Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna Številka 1 Din.
$t. 50. Le* XIX. - Kranj, 14. decembra 1935.
Uredništvo in uprava je v Kranju, Strossmajerjev trg štev. t. Telefon št. 73 .Gorenjec" izhaja vsako soboto. Dopise sprejema uredništvo do srede zvečer. Rokopisi se ne vračajo. Nefiankt-ranih pisem ne sprejemamo — Naročnina za „Gorenjca4>'. celoletno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din, pes št. 1 Din.
List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Kajncn
In Gospod je rekel Kajnu: Kaj si storil? Glas krvi tvojega brata vpije z zemlje do mene. Za to bodi proklet na zemlji, katera je odprla svoja usta in je prejela kri tvojega brata iz tvoje roke.
I. Mojz. 4, 9—11.
Bilo je v soboto dne 7. decembra pred praznikom Brezmadežne. Mladina« organizirana po katoliških organizacijah se je drenjala okrog spovednic po cerkvah, da slovesno praznujejo praznik svoje zaščitnice, Brezmadežno Spočete Device, Božje Matere. Po domovih ka-toliškiii društev so se zvečer delale zadnje priprave za akademije, ki so jih priredile drugi dan mladinske organizacije po slovenski domovini.
Tačas je odjeknil v Prebačevem krik smrti in groze. Pod nožem je strepetalo srce mladeniča, ki ga je zabodel tovariš v jezi in maščevalnosti. Drugi mladenič je težko ranjen hropel poleg mrtvega tovariša, v sobi je ležal mrlič, kropilci pa so v smrtni grozi trepetali za svoje življenje pred podivjanimi fanti. Po kranjski okolici je šel klic groze nad zločiaom in drugo jutro, ko so se trume katoliško mislečih in verno vzgojenih mladeničev in mladenk, zgrinjale v cerkvah, da pred obhajilno mizo sprejmejo Kristusa, Kralja miru in Ljubezni, je šla grozna novica od ust do ust po mestu in gorenjskih vaseh. Vso Gorenjsko je objela žalost in groza nad tem dejanjem.
Nas je sram pisati o tej naši slovenski gorenjski sramoti! Slovenec ni poročal nič o tragičnem dogodku! Da pač ne raznese po vsej državi in po svetu lega slučaja, ki meče tako žalostno luč na slovenski narod. Tudi mi smo se pomi-šljali. ali bi kuj pisali o tem ali ne, ker nas je bilo sram, da more roditi slovenska mati tako podivjanost! Ker pa je takozvuno ..napredno časopisje*' zadevo razbobnalo in ker si je upalo celo nekako namigniti, kakor da bi nosila odgovornost tudi naša duhovščina in naša vzgoja, moramo o stvari izprego-voriti.
Na Prebačevem je pri Mežnarju ležala na mrtvaškem odru stara teta Šint-novec. V hiši je bilo zvečer pri mrliču polno ljudi. Kropit so prišli tudi vo-klanski fantje, izmed katerih so nekateri prišli mimogrede na poti domov iz tovarne v Kranju. Vsi kropilci so se pri mrliču dostojno obnašali.
Pred kratkim so nekateri šenčurski fantje napadli voklanske v Šenčurju, pa so se jih vokhinski obranili in jih napodili. Tega pretepaška družba šenčurskih fantov ni niojrla preboleti. Nedeli so, da se bodo pri mrliču na Prebačevem /brali fantje iz Vokel. Na korajžo so $e napili že po gostilnah v Šenčurju, potem so popivali še po poti in se oborožili z noži in bikovkami. Ko so prišli na Prebačevo, so napadli voklanske fante. A pretepu je Jože Vodopivec zabodel Janeza Pravharja naravnost v sree. Nesrečni fant se je še zavlekel v sobo. kjer se je poleg mrtvaškega odra zgrudil mrtev na tla. Med tem so Sencu rc i dobili v roke tudi fanta Rupnika in ga vsega oklali ter mu hoteli preparati trebuh. S težavo jim je R upnik u-šel in sjc skril pod m rt vaški oder. Podivjani pretepači so sedaj iskali Rupnika v sobi okrog mrliča in so hoteli celo prevrniti mrtvaški oder, da bi dobili fanta v roke. Pri mrliču so fantje prekij in jali, grozili in brcali že mrtvega Pravharja. Komaj so ženske pregovorile podivjane fante, da so odšli, Rupnika so vsega o-klanega prepeljali v Kranj k zdravniku in odtod v Ljubljano v bolnico. Napadalci pa so izzivaje odšli proti domu in še med potjo pregunjali mirne potnike.
To je kratek potek žalostnega dogodka.
Pripominjamo, da je bil kolovodja fantovske družbe iz Šenčurja ter morilec nesrečnega Pravharja — Vodopivčcv — tujec, ne pa domačin. Da ne bo mislil kdo, da so vsi šenčurski fantje udeleženi pri pretepu, povdarjamo, da je
i greh
bilo le 6 fantov napadalcev, med njimi dva tujca, ki sta edina sedaj zaprta, do-čim je v Šenčurju okrog 60 fantov. Bila bi torej krivica, ko bi radi nekaj prete-pačev obsojali ogromno večino drugih.
Zal pa moramo konstatirati resnico, da se taki fantovski pretepi in poboji vrše pogosto ravno po kranjskem okraju, ki najbrž odnaša v tem oziru žalosten rekord v Sloveniji. Pred kratkim smo poročali, da je napreden član občinskega odbora v Kranju ošteval v Besnici celo mrliča! Komaj dobro leto je preteklo, ko je bil v šenčurski župniji zaklan nesrečen mladenič in navedli bi lahko več tako žalostnih slučajev zadnjih let iz kranjske okolice.
Kje je tej podivjanosti vzrok?
„Slovenski Narod" je k slučaju v Prebačevem napisal 11. decembra nekaj razmišljanj, na katere moramo odgovoriti. Med drugim piše: ..Ljudstvo na deželi je pod močnim vplivom cerkve, zato se marsikdo čudi, da je vseeno toliko pokoljev in da cerkev ni mogla iztrebiti mentalitete, da so pretepi kmečkih fantov junaštvo . . . Naj končno spregovore juristi, naj zastavi svojo avtoriteto cerkev . . ."Tz teh besed nedvomno izzveni očitek, kakor da cerkev ni storila svoje dolžnosti pri vzgoji naše mladine.
Na to bi odgovorili mi to le: Naša duhovščina izrabi vse svoje sile, da bi vzgojila našo moško mladino v morali in plemenitosti. V vsaki župniji na Gorenjskem se v cerkvi razlaga evangelij, ljubezen do bližnjega in spoštovanje do življenja in časti; poleg tega je pa v vsaki župniji še izobraževalno društvo, fantovski krožek, fantovska Marijina družba, ali podobna organizacija, ki vzgaja naše fante v plemenitosti. Konstatiramo, da ni ne eden onih šenčurskih napadalcev član katoliških prosvetnih organizacij.
Konstatiramo nadalje, da je ravno ona družba, ki se zbira okrog takozva-nega ..naprednega" časopisja, razpustila pred tremi leti vse katoliške prosvetne organizacije, vse fantovske organizacije, ki so vzpajale mladeniče v plemenitosti. Zločinci so lahko zbirali mladeniče in jih pohujševali, katoliški duhovnik ni smel imeti organizacije in je bil kaznovan, če je zbral mladeniče okrog sebe. Več duhovnikov je moralo plačevati kazen pod nasilnim režimom slovenskih ..naprednih krogov", ker so zbirali fante in jih vzgajali po načelih ljubezni in pravice.
Ravno Šenčur bi bil v tem oziru lahko klasičen zgled, kje se rode pretepači, pobijalci in lažni denuncijanti ter krivoprisežniki, ki so imeli vso oporo pri JNS, ki je sadistično preganjala vse katoliške prosvetne organizacije.
