fLO: Pripravljeni sme zapuslili Libanon pod določenimi pogoji
BEJRUT, Li. — Poročila, ki prihajajo iz Libanona, pravijo, da je voditelj PLO Jasir Arafat pripravljen pristati' na kompromisno rešitev, po kateri bodo borci PLO oddali svoje orožje libanonski vojski in potem zapustili Libanon.
Izraelci sicer želijo odhod PLO gverilcev, so pa postavili svoje lastne pogoje. Izrael zahteva, da bi bili gverilci razoroženi ter da bi potem odšli v Sirijo pod izraelskim spremstvom. PLO želi, da bi se izraelske čete umaknile nekaj kilometrov proč od ceste Bejrut-Damask.
Libanonski politiki, ki predstavljajo muslimanske skupine v Libanonu, skušajo posredovati v zadevi, aktiven v o-zadju je tudi posebni ameriški veleposlanik Philip Habib.
V nedeljo so izraelska letala spustila nad Bejrutom letake, na katerih je bila tiskana izjava izraelskih vojaških sil v arabščini. Letaki so pozvali vse civiliste v Zahodnem Bejrutu, kjer se zadržujejo PLO gverilci, naj zapustijo mesto in sicer po cesti, ki pelje od Bejruta do Damaska, ali pa naj se umaknejo proti severu, proti mestu Tripoli.
Izraelci so pisali na letakih, ‘ki še niso uporabili vsega svojega orožja, zbrapega okoli Bejruta ali ki jim je na razpolago.
Tudi včeraj so izraelska letala spustila letake. Nanovej-£e premirje med PLO in Izraelom traja 5 dni. Opazovalci soglašajo, da Izraelci ne bodo pripravljeni dolgo čakati na izid pogajanj med PLO in libanonskimi politiki o umiku PLO iz Bejruta.
V Jeruzalemu je vlada menda neodločna glede zasedbe Bejruta. Na eni strani so tisti, ki trdijo, da je napočil eas za končno uničenje PLO z Vodstvom vred, drugi se pa bojijo izgub, ki bi jih izraelske čete utrpele v bejrutskih ulicah ter tudi civilnih žrtev io posledic le-teh v javnem run en ju v ZDA in drugih za Izrael pomembnih državah.
Izraelski politiki menda še uiso izjasnili pomena nedav-Uega odstopa državnega taj-uika Aleksandra Haiga in prihoda Arabcem naklonje-Rega Georgea Schultza.
------o-----
Zadnje vesti
• Washington, D.C. — Vče-ruj je posebni tožilec zvezne vlade Leon Silverman končal preiskavo o tajniku za delo Ravmondu Donovanu. Proti Donovanu so bile trditve, da je bil povezan z neko podkupninsko afero in drugimi Uezaknitcstmi v času, ko je bil podpredsednik gradbenega podjejta Schiavoni v New Jerseyu. Silverman je v svojem končnem poročilu povedal, da ni odkril dovolj zanesljivih dokazov o Donovanu, da bi predlagal obtožnico zoper tajnika za delo. Nekateri kongresniki niso bili zadovoljni s poročilom in so rekli, da bodo nadaljevali s svojimi preiskavami. D o no v a na je Silvermanovo poročilo razveselilo.
la itiiukikjl)
% ,
Novi grobovi
Theresa Novsak
V soboto, 26. junija, je v (Charity bolnišnici na posledicah možganske kapi umrla Theresa Novak, rojena Go-rencic, žena Louisa J., mati Therese Marie Vegh, '2-krat stara mati, sestra Josephine in Franka, članica dr. sv. Marije Magdalene št. 162 KS-KJ, Oltarnega društva fare sv. Vida, Ženskega odseka svetovidskih katoliških vojnih veteranov, dr. sv. Cecilije št. 37 ADZ in Materinskega kluba pri Sv. Vidu. Pogreb bo iz Zakraj škovega pogrebnega zavoda na 6016 St. Clair Ave. jutri, v sredo, ob 9.30 dopoldne, v cerkev sv. Vida ob 10., nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer.
