Št. 165 (15.609) leto Ul. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjeni Evropi._________ TRST - Ul. Montecchi 6 - Tei. 040/77%600 _ GORICA - Drevored 24 moggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190______ 1500 LIR POSTNNA PIACANA V GOTOVM SPED. IN ABB. POST. GR. 1/50% K§S*117& banca di credito di trieste DVJIVD trt/i$ka kreditna banka NEDEUA, 28. JULIJA 1996 Verjetno je bilo usoje-J10. da bo kri oškropila ^di olimpijske igre v Atlanti. Varnostni ukre-Pb kakršnih ne pomni Rodovina olimpijskih 18er. očitno "niso mogli Preprečiti atentata, izvedenega na najbolj bana-ten način: zavoj, v kate-tem je bila ročno izdelale bomba, na kraju, kjer se je zbralo veliko število dudi. Za Američane, ki s° desetletja samo brali o erorizmu v Evropi in v f^iji, je bil to dodaten °k: najprej VVorld Trade Center, nato Oklahoma, Prejšnji teden letalo v Ne\v Yorku in sedaj še olimpijske igre. Sok je , d tudi za športnike, za hetere so olimpijske igre Vendarle nekaj vzvišene-8a, dogodek, ki presega °brCajna prvenstva, pa 11 ai bodo še tako po-drembna in tako bogato nagrajena. Pravilo, da d^ed igrami orožje molči, aicer ne velja več vse od Magičnih miinchenskih dogajanj, vendar so bile 6 zlasti po strmo-jPavljenju ameriškega le-ala za varnostnike, za Portnike in za gledalce 6 rgre pravi izziv: želja, a oi potekale nemote-o> je bila mnogo večja ,. te8a. kar bi lahko mislili. Pa niso. Država, ki sa-a sebe ocenjuje za naj-ečjo demokracijo in se olo rada postavlja kot zor svetu, je očitno Prav tako ranljiva kot ostale. Morda še bolj, ker j6 demokracijo pojmova-® Pidi tako, da je vsake-u državljanu dovolila orilSeSt orožia in da ni , loOuo posegala proti ^dpjuam, katerih pre- li ^Ski naineni niso bi-aktivnost prav za niko-°or. Tako je prišlo do t f dl.uta v Oklahomi in 0 i.e bilo verjetno tudi .• erai v Atlanti. Skupine Se skupinice - nekatere i oolo navezujejo na s oglasni Ku Klux Klan -godilo obstajajo in P odstavljajo za Ameriko .i. oraj enako nevarnost t mednarodni terori-m. Se več, morda celo o jo, kajti domačemu rorizmu se Američani lot J11.016]0 maščevati z ‘Omskimi napadi. a Problem -bodo mo-rešiti Clinton in nje-niV1' tisočih šport-c °v’ sodnikov, gledal-not ^ organizatorjev pa aja grenkoba, da je „,;ekra]Snji atentat tako d, .oko ranil olimpijski Vrn ,111 zasenčil osnovne recinote športa, ki so tu-Zrir. Atlanti kljub spon- mnlem’ Cocacoli m CNN mocno prisotne. VČERAJ PONOČI V MESTNEM PARKU MED KONCERTOM ROCK GLASBE Eksplozija bombe v Atlanti: dva mrtva in 110 ranjenih ATLANTA - Bombni atentat je včeraj ponoči, ob 1.21 po krajevnem času, v središčnem parku v Atlanti terjal dve smrtni žrtvi in približno 110 ranjencev. Bomba je eksplodirala na prostoru, kjer se je odvijal nočni koncert rock glasbe. Kakih dvajset minut pred eksplozijo je neznanec z anonimnim telefonskim klicem opozoril na skorajšnji atentat, policija je tuši našla zavoj, v katerem je bila bomba in začela odstranjevati ljudi s prireditvenega prostora, vendar prepozno. Pri eksploziji je bila ubita neka 44-letna Američanka, snemalec turške televizije pa je umrl zaradi srčne kapi. Ranjence so prepeljali v štiri krajevne bolnišnice. FBI, ki vodi preiskavo o atentatu, domneva, da gre za »domače« atentatorje, torej pripadnike ene izmed paravojaških skupin, ki de- lujejo v ZDA in so med drugim odgovorne tudi za atentat v Oklahomi. Preiskovalci to sklepajo predvsem zaradi ročne izdelave bombe; seveda pa niso opustili možnosti, da bi šlo za mednarodni terorizem. Predsednik Clinton in z njim ves svet je obsodil atentat. Clinton je zagotovil, da bodo še okrepili varnost v Atlanti in napovedal, da bodo storili vse, da odkrijejo in kaznujejo atentatorje. Dejal je, da soglaša, da se taka dejanja kaznuje s smrtno kaznijo. Mednarodni olimpijski komite, ki se je sestal takoj po atentatu, pa je ob privoljenju ameriških oblasti sklenil, da se igre nadaljujejo. Včeraj so spustili zastave na pol droga in počastili spomin žrtev z enominutnim molkom, vendar pa so ves spored izvedli. Na slikah (Telefoto AP) televizijski posnetek eksplozije bombe in prestrašeni mladi udeleženci koncerta. Na 9., 10,11. in 12. strani HDIHlIDBFi Bencen: nevarnost za zdravje Tržačanov TRST - Tržaška občina je spomladi omejila promet v mestnem središču, da bi zmanjšali stopnjo onesnaženosti v zraku. Zupan Illy pa je včeraj javno priznal, da niso dosegli zastavljenega cilja, da je v zraku še zlasti dosti rakotvornega bencena, kar resno ogroža zdravje občanov. Predlagal je več posegov za izboljšanje kvalitete zraka, sicer bo treba temeljito omejiti promet v mestu. Na 4. strani DOLINA / SLOVESNOST Mladi prevzeli oskrbo obeležja padlim v NOB Na sinočnji slovesnosti ob 50-letnici postavitve so mladi prevzeli oskrbo spomenika padlim v Dolini (f. KROMA) NOVICE Umila bolničarka, ki jo je piknil komar GENOVA - V boLniSnici v Chiavariju je ponoči zaradi pljučne infekcije umrla 39-letna bolničarka Lisa Cacciola. Zdravniki menijo, da je infekcijo povzročil pik komarja. Nesrečno žensko je komar piknil v roko v začetku julija, po zdravniško pomoč pa se je zatekla šele nekaj dni pozneje, ko si je na delovnem mestu lažje poškodovala roko, ki je takoj zatem močno zatekla. Kazalo je, da zadeva ne bo imela hujših posledic, njeno zdravstveno stanje pa se je naenkrat poslabšalo, tako da ji zdravniki žal niso mogli več pomagati. V Furlaniji spet nesreča pri delu VIDEM - V Furlaniji-Julijski krajini se nadaljuje boleča serija nesreč pri delu. Včeraj se je v kraju San Daniele v pokrajini Pordenon težje poškodoval 42-le tni zidar Adriano Delle Vedove, doma iz kraja Gi-ais pri Benetkah. Kot so povedali karabinjerji, je delavec iz Se neznanih razlogov padel s strehe tovarniškega obrata Edilhabitat. Delle Vedove si je zlomil in utrpel udarce po vsem telesu. Zdravi se v bolnišnici v San Danieleju, ozdravel bo v treh mesecih. "Naturistični11 protest v središču Bologne BOLOGNA - Nekaj desetin na pol golih deklet in fantov je včeraj dopoldne uprizorilo protestno manifestacijo v središču Bologne. Protestirali so proti napovedanemu izgonu dveh zasedenih poslopij v zgodovinskem jedru mesta. Med manifestanti ni bil nihče popolnoma gol, tako da ni nihče tvegal posega policistov in karabinjerjev, ki so diskretno spremljali potek protesta. Do manjše napetosti je prišlo le pred zastraženim županstvom, kjer so manifestanti zmerjah župana Vi-taleja, češ da je v prvi osebi naročil izgon stanovalcev iz zasedenih stavb. Karabinjerji aretirali mladoletnega roparja LATINA - Karabinjerji so včeraj v mestecu Aprilia aretirali 17-letnega fanta, ki ga obtožujejo številnih ropov v pokrajini Latina. Preiskovalci menijo, da je član roparske tolpe mladoletnikov, ki je dolgo časa ustrahovala prebivalstvo. Mladeniča so aretirali med pripravo ropa na nekem poštnem uradu, sumijo, da je nepridiprav sodeloval tudi pri napadu na nočnega čuvaja, ki je tolpi mladoletnikov preprečil rop v neki veleblagovnici. Ista tolpa, ki je, kot kaZe, vzdrževala stike z oigani-ziranim kriminalom iz Latine, je tudi napadla krožek Stranke komunistične prenove v Aprilii in ranila njegovega tajnika. MILAN / PO 30 LETIH Za korak bliže resnici o pokolu v Kmečki banki Vpleteni italijanski neofašisti in sodelavec ameriške službe Cia MILAN - Skoraj trideset let po atentatu se je italijansko sodstvo končno le približalo resnici o pokolu v Kmečki banki na Trgu Fontana v Milanu, kjer je 12. decembra 1969 bombna eksplozija ubila 16 ljudi, nad osemdeset pa jih ranila. Milanski sodnik Francesco Salvini, ki vodi del preiskave o atentatu, je baje dokončno ugotovil storilce atentata. Med njimi naj bi bili pripadniki italijanske neofašistične in prevratniške desnice, katerih odgovornost je sodstvo že večkrat raziskovalo, soudeležen pa naj bi bil tudi sodelavec ameriške obveščevalne agencije Cia. Novice o izsledkih sodnika Salvinija so Se zelo skope. Vendar vse kaže, da naj bi storilci in odgovorni za atentat padovanska neofašista Franco Freda in Gio-vanni Ventura, njun beneški somišljenik Delfo Zorzi, ki vodi uspešne trgovske posle na Japonskem, in informator obveščevalne službe Carlo Digilio. Do teh rezultatov se je Salvini dokopal s pomočjo samega Digilia, ki se je skesal in katerega se je Cia znebila, in martina Siciliana, beneškega neofašista, ki je bil vpleten tudi v nekatere atentate v Trstu. Digilio naj bi priznal, da je on preskrbel razstrelivo za atentat, Freda pa naj bi prispeval mehnaizme za tempiranje. Sodelovanje s Sicilianom ih Digiliom je bil vzrok zaradi katerega je sodnik Salvini prišel navzkriž z beneškim kolegom Cassonom, ki je tudi raziskoval nekatere aspekte strategije napetosti in terorja. POLITIKA / NAČRTI VODITELJA HRASTA _ D’A!ema vztraja pri »razširitvi« DSL Odločno nasprotovanje ustanovitvi nove demokratske stranke - Kaj pa Veltroni? RIM - Massimo Dilema (na sliki) vztraja pri potrebi po koreniti preo-snovi Demokratične stranke levice, ki naj bi se s prihodnjim vsedržavnim kongresom razvila v nov osebek evropske levice. Vodja Hrasta torej hoče razširiti "politična obzorja" Hrasta, vključiti vanj socialiste oziroma bivSe socialiste ter vse, ki se prepoznavajo v sodobni socialdemokratski in reformistični levici. D’Alema je v intervjuju za TG3 spet ponovil, da odločno nasprotuje ustanovitvi demokratske stranke, za katero se je dolgo časa zavzemal Walter Veltroni. Podpredsednik vlade je v zadnjih tednih nekoliko revidiral svoja stališča in se deloma približal D’Alemi, čeprav močno verjame v bodočnost levosredinske Oljke. Tajnik DSL je glede tega nekoliko previdnejši in tolmači gibanje Oljke le kot pisano koalicijo različnih levičarskih in sredinskih komponent. Medtem ko se D’Alenia zavzema za določeno zbližanje s Komunisti; čno prenovo, je Veltroni prepričan, da gre za p°v; sem različni politicn1 enoti, ki imata malo sku' pnega, čeprav sta obsojeni na dialog. V Demokratični stranki levice je pravzaprav že v teku predkongresno soočenje, ki bo dosegi0 višek na vsedržavnem kongresu. Jeseni bod° pokrajinski in deželn1 kongresi. Kot kaže, Ie dobršen del članstva na stališčih, ki jih zagovarja D’Alema, odkrite kritike in pomisleki pa bajajo zlasti iz vrst kom-ponente demokratični!1 komunistov. Veltroni se najbrž ne bo spustil v predkongresno polemiko s tajnikom. REGGIO CALABRIA / SPOLNO NASILJE Ubili priletnega posiljevalca Ustrelili sta ga s pištolo, ker ju je s silo skušal prisiliti k ljubljenju REGGIO CALABRIA -Rad se je družil z mladimi dekleti in to mu je bilo usodno. Umrl je, ker je hotel eno od njih s silo prisiliti k ljubljenju. Žrtev lastne pohote je 61-letni podjetnik Anto-nino Giordano iz Reggio Calabrie. Po dosedanjih izsledkih preiskovalcev je Giordano v ponedeljek povabil na dom mladi znanki Fernando Campi-si in Simono Polifone. Kaže, da je podjetnik kmalu prešel od besed k dejanjem in je skušal pri- BTP BUONI DEL TESORO POLIENNALI S TRILETNO IN PETLETNO ZAPADLOSTJO ■ Triletne in petletne obveznice BTP se koristijo od 1. julija 1996 in zapadejo 1. julija 1999 za triletne in zapadejo 1. julija 2001 za petletne. ■ Bodisi triletne kot petletne obveznice dajejo letno 8,25% bruto obresti, izplačljive po davčnih odbitkih v dveh obrokih: 1. januarja in 1. julija za vsako leto trajanja posojila. ■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem brez osnovne cene. ■ Dejanska čista donosnost prejšnje izdaje triletnih in petletnih BTP je znašala 7,34% oziroma 7,60% letno. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Privatni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 30. julija. H Obveznice BTP se koristijo s 1. julijem 1996; ob vplačilu (5. avgusta) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. B Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. B Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. B Podrobnejše informacije nudi vaša banka. siliti Polifonejevo naj bi se ljubila z njim. Medtem ko se je dekle upiralo, je njena prijateljica stopila v sobo, kjer je imel podjetnik pištolo. Najprej je Giordana ranila v bok, nato pa spet spročila. Podjetnik je okrvavljen omahnil, razjarjena Simona pa je tudi sama dvakrat streljala proti podjetniku. Dekleti sta skušali umor prikriti tako, da sta odnesli nekaj dragocenih predmetov kot da bi bil podjetnik žrtev ropa. Toda preiskovalci so jima prišli kmalu na sled in ju aretirali z obtožbo namernega umora. POŠTA / ZAGOTOVILO MACCANICA Kmalu bo prenovljen in posodobljen poštni kodeks pa dopušča možnost sto kombinacij in ne zadošča več potrebam. Z novic1 kodeksom bodo zagotovili nove številke osmcj1 »najmlajšim« pokrajinam, poleg tega pa spre' menili številke za pokrajine Gorica, Pordenofl-Isernia in Oristano, kate' rih šifra je sedaj se vezana na druga pokrajinska glavna mesta. Po zagotovilu ministra za pošte bo novi sisteC1 kodiranja nared prih0( dnje leto. Omogočil naj C1 hitrejše delo z mehanizacijo, pa tudi pri ročni 0e' litvi pošte naj bi olajša delo zaposlenim. RIM - Postna uprava pripravlja na posodobitev poštnih kodeksov. Trideset let po njegovi uvedbi bo kodeks, ki naj bi omogočil hitrejše dostavljanje pošte, posodobjen tako, da bo možnih sto tisoč različnih kombinacij namesto sedanjih dvajset tisoč. Posodobitev poštnega kodeksa je napovedal minister za pošto in telekomunikacije Antonio Maccanico. Prenovitev kodeksa je nujna, ker je število italijanskih pokrajin naraslo od 95 na 103, sedanji kodeks, pri katerem pokrajino označujeta prvi dve Številki, RIM / ODLOČITEV SODNIKA Merola spet na prostosti Indici o njegovi vpletenosti v klavrno zgodbo pa ostajajo BIELLA - Valerio namreč, da je glede na bremenili tudi gled® čas, ko je bil zaprt in Merola je spet na pro stosti: sodnik Paolo Bernardini iz Bielle je odločil, da mu prekliče hišni pripor, v katerem je bil teden dni, potem ko je deset dni prebil v rimskem zapora Regina Coeli. Bernardini je Merolo, ki je obtožen spolnega nasilja nad mladimi, še ne polnoletnimi dekleti, ki so upala na blestečo kariero kot manekenke, zaslišal v sredo. Znani voditelj televizijskih oddaj je sodniku izročil nekaj dokazov (videokasete in pisma), ki naj bi potrjevali, da ni bilo nobenega nasilja, da se je vse dogajalo s pristankom deklet. Bernardini je bil sicer drugačnega mnenja in je zapisal, da predstavljene videokasete niso razbremenile Merole, vendar je kljub temu preklical hišni pripor. Menil je na velikanski odmev, ki ga je afera imela, kaj malo verjetno, da bi taka dejanja ponovil. Pojasnil je, da še vedno obstajajo težki indici o Merolovi krivdi. Nekoliko se je olajšal njegov položaj v zvezi z neko mladoletnico, ki naj bi jo analno posilil (dekle naj bi mu tudi po domnevnem nasilju pisalo in se z njim želelo srečati ter imeti spolne odnose, kar bi bilo težko verjeti, če bi bila žrtev nasilja), vendar se nič ni spremenilo glede drugih štirih primerov. Sodnik na primer pravi, da omenjena videokaseta prikazuje le revijo deklet, iz česar pa ni bilo mogoče priti do nobenega zaključka o nameri neke Fatime M., da bi takoj zatem imela spolne odnose z Merolo. Poleg tega naj bi ga indici neke rimske natakati; ce, ki je želela postati manekenka, in dveh drugih deklet, ki naj bi jih silil v prostitucijo. Za nadaljevanje hišnega pripora pa se je zavzemal javni tožilec Alessandro Chionna, ki vodi preiskavo, v katero sta vpleteni tudi drugi dve znani te; levizijski imeni, Gig1 Sabani in Gianni Bon-compagni. Skupaj s Chionno pri preiskavi sodeluje tudi javni to; žilec Nicola Seriani, k1 je novinarjem potrdil, kar je rekel že Bernardini, in sicer, da so Merolo izpustili, ker ni več nevarnosti, da bi spet počenjal to, cesar ga obtožujejo. Prel' skava se medtem nadaljuje (nekateri omenjajo, da bo Se marsikaj prinesla na dan, češ da so vanjo vpleteni tudi nekateri politiki). DEŽELNI SVET / SVETOVALCI SO ZA TEDEN DNI ODLOŽILI POLETNE DOPUSTE NOVICE Se ni jasno, ali bodo sploh začeli razpravljati o zakonu o parkih Senator Camerini: Pri zaščiti Krasa prisluhniti mnenju domačinov Deželni svetovalci so Za en teden odložili poletne dopuste, Se ni jasno Pa> o Cem bodo sploh razpravljali na sejah deželne skupščine, ki naj bi neprekinjeno zasedala °d torka do petka. Na dnevnem redu sta zakone o parkih in naravnih rezervatih ter o oskrbi Prizadetih, kaj se bo zgodilo v torek pa je nemogoče napovedati. Ce sodimo po zelo napetem vzdušju na petko-vi seji lahko napovemo, da bo ”Forza Italia" vztrajala pri obstrukciji, Cecottijeva večina pa na stališču, da je treba pred dopusti za vsako ceno odobriti zgoraj omenjena zakona. Ta klavrni ”-Ping-pong“ med opozicijo in večino, ki traja že dober teden, je ohromil delo skupščine in hkrati tudi skoraj popolnoma zasenčil vsebinsko plat obravnavanih proble-ntov. Politika (z majhno Začetnico) je žal spet postavila v ozadje vsebinsko soočanje. Na tapeti je glede tega vec možnosti in hipotez. Nekateri si prizadevajo, da bi vprašanje Krasn formalno ločili od krajinske zaSCite preostalega deželnega ozemlja, drugi Pa (med njimi MiloS Bu-orn), da bi natančneje opredelili vlogo in namembnosti načrtovanih medobčinskih parkov (-ab parka), s tem, da bi Uravnovešeno izpostavili Pristojnosti občinskih uprav in Kraške gorske skupnosti. Okrog tega vprašanja obstajajo pogo-P za politični dogovor znotraj večine, ki uživa Podporo tudi deželne Zelene liste, medtem ko ________________DOLINA / SVEČANOST NA VAŽKEM TRGU_________________________ Dolina se je spomnila 50. obletnice postavitve spomenika padlim VZPI predala oskrbo prenovljenega spomenika društvu V. Vodnika DOLINA - S svečano prireditvijo so sinod v Dolini proslavili 50. obletnico spomenika v NOB padlim vaSCanom. Že pol stoletja je namreč minilo od odkritja kamnitega obeležja sredi te breške vasi, ki se je med prvimi na Tržaškem v takojšnji povojni dobi oddolžila spominu svojih padlih vaščanov. Na svečanosti, ki je na glavni vaški trg privabila številno občinstvo, sta spregovorila Filibert BenedetiC in Paolo Šema. Slavnostna govora je obogatil kulturni spored, v katerem so nastopili Pihalni orkester Breg, moški in dekliški zbor Valentin Vodnik, s podajanjem partizanskih poezij pa Drago Slavec, Sergij Ota, Anica Slavec, Vojteh Lavriha, Tatjana Jercog, Mitja Švab in Jasna Pangerc. V imenu občinske uprave je spregovoril podžupan Aldo Stefančič. Svečanost je uvedlo polaganje vencev, slavnostno pa jo je sklenil združeni nastop godbenikov in pevcev. Pomembnost dogodka je bilo tudi v tem, da je krajevna sekcija VZPI-ANPI ob tej priložnosti predala spomenik v varstvo domačemu kulturnemu društvu Valentina Vodnika. ima tržaški del zelenega in naravovarstvenega gibanja o tem Se velike pomisleke. V zvezi s Krasom se je oglasil tudi senator levosredinske koalicije Oljke Fulvio Camerini, ki priznava, da obstajajo v Prodijevem zavezništvu različna in tudi nasprotujoča stališča o tem vprašanju: Senator soglaša z ustanovitvijo Kraškega parka, podpira pa t.i. aktivno zaščito teritorija, ki torej ne more mimo potreb in pričakovanj kraškega prebivalstva. V svoji izjavi Camerini omenja Budinova stališča, ki izpostavljajo dejstvo, da občinski urbanistični načrti že v teh pogojih zelo ščitijo kra-ški teritorij in da se torej ni treba bati, da se bo v prihodnosti dogajalo nasprotno. Nov deželni zakon, tudi če bi hotel; ne bi mogel pozidati Krasa, kot trdijo nekateri zeleni. Ugledni zastopnik Oljke je vsekakor mnenja, da bi bilo treba na nek naCin zemljepisno in normativno povezati zavarovana področja (Devinske stene, Medvedjek, Doberdob, Glinščico in Volnik) v eno samo celoto, torej v park, s katerim bi soglašali tako zeleni in naravovarstveniki kot Kraševci. Camerini poziva vse komponente Oljke, ki so glede tega v nekaterih aspektih skregane med sabo, naj z uravnovešenim in umirjenim dialogom premostijo znana razhajanja in naj z upoštevanjem raznovr-stih potreb ter pričakovanj pridejo do splošno sprejemljive rešitve. TRIBUNA Kras, poštenost in postopnost V veliki večini smo za to, da se ustanovijo naravni parki tudi v naši deželi in v tem okviru tudi na Krasu. Vprašanje je, kako narediti, da bi ti ukrepi povzročili - predvsem pri domačinih - veliko veC sodelovanja in podpore, kot nerazumevanja in nasprotovanja; kako narediti, da bi domači ljudje spoznali in preverili, da ti ukrepi ne prinašajo škode, marveč korist nam in na sploh. Meni se zdi, da je odgovor v postopnosti in v poštenosti. Zakaj v postopnosti? Ker imamo vse možnosti, da danes že zaščiteni teritorij na Krasu ohranimo in ovrednotimo tako, da del tega namenimo parku v smislu državnega zakona (pet rezervatov, Doberdobsko jezero, Devinske stene, Volnik, Medvedjek in Glinščica), del pa medobčinskemu parku v smislu deželnega zakona. V enem in v drugem primeru gre za področja, ki so že zaščitena z regulacijskimi načrti, ki tam ne dovolijo nič druge- Miloš Budin, podpredsednik deželnega sveta FJK ga kot sečnjo, košnjo in tradicionalno kmetijstvo. Z ustanovitvijo parkov bi bila med medobčinskimi in »državnimi« parki razlika le v tem, da bi bil v slednjih režim strožji, ker bi bil prepovedan lov in bi bili ti najbrž v večji meri namenjeni javnosti. Vse to izhaja iz deželnega zakonskega osnutka (ki ga lahko še izboljšamo), proti kateremu je bila prirejena nedavna manifestacija Zelenih na Trgu Ober-dan. Z manifestacijo se nisem strinjal iz dveh razlogov. Prvič, ker je bila proti omenjeni postopnosti (delno »državni«, delno medobčinski park), ki je zame potrebna, Ce želimo, da parki uspešno prodrejo med ljudmi; drugič pa zato, ker je bila osnovana na neresničnih dema-goških geslih in trditvah (proti cementifi-kaciji Krasa in podobno), ki so zavajale javno mnenje s širjenjem dezinformacije, ki je bila žaljiva do kraških županov in javnih upraviteljev. Znano je namreC, da so regulacijski načrti kraških občin že zdavnaj zaščitili večje površine od tistih, ki jih predvideva zakon Belci! Zakaj potem geslo »Za zaščito Krasa« na manifestaciji, ki je bila proti zakonskemu osnutku, ki so ga kra-ški župani podprli? Tako so namreC le-ti izpadli kot tisti, ki naj~^ bi bili pripravljeni uničiti na Krasu še to, kar niso že doslej... Nesprejemljivo in politično nepošteno! Med drugim je to manifestacijo za tako dezinformacijo robato izkoristil tudi »11 Pic-colo«. Skoda, ker sožitje gradimo tudi na odnosu do Krasa in s poštenim informiranjem! Primerni deželni zakon za parke bomo lahko izoblikovali s potrebno mero premišljenosti, s spoštovanjem za delo drugih, s strpnostjo in predvsem, Ce tega vprašanja ne bomo skušali izkoriščati z demagogijo in dezinformacijo v pristranske politične namene. Zal bo najbrž potrebno še nekaj Časa! Fotografski natečaj o doživljanju Opčin OPČINE - Kulturni krožek ”Ob petini - La Rupe" že veC let skuša z raznimi pobudami doseCi cilj, ki so si ga zastavih ustanovni člani, in sicer spodbujati zavest o potrebi vzajemnega poznavanja oz. sožitja med slovensko in italijansko skupnostjo, ki živita na Opčinah. Krožek prireja fotografski teCaj na temo »Doživljanje Opčin: vas ljudje in Cas«. Naslov je povzet po znani knjigi, Id jo je izdalo KD Tabor. Predvideni sta dve starostni kategoriji (Under 16 in Over 16), vsaka od obeh pa je razdeljena v dve sekciji: Cmobele in barvne fotografije. Vsak udeleženec lahko predstavi največ štiri fotografije na sekcijo, v formatu najmanj 18x24 cm in največ 30x45 cm. Na hrbtni strani morajo biti navedeni podatki avtorja, naslov fotografije in leto nastanka le-te. Fotografije morajo biti predložene na Cmem kartončku formata 35x50 cm. Na hrbtni strani kartončka ne sme biti nobenega razpoznavnega znaka. Vpisnina znaša 10 tisoč lir za eno sekcijo, ali 15 tisoč lir za dve. Dela v skrbni embalaži, zato da bodo lahko vrnjena (tudi po pošti), morajo dospeti najkasneje do 20. ure v soboto 14. septembra letos na sledeči naslov: Kulturni krožek La Rupe - Ob petini, Proseška ulica 109 -34016 Opčine - Trst (tel. 040/214407). V Vidmu letos tudi poletna loterija VIDEM - Iznajdljivi prireditelji videmskih poletnih prireditev so si za financiranje raznih pobud zamislili tudi loterijo. Srečke (cena tri tisoC lir) prodajajo po mestnih trgovinah in lokalih. Žrebanje bo prvega septembra. Lastniki izžrebanih srečk si bodo lahko (seveda brezplačno) ogledali gledališke prireditve v milanski Scali in v tržaškem gledališču Verdi. GLASBA / NATEČAJ ALPE JADRAN Za mlade glasbenike priložnost uveljavitve v širšem prostoru TRST - Tudi letos bo v Trstu mednarodni natečaj v kompoziciji sodobne glasbe »Alpe-Ja-dran glasbe in umetnosti«, ki ga že Četrto leto zapored organizira pokrajinsko združenje »Centro Promozione« s sodelovanjem deželnega odbora »Arci Nuova Associazione«. Pokrovitelji natečaja so Dežela Furlanije-Julijske krajine, Pokrajina Trst in Občine Trst. Na kratko smo se pogovorili z organizatorko letošnjega natečaja Nurio Kan-zian, ki nam je razložila zamisel natečaja, ki združuje mlade glasbenike iz držav med Alpami in Jadranom. »Zamislili smo si tak natečaj, ki bi pomagal mladim glasbenikom tega območja do uveljavitve na mednarodni ravni. A ne samo to, natečaj Alpe Jadran glasbe in umetnosti skuša postaviti temelje za sodelovanje med umetniki bodisi v Italiji kot drugod. Spoznali smo, da je zamisel pozitivna, saj smo na prvem natečaju imeli samo petnajst prijavljenih, v teku let pa se je število udeležencev natečaja dvignilo in je bilo predstavljenih kar na šestdeset skladb.« Kaj pa o nagrade? »NateCaj vključuje dve različni nagradi, "Nagrada Alpe Jadran”, za katerega se lahko potegujejo glasbeniki, ki so že diplomirani ali pa so tik pred diplomo, in pa še "Deželna nagrada”, za katero pa lahko konkurirajo samo glasbeniki iz naše dežele, ne glede na to, ali so diplomirani ali ne. Pou- dariti pa moram, da poleg denarne nagrade, ponudimo zmagovalcu nekaj zelo zanimivega: to je možnost sodelovanja na bienalu mladih umetnikov iz Sredozemlja, ki se bo tokrat leta 1997 v Turinu. S to na-daljno možnostjo pridobi glasbenika še večji ugled in odmev v umetniškem svetu. Vseeno pa morajo glasbeniki izpolnjevati tudi določene pogoje, da se lahko prijavijo za ta natečaj. Jasno. Pogoj za sprejem kandidatov so prav leta. Kdor hoče konkurirati za "Nagrado Alpe Adria” ne sme biti starejši od 32. let, za "Deželno nagrado” pa je starostna meja 30 let.« Vsakič ste za nateCaj določili tudi tematiko, po kateri naj bi se skladatelji zgledovali pri pisanju skladb. Ali ste tudi za letošnji natečaj določili tematiko? »Tokrat ne le eno, marveč celo tri. Opredelili smo se za "mini-mal mušic”, "jazz” in "etnično glasbo”. Etnično glasbo smo uvrstili v tematiko tega natečaja prav zato, ker se spet prebuja zanimanje do ljudske glasbe in do raziskovanja ljudskega glasbenega izročila.