Duhovščina je ponovno zahtevala, da se prepovedo razne gasilske veselice, pri katerih se je neredko prepiralo in tolikokrat prišlo do pretepov, duhovščina je prosila, da bi se strogo kaznovala kršitev policijske ure. da se prepove ponočevanje pri mrličih, postajanje fantov zunaj cerkve, da se strogo nadzirajo gostilne, da se ne bo tam pijan-čevalo i. t. d. Toda največkrat so nile želje in zahteve duhovščine glas vpijočega v puščavi . . .
Skrajni čas je res. da se iztrebijo pri nas divjaški običaji obračunavanja funtov med seboj, da nehajo pretepi in poboji, ki so naša narodna sramota. Da bo pa naš narod vzgojen v plemenitosti, je treba, da vsi faktorji podpirajo vzgojno delo duhovščine, prenehati mora ona mentaliteta, ki iz omejenih političnih ali ..naprednih" nazorov ovira versko vzgojno delo mladine. Treba je pa tudi. da oblast energično nastopa proti pijančevanju, kršitvi policijske ure, proti prirejanju raznih veselic s pijančevanjem, proti postopanju fantov zunaj cerkve, proti razgrajačem i. t. d. Potrebne so res stroge kazni, da se izreze ta rana na našem narodnem telesu.
Popravek
Gospod
KARL ERŽEN, odgovorni urednik tednika »Gorenjec*4
v Kranju.
Z ozirom na članek, priobčen v Vašem listu z dne 7. decembra 1935, številka 49 na prvi strani, v prvem, drugem tretjem in četrtem stolpcu „Kdo plačuje v Kranju trošarino!" zahtevamo v smislu čl. 26 zakona o tisku in čl. 9 zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o tisku z dne 6. 8. 1925, da priobčite v prihodnji številki Vašega lista sledeči
uradni popravek:
V zgoraj navedenem članku trdite doslovno:
„Možje, ki so s takim preudarkom sredi leta (2. 6. 1934) sklenili zvišanje uvoznine za ca. 1 milijon dinarjev — so se po lastnih trditvah prav dobro zavedali, da je pobiranje te davščine po novem občinskem zakonu nedopustno - - dobro so morali tedaj vedeti, da nalagajo protizakonito svojim davkoplačevalcem občutno breme in vendar so to storili. Po našem mnenju je tako dobro premišljeno dejanje nekaj tako strašnega, da smo skromnega mišljenja, da nadzorstvena oblast, čim je o tem saznala. ne more niti ene minute več pustiti oblast občinskemu odboru, ki je kaj takega sklenil."
Zavarovati se moramo, da bi se možje (sc. občinski odborniki) prav dobro zavedali, da je pobiranje te davščine po novem občinskem zakonu nedopustno in da so tedaj morali dobro vedeti, da nalagajo svojim davkoplačevalcem zelo občutno breme. Člani občinskega odbora so bili na podlagi odločb kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani opravičeno mnenja, da je uvedba te davščine povsem zakonita, ker je kr. banska uprava v Ljubljani z odločbo z dne 19. 4. 1934 II. No. ŠSlb'! potrdila občinski proračun za leto 193435 in v tem odloku občini odobrila proračun izrednih razhodkov in dohodkov občine v iznosu 200.000 Din, kateri razhodki se glasom cit. odločbe le deloma krijejo z dohodki davščine na blagovni promet za predvidevano kritje zneska 100.000 Din teh izrednih razhodkov. V isti odločbi je kr. banska uprava pozvala občinski odbor, naj v svrho v proračunu izkazanega nepokritega primanjkljaja v znesku 70.465 Din poskrbi za nove vire dohodkov. Z ozirom na slednje naročilo, je občinski odbor v svoji seji z dne 20. 6. 1934 po navodilih sprejetih pri bnnski upravi sklenil, zvišati postavke tarife za pobiranje davščine na blagovni promet. Šele z dopisom z dne 25. 8. 1934. II No. 8816/5 je kr. banska uprava opozorila občino, da je ustreženo določbam novega zakona o občinah potreba izpremeniti davščino v tem smislu, da se uvede v smislu predpisa !? 95 zakona o občinah mesto prejšnje davščine trošarino. Nato je občinski odbor v seji z dne 28. 9. 1()34 sklenil novo naredbo o občinski trošarini, kateri sklep je bil sprejet soglasno, tedaj tudi z glasovi opozicije, ki sedaj zastopa v Vašem listu nasprotno mnenje. Uvedba te davščine in pravilnik o občinski trošarini je bil potrjen z o-dločbo kr. banske uprave z dne 30. 11. 1934 II. No. 21.119 9. Za proračunsko leto 1935/36 je bila sklenjena ista davščina in !e pravilnik za pobiranje iste v nekaterih točkah izpremenjen. kar vse je odobrila kr. banska uprava z o-dločbo z dne 8. 7. 1935. II. No. 14.S04'i. \ sled tega je skromno mišljenje Vašega dopisnika, da je uvedba davščine na blagovni promet za leto 1934/35 nekaj tako strašnega, da je treba klicati na pomoč nadzorstveno oblast, povsem neutemeljeno, ker je višja nadzorstvena oblast sama odobrila pobiranje iste.
Ako pobira občina na podlagi od kr. banske uprave potrjenega proračuna in pravilnika za pobiranje občinske trošarine, to trošarino, izpolnjuje s tem le svojo dolžnost in ni njena krivda, ako se
je uoravno sodišče v Celju glede nekaterih pritožnikov postavilo na stališče, ki nasprotuje naziranju kr. banske u-prave, ki je uvedbo in pobiranje te davščine z zgoraj cit. odloki potrdila.
Z uvedbo nove trošarine pa je imela občina namen pritegniti k kritju občinskih potrebščin predvsem velike in premožne davkoplačevalce in ščititi male ljudi.
V Kranju, dne 10. decembra 1935. Občina Kranj:
občinski delovodja: predsednik občine: Anton Engelman C. Pire
Delavski Pravici
V 44. številki z dne 28. nov. se je ..Delavska Pravica" zaletela v Gorenjca. Z našim člankom ..Strnjene vrste", ki je izšel v Gorenjcu v 43. letošnji številki se čuti prizadeta Delavska Pravica oziroma znani gospod T. F. Mi nismo nikogar imenovali, nobene organizacije in nobenega lista, če se pa čuti kdo prizadet z no-šimi načelnimi ugotovitvami prav, pa naj pokaže sam na sebe! Naših besed ni mogoče napačno umevati, kakor trdi „Delavska Pravica". Kdor ima dobro voljo, jih je prav umel, kdor pa noče, jih pa noče. Naravnost zavita pa j« trditev člankarja, da je „Gorenjec" pisal dotični članek z „ostjo proti stanovskemu kulturnemu udejstvovanju krščanskega delavstva"4. To zavijanje je zopet dokaz, kako se minira skupnost katoliškega delavnega ljudstva. Pisec članka dobro ve, da mi želimo in podpiramo stanovsko kulturno udejstvovanje krščan-l.eg* delavstva. Mi le takega udejstvovanja ne želimo, ki bi razdiralo skupnost vsega krščansko mislečega delavnega ljudstva. S tem, ko član-kar zavija naše trditve, podaja le dokaz, da je bilo ^potrebno svariti pred razdirači katoliškega stanovskega občestva, ki hote ali nehote podpirajo marksizem. Kako si nekateri predstavljajo „krščansko socialistično gibanje" in »preporod javnega življenja" in kako nekateri — povdarjamo le nekateri — delujejo v ..smislu papeževe okrožnice Quadragesimo an-no" se je prav lepo odkrilo na zadnjem zborovanju v^Kranju. Kdor je za marksističnih gospodarski program, kdor napada katoliške škofe, kdor se poslužuje komunističnih fraz o ..krščanskih kapitalistih", katerih nikjer, vsaj pri nas ni, ta naj gre tja kamor spada, med katoliškimi vrstami ne bo delal več zgage. Nam je taka polemika zelo neljuba, mi je tudi nismo načeli, toda na napad nismo smeli molčati. Gospodom okro^' ..Delavske Pravice" in vodilnim krogom J. S. Z. pa svetujemo to le: če jim je res za dobrobit delavstva in za napredek krščanske socialne — ne pa socialistične — misli, potem naj izločijo iz svoje srede ljudi, katerim katoliška javnost ne more več zaupati, sicer mora priti do neizbežnih posledic.