Mary Marn
V soboto, 26. junija, popoldne je v Wickliffe Country Place po dolgi bolezni umrla 86 let stara Mary. Marn z Neff Rd., rojena Longar v Žužemberku, Slovenija, od koder je prišla v Cleveland
1.	1913, vdova po leta 1973 umrlem jnožu Louisu (bila sta poročena 59 let), mati Mary Sinkovič, Aloysiusa in Edwarda, 6-krat stara mati, 15-krat prastara mati, sestra Aftne Pirc (pok.), članica dr. Blejsko jezero št. 27 ADZ nad 60 let in tajnica društva 45 let, prav tako članica kr. št.
3 Progresivnih Slovenk Amerike in Kluba slovenskih upokojencev v Euclidu. Pogreb bo iz želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v sredo, ob 8.30 zjutraj, v cerkev sv. Kristine ob 9.15, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, od 2. dp 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer.	t
Gizella Madison V soboto, 26. junija, je v St. Vincent Charity bolnišnici umrla 64 let stara Gizella Madison, rojena Balazek, mati Ralpha (Mich.) in Mrs. Otto (Dorothy) Washington, 5-krat stara mati, sestra Marije Ternar (Jug.) in Matt-hewa (pok.), zaposlena pri Fisher-Fazio 30 let, članica dr. sv. Štefana KSKJ. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. jutri, v sredo, v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. ob 9.30 dopoldne, od tam na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer.
V	Beogradu poteka 12. kongres ZKJ; enotnost SFRJ poglavitna tema
BEOGRAD, SFRJ—Preteklo nedeljo se je začel 12. kongres Zveze komunistov Jugoslavije, ki se ga udeležuje 1547 delegatov. Kot kaže, bo kongres trajal do srede ali četrtka.
Uvodni referat je podal predsednik partije, 62 let stari srbski politik Dušan Drago-savac. Govoril je predvsem o notranjih težavah, s katerimi se soočajo v SFRJ. Poudaril je nujnos't ohranitve enotnosti in bratstva v Jugoslaviji, posebno med vsemi narodi in narodnostmi, ki skupaj tvorijo tukajšnjo družbo.
Veliko pozornosti je posvetil Dragosavac tudi številnim gospodarskim težavam v SFRJ in pozval vse komuniste k še vnetejšemu podpiranju stabilizacijskih ukrepov s tem v zvezi.
Sorazmerno malo je Dragosavac govoril o zunanjih zadevah, kritiziral pa je “blokovsko” politiko obeh velesil. Močno je napadel Albanijo in sicer zaradi “grobega” albanskega vmešavanja v notranje zadeve SFRJ. Nobenemu ne bomo dovolili, je pripomnil, da bo ogrožal naši teritorialni celovitosti.
Številni so bili pojavi frakcionaštva in nacionalizma v SFRJ v zadnjih dveh letih, je nadaljeval Dragosavac, te tendence so se pojavile tu in tam celo v vrstah komunistov. Vsemu temu je treba napraviti odločen konec v najkrajšem možnem času, je poudaril.
V	svojem govoru je Dragosavac močno podprl sistem samoupravljanja. Kot kaže, konservativci in drugi elementi v partiji in izven nje napadajo samoupravljanje kot neučinkovito in torej škodljivo, kritični so tudi liberalci oz. demokrati. Prvi zagovarjajo vrnitev k centralističnemu upravljanju podjetij in družbe, slednji pa želijo demokratizacijo po vzorcu zahodnih demokratično - socialističnih držav kot je npr. Švedska. Partija se bo borila proti obema tendencama, je rekel Dragosavac.
Na kongresu bodo izvolili nov centralni komite. Opazovalci ne pričakujejo nobene spremembe v dosedanji jugoslovanski notranji ali zunanji politiki, menijo pa, da bodo prišli v naj višje partijsko vodstvo mnogi novi obrazi.
k HAIG ŽRTEV ZAROTE V BELI HIŠI? NASLEDNIK SCHULTZ BLIŽE REAGANU
WASHINGTON, D.C. — Pretekli petek popoldne je predsednik Ronald Reagan presenetil ves svet, ko je stopil pred televizijske kamere v Beli hiši in v kratki izjavi povedal, da je državni tajnik Aleksander M. Haig odstopil. Reagan, ki je bil videti razburjen, je rekel, da je z obžalovanjem sprejel Haigovo o-stavko, da pa je imenoval Georgea Schultza za novega državnega tajnika. Reagan ni hotel odgovarjati na vprašanja vidno zmedenih novinarjev, ki niso vesti pričakovali, in hitro zapustil sobo.