« Na koncu pa bi želeli, da bi nam povedali, komu naj se zainteresirani glasbeniki lahko javijo. »Vpisnine je treba predložiti na “Associazione Centro Promozione”, ulica San Pelagio 6/B Trst do 30. oktobra 1996, za pojasnila pa zainteresirani lahko kličejo na telefonsko številko 040/350320.« PAN ILLVJEVO SVARILO / ZASKRBLJUJOČI PODATKI MERILNIH NAPRAV JAVNE ZDRAVSTVENE SLUŽBE V središču zastrupljen zrak Ukrepi za omejitev prometa niso učinkoviti: od kor je občino delno »popustilo«, je onesnaženje zdaleč preseglo dovoljeno stopnjo - Vsako leto v Trstu 15 primerov roko zarodi izpušnih plinov Trgovina in promet, kriza in rak Sinoči je tržaški župan izdal poziv javnosti. Sporočilo v bistvu obravnava dilemo, ki je za Illyja lažna in zavajujoča, po kateri se je treba spoprijeti ali s težavami, s katerimi se otepa tržašaki trgovski sektor ali pa z nevarnostjo za zdravje, ki jo predstavlja previsoka stopnja onesnaženosti zraka. Samo v okviru politikantske špekulacije lahko postavljajo alternativo med možnostma »mrtvi zaradi lakote« in »mrtvi zaradi raka«, pravi župan, in zahtevajo prost dohod vozil do praga vsake prodajalne, češ da je to izhod iz krize. Krize trgovskega sektorja niso povzročili nedavni občinski ukrepi za omejitev prometa v mestnem središču, razlogi so globlji in se je treba z njimi resno spoprijeti. Urejen promet, h kateremu mora prispevati vsak odgovorni voznik, je pravtako pomembno vprašanje, ker gre za zdravje vseh nas, tudi trgovcev. Cas je, da Trst ne razpravlja več o tem, če je manj hudo umreti zaradi lakote ali pa zaradi raka, pač pa o tem, kako hoče živeti, zaključuje svoj poziv župan Hly. Omejitev prometa, ki jo je uvedla tržaška občinska uprava letos spomladi, ni zalegla: onesnaženost zraka še vedno presega dovoljeno stopnjo zlasti glede ben-cena. in izvedenci menijo, da povzroča v Trstu ta rakotvorna snov vsaj 15 primerov raka na leto. Če ne bodo vozniki znali sami omejiti prometa, bo občinska uprava posegla z drastičnimi ukrepi, da bo zagotovila vsem občanom osnovno pravico do zdravja. To je sporočilo župana Illyja, ki ga je posredoval javnosti na opoldanski tiskovni konferenci, zvečer pa še s komunikejem, ki ga objavljamo na tej strani, in to na podlagi dramatičnih podatkov, ki so jih registrirali v merilnih postajah Zdravstenega podjetja. Kot izhaja iz tabele, presega količina bencena celo za trikrat dovoljeno mero (ki je po mnenju izvedencev vsekakor že zelo visoka) in to tudi potem, ko so 8. marca letos začeli veljati ukrepi tržaške občine za omeje- Ko je promet otežkočen, je onesnaženost zraka večja (Foto KROMA) vanje prometa v mestu. Na Garibaldijevem trgu pa se je onesnaženost spet povečala junija, torej potem, ko je občinska uprava pod pritiskom trgovcev privolila v ponovno odprtje D’Annunzi-ovega drevoreda tudi za vozila brez katalizatorja. V prvih treh mesecih leta so trikrat zabeležili V zraku vse preveč rakotvornega bencena Srednja količina bencena v prvem polletju 1996 (mikrogrami na kubični meter zraka). Zakon dopušča največ 15 pgr/kub.m. Goldonijev tig Garibaldijev trg Ul. Pascoli januar 35 67 - februar 84 83 - marec 73 43 - april 95 51 35 maj 78 38 42 junij 66 46 39 tudi previsoko stopnjo ogljikovega oksida na (Goldonijevem trgu, medtem ko so v istem obdobju na Garibaldijevem trgu prekoračili dovoljeno mero kar desetkrat. Merilne naprave so sicer zabeležile krepko znižanje stopnje onesnaženosti v prvih tednih po uvedbi omejitve prometa, tudi v tem primeru pa, ko je županstvo »popustilo«, se je stopnja ogljikovega monoksida spet dvignila in je n.pr. junija dvakrat presegla dovoljeno mero 9 miligramov na kubični meter zraka. Negativne posledice ponovnega odprtja D ’Annunziovega drevoreda kažejo, kako je bil upravičen prvotni poseg, saj je potem stopnja onesnaženosti spet poskočila navzgor za 20 do 25 odstotkov, zimske vremenske razmere pa bi NOVICE Knjižnica v Boljuncu Uprava občine Dohna sporoča, daa bo občinska knjižnica v Boljuncu zaradi dopustov zaprta od 1. avgusta do 2,. septembra letos. Glasbena revija se izteka Potem ko so se v finale glasbene revije »Lo spa-zio non e mTopinione«, ki jo organizira »Proget-to Musika« (tržaška sekcija »Anagrumbe«) uvrstile skupine Dreamers, Judy Lee in Civility Rank, bodo ta teden še trije polfinali. V Red De-vil Pubu v Ul. Donota 4 se bosta jutri srečali skupini Janhaus in Licoff, v torek, 30. t.m. I. Tanče in 41 B, v sredo, 31. t.m. Jesus Saves in Siberia. V četrtek, 1. avgusta, in v petek, 2. avgusta, bo v vili Engelman nagrajevanje za kategoriji »izvajalcev« in »avtorjev«. Finalna faza, ki bo odločala o treh skupinah, ki se bodo udeležile koncerta sv. Justa skupaj s prvouvrščenim absolutno, ki ga je izbrala Žirija in prvouvrščenim z glasovi tukajšnjega italijanskega dnevnika, bo v Red Devil Pubu v dneh 5., 7. in 8. avgusta. Vodič skozi vinski svet V zgoniški gostilni "Guštin" tik ob županstvu bodo jutri, ob 16.30 predstavili vodič skozi vinski svet z naslovom Gnida al vino quotidiano. Publikacija, ki jo je izdala založniška hiša Arci-gola Slow Food, vsebuje kakovostno analizo vin in vinskih kleti iz vseh kotov Italije. Na srečanju bo torej mogoče preveriti tudi stanje trto-reje in kletarstva na Krasu. Predstavitvi vodiča, ki jo prireja Arcigola v sodelovanju z gostinsko sekcijo SDGZ, bo sledila malica s pokušnjo kra-ških vin. Kdor se je želi udeležiti, naj zavrti tel. št. 229123. S POMOČJO MEŠČANOV Agenti odkrili nove količine potvorjenega olivnega olja V okvim preiskave, o kateri smo nedavno že pisali, so agenti finančne straže zaplenili še okrog 2.000 litrov potvorjenega olja, oz. navadnega semenskega olja, kateremu so goljufi dodali klorofil, tako da je imelo prikupno temno zeleno barvo. Prodajali so ga kot olivno olje, vendar po zelo ugodni ceni, okrog 6-7 tisoč lir za liter. Poleg tega so agenti ugotovili, da je 1.500 litrov tega olja že šlo v prodajo (vendar zdravju ni škodljivo, čeprav odsvetujejo njegovo uporabo). Olje je bilo v glavnem v trgovinah, našli pa so ga tudi s pomočjo odjemalcev, do katerih se je finančna straža obrnila s prošnjo, naj posreduje morebitne informacije (telefonirajo naj na št. 040/304649 interno 2322 ah 040/306887). Potvorjeno olje je bilo v konfekcijah z naslednjimi imeni: »Cima del Gargano,« »Antichi Sa-pori«, »Oro di Puglia«, »Abbruzzese Olii«, »Sara«, »Capitanata«. Medtem je namestnik državnega prav-dnika L. Dainotti izdal nalog, da olje zaplenijo na vsem državnem ozemlju. Nasedel je goljufu Bil je prepričan, da je naredil dober posel: 300 tisoč lir za videokamero znamke »sony«, za katero bi moral drugače odšteti več kot milijon lir, predstavlja velik prihranek. Ko pa je odprl sicer originalen zavoj, v katerem je bila »videokamera« zapakirana, ga je čakalo bridko presenečenje: našel je le plastični ovoj, poln peska, tako da je teža zglodala »prava«. Moški, 30-letni jugoslovanski državljan S.D. z bivališčem v Trstu, kjer je zaposlen, je odšel na kvesturo in prijavil sleparijo. Povedal je, da je goljufa, ki mu je kamero prodal, srečal pri cerkvi v Rojanu: imel je okrog 45 let, delno sivih las, precej temne polti, govoril je z brazilskim naglasom, nosil je temna očala, bil je lepo oblečen, tako da ni zbujal suma. povzročile Se večji porast, je pojasnil odgovorni za kemijsko službo pri Zdravstvenem podjetju dr. Princi. Dr. Cornelio, odgovorna za javno zdravstvo pri tej ustanovi pa je orisala posledice onesnaženosti zraka zaradi izpušnih plinov vozil: najbolj škodujejo šibkejšim osebam, v prvi vrsti otrokom in starejšim ljudem, kvarno vplivajo na srce in na krvni obtok nasploh, pa seveda na dihala. Sama meja, ki jo določa zakon, nikakor ne zagotavlja popolne varnosti, je pristavila zdravnica, trikratno prekoračenje dovoljene mere pa povzroča letno približno 15 primerov raka na pljučih ali krvnega raka oz. levkemije. Kaj torej storiti? Zupan je nakazal nekaj izhodov iz prave krize, v katero je zašel Trst, Drevi na Gradu Tarantinovfilm, vRevoltellipa brazilska glasba Tržačanom se danes obeta bogata in pestra kulturna nedelja. Na Gradu sv.Justa bodo ob 21.30 predvajali film mladega ameriškega režiserja Quentina Taran-tina "Reservoir dogs“, ki so ga v italijanski verziji predvajali z naslovom "Hijene". Predvajanje prireja krožek Cappella Underground. V muzeju Revoltella, kjer sta na ogled razstavi Jima Dineja in Nina Perizija, bo drevi večer posvečen brazilski glasbi. Na terasi muzeja, ki je odprta do 24.ure, bo ob 21.uri nastopila skupina "Imagens do Bra-sil“. Na Trgu Cattedrale (-pred stolno cerkvijo) pa se nadaljujejo prireditve v sklopu pohude ”La sera del di di festa". Drevi ob 21.uri bosta nastopili gledališka skupina iz Rima ter glasbena skupina ”L’ensemble voca-le polivox“. ne da bi preostro zarezali v navade in potrebe tržaških voznikov. Ce pa vse to ne bo zaleglo, in preverili bomo že konec septembra, potem pa še enkrat meseca decembra, je napovedal Illy, potem pa bo občina primorana nastopiti brez kompromisov v korist zdravja vseh občanov. Po Illyjevem mnenju bi lahko k postopnemu znižanju onesnaženosti prispevalo: povečanje števila vozil s katalizatorjem (vendar tudi »zeleni« avtomobili izpuščajo precejšnje količine bencena, še zlasti pri nizki hitrosti); znižanje količine bencena v samem gorivu (v Trstu je že na razpolago bencin z 1% bencena pri črpalkah IP, Shell in Agip); povečanje kvote bencina po znižani ceni (poleg dosedanjih bonov za omejeno količino bencina, bodo kmalu na razpolago neomejena količina bencina po znižani ceni, kot predvideva deželni zakon), tako da bodo tržaški vozniki rabili vedno manj goriva z onstran meje (slovenski bencin namreč vsebuje 4% bencena); preverjanje izpušnih plinov in naravnanje motorjev vseh vozil brez katalizatorja v okviru pobude »modra nalepka«, ki bo zaključila prvi krog pregledov do septembra letos in zagotovila manj kvarnih izpuhov predvsem s strani starih avtomobilov; pet novih merilnih naprav, ki bodo omogočale skupno s sedanjimi tremi centralami stalno ___________ KINO ARISTON - 21.30 »Dead Man VValking«, r. Tim Robbins, i. Susan Sarandon, Sean Penn. EXCELSIOR - Zaprto zaradi dopusta. EXCELSIOR AZZUR-RA - 18.20, 20.10, 22.00 »Nome in codice Broken Arrovv« r. John Woo, i. John Travolta, Christian Slater. AMBASCIATORI -Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE 1 - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE 2 - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE 3 - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE 4 - Zaprto zaradi dopusta. MIGNON - Zaprto zaradi dopusta. CAPITOL - 17.40, 19.50, 22.00»L’esercito delle 12 scimmie«, i. Bruce VVillis, Brad Pitt. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Compagna di viaggio«, r. Peter Del Monte, i. Michel Picco-li, Asia Argento, Lino Capolicchio. LUMIERE - 18.00, 20.05, 22.10 »Dead Man«, r. J. Jarmusch, i. J. Depp. preverjanje onesnaženosti in torej prilagajanje prometa; splošni načrt za mesy tni promet z novimi omejitvami še zlasti v strogem mestnem središču, predvsem pa z uvedbo novih hitrih vpadnic, da bi bilo manj zastojev v prometu. Vse to pa ne bo zaleglo, je pristavil Illy, če ne bodo vozniki sami omejili prometa: vse preveč ljudi se pelje z avtomohilom tudi na kratke proge po mestu, ko pa bi lahko izkoriščali parkirišča na robu središča in se peljali z javnimi prevoznimi sredstvi ali pa velikokrat tm di peš. Mestni redarji, ki jih je končo dovolj, bodo odslej neizprosni in krepko kaznovah vse primere nedovoljenega parkira; nja, ki ovirajo promet. Ni namreč dopustno, da brezvestni avtomobilisti škodujejo zdravju vse skupnosti, v kateri je - tega ne smemo nikoli pozabi; ti, je poudaril Illy - vsaj polovica ljudi, ki nikoli ali zelo poredkoma rabijo zasebno vozilo, med samimi vozniki pa je največ takih, ki se vedejo vestno in spoštljivo do zakonov in do soobča- nov. Jutri bosta praznovala 40. obletnico poroke Olga in Giorgio Abrami Obilo sreče v nadaljnjem skupnem življenju jima želijo vsi domači, posebno pa mala Giorgia-Christine Z maturantskega izleta sta se vrnila Irena m Martin Rustja zato jima Sele zdaj lahko čestitava za uspešno opravljeno maturo stric Drago in sestrična Alenka BI PRIREDITVE DOM PRISTANIŠKIH delavcev - Briščiki: v sredo, 21. avgusta, bo ob 21. uri koncert In ti Uh' mani. Predprodaja vsto; pnic pri UT AT v Pasaži Protti. g3 ČESTITKE Nazarjevi ulici na Proseku bo danes ugasnil štiri svečke JAKOB; Vse lepo mu voščijo vsi njegovi in prijatelj Z.B. V Ricmanjih se spet veselijo. Igorju, Nives in Mateju se je pridružil mali MAURO. Da bi zrasel v krepkega fantka mu želijo Anja in Erik z družino. Na Kmetijski tehnični Soli v Gradišču je z lepim uspehom maturirala SIDONIJA RADE-TIC iz Medjevasi. Iskreno ji čestitamo in želimo nadaljnjih uspehov, Martin, Peter, Vanda, Anita in Ivo. KD PRIMORSKO do 29. julija v BOROVEM GOZDIČU V MAČKOLJAH Danes, 28. t. m. , ob 18,30 koncert Godbe na Pihala iz Marezig, ob 19.30 nastop folklorne skupine Karol Pahor iz Pirana, sledil bo ples z ansamblom HAPPY DAT, ki bo igral tudi jutri, 29. t.m., Kioski z jedačo in pijačo bodo delovali od 17. ure dalje. Toplo vabljeni! -lBA2(o)WOEA- SK DEVIN Prireja V PRAPROTU Športni PRAZNIK Danes, ob 9.30 tekma z gor-skimi kolesi za pokal Fiat Ciaiadori v korist UNICEF-u; °b 10.30 start neagonisticne-ga kolesarjenja; ob U. uri odprtje kioskov; oh 20.30 ples z ansamblom ADRIA KVINTET °b 22. uri TOMBOLA - dobitek 1.500.000,- lir Zadružna kraska banka TABORNIKI RMV OBVEŠČAJO, da se s taborjenja pripeljejo jutri, 29.t .m., ob 19. uri na sežansko avtobusno postajo VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 28. julija 1996 VIKTOR Sonce vzide ob 5.44 in zatone ob 20.39 - Dolžina dneva 14.54 - Luna vzide °° 18.43 in zatone ob 3.27. Jutri, PONEDELJEK, 29. julija 1996 MARTA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura ®aka 25,4 stopinje, zraCni Dak 1023,4 mb narašča, brezvetrje, vlaga 50-odstot-da, nebo jasno, morje sko-raj mirno, temperatura diorja 22,6 stopinje. Rojstva in smrti RODILI SO SE: Matteo J-temo, Giacomo Zidarich, Max Molaro, Chiara Coda-ten, Sara Perrelli, Sara Aruffo, Luca Zupančič, Matteo Del Ben. UMRLI SO: 70-letna Antonietta Glessi, 77-letna Anna Luches, 85-letni Mi-chele Trebbi, 74-letni Li-bero Vatta, 66-letni Fer-nando Fantacci, 75-letna Antonia Lucacich, 88-let-na Adriana Colombo, 99-letni Domenico Venier. □ LEKARNE NEDELJA, 28. julija 1996 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Unita 4, Ul. Masca-gni 2, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Vene-zia 3, Opčine - Proseška ulica 3. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Unita 4 (tel. 365840), Ul. Mascagni 2 (tel. 820002), Milje - Lungomare Venezia 3 (tel. 274998). OPČINE, Proseška ulica 3 (tel. 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Unita 4, Ul. Mascagni 2, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3. OPČINE, Proseška ulica Naročnikom in Bralcem Primorskega Dnevnika U želijo prejemati Časopis v kraju letovanja, priporoCa-tn°, da nas obvestijo vsaj Štiri dni pred odhodom na Počitnice na telefonsko številko 7796600 - vsak dan od 13.00 do 19.00 KROŽNO POTOVANJE x »KLASIČNA GRČIJA IN METEORE « iz Trsta - POMORSKA POSTAJA odhod 7. septembra 1.490.000 lir + tur. taksa •12 DNI • LADJA + AVTOBUS • SKUPINSKO POTOVANJE S SPREMLJEVALCEM IZ TRSTA + LOKALNI VODICI •VKLJUČENI OGLEDI IN EKSKURZIJE. PLOVBA Z NAJLUKSUZNEJSIM TRAJEKTOM V SREDOZEMLJU EL VENIZELOS Jp _ Informacije in rezervacije: sestante CIT VIAGGI _ Ul. S, Nicolo 1, tel. 040/360333 TERGESTE VIAGGI Mornarski drevored 205 (Barkovlje), Tel. 040/420545/ danes, 28. t. m., priredi TZ/žVNURJIrliNn mSasa LPGMamcs. na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici Od 17. ure bodo delovali kioski Zabaval Vas bo ansambel Ml Vabljeni! SKD J. RA POT E C /2/7\ prireja / 1., 2., 3., 4. in 5. avgusta IGRALI BODO Long Slunk, Status Symbol, Adria kvintet in Happy day 3 (tel. 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 (tel. 767391). Od PONEDELJKA, 29. julija do SOBOTE, 3. avgusta 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 (tel. 308248), UL Fabio Severo 112 (tel. 571088). BAZOVICA, UL Gruden 27 (tel. 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Venezia 2, Ul. Fabio Severo 112, Ul. Ginnastica 6. BAZOVICA, UL Gruden 27 (tel. 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 (tel. 772148). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVTTA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. aciie Donedeljka . ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. IZLETI KMETIJSKA ZADRUGA in Kmečka zveza iz Urad za informacije KZE deluje od poned do petka od 8. cfo 13. i m m!?č Grilanc E SERVIS TV - VCR S ANTENE TV - SAT Prosek 101 Tel. 040/251371 A. Marsich cementni izdelki material za gradbeništvo TRST -Dri cesta 202- lil. km Rocol (Callaia) anagr. St. 1683 Tel. 910806-Fax 910924 Cas' IVO PORTOROŽ -PORTOROSE SLOVENIJA BREZPLAČNA . VVELCOME * ^VSTOPNICA in DRINK Trsta obveščata, da organizirata dvodnevni izlet dne 28. in 29. avgusta na Radgonski sejem in kulturno zgodovinski sprehod po Ptuju, Ormožu in Laškem. Informacije in vpisovanje sprejemajo v Kmetijski zadrugi v Trst, tel. št. 382555 in na Kmečki zvezi, tel. št. 362941. ŠD BRDINA organizira pohod na Krn 12. in 13. avgusta. Vabljeni so vsi. Informacije na tel. št. 212859 in 226271 ob večernih urah. □ OBVESTILA PD KOLONKOVEC vabi elane in prijatelje na sestanek, ki bo v torek, 30. t. m., ob 21. uri na sedežu društva v Ul. Fia-nona 1. SKD TABOR - OpCine-Prosvetni dom - V okviru Tabora ’96 bo razstava ČLOVEK IN TRTA- VINOGRADNIŠTVO NA OPČINAH. Od jutri, 29. julija do petka, 2. avgusta sprejemamo od 16. do 19. ure razno kletarsko orodje in predmete. KNJIŽNICA P.TOMAŽIČ IN TOVARIŠI OpCine- Prosvetni dom bo avgusta zaprta zaradi počitnic. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA v Trstu in Odsek za zgodovino bosta zaprti zaradi letnih dopustov od 29. julija do 18. avgusta. OBČINSKA Knjižnica v Boljuncu bo zaprta zaradi dopustov od 1. avgusta do 2. septembra. MODELIRANJE krušne sredice - Kulturni krožek »La trama« prireja 3. in 4. avgusta seminar, na katerem bodo iz krušne sredice oblikovali prisrčne majhne cvetlične šopke in kompozicije Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: - AGIP UL Revoltella (vogal Ul. d’Angeli) Nabrežje O. Avgusta Istrska ul. (nasproti pokopališča) UL Carducci 4 Ul. Molino a Vento 158 UL A. Valerio 1 (univerza) MONTESHELL Ul. Giulia 2 Drevored Čampi Elisi 1/1 Drev. D‘Annunzio 73 Miramarski drev. 37 Nabrežje T. Gnili 8 SESLJAN -drž.c. 202 ESSO Trg Libert6 10/1 Ul.C. Battisti 6 (Milje). IP UL F. Severo 2 Drev. DAnnunzio 38/A UL Baiamonti 2 Miramarski drev. 213 ERG PETROLI Nabrežje N. Sauro 14 API Ul. F. Severo 2/5 Passeggio S. Andrea NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - UL F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) GODBA NA PIHALA c/t 6£czi*mcv jpirmrnk danes, 28.t.m v Trebčah Igral bo ansambel Kraški kvintet Delovali bodo dobro zaloteni kioski iz sadja, ki bodo uporabljeni kot dekoracija na glinenih in keramičnih vazicah, lončkih, kozarčkih, na plutovinastih zamaških, na škatlicah in na neštetih drugih predmetih. Za informacije telefonirati na št. 369024 od 13. do 16. ure. MALI OGLASI tel. 040-361888 SOBO oddajam za krajše obdobje. Tel. št. 228438. CLIO 1.4, letnik 91, metalno Črne barve v odličnem stanju prodam. Tel. št. 040/220540. PRODAM nekatere 040/228766. PRODAM knjige za 3. klasični licej. Tel. št. 635265. PRODAM harmoniko Bonpezzo stirikat oglaše-no, Črno barve novo. Tel. št. 272667 po 14. uri. PRODAM gorilnik Riello 8, 50-60.000 kalorij na plinsko olje, malo rabljen po ugodni ceni. Tel. št. 200133. PRODAM stanovanje, 108 kv.m., 6. nadstropje z dvigalom in ogrevanjem v zelo dobrem stanju v Ul. Montegna. Tel. št. 040/228390. PRODAM HIŠO Z VELIKO PRIZIDANO GARAŽO, primerna za poslovne ali obrtniške dejavnosti. V stanju nove izgradnje. Predel Kampa-nele. Razgled na morje. Široka dvoriščna vrata za avtomobile ali kombije in 300 kv. m uporabnega dvorišča. Pritličje: dve mali terasi, vhod s slačilnico, večja kuhinja, dnevna soba, soba, večja kopalnica s straniščem. Podstrešno nadstropje: vežica, velika zakonska soba, dvojna soba + manjša soba z možnostjo dodelave druge kopalnice. Dimenzije garaže: 12 m x5,5x3,7 n s tušem in straniščem, Tel. St. 040/327126-393016. PODJETJE IMSA iSCe uslužbenca z dobrim znanjem hvaškega/srb-skega jezika, morebitnimi izkušnjami iz komercialnega sektorja in z opravljenim vojaškimi obveznostmi. Zaželjeno je dodatno znanje angleščine in/ali nemščine. Pismene ponudbe s cur-riculum vitae pošljite na podjetje Imsa, Ul. Čase Sparse 78, 34070 So-vodnje ob SoCi (GO) z PODJETJE gradi in prodaja v Nabrežini direktno večvrstne hiše z vrtom in apartmaje različnih površin. Informacije tel. 040-228245 ali 0336/792758 oznako “Referent". Po telefonu ne dajemo nobenih informacij. ZAPOSLIMO vajenca z nekaj izkušnjami za prodajo elektromateriala s pisnim znanjem slovenščine in hrvaščine. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, C.P: 568, 34132 Trst, pod geslo “Vajenec". GRADBENO PODJETJE Edilscavi -Standrež - Gorica, Ul. Tabai 15 nujno zaposli tri specializirane, sposobne in dinamične delavce, tudi državljene Slovenije ( z znanjem italijanščine in urejenimi dovoljenji za delo): enega zidarja (specialista za betoniranje in ar-miranje), enega izkušenega voznika gradbenih vozil (eskavatorjev, itd.) z ustreznim vozniškim dovoljenjem (veljavnost v Italiji D/E kategorije) in enega polagalca asfalta. KAMNIT lijak z odtokom za vrt iščem. Tel. St. 220669 - proti večeru. NAŠLI smo šop ključev v Boljuncu v bližini gledališča. Tel. St. 228766. KUPIM knjige za 3. razred DTTZ Z. Zois. Tel. št. 228766. USPEŠNO inštruiram matematiko in poslovno matematiko za višje in srednje šole. Tel. št. 040/310954 v popoldanskim urah (Monika). HARMONIKAS Vam je na razpolago za poletno sezono. Tel. št. 272667 po 14. uri. NUJNO iščem delo v gradbenem sektorju. Tel. MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 6.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUEST-Ul. Valditivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697 St. 0481/78188 ob uri obedov. BELA, Črna in siva mucka iSCejo prijaznega in skrbnega gospodarja. Tel. St. 040/200916. PODJETJE išče knjigovodjo ali doktorja iz ekonomije z večletno prakso. Pisne ponudbe poslati na Publiest, Ul. Valdirivo 36/1 pod šifro »Knjigovodja«. MARIO in ONDINA GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci št. 17. OSMICO je odprl v Zgoniku Miro Žigon. SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600 ■ BARI 40 50 36 44 29 CAGLIARI 84 31 78 37 13 FIRENCE 15 39 32 13 85 GENOVA 25 56 33 54 46 MILANO 23 87 62 76 21 NEAPELJ 89 16 28 77 29 PALERMO 60 24 33 16 70 RIM 71 88 3 54 83 TURIN 13 . 46 52 38 60 BENETKE 49 76 90 61 7 ENALOHO X 2 1 1 1 2 X 2 1 X 1 2 KVOTE 12 71.479.300. 