„Prevo!a", šola, vodovod in regulačni načrt
Ze zadnjič smo omenili, da ima Kranj precej nerešenih gospodarskih problemov, ki jih bo treba v bližnji bodočnosti drugega za drugim spraviti v red in oživotvoriti. Da se to ne da storiti na enkrat, je povsem umevno in vsak pameten gospodar si bo uredil za gospodarstvo, v katerem ima urediti veliko važnih reči. načrt, po katerem bo te zadeve postopoma urejeval, posebno Še če njegove gmotne prilike in dohodki niso taki, da lahko brez skrbi začne vsa pereča gospodarska vprašanja reševati na enkrat.
Gospodje od kranjske občinske večine pa so bili v tem |m)gle»lu vsaj v začetku drugačnega naziranja. Po/neje so jih morda šele stvari same poučile, da so bili prvotno le na napačni poti. Razmere so jih morale tudi peuč\i, da kljub relativno dobri finančni moči kranjskih davkoplačevalcev ne morejo preobremenjevati te iwv* i in napenjati loka do skrajnosti, kajti vsak pritisk rodi protipritisk. Drugače si :ie moremo tolmačiti, da so stvari, ki so po važnosti šele sekundarnega pomena, hoteli investirati tako visoke vsote, ki bi megle prav občutno spraviti ne samo finančne temveč tudi kreditne razmere kranjske občine v nered. Imamo tu v mislih kopališče z ogromno projektirano investicijsko vsot« 2'/i milj. diaarjev. — Brez-dvomna je najnujnejša potreba za Kranj za enkrat   Ijudskošolsko  poslopje.  Stari občinski
Stran 2
»GORENJEC-
Ste v, 50
Da se ne pozabi
odbori so to zadevo obravnavali s stališča, da je treba vsaj gotov del stroškov za gradnjo ljudskošolskega poslopja iz redenih letnih dohodkov, nabrati in se šele potem za neziuitni del teh stroškov zadolžiti. To pa iz enostavnega razloga, ker bo ljudskošol. poslopje nerentabilna točka in ako bi stala preogromne vsote, ki bi se morale vse naenkrat vzeti na kredit, bi njih amortizacija tako obrenienje vala bodoče občinske proračune, da bi enostavno zavrla vsako drugo delo. In res se je nabralo skoro 2 milijona dinarjev denarja in plačal svet v približni vrednosti '/j milj. Din. Med tem so nastale perturbacije na denarnem trgu, ki nalagajo še veliko večjo previdnost za bodočnost.
Za šolo se je napravilo, kakor smo culi, na zadnji občinski seji, doslej nič manj kakor 12 različnih načrtnih osnutkov in je sedaj v smislu tozadevnega sklepa naročila obč. uprava Še trinajstega. Zakaj je to treba, ne vemo, znana nam je samo to, da ni nikogar, ki bi različnim svetovalcem po Ljubljani odločno povedal, da bo šolo gradila kranjska občina iz svojih sredstev ni pa voljna delati neprestane osnutke, ki nobeden od njih ne ugaja enkrat temu, drugič zopet drugemu ne. Tako experimentiranje bi se moralo zavreti od vsega počeika, kajti vsak osnutek stane najmanj Din 3000.—. Za zadnjega, sedaj naročenega, se je sestala prej celo jury, ki je oddala svoje izvedensko mnenje, na podlagi katerega naj bi se ljudska šola gradila. Vsi ti gospodje očividno žive v prepričanju, da se v Kranju denar pretaka po cestah in da je zadnja stvar, na katero nam je misliti v Kranju ta, kako priti do denarja.
Na podoben način so se napravili prvotni načrti za kopališče. Ne da bi set inženirjem naročilo, da sme izvedba načrtov stati toliko, kolikor se je prvotno v ta namen votiralo, se jim je kratkomalo prepustilo, da so dajali v njih volji lastni velikopoteznosti duška s tem, da so izgotavljali načrte ne glede na denarno vprašanje. Krivdo na tem seveda nosijo oni občinski očetje, ki niso dali striknega naloga, da sme kopališče stati čisto natančno fiksirano vsoto, katero je stari občinski odbor votiral. Prilično enako se nam zde načrti za ljudsko šolo. Jury je celo oddala mnenje, da je treba napraviti v šolo velike zaklone proti zračnim napadom. Prav lepa stvar je to, koliko pa bo stala, nam ni znano. Da ne bo poceni, si lahko mislimo. Če je pa res tako neobhodno potrebno je seveda drugo vprašanje. Gradilo se je že mnogo šol in nekaj jih je celo v gradnji, pa o nobeni še nismo brali, da bi imela tako napravo. Priznavamo, da govori mnogo razlogov za njo, mnogo pa tudi proti njej in če gremo iz vidika „inier arma sillent musae', potem je gotovo, da ti zakloni niso namenjeni šolski mladini, drugim ljudem pa bi bili preveč oddaljeni, čemur po pritrdil vsak, ki pozna prostor, kjer naj se šola gradi in njega lego z ozirom na večino prebivalstva.
V pogledu načrtov, odnosno njih osnutkov je treba tudi v šolskem vprašanju napraviti enkrat konec. Če jih 12 ni dovolj potem jih tudi 50 ne bo dovolj, če se bo neprestano poslušalo vse mogoče ljudi, ki ne bodo iz svojega ničesar pridejali k šoli. Kjer se je delalo preveč načrtov brez vsakega prvotnega zdravega
zamisleka, tam je še povsod nastala kolobocija vprašanj, ki so vso zadevo osmešila.
Zatorej gospodje od obč. uprave, lasten prev-darek, pametna omejitev in če je treba še kako drugo ostro začrtano pot, potem pa odločno pojasnilo kaj hočemo in koliko bomo mogli izvesti.
O JPrevoli" se je že sem in tja v „Gorenjcu" malo omenil«), v Kranju pa se je govorilo o tem že toliko, da bi bilo smešno, ako bi smatrali to zadevo danes kot tajno, tako kakor je obč. večina hotela to stvar obvarovati tajno, za kakršno jo je označila; vsaj za časa pogajanj za to zemljišče.
Vsi vemo. kateremu namenu naj bi služila . Prevola" in smešno bi bilo tajiti, da se veselimo, ako bi se ta namen v resnici od strani oblasti tudi hotel izvesti. Zal pa smo prišli zadnji čas do prepričanja, da je tako veselje, kar se tiče Kranja, bilo pretiranjeno.
Nekateri gospodje so svarili pred tem, še predno je bil napravljen zaključek za nakup tega sveta, pa vse to je bilo zaman, svet se je kupil pa konec in danes ga ima občina v posesti in nima za to prav nobenega jamstva, da bi ga mogla v kratkem času tudi prodati naprej in se tako znebiti ogromnih obresti za zadolžitev, ki jo je napravila v znesku Din 800.000. Ta denar bo treba do 1. 4. 1936 vrniti v goto-tovini in če se dotlej ne bo oglasil kupec, ho treba zopet posojila in novih stroškov. Ugovarjali so sicer nekateri za ta nakup posebno navdušeni, da se bo lahko, če bo prvoten namen izostal, „Prevolo" tudi razparceliralo in prodalo za dvakratno vsoto, kar je pa seveda samo pobožna želja, kajti vsak poznavalec razmer dobro ve, da se ne v skupni, ne v nadrobni prodaji tega zneska ne bo doseglo nikdar; izvzernši seveda ako bi obveljale tozadevno javljene prvotne obveze, !.vi jih zgoraj omenjamo. Vprašanje nastane, kaj potem? O-bresti same bodo znašale kakih 70.000.— do 80.000.— Din letno, donos izstega posestva pa bo malenkosten; najemnine za njive in pa malenkostni prirastek na drevju, vse skupaj ocenjeno ne bo neslo letnih Din 10.000.—. Kdor trdi, da ,bi se to posestvo moglo prodati za enako ali celo za dvakratno ceno, ta gotovo ni slišal, da se ga je, predno ga je kupila občina, ponujalo za Din 500.000.— in za Din 600.000,—. One, katerim so se stavile ponudbe, navedemo. Zakaj je vrednost posestva tekom časa za' toliko narastla, nam ni znano.
