovenskih delavcev, hvala Bogu še živi in stoji danes v prvi vrsti politikov in državnikov zedinjene Jugoslavije. Naši medsebojni prijateljski stiki pa so ostali še nadalje tesni, kar se je pokazalo jasno, ko smo se združili v »Slovanskem cetnrus. Naši stiki pa se niso omejevali samo na dunajski parlament. Bili so tudi družabnega in osebnega značaja, ter smo se skupaj udeleževali akademskega življenja na Dunaju. Mnogi od Slovencev so bili naši gostje, zlasti Krek, Korošec, Žitnik In GostinČar, ki so se udeleževali tudi naših kulturnih prireditev, mi pa smo hodili k njim. ljani, kjer je nas bilo mnogo gostov iz Češkega in ljani, kjer je as bilo mnogo gostov iz Češkega in Moravskega ter mi nikdar ne izgine iz spomina avdušenje, s katerim smo bili takrat sprejeti. Bil sem gost poslanca Povšeta. Niti žalostni časi svetovne vojne niso pretrgali teh stikov. Zlasti zvesti prijatelj dr. Korošec je vzdrževal te zveze, toda ne samo z nami istega svetovnega nazora, temveč s celo češko delegacijo, združeno v vojni. Odmev ogromnega navdušenja, ki ga jc povzročila leta 1918. Koroščeva slovesna obljuba v Pragi, obljuba junaškega in zvestega sodelovanja i našim narodom je še sedaj preveč živa, da bi mogla v naši javnosti kedaj biti pozabljena. Po razpadu monarhije in ustvaritve samostojnih držav so se ti medsebojni stiki celo poglobili, zlasti v smeri velehradskih unionističnih teženj. Izmed največjih dejanj dr. Beneša je bila ustanovitev Male zveze, ki traja še zdaj, in Bog daj, da bi trajala še dalje v korist vseli treh držav, se jačala ter preživi vse ovire, naravne in pri živih organizmih razumljive, kakor tudi vse tcmlenfnn postavljene in umetno vržene na pot. Vedno še moramo hiti na straži. Vse tri države Male zveze so krščanske. Ne veže jih samo ta idejna vez, spaja jih tudi skupna nevarnost, Z Jugoslavijo nas veže velika ciril-metodijska ideja, katere veliki apostol je bil dr. Stojan, zvesti prijatelj Slovencev. Poleg tega pa nas družita tudi srce in kri, ki ne moreta molčati. Ko bo predsednik naše republike dr. Edvard Beneš, ki ga spremlja ne samo spoštovanje in zaupanje naroda, temveč tudi prisčna ljubezen, gost v prestolnici naše drage Jugoslavije, smo lahko prepričani, da bo tam obenem z njim tudi ves naš narod in zlasti še naše rsl. katoliško ljudstvo. Naše katoliško ljudstvo vidi, časti in ljubi zlasti v Slovencih svoje brate in sobojevnike iz pretekle dobe. Dr. J. B. Foerster, predsednik Češke akademije znanosti t Češko-slovenski stiki v preteklosti in sedanjosti Stiki med Cehi in Slovenci predstavljajo eon najlepših poglavij v zgodovini medsebojnih zvez. Oba naroda, Cehi in Slovenci, sta stopala ne enkrat z roko v roki. V konstruktivnem delu in v obrambi narodnega obstoja sta imela često skupne ideale kulturnega razvoja in vsečlovečanske pravičnosti, skupne prijatelje in sovražnike. Oba naroda sta bila po božji Previdnosti postavljena na najzapadnejše otoke slovanstva proti pritisku germanskega zapada. Slovenci na jugu in Cehi na severu so vršili poslanstvo prednjih straž dobro in zvesto. Ob trdoživosti njihovega narodnega značaja so se razbile vse raznarodovalne sile. V tisočletni borbi z nemškim pritiskom je ojeklenel njihov značaj. Cehom in Slovencem očitajo njihovi slovanski bratje, da so :Nemci med Slovani«. Ni dvoma: od svojih nemških sosedov smo sprejeli tekom vekov marsikaj od njihovih narodnih lastnosti. Ce smo se hoteli ohraniti pred njimi, smo morali prevzeti nemško disciplino in samoobvla-danje, njih smisel za red in zakon, njihovo praktično treznost in organizacijsko zmožnost. Upamo pa, da ti elementi nemškega duha, ki so vplivali največ ua naš razum, nas niso prekvasili s svojim suhim in praktičnim racionalizmom našega čustvenega slovanskega srca: ta v nas še vedno bije in poje, ljubi in hrepeni po najtišjih zapovedih slovanskega rodu. Ne mislim omenjati najstarejših zgodovinskih začetkov češke in slovenske krščanske kulture, ki je k obema narodoma prihajala z dveh strani: od rimsko-nemških misijonarjev in iz apostolskih ust sv. Cirila in Metoda. Tudi ne mislim širše govorili o skupnih zgodovinskih dogodkih srednjega veka, ko sta bila oba naroda vsaj za kratek čas združena z dinastičnimi in državnimi vezmi (češki kralj Pfemvsl Otokar II., Henrik Koroški, celjski grofje itd.). Znano je, kako globoko je vplivalo na slovenskega duha češko husitstvo in kaj je pomenila za slovensko narodno kulturo reformacija, ki se je često sklicevala na češke vzore. Slovenci in Cehi so imeli podobno usodo tudi v dobah katoliške protireformacije ter bo treba še podrobnejših študij, da se pokaže tudi vzajemna vez med njima v času baroka. Nova doba medsebojnih stikov se je začela koncem 18. stoletja z narodnim preporodom Cehov in Slovencev. Ta naš kratek članek nima namena biti bibliografija slovensko-češkili stikov. Poudarjati hočemo samo nekoliko smeri in imen, da se vidi široko polje slovensko-českega sodelovanja kakor se je razvilo tekom zadnjih dveh stoletij. Ti stiki : 1 " , / pilil i M0m razvijali v naslednjih pokolenjili. F. Levstik je v času svojih študij v olomuškem bogoslovju na Moravskem prestavil Kraljedvorski rokopis«. Vzajemni prevodi iz češčine in slovenščine so vedno številnejši. Prvi slovenski pesniki in pisatelji eo našli hvaležno občinstvo v čeških deželah ter moramo reči, da se je slovenski literaturi s pomočjo čeških prevodov odprla marsikdaj vrata v svet. Skupni sliki pesnikov so to prevode šo množili. Poznala sta se Aškerč in Vrchlieky. Lepota slovenskih Alp in slovenskega naroda je navdihnila češke pesnike k izvirni tvorbi kot n. pr. Gabrijelo Preissovo, ki slavi letos 75 letnico (Koroške povesti, Zlatorog). Nasprotno pa je Praga in praško vzdušje inspiriralo dela Slovencev (Zofka Kve-drova). Po prevratu so je medsebojno prijateljstvo le še poglobilo. Muogi mladi slovenski književniki (dramatik Bratko Krelt, kritik Božidar Borko, literarni zgodovinar Tine Debeljak, zlasti pa lektor dr. O. Berkopec) so našli v Pragi splošne simpatije ter utrjujejo stare stike, ki jih odlično rc-prezentira novejša in vodilna generacija slove-nistov in slavistov na mladi ljubljanski univerzi profesorji Nahtigal, Prijatelj, Kidrič, Ramovš, zlasti pa docent dr. Burian. Razume se samo po sebi, da je tudi na češki strani interes za sodobno slovensko literaturo in kulturo zelo živ. Za svojega smatramo v Pragi prof. Murka, katerega dom je središče slovensko-češke vzajemnosti v Pragi. Slovenska iiluratura ima ludi mnogo prijateljev med mlajšo generacijo in to ne samo med prevajalci, kjer se najbolj udejstvuje Vybiral. Izmed mlajših književnikov imata do Slovencev posebne simpatije prozaist A. C. Nor in pesnik Rajmund HabJina, izuied mlajših znanstvenikov pa je profesor WoIlman v Brnu posvetil slovenski drami posebno monografijo. V gledališču so vzajemni stiki dosti močni. Ljubljansko narodno gledališče posveča veliko pozornost češkim gledališkim novostim. V tem oziru so češka gledališča Slovencem šo marsikaj dolžna, dasi so Cankarjeve igre dosegle svoj čas uspeli, od mladih dramatikov pa so uveljavlja Kreft. V praškem narodnem gledališču Jo že dolgo let režiser Z. Kogoz. Poglavje zase so slovenski stiki v godbi. Ne !>om spominjal koliko dobrih čeških glasbenikov je našlo eksistenco med Slovenci, bodisi za stalno ali za dalj časa. Od današnjih vodilnih glasbenih kapacitet samo prof. J. Talicha, ravnatelja naše državne opore in rektorja praškega konservatorija prof. K. Hoffmeistra, ki sta oba bivala med Slovenci. Mnogo slovenskih skladateljev je dovršilo praški konservatorij ter so v živem stiku s češko godbo (Osterc), ki je uveljavlja tudi v ljubljanski operi (Polič). Podobno se razvija slovensko-češka vzajemnost ludi na polju upodabljajočih umetnosti. Pogoste razstave v Pragi in drugod seznanjajo češko ol>-Čnstvo s slovenskimi umetniki. Ne bom našteval tistih, ki so dovršili praško šolo, med katerimi so skoro vsi pomembnejši slovenski slikarji. Prav v teh dneh |o odprl razstavo v Pragi slikar Anton Trstenjak, bivajoč v Pragi, toda z vsem srcem navezan na svojo rodno Prlekijo. Kulturna vzajemnost češko-slovenska sloji na trdnih temljih prirodnih življenjskih interesov. Univ. prof. dr. Matija Murko, predsednik Slovanskega instituta: Opazke k češkoslovaškim in jugoslovanskim zvezam so se ves ta čas poglabljali ter zajemali vedno širšo kroge: iz kulturnega področja so prišli na narodno-gospodarsko in politično področje, Puščamo poklicanejšim peresom opis zadnjih dveh, holeč samo bežno podčrtati delo na kulturnem polju. Prvi novodobni delavci za medsebojno vzajemnost so bili znanstveniki in pisatelji. Patriarh češkega preporoda Dol>rovsky je štel med največje dijake in prijatelje velikega slovenskega slavista Kopitarja. Genialni France Prešeren je bil v ozkih stikih z našim F. L. Celakovskym, ki je svojo kritiko :Cebelice; odkril med prvimi Prešernov pesniški genij. Po lanskih jubilejnih spominih ni treba znova opozarjali kako intimno se je. Prešeren sprijateljil z največjim pesnikom češke romantike K. II. Maclio v Ljubljani 1834. leta. Prešernov ">Krst pri Savici« in Machov .Maj :, oba iz istega leta, sla bila že večkrat primerjana. Prijateljski stiki teh romantikov so se nadaljevali in Na svoj preprosti, ampak jedrnat način je napisal prezident Osvoboditelj T. G. Masaryk v »Svetovni revoluciji« tele vrstice: Naše prijateljstvo z Jugoslovani, začeto davno pred vojno in utrjeno z Malo antanto, odgovarja vzajemni potrebi. — V tem smislu je Masaryk med svetovno vojno sodeloval z Jugoslovanskim odborom in s srbsko vlado in je kot orezident podpisal prvo zavezniško pogodbo s takratno kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev Masaryk pa se je k temu delu že dolgo pripravljal in si zaslužil zaupanje Jugoslovanov v dunajskem parlamentu in v avstro-ogrskih delegacih, posebno pa kot učitelj jugoslovanske akademične mladine v Pragi od 1. 