11 1.821.700 10 144.800 •• ZAHVALA Ob izgubi dragega Paola Crasnich se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala gospodoma Bogomilu in Vittoriu. Oce Ferruccio in srodniki Nabrežina, 28.7.1996 (Pogrebno podjetje Zimolo) ZAHVALA Ob izgubi najine drage mame Atene Korošec roj. Marcuzzo se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so z nama sočustvovali in jo pospremili na zadnji poti. Hči Claudia in sin Silvano Boljunec, 28.7.1996 ZAHVALA Ob izgubi dragega Marčela Cunje se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin. Svojci Rocol, 28.7.1996 ZAHVALA Celestin Dobrila Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala dr. Marjanu Spetiču in MPZ Upokojencev z Brega. Svojci Pulje, 28.7.1996 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Agostine Milcovich vd. Calzi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Svojci Gropada, Dolina, 28.7.1996 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sožalja ob izgubi naše drage Marije se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala darovalcem in nosilcem cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Svojci Bazovica, 28.7.1996 NOVICE Referendum o terminalu Snam bo v Tržiču 29. septembra Tržiški župan Adriano Persi je včeraj odločil, da bo občinski posvetovalni referendum o gradnji uplinjevalnika Snam pri Tržiču v nedeljo, 29. septembra. Tržiški občani bodo poklicani, da se izrečejo o spornem načrtu in to na osnovi referendumskega vprašanja, ki so ga predložili nasprotniki iz vrst odbora “No terminal”. Glede formulacije vprašanja je slišati nekaj kritik iz nasprotnega tabora, češ da bi poleg terminala morali biti zajeti vsi posegi, ki jih Snam obljublja na Tržiškem. Pobudniki referenduma pa odgovarjajo, da je sporen predvsem terminal in da se morajo občani izreči o le-tem. Referendum bo posvetovalnega značaja in ne bo pravno obvezoval občinske uprave, četudi so njeni predstavniki že večkrat napovedali, da bodo spoštovali voljo občanov. Glasovanje bo možno samo en dan, 29. septembra, od 8. do 20. ure in to le v 12 voliščih (navadno je ob volitvah v Tržiču 46 volišč). Občinski bazeni od jutri z novim podaljšanim umikom Športno združenje Gorizia nuoto obvešča, da bo od jutri v občinskih bazenih začel veljati naslednji urnik: odkriti bazen, od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure; pokriti bazen, od ponedeljka do petka od 20. do 21. ure. Združenje nadalje obvešča, da še sprejemajo prijave za “počitnice v bazenu” za enotedenske tečaje plavanja ter posebne tečaje za najmlajše in starejše občane. Informacije nudijo vsak delavnik, razen sobot, od 16. do 19. ure. Pokrajinsko vodstvo CGIL izvolilo nove člane tajništva Pokrajinsko vodstvo CGIL se je sestalo, da bi izbralo elane tajništva, ki bodo sodleovah z novim pokrajinskim tajnikom Valterjem Papaisom pri vodenju sindikata na Goriškem. Soglasno so bili izvoljeni štirje člani tajništva: tajnik konvinarjev Fiom Roberto Massera, član servisnega urada En-nio Mangifesta, tajnica Filcams Graziella Čampo Dali’ Orto in tajnik zaposlenih v javnem sektorju Paolo Del Ponte. Občinski svet v Doberdobu Jutri ob 20. uri je sklicana seja občinskega sveta v Doberdobu. Na dnevnem redu seje je pet točk. Med temi so odobritev računovodskega pravilnika, programskega sporazuma o ti. mestnem okrožju na Tržiškem ter odobritev treh osnutkov konvencij. Podaljšan rok za tečaje za diplomo srednje šole Šolsko skrbništvo obvešča, da je rok za vpis v tečaje za odrasle za pridobitev diplome o opravljeni nižji srednji Soh podaljšan do 10. avgusta. Na Goriškem sta predvidena dva tečaja in sicer na šoh Perco v Ločniku ter na šoh Giacich v Tržiču. Pred leti so podobne tečaje dopolnilnega izobraževanja organi-zirali tudi na nižji srednji šoh Ivan Trinko (v slovenščini), potem pa je zanimanje upadlo. Koordinacijski odbor za zaposlovanje prizadetih Na Pokrajini se je sestal koordinacijski odbor za zaposlovanje prizadetih. Odbor deluje v pokrajinskem merilu, koordinacijsko vlogo pa opravlja prav Pokrajina. Ustanovitev in delovanje takega organizma sta predvidena z deželnim zakonom. Sestanka, ki ga je sklical pokrajinski odbornik Razzini, so se udeležili predstavniki Zveze industrijcev, združenja trgovcev, pokrajinskega konzorcija za rehabihtacijo, zavoda INAIL ter urada za delo. Na sestanku so predstaviti rezultate prizadevanj v lanskem letu ter sprejeti odločitev, da se bo odbor odslej sestajal v rednih časovnih razdobjih. Predstavniki industrijcev in trgovcev so izrazih pripravlje- i§š nost na sodelovanje. BETON PRESS FARRA D’ISONZO - Ul. Gorizia 146 (ob državni cesti Gorica - Gradišča) - Tel. 0481-888027 ploščice sanitarije kadi za hidromasažo armature kopalniška oprema vrtna oprema ter kamini SOVODNJE / SREČANJE UPOKOJENCEV PROMET / NOVA PRIDOBITEV Posvet, balinanje in družabni večer Srečanje sta priredili občinska in okrajna zveza sindikata upokojencev SPI-CGIL Obvoznica pri Šempetru Zastoji v postopku za gradnjo avtoceste od Sela do Vipave Te dni so na območju med Rožno dolino in Šempetrom, pod Markovim hribom, odprli novo takoimenovano Sempetr-sko obvoznico. Ta je bila in je zelo potrebna, saj je doslej ves osebni in tovorni promet od mejnega prehoda Standrež-Vrtojba v smeri Ljubljane zelo obremenjeval promet v Šempetru. Prometa je sicer veliko manj, odkar so pred nekaj meseci odprli prvi odsek avtoceste v smeri Ljubljane od Vrtojbe do Sela. Avtomobilski promet med spodnjo Vipavsko dolino ter Šempetrom in Novo Gorico pa je zelo gost in nova obvoznica je zares bila zelo potrebna. Nekaj desetin metrov stran od mejnega prehoda Rožna dolina-Rdeča hiša je krožno vozlišče, od tam se dve cesti odcepljata, ena v smeri Šempetra, druga pa v smeri obvoznice in mednarodnega mejnega prehoda. Nad Vrtoj-bico in železnico so zgradili nekaj mostov, uredili so tudi stezo za pešce in kolesarje. Za izgradnjo ceste je poskrbela družba DARS, ki je pred kratkim na novo uredila tudi glavno cesto skozi Črniče. Prihaja pa do nekaterih zastojev pri oddaji del za drugo traso avtoceste od Sela do Vipave. Načrti so izdelani in odobreni, večina zemljišč je odkupljenih, nekateri lastniki pa se protivijo prodaji zemlje oziroma načinu, kako se ta odkupuje. Stroji in delavci zato mirujejo, čeprav bi lahko že bili na delu. Marko VValtritscb V Sovodnjah je bilo v torek, 23. t.m., celodnevno srečanje upokojencev. Priredili sta ga občinska zveza sindikata upokojencev SPI-CGIL in okrajna zveza omenjenega sindikata za Gorico. Dopoldne in popoldne so bila na vrsti športna srečanja, saj so pripravili mednarodni turnir v balinanju, popoldne in zvečer pa so udeleženci prisluhnili predavanju o pokojninah in socialnem skrbstvu. Tema predavanja je bila Italija in Slovenija v vlogi socialnih držav. Okroglo mizo, ki je ponudila zanimiv vpogled na stanje, težave in razlike glede nudenja socialne oskrbe starejšim občanom v Sloveniji in Italiji, je usklajeval Zdravko Peteani. Srečanje se je nadaljevalo v večernih urah najprej s koncertom moškega pevskega zbora Skala iz Gabrij pod vodstvom Mirana Rustje, nato pa še s prijetno družabnostjo, kjer je za glasbeno spremljavo poskrbel Štefan Nanut. Na balinarskem turnirju je nastopilo skupaj devet ekip in sicer pet moških in štiri ženske. V moški konkurenci so se pomerile ekipe iz Sovodenj, Vileša, Nove Gorice, Štandreža in Vrha (balinarski klub Danica). Na prvo mesto so se uvrstili balinarji iz Vileša, na drugo domačini iz Sovodenj. Med ženskimi ekipami je prvo mesto osvojila ekipa društva Danica z Vrha, drugo pa upokojenke iz Nove Gorice. Sodelovali sta še ekipi iz Gorice in Sovodenj. Na sliki (foto Bumbaca) nastop pevskega zbora Skala med srečanjem upokojencev POKRAJINA / KOMPROMIS Se o prijavi kurišč Po odložitvi roka na vidiku druge novosti Vsled številnih protestov in objektivnih težav v zvezi z izvajanjem zakona št. 10/91 o nadzoru nad delovanjem kurišč in emisijami je pokrajinska uprava pred dnevi podaljšala prvotno določeni rok za vlaganje samoprijav od 31. julija do 31. decembra 1996. Podaljšanje roka pa najbrž ne bo edina sprememba v očitno prenagljenem sklepu, s katerim je goriška pokrajinska skušala naložiti občanom novo in po oceni mnogih nepotrebno breme! O zadevi so razpravljali na sestanku načelnikov svetovalskih skupin v pokrajinskem svetu in predstavnikov pokrajinskega odbora. Sestanek je že pred nekaj tedni zahteval načelnik skupine DSL Maurizio Salomoni, da bi se na njem dogovorili o spremembi spornega sklepa uprave. Doseženo je bilo soglasje o predlogu, da se ob upoštevanju podaljšanega roka poiščejo drugačni in za občane manj obremenjujoči načini izvajanja predpisov. V prihodnjih dneh bodo sklicali tudi srečanje županov in predstavnikov javnih podjetij in konzorcijev za obravnavo vseh vprašanj v zvezi z zgoraj omenjenim zakonom. Podpisi proti novi vojašnici Odbor za varstvo in razvoj letališča poziva goriške občane, naj izkoristijo zadnje dni za podpis peticije proti gradnji financarske vojašnice na letališču. Podpise bodo zbirali do srede, v četrtek pa jih bo delegacija nesla v Rim na srečanje s predstavniki vlade. Podpise zbirajo na sedežu odbora (Verdijev korzo 109, tel. 82160), pri mizici pred ljudskim vrtom in v večernih urah na šagri pri Sveti Ani. IZLET/DOBERDOBSKI UPOKOJENCI OKOLJE / ZVEZA INDUSTRIJCEV Ogledi zanimivih krajev in prijetna doživetja na ekskuiziji v Cinque Terre Upokojenci iz Doberdoba so nam poslali v objavo gornji spominski posnetek, ki je nastal ob njihovem nedavnem večdnevnem izletu v Cinque Terre. Poleg ogleda teh lepih obmorskih krajev so se doberdobski izletniki podali še v La Spezio, Porto Venere in Piso, pred povratkom domov pa še preko Apuanskih alp do Riminija in v San Marino, tako da so si med ekskurzijo ogledali res številne lepe in zanimive kraje ter imeli polno prijetnih doživetij. Industrije! imajo težave z odpadki Kritike javnim upravam, ki da niso poskrbele za odlagališča Zveza industrijcev za Goriško vnovič glasno opozarja na nujnost, da se čimprej poskrbi za uničevanje oziroma predelavo industrijskih odpadkov in da se poiščejo ustreznejše rešitve tudi za odpadke iz gospodinjstev. Stanje se v zadnjih letih ni prav nič spremenilo, ugotavljajo pri Zvezi industrijcev. Industrijske odpadke so iz krajev na Goriškem vozili v druge pokrajine, celo izven dežele. Nerešeno ostaja vprašanje odlagališč za odpadni gradbeni material. Dežela ima neposredno pristojnost glede uničevanja strupenih odpadkov, a se stanje v zadnjih letih ni premaknilo z mrtve točke. Zveza industrijcev pravi, da se ne želi vmešavati v izbiro lokacij in načinov predelave oziroma uničevanja odpadkov ter v druga vprašanja, ki tako ali drugače zadevajo reševanje kompleksne problematike odpadkov. Zeli pa ponovno zelo glasni opozoriti, da je napočil že skrajni čas, da krajevne ustanove, ki so za to področje pristojne, vendarle sprejmejo odločitve ob spoštovanju državnih in evropskih predpiso)7. Nujno je, da se opremi]0 nekakšna zbirna odlagališča, da se zgradijo naprave za predelavo ati uničevanje ali odlaganj6 odpadkov. Nujno je, da ustanove, ki imajo pristojnost na tem področju-sprejmejo odločitve, kajti dosedanji način pristop3 ne vodi nikamor. GORICA / POLEMIKA Z DE2ELO MEJA / ISONZO - SOČA a PRIREDITVE Teritorialni pakt o problemih Goriške Pripravljalni sestanek pred srečanjem s Ce-cottijem - Stališče goriške občinske uprave Bomo sposobni zares odpraviti vse pregrade? Nova številka dvojezične revije Polemika z deželno Upravo, ki da pozablja na Goriško in jo diskriminira v primerjavi z drugimi Predeli Furlanije - Julij-ske krajine, se postopoma Polega. Jutri je v Trstu napovedano srečanje s Predsednikom deželne Uprave Sergiom Cecot-^ijem, ki je sklical goriške Institucionalne, družbene m gospodarske predstav-nike prav z namenom, da Se razčistijo razlogi za ne-®pglasja. Kot smo poroča-1 so polemiko sprožili sindikati CGIL, CISL in GIL, potem ko je deželna Uprava sklicala srečanje o Problemih Julijske krajine p s tržaškimi in brez go-riških predstavnikov. Pre-Cej olja na ogenj je nato Prilila goriška občinska uprava, ki je skušala izra-uiti priložnost, da bi se izvlekla iz politične osamljenosti, predvsem pa da bi zunanjim dejavnikom pripisala čimveč krivde za probleme mesta in s tem seveda odvrnila očitka od sebe. Prav občinska uprava se je včeraj ponovno oglasila. Izjava župana in odbornikov sledi pripravljalnemu sestanku komponent teritorialnega pakta za Goriško, ki so se včeraj sestale z namenom, da uskladijo stališča pred srečanjem s Cecottijem. Goriška uprava ocenjuje, da je bil včerajšnji sestanek koristen. Na srečanju z deželo, ugotavlja, bo treba opozoriti na izredno težko gospodarsko krizo, ki pretresa Gorico in vso pokrajino, in zahtevati takojšnje konkretne ukrepe. »Ne bomo več prenašali “pozabljivosti” v škodo Gorice«, mesta »ki predstavlja avtonomno kom-poneto dežele in zasluži zato enako dostojanstvo kot Trst ali Videm«, proglašajo občinski upravitelji. Pri tem očitajo deželni upravi zlasti to, da je prezrla obveze glede prometnih infrastruktur in razvoja goriškega avto-porta, ki »predstavlja najsodobnejšo in najbolj kompetitivno deželno strukturo za blagovni promet na osi Barcelona -Kiev«. Nadaljnje preziranje te stvarnosti »bi pomenilo zavestno voljo po neupravičenem privilegi-ranju drugih volilnih in municipalističnih interesov«, dajejo vedeti Cecot-tiju pred jutrišnjim srečanjem. ____FESTIVAL AMIDE! / NOCOJ NA GRADU Film o odprtih ranah terorizma Predstavil ga bo sam režiser in scenarist Domenico Calopresti »Ali je sploh res, da bomo čez pet let smeli odvreči naše prepustnice in prosto prečkati mejno črto?« To je vprašanje, ki ga bralcu zastavlja prvi stavek uvodnika v novi, dvaindvajseti številki dvojezične revije Isonzo - Soča, ki je te dni prišla v kioske v Gorici in širši okolici. Po podpisu dogovora o pridruženem članstvu bo Slovenija leta 2001 polnomočna članica Evropske zveze. To pa bo tudi leto praznovanja tisočletnice Gorice. Kaj nam bo vse to prineslo? Bodo res odpadle vse pregrade? Bosta sosednji mesti znali zares skupaj zakorakati v novo tisočletje? Razmišljanje uredništva ni prav spodbudno, saj ugotavljajo, kako goriški prekuhan oblastveni stan potiska glavo v pe- Fjesti bo nocojšnji gost festivala Sergio Amidei na goriškem gradu. Ob 21. uri odo v tekmovalnem spo-ij u predvajali njegov miški prevenec »La.se-cohda volta«, v katerem v 8 avnih vlogah nastopata ariI|i Moretti in Valeria Bmi Tedeschi (na sliki), slopresti, novo “odkritje” orettijeve neodvisne PrOduk;ciifi Sarhor film ip p aviur scenarija sKupaj jancescom Brunijem in Heidrun Schleef. , vjIm obravnava ob-°b)e terorizma ah bolje še i Prte človeške in druže-ene rane, ki jih je to ob-°bje pustilo za seboj. Mo-l1 Pooseblja profesorja uustrijske sociologije v _Urinu, Nekega dne ga Pretrese srečanje z mlado ensko. Sledi ji vse do za-P°ra, kamor se ženska ma vsak večer. Tako odk-Ju ’ "a S16 za bivšo terori-sh-0).^80’ ^ je 12 let prej s 6 ia a nanj- Iz srečanja ocasi razvije dvoumen odiios med njima... na festivalu G1 elJ Mathieuja Kassovit-zn ji! ocii0«, pretresljivo godbo mladosti in nasilja tal/ar*Šk;eSa predmestja, v ? Podobno zgodbam iz sakega predmestja. PREDSTAVITEV / KNJIGA GIORG1A GUZZONA Drevesno bogastvo Gorice v sliki in besedi Avtorje vodja občinske vrtnarske službe V primernem in z naslovom skladnem okolju v parku goriškega županstva so v petek predstavili knjigo, ki govori o parkih, drevoredih in nasploh zelenih površinah v Gorici. Naslov knjige je “Alberi a Gorizia”. Avtor je Giorgio Guzzon, vodja občinske vrtnarske službe in danes prav gotovo najboljši poznavalec zelenega bogastva, ki ga mnogi zavidajo našemu mestu. O založniški pobudi so na petkovem srečanju spregovorili podžupan Giorgio Noselli, odbornik Antonio Devetag, Lucia-no Viatori, Marino De Grassi v imenu založbe “Editrice La Laguna” in avtor, Giorgio Guzzon. Knjigi, ki je že v prodaji v knjigarnah, se predstavlja Odbornik Devetag govori na predstavitvi; avtor knjige v kar luksuzni obliki. Giorgio Guzzon je drugi z desne (foto Bumbaca) sek, kako so padli v pozabo predlogi o odpravi mreže na meji, načrti arhitektov za boljšo urbanistično povezavo z Novo Gorico ali pa zamisel Margherite Hack za skupni planetarij. »Cas beži, diplomacija in Evropa se premikata. Spi le Gorica...«, zaključuje uvodničar. Vsebina nove številke Isonzo - Soča je zato predvsem spodbuda, da bi se mesto predramilo iz otopelosti. V prispevkih prihajajo do izraza težnje in potreba ljudi po podiranju pregrad. V tem pogledu so dragocena osebna pričevanja treh “obmejnih ljudi” Maše, Terese in Vanje, razmišljanje Karla Černiča o Sloveniji v EU (Mejne pasti) in Nerea Battella v zvezi s tisočletnico (Od sobivanja do sožitja). Na isto tematiko je naravnan pogovor z novogoriškim županom Crtomirom Špacapanom, ki ugotavlja, da»Leta 2001 ne bo več izgovorov«. Goriški bralci bodo z revijo dobili tudi koristen dar: turistično karto Nove Gorice, ki jo tamkajšnja občinska uprava poklanja bralcem Isonza - Soče (zaradi omejenega števila izvodov je karta priložena samo izvodom revije, ki so v prodaji v Gorici. Nova številka revije prinaša še dosti zanimivega branja s prispevki o raziskavi javnega mnenja v Sloveniji (Tomaž Dimic), o vzgoji k solidarnosti v srednji šoli v Sta-rancanu (Anna Di Gia-nantonio), o pešačenju v Brdih (Aldo Rupel), o “samopotapljanju” Sklada Coronini (Leopolde de Gironcoli), o prihodu Pietra Gobettija v Gorico (Carlo Michelutti), o kostnici na Oslavju - spomeniku Duceju (Roberto Busolini). Številko dopolnjujejo še drugi prispevki, redne rubrike in pregledi dogajanja, pravljica in zanimivo fotografsko gradivo. Na sliki: naslovna OBČINA DOBERDOB v sodelovanju s KD Kremenjak vabi na večer Harmonika na Njivci, ki bo v torek, 30. trn., ob 21. uri na dvoriščui županstva. Nastopajo: Zoran Lupine, Denis Novato, Jan Leopoli in Patrick Kocjančič. H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - TAJNIŠTVO GORICA obvešča, da bo seminar za učitelje in profesorje slovenskih šol v Slovenj Gradcu od 25. do 30. avgusta. Prošnje sprejemajo odborniki SSS do 31. julija. □ OBVESTILA LJUDSKA KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL bo od 29. julija do 30. avgusta zaprta zaradi dopusta. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH je do 31. julija zaprta. V avgustu bo poslovala ob ponedeljkih, sredah in petkih od 15.'do 18. ure, ob torkih in četrtkih od 10. do 12. ure. OBČINA DOBERDOB sporoča, da je knjižnica do 2. avgusta zaprta zaradi dopusta. S_____________IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO organizira v soboto, 10. avgusta, izlet na Mašun nad Ilirsko Bistrico, kjer bo srečanje upokojencev Primorske. Avtobus bo odpeljal z mejnega prehoda pri Rdeči hiši. Vpisovanje bo na sedežu društva samo v sredo 31. t.m. med 10. in 11. uro. SPD GORICA priredi 25. avgusta avtobusni turi-stično-planinski izlet na Marmolado (z žičnico). Rok za prijave in vplačilo prevoza je do četrtka, 1. avgusta. Prijave in pojasnila na društvu (tel. 33029) ob sredah od 11. do 12. ure in četrtkih od 19. do 20. ure. Društvo nadalje prireja v nedeljo, 4. avgusta, izlet na Bavški Grintavec. Tura je precej zahtevna in primerna za izkušene planince. Vsi, ki se mistijo organiziranega izleta udeležiti, naj se prijavijo v četrtek od 19. do 20. ure na sedežu društva. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča, da prireja od 2. do 7. septembra izlet na tri severnoitalijanska jezera. Društvo prosi že vpisane, naj potrdijo udeležbo, nove interesente pa naj pohitijo z vpisom do zasedbe mest v avtobusu. Prijave bodo sprejemali do 14. avgusta na sedežu in pri poverjenikih. B ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne bencinske črpalke GORICA IP - Ul. Crispi ESSO - Ul. L. Isonzo MONTESHELL - Ul. Aquileia ERG - Ul. sv. Mihaela AG1P - Ul. Trieste TRŽIČ MONTESHELL - Ul. Boito IP - Ul. Matteotti AGIP-U1. Cosulich ROMKE AGIP - Ul. Redipuglia KRMIN AGlP - Drev. V. Giulia GRADIŠČE MONTESHELL - UL Trieste STARANCAN AGIP - Ul. Trieste S ČESTITKE Dne 25. t.m. je na Tržaški univerzi dosegla doktorat v medicini in kirurgiji MARJETICA VRTOVEC. Zagovarjala je zanimivo tezo o rentgeno-loški preiskavi in terapiji jeter s prof. Dalla Palmo. Čestitajo ji starši in sestra Alenka. Na Vrhu sv. Mihaela se je Barbari pridružila sestrica Sabrina. Vse najboljše ji želi Mladinski pevski zbor Vrh sv. Mihaela. PRISPEVKI Namesto cvetja na grob Edotu Ferletiču darujejo letniki 350 tisoč lir za društvo krvodajalcev iz Doberdoba. Ob 1. obletnici smrti Davida Tomšiča daruje družina Davorin Tomšič 200 tisoč lir za SD Sovodnje. V spomin na drago sestro Bernardo in na pogrešanega moža Ivana daruje Francka Pahor-Bagon 100 tisoč lir za SKD Kremenjak in 100 tisoč lir za sekcijo VZPI Dol-Jamlje. VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine od 20. do 26. julija 1996. RODILI SO SE: Giulia Incorvaia, Selina Benedet-ti, Nikola Arcaba, France-sco Macuz, Simone Coz, Tanja Panič, Simone Van-zo. UMRLI SO: 82-letna upokojenka Silvestra Grav-nar vd. Kolenc, 61-letni upokojenec Alvaro Grion, 94-letna upokojenka Maria Cauzer vd. Modesti, 88-let-na upokojenka Giovanna Bertogna vd. Zanin, 78-let-ni upokojenec Ciril Bitežnik, 82-letna gospodinja Rosa Brandolin vd. Torre, 86-letna upokojenka Zora S cuka vd. Moratti, 91-Ietna upokojenka Anna Sfiligoj vd. Fabris, 68-letni upokojenec Stanislav Ci-glic, 45-letna gospodinja Ana Klanjšček por. Blažič, 78-letna gospodinja Nella Cirillo vd. Knezovich, 91-letna upokojenka Bruna Delneri vd. Vuga, 78-letna upokojenka Teresa Pighin vd. Coretti, 76-letni upokojenec Renato Virgo-lin. POROČILI SO SE: podčastnik vojske Alessan-dro Quarino in delavka Laura Calafiore. OKLICI: tehnični uslužbenec Mario Pasi in uslužbenka Claudia Fortunato, trgovec Silvio Delbelo in študentka Daniela Coro-dessi, policist Alessandro Polese in delavka Antonel-la Bemardis, Arturo Giotta in uslužbenka Adriana Prinčič, uslužbenec Adriano Musso in profesorica Maria Teresa Tomatis, finančni stražnik Emmanuel Thierry Grimaldi in delavka Monica Cabass, zaporniški paznik Giuseppe Sardo in gospodinja Daniela Scicolone. □ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL MORO, Carduccije-vaul. 40, tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 711315. POGREBI Jutri v Gorici: ob 11. uri, Antonio Brunello iz splošne bolnišnice v cerkev pri Sv. Ani in na glavno pokopališče. Poletna šola o obnovljivih virih energije LJUBLJANA - BEST - Združenje študentov tehnoloških ved, ki deluje v okvim mednarodne pisarne Študentske organizacije univerze, je letos že drugič zapored v Ljubljani organiziralo mednarodno poletno šolo o geotermalnih in ostalih obnovljivih virih energije. študentje biologije, politehnike, strojništva in ekonomije iz dvanajstih držav so obiskovali predavanja na Fakulteti za strojništvo, v raziskovalnih nalogah pa so obnovljive vire energije obdelali vsak s svojega zornega kota. V okolici Cerknice so si ogledali stare mline in žage, v čateških toplicah pa izkoriščanje termalne vode. Njihova dela bodo izšla tudi v posebni brošuri. (T. U., foto: B. Reya) »Remont« Slovenske ceste LJUBLJANA - Včeraj so delavci Cestnega podjetja Ljubljana zaprti Slovensko cesto od Bavarskega dvora do križišča s Šubičevo. Cesta, ki bo zaprta do n. avgusta, bo dobila novo preplastitev ter utrditev samega cestišča. Med tem časom pa bodo križišča s Tivolsko, Gosposvetsko in Dalmatinovo ter Šubičevo normalno prevozna. Izvajalec del bo na tem delu Slovenske ceste omogočil le promet za lokalni dovoz, medtem ko bodo za mestne avtobuse uredili obvoze. V drugi fazi obnove cestišča pa bodo uredili tudi vozne pasove za javni promet v rumenih conah, in sicer vse do križišča z Aškerčevo cesto. (T. U., foto: B. Piavevski) PRAVEGA POLETJA ŠE NI MOC OBČUTITI Pasji dnevi • tokrat zares Tako napovedujejo na republiškem Hidrometeorološkem zavodu LJUBLJANA- Po dolgi in zelo mrzli zimi je marsikdo z velikim veseljem čakal na toplejše dni, Id smo jih sicer v juniju res imeli, vendar pa nas je julij kar malo presenetil s hladnimi jutri in ne kaj preveč toplimi dnevi. Pri sprehodu po ulicah lahko človek opazi ljudi, ki so oblečeni v toplejša oblačila, kar za to obdobje ni ravno običajno. Ker nas je zanimalo, če se bo tako stanje še nadaljevalo, smo se od praviti na Hidrometeorološki zavod RS, kjer so nam prijazno posredovati kopico zanimivih in koristnih podatkov. Povprečne dnevne temperature so se v juniju počasi dvigale - vsaj v dolgoletnem povprečju to drži, povsem drugače pa je bilo letos, ko je bilo prvih dvanajst dni junija nenavadno toplo, lahko zapišemo že kar vroče. Prav visoke temperature v začetku meseca so prispevale k temu, da je bil letošnji junij eden izmed najtoplejših v tem stoletju. Izredno toplemu obdobju, ki se je končalo z dvanajstim dnem v mesecu juniju, je v dneh od 23. do 26. sledilo še eno temperaturno izjemno obdobje, le tega so odlikovale za junij zelo nizke temperature, katere nas spremljajo tudi v juliju. V Ljubljani je bila povprečna tempera- tura zraka 19,7 stopinj Celzija, kar je za 0;4 stopinje manj od vrednosti v letu 1964, takrat je bil od leta 1951 dalje najtoplejši junij. Za primerjavo naj zapišemo, da je bila v Ljubljani povprečna temperatura zraka v hladnem juniju leta 1962 komaj 16 stopinj Celzija. Junij pa je bil poleg tega tudi najbolj namočen mesec v letu, saj je padlo kar 89 odstotkov padavin dolgoletnega povprečja. V zadnijh desetletjih je bilo junija v Ljubljani najmanj padavin leta 1977, največ pa leta 1985. Ce primerjamo letošnji junij z lanskim, je bil junij 1995 sorazmerno hladen, saj so bile povprečne mesečne temperature od 13,1 do 18,3 stopinj Celzija. Lansko leto so v juniju zabeležili le dve krajši obdobji toplega vremena, in to okoli 21. junija in ob koncu meseca. Prav tako pa so v letošnjem juniju zasledili precej višjo koncentracijo onesnaženosti zraka z ozonom, kar pomeni, da previdnost na soncu še vedno velja. Vpliv vremena na ljudi O vremenskem vplivu na ljudi nam je bioklimatologi-nja dipl. ing. mag.Tanja Cegnar povedala, da v tem letnem času največji problem predstavlja vročina. Kako Iju-dje prenašajo vročino, je odvisno od telesne kondicije in odpornosti, zdravstvenega stanja in prilagojenosti na take klimatske razmere.Težave ljudi, ki težko prenašajo vročino oziroma ta slabo vpliva na njihovo počutje in zdravje, se stopnjujejo. V primeru suhe vročine strokovnjaki svetujejo čim več pitja tekočine in seveda sprehode po gozdu ali po zeleni naravi. V sopari ni priporočljivo uživati prekomernih količin tekočine, saj lahko tako še bolj obremenimo svoje telo in kar je najpomembnejše, srce. Prostori, v katerih se gibljemo morajo biti neprestano zračeni, tako da je počutje čim boljše. Sicer pa hujših toplotnih obremenitev letos ni bilo, pojavljale so se le v prvi polovici junija, kasneje izrazite vročine ni bilo. Ognjeni zublji Vreme je v juniju največkrat spremenljivo s kar precejšnjo količino padavin. Zaradi tega je požarna ogroženost ponavadi razmeroma majhna. Ob povprečnem vremenu je v juniju okoli 50 požarov v naravi, več jih je lahko le v ekstremnih vremenskih razmerah. Požarna ogroženost je velika predvsem v dalj časa trajajočih sušnih obdobjih, ki jih spremljajo tudi visoke temperature. Ker je bilo v prvi polovici letošnjega poletja vreme precej pestro, se je temu primemo spreminjala tudi požarna ogroženost. V začetku meseca junija je zaradi izjemno visokih temperatur požarna ogroženost neprestano naraščala in povsod po državi dosegla peto stopnjo. Sledilo pa je nekoliko bolj spremenljivo in po količini padavin obilnejše vreme, zato se je požarna ogroženost po vsej Sloveniji zmanjšala s pete na prvo stopnjo. Kljub temu pa zaradi napovedanih otoplitev v prihodnijh dneh še vedno velja opozorilo o previdnosti pri delu z ognjem, posebno na prostem. Vsi dobro vemo, da nekateri ljudje vročino težje prenašajo kot dragi, kar se kaže tudi v večji razdražljivosti in slabšem počutju. Po besedah dežurnega hi-drometeorologa Andreja Velkavrha bo stabilnemu vremenu, kateremu smo bili priče zadnje dni, sledila občutna otoplitev in z njo precej nestabilno vreme z nevihtami, zato dežnik zagotovo ne bo odveč. (N. N., A. B., foto: B. P.) KAMNIK / EVROPSKI MLADINSKI TABOR EVO ZA MIŠIČNO OBOLELE Mladi invalidi in delo Na tem področju ima Slovenijo izkušnje in rezultate, soj imamo tudi dve invalidski podjetji LJUBLJANA - V Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku se je včeraj začel Evropski mladinski tabor EYO za mlade mišično obolele. Tema enajstdnevnega druženja mladih iz 15 evropskih držav države gostiteljice je posvečena vprašanju Mladi invalidi in delo. Na tem področju ima Slovenija lepe izkušnje in rezultate, saj imamo med drugim tudi dve invalidski podjetji, ki zaposlujeta mlade distrofi-ke in nastopata pri zaposlovanju povsem enakopravno z drugimi. Poleg osrednje teme tabora in predavanj se bo približno 70 mladih in njihovih spremljevalcev pomerilo v hokeju na travi in drugih zabavnih igrah, obiskali pa bodo Postojnsko jamo, vinsko klet Dobrovo, Veliko planino in Ljubljano. Organizatorja tabora, Svet in- validskih organizacij Slovenije in Društvo mišično obolelih, sta posebej želela, da mladih ne spremljajo njihovi starši, pač pa prijatelji; starši se namreč pri 24-umi odvisnosti svojih otrok od njihove pomoči velikokrat vedejo preveč zaščitniško, kar pomeni, da so mladi manj samostojni kot bi lahko bili. V slovenskem društvu, ki je član Evropskega združenja nacionalnih društev mišično obolelih EAM-DA, posvečajo veliko pozornost programu gospodarjenja oziroma prevzemanju tveganja za lastne odločitve, kar vodi v večjo samostojnost mladih invalidov. Program je evropsko zasnovan in ob njem razvijajo tesne stike z drugimi državami. Društvo je tudi ustanovitelj dveh invalidskih podjetij, Birografike Bori v Ljubljani in Dveh topolov v Izoli, v katerih se večinoma zaposlujejo mi in živčno mišičnimi kot drugod, le s prilagoje- mladi mišično oboleli, ki boleznimi ter poškodba- nimi metodami, poseže 20 let prihajajo iz ka- mi in so v 70 odstotkih bnost pa je učna firma, mniškega zavoda. Zavod, vezani na voziček ali sicer druga pri nas, kjer kjer bodo bivali mladi iz druge pripomočke. V za- si mladi pridobivajo pra- tujine, je bil ustanovljen vodu, kjer je trenutno ktična znanja za delo v pred pol stoletja, zdaj pa 156 otrok, imajo malo šo- določenih organizacijah, so v njem mladi s cere- lo, osnovno in srednjo Katarina Novak bralno paralizo, mišični- šolo z enakimi programi Foto: B. Piavevski Vlagamo premalo in zgrešeno Vzrokov za hudo gospodarsko stagnacijo bivše skupne