Seveda bo še treba to zadevo od vseh strani po kompetentnih faktorjih temeljito prerešc-tati in v prvi vrsti poiskati nagibe, zakaj se je tako mudilo s tem nakupom. Iz lastnega žepa o tem smo prepričani ga ni človeka, ki bi se bil spustil v to kupčijo, ako ni izreden hazar-dist in špekulant, kar občina v nobenem primeru ne sme biti. Brezpogojno je trebi zadevo nemudoma pripeljati do konca in dognati, ali se more to posestvo izročiti prvotno določenemu namenu in to čimpreje; če pa ne, je treba poduzeti takoj vse korake, da se znebi občina visokih obresti, ki bi jih morala sicer vsako leto plačevati, — ali eno ali drugo. V nemar puščati se ta stvar ne sme, najmanj pa, da bi se kot taka hotela še nadalje obravnavati po tajnih sejah, če zato ni striktnega naročila višjih oblasti.
(Se nadaljuje.)
Ker se bliža čas, ko bo morala kranjska občina razpravljati in sklepati o novem proračunu, smatramo za potrebno, da jo opozorimo na njen lastni sklep, ki ga je JNS občinska večina lansko leto pri proračunski seji seveda soglasno sprejela, a je menda nanj pozabila, ker do danes še nismo ničesar slišali, kako ga je izvršila. K lanskoletnemu proračunu, katerega je sestavil župan Pire vložila sta M. Fock in dr. Sal>othy svoje pripombe; to je, poslužila sta se pravice, ki jo daje § 96 zakona o občinah vsakemu občinskemu davkoplačevalcu in sta nekaterim točkam proračuna ugovarjala, osobito so se pripombe obračale proti uvedbi trošarine. O-pozarjala stu, da je pobiranje trošarine od obrti, industrije in velike trgovine po že obstoječih zakonih nedopustno, vsled česar bo končni efekt za občino izguba, — ogromna bremena režije pa bo nosil le mali človek, zlasti delavec in uradnik. Napovedovala sta točno isti rezultat trošarine, kakor se je že sedaj pokazal, pri čemur sta opozarjala, da se gospodarsko šibkejši ne bo mogel braniti ter bo pod pezo stroškov omagoval, med tem, k*o se bo industrija kaj lahko ubranila protizakonitih obremenitev. Te pripombe je prinesel tudi ..Gorenjec" v celoti obenem z lanskoletnim proračunom, tako, da smo dali priliko vsakomur, zlasti pa tudi občinskim možem od JNS večine, da bi zadevo na lahek način in zastonj preštudirali ter potem proti trošarini glasovali, s čemur bi sebi pa tudi občini prihranili marsikako zadrego. Pri proračunski seji se je vloga s pripombami sicer prečitala, ker tako zakon predpisuje, mesto pa, da bi se o teh resnih pomislekih razpravljalo, st; je predlagalo, naj se o pripombah ne razpravlja, kar je že brez dvoma poprej sklenil JNS klub občinskih odbornikov pomnožen z „eks-perti", naj občina podpisnika pripomb izroči državnemu tožilstvu!
Če bi sedaj zapisali, da so možje od JNS, ki so ta sklep seveda soglasno brez debate spre-
Iz uprave.
Vse gg. trgovce in obrtnike v Kranju in okolici prosimo, da blagovolijo poslati upravi lista božična voščila, ki bi bila ob enem tudi novoletna, najkasneje do 18. decembra.
Gg. dopisnike prosimo, da naj blagovolijo poslati dopise za božično številko do 18. decembra.
Pretekli teden smo vsem našim naročnikom, ki še niso poravnali celotne naročnine za list, poslali opomin in položnico. Vse prosimo, da dolžni znesek, ki je označen na položnici nakažete še tekom tega meseca, ker bo uprava z novim letom zaključila vse račune. — Vse tiste pa, kateri so prejeli opomine od našega pravnega zastopnika opozarjamo naj čimprej plačajo, ker bo naš zastopnik vse izročil okrajnemu sodišču. Ne delajte si sami novih stroškov.
jeli, stvar premalo premislili in brez prevdarka ubogali „ekspertc", bi gotovo prejeli od občine popravek, da ni res i. t. d., zato že naprej radi verjamemo, da so stvar zelo dobro premislili, da so tudi zakone natančno proučili in zadevo do pičice natančno preštudirali. In potem se je zgodile, da so oficijelna JNS poročila z veliko samozavestjo razglašali svojim JNS vernikom v veselje in ponos, svojim protivnikom v strah in trepet, s kako energično gesto in kako plemenito odločnostjo so zavrnili dva davkoplačevalca, ki sta hotela občino podučiti, kaj je dopustno in kaj ni zakonito. Potem pa smo čakali — in čakamo še danes. Sedaj bo kmalu poteklo leto dni, pa še vedno ne vemo po kakšnem hudem paragrafu naj se preganjata davkoplačevalca, ki sta se poslužila sicer res da le zakona, vendar to ni bilo gospodom JNS všeč. Kaj pa če kranjska o ičina svojega od JNS večine soglasno sprejetega sklepa sploh izvršila ni? Mi smo mišljenja, cla je nedopustno, če je občina sklenila po temeljitem prevdarku. da izroči M. Focka in dr. Sabothvja državnemu tožilstvu, da ju zasleduje, da bi od tega sklepa odstopila, nasprotno mislimo, da je njena dolžnost, da sklep izvrši, zato upamo, da bo kranjska občina ostala sama sebi zvesta in da bo svoj sklep, ki je bil s tako impozantno večino in tako enodušno sprejet, tudi izvršila, naj potem roka pravice še tako hudo udari grešnika. Vseri onim občinskim možem od JNS večine, ki so tako enodušno glasovali, da se izročita Maks Fock in dr. Sabothv državnemu tožilstvu, pa zopet enkrat priporočamo, naj si vzamejo vse one sodbe in odločbe, ki jih kranjska občina v preteklem letu prejela in naj jih primerjajo z pripombami; ko bodo brali, kako čudovito se vjemajo nazori pripomb z izreki sodb, naj se vprašajo, če ne bi bilo morda le za občino pa tudi za nje boljše, ako bi posvetili malo več pozornosti resnim ugovorom njihovega dela.
Prihodnja božična številka „Gorenjca" bo izšla v ponedeljek 23. decembra, naše čitatelje prosimo, da to vzamejo na znanje.
Igro bodo ponovili. 8. dec. je kongregacija v Kranju vprizorila lepo adventno igro „Vra-ta": v 5 slikah smo gledali dogodke, ki so se odigrali pred onimi vrati, ki so se v raju s prvim grehom zaprla iti se zopet odprla z Odre-šenikom. Igra je polna vsebinskih in dramat-skih lepot. Občinstvo je bilo z igro popolnoma zadovoljno. Igra se bo ponovila v nedeljo (15. dec.) ob 4. uri pop. v Ljudskem domu.
,.Tako je prav!" Bilo je v pondeljek 23. maja 1932. Ivana Brodarja, ki je sedaj odlikovan, so gnali žandarji v zapor. Pri Iki je sprevod srečal g. župana Pirca in ta je naglas rekel: „Ta-ko je prav". Pripominjamo, da v polni meri vzdržujemo svoje trditve glede besed g. župana, da se morejo šenčurski dogodki oprati le s krvjo, kljub popravkom g. župana Pirca. Če
Tedenske novice
Lavtižar Josip:
Junaška doba Slovencev
Zgodovinska povest iz 15. stoletja. Godi se na Gorenjskem ob času turških vpadov.
