nserati se sprejemajo iu vel j 4 tristopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, 19 O » »I TI II * II ^ II 11 II 11 ^ II Pri večkratnem tiskanji ne (sena primerno zmanj&a. Rokopisi le ne vračajo, nefrankovans pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija ua 8'arem trgu h. 5t. 16, PulilUe lisi za slovenski n aro fl. Po poŠti prejeman velja : Za celo leto . . 10 gl. — kr za polleta . . 6 „ — ,, za četrt leta . . 2 ,, 50 „ V administraciji velja: Za celo leto . , 8 gl. 40 kr za pol leta. . . 4 „ 20 „ za četrt leta , 2 „ 10 „ V Ljubljani ua dom pošiljan veljA 60 kr. več na leto. Vredništvo v IlilSerjovi ulici štev. 6. Izhaja po trikrat ua teden in sicer v torek, četrtek in soboto. Zmaga na Štajarskem! Kakor nas je nesrečen izid volitve v Ve-likovcu na Koroškem ožalostil, tako nas z veseljem navdaja sijajna narodna zmaga na Štajerskem, o kteri smo že zadnjič poročali. O drugih krajih tako nismo dvomili; da smo pa zmagali v Mariboru, to je velika pridobitev in velik moralen napredek narodnostne ideje na spodnjem Štajerskem, vesel dokaz, da se tudi slovenski kmet mariborskega okraja začenja emancipirati od nemškutarskih šepe-talcev in rogoviležev, ki ga hočejo osrečevati z nekim nemško • renegatskim liberalizmom, kojega niti sami prav ne umejo. Veliko let so že gospodarili ti čudni svobodnjaki, pa tako, da so jih že vsi narodi siti: državni dolgovi so se pomnožili, davki povikšali, nemško-liberalni gospodje so pač za se skrbeli, ljudstvo pa vedno bolj ubožuje. Niso se vstra-šili, občinam naložiti težkih bremen, zoper ode-ruštvo niso hoteli nič storiti, ker so mnogi med njimi z judovskimi kapitalisti prijatelji, osrečili so tolikanj molzeno občinstvo s posil-nim iegaliziranjem itd. Poglejmo kamor koli, nikjer niso liberalni gospodje pokazali srca za kmetski stan. Ali je tedaj čudo, da se ljudstvo od njih obrača? Na gorenjem Avstrijskem, na Solnograškem in Predarelskem voljeni so v kmečkih občinah sami katoliški kandidatje; v dolenji Avstriji in Moravi so precej tal zgubili; ali hočejo mar, povsod ven vrženi, samo po nas Slovencih še hoditi in nas nadlegovati a svojimi frazami? Če so vzori nemških liberalcev tako izvrstni, zakaj jih pa nemški kmetje nečejo voliti? Tako so si menda mislili mariborski kmetje, ter so Seidla na cedilu pustili. Povsod volijo neodvisne ljudi, ali smo mi Slovenci res taki revčki, da bi nas morali politični uradniki zastopati? Ali nismo vredni, da bi nas zastopal neodvisen mož, kakor se to po drugih deželah godi? Mariborski kmetje so pač sprevideli, kam pes taco moli, ko se jim je okrajni glavar za poslanca ponujal, sprevideli so, da tak, ki z mariborskimi nemškimi liberalci v španoviji dela, ne more biti njih pravi prijatelj, saj nem škutar za slovenskega kmeta nema druzega, ko zaničevanje in zasmehovanje; sprevideli so nadalje, da tako od svojih vikših odvisen človek, kakor je politični uradnik, ne more biti dober poslauec, ker nihče ne more dvema gospodoma služiti. To je, kar nas veseli, to izpoznanje naših kmetov, ta napredek v politični zrelosti. Saj je v obče pri naših kmetih še poštenje donut v veči meri, kakor pri meščanih; nikoli nismo na kmetih propadali zaradi brezznačaj-nosti , ampak zaradi ne\eduosti, zaradi politične nezrelosti volilcev. Kedar so bili pa kmetje enkrat o vsem jtrav podučeui, nismo tacega okraja z lepa več zgubili. Tako mislimo , da nam je tudi mur.borski okraj za zmirom pridobljen. V Slovenjegraškem okraji so bile razmere tako čudne, da sta oba kandidata trdila, da pripadata k narodni stratiki; eden je v istini narodnjak, pa mariborski centralni odbor ga ui hotel podpirati, ter je raje priporočal druzega kaudidata, ki hoče nemcem iu Slovencem vstreči, in se v Gradcu in med Nemci obnaša kot ustavoverec, v Mariboru med Slovenci pa se kaže nekoliko narodnega. Mi rečemo po pravici, da simpatiziramo z g. dr. Šucom, in da nas je njegova zmaga razveselila, naj drugi potem govorč, kar jim je drago. Veseli nas, da se nemškutarija tudi v slovenjegraškem okraji ne sme več v svoji pravi podobi pokazati, iu da mora tudi tukaj z narodnjaki kompromisa iskati, a vkljub kompromisom propada. Te volitve so nam vesela priča , da slovenski Štajer za slovensko in slovansko reč ni zgubljen, da imamo tam na kmečkem stanu in ua vrli duhovščini dva močna stebra, kojih vsi naskoki liberalcev in nemškutarjev ne bodo