države je bilo veliko. Pogosto je tudi težko ločiti vzroke od posledic, saj gre lahko za začaran krog. Vsekakor pa ni mogoče spregledati dejstva, da smo v Jugoslaviji zadnjih deset ali celo več let bistveno premalo vlagali. To je rojevalo vse hujše strukturne probleme, ki so vse bolj omejevali tudi pogoje za gospodarsko rast. Nižja rast je ob veliki tekoči porabi omejevala sredstva za naložbe. In tako naprej ter znova na začetek. Skromnega obsega naložb samostojna Slovenija ni bila sposobna hitro povečati. Vzroke je moč iskati marsikje. Nujno je omeniti vsaj hudo krčenje gospodarske aktivnosti na eni in razuzdano politiko javne in osebne porabe na drugi strani. V zadnjih letih so se bruto naložbe vendarle realno povečale. Lani celo za 18,4 odstotka. Toda, ob upoštevanju porabe fiksnega kapitala, so neto vlaganja komaj presegle 5 odstotkov BDP. Po podatkih Agencije RS za plačilni promet so lanska plačila za vlaganja znašala nekaj več kot 165 milijard tolarjev. V letošnjem prvem polletju pa beležimo hitro rast, saj so se plačila za naložbe realno povečale za več kot tri četrtine. V absolutnem znesku tako znašajo plačila za naložbe v prvi polovici leta 137 milijard tolarjev. Res veliko, če ta obseg primerjamo s prejšnjim letom. In res malo, če omenjeni znesek primerjamo (v enakem obdobju) s t.i. javno porabo (544 milijard) ali čistimi plačami v gospodarstvu (203 milijarde). Se veliko bolj zakrbljujoča pa postane zadeva takrat, ko dejanske naložbe primerjamo s tistimi, ki bi bile nujne za temeljito prestrukturiranje našega gospodarstva. Ne glede na zapisano, bi bili lahko do določene mere zadovoljni s hitrim povečevanjem naložbenih sredstev in še posebej z dinamiko tega gibanja. Toda žal obseg naložb ni edini problem. Enako ali celo bolj pomemben je odgovor, kam vlagamo. Pa si poglejmo nekatere strukturne deleže plačil za naložbe v letošnjem prvem polletju: industrija in rudarstvo 19,5, kmetijstvo in ribištvo 0,9, gozdarstvo 0,2, vodno gospodarstvo 0 (!), gradbeništvo 1,8, promet in zveze 11, stanovanj-sko-komunalna dejavnost 3,2, finančno-tehni-čne in poslovne storitve 28,4, izobraževanje, znanost, kultura in informiranje 2,8, zdravstvo 1,8 in država 17,3. Podatki so zelo zgovorni. Povedo nam, da so naložbeni nameni v grozljivem nesorazmerju z obstoječo strukturo nosilcev ustvarjanja BDP. Delež industrije je n.pr. dvakrat manjši, delež kmetijstva petkrat manjši, manjši je tudi delež pri trgovini, dvakrat večji po je delež finančno-tehničnih in poslovnih storitev, izstopa pa tudi nenormalno visok delež države. Seveda pa tudi ni težko ugotoviti, da sedanja struktura naložb v marsičem ne ustreza razvojnim ambicijam Slovenije. Ne tistim, ki so zapisane v uradnih dokumentih in ne nobenim drugim. Razmere na področju naložb prepričljivo ilustrirajo gospodarske in širše družbene razmere. To, da investiramo premalo je neposredno povezano predvsem s požrešno državo in, žal, v masi s prevelikimi plačami. To, da ne vlagamo dovolj v gospodarstvo, še posebej njegov primarni in sekundarni del ter trgovino, pa nam pove še veliko več. Tudi to, kdo ima v tej državi najveC moči in največ denarja. In koliko imajo nosilci moči in kapitala, oprostite, pameti. Ali je res treba vse požreti in pognati danes? Ali, razen zasebnih in zasebniških, kratkoročnih in potrošniških interesov ter interesov elit, obstoja še kakšen dolgoročnejši interes? Na primer, interes vseh Slovenk, Slovencev, Slovenije in njenih državljanov. Nedelja, 28. julija 1996 Včeraj ponoči je v atlanti eksplodirala bomba: 2 mrtva in več kot top ranjenih Okrvavljene igre Do eksplozije je prišlo med koncertom v parku v središču mesta Preiskovalci domnevajo, da gre za »domače« teroriste ATLANTA - Tisti, ki so napovedovali, da bodo le-tosnje olimpijske igre izreden dogodek, ki bo dostoj-110 obeležil stoto obletnico modernega olimpijskega gibanja, in da bo Atlanta v Času iger najvarnejše me-sto na svetu, so bili vCeraj potrti in razočarani, ko je bombna eksplozija v olimpijskem parku v središču Atlante terjala dve smrtni žrtvi, veC kot sto ljudi pa je bilo ranjenih. Preiskovalci FBI so napad označili za teroristično dejanje, predstavniki Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) pa so napovedali, da se b°do šestindvajsete letne olimpijske igre moderne bobe nadaljevale po predvidenem urniku. Bombna eksplozija je odjeknila ob eni uri in petindvajset minut po lokalnem Času (ob sedmi uri in Petindvajset minut po našem Času), ko se je v olimpijskem parku zbrala ogromna množica ljudi, ki so se Prišli zabavat na enega od mnogih koncertov, ki jih organizatorji prirejajo v olimpijskem mestu. Ob eksploziji je pod lesenim stolpom, na katerega so bili pritrjeni reflektorji za osvetljevanje prizorišča, nastal meter globok krater, proti nebu pa se je vil gost rjavkast bim. Kot so povedale Priče je med obiskovalci zavladala panika. Množice so se zaCele zgrinjati Proti izhodom, po tleh, so bila prepojena s brvjo, so ležali hudo Poškodovani ljudje, proti Prizorišču incidenta pa s° drvela policijska in reševalna vozila. Policija je hitro obkolila ob-btocje, na katerem je ve-- bo hotelov, v katerih so bastanjeni športniki -pred njimi tudi ameriška košarkarska reprezentance - in visoki predstav-biki MOK. Obkoljeno je bbo tudi osrednje tiskov-bo središče, izpred kate-r®8a je morala policija kupino novinarjev, ki 80 hoteli vstopiti, pregnati s pomočjo solzilne-ge plina. Enega od fotografov so celo aretirali. Pred eksplozijo je ton-. tehnik glasbene sku-Ptee, ki je imela koncert, v Papirnati vrečki ob odru opazil sumljiv paket in o tem obvestil policijo. Ta je ljudi sicer pozvala naj se oddaljijo od sumljivega mesta, vendar je bila eksplozija hitrejša od njih. Velike vrtne zabave je bilo nenadoma konec in središče Atlante se je spremenilo v mesto duhov. Kjer je prej odmevala glasba, je bilo pozneje slišati zgolj zavijajoče zvoke siren reševalnih vozil. »Zaslišal sem zelo močno eksplozijo. Sledil je kratek blisk in Čutil sem, kako so se zatresla tla. Okoli mene je bilo veliko ranjenih na tleh pa je bilo mogoče videti veliko krvi,« je pripovedoval eden od očividcev. »Ljudje so krvaveli, jokali, kričali in bentili. Nastala je velika gneča. Zavladal je kaos in prišlo je do popolne zmešnjave,« je razmere po eksploziji opisovala neka druga očividka. Vprašanju varnosti so organizatorji olimpijskih iger namenili posebno pozornost. Za red in mir na prizoriščih skrbi 30 tisoč policistov, vendar je osrednji olimpijski park - Polvojaške enote sestavljajo rasisti Njihov sovražnik je ameriška vlada VVASHINGTON - Polvojaške enote, ki so osumljene'za atentat v Atlanti, so v zadnjih le-bh v ZDA doživele pravi razcvet. Najbolj znana tovrstna enotna nasilnežev in fanatikov je Milicija iz Michigana", ki je žalostno stopila v ospredje aprila leta 1995 z atentatom v Oklahomi Gityju, v katerem je izgubilo življenje 170 ‘Judi. Preiskovalci so sprva domnevali, da so atentat izvedli islamski skrajneži, nato pa so ugotovili, da so bombo podtaknili člani pol-yojaskih enot, kar je zelo pretreslo ameriško Javnost. P° zadnjih podatkih kaže, da "deluje" v "DA trenutno v ec kot 130 polvojaskih enot. ustavljajo jih rasisti in skrajnodesničarski fanatiki (večkrat gre za veterane vietnamske vojne), ki so bili ali so še vezani na zloglasni ”Ku-Mux-KIan‘\ Najmočnejša in najnevarnejša je Militija iz Michigana", ki po mnenju policije teje približno sto tisoč pristašev. Polvojaške enote so najbolj aktivne v državah Idaho, Mon-^ana in VVashington, ki so že po tradiciji najbolj ^Cjbrpne do zvezne ameriške vlade. Nit, ki povezuje vse polvojaške, v glavnem *egalne organizacije in enote, je prav skupno ovraštvo do zvezne vlade, češ da je pod vpli-0rn Zidov in temnopoltih oblastnikov. odprto območje ki je ves dan natrpano z obiskovalci in športnimi navdušenci - kljub temu varovalo le malo policistov. Župan Atlante Bill Campbell je že napovedal, da bodo po vnovičnem odprtju parka varnostne ukrepe poostrili. Park bodo odprli šele potem, ko ga bodo natančno preiskali. Vodenje preiskave je prevzel FBI, v njej pa sodelujejo tudi strokovnjaki, ki so raziskovali eksploziji v vladnem poslopju v Oklahomi in newyorškem Svetovnem trgovinskem centru. Preiskovalci se zaenkrat nagibajo k »domačim« teroristom. Kaže namreč, da je šlo za ročno izdelano bombo; atentatorji so vCeraj ponoči v Atlanti namestili štiri naboje, tri pa je policija pravočasno našla. FBI sicer uradno ni opustil nobene smeri, vendar preiskovalci raziskujejo predvsem v krogih ameriških paravojaških organizacij, ki so odgovorne za vrsto atentatov, med drugim za atentat v Oklahomi. Varnostnim ukrepom so začeli posebno pozornost posvečati po letu 1972, ko so palestinski skrajneži na olimpijskih igrah v Miinchnu ubili enajst izraelskih športnikov. Kljub ameriškim zagotovilom, da bodo olimpijske igre varne, je bilo že pred začetkom prireditve na račun varnosti slišati mnogo kritičnih pripomb. Te so se ob začetku iger še pom- nožile, ko je varnostni šef iger v Atlanti VVilliam Rathburn priznal, da je šlo na otvoritveni slovesnosti nekaj hudo narobe. Nekemu moškemu je namreč na tej slovesnosti, katere se je udeležilo tudi veliko svetovnih voditeljev, mimo vseh kontrol uspelo na prizorišče pretihotapiti pištolo in ATLANTA - Ko je eksplodiral peklenski stroj, se je »01ympic party«, razigrana nočna glasbena veselica v čast iger hipoma sprevrgla v tisto moro, ki se je pojavljala samo v najgrših sanjah organizatorjev, predvsem pa varnostnikov. »Zabliskalo se je in močno zagrmelo, zemlja se je nenadoma stresla, glasba je hipoma prenehala,« pravi Desmon Ed-monds, učitelj iz Londona, ki si privoščil potovanje na olimpijsko Atlanto. »Ranjenci so ležali vsepovsod, krvaveli, jokali, kričali. Bili smo sredi popolnega kaosa.« Tako opisuje prve tragične trenutke po eksploziji Jenni-fer Ellis iz Floride, ki je nudila prvo pomoč dekle- več kosov streliva. Da na varnostnem področju vladajo kaotične razmere, zaradi katerih je varnost športnikov vprašljiva, so pred dnevi opozarjali tudi nizozemski policisti, ki so prišli pomagat svojim ameriškim kolegom. Kljub eksploziji se je olimpijski program vCe- tu, kateri je kovinski drobec skoraj odtrgal stopalo. Steve Deal iz Atlante pa pravi, da je zagledal žensko brez nog: »Kri je brizgala izpod kolen..!« Na kraju je bilo tudi nekaj zdravnikov, ki so takoj skušali nuditi prvo raj odvijal po predvidenem scenariju. Predstavniki MOK so svojcem žrtev izrekli sožalje, spominu na žrtve so se na vseh tekmovanjih poklonili z enominutnim molkom, vse olimpijske zastave pa so bile spuščene na pol droga. Pretresenost so izrazili tudi mnogi športniki, ki pomoč. Zdravnik Olimpijskega komiteja dr. David Loya je preštel kakih 20 ranjencev, nekateri so bili v smrtni nevarnosti, je ocenil, mnogi so dihali s težavo, iz ušes jim je curljala kri. 'Na kraj je pridrvelo na so priznali, da jih po incidentu začelo skrbeti za svojo varnost. V posebni poslanici ameriškemu ljudstvu je ameriški predsednik Bill Clinton eksplozijo označil za teroristično dejanje, ki je bilo usmerjeno proti nedolžnim ljudem, ki so se v Atlanti zbrali v duhu olimpizma. desetine policijskih, gasilskih in rešlnih vozil: ljudje so še panično bežali s kraja atentata, ko so jih na ulicah okrog parka pričakale sirene in nebroj utripajočih plavih in rdečih luči. »Taki prizori so žal celo običajni ponekod po svetu, a smo redkokdaj videli kaj takega v mestu sredi države, ki je prva svetovna velesila,« je zapisal Rob Batsford, komentator iz Atlante za agencijo Reuter. Prejšnji teden eksplozija jumba nad Atlantikom pri Long Islandu, tokrat atentat sredi same Atlante: olimpijske igre v srcu Zda kažejo na ranljivost ameriškega velikana, kar je verjetno šokiralo ameriško publiko še bolj kot sami krvavi prizori iz Atlante. REAKCIJE / NE SAMO KRI, AMPAK TUDI PSIHOLOŠKI SOK Zabliskalo se je in se streslo, stokanje in ranjenci vsepovsod Prizor, ki je običajen drugod, se je tokrat odvil sredi Zda 10 Nedelja, 28. juUja 1996 ATENTAT V ATLANTI lil TERORIZEM / PO ATENTATU NA JUMBO TWA IN BOMBNI EKSPLOZIJI V ATLANTI Torkov vrh G7 v Parizu bo zdaj še bolj aktualen Po včerajšnjem atentatu je policija v Atlanti še poostrila nadzor (Telefoto AP) PARIZ - Medtem ko je vse bolj konkretna verjetnost terorističnega napada na jumbo TWA, ki je strmoglavil nad Long Islandom, je atentat v Atlanti obrnil vso pozornost na ministrski vrh sedmih industrijsko najrazvitejših držav sveta in Rusije, ki bo prihodnji torek v Parizu. Na dnevnem redu ima namreč prav boj proti terorizmu, kot je bilo odločeno pred približno mesecem, po atentatu na ameriško vojaško bazo v Dhahranu v Saudo- vi Arabiji. Takrat so Američani utrpeli 19 smrtnih žrtev in veC sto ranjenih, predsednik Bill Clinton pa je na srečanju sedmih velikih v Lyonu pritisnil na svoje kolege, da so se odločili za bližnje novo srečanje, na katerem naj bi začrtali skupno strategijo in politiko za boj proti terorizmu. Vrh je bil napovedan z zelo ostrim dokumentom, v katerem je boj proti terorizmu opredeljen kot »absolutna prioriteta« in ki ga je brez pomislekov podprla tudi Ru- sija. Toda vse je kazalo, da so hitri ritmi politike že opravili svoje in pariški vrh G7 obsodili na bolj ali manj rutinsko srečanje, obsojeno, da ne bo obrodilo praktičnih učinkov, kot se je že primerilo na podobnem srečanju v Sarm el Seiku, sklicanem po spomladanski krvavi seriji atentatov v Izraelu. Tokrat bo očitno drugače, kajti zadnji dramatični dogodki so bližnjemu pariškemu srečanju pripisali izredno aktualnost. Glasnik francoskega zunanjega ministrstva Jacques Rummelhardt je že napovedal, da se bodo v Parizu dogovorili za »konkretne in natančne ukrepe« in da bo z vrha prišel poziv, naj se okrog teh ukrepov ustvari konsenz vse mednarodne skupnosti, kajti sredstva za boj proti terorizmu se lahko okrepijo samo s sodelovanjem vseh držav. O naravi ukrepov, ki naj bi jih sprejeli na pariškem vrhu, so vesti za zdaj zgolj neuradne, čeprav o njih podrobno poroča britanska revija The European. Med drugim piše o nameravani ustanovitvi posebnih elitnih skupin, ki naj bi preganjale terorizem po vsem svetu, in to s pomočjo izmenjave poznavanja in informacij ter specifičnih izkušenj. (Britanski periodik sicer dodaja, da naj bi Francija temu predlogu nasprotovala, ker meni, da morajo nacionalne tajne službe ščititi svoje skrivnosti tudi pred prijatelji in zavezniki.) V razpravi naj bi bila tudi poostritev kriterijev za dodeljevanja statusa begunca. Clankar je namreč iz nekega britanskega vira izvedel za namen, po katerem naj bi konvenciji Organizacije združenih narodov o beguncih iz leta 1951 nameravali dodati klavzulo, iz katere bi nedvoumno izhajalo, da »konvencije ni mogoče izvajati v primerih, ko bi to osebam, ki spodbujajo terorizem iz držav, v katere so se zatekle, omogočilo doseči zaščito, ki jo zagotavlja status begunca«. Amerika ima za seboj že dvajset let terorizma domačega kova VVASHINGTON - Bomba v parku sredi Atlante je počila v trenutku, ko se je med preiskovalci utrdilo prepričanje, da je bil jumbo družbe TWA, ki se je zrušil 18. julija blizu Long Islanda, tarča atentatorjev. Z olimpiado so se torej Združene države Amerike spet znašle v vrtincu terorizma. Poglejmo, kako je bilo s tem v preteklosti. V letih 1974-77 je skupina FALN, ki se je borila za neodvisnost Portorika, speljala 49 atentatov, a brez hujših posledic. 29. decembra 1975 je na newyorškem letališču La Guardia bomba ubila 14 in ranila 70 oseb, krivcev pa niso odkrili. Od leta 1978 dalje je neki moški teroriziral vso Ameriko z eksplozivnimi pismi. Z njimi je vzel življenje trem in ranil 23 oseb. To naj bi bil profesor matematike Theodore Kaczynski, ki so ga aretirali aprila letos v Montani in mu zdaj sodijo v Sacramentu. Prav tako v Montani se je 14. junija letos (po 81 dneh obleganja) končal revolt 16 skrajnežev, ki ne priznavajo zvezne oblasti. 26. februarja 1993 je v skupni podzemni garaži nebotičnikov World Trade Centra v New Torku razneslo avtomobil, ki je bil dobesedno nabit z razstrelivom. Eksplozija je povzročila hud požar, dim pa je dosegel višja nadstropja obeh faraonskih zgradb. Ob življenje je bilo šest oseb in poškodovanih več kot tisoč, večinoma prav zaradi dima. Varnostniki in preiskovalci so prejeli kar 90 telefonskih klicev, s katerimi so neznanci prevzeli odgovornost za atentat, nazadnje pa je zvezni preiskovalni urad FBI avtobombo povezal s skupino islamskih fundamentalistov. Štirim njenim članom so sodniki 24. maja 1994 naložili skupnih 240 let zaporne kazni, medtem ko so v oktobru 1995 domnevnemu navdihovalcu terorističnega napada, slepemu šejku Omarju Abdelu Rahmanu, dosodili dosmrtno ječo. V teksaškem mestecu Waco je 19. aprila 1993 policija v popolni bojni opremi ubila Davida Koresha in 71 elanov njegove skrajne verske sekte, med njimi tudi veliko žensk in celo 15 otrok. Policisti so med 51-dnevnim obleganjem oziroma v končnem spopadu utrpeli tri žrtve; pripadniki sekte so razpolagali z vsakovrstnim orožjem, tudi z brzostrelkami. V Oklahoma Cityju je 19. aprila 1995 eksplodiral avto, natrpan z razstrelivom. Parkiran je bil pred zveznim poslopjem Ap Murray Buil-ding, v katerem so razne vladne agencije (tudi FBI) in vrtec za otroke njihovih uslužbencev. Umrlo je 169 oseb, ranjenih je bilo 500. Aretirali so nekaj pripadnikov polvojaške organizacije rasističnega kova. ATLANTA / PO VČERAJŠNJEM BOMBNEM ATENTATU Zlorabljanje športa Po tragediji v Munchnu še cela vrsta terorističnih akcij za seznanjanje javnega mnenja s specifičnimi problemi - Novembra 1987 kar 115 mrtvih ATLANTA - Včerajšnji nočni bombni atentat v Atlanti je le še nov tragičen člen v verigi krvavih napadov na udeležence, spremljevalce in gledalce velikih mednarodnih športnih prireditev, s kakršnimi razne teroristične organizacije želijo opozoriti nase in na cilje, ki jih zasledujejo. Doslej najodmevnejši -in tudi najbolj dramatičen - je bil napad palestinskih komandosov na olimpijsko naselje v Munchnu leta 1972, o katerem poročamo posebej, sicer pa so si v naslednjih letih sledili še drugi atentati oziroma poskusi atentatov. Med olimpiado v Los Angelesu leta 1984 je policija 31. julija uklenila v lisice dva moška, ki sta se z avtomobilom, natrpanim z razstrelivom, vozila tik za avtobusom, v katerem je sedela skupina atletov. Le nekaj dni pozneje, 4. avgusta, pa je samozvana skupina armenskih teroristov napovedala vrsto bombnih atentatov, vendar je ostalo samo pri grožnji. Leta 1988 so bile olimpijske igre v Seulu, a še pred njihovim začetkom je domnevna severnokorejska organizacija s sedežem na Japonskem zagrozila s serijo terorističnih napadov. »V Seulu bo tekla kri,« je bilo zapisano v grozilnem pismu, ki ga je prejel mednarodni olimpijski odbor v Lausannu. Atlete so zaradi tega zavarovali, a hudega ni bilo, čeprav se je izkazalo, da je bila južnokorejska varnostna služba pomanjkljiva: trem ameriškim tekmovalcem v peteroboju je na letališču Kimpo uspelo mimo metal detectorja s športno pištolo. Novembra 1987 je bilo ob življenje 115 oseb v zrušenju juž-nokorejskega letala, ki naj bi ga (po zatrjevanju seul-ske vlade) zakrivili agenti iz Severne Koreje, da bi preprečili organizacijo olimpiade. Ob letošnjem evropskem nogometnem prvenstvu v Anghji je 15. junija v Manchestru eksplozija kombija, polnega razstreliva, ranila 206 pešcev in strank trgovskega centra Arndale. Odgovornost za atentat je prevzela kato-liška organizacija IRA. Naslednjega dne so v mestu redno odigrali najavljeno tekmo. Pa smo v Atlanti. Dne 26. aprila so v predmestju odkrili pravo tovarno razstreliva in menih, da je bilo slednje namenjeno atentatorjem med olimpiado, očitno pa to ni zadostovalo za preprečitev včerajšnje tragedije v Olimpijskem parku stoletnice. Prvi teroristični napad na olimpiado je leta 1972 zahteval 17 smrtnih žrtev MUNCHEN - Prvi teroristični napad na olimpiado so speljali pred 24 leti. Petega septembra 1972 ob 4.30 so komandosi palestinske organizacije Cmi september vdrli v munchensko olimpijsko naselje, da bi zajeli izraelske atlete kot talce in izsilili tako osvoboditev 239 palestinskih borcev iz izraelskih zaporov. Preden je izraelskemu trenerju uspe- lo sprožiti alarm, so teroristi ustrelili dva atleta. Prava pogajanja so se začela okrog sedmih zjutraj in trajala polnih 12 ur, olimpiada pa se je nadaljevala. Izraelska vlada ni popustila teroristom in prepustila vso zadevo nemškim posebnim policijskim enotam. Te so dovolile komandosom, da so se skupaj z devetimi talci v treh helikop- terjih odpeljali na letališče Fur-stenfeldbruck, od koder naj bi odleteli neznano kam, potem pa nepričakovano nastopile. Njihovi ostrostrelci so prešli v protiofenzivo, teroristi so na ogenj odgovorili, obračun streljanja pa je bil strašen: poleg petih teroristov in enega policista so obležali mrtvi tudi vsi talci (trije teroristi so bili ranjeni). TISKOVNA KONFERENCA PREDSEDNIKA CLINTONA Clinton: šlo je za »zlobno teroristično dejanje« ^ASHINGTON - »Zlobno teroristic-dejanje.« Tako je ameriški predsed-j?1* Bill Clinton na kratki tiskovni kon-erenci označil včerajšnji atentat. Nje-o°Ve besede so bile dokaj priložnostne: Za8°tovil je, da bodo oblasti naredile Vse’ da izsledijo in kaznujejo odgovor-j16' obenem pa, da bodo sprejeti vsi po-rebni ukrepi, da se zagotovi varnost Q° konca olimpijskih iger. »Ne bodo 1138 prestrašili in ne bomo dopustili, da zmaga nasilje,« je še dejal Clinton. eial je, da so se varnostni organi za-vedali nevarnosti ter so od vsega ščetka vedeli, da je prav park stoletni-Pe iger najbolj ranljiva točka: dokaz, da *e ieko, je v dejstvu, »da so agenti videl 2ayoj, v katerem je bila bomba, pokli-,ah strokovnjake in odstranili večino Judi ter tako preprečili mnogo hujše Posledice,« je dodal Clinton. Ameriški Predsednik je tudi dejal, da so želeli aientatorji »prizadeti duha ameriške demokracije in olimpijskih iger.« Kot e pred tednom dni, po strmo-sjavljenju ameriškega letala nedaleč od Nevv Yorka, tudi tokrat Clinton ni želel odgovarjati na vprašanja novinarjev. Kljub temu pa je odgovoril na prvo vprašanje in dejal, da v takih primerih soglaša s smrtno kaznijo za atentatorje. Sicer pa so Clintona zbudili že včeraj ponoči, nekaj minut po atentatu, ter ga sproti informirali o poteku preiskave in o stanjhu ranjencev. Clinton se je pred tiskovno konferenco pogovarjal s podpredsednikom Goreom in tudi s predstavniki krajevnih oblasti v Atlanti. Zupan Atlante Bill Campbell pa je že včeraj napovedal, da bodo park, v katerem je prišlo do atentata, v kratkem odprli, tudi on pa je napovedal dodatno zaostritev varnostnih ukrepov. »Dostopa do parkov ne smemo omejiti, saj bi bilo to v nasprotju s svobodo v naši državi,« je dejal Campbell, ki se je še pred nekaj dnevi javno ponašal z varnostnimi razmerami in napovedoval, da senca terorizma ne bo legla nad Atlanto. Včeraj pa je dejal, da je kljub atnetatu še vedno prepričan, da je Atlanta najvarnejše mesto na svetu. ODMEVI Jelcin: združeni proti terorizmu MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin je obsodil atentat kot "barbarski" in ga označil za "izziv svetovni skupnosti", ki je poslala v Atlanto na olimpijske igre svoje najboljše športnike. Ta tragični dogodek znova dokazuje pomembnost združitve sil vseh držav v boju zoper terorizem, je še ocenil ruski predsednik. Prvi minister Viktor Čemomir-din pa je zagotovil, da je boj proti terorizmu na vrhu prednostne lestvice zadolžitev ruske vlade. Chirac: obsodba mednarodne skupnosti PARIZ - Francoski predsednik Jacques Chirac je v sporočilih Clintonu in predsedniku olimpijskega komiteja Juanu-Antoniu Samaranchu izrazil zgroženost cele Francije in sožalje družinam žrtev ter poudaril, da mora biti mednarodna skupnost složna v obsodbi in volji po okrepitvi boja zoper terorizem. VATI KAN / SOLIDARNOST JANEZA PAVLA 11 »Noro nasilje brez smisla« »Olimpijske igre odražajo solidarnost, prijateljstvo in mir« Vatikan - Papež ja-*?ez Pavel II je atentat v uanti označil kot izpad ^smiselnega nasilja in N nori napad na olim-Njske igre, ki odražajo so-marnost, mir in prijatelj-jj° med narodi. Papež je f°j pooblastil vatikan-atcega državnega tajnika, mdinala Angela Sodana, a izrazi sožalje in solidnost atlantskemu adskofu Johnu Francis 0F°ghueju. Papež je z veliko zapre-PaaCenostjo in bolečino vadel za tragični atentat )e v brzojavki napisal 0(iano - ki prizadene ne am° Žrtve in sorodnike tega nasilnega dejanja, ampak olimpijske igre in vse, ki si kjerkoli in kakorkoli prizadevajo za solidarnost in za prijateljstvo med ljudmi. Vatikan je dal tudi jasno razumeti, da vsestransko podpira sklep Mednarodnega olimpijskega odbora o rednem poteku olimpijskih iger. Atentatu v Atlanti je Osservatore Romano namenil komentar na prvi strani. Gre za nesmiselno logiko nasilja, piše vatikansko glasilo, ki v celoti objavlja Sodanov telegram nadškofu iz Atlante. Scolfaro in Prodi sta izrekla Clintonu najglobljo solidarnost italijanskega ljudstva RIM - Državni poglavar Scal-faro in premier Prodi sta izrekla ameriškemu predsedniku Clintonu solidarnost zaradi bombnega atentata v Atlanti. Scalfaro je poudaril, da Italija ni pozabila groznih let terorizma na lastnih tleh, zato razume hudi udarec, ki ga je utrpela Amerika. Dodal je, da lahko to »perverzno agresijo na omikani svet« premaga samo sporazumna politika vseh, ki si želijo miru. Prodi pa je izpostavil okoliščino, da je atentat prizadel načeli bratstva in miru, ki ju povzdigujejo ta čas športniki v Atlanti, in zaželel, naj bi vlade vseh držav z ustreznim ukrepanjem zajamčile miroljubno sožitje. ITALIJA / IZJAVA PODPREDSEDNIKA VLADE VVALTERJA VELTRONIJA Italijanska vlada podpira odločitev Mednarodnega olimpijskega odbora »Problem terorizma ne zadeva le ZDA, ampak mednarodno skupnost« RIM - Italijanska vlada podpira sklep Mednarodnega olimpijskega odbora (MOK), da se olimpijske igre redno nadaljujejo, ker bi njihova morebitna prekinitev na nek način izzvenela kot zmaga teroristov. To je izjavil podpredsednik vlade in minister za šport in predstave VValter Veltroni, ki je takoj po atentatu imel daljši razgovor s predsednikom CONI Mariom Pescantejem. Podpredsednik je tudi stopil v stik s šefom policije, ki bo po svojih pristojnostih poostrila varnostne ukrepe za zaščito italijanskih športnikov v Atlanti. »Problem teritorizma ne zadeva samo Clintona in ZDA, ampak vso mednarodno skupnost, ki mora zato enotno in odločno nastopati proti terorističnemu nasilju«, je v intervjuju za TG3 poudaril Veltroni. Minister je tudi izrazil upanje, da bodo pristojna ameriška telesa cimprej odkrila ozadje in storilce ■podlega atentata v Atlanti, ki je globoko pretresel vso svetovno javnost. S sefom policije