(Nadaljevanje.)
Na Kamnu pa so srečni in zadovoljni prebivali 1 ambergarji. Še več življenja je prišlo v grad. ko si je Gašper na prigovarjanje očeta in matere izbral zakonsko družico. Spomnil se je tiste prijazne mladenke, ki jo videl prvič na gradu Humberku ob Dravi, takrat, ko sta potovala s Krištofom po Koroškem in Štajerskem. Bila je grofica Marija Dietrichstein. N se se je vršilo brez posebnih obravnav, vprašanj in potov, ker sta se humberški graščak grof Dietrichstein in Gašperjev oče grof Jurij lamberg že davno poznala. Mlada Marija je postala soproga viteza Gašperja in se preselila s Humberka na Kamen.
XXIV.
škof Žiga Lamberg je dovršil svoje veliko delo.
Vse  obrne   v   božjo slavo, mitra  diči   sveto glavo, papež  piše:   ..ljubi brat!" Kadar grob nemilo zine, angel j  čisi   na  ^vetu mine. mož  pobožen,   rajski s\at.
V zgodovini Slovencev ni bilo ne preje ne pozneje tako usodne dobe kakor so bili turški navali od leta I40«>. pQ skoro tja do leta 1500. Naši pradedje so se borili lakrat s skromnimi močmi za svoj obstanek. (" udno je. da niso podlegli \ silovitem boju zoper krutega sovražnika. Slava
junakom! Rane pa. ki jih je našim bratom po veri in narodnosti usekal turški meč, se pa dolgo, dolgo niso zacelile.
Le poglejmo kakšne so bile posledice turških napadov.
Izmed vseh stanov so v teh bojih največ trpeli kmetje. Plemiči in meščani so bili zavarovani z močnim zidov jem: kmet pa. če ni mogel o pravem času ubežati, je postal z družino in z imetjem vred plen podivjanih roparjev. Po mnogih krajih so bili domovi požgani. zemljišča pa so ležala zaraščena s plevelom, ker ni bilo ne gospodarja ne hlapca. Kartuzijani v Bistri pri Vrhniki so na primer prosili za odpis davkov in desetine, ker jim Turki niso samo vsega pokončali, temveč tudi vse podložne kmete odpeljali v sužnost. Prav tako v drugih krajih. Tisti, ki so ostali doma. so zapuščali kmetije in si poiskali zaslužka v mestih ali pri kupčiji. Vse. kar so pridelali so jim ugrabili razbojniki.
Druga posledica turških bojev je bilo zmanjšanje slovenskega prebivalstva. Turki so odpeljali veliko otrok, mladenteev, mož, deklet in žen v sužnost. ?.q po pi\ eni napadu leta 1400. j(> poklonil turški paša sultanu v dar okrog ">()() ugrabljenih dečkov in prav toliko deklic. Posebej je bilo listo leto blizu >0.000 drugih ljudi odpeljanih na Turško. Pri sledečih napadih so zabeležene enako velike številke. Ni pretirano, ako trdijo zgodovinarji da je moralo iti s Turki nad 100 000 naših ljudi v sužnost in da so jih najmanj toliko tudi pobili. Ta zguba je bila za slovenske' kraje, ki že i'ak niso bili gosto naseljeni, zelo občutna.
Tni ji posledici prištevamo hudo nezadovoljnost kmetskegn ljudstva, od katerega so grajšča-
ki, kljub temu da je bilo popolnoma obubožano, zahtevali desetino in visoke davščine. Zato se je v svoji obupnosti s silo uprlo in poiskalo enako čutečih zaveznikov. Nastala je kmetska vojska, ki je pahnila naše ljudi v še večjo nesrečo.
Četrto hudo posledico turških bojev je pa čutila tudi duhovščina kot vodnica ljudstva. Njo so Turki posebno zasledovali. Veliko duhovnikov in redovnikov je bilo umorjenih ali odpeljanih v sužnost. Skoraj povsod so razbojniki porušili in požgali samostanska poslopja. Cerkveni dohodki so se silno zmanjšali, cerkvena posestva so bila zadolžena, ustanove za dobrodelne in šolske namene so prenehale. Vse to je veliko pripomoglo, da je dobila luteranska vera ugodna tla tudi v slovenskih deželah. (Glej dr. Josip Gruden: »Zgodovino slovenskega naroda".)
V dobi najhujših turških napadov vidimo moža, prvega ljubljanskega škofa Žigo Lamberga, stoječega kakor steber med našim obupanim ljudstvom. 7. njim je trpel, ga tolažil in mu pomagal. Čeprav mu je razdejal sovražnik leta 1400. stolno cerkev in pozneje še več drugih cerkva v škofiji se Žiga Lamberg ni ustrašil, temveč vztrajal na braniku vso dobo svojega 21 letnega vla-dikovanja. /. eno roko je gradil, z drugo pa se ustavljal sovražnim napadom. Povedali smo že v 0. točki nekoliko več o njegovem življenju. Tukaj omenimo Še neko drugo težavo, ki jo je imel Lamberg v vladanju ljubljanske škofije. V mislih nam je njegovo razmerje z oglejskimi očaki.
\eliko skrbi mu je delala ureditev pravic, ki so si jih prisvajali oglejski patri jarhi. Zagotoviti si je hotel potrebno neodvisnost, (oda v tej zadevi je prišlo do precej ostrih sporov.
Stev. 60
GORENJEC«
Stran 3
si upa g. župan Pire dokazati, da tega ni trdil, pa naj nas toži, da dokažeino resničnost svojih trditev  pred sodiščem.
Miklavž je prišel letos k nam 3. decembra ob 5. uri zvečer in je bil letos zelo radodaren. O-pazili smo, da je na velike pozabil in je obdaroval le manjše. Bilo je obdarovatiih okrog 70 revnih otrok. Darovalcem Bog plačaj!
Nov banski svet.
Minister za notranje zadeve je z rešenjem z dne 7. decembra lil. št. 47326 razrešil dolžnosti članstva banskega sveta Dravske Bano-novine med  drugim  tudi sledeče:
za okraj Kranj: Detelo Antona, vladnega svetnika v p. v Preddvoru,
za mesto Kranj: Cirila Pirca, posestnika, trgovca in predsednika mestne občine v Kranju
za mesto Tržič: Snoja Hinka, poslovodjo v predilnici v Tržiču
za okraj Radovljica: Lavtižarja Josipa, posestnika in trgovca v Kranjski gori.
za mesto Jesenice: dr. Obrsnela Maksa, generalnega tajnika  KID na Jesenicah
Z rešenjem istega datuma pa so bili postavljeni za nove člane banovinskega sveta sledeči gg.:
za okraj Kranj: Brodar Ivan, posestnik v Hrastju pri Kranju
za mesto Kranj: dr. Sabothy Beno, odvetnik v Kranju
za mesto Tržič: Mnjeršič Ivan, poslovodja in načelnik zadruge „Runo" v Tržiču
za okraj Radoljica: Jakob Jan, posestnik v Podhomu
za mesto Jesenice: Arnež Peter posestnik in tovarniški delavec na Jesenicah.
Vsem novoimenovanim članom banovinskega sveta čestitamo na imenovanju, ter jim želimo obilo uspeha pri delu za dobro naše slovenske zemlje.
Občni zbor. Strelska družina v Kranju sporoča vsemu članstvu, da se vrši redni letni občni zbor dne 21. t. m. ob 20. uri zvečer v Narodnem domu (bivša kavarna) z običajnim dnevnim redom. Občni zbor je glasom strelskih pravil sklepčen ob vsakem številu navzočih članov. Glasovalno pravico imajo le oni člani, ki so svojo letno članarino do tega časa v redu poravnali pri tuk. blagajniku g. Cesnju Karo-lu, ravnatelju Zadr. gosp. banke. Odbor.