mogli podreti; na ta dva stebra zidamo svoje upanje glede bodočnosti našega naroda, ki je od nekdaj na obojnem bregu dereče Drave bival, rataril in gospodaril. Kdo mu hoče tukaj domovinsko pravo odrekati? kdo mu hoče tuj jezik in tuje šege vsiljevati, ko je toliko stoletij pri svojih slovenskih šegah srečen bil, in s svojim slovenskim govorom shajal?! Pač težke boje imamo z našimi sosedi, in naš zgodovinar, kadar bode domovina zedi-njena in svobodna, kazal bo s ponosom na te boje, in ko nekdanji Iiimec vskliknil: „Tantae moliš erat, slovenam condere gen-tem —■ toliko truda je stalo slovenski narod vstanoviti." Težji pa ko so naši boji , bolj se zmage veselimo. Bog živi štajarske volilce, štajerske narodnjake! O inkviziciji. (Po Hefelu pr. P. Chrya6gon M.) (Dalje.) III. Ne sme se prezreti, da smrtna kazen za krivoverstvo ni bila samo njej lastna, ampak da so jo imele vse dežele in vse spo-znave. Michael Servet je bil pisal zoper sv. Trojico. Tedanji glasoviti reformator Buzer je 1. 1531 rekel na leči javno, da zarad svojega spisa zasluži najsramotnejšo smrt. Da ta izjava ni bila gol izraz , pokazal je drug reformator Kalvin, ker ga je dal (krivoverca Serveta) v Gentu peči in sožgati. Ilote pa svoje ra\ nanje opravičiti, spisal je „fidelis expositio____ubi docetur jure glad i i coercendos esse hae-reticos — verna obravnava, v kteri se uči, da naj se z mečem zatro krivoverci." Na vsak način so morali drugoverci s smrtjo kaznovani biti po mislih protestantov. Celo „mili" Me-lanhton je to odobraval. Tako piše Kalvinu: „Zahvaljujem se božjemu sinu, da ti je v tem boju — (da je namreč Servetove krive misli zavrnil, njega samega pa spekel) — pripoznal čast — (krivoverca sežgati.) — Zdaj in na vse prihodnje čase ti cerkev — (kakor so si jo protestauti stesali in popravili) — naj večo zahvalo za to dolžuje. Jaz popolnoma pritrjujem tvoji razsodbi — (da se imajo krivoverci z mečem končati) — ter trdim — (to je da ; saj za vtrditve in dokaze ti preoblikovalci nikoli niso dosti prašalij —da vaša gosposka — (Kalvinova visokost) — je ravnala prav po p ravici, ker je bogokletnega človeka usmrtila" *) Skoro bi bilo odveč, ko bi opazovali, da je tudi Teodor Beza sostavil spis: de haereticis a magistratu civili puniendis" in da je bilo razun Serveta še mnogo drugih, n. pr. Valentin Gentilis, Bolsec, Gruet, Castellio, Ameaux itd., ki so se po ječah, pregnanstvih in mukepolnih smrtih prepričali, da protestanti so pravi iu-kvizitorji, dasi tudi se tako niso nazivljali. Gotovo so imeli protestanski pisci svojih reformatorjev početje pred seboj o inkviziciji pisaje. Še v 16. stoletje nam ui treba segati, *) „Ieh danke dem Soline Gottes, der in diesem dcinem Kampfodirden Preia zuerkannt bat. Jetzt und in allc Zukunft ist (lir die Kircho ziim griissten Danke dafiir verptlichtet. Vollig stimme iuli dcinem Urthcilc bei und behaupte , euere Obrigkeit liabe ganz nach Gcreclitigkeit gohandelt, dass sic einen blasphemiacben Mensclicn hinrichten liess.1' tudi ne ozirati se na strahovite muke angleške, ker je vsa zgodovina protestantov polna takih izgledov. Pfeilschifter nam pripoveduje, da je bil preteklo stoletje 1. 1724 v Rendsburgu na Ilolsteinskem neki vojak, ker je hotel zvezo narediti s hudičem, po kraljevem pomilostenju samo obglavljen. Celo naše dni t. j. leta 1844 3. aprila je bil malar Nilson, ker je odpadel od luterske vere in pristopil b krivo-verski t. j. katoliški, iz Švedije, dežele svoje domovine, pregnan izgubivši vse državljanske iu dedovanjske pravice. Taka obsodba bi delala čast velikemu španjskemu inkvizitorju Tor-quemadi, kakoršnega si opisujejo drugoverci. Ne navajam teh stvari, kakor da bi hotel očitati, ampak pokazati hočem , pravi llefele, da je tudi pri protestantih veljal krvavi stavek i in deloma še velja: odstop od deželske vere se ima s smrtjo kaznovati. IV. Veliko se govori tudi o veš teci h in čarodejkah. Pa taka nesrečna bitja so bila ravno tako in še huje preganjana na Nemškem od protestantov kakor ua Špaujokem od katoličanov. Ko so pa drugodi grmade že ugasnile, gorele so še pa po Nemškem. Glasoviti reformator Beza je francoskim parlamentom celo Iz ROKDfl* Te dni bo je bila raznesla novica, da so turški vstajniki pridrli na hrvaško zemljo ter požgali voč vasi, kar pa novejša pororiia odločno zanikajo. Pač pa sploh trdijo, da naši s Turki preinehko ravnajo. Po dvakrat in trikrat so bili nekteri med vstajuiki že zasafconi, pa vendar zopet izpuščeni, ker so duli častno besedo, da so ne bodo več vojskovali zoper naše vojake. Pa kaj je Turku za čast, ko ga fanatizem vsega preslepi V Nuši vedno bolj spre-vidajo, da toliko časa na naših mejah ne bo miru, dokler bodo v Itosni živeli mohamcdani, zato ue bode ostalo druzega, kakor bolj divje zapoditi nazaj v Azijo, manj zagrizene pa pridobiti za vero krščansko. 