in z visokimi funkcionarji notranjega ministrstva se je Veltroni, kot rečeno, pogovarjal o varnosti italijanskih športnikov v Atlanti, za katero sicer odgovarjajo ameriške oblasti. V televizijskem intervjuju je tudi dejal, da dobro pozna prizorišče atentata, ki ga je v bistvu nemogoče stoodstotno zaščititi, kot je nemogoče tudi popolnoma zaščititi Atlanto. Kljub temu pa bodo morale ameriške varnostne in policijske službe vložiti še večji napor za zaščito iger in za varstvo športnikov, gledalcev in tudi samih prebivalcev Atlante. Veltroni je v telefonskem pogovoru s Pescantejem izrazil tudi solidarnost vsem italijanskim športnikom s pozivom, naj se kljub razumljivi zaskrbljenosti ne predajo malodušju ter naj nadaljujejo pri svojih vsakodnevnih Športnih prizadevanjih. Zunanji minister Lamberto Dini je v brzojavki ameriškemu kolegu VVarrenu Cristopherju obsodil atentat v Atlanti, s katerim so hoteli še neznani zločinci ne samo pokvariti vzdušja na olimpijskih igrah, ampak tudi prizadeti prijateljstvo in razumevanje med narodi. Ciller: središča nasilja so znana CARIGRAD - Tudi turška zunanja ministrica Tan-su Cillerjeva je v Ankari ostro obsodila atentat in poudarila, da je potreba po sodelovanju v boju proti terorizmu še večja. Viri in središča nasilja so že znani, boj proti njim pa je naloga celega sveta, je Se dodala Cillerjeva. Major: skrunitev olimpijskega duha LONDON - Britanski premier John Major je v sporočilu Clintonu izrazil "zgroženost" nad atentatom in ocenil, da pomeni "skrunitev olimpijskega duha". Pozdravil pa je odločitev, da bodo z olimpijskimi igrami kljub temu nadaljevali. Kohl: ogorčenje vseh omikanih ljudi BONN - Nemški kancler Helmut Kohl je v telegramu predsedniku Clintonu izrazil "globoko zaprepadenost" nad atentatom, ki "vzbuja ogorčenje vseh civiliziranih ljudi", ter poudaril, da ne smejo in tudi ne bodo popustih pred sovraštvom in nasiljem. Tudman: napad na nedolžne ljudi ZAGREB - Hrvaški predsednik Franjo Tudman je v sožalni brzojavki ameriškemu predsedniku Billu Clintonu zapisal, da je "pretresen ob nesmiselnem terorističnem napadu na nedolžne ljudi, ki želijo uživati ob največji športni prireditvi". Hrvaška je odločena, da bo skupaj z ZDA in mednarodno sku-pnostji storila vse za preprečevanje bodočih podobnih napadov, je še zapisal Tudman. Vrani1zky: 01 naj se nadaljujejo DUNAJ - Avstrijski kancler Franz Vranitzky je prav tako obsodil atentat in izrazil zadovoljstvo nad odločitvijo, da se bodo 01 nadaljevale. Mandela: žalitev vsega človeštva PRETORIA - Južnoafriški predsednik Nelson Mandela je atentat označil kot "žalitev ne samo prebivalcev Atiante in Združenih držav Amerike ampak celotnega človeštva". Bruton: nočejo koristi svobodne družbe DUBLIN - Irski premier John Bruton je atentat označil kot "grozovitega" za prebivalce Atlante. "Storilec atentata ne želi, da bi v zahodnih družbah lahko imeli koristi od svobodne družbe, v kateri živimo, " je dejal Bruton. Ulič: sožalje sorodnikom žrtev BEOGRAD - Obžalovanje in obsodbo atentata so izrekli tudi v zvezni Jugoslaviji. Predsednik ZRJ Zoran Lilič je izrazil tudi sožalje sorodnikom žrtev. Nabil Šat: Palestinci proti terorizmu GAZA - Zunanji minister palestinskih avtonomnih oblasti Nabil Sat je v imenu palestinske vlade izrazil sožalje sorodnikom žrtev in ameriški vladi ter izrazil "obsodbo vseh vrst terorizma proti civilistom kjerkoli na svetu" in odločno obsodil atentat v Atlanti. Tu je voditelj prve odprave palestinskih športnikov na olimpijskih igrah Muhamar Bisiso odločno obsodil vsako teroristično dejanje »kriminalcev, ki nočejo miru«. Nedelja, 28. julija 1996 atentat v / mm _____ATLANTA / ZASEDANJE MEDNARODNEGA OLIMPIJSKEGA ODBORA_ Igre se nadaljujejo Že no dolgem nočnem sesfonku Moko so sklenili, do bodo igre nodoljevolL ker bi vsoko drugočno odločitev pomenilo somo popuščonje teroristom Prizorišče atentata; na asfaltu so še vidni sledovi krvi; spodaj stolp za tehniko, pri katerem je bila bomba (Telefoto AP) ATLANTA - Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (Mok) Juan Antonio Samaranch je španski tiskovni agenciji Efe izjavil, da se »gibanje ne bo pustilo ustrahovati od terorizma«. Pojasnil je še, da niso imeli druge izbire kot igre nadaljevati: »Nočemo dopustiti, da skupina saboterjev uniči eno od pozitivnih stvari na svetu in pokvari praznik miru, ki ga igre predstavljajo«. Spomnil je še, da je bila nevarnost atentatov njegova največja skrb: »Na žalost sem imel prav,« je pristavil. Tiskovni predstavnik Bele hiše Michael McCurry je sporočil, da Bela hiša ne ugovarja odločitvi Moka, da se olimpijske igre po bombnem napadu nadaljujejo. Takoj po atentatu se je sestal tudi sam odbor, ki mu je predsedoval Samaranch in ki sta se ga med drugim udeležila tudi predsednik mednarodne atletske zveze Primo Nebiolo ter predsednik državnih olimpijsih odborov Mario Vasquez Rana. Nebiolo je po sestanku pojasnil, da od pristojnih oblasti zahtevajo zagotovila, da so igre pod kontrolo: »Dajati moramo vtis, da smo mirni in vami, vendar nam bo to uspelo samo v primem, da nam pobcija in FBI to zagotovita. Morda niso dovolj besede Billa Paynea, predsednika organizacijskega odbora, temveč je potreben poseg državnega poglavarja in Samarancha. Problem je v tem, da je na drugih olimpijskih igrah za varnost skrbela samo ena sila, tukaj pa jih je več. Zato je po- trebno enotno zavzeti stališče. Atletov, ki gredo na stadione, ne sme premagati teror.« Na dolgem nočnem zasedanju Moka niso nikoli vzeli v poštev možnosti, da igre prekinejo. Zjutraj je sledilo srečanje z načelniki vseh 197 držav, ki so zastopane v Atlanti. Tudi drugi so izrazih mnenje, da je bila odločitev pravilna, • kot na primer predsednik avstrijskega odbora Leopold VVallner: »Varnostni ukrepi so dobri tam, kjer morajo biti-Vsega mesta pa ni mogoče blindbati, a bomba je eksplodirala v parku, ki ga ni mogoče zapreti javnosti.« Predsednik švicarskega odbora Daniel Platter je pristavil, da se igre morajo nadaljevati ne zato, ker se mora nadaljevati spektakel, temveč zato, ker bi drugače postalio talci teroristov.« Na vseh prizoriščih včerajšnjih tekmovanj so zastave razobesili na pol droga, a pred samimi tekmovanji so z enominutnim' molkom počastili spomin na žrtve. Gledalcev je bilo marsikje man), kot so pričakovali, vendar je včeraj v Atlanti deževalo, tako da niso mogli oceniti, če je to posledica slabega vremena ali pa nočnega atentata. Tako je bilo na primer v olimpijskem stadionu in na bližnjem stadionu Fulton, kjer so bile tekme v bezbolu, v Georgia Dome, kjer je bila odbojkarska tekma med Italijo in Rusijo. Zato pa si je atletska tekmovanja ogledalo pričakovanih 80 tisoč ljudi. Rimski župan zavrača nasilje RIM - Rimski župan Francesco Rutelli, ki si že dalj časa prizadeva, da bi Rimu poveriti organizacijo omlipijskih iger leta 2004, je po atentatu v Atlanti izjavil, da moramo igre varovati »pred norci in fanatiki, ker so bogastvo sveta in noben terorist ne sme upati, da jih bo uničil.« Dodal je, da »nasilje pripada svetu, a svet ne sme pripadati nasilju in temu nasilju Olimpijske igre ne morejo kloniti.« Svoje nasprotovanje igram v Rimu pa je ponovil glasnik zelenih Carlo Ripa Di Meana: »Vprašanje ni samo v tem, če je gigantizem sedanjih igrah bolj ati manj v skladu z okoljem, temveč v prvi vrsti, če je v skladu z udeleženci in mestom, ki jih gostuje«. Predsednik CONI-ja in varnost ATLANTA - Predsednik italijanskega olimpijskega odbora (Coni) Mario Pescante je zagotovil, da italijansko zastopstvo ni imelo nikakršnih težav zaradi atentata, saj so ob eksploziji vsi biti že v olimpijskem naselju. Po zasedanju izvršnega odbora mednarodnega olimpijskega komiteja, M je sklenil, da iger ne prekine, pa je Pescante še dodal, da je stopil v stik z vlado, s podpredsednikom ministrskega sveta VValterjem Veltronijem, z veleposlanikom v ZDA. Poleg tega bodo sprejeti nekatere preventivne ukrepe, da tudi sami zavarujejo tiste prostore, kot npr. Časa Itatia, ki so izven olimpijskega naselja. Pescante je še poudaril, da se povsem strinja z odločitvijo, da igre nadaljujejo. Zagrenjenost med nogometaši RIM - Cesare Maldini, tehnični komisar italijanske nogometne reprezentance, ki se je že poslovila od Antlan-te in se vrnila domov, je menil, da bo atentat v 01ympic Parku negativno vplival na igre. Težko je tudi razumeti, je pristavil, kako je glede na varnostne ukrepe do njega sploh prišlo. Igralec Marco Branca pa je kratko pristavil: »Okrvavljena športna manifestacija je najslabše, kar se lahko pripeti.« Med žrtvami ni Italijanov RIM - Med ljudmi, ki so biti vpletem v atentat v Atlanti, ni nobenega Italijana. Tako je povedal svetovalec Mauro Marsiti, ki koordinira »krizno enoto« pri zunanjem ministrstvu, vendar je dodal, da je preuranjeno z gorovo-stjo trditi, da med ranjenci ni nobenega Italijana: »Naše konzularno osebje je stopilo v stik z vsemi mestnimi bolnišnicami in preverja, če so sprejeti kakšnega našega državljana.« V Fiumicinu poostrili nadzor RIM - Na letališču Fiumicino je po tragediji v Long Islandu in atentatu v Centermial olympic parku alarmno stanje na najvišji ravni. Varnostne ukrepe so poostriti tudi zato, ker je na samem letališču v zadnjih dneh nekajkrat prišlo do alarma, vendar se je izkazalo, da je bil neutemeljen. Se največ »pozornosti« posvečajo letalskim družbam in progam, ki so rizične (kot npr. El Al, Air FRance, British in vse ameriške ter bližnjevzhodne). NAJVEČJI VARNOSTNI APARAT VSEH ČASOV V Atlanti 30 tisoč varnostnikov ATLANTA - Največji varnostni aparat vseh časov ni mogel preprečiti terorističnega atentata v Atlanti. Nad olimpijiskirti1 igrami bedi namreč prava armada, ki jo sestavlja približno 30 tisoč specialistov. Največ je prispevala vojska Zda, saj je dala na razpolago 14 tisoč vojakov, ki se ukvarjajo predvsem s pregledovanjem vozil v garažah in na parkiriščih, Pa tudi s prevozom športnikov in drugih udeležencev olimpijskih iger. Približno 10 tisoč varnostnikov raznih privatnih organizacij nadzoruje vstopne točke na sportn3 igrišča, tiskovna središča in druge olimpijske objekte. Soleč je kratica za to priložnost ustanovljeno poh" cijsko enoto zvezne države Georgie (State of Georgia 01ympic Law Enforcement Commad). Specialni te enote, ki jih je približno 4.500, nadzorujejo predvsem javna poslopja. Domača policija - Atlanta Potice Departement - pa je 28 to priložnost dala na razpolago 1.500 agentov. Končno je treba prišteti k silani’ ki se uradno ukvarjajo 2 varnostjo na olimpijskj® igrah, še okoli 1.100 tujih varnostnikov. Armada varnostnik°v razpolaga z najsodobnejši mi elektronskimi sredstvi za preprečevanje incidentov in atentatov: po Atlan in drugih krajih, kjer se ° vijajo olimpijske igre. so namestiti na stotine teleV1 zijskih kamer, v jezeru in morju, kjer se odvijajo rega te, pa so celo namesti podvodne sonarje. VESLANJE / FINALNE PREIZKUŠNJE NA JEZERU LAKE LANIER, 80 KILOMETROV OD ATLANTE V dvojnem dvojcu zlato za Italijo, slovenski četvorec in Čop pa četrta Družina Abbagnale je z najmlajšim Agostinom spet zablestela, Neapeljčan Davide Tizzano pa je z njim osvojil zlato že drugič, po v četvercu na olimpijskih igrah v Seulu ATLANTA - Na prizorišču veslaških tekmovanj se je včeraj za dva neapeljska fanta uresničil ameriški sen. Potem ko sta si pred osmi-mi leti v Seulu že nadela zlato odličje, ju je Življenje popeljalo proč °d vodnih steza, marca letos pa sta spet poprijela za vesla. In tako sta Prišla na Lake Lanier, tja, kamor hodijo pre-možni prebivalci Atlante na vikend. Kdo ve, Ce je kdo od gledalcev, ki so napolnili tribune ob Jezercu med zelenimi gozdovi, resno pomislil na tisto, kar se je dogajalo tam doli, v olimpijskem naselju. »Jaz pa sem mislil,« pravi Agostino Ab-hagnale, »toda hinavec ki bil, ce bi vam rekel, da mi tisti tragični dogodek jemlje veselje. Prevec sem že trpel zaradi mojih osebnih problemov.« Res je, veliko je trpel zaradi vnetja žil na levi nogi, kar mu je za šest let prekinilo športno kariero. Trpljenje, ki mu )e bilo potrebno za včerajšnjo zmago v dvojnem dvojcu, se mu zdi zdaj Pravi hec. Šesto olimpijsko zlato Za družino Abbagnale in krasna vrnitev za Tizza-na, ki se je po zmagi v Seulu odpovedal veslanju in ga zamenjal z jadranjem. Vkrcal se je na Moro di Venezia in sodeloval na Ameriškem pokalu, kar ne obžaluje, vendar je pogrešal veslanje. Tako se je vrnil k Prvi ljubezni, skoraj za Salo, po srečanju z Agostinom pa je razumel, da Sre zares. »Pripraviva se na lepo starost, sem mu rekel, ko sva pred prvo tekmo igrala običajno partijo kart. In tako sva se podala v vodo.« Ko sta se vrnila, sta imela v rokah zlato in veliko gotovosti več. Da bi medalje ne izgubil, kot se mu je zgodilo v Seulu, kjer so mu jo morali poiskati potapljači, jo je Tizzano zaupal enemu od tehnikov. Potem pa se je sreCen, morda bolj kot pred osmimi leti, vrgel v vodo. Drugo vidnejšo uvrstitev so italijanski veslači dosegli v dvojcu brez, kjer sta Marco Penna in VValter Bottega zasedla četrto mesto. Zmagala sta Britanca Redgrave in Pinsent, prvi pa je hkrati edini veslač v zgodovini, ki je osvojil zlato na kar štirih zaporednih olimpijskih igrah. Zmagoslavje Agostina Abbagnaleja in Davideja Tizzana (Telefoto AP) Zor barve Slovenije včeraj v Atlanti ni bil srečen dan Jasna Mmnkovic * v ATLANTA - Ne samo za olimpijske igre v Atlanti nasploh, ampak tudi za slovenske športnike, ki so v svojih panogah veljali za favorite, osmi tekmovalni dan ni bil srečen. Oba veslaška čolna sta zasedla pri športnikih najbolj osovraženo četrto mesto, Rajmond Debevec pa je v streljanju z malokalibrsko puško v trojnem položaju osvojil deveto mesto. Milan Janša, Sadik MujkiC, Jani Klemenčič in Denis Žvegelj so zaostali za Avstralci, Francozi in Britanci in kolajno izgubili za 59 stotink, Iztok Cop pa je v končnem dvoboju najboljših enojcev omagal nekoliko bolj. Razred zase je bil Švicar Xeno Miiller, srebro je osvojil Kanadčan Derek Porter, bron pa Nemec Thomas Lange. »Nekaj sreCe in bi lahko oba Čolna dobila kolajno. Četverec je imel možnosti tudi za zlato. Toda športna sreča je opoteča. Čopov rezultat je odraz njegovih dosežkov v tej sezoni. Četverec pa še nikoli ni ve- STRELJANJE / V DISCIPLINI SKEET ATLANTA - Italijan-olimpijska košarica ®e,ie obogatila za dve ko-lajni v strelstvu, za zlato, ^ 1° je osvojil Ermio Fal-Co (na posnetku AP) , in ?a bron, ki ga je pristrel-jal Andrea Benelli. Po-ein ko je izenačil svetov-jai rekord s kvalifikacij, 25 na 125, nov olimpij-aki rekord, je 28-letni alco zgrešil en sam krog v 25 finalnih strelih tekmovanja, ki ga je oviral I ■ To mu je zadostova-°. da je držal za seboj Kzepkowskega, kljub te-'aur da je Poljak dosegel Polno bero točk. Andrea . en®bi, 36-letni strelec !z Firenc, je nosilec sve-tovriega rekorda (150 na 15oL ki ga je osvojil 11. junija v Nemčiji, in dvakratni svetovni prvak, zdaj Pa je odličjem dodal še' obmpijsko kolajno. Oba mapjona sta izjavila, da s a n)una dosežka zmaga nkipe in tehničnega odstva s trenerjem An-toniem Blasijem na Čelu. slal tako dobro kot danes. Tekmovalno sta bila oba nastopa odlična,« je povedal glavni trener slovenskih veslačev Miloš Janša. Vsi veslači so menili, da je bila tekma zelo dobra, da so bili dobro pripravljeni, le kanCek sreče je zmanjkal na koncu. »Vse je bilo idealno. Psihično in fizično sem bil dobro pripravljen in lahko rečem, da smo bili vsi štirje pripravljeni za zmago,« je dejal Denis Zvegelj, Sadik MujkiC pa je dodal: »PoCutil sem se fenomenalno in med tekmo sem si misli, da Ce danes ne zmagamo, ne bomo nikoli. Tako dobro nam je šlo.« Iztok Cop je načrtoval, da bi se na začetku držal vodilnih, nato pa v fi-nišu poskusil pobegniti in se vmešati v boj za kolajne. »Startal sem po načrtih, držal sem se Mullerja, ki pa je silovito pobegnil in mu nisem mogel slediti. Moram priznati, da sem presenečen nad močjo, ki jo je pokazal v finišu, saj tega nisem pričakoval. Veslal sem po najboljših močeh in sem lahko kar zadovoljen. Sedem let zapored sem na velikih tekmovanjih osvojal kolajne, enkrat je pac tudi tega konec,« je svoj nastop ocenil Iztok Cop. Rajmond Debevec se je znova osmolil. Tudi v svoji specialni disciplini je osvojil deveto mesto in ni imel priložnosti, da bi se v finalu potegoval za visoko uvrstitev. Najboljši slovenski strelec je zadel 1166 krogov, tako kot sedmouvrščeni Belorus Sergej Martinov in Slovak Jožef Gonzi, vendar pa je imel Ljubljančan spet slabšo zadnjo serijo. Po nastopu leže je bil Debevec na 12. mestu z 397 krogi, po streljanju stoje, ko je slabo meril v zadnjih desetih strelih in zadel le 94 krogov, pa si je delil 9./12. mesto. »Danes ni bil ravno moj dan, leže sem streljal dobro in sem bil zadovoljen. Zadnja serija stoje me je pokopala. Toda morda sem imel nekaj sreče že prej, nato pa je prišla smola, da se je vse izravnalo. Kleče je bilo podobno. Kar naprej sem nihal. Rezultati so pričakovani, čeprav sem računal, da bo za uvrstitev v finale potrebno doseči 1168 ali 1169 krogov. Sedaj je zadostovalo že 1166,« je menil najboljši slovenski strelec Rajmond Debevec, ki je svoj celotni nastop na olimpijskih igrah ocenih kot neuspeh. »Danes sem streljal slabo, čeprav je to eden mojih najboljših rezultatov v tej sezoni, kar pa je daleč premalo, da bi bil zadovoljen. Sezona je bila zelo kratka in zato sem pričakoval najboljši rezultat prav tukaj. Toda ni mi šlo. Morda bo čez štiri leta bolje. Presenetil me Kazahstanec Be-Ijajev, v finalu pa ni Rusa Hadžibekova,« je še povedal Debevec, ki je imel veliko tremo. Dosegel je za en krog slabši rezultat kot na igrah v Barceloni, sicer so rezultati boljši kot pred štirimi leti. V tej disciplini je olimpijski zmagovalec postal Francoz Jean-Pier-re Amat, ki je že v kvalifikacijah postavil nov olimpijski rekord 1175 krogov, ki ga je izenačil tudi Sergej Beljeajev, v finalu streljanja je Francoz z 1273,9 kroga dosegel nov olimpijski rekord, drugo mesto je osvojil Beljajev z 1272,3 kroga, bron pa je pripadel Avstrijcu VVolframu Vaiblu z 1269,6 kroga. IZIDI Plavanje 200 m hrbtno M: 1. Brad Bridgevrater (ZDA) 1:58, 54; 2. Tripp Schvvenk (ZDA) 1:58,99; 3. Emanuele Merisi (Ita) 1:59,18; 4. Bartosz Sikora (Pol) 2:00,05; 5. Hajime Itoi (Jap) 2:00,10; 6. Martin Lopez Zubero (Spa) 2:00,74; 7. Muko Mazzari (Ita) 2:01,27; 8. Ro-dolfo Falcon Cabrera (Kub) 2:08,14; 1500 m prosto M: 1. Kieren Perkins (Avs) 14:56,40; 2. Daniel Kovvalski (Avs) 15:02,43; 3. Graeme Smith (VB) 15:02,48; 4. Emiliano Brembilla (Ita) 15:08,58; 5. Ryk Neethling (JAR) 15:14,63; 6. Masato Hirano (Jap) 15:17,28; 7. Jorg Hoffinann (Nem) 15:18,86; 8. Aleksej Akatijev (Rus) 15:21,68; štafeta 4x100 mešano M: 1. ZDA 3:34,84 (svet. rekord); 2. Rusija 3:37,55; 3. Avstralija 3:39,56; 4. Nemčija 3:39,64; 5. Japonska 3:40,51; 6. Madžarska 3:40,84; 7. Poljska 3:41,94; 8. Izrael 3:42,90; 200 m delfin Z: 1. Susan 0’Neill (Avs) 2:07,76; 2. Petria Thomas (Avs) 2:09, 82; 3. Mchelle Smith (Irs) 2:09,91; 4. Yun Qu (Kit) 2:10,26; 5. Limin Liu (Kit) 2:10,70; 6. Jessica Deglau (Kan) 2:11,40; 7. Mika Haruna (Jap) 2:11,93; 8. Tri-na Jackson (ZDA) 2:11,96; 50 m prosto Z: 1. Amy Van Dyken (ZDA) 0:24,87; 2. Jingyi Le (Kit) 0:24, 90; 3. Sandra Volker (Nem) 0:25,14; 4. Angel Martino (ZDA) 0:25,31; 5. Leah Martindale (Bar) 0:25,49; 6. Linda Olofsson (Sve) 0:25,63; 7. Ying Shan (Kit) 0:25,70; 8. Natahja MešCerjakova (Rus) 0:25,88. Atletika Hoja 20 km: 1. Jefferson Perez (Ekv) 1.20:07, 2. Ihja Markov (Rus) 1.20:16, 3. Bernardo Segura (Meh) 1.20:23, 4. R. A’hern (Avs) 1.20:31, 5. I. Safikov (Rus) 1.20:41, 6. R. Fadejevs (Lat) 1.20:47, 7. L Senikov (Rus) 1.21.09, 8. W. Korzenyowski (Pol) 1.21:13. Krogla: 1. Randy Bames 21,62; 2. John Godina (ZDA) 20,79; 3. Aleksander Bagač (Ukr) 20, 75; 4. Paolo Dal Soglio (Ita) 20,74; 5. O.S. Buder (Nem) 20,51; 6. Roman Virastjuk (Ukr) 20,45; 7. C.J. Hunter (ZDA) 20,39; 8. Dragan Perič (Jug) 20,07. Judo Do 48 (Z): 1. Kye Sun (J. Kor), 2. Ryoko Tamura (Jap), 3. A. Savon (Kub) in M. Soler (Spa); do 60 kg (M): 1. Tadahiro Nomura (Jap), 2. Girolamo Giovi-nazzo (Ita), 3. A. Narmandakh (Mong) in R. Traut-mann (Nem). Dviganje uteži Do 83 kg: 1. Pyrros Dimas (GrC) 392,5 kg (170/212, 5); 2. Marc Huster (Nem) 382,5 kg (170/202,5); 3. Andrzej Cofabk (Pol) 370 kg (170/200). Veslanje Dvojec brez: 1. Velika Britanija 6:20,09; 2. Avstralija 6:21,02; 3. Francija 6:22,15; 4. Italija (Penna, Bottega) 6:28,61; 5. Nova Zelandija 6:29,24; 6. Hrvaška 6:30,48. Dvojni dvojec: 1. Italija (Tizzano, Abbagnale) 6:16,98; 2. Norveška 6:18,42; 3. Francija 6:19,85; 4. Danska 6:24,77; 5. Avstrija 6:25,17; 6. Nemci j a 6:29;32. Četverec brez: 1. Avstrabja 6:06,37; 2. Francija 6:07, 03; 3. Velika Britanija 6:07,28; 4. Slovenija 6:07,87 (Janša, Klemenčič, Mujkič, Žvegelj); 5. Romunija 6:08,97; 6. Itabja 6:10,60. Enojec: 1. Švica 6:44,85; 2. Kanada 6:47,45; 3. NemCija 6:47,72; 4. Slovenija (Iztok Cop) 6:51,71; 5. Češka 6:55,65; 6. Norveška 6:59,51. Dvojec brez Z: 1. Avstrabja 7:01,39; 2. ZDA 7:01, 78; 3. Francija 7:03,82; 4. Nemčija 7:08,49; 5. Kanada 7:12,27; 6. Rusija 7:19,56. Dvojni dvojec Z: 1. Kanada 6:56,84; 2. Kitajska 6:58,35; 3. Nizozemska 6:58,72; 4. Avstrabja 7:01, 26; 5. NemCija 7:04,14; 6. Nova Zelandija 7:09,92. Enojec Z: 1. Khodotovic (Blr) 7:32,21; 2. Laumann (Kan) 7:35,15; 3. Hansen (Dan) 7:37,20; 4. Brandin (Sve) 7:42,58; 5. Batten (VB) 7:45,08; 6. Davidon (ZDA) 7:46,47. Streljanje Skeet 1. Ennio Falco (Ita), 2. Miroslav Rzepovvski (Pol), 3. Andrea Benelb (Ita). Odbojka (ž) Skupina A: Nizozemska - J. Koreja 3:1 (11,12, -7, 8), Kitajska - Ukrajina 3:0 (11, 7, 22), ZDA - Japonska 3:0 (11, 7,12,); lestvica: Kitajska 8, ZDA 6, J. Koreja, Nizozemska 4, Japonska 2, Ukrajina 0. Skupina B: Kuba - Nemčija 3:0 (6, 8, 4), Brazibja - Kanada 3:0 (6, 6,11), Rusija - Peru 3:0 (11, 8,1); lestvica: Brazilija 8, Kuba, Rusija 6, NemCija 4, Kanada, Peru 0. Vaterpolo Četrtfinali: Madžarska - Grčija 12:8, Jugoslavija -Hrvaška 6:8, Španija - ZDA 5:4, Itabja - Rusija 11:9. Polfinala: Madžarska - Španija, Italija - Hrvaška. 14 Nedelja, 28. juUja 1996 ATLANTA 1996 ____________ATLETIKA / DRAMATIČEN RAZPLET V SUVANJU KROGLE__ Paolo Dal Soglio do zadnje serije prvi, na koncu pa šele četrti Prehiteli so ga Barnes, Godino in Bagač - Jackie Joyner odstopila NOVICE Ljubljenka občinstva Množica tekaCic na 5000 metrov je že dvakrat prehitela Rachido Mahamane iz Nigerije, pa je ta Se vedno tekla. Kmalu je bila v kvalifikacijskem teku 14-letna atletinja Se edina na progi, tedaj pa jo je opazila 80-ti-soCglava množica in ji začela vzklikati. Ko je pritekla v cilj, je bila nagrajena s stoječimi ovacijami. Njen čas je bil skoraj tri minute daljši, kot je potrebovala za 5000 metrov druga najpočasnejša tekačica. Funkcionarju grozili s smrtjo Enemu vodilnih funkcionarjev indijske zveze za hokej na travi so v Atlanti grozili s smrtjo, zato je odslej pod posebnim policijskim nadzorom. Dnevnik USA Today piše, da so grožnje vzeti zares, saj naj bi predsednik omenjene indijske športne zveze KP.S Gill pred nekaj leti sodeloval pri zadušitvi sikhovske vstaje v indijski zvezni državi Punjab. Podrobnosti smrtne grožnje niso znane, policija pa ne izključuje možnosti, da prihaja prav iz vrst Sikhov, ki jih v ZDA živi zelo veliko. Ponosna plešavost Zlata medalja judoista Uda Quellmalza je športnemu direktorju nemške judoistične zveze (DJB) povzročila dobesedno plešavost. Stava je pač stava, zato Guenter Romenath, ki so mu nemški judoisti po osvojenem zlatu omenjenega judoista nemudoma obriti glavo, sicer priznava, da mu je neprijetno hoditi naokoli povsem brez las, a dodaja, da za zlato medaljo kljub temu ponosno dviga obrito glavo. Velikodušna srbska pošta Dobitnike otimpijskih medalj iz Zvezne republike Jugoslavije po prihodu v domovino ne bo težko izslediti. Srbska pošta bo namreč vsakemu podarila po en pager, katerega bo lahko uporabljal brezplačno. Z dveletnimi izkušnjami na Ol Olimpijski komite Toga je svojemu plavalcu Dagbo-' vi Johnu Senakvvamu prepovedal nastop v plavanju na 50 metrov prosto. Vzrok za takšno odločitev je slaba forma tekmovalca, ki se je naučil plavati šele pred dvema letoma, njegov najboljši osebni izid pa je »le« pet sekund slabši od svetovnega rekorda. Stroški z avtobusi Nepričakovane težave z avtobusi so olimpijskemu organizacijskemu komiteju v Atlanti (ACOG) povzročile že zal, 2 milijona dolarjev škode. Številni od skupaj 1.700 avtobusov, ki so jih namenili prevozu športnikov, funkcio-narjev, novinarjev in gledalcev, so poškodovani obstali sredi poti in jih ni bilo mogoče popraviti. Poleg tega so morali organizatorji za 8, 25 dolarja na uro najeti približno sto nadomestnih šoferjev. Veliko voznikov je namreč zaradi nepoznavanja mesta in okolice ter v strahu za svojo varnost dalo odpoved. (veniuiifi ^ PROIZVODNJA IN PRODAJA ŠPORTNIHOB^^^j VB#± PENDICE SCOGLIETTO, 5/1 TRST TEL. 040/56.94.38 GROSISTIČNA PRODAJA UVOZ IZVOZ ŠPORTNIH ARTIKLOV IN REKVIZITOV « Vldonl sporU Paolo Vidoni NABREŽINA -124 (TS) - TEL 040/200669 - 0337/549828 ATLANTA - Ubogi Paolo Dal Soglio! Italijanski metalec krogle, ki je letos že osvojil evropsko dvoransko prvenstvo in je v kvalifikacijah dosegel najboljšo daljavo, je v tekmi v suvanju krogle vodil vse do zadnje serije, s solidnim rezultatom 20,74. V zadnji seriji pa neverjeten razplet, ki je italijanskega metalca porinil celo z zmagovalnega odra. Randy Barnes kot drugi: 21,62! John Godina pa četrti: 20,79. Takoj za Godino Dal Soglio, ki pa ni uspel izboljšati svojega izida. Kot sedmi v zadnji seriji Aleksander Bagač: 20,75, le centimeter dlje od nesrečnega »azzurra«! Izjemen konec tekme, ki ga v zadnjih letih na atletskih tekmovanjih ne pomnimo. Dal Soglio takoj po tekmi sploh ni bil razočaran: »Metal sem dobro, z rezultatom sem zadovoljen, škoda za tisto zadnjo serijo...