september 2004 Revija Slovenskih `eleznic Nova smer East Express prvi~ proti Carigradu Nova smer Ugodno posojilo za nove lokomotive Nova smer Sava Express `e povezuje Ljubljano in Beograd Tovorni promet Omre`ju Network Europe se pridru`uje East Gate Express Infrastruktura Strate{ki projekt SP-8 Projekt za velike prihranke Nove storitve na starih tirih Na zadnji septembrski dan je bil dobr{en del ljubljanskega kolodvora `e od jutranjih ur slavnostno okra{en. Svetlomodra preproga, dolga miza in {tevilni mikrofoni ter glasbila ob tiru 3a so pri~ali, da se ima tu zgoditi nekaj pomembnega. In videz ni varal. To~no ob dvanajstih je po razgibani slovesnosti na svojo prvo vo`njo proti daljni Tur~iji, natan~neje proti Carigradu, odpeljal nov tovorni vlak. Njegovo ime – East Express. Kratko in jedrnato poimenovanje nam o produktu, ki so ga na prvo vo`njo z optimisti~nimi nagovori pospremili visoki pred- stavniki kar petih evropskih `eleznic, ne pove veliko. Morda bi lahko »skrivnost« mednarodno zvene~ega imena razre{ili z na{tevanjem {e nekaterih tujih imen – München, Beograd, Bologna, Milano, … Prav gotovo pa z njihovim skupnim imenovalcem: Network Europe. Ravno Network Europe je tisto »~arobno« geslo, ki zdru`uje vsa na{teta mesta in ki ga v zadnjih letih in mesecih lahko vedno bolj pogosto sli{imo in preberemo v na{ih medijih. Po pravici – novi koncept direktnih vlakov, ki se sre~ujejo v Ljubljani, po~asi `e prina{a pozitivne rezultate. Na to in na dejstvo, da smo v uvajanju blok vlakov med prvimi v Evropi, smo lahko slovenske `elezni~arke in `elezni~arji ponosni. Seveda si ne moremo lagati, da smo vo`nje blok vlakov dejansko izumili prav v Sloveniji. Smo pa med prvimi, ki vo`nje direk- tnih vlakov ne obravnavamo le kot »vo`nja od to~ke A do to~ke B brez ustavljanja«, temve~ kot celovito storitev z vsemi komponen- tami, ki jih pri~akujejo uporabniki transportne storitve. In le tak{na storitev – hitra, zanesljiva in cenovno konkuren~na ter po mo`nosti podprta s sodobno informacijsko tehnologijo – bo lahko pripomogla k doseganju na~rtovanih rezultatov Nove smeri. Ti so visoko postavljeni. »Precej previsoko,« me je {e pred slabim letom v pogovoru prepri~eval direktor podjetja, ki je Slovenskim `eleznicam poslovno precej blizu. Toda raz{irjeni kolegij na{ega poslovodstva je ob pregledu poslovanja v prvih sedmih leto{njih mesecih ugotovil, da cilje, postavljene na podlagi Nove smeri, skorajda stoodstotno dosegamo. Holding Slovenske `eleznice je med januarjem in julijem posloval »s pozitivno ni~lo« in tudi rahlo presegel finan~ne na~rte. In to kljub nadaljevanju zmanj{evanja dr`avnih sredstev za vzdr`evanje infrastrukture. Teh bo, ob upo{tevanju inflacije, letos kar za dobro milijardo in pol manj kot lani. To je podatek, ob katerem bi se moral zamisliti na{ lastnik. Najpozneje ob prihodu drugih (tujih?) operater- jev na na{e tire pa~ ne bo ve~ vseeno, v kak{nem stanju je infra- struktura. Zamude, nastale zaradi njenega slabega stanja, pa bodo prevozniki vsekakor zara~unali njenemu upravljalcu. Toda dokler vse »ostaja v hi{i«, oziroma znotraj trikotnika vlada – JA@P – S@, je pa~ vse v redu, kajne? ^eprav imamo Slovenske `eleznice le vlogo poobla{~enega upravljalca, pa nam nikakor ni vseeno za stanje javne ̀ elezni{ke infrastrukture, saj se zavedamo, da brez nje tudi uvajanje novih produktov, ki naj bi prina{ali denar, nima smisla. Dokaz za to je strate{ki projekt SP-8. Projekt, ki je nastal pod skrbni{tvom mag. Andreja Godca, podaja jasno podobo nujnih sprememb na podro~ju vodenja in upravljanja `elezni{kega prometa v Sloveniji. Te pa zaradi dolgoletnega zanemarjanja `elezni{ke infrastrukture niso in ne morejo biti poceni. Projekt prina{a pregledno sliko potrebnih ukrepov. Njihovo udejanjanje bo odvisno od na{ega lastnika. Prav ta, kakr{ne koli politi~ne barve `e bo po volitvah, se bo moral odlo~iti, kaj si `eli narediti z `eleznicami na Slovenskem. Nova smer V ~etrtek, 30. septembra, je na pot prvi~ odpeljal novi direktni tovorni vlak z imenom East Express. Novi tovorni vlak je prva redna povezava Evrope in Azije s tovornim vlakom najvi{je kakovosti. 2 4 5 6 11 12 Novo progo izdajajo Slovenske ̀ eleznice, Slu`ba za organizacij sko komuniciranje • Ljubljana, Kolodvorska 11, telefon (01) 29 141 94, telefaks: 29 148 09, e-po{ta: marko.tancar@slo-zeleznice.si • odgovorni urednik: Marko Tancar • lektoriranje: Darinka Lempl • tajni{tvo uredni{tva: Mateja Urbanc • avtorji fotografij: An to- nio @iv ko vi~, Mi{ ko Kra njec, Mar ko Tan car, Ana Tu {ar, Mir jam Ka ste li~, Aleksander Salki~, Dario Cortese, Miloš Rovšnik, Dra go Ogri zek. • tisk: Flaksy d.o.o. • Nova proga izide desetkrat na leto v 10.500 izvodih • naslovniki jo prejemajo brezpla~no • fotografij in rokopisov ne vra~amo. Bralci in dopisniki, ne pozabite! Prihodnja {tevilka Nove proge izide 4. novembra. Prispevke zanjo lahko na naslov uredni{tva po{ljete najpozneje do 18. oktobra. 1 Uvodnik Mar ko Tan car, od go vor ni ured nik Nove pro ge Revija Slovenskih `eleznic september 2004 14 Nova smer V torek, 7. septembra, je bila na sede`u na{ega podjetja podpisana posojilna pogodba v vi{ini 74 milijonov evrov za nakup ve~sistemskih lokomotiv. Nova smer Omre`je Network Europe je v za~etku okto- bra dopolnil novi blok vlak med Ljubljano in Beogradom – Sava Express. Nova smer Prvega septembra je na naslovu www.slo- zeleznice.si za`ivela nova spletna pred- stavitev Slovenskih `eleznic – vsebinsko prenovljena, prilagojena `eljam uporab- nikov, pa tudi oblikovno posodobljena. To vor ni pro met V na{em tovornem prometu se novi produkti v zadnjih mesecih kar vrstijo. Konec septem- bra so v S@-Tovorni promet pripravili pred- stavitev novih mednarodnih produktov in nanjo povabili najve~je poslovne partnerje. To vor ni pro met Prevoz malih po{iljk nam v zadnjih letih prina{a le izgube. Novi koncept delovanja naj bi mu pomagal do ~rnih {tevilk. Infrastruktura Projekt SP-8 je prvi od 16 strate{kih projek- tov Nove smeri, ki je popolnoma kon~an. Prina{a nov na~in organizacije in izvedbe vodenja in upravljanja prometa. Nova smer2 East Express prvi~ proti Cari Generalni direktorji S@ Bla` Miklav~i~, H@ dr. Tomislav Josip Mlinari}, @TP Beograd Milanko [aran~i}, ~lan uprave BD@ Mihail Dragiev ter namestnik generalnega direktorja TCCD Erol Inal so podpisali sporazum o za~etku vo`enj. V ~etrtek, 30. septembra, je na pot prvi~ odpeljal novi direktni tovorni vlak z imenom East Express. S kraj{o slovesnostjo so ga na pot pospremili generalni direktor Slovenskih `eleznic Bla` Miklav~i~, generalni direktor Hrva{kih `eleznic dr. Tomislav Josip Mlinari}, generalni direktor @TP Beograd Milanko [aran~i}, ~lan uprave Bolgarskih `eleznic Mihail Dragiev ter namestnik generalnega direktorja Tur{kih `eleznic Erol Inal. Visoki `elezni{ki predstavniki so s svojimi pod- pisi sporazuma o za~etku vo`enj neposredno pred piskom vla- kovnega odpravnika potrdili svojo odlo~enost, da skupaj razvijajo kakovostne storitve v mednarod- nem tovornem prometu. Novi tovorni vlak je prva redna povezava Evrope in Azije s tovornim vlakom najvi{je kako- vosti, ki je cenovno in ~asovno konkuren~en cestnim prevozom. Med postajama Ljubljana Zalog in Istanbul Halkali in nazaj bo vozil enkrat na teden. Kar 1.450 kilo- metrov dolgo pot preko Zagreba, Beograda in Sofije bo prepeljal v le 60 urah, pri ~emer bo prestopil {tiri dr`avne meje. Prednosti novega koncepta – uvajanja blok vlakov s celovito ponudbo storitev – se bodo po pri~akovanjih pod- pisnikov sporazuma pokazale tudi pri East Expressu. Ker gre za direktni vlak, pri katerem ni ran`iranja, bo vozil po to~no dolo~enem voznem redu in z zagotovljenim voznim ~asom. S tem bo vzpostavil zanesljiv most za prevoz blaga med Tur~ijo in Slovenijo po trasi X. ~ezevrop- skega prometnega koridorja. Za uporabnike novi vlak pomeni predvsem ob~utno kraj{i ~as prevoza, najkraj{o prevozno pot med Slovenijo in Tur~ijo in reden ter varen prevoz vagonskih po{iljk, pa tudi poenostavljen na~in sklepanja pogodb in sprem- ljanja mesta po{iljk. Tovor, prispel v Istanbul Halkali, bo v najkraj{em ~asu dostavljen do kon~nih ciljev v Tur~iji, s posebnim dogovorom pa celo do vrat kon~nega upo- rabnika. Tudi v Sloveniji bo zago- tovljena nadaljnja dostava po{iljk. V Ljubljani se bo tovor navezoval na sistem mednarodnih direkt- nih tovornih vlakov v München, Bologno in Milano ali pa bo pot nadaljeval z rednimi notranjimi in mednarodnimi tovornimi vlaki. Sodelujo~a `elezni{ka pod- jetja so se za uvedbo nove po- vezave odlo~ila na podlagi ocene blagovnih tokov med Tur~ijo in zahodnoevropskimi dr`avami. Najpomembnej{i zunanjetrgovin- ski partnerji Tur~ije so Italija, Nem~ija, Francija in Avstrija. Med Italijo in Tur~ijo na leto potuje okrog 9,7 milijona ton blaga, od Generalni direktor Bla` Miklav~i~ je vlaku za`elel sre~no pot in strojevodju predal simboli~no kurzno tablo s podpisi vseh petih direktorjev. Revija Slovenskih `eleznic september 2004 Nova smer 3 tega 2,5 milijona v Tur~ijo in 7,2 milijona v obratni smeri. Iz Tur~ije v Nem~ijo in v obratni smeri na leto potuje okrog 5 milijonov ton blaga (iz Nem~ije 3,2 milijona ton, iz Tur~ije 1,8 milijona ton). Med Francijo in Tur~ijo na leto potujejo 3 milijoni ton blaga, v obratni smeri pa 1,2 milijona ton. Iz Avstrije Tur~ija uvozi 0,3 milijo- na ton blaga, v Avstrijo pa izvozi 0,25 milijona ton tovora na leto. Omenjeni prevozi potekajo pred- vsem po cesti in morju, ve~inoma preko severnoevropskih pristani{~. Izjema je le luka Trst, preko katere potekajo transporti tovornjakov (okrog 100.000 tovornjakov na leto). Dele` cest v transportih med Nem~ijo in Tur~ijo je 47- odstoten, dele` `elezni{kega prometa pa le 9-odstoten. Med Zahodno Evropo in Tur~ijo se prepelje najve~ pe{~enih in kam- nitih agregatov, `eleza in jekla ter nafte in derivatov. V obratni smeri je najve~ nafte in derivatov, kemi~nih proizvodov in `eleza ter jekla. Da ima novi produkt res veliko mo`nosti za dolgoro~no uvel- javitev, so potrdili tudi najvi{ji predstavniki petih `eleznic, ki so ga oblikovale. Najbolj slikovit je bil generalni direktor Bla` Miklav~i~. »Ker vsega tovora nismo mogli nalo`iti v vagone, smo prese`ek `e v~eraj poslali v Carigrad s tovornjaki. Tako ti za na{im vlakom ne bodo zamujali ve~ kakor za en dan,« je s {alo opisal prednost novega produkta. Poudaril je {e, da je prepri~an, da je prva vo`nja East Expressa velik dogodek ne le za S@, temve~ za vse evropske `eleznice. Opisal pa je tudi mo`nosti za podalj{anje vo`enj v samo osr~je Azije. Obstajajo namre~ `e na~rti za podalj{anje vo`enj od Carigrada proti Iraku in Iranu ter Siriji, ~ez Kazahstan pa bi lahko s svojimi tovornimi vlaki segli vse do daljne Kitajske. »Pot proti Kitajski je bila nekdaj znana kot svilena pot. Na{ izziv, ki smo ga `e predstavili evropskim `eleznicam, je uvedba vlaka Silk Rail Shuttle.« Generalni direktor H@, dr. Tomislav Josip Mlinari}, je po- vedal, da je koridor X, po katerem vozi novi vlak, zelo pomemben za hrva{ke `eleznice. Po njegovih besedah bo vlak 327 kilometrov dolgo pot po hrva{kih progah prevozil v le desetih urah, v katerih pa se zaradi zadr`evanja na mejah {e skriva do 25 odstotkov ~asovne rezerve. »Koncept East Expressa je dober in za njim bomo stali {e naprej ter naredili vse za njegovo izbolj{anje in uvajanje podobnih projektov,« je {e povedal. Generalni direktor @TP Beograd Milanko [aran~i} je zatrdil, da je East Express projekt prihodnosti. »Pri~akujemo, da bo povezava dobi~konosna, potrudili pa se bomo, da odpravimo nekatere slab{e to~ke na na{em 482-kilo- metrskem poteku,« je {e povedal. Pozitivnim ocenam novega vlaka sta se pridru`ila tudi bolgarski in tur{ki predstavnik. ^lan uprave Bolgarskih `eleznic Mihail Dragiev je opisal tudi hitro rast tovornega prometa BD@, ki je lani dose- gla kar 20 odstotkov. Namestnik generalnega direktorja Tur{kih `eleznic Erol Inal pa je povedal, da je potencial za East Express ogromen, zato je prepri~an, da bo lahko prevzel velik tr`ni dele`, seveda z dobrim medsebojnim sodelovanjem. East Express je rezultat dolgo- trajnih pogajanj, za Slovenske `eleznic pa pomeni predvsem dopolnjevanje na{ega omre`ja blok vlakov z imenom Network Europe, ki Ljubljano postavljajo v sredi{~e kakovostnih mednarod- nih povezav v tovornem prometu. Do konca leta bo vozil enkrat na teden. Ob tak{ni pogosto- sti vo`enj bo z njim prepeljanega najmanj 40.000 ton tovora na leto. Konec leta bo narejena analiza uvajalnega obdobja, po kateri bodo po potrebi uvedene {e nadaljnje vo`nje. gradu [tevilni gostje, ki so se zbrali na ljubljanskem kolodvoru, so v spomin na prvo vo`njo East Expressa dobili `elezni{ko pi{~alko. To~no ob dvanajstih je vlak odpeljal proti Carigradu. Mimogrede – vagoni niso bili prazni. Slovenske `eleznice z uvedbo East Expressa {e dopolnjujejo svoje omre`je blok vlakov z imenom Network Europe, ki Ljubljano postavljajo v sredi{~e kakovostnih mednarodnih povezav v tovornem prometu. Direktni blok vlaki `e vozijo v München, Bologno in Curtice, 4. oktobra pa sta se jim pridru`ili tudi povezavi z Milanom in Beogradom. Z uvajan- jem blok vlakov si Slovenske `eleznice prizadevamo ponovno o`iviti X. ~ezevropski koridor ter ponudbo blok vlakov, ki trenutno sega od Münchna do Carigrada, podalj{ati v Azijo. Povezava s Tur~ijo odpira mo`nosti navezave na transportne poti proti arabskemu zalivu in naprej vse do Kitajske, o kat- erih bodo pogovori tekli `e v prihodnjem letu. Nova smer4 Ugodno posojilo za nove lokomotive Da je na{ vle~ni park vsej prej kot mlad, seveda ni skrivnost – v povpre~ju so na{e lokomo- tive starej{e od 30 let in kmalu se bodo najstarej{e zna{le na pragu dokon~ne izrabe. Kot smo `e pisali, bo zato med jun- ijem 2006 in januarjem 2008 na na{e proge zapeljalo dvaj- set elektri~nih ve~sistemskih lokomotiv Siemensove dru- `ine Euro Sprinter. [tiriosne ve~sistemske lokomotive bodo lahko vozile po progah z enosmerno napetostjo 3 kV in po progah, opremljenih z izmeni~no napetostjo 15 kV in 25 kV. Dosegale bodo hitrosti do dvesto kilometrov na uro, imele bodo 6 MW mo~i in najve~jo vle~no silo 300 kN. Nove lokomotive bodo lahko poleg Slovenije vozile po pro- gah Avstrije, Nem~ije, Italije, Mad`arske in Hrva{ke. Po podpisu pogodbe o njihovem nakupu, ki je bil 29. julija, je 7. septembra sledil {e podpis posojilne pogodbe za njihov nakup. Slovenske `eleznice bomo posojilo za nakup novih ve~sistemskih lokomotiv najele pri stanovski mednarodni finan~ni organizaciji Eurofima. V torek, 7. septembra, je bila na sede`u na{ega podjetja podpisana posojilna pogodba v vi{ini 74 milijonov evrov. To je `e druga posojilna pogodba s to organizacijo, saj smo Slovenske `eleznice pred krat- kim podpisale tudi posojilno pogodbo v vrednosti 80 mili- jonov evrov za refinanciranje starih, manj ugodnih kreditov za nakup 30 primestnih vlakov Desiro. Eurofima je nadnacionalna finan~na organizacija, ustanov- ljena na podlagi konvencije, ki jo je podpisalo in ratificiralo 24 evropskih dr`av, med njimi tudi Slovenija. Njeni delni~arji in obenem stranke pa so evropske nacionalne `eleznice, tudi Slovenske `eleznice. Sede` banke je v Baslu v [vici. Eurofima je bila ustanovljena leta 1952 za dobo 50 let, kot delni{ka dru`ba, leta 1984 pa je bila ta doba podalj{ana {e za 50 let, do leta 2056. Namen Eurofime je podpirati `eleznice pri prenovi in modernizaciji `elezni{ke opreme, predvsem vozil. Eurofima ponuja dale~ najugodnej{e finan~ne pogoje za financiranje tovrstnega nakupa. Slovenske `eleznice smo po pogajanjih in z dejav- nim sodelovanjem Ministrstva za finance dosegle izredno ugoden finan~ni aran`ma, saj so obresti tudi za ta drugi kredit pod Euriborjem (Euro