13. t. m. so nuši začeli bombardirati Brčko. ■ *. Tlosfurn 31. avgusta."1) Komaj dobim toliko čusu, da Ti morem pisati, kje da sem. Dozdaj hoje sem ter tje in bojev ni bilo konca ne kruju, potu med Metkovičem, Mosta-rom in Stolcem so mi že tako znana, kukor doma. Nuj ti brž popišem , kuko se num je godilo tu mesec. Dne 5. avgusta se nas zbere pred Mosta-rom 3 brigade, drugi dun mu o pod poveljstvom Ivanovičcvim marširali skoz mesto, kjer bo nas kristjani sprejeli z navdušeuimi „živio" klici. Turki pu nas molče jirav grdo gledali. Dne 7. t. m. odrinemo naprej proti Metkoviču, H. pa je dan počitka. Potem spremimo še nekaj redne turške vojne iz Hercegovine, da se vrne v Carigrad, 11. t. m. pu se nušn brigada zbere zopet okoli Metkoviču. Tu dobi 12. t. m. butulijon od polku „Este" št. .'12 povelje oditi [iroti Stolcu, kamor tudi res srečno dospd. Drugi dun t. m. gre kompanija iz mestu nu vaje (Uebungsmursch) pod poveljstvom svo jega stotniku. Komaj je 2 uri daleč, opominja ncku žena stotniku, naj ne hodi dalje, ker je tu blizo skritih toliko in toliko turških iistttjuikov. Stotnik jej podari za to poročilo desetico in reče, da se teh tolovajev ne boji. Komaj četrt ure dalje pu ob ovinku plane velika druhal nud-njc, še predno so jo mogli zu paziti; v trnuutku so obkoljeni od vseh strani, *) 1'imno slovenskega vojaka nam v porabo izročeno. V rodu. prične se streljanje in v hipu leži H7 mož na tleh; lahko ranjeni še ubežiS, gorje pu vjetiml Zverinska druhal jih nečloveško trpinči, reže živim meso iz života, nosove, ušesa itd., tako du jo vse to groza popisati. Stotnik dobi ob enem tri kroglo v život iu ko jo še nekoliko živ, ga šo trpinčijo. Tako poklunim po bero vse in pustiS razmesarjena trupla nuga nu bojišči. Rešilo so je le nekaj čez 30 mož in en lajtenant. — Tudi nekuj naših lovcev so turčini vjeli in še grozovitnejši ravnali ž njimi, pravijo nam zdaj „zelenci". Groza me je, če premislim , da utegnem tudi jaz tej zveri prili v pesti. Hatulijon, ki jo zasedel Stolac, je bil tam obkoljen po ustajuikih , da ni mogel več veu iu jo C dni trpel hudo žejo in lakoto. Tu se je dogodilo nekaj, kurje res občudovanja vredno. Ker namreč ne morejo so ganiti, preobleči) so nek častniški namestnik, ki je dobro hrvaški (srbski) znal, zu Turku , du bi v tej obleki prišel do nus in num povedal, v kaki zadregi je posudka v Stolcu. A Turki ga zasačijo in pridrže, in du bi so ne izdal, »e je 17. t. m. moral hojovuti proti num. Vendar jim kmulii uide in pride srečuo do nus. Vso to se je godilo drugim, 14. t. m. pa smo prišli tudi mi nu vrsto. Ta dan namreč odrinemo od Mostaru proti Domauoviču. Pomikamo se po kompunijah naprej, a le na pu-trole. Meni ho začeli lusje po konci stoputi, u zgodilo se ni nič, zvečer mi je celo menaža prav dobro dišala. Dne 10. I. m. dobimo zopet povelje, odriniti proti Stolcu nu pomoč obleganemu bataljonu, ki nas že težko pričakuje. Že čez tri četrt ure zadeneino ob ustaj-nike, ki nas zu nekim klancem pričakujejo. A ui o upali bojeva'i se, ampak tekli so, kolikor so jih nogo nesle. Turek beži zelo širokih korakov, da je skoro ves pri tleh. Na daljnem potu nas prehiti noč, toraj se ustavimo in preuočiino pod milim nebom. Žo zjutraj o poli šestih ho jih nabere okoli tisuč in ti nus napadejo z velikim hrupom. Bili smo se ves božji dan, 14 ur smo v ognji. Ne morem popisati, koliko krogelj je brenčalo memo mene in čez mene. A ker smo bili dobro skriti, nuMli ni padlo več ko 3, 7 pa je bilo ranjenih; od artilerije je padel eden, 3 so bili pu ranjeni. Veliko večo /.gubo je imel sovražnik, kakor smo slišali, nad 80 mrtvih in še veliko več ranjenih, ktere je pa zmiraj seboj jemal. Tukaj smo ostali šo tri dni ter čakali brigado. Turki pa so streljali, kedar so kterega naših zagledali; tako so še knr ganiti nismo mogli. Naš poveljnik naznani brigadi napad ua nas in ta nam pride 21. t. m. na pomoč; prej ni mogla priti , ker si