« Morda bo Dal Soglio šele čez nekaj časa razumel, kakšna življenjska priložnost se mu je izmuznila iz rok. Zmagal je torej svetovni rekorder Randy Barnes, s solidnim rezultatom 21,62, ki je boljši od tistega, s katerim je lani na svetovnem prvenstvu zmagal Godina in se hkrati približuje tistim izpred nekaj let. Kljub temu, da je svetovni rekorder in lastnik letošnje najboljše znamke (22,40 metra je vrgel na nekem vaškem tekmovanju v Švici in rezultat je pro-nicnil v sredstva javnega obveščanja šele teden kasneje), Barnes ni veljal za favorita, ker je pri pomembnih priložnostih doslej vsakič zatajil. Zanj je olimpijski naslov vrhunec kariere, za katero velja tudi povedati, da ni ravno neomadeževana. Leta 1990 je namreč Barnes maja dosegel svetovni rekord (23,12), le tri mesece kasneje pa so ga zasačili na doping kontroli in sledila je enoletna diskvalifikacija. Tudi sicer včeraj nekaj zanimivih rezulatov in manjših presenečenj ni manjkalo. V kvalifikacijah za troskok je Kenny Harrison dosegel spoštovanja vredno znamko 17, 58. Favorit v tej panogi, Anglež Jonathan Ed-wards, je skakal slabo, sploh ni dosegel norme 17 metrov, a se je kasneje vendarle uvrstil med najboljšo dvanajsterico. Iz le-te pa je izpadel, za same 3 centimetre, mladi (19 let) Kubanec Aliecer Urrutia, ki je letos že preskočil izrednih 17,70. V zvezi z včerajšnjimi -popoldanskimi tekmovanji oziroma kvalifikacijami velja zabeležiti senzacijo v sedmeroboju. Po teku na 100 metrov z ovirami se je namreč za Jackie Joyner Kersee olim-piada končala. Američanka, skupaj s Sirkinjo Shouaajevo favoritinja za naslov v sedmeroboju in bržkone favoritinja v daljini, se je po končani tekmi zgrudila na tla: prva diagnoza pravi, da si je Jackie pretrgala stegnen-sko mišico. SPORED Nedelja -13.00 maraton 2 start; 15.20 maraton 2 konec; 16.00 sedmeroboj (daljina); 16.05 disk 2 kvalifikacije; 10.45 110 ovire predteki; 17.30 400 ovire 2 predteki; 21.45 kladivo M finale; 23.15 daljina M kvalifikacije; 0.00 višina M finale; 0.25 sedmeroboj (kopje); 0.30 110 ovire predteki; 1.15 800 M predteki; 1.55 400 2 polfinale; 2.00 400 M polfinale; 2.45 5000 2 finale; 3.15 sedmeroboj (800). Ponedeljek -15.15 hoja 10 km 2 konec; 15.30 disk M kval. 15.45 100 ovire 2 predteki; 16.30 troskok 2 kval.; 16.45 1500 M predteki; 17:45 400 ovire M predteki; 23.45 100 ovire 2 predteki; 0.20 110 ovire M polfinale; 0.45 disk 2 finale; 0.50 800 M polfinale; 1.10 daljina M finale; 1.15 800 2 finale; 1.35 400 2 finale; 1.55 400 M finale; 2.15 110 ovire M finale; 2.35 3000 st. predteki; 3.15 400 ovire 2 polfinale; 4.00 10000 M finale. Haile Gebreselasie, 28:14,20 v predteku na dest tisoč metrov (AP) JADRANJE / ČETRTI DAN TEKMOVANJ V SAVANNAHU Bogatčeva si je v sedmi regati prijadrala odlično drugo mesto SAVANNAH - Arianna Bogateč je po četrtem dnevu regat na olimpijskem polju v Savannahu še za mesto popravila svoj položaj na skupnem vrstnem redu v razredu europa. V sedmi regati je naša jadralka postregla s svojim doslej najboljšim nastopom na letošnjih otimpijskih igrah. Osvojila je drugo mesto, kar zanjo pomeni izenačenje najboljšega rezultata z iger v Barceloni pred štirimi leti. V naslednji, osmi regati je Arianni slo slabše od rok in je zasedla šele sedemnajsto mesto, kar ji je preprečilo, da bi na skupni lestvici napredovala še vsaj za nekaj mest. Sedmo regato je označeval dvoboj med našo jadralko in Nizozemko Margaret Mathijsse. Arianna je bila do polovice regate v vodstvu, prednost Nizozemke na ciljni črti pa ni bila velika. Na tretje mesto se je uvrstila Američanka Becker-Day. Razmere na regatnem polju so bile za našo jadralko idealne, saj je veter pihal z jakostjo petih, šestih metrov na sekundo. V osmi regati je bil veter izredno spremenljiv. Tekmovalke so se takoj po Startu razdeble v dve skupini, žal pa je bila Arianna v tisti, ki je ubrala smer, za katero se je kasneje pokazalo, da je napačna. Razmere na regatnem polju so bile takšne, da zaostanka potem ni bilo več mogoče nadoknaditi. Zmagala je Danka Roug pred Angležinjo Roberts in Novo-zelandko Ferris. »Arianna je tokrat jadrala zelo dobro. Se posebej se je izboljšala na stranicah z vetrom v hrbtu. Zaostanek za četrtouvršče- no Angležinjo Robertson ni velik. Vse je še odprto, če vemo na primer, da si drugouvrščena Mathijsse ne more privoščiti nobenega spodrsljaja, ker je bila enkrat že diskvalificirana. V preostalih treh regatah se lahko vse se spremeni«, nam je iz Savan-naha po telefonu povedal Ariannin oče Bruno. Slabša uvrstitev v osmi regati Arianne ni vznejevoljila. Kot mnoge druge tekmovalke jo je presenetila nepričakovana sprememba smeri. Se vedno pa Arianno peče razplet prvega dne, ko je dosegla manj, kot bi morala. Vendar pa si vseh možnosti za visoko končno uvrstitev (v Barceloni je bila osma) še ni zapravila. Danes in jutri bo v Savannahu prost dan. Do konca manjkajo še tri regate. Vrstni red po osmih regatah 1. Kristine Roug (Dan) 2. Margaret Matfhijsse (Niz) 3. Courtenay Becker-Day (Zda) 4. Shrilery Robertson (Vbr) 5. Aisling Bovvman (Irs) 6. Sharon Ferris (Nzl) 7. Christine Bridge (Avs) 8. Serena Amasto (Arg) 9. Arianna Bogateč (Ita) 10. Malin Millbour (Sve) 11. Sibylle Powarzynski (Nem) 12. Trne Moberg-Parker (Kan) 13. Paula Levvin (Ber) 14. Linda Konttorp (Nor) 15. Nicole Meylan (Svi) 16. Helena Montilla (Spa) 17. Marcia Pellicano (Bra) 18. Chita Smedbeig (Fin) 19. Vesna Dekleva (Slo) 20. Maria Mylona (Grč) 21. Veronika Glinkievvicz (Pol) 22. Ingrid Bellemans (Bel) 23. Arko Saito (Jap) 24. Joana Pratas (Por) 25. Krista Kruuv (Est) 26. Tracey Tan (Sin) 27. Anastasia Podobed (Blr) 28. Roberta Lepper (Fiji) 12,00 21,00 31.00 40.00 63.00 65.00 66.00 66,00 67.00 68.00 70.00 79.00 81.00 82,00 84.00 85.00 92.00 92.00 102.00 112,00 115,00 115.00 153.00 160.00 162,00 173,00 173.00 189.00 PLAVANJE / OBRAČUN Odkod prihajajo finalisti... PLAVANJE / SKLEPNI DAN OLIMPIJSKEGA TURNIRJA Z Merisijem je Italija le prišla do kolajne Osvojil je bron na 200 m hrbtno - V zadnji moški štafeti so Američani postavili četrti svetovni rekord v Atlanti Za plavanje postaja vse bolj značilno, da v finale Prihajajo zastopniki vse bolj številnih držav in nekaterim tudi uspeva osvajati kolajne. To pomeni, da je plavanje v svetu vse bolj razširjeno, trend Pa je še posebno opazen Pri ženskah. To je tudi razlaga, da tradicionalne plavalne velesile ne uspejo vec dosegati tistega, kar so nekoč, ali pa vsaj dosežejo manj od pričakovanega, saj se v razdobju dveh let (od SP do 01 ali obratno) pojavijo novi plavalci (ke), predstavniki držav, ki so na plavalnem področju lakorekoc novinke. V veliko pomoč nam priskoči primerjalna lestvica zadnjih štirih velikih plavalnih prireditev: SP v Perthu januarja leta '91, 01 v Barceloni leta ’92, SP v Rimu leta ’94 in tokratne 01 v Atlanti. Točkovanje finalistov predvideva osem točk za zmagovalca, sedem za drugouvrščenega in tako naprej do ene točke za osmouvrscenega v finalu. Predvsem moramo sedanjo lestvico' tolmačiti v luči velikega padca, ki so ga od leta ’9l postopno doživeli Nemci in Nemke (posledica združitve), meteorske prisotnosti Kitajk na SP Pred dvema letoma v Rimu in v precej manjši meri rahlega padca Rusov (oziroma držav, ki so nasledile SZ). Od prejšnjih 01 v Barceloni je resnici na ljubo nekaj (v bistvu enega plavalca) zgubila tudi Madžar-ska, ki je pa ne moremo polnopravno šteti med plavalne velesile, saj so bili vsi uspehi sad izrednega dela ene same skupinice plavalcev, ki so zrasli pod okriljem trenerja Tamasa Szechyja. Kaj bi se torej moralo zgoditi? Američani (ke), za katere še vrabci na strehi vedo, da so v plavanju najmočnejši na svetu, bi morali bistveno povečati svojo bero. V resnici se je to zgodilo le v obliki kolajn: moški so ostali pri istem izkupičku (6 zlatih) kot v Runu, ženske pa so od ene same zlate poskočile na sedem. Toda prisotnost Američank v finalih se ni povečala kot bi si lahko pricakovah. Ze samo dejstvo, da so Kitajke v Rimu odnesle 12 od 16 zmag, v Atlanti pa le eno bi moralo povzročiti velik porast točk Američank, ki pa je bil neznaten (od 117 do 130). Kam so torej odšle vse »kitajske točke«? Nemkam, ki so sicer ostale brez kolajne (!), a nekako prebrodile skorajšnji anonimat. Toda predvsem kopici plavalk (recimo Južnoafricanka Reyns) iz držav, ki doslej v plavanju niso imele (skoraj) nikakršne tradicije. Pri moških so pretresi razumljivo manjši, predvsem pa postopnejši. Kljub eni sami zlati koLajni je Avstralija podvojila učinek domače izvedbe SP v Perthu! Z eno kolajno, serijo dobrih uvrstitev in odkritjem dveh novih talentov (Roso-lino in Brembilla) so zadovoljili Italijani. Tudi kar se tiCe ravni tekem obstaja bistvena razlika med moškimi in ženskami. Tako kot v Rimu ’94 smo v Atlanti pri moških zabeležili tri svetovne rekorde, pri ženskah pa le enega (v Rimu sedem). D. Križman Pregled kolajn v Atlanti ZDA 13 11 2 Rusija 4 2 2 Madžarska 3 12 Irska 3 0 1 Avstralija 2 5 5 J. Afrika 2 0 1 N. Zelandija 2 0 0 Kitajska 13 2 Belgija 10 0 Kostarika 10 0 Nemčija 0 5 7 sledi še 8 držav brez zlate kolajne Dragulji malalan NARODNA UL 28 • OPČINE - TRST |l] - TEL. 040/211465 Pooblaščeni zastopnik: SLUCltCliH OFFICIAL TIMEKEEPEF. AND PARTNER OF THE 1996 OLVMPIC GAM ES ATLANTA - Zadnji dan olimpijskih bojev v bazenu je končno le prinesel kolajno tudi Italiji, sicer pa se je plavalni turnir končal še z zadnjim, četrtim svetovnim rekordom. Postavila ga je ameriška štafeta 4x100 m mešano (Jeff Rouse, Mark Henderson, Jeremy Linn in Gary Hall), ki je za dobri dve sekundi izboljšala prejšnji, prav tako ameriški rekord iz Barcelone (3:34, 84 proti 3:36, 93) in osvojila 400. kolajno v zgodovini olimpijskih iger. Rekli smo četrti svetovni rekord na tem turnirju, potem ko so bili izboljšani rekordi na 100 m prsno (Fred De-burghgraeve, 1:00.60), 100 m delfin (Denis Pankratov, 0:52, 27) in 100 m prsno ženske (Penelope Heyns, 1:07, 02). Tudi četrta olimpijska kolajna v zgodovini italijanskega moškega plavanja (po bronu Batti-stellija na 400 m mešano v Seulu in na 200 m hrbtno v Barceloni ter Sacchija na 400 m mešano prav tako v Barceloni) je bronasta, osvojil pa jo je Emanuele Meri-si, ki bi lahko z nekoliko več odločnosti segel celo po srebru. Italijan je neimreč plaval pod svojimi možnostmi, razlog pa je gotovo živčnost, saj fizičnih problemov ni imel. V italijanskem taboru tako pravzaprav ne vedo, ali naj se veselijo brona, ali naj obžalujejo zamujeno priložnost, glede na to, da sta bila v kvalifikacijah izločena Rus Selkov in Nemec Braun. Ostali tekmeci so bili na papirju tehnično šibkejši od Merisija, vendar je Italijan slabo štar-tal in se je moral potem prilagoditi ritmu, ki sta ga diktirala Bridgevvater in Schvvenk. »Čeprav bronasta, je vendar medalja in če bi mi jo bili zagotovili pred odhodom v Atlanto, bi bil zadovoljen. Tako pa mi ne preostane drugega kot pogoltniti jezo,« je takoj po tekmi izjavil Merisi. Drugi Italijan na isti progi, Mirko Mazzari, je končal na sedmem mestu, novo zadovoljstvo pa je v italijanski tabor prinesel mladi, komaj 17-letni Emiliano Brembilla, ki je po izboljšanju državnega rekorda na 400 metrov prosto postavil še nov italijanski rekord na utrudljivih 1500 metrov. S časom 15:08, 58 se je uvrstil na odlično četrto mesto, medtem ko sta šli prvi dve kolajni v Avstralijo (zlato Kieren Perkins, srebro Daniel Kovvalski), bronasta pa v Veliko Britanijo (Graeme Smith). Avstralski sta tudi obe žlahtnejši kolajni v preizkušnji na 200 metrov delfin za ženske, kjer si je zlato priborila Susan 0’Neill, srebro pa P etri a Thomas, medtem ko se je morala Irka Mi-chelle Smith po treh zlatih odličjih zadovoljiti z bronom. Ge so se vode v olimpijskem bazenu medtem že umirile, to ne velja za polemike, ki se z nezmanjšano ostrino vrtijo okrog dopinga in v središču katerih je prav izredna irska plavalka, ki bi ji po odličjih lahko zavidal celo sam Mark Spitz. Smithova, za katero pravijo, da je v svoji domovini tačas celo popularnejša od Jamesa Joyca, se za namige ne meni veliko in trenerju ameriških plavalk, ki je govoril o preskromnih kontrolah, odgovarja, naj raje pogleda v svoj tabor. Po zadnji zlati medalji je v zagovor Michelle Smith nastopila Franzi-ska Van Almsick, ki je natolcevanja ocenila kot sramotna, včeraj pa se je oglasil celo Mednarodni olimpijski komite oziroma njegov podpredsednik Alexandre De Mero-de, za katerega so obtožbe na Irkin naslov naravnost sramotne. Trener ameriških plavalk pa je svoje obtožbe ponovil in jih podkrepil s podatkom, da so od olimpijskih iger v Rimu, kjer ni bilo kontrol proti dopingu, našteli že 19 pozitivnih testov. Pred zadnjim zlatom v moški štafeti, so si ZDA zagotovile še zlato v 50 m prosto za ženske, kjer je Amy Van Dyken (0:24, 87) za tri stotinke sekunde premagala Kitajko Jingyi Le, bron pa si je zagotovila Nemka Sandra Volker. Na posnetku AP: Emanuele Merisi, ki je priplaval edino kolajno za Italijo, bron v tekmi na 200 metrov hrbtno. Plavalne velesile v zadnjih šestih letih Perth ’91 Barcelona ’92 Rim’94 Atlanta ’96 ZDA 240 (115+125) 255 (125+130) 229 (112+117) 233 (103+130) Nemčija 194 (94+100) 129 (52+77) 109 (57+52) 120 (29+91) Avstral 119 (35+84) 99 (42+57) 134 (46+88) 139 (70+69) SZ/Rus 84 (65+19) 125 (91+34) 87 (73+14) 70 (66+4) Madž 79 (56+23) 82 (45+37) 65 (54+11) 52 (32+20) Kitajska 53 (0+53) 81 (0+81) 158 (0+158) 66 (7+59) Italija 62 (48+14) 21 (16+5) 23 (10+13) 31 (30+1) Legenda: prvo mesto osem točk, drugo sedem, itd. ODBOJKA / V 4. KOLU PREDTEKMOVANJA Se nepremagani Velascovi »azzuni« nadigrali tudi Rusijo Vigor Bovolenta (v sredini) se je poškodoval v tretjem setu Italija - Rusija (15:11, 15:6,15:12) Italija: Gardini 1+14, Meoni 2+0, Gravina 0+0, Papi 5+7, Sartoretti 0+0, Bracci 0+1, Bernardi 5+14, Cantagalli 5+7, Gia-ni 10+32, Bovolenta 4+14. Tofoli in Zorzi nista igrala. Rusija: Satounov 1+3, Khampučkič 0+0, Or-lenko 0+5, Olihver 2+6, Kazakov 0+2, Tetjouhin 2+14, Cičkin 3+8, Oučahov 2+1, Dinejkin 5+18, Coulepov 5+13, Gorjučev 3+6, Fomin ni igral. Sodnika: Leuthaeusser (Nem), Qu (Kit). Gledalcev: 10.050. Trajanje setov: 41, 28, 39 minut. Asi: Italija 3, Rusija 4. Zgrešeni servisi: Italija 32, Rusija 20. Blok: Italija 4+5, Rusija 7+3. ATLANTA - Italijanski odbojkarji so v prvi tekmi četrtega dne v predtekmovanju zmleli tudi Ruse. Velascovi »azzurri« so še nepremagani, povrhu pa niso doslej izgubili niti seta, v zadnjem kolu pa jih čaka nastop proti Jugoslaviji (Dejan*Brdžovič je zapustil moštvo in se vrnil domov zaradi smrti sina). Tekma z Rusi sicer za Italijane ni bila najlažja. Prvi set je bil izenačen, v zadnjem pa so bili Italijani že nekoliko v težavah, vendar pa so si opomogli ob pravem času. Italijani so z mnogimi vrhunskimi potezami navdušili gledalce in slej ko prej potrdili, da so prvi favoriti za osvojitev zlate kolajne. V tretjem setu je Bracci s komolcem nehote udaril soigralca Vigorja Bovolen-te, ki se je moral zateči po pomoč v bolnišnico (zamenjal ga je Gravina). Kaže, da si je zlomil nos. 16 Nedelja, 28. julija 1996 ATLANTA 1996 KOŠARKA / 4. KOLO PREDTEKMOVANJA ZDA zablestele ZRJ že prva V četrtfinale se je že uvrstila tudi Hrvaška - Danes še zadnje kolo ATLANTA - Ameriški košarkarski dream team je na olimpijskem turnirju končno postregel s spektaklom, kakršnega od njega pričakujejo ameriški ljubitelji košarke. Nebogljeno Kitajsko je premagal s 63 točkami razlike, 133 točk pa predstavlja za dream team rekord, saj je »izvirna« ameriška NBA reprezentanca v Barceloni največ dosegla 127 točk. Prvič doslej na turnirju v Atlanti so ZDA s polno paro zaigrale že v prvem polčasu. Scottie Pippen in Reggie Miller sta v tem delu dosegla 29 toCk. Pippen je bil s 24 točkami tudi najboljši strelec ZDA, Miller je dosegel 17 točk, Grant Gill pa devetnajst. Charles Barkley ni igral. Se vedno je nepremagan tudi Jugoslavija, ki si je že zagotovila konCno prvo mesto v skupini B. Trener Željko Obradovič je tudi proti Braziliji poslal na igrišče vse svoje može. Po samih treh minutah je reprezentance Srbije in Cme gore imela že deset točk prednosti. Brazilec Oscar Schmidt je že po trinajstih minutah zapustil igrišče. »Dvoboja je bilo tedaj že konec«, je dejal 38-letni veteran, ki se je vrnil na igrišče šele v zadnjih minutah. »Da se malo raztečem«, je dejal. Najboljši strelec tekme je bil vsekakor Predrag Danilovič, ki je dosegel 21 točk. Ostali boljši strelci za ZRJ so bili DjordjeviC (13), Rebrača (12) in Divac (10), za Brazilijo pa Cassiolato (19), Santana (11), Mimici (8), Oscar (14) in Joerke (11). Brazilci se bodo v zadnjem kolu predtekmo- Košarkarji ZDA so takole proslavljali rekordno zmago (AP) vanja pomerili z Južno Krejo, v primeru zmage pa jih v Četrtfinalu Čaka dream team. V četrtfinale se je uvrstila tudi Hrvaška. Argentina se jim je dobro upirala in je popustila šele proti koncu prvega polčasa, ko so Komazec (28 točk) in ostali dosegli delni izid 14:4. V drugem delu je imela Hrvaška že dvajset toCk prednosti, 51 sekund pred koncem pa le še devet. Danes se bo hrvaška pomerila z dream teamom. Najbolj izenačen je bil dvoobj med Avstralijo in Portorikom. NajveC zaslug za zmago«kengu-rujev« sta vnovič imela nepogrešljiva strelca An-drew Gaze (29 točk) in Shane Heal (28). Angola, ki nima nobenega igralca višjega od dveh metrov, se ni mogla enakovredno upirati Lit- vi, ki je tudi tokrat igrala brez poškodovanega Marčiulionisa. Karni-vašos je dosgele 20 točk. Izidi 4. dne: Skupina A: Litva - Angola 85:49 (37:21), Hrvaška - Argentina 90:75 (43:29), ZDA - Kitajska 133:70 (65:28). Vrstni red: ZDA 8, Hrvaška 6, Litva in Kitajska 4, Argentina 2, Angola 0. Danes: Kitajska - Litva, ZDA - Hrvaškla, Argentina -Angola. Skupina B: Jugoslavija - Brazilija 101:82 (55:31), Avstralija - Portoriko 101:96 (51:53), Grčija -Južna Koreja 108:86 (56:44). Vrstni red: Jugoslavija 8, GrCija ion Avstralija 6, Brazilija in Portoriko 2, Južna Koreja 0. Danes: Avstralija - Grčija, Jugoslavija - Portoriko, Brazilija - J. Koreja. Brazilski trener kara organizatorje »Skrajen Cas je, da se preneha s trditvami, da je vse narobe«, pravi predsednik organizacijskega odbora igr v Atlanti Billy Payne, toda trener brazilskih košarkarjev Ari Vidal se z njim očitno ne strinja. »Že zelo dolgo let sem v športu, vendar je to prav gotovo najslabše organizirana športna manifestacija, kar sem jih kdajkoli videl. Največ težav imamo zaradi nemogočih prevozov, kar je spravilo ob živce moje igralce. Jaz pa ne morem prisostvovati tekmah naših nasprotnikov. Nemogoče je tudi priti do videoposnetkov ostalih tekem«, je dejal Vidal. Rusi jezni na ZDA ATLANTA - VeC ruskih časopisov je ostro napadlo organizacijo olimpijskih iger v Atlanti, ki po njihovem mnenju želijo predvsem usmeriti pozornost na ameriške športnike in ob tem pozabiti na vse njihove nasprotnike, z Rusi na prvem mestu vred. Časnik Sevod-nija v Članku z naslovom Olimpiade za Američane navaja mnenje predsednika ruskega olimpijskega komiteja Vitalija Smirnova, da gre v Atlanti za »ameriški šovinizem brez primere«. Dopisnik omenjenega Časopisa v Atlanti trdi, da Američanov sicer ne bi mogli obtožiti negostoljubnosti, so pa tako zelo zaverovani sami vase, da nasprotnikov niti ne opazijo. Tako naj bi bila po njegovem mnenju povsem neopažena tudi prva ruska zlata medalja, ki jo je v sabljanju osvojil Aleksander Beketov. Dnevnik Izvestija navaja predsednika ruske parlamentarne komisije za zunanje zadeve Vladimirja Lukina, ki Američanom očita »nacionalni egocentrizem«. »Si predstavljate, da bi na olimpiadi v Moskvi leta 1980 predstavili ruske tanke in rakete?! V Atlanti pa so ameriški vojaški lovci preleteh stadion, a to ni povzročilo nobenega škandala...,« trdi Lukin. X:x -j ZDA \\_ , RUSIJA x— V x z X. 76/ <5573 |SJ 20 9 B 5 6 FRANCIJA 9 5 11 KITAJSKA 7 8 6 AVSTRALIJA 7 6 8 ITALIJA 7 5 6 POLJSKA 5 4 3 NEMČIJA 3 9 14 KUBA 3 4 6 JAPONSKA 3 4 2 JUŽNA KOREJA 3 4 2 MADŽARSKA 3 2 5 NOVA ZELANDIJA 3 1 1 TURČIJA 3 0 1 IRSKA 3 0 1 BELGIJA 2 1 2 UKRAJINA 2 0 3 JUŽNA AFRIKA 2 0 1 KANADA 1 3 3 BELORUSIJA 1 3 2 ROMUNIJA 1 2 3 GRČIJA 1 2 0 KAZAHSTAN 1 2 1 VELIKA BRITANIJA 1 1 2 SEVERNA KOREJA 1 1 1 JUGOSLAVIJA 1 0 1 ČEŠKA 1 0 1 ARMENIJA 1 0 0 KOSTARIKA 1 0 0 EKVADOR 1 0 0 ŠVICA 1 0 0 BOLGARIJA 0 3 4 FINSKA 0 2 0 BRAZILIJA 0 1 4 ŠPANIJA 0 1 2 ŠVEDSKA 0 1 1 AVSTRIJA 0 1 1 UZBEKISTAN 0 1 0 NORVEŠKA 0 1 0 NIZOZEMSKA 0 0 7 GRUZIJA 0 0 1 MOLDAVIJA 0 0 1 SLOVAŠKA 0 0 1 MEHIKA 0 0 1 MONGOLIJA 0 0 1 DANSKA 0 0 1 DANES 26, JUTRI 17 KOMPLETOV KOLAJN Atletika in ZDA - Hrvaška Danes bodo podelili kar 26 kompletov kolajn, od katerih sedem, to se pravi preostalo polovico naslovov v veslanju. V ekipnih športih bo na sporedu nekaj zelo zanimivih tekem: ZDA - Kuba v baseballu, Hrvaška - ZDA v košarki in Kuba - Rusija v žCenski odbojki. Atletika: 110 h, daljina, 800 M (kval.), 400 M (fin.) kladivo, višina M (fin.) 400 h, disk Z (kval.) 800, 400 Z (polfin.) maraton, 5000, sedmeroboj Z (fin.) Badminton: dvojice M/Z, posamezniki M/Z Baseball: J. Koreja - Nizozemska. ZDA - Kuba, Nikaragva - Avstralija Košarka (M): Kitajska - Litva, Avstralija - GrCija, Jugoslavija - Portoriko, Hrvaška -ZDA, Brazilija - J. Koreja, Argentina - Angola Odbojka na mivki: finala za 3. in 1. mesto Boks: izločilni boji (2. kolo) Kanu: C2 slalom, Ki slalom (M) Veslanje: finali Nogomet (Z): Kitajska - Brazilija, Norveška - ZDA (polfinala) Nogomet (M): Brazilija - Gana, Nigerija - Mehika (četrtfinala) Kolesarstvo: na točke, sprinti M, zasledovanje, na točke Z (finali) Jahanje: ekipno tekmovanje Gimnastika: finali na orodjih Hokej na travi (Z): Nemčija -V. Britanija, Avstralija - ZDA, Španija - Nizozemska, Argentina - J. Koreja Hokej na travi (M): Pakistan - Argentina, Nemčija - ZDA, Španija - Indija Rokomet (Z): Angola - J. Koreja, Kitajska - Danska, ZDA -Madžarska, Nemčija - Norveška Vaterpolo: finali za 11., 9., 7., 5., 3. in 1. mesto Odbojka (Z): Japonska - Kitajska, Brazilija - Nemčija, J. Koreja - ZDA, Ukrajina - Nizozemska, Kuba - Rusija, Peru -Kanada Dviganje uteži: do 99 kg (kval. in fin.) Tenis: dvojice M/Z (2. ko- lo), posamezniki M (3. kolo) Namizni tenis: posamezniki M (osmina fin.) Skoki v vodo: deska 3 metri M Jadranje: Mistral M/Z, 470 M/Z, Soling, Tornado M/Z Jutri Podelili bodo 17 kompletov kolajn, od katerih sedem v atletiki in pet v gimnastiki. Pri atletiki velja usmeriti pozornost v tek na 10000 metrov in na daljino (M). V rokometu (M) Hrvaška - Rusija; v odbojki (M) Jugoslavija - Italija in Kuba - Brazilija. Atletika: disk, 1500, 110 h, 400 h, 3000 st. (kval.), 800 (polfin.), 10000, 400, 110 h, daljina M (fin.), 100 h, troskok (kval.) 400 h (polfin.), 400, disk, hoja 10 km Z (fin.) Badminton: dvojice M/Z (polfinali), meš. dvojice (3. kolo) Baseball: Italija - Nizozemska, Kuba - Nikaragva, Japonska - J. Koreja Košarka (Z): Ukrajina - Avstralija, Rusija - Kitajska, J. Koreja - ZDA, Italija - Brazilija, Kanada - Japonska, Kuba - Zai-re Jahanje: preskok ovir posamezniki (kval.) Gimnastika: finali na orodjih Hokej na travi (M): V. Britanija - Avstralija, Malezija - J. Koreja, Nizozemska - JAR Rokomet (M): Francija -Egipt, Kuvajt - Švedska, Alžirija - Nemčija, Hrvaška - Rusija, Brazilija - Španija, ZDA -Švica Odbojka (M): Poljska - Argentina, Italija - Jugoslavija, Tunizija - Rusija, Nizozemska - J. Koreja, ZDA - Bolgarija, Kuba - Brazilija Softball: polfinala Dviganje uteži: do 108 kg (kval. in fin.) Tenis: dvojice M, posameznice Z (četrtfin.) Namizni tenis: dvojice Z (fin.), posameznice Z (četrtfin.), dvojice M (polfin.) Lokostrelstvo: tekma posameznic Z Skoki v vodo: deska 3 metri M (fin.) Jadranje: Laser, Europa, Star, Finn TV spored Nedelja, 28. julija 0.00 (Rai2) atletika (kval. in fin.) 2.00 (Rai2) boks (2. kolo) 4.00 (Rai2) deska 3 metri Z 14.30 (Rai3) komentarji iz študija, atletika (kval.), veslanje (fin.) 16.00 (Rai3) kanu na divjih vodah, tenis M (3. kolo) 17.15 (Rai3) kolesarstvo na dirkališču 17.30 (Rai3) odbojka na mivki M (fin.), veslanje (fin.) 18.50 (Rail) atletika (maraton in kval.), kolesarstvo na dirkališču, kanu na divjih vodah 19.50 (Rai3) komentarji iz študija, odbojka na mivki, boks, boks 21.00 (Rai3) vaterpolo (fin. za 3. mesto), jahanje 21.45 (Rai3) atletika (kval. in fin.) 22.00 (Rai3) nogomet (Argentina - Španija, Portugalska - Francija) 22.30 (Rail) vaterpolo (finale), kanu na divjih vodah, košarka Z (Brazilija - Italija) 23.00 (Rail) atletika (kval. in fin.) Ponedeljek, 29. julija 0.00 (Rail) atletika (kavi. in fin.), skoki v vodo, boks, gimnastika 8.30 (Rai3) komentarji iz študija 14.30 (Rai3) komentarji iz študija, atletika (kval.), lokostrelstvo 16.00 (Rai3) baseball (Italija - Nizozemska) 17.00 (Rai3) tenis 17.30 (Rai3) stolp M 18.30 (Rai3) odbojka (Italija - Jugoslavija), lokostrelstvo, atietika (kval.) 18.50 (Rail) skoki v vodo, tenis, baseball 19.50 (Rai3) komentarji iz študija 20.00 (Rai3) lokostrelstvo 21.45 (Rai3) atletika (kval.) 22.00 (Rai3) dviganje uteži 22.30 (Rail) atletika (kval.), tenis, dvig. uteži NAŠ POGOVOR / SILVANO FERLUGA SKRBI PRI KZ TUDI ZA SADJARSTVO Ne ravno veliko, vendar nekaj možnosti za sadjarstvo imamo Ta panoga je na Tržaškem slabo razvita zaradi omejenosti površin Sadjarstvo je v tržaški pokrajini bolj slabo razvito. Po podatkih kmetijskega nadzornistva zaje-sadne vrste, kot so jablana, hruška, breskev, sliva in mareli-Ca skupaj 9 hektarjev površine. Bolj zanimivo pa je specializira-n° gojenje fig na površini 3, 7 ha, ® skupno proizvodnjo 300 stotov, m pa aktinidije, ki obsega 2 ha s skupno proizvodnjo prav tako okrog 300 stotov. Omeniti je treba tudi Češnjo, kajti ta kultura trenutno zajema 3 ha s proiz-yodnjo 300 stotov. Gojenje Češnje je tudi zanimivo, posebno tam, kjer je nekoč bila tradicionalna Panoga. Oljkarstvo pa je že veliko bolj razširjeno, zato predstavlja sektor posebej. O položaju gojenja sadnega urevja na Tržaškem smo se pogo-varjali s Silvanom Ferlugo, ki je poleg vinogradniške komisije pri Kmečki zvezi odgovoren tudi za sadjarstvo. Poleg trt ima tudi nasad oljk in sliv, o katerem je po-vedal naslednje: »Gojimo tudi slive, in sicer hornače sorte. Pridelamo jih približno 20 stotov, površine pa je 1000 kv. metrov. Škropim le, če 1® Ueobhodno potrebno. Sliva in ludi oljka se dobro ujemata z vi- 110 v teku leta. Češnja pa npr. ni Primerna ob trti, ker zahtevata obe veliko dela v istem obdobju, m sicer v maju-juniju.« Kakšno je trenutno stanje aogradništvom, ker je na ta način delo bolj enakomerno razporeje- sadjarstva na Tržaškem? »Sadnih dreves je v tržaški pokrajini malo ali nic. Sadjarstvo je precej zahtevna in specializirana panoga. Vsaka sadna vrsta zahteva specifično škropljenje, posebno v zadnjih letih. Spominjam se, da nekoC sploh nismo škropili. Potem je leta 1963 prišla huda toča in inšpektorat je ponudil škropila prav z namenom, da bi preprečili širjenje bolezni na poškodovanih sadežih. Od takrat je treba sadje vedno škropiti.« Vedno veCja potreba po strokovnosti je torej eden od razlogov, zaradi katerega se panoga na Tržaškem ni razvila? »Sadjarstvo je zelo zahtevna panoga, to je gotovo eden od raz- logov. Škropljenje ni lahko. Poleg tega, da je to iz praktičnega vidika težavno zaradi majhnih in gričevnatih površin, je treba za škropljenje veliko znanja in profesionalnosti. Manjka specifična strokovna pomoC, ki jo je težko najti. Pomagamo si s svetovalno službo iz Slovenije, točneje s fi-topatologom mag. G. Seljakom iz Nove Gorice. Mi se ne moremo primerjati s Furlanijo, ki ima Cisto drugačne pogoje. Drugi razlog, da sadjarstvo pri nas ni razvito, je marginalnost te panoge. Sadna drevesa niso primerna za samostojno gojenje, npr. da bi kdo namenoma kupil zemljišče za gojenje sadja. Primemo je le za izkoriščanje majhnih, marginalnih površin ali kot dodatno gojenje. Na primer kot v mojem primeru, ko naj bi bilo vinogradništvo glavna panoga na kmetiji, sadjarstvo in tudi oljkarstvo pa naj bi jo le dopolnjevalo. Problem je tudi to, da je potrebno namakanje.