1895 naprej, kot branitelj srbskih »Veleizdajnikov« v zagrebškem procesu in pozneje v Friedjungovem na Dunaju. Moglo bi se reči, da so vse to sodelovanje z Jugoslovani nanesle prilike in Masarykovo realistično razumevanje Kollarjeve slovanske vzajemnosti, vendar so koreni tega dela mnogo bolj globoki in starejši. Masarykov glavni učitelj v politiki in v slovanskih vprašanjih je bil imenitni češki pisatelj Karel Havliček Borovsky, o katerem je sam napisal veliko monografijo, važno tudi za Slovence in ostale Jugoslovane bivše monarhije, katerim je bilo Havličkovo žurnalistično delovanje posebno 1. 1848 in v prvih letih Bachovega absolutizma dobro znano. Havliček se je za svojega bivanja med Rusi in Poljaki v njih razočaral in je nastopil v svojem imenitnem članku »Slovan a Čech« 1. 1846 proti meglenemu kozmopoli-tičnemu vseslovanstvu, vendar je pri vsem tem svojem kriticizmu pokazal posebne simpatije za Ilire« ali »Jugoslovane«. Njim bi naj Čehi po mogočnosti pomagali, »kajti med nami in njimi je velika analogija, katero vsakdo, ki stvar razume, mora videti. Čehi in Iliri morejo biti pobratimi, oni morejo svetu pakazati redki, svetu dosedaj neznani primer prijateljstva dveh narodov,« Kar si je želel Havliček, se je zgodilo še v večji meri. Moglo bi se še dodati, da se je tudi lo dolgo pripravljalo že od »preporoda« Čeho-slovakov in Jugoslovanov od druge polovice 18. stoletja in da ni manjkalo raznih vezi že tudi v prejšnjih stoletjih. Vendar sta bolj važni sedanjost in bodočnost. Masarykovo nasledstvo je prevzel megov učenec in sodelovalec prezident dr. Edvard Beneš, ki je vse ugodnosti in težave tega prijateljstva in zavezništva že preizkusil kot minister zunanjih zadev od postanka češkoslovaške države. Vendar delo državnikov, diplomatov in politikov, ki ga je treba vedno dopolnjevati in popolnjevati, se mora tudi čutiti povsod kot občna narodna potreba za vse prilike, dobre in zle, mora preiti v kri m meso narodov obeh baltskih in zavezniških držav. Za to pa je treba ne samo bratskih čustev, ki sicer mnogo pomenijo, ampak ludi resnega vztrajnega, sistematičnega usmerjenega dela, vzajemnega spoznavanja in spoštovanja ter sodelovanja na vseh kulturnih, političnih in gospodarskih poljih. Treba je davno delo nadaljevati na izkušenih starih podlagah in v duhu dobro razumevane Kollarjeve slovanske vzajemnosti. N. pr. vam je samo za Slovence (za vso Jugoslavijo pr. moj članek: Čechoslovaci a Jihoslovanč, Čsl.-jsl. Revue I. 262—268) ljubljanski docent dr. V. Burian lepo pokazal, da smo se stikali s Čehi od začetkov naše književnosti in da se je od Čehov tudi učil M. Pohlin. Še bolj pa to velja za 19. in 20. stoletje. Prijateljsko dopisovanje Dobrovskega in Kopitarja je imelo velik pomen za vso slavistiko, Kopitar in Čop sta šla Šafafiku na roko pri njegovem lite-rarnozgodovinskem delu o Jugoslovanih, Čela-kovgkf je o-pominjal brate na Dravi in Savi, naj zbrirajo svoje narodne pesmi, in je prvi Slovencem pokazal, kakega pesnika imajo v Prešernu, Kollarjev spis o slovanski literarni vzajemnosti je bil »evangelij« katerega stoletnico smo lani in letos obhajali, za Stanka Vraza m druge Slovence, slovanskega shoda v Pragi, 1. 1848 so se udeležili tudi Slovenci in vse naše javno, kulturno in gospodarsko življenje se je od 1. 1860. razvijalo po primeru Čehov in v sodelovanju z njimi. Omenjam samo »besede« naših Čitalnic, začetke slovenske glasbe in dramatike, sokolstvo, tabore, zadružništvo, s katerim se je M. Vošnjak seznanil pri slavnosti polaganja temeljnega kamna za češko Narodno gledališče, posebne vlake k obisku Narodnega gledališča in Narodopisne razstave, izlete Čehov na slovensko in njih sodelovanje pri Slovenskem planinskem društvu, sokolske zlete, posebno pa blagodejne vplive na cele generacije slovenskega dijaštva v Pragi, v Brnu in Pfibrami. ludi v najnovejšem času se lepo razvijajo vzajemne kulturne veze. Posebno razveseljivo je, da se je novega dela lotila tudi akademična mladina, kakor je pokazala lanska uspešna razstava češkoslovaške knjige v Ljubljani . Ne smemo pa pozabiti, da so mnoge vezi po razbitju stare monarhije bile tudi pretrgane in da so v svobodnih državah nastale tudi razne ovire za vzajemne stike, katere je treba premagati, in iskati pri tem novih potov. Veliko nalogo imajo pri tem Lige na Češkoslovaškem in v Jugoslaviji, kjer pa je treba njihovo delovanje bolj razširiti na celo državo, posebno na jugovzhod. Ne sme se zanemarjati tudi gospodarstvo, ki je vedno bolj temelj vsemu političnemu in kulturnemu življenju. Posebno tukaj se ne smemo zanašati na fraze o bratstvu. Srbi so kot dobri trgovci ustvarili za domače potrebe prav dober pregovor: »I ako smo si brača, nisu nam kese (mošnje) sestre«. Tem bolje velja to za gospodarske zveze med bratskimi narodi in zaveznimi državami. Na drugi strani pa uči narodna modrost tudi, da so si bratje vendar najbližji in da jim vzajemna pomoč prinaša srečo. Mislilo se je n. pr., da se agrarna Jugoslavija ne more dobojevati s Češkoslovaško, ki močno ščiti svoje zemljedelstvo, ali pri dobri volji se je hitro pokazalo, da Češkoslovaška lahko potrebuje iz Jugoslavije ne samo njeno agrarno, ampak tudi drugo bogastvo. Stari delavci za vzajemne zveze odhajajo in treba je misliti na naraščaj. Jugoslavija ima danes vse visoke šole in vsled tega se število jugoslovanskih dijakov na Češkoslovaškem vedno manjša. Prihajajo še večinoma tehniki na bolje razvite češkoslovaške visoke šole, drugače pa se misli navadno še samo na specijalizacijo in razne štipendije. posebno počitniške. Želeti pa je, da obiskujejo dalje dijaki vseh strok eden ali dva semestra, da se seznanijo s češkim ali slovaškim jezikom in s češkoslovaškimi bolj razvitimi kulturnimi, političnimi in gospodarskimi razmerami. Koliko je dijakov, za katere ni posebne razlike, ako študirajo nekaj časa v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu ali pa v Pragi, Brnu in Bratislavi. Seveda pa se mora delovati tudi na lo, da češkoslovaški dijaki ne sedijo samo za domačo pečjo, ampak da tudi pogledajo na slovanski jug nc samo kot poletni turisti. Dijaška nepodjetnosl je bila slaba lastnost že v stari Avstriji, medtem ko je na Nemškem mnogo dijakov pred koncem svojih študij bilo na 4—5 univerzah, da spoznajo druge kraje, druge razmere, druge profesorje in metode. Od modernega človeka se zahteva vedno večji razgled po svetu, seveda tudi po slovanskem. Vsaki misleči Čehoslovak in Jugoslovan se mora vedno bolj zavedati, da čakajo njihove narode in države velike in težavne naloge ne samo doma ampak tudi v svetu, za katere je potrebna ludi boljša in obsežnejša priprava. Češkoslovaška se imenuje most med Zapadom in Vzhodom, Jugoslavija pa ima še doma neizmerno važno nalogo dobre sinteze Zapada in Vzhoda in more kot dober primer služiti tudi ostalemu Balkanu. Sploh pa bota Češkoslovaška in Jugoslavija tudi v Mali in Balkanski antanti zavzemali primerno mesto, ako bota čim više razviti in močni v vsakem oziru. Imata pa tudi lepo nalogo dajati dober vzgled ostalemu slovenskemu svetu, da se bodo slovanski narodi zopet približevali v svojo korist slovansvta in človeštva. Krasen začetek jc izmir-jenjc med Bolgarijo in Jugoslavijo. Ing, Jan Dostateh, minister lavnih del: JU Dr. Lev Voftač, ministrski svetnik v zunanjem ministrstvu v Pragi: Nehaj o čeških in slovenskih stikih Češkoslovaška in Slovenci Ni moja naloga, da bi podrobno razbral vse češkoslovaške stike v preteklosti, ki so bili zelo bogati ter približali oba slovanska naroda že v času suženjstva tako, da se je med njima razvil pravi srčni odnos. Le mimogrede hočem opozoriti na srčno in trajno sodelovanje čeških in slovenskih poslancev v dunajskem parlamentu, v boju za narodne in jezikovne pravice, zlasti v boju za materinski šolski jezik. Že tedaj se je izpričalo geslo: Zvestoba za zvestobo. Pa ne samo na političnem, temveč tudi na kulturnem področju se je izražala intimna vzajemnost obeh slovanskih vej. Omenjam samo sodelovanje obeh narodov na polju slovanskega jezikoslovja, kjer je skupno proučavanje rodilo bogate sadove. Bila sta ravno slovenska slavista Miklošič in Murko, ki sta postala učitelja in vzor celi vrsti čeških slavistov; Murko je bil po- klican po prevratu v Prago, kjer še sedaj deluje. Tudi na umetniškem polju je bilo v preteklem stoletju intimno zbližanje in niso bili redki slučaji, da je češki umetnik posvetil svoje delo bratski slovenski zemlji in nasprotno. Spominjam na ravnatelja ljubljanskega zbora in komponista Antona Foersterja, Ceha, ki je tako zrasel s slovenskim okoljem, da je postal tvorec slovenske narodne opere. Podobni slučaji so se dogajali tudi na drugih poljih in ne v najmanjši meri na polju tehničnega dela. Pri obeh narodih je bila skupna težnja, da bi se ljudstvo vzgajalo po načelih velikih čeških in slovenskih buditeljev. Zato sta tudi oba naroda posvetila toliko moči zgraditvi šolstva in telovadnih organizacij Obeh narodov ni združevala samo skupna borba za narodno eksistenco v okvirju iste avstrijske države, temveč tudi skupni verski in kulturni ideali. Njihov politični in kulturni razvoj je bil istosmerni ter med seboj podoben, zato se je razvila tesna vez skupnih interesov ter tudi najrazličnejše ovire niso mogle teh stikov skaliti iri oslabiti. Po svetovni vojni se je izpolnilo hrepenenje češkega naroda po obnovitvi državne samostojnosti v okviru češkoslovaške republike, obenem pa je prišla tudi ura osvoboditve slovenskega naroda. Dasi nas sedaj ločijo meje, niso naši stiki nič manj prisrčni kot so bili prej, saj obe državi, ki smo ju ustvarili, vežejo tesne zavezniške vezi. Ne vznika samo iz tega sodelovanja na političnem [>olju medsebojno spoštovanje in ljubezen, temveč predvsem iz notranje duševne sorodnosti obeh narodov. O tem pričajo prisrčni in bratski stiki raznih društev, ki ee med seboj obiskujejo. Radi potujejo že od nekdaj Čehi v krasno slovensko zemljo, kjer spoznavajo dušo slovenskega naroda in kjer z ljubeznijo uživajo lepoto slovenske prirode. Julijske Alpe in Karavanke so že mnogo desetletij priljubljen cilj čeških turistov, da se po pravici imenujejo tudi »češke Alpe«. Nasprotno pa znamo ceniti tudi to, s kakšnim razumevanjem in ljubeznijo sprejemajo Slovenci češko godbo in jo goje. Naša dva naroda