je morula tudi ono streljati pot skoz sovražnik« Mi smo bili žo v hudi zadregi, kar pride butulijon „Kaiser Jiiger" št. 3 nam na pomoč. Teh so se vstajniki vstrušili in jo vkrenili v stran; napadli so šo potem vozove z živežem , ki so šli zu nami, iu nuni vzeli nekaj voz. To se jo zgodilo po noči, ko so pa dan naredi, jih primemo mi iu prežeuemo. Zažgali smo jim vasi, du so gorele, kukor nekdaj mesto Jeruzalem. Pri vsem tem je bilo mrtvih od batuljona „Kaiscr-Jiiger 8, ranjenih pa okoli 50, vrh tega en major, en nudlujtenant in 1 lajtenaut. Tur-činov pa jo padlo veliko več, štel jih ni nihče. Tako potolčeni umaknejo se nam proti Stolcu, kjer se pa zopet ustavijo. Ne vem, kuko bi so bilo nam godilo, a ta hip jih zgrabi vojvoda in katoliški župnik Mušič s svojo četo Ilercegovincev za hrbtom s par tisuči mož; vrli Hercegovinci so jih brž nekaj potolkli, Turki se vstrašijo in tako smo mi odrešili posadko v Stolcu brez posebnih zgub, ktere bi bili gvtovo imeli, če bi nam Mušič nu bil prišel tuko nenadoma na pomoč. Tega se bojč Turčini kakor vragu. Tako je bila žo zelo izstradana posadka v Stolcu rešena, mi smo ostali šo do 25. t. m. pri tem mestu , potem pu se vrnili nazaj do Mostaru. kjer smo se zopet zbrali. Tukaj nas je hudo dež pral, tuko, da se čudim, da žo uisom zbolel. Mesec dni sem že noč in dun pod milim nebom. Ponoči imam za blazino tornister zu vso drugo pa plujšč, du me že vse kosti bolč. No zameri, da Ti to pismo pišem s svinčnikom; črnila namreč ni dobiti, za mizo mi jo pa — kakor za posteljo -pridrosta zemlja mokra ali suha, kakor pride. Vendar pogum naš je čedalje veči, bomo že pokazali tem obritim Turčinom, po čem je slovanska kri. očital, da so mudili v preganjanji vešč ali ča rodejk. Walter Scolt pa trdi, da čim bolj se je širilo kalvinstvo po Angleškem, tim bolj so se množile pravde zoper čarodejstvo. D. 1713 je obsodila celo tiibinšku j u r i s t n a fakulteta tarodejko k smrti. V. Pri vsem tem ni pozabiti, da je pre-iskovulstvenu sodnija le sodbo izrekla, du jo pu toženec več uli manj, povsem uli nekuj, ali pu du ni krivoverstvu , bogokletju ali kaj tacega kriv. Nikoli gu pu sama obsodila ni k smrti. Ali državne postave so bile takrat take, da je vsak zapadel svetni pravici, kdor je bil od inkvizicije,,krivega" spoznan. Verodostojen mož nam tudi priča, du je inkvizicijska sodnija ,,krivemu" milosti prosila pri posvetni pravici iu usmiljenja, duši je nje prošnja veli krut ostulu neuspešna. VI. ftpunjsko inkvizicijo rudi slikajo kot izvod verske d e s p o t i j o r i m s k e , a pri tem ne pomislijo, da ravno papeži so bili tej napravi najmanj naklonjeni in du so vselej skušali omejiti jo. Llorente, zagrizeni sovraž-mk papeštva, ki se je tako zu-nj potegoval, kakor francoski jukobmei zu kralju, ki ko ga spruvili pod giljotino , to v preštevilnih pripa dih iu v/gledih dokazuje, se ve da nehote. 1. Že koj od začetku je bil papež Sikst z novo inkvizicijo, ki jo je kralj vstanoviti uamerjul, tuko malo zadovoljen, du so se razmere med dvoroma jako poostrile: drug slu drugegu poslancu zaprla in Ferdinand je vse podložtiike iz, Rima pozval. Da ho se, odvrnila večja zlu, je moral v kraljeve, zahteve privoliti. Ko so pa v Rim prišle tožbo o strogosti in-kvizitorjev, rekel je, da je njegova privolitev bila izvabljcna in pritihotapljena in da le gledd vladarjev za seiluj inkvizitorjev no kuznujc. V prihodnjo pa da so imajo /.ubraniti vsi taki prestopki; v ta namen jo zuukazal, da od sedaj ne smejo oni sumi zoper krivoveree postopati, ampak le v zvezi s škofi. V ravno tem pismu od 2!!. januarja I1H2 se odločno ustav Ija Ferdinandu iu Isaboli, da hi smela tudi v drugih okrajinah svoje državo inkvizicijo vvesti, rekoč, da ontli žo staro, t. j. cerkveno iu škofovske sotlnijo obstoje. Kmali nato jo prosila Izabelu, du bi bilo odstranjeno sodelovanje škofov, toda Sikst, ji je prošnjo s saiuuni uljtid-nostmi odbil. 2 Ostrost pruibkovalstva je papež tudi s tem pomanjšal, da je bil se.viljski nadškof Mutirii|iie pooblaščen, sprejemati vse pritožbe tistih , ki ue hi bili zadovoljni z izreki inkvi- zicije; na-nj so se zamogli vsi obsojenci skli-cavati. 