« Ali ima sadjarstvo prihodnost v tržaški pokrajini in katere sorte bi lahko imele uspeh? »Mislim, da bi se dalo pri nas poskusiti gojiti vse vrste sadja, posebno v takih marginalnih legah in še posebno stare, avtohtone sorte. Zanimivo bi bilo tudi gojenje takih sort, ki se jih v prodaji ne dobi. Te bi le imele ustrezno ceno na tržišču. Kar pa zadeva posamezne vrste sadja, bi po mojem Češnja imela bodočnost, a le pod pogojem, da gojimo avtohtone sorte, ki nimajo problemov z monilijo, enim najhujših problemov ne le Češenj, ampak tudi drugega sadja. Tudi slive bi po mojem imele perspektive, vedno pod pogojem, da se goji avtohtone sorte ali pa kake nove sorte, ki niso prisotne na tržišCu. Figa ima tudi bodočnost in je tudi zanimiva sorta, bodisi za naše tržišče, kot tudi zaradi tega, ker nima fitosanitarnih problemov. Marelica pa je zelo zahtevna vrsta. Kraška planota pa je primerna za gojenje jabolk in hrušk. Vendar dvomim, da se to v naših okoliščinah izplača. Če se že napelja zemljo, se splača gojiti donosnejšo trto.« Magda Sturman STROKOVNI NASVETI / BOLEZNI ZARADI POMANJKANJA ELEMENTOV - M. DEL h Železo in bor sla trti neobhodna zelezo Železo je bistveni element v sestavi klorofila. Ce rastlina vsrka premalo železa, listi zbledijo zaradi pomanjknja železa. Bolezni rečemo tudi »kloroza« ali bledica (na zgornji sliki). Kloroza ne nastane le zaradi tega, Ker je v zemlji premalo Železa, ampak tudi zato, Ker je ta element večkrat v zemlji v nerazpoložlji-'n obliki. To pomeni, da 8a rastlina ne more vsrkati, ker je vezano v bolj kompleksne sestavine. Zelezo postane ne-mzpožljivo, kadar je v neh preveč apnenca in )e zaradi tega zemlja bazična. Tudi v primeru, na je zemlja prevlaZna, Postane železo netoplji- Bolezenski znaki Znaki se pojavijo v ča-su hitre rasti mladja, to se pravi spomladi. Listi postanejo bledi. Najprej Žile ostanejo zelene barve, v hujših primerih Pobledijo še žile, začenši z manjšimi. V še slabših Primerih se večkrat pojavijo, posebno ob ro-oovih, temni madeži, ki polagoma sirijo. Znaki se najbolj pojavijo na Koncu mladice in so e dalj e manjši proti de-m. Rastlina se razvija m raste zelo počasi. Utr-P1 tudi proizvodja, cve-ovi odpadejo in jagode se neprimerno razvijejo. Paziti moramo, da kloroze ne zamenjamo z rumenim mozaikom. V primeru viroze je barva bolj živorumena in rumeni madeži so nepravilni. Važen element spoznavanja te bolezni je prisotnost rastin, ki nam pokažejo make pomanjkanja železa. To so kopriva, njivski slak, oves, cvetaCa, jablana, marelica in robinija. Kako ukrepamo Najhitreje popravimo klorozo s tem, da trte poškropimo z železom v obliki kelatov, v koncentraciji 0, 2 odstotka. To ponovimo vsakih 10 do 20 dni, dva ali trikrat. Lahko s kelati gnojimo na zemljo 7 do 22 kg/ha, odvisno od terena in sorte. Kelati so molekule, ki obdržijo železo in na ta način preprečijo, da postane nerazpo-ložljivd za rastlino. Slaba stran kelatov je, da precej stanejo. V primeru, da pomanjkanje železa nastane zaradi prev-lažne zemlje, ji omogočamo odtok vode in gnojimo s cenejšim železovim sulfatom. Gnojimo jeseni, v odmerku 250-500 gramov na trto. To razstopimo v vodi in zalijemo okrog trte. V primeru nerazpoložljive-ga železa zaradi prisotnosti apnenca izbirajmo kisla gnojila, kot npr. amonijev sulfat, amonijev nitrat, kalijev sulfat in superfosfat. BOR Bor ima v rastlini važno nalogo, zlasti je potreben pri delitvi celic. Rastlina ga potrebuje v maj-nih količinah, vendar stalno. Zaradi tega se znaki pomanjkanja lahko pojavijo v vseh trenutkih življenja trte. Najbolj kritično obdobje je vsekakor spomladi, ko se trta naglo razvija, med in po cvetenju. Pomanjkanje bora je odvisno od številnih faktorjev. VeCa se v primeru sušnega obdobja, kadar je v zemlji preveč vlage, Ce preveč gnojimo z dušikom in v primeru drastičnega obrezovanja. Trta je občutljiva na pomanjkanje bora tudi v primeru, ko je v zemlji premalo organske snovi in Ce je zemlja bazična. Bolezenski znaki Eden prvih spoznavnih znakov je odebelitev vitic in tudi žil, nato po-temnitev notranjega dela organa in s tem preprečitev rastlinskega soka, da kroži po rastlini. Zadnji deli brstov lahko odmrejo. Rastlina reagira na to, da požene nove brste. Pojavi se t.im. »vrbina glava« (testa di salice), kakor kaže spodnja slika. Mladice ostanejo majhne. Na Ustih se pojavijo svetU madeži med ožiljem in ob robovih. V hujših primerih pridejo skupaj in se sušijo. Rob Usta se povesi navzdol. Znaki nekoliko spominjajo na znake pomanjkanja ma- gnezija, vendar so v primeru pomanjkanja bora bolj nepravilni. Poleg tega imamo še druge spoznavne znake. Cvetje se lahko usuje v primeru hujšega pomanjkanja. Vsekakor imamo redko cvetenje, kar vpliva na koUcino pridelka. Ukrepi Z dušikovimi gnojili ne smemo pretiravati. Prav tako ne smemo Čezmerno obrezovati, ker to stimulira novo vegetacijo. V primeru rahlega, a periodičnega pomanjkanja poškropimo krošnjo z borovimi porepa-rati (Solubor 0,25%), in to pred in po cvetenju, v količini 5 -7,5 kg/ha na leto. V hujših primerih zemljo gnojimo z »borovimi oksidi« v količini 20 - 60 kg/ha (Fertibor 15 -50 kg/ha ali Solubor 10 35 kg/ha). Včasih trta nepravilno raste tudi zarani prevelike količine bora. Na listih se pojavijo temne pege ob robovin, ki pozneje pridejo skupaj. Mladi Usti se zvijejo v gubo. Ker iz pomanjkanja zlahka preidemo v presežek bora, moramo biti pri gnojenju z borom posebno previdni. Priporočljiva je Ustna analiza, dr. Magda Sturman NOVICE Obvestilo za govedorejce Evropska unija je pred kratkim sprejela odlok, ki predvideva denarno podporo za rejce, ki so jih prizadele tržne težave pri prodaji goveda zaradi afere, ki je nastala v zvezi z boleznijo norih krav. Povzemamo v strnjeni obliki glavne točke tega odloka: - denarna pomoC je predvidena za govedo, ki je šlo ali bo šlo v zakol v obodobju 1. maj - 15. avgust 1996; - za govedo, zaklano v obdobju maj-junij, je predvideno 150.000 lir doklade, od 1. julija do 15. avgusta pa 210.000 Ur; - podpora je predvidena za pitance in junice (vi-telloni e giovenche), izključena so torej teleta in krave, Čeprav bo za zadnje verjetno predvidena manjša podpora, katere višina pa še ni bila določena; - za pitance nad 410 kg teže je predvidena dodatna podpora. Za dosego podpore je seveda treba predložiti na AIMo prošnjo in ustrezno dokumentacijo. Rok za predstavitev prošenj zapade 4. septembra. Podrobnejše informacije dobijo interesenti v uradih Kmečke zveze. Obvestilo KGS o prispevkih za kmetijske podjetnike Državni zakon št. 35 z dne 31.10.1987 - Ukrepi za razvoj gorskih območij predvideva dodelitev prispevkov posameznim ali združenim kmetijskim podjetnikom za razvoj kmetijstva in povečanje dohodka kmečkih gospodarstev. Za prispevke lahko zaprosijo tudi kmetijski podjetniki, ki niso vpisani v Register kmetijskih podjetnikov, in sicer za posege za razvoj žlahtnih kultur, živinoreje in za nakup opreme ter realizacijo struktur za proizvodnjo, zbiranje, predelavo in prodajo lokalnih proizvodov; Prošnje po posebnem vzorcu, ki ga je pripravila Kraška gorska skupnost, je treba vložiti v tajništvu gorske skupnosti do vključno 30. avgusta letos. Vzorce za prošnje in morebitne druge informacije dobijo interesenti v uradih KGS v Seslja-nu 54/D. Mladi in vino Pred kratkim je bilo ustanovljeno Italijansko združenje mladih prijateljev vina (Associazione italiana dei giovani amici del vino - AIGV), ki je včlanjeno v istoimensko mednarodno združenje, nastalo leta 1994. Gre za mlade, dekleta in fante, ki želijo spoznati kulturo in tradicijo tega tipičnega proizvda mediteranske kulture. Po besedah predsednice Donatelle Bianchi, je namen združenja prikazati mladim kulturo vina ter obuditi kulturne vrednote te pijaCe, ki jih je Cas zasenčil, in prepričati mlade rodove, da uživanje vina ni preživelo. Pravilen pristop do vina je, kot trdi Bianchijeva, kulturna sestavina sožitja in prijateljstva. Obenem pa nudi možnost spoznavanja krajev in ljudi ter poglabljanja simbologije, ki je povezana z vinom. Nenazadnje pa omogoča obogatitev izkušenj pri povezavi vina s hrano. V ta namen sodeluje AI-GAV z Italijanskim državnim institutom za prehrano ter z drugimi institucijami in ustanovami, ki se ukvarjajo s to tematiko. Združenje organizira tudi srečanja z visokošolci o možnosti zaposlovanja mladih v dejavnostih, ki so povezane s pridelavo, trženjem in porabo vina. Skratka, gre za zanimivo pobudo, ki bi jo bilo vredno posnemati tudi pri nas, kjer je tradicija vinogradništva in vinarstva pomemben kultur-no-zgodovinski moment, ki nas veže na ti dve pomembni ekonomski dejavnosti. Vse pa nas veže na zemljo, ki je osnovna dobrina za obstoj naše narodne skupnosti. Konec avgusta izlet na Radgonski sejem Kmetijska zadruga in Kmečka zveza iz Trsta obveščata, da prirejata 28. in 29. avgusta dvodnevni izlet na Radgonski sejem in kulturno zgodovinski sprehod po Ptuju, Ormožu in Laškem. Informacije in vpisovanje sprejemajo v Kmetijski zadrugi v Trstu (tel. št. 382555) in na Kmečki zvezi (tel. št. 362941). O podrobnem programu tega tradicionalnega izleta bomo poročali prihodnjo nedeljo. NOVICE Med stavkajočimi zaporniki v Turčiji že enajst mrtvih ANKARA (STA) - V gladovni stavki političnih zapornikov v turskih zaporih je do danes umrlo že enajst ljudi. Med več kot tristo sodelujočimi v radikalni protestni akciji proti razmeram v turskih zaporih jih je po uradnih podatkih približno 60 »na robu smrti«. Turska vlada je že zagrozila, da bo napadla zapor v Carigradu, če levičarski zaporniki ne bodo končalo gladovne stavke. Turski pravosodni minister Sevket Kazan je zavrnil je zahteve zapornikov za izboljšanje razmer v zaporih in zahteve za pogajanja, ki bi lahko končala stavko. Stavkajoči, ki že sedmedesti danvztrajajo le pri vodi, včasih sladkani, zdravnikom ne dovolijo vstopa v zapore. »Morali bomo vdreti, če se ne bodo prostovoljno predah,« je dejal Kazan. Po njegovih besedah naj bi takšen napad zahteval 50 do 60 smrtnih žrtev. Napadi na Iforjeve vojake SARAJEVO (STA/dpa) - V bližini Sarajeva je bil včeraj ranjen francoski vojak mednarodnih mirovnih sil. Na patruljo Iforja naj bi s kraja pri Visokem streljal neki moški. Ze v četrtek sta na Iforjeve vojake streljala dva Muslimana z avtomatskim orožjem, včeraj pa sta bila pri Mostarju težko ranjena dva francoska vojaka, ki sta s svojim vozilom zapeljala na mino. V Banjaluki je včeraj ponoči vinjen moški prišel na tamkajšnji sedež policije Združenih narodov z ročno granato, vendar so mu napad pravočasno preprečili. Belorusi praznujejo obletnico neodvisnosti MINSK (STA/AFP) - Na uticah Minska se je včeraj ob šesti obletnici razglasitve neodvisnosti Belorusije na poziv beloruskih opozicijskih strank zbralo več kot 10 tisoč iljudi. Demonstranti so vzklikali gesla proti predsedniki Lukašenku, ki naj bi njihovo domovino znova popeljal v naročje Rusije. Protestniki so nosili beloruske nacionalne zastave, ki jih je Lukašenko prepovedal in namesto njih uvedel nekdanje sovjetske zastave. Protestni shod v Groznem prekinjen MOSKVA (STA/dpa) - Demonstranti v čečenskem glavnem mestu Grozni so včeraj prekinili protestneo zborovanje, na katerem so zahtevali umik ruskih vojakov. Čečenske promske oblasti so zaradi nedovoljenega zborovanja, na katerem se je zbralo kakšnih sto ljudi, poostrile varnostne ukrepe v Groznem. Medtem pa so se na predstavništvu Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) v Groznem sestati predstavniki ruske in čečenske strani, ki naj bi obravnavali vprašanje izmenjave ujetnikov. Kot je sporočil Inter-fax, je do sestanka prišlo po posredovanju predstavnika OVSE Tima Guldimanna. V Španiji znova odjeknila eksplozija MADRID (STA/dpa) - Ob španski obali je včeraj spet odjeknila eksplozija, ki naj bi bila povezana z delovanjem baskovske separatistične organizacije Eta. V eksploziji ni bil nihče ranjen, pa tudi gmotna škoda ni velika. Kot je poročala španska televizija, je bombo razneslo v počitniškem letovišču Salou na Costi Doradi. Na tem območju je Eta pred tednom dni izvedla pet bombnih napadov. IZGREDI V INDONEZIJI Ulični spopad med vlado in opozicijo DŽAKARTA (Reuter) -Včeraj so protestniki v središču indonezijske prestolnice zanetili požare v več vladnih in vojaških poslopjih, potem ko je vlada zasegla prostore opozicijske Demokratične stranke (PDI). Izgredniki so razdejali urade indonezijske vojske, poškodovali so devetnad-stropno stavbo kmetijskega ministrstva, požare pa so podtaknili tudi v dveh državnih in v eni zasebni banki. Po nekaterih nepotrjenih podatkih naj bi v nemirih umrlo sedem ljudi. Lažje ranjen naj bi bil tudi neki ameriški diplomat. Policija je prostore SDI zasegla po jutranji dve uri trajajoči bitki z aktivisti omenjene opozicijske stranke. Mirni politični protesti so kmalu prerasli v brezobzirno razgrajanje po ulicah Džakarte. Poveljnik vojaškega območja Džakarte je dejal, da so se protestnikom pridružili tudi kriminalci, zaradi česar so bile oblasti prisiljene ukrepati. Nad protestnike, ki so blokirali precej manjših ulic, so poslali vojsko, ki je blokirala vse večje ulice, ki vodijo v vladno četrt Salemba. Policija je priprla več kot sedemdeset protestnikov. ZA ŠTEVILNE DRŽAVE JE MUČENJE ŠE VEDNO NAJBOUŠE SREDSTVO V BOJU Z OPOREČNIKI Žrtve zaznamovane za vse življenje ATENE (Reuter) - V leksikonu mučenja je pod geslom »zvonec« zapisano, da je to postopek, ko človeka zapremo pod stekleno kupolo in ga postavimo na sonce, dokler ni do kolen v znoju. Take in podobne metode, ki jih domnevno uporabljajo v Iranu, so čedalje bolj razširjene, ker na mučencih ne puščajo nobenih sledi očitnega nasilja, ki bi jih lahko opazili predstavniki človekoljubnih organizacij. To so meddrugim povedali strokovnjaki na mednarodni konferenci o mučenju, ki je pred kratkim potekala v Atenah. Na konferenci se je zbralo približno osemdeset predstavnikov petnajstih držav, ki naj bi razpravljali o problemih mučenja v severni Afriki in na Bližnjem vzhodu. Na teh področjih se namreč mučenje ne samo ohranja, ampak čedalje bolj razvija. Namesto običajnega pretepanja tako mučitelji žrtvam porivajo v požiralnik električno palico za gonjo živine ati pa jih za več dni zapirajo v majhne, hlajene sobice, imenovane hladilniki. Metode mučenja so si bolj ali manj podobne ne glede na to ali jih opazujemo v Afriki, Aziji ali južni Ameriki. Večina mučiteljev je bila nekoč mučenih, zato imajo bogate izkušnje. Veliko držav na Bližnjem vzhodu je podpisalo Deklaracijo proti mučenju in drugim grozodejstvom, niso pa sprejele zakonov, ki bi taka dejanja prepovedovali, zato imajo mučitelji proste roke. Udeleženci konference so skleniti, da bodo formirali mrežo za izmenjavo informacij, z izobraževanjem skušali vplivati na miselnost ljudi in da bodo še naprej zdraviti mučene. Inge Genefke, uslužbenka danskega Centra za rehabilitacijo mučenih, trdi, da je pri mučenju poleg fiziološke prisotna tudi psihološka bolečina, zato je mučenje odličen inštrument moči. Njeni pacienti -odrasli in otroci s celega sveta - so se na vprašanje, naj opišejo svoje izkušnje podobno odzvati. Mučitelji se namreč učijo drug od drugega. Svoje žrtve želijo zaznamovati za celo življenje. Inge dodaja:»Toda danes vemo veliko in zato lahko storimo več kot pred leti, zlasti proti mučenjem, ki jih organizirajo vlade po svetu.« S preučevanjem kosti in kože lahko strokovnjaki danes dokažejo številne oblike mučenja. To pa je močno orožje v rokah borcev proti mučenju, saj so tako dosegli popolno opustitev pretepanja na mnogih policijskih postajah. Maria Piniou-Kalli, uslužbenka grškega Centra za rehabilitacijo žrtev mučenja, meni, da je delo borcev proti mučenju podobno lovu na čarovnice. S pomočjo tehnologije in znanosti so mučenju napovedali vojno. V zadnjem času so uspeti strokovnjaki dognati posebne psihične simptome, ki so prisotni pri žrtvah, zato upajo na še večje uspehe. Nočne more, preganjavice, nespečnost, impotenca in nezmožnost koncentracije so le nekateri izmed teh verjetno pa najbolj tipični-Pogosti so tudi živčni zl°' mi in nasilje v družini, do katerih lahko pride šele po večih letih, saj mučenje pušča doživljenjske posledice. Do teh rezultatov so prišli na podlagi raziskav na ljudeh, ki so bili mučeni v letih 1967 -1974, ko je v Grčiji vladala vojaška diktatura. V Grčiji so do danes zdravili mnogo beguncev in Irana, fra' ka, Turčije, Kurdistana, Somalije, Etiopije in Egipta. »Besedo mučenje danes pogosto povezujemo le z Bližnjim vzhodom-Zavedati pa se moramo-da je to nehumano početje prisotno tudi v najbolj civiliziranih državah,« je svojo izjavo zaključila Maria Piniou-Kalli. < _^M^H I ŠK A L JU D S KA R EV OL U C I ON A R N A VOJSKA Nenavadni gverilci s čistimi škornji CIUDAD DE MERICO - Gverilci s čistimi škornji? Zelo nenavadno... Vsi Mehičani - od predsednika Ernesta Zedilla naprej - priznavajo, da so zmedeni zaradi skrivnostne pojave in skoraj istočasnega izginotja nekaj zamaskiranih napadalcev, ki so nosili puške in pozivali k oboroženemu uporu v Guerreru, državi na jugozahodu Mehike. Ti samooklicani levičarski gverilci so imeli dobro orožje, čiste uniforme, nekakšno vojaško natančnost v gibih in manifest, ki je izžareval radikalizem v slogu šestdesetih. Ce bi bili to, za kar se izdajajo - uporniki, imenovani Ljudska revolucionarna vojska (EPR) - bi se morali precej slabo počutiti. Nobenih uličnih barikad, nobenih množičnih demonstracij in vzklikov »Viva la Revolucion« ni bilo ob njihovem prihodu. Nasprotno, naleteli so na zid skepticizma, ki je za njihovo stvar prav tako smrtonosen kot krogle. V en- kratnem primeru soglasja sta notranji minister Emilio Chuayffet iz vladajoče Revolucionarne stranke (PRI) in Cuahtemoc Cardenas iz levičarske opozicijske Demokratske revolucionarne stranke (PRD) označila EPR kot »pantomimo«. Na kratko: ne verjameta, da je skupina nova različica Zapatistov, ki so v kratkem, a krvavem uporu v Chiapasu, državi na jugu Mehike, za novo leto 1994 spodkopali nacionalno podobo Mehike, povzročili politično nestabilnost in si pridobili veliko naklonjenost po vsej državi. Diplomati in politični strokovnjaki pravijo, da EPR ne bo imela takšnega vpliva, razen če se bo dokazala kot resnična gverilska sila. »Ti ljudje niso napravili nič drugega, kot zaigrali igrico pred prisotnimi mediji,« je dejal neki diplomat. »Sprožili niso nobenega nasilja in nikogar niso poškodovali, torej jih ne morem jemati resno.« Toda nekateri jih ne jemljejo ta- Martin Langfield / Reuter ko na lahko. Mehičani se zavedajo, da bo Guerrero najverjetneje novo žarišče, če se bodo upori razširili iz Chiapasa še v druge predele. Kljub temu, da je tam svetovno znano turistično središče Acapulco, je država Guerrero med najrevnejšimi v Mehiki, pretresata pa jo tudi nasilje in revščina. Tolpe preprodajalcev mamil in oboroženi razbojniki svobodno lomastijo po oddaljenih gorskih vaseh, revni kmetje pa se varnostnih sil bojijo prav toliko kot kriminalcev. Govorice in nedokončane zgodbe v medijih o gverilskih aktivnostih v Guerreru krožijo že več let, navezujejo pa se na priložnostne dogodke, kot je bila - uradno nepojasnjena - ugrabitev mehiškega milijonarja Alfreda Harpa Heluja leta 1994. Sodeč po izjavah, ki jih je Harp dal po izpustitvi, je bil med ugrabitvijo izpostavljen levičarskim političnim idejam, čeprav ugrabiteljev ni identificiral. Na podlagi tega je eden od komenta- torjev sklepal, da se EPR financira iz denarja od Harpove odkupnine. »To je v resnici skupina gverilcev, popolnoma pripravljena, da destabilizira državo. Na voljo imajo več kot pet miljonov dolarjev od Harpove in drugih ugrabitev ter denar od bančnih ropov po vsej državi, pomagajo pa jim še ekstremistični komandosi,« je pred kratkim zapisal Gustavo Lomelin v časniku El Financiero. Lomelin je na podlagi poročil vojaške obveščevalne službe EPR povezal z nepotrjenimi poročili o pojavi še ene oborožene skupine na meji med Veracruzom in Hidalgom ter z eksplozijo vojaškega tovornjaka s strelivom 1. julija blizu mesta Tepoztlan v osrednji Mehiki. Mehiška vlada je v začetku julija potrdila zaplembo določene količine orožja na tem območju, vendar je to povezala s preprodajo mamil. Revija Proceso je navedla izjavo obrambnega ministra, da je EPR izšla iz ostankov radikalnih levičarskih skupin iz šestdesetih let, kot na primer Stranke revnih, in današnjih levičarskih skupin, kakršna je Organizacija Južne Sierre Campessino (OCSS). EPR se je prvič pokazala na prvi obletnici policijskega poboja 17 članov OCSS v Aguas Blancas v Guerreru. Dvome o upornikih povzroča zlasti njihov videz. Priče pravijo, da njihovi čisti škornji in brezmadežna oprema dokazujejo, da v Aguas Blancas niso prišli od daleč. Dejstvo, da so bili opremljeni z novimi puškami AK-47, medtem ko Zapatisti in ostali uporniki uporabljajo staro orožje, prav tako nakazuje, da jih najverjetneje nekdo izdatno financira. Oblasti pravijo, da so aretirale osem upornikov na njihovem prvem »nastopu«. V zaporu naj bi priznali, da so jih v organizacijo pritegnili z obljubo o plačilu malo pred uporom v Aguas Blancasu 28. junij3 in da naj bi takoj po tem vrnili orožje. ^^Rl^^A-JULUSKA KR^INA^* "“l IB§T gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich "Mednarodni festival operete 1996 anes, 28. t. m., ob 18. uri opereta »Scugniz-pa« Maria Coste. onovitve: v torek, 30., v sredo, 31. t. m., v jjelrtek, 1. in v petek, 2. avgusta ob 20.30. ^dpiodaja vstopnic za vse predstave je že v teku Po blagajni Dvorane Tripcovich (9-12,16-19) Jesenska simfonična sezona: v teku je vpiso-vanje novih in potrditev starih abonmajev; Sl tisti, ki bodo plačali do 3. avgusta, imajo travico do 5 odst. popusta. "Pozarjamo, da bo blagajna gledališča Verdi zapr-a zaradi počitnic od 4. avgusta do 10. septembra. (Mvditorij Muzeja Revoltella Jutri, 29. t. m., ob 21. uri »VeCer z Iso Danie-ob klavirju Gianni Kriscak. Vstop prost, ttg pred katedralo sv. Justa P a sera del di di festa« anes, 28. t. m., ob 21. uri nastop glasbene sku- pine Ensamble vocale Polivox »British and American Songs«; gledališki laboratorij: libero studio di arti sceniche »lacopone nel colle delle scene inquiete«. Predstavi prireja Krožek Jac-ques Maritain v sodelovanju s tržaško občinsko upravo, podjetjem za turistično promocijo in tržaško trgovinsko zbornico. V primeru slabega vremena bosta predstavi v dvorani Don Sturzo (Ul. Don Sturzo 4 - Trg Rosmini). KOPER 3. Primorski poletni festival Danes, 28. t. m., ob 21.30 - staro mestno jedro na relaciji med Rampinom, Kačjo ulico in Mudo. - PPF, C. Sav »Dioniz«; Pretorska palača: Sou »Trkanje, žamet in samota«, jutri, 29. t. m., ob 19. uri Lapidarij pokrajinskega muzeja - Claudio Madia »NekoC je bil list papirja«; ob 21.30 Vrt pokrajinskega arhiva, PPF & Zavod Vitkar »Sanjam spomin, a se spominjam sanj«, premiera; PIRAN - Prvomajski trg, Gledališče 2 obraza iz Celja »MaCek v Žaklju«. SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Liubliana tel: 061/331-945 aoviNscto* HMOOtaat ouauuSC* v uummn Poletna sezona v sodelovanju s Festivalom Ljubljana: Vpis abonmajev za sezono 1996/97: - dosedanji abonenti od 30. septembra do 5. oktobra, - novi abonenti od 7. do 12. oktobra. Operni program: L. van Beethoven: FIDELO, A.Foer-ster GORENJSKI SLAVČEK, G. Puccini LA BOHEME, C. Debussy PELLE-AS IN MELISANDA. Baletni program: R. K. Sčedrin ANA KARENINA, GEORGE GERSHVVIN (celoverCerni balet). MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopova 14 tel: 061/210-852 'T' Partliif'* STAJERC V LJUBLJANI Sreda, 21. avgusta, ob 20.30, v Ljubljanskih Križankah. PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL Koper: Vlado Sav: DIONIZ Danes, 28. julija, ob 21.30, v Starem mestnem jedru. Aleksandra Schuller: TKANJE, ZAMET IN SVILA Danes, 28. julija, ob 23. uri, v Pretorski palači. CANKARJEV DOM ■ RAZSTAVE KOROŠKA BEiovie alerija Slama: v torek, 30. t. m., ob 20.30 »Ding °ng Daddy,s«, koncert; v sredo, 31. t. m., ob 20.30 kabaret z glasbo - erotični šansoni z Lone Sonlov. BIKSIanj akstanjski festival pujska arena: danes, 28. t. m., ob 20. uri koncert alastkestra; jutri, 29. t. m., ob 20. uri Rovana arayan; v sredo, 31. t m., ob 20. uri musical Ni-Sut; v petek, 2. avgusta, ob 20. uri koncert štirih P°P skupin iz štirih držav; v soboto, 10. avgusta, °b 20. uri nastop Otto Schenka. ŠENTPRIMOŽ Na Breznikovem kampu: v torek, 30. t. m., ob 20.30 kulturni veCer - nastopajo MePZ Danica in tamburaška skupina Šentjanž v Rožu. SELE Farni dom: v Četrtek, 1.8., ob 17.30 gledališka predstava »Poročni list«. VELIKOVEC Parkirišče pred glavno cesto: v nedeljo, 4.8., ob 9.30 pohod Zveze koroških partizanov po Svinski planini. .RAZNE PRIREDITVE furlanija-julijska krajina Da®d Sv- Justa anes, 28. t. m., ob 21.30 film Chientina Ta-a^tina »Reservoir Dogs«. ROSICA °riski grad - Gledališče pod šotorom: do 3. avgusta, ob 21.00 - natečaj Amidei za najboljšo filmsko scenografijo. LIESE /Čedach Danes, 28. t, m. »Senjam beneške piesmi«. GLASBA 1SST pFad Sv. Justa astello in aria - Triestate ’96 Jbhi, 29. t. m., ob 21.30 koncert skupine Galbano. torek, 30. t. m., ob 21.30 večer afriške gla-a°e s skupino Parafina. oncerte organizira Združenje Globogas; vstopnice: UTAT v Pasaži Protti (tel. 630063); infor-“jacije: Grad sv. Justa (tel. 308300). rssaško koncertno društvo ^Poroča, da se bo koncertna sezona 1996/97 Pričela 11.11.96 in se zaključila 21.4.1997. TrgUnita Metni koncerti tržaške občinske godbe na Ptbala »G. Verdi«, ki jo vodi Renzo Damiani: jbtri, 29. t. m., ob 20.30. Naslednji koncerti °do 5., 12., 19. in 26. avgusta. 8B!š^!Ki y<)n' Pristaniških delavcev sredo, 21. avgusta, ob 21. uri koncert sku-j,!?e Mti Illimani. Predprodaja vstopnic pri ut AT v Pasaži Protti. TRŽIČ 14. septembra bo nastopil priljubljeni kan-tavtor Ligabue. Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti. GORICA Puppet festival Od 31. avgusta do 7. septembra - Animator-sko gledališče. Folkest Danes, 28. t. m., zaključek prireditev z nastopom Škota Tonyja McManusa ter skupin »Dalc’h Sons« iz Bretanije in »Capercaihe« iz Škotske. BENEČIJA Mittelfest (Čedad) Danes, 28. t. m., ob 21.30 Trg Duomo zaključek prireditev s koncertom »Klezmer« velikega izraelskega klarinetista Giore Seidmana. Postaja Topolove V Četrtek, 1. avgusta, ob 21. uri »Voci dalla sala d’aspetto«: Jani Osvvald. V petek, 2. avgusta, ob 21. uri gledališka predstava Beneškega gledališča. RAZSTAVE ASŠT nara®arski park: V konjušnici je do 7.1.97 2r ° v d razstava »Praski zaklad«. Urnik: do dn ° .tobra od 9. do 19. ure in od 26. oktobra n> J; januarja od 9. do 18. Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita: kolek •'i6 na razstava Tiepolo - risbe iz ^artorio (Largo Papa Giovanni ~im ti: Do 13.10. je na ogled razstava risb ^arja iz 17. stoletja Tiepola . j.. Zei Revoltella: Na ogled je razstava umet-D Nina Perizija (1935-1993). t ^ v rican^T^ tu ki je bil najhtrejši na če-Crtkovem prostem treningu. Razočaral je Irec Irvine, ki je P° solidnem četrtkovem na-st°Pu zdrknil na osmo mesto ^arinega seznama. Za Hilla je to že sedma pole Position v letošnji sezoni, v Nemčiji pa ni še nikoli zmagal. »Naredil sem največ, kar sem rtlogel. Ce bo jutri tako kot da-nes> se lahko vsekakor vmešamo v hoj za zmago«, je dejal Schu-Cjacher, ki je pričakoval hitrega mila, presenetil pa ga je Berger. Nemški dirkač meni, da bi lahko 0 zmagovalcu odločal že Start. O sv°jem dirkalniku parvi, da ga P° spremembah v aerodinamiki maj lažje upravlja. ,. !■ vrsta: Damon Hill (Vbr/Wil-lams) 1:43.912 (poprečna hitrost m6, 380 km/h); Gerhard Berger mvt/Benetton) 1:44.299. 2. vrsta: Michael Schumacher (Nem/Fer- Niki Lauda in Jean Todt vneto razpravljata rari) 1:44.477; Mika Hakkinen (Fin/McLaren) 1:44.644. 3. vrsta: Jean Aleši (Fra/Benetton) 1:44.670; Jacques Villeneuve (Kan/Williams) 1:44.842. 4. vrsta: David Coulthard (Vbr/McLa-ren) 1:44.951; Eddie Irvine (Irs/Ferrari) 1:45.389. 5. vrsta: Rubens Barrichello (Bra/Jordan) 1:45.452; Martin Brundle (Vbr/Jordan) 1:45.876. 6. vrsta: Pedro Paolo Diniz (Bra/Ligier) 1:46.575; Olivier Panis (Fra/Li-gier) 1:46.746. 7. vrsta: Heinz-Harald Frentzen (Nem/Sauber) 1:46.899; Johnny Herbert (Vbr/Sauber) 1:47.711. 8. vrsta: Mika Salo (Fin/Tyrrell) 1:48.139; Ukyo Katayama (Jap/Tyrrell) 1:48.381. 9. vrsta: Jos Verstappen (Niz/Footwork-Hart) 1:48.512; Pedro Lamy (Por/Minardi) 1:49.461. 10. vrsta: Ricardo Ros-set (Bra/Footwork) 1:49.551. r KOŠARKA h Bolonjski Virtus najel Saviča V moštvu je pet tujcev BOLOGNA Košarkarski prvoligaš Virtus iz Bologne je najel 30-letne-ga srbskega centra Zorana Saviča (2, 07 m), enega najboljši igralcev stare celine. Savič je z jugoslovansko reprezentanco osvojil en naslov svetovnega prvaka in en naslov evropskega prvaka. S splitsko Jugoplastiko je bil dvakrat evropski prvak, igral pa je tudi za Barcelono, solunski Paok in nazadnje za Real Madrid. Bolonjski klub postaja vse bolj mul-tinacionalno, saj je poleg Saviča najelo tudi Spanca Galielo, Grka Patavoukasa, Srba z grškim potnim listom Prelevi ča, zanj pa že igra Hrvat Arijam Komazec. Italijanov je vsega pet in sicer Abbio, Binelli, Mrandotti, Carera in »nakup« Magnifico. MALI NOGOMET / NA VRHU Memorial Grillo Idriji V/ finalu ugnala S. Martino M. Tratnik najboljši igralec Idrija je zmagovalec »11. memoriala F. Grillo« v malem nogometu, ki ga na Vrhu prireja KD Danica. V finalni tekmi za 1. mesto je s 5:2 premagala ekipo S. Martino. Tretje mesto je zasedlo moštvo Jesol Edil. Rezultati, polfinale: S. Martino - Jesol Edil 9:6, Idrija - Adria Veterani 7:1. Za 3. mesto: Jesol Edil - Adria Veterani 5:5, za 1. mesto: Idrija - S. Martino 5:2. Najboljši vratar: Mas-simo Venier (S. Marti- no), najboljši strelec: Massimo Goripu (S. Martino, 13 golov), najboljši igralec: Marko Tratnik (Idrija), najstarejši igralec: Joško Fratnik (Adrija vet.), najbolj disciplinirana ekipa: Tipana, najbolj simpatična ekipa: Standrež. Sodniki: Claudio Grillo, Milan Devetak, Piero Brumat, Genko Ferfolja, Franc Miljevec. KD Danica se še posebej zahvaljuje družini Grillo za pomoč. Na sliki: zmagovalč-na ekipa PLAVANJE / DR2AVNO PRVENSTVO AVGUSTA NA MLADINSKEM SP V SLOVENIJI Borovec Feruglio v Rimu ni bil več v pravi formi Na 100 m prsno plaval pod svojimi sposobnostmi . Olimpijski baz Ntnskem Foru It jcr je bilo pred c ®loma svetovno j 1 v°< ni prinesel orovemu plavalci eu Ferugliu, ki se stnega državnegt inskega prve raca brez vidnejš hve. Deželni pn azdalji 100 m pr državnem prve ”led »dečki« v tej P Ti plaval pod s Posebnostmi in s 4r17, 13 Pristal Si • Testu v konki tekmovalcev. 2 Terjavo naj pover : na deželnem pr n Pred desetimi razdaljo prepb asU osebnega re ■»■8. Ce bi pla' „ . ' ““m prvo ^et in bi bil /ctp med tek tetnika 1982. S 2on6 Fe?Slio 01 ^00 m, kjer je neslavni čas 2:54, 25. »Matteo je bil na tem finalu povsem izčrpan. Pričakovali smo, da ne bo ohranil forme iz deželnega prvenstva, ki je zanj pomenilo vrhunec sezone, vendar si nismo mislili, da bo tako popustil. Mislim vsekakor, da je za naše društvo v tem trenutku deželni naslov še vedno pomembnejši od dobre uvrstitve na državnem prvenstvu. Naslednje leto bomo mogoče ukrepali drugače,« je Matteov Obvestila ODBOJKARSKA SEKCIJA SD KONTOVEL ^nizira od 5. do 14. avgusta 1996 tečaj miniod-0)ke. Tečaj bo potekal na igrišču na Kontovelu ^sak dan od 9, do 16. ure, v soboto pa od 9. do 12. re. Prijave sprejemajo odbornice društva po tel. 1161 in 251038 v večernih urah, vpis pa je °žen tudi neposredno pred začetkom tečaja. SD brdina jjiganizira pohod na Krn 12. in 13. avgusta. Va-29r * 80 vs*- Informacije na tel. št. 212859 in 271 ob večernih urah. nastop komentirala trenerka Andreina Mene-gatti. »Mislil sem, da plavam hitro, pa očitno ni bilo tako,« pa je po nastopu ugotavljal Feruglio. Za Plavalni klub Bor je bil to zadnji nastop pred poletno prekinitvijo. Rokomet: krasovke v Španiji Krasove rokometašice bodo danes odpotovale v Barcelono na mednarodni turnir v rokometu. Naša ekipa se bo tokrat predstavila v popolni postavi z izjemo Nataše Bizjak, Vere Kermac in Debore Stegel, ki bodo odsotne zaradi delovnih obveznosti. V krasovem taboru ni poznana kvaliteta nastopajočih ekip. Naša ekipa bo nastopila v skupini z ekipami iz Češke, Madžarske in Španije. Nastopile bodo tudi mladinske vrste. Skupaj z našimi igralkami bodo odpotovale tudi tri moške ekipe športnega rokometnega kluba iz Sežane. Skupno bo na turnirju nastopalo kakih 60 moških in ženskih ekip.Krasovke v Španiji želijo predvsem pridobiti vrsto izkušenj na športni in pa tudi človeški ravni. (Vesna) Naši kolesarski navdušenci v organizacijskem kolesju Julij in avgust sta čas počitnic in dopustov. A ne za vse. V Lonjerju smo prav te dni, ko smo tam spremljali tudi druga dogajanja, dobili na dvorišču domačega društva skupino Lonjercev, pa tudi drugih, ki so se dogovarjali o svojih pripravh na sodelovanje na svetovnem mladinskem prvenstvu v kolesarstvu, ki ob od 10. do 18. avgusta prvič v Sloveniji in sicer v Novem mestu. Zanimal nas je razgovor, kot tudi dejstvo, da se udeležujejo priprav na to prvenstvo Lonjerci, ki imajo sicer že uveljavljeno tradicijo v pripravah kolesarskih dirk, ki pa so se jim pridružili tokrat tudi drugi, ki jim je kolesarstvo blizu in so veseli, da bodo lahko, kot organizatorji tega velikega športnega dogodka, na njem tudi sami sodelovali. Sestanek je vodil Radi-voj Pečar, sicer tehnični direktor kolesarskega društva Adria, ki je v vseh teh letih vodil vse pomembnejše tekme tu pri nas, pa tudi v naši deželi in Sloveniji, pred tremi tedni pa je sodeloval tudi pri organizaciji italijanskega prvenstva v kolesarstvu za mladince v Doberdobu. Govoril je v glavnem o tem, kako si bo skupina porazdelila vse delo, ki ga bo morala, po organizacijski plati opraviti. Glavno besedo na svetovnem prvenstvu v Novem mestu, kjer so zgradili tudi lep in velik velodrom, bo z organizacijske plati imel Radivoj Pečar. Ob njem pa bodo še Jana in Matjaž Pečar, Ksenija Slavec, Livio Valenčič, Marinka Kodrič, Aleksander Rojc in Saško Kalc (na sliki). Opravljali bodo pri organizaciji tega pomembnega športnega dogodka številne pomembne funkcije, kot na primer pisarno za računalniško obdelavo rezultatov, koordinacijo dela uradnih napovedovalcev, vodstvo press centra in tudi informativnega centra, pa pomoč na samem velodromu itd. Ob vseh teh bodo v Novem mestu pri tekmah sodelovale še nekatere druge skupine iz Trsta, Veneta in Furlanije in sicer kot mehaniki, krono-metristi, tehnična pomoč, foto-finish itd. Sku- pno bo to delo opravljalo okrog 25 ljudi; celotna organizacija pa bo zajela približno 150 ljudi. Na svetovnem prvenstvu v Novem mestu bo, kot nam je povedal Radivoj, sodelovalo kar 50 držav s približno 400 tekmovalci v raznih disciplinah, ki pa ne smejo presegati 18 let starosti. »Povabili so me na sodelovanje že pred petimi leti, ko so se začeli pripravljati na ta pomemben športni dogodek. Bil sem eden redkih, ki sem se že spoznal na organizacijo kolesarskih dirk in sem imel torej že kar lepo število izkušenj.« Priprave na to svetovno prvenstvo se bodo začele, kot smo že omenili, 5. avgusta, naša skupina pa bo tam vse do konca tekmovanja. Jana, Marinka, Ksenija, Matjaž, Saško, Aleksander in Livio so že v polnem delovnem zaletu. Aleksander ni Lonjerc, a je strasten kolesar, ki se je udeležil že marsikatere tekme in nam je obljubil, da nam bo o svojem delovanju še marsikaj povedal. Livio Valenčič prihaja iz tržaške radijske postaje in bo torej koo-ridniral delo raznih poročevalcev, medtem ko je Saško Kalc sicer predsednik zadruge Skala v Gro-padi, predsednik nadzornega odbora društva Skala in podpredsednik Vzhodnok-raškega rajonskega sveta. Navdušil se je za kolesarstvo, se podal v Lonjer, tu dobil prijatelje in se tako pridružil njihovemu delu. Marinka je ena naših najboljših dijakinj in obvlada več jezikov, Jana in Ksenija pa sta že v tej sezoni sodelovali kot poročevalki na kolesarski tekmi po Sloveniji. »Vsi smo navdušeni. Nikomur ni žal, da bo na svetovnem tekmovanju v Novem mestu delovno preživel del svojih počitnic, ali dopusta. Zelo veseli smo, da so prav nam zaupali organizacijo tako pomembnega tekmovanja in se bomo potrudili, da bomo svoje delo čim bolje opravili.« Mi želimo naši ekipi, pa tudi seveda svetovnemu mladinskemu prvenstvu v kolesarstvu vse dobro in čim več uspehov. Neva Lukeš RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) I In 40 (Milje) ■ 7.25 Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh ■ 8.20 Sv. Mihaela) ■ Kotiček: Filip TV DNEVNIK Športna tribuna Na počitnice Tle pr’ nas doma RAI 2 RETE 4 ITALIA 1 RAI 1 Aktualno: Euronevvs Dok.: Kvarkov svet - Avstralija B. Croppa ( vodi Piero Angela) Otroški variete Aspetta la banda! (vodita Alessan-dra Bellini, Marco Del Buono), vmes risanke Variete: I/albero azzurro - Piavo drevo Variete: La banda dello Zecchino, vmes risanke in nan. Harry’s Mad Dok. : Velike razstave -Bogovi in heroji Masa Nabožna odd. Sedmi dan Angelus, papežev blagoslov Aktualno: Linea verde -Poletna Zelena črta (vodi S. Vannucci) Dnevnik Variete: Gelato al limone (vodita M. Pani in B. Boccoli) Film: Scontro di Titani (pust., VB 'Sl, i. L. Oli-vier, Uršula Andress) Dnevnik Variete: Gelato al limone Aktualni variete o olimpijskih igrah: Atlantam tam (vodi Fabrizio Friz-zi) Vreme in dnevnik Nogomet: Juventus- Bayern Dnevnik Olimpijske igre Dnevnik, zapisnik, horoskop, pogovori in vreme Aktualna oddaja o reklami Nočni pogovori: Sottovo-ce - Potihoma Operetna kronika: Princi-pesse, violini e champa-gne (L. Masiero) Nan.: Paradise Beach Film: Skrivnost Agathe Christie (dram., ZDA ’78) 10.00 dnevnik Nedeljski Disney, vmes dok. Compagni di banco a quattro zampe Nan.: Blossom Dnevnik Nan.: Velika dolina Dnevnik, oddaja o motorjih Tg2 Motori Olimpijska odd.: Cerchi stelle strisce Film: I due maggiolini piu matti del mondo Aktualna odd.: Cercando cercando Film: Squadra omicidi, sparate a vista! (krim., ZDA '68, i. H. Fonda) Nan.: Un caso per due Vreme kratke vesti Nedeljsli Disney Dnevnik Tg2 Film: Herbie al rally di Montecarlo(kom., ZDA 77, i. Dean Jones) Aktualno: Scanner Dnevnik in vreme Protestantizem Olimpijske igre: atletika, skoki v vodo, gimnastika RAI 3 Variete: Fuori orario Olimpijske igre Glasba: Drobci jazza Dok.: Capo Rizzuto, morje Grkov Film: Brazil (fant., ZDA '85, i. J. Pryce, R. De Ni-ro, lan Holm) Gospodarstvo Deželni dnevnik Šport: olimpijske igre -atletika, veslanje, tenis, 16.00 odbojka, 17.15 kolesarstvo Vreme, dnevnik, deželne vesti in šport Olimpiske igre: beach volley, boks, vaterpolo Dnevnik, deželne vesti Športna nedelja, vmes avtomobilizem - prvenstvo Formula 3000 Nočni dnevnik Film: La covata malefica (srh., ZDA 79, r. D. Cro-nenberg, i. Oliver Reed) Variete: Fuori orario, vmes Cose mai viste Koncert: Enzo Jannacci Univerzitetne diplome Nan.: VVings, 7.00 Družina Bradford, 8.00 Love Boat, 8.50 Jeffersonov}, 9.15 Giudice di notte, 9.45 Un dottore fra le nu-vole Variete: Favole per una notte, vmes (11.30) dnevnik Nad.: Sentieri - Izbor tedna Dnevnik Tg4 Film: II trionfo di Ercole (pust., It. ’64, i. M. Tolo) Variete: Bellezze al ba-gno (’93) Nan.: Kojak Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: II seme delVingan-no (dram., ZDA '93, i. M. Gilbert, Tom Verica) Film: Delitto per delitto (krim., ZDA '51, i. F. Granger), 23.30 dnevnik, 0.50 pregled tiska CANALE 5 Na prvi strani Nan.: Neverjetni Hulk -S.O.S. Reporter (i. Lou Ferrigno) Film: II grande ruggito (kom., ZDA ’81, r.-i. N. Marshall, M. Griffith) Nan.: Normo Felice - Pozor na semafor Glasba: Superclassifica Lestvica LP (vodiAmbra Angiolini) Dnevnik Risanke: Simpsonovi Film: La romana (dram., It. '54, r. L. Zampa, i. G. Lollobrigida; D. Gelin) Film: Terremoto (dram., ZDA 74, i. C. Heston, A. Gardner, G. Kennedy) Variete: Viva Napoli (vodi Mike Bongiorno) Dnevnik TG 5 in vreme Variete s Candid camero: Telecamere a richiesta (vodi A. Ippolito) Nan.: N.V.P.D. - New York Police Department Donnina sestra (i. Jimmy Smits, D. Franz) Dnevnik Film: Maciste contro lo sciecco (pust, It '62, i. Ed Fury, E. Crisa, Gisella Arden, Mara Berni) Pregled tiska Nan.: Sposati con iigli Otroški variete, vmes nan. in risanke ter variete Bim Bum Bam Avtomobilizem Fl: VN Nemčije, poskusne vožnje Variete za najmlajše: Go-Idsi ma sani, 10.55 Sorri-di c'e Bim Bum Bam, risanke Šport: Grand prix Odprti studio Nan.: Agli ordini papš. Variete: Benny Hill Šport: Formula 1 start Avtomobilizem Fl: VN Nemčije Film: 11 mistero della tar-taruga bianca (pust., N.Z. ’84, i. Pat Evison) Aktualna odd. o festivalu fulma za mladino Odprti studio, vreme Aktualno: Fatti e misfatti Nan.: Thunder in Paradise, 20.00 Gli amici di papa - Dobrodošel, Mr. Dare (i. David Coulier, J. Stamos, Bob Saget) Film: Sapore di m are (kom.. It. '82, i. J. Gala) Film: Squadra antiscip-po(krim., It. 76, r. B. Corbucci, i. T. Milian) Sulle tracce di Pinocchio # TELE 4 MONTECARLO 20.00, 22.30, 1.00 dnevnik, 13.15,19.45 Šport Nedeljski šport Papežev blagoslov Nan.: Charlie’ Angels TV film Šport: TMC Race Oddaja o motorjih Crono Nan.: Gospa in prikazen Film: Funny Girl (glas., ZDA '68, i. B. Streisand, Omar Sharif) Nan.: Fifty Fifty 21.50 Dogodki in odmevi Nad.: Amore gitano Nan.: II diluvio - Potop 19.30 Športni oddaji Dok.: Sodobna umetnost Nan.: Sloane Poletna športna odd. Personaggi e opinioni -Osebe in mnenja Slovenija 1 Videostrani Delfi in prijatelji, pon. Sredi galaksije zavij levo Angeli po tuji volji: Atlas človeškega telesa 6. Obzorja duha Ljudje in zemlja 15. republiška revija MPZ Zagorje, 65. del Poročila Hugo, tv igrica Karaoke Nedeljska reportaža Dlan v dlani Zenske z obale, 3. del TV dnevnik 1 Po domače Risanka Loto TV dnevnik 2, vreme, šport Atlanta '96 Igre brez meja, 5. oddaja Martin Chuzzlevvit, 3. del TV dnevnik 3, vreme Sova: Kobra, 16. del ameriške nanizanke Slovenija 2 Euronevvs Tedenski izbor: Angleška glasbena lestvica, VideoSpon, ponovitev V vrtincu, pon. Pasje poletje, pon. Atlanta '96 Atletika - maraton (Z), prenos: Skoki v vodo, Odbojka na plaži. Kajak kanu -1. vožnja Tenis: Finale ATP turnirja, posnetek Atlanta '96: Kajak kanu - 2. vožnja Koper Euronevvs Atlanta - Olimpijada '96, povzetek dogodkov Atlanta - Olimpiada'96: Rokomet, Rusija - Švedska Slovenski program Kam vodijo naše stezice Nedeljska reportaža TV dnevnik Atlanta '96, povzetek Žrebanje loto Istra in... Pariji slave, francoski film, 1964 Vsedanes - TV dnevnik Globus Achting Baby! - trasmissi' one culturale a cura do Roberto Fermcci OtO Hrvaška 1 TV koledar Poročila Otroški program Sezamova ulica Majhen veliki svet Poročila Kmetijska oddaja Folklora Mir in dobrota Duhovni klic Opera Box Vedno v nedeljo Oprah Winfrey Shovv Detektivi, 4. del Poročila Atentator, am. barvni film, 1986 Kremenčkovi, 7. del ameriške risane nanizanke Tv fortuna Dnevnik Podmornica, nemški film,1981 Poročen... Z otroki, 2L del ameriške nanizanke OVEN 21.3.- 20.4: V želji po vtisu dobrodušnosti boste z vso odprtostjo sprejeli vsiljivega neznanca ter potrpeli z njim vsaj toliko, da se bo on olajšal, vi pa spoznali, da ste znova izpadli naivni. Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Perspektive; 9.30 Sledi časa; 10.05 CD; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.25 Za naše kmetovalce;15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Gost; 16.20 Pod lipo domačo; 17.20 Minute s...; 18.05 Reportaža; 18.35 Zborovska glasba; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 Informativna oddaja; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno23.15 Olimpijski program. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.50 Kulturne prireditve; 9.00 Olimpiada; 9.35 Popevka; 10.40 Gost; 11,45 Gori. Doli. Naokoli; 13.00 Športno popoldne, vmes zimzelene melodije; 15.00 Morda niste vedeli; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 19.30 Olimpijska odd.; 19.45 Top albumov; 21.00 Rock underground; 22.00 Zrcalo dneva, vreme. Slovenija 3 8.00. 10.00.11.00.13.00.14.00.18.00,Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Maša; 10.05 Orkestri in solisti; 10.40 Izbrana proza; 13.05 APZ iz Kranja; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Nove operne plošče; 22.05 NOve prevodne strani; 22.30 Orgelska glasba; 23.55 Utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 -100,3 - 100,6 -104,3 -107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 8.00 Otvoritev; 8.15 OKO obveščajo; 8.50 Zvočna reklama za «Nede-lo»; 9.00 Kmetijski nasveti; 9:15 OILpijski utrinek. 9.30 Glasb, reportaža; 10.10, 11.00 Primorski kraji in ljudje; 10.40 Power play; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du, jes?!; 15.00 Povver play, 15.30 DIO; 16.00 Glasba + Športni prispevki; 17:00 Olimpijski utrinek. 18.00 Večer večnozele-neh T, Pirca; 19.00 Dnevnik; 21.00 Olimpijski studio; 22,00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni pr. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Fantastične pripovedi; 9.00 Kulturna poročila; 9.20 Poletno branje; 10.00 Barca va vento mena; 10,35 Sigla singel;! 1.00 Ob 11-ih; 12.00 Gla- sba po željah; 12.30 Šport; 13.40 Bella Bellis-sima; 13.45 Galletti; 14.00 Lestvica LP; 15.30 V nedeljo; 18.45 Rigatoni; 19.30 Šport. Radio Trst A 8,00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Glasba za vse okuse; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski ode: Potopljena galeja (A. Ingolič, r. M. Prepeluh, 4.); 10.30 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice; 12.30 Poletne melodije; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14:10 Mala scena - Kom. nad: Brezmejna ljubezen za mejo - Prišel je stric Edi (r. J. Povše, 4.); 14.45 Zabavna glasba; 15.00 Z naših prireditev, nato Slov. lahka glasba; 16.30 Šport in glasba; 17,30 Iz studia z vami (izbor okroglih miz); 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30,15.10, 17.10 Poročila; 10.30 Jutranji val. Radio Koroška 6.00-7.00 Dobro jutro. Koroška! - Guten Morgen, Kdrnten - Duhovna misel (s. Petra Korenjak iz Celovca); 18.00-18.30 6X 6 -Domače uspešnice. ra k£~ BIK 21.4. - 20. 5.: Ko boste že skorajda obupali, boste iznenada zaznali možen izhod. Pokazal vam jo bo nekdo, ki vam že ves čas stoji ob strani in skrbi za to, da se ne zasujete z namišljenimi težavami. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Misli vam bodo begale kot da bi jih preganjala lačna zver. Ni nobenega dvoma: vas um prizadevno išče odgovor, zato nikar ne posegajte vanj in ga ne usmerjajte v stare kolesnice. RAK 22. 6. - 22. 7.: Prebudili se boste čudežno sveži. Ker ne boste imeli svojih načrtov, se boste z radostjo odzvali željam bližnjih. Zvečer se boste počutili veliko bolj polne kot če bi sledili svojim. LEV 23. 7. ■ 23.8.: Skoda, da si ne zapisujete svojih sanj, kajti minulo noč ste sanjali nekaj, kar se bo čez čas uresničilo tudi sicer. A nocoj se bodo sanje ponovile; zapomnite si jih in se pripravite. DEVICA 24. 8. - 22. 9.: Nenadna utrujenost vas bo navdala z mislijo, da se v vašem telesu pripravlja nekaj hudega Nikar ne skrbite: gre zgolj za zapoznel učinek sinočnjega brezglave^ naprezanja TEHTNICA 23. 9. - 22.10.: Trenutno najbolj od vsega potrebujete iskreno izpoved in nežnost, zato se nikar več ne delajte močne in se ne skrivajte pred tistimi, Id si želijo jo jo prodreti v vase globine. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Proč s finančnimi skrbmi' že kmalu boste znova zlezli na zeleno vejo. Se več: nenadajeno boste prejeli večjo količino denapa, ki ga boste znova zapravili za minljive vrednote. STRELEC 23.11.-21.12.: Pri dokazovanju svojega prepričanja ne boste pripravljeni niti na dvom, kaj Sele na kritiko. Nič čudnega torej, če se boste s sogovornikom razšli z občutkom, da vas ne mara. KOZOROG 22. 12. - 20. !.: Poskušali boste uveljaviti svoj načrt, vendar nihče ne bo pripravljen na tolikšen napor. Uresničite ga torej sami in vsaj sebi dokažite, da ste lahko tudi samostojni. VODNAR 21. 1. -19. 2.: Z najbližnjim boste doživeli nekaj osvežilnih pretresov. Se si jih priv0' ščita, kajti narejeno skladje uspava, pristnim viharjem pa, ko se poležejo, vselej sledi pristno sonce. RIBI 20.2.-20.3.: Vaše počutje bo sicer zadovoljivo, vendar se kljub temu ne izpostavljajte prehudim Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) in 40 (Milje) 23 Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 20.50 Kotiček: Filip TV DNEVNIK Športna tribuna ® RAM 6.30 6.45 9.55 11.30 11.35 12.25 12.35 13.30 14,05 15.00 15.30 18.00 18.15 18.50 19.55 20.45 22.35 22.45 0.15 0.45 1.15 1.30 3.00 3.55 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja poletni Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.35, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Mi hai rovinato la vita (kom., ZDA ’87, i. P. Reiser, Mimi Rigers) Dnevnik iz Neaplja Nan.: ENG v živo - Home svveet home (M. Humph-rey, K. Pmner) Vreme in kratke vesti Nan.: Gospa v rumenem -Dobrodošel, brat! (i. Angela Lansbury, A. Shaw) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Dok.: Kvarkov svet Sedem dni v parlamentu Mladinski variete Poletni Solletico, vmes risanke in nan, (vodita E. Ferra-cini, Mauro Serio) Dnevnik Dok.: Legenda Mr. Volare Olimpijski variete: AtlanTam Tam j Vreme, dnevnik in šport j Film: Ivanhoe (pust, VB '52, r. R. Thorpe, i. Robert Taylor, Elizabeth Taylor, R. Douglas) Dnevnik Obmpijske igre Dnevnik in vreme,zapisnik, horoskop, nočni pogovori in vreme Dok. Videosapere: Jeruzalem, božje mesto Aktualni pogovori: Sotto-voce - Potihoma Variete: Studio 1 (vodijo Zizi Jeanmarie, VValter Chiari, Rita Pavone) Klasična glasba: Bernstein pripoveduje glasbo Dokumenti: Tisoč umetnin RAI 2 7.00 7.45 8.40 9.30 10.00 11.30 12.00 13.00 14.30 14.45 16.00 17.55 18.10 18.35 19.35 19.50 20.30 20.50 22.30 0.00 0.10 Nan.: Paradise Beach Dok.: V kraljestvu narave Nan.: Blossom Zidovska kultura Zdravnik med medvedi Rubrika o zdravstvu Tg2 33,11.45 dnevnik Nan.: Velika dolina Dnevnik in vreme, 13.40 Zanimivosti o olimpij-skaih igrah Variete: E 1’ Italia raccon-ta - Italija pripoveduje, vmes Ekologija v gospodinjstvu Nad.: Quando si ama‘, 15.10 Santa Barbara 17.15 Dnevnik Sereno variabile Šport in dnevnik Nan.:Un caso per due Šport in predstavitev Tg2 Risanke: Go-Cart VeCerni dnevnik TV film: Gani e lupi (dram., Fr. ’92, i. G. Klein, B. Magimel) Aktualno: Turisti per caso, 23.20 Dnevnik, vreme I Danes v parlamentu Olimpijske igre: atletika, tenis, gimnastika, skoki v | vodo (finale. M) RAI 3 6.00 8.30 9.00 10.30 12.00 12.05 13.15 14.00 14.30 19.00 19.55 22.50 23.15 23.45 0.30 1.10 Jutranji dnevnik, Drobci Olipijske igre Film: L’ avventuriero di Macao (pust., ZDA ’52, i. R. Mitchum, J, Rusell) Videosapere: Domača telovadnica, Kinematografija, Potovanje po Italiji, Nepozanane Benetke, Filozofija, Media/Mente, Italija na kolesu, itd. Dnevnik Nan.: In famiglia e con gli amid Dok. Livingstone, 13.30 Spomin na preteklost (vodi G. Bisiach) Deželne vesti, dnevnik Olimpijske igre Dnevnik, deželne vesti Šport: 26. olimpijske igre Dnevnik, deželne vesti Dokumenti: Resnične zgodbe (vodi Anna Amendola) Nan.: La legge di Bird (i. James Earl-Jones) Dnevnik, pregled tiska, noCna kultura Variete: Fuori orario ] RETE 4 > ITALIA 1 fr" Slovenija 1 S! Koper Nan.: Jeffersonov!, 7.00 Otroški variete, vmes na- Videostrani ■ Euronevvs Love Boat, 8.00 Družina nizanke in risanke B Arabela se vrača, 21. del Atlanta - Olimpiada '96, Bradford, 9.00 Un vol to, Nan.: Družina Hogan, n Olimpijsko poletje, povzetek dogodkov due donne, 10.00 Zinga- 9.45 Genitori in blue ■ pon. nemškega filma jgffl Euronevvs ra, 10.30 11 dono della vi- jeans, 10.20 MacGyver Poročila Slovenski program ta, 11.45 Cuore selvaggio, Nan.: TJ. Hooker Novice" iz sveta razvedri- Studio 2 šport vmes (11.30) dnevnik \vm Odprti studio, 12.45 Fatti la, pon. Zamejski portret Nan.: Hiša v preriji RK e misfatti, Šport studio Tedenski izbor: Utrip Primorska branika Dnevnik Variete za najmlajše, Zrcalo tedna •Tn Vsedanes Nan.: Časa dolce časa vmes risanke Zrcalo tedna Atlanta - Olimpijada '96 Nad.: Sentieri, 15.15 Aro- Nan.: Ultraman Forum »Odprte strani, oddaja ma de cafe Nan.: Phenom Nedeljska reportaža pripravlja R. Guiricin TV film: Dagli Apennini Aktualno: Poletni Planet Dober dan, Koroška, pon. Aliča, evropski kulturni alle Ande (dram., ’89,1.) Film: Tommy Tricker Simpsonovi, magazin Aktualni odd.: Agencija, (fant., Kan. ’88, i. Jill 43. del ameriške nani- Vsedanes 18.45 Gosi come siamo Stanley, A. VVhitehead) zanke Euronevvs Dnevnik in vreme Aktualna odd. o festivalu TV Dnevnik 1 Slovenski pogram: Špor- Variete: Game Boat, vmes mladinskega filma Radovedni Taček tel, oddaja o zamejskem risanke I Puffi Nan.: Tarzan Živalske pravljice Športu in športnikih Film: Matrimonio con vi- Odprti studio, vreme, ABC - ITD, tv igrica zietto (kom., Fr.-It. ’85, i. 18.50 Šport studio Risanka U. Tognazzi, M. Serrault) Nan.: Thunder in Para- Žrebanje 3x3 Film: Quel gran pezzo dise, 20.00 Gli amici di TV Dnevnik 2 delil’ Ubalda tutta nuda e papa Atlanta '96 tutta calda (kom., ’72), Nan.: Renegade (i. L. La- Parlamentarna križpotja vmes (23.30) dnevnik mas, B. Richmond) Anastazija, Film: I corridoi del pote- ameriška dokumenatrna re (dram., ZDA ’91, i. Ja- oddaja