Mizarski odsek našega združenja, je preteklo soboteotvoTil tečaj za spoznvanje pripomočkov iri izdelovanju novodob. pohištva. Tečaj vodi naš znani strok. uč. g. I. K>egar iz Št. Vida, in sicer pod okriljem ban. uprave. Razveseljivo je to, da so se tečaja udeležili samo mlajši mojstri in njihovi pomočniki. Vidi se, kako je strokovno izobraževanje potrebno. Združenje je hvaležno banski upravi ki je omogočila sedanji tečaj kakor tudi ravnateljstvu tekst, šole, ki je dalo na razpolago potrebni prostor. Pogreša se le mojstre, ki jih opravičuje morda to. da so navzlic temu da niso prej izdelovali takega pohištva zmožni to izdelovati.
Ali že veste,
da  vsak   gorenjski  trgovtec  in  obrtnik vešči svojim  odjemalcem   in   poslovnim prijateljem vesele praznike v „Gorenjcu".
Bonovinski koleki — razpečnvanje. Doslej se je banovinske koleke moglo nabavljati pri okrajnem načelništvu, pri županstvih in pri vseh glavnih oddelkih in oddelkih finančne kontrole. — Kr. banska uprava pa je razpečevanje preuredila tako, da se le-ti dobe odslej samo pri nekaterih trafikah, ki prodajajo tudi koleke državne vrednosti.
V Kranju se ti koleki dobe pri ge. Lampret Jožefi na Mencingerjevem trgu štev. 14. to je nasproti  trgovine Bant.
Izven Kranja pa prodajajo te koleke samo te-le trafike:
Gaštej Kater in a Sfler, Primskovo Sulcer Le-|K>ld, Cerklje Kern Ivan. Preddvor Weiseisen Cilka. .Naklo Kcsman Ivana.
Kuharska  razstava  v hotelu „Jelen".
Od nekdaj je slovela slovenska kuha in peka ter so čislali naše kuharice daleč okrog po svetu, res pa jo tudi. da se dandanes mlade žene in dekletu kuj nerade sučejo okoli ognjišča in loncev in tudi ne umejo več pripravljati tako dobro dišečih in okusnih jedil, kot so jih nekdaj njih babice, kot sladko rosolijo iz kutin, sroinak. telečje meso na francosko vižo, potvice itd.
Da se poživi zanimanje za to„dobro umetnost" se je odločil g. hotelir Wand Rudolf, kot poznani kuharski mojster, ki je delal svoje-easno v Parizu, v Monte Carin ter pri nas na Bledu v hotelu Toplice po več let kot šel kuhinj, da priredi oh zaključku iesttedenskega tečaja s svojimi pridnimi učenkami kuharsko razstavo, kjer nas bo presenetil / dobrotami, čudovitimi umotvori in sladkimi tajnostmi in dokazal, da stari Kranj, kot središče tujsko-prometne Gorenjske tudi v tem oziru ne zaostaja.
V skrbi za  želodec in   vsakdanjo hrano po žlahtii ju jemo   sadje, izboljšuj tno planšarstvo in  mlekarstvo,  povrtninarstvo in  poljske pridelke,  kar   koristi    ne  samo    i/vozu temveč znatno z pridom uporabiti tudi doma.
Razstava l>i> odprta \ soboto, dne 14. decembra  t. I. od 3 ure do 7  ure zvečer.
Po 7. uri zvečer se bodo v restavraciji vsa razstavljena jedila po nizki ceni razprodala na-
kar vse  posetnike prav posebej opozarjamo.
Vabljeni so vsi, zlasti naše kuharice, gospodinje in dekleta, vsekakor pa tudi naši veliki in mali sladkokusci iz mesta in dežele. Vstop je  vsakomur prost.
Delo noža pred Delavskim domom. V nedeljo je Franc Gale s svojim dekletom prišel po Savskem bregu pred Delavski dom. Bilo bi vse v redu, da ju niso napadli neki fantje. Z nožem so navalili na dekleta in ji prav gotovo ne bi prizanesli, da se ni dekle pravočasno umaknilo. Radi tega neuspeha nad dekletom so z večjim srdom navalili na fanta in mu zadali velikor.ano na glavi in na prsih. Napadalci so se takoj umaknili in kakor smo zvedeli im* nekatere že oblast v rokah. Stražnik g. Mihel-čič je poklical rešilni avto, da so oklanega Ga-leta odpeljali v ljubljansko bolnico. Zakaj je prišlo do pokolja in kakšno je ozadje nam zaenkrat še ni znano. Prepričani smo, da dobro vzgojen fant ne bo nikdar šel na tako sramotno pot.
PRIMSKOVO
Uboj. Med nami prebivajo ljudje, ki nimajo skoro že nič več človeškega čuta. ampak se v svojih dejanjih bližajo že živalim, posebno pa še po surovosti. Tako sta med nami živela dva brata, ne ravno 'elo dobrega glasu, ki sta hotela dokazati svojo bratovsko ljubezen na ta ta način, da je brat brata z nožem zaklal. Žalostno je to, vendar se tolažimo vsaj s tem. da ni med našimi faruni še tako podivjanih ljudi, ker ta dva sta  priseljenca iz Štajerske.
BRITOF PRI KRANJU
Iz Britofa pri Kranju nam poročajo, da se je te dni mudil neki ženin. To ne bi bilo nič posebnega, da on ni že oženjen. in da ne bi nevesti vzel večje vsote denarja. Pripominjamo, da denarja ni vzel vsega sam, ampak mu ga je dala nevesta zato, da bi kupil vse potrebno za balo. Danes je nevesta brez denarja in bale, ženina pa išče oblast.
TR2IC
V petek 6. t. m. bi se imela vršiti seja občinskega odbora. Seja se pa ni mogla vršiti vsled nesklepčnosti. Da seja ni bila sklepčna se je to dogodilo prvikrat od leta 1921. Smatra se lahko, da se gg. občinski odborniki premalo zavedajo svojih dolžnosti. Druga seja z istim dnevnim redom se je sklicala za 10. december. O poteku seje bomo poročali prihodnjič.
V soboto 7. t. m. je bila Tržiču komisija od Suzorja iz Zagreba in Okrožnega urada iz Ljubljane v svrho pregleda in ocenitve nepremičnin in posestnih  parcel občinskih  v svrho
Kaj pravi gospa Ivanka?
Dandanes ni potrebno, da je kdo umazan, tudi ročnemu delavcu ne. Kar se čez dan za-maže, se hitro lahko opere. Imamo hvala Bogu terpentinovo milo Ziatorog, ki z lahkoto in hitro odpravi vsako, tudi oljnato umazanijo. Njegova obilna, gosta in bela pena je kos vsaki umazaniji.
podelitve poldrug milijonskega posojila za nakup hiše Mali et Demberger, za kateTega je občina zaprosila pri Sttzorju v Zagrebu.
tfaron Bornovim delavcem se slaba obeta. Sankcije so preprečile izvoz lesa v Italijo, vsled česar grozi podjetju nevarnost, da bo moralo ustaviti obrat. Seveda bo s tem delavstvo tudi brez zaslužka.
Prosveta: Na praznk Brezmadežne je bilo sprejetih v Dekliško Marijino družbo 15 novih članic. Po cerkvenem opravilu so pa imele Marijine družbe na Skali skupen shod. Ob tej prilil.i se je vprizorilo igro ^Izvoljena devica", katera je bila zelo dovršeno igrana. Splošna želja se je takoj izrazila, da naj se igra ponovi še za našo mladino. Ponovitev bo menda v nedeljo po Božiču.
V nedeljo 13. t. m. pa se ponovi Finžgarjeva „Naša kri" ob 3 uri popoldne. Priporočamo, da si že naprej priskrbite vstopnice!