3. Ker se je pa zdelo, da tudi ta papežev pooblaščenec no varuje zadosti obsojencev, je papež sam sprejemal pritožbo, zatrl mnogo pravd, olajšal kazni iu tirjul, da s« ima milostno ravnati s tistimi, ki spoznajo zmoto svojo; kralja iu kraljico jo rotil, naj bodeta usmiljena do krivovercev. Ferdinnudo pu in potem Kari V. stu vse Inke pritožbo v Rim namenjene, kolikor stu mogla zavirala in tuko mnogo neprijetnosti sebi in sv. stolu uzročila. Kdor je obtežen s kakim preiskovulstvenim izrekom, stu dejala kralju, pritoži nuj so do ministru prava, ne pu nu rimsko kurijo — in dosledno slu govorili!, ker je bila tu naprava državna. 4. No samo s tem so papeži veliko liusno-vitega učinili, da so pritožbo sami sprejemali, du so mnogim obsojencem izgubljeno službe in imonjo nazaj pridobili iii tako nešteto družine siromaštva obvarovali. Tudi to vemo iz nujboljoga viru , kajti če IJorcntc kaj nu prid papežem zine, gotovo je morala biti najčistejša istimi. (Dalje prihod) Politični pregled. AvHtrijHkc deiele. V Ljubljani, fi. Buptomhra. Nkii|ten iiiliilnicrnkl hvc! jo imel včeraj pod predaedoištvom cesarjevim določiti osodo železnice iz Sinku v Novi. Pravijo, da bode to železnico delalo vojno minister-Btvo in da je vse delo cenjeno na 1,700 000 gl. .% nt av po liturgičuih pravilih , iu uekteri napevi ho bili tako težki, da jih nikoli ne bi bil pričakoval. Želeti bi bilo le več takih neutrudljivih pevovodjev , potem bo namen cecilijinega društva kmalo dosežen. Za tega del hb mi je jako neopravičen zdel oni iopia v „81. Narodu", ki zadeva Št. Vid ter toži, da se slovensko petje iz cerkva odpravlja. Kdor ima prepričanje, kakor jaz , mi bo pritrdil , da to je nepotreben napad ua vrlega narodnjaka pevovodja Št. Vidskega. Bratje, dobro napreduje naša reč, le to moramo obžalovati, da so nekteri iz osebnega sovraštva h tem hočejo maščevati, da za koralno petje vnetim organistom petje v cerkvi neopravičeno ,,kritizirajo". Priporočam gospodu dopisniku, kader ho mu bo zopet poljubilo o petju pisati, da naj piše istinito, če ne, bo imel mnogim na prepričanje odgovarjati. O. S. o. m. I w. Celja , 12. sept. (Po volitvi.) Današnji dan je bil dan slave za slovenski Štajar. Od volitev 1. 1807 sem niso bili več tako srečni, kakor danes. Kajti na vseli krajih hiiio sovražne nam nasprotnike in nicer tu pu tam po hudi borbi, v tla pomandrali. Da bomo zmagali v Celju, o tem ui bilo dvoma; čeravno moramo pripoznati, da bi bila ta volitev lahko veličastnejša, ko bi se bilo po vseh straneh ob času prvotnih volitev kaj več storilo. Kajti, da jo eden naših nasprotnih kandidatov (PoHck) dobil 77 glasov izmed 227 , toraj skoraj tretjino, to je reč, ki je vredna pomisleka. Nar-bolj nas je pa razveselila vest, da hiiio vendar enkrat zopet zmagali v mariborski okolici ter pokončali kainškoga strahu , večnega poslanca Seidl-na. Nepopisljivo je bilo veselje celjskih volilcev, ko hiiio prejeli telegram iz Maribora, da Hta naša kandidata Radej in Klulier izvoljena. Ravno tako nas tudi veseli, da je v SI. Gradcu odločno katoliški in narodni mož g. dr. Šue premagal našega dvomljivega zaveznika Šinita. Dopis v št. 91) „Slovenca" nam je jako ustregel, da je razkril za naš narod po-gubljivo delovanje Šmitovo. Res ne vem, kdo bi še zdaj želeti mogel, naj bi bil Šinit za Htojmik Štajarskih Slovencev v dež. zboru! Tako; zdaj upamo, da bo hIov. Stajer v naših rokah ; vsaj kmečka zemlja ! Toda mirovati no smemo, samo h selskimi občinami uc smemo biti zadovoljni; tudi mesta in trgi morajo postati naša lastnina. K temu ho ve bo Se treba dolgoletnega truda ; kajti naši mest-njani in večinoma tudi tržani ho nkoraj vsi pijani nemškega duha. Čo v dež. zboru kon Hcrvativna stranka kedaj do veljave pride, mora pred vsem šolsko postavo tako preuarediti, da so bo [io naših mestih zraven nemščine pod-učevalo tudi v slovenščini. Bridko zares, če pomislimo, da po mestnih šolah po Slov. Šta-jerju ho no sliši ne besedico slovenskega jezika, in da bo slovenski otroci popolnoma po-nemčujejo, tako sicer, da kedar po Hletni šoli izstopijo, niti slovenski brati, niti Hvojega imena zapisati uo znajo. Dokler ho bodo po naših mestih izključljivo le v nemškem jeziku podučevalo, tako dolgo nam ho bode izrejal rod, poln nemškega duha, ki ne bo nikdar volil slovenskih poslancev. Možje poslanci I to je tudi reč, vredna vašega resnega premisleka Zvečer pred volitvijo v Celju so ho narodni volilni možje zbirali v gostilni ,,pri belem volu", kjer Hta naša kandidata gg. Dominkuš in pro-fcHor Zolgar razvijala vsak hvoj program , po kteroiii nameravata v dež. zboru