družijo medsebojne vezi razumevanja in ljubezni. Zato sem trdno prepričan, da se bodo tudi v bodočnosti nadaljevali in zdravo razvijali prisrčni politični in kulturni stiki med obema narodoma. Prav v sedanji nemirni dobi znamo toliko bolj ceniti vrednoto pravega prijateljstva. Ne dvomimo, da je naše prijateljstvo nerazločno Medsebojna ljubezen je zapustila globoke korenine v srcih obeh narodov, ki jih nihče več ne izruje. Treba je samo, da bi te stike ludi za naprej gojili in poglabljali, da bi se še intenzivnejše spoznavali, kajti kolikor večja je kul-lurna in idejna vzajemnost, toliko trajnejše je po-bratimstvo obeh narodov in držav, bratstvo, ki ga je toliko treba za miren razvoj cele srednje Evrope. Kot sredstvo za nadaljnje poglabljanje teh stikov bi priporočil predvsem izmenjavo dijakov in znanstvenih delavcev, zlasti pa visokošolske mladine in zamenjavo tehničnih strokovnjakov, ki bi gotovo mogli prispevati kar največ k zbližanju v duhovni materialni sferi. Hočemo nadalje skupno delati in se skupaj truditi, da bi tradicionalni stiki obeh naših narodov prinašali bogate plodove v interesu okrepitve obeh naših pobratimskih držav. Stanislav MinOVsky, češkoslovaški konzul v Ljubljani: Sodelovanje in prijateljstvo narodov in držav more biti oprto na zgodovino, sorodnost krvi, gospodarske in narodne interese, enako socialno strukturo ali enake socialne, kulturne in narodne ideje. Često je prijateljstvo zgrajeno samo na enem od teh temeljnih kamnov. Tam pa, kjer so dani vsi navedeni predpogoji, tam je stik najtesnejši ter je občutek vsestranske solidarnosti samo še naravna posledica danega položaja. Kako je v tem oziru med Jugoslavijo in Češkoslovaško in zlasti med Čehi in Slovenci? Na nobeni strani naše zgodovine ne najdemo podirajočega zvoka. Isto trpljenje, isto veselje, isti pogoji narodnega življenja in eksistenčnega boja označujejo našo preteklost, ki je nas po istih potih vodila k istim ciljem. Ali nas dele gospodarski ali narodni interesi? Ali nismo prav tako Čehi kot Slovenci narod, ki je brez privilegijev in priviligiranih razredov in se ima za vse, kar je, zahvaliti samo poštenemu in težkemu delu svojega ljudstva? Ali nas ne vežejo isti ideali — socialna pravičnost, težnja po duhovnem in gmotnem dvigu najširših ljudskih vrst, velika in požrtvovalna ljubezen k lastnemu narodu brez sovraštva k drugim? Druži nas vse, iz česar živimo, in na čemer ginemo. Nasproti temu vse, kar nas deli, ni pognalo iz naših src, ni zrastlo na naših narodnih tleh, ni naše. So to plodovi tuje tradicije in tujega duha. Za resnično bratstvo in ljubezen so dani vsi pogoji. Eden izmed glavnih pa je — medsebojno spoštovanje. Spoštovanje do naroda je in mora biti merjeno po veličini njegovega dela in kulturne višine. Pri ocenjevanju dela kogarkoli se ne sme gledati samo, kaj je narejenega, temveč tudi, kakšna sredstva je imel na razpolago. Ni nujno dokazovati, da so Slovenci s svojim upornim in zmagujočim bojem za svobodo, s svojim vsestranskim kulturnim delom in s svojimi odličnimi uspehi, a s tako skromnimi sredstvi izvršili ogromno delo, ki je lahko za zgled tudi največjim narodom. K vsem prirodrim pogojem našega sodelovanja in bratskega razmerja se pridružuje zato tudi brez- Antonin Beringer: Tišji svetnik, tajnik Čcškoslovaške-jugoslnvanske lige v Pragi, glavni urednik >čsl. jugosl. revue: mejno in globoko spoštovanje, ki ga mi Čehi in z nami tudi Slovaki gojimo k Slovencem, najsevernejšim našim jugoslovanskim bratom. Rad in z iskrenim veseljem to izjavljam in zatrdno verujem, da bo bodočnost samo potrdila, kar nas je naučila preteklost. Češkoslovaška jugoslovanska liga je bila ustanovljena v današnji obliki (centrala in odbori) 1. 1922. Danes šteje 21 odborov in ima 5.000 članov. Njen predsednik od ustanovitve je sedanji predsednik vlade dr. M. Ilodža, ki ga od imenovanja za predsednika vlado nadomešča podpredsednik dr. Peter Zenkl. Ustanovljena je bila z namenom, da bi organizirala in izvajala češkoslovaške jugoslovanske stike, zlasti na kulturnem in gospodarskem polju, ter gojila medsebojno prijateljstvo, ga krepila s pridobivanjem in uporabljanjem novih skupnih točk ter tako poglabljala in razširjevala to, čemur so dali temelj pred več ko sto leti še v času suženjstva in narodnega pritiska naši dedje in pradedje današnjega rodu obeh narodov. Liga je čutila od vsega početka, da je bratstvo obeh narodov bilo pred 1. 1918 v okviru vseslovanskega mesianizma utemeljeno premalo konkretno, morda preveč revolucionarno, recimo, negativistično. Da smo se mogli osvoboditi in zediniti, je bilo treba zrušiti dosedanje državne oblike. Bili smo zavezniki in bratje v odporu in boju, zdaj smo se pa v samostojnih državah učili, biti zavezniki in bratje tudi v vsakdanjem tvornem delu, ki poleg sonra prinaša tudi senco. Povabilo, katerega sem prejel od uredništva dnevnika »Slovenec«, da bi napisal par besed za slavnostno številko o priliki obiska predsednika republike dr. E. Beneša kraljevini Jugoslaviji, sem iz dna duše vesel. Obisk češkoslovaškega predsednika in odličnega delavca naše mednarodne politike že od časa svetovne vojne dalje je izraz češkoslovaške prijateljske ljubezni in spoštovanja do naroda in jugoslovanske države, z njim je dana priložnost, da v svečani obliki izrazimo mi Čeho-slovaki svoja globoka in živa čustva velikemu bratskemu jugoslovanskemu narodu, s katerim smo spojeni z nerazdruženimi vezmi na življenje in smrt v dobrih in slabih časih, v dobah miru in hojev. Ponosen sem, da sem kot češkoslovaški prostovoljec začel sodelovati pri češkoslovaškem osvobodilnem boju v junaški in bratski jugoslovanski vojski in na jugoslovanskih tleh, kjer sem imel čast delovati tudi kot diplomat nove češkoslovaške države v veliki Jugoslaviji, kar vse me sili, da v tem svečanem trenutku izrazim svoja najgloblja čustva, ki jih imam do Jugoslavije in jih morem imenovati samo: bratska. Prirodno je, da se ta bratska ljubezen tiče vse Jugoslavije, da objemlje vse njene dele, celoten narod. Ko pa imam govoriti specialno o razmerju do Slovencev, priznavam, da to storim zelo rad in naravnost radostno. Ta moja čustva so narekovana kategorično, samo s srcem in razumom. Moje srce je bilo očarano v prvem hipu, ko sem na lastne oči videl Slovenijo in Slovence: prekrasno lepoto slovenske zemlje, veliko izobrazbo slovenskega ljudstva in — dovolite, da rečem — tudi duhovno sorodnost, ki veže Čehe s Slovenci. Razum mi ta čustva samo še potrjuje z vedno novimi dejstvi. Zemljepisni položaj Slovencev ima naravnost epohalni pomen za češkoslovaško in jugoslovansko mednarodno politično razmerje in to od vsega za- četka našega narodnega življenja; je naravnost se-kularni obris naše politično-zemljepisne situacije v preteklosti, sedanjosti in bodočnosti. Rekel bi, da kakor pomeni naša Slovaška našo prijateljsko podano roko k jugovzhodu v smeri do panonske nižine in podunavskega bazena z velikim pomenom tudi za bratski jugoslovanski narod kot rečnega sotoka k središču, tako podobno je nam zopet Slovenija najbližji del, nahajajoč se na severoza-padu, ki zelo pomembno krepi našo češko pozicijo, zemljepisno in politično naslonjeno k zapadu. Smo torej z najbolj življenjskimi interesi po usodi vezani drug na drugega ter že ta dejstva določajo našo bratsko in trdno zvezo. V skladu s temi temeljnimi geopolitičnimi risi sodelujejo pri tvorbi tako popolnega mednarodno-političnega razmerja tudi drugi elementi, katerih veliki pomen, znanstveni in politični, je nedavno v svojem velikem govoru o srednji Evropi podčrtal naš ministrski predsednik dr. M. Hodža, namreč psihologija in sociologija kmečkega ljudstva. Ne morem si kaj, da ne bi izrazil svojih vtisov, ki sem si jih nabral križem slovenskih vasi: vedno in vedno z večjo izrazitostjo se me je polaščal dojem, da sem doma, na Češkem, ki jo tolikanj ljubim; tako blizu mojemu srcu mi je bil slovenski narod, tako blizu mi je bila slovenska vas, njene hišice ter sploh ves gospodarski in kulturni način življenja. Najbolj nas druži —kultura. Ne, nočem biti enostranski, toda vse me sili k temu, da rečem, da nas Čehe morda od vseh prijateljev, kar se kulture tiče, najbolj razumejo prav Slovenci. To dokazuje njihovo živo zanimanje za naše življenje, kakor tudi delovanje Čehov na kulturnih področjih pri Slovencih ter sploh med seboj nenavadno intenzivni in plodni stiki. Nasprotno pa je tudi pri nas slovenska kultura zelo cenjena ter je njen visoki nivo pri nas samo po sebi razumljiv; visoka izobrazba slovenskega ljudstva je prirodno nam zelo blizu ter je važen združujoči člen naše bratske zveze. In v tej točki obenem s sodelovanjem naših temeljnih dejstev zemljepisnega, zgodovinskega in socialnega značaja gre tudi naše čustvo, naše mišljenje in naša volja, s katerimi zavestno oblikujemo in izpopolnjujemo naše bratstvo. Ta volontarna stran našega medsebojnega razmerja nas vodi končno na politično področje, kar bo gotovo v najpopolnejši meri izraženo ob obisku predsednika Beneša z odgovornimi državniki jugoslovanske države. Samo eno bi hotel tukaj poudariti: mi Čehoslovaki smo srečni, da znajo Slovenci biti tako državnotvorni, da se — preko naravnih in razumljivih razlik notranje-političnega značaja — vendarle tako dlično uveljavljajo kot soustvaritelji velike Jugoslavije, katere varnost, neodvisnost in nedotaknjenost meja so neizmerno važni členi v stavbi nove Evrope in svetovnega' miru ter pomenijo obenem najlepše razumevanje teženj Jugoslovanov in Čehoslovakov. Izražamo svoje občudovanje Slovencem, da imajo oni toliko vestnih politikov in državnikov na čelu z velikim ministrom in državnikom dr. Korošcem, ki je in ostane za vedno velika zgodovinska postava v ustvarjanju jugoslovanske države. Prav sedanja in nenavadno važna doba evropskega sveta je našla Slovence visoko zavedne in odlično aktivne ter predvsem njihovega notranjega ministra dr. Korošca ob strani odličnega predsednika vlade in ministra zunanjih zadev dr. Stojadinoviča v težnjah, s katerimi moremo mi Čehoslovaki z vsem čustvenim razumom iz globine srca želeti samo največjega