Interbank Offered Rate), kar pomeni, da je obrestna mera dejansko ni`ja od tiste, po kateri se na mednarodnem finan~nem trgu zadol`ujejo poslovne banke. To pa je ver- jetno najugodnej{a posojilna pogodba katerega koli podjetja v Sloveniji. Kreditna pogodba je sklenjena za dobo 15 let, s tem da pla~ilo glavnice zapade {ele ob izteku tega roka. Revija Slovenskih `eleznic september 2004 Nova smer 5 Network Europe je geslo, ki ~edalje bolj postaja vodilo na{ih storitev v mednarodnem tovornem prometu. S tem novim konceptom Ljubljano postavljamo v sredi{~e kako- vostnih mednarodnih povezav v tovornem prometu. Prvega septembra lani je bila uvedena povezava Ljubljane in Münchna z imenom LjubljanaLine, East-West-Rail-Shuttle pa od leto{njega februarja povezuje ran`irna terminala Ljubljana Zalog in Bologna San Donato. Tem povezavam se je v za~etku oktobra pridru`il novi blok vlak med Ljubljano in Beogradom – Sava Express. Sporazum o za~etku vo`enj Sava Expressa so v ~etrtek, 26. avgus- ta, v Beogradu podpisali gene- ralni direktor S@, Bla` Miklav~i~, Hrva{kih `eleznic Tomislav Josip Mlinari~ in Javnega `elezni{kega transportnega podjetja Beograd Milanko [aran~i}. Novi direktni vlak od 4. oktobra vozi med postajama Ljubljana Zalog in Beograd Spoljna in seveda nazaj. Gre za prvo tak{no redno po- vezavo obeh mest s tovornim vla- kom najvi{jega ranga, ki ponuja najvi{jo kakovost `elezni{kega transporta blaga. Vlak bo v prvih {estih mesecih v vsaki smeri vozil enkrat na teden; iz Ljubljane bo odpeljal vsak torek ob 11.12, iz Beograda proti Ljubljani pa vsak ~etrtek ob 16.21. Po tem obdo- bju pa je predvideno pove~anje {tevila povezav na tri vo`nje v vsaki smeri. Vlak bruto te`e 1.600 ton bo dolg 520 metrov, pot med obema prestolnicama bo prepeljal v le 14 urah. Z njim se bodo lahko preva`ale kosovne, pa tudi intermodalne po{iljke. Sava Express uporabnikom zagotavlja popolnoma novo kako-vost, saj v primerjavi s klasi~nim tovornim vlakom pri njem ne bo ran`iranja. Vozil bo po to~no dolo~enem voznem redu in bo uporabnikom storitev `elezni{kega tovornega prometa ponujal to~nost, zanesljivost, zagotovljene in konkuren~ne vozne ~ase in enostaven na~in poslovanja. Vodenje produkta je organizirano v treh servisnih centrih, v Ljubljani, Zagrebu in v Beogradu. V vsakem od teh cen- trov lahko uporabniki na enem mestu opravijo vse postopke za prevoz tovora na vsej prevozni poti, in se jim ni treba dogo- varjati s posamezno `elezni{ko upravo. Dodatna nova storitev, ki jo ponuja novi produkt, pa je sprotno spremljanje mesta po{iljke posameznega uporab- nika. Podlaga za uvedbo nove po- vezave je skokovito nara{~anje blagovne izmenjave med Slovenijo ter Srbijo in ^rno goro. Med letoma 2000 in 2003 se je skupni izvoz tovora iz Slovenije v Srbijo in ^rno goro pove~eval kar za 73 odstotkov na leto, uvoz pa celo za 395 odstotkov na leto. Po `eleznici najve~ tovora iz Srbije in ^rne gore v Slovenijo (v Luko Koper) sestavljata `elezo in jeklo. Iz Srbije in ^rne gore ter iz Romunije v Slovenijo po dese- tem koridorju v Italijo potekajo obse`ni prevozi starega `eleza. Med Romunijo in Italijo poteka- jo tudi prevozi hlodov in lesa. S severa na jug pa je prepeljanega najve~ papirja in celuloze ter prehrambnih izdelkov iz Avstrije v Gr~ijo ter hlodov in lesa, ki iz Avstrije potujejo v Tur~ijo. »Lani smo Slovenske `eleznice med Slovenijo ter Srbijo in ^rno goro prepeljale `e en milijon ton tovora. Letos bomo ta rezultat presegli, v prihodnjem letu pa na~rtujemo poldrugi milijon ton prepeljanega tovora,« je ob pod- pisu sporazuma povedal Bla` Miklav~i~. Poudaril je tudi, da `elezni{ki promet med obema dr`avama nara{~a na ra~un cest- nega. Po njegovih besedah se bo na{e omre`je blok vlakov {e {irilo s povezavami z Milanom, Prago in Carigradom. Sava Express `e povezuje Ljubljano in Beograd Sporazum o za~etku vo`enj so v Beogradu podpisali generalni direktorji Hrva{kih `eleznic, @TP Beograd in Slovenskih `eleznic. Podpis sporazuma je pritegnil ogromno pozornost medijev. Nova smer6 Informacije so temeljni pogoj za uspe{no sodelovanje in vzpostav- ljanje medsebojnih odnosov. Ta trditev ne velja le odnose med posamezniki, temve~ tudi za delovanje vsake organizacije ali podjetja. V ~asu, ko ravno infor- macije v poslovnem svetu dobivajo ~edalje ve~jo vrednost, je zato ~edalje pomembnej{a tudi vloga odnosov z javnostmi v vsakem sodobnem podjetju. To {e zlasti velja za Slovenske `eleznice, ki smo zaradi narave svoje dejavnosti trdno vpete v na{e okolje, saj je na{a dejavnost nenehno pod kriti~nim pogle- dom lastnika, uporabnikov na{ih storitev, lokalnih skupnosti in medijev. ^edalje pomembnej{o vlogo pri vzpostavljanju dvostran- skega komuniciranja podjetij z javnostjo ima dandanes svetovni splet oziroma internet. Tega se zavedamo tudi v slu`bi za organizacijsko komuniciranje, zato smo kot del projekta SP-16 – Nadgradnja notranjega komu- niciranja in odnosov z javnostmi postavili oblikovanje novih spletnih strani na{ega podjetja. Prvega septembra je na naslovu www.slo-zeleznice.si tako za`ivela nova spletna pred- stavitev Slovenskih `eleznic – vsebinsko prenovljena, prilago- jena `eljam uporabnikov, pa tudi oblikovno posodobljena. Projektna skupina, v kateri so sodelavci iz potni{kega in tovornega prometa, infrastruk- ture, centra za informatiko in oddelka za odnose z javnostmi, se je dela lotila od temeljev navzgor. V sodelovanju s podjetjem Renderspace PristopInteractive smo najprej analizirali cilje, ki jih `elimo dose~i v podjetju, ter pregledali, katere informacije obiskovalci na{ih spletnih strani najve~krat i{~ejo. Analiza obiska spletnih strani je pokazala, da ve~ina od 50.000 obiskovalcev, ki si vsak mesec ogledajo na{e strani, i{~e podatke o potni{kem prometu, zlasti vozni red. Druga, precej specifi~na, in tudi ~edalje pomembnej{a skupina uporab- nikov pa so poslovni partnerji v tovornem prometu. Na{i kolegi iz tovornega prometa jim skupaj s strokovnjaki Centra za infor- matiko namre~ ponujajo ~edalje ve~ storitev tako imenovanega e-poslovanja. Zato smo se odlo~ili, da spletne strani razdelimo na dva dela. Na naslovu www.slo-zeleznice.si so zbrane korporativne vsebine – podatki o podjetju in novinarsko sredi{~e –, vsebine infrastrukture in potni{kega prometa. Za tovorni promet pa smo postavili posebno spleti{~e. To je dosegljivo s po- vezavo z vstopne strani ali pa neposredno na naslovu www.sz- tovornipromet.si. Na ta na~in smo uporabnikom na{ih tovornih storitev ponudili neposreden dostop do vseh pomembnih infor- macij. Strani tovornega prometa so razdeljene na pet poglavij. V njih so smiselno razdeljene infor- macije o podjetju S@-Tovorni pro- met, o vrstah prevoza, storitvah tovornega prometa, dostop do storitev e-tovornega prometa ter ob{irna zbirka razli~nih prevoznih dokumentov (tarif in predpisov). Pomembna novost je, da so vrste prevozov razdeljene po blagovnih skupinah. Uporabniki lahko `e na prvi pogled najdejo podatke o na{i ponudbi, primernih vagonih in seveda kontaktnih osebah, ki jim lahko pomagajo. Korporativni del spleti{~a pa zdru`uje informacije o notranjem in mednarodnem potni{kem pro- metu, o infrastrukturi ter splo{ne informacije o podjetju. Na vstopni strani so objavljene dale~ najbolj iskane vsebine – iskalnik voznega reda potni{kih vlakov, novice in obvestila, aktualne ponudbe potni{kega prometa, povezava na zamude potni{kih vlakov in podatki klicnega centra Slovenskih `eleznic. Vsebina je nadalje razdeljena na notranji potni{ki pro- met, mednarodni potni{ki promet, infrastrukturo, novinarsko sredi{~e in povezavo O nas, kjer so zbrane razli~ne vsebine o podjetju, ki ne sodijo v eno od prej{njih kategorij. Za la`ji ogled strani lahko besedilo tudi pove~amo, i{~emo izbrano geslo po vseh vsebinah ali pa povezavo na izbrano vsebino po{ljemo prijatelju. Da bi spletne strani res za`ivele kot pomemben komunikacijski kanal in zainte- resirane ~im hitreje usmerile na pravega sogovornika, smo velik poudarek dali objavi kontaktnih podatkov, novost pa so ankete. Z objavo novih spletnih strani pa na{e delo {e ni kon~ano. Njihovo uporabnost bomo kmalu ob~utno izbolj{ali z dopolnitvijo iskalnika voznih redov z izbiro datuma potovanja ter z novo razporedit- vijo predpisov in tarif tovornega prometa. Takoj po testiranju strani v poletnih mesecih in pre~istitvi vsebine pa se je za~elo tudi prevajanje skorajda vseh besedil v angle{~ino. Trenutno poteka vna{anje angle{kih besedil na testnem stre`niku, tako da lahko `e pred koncem leta pri~akujemo objavo angle{kih strani s celotnim naborom informacij. www.slo-zeleznice.si `e sodobnej{e Vstopna stran spletiš~a Slovenskih `eleznic. Tovornemu prometu je namenjeno posebno spleti{~e www.sz-tovornipromet.si. 8 Po padcu berlinskega zidu in zdru`itvi Zvezne republike Nem~ije ter Nem{ke demokrati~ne repub- like v enotno dr`avo je sledila tudi zdru`itev obeh `elezni{kih sistemov, ki je bila eden izmed najve~jih projektov nem{kega zdru`itvenega procesa. Do julija 1992 so v Zvezni republiki Nem~iji delovale nem{ke zvezne `eleznice (Deutsche Bundesbahn – DB), v Nem{ki demokrati~ni republiki pa Nem{ke dr`avne `eleznice (Deutsche Reichsbahn – DR). S sklepom zvezne vlade sta se obe podjetji 15. julija 1992 zdru`ili v enotno `elezni{ko podjetje. Pravzaprav je {lo bolj za pridru`itev DR k DB, saj so slednje veliko ve~ vlagale v razvoj in kakovost. Zdru`itev oziroma pridru`itev je zahtevala veliko energije, predvsem pa investicij. Poenotiti je bilo treba organizacijo dela in vzpostaviti enoten standard ponudbe. ^e omenimo le zunanji videz voznih sredstev ter osebja in ne nazad- nje `elezni{kih postaj, si lahko predstavljamo obseg in ceno tega projekta. Reforma {e danes, ve~ kot desetletje pozneje, ni kon~ana, saj {e potekajo inves- ticije na podro~ju infrastrukture ter voznih sredstev. Takoj po zdru`itvi obeh `elezni{kih podjetij se je za~ela tudi prva faza organizacijske reforme novega zdru`enega podjetja. Prvi korak reforme leta 1994 je bila ustanovitev delni{ke dru`be Deutsche Bahn z lo~itvijo infrastrukture in transporta, s sede`em v Frankfurtu na Maini. Do leta 1999 je bila izvedena {e ena sprememba organiza- cijske strukture delni{ke dru`be DB, ki se je razdelila na potni{ki primestni promet, potni{ki daljin- ski promet, tovorni promet in infrastrukturo. Cilj delitve je bila ve~ja usmerjenost k uporabnikom in trgu ter pove~anje tr`nega dele`a. Druga faza reforme pa je bila kon~ana v za~etku leta 1999 z ustanovitvijo petih delni{kih dru`b znotraj DB Holdinga. Danes so Nem{ke `eleznice organizirane v obliko koncerna DB AG s sede`em v Berlinu. V koncernu deluje ve~ osrednjih delni{kih dru`b, ki pokrivajo podro~je potni{kega prometa, tovornega prometa, upravljanja postaj in storitev, upravljanja infrastrukture ter podro~je pod- pornih storitvenih dejavnosti. Znotraj vsakega podro~ja deluje {e ve~ dru`b, v katerih ima posamezno podjetje stoodstotni ali pa ve~inski dele`. Podro~je potni{kega pro- meta pokriva podjetje DB Personenverkehr GmbH s sede`em v Berlinu, ki se deli na tri velika podjetja. Eno je DB Fernverkehr AG, ki je odgo- vorno za daljinski potni{ki pro- met. Poleg pa sta {e DB Regio AG, ki deluje na podro~ju primestnega prometa, ter {e podjetje DB Stadtverkehr Gmbh, ki je odgovorno za prevoze potnikov v mestnem prometu. Vsa tri podjetja imajo sede` v Frankfurtu na Maini in se delijo v ve~ manj{ih podjetij ali h~erinskih dru`b. DB Fernverkehr ima na primer devet h~erinskih podjetij in {e 15 podjetij, kjer ima ve~inski ali manj{inski dele`. Najbolj znani h~erinski podjetji sta DB AutoZug GmbH, ki se ukvarja s prevozi no~nih vlakov in avtovlakov, in Ameropa GmbH, ki pokriva podro~je turizma. Vsekakor je vseh podjetij preve~, da bi jih lahko predstavili v celoti. Medtem ko podjetje za daljinski potni{ki promet (DB Fernverkehr AG) deluje na trgu, pa se drugi dve podjetji s svojimi prevoznimi storitvami vklju~ujeta predvsem v sistem javnega potni{kega prometa. Javni potni{ki promet je organiziran tako, da je ve~ina ozemlja Nem~ije razdeljena na ve~ kakor 60 prometnih zvez, pokrajine in interesna zdru`enja, ki nastopajo v vlogi naro~nika storitev javnega potni{kega prevoza potnikov na svojem obmo~ju oziroma kot podeljeva- lec koncesij (koncendent). Za koncesije se potegujejo tako Nem{ke `eleznice kot tudi druga konkuren~na podjetja, ki izvajajo `elezni{ki potni{ki promet. Bistveno pri tem je, da se na ta na~in pravzaprav »subvencionira« javni promet in s tem pove~uje mobilnost prebivalcev, kar je tudi moto Organiziranost prevoza potnikov na nem{kih `eleznicah Bistvena je kakovost prodaj Vlaki ICE so paradni konji potni{kega prometa nem{kih `eleznic. Potniški promet Miloš Rovšnik Marta Vencelj 9 Revija Slovenskih `eleznic september 2004 Ker je od poletnih mesecev minilo `e precej ~asa, je toliko bolj prijetno obujati spomine na dopustni{ke poti. V prej{nji {tevilki sem opisala dogodiv{~ine s potovanja proti ve~ini od nas manj znanemu Vzhodu, naj bo tokrat za spremembo predstav- ljen Zahod. [panija kot turisti~ni cilj je zanimiva za marsikaterega, predvsem mladega popotnika iz Slovenije, zveze do tja pa `al niso najbolj{e. In [panija je seveda dale~. Ve~ina turistov se odlo~a za potovanje z letalom, tisti s skromnej{imi `epi tudi z avto- busom. Nekateri – recimo tisti, ki jim je `eleznica v krvi – izberemo tudi vlak! Mo`nih poti je seveda ve~, kraj{ih in dalj{ih, z razli~nimi vlaki in razli~no ponudbo. Jaz sem izbrala pot prek [vice, s tremi prestopanji, kar na tako dolgi poti niti ni preve~. Si med prestopanjem vsaj noge malce pretegne{! In naj bo tokrat opis poti domov, saj je bila »zgodba« ob odhodu in vrnitvi precej podobna … Barcelona, prestolnica Katalonije, je `ivahna metropola, njeni pre- bivalci pa sredozemsko `ivahni in prijazni. Potem ko si popotnik ogleda najve~je znamenitosti katalonskih umetnikov – ki jih, verjemite, ni malo – in `alosten ugotovi, da je dopusta pod vro~im {panskim soncem konec, je treba poiskati `elezni{ko postajo. Seveda tisto, s katere vozijo vlaki v Francijo, kajti `elezni{kih postaj je v Barceloni nih in poprodajnih storitev Iz de`ele sieste domov … Nem{kih `eleznic. Poudariti je treba, da nem{ka vlada namenja sorazmerno velika sredstva za pove~evanje mobilnosti v okviru javnega prometa (primestni `elezni{ki promet, avtobusni regionalni in primestni ter mestni promet, podzemna `eleznica, tramvaj, skyline …). Naro~niki javnega prometa s koncesijami pove~ujejo mo`nosti potovanj z javnimi prevoznimi sredstvi ter s konkurenco pove~ujejo kakovost prevozne storitve. Pove~anje mobilnosti so dosegli tudi z enotno vozovnico, ki velja na avtobusu, vlaku v primestnem prometu in mestnem prometu, odvisno od razpisanih pogojev. Prevozniki, ki pridobijo koncesijo, lahko poleg svoje lastne tarife uvedejo {e tarifo, ki velja v pro- metni zvezi in je ni`ja od njihove lastne tarife. Delitev prihodka med prevozniki znotraj prometne zveze na podlagi uporabljenih vozovnic pa je spet odvisna od pogojev podeljene koncesije. Vsa `elezni{ka podjetja imajo zagotovljen prost dostop do `elezni{ke infrastrukture. Pri tem pa je zanimivo, da so DB »poobla{~ene« za upravljanje in tudi prodajo voznih poti. Pri tem se morajo obna{ati nediskrimi- natorno do vseh prevoznikov, skladno s smernicami EU. Sicer pa so vsi pogoji »nakupa« `elezni{ke trase objavljeni v internetu in dostopni za vsa- kogar. Cena vozne poti je odvi- sna od kakovosti oziroma ravni ponudbe posamezne `elezni{ke proge. Pri tem so pomembne tudi `elezni{ke postaje, ki jih v okviru DB AG upravlja podjetje DB Station&Service AG. Vsak postanek na `elezni{ki postaji ima dolo~eno vrednost, odvisno od storitev, ki jih ta ponuja. Sicer