delovati. Prvi je govoril o grozovitem gospodarstvu liberalne stranke, ktera od leta do leta dela le nove dolgove ter krati vsem slovanskim narodom njihove nvete pravice. Posebno radovedni smo čakali besede naSega novega kandidata io zdajšnjega poslanca g. prof. Zolgarja. Mnogi so se čudili, da se je ta mož izbral za kandidata, ker so menili, da njemu bodo gotovo neko potrebno lastnosti vsacega poslanca primanjkovalo, namreč eneržije in pa zgovornosti. A prevarali so se. Mo ram reči, da če bode gospod profesor tako postopal in nasprotnikom pa tudi vladi vso to v lico povedal, kar je oni večer „pri belem volu" v gladki in prijetni besedi obljubil svojim volilcem, bodo ravno on eden nar euergičuejših zastopnikov slov. naroda. Po pravici jo povdarjal gospod profesor, da jo treba za slovensko poslance , da imajo med seboj tudi moža, ki jo zveden v zdajšnjih šolskih zadevah — on pa kakor gimnazij alui profesor tudi prav dobro pozna brezštevilne napade zdajšnjih šolskih poHtav. In tu nam je podal ontro kritiko o zdajšnjem šolstvu, za-čemši od prvega razreda ljudsko šole do zadnjega razreda v gimnaziji, povedal je pošteno besedo, da mi nikakor no sovražimo nemškega jezika, temveč le temu ne ustavljamo, da bi se otrok moral vbijati z nemščino, preden Je utrjen v branji in pisavi svojega ma-ternega jezika. Povdarjal je goKjiod proioKor, kakšna krivica so zdaj godi krajuim šolskim svetom, kterim ho tolika dolžuost nalaga , pa ho njim nobeno pravice uo da; če ho kje učiteljska služba razpiše, nima krajni šolHki Hvet pri tem drugega opravka, kakor da lepo prošnjo pobira ter jih potem dalje pošilja— pristavlja, koliko denarja stanejo okrajni šolski sveti, kako drago nam pride vsak okrajni glavar, ki mora vse okrajne šolske sveto v svojem glavarstvu vsaki mesec obiskati, kako brezglavim je, da zraven okrajnega zastopa imamo druga okrajna glavarstva, ki bi vendar eden urad tudi zadostoval itd. Priljudna in pametna beseda je zbranim narodnim kakor tudi neinškutarskim volilcem dopadla. Toda jtoslednji bi menda .svoj glas rajši dali Turčinom , kakor slovenskim poštenjakom; kar ho tudi dan pozneje storili. Dasi-ravno so dobro vedeli, ali vsaj sprevideti za-mogli, da zmagati no morejo, so vendar rajše liberalnemu Poseku, kteri so žo toliko let sim za poslanca ponuja, dali Hvoj glas, kakor pa kteremu narodnjaku. Vitez pl. Berks je dobil tudi '27 glasov ; ta mož je gotovo v gospodar-stvenih rečeh jako izurjen ; njemu ho imamo najbolj zahvaliti, da se bo letos 5., (i. in 7. oktobra tukaj vršila poljedelska razstava ; toda kar zadeva njegovo politično ravnanje, bi bil v deželnem zboru menda naš nasprotnik. Slednjič naj še omenim, kar jo „Tagesposta" par dni pred volitvijo v Celju pisala. Pravi, da čo ho ho tu pa tam tudi izvolili liberalni volilni možje, vendar no bodo v Celju nič opravili; kajti k tej volitvi pride 90 to jo devetdeset hIo-venHkih duhovnikov kot volilnih mož, tako da to ne bo toliko politična volitev , kar ho ima 12. sept. v Celju goditi, temveč duhovska kon-ferencijn. Nii — !)() jih ravno ni prišlo - pa bilo jih jo vendar precejšnje število iu njihovi ghiHovi ho bili gotovo odločilni tudi predsednik volilne komisije jo bil duhovnik, namreč Braslovški dekan, č. g. Jakob Bohince. Zdaj pa velja: delati — čo mogoče veliko katol. polit čno društvo vstanoviti za celi spodnji Štajer, potem bomo kaj lahko drugokrat zmagali če Bog dil, še z večo večino kakor zdaj I (Drugi dopisi pridejo na vrHto prihodnjič. V.) Domače novice V Ljubljani 17. Boptumblu. (Včerajšnja druga npfit drzrlniuja zbora kranjskega) jo. bila jako živahna iti je trajala e.l desetih do štirih popoldno. Volili so se odseki, potem so prišla na vrsto poročila o lanskih volitvah deželnega zbora, pri kterih se je vnela živahna debata. Konec je bil ta, da so naši poslanci — ne hoteČ poslušati razžaljive Dež-manove napade, šli iz dvorane; z velikim ropotom se je saja končala. (Slovenska slovnica za prvence), ki jo je spisal gosp. Andrej Praprotnik, je po mini-sterskem ukazu 5. t. m. št. 11785 vnovič potrjena in dopuščena sloveuskim ljudskim šo lam, in se ima prirediti v zapisnik dopustljivih učilnih knjig za ljudske šole, ki je bil v Dunajskem „Verordnungsblattu" 1. junija t. 1. naznanjen. Ta slovnica (o kateri se je že tudi po slov. časopisih poročalo, da je v imenovanem zapisniku izpuščena) sme se tedaj rabiti po vseh