uspeha, namreč v popolni dograditvi notranje in mednarodno politične velike Jugoslavije, našega odličnega in velikega zaveznika in prijatelja na veke. Prelat František Svellik, kanonik metropoHtskega kapitlja v Olomucu, poslanec čls. parlamenta, član odbora za zun. zadeve čsl. parlamenta: Slovenci - naš vzor! V to smer je vpregla Liga vse svoje sile takoj v začetku svojega obstoja. Trdila je, da se malo poznamo, ter da se bomo še dolgo preslabo poznali, da bi mogli skupaj delati na duhovni in materialni zgradbi slovanske srednje Evrope. Liga se nikdar ni izgubljala v slovanskem teoretiziranju; toliko manj se je vdavala samo vseslovan-skemu navdušenju in čuvstvenosti, tudi če je slovanska zavest — skupna obema narodoma — bila temelj njenemu delovanju. V času prevrata, ko je še močno odmevalo navdušenje iz skupnega boja za osvoboditev, ni bilo lahko pri tem svežem zraku skozi okna, ki nam jih je Evropa odpirala na stežaj, ohraniti miren položaj z geslom po nujnem konkretnem podrobnem delu ter dokazovati, kako je zgodovinsko logično in razvojno prirodno, da bi oba naroda delala skupno, zvesto in predana aktivnemu delu na izgraditvi srednjeevropske slovanske kulture, ki bi jx) svoji vrednosti morala dobiti mesto, ki ji gre. Češkoslovaška-jugoslovanska liga je ponosna na to, da je takoj v začetku osvojila to stališče ter določila delovno metodo, ki mu odgovarja: do-sedaj ni bila niti enkrat prisiljena, da jo spremeni. Rod čeških duhovnikov, ki so se lotili dela političnega in narodno - gospodarskega prebujenja ter emancipacije katoličanov iz objema liberalizma in socializma koncem minulega stoletja, je imela stike s slovenskimi brati že v bogoslovju. Slovenski bogoslovci so pisali v glasilo brnenskih slovanskih bogoslovcev »Museum« ter zaradi teh idejnih stikov radi romali na Velehrad, kamor je še dozdaj najmarljivejši romar delavec za versko zedinjenje Slovanov prelat dr* G r i v e c. Najbolj znan pri Čehih iz tistočasnega rodu slovenskega duhovništva je postal dr. Janez E. Krek, ki je znal dobri češki ter je kot dober govornik dosegal na velikih katoliških manifestacijah odlične lavorike. Dr. Kreka so pripeljali na Moravo njegovi tovariši poslanci iz »Slovanskega centra« v dunajskem parlamentu, ki so ga tvorili slovenski katoliški poslanci obenem s katoliškimi češkimi in moravskimi katoličani. Z dr. Krekom je prihajal med nas tudi sedanji notranji minister dr. A. Korošec, ki je postal popularen s svojim prihodom v Prago v času svetovne vojske, oznanjujoč tedaj neustrašno jugoslovansko politiko, kakor tudi drugi kmečki in delavski slovenski poslanci (Gostinčar). Te obiske smo mi vračali. Ni bilo nobenega slovenskega katoliškega shoda, da se tam ne bi udeležili tudi mi v velikem številu. Predvsem katoliški shodi v Ljubljani so izkazovali veliko udeležencev iz Moravske. Toda to so samo utrinki iz bogatih zvez, ki so vezale slovenske in moravske katoličane pred letom 1918. Po vojni so se začeli bolj gojiti med državni stiki, pri katerih se je naše staro prijateljstvo s Slovenci znova obnavljalo, in preteklost čsl. jugosl. stikov sploh, je lahko prepričana, da je na taki poti zasiguran uspeh skupne bodočnosti. Hočemo se torej tudi nadalje posvečati v prvi vrsti praktično temu odseku slovanske solidarnosti, ki se mu pravi čsl. jugoslovansko sodelovanje; hočem organično obvladati celo to veliko duhovno gibanje, ki je med nami in Jugoslovani, toda ne tako, tla bi šlo samo skozi naše roke, temveč tako, da bi vsak poedinec sam, vsaka kor-poracija sama stopila v stik s poedinci in najbližjimi korporacijami. Kjer je nujno, tam poprimemo sami, kjer se želi, nastopamo skupno z drugimi, kjer pa je vse dobro, radi vidimo, Če so direktni in koristi ' stiki brez našega posredništva. Hočemo pa bi,i vest svojemu narodu v razmerju do Jugoslovanov, da bi jim iz svoje kulture in svojega življenja dajali samo to, kar smatramo za najvrednejše in največ zanje. Za slovenske katoličane je bila velika sreča, da so imeli v načelu svojega duhovnega življenja v času razmaha liberalizma tako velikega škofa, kakor je bil dr. J e g 1 ič. Nam je dobro znano, kaj je ta škof storil za razvoj dobrega katoliškega tiska, in kako se je moral boriti proti slovenskim liberalcem, da je mogel postaviti temelje temu tisku. Boji za posojilo v te svrhe so se odigravali celo v dunajskem parlamentu. Toda vsa ta nasprotja niso zlomila trdne volje tega apostolskega škofa. Tiskarna, ki jo je postavil v Ljubljani, je bila nam na Češkem in Moravskem dolgo časa v vzpodbodo in zgled, kako je treba tiskarsko podjetnost Slovencev posnemati, toda priznati moramo, da svoje slovenske brate na tem polju nismo dosegli. Nimamo razmeroma tako razvitega katoliškega tiska, kakor ga imajo katoliški Slovenci, in nimamo še dnevnika tako obsežnega, kakor je danes vaš »Slovenec«. Katoliški Slovenci pa niso bili samo vzor na polju tiskarstva. Oni so tudi prej ko mi začeli s strokovno organizacijo. Poleg odlično uspevajočih cerkvenih organizacij, so slovenski duhovniki postali tudi buditelji svojega naroda na gospodarskem in socialnem polju. Na Slovenskem so ustanovili kmečke strokovne organizacije, delavske, ustanavljali društva, denarne zavode ter upelja-vali v življenje politične stranke, tako da so slovenski katoliki stali v isti višini z nemškimi, belgijskimi in holandskimi. Ta organizacija je vodila k takim uspehom, da se je staro liberalno gospod-stvo, zlasti na starem Kranjskem, skoraj popolnoma zrušilo, odkoder so potem zmagovali na južnem Štajerskem, Koroškem in v Istri. Slovenci so tako mogli poslati v dunajski parlament zvečine katoliške podanike, ki so jih vodili odlični voditelji. Pri vsej tej ogromni delavnosti — politični, gospodarski in socialni — niso slovenski katoličani pozabili na mladino. Po vsem naravno je, da je pri Slovencih, pri teh najboljše organiziranih katoličanih stare Avstrije, vznikla zamisel prve mladinske telovadne organizacije, ki si je dala ime »O rek. Ta mladina, zbrana v »Orlu«, je navdihnila tudi našo mladino, da je sprejela isto ime. Slovenski in češki »Orel«, kolikokrat sla skupno poletela in proslavila slovansko katoliško iinel Danes je seveda čsl. »Orel« ostal vsaj formalno sam, toda prepričan je, da bo slej ali prej zopet pozdravil svoje slovenske brate. Tako si že dve generaciji češkoslovaških in slovenskih katoličanov podajata roki, tudi na državnem polju, in ta njihova vzajemnost je steber vzajemnosti češko-slovaške-jugoslovanske. Naj bi to trajalo tudi še zanaprej! Dr. Fr. Formaneh, politični urednik »NaŠinca« T Uloniueo: O češkem časopisju Časopisje je bilo pri Čehih že od nekdaj in je Se danes nekakšna nadaljevalna šola. Je to značilna poteza Češkega Časopisja, da je boli poučno, vzgojno, kakor pa zabavno iu senzacionalno. Smatrati moramo to za dediščino stare dobe, v kateri so se s težkim delom morale pridobivati in narodno prebujati duše. Z razvojem dobe postaja časopisje bolj in bolj navadno tržno blago ter se mora prilagoditi novim razmeram. Tako vidimo, da se je v povojnih letih bistveno spremenil značaj češkoslovaškega časopisja. Izginjala je skrb za narodno bodočnost in 6amostalnost naroda, iz podeželskega časopisja nastaja čez noč časopisje, ki predstavlja vladajoči narod ter ae spreminja v reprezentativne organe glavnih političnih strank in gibanj, ki so prevzele vlado v novi državi. Češkoslovaška ni doživela večjih prevratnih poizkusov, uporov in meščanskih vojsk. Ni v tem samoljubje in bahaštvo, če pravi Češkoslovaška o sebi, da je otok miru. Ko bi kdo primerjal češkoslovaške časopise, bi se neinformiranec prestrašil, da so mogoče tako veliki razločki med nazori posameznih strank in gibanj, ki predstavljajo našo demokracijo, bodisi, da govori za vladno stranko ali opozicionalno. V tem se najbolj vidi posledica demokracije, k i daje vsem nazorom svobodo in uveljavi j e n j e. Tako odgovorna demokracija veča zaupanje občinstva v državo ter se že pri samem zarodku zna ubraniti vsega, kar bi moglo omajati državno stavbo in oslabiti naravne vrednote naroda. Politične stranke so si popolnoma sve&te te odgovornosti ter se same odrekajo svobodi .tiska v interesu države in ajan «t: ob r a m b e. Moderni tiskovni zakoni so piriča temu. Ni bilo treba ukazov od zgoraj, temveč so stranke same po parlamentarni poti dale pristanek k tem opreznostim, kar je dokaz velikega napredka in sposobnosti naše demokracije. Tudi češki katoličani so bili prisiljeni izgraditi svoje lastno časopisje, ker so dotedanji listi bili vsi več ali manj pod liberalnim, cerkvi neprijateljskim vplivom. Najstarejši katoliški dnevnik je olomuški > N a š i n e c < , ki gre letos že v 73. leto svojega obstoja. Na žalost so katoličani začeli prepozno ter niso imeli dovolj smisla za pomen časopisja tega modernega sredstva apostolata. Vedno so še podcenjevali pomen tiskane besede, ki bi se nudila v malih ščepcih, ter so tako marsikaj zamudili, ko so bili veliki češki dnevniki že trdno ukoreninjeni med občinstvom. I/p s težavo «o uspevali katoliški časopisi ter lahko rečemo, da do prevrata niso iineli znatnejšega uspeha, šele po prevratu se je katoliški tisk začel razvijati v hitrejšem tempu. Tako Imajo danes češki katoliki politično dnevnike v Pragi, v Brnu in Olomucu, slovaški 3, v Bratislavi 6, nemški pa 2 dnevnika — poleg mnogoštevilnih manjših podeželskih in strokovnih listov. Toda naklada in inseratni promet zaostajata še daleč za drugimi češkimi listi, izmed katerih mnogi uspešno tekmujejo z listi svetovnih razmerij. Vedno jasneje vidimo, da je tudi časopisje blago, ki mora imeti dobro kvaliteto in zunanje lice, mora ae ljudem priljubiti, toda pri vsem tem mora imeti svoje posebnosti, ki ločijo njeno blago od drugega. Tako je češko in slovaško časopisje v zadnjih 15 letih prešlo velik razvoj, šlo skozi vse etape novinarstva, poizkusilo najrazličnejše eksperimente, ali daneB lahko rečemo, da se že stabilizira na trdni ravnini. Predvsem ee je pokazalo, da tako zvani >revolverski listi«, žejni senzacij in afer ter osebnih pikantnosti, nimajo sami za sebe bodočnosti, kajti