Kmalu po Reaganovi izjavi je Aleksander Haig govoril pred uslužbenci svojega tajništva in tudi novinarji v dvorani v poslopju državnega tajništva. Tudi Haig ni hotel v podrobnosti glede svojega odstopa, povedal pa je, da se je spremenila tista zunanja politika ZDA, ki sta jo izoblikovala on in predsednik Reagan.
George Schultz je bil v Londonu, ko je Reagan naznanil spremembe v državnem tajništvu, in ne v Londonu, ne po vrnitvi v Washington ni hotel obširneje govoriti z novinar-];.
Opazovalci političnih razmer v Washington;; soglašajo, da Reaganovi svetovalci v Beli hiši niso marali Haiga kljub temu, da so visoko cenili njegove sposobnosti. Ni hotel sodelovati z Belo hišo in je hotel preveč neodvisnosti in moči v izoblikovanju in vodenju zunanje politike ZDA. Zaradi tega je imel vedno težave z Belo hišo in se je končno celo predsednik Reagan naveličal Haigovih početij.
Znano je, da je Haig večkrat podal svojo ostavko, Reagan pa je ni nikoli sprejel. Pretekli teden je Haig zopet podal ostavko, Reagan je tokrat premišljeval nekaj dni, potem pa Haiga presenetil, ko mu je povedal, da je ostavka sprejeta in da bo novi državni tajnik George Schultz. Haig baje ni mogel verjeti svojim ušesom, ko je to slišal, ni pa imel izbire.
Drugačna politika?
Haig je zagovarjal milejšo ameriško stališče do ZSSR in Izraela, kot jo zagovarjajo
predsednikovi svetovalci v Beli hiši. Tisti, ki kritizirajo Haigov odhod, med njimi mnogi vodilni demokrati, pravijo, da so sedaj, zmagali tudi na področju zunanje politike desničarski skrajneži.
George Schultz, ki je bil tajnik za delo in imel druge visoke položaje v administracijah Richarda Nixona in Ge-ralda Forda, je sedaj predsednik Bechtel Corp., izredno bogato gradbeno podjetje, ki ima tesne poslovne odnose z mnogimi arabskimi državami. V svojih dosedanjih izjavah je Schultz kritiziral Izrael in zagovarjal Arabce, zato so v Izraelu ocenili njegovo imenovanje za državnega tajnika ZDA kot “katastrofo”.
Analitiki v Washingtonu dvomijo, da bo prišlo do hitre ali obsežne spremembe v a-meriškem obnašanju do Izraela, da pa bo vzdušje drugačno.
Menda bodo tudi druge spremembe vodilnih osebnosti v državnem tajništvu. Med tistimi, ki bodo izgubili položaj in vpliv, je baje Lawrence Eagleburger, bivši a-meriški veleposlanik v SFRJ in v precejšnji meri odgovoren za ameriške politiko do Jugoslavije. Eagleburger je zelo blizu Haiga.
------o-----
Zadnje vesti
•	Ženeva, Švi. — Danes se začnejo pogajanja med predstavniki ZDA in ZSSR o razorožitvi. Pogajanja bodo seveda dolgotrajna. Ameriško delegacijo vodi Edward L. Rowny.
• London, V. Br. — Ime sinčka prestolonaslednika Charlesa in žene, princese Diane bo William Arthur Philip Louis. Ako bo postal kralj, bo znan kot William V. Novorojenček bi bil prvi angleški kralj z nekaj ameriške krvi. Njegova mati ima namreč nekaj sorodnikov v ZDA.
•	San Francisco, Kalif. — Včeraj je županja Dianne Feinstein podpisala mestno odredbo, po kateri ne smejo imeti ročnega orožja občani San Francisca. Nasprotniki so že dejali, da se bodo obrnili na prizivno sodišče, češ, da je nova odredba protiustavna.
Ob nedavni vladni zamenjavi v
i.
GORICA, It. — Po tretjem krogu volitev — seveda za zaprtimi vrati — je postala novi predsednik jugoslovanske zvezne vlade (v Jugoslaviji ji pravijo “izvršni svet”) Milka Planinc, dosedanja predsednica hrvaške komunistične partije. In predsednica partije je postala po znanem sestanku v Karadjordjevu leta 1971, ko se je' znašlo celotno partijsko vodstvo s Titom na čelu v veliki zadregi, kaj storiti s hrvatskim nacionalizmom, ki ga je predstavljala takratna predsednica hrvaške republiške vlade Savka Dapčevič Kučar.