pa so za upravljanje `elezni{kih postaj odgovorni »postajni mened`erji«, ki med drugim skrbijo tudi za oddajo prostorov v najem. Zato se postajni mened`erji trudijo, da bi na posamezni postaji ustav- ljalo ~im ve~ vlakov, ker s tem raste cena najema posameznega prostora. Za podrobnej{o predstavitev Nem{kih `eleznic bi zagotovo potrebovali celotno izdajo Nove proge. Bistveno pa je, da orga- nizacija sistema temelji na kako- vostnem izvajanju prodajnih in poprodajnih prevoznih storitev, preglednosti stro{kov in prihod- kov ter podrobnem na~rtovanju vseh dejavnosti. Poleg tega pa je najpomembnej{i ugled `elezni{kega prevoza v Nem~iji, ki omogo~a ekolo{ko najbolj{o prevozno alternativo cestnemu prevozu. To poudarja tudi eden izmed promocijskih sloganov, ki pravi, da Nem{ke `eleznice vozijo na vodo. Prodajna mesta na frankfurtski `elezni{ki postaji. Talgo ustavlja tudi v Figuerasu. Potniški promet Ana Tušar 10 kar nekaj. Za vrnitev domov je torej treba vzeti pot pod noge do postaje Barcelona Sants, ki le`i v severozahodnem delu mesta. Z orientacijo na postaji ni te`av. Elektronske table usmerijo pot- nika na pravi peron in pravi vlak. Peron z dvema tiroma za vlake, ki vozijo v daljinskem prometu (Las grandes lineas), je edini dostopen brez fizi~nih zapor. Za dostop na druge perone – z vlaki v notranjem lokalnem pro- metu – je namre~ treba potrditi vozovnico, podobno kot na postajah podzemne `eleznice, ali pa poiskati prehod, kjer vozovnice kontrolira `elezni{ki uslu`benec. »Svoj« vlak sem torej na{la brez te`av. Na relaciji Barcelona Sants-Montpellier vozi {panska garnitura Talgo. Za tiste, ki je ne poznajo (in se jim zdi, da to zveni kot nekaj precej sodob- nega in precej »nobel«), naj kar takoj povem, da je garnitura popolno razo~aranje: razdra- pani, oguljeni sede`i, zastarela notranjost, umazan tapison. Mislim, da Talgu ne bi nare- dila preve~ krivice, ~e bi rekla, da notranjost vagona po videzu ni dosti bolj{a od na{ih »gomulk« in da kar vpije po obnovi od A do @. Edina logi~na razlaga, zakaj RENFE {e vedno upora- bljajo te vlake v mednarodnem prometu, je prilagodljivost za vo`njo na razli~nih {irinah tirov. Na {pansko-francoski meji torej potnikom ni treba prestopati kot pri nekaterih drugih vlakih. Je pa vlak seveda klimatiziran, vendar ne preve~, tako da je bilo mogo~e sedeti v kratkih rokavih. Sede`i so udobni, sedi{ kot v fotelju … Vendar pa ima vlak tudi »skrito presene~enje«: na steni vagona namre~ ni nobenih kljuk za obe{anje garderobe. ^eprav je bila to moja `e ~etrta vo`nja s Talgom - in na tej vo`nji sem bila {e posebej odlo~ena, da obe{alno kljuko najdem -, {e vedno nisem razvozlala skrivnos- ti, kam [panci pozimi obe{ajo pla{~e. Saj tudi v [paniji in ju`ni Franciji ni vedno poletje! In tudi ko{kov za smeti nimajo! Slednje lepo vzgojeni potniki vtaknejo v svojo prtljago, tisti manj vzgojeni pa jih odvr`ejo po tleh. Vse napovedi na vlaku so bile v treh jezikih: uradni {pan{~ini oziroma kastilj{~ini, katalon{~ini in franco{~ini. Razumljive, pravo~asne – le za tiste, ki ni~esar od tega ne razumejo, ne kaj dosti uporabne. Za vlak je obvezna rezervacija, vendar olistkavanje sede`ev ni predvi- deno. Kljub temu je bilo o~itno, da rezervacije »dr`ijo«, saj na vsej poti ni bilo niti ene konfliktne si- tuacije, ~eprav je bil tudi 1. razred skoraj v celoti zaseden. Struktura potnikov v vagonu je bila narod- nostno izredno pisana, potniki so vsevprek v najrazli~nej{ih jezikih pripovedovali o svojih vtisih in do`ivetjih. Najbolj glasni in zgo- vorni so bili Ameri~ani. Ti so vedno spro{~eni. ^e so v skupini, se ̀ e zaradi tega po~utijo doma~e (beri: se obna{ajo, kot bi bil svet njihov, vklju~no z obutimi ~evlji na sede`ih), ~e potujejo sami, pa se prav tako zelo hitro zapletejo v pogovor s sopotniki. Vsi potniki v 1. razredu so imeli videz »popot- nikov«, o kak{nem poslovne`u ni bilo ne duha ne sluha. Pri pripravi na~rta poti se je pokazalo, da imam v Montpellierju zvezo na deset minut. Alternativa je sicer obstajala, vendar s povezavo, pri kateri bi ob istem odhodu iz Barcelone prispela v Ljubljano skoraj dvanajst ur pozneje! Odlo~ila sem se torej za malce tveganja v upanju, da bom imela dovolj ~asa za prestop. Saj Montpellier ni velika postaja, in ~e malce pospe{i{ korak, deset minut mora zado{~ati. Tako vsaj na~rtuje{ … Re~eno stor- jeno. Iz Monpellierja sem imela rezerviran vlak TGV do @eneve, v torbici pa za vsak slu~aj {e podatke o alternativni zvezi prek Italije. Iz voznega reda Hafas sem si pred potovanjem natisnila ~asovne podatke za vse vlake na poti. Za tiste, ki nimajo preve~ izku{enj s potovanji, naj povem, da navedeni podatki potniku koristijo zlasti, ~e mora izstopiti na neznani postaji in seveda tudi za kontrolo, ali vlak vozi z zamudo. Zame je bilo pomembno oboje. Vo`nji Talga sem tako, razen skozi okno, sledila tudi po papirju ter sproti ugotavljala, da vlak ~edalje bolj zamuja. Na predzadnji postaji `e 15 minut! In tedaj me je za~ela grabiti panika. Mimoido~ega sprevodnika sem pobarala, kako bo z zvezo do @eneve. »Ne vem, sem sprevodnik {pan- skih `eleznic, tu pa so pristojni Francozi.« Bili smo namre~ `e v Franciji, {panski sprevodnik pa je {e vedno spremljal garnituro (~eprav sem se kot potnik na podlagi njegovega odgovora vpra{ala, zakaj). A francoskega sprevodnika, ki bi edini lahko postregel z ust- reznimi informacijami, seveda ni bilo na spregled. Kot bi vedel, koliko `iv~nih potnikov bi ga »napadlo« s podobnimi vpra{anji! Pokazalo se je namre~, da smo v na{em vagonu kar {tirje potniki prestopali na isti vlak v @enevo, na vsem vlaku pa jih je bilo gotovo {e veliko ve~. Ker `e nekaj let sodelujem s tujimi `elezni{kimi upravami pri pripravi mednarodnih povezav, sem upala na sre~o oziroma logi~no ukrepanje francoskih `eleznic ob zamudi. Saj se menda na konferencah prestopne zveze vzpostavljajo tako, da jih potniki tudi dejansko lahko ujamejo, in ne le, da so navedene na papirju. A potnika iz [panije, ki ve~krat potujeta na tej relaciji, sta bila skepti~na: »Sedaj, ko francoske `eleznice potnikom v primeru zamude vlaka vra~ajo denar, vlaki ne ~akajo ve~.« Jaz sem po tihem {e upala in sopotnica iz Madrida tudi. Smo pa vsi {tirje `e precej pred pri- hodom v Montpellier nestrpno mencali pred izstopnimi vrati vagona, da ne bi zaradi gne~e pri izstopanju po nepotrebnem izgubljali dragocenih minut. In kon~no Montpellier. SNCF so bile milostne in zvezde na na{i strani. ^eprav smo {e vedno imeli pet- najst minut zamude, nas je vlak TGV ~akal z odprtimi vrati. In to na sosednjem tiru! Za iskanje vagona, v katerem sem imela rezerviran sede`, ni bilo ~asa. Planila sem v prvega , ki je stal nasproti na{emu. Svojo odlo~itev – ~eprav je bila v tistem trenutku pravilna – sem skoraj ob`alovala. Pokazalo se je namre~, da je vlak mo~no zaseden in prebijanje s kov~kom po natrpanih hodni- kih ~ez nekaj vagonov nikakor ni bilo enostavno. In kot po Murphyju, skoraj vsi potniki, z veliko prtljage seveda, so si uti- rali pot v nasprotni smeri. Kak{no olaj{anje, ko sem kon~no le na{la pravi vagon in zadihana skoraj padla na svoj sede`, ki je {e ~akal name, ~eprav sede`i tudi na TGV niso olistkani. (Nadaljevanje prihodnji~) Potniški promet Ana Tušar [e vedno nedokon~ana Sagrada familia. 1 Aktualno Med nami Priloga za zaposlene na Slovenskih železnicah september 2004 Raz{irjeni kolegij o poslovnih rezultatih Manj dr`avnih sredstev, pozitivno poslovanje Poslovni dose`ki v prvih sedmih leto{njih mesecih in na~rti do konca leta so bili glavna tema raz{irjenega kolegija poslovodstva, ki je potekal v sredo, 15. septembra, v prostorih upravne stavbe v Ljubljani. Prevozi v tovornem prometu v notranjem prometu in lu{kem tranzitu zaostajajo za na~rti. Manj je bilo v prvih sedmih mesecih leta predvsem kmetijskih proizvodov, `eleza in jekla, kamenih agregatov, lesa in hlo- dovine. Obseg prodaje je za operativnim na~rtom zaostal za 1,7 odstotka oziroma 173.000 ton, v netotonskih kilometrih pa za 1,2 odstotka oziroma za 23 milijonov neto- tonskih kilometrov. Zaradi zaostajanja obsega prodaje so za na~rtom za 2 odstotka zaosta- jali tudi transportni prihodki. Dose`eni rezul- tati pa so bili bolj{i od lanskih – pri tonah za 3,5 odstotka (350.000 ton), pri netotonskih kilometrih pa za 4,7 odstotka (89 milijonov netotonskih kilometrov). Po ocenah bomo do konca leta prepeljali 17,76 milijona ton blaga in opravili 3.368 milijonov netoton- skih kilometrov. S tem bodo lanski rezultati prese`eni za pribli`no 3 odstotke oziroma 493.000 ton, zaradi prevelikega zaostanka v notranjem prometu in lu{kem tranzitu pa naj bi tovorni promet za okrog 1,5 odstotka zaostal za na~rtom pri prepeljanih koli~inah. Po predvidevanjih naj bi bili manj{i od na~rta – za 1,9 odstotka – tudi transportni prihodki. Lanski transportni prihodki pa bodo predvi- doma prese`eni za skoraj 11 odstotkov. Med januarjem in julijem so na{i potni{ki vlaki prepeljali 8.578.000 potnikov, ki so opravili 442 milijonov potni{kih kilometrov. [tevilo potnikov tako za 4,9 odstotka zaostaja za operativnim na~rtom, {tevilo potni{kih kilometrov pa za 1,8 odstotka. Rahlo obe postavki zaostajata tudi za lan- skimi dose`ki. Glavni razlog za zaostanek za na~rti so sprememba sistema prodaje polletnih in letnih dija{kih in {tudentskih vozovnic, zaradi katerih jih je bilo pro- danih kar za 60 odstotkov manj kot lani, ter manj{a uporaba izkaznic SP-1 in SP-2. Razveseljivo je, da transportni prihodki vseh treh vrst prometa (notranji promet, medna- rodni promet, posebni produkti) od januarja do julija presegajo lansko raven v povpre~ju za skoraj pet odstotkov. Najve~ji je bil odmik v notranjem prometu. Skupni poslovni pri- hodki Potni{kega prometa, ki pomenijo ve~ kakor ~etrtino vseh prihodkov Slovenskih `eleznic, pa rahlo presegajo predvidevanja operativnega na~rta. Na podro~ju infrastrukture je bilo poslovanje v prvih sedmih mesecih negativno za 454 milijonov tolarjev in tako bolj{e od pred- videvanj operativnega na~rta za to obdobje. Veliko ve~ino prihodkov so sestavljali prihodki po pogodbi z Javno agencijo za `elezni{ki promet. V vodenju prometa jih je bilo kar za 93 odstotkov, v vzdr`evanju infrastrukture pa 92 odstotkov. V teh dele`ih gre iskati tudi razlog za negativen poslovni rezultat. Pregled finan~nih sredstev `elezni{ke agen- cije za vzdr`evanje infrastrukture poka`e, da jih je bilo letos za dobro milijardo manj kot lani. Ob upo{tevanju inflacije pa se poka`e, da je sredstev dejansko kar za 1,686 milijarde manj kot lani. Kot je posebej pou- daril namestnik generalnega direktorja, mag. Andrej Godec, pa tak{no zmanj{evanje sredstev zelo negativno vpliva na stanje `elezni{ke infrastrukture. Holding Slovenske `eleznice je med januar- jem in julijem posloval s »pozitivno ni~lo« in tudi rahlo presegel finan~ne na~rte. Pozitivno poslovanje je predvideno tudi do konca leta. Odvisne dru`be pa so v sedmih mesecih skupaj ustvarile za 126 milijonov tolarjev izgube. MT ^lani raz{irjenega vodstva so pregledali poslovanje v prvih sedmih mesecih in na~rte do konca leta. 2 Poslovni dose`ki Obseg dela evropskih `eleznic janunar-junij 2003/2004 Potniški promet Slovenskih `eleznic Vir: Statistika Slovenskih `eleznic - UIC Tovorni promet Slovenskih `eleznic Avgust 2004 - ocena za mednarodni promet 3 Aktualno Koprski `upan proti gradnji drugega tira Koprska ob~ina je podala negativno mnenje do predloga dr`avnega lokacijskega na~rta za gradnjo drugega tira proge Diva~a- Koper, ki je bil predstavljen konec avgusta. Kot je povedal koprski `upan Boris Popovi~, ki je sicer `e prej javno ve~krat nasprotoval gradnji drugega tira, so s tem podprli prizadevanja krajanov @usterne, ^rnega Kala in Dekanov, ki so od dr`ave zahtevali druga~ne re{itve od predlaganih, vendar jih kljub ve~kratnim usklajevanjem in argu- mentiranim predlogom niso dosegli. »Ob~ina zavra~a re{evanje `elezni{ke pov- ezave Kopra s predlagano re{itvijo gradnje drugega tira proge Koper-Diva~a.Prepri~ani smo, da mora dr`ava najprej posodobiti obstoje~o progo med Koprom in Diva~o ter izrabiti mo`nost povezave s Trstom, ki ponuja najbli`jo povezavo s severno Italijo, Francijo in dr`avami Zahodne in Severne Evrope,« je povedal Popovi~. Po njegovih besedah gradnji nasprotujejo tudi kra- jani ob na~rtovani trasi, ki so utrpeli veliko {kode v ~asu gradnje avtoceste in ki nikakor ne pristajajo na {e en poseg take vrste. Na odlo~itev mestne ob~ine Koper se je odzval glavni direktor Luke Koper Bruno Koreli~. Po njegovih besedah so izjave kopr- skega `upana, ki je hkrati ~lan nadzornega sveta Luke Koper, {kodljive za razvoj kopr- skega pristani{~a, {kodujejo pa tudi razvoju regije in dr`ave kot celote. Koreli~ dodaja, da je bil projekt drugega `elezni{kega tira skrbno pretehtan in natan~no ocen- jen z vseh strokovnih vidikov v pristojnih strokovnih in dr`avnih institucijah. Koreli~ opozarja tudi, da bo posodobitev sedanje proge med Koprom in Diva~o, ki bo kon~ana leta 2006, omogo~ala zmogljivost 81 vlakov na dan. To pa komajda zado{~a za promet, ki ga Luka Koper na~rtuje `e za prihodnje leto. MT Odprtje Evropskega energetskega terminala V luki Koper so 11. septembra slovesno odprli pomembno pridobitev v pristani{ki infrastrukturi – prenovljeni terminal za razsute tovore. Terminal so poimenovali Evropski energetski terminal. Namenu so ga predali predsednik vlade, mag. Anton Rop, minister za promet, dr. Marko Pavliha, in glavni direktor Luke Koper, Bruno Koreli~. Na prenovljenem terminalu pretovarjajo premog in rude, s katerimi oskrbujejo slovenski, italijanski, avstrijski in mad`arski trg. Kmalu pa naj bi se jim pridru`ila {e Nem~ija. Vrednost nalo`be, s katero so dokon~no uredili terminal, je dobrih 6,3 milijarde tolarjev. Od tega so milijardo namenili za ekolo{ke izbolj{ave. Gre zlasti za sistem prh okoli deponije, s katerimi posku{ajo zmanj{ati pra{enje, ter za sko- raj 700 metrov za{~itnih aluminijastih protipra{nih zaves. Teden mobilnosti letos `e peti~ Evropski teden mobilnosti ima za sabo `e kar nekajletno zgodovino. @e leta 1998 je bil v Franciji prvi~ organiziran dan brez avtomobila. Dve leti pozneje je evropska komisarka za okolje Margot Wallström pobudo uvedla tudi na evropski ravni, dan brez avtomobila pa je prerasel v teden mobilnosti. Leta 2002 je bilo prvi~, da je bil ves teden, od 16. do 22. septembra, posve~en trajnostni mobilnosti. @e ob svojem prvem pojavu se je Evropski teden mobilnosti uveljavil kot zares evropska pobuda, saj je v njej sodelovalo 320 lokalnih skupnosti iz 21 dr`av, podprlo pa jo je {e 111 mest. Lani je v akciji dejavno sodelovalo ve~ kakor 1.300 evropskih mest, med njimi tudi 19 slovenskih. Leto{nji evropski teden mobilnosti je pod osrednjim geslom »Varne ceste za otroke« po vsej Sloveniji potekal med 16. in 22. septembrom, v njem pa je sodelovalo 1.536 mest iz 40 dr`av. Slovenija se je akciji letos pridru`ila `e peti~ zapored. Akcija je dosegla vrh 22. septembra, ki je bil dolo~en kot dan brez avtomobila. Cilj Evropskega tedna brez avtomobila je opozarjanje na onesna`evanje, ki ga povzro~a cestni promet. Skoraj 40 odstotkov emisij ogljiko- vega dioksida, ki nastajajo zaradi prometa, namre~ povzro~a raba avtomobilov v mestih. Temu dejstvu pa se pridru`ujejo tudi prometni zastoji, hrup in drugi vplivi na okolje, zaradi katerih bi kazalo poiskati u~inkovitej{e in ~istej{e na~ine prevoza. Tudi letos smo se Slovenske `eleznice pridru`ile akciji. V ~asu tedna mobilnosti smo popust za potovanje dru`in pribli`ali na{im potnikom. Omogo~ili smo jim njegovo izrabo tudi brez posebne izka- znice, v tem tednu pa je popust veljal v 1. in 2. razredu vseh vrst vlakov, tudi vlakov ICS. MT 4 Aktualno Viadukt ^rni Kal uradno odprt ^eprav v Novi progi z najve~jim veseljem pi{emo predvsem o gradbenih novostih na slovenskem `elezni{kem omre`ju, pa smo tokrat naredili izjemo. V ~etrtek, 23. septembra, je bil namre~ za promet odprt odsek avtoceste proti Primorski od Klanca do ^rnega Kala. Posebnost osemkilometrske- ga odseka je mogo~ni, ve~ kot tiso~ metrov dolgi viadukt ^rni Kal, ki je kot prvovrsten gradbeni dose`ek prav gotovo vreden tudi na{e pozornosti. Viadukt ^rni Kal je najzahtevnej{i pre- mostitveni objekt na slovenskih avtocestah in tudi najve~ji in najvi{ji premostitveni objekt na slovenskem cestnem omre`ju. Dolg je natan~no 1.065 metrov, najvi{ji steber pa je visok kar 95 metrov. Spodnjo konstrukcijo viadukta, ki sta ga zgradila SCT Ljubljana in Primorje Ajdov{~ina, sestavljajo dva krajna opornika in 11 stebrov, od katerih je pet nizkih dvoj- nih stebrov, visokih do 27 metrov, {est je visokih enojnih stebrov, ki se v zgornjem delu razcepijo v obliki ~rke »Y«. Najve~ja vi{ina stebra je 87,5 metra, tako da zna{a najvi{ja vi{ina stebra skupaj z vozi{~no kon- strukcijo 95 metrov. Najve~ji razpon med stebri je 140 metrov. Skupna {irina viadukta je 26,5 metra, vozi{~ni konstrukciji pa sta med seboj lo~eni. Vanj je bilo vgrajenih kar 50.000 kubi~nih metrov betona, 8.000 ton armaturnega jekla in 1.300 ton kablov za prednapenjanje. Gradnja viadukta se je za~ela s priprav- ljalnimi deli leta 2001, ko so bile zgrajene dostopne poti do gradbi{~a. Decembra istega leta se je za~ela gradnja vodnjakov za temelje viadukta. Visoki stebri so se po~asi za~eli dvigovati proti nebu maja 2002, prekladna konstrukcija pa je za~ela nastajati februarja 2003. Stebri viadukta so grajeni s samoplezajo~im opa`em. Ta tehnologija je bila v Sloveniji tako uporabljena prvi~. Povezava zgornje konstrukcije viadukta je potekala z betona`o veznih delov hkrati na levi in desni strani. Viadukt ^rni Kal je bil prvi~ v celoti povezan 23. maja letos, ko so prek njega zapeljali udele`enci kole- sarske dirke Giro d’Italia. Osapska dolina, ki jo pre~ka viadukt, pa je bila dokon~no premo{~ena 23. julija, ko je bilo dokon~ano betoniranje {e zadnjega dela zgornje kon- strukcije med visokimi stebri. Gradbena dela na viaduktu so se kon~ala 9. sep- tembra, ko so delavci polo`ili {e zadnje metre zgornje plasti asfaltne obloge. Takoj zatem se je pri~el {tiridnevni obremenilni preizkus viadukta. Med preizkusom so ga obremenili z 48 tovornjaki s skupno te`o 1.200 ton, v razli~nih stati~nih postavitvah in tudi v razli~nih kombinacijah hitrosti in razporeditve pri vo`nji ~ez viadukt. Meritve so pokazale, da bi viadukt brez te`av pre- nesel tudi obremenitve, kakr{ne so morale slovenske ceste prenesti pred petimi leti, ko je od Luke Koper do Kr{kega potovala 900 ton te`ka kompozicija dveh uparjalnikov za jedrsko elektrarno. Gradnja ~rnokalskega viadukta pa ni bila posebej te`avna le zaradi njegove velikosti, temve~ tudi zaradi mo~ne burje, ki ji je uspelo za celih 150 dni ustaviti gradnjo. Zaradi mo~ne burje je bila za viadukt pro- jektirana posebna varnostna oprema. Na njem je vmesni lo~ilni pas z betonskima varnostnima ograjama, visokima 80 cen- timetrov, ki bosta prepre~evali zaslepljevan- je nasproti si voze~ih vozil. Okrepljena 1,2-metrska betonska odbojna ograja na desni strani vozi{~a bo prepre~evala padec vozil z viadukta. Pred sunki vetra bo vozila {~itila aerodinami~no oblikovana 3 metre visoka protivetrna ograja. Med gradnjo so najhuj{i sunki burje dosegli 130 kilometrov na uro, protivetrna ograja pa bo zagotavl- jala za{~ito tudi pri sunkih vetra s hitrostjo 200 kilometrov na uro. Na viaduktu so vgrajena tudi tipala, povezana z nadzornim centrom avtoceste v Kozini, ki opozarjajo na pojavljanje poledice. Pred viaduktom pa bodo opozorilne elektronske table s stalnim prikazom hitrosti vetra in tempera- ture vozi{~a. Za dodatno varnost skrbi tudi zasilni izvoz pred viaduktom iz ljubljanske smeri za vozila, ki bi jim odpovedale zavore na najbolj strmem delu spusta ~ez kra{ki rob med predorom Kastelec in viaduktom ^rni Kal. MT Med {tiridnevnim obremenilnim preizkusom so viadukt obremenili z 48 tovornjaki s skupno te`o 1.200 ton. Sarajevska {ola – medgeneracijsko sre~anje Preteklo je veliko let, toda spomini na srednje{olske dni so {e vedno `ivi. Nekateri smo se sre~evali, drugi se med sabo pozna- mo, nekateri {e ne. Zato smo se odlo~ili, da organiziramo sre~anje, na katerem bomo lahko obujali spomine in se med sabo spoznali. Vse zaposlene na Slovenskih `eleznicah, ki so kon~ali srednjo tehni~no oziroma pro- metno {olo v Sarajevu, ne glede na to, kdaj, vabimo, da si vzamejo ~as za sre~anje. Sre~anje bo 22. oktobra v Ljubljani. Dobimo se ob 15. uri na `elezni{ki postaji Ljubljana. Skupaj se bomo spre- hodili do bli`nje restavracije, kjer bomo z veliko dobre volje obujali spomine na srednje{olske dni. Prisr~no vabljeni! Za vse dodatne informacije kli~ite: Fahir Guti}, 041 408 034 Ljubo Jovi~i}, 041 449 483 Nikola Kne`evi}, 041 756 993 5 Na `eleznici se radi pohvalimo, da je tirni promet precej varnej{i od cestnega, hkrati pa smo tudi sami prakti~no vsak dan udele`enci v cestnem prometu z vsemi njegovimi prednostmi, pa tudi nevarnostmi. Skrb za varnost cestnega prometa in z njo povezani ukrepi ter dejavnosti se redno pojavljajo v medijih. ^e ne druga~e, se z njo sre~amo ob poro~ilih o hudih pro- metnih nesre~ah, ki vsako leto zahtevajo preve~ `ivljenj. Tudi svetovni splet oziroma internet, ki je med mladimi najbolj raz{irjen vir iskanja informacij, na tem podro~ju ni izjema. Toda slovenskih spletnih mest s tematiko cestnega prometa je razmeroma malo ali pa so informacije na njih predstav- ljene zelo splo{no. To pa obiskovalca ne pritegne, saj ta po navadi i{~e konkretne informacije. S pomanjkanjem konkretnih informa- cij s tega podro~ja se je odlo~ilo spopasti mariborsko podjetje Primotehna, ki letos praznuje deset let delovanja. Podjetje, ki proizvajala in ponuja opremo za avto{ole, prometna u~ila za avto{ole in osnovne {ole, pripravlja tudi razli~ne multimedijske u~ne pripomo~ke, povezane z varnostjo v pro- metu. Korak naprej pa so naredili z zamislijo za spletno prometno svetovalnico, s katero naj bi prometne vsebine tudi na spletu ~im bolj pribli`ali razli~nim udele`encem v pro- metu. Zanjo so se odlo~ili, ker so ugotovili, da vozniki nimamo informacijske to~ke, na katero bi se oprli za la`je re{evanje razli~nih te`avnih polo`ajev v prometu, predvsem pri prekr{kih in nesre~ah. Re~eno storjeno – na spletnem naslovu www.varnostvprometu.org je za~ela nastajati stran, na kateri lahko vsakdo strokovnim sodelavcem brezpla~no postavi vpra{anje, povezano z razli~nimi vidiki cestnega prometa. Ciljne skupine pro- metne svetovalnice so vsi vozniki motornih vozil, kandidati za opravljanje vozni{kega izpita ne glede na kategorijo in zaposleni v avto{olah. Ta zelo {iroka ciljna skupina lahko vpra{anja s podro~ja prometnih prekr{kov, varnosti v prometu, nesre~, avto{ol in zavarovalni{tva preko spletne strani zastavi razli~nim svetovalcem. V Primotehni so svetovanje razdelili na {tiri podro~ja. Slavko Breznik, glavni policijski in{pektor in vodja skupine za cestni promet na PU Maribor, odgovarja na vpra{anja o prometnih prekr{kih. Avtomobilsko zava- rovanje je tema, pri kateri pomaga izvr{ilni direktor zavarovalnice Generali, Primo` Tru~l. Na vpra{anja, povezana z avto{olami, odgovarja Franc Jurman, dolgoletni sode- lavec Ministrstva za {olstvo znanost in {port in in{pektor za posebne naloge MNZ v Uradu za Upravne notranje zadeve MNZ. Svetovanje glede varnosti v prometu pa je prevzel Vojko Radkovi~, zaposlen v Primotehni in pristojen za podro~je avto{ol. Kot pravijo v Primotehni, si ̀ elijo s Prometno svetovalnico tudi prispevati svoj dele` v pale- to ukrepov za zmanj{evanje {tevila `rtev na slovenskih cestah. Cilj tovrstnega svetovanja je namre~ sistemati~en, strokoven, usklajen in stalen prispevek k razre{evanju promet- novarnostne problematike. ^e vas zanima kar koli o varnosti v prometu, upo{tevanju cestnoprometnih predpisov in pravil, zavar- ovanju vozil ali opravljanju vozni{kega izpita, obi{~ite prometno svetovalnico www.varnostvprometu.org in zastavite vpra{anje kateremu izmed svetovalcev. Kot primer delovanja prometne svetovalnice pa objavljamo vpra{anje in odgovor o radij- skem obve{~anju o mestu radarjev. Vpra{anje: Zanima me kak{no je stali{~e policije glede informacij o radarju, ki jih posredujejo radijske postaje. Odgovor: Hitrost je klju~ni prometno var- nostni problem, saj zaradi nje, pogosto v povezavi z alkoholom, umre v prometnih nesre~ah kar polovica vseh udele`encev. Tega problema se v policiji mo~no zave- damo, zato izvajamo razne preventivne in represivne akcije, zlasti zato, ker se zavedamo, da samo s kaznovanjem stanje bistveno ne bo bolj{e. Ena od oblik preven- tivnega dela je tudi seznanjanje medijev z obmo~ji, kjer bo potekala kontrola hitrosti z radarji Multanova, da na teh obmo~jih umirimo hitrost. Zato tudi na{i predstavniki vsak dan seznanjajo medije z mesti kontrol. Policije tudi ne motijo informacije, ki jih posredujejo posamezne radijske postaje, o to~kah, kjer je opa`eno policijsko vozilo, ki domnevno nadzira hitrost. V skladu z usmeritvami namre~ policisti izvajajo nad- zor hitrosti po razli~nih kriterijih. Navajam le nekatere: »Tam in takrat, ko so se ozi- roma se dogajajo prometne nesre~e zaradi hitrosti. Na teh mestih morajo policisti zagotavljati najmanj 70 % uporabo meril- nikov hitrosti, najmanj 10 % morajo nadzor hitrosti izvajati na krajih, kjer to zahtevajo ali pri~akujejo dr`avljani in dr`avljanke, v okviru preostalih 20 % pa se meritve hitrosti izvajajo na to~kah, kjer je hitrostnih problemov najve~ (pogoste, vsakodnevne kr{itve hitrosti).« Zakaj tak{ni kriteriji? Predvsem zato, ker je dokazano, da na voznike, ki dobijo informacijo o kontroli hitrosti, deluje »halo efekt« (razdalja 1,6 do 3,5 kilometra za to~ko kontrole in 0,5 kilometra pred to to~ko). V raziskavah, kjer je bil uporabljen viden in ozna~en avtomobil z radarjem in v katerem so naklju~no spreminjali to~ke meritev, je ugotovljen »distan~ni u~inek« na razdalji kar 22 kilometrov. S podalj{evanjem ~asovnega obdobja nadzora pa na voznike deluje tudi »~asovni u~inek«, ki lahko traja od enega do dveh tednov. Ker kontrole hitrosti potekajo predvsem na krajih, kjer se zgodijo prometne nesre~e zaradi hitrosti, mediji s posredovanjem informacij dejansko preventivno vplivajo na umirjanje hitrosti, kar pa je tudi osnovni namen dela policije. Problematiki hitrosti je ustrezno pozornost namenila tudi dr`ava, saj si je v Nacionalnem programu varnosti cestnega prometa v Republiki Sloveniji zadala cilj, da do konca leta 2005 zmanj{a {tevilo mrtvih v prometnih nesre~ah zaradi neprilagojene hitrosti za 50 odstotkov glede na leto 1995 oziroma ne ve~ kot 83 mrtvih v letu 2005. Da se sre~ujejo z velikim problemom glede hitrosti tudi v dr`avah EU, pa dokazu- jejo priporo~ila glede izvr{evanja s podro~ja cestnoprometne varnosti Komisije evropskih skupnosti iz leta 2003. Komisija med dru- gim ugotavlja, da je znanstveno dokazano, da so izvr{ilne akcije u~inkovite le, ~e se izva- jajo skupaj z akcijami obve{~anja javnosti o izvr{ilnih akcijah in razlogih zanje. Aktualno Spletna svetovalnica za varnej{i cestni promet Prometna svetovalnica naj bi prispevala svoj dele` v paleto ukrepov za zmanj{evanje {tevila `rtev na slovenskih cestah. 6 Izobraževanje Temeljni pojmi v `elezni{kem prometu (8) Prometni predpisi @elezni{ki promet urejajo prometni predpisi, ki opredeljujejo vse potrebno za organizacijo in opravljanje varnega, rednega in gospo- darnega prometa vlakov in drugih `elezni{kih vozil. Prometni predpisi temeljijo na smer- nicah EU in dr`avni zakonodaji; pri nas je to Zakon o varnosti v `elezni{kem prometu. Temeljno strukturo prometnih predpisov pri- kazuje tabela 1. Prometni predpisi torej dolo~ajo potek `elezni{kega prometa oziroma vse postopke za prevoz potnikov in tovora po `elezni{kih tirih. Na kratko lahko re~emo, da opredeljujejo, kako se vozijo in premi- kajo vlaki. Glavni namen prometnih pred- pisov sta varna vo`nja in premik. Nekateri celo pravijo, da so prometni predpisi v rde~ih platnicah, ker so »napisani s krvjo«. Njihov namen je prepre~iti izredne dogodke, toda vsak izredni dogodek je tudi izku{nja in prilo`nost za izpopolnjevanje predpisov. Trenutno v Sloveniji veljajo prometni pred- pisi, ki z dolo~enimi popravki in dopolnit- vami izhajajo iz predpisov nekdanje dr`ave. Pripravljajo pa se novi prometni predpisi, ki bodo upo{tevali nove evropske usmeritve. Na kratko bomo opisali obstoje~e prometne predpise. Iz seznama predpisov Slovenskih `eleznic razberemo, da v skupino Vodenje prometa sodi 134 zadev. Temelj tvorita Signalni pravil- nik (1) in Prometni pravilnik (2). To sta tudi glavna predpisa za `elezni{ki promet. O signalnih predpisih bomo pisali naslednji~, zato se bomo osredoto~ili na Prometni pravil- nik (Pravilnik 2), navodila, obvestila in druge Tabela 2 Poglavje Kratek pregled vsebine 1. Splo{ne dolo~be in pojmi prometne slu`be Opredeljeni so vsi temeljni pojmi, kot so delovna mesta v izvr{ilni slu`bi, vlak, slu`bena mesta, slu`beni znaki in razmerja itd. 2. Progovne, postajne in pro- metne naprave Opredeli vse naprave, kot so tiri, kretnice itd., ter njihov pregled in zavarovanje, vzdr`evanje itd. Opredeli slu`beni ~as in slu`bene ure. 3. Dolo~be o ravnanju z vozovi Pregled, oprema, nakladanje in obremenjenost vagonov. 4. Opravila premikalnega in kretni{kega osebja Kaj delajo kretniki in premika~i ter njihov nadzor. 5. Sestava vlakov Kako so sestavljeni vlaki, uporaba vle~nih vozil, uvr{~anje in spen-janje vagonov, dol`ina in te`a vlaka, priprava in oprema vozil. 6. Zavore in zaviranje vlakov Vrste zavor, zaviranje vlakov in razvrstitev vozil z zavorami v vlaku. 7. Vozni red Rangi vlakov, vozni red in njegova izdelava, seznanjanje osebja. 8. Vpeljava vlakov Vloge postaj, odprava potnikov in tovora, naro~anje vle~nih vozil, vpeljava vlakov, osebje pri vlakih. 9. Obve{~anje postaj in osebja o vlakovnem prometu Na~ini in vsebina obve{~anja o prometu vlakov, obve{~anje o spremembah v prometu. 10. Spremne listine vlakov Potni list, vozovni izkaz, na~rt dela nabiralnega vlaka, postopek ob izgubi listin. 11. Razpored osebja pri vlakih. Pravica do vo`nje na vle~nih vozilih in tovornih vlakih [tevilo osebja in njegov razpored, dolo~ilo, kdo se sme voziti na vle~nem vozilu in na tovornem vlaku. 12. Hitrost pri vlakih Hitrosti vo`nje vlakov na progi in ~ez kretnice. dokumente, ki sodijo v prometne predpise. Prometni pravilnik ima 148 ~lenov in opre- deljuje podro~ja, ki so na kratko prikazana v tabeli 2. Poleg Prometnega pravilnika sodijo med pomembnej{e prometne predpise {e Prometno navodilo, Navodilo za premik, Navodilo za izdelavo voznega reda itd. ter priro~niki. Posebna vrsta prometnih predpi- sov so slu`bena obvestila (okro`nice), brzo- javke in odredbe, s katerimi se operativno ureja promet in opredeljujejo vse teko~e zadeve v prometu. Imajo omejeno trajnost in morajo od primera do primera predpisati na~in dela v danem polo`aju. Izdelujejo jih strokovnjaki – tehnologi `elezni{kega pro- meta. Posamezne postaje imajo Postajne poslovne rede, ve~je postaje pa tudi tehnolo{ke pro- cese dela, s katerimi se opredelijo vse pod- robnosti dela na postaji. Postajni poslovni red ima trajni del, ki opisuje naprave in osnove dela na postaji, ter spremenljivi del, ki se spreminja ob voznem redu in drugih potrebah. Postajni poslovni red izdeluje {ef postaje, pregledajo in odobrijo pa ga teh- nologi in razli~ne strokovne slu`be. (Nadaljevanje prihodnji~) dr. Josip Orbani} Tabela 1 Vrsta predpisa Predpis Izdajatelj predpisa Pravilniki Prometni in signalni pravilnik Prometni minister Navodila Navodila za izdelavo voznega reda, prometno navodilo in druga navodila o opravljanju prometa Prevoznik, poobla{~eni upravljavec Slu`bena obvestila Obvestila, brzojavke in odredbe, s katerimi se natan~neje ureja promet Prevoznik, poobla{~eni upravljavec Postajni poslovni redi Oprema, organizacija in izvajanje prometa na postaji Prevoznik, poobla{~eni upravljavec 7 Iz zgodovine železne ceste Tabela 2 Poglavje Kratek pregled vsebine 13. Uravnavanje prometa vlakov Uravnavanje vo`nje, dovoljenja, prijava, odjava, postopki v poseb-nih primerih. 