tudi oni listi, ki so bili kot taki ustanovljeni, so si morali prilagoditi volji občinstva, ki se je prenajedlo senzacij. Ostalo pa je pri občinstvu večje zanimanje za novice iz vsega sveta, iz najrazličnejših strok, zvečalo se je tudi zanimanje za stvari, ki so jih do sedaj dnevniki nudili samo ob nedeljah in praznikih, namreč za lahko čtivo, za zabavo ter za duhovite opombe v dnevnih dogodkih. Tako se večina listov mora zopet prilagojevati tem željam občinstva ter izginja počasi poučen ton, ua njegovo mesto pa stopi strokovna informacija, poročilo, ali celo študija univerzitetnega profesorja, risba in fotografija. Hitri tempo modernega življenja se je torej prenesel tudi v naše časopisje. Vse te spremembe, ki jih je preživelo češkoslovaško časopisje, pa ničesar ne spremene principa, da morajo tudi katoliki imeti svoj lasten tisk. Zato zapažamo v poslednjem času večje gibanje na tej strani. Katoliški listi, ki so prej preveč konservativno vztrajali na starih formah, ne da bi jim dali novo vsebino, se skušajo sedaj modernizirati, tako po notranji in zunanji strani. Začel je prevladovati nazor, da tudi katoliški časopisi morajo postati tržno blago, da mora biti namenjeno za prodajo, to se pravi, da morajo biti pri tem novice dobre in hitre. Zato pri nas začenjajo tudi katoliški časopisi ustvarjati mrežo poročevalcev in korespondentov ne samo doma, temveč tudi v tujini. Toda, na žalost, v tem še daleč zaostajamo za časopisi drugih smeri, dasi bi nas prav katolicizem moral siliti k temu, da bi bili katoliški časopisi najboljši in najbolj razširjeni; saj imamo ravno kot katoliki vse možnosti dobiti zveze z vsem svetom. Toda tega še ne znamo izrabiti. Prav to pa je tudi žalostna izkušnja narodov, kjer se zdi, da je katolištvo v razcvitu in slavi, pa je danes v trpljenju in križevem potu. Povsod vidimo temeljni pojav — pomanjkanje katoliškega tiska. In kaj bi ^i želeli za naš katoliški tisk? Zlasti razumeva nje vseh katoliških činiteljev za potrebe časa, izmed katerih je največja prav tisk; želili bi najtesnejše sodelovanje naših bratskih narodov in držav, sodelovanje vsega katoliškega tiska sploh, praktično in moderno sodelovanje, ki bi pokazalo življenskost katoliške misli tudi na tem polju in to v duhu papeža Pija XI., ki je že tolikokrat izrazil težnjo porabiti vse najmodernejše iznajdbe in tehnične napredke v službi apostolata. Jan Čep, pisatelj: Pogled na sodobno češko prozo Pravijo, da se češka proza ne more primerjati s češko poezijo, da se ne more ponašati s tako popolnimi plodovi in tako visoke vrednosti, kakor je na primer pesniško delo Mdchovo, Nerodovo ali Brezinovo. Gotovo je, da tudi kvantitativno zaostaja moderna prozaična tvorba za liriko, če se ne oziramo na število konvencinalne produkcije, formalno nezavedne in pesniško mrtve, katere je — kakor v vseh modernih literaturah — cela legija. V teh kratkih besedah, 6 kpteriml se moram zadovoljiti radi katastrofalno kratkega roka, ne re-flektiram niti na popolnost, niti na objektivnost. Moje razmerje k temu delu besedne umetnosti je preveč osebno, da bi mogel sprejemati z istim zanimanjem razne oblike prozaičnega izraza, ne davajoč prednosti eni pred drugo. Tudi je moje idejno stališče morda preveč omejeno, da bi mogel molče sprejemati tudi idejne koncepcije, različne od mojih nazorov Ne da se pa tajiti, da ni kakršnakoli idejna koncepcija v dnu vsake besedne tvorbe, bodisi lirične, ali epično-prozaične (zlasti pri tej zadnji). V predvojno dobo segajo početki pisateljevanja Ivana Olbrachta, ki do sedaj predstavlja najčistejšo prozaično češko tradicijo. Je to realizem v dobrem m i slu besede, zelo prožen, p#sniško čuten ter izoblikovan e tenkim oblikovnim razumevanjem. Glavni poudarek daje Olbrecht čisto epič-nim vrednotam, k zamisli in bogatemu razvoju zgodbe, k objektivnemu risanju človeških značajev. Ivan Olbracht je po svetovnem nazoru daleč od našega pojmovanja sveta, bil je nekaj časa tudi aktivno angažiran za socializem itd., toda iz njegovih najboljših knjig lijo t&ko veselje nad ustvarjenimi stvarmi in taka čustvenost k njihovemu skrivnostnemu jedru, skratka, zmaguje v toliki meri v njih pesnik nad ideologom, da se mu brez očitkov podajamo ter si svetovno-nazorne razlike r lahkoto korigiramo. Med najboljše njegove stvari spadn njegova prva knjiga >0 hudobnih samotarjih«, dalje veliki del romana »Čudovito prijateljstvo igralca Jeseni ja«, dnevnik iz zapora »Zamreženo zrcalo* ter razbojniška balada iz Podkarpatske Rusije »Nikolaj Suhaj, razbojnike (ki je preveden tudi na slovensko, op. ur.). Skeptično - pragmatična ideologija posega mnogo neskladneje v delo najznamenitejšega če- lutnern, kruto hrepenenje po oblasti Nadprirod-nega. Povsod drugod, kjer se Vančura temu izogiba, kjer se pomerja s spremenljivostjo, hoteč postaviti svoj up samo na človeka, je slabši po pesniški in umetniški strani, da pada celo v didaktično jx>vprečnost. Njegove poslednje knjige (od >Bega v Budim« preko >Konca starih časov« do »Treh rek::), sicer zanimive in spoštovanja vredne, vendar ponavljajoč isto umetniško formulo izdajajo neko neodločnost tega velikega besednega umetnika, ki beži pred glasom Boga, kakor Jonat ali Pavel. Zato smatram, da ga njegova svojstvena usoda šele čaka. Moramo reči, da se češka literatura nikdar ni I>ovsem odtujila studencem krščanske inspiracije niti v času največjega razmaha ideološkega liberalizma v 19. stoletju in na začetku 20. stoletja, temveč je krščanska tradicija, krščanska in katoliška fantazija v njih živela bolj jKKltalno, ter prišla do veljave bolj tam, kjer je pesnik pustil k besedi v globokejši ustroj svoje imaglnaclie, ne pokoravajoč je filozofifnemu apriorizmu. To vidimo na primer v glavnem delu Nerodove tvorbe, napisane iz spominov, predvsem pa v dolu Julija Zeyerja, pri katerem postaja katoliška inspiracija, v začetku sicer estetskega izvora, vodno bolj zavestna težnja, prevzemajoča vse odtenke njegove duhovne osebnosti. Katoliški izvor pesniške inspiracijo je dalje viden pri Otoka r j u B f e z i n i, do sedaj največjem češkem pesniku ter je nerazdružljivo zvezan s človeškim likom duhovnika Jakoba De ml a. Izmed čeških pisateljev 20. stoletja se je šele Jaroslav Durych integralno postavil na tla krščanskega mišljenja in dopustil, da ga je prevzelo krščanstvo v vseh področjih njegove tvorbe: v delovanju razuma, fantazije čutov itd. Jaroslav Durych je kot i>esnik in leposlovni ustvarjalec nenavadno komplicirana in rafinirana osebnost. V njem je dosegla češkoslovaška literatura višino, kakor jc ni bila pogostokrat navajena. Kot ustvarjajoča osebnost ima nekatere Baudlairovske poteze — dela prav tako že s hladno snovjo, ki pa je bila preje razpaljena v belem žaru. Durychovo delo je nastalo pod pritiskom železne kazni; je napeto ko jekleni prot, je ostro brušeno in bleščeče ko diamant. Pa tudi srce, iz katerega je pognalo tako delo, je diamantno. Ni v njem niti mrvice blede sentimentalnosti, samovoljnih čutnih nežnosti. S tem pa še ni rečeno, da čuti nimajo mesta v Du-rychovem deiu. Nasprotno; v pesniku Durychu živi kruta čutnost, toda ne hedonistična, temveč napeta v dramatični zvezi z ostalimi elementi njegove osebnosti. Čuti so konec koncev to, s čemer dojemamo lepoto, ki je malo zemeljskega Jan Zahraničeh, pesnik: O najmlajši češki poeziji Če se zavedamo, da je gradivo, iz katerega stavijo pesniki svoja gledanja sveta — materinska beseda, to skladišče stoletnih dožitkov vseh preteklih pokolenj v stiku s prirodo, ljudmi in Bogom, nam postane nekako jasno, zakaj je lirika, ki je z besedo v zaupljivejžem razmerju kakor vse druge besedne umetnosti, tako najmanj izpostavljena miš-Ijenskim zmedam svoje dobe. V sodobni čeiki poeziji imamo sijajne dokaze, kako pesnik, čc hoče resnično ostaitd pesnik, ne more — tudi če bi ime! do tega tisoč nagnjenj — opustiti teh trdnih tal rodne besede, s katere fcrpajo njegova videnja življenjsko snov k svoji rasti in razvoju. Kolikor je pesnik zmožen, zajeti trenutek svobode in ideolo-gičnega neinteresa, mu materinska beseda ostane v oporo in voditeljica tudi tam, kjer ga njegovi osebni dožitki puste na cedilu ali rečejo ne, dočim mu beseda, ko nosilec nade odpira nove obzore, vračajoč se mu neprestano z zeleno mladiko v znamenje, da je potop teme že opadeL Lansko leto je bilo jubilejno leto K. H. Mšche, ki jc s svojo človeško in pesniško usodo anticipiral ves bodoči razvoj češke poezije. Ne zaman mu je večina čeških sodobnih pesnikov poklonila svoje priznanje, njemu, ki se je iz mrzlih zmešnjav filozofskega ndhilizma pod vodstvom sladke rvezde svoje besede dobojeval prav k junaški ljubezni zmožne ljubiti tudi proti razuma, zmožne ljubiti tudi »Boga zato, ker ga ni«. To Mdchovo junaško dejanje bi lahko z večjimi m manjšimi spremembami našli skoraj pri vseh predstavnikih mlajše češke lirike. Obkoljeni s temo nevere nekateri s koleba-njem, drugi pa s kriki posmeha, skoraj vsi pa proti svojemu prepričanju »strme k svetlobi«, kakor pravi eden izmed njih. Po zunanji strani s« to ponotrunje lirskega boja javlja v premagovanju impresionizma. Že davno več mladim pesnikom ne gre več samo za dojemanje samo bežnih stanj pokrajinskih razpoloženj, v katerih se je omalovaževala pesnikova duša. Pokrajina sicer ni izginila iz liričnega repertoarja, toda mesto, da bi se v nji lovila samo razpoloženja, se uporablja kot stavbni material za graditve svojevrstnih liričnih videnj človeške usode na zemlji. Torej: graditev 'm objektivnost sta temeljna znaka novih liričnih naporov ter se druži s tem tudi propad rabe pridevnika, ki se zamenjuj« s samostalnikom im glagolom. Vse povrhao spreminjanje barv Z razstave češkoslovaške povojne knjige v Ljubljani leta 1956 škega pisatelja Karla čapka, katerega začetki v znamenju literarnega kubizma in neoklasi-cizima segajo še v predvojne čase. Kari Čapek je nedosegljiv v tehnični virtuoznosti, v bistroumnem [>ointiranju, v plastičnem izrezavanju oseb in položaja, toda njegov filozofski apriorizem ga na žalost tako omejuje, da je takorekoč nezmožen videti prave skrivnosti iu prave