    P51(2023/2024)2 30 Virga – suha nevihta Aˇ  Mˇ  Vmeteorologijijevirgapojav,kopadavinepadejo iz oblaka, vendar izhlapijo ali sublimirajo, preden dosežejo tla [1]. Virga je vidna zavesa padavin, za katero se zdi, da visi iz baze oblakov, vendar ne do- seže tal. Zaradi znaˇ cilne oblike imenujejo oblake, iz katerih pada virga, tudi meduzni oblaki. Obiˇ cajno virga nima popolnoma navpiˇ cne oblike. Obiˇ cajno poteka v zgornjem delu naravnost navpiˇ c- no ali pod kotom, nato pa ima blizu dna kljukasto obliko, preden izgine. To zavito obliko lahko pov- zroˇ ci horizontalni veter, ki se spreminja z višino, v glavnem pa nastane zaradi naˇ cina, kako se upoˇ casni hitrostspušˇ canjadežnihkapljicalisnežnihkristalov zaradiizhlapevanja. Izhlapevanjesamoposebisicer ne upoˇ casni terminalne hitrosti kapljic, se pa pri iz- hlapevanju kapljica zmanjšuje. Virga obiˇ cajno pada iz visokih cirusnih oblakov, obˇ casno nastane tudi iz konvektivnihkumulusnihoblakov,kjerpadavinepa- dejo v bolj suho zraˇ cno plast, nastane pa tudi v fen- skem oblaku – pogosto jo spremljamo pod gorami ob Karavanskem fenu. Virganastane,kopadavinepadejoizvisokihobla- kov v zelo suh zrak z nizko relativno vlažnostjo, ki je pogosto posledica visokih temperatur pod oblaki [2]. ˇ Ce oblaˇ cna kaplja postane dovolj velika, da je njenahitrostpadanjaveˇ cjaodhitrostivzgornika,ka- plja zapusti oblak in postane deževna kaplja. Mejna vrednost premera kaplje v pršenju je približno 0,2 mm, tipiˇ cna oblaˇ cna kaplja pa ima premer 2 mm. Deževne kaplje takšne velikosti lahko padajo s hi- trostjo do 6,5 m/s. ˇ Ce je zrak med spodnjim ro- bom oblaka in tlemi zadosti suh, manjše deževne kaplje izhlapijo, še preden dosežejo tla. Ta pojav je zelo pogost v pušˇ cavah in zmernih podnebjih. Virge lahko povzroˇ cijo razliˇ cne vremenske uˇ cinke, saj se dež spreminja iz tekoˇ cine v paro in pri tem prejme SLIKA1. Virgapodoblakom, naobzorjujevidnozahodnoveˇ cernonebo. Zavesadežjanadnumoˇ cnozavijeprotizahodu, talpanedoseže. Vir: Aleš Mohoriˇ c   P51(2023/2024)2 31 SLIKA2. Luknja v oblakih, ki je nastala, ko so ka- pljicevoblakupadalenavzdolinjeoblak ostalbrezvode. Vir: H.Raab, licencaCC. znatno koliˇ cino toplote iz zraka zaradi visoke spe- cifiˇ cne izparilne toplote vode, zrak pa se poslediˇ cno ohladi. Padavine, ki padejo v te zraˇ cne mase, ki se zaradi ohlajanja spušˇ cajo, lahko sˇ casoma dosežejo tla. Vnekaterihprimerihselahkotižepihladnejšega zraka hitro spušˇ cajo, kar ustvarja mokre ali suhe lo- kalizirane turbulence, ki so lahko zelo nevarne za letala. Nasprotno pa se npr. ob fenskem vetru lahko zrak,vkateremizhlapijopadavinenavisokinadmor- skivišini,medspušˇ canjeminadiabatnimstiskanjem segreje in lahko znatno in hitro poveˇ ca temperature na tleh pod virgo. Ta dokaj redek pojav, toplotni iz- bruh, po navadi tudi zelo posuši zrak. Virge imajo tudi vlogo pri nastajanju nevihtnih celic. To je zato, kermajhnedelceizenegaoblakaodpihnevsosednji prenasiˇ cen zrak in tam delujejo kot nukleacijska je- dra za naslednji nevihtni oblak. Virga lahko spremlja luknje v oblakih. Namreˇ c, podhlajene vodne kapljice v oblakih nenadoma zmr- znejo. Tisto,karzmrzneinizpade,vidimokotvirgo. Ker pa lahko hkrati pri tem procesu kapljice tudi iz- hlapijo, vidimo nad izpadajoˇ co virgo luknjo v obla- ku. Tak primer je prikazan na sliki 2. Poleg tega lahko virga visoko v ozraˇ cju odbija sonˇ cno svetlobo, kar ustvarja svetle sonˇ cne stebre in druge atmosfer- ske optiˇ cne pojave. Kot vse lahke padavine se tudi virga na radarju pokaže kot odtenki svetlo zelene (dež) ali svetlo mo- dre (sneg). Medtem ko virgo radar lahko zazna, je vašeoˇ cimordanebodo. ˇ Cestekdajgledaliradarsko slikopadavininvidelivodilnirobdežjaalisneganad vašo lokacijo, vendar niste videli dežja ali snega, po- tem vas je virga že obiskala. To je pogosto pozimi, še posebej, koˇ cakamo na zaˇ cetek snežne nevihte. Beseda virga izhaja iz latinšˇ cine in pomeni palica, veja. Virgo opazimo tudi na drugih planetih, kot sta Venera in Mars [3]. Najlažje jo opazujemo tik ob sonˇ cnem vzhodu in zahodu. Sonˇ cna svetloba osve- tljuje padavine, za katere se sicer zdi, da zbledijo v nebo. Na današnji naravoslovni fotografiji je vi- dna taka virga, ki jo poudarjeno kaže izsek na sliki 1 desno in je bila posneta zveˇ cer, tik po sonˇ cnem zahodu. Literatura [1] Virga, dostopno na https://en.wikipedia. org/wiki/Virga, ogled 23. 10. 2023. [2] What Is Virga Precipitation?, dostopno na https://www.thoughtco.com/virga-preci- pitation-and-dry-thunderstorms-3444323, ogled 23. 10. 2023. [3] Virga – Rain or Snow That Doesn’t Reach the Ground, dostopno na https://sciencenotes. org/virga-rain-or-snow-that-doesnt- reach-the-ground/, ogled 23. 10. 2023. ×××