14. Sprejemanje vlakov na postajo, odpravljanje vlakov Dolo~itev tirov, zavarovanje voznih poti, pregled in raba kretnic, postavljanje signalov, prihod vlaka, postanek, odhod, vlakovne analize. 15. Uravnavanje prometa zamujenih vlakov Uravnavanje zamujenih vlakov, kri`anje in prehitevanje vlakov, dogovarjanje. 16. Delo progovnega osebja Opravila odjavnika, ~uvaja prehoda in progovnega ~uvaja. 17. Dol`nosti vlakovnega osebja pri vlaku Prevzem vlaka, opravila med vo`njo vlaka, izvoz s postaje, vo`nja na progi, pribli`evanje postaji, postanek na postaji. 18. Nepravilnosti med vo`njo na odprti progi Izjemna ustavitev vlaka na progi, zavarovanje vlaka, umik vlaka, postopki ob drugih nepravilnostih. 19. Posebne dolo~be za dvotirne proge Kako se opravlja promet na dvotirni progi, vo`nja po nepravem tiru, izmeni~ni promet po obeh tirih. 20. Posebne vrste prometa Vo`nja do dolo~ene to~ke na progi, potiskanje vlaka, vo`nja pomo`nega vlaka, zapora proge ali tira. 21. Vo`nja progovnih vozil Pravila za vo`njo drezin, vozi~kov, mehanizacije ipd. 22. Izredni dogodki Ravnanje ob izrednem dogodku, mo~nem vetru, sne`enju in zametih, megli, ustavitev prometa, obve{~anje in raziskava izred- nih dogodkov. 23. Razvid in poro~ilo o prometu Prometni dnevnik, odjavni dnevnik, poro~ilo o prometu. 24. Kon~ne dolo~be Prenehanje veljavnosti prej{njih predpisov in za~etek veljavnosti novega predpisa. Za `eleznico na Slovenskem je zna~ilno, da je ob njenem delovanju nastajalo in {e nas- taja veliko razli~nih zapisov – pravilnikov, kronik, slu`benih obvestil, pa tudi ~asopis- nih ~lankov. Zbrali smo nekaj zanimivih zapisov, ki pri~ajo o te`avah, s katerimi so se na `eleznici spopadali pred pol stoletja in ve~. Morda pa lahko v njih najdemo tudi kak{no primerjavo z dana{njim stanjem, ki dokazuje, da se zgodovina v~asih res po- navlja … Slu`bena obvestila, 1950 Zaradi pojava svinjske kuge, ki je bila zelo nalezljiva, je bilo 26. aprila 1950 izdano uradno obvestilo: »Postajno in revizijsko osebje naj strogo pazi pri vstopanju potnikov v vlak, da ne vna{ajo s seboj `ive pra{i~ke. V takih primerih bodo potnikom pra{i~ke zaple- nili, uslu`benci pa, ki so dovolili vstop potnikom s pra{i~ki bodo pozvani na strog zagovor.« Ministrstvo za delo LR Slovenije je s svojo odlo~bo odredilo `enskam - ~uvajkam potnih prehodov v nekaterih `elezni{kih enotah turnus 12/24, mo{kim je ostal nespremenjen 24/24. Ministrstvo za `eleznice v Beogradu pa je ugotovilo, da take odlo~be nimajo zakonske pod- lage in ustvarjajo razlike med mo{kimi in `enskami in negativno vplivajo na slu`bo kot tudi na disciplino. Zato ostane turnus tudi za `enske (in matere) nespremenjen 24/24. Vestnik, 1947, {t. 2, stran 10 Sejna dvorana v prvem nadstropju poslopja `elezni{ke uprave (sedaj so tam prostori uredni{tva Nove proge, op. a.) je do`ivela te dni tiho in vendar zna~ilno »sve~anost«, na kateri je od{el v pozabo zadnji ostanek prej{nje Jugoslavije: osem pove~anih fotografij biv{ih `elezni{kih direktorjev v Ljubljani, ki so »krasili« `e dve dolgi steni v dvorani. Kdo je neko~ pri{el na misel, da je taka cenena okra- sitev najbolj reprezentativnega prostora v na{i stavbi najbolj primerna, ni ohranjeno; prav je storil oni, ki je to zborovalnico novih `elezni{kih funkcionarjev in pred- stavnikov delovnega ljudstva slednji~ dal okrasiti s slikami mar{ala Tita, generalisi- ma Stalina in nesmrtnega prvoboritelja za pravice delovnega ~loveka Vladimira Ilji~a Lenina ter obeh velikih ideologov prole- tariata; Marxa in F. Engelsa, z doprsnim kipom mar{ala Tita posebej. Wien Zeitung, 30. 7. 1846 Med postajama [entjur in Ponikva na progi Celje-Maribor se je 26. julija 1846 iztiril me{ani vlak. Pri tem se je lokomotiva odpela in zdrsnila po nasipu. Sre~a je bila v tem, da so vsi vagoni ostali na progi, tako da ni bil noben potnik po{kodovan. La`je je bil po{kodovan le sprevodnik. Vzroka iztirjenja niso ugotovili. Prvo pomo~ je po{kodovanim nudil zdravnik (in glasbe- nik) Ipavec Franc iz Sv. Jurija. ^asopis Die Lokomotive, 1922 Pred predorom ^re{njevec med Celjem in Mariborom se je 31. julija 1849 pripetila huda nesre~a, ko je eksplodiral kotel parne lokomotive delovnega vlaka. Za utrjevanje proge je lokomotiva pripeljala iz Maribora 18 nizkostenskih vagonov gramoza na postajo Polj~ane. Lokomotivo je vozil ing. strojni{tva Pudiweter, za pomo~ je imel na lokomotivi {e dva kurja~a. Ko so v Polj~anah lokomotivo opremili z vodo, je prazno gar- nituro lokomotiva odpeljala nazaj proti Mariboru. Na lokomotivo Mürz sta se povzpela {e {ef progovne sekcije gradbeni ing. Palmer in `elezni{ki zdravnik. Tik pred uvozom v predor ^re{njevec je eksplodiral kotel parne lokomotive. [ef sekcije ing. Palmer in en kurja~ sta bila takoj mrtva, drugi kurja~ je umrl naslednji dan, saj ga je ob eksploziji vrglo dale~ nazaj. Zdravnik je dobil hude opekline in je oslepel. Ranjenih je bilo tudi ve~ delavcev, ki so se peljali na praznih vagonih. Udarni val je vrgel na tla tudi zidarje, ki so bili v predoru in oddaljeni pribli`no 200 metrov od eksplo- zije. Strojevodja je ob eksploziji izgubil vso obleko, vrglo pa ga je pred lokomotivo. Lokomotiva je bila popolnoma uni~ena, saj je bil parni kotel v celoti raztrgan, meha- nizem pa polomljen in izkrivljen. Edinost, 12. maja 1908 Boj na `elezni{kem tiru Ko je v soboto zjutraj odpeljal vlak iz Celja proti Mariboru, je kurja~ [tefan Schuster odpovedal strojevodji pokor{~ino in ga napadel. Nastal je med njima boj, koncem katerega je kurja~ padel iz stroja in se pri tem tako nevarno pobil, da najbr` ne bo okreval. Strojevodja je moral z vlakom nazaj v Celje, kjer je dobil drugega kurja~a. (Nadaljevanje prihodnji~) Karel Rustja @eleznica v starih zapisih 8 Prosti ~as Šah Ure ja: Os kar Orel Primer 13: Nikitin – Butkevic (Moskva 1955) Beli ima o~itno materialno prednost, ven- dar bi ob nenatan~ni igri lahko dobil svojo prilo`nost tudi ~rni. Vodja belih figur je mo`en »zaplet« re{il na prefinjen kom- binacijski na~in. Primer 14: Ferragut A. - Saldago J.C. (Kuba 1996) ^rni bi lahko odigral 1…Te6 z zamislijo 2…Tg6, vendar bi sledila zelo lepa obramba belega: 1...Te6 2.Dg3 Tg6 3.Sg4! in zmaga ~rnega bi se zelo oddaljila. Re{itev je zelo enos- tavna, pa – saj veste – `rtev ... Re{itvi iz prej{nje {tevilke Nove proge: Primer 11: 1...Txh3+! 2.gxh3 Lf3+ 3.Kh2 Sg4+! 4.hxg4 h5! 5.Lh6 hxg4! 0-1 Primer 12: 1.Tf6! Th4 [1...h2 2.a4+! Kxa4 3.Ta6+ Kb5 4.Ta5+ 1-0] 2.a4+! Kxa4 3.Tf5 h2 4.Ta5# 1-0 Tekmovanje ribi~ev – `elezni~arjev se je nadaljevalo tudi avgusta in septembra. Peta tekma je bila 14. avgusta ob ribniku RD Ra~e. Tokrat se nas je tudi vreme usmililo, tako je tekma potekala v lepem son~nem vremenu. Tekmovanja se je kljub dopustom udele`ilo 17 tekmo- valcev iz ve~ sindikatov ( SVLM, SV@VSS, SVPS, SSSLO, S@PS, S@S). Tekmovanje je potekalo tri ure, skupen ulov je zna{al 78,65 kilograma rib, ki smo jih po tehtanju vrnili v ribnik. Prva tri mesta so zasedli Branko Kacijan (SV@VSS Ptuj), Franc Klajderi~ (S@PS Pragersko) in Franc Lobenwein (SSSLO Maribor). [esto tekmo smo pripravili 11. septembra, tako kot prej{nje je potekala ob ribniku RD Ra~e. Pri~akalo nas je hladno jutro, ob 7°C je bilo hladno tudi ribam v vodi. Toda iz hladnega jutra je nastal lep in topel dan. Tekmovanja se je udele`ilo 18 tekmovalcev. Tekmovanje je trajalo tri ure, skupen ulov pa je zna{al 67,25 kg rib. Zmagovalec tekme je bil Franc Klajderi~ (S@PS Pragersko) s 17.500 to~kami, drugi je bil Branko Kacijan (SV@VSS Ptuj) z 10.250 to~kami, na tretje mesto pa se je uvrstil Avgust Skrbi{ (SVPS Maribor) z 8.850 to~kami. Pred velikim finalom, ki bo 9. oktobra ob 8.00, so uvrstitve v lige tak{ne: 1. Branko Kacijan (SV@VSS Ptuj) 1. Avgust Skrbi{ (SVPS Maribor) 3. Mirko Kokol (SV@VSS Ptuj) 4. Branko Bok{a (S@S SE Pragersko) 5. [asudin Odoba{i} (S@S vlakospremna MB) 6. Franc Lobenwein (SSSLO Maribor) 7. Franc Klajderi~ (S@PS Pragersko) 8. Danijel Nahberger (SV@VSS Ptuj) 9. Stojan Ber~i~ (S@S SE VOK[) 10. Franc Rau{l (S@S SE Murska Sobota) Liga sindikatov Holdinga Slovenske `eleznice v {portnem ribolovu 11 Revija Slovenskih `eleznic september 2004 V na{em tovornem prometu se novi produkti v zadnjih mesecih kar vrstijo. V ~etrtek, 23. septembra, so v S@-Tovorni promet pripravili predstavitev novih mednarodnih produktov in nanjo povabili predstavnike najve~jih poslovnih partnerjev. Okrog 50 gostov je najprej nagovoril direktor tovornega prometa Sre~ko @erjav. Opisal je polo`aj in na~rte S@-Tovornega prometa, dosedanje dose`ke in poslovne na~rte do konca leta. »[e vedno se veliko govori o Slovenskih `eleznicah kot o dr`avnem podjetju. Toda dejstvo je, da prakti~no vse prihodke v tovornem prometu ustvarimo na visoko konkuren~nem trgu. Lani so tr`ni prihodki zna{ali 97 odstotkov na{ih prihodkov, letos jih bo `e za 99 odstotkov,« je poudaril. Zato se v tovornem prometu zavedajo, da je prvi pogoj za uspe{no poslovanje prilagajanje pri~akovanjem kupcev. Da jim to uspeva, dokazuje dejstvo, da se obseg prevozov pove~uje `e tretje leto zaporedoma, dele` na{ega tovornega prometa v primerjavi z drugimi na~ini prevoza pa je med najvi{jimi v Evropi. Sre~ko @erjav je opisal tudi strate{ke cilje in usmeritev tovornega prometa, posebno pozornost pa je namenil oblikovanju evropske mre`e direktnih tovornih vlakov in postavitvi Ljubljane kot kri`i{~a dveh koridorjev, kjer so uporab- nikom na voljo celovite storitve. Mag. Igor Hribar in Meta Bla` sta natan~neje predstavila tri nove direktne mednarodne vlake – East Gate Express, Sava Express in East Express –, ki so v za~etku oktobra Ljubljano prvi~ povezali z Milanom, Beogradom in Carigradom. O direktnih povezavah z Beogradom in Carigradom pi{emo v drugih ~lankih, zato bomo ve~ pozornosti name- nili East Gate Expressu. Direktni vlak, ki od 4. oktobra dvakrat na teden povezuje Ljubljano in Milano, zagotavlja neposredno povezavo najve~jega evrop- skega industrijskega bazena z jugovzhodno Evropo prek Ljubljane. East Gate Express bo 525 kilometrov dolgo pot med ran`irnima postajama Milano Smistamento in Ljubljana Zalog prepeljal v manj kakor trinajstih urah. Po{iljke, prispele v Milano, bodo kar najhitreje dostavljene do kon~nih ciljev v Lombardiji in drugih izbranih postajah v severni Italiji. V Ljubljani pa bodo po{iljke uvr{~ene v mednarodne tovorne vlake, ki vozijo na Mad`arsko, Hrva{ko, v Romunijo ter Srbijo in ^rno goro oziroma bodo najpozneje do naslednjega dne dostavljene do katere koli postaje v Sloveniji. Vlak je namenjen prevozu vagonskih po{iljk v klasi~nem in kombiniranem prometu. Iz Ljubljane odpelje v torek in petek, iz Milana pa se po{iljke odpravljajo v sredo in soboto. Nova povezava u~inkovito zdru`uje transportne tokove iz Italije in Slovenije. @e za nasled- nje leto pa je predvidena {iritev logisti~ne mre`e na klju~ne trge srednje in jugovzhodne Evrope. S partnerji na teh trgih bomo ponudili mo`nost distribucije blaga in po{iljk iz osrednjih logisti~nih terminalov do vrat kon~nega uporabnika ter nas- protno. Omre j̀u Network Europe se pridru`uje East Gate Express Tovorni promet Marko Tancar Predstavitve se je udele`ilo okrog 50 predstavnikov na{ih poslovnih partnerjev. 12 @elezni{ki transport je po svoji naravi najuspe{nej{i pri prevozih te`jega tovora na ve~jih razdaljah in tak{na vloga je tudi na{emu podjetju dolga leta najbolj ustrezala. S postopnim preob- likovanjem slovenskega gospo- darstva, ki se je od nekaj velikih industrijskih orjakov premaknilo k {tevilnim srednje velikim in majhnim podjetjem, pa so se potrebe po prevozih spremenile. ^edalje ve~ je manj{ih, la`jih po{iljk, za katere je bistveno, da so v ~im kraj{em, zagotov- ljenem ~asu prepeljane do cilja. Na trgu ponudnikov tovrstnih storitev pa imamo svoj dele` tudi Slovenske `eleznice. Ta segment `e kar nekaj let zdru`ujemo pod imenom S@ Express. Njegova naloga je, da na podro~ju malih po{iljk zagotavlja kvalitetno, hitro in zanesljivo verigo storitev od vrat do vrat. Zaradi bolj{e konkuren~nosti ponudbe smo se odlo~ili, da bomo poslovanje S@ Express oblikovali na novo in ga postavili na trdne temelje. »Konkurenca na trgu je izredno mo~na,« pove pomo~nik izvr{nega direk- torja Tovornega prometa Andrej Skvar~a. »Zato smo popolnoma prenovili koncept S@ Expressa ter uvedli nekaj pomembnih novosti.« Podlaga za posodo- bitev S@ Expressa je bila analiza stanja, ki je pokazala, da sta bila organizacija dela in informa- cijski sistem zastarela in neu- strezna. Kot glavna na~ela pri postavitvi nove organizacije pa so bili postavljeni rentabilnost poslovanja, zagotavljanje kako- vosti storitev, kar najve~ja pri- lagodljivost aktualnim zahtevam trga ter tr`na usmerjenost ob mo~ni marketin{ki podpori in dobri podobi. Po reorganizaciji dela je 132 zaposlenih, ki so vklju~eni v neposredno izvajanje dejavnos- ti malih po{iljk, zdru`enih v u~inkovito ekipo usposobljenih delavcev. S tak{no razporedit- vijo je bila organizirana tudi samostojna prodajna mre`a, ki je sposobna reagirati na zahteve uporabnikov. S prvim septembrom pa je za`ivel tudi nov informacijski sistem, ki skupaj s posodobitvijo temeljnih logisti~nih procesov prina{a posodobitev doku- mentov, neposredno on-line po-vezavo med centri, le enkraten vnos podatkov za posamezne po{iljke, mo`nost racionalnega razporejanja vozil in zaposlenih ter hitro izdelavo najrazli~nej{ih analiz. Za upo- rabnike novi informacijski sis- tem pomeni predvsem ob~utno poenostavljeno poslovanje. Njihova naro~ila vsak dan od 6. do 22. ure sprejemajo na brezpla~ni telefonski {tevilki 080 10 66. Klic na to {tevilko se glede na omre`no skupino klicatelja avtomatsko preusmeri na najbli`ji logisti~ni center, kjer lahko ponudijo najbolj{e podatke. Vse po{iljke v Sloveniji bodo tako dostavljene v roku 24 ur, po na~elu danes prevzeto – jutri dostavljeno. Pomembna novost je tudi novi vozni list, ki omogo~a hitrej{e in enostavnej{e poslovanje. Na njem je le 14 rubrik, uporabniki pa ga lahko izpolnjujejo in izpi- sujejo s posebnim brezpla~nim ra~unalni{kim programom. Eden izmed ciljev je tudi, da do konca leta vseh pet centrov opremljenih z brez`i~nimi ~italci ~rtnih kod. S tem bo omogo~ena popolna sledljivost po{iljk od po{iljatelja do prejemnika, Hitro in enostavno do cilja Novi S@ Express Tovorni promet Marko Tancar olaj{ano pa bo a`urno re{evanje reklamacij. V naslednjem letu pa je predvidena tudi posodobitev lastnega voznega parka. Ker pa nobena novost ni sama sebi namen, so se na{i kolegi iz tovornega prometa lotili tudi tr`enja prenovljene, lahko bi zapisali kar nove storitve. V sodelovanju s Slu`bo za organizacijsko komuniciranje je bila izdelana nova celostna podoba dostave malih po{iljk. Ta vklju~uje nov logotip in osnovne tiskovine, nove pro- mocijske materiale, obla~ila, ozna~be na vozilih ter razli~na propagandna gradiva za bolj{o prepoznavnost blagovne znam- ke na trgu. Z oglasi v razli~nih tiskanih izdajah in direktno po{to pa se je septembra za~ela obse`na akcija promocije S@ Expressa. S po{iljanjem dopi- sov poslovnim partnerjem se je za~elo obve{~anje o novem na~inu poslovanj, ki se bo nadaljevalo vse do konca leta. Vse na{tete spremembe bodo mo~no pripomogle k izbolj{anju ponudbe storitev S@ Express in s tem pozitivno vplivale na raven zadovoljstva uporabnikov omenjenih storitev. Pomo~nik izvr{nega direktorja Tovornega prometa Andrej Skvar~a o prihodnosti meni: »Novo organizacijo smo postavili v samo {tirih mesecih. Pripravili smo natan~en triletni program dela in odgovornost za dobro poslovanje zbrali na enem mestu. Imamo odli~no ekipo marljivih in sposobnih ljudi, in prepri~an sem, da smo izbrali pravo pot.