velikosti v svetu, niti bolesti in ne veselja ter omejuje vse na neke sentimentalno miniaturne proporcije. Njegovo ogovarjanje Boga in človeka je dobilo najresnejši izraz v romanih »Tovarna na absolutno« in »Kra-katit« (slovenski prevod), temelječih na nekakem naivnem materialističnem panteizmu, zlasti pa v »Apokrifib«, kjer dosega poceni lavorike s tem, da predelava svetopisemske parahole v hokynar-skem slogu. Je to najznačilnejši plod njegovega napačnega pojmovanja »humanizma«, kjer je človek središče vsega, a vse se ravna po njegovi napačno zamišljeni meri Znatno slavo si je pridobil Kari Čapek doma in za mejami s svojimi dramami ^Razbojnik«. »R. U R. (igrana tudi v Ljubljani, prevod je izšel knjižno op. ur.), »Iz življenja mrčesa«, »Adam Stvarnik«, uBela bolezen« itd. ter « svojimi feljtoni s popotovanj (švedska, Španija itd.). Šele po vojni je nastopil s prvimi knjigami (Amazonski teke, »Dolgi, Široki in Bistrogledi«, >Pek Jan Marhoul«, »Orno in bojno polje«, »Poslednja sodba«, »Marheta Laparova«, »Beg v Budim«. Ta zadnji v slovenskem prevodu op. ur.). — Vladislav Vančura si je v naslednjih letih pridobil v češki književnosti odlično mesto. Najznačilnejši znak njegove tvorbe je bil takoj od začetka gnus do literarne konvencije, do prozaične rutine psiltologičnega realizma, do površne utemeljitve in razvoja dejanja (K) zakonih, neresnične resničnosti. Vančura jo vplival kot revolucijonar, zlasti v svoji besedi. Pridobil si je popolnoma nov svojstven jezik, metaforično bogat, nabrekel, mo-numentalen, v katerem je zazvonela globoko arha-istična inspiracija v strašno modernih zvokih. Njegove slike so spreletale realnost kol bleski, odkrivajoči pred bralcem v globine groznih prepadov. Njegov pogled na svet je v bistvu tragičen. Ni mu bila dana zavest krivde in greha, toda v najboljših delih svojih romanov žge strašna žeja po abso- Ra]a, znamenje Božje prisotnosti ter našega vzvišenega poslanstva. Nedvomno je Durych kot pesnit najmočnejši tam, kjer se izraža v ironiji in krutosti. Tudi njegovo sočustvovanje je kruto kakor bleda svetloba nadprirodnega izvora, ki se razliva po tistih ostrih diamantnih ostrinah, tenkih ko noži. Najboljše njegove knjige so proze, zbrane sedaj v Zbranih spisih v zvezkih »Ognji v meglah«, »Čarobna svetilka«, in »Izleti in romanja«. Vrh njegovega dosedanjega dela pa so »Blodnje« (prestavljeno tudi na slovensko op. ur,), zgodovinska trilogija iz najbolj tragične dobe češke zgodovine, namreč iz pobelogorsko dobe, ko so se tepli vsi besi za dušo in usodo češkega naroda. Durycb zna v svoji skladbi sprostiti blazen ples okrog vislic, nad katerimi so dviga nežna in kruta svetloba milosti. Sedaj dela Durych na veliki stavbi iz zgodovine jezuitskih mučenj na Japonskem. Hoče s tem vzgajati mladino svojega naroda k heroizmu ter jih spomniti na dolžnost, znati trpeti in umirati. Jaroslav Durych je brez dvoma leposlovni umetnik velikega fonnata ter duh nenavadno visokega pogleda. Zdi se, da se z n j i m z a č e n j a v češki literaturi nova doba leposlovne tvorbe, v kateri bo katoliška inspiracija samoposebi umevna resničnost z vrednostjo dokazane domovinske pravice. Izmed mlajših prozaikov, ki zajemajo svojo snov večinoma iz vaškega življenja — Durychova inspiracija je bolj mestna, kulturna, izoblikovana — in kateri so se že docela odtujili čutnemu impresionizmu in naturalizmu predvojne in deloma tudi povojne dobe, imenujem vsaj Fr. K t e 1 i n o, ki v svojem poslednjem romanu »Počena cerkev« odkriva pogumno razdirajoče življe, ogrožajoče narodno življenje jx>d vplivom mehanične civilizacije, ter v patentično klenem dogodku odpira dostop najglobokejšim vzgonom človeške duše, katere edina prava usoda je Bog. Pri Kfelini vidimo sicer bolj to, kako izmaličen jiostane človek, ki se izneveri najglobokejšim resničnostim življenja, toda njegovo delo je kljub temu značilno za novo orientacijo duha, ki se javlja v najnovejši češki književnosti. Rekel sem na početku teh, na žalost preveč kratkih straneh, da nočem podati pojiolnega obračuna najznamenitejših prozaičnih del poslednje dobe, a hotel sem se samo bežno dotakniti raznih duhovnih tendenc in oblikovano umetniških principov, ki 9e kažejo v češki moderni prozi. Ni dvo-' ina, da je pri Čehih v tem čutiti leposlovne vplive zapadne in vzhodne, toda mislim pa, da je jasno, da se pri tem obenem kristalizira nekaj avtentičnega in svojskega. Ko se češkim pesnikom in leposlovnim umetnikom posreči popolnoma pokazati to in »vetlob«, vse pretakanje poltonov, nima dovolj nosnosti v sebi v trenutku, ko gre pesniku za to, da bi na čim mogoče najmanjšem prostoru izrazil ve« svoj strah za življenj« stvari in bivanja krog •ebe, kar končno obvlada na drugi način, na tisti, na kateri «e je spočel, namreč na varnih krilih svojega videnja. Pri tej težnji po strnjeno«ti ter po tem, da bi vsaj niič ne bilo pozabljenega, je razumljivo, da s« je projekcijska ploskev pesmi premaknila kolikor mogoče daleč, tako da bi se na nji dojelo kar največ stvari in dejanja. Odtod ti večinoma nepravični očitki abstraktnosti, s katerimi se z nekaterih strani skuša nasprotovati najmlajši češki poeziji. Ko bo hoteli v preteklosti češkega pesništva označiti pojave, na katere se mladi češki pesniki hote ali nehote opirajo, da bi morali pred Mdcho, o katerem sem že omenil, poudariti baročne pesnike 17. stoletja ter po Machi Otokarja Bfezino. V vseh teh treh vrhovih češkega pesniškega genija zajemljejo sodobni pesniki težnjo po univerzalnem pogledu na življenjf prirode in tudi tvarna sredstva, s katerimi »e da ta potreba univerzalnosti pesniško realizirajtL Zlasti rastoči vpliv Otokarja »fezine je danes zelo viden. Zdi se, da je že mi- nula doba, ko je vplival kot filozof na filozofe ter mešal z bolj stranskimi plodovi svojega genija manj odporne glave svojih sodobnikov. Tem veselejli pa je njegov pesniški vpliv na pesnike, brez ozira na to, dali ga nekje sprejemajo tudi proti volji in nehote, kajti pesniško delo Otokarja Bfezine se je tako vtisnilo v češko besedo, da mu pri današnjem stanju češke lirike ni skoraj mogoče ubežati. Zanimivo pa je, da je povsod zavestno priznan za mojstra. Če bi hoteli sintetično označiti najmlaj&o poezijo, bi se ne oddaljili mnogo od resnice, če jo imenujemo glas po pravičnosti. Vse to, čemur se dela krivica ter taK pravica na življenje v polnosti, bodi« v družini ali v državi ali v celotni človeški družbi, najde svoj izraz v besedah teh pesnikov. In medtem ko narodi spe, je tu Se nekdo, ki sliši to vzdihovanje iz sanj, izražen« pod težo megle, to itolzenj© ljubezni in plač nagega človečanstva, kateremu »o ostale hido ie besede: pesnik. Jan Zahradniček spada med najmlajše češke pesnike ter je izdal že tri zbirke pesmi, med katerimi je bila zadnja (Žyznivč leto 1936) nagrajena z pesniško nagrado mesta Prage. Iz tc zbirke smo za božično številko našega lista poslovenili pesem »Jaslice«. avtentično podot*) svoje zemlje ter njene duhovnu usode, bo še bolj ja»no, da se v njej odraža podoba sedanje človeške usode in podobo Božje. Šole tedaj bodo govorili najbolj razumljivo k bralcem vseh narodov. Ravnatelj vseučilišhe knjižnice v Olomucu Dr. Bohuš Vybiral najmarljivejši prevajalec slovenske moderne proze 3. Kakšno usodo so imeli vaši prerodi na knjižnem trgu? Potopisni roman Izidorja Cankarja >S potit, ki ga je izdala literarna umetniška družina v Olomucu, je bil takoj razprodan; prav tako ni mogoče več dobiti v knjigarnah izbora črtic Ivana Cankarja, ki sem jih izdal v ljudski knjižnici A. SvSceneho v Pragi pod naslovom »Sveto obhajilo In druge zgodbe«. Od mojih drugih prevodov so se najboljše prodajali: romani VI. Levstika »Gadje gnezdo« in »Zapiski Tine Gramontove«, Pregljev roman »Plebanus Joannes«, Kraigherjev »Kontrolor Škrobar« in Tavčarjeva novela »Jesensko cvetje«, knjige, ki jih je izdal Pronberger v Olomucu. Razmeroma dobro je šla tudi Novača-nova drama »Veleja«, ki jo je izdal Bučka v Prost-jejevu. Ta drama je bila igrana tudi v Olomucu, založnik je izdal tudi novelo Marije Kmetove »Helena« in Franja Erjavca monografijo »Slovenci«, ki jo je priredil posebej za Čehe. Prvotno sem največ prevajal iz Ivana Cankarja. O zbirki »Sveto obhajilo« sem že rekel, da je bila hitro razprodana. Toda to je bil in je še morda edini popolni uspeh mojih knjižnih prevodov iz tega pisatelja. V celoti se prevodi Ivana Cankarja pri nas prodajajo slabo, celo tako mojstrsko delo, kakor so »Podobe iz sanj«, ki so izšle v praški založbi Neuberta. Tako niti dane9 — po več kot 25 letih — ni popolnoma razprodan moj prvi knjižni prevod iz Cankarja »Kurent«, ki je izšel v Ottovi Svetovni knjižnici. Pač, spominjam se, da je vendar eden mojih prevodov Ivana Cankarja razprodan in sicer »Črtice in povesti«, izbor leposlovnih podlistkov iz dobe okrog 1. 1900. Uredil sem te feljtone v dva dela, izmed katerih obsega prvi črtice in povesti iz otroškega življenja, drugi pa ljubavne zgodbice. Izšle so v založbi »Ob-zora« v Prerovu. Največja dela Ivana Cankarja niso imela tedaj na našem knjižnem trgu polnega uspeha; bralci so kupovali le bolj njegove lažje podlistkarske stvari. Zakaj, ne bom na široko raziskoval, toda v jedru gre za isti pojav, ki ga opazujemo pri gledališču, kjer ima resna igra in godba že od nekdaj slabše stališče od komedije in operete. Kako se prodaja moj poslednji knjižni prevod iz slovenske literature, roman Toneta Seliškarja »Nasedli brod« (Na uskali), ki je izšel v prvi seriji jugoslovanske knjižnice pri MazSču v Pragi, še ne vem. 4. Naj kaj ste predvsem polagali važnost pri svojih knjižnih izdajah? Kar se tiče knjižne izdaje mojih prevodov, morem reči, da sem polagal veliko važnost riaj-prej na lepo zunanjo obliko. Zal mi je še sedaj, da se mi ni posrečilo prelomiti prakse praškega založništva Neuberta, ki je nalagal risanje ovitkov izključno enemu slikarju, ki ne more imeti do vseh del istega razmerja. Tako trpe ravno Cankarjeve »Podobe iz sanj« in »Tri povesti«. Vendar pa me je prav ta knjiga neizmerno veselila, ko sem jo prvikrat videl 1. 