Prosvetni večer bo zopet v pondeljek (6. t. m. Predaval bo naš g. župnik o svojem potovanju po južnih krajih naše države.
NAKLO
Grozno, strašno! Da bi jih videli, dragi či tatelji — tiste, ki so imeli ves monopol in vajeti ta zadnja „dobra" leta pri nas v svojih rokah! Kako cvilijo in se zvijajo, grozijo in jadikujejo, ker se ne morejo vživeti v dejstvo, da niso več „furerčki" pod banderi Kramerja, Puclja in znanega g. senatorja — bivšega bana Marušiča. Še se bo obrnilo, boste že potem videli, veliko smo jih zaprli — pa jih bomo še
— taki in podobni izbruhi do smrti izmučenega JNS-arskega srca bruhajo z vso silo na dan. Res čudni časi, ki kar čez noč naredijo toliko „revežev" in „sirot", ko jim polože k večnemu  počitku  dobro  in  plemenito mamico
— nepozabno  JNS. Pa ta  preklicani Korošec,
ta grdun, ki take davke dela, sedi na vladi. Seveda verjame jim nihče, ker sleherni pametni faran ve, da se davki pobirajo še po starih postavkah iz dobe, ko je še „bilo" nad 90°/» državljanov v Kramarjevem in Maruši-čevem hlevu in „poslušalo" edino zveličavni evangelij.
Ja, je res čudno s to stvarjo! Take, za _Pof vnete komandirje na dilco. To je nezaslišano teh „grozodejstev in  izdajstev" — sodni dan.
Potlej jim pa beli glavo tudi obljuba naših poštenih vladnih mož, da bodo vsem, ki so tako „vestno" delali krivico in nasilje ter se bavili z znano denuncijantsko stroko, pošteno plačali. Tega plačila pa pri nas niti malo ne želijo. Čudno — v teh težkih časih, ko vendar vsak rad vzame plačilo — si ti ne dnio dopovedat, da je njihovega dela konec m da je treba sprejeti zasluženo plačilo.
O, tristo zelenih . . . pajkov ali pa Mpofar-jev" saj so tud' lahko jezni in žalostni povrhu. Ali bi ne bilo lepo in fajn', pa še zabavno tudi — po Naklem hoditi kar po glavnem trgu in to v pofarski majorski uniformi. Od leve in desne bi pa sklanjalo hvaležno ljudstvo svoje glave in ki bi si še oči ne upalo dvigniti do obličja „nesmrtnikov".
Mi vam izrekamo ob tej bridki nesreči iskreno sožalje. Naj vas vodi na trnjevi poti — nevidna roka — mučenice JNS.
Prijatelji v nesreči!
mmmmmmmmmmm
Pravkar prispela velika pošiljka kvalitetnih smuči
domače znamke „AHTA"
1. „Arta" smuči so izdelane iz garantirano suhegajesenovega lesa in so temno impre-gnirane.
2. „Arta" smuči so domač tvorniški izdelek, izdelane pod nadzorstvom strokovnjaka Norvežana.
3. „Arta" smuči so cenene.
doli. 186-196 200-220
Smuči Arta, brez napak          D. 110 120
Smuči Arta Elite, najfin.kval.        130 140
Domače jesenove smuči Ia kval.      70 80
Otroške smuči 140-170 cm dolge     35 50
Stremena otroška D 35-55 velika D 39-59 Palice, leska D 25-45 bambus D 35-55 Tonkin D 55-60 Maže, pribor Oglejte si brezobvezno našo veliko zalogo!
Ivan Savnik, Kranj
ŠKOFJA LOKA
Miklavž se je v društvenem domu zares izkazal v svoji dobroti. Prinesel je po Vincenci-jev^ konferenci nabranih darov, samo v dvorani nad 300 otrokom, pa tudi dijaški Marijini kongregaciji in pa na šoli v Gabrku. V imenu vseh obdarovancev se zahvaljujemo voditelju Vincencijeve konference č. g. Demšarju in njega pomočnicam, da so nabrali toliko in tako praktičnih darov. Bog plačaj!
Jug. Strokovna zveza v Škofji Loki je imela prejšnji petek svoj sestanek na katerem so izvolili za prihodnje leto nove obratne zaupnike v tovarni ..Šešir'.
Obrtno industrijska razstava v Škofji Loki se vrši od \2. julija do 16. avgustu 1936. Pred nekaj meseci se je sestal odbor, ki si je nadel nalogo, da organizira v sodnem okraju Škofja Loka in občini žiri. tako obrtnike, trgovce industrijo, gostilničarje in domačo obrt, zraven pa še pritegne meščansko šolo v Škofji Loki in uršulinsko dekliško meščansko, ter obrtno nadaljevalno šolo. s svojimi izdelki. Tudi naše spomine na cehovske čase bodo razstavili. Udeležile se bodo te razstave tudi razne gospodarske organizacije in zadruge, tako Mlekurska šola v Sk. Loki. Bodarska zadruga na Ce?. jici itd. Kdo se bo udeležil razstave bomo še poročali, ko dobimo vrnjene prijavnice in napravimo točen seznam. Dosedaj je urejeno, da se dela na sestavi zgodovinsko brošure, ki jo i/da razstavni odbor. Ta odsek za brošuro vodi gospod banski svetnik dr. Andrejka. Primeren plakat za razstavo bo napravil naš domačin g. profesor Košir. Snuje se odsek za tombolo, s katere dohodki se bodo krili stroški razstave.
Stran 4
►GOEENJFO'
Štev. 50
in so prošnjo za dovolitev podpisala Združenja obrtnikov v Škofji Loki, Železnikih in Gorenji vasi. Dalje se bodo začela začela predavanja v Radio — Ljubljana, o naših krajih, navadah in ljudeh. Tudi sami bomo izvedli par ur v radiu in bodo nastopili iz celega okraja ljudje, tako da bomo slišuli govor Škofjeločana, Po ljanca, Zirorca in Selčana, še celo govor v nekaki nemščini, kot ostanek naseljencev bri-zinških škofov. Dela se tudi na vpri/oiitev Škofjeloškega „Pasijona", katerega originalno besedilo hrani knjižnica luk. kapucinskega samostana, pod čigar vodstvom se je pred stoletji po našem mestu predvajal. Tako se bo pokazalo vse kar naš okraj zmore. Naprosili bodo tudi merodajne osebnosti za pokrovitelj-stvo in reprezentančni odbor razstave. Kolikor nam je dosedaj znano, so na prošnjo za podporo ugodili sledeči:
Mestna občina Škofju Luka Din 2000.—, O-krajna hranilnica v Škofji Loki Din 500.—, Združenje gostilničarjev Din 500.—. Ker je ta razstavni odbor od vseh v okraju podpiran, bo delal z vsemi silami na uresničitvi želja celega okraja in Zirovcev. Objavljal bo po dopisnikih raznih časopisov vse tekoče zadevo in tudi končni obračun bo javno položil.
Knjige družbe Sv. Mohorja so došle in se dobijo v župni pisarili. Plačati je Din ".— poštnine, obenem se hvaležno sprejemajo darovi za naše izseljence.
Občni zbor ..Šola in Dom" na meščanski šoli se vrši v nedeljo 15. decembra ob en četrt na deset dopoldne v risalnici šole.
BESNICA
V nedeljo 22. t. in. priredi naše na novo po-življeno prosvetno društvo predavanje s skiop-tičnimi slikami in filmom o ev harističnem kongresu. Predaval bo g- Vinko Zore iz Ljubljane. Ob pol 2. uri bo prvo predavanje za otroke, po popoldanskem blagoslovit pa za odrasle. Vstopnine ne 1k> le prostovoljni prispevki se bodo pobirali. Vabimo vse /upljane da se predavanja udeležijo in si poživijo spomin na veličastni evharisttčni kongres v
Ljubljani, ki so ga sum i videli ali pa slišali mnogo o njem. Predavanje bo v šolski sobi.