« Tovorni promet Aleksander Salki~ Na berlinskem sejmi{~u pod znanim radijskim stolpom Funkturm je med 21. in 24. septembrom potekala najve~ja predstava v `elezni{kem svetu – mednarodni sejem InnoTrans 2004. Sejem je odprl nem{ki zvezni minister za transport dr. Manfred Stolpe. InnoTrans je ogromna svetovna trgovina v `elezni{kem sektorju in je postal vodilni sejem na tem podro~ju. Organizatorji se lahko pohvalijo, da so na petem sejmu zapored v primer- javi s preteklim spet povi{ali {tevilo razstavljalcev, in sicer za nekaj ve~ kakor 30 odstotkov. Na skupno 80.000 kvadratnih metrih razstavnih povr{in je postavilo na ogled najnovej{e dose`ke `elezni{ke transportne tehnologije kar 1.350 razstav- ljalcev iz 35 dr`av, najve~ jih je bilo iz Evrope, pri{li pa so tudi iz Zdru`enih dr`av Amerike, Kanade, Kitajske, Japonske, Pakistana in Avstralije. [e posebej se je pove~alo {tevilo podjetij iz Azije in ZDA, kar dokazuje, da gre resni~no za mednarodni sejem `elezni{ke tehnike in vozil. Slednja so postavili na ogled na dveh, popolnoma oddanih, kilometrih `elezni{kih tirov. Na {tirih tirih je razstavljalo 55 podjetij, ki so navdu{evala z vlaki, tramvaji, lokomotivami in vzdr`evalnimi vozili. Obiskovalcev, predvsem `elezni{kih strokovnjakov, je bilo po prvih ocenah okrog 35.000. Ogledali so si lahko najnovej{e dose`ke `elezni{ke tehnologije, hkrati pa so imeli vrsto prilo`nosti za izmenjavo izku{enj. O velikosti in pomem- bnosti sejma dokazujejo tudi poro~ila okrog 700 novinarjev iz ve~ kakor dvajsetih dr`av, ki so si ogledali to sti~no to~ko svetovne `elezni{ke industrije. Svoje izdelke in novosti so pred- stavila najbolj zvene~a imena `elezni{kega sveta Alstom, Bombardier Transportation, Siemens, AnsaldoBreda, Vossloh Locomotives, Adtranz in Plaser&Theurer. Izredno se je pove~alo {tevilo razstavljalcev iz Srednje in Vzhodne Evrope ter Azije. Tako smo si lahko ogledali proizvode japonskih tovarn Hitachi, med drugim ta korporacija izdeluje tudi vlake, pa Hyundai-Kia Motors Group in Kayaba Industry. Na zvene~em berlinskem sejmi{~u smo imeli tudi Slovenci svoja, sicer samo dva predstavnika, pa vendarle, podjetji Kovis z Jesenic na Dolenjskem in pod- jetje Elpa iz Velenja. Berlinski sejem je, poleg pa{e za o~i, obiskovalcem ponudil tudi vrsto posvetov in okrog- lih miz. Eden bolj pomembnih in obiskanih je bil posvet z naslovom East European and Asian Rail Summit. Na njem so transportni ministri in generalni direktorji evropskih in azijskih `elezni{kih podjetij razpravljali o te`avah in ovirah pri `elezni{kem transportu med Evropo in Azijo. Na pos- vetu smo se tokrat s svojimi zamislimi in predlogi pred- stavili tudi Slovenci. Generalni direktor Slovenskih `eleznic Bla` Miklav~i~ je predstavil nove poglede na izrabljanje prednosti kri`anja petega in desetega vseevropskega `elezni{kega koridorja na obmo~ju Slovenije in vzpostav- ljanje mre`e tako imenovanih evropskih blok vlakov. Na posvetu je predstavil zamisel o vzpostavitvi rednih povezav na zgodovinski relaciji Svilene poti, ki bi se lahko imenovala tudi `elezni{ka svilena pot. Z vlakom Silk Rail Shuttle bi po- vezali Evropo prek Ljubljane z Rusijo, Ukrajino, Kazahstanom, Turkmenistanom in Kitajsko. Zbrani generalni direktorji pa so tudi podpisali skupno izja- vo o vzpostavitvi u~inkovitega enotnega evropskega `e- lezni{kega transportnega sistema. Najve~ji mednarodni `elezni{ki sejem na svetu InnoTrans 2004 Generalni direktor Slovenskih `eleznic Bla` Miklav~i~ je na posvetu z naslovom East European and Asian Rail Summit spregovoril transportnim ministrom in generalnim direktorjem evropskih in azijskih `elezni{kih podjetij. Revija Slovenskih `eleznic september 2004 13 Strate{ki program Nova smer natan~no opredeljuje 16 strate{kih projektov. Z veseljem lahko zapi{emo, da je prvi med njimi `e kon~an. Gre za izredno pomemben projekt s podro~ja infrastrukture z imenom Nadzorni center vodenja in upravljanja prometa ter elektroenergetike. Projekt z oznako SP-8 je nastajal pod vodstvom Bo{tjana Hernavsa in skrbni{tvom namestnika gener- alnega direktorja, mag. Andreja Godca. Projekt se je pravzaprav kon~al `e v za~etku maja, oktobra pa bo uradno predstav- ljen poslovodstvu, kar je tudi prilo`nost za zapis o njegovih rezultatih. Kot smo `e pisali, nam obse`ni projekt prina{a popolnoma nov na~in organizacije in izvedbe vodenja in upravljanja `elezni{kega prometa. »S pro- jektom smo postavili strategijo razvoja vodenja `elezni{kega prometa do leta 2030,« pove vodja projekta Bo{tjan Hernavs. »Nastal je na podlagi analiz stanja `elezni{kega omre`ja, tehnologije dela, potreb in zahtev po intero- perabilnosti in prostem dostopu do javne `elezni{ke infrastruk- ture. Upo{tevali smo potrebe po izbolj{anju varnosti, urejenosti, zanesljivosti in optimizaciji delovnega procesa v na{em pod- jetju ter razvoj tehnologij na tem podro~ju.« Zaradi zahtevnosti je bil pro- jekt razdeljen na tri podpro- jekte. Najzahtevnej{i je bil po Hernavsovih besedah podprojekt Centralizacija lokalnega ure- janja prometa in nadzorni center vodenja prometa. Njegov cilj je dose~i prilagodljivo urejanje in vodenje prometa z zelo kratkimi odzivnimi ~asi. Danes vodenje in upravljanje prometa, zaradi razli~ne tehni~ne opremljenosti posameznih prog, poteka na razli~ne na~ine in na razli~nih organizacijskih ravneh. To pomeni odve~no medsebojno komunikacijo, onemogo~a pre- glednost odvijanja prometa po celotnem omre`ju in ne omogo~a pregledne izmenjave podatkov s sosednjimi `elezni{kimi upravami. Vse to pa se odra`a v visokih stro{kih dela in {tevilu izvajalcev. Projekt SP-8 na tem podro~ju predvideva avtomatizacijo vodenja `elezni{kega prometa, dinami~no sledenje voznih poti in zavarovanje medpostajnih odsekov ter postaj. Delo se bo s {tevilnih postaj preselilo najprej v regijske centre vodenja prometa in nato v en center za uprav- ljanje in vodenje prometa. S tem `e na{tetih slabosti ne bo ve~, zmanj{an bo vpliv ~love{kega dejavnika. Varnost in zanes- ljivost vodenja prometa se bosta pove~ali, delovni proces pa bo u~inkovit. Pomemben cilj je tudi upo{tevanje dolo~il prvega in drugega infrastrukturnega paketa Evropske unije, ki med drugim zahtevata enakovreden in nediskriminatoren dostop prevoznikov do javne `elezni{ke infrastrukture ter interoperabil- nost na njej. Stro{ki vzdr`evanja na javni `elezni{ki infrastrukturi in nadaljnjih investicij bodo ni`ji, storilnost ter kakovost dela pa se bosta pove~ali. Uvedba centraliziranega vodenja prometa je predvidena za glavni `elezni{ki kri`, ki je del V. oziroma X. vseevropskega koridorja. Stranske proge v tem projektu niso obravnavane, saj so »ekonomsko pre{ibke«. Vsekakor pa se bo sedanja SVTK oprema z glavnih prog preselila na stranske proge, kjer bo lahko {e naprej uspe{no delovala. Z ustrezno nadgradnjo pa bi lahko tudi te proge vklju~ili v center vodenja prometa. Da pa brez vlo`ka ni izkupi~ka, velja tudi za posodobitev vodenja prometa. Vse potrebne investicije so ocenjene na ve~ kakor 200 milijonov evrov. »Centralizacija vodenja prometa pomeni le manj{i dele` ocenjenih stro{kov,« poudari Hernavs. »Za nadgrad- njo sistema morajo biti izpolnjeni {tevilni pogoji, ki so kar desetkrat dra`ji od vzpostavitve enotnega centra upravljanja prometa. Treba bo nadoknaditi investicijsko zanemarjanje `elezni{ke infra- strukture. Med drugim gre za urejanje izvennivojskih dostopov na perone, naprav za varovanje in obve{~anje potnikov, ukinitev {tevilnih nivojskih prehodov in ne nazadnje za remonte prog.« Dejstvo je, da so na{teti posegi dragi, a so le odraz dolgolet- nega nezadostnega financiranja `elezni{ke infrastrukture. Zanj je odgovoren lastnik, to je dr`ava, v njenem imenu pa upravljalec javne `elezni{ke infrastrukture, Javna agencija za `elezni{ki pro- met. Seveda prvi podprojekt ne govori le o nujnih vlaganjih, temve~ je bila opravljena tudi natan~na Strate{ki projekt SP-8 Projekt za velike prihranke 14 Infrastruktura Marko Tancar Glavni gonilni sili obse`nega projekta sta bila njegov vodja Bo{tjan Hernavs in skrbnik, mag. Andrej Godec (z leve). analiza njegove donosnosti, tako da so na{teti posegi tudi finan~no ovrednoteni. S tem je bil projekt tudi ekonomsko in izvedbeno dolo~en. Zanimiv je podatek, da zna{a ocenjena triletna zamuda pri za~etku predvidenih del pribli`no 30 milijonov evrov {kode. Centralizacija vodenja ENP in vodenja stikal VM je drugi podprojekt znotraj SP-8. Njegovi cilji so optimizacija delovnih procesov in porabe elektri~ne energije, pove~anje zanesljivosti in varnosti delovanja ter priprava na posodobitev in poenotenje opreme ter naprav za daljinsko vodenje. Elektronapajalne postaje so klju~nega pomena za pretvor- bo in dobavo elektri~ne energije na{im elektrovle~nim tirnim vozi- lom. Nadzor in upravljanje vseh stabilnih naprav elektri~ne vleke sta `e danes klju~nega pomena pri vodenju in upravljanju prometa ter stro{kih obratovanja. Trenutno so stikala in druga elektroener- getska oprema le v dveh od 17 elektronapajalnih postaj vodena daljinsko. V drugih je nujna (draga) stalna kadrovska zasedba stikalni~arjev in dispe~erjev. Po Hernavsovih besedah je uvedba daljinskega vodenja stikal ENP v drugih podjetjih `e dodobra uveljavljena metoda. Tako na primer delovanje stikal mre`e in druge energetske opreme celot- nih dravskih elektrarn upravljajo z enega samega mesta. Cilji drugega podprojekta so pove~anje zmogljivosti stabilnih naprav elektri~ne vleke, poenote- nje njihovega upravljanja ter njihova usposobitev za pove~an obseg dela in za interoperabil- nost. Vrednost celotne investicije drugega podprojekta je ocenjena na 14 milijonov evrov, ~as njene izvedbe pa na tri leta. Podprojekt je zelo pomemben za doseganje ciljev Nove smeri. Sedanji elektro napajalni sistem je na~eloma dovolj zmogljiv, a le ob trenutni koli~ini prometa in vrsti elektri~nih vozil. Na na{e proge pa bodo `e leta 2006 zapeljale nove, mo~nej{e lokomotive, s katerimi `elimo prepeljati {e ve~ tovora. Brez uresni~itve tega podprojekta cilja Nove smeri – prepeljanih 27 milijonov ton tovora leta 2010 – ne bomo mogli dose~i. Zato bo treba ̀ e za~eta dela na daljinskem vodenju ENP in vozne mre`e brez odla{anja nadaljevati. Tudi v tem podprojektu ne smemo pozabiti na zaostale investicije lastnika, predvsem na dotrajano vozno mre`o in medpostajno odvisnost. Na~rtovanje kapacitet in voznega reda je tretji podpro- jekt, ki bo v praksi pomenil izde- lavo elektronskega voznega reda. Sedanja oprema za ra~unalni{ko konstrukcijo voznega reda je mo~no zastarela in ne omogo~a vklju~evanja v druge sisteme ~lanic Mednarodne `elezni{ke zveze (UIC). Poleg tega {e nimamo izdelanega sistema tr`enja tras. Po letu 2007 bodo po napovedih direktiv evropskih infrastrukturnih paketov evrop- ske proge popolnoma odprte za tovorni promet, leta 2010 pa tudi za potni{ki promet. Zato bo vzpostavitev tr`enja tras nujna. Takole na [vedskem z enega mesta poteka vodenje prometa na 4.000 kilometrih prog. Revija Slovenskih `eleznic september 2004 Infrastruktura 15 Z uvedbo novega sistema kon- struiranja voznih redov bi lahko omogo~ili pripravo celotnega nabora voznorednih dokumen- tov. Podprojekt pa govori tudi o elektronski distribuciji voznored- nih dokumentov na vsa potrebna delovna mesta. Dodatna in zelo pomembna korist novega sistema za konstrukcijo voznih redov pa bi bila priprava voznega reda ne le za `eleznice, temve~ za vse javne prevoznike. Resolucija o slovenski prometni politiki namre~ predvideva uskla- jen vozni red javnih prevoznikov in z novim sistemom bi lahko prav vodenje prometa S@ ponudilo novo dodano vrednost in storitev na trgu. To je le razlog ve~, da je, poleg popolne zastarelosti in nevzdr`evanosti obstoje~ega sistema Bravoz, izvedba tega podprojekta nujna. V nasprot- nem primeru bo treba vozne rede konstruirati ro~no in zato zapos- liti dodatne konstruktorje; seveda bi tako tudi izgubili mo`nost navedenih dodatnih prednosti. Ocenjena vrednost investicije je 184 milijonov tolarjev. Obse`ni projekt, o katerem bi se dalo zapisati {e precej ve~ od kratkega povzetka, je nastajal natan~no leto dni. V njem so sodelovali zaposleni prakti~no z vseh podro~ij Holdinga Slovenskih `eleznic in tudi zunanji strokov- njaki mednarodnega ugleda in izku{enj. Opravljeno delo je res veliko, kar ne bi bilo mogo~e brez medsebojnega sodelovanja in odli~nih odnosov med vodjo projekta, ~lani projektnega tima in skrbnikom projekta. Opozoriti pa je treba, da so rezul- tati strate{kega projekta Nadzorni center vodenja in upravljanja prometa ter elektoenergetike le podlaga za nadaljnje delo. Sedaj je na potezi dr`ava kot lastnik javne `elezni{ke infrastrukture. »Projekt bomo predstavili last- niku. Ne trdimo, da je na{a re{itev edina mo`na, pri~akujemo pa, da jo lastnik v najkraj{em mo`nem ~asu natan~no analizira, in menimo, da lahko na njeni podlagi dr`ava sprejme natan~no strategijo razvoja `elezni{kega sektorja v Sloveniji,« je prepri~an Bo{tjan Hernavs. IZVEDBA SP – 8 : • Trajanje projekta: leto dni, • porabljenih 3896 ur ali 487 delovnih dni, • 3 podprojekti, • 23 nalog, • ve~ kot 1.200 strani delovnega gradiva, • devet ~lanov projektnega tima, • ve~ kot 50 notranjih strokovnih sodelavcev, • štirje zunanji sodelavci, • vzpostavljeni mednarodni stiki in predstavitve, • izobraževanja: tujina, pro- jektno vodenje, seminarji, • devet nadzornih to~k pro- jekta, • štirje usklajevalni sestanki projekta, • terminska uresni~itev nalog: 100 odstotkov, • vsebinska uresni~itev nalog: 100 odstotkov, prvi v celoti kon~an strateški projekt, • posebni izzivi pri vodenju projekta: - izbira notranjih in zunan- jih sodelavcev, - pridobivanje novih znanj, - medsebojno sodelovanje in skupinsko delo, - uporaba informacijske podpore. 