1918 na pijavski frotiti v prvih jarkih ter mi vzbudila nepozabljene trenutke kratkega oddiha v osemdnevnem bdjii. Ovitke k ostalim knjigam so slikali: Kari Welliter (»S poti«, »Črtice in povesti«), Jan Kohler (notranja stran »S poti«), R. KaMk (»Helena«), B. Krs (»Gadje gnezdo«), F. Hopliček (»Zapiski Tine Gramontove, »Kontrolor Škrobar«), F. Vrobel »Plebanus Joannes«). Mislil sem tudi na to, da bi rili eno ali drugo knjigo okrasil kdo izmed slovenskih umetnikov, toda cela vrsta vzrokov mi je to zamisel onemogočila. Ker mi je vedno šlo tudi za to, da bi bili moji prevodi razumljivi najširšim vrstam, sem jih vedno 1. Zanimalo bi nas, že hi izdali skrivnost, kako ste prišli na misel, posvetiti svoj dragoceni čas slo-vensko-češkim kulturnim stikom? Ko sem študirat gimnazijo, še ni imelo moje rodno mesto Iiranice, kjer so se tedaj vršili največji boji z Nemci, še češke srednje šole. Toda češki študentje smo znanje čeških narodnih ved pridno dopolnjevali s svojim privatnim študijem ter smo v tajnih krožkih gojili zavest slovanske vzajemnosti. Tu sem v petem in šestem razredu dobil prve temelje iz ruske slovnice, v sedmi in osmi pa sem se naučil tudi poljski. In prav poljščina mi je bila jezik, v katerem sem se prvikrat sporazumel s Slovencem. Mislim, da je bilo v počitnicah med sedmo in osmo šolo, ko sem bil pri botru v Piiborju, ko je prišel tja poljski polk na cesarske manevre. Hodeč med vojaki sem opazil kadeta, ki je nekaj iskal ter sem se mu ponudil v pomoč. Pokazalo se je, da je iskal poštni urad, kjer bi dvignil denar. Med najinim razgovorom je k nama pristopil moj bratranec, dunajski slavjst, ki je v kadetu spoznal svojega tovariša z univerze, Ljudevita Pivka, danes znanega kulturnega delavca na Slovenskem, bivšega voditelja protiav-strijske borbe na italijanski fronti in pozneje poslanca v parlamentu. Toda to srečanje še ni bilo vzrok, da bi pokazal večje zanimanje za Jugoslovane. To moje zanimanje je vzbudil docela drugačen dogodek, namreč — žena. Moj bratranec se je namreč po onih počitnicah začel navduševati za neko svojo koleginjo Slovenko, začel se učiti slovenščine, iskal slovensko družbo ter govoril in dopisoval z njimi, s čemer me je zainteresiral za slovenščino ter sem se naravnost veselil srečanja s Slovenci na Dunaju, kamor sem nameraval iti po maturi študirat slavistiko in germanistiko. Na srečo sem se takoj v Jagičevem seminarju seznanil s slovenskimi tovariši in tovarišicami, ki so moje zanimanje za svoj narod znali poglobiti in razžgati v pravo ljubezen. In čeprav sem se v tem, kamor tudi v Vondrakovem in Jirečkovem seminarju seznanjeval s Hrvati, mnogo z Bolgari, Rusi, Ukrajinci in Poljaki, sem se vendar zavestno odločil, da hočem delati za poglobljenje češke in slovenske vzajemnosti ter sem temu delu postal dolgo časa izključno zvest, dasi sem razmeroma zgodaj začel prevajati tudi iz srbohrvaščine. Morda 6e tega tedaj še nisem tako zavedal, morda je govorilo samo srce, ki je reagiralo živo na vse sorodno — toda danes vem jasno, da sta bila glavno uboštvo mojih slovenskih prijateljev ter težki položaj njihovega naroda tisto, kar je dalo smer mojemu delu. Ker sem sam poznal težo uboštva in trpljenja nesvobodnega naroda, sem imel še toliko večje simpatije do kolegov, kolikor težji je bil položaj malega slovenskega naroda v monarhiji, ki so ga slabili še notranji spori. Zato sem takoj našel polno razumevanje za njihovo literaturo, ki mi je postala ključ do duše vsega naroda in narodnega življenja. Od književnosti pa je samo kratek korak še do zanimanja za upodob-1 jajočo in glasbeno umetnost za njihove prosvetne, politične in gospodarske težnje. S prevodi slovenskih pisateljev in poročili o njihovem življenju sem opozarjal svoje rojake na najmanjši in naj-ubožnejši del avstrijskih Slovanov. Svetovna vojna je spremenila tudi usodo Slovencev in dasi je še precej naroda ostalo v suženjstvu težjem, kot je bilo v Avstriji, vendarle Slovenci tvorijo bistven del velike Jugoslavije, ki sem jo jaz doživel prav v Ljubljani, v or.ih slavnostnih dneh 1. 1918 in so mi slovenski prijatelji prvi čestitali tudi k našemu osvobojenju. Odslej sem svoje povojno propagandno delo razširil na vso Jugoslavijo, dasi sem v prevodni literaturi ostal najbolj zvest slovenski književnosti. 2. Kako je sprejemalo češko občinstvo slovenske pisatelje v vaših prevodih? V celoti so bili vsi slovenski pisatelji, ki sem jih jaz uvedel, ali pa vsaj pomagal uvesti v češko občinstvo, sprejeti simpatično. Načelnega od|iora ni bilo proti nobenemu, dasi so se sodbe nekaterih precej razhajale in so se čuli tudi glasovi, ki so pričali o brezglavosti naših kritikov, ki tudi za največje slovenske umetniške vrednote, ki so bile z' navdušenjem sprejete ne samo v slovanskih literaturah, temveč tudi v nemščini, italijanščini, francoščini, niso imeli toplejših besedi. Toda to so bili posamezni glasovi, nasprotno pa so večina pozdravljali pogled, ki jim ga dajem v malo znano slovensko književnost. In za to mi je šlo: nikdar nisem prestavljal slučajno, temveč s premislekom za določen namen. Izbiral sem iz dobrega najboljše, umetniško najvrednejše in najbolj slovensko svojsko, to je dela, v katerih se najbolj odraža duša slovenskega naroda, ljubezen k rodni grudi, težnja po osvobojenju izpod tujega jarma ter hotenjepo lepšem, glol>okejšem, pravičnejšem in boljšem življenju. komentiral z drugimi opombami v tekstu, pa tudi življenjepisnimi in literarno-zgodovinskimi uvodi oziroma dodatki. Uvod k mojemu prvemu prevodu Cankarjevemu »Kurentu« je napisal pokojni dunajski slavist dr. J. KarAsek, uvodno besedo k Erjavčevim »Slovencem« pa docent dr. V. Burian, ostale sem napisal sam. Nekolikokrat je bilo že izraženo, predvsem od slovenske strani, mnenje, da bi bilo slovenski književnosti v večji uspeh, če bi prevodi izhajali samo v Pragi in ne na deežli. Rekli so tudi, da bi bil Cankar pri nas bolj popularen, če bi izdala njegove zbrane spise kakšna važnejša založba v Pragi. Na prvo sem že pred kratkim odgovoril, dokazujoč, da prav tiste tri Cankarjeve knjige, ki so izšle v praških založbah, niso imele pravega uspeha. Kar se pa drugega tiče, pa mislim, da bi ne bilo pri nas mogoče izdati celotnega Cankarja, ker je pač velik del pisan izključno z lokalnega stališča. Rad pa bi izdal skrbni izbor iz Ivana Cankarja v bibliofilski izdaji. O tem sem govoril pred leti z vašimi slikarji, brati Kralji, pa tudi Vavpotičem in drugimi. V krasni bibliofilski izdaji bi kazalo izdati tudi knjiižco Izidorja Carkarja »S poti« ter krasno novelo Ivana Tavčarja »Jesensko cvetje«. 5. Kakšne načrte imate za bodočnost? Zlasti bi rad videl, da bi knjižno izšla vrsta prevodov, ki jih imam v rokopisu, in to drama Antona Novačana »Herman Celjski«, ki je že doživela svoj krst v olomuškem gledališču, dalje Kraigharjeva drama »S fronte sestre Žive«, ter dva zvezka Novačanove »Naše vasi«, ter končno krasna knjižica Ivana Preglja »Otroci solnca«. Prav tako imam nekaj prevodov iz srbohrvaščine (Senečič »Ferdinand« in črnogorske »anekdote«. Kar pa se tiče daljših mojih prevodov, imam na programu iz starejše generacije roman Podlim-barskega »Gospodin Franjo« in novela »Moravske slike«, dalje Ivana Tavčarja »Visoško kroniko«, od mlajših pa bi hotel na vsak način prevesti kakšen večji roman Franceta Bevka, kmečki roman »Grunt« Janka Kača ter morda še kakšno pomembnejše delo najmlajšega pisateljaskega rodu. Sicer pa pripravljam z drugimi prijatelji iz »Krožka moravskih prevajalcev iz jugoslovanskih književnosti«, izbor iz jugoslovanskega pesništva v nekoliko zvezkih. Kakor mi je drago, da ste me povabili za besedo v naši češkoslovaški številki, je vendar mala neprijetnost v tem, da bi kdo mislil, da preveč hvalim svoje lastno delo. Toda verujte mi, da nikdar pri vsem tem delu nisem imel posebnih teženj ter skušam gledati na vse in zlasti še na sebe docela objektivno. Veselilo bi me le, če bi te besede zbudile novih prijateljev jugoslovanski in slovenski kulturi ter novih delavcev, ki smo jih potrebni, na obeh straneh: češki in slovenski. Slovenska poezija v češki literaturi O. F. Babler, pesnik: O. Babler je nasproti najmarljivejši propagator slovenske moderne poezije med Čehi in ni morda slučaj, da živita tako v moravskem Olomucu oba večja ljubitelja slovenske pesmi in proze, kar je za rias izrednega pomena. Babler že nekaj let prevaja slovenske pesnike ter je 'izdal tudi v prozi slovenske pripovedke. Škoda, da njegov lep prevod Zupančičevega »Cicibana«, iz katerega je prevedel periodično že večina pesmic, ni izšel še knjižno, kar bi dalo lepo mladinsko knjigo. Obrnili smo se nanj s prošnjo za par besed o svojem delu, na kar nam je odgovoril v svoji veliki skromnosti sledeče: Srčno se Vam zahvaljujem za pismo in mi je milo, da prihajam z Vami v še neposrednejšo zvezo. Vaš namen, da v »Slovencu« izdate posebno številko o češkoslovaških stikih, je dober ter Vam želim največjega uspeha. Kar pa se tiče moje osebe in moje literarne delavnosti, ne vem, če vam bom mogel povedati kaj posebno novega ali zanimivega. Trudim se, da dobro prevajam dobre pesmi slovenskih pesnikov. Med avtorji, ki sem jih prevajal ali pa jih prevajam sedaj, so: France Prešeren, Anton Medved, Oton Zupančič, Dragotin Kette, Ivan Cankar, Josip Murn-Aleksandrov, Silvin Sardenko, Ksaver Me-ško, Vida Jerajeva, Miran Jarc, Anton Vodnik, Srečko Kosovel,' Tine Debeljak, Vida Tauferjeva, Karel Širok, Jože Pogačnik. Zdaj sem so trudnik pri delu za veliko antologijo jugoslovanske poezije, ki jo pripravljava skupno z dr B. Vybiraloin. in prevajam tudi Prešernove balade in romance, ki jih km izdal z ilustracijami kakega češkega umetnika. Kar pa se tiče čeških in slovenskhi literarnih stikov, bi omenil, da bi se mnogo bolj poživili iri poglobili, če hi na primer slovenski založniki in pisatelji pošiljali nam svoje publikacije in revije. S tem bi nam po tehnični in materialni strani •olajšali spoznavanje Vaše moderne literature ter književne produkcije sploh. No, ali v tem oziru so Vaši ljudje (seveda so med njimi tudi častne izjeme, toda teh ni mnogo) nasproti nam zelo malo uslužni in ravnodušni ter ni izključeno, da se ob takih razmerah nekoč lahko zgodi, da bi tudi ini utegnili postali IkiIJ ravnodušni proti Vam... Pozdravljam belo Ljubljano in vse prijatelje I V seminarju za češko književnost pri profesorju Lysku na Karlovi univerzi v Pragi je gdč. Slavica Volfova napisala diplomsko nalogo »Slovenska poezija v češki književnosi. Izsledke svojega dela je podala ž svojega dela je podala že v zadnji številki »Če-škoslovenske-jiboslovan-ske revue« (1937, št. 8 do 10), ki pa jih izpo-polnujem na podlagi njenega celotnega dela, ki mi ga je dala v pogled. Tako vidimo zanimivo medsebojno delo slovanskih univerz: lani je izdelal na naši univerzi svetosavsko nalogo g. Urbančič: »Češka proza v slovenskih prevodih«, zdaj pa gdč. Volfovž razpravo, iz katere povzemamo samo glavne rezultate v informacijo širšemu slovenskemu občinstvu. V izmenjavi kulturnih vrednot se kaže najlepše medsebojna vzajemnost. Prevode iz slovenščine v češčino zasledimo najprej pri prijatelju in prav za prav prvemu če-stilcu Prešernovega pesniškega genija, pri F. L. Čelakovskemu. Obisk Kopitarjev v Pragi ga je opozoril na »Čbelico« že 1. 