slov. ljudskih šolah. Na prodaj je v Miličevi tiskarni in tudi pri drugih bukvar-jih vezana po 30 kr. To naznanjamo tedaj vsem, ki poprašujejo, ali se Bme ta slovnica v javnih šolah rabiti ali ne. (Deželna učiteljska konferencija) pričela je 9. t. m. zborovati. Predsednik ji je bil šolski nadzornik Pirker, njegov namestnik pa vodja Ilrovat. Za perovcdja sta bila izvoljeua gg. Perne in Kavčič, za vredovatelja pa gg. Gerk-man in Raktelj. Predsednik je poračal o vspehu na prejšnji konferenciji sklenjenih reči in resolucij. V stalni odbor so bili potem izvoljeni: Epih, Gariboldi, Linhart, Praprotnik, Ilrovat Perne, Raktelj, Zima iu Bisjak. V drugi seji (10. t. m.) sta poročala g. Praprotnik in Gerk-man o podučevanji v slovenskem, in nemškem jeziku. Prva točka se je sprejela po nasvetu odsekovem, o nemščini pa se je vnela živahna razprava, ktere se je vdeleževal zlasti g. Lin hart, kteremu ni prav, da naj se nemščina uči s pomočjo slovenščine. (Ali naj učitelj nemščino otrokom razlaga morda s pomočjo kineš-kega ali arabskega jezika? Vredn.) Zima je poročal o podučevanju v računstvu, in so obveljali nasveti odsekovi kakor tudi glede po-dučevanja v pisanji. V tretji seji 11. t. m. so obravnavali poduk v zemljepisji, zgodovini, naravoslovji, geometriji, risanji, telovadbi in petji. Večidel so obveljali nasveti odsekovi. Glede telovadbe je zbor sprejel od prof. Linharta nasvetovano resolucijo, da toliko časa telovadba ne bo dosegla svojega namena, dokler se ne bode skrbelo za pripravne prostore za telovadbo in za potrebno orodje. V zadnji seji obravnavali so se samostalui nasveti. Prvi je zadeva! premembo pri imenovanji učiteljev, ktere so dozdaj volili krajni šolski sveti. Večina se je pri glasovanju po imenih izrekla za to, da naj se ta določba spremeni in krajnim šolskim svetom vzame ta pravica. Dalje se je sklenilo, prositi deželni zbor, du naj v vojake poklicani učitelji imajo tiste pravice, kakor c. k. vradniki, da naj tudi voditelji enorazrednih šol dobivajo priklado, da naj se starostne pri-klade povikšajo, polovica denarnih glob porabi za nakup za šolo potrebnih reči za revne otroke da naj se vsem učiteljem iu učiteljicam preskrbi prosto stanovanje ali primerna slanov-nina, da naj se službeni čas od 40 let skrči na 35 let, da naj se vredč stalne določbe glede klasifikacije, da naj se dolžuost, v šolo hoditi prične s 7 letom, počitnice pa naj se od G tednov podaljšajo na 2 meseca. Konečno so sklenili prositi ministerstvo uka in bogočastja, da naj se s pripravnico združi tudi kmetijski "t. Ob " 'iri popoludne 11. t. m. bila je <]pj ulji!*.! > a konferenca s cesarsko pesmijo i- e njen a. leležilo se jo je vsega skupaj 34 i . . ijev. (Knjige družbe sv. Moliora) so te dni došle v Ljubljano, in se bodo društvenikom, kterih stanovanje je gosp. poverjeniku znano, še ta teden poslale na dom. Kdor bi jih do sobote ne dobil, je to znamenje, da njegovo stanovanje poverjeniku ni znano, sato naj blagovoli sam po nje poslati kg. K lun u pred škofijo h. št. 14. v I. nastropji, ter naj pri tej priliki za prihodnje leto naznani svoje stanovanje. Želeti bi bilo, da bi vsi društveniki ob enem plačali letnino 1 gld. za prihodnje leto, da bi je ne bila treba pozneje še enkrat pobirati. (Ranjenih vojakov) so v nedeljo zopet nekaj pripeljali v Ljubljano. Iz Siska se poroča, in tudi tukaj smo se imeli priliko prepričati, da so mnogim odrezani nos in ušesa, enemu celo iztaknjene oči. Kaj poreko k temu naši turki, ki so Črnogorce dolžili, da take grozovitosti počenjajo? Zdaj se vidi, da to delajo le njihovi prijatelji turki, ki so tudi prej ranjenim in mrtvim rezali ušesa in nosove, potem pa krivdo zvračali ua Črnogorce, vedivši, da mrtvi na morejo govoriti, i V Sisekje došel med drugimi tudi ranjen zdravnik, kterega je turčin zabodel v trebuh, ko mu je h otel usmiljeni zdravnik ravno rane obezati. (Flzm. Kuhn) je došel v soboto v Ljubljano, da je ogledal vojaške bolnišnice. Razne reči. — Za p r o š t a v Ptuju je od cesarja imenovan veleč. g. Modri nj a k, kanonik v Mariboru. — Premem b e v učiteljstvu: G. Edvard Samhaber, gimn. učitelj v Frištaku v Šleziji postal je glavni učitel na učiteljski pripravnici v Ljubljani. Gimnazijski učitelj, v Kranji g. Adolf Novak imenovan je za učitelja na državni realki v Brnu in g. Pečar , gimnazijski učitelj v Novem mestu je prestavljen v Tišine, g. Artelj