16 Ko je dr. Momo [arenac 1. junija letos prevzel vodenje Prometnega in{tituta, podjetja v stoodstotni lastnini Slovenskih `eleznic, se je soo~il s pomanjkljivo kadrovsko zasedbo in sko- raj 37 milijoni tolarjev izgube. Kot cilj si je zastavil spremembo organizacijske kulture, tesnej{e povezovanje z mati~nim pod- jetjem in doseganje dobi~ka `e konec leta. V pogovoru nam je predstavil svojo vizijo razvoja Prometnega in{tituta. Najprej nam zaupajte, kje ste pred imenovanjem za direk- torja Prometnega in{tituta nabirali delovne izku{nje. Izhajam iz proizvodnje, delal sem predvsem v metalur{ki bran`i. Delal sem tudi kot profesor na mariborski univerzi ter gostujo~i profesor na drugih jugoslovanskih in tujih univerzah. Vedno sem imel rad tr`ne izzive in se spopadal z gospodarsko problematiko. Februarja lani sem se zaposlil na Slovenskih `eleznicah kot svetovalec poslovodstva za strate{ko tr`enje. Na tem delovnem mestu sem se osredoto~il pred- vsem na vzpostavitev kakovostnih predstavni{tev Slovenskih `eleznic. Na{a predstavni{tva v tujini so namre~ ogledala na{ega podjetja. Za njihovo uspe{no delo je bilo treba izpolniti kar nekaj pogojev, predvsem pa gledati naprej ter delo in cilje predstavni{tev vklju~iti v strategijo razvoja Nova smer. Dolo~iti je bilo treba tudi vlogo strate{kega tr`enja in razvoja v novi poslovni filozofiji Slovenskih `eleznic. Kaj pa je premaknilo jezi~ek na tehtnici in vas spodbudilo, da ste sprejeli vodenje podjetja? Pri svojem delu svetovalca sem se ukvarjal ne le s tr`no, temve~ tudi z razvojno-raziskovalno dejavnostjo. Delo predstavni{tev je bilo namre~ treba opredeliti tudi na strate{ki ravni, v sklopu prenove celotnega poslovnega sistema in z uvajanjem najsodobnej{ih metod mened`menta. Sistem Slovenskih `eleznic je zelo kompleksen in se v marsi~em razlikuje od drugih dru`b, zato je tudi vzpostavitev strategije in tehnik ter metod strate{kega mened`menta zapletena in zahtevna naloga. Ker je ve~ina teh nalog raziskovalno-razvojnega pomena, sem pri operativnem in strate{kem delu nujno potreboval tudi pomo~ Prometnega in{tituta in sem se dodobra spoznal z njegovo organiza- cijo in na~inom dela. Vodenje Prometnega in{tituta mi je pomenilo in mi {e pomeni predvsem velik izziv. S ~lanstvom Slovenije v Evropski uniji se je namre~ spremenil tudi polo`aj na `elezni{kem podro~ju. Predvsem mislim na delitev podjetja na infrastrukturni in operaterski del. Delitev nujno pomeni tudi novo opredelitev raziskovalno-razvojne dejavnosti v holdingu in njeno povezovanje s Prometnim in{titutom. Delo v Prometnem in{titutu pa je bilo treba organizirati v skladu z novo poslovno filozofijo na podlagi Nove smeri. Katere so danes dejavnosti Prometnega in{tituta in v katero smer se giblje? Delujemo kot dru`ba z omejeno odgovornostjo za opravljanje razis-kovalne, razvojne in informativne dejavnosti ter izdelavo Tudi zunaj dr`avnih meja m dr. Momo Šarenac Direktor Prometnega in{tituta Intervju Marko Tancar 17 Revija Slovenskih `eleznic september 2004 predinvesticijskih in investicijskih programov. Družbo sestavljajo izku{eni raziskovalci s teoreti~nim in prakti~nim znanjem. Danes je v Prometnem in{titutu 14 zaposlenih. Pohvalimo se lahko z visoko izobrazbeno strukturo. Glavna podro~ja, s katerimi se ukvarjamo, so aplikativne raziskave ter projekti v prometu, izdelovanje investicijske dokumentacije, uvajanje ra~unalni{ko podprtih informacijskih siste- mov, podro~je `elezni{kega zgornjega ustroja, podro~je `elezni{ke tehnologije ter na~rtovanje `elezni{ke infrastrukture. Znotraj teh podro~ij smo opredelili tudi na{e glavne dejavnosti – ekonomske raziskave v transportu, tehnologija prometa in infrastruktura, inve- sticijska dokumentacija, informacijska tehnologija in razli~ne druge dejavnosti – predvsem svetovanje in ponujanje strokovne pomo~i doma in v tujini ter povezovanje z univerzami in drugimi instituci- jami. Opredelili pa smo tudi vizijo na{ega razvoja. Vizija Prometnega in{tituta Ljubljana je postati inovativna, kakovostna in konkuren~na raziskovalno-razvojna in tr`no naravnana organizacija, ki bo poleg izpolnjevanja zahtev trga zaposlenim ponujala osebnostni razvoj in dvig `ivljenjskega standarda z inovativnim, ustvarjalnim in stimula- tivnim delom. Lastniku podjetja pa bomo zagotavljali pri~akovane u~inke. Natan~no vizijo, strate{ke in operativne cilje smo zdru`ili v poslovnem na~rtu na{ega podjetja. Edini lastnik Prometnega in{tituta so Slovenske `eleznice. Ali to pomeni tudi, da so najve~ji kupec va{ih storitev, brez katerega ne bi {lo? Kak{en je va{ pogled na poslovno politiko Prometnega in{tituta v odnosu do materinskega podjetja? Res je – Slovenske `eleznice v na{em poslovanju igrajo pomembno vlogo. V preteklosti je Prometni in{titut deloval bolj »na svojih tirih« in se ukvarjal predvsem s projekti, vezanimi na `elezni{ko agencijo druge zunanje naro~nike, skorajda pa se ni ukvarjal s pro- jekti znotraj holdinga. Poleg tega se ni sku{ala najti sinergija med strate{kim razvojem mati~nega podjetja in projekti Prometnega in{tituta. Izpolnjevanje te naloge je nujno, saj je Prometni in{titut sposoben izdelave najrazli~nej{ih razvojnih projektov Slovenskih `eleznic. Pri svojem vsakdanjem delu si zato prizadevamo za skup- no pridobivanje na doma~em in mednarodnem trgu v povezavi s holdingom in dru`bami znotraj njega. Prometni in{titut je namre~ del holdinga in mora zato z njim tudi dobro sodelovati. Seveda pa povezovanje s holdingom ne pomeni zanemarjanja pridobivanja poslov na zunanjem trgu, s katerim se pospe{eno ukvarjamo. Za Slovenske `eleznice trenutno opravimo okrog tretjino dela, za Javno agencijo za `elezni{ki promet pa dobro tretjino. Sodelovanje z mednarodnimi podjetji pri projektih za UIC in Evropsko unijo nam prina{a `e skorajda ~etrtino prihodkov. Na{i drugi naro~niki pa so S@ Projektivno podjetje, Ministrstvo za {olstvo in {port, Klini~ni center in druga podjetja. Trg o~itno vedno bolj vpliva na va{e poslovne rezultate. Kako pa je s konkurenco? Prometni in{titut mora postati tr`no zanimivo podjetje v pravem pomenu te besede. Na{e reference in mednarodni certifikati nam dajejo veljavnost in ime, s katerim lahko nastopamo na tujih trgih. Res pa je, da se moramo za te izzive strokovno in kadrovsko {e preno- viti ter okrepiti. Tudi na doma~em trgu je v zadnjih letih nastalo nekaj podjetij, ki nam razli~ne na~ine sku{ajo konkurirati, zlasti pri infra- strukturnih projektih. Ovira pa jih pomanjkanje referenc in dejstvo, da prej v tej stroki niso poslovala. Kljub temu je za nas vse te`e priti do pravih projektov. ^eprav smo razvili izredno dobre odnose z `elezni{ko agencijo, je borba za vsak projekt trda. Zato pri razpisih za zahtevnej{e projekte nastopamo skupaj s Holdingom Slovenske `eleznice, za zdaj uspe{no, saj imamo strokovne in sposobne sode- lavce. Prepri~an sem, da nam bo inovativen in strokoven pristop k delu, ki se `e in se {e bo izra`al v kakovosti in hitrosti izvedbe pro- jektov, prinesel konkuren~no prednost. Dolgoro~no si `elimo postati vodilna institucija na podro~ju raziskav in razvoja v `elezni{kem pro- metu. Prepri~an sem, da nam bo to uspelo. Podjetje ste prevzeli v precej nezavidljivem finan~nem stanju. Kak{nih sprememb ste se lotili? Ko sem 1. junija prevzel novo delovno mesto, je imel Prometni in{titut veliko izgubo. Zato je bilo treba najprej sanirati finan~no stanje ter se posvetiti bolj{i organizaciji dela ter nadzoru in zni`evanju stro{kov. Vzpostavili smo projektno matri~no organizacijo. Za vsak projekt oblikujemo projektno skupino, v kateri vedno sodelujejo tudi strokov- njaki s Slovenskih `eleznic. Trenutno v podjetju poteka 15 projektov, pri katerih sodelujejo najrazli~nej{e ravni `elezni~arjev – vse do gene- ralnega direktorja. Potek vsakega projekta natan~no spremljamo in je tudi finan~no ovrednoten. Vsak trenutek za vsakogar od zaposlenih vemo, na katerih projektih dela, kak{ni so njihovi rezultati, terminski na~rt, doseganje rokov in finan~na realizacija. Na podlagi teh podatkov lahko tudi ocenjujemo delo zaposlenih in jih nagrajujemo za dobro delo. Posebej moram poudariti, da so moja vrata vedno odprta za pos- vetovanje s sodelavci. Nobeno podjetje namre~ ne more biti uspe{no, ~e zaposleni ne delijo skupne vizije. Zato sem `e na prvem skupnem sestanku jasno povedal, da si moramo odgovoriti na tri vpra{anja: Kje smo? Kje bi radi bili? Kako bomo pri{li tja? [ele z razumevanjem sedanjega polo`aja in oblikovanjem skupne vizije bomo lahko res tr`no uspe{ni in delovno pozitivni. Lahko torej zapi{emo, da je pred in{titutom svetla prihod- nost? Prepri~an sem, da ima Prometni in{titut veliko mo`nosti za razvoj. V tem trenutku poslujemo pozitivno in nenehno pridobivamo nove posle. Odkar sem pri{el v Prometni in{titut, smo sklenili `e 18 pogodb. Vemo `e, kak{ni projekti nas ~akajo do maja prihodnjega leta, pogov- ori za obdobje do prihodnjega septembra pa `e potekajo. Vsekakor bo leto 2005 za nas zelo pomembno, celo prelomno. Pove~ati bomo morali prihodke in zni`evati in nenehno nadzirati stro{ke, hkrati pa razvijati izobra`evanje zaposlenih. Moja ambicija je razviti spo{tovano in prepoznavno podjetje, ki bo tudi zunaj dr`avnih meja avtoriteta na podro~ju, ki ga pokriva. Prepri~an sem, da bomo ta cilj z dobrim sodelovanjem s Slovenskimi `eleznicami in razli~nimi drugimi podjetji ter institucijami lahko dosegli. oramo postati avtoriteta Intervju 18 V za~etku septembra je Eurofima podpisala s Slovenskimi `elezni- cami podpisala pomembno pogodbo o posojilu za nakup novih ve~sistemskih lokomotiv. Ob tej prilo`nosti smo za kraj{i pogovor zaprosili Andreja Boveta, glavnega izvr{ilnega direktorja te organizacije. Nadnacionalna orga- nizacija za financiranje `eleznic Eurofima bo ~ez dve leti praznovala `e pol stoletja uspe{nega in plodnega delovanja. Kako ocenjujete njeno vlogo in pomen v pretek- lih desetletjih in kako se soo~a s sodobnimi razvo- jnimi izzivi? Najprej bi rad povedal, da sam po stroki nisem `elezni~ar, temve~ ban~nik, ki mu je v desetletju in pol sodelovanja z razli~nimi `elezni{kimi stroko- vnjaki in upravami `eleznica mo~no zlezla pod ko`o. Eurofima je bila sicer ustanov- ljena na pobudo evropskih `elezni~arjev, ki so po drugi sve- tovni vojni iskali najugodnej{e finan~ne poti za obnovo uni~enih `elezni{kih voznih sredstev. Vedno stanovsko mo~no povezani `elezni~arji so bili nekako zastavono{e evrop- skega povezovanja {e pred nastankom Evropske unije. Eurofima ima trenutno 23 ~lanic – `elezni{kih uprav, ki so hkrati delni~arke v tej organizaciji. Smo majhna finan~na organ- izacija s samo 26 zaposlenimi, zato smo vedno na prepihu, na{e delo je transparentno, biti moramo hitri in prilagodljivi ter seveda u~inkovito in uspe{no gospodariti. Kmalu pol stoletja uspe{neg financiranja razvoja evropski Iz tujine Olga Žvanut 19 Revija Slovenskih `eleznic september 2004 Aktualno Slovaki na~rtujejo prodajo tovornega prometa Slova{ki minister za transport, po{to in telekomunikacije je oznanil na~rte za privatizacijo `elezni{kih tovornih prevozov. Kot prvi korak naj bi bil dr`avni `elezni{ki prevoznik, ZSSK, `e letos preoblikovan v dve lo~eni pod- jetji – delni{ko dru`bo za tovorni pro- met Zeleznicná Spolocnost Cargo in dr`avno podjetje za prevoz potnikov Zeleznicná Osobná Preprava. V prvi ~etrtini leta 2005 naj bi bil objavljen razpis za prodajo dele`a tovornega prometa, prodajo pa naj bi kon~ali ̀ e do konca prihodnjega leta. Sredstva od prodaje tovornega prometa bodo namenjena za odpla~ilo dela dolga slova{kih `eleznic. Lani so ZSSK prepeljale 50,5 milijona ton tovora in dosegle 22-odstotni tr`ni dele` na slova{kem trgu. DB prepolovile izgubo Nem{ke `eleznice (DB) so v prvih {estih leto{njih mesecih kar pre- polovile svojo izgubo. Ta je v istem lanskem obdobju zna{ala kar 148 milijonov evrov, letos pa le 62 milijonov. Prihodkov je bilo za 11,7 milijarde evrov in so manj{i kot lanski, toda predsednik uprave DB, Hartmut Mehdorn, je bil z rezul- tatom zadovoljen, saj je po njegovih besedah polo`aj na trgu zelo te`ak. Gibanja so pozitivna v transportu in logistiki, nadaljuje se rast tako v potni{kem kot v tovornem prometu. Padec prihodkov je predvsem pos- ledica nekaterih storitev Stinnesa, ki niso del DB-jeve osnovne dejavnosti. Tovorni promet je narasel za 7 odstotkov na 41,6 milijarde tonskih kilometrov, rahlo pa se je pove~al tudi potni{ki promet – na 33,9 milijarde potni{kih kilometrov. Nem{ke `eleznice so napovedale, da bodo opustile luksuzne potni{ke vlake Metropolitan, ki vozijo med Kölnom in Hamburgom, saj v petih letih obstoja {e niso za~ele prina{ati dobi~ka. Nadomestili jih bodo vlaki ICE. Mehdorn pri~akuje, da bodo DB tudi do konca leta izbolj{evale svoje poslovanje. Nadaljevali bodo strate- gijo strogega zmanj{evanja stro{kov, ki je prvi predpogoj za doseganje ~rnih {tevilk in uvrstitev delnic DB-ja na borzo. a h `eleznic Iz tujine Za Slovenijo in Slovenske `eleznice je pogodba, ki ste jo podpisali danes, ugodna in pomembna. Kako kot poznavalec evropskih `eleznic preso- jate slovenske in kaj vas je vodilo pri odlo~itvi za podpis omenjene pogodbe? V~asih lahko sli{imo, da je angle{ki pregovor, ki se v prevodu glasi Majhno je lepo, izgovor za premalo ambiciozne in manj uspe{ne. Iz izku{enj pa lahko re~em, da se majhni sistemi in organizacije la`e in hitreje prilagajajo spremem- bam, so manj vase zaverovani in manj samozadostni kakor veliki sistemi in dr`ave. Slovenija je svojo kakovost dokazala tudi s sprejemom v Evropsko unijo, vsekakor sta dr`ava in `eleznica v zadnjih desetih letih dosegli veliko. Z velikim zanimanjem sem danes prisluhnil va{emu generalnemu direktorju, ki z realnim optimizmom na~rtuje prihodnost slovenskih `eleznic. Njegove zamisli so mojim zelo blizu. Imate jasno vizijo in strategijo, rezultati zgovorno pri~ajo o dose`enem napred- ku, {e posebej na podro~ju tovornega prometa. Skratka, dovolj razlogov za odlo~itev o dodelitvi kredita pod ugodnimi pogoji. Kak{no je razmerje med velikimi in manj{imi `elezni{kimi upravami pri dodeljevanju kreditov Eurofime – katere dobijo ve~ sredstev in zakaj? V zadnjem obdobju prev- ladujejo manj{e `eleznice, ker imajo velike zaradi svoje kompleksne organiziranosti in zaradi razli~nih stopenj pri- vatiziranosti druga~ne in {tevilnej{e vire financiranja. Zanima nas, kako vi vidite prihodnost evropskih `eleznic. Bodo pre`ivele in do`ivele razcvet ali se jim po va{em mnenju obeta manj prijazna pri- hodnost? Podobno kot va{ generalni direktor tudi jaz menim, da ima prihodnost predvsem tovorni promet. Menim, da bo pri{lo do povezovanja in zdru`evanja razli~nih nacio- nalnih `elezni{kih prevoznikov v velike in odlo~ilne prevoznike na evropskem trgu. Za majhne, ki bodo dovolj fleksibilni, bo delo in zaslu`ek {e vedno v posameznih ni{ah, nekateri pa bodo seveda tudi izginili s prevoznega prizori{~a. V kratkem ~asu tudi ne bo mogo~e premagati velikih tehni~nih in tehnolo{kih ovir med posameznimi `elezni{kimi sistemi, ~e omenim posebej le informacijske sisteme velikih `elezni{kih uprav, ki med sabo niso zdru`ljivi. Kljub vsemu na{tetemu pa sem glede pri- hodnosti `eleznic optimist. Povejte nam, prosim, ka- terim projektom Eurofima namenja najve~ji dele` sredstev? Predvsem financiramo nakupe za posodobitev potni{kega pro- meta in posodobitev vleke, torej nove potni{ke vlake, vagone in lokomotive. Ne financiramo `elezni{ke infrastrukture. Za konec pa morda {e drobna zanimivost: sede` Eurofime je `e od njene ustanovitve v Baslu, v [vici, katere za{~itni znak je med dru- gim prav ban~ni{tvo. Je to naklju~je ali pa je bil Basel izbran prav zaradi te tradicije? Druga svetovna vojna je pri- nesla hudo razdejanje tako zmagovalcem kot pora`encem. Evropske `elezni{ke uprave so iskale za sede` nove finan~ne organizacije kraj z ohranjeno infrastrukturo za ~im hitrej{e in u~inkovito delovanje. Hkrati pa je bil to verjetno tudi dolo~en kompromis med najve~jima tekmicama med `elezni{kimi upravami – nem{ko in fran- cosko. [vica je bila tudi v tem pogledu nevtralen teren z dolgo in dobro `elezni{ko in finan~no tradicijo. O~itno je bila to dobra izbira, saj bomo leta 2006 proslavili petdesetletnico uspe{nega delovanja. Vedno stanovsko mo~no povezani `elezni~arji so bili nekako zastavono{e evrop- skega povezovanja {e pred nastankom Evropske unije. 