1831, 1. 1832 pa je že ocenil Prešerna in »Čbelico« ter ob tej priliki tudi prevedel sledeče Prešernove pesmi: Slovo od mladosti, Vojaška, Hčere svet in sonet (Tak kakor hrepeni oko čolnarja). To bi torej bili prvi pesniški prevodi iz novejše slovenske književnosti. Za-niihanje za Prešerna je pozneje upadlo ter šele v sedemdesetih letih zopet zapazimo več prevodov (Ducha: Turjaška Rozamunda). V osemdesetih letih pa je prevajal Prešerna še danes živeči nestor prevajalcev iz slovenščine Jan Hudec (Nezakonska mati, Pevcu), ki je pozneje pisal tudi študije o njeni ter jo ilustriral s prevodi več soneto-' (Vrba itd.). Tedaj v osemdesetih letih je študiral na dunaju Jožef Pcnižek, ki je obenem s poznejšim profesorjem slovanskih literatur na Karlovi univerzi prof. Mdchalom študiral tudi slovensko književnost ter iz nje sporadično prevajal zlasti Prešerna, tako, da je 1. 1882 v Jičinu izdal Pesmi Franca Prešerna (BasnS), izbor iz Prešerna ter je to prva večja zbirka iz slovenskega pesništva. Za Penižkom je prevajal Prešerna tudi marljivi Jaro-mir Borecky, ki je priobčil več odličnih prevodov po 1. 1901 ter ima sedaj v rokopisu »Pesniško delo Fr. Prešerna« kakor tudi »Izbor iz slovenske poezije«. V sedanjem času prevaja Prešerna pesnik 0. F. Babler, ki je nekaj prevodov že priobčil (O Vrba), »Romance in" balade« pa prestavlja, kakor se je izrazil sam v današnji številki »Slovenca«. Knjižno iatiajo pesniških prevodov je bil deležen tudi Simon Gregorčič, ki je med Čehi bil že v svojem Času zelo znan (z romanja na Velehrad) ter je pozneje napisal o njem prvo znanstveno študijo Čeh dr. Stfibrny, izišla tudi v slovenskem prevodu (dr. Glonar). Gregorčiča so prevajali zlasti Hudec, Pakosta, Pover, Borecky, K. Dostal-Lu-tinov ter R. Linhart. Zbirko njegovih poezij je izdal Pakosta I. 1887. in sicer 2 zvezka iz 1. 1885, ki mu ga je osebno poklonil Gregorčič ob svojem obisku v Pragi. Pakosta, duhovnik, se je zanimal najprej za govore škofa Slomška, s tem je prišel v stik s slovensko poezijo ter je poleg Gregorčiča prevajal tudi Stritarja in Cimpermana. Iz Stritarja sta prevajala še Borecky in Babler. Največ pozornosti pa je brez dvoma bil deležen v češkem svetu pesnik Anton Aškerc, razumljivo, ker je kot -pes nik svobodne misli, liberalnega napredka, borbe za svolx>do — politično in versko — najbolj odgovarjal tedanjemu češkemu občinstvu. Aškerca je prvi prevajal Borecky iz zbirke »Lirske in epske pesmi, iz »Akropolis Piramid« in »Četrtega zbornika poezij« in »Pesnitev«. Največ zaslug za popularnost Aškerčevo na Češkem pa ima Adolf Černy, urednik »Slovanskega pregleda«, ki ga je nastežaj odprl Aškercu in njegovi pesmi, ki jo je zvesto prevajal (»Jadranski biseri«), še potem, ko je pri nas izgubljala že sloves. Važno pa je, da se je veliki pesnik Vrhlichy osebno seznanil z Aškercem pri Prešernovih slavnostih v Ljubljani 1. 1905 ter se mu oddolžil s prevodom celega izbora, ki ga je priobčeval v revijah in pripravil za 8 zvezek prevodov iz tujih literatur. Izšel pa je ta zvezek šele 1. 1923 v Zborniku svetovne poezije (št. 143) z uvodom Boreckega. Tako ima tudi Aškerc knjižno izdajo. Iz Aškerca so prevajali tudi Frinla, Babler in llorsak. Iz prehodne generacije k moderni sta v češčino prevedena s par pesmi tudi Cimperman (Hudec, Pakosta), Medved (Horsak), ter Trinko-Zamejski (A. Černy). Tu omenja tudi F. K. Meška, ki je pri Čehih najbolj poznani in priznani slovenski novelist, pa je znan tudi po nekaterih pesmih, ki so jih prevajali Linhart, Kvasnica, Her-mann itd. Izmed modernih je med Čehi najbolj "poznan veliki pesnik Oton Zupančič, dasi tudi drugi niso neznani. Tako je iz Cankarjeve »Erotike« prevajal že davno (1902) Borecky 7 pesmi, največ pa je prevedel iz njega nihče drugi kakor — Jifi Wol-ker, namreč 28 pesmi, prav tako iz »Erotike« iz ciklov Helena (6), Iz lepih časov (14), Dunajski večeri (6), Romance (1) ter Španska romanca (1). V zadnjem času sta ga prevajala tudi Babler Sultanove sandale, že drugič prevedene; Borecky), in R. Habrina (Dunajski večeri). Dragotina Ketteja je prevajal že 1. 1900 Borecky (med drugimi »Spomini«, Krčmarka, Na očetovem grobu, F. Prešernu), tri pesmi tudi J. Wolker) (In djal sem ti, da roža si mi rož..., Hvala lepa za besede sladke, Staro srečo zopet si mi dala). Te prevode je pisal Wolker kot dijak prostejevske gimnazije, kjer je bil profesor veliki čestilec in prevajalec Meška prof. Mčrka, ki je hotel izdati antologijo iz slovenske poezije ter je pridobil svojega dijaka Wol-kerja-pesnika, da je prevajal Cankarja, Ketteja in Gradnika .Toda s premestitvijo v Košice, je delo zastalo in izšlo 1. 1923 v Košicah pod naslovom »Iz bratske poezije«. Pozneje je Ketteja prevajal s pomočjo prof. Skrbinška Fr. Heserana (Ne v album, v srce. Na očetovem grobu, V samoti, Romance, Skozi gozd je šel). Josipa Murna Aleksandra pa je uvedel v češko književnost šele pesnik Babler (1926), dan Rek je prevedel »Fin de siecle« ter »Vrnitev«, neznani prevajalec pa »Kakor roža na planini« in »Sneg«. Največ prevodov pa je bil deležen največji med modernimi slovenskimi pesniki Oton Župančič, ki so ga Čehi spremljali od svega početka. Že takoj po izidu prve zbirke »čaša opojnosti« (1899) je prevajal iz nje Boreck/ (12 pesmi), pozneje pa so iz te zbirke prevajali še K. Hadek (iz Alber-tine) in Babler (Himna). Iz >čez plan« je Bo-recky ob izidu prevel Belokranjsko, Prišla si Ga-zalica, Kvišku plava, Pismo, Sveti trije kralji. Belokranjsko je vnovič prevel tudi Linhart 1. 1908. Iz >Samogovorov» je istotako prevajal Boreekv (1910, U pesmi: Mož na hribu, Tebi, Večerna impresija, Tiho prihaja itd. itd. »Epilog« pa je 1. 1983 prevedel F. Hrbel. Iz zbirke »V zarje Vidove« je I. 1928 ob priliki Koblarjeve oznake v »Slovanskem pfehledu« prevajal Adolf černy) Dies irae, Podoba, Slap. Pozneje je »Otroci molijo« prevedel Hrbek, Podobo pa še dvakrat (Zdenka Haska in Babler), kakor je tudi Belokranjsko že v tretjič prevedel Hrbek. Babler je prevedel tudi Joži Bercetu v spomin Na razpotju, Hrbek pa Tih je kraj. Iz antologije »Mlada pota« je prav tako več pesmi našlo prevajalce (Barčica, Devojčica moja, Jadra, Ljubljansko polje... večinoma Babler). Pesem ob Kvarneru — je prevel 1. 1933 Hrbek. Poudariti pa moramo lepe prevode Babler-jeve iz Zupančičeve otroške poezije, tako iz »Cicibana« (Mehurčki, Uspavanka in še več drugih) ter 2 Zupančičevih »Ugank«. Posamezne pesmi od Zupančiča so prevajali tudi Beck, Zavada, Krahulik). t0' iF' Babler Je uvedel v češčino tudi Silvina Sardenka, ki ga je razmeroma veliko prevajal (Prepoved, Čez goro, Židovsko pokopališče, Via Appia, Beračeva poslednja pesem, Pogrebi. Vrnitev, Ni čuda, V oktobru, Koča, V mlinu, Sveti Alojzij, Pesem rimskih otrok Fra Angelico itd. itd. vsega kakih 23 pesmiI). Izmed pesnikov starejše generacije je mnogo prevaja^tudi Gradnik: Wol-ker je v omenjeni zbirki prevedel dve pesmi, Hrbek pozneje tri cikle (Pisma, Materi, Na Kali-megdanu), Linhart Mors victrix. Haskovd pa Pesem starega begunca in Begunce. Linhart je prevajal tudi Peterlina-Petruško in Voj. Moleta (tudi Babler) ter A. Robido-Mčrka je prevedel pesem iz Grudna (Grem tiše...) sicer pa ga je več pre-pesnil Babler (Angel miru, Lahko noč. Čudni mo-žiček itd.). Najmlajša poezija pa je skoraj vse vezana na ime marljivega odličnega prevajalca 0. F. Ba-blerja, ki je prevajal poleg omenjenih pesnikov moderne in predvojne generacije tudi Pavla Golio (Marija v polju), Fr. Albrechta (Na poslednjem pragu, V album), Ivana Albrechta (1. aprila, Krasno novo leto, Po zimi), Glaserja (Zimsko jutro), Bevka (Roža Marija), Majcena (Hozana), Stana Kosovela (Jesenska pesmica), Srečka Kosovela (Bori), Anton Vodnika (Mogoče..., Iz »Vigilij«, Narod-David, Meseca svit) ter Tineta Debeljaka (Iz globin, Nevesta). Izmed drugih prevajalcev slovenske najmlajše lirike omenjamo Hrbeka (prevajal Ant. Debeljaka), Hadka (Igo Grudna), ter Jana Čarka, ki je prevel Antona Vodnika Vzdihi), Franceta \ odmka (Na beli poti), Srečka Kosovela (Starka za vasjo), Toneta Seliškarja (Sedmorojenki) in Edvarda Kocbeka (Angeli), poleg tega še urednika »Saturna«, ki je prevel nekaj pesmi Ant Vodnika in dr. Taka je žetev gdč. Volfove. ki je z veliko marljivostjo zbrala vse podatke o medsebojnih liričnih vezeh, ki se kažejo v prevodih slovenskih pesmi na češko. Kot vidimo, gre predvsem največja zasluga, da Čehi razmeroma dobro poznajo slovensko moderno pesništvo O. F. Bablerju. ki se na slovensko književnost redno ozira ter skoraj v vsaki svoji knjižici ponudi kakšen prevod, bodisi v knjižnici pravljic »Jugoslovanskim otrokom«, »Knjzico o solnčnici«, »Slovenske balade in romance«, »Božična knjižica« itd. Kakor vemo prav on pripravlja zdaj antologijo slovenske lirike, ter 't iz tega materiala, ki ga je zbrala gdč. Volfova, tudi že lahko vidimo, kakšna bi taka antologija utegnila biti. Gdč. Volfovž pa se je s tem delom najlepše oddolžila domovini svoje matere. td