iz Kranja v Belak, g. Jenko j pa iz Kranja v Gorico. — Občni zbor v zadevi Slomšeko-vega s po m eni k a je sklican na pondeljek 23. sept. ob 5. uri popoldne v mariborski či talnici. Odborniki želijo račun položiti in se potem razdružiti. Vabilo velja vsem ravno tako, piše ,,Slov. Gosp." kakor za občni zbor 11. januarja 1876 in 24 junija 1878, ki pa je od mariborskega župana bil zabranjen ! Sedaj tega ne bo več storil. — V dijaško semenišče v Mariboru sprejetih je letos 41 fantov. — G. Faulaud vinski a g e n t prične svojo poslovanje v pisarni vinorejske šole v Mariboru 16. sept. Službenske ure so vsak delavnik od 11—12. ure. Kdor hoče vino prodati al kupiti, naj se ondi glasi! Blage Kranjske gospe ! Njih veličanstvo, naša premilostljiva Cesarica , so blagovolili, navdani z najtoplejšo udeležitvijo in skrbijo za blagor naših, v slavnih bojih v Bosniji in Hercegovini ranjenih vojakov v Najvišjem lastnoročnem pismu, namenjenem c. kr. ministerskemu predsedniku od 31. avgusta t. 1. premilostljivo uže izraziti misel, kako bi dalje ustanovljanje gospejs kili društev na korist prišlo uže obstoječim domoljubnim pomočnim društvom , in kako bi ugajalo Najvišim željam Njih veličanstva, da se blagi iu človekoljubni čut gospej z nova pokaže s tem, da se taka gospejska društva ustanovljajo v kolikor mogoče obilnem številu. Prepričau, da vzviŠane besede naše pre- milostljive Cesarice prav živo odmevajo v srcih vseh gospčj, se obrnem do Vas , blage Kranjske gospe, s prošnjo, da se v vseh večjih krajih, ali vsaj v vsakem političnem okraji naše dežele zberete v gospejsko društvo, katero bi se za ohranjanje tako zaželenega jedinstvenega delovanja lahko stanovitno združilo najprej z uže nekaj let sem obstoječim in prav vspešno delajoči m „gospejskim društvom za ranjene in bolne vojake v Ljubljani". Blagemu, dobrotnemu čutu gospej bi se potem ne odprlo samo polje njihovega humanitarnega in domoljubnega delovanja — po or-ganični razvrstitvi tega tako lepega delovanja bi bil še veliko bolj zagotovljen tudi vspeh tako mnogotero se že kazočega požrtvaluega tuda 1 Političnim oblastnijam se zaukazuje, da prav živo in vspešno podpirajo vse prizadeve, ki bi se morda pokazale v imenovani zadevi. Urno tedaj in srčno na delo, blage gospe naše dežele — vspeh bode zadovoljeval Vaša srca, Vam in deželi naši pa ča>t delal. V Ljubljani dnd 11. septemba 1878. C. k r. deželni predsednik: Franc vitez Kalina 1. r. Loterijske številke, 14. septembra. Na Dunaju: 71, «4, 02, 45, -10. V Gradcu: 85, 8, 10. 2«, O Telficrnllčnr dvnarnr cen p 16. septembra Papirna renta 00 25 l*r«.'r>erna r-nta 62 20 -Ziluta renta 71 — — 18601«mo državno posojilo 110 60 ilanhin« akcij* 807 — Kr«oicne ahciif 242 50 London 116.20 — rtr"r>rn 100.—. — Ces. Ur cekini 5 55.—20-frankov 9.,'/J Zahvala. Vsim častit m gospodom in gospem, kakor tudi vsim prijateijera in znancem, ki so mi v bolezni moje drasze, nepo-zahljive ženke skazovali toiažilno sočutje ter jo v tako obilnem številu spremili k pogrebu in ]i darovali mnogo krasnih vencev, zlasti pa še tudi vsim gospodom niestnjanom, ki -o njeno truplo nesli k zadniemu počitku izreka najprisičuejšo zahvalo žalujoči soprug Ivan Miiriiik. V Kamniku, 12. sept. 1878. Eksekutivne dražbe. 18. septembra: 3. Opckar iz Dolenjevasi, 3. Žuidcršie iz Ulake, 3. Lenasi iz Planine, 5, Jerina iz Gorenje vasi, 3. Rožanc iz Cirknice, vsi v Logatcu. 3. Peternel iz Žleb, 3. Steblaj iz Zapotoka, 3. Litar iz Stožice, 3. Kregar iz Dragomera, 3. Hočevar s Pijave gorice, 3. Kernc iz Szše, 2. Zalar iz Zapotoka, 3. 1'erko z Gelike Uove gore, 3. Brimc i* Grosuplja, 3. Dcrglin iz Laviza, rsi v Ljubljani. 3. Sabcc iz Leve, v Postojni. 3. Maslu iz Senožeč, Milbarčič iz Ilrpšuja, 1. Srebotnjak iz Šmihelu, vsi v Senožečah. 1. Pregel iz Ustja, 1. Povs iz Ljubeša, oba v Litiji. Št. 313. Ilnzpi« inHrljskili Nlužb. Izpraznjeni učiteljski službi na ljudski šoli v Ospu za II. razred in Boljuncu za III. razred s slovenskim učnim jezikom ste razpisani. Plače so vravnane po deželni postavi za Istro od n oveni lira Prosilci naj svoje prošnje s potrebnimi prilogami po svojih šolskih vradih v 14 dneh po 1. objavljanji tega razglasa situ pošljejo. C. kr. okrajni šolski svet v Kopru (Capo-distria) 7. sept. 1878, (3) ISonllioii m. p., predsednik. J. HUmikovi našlo miki v Ljubljani. Izdajatelj in odgovorni vrednik: Filip Haderlap.