TRSTENIK
Gradnja nove cestne proge skozi Trstenik prav po vol j no napreduje. Naši brezposelni so /e 14 dni pridno pri delu in še do Božiča l>odo kopali, če Bog vreme da. Precej siten klanec na progi Preddvor — Tržič s tem odpade. Tak domač zaslužek prav izborno pride našim rcTitim ljudem preti Božičem. Izredno hvaležni smo banski upravi, da je toli zaželjeno delo zapoeela. Sicer zgornji Trsteničani niso povsem zadovoljni ž novo traso, ker klanec skozi ras odpade in bodo morali sami posipati, vendar za ves ostali okraj pa pomeni nova proga veliko olajšavo, vsaj se bo odslej lahko spravljalo les izpod Storžca celo do Kranja brez vsake poti navzgor. Da bi se I" še vmesne ceste od Trstenika do Tenetiš hotela ban-ska upravo Usmiliti in jo zopet sprejeti v svoj podporni program. Se pred tremi leti je tamkaj izvršila dva betonska mostiča, Hidi za tretjega so bila /e sreiNtva na razpolago, a je izpeljavo zamudila, a preteklo leto je pa že na gramoz popolnoma pozabila, tako. da ta cesta močno s 1 i t • i staremu i/niozganemii klju-setu. Sam Bog se je usmili!
Sv. Miklavž je to leto tudi nas posetil s svojim za/eljenim obiskom. \ sa šolska mladina se je /brala na župnijskem podu s stariši in radovedneži pričakujoč, kaj boj. Napovedala sta ga v medsebojnem pogovoru o svojih spominih na Miklavža stari oče in mati iz Povelj. In zares je prinesel polno darov, kar nismo pričakovali. Toda tudi lešnikovke je delil zelo radodarno. Ovirati sta ga hotela dva grdima parkljna ter povzročila mnogo /iv/.avva med mladino. Vsem dobrotnikom posebno Jugočeški in Ogrizkovim /a velikodušne darove sv. m; klav/a: Bog plačaj!
HRASTJE
Prosvetno 'društvo vprizori v nedeljo «ine 22. t. in. misterij ..Henrik gobavi vite/". Upri-eoritef se vrši ob >. uri popoldan v društvenem domu. Ker je igra božična ia primerna času ste vsi vljudno vabljeni.
GS
il
i-ïj
■3
Šahisti! Pravila .kranjskega šahovskega kluba" so potrjena. Ustanovni /bor, se bo vršil v petek, dne 2(t vil. 1935., točno >U 20. uri v hotel.i .Jele.i". Vljudno vabimo vse šahiste iz Kranja in okelice, da se tega važnega ustanovnega /bora udeleže. Prijave sprejema do ■ stanov ni-gn   zborn Singer llinko.
Pripravljalni odbor.
ŠPORT
Strelsk« vaje. Tukajšnja strelska družina vubi vse c*-lrtut>tTo in po njih vpeljane goste, aa strelske vaje s flsbertovkami, ki se vršijo •dslej redno in sicer /» moške člane vsako gredo »d H. ure zvečer dalje v dvorani hoteli »Stare pošte", a za damsko sekcijo vsak če-
trtek od H. ure dalje, kot običajno, v gostilni ..Zlatu riba". Ker se vsak masec vrši po eno nagradno streljanje opozarjamo, do se bo teh tekem lahko udeležil le oni, ki bo redno po-scčal te strelsko vaje. Pri večjem obisku bo družina nudila munie i jo po najnižji ceni a za siromašne člane, po lastni ceni.
VOJAŠKE ZADEVE
Legitimacije za rez. oficirje.
Opozurja se gg. rezervne oficirje, da takoj oddajo svoje legitimacije z novimi slikami (4x6) po možnosti v voj. uniformi, svojim občinam (kjer bivajo) v svrho izdaje novih izkaznic,  četudi  zato niso  dobil   nobenega poziva.
Za Božič in Novo leto
\   se odprodajajo v trgovini „JADRAN" vsi čevlji po lastni ceni, vsled opustitve trgovine. — Primerna in koristna darila. — Izkoristite ugodno priliko.
Se priporoča trg. ,.JADRAN" Kranj, Jesenice
HI H L I 0 G L H S S
Za vsako besedo v malih oglasih se plača 0 50 D Najmanjši znesek je 6 Dm
Otomane, divane, inodroee in vsa v to stroko spadajoča delu vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. E. A/.mana.
Slike za legitimacije, 4 komade samo Din 25.— pri
fotograf JUG- Kranj
(sedaj nasproti trgovine Savnik.)
Iščem služkinjo za takoj, Tvrševa 1b.
Kupim temno sivo obleko za gospoda srednje velikosti od Din 200 — 250. Naslov v upravi lista.
Važno! Modroce! Otomane, spalne divane itd. izvršuje solidno in po nizki ceni Bernard Maks, tapetnik, poleg Stare pošte, Kranj.
Odda se stanovanje 2 sobi in kuhinja ali ena soba in kuhinja s vsemi pritiklinami. Poizve se Stara cesta 26/1.
a>
C
%UnO" Jnič
nudi asa zimo
Garantirano nepre-močljivo juhtovino boks .ševrete
Uli
usnje za moderno damsko konfekcijo
(pasove, in dr.) usnje za suknjiče itd. itd.
v*
Sobo s štedilnikom išče samica, hišnico. Naslov v upravi.
rem tudi za
VINA
dolenjska, štajerska in sploh vseh vrst, kupite   pri   Centralni vinarni v Ljubljani - Erankopnnska ulica li.
Jaslice
iz papirja, lepenke, mavca ali lesa, v vseh velikostih kakor tudi umetniško ročno izdelane cerkvene jaslice v največji izbiri
Ivan Savnik,
Kranj
Elegantne čevlje
za praznike, najboljše čevlje
za smuk, močne gojzarje itd.
Vam napravi po nizki ceni
JANKO PERČSČ
Rupa 30 (pri Kranju). Božični okraski \
		
		
	m	
tlržalce z;i sveč k e, rake t e, angelske lase, itd. kupite najceneje pri tvrdki
I. Savnik
Važno!
Za bližajoče se praznike rabi vsaka gospodinja dobro svežo špecerijo. Zato se poslužite nove trgovine z novim blagom poleg pekarne Bučar.
V zal gi vedno sveže novo blago po zmernih cenah.
Za nakup se toplo priporoča
Anton Vreček
trgovina z mešanim blagom Kranj Tavčarjeva ulica.
ste si že preskrbeli za slabo vreme dobro obutev?
Najbolj močno izdelane gojzarje, smučarje, vsakovrstne škornje in lovske čevlje, kakor tudi na j line je izdelane čevlje za ples izdelujem. Prihranili si boste v tej kri/i denar in obvarovali si boste zdravje, ker boste nosili nepremočljivo obutev. Prepričajte se o dobri kvaliteti.
Andrej Crnilec,
I/h^mI Prešernova ulica 8. f\iailj      (v Cadeževi hiši)
Sprejemajo se vsakovrstna popravila.
Cene konkurenčne. Postrežba točna in solidna.
Smučarske drese, hlače, vestje, kape
dobite za deco \f in odrasle pri
A. Jazbecu.
Cene najnižje, delo prvovrstno.
Priporoča se
Albin Jazbec, Kranj
Pralnica,   svetlolikalnica,   kemična čistilnica in barvanje oblek
F. Potočnik, Kranj
Vljudno naznanjam, da sem preselila svojo obrt iz Jenkove ulice š*. 4 (Kožna ulica št. 90.) na B!eiweisovo c. 29.
(na Podrtini v Prevčevi hiši, poleg salona g. Vajta) Priporočam se Vam za nadaljno cenj. naklonjenost z zagotovilom, da bodem izvrševala naročila točno in po najnižjih
cenah.
Z odličnim spoštovanjem
Mara Potočnik
Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Kari Eržen v Kranju.
Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kranju, predstavnik Eranc« Uhernik.