20 Vi ste torej tisti »glavni« na `elezni{ki postaji, tisti strogi mo` z rde~o kapo, z lopar~kom in s pi{~alko. Vas je nemara prav to pri- vabilo na `eleznico? Ne, kje pa. @eleznica je bila bolj naklju~je, vendar, kot ugotavljam danes, zelo sre~no naklju~je. Po osnovni {oli sem se nameraval, tako kot ve~ina mojih prijateljev, vpisati na srednjo elektro {olo. Potem pa je pri{la ugodna ponudba za {tipendijo na tedanji @elezni{ki srednji {oli na Alja`evi. Po nesre~nem spletu okoli{~in sem zamudil s prijavo za stro- jevodjo in se pa~ vpisal v smer prometno-transportni tehnik. Moram pa povedati, da tiste svoje nesre~ne zamude z vpisom danes prav ni~ ne ob`alujem, nasprotno! Delo vlakovnega odpravnika me v resnici veseli. Saj res, kako je pravzaprav s tem: neko~ ste bili pro- metniki, pozneje vlakovni odpravniki, pa spet pro- metniki … Uradno smo {e vedno vlakovni odpravniki, menda pa se priprav- lja nov pravilnik, tako da bomo spet prometniki. Prva slu`ba? Seveda pripravni{ki sta`, v Ivan~ni Gorici. Tu sem postal vlakovni odpravnik, in med tem odslu`il tudi voja{~ino. Po osamosvojitvi Slovenije pa je nova kadrovska politika nenadoma ugotovila, da je vlakovnih odpravnikov preve~, in ostal sem brez slu`be – teden dni sem bil na cesti, kot se temu pravi. Potem pa so nas iz Novega mesta, iz tedanje Sekcije za promet poklicali, in dobili smo pogodbe za nedolo~en ~as. Leta 2000 sem opravil izpit za elektro relejne signalnovarnos- tne naprave in postal vlakovni odpravnik v Trebnjem, kjer sem {e danes. Trenutno za mesec dni nadome{~am odpravnika v Ivan~ni Gorici, med tem pa sem delal `e v Mirni Pe~i, Vi{nji Gori, Ur{nih selih, Radohovi vasi, na tovorni postaji Revoz … Sicer pa sem vmes po~el `e marsikaj, od prodaje vozovnic in dajanja informacij do dela na brzojavu, bil sem mentor za prodajo vozovnic, v delo pa sem vpeljal tudi nekaj odpravnikov, ki so pri{li v slu`bo za mano. Va{e delo poteka kajpak v turnusu. Vedno se spra{ujem, kako se ~lovek privadi tak{nemu, recimo temu, nenavadnemu ritmu `ivljenja. Brez te`av, sploh se ni treba privajati! Prav zares ne bi hotel delati po obi~ajnem delavniku od sedmih do treh. Moja dnevna izmena traja dvanajst ur, potem sem 24 ur prost in nato dvanajst ur v no~ni izmeni. Po kon~ani no~ni sem dan ali pa dva prost, kar je odvisno od zagotovitve potrebnega {tevila delovnih ur. Soboto ali nedeljo tistih »obi~ajnih« ljudi si preprosto naredi{ sam, denimo v torek ali sredo, ali pa v ~etrtek … Kadar pa s sodelavcem zamenja{ turnus, si lahko prost kar tri dni hkrati, kar tudi ni od muh. Marsikaj se da postoriti med tem. Silvo Repinc »Hvale`en pogled je najlep{ SŽ so ljudje Miloš Oprešnik 21 Revija Slovenskih `eleznic september 2004 Obi~ajni delovni dan vla- kovnega odpravnika? Obi~ajnega dneva pravzaprav ni, od postaje do postaje se razlikuje. Odvisen je od {tevila vlakov in {e od {tevilnih drugih dejavnikov, na primer od {tevila drugih zaposlenih. ^e, denimo, na neki postaji ni blagajni~arke, prodajam vozovnice in dajem informacije pa~ sam. Skupno delo vseh vlakovnih odpravnikov pa je seveda dosledno izvajanje voznega reda in urejanje vo`nje rednih in izrednih vlakov. Prosto in varno vozno pot je treba zagotoviti vsem vlakom, tudi tis- tim, ki zamujajo. En sam tak{en zamujen vlak ti lahko vzame celo popoldne, da uredi{ vse potrebno, saj se stvari podirajo kakor domine, in te domine je treba kajpak postaviti nazaj v vrsto. Na{a temeljna naloga je zagotavljanje varne uvozne in izvozne poti vlakov na postajo in z nje. Za to pa mora biti izpol- njeno kar precej pogojev: cestni prehodi morajo biti zavarovani, postavljena mora biti uvozna pot vlaka, kar v razumljivej{em jeziku pomeni pravilno postavljene kret- nice, in seveda zagotovljen prost tir. Ob odhodu vlaka s postaje pa moramo poskrbeti za usklajenost z voznim redom in vlaku zagoto- viti izvozno pot ter prosto progo do naslednje postaje. Vlakovni odpravnik je odgovoren prav za vse, kar se z vlakom zgodi na postaji, in vse do trenutka, ko pripelje na naslednjo postajo. Med tem dajemo tudi informaci- je ter vna{amo podatke o giban- ju vlaka, ~asu prihoda in odhoda v informacijski sistem. Hkrati ves ~as obve{~amo strojevodje o vseh morebitnih spremembah na progi in o vsem, kar je pa~ potrebno za varno vo`njo. Odnosi v kolektivu … Hvala bogu so zadnje ~ase spet odli~ni. Bilo je nekaj razprtij in nesoglasij, kje pa jih ni, toda s skupno dobro voljo in s kan~kom strpnosti so se stvari naposled postavile spet na pravo mesto. Dobri odnosi med sodelavci so prav gotovo eden najpomembnej{ih pogojev za kakovostno, nemoteno in uspe{no delo. Menim pa, da je dostikrat zelo veliko odvisno od {efa. On je tisti, ki ti predpisuje turnus, zagotavlja delo in – hm, navsezadnje tudi pla~o. ^e vse to »{tima«, stvari same od sebe gladko te~ejo po tirnicah. Se morate kdaj pa kdaj spoprijeti tudi s kako te`avo? Mirno lahko re~em, da jih na samem delovnem mestu pravzaprav ni. Konkretno v Ivan~ni Gorici pa nam delo zelo ote`ujejo nemogo~e razmere za vstopanje potnikov na vlak. Potniki se vzpenjajo dobe- sedno po kolenih, saj so stop- nice tako visoko. Kako naj, lepo vas prosim, pleza sedemdeset let stara `enica?! Za tak{ne primere sem se domislil za~asne re{itve, ki je sprva zbujala celo nekaj posmeha: svojega brata sem poprosil, da mi je napravil nekak{no pru~ko, in kadar opazim pomo~i potrebnega potnika, mu pa~ pomagam s pru~ko, da se vzpne v vagon. Hvale`en pogled mi pomeni najlep{e pla~ilo! Poleg tega pa ~akajo~i potniki stojijo dobe- sedno na tirih – varnost? Najhuje je ob konicah, ko se potnikov kar tare in je nevar- nost seveda {e toliko ve~ja. To imamo tudi fotografirano (res je, in potniki dejansko stojijo na tirih, op. av.). Med obema tiroma bi bilo nujno treba zgra- diti peron in re{ena bi bila hkrati oba problema, ki ju navajam – tak{en peron je mogo~e zgra- diti v tednu dni. To zares pere~e vpra{anje sem ve~krat spro`il pri ustreznih naslovih, a dolgo ~asa ni bilo nobenega odziva, videti pa je, da se bo polo`aj zdaj menda kljub vsemu uredil. Upajmo. Sicer pa je `al tako, da povratnih informacij skorajda ne dobivamo: »gor« jih kajpak moramo dajati, nazaj »dol« pa jih ni. ^e se vrneva {e malce k legendarni rde~i kapi: je {e vedno tak{na atrakcija za otroke? Seveda! Mahajo mi z vlaka, na postaji pa me spra{ujejo vse mogo~e. Velikokrat jih vodim po postaji in jim razlo`im vse, kar jih zanima. To mi je resni~no v veliko veselje! Kot zanimivost naj povem, da so me pova- bili v h~erkino {olo. V drugem razredu namre~ obravnavajo tudi `eleznico. Povedal sem jim marsikaj o svojem delu in o `eleznici nasploh. V {olo sem seveda pri{el z rde~o kapo, z lopar~kom in s pi{~alko – otroci so bili navdu{eni. Izkoristil sem prilo`nost, da jih opozorim na veliko nevarnost hoje po progi, ki pomeni v na{i regiji velik problem. Vendar nisem za~el z obi~ajno prepovedjo, temve~ sem se stvari lotil bolj po psiholo{ki poti. Povedal sem jim, da se lahko odlo~a{ med dvema mo`nostima; hodil bom po progi, ali pa ne bom hodil po progi. ^e se odlo~i{ za »da«, ima{ spet dve mo`nosti: pri{el bom domov – ali pa ne bom pri{el. Otroci so poslu{ali dobesedno z odprtimi usti, in upam, skoraj prepri~an sem, da se jih je prijelo. Kak{en se vam zdi, dandana{nji, odnos ljudi do `eleznice? Hm, ne vem, marsikaj se je spre- menilo. Ljudje so {li z razvojem naprej, `eleznica pa je ostala nekako na mestu. Vsaj na na{i dolenjski progi je tako – enaki, pravzaprav isti motorniki vozijo `e dvajset let. Pove~ati bi bilo treba tudi progovno hitrost in odpraviti {ibke to~ke, ki jih je {e vedno veliko preve~. Kar pa zadeva odnos ljudi do `eleznice: opa`am, da se delu mladih – seveda ne gre posplo{evati – nekako ne uspe vklju~iti v »nor- malno«, socializirano okolje. Pri tem mislim na njihov odnos do `elezni{kega osebja in na van- dalizem na vlakih. Morda je to stvar vzgoje, kaj vem. Mislim pa, da je njihov neprimeren odnos do okolja zgolj odraz njihovih slabih odnosov tudi sicer, v `ivljenju nasploh. Kako vam mineva prosti ~as? Zadnje ~ase se precej ukvar- jam s tekom, po gozdu ali pa kar doma v sobi, na posebni napravi. To je prav priro~no, ~e se ti zazdi, lahko te~e{ tudi v spodnjih hla~ah, in prav po`vi`ga{ se na to, kak{no je vreme. Ukvarjati pa sem se za~el tudi s stretchingom, to je priprava organizma pred treningom in po njem. U~inek je tako mnogo ve~ji, mo`nost neljubih po{kodb pa manj{a. Rad tudi pomagam pri mami v vinogradu, kakih 350 trt ima, seveda cvi~ka, pa mu{kat, sau- vignon … O tem sem prebral tudi veliko strokovne literature, v vinogradu bi si upal napraviti prav vse od A do @, vklju~no s kletarjenjem, se pravi »do kozarca«. Pa tudi sicer rad in veliko berem, v zadnjem ~asu najve~ s podro~ja psihologije, vedênja in razmi{ljanja. Zanimajo me stvari o ~loveku, predvsem njegova duhovna plat. Na{el sem zanimivo `ivljen- jsko maksimo: ni treba le ugo- tavljati, da ne~esa ni mogo~e napraviti, temve~ ugotoviti, kako je mogo~e napraviti. e pla~ilo« SŽ so ljudje Skozi Slovenijo dr`ita dve evrop- ski pe{poti, ki sta del velike mre`e enajstih pe{poti. Poti, ki so ozna~ene enostavno s {tevilkami, potekajo s severa Evrope na jug ter z zahoda na vzhod in po nava- di povezujejo morja. E7 dr`i od Atlantika do ^rnega morja, E6, druga evropska pe{pot, ki dr`i ~ez Slovenijo, pa Baltik in Jadran. Prva poteka od So~e do Mure in naprej proti Hodo{u in je dolga okrog tri tedne hoda, druga od mejnega prehoda Radelj do Strunjana in je teden dni hoda kraj{a. Na obeh pe{poteh se `elezni{ke postaje poka`ejo zelo primerne za za~etek ali prekinitev etap, ki trajajo dan, dva ali ve~. Prijetno enodnevno hojo si privo{~imo, ~e se po E6 ~ez obrobje Posavskega hribovja sprehodimo na rob Dolenjske. Hodimo po hribih in dolinah, skozi naselja, oberemo nekaj cest, bistvenih vzponov in spustov pa na poti ni. To je splo{na zna~ilnost evropskih pe{poti, ki so namenjene dolgemu koraku v dalj in spozna- vanju `ivljenja krajev, skozi katere hodimo. Ta »spoznavni« izlet po E6 je obenem lahko povabilo za nadaljevanje hoje po njej, le da so etape med `elezni{kimi posta- jami na njej dalj{e. Naslednja je iz Grosupljega v Ilirsko Bistrico (4 do 5 dni hoje) in nato iz Ilirske Bistrice do Strunjana in od tam z avtobusom do koprske `elezni{ke postaje (2 do 3 dni). Prav tako privla~na je tudi hoja od Drave (`. p. Vuhred) ~ez Pohorje, skozi Mozirje, Motnik in Morav~e proti Jevnici (5 do 6 dni hoje). S perona v Jevnici gremo po stopnicah do podvoza pod `elezni{ko progo in po cesti skozenj do kri`i{~a, kjer na pot opozori celo prometni znak Jan~e - pe{pot. S kri`i{~a naravnost mimo hi{ in po stezi navkreber, skozi gozd do prve hi{e Zgornje Jevnice, za njo pri hi{i {t. 19 s ceste levo, ~ez travnik in spet na cesto. Na prvem razcepu desno, mimo doma~ije, ob robu gozda navzgor do naslednje kmetije. Za njo levo in po poti navkreber skozi gozd – razcepi so dobro ozna~eni – na cesto in desno po njej proti Jan~am. Z ovinka desno po bli`njici, nato spet po cesti, mimo kmetije Topolov~ar (`ganje, jabol~ni kis, med, v sezoni jabolka). Kmalu zatem, ko cesto {e enkrat pokraj{amo po poti, pridemo na cesto z leve in gremo po njej mimo cerkve in nato na razcepu desno do Doma na Jan~ah (hrana, preno~i{~a, tel. 01/367 10 29). Odprt je vsak dan, razen torka. Med ted- nom je na voljo klobasa, morda enolon~nica, ob koncu tedna tudi jedi po naro~ilu. Iz Jevnice na Jan~e hodimo 2 uri. Od doma gremo nazaj po cesti do razcepa in nasproti hi{e {t. 2 desno dol po stezi, smerokaz Obolno, B.K.P., Kucelj, Trebeljevo. Skozi gozd do razcepa cest pri transformatorski postaji in na- ravnost, po cesti navzgor do znaka Volavlje. Za njim levo na odcep in po njem skozi gozd do ceste. Levo navzdol po cesti, zatem na ovinku levo dol po kolovozu ~ez travnike in pod po~itni{kimi hi{icami do ceste, po njej desno in na glavno cesto proti Pre`ganju. Levo po njej do gozda. Tu gremo lahko {e naprej po cesti, vendar ni odve~, ~e stopimo po raz{irjen razgled, tako da gremo s ceste levo na kolovoz in se po gre- benu vzpnemo ~ez hrib in nato navzgor do cerkve sv. Marjete. Nato mimo `upni{~a navzdol do ceste in levo po njej. Za tablo, ki ozna~uje konec Pre`ganja, na prvem odcepu desno, znak okrep~evalnica Gaberke. Po zgornji (levi) cesti mimo okrep~evalnice (odprta vsak dan, razen ponedeljka in torka), med po~itni{kimi hi{ami do ceste, po njej naravnost do razcepa in levo, znaka Trebeljevo in Vi{nja Gora. Po cesti skozi Veliko Trebeljevo (na levi je sla{~i~arstvo Martina s prodajalno, ki je med tednom odprta dopoldne, v petek in soboto do 17.00) in mimo cerkve do za~etka klanca, kjer gremo s ceste levo na pot. Ko pridemo do travnika, s poti pre~no ~ezenj, nekoliko v levo do roba gozda. Po stezi navzgor skozi gozd, nato po poteh in stezah, ~ez vzpetino Kopance do ceste. Po njej na- ravnost, iz gozda na travnike, kjer se za hru{ko z markacijo odcepi kolovoz desno. Po njem pod Kucelj, na razcepu levo in na {irok, plan vrh. Z Jan~ do Kuclja hodimo okrog 3 ure. ^ezenj v smeri dosedanje hoje do ceste in po njej navzdol. Preden pridr`i na travnike ob Ble~jem vrhu, po dobro ozna~enem odcepu desno pokraj{amo ovinek. Nato po cesti navzdol, skozi vas, navzdol v Polico in na razcepu pri trgovini levo. Skozi podvoz pod avtocesto, za njim desno in pri hi{i {t. 148 levo, na naslednjem razcepu desno, znak Zg. Duplice. Skozi vas, nato v velikem ovinku navzdol, skozi podvoz pod avtocesto in desno. Nato po cesti v Jerovo vas do ceste Ob Grosupelj{~ici in po njej levo v Grosuplje. Ko pridemo do mostu ~ez Grosupelj{~ico, gremo ~ezenj na Adami~evo cesto in po njej desno, skozi sredi{~e Grosuplja do Kolodvorske ceste, ki se odcepi levo kmalu za trgovino. Po njej pridemo, kot daje vedeti ime, naravnost do `elezni{ke postaje Grosuplje. S Kuclja 2 uri hoje. Skupaj okrog 7 ur. Izletni{ka karta Ljubljana-okolica (1 : 50.000), karta ob~ine Grosuplje (1 : 25.000). Ob koncu tedna je iz smeri Jesenice za izlet kot naro~en vlak, ki z jeseni{ke `elezni{ke postaje odpelje ob 5.28 in pripelje v Ljubljano ob 6.40. Vlak proti Jevnici (smer Dobova) odpelje z ljubljanske `elezni{ke postaje ob 6.50, v Jevnici izstopimo ob 7.09. Iz smeri Dobova je za izlet prime- ren vlak z odhodom ob 7.05, v Jevnico prispemo ob 8.36. Z `elezni{ke postaje Grosuplje se proti Ljubljani odpeljemo ob 17.03, v Ljubljano prispemo ob 17.31. Vlak proti Jesenicam odpelje ob 17.43, proti Dobovi ob 17.45 (EC) in ob 18.50 (potni{ki). Na izlet z vlakom Po E6 iz Jevnice v Grosuplje Reportaža Dario Cortese 23 Revija Slovenskih `eleznic september 2004 Pogled proti Jan~am Evropske pe{poti so ozna~ene z rde~e-rumenimi oznakami. Slikovna kri`anka Re {i tev kri ̀ an ke iz prej{ nje Nove pro ge (vo do rav no): bp, bv, skorjica, oidij, arheolog, raabe, said, ole, odlok, noj, novum, bajram, tinkara, ars, nauk, itten, lik, grdav{, ind, ksi, cia, skonto, at, peer, tipkar, nono, eta, ra~e, skalp, cajna, ec, trkalo, taivan, valjarna, celje, oto, tour, akter. avtor VINKO KORENT VRSTA STEREO- SKOPA MAJDA POTOKAR ZADIR^NO GOVORJENJE ^EDOMIR (KRAJŠE) ILUSTRA- TORKA VOGELNIK PETER SELLERS KRILO RIMSKE KONJENICE RAVEN, GLADINA STARO MESTO NA KRETI SKOK Z OBRATOM PRI DRSANJU PALICA ZA ^IŠ^ENJE PLUGA, OTKA ZA^ETNIK RODU, DAVNI PREDNIK IZDELOVA- LEC OPANK KRAJ PRI ŠMARTNEM PRI LITIJI PREBI- VALKA DOLINE VERGILOV EP O ENEJU PRAVIL- NOST LETALEC, AVIATIK VENO TAUFER K(LO)P NEOLITSKO NASELJE V SRBIJI BALERINA MLAKAR ODVAJALO, LAKSATIV STAJA, TAMAR FR. PESNIK (TRISTAN) DALJAVA (PESNIŠKO) MADŽAR. SKLADATELJ (FRANZ) ŠVEDSKI PISATELJ HANSSON EFEKT OKO (OTROŠKO) ALUMINIJ NAVADA, OBI^AJ SIMONA VODOPIVEC SLUŠATELJ MEDICIN. FAKULTETE SESTRIN MOŽ NAŠA STAREJŠA PEVKA (MAJDA) NAŠ PISATELJ (CIRIL) MURSKA SOBOTA ST. ENOTA ZA TLAK NAŠA PESNICA (MAJDA) UMET. UPO- DOBITEV MESTO NA ŠKOTSKEM DEL KME^KEGA VOZA VE^JA STOJE^A VODA ANGLEŠKO SVETLO PIVO POZITIVNA ELEKTRODA PESTRNA SEDMIMESEC VESLA^ TUL risba KIH ŠALA, POTEGAV- Š^INA VŽIGALNA KAPICA LUKNJICA V KOŽI LAHEN UDAREC IME VE^ SL. VASI ŽIVAL- SKA NOGA PALI^ICA PRI KLOBASI NAJVIŠJI GR. BOG TIBETAN. GOVEDO BARVA KOŽE, POLT IGOR TORKAR GR. REKA, EVROTAS ZGORNJI DEL PORE^JA LETNI PRIDELEK TOMISLAV NERALI] ALEKSAN. DUHOVEN, ZA^ETNIK ARIANIZMA VOJAK ARTILER. ENOTE ABRA- HAMOVA ŽENA ROD KO- PENSKE VOJSKE NA KONJIH Kontrolna ploš~a komandnega aparata tipa Rank s postaje Vintgar. Iz zbirke @elezni{kega muzeja v Ljubljani