Milka Planinc se je tedaj izrekla za odločno čistko v
partijskih vrstah in bila za to nagrajena s p r e d s edniškim mestom v hrvaški partiji. Če je pomenil sestanek v Karadjordjevu konec hrvaške “pomladi” in zatvor hrvaškega narodnega prebujenja, pa ni prispeval niti malo k rešitvi gospodarskega položaja v državi. Ta je ostal tak kot je bil, vodstvo pa si je še naprej pomagalo s posojili, ki so takrat v Jugoslavijo deževala z vseh strani.
Milka Planinc se je 1. 1924 rodila v Drnišu. Mož je direktor neke zagrebške tovarne. Ima dva otroka. Sin, ki je poročen, študira arhitekturo v Zagrebu, hčerka pa istotam kiparstvo na akademiji za u-podabljajočo umetnost.
Beogradu
Ob izvolitvi Milke Planinc za predsednica zvezne vlade so si srbski časopisi privoščili na njen račun marsikatero šalo, ki v hrvaških časopisih niso najbolje odjeknile. Hrvaški tisk jih je obsodil kot neprimerne.
Tako je časopis “Borba” o-značil Planinčevo “za našo miljeno Milko T h a t c h e r”, dnevnik “Politika” — oba lista izhajata v Beogradu — pa jo je predstavil za “jugoslovansko železno lady”. Obenem so se v revijah pojavile tudi karikature na njen račun, tako npr. tista, ki jo prikazuje kot kuharico, ki kuha v zvezni kuhinji med federalnimi lonci... To so zagrešili, kot piše zagrebški Vjesnik,
“neki konservativni krogi”.
Med prvimi izjavami, ki jih je Planinčeva izrekla, je bila tudi ta, da ne pozna drugega samoupravnega s o c i a lizma kot je sedanji. Zaveda se, da bo morala Jugoslavija še letos plačati 5 milijard in pol dolarjev na račun državnih dolgov v tujini. Seveda nihče ne ve, kje dobiti ta denar. Planinčeva tudi ve, da cene rastejo nad predvidenim načrtovanjem. Prav tako so ji ponovno povedali, da so banke na meji poslovnosti in nekatere že dalj časa delujejo v breme države. Seznanili so jo, da je podedovala odlok, ki do 30. septembra prepoveduje prodajo kurilnega olja.
(Se nadaljuje)
Iz Clevelanda in okolice
K molitvi—	ža članice Oltarnega
Članstvo Oltarnega društva fare sv. Vida in dr. sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ je vabljeno v Zakrajškov pogrebni zavod v sredo, 30. junija, ob 9. dopoldne k molitvi za pokojno članico The-reso Novsak.
Romarjem v Lemont—
Romarji v Lemont v dneh
3.	in 4. julija naj se zberejo v soboto zjutraj ob 6. pri Mariji Vnebovzeti. Okoli 6.15 se bo avtobus ustavil na 200. cesti, Pawnee in Miller Ave. ter ob 6.30 nasproti Baragovega doma na St. Clairju. Romarji so prošeni, da so na mestu ob napovedanem času. Če ima kdo kako posebno vprašanje, naj se obrne na dotičnega, pri katerem se je priglasil.
Drugi festival slovenske folklore 3. in 4. julija—
Slovenski folklorni inštitut Amerike bo priredil Drugi festival slovenske folklore v Ameriki v soboto in nedeljo, 3. in 4. julija 1982 na Slovenski pristavi. Program se bo začel ob 1. pop. oba dni. Vstopnice so po $3 in jih imajo člani Inštituta, Sterletovo gostišče. Tivoli, Tony’s Polka Village, Swiss Haus v Madi-sonu in Kuhar’s Restaurant v Genevi. Otroci izpod 12 let starosti bodo imeli vstop prost.
Bomo na počitnicah—
Letos bo Ameriška Domovina z vsemi uslužbenci v pisarni in tiskarni vred na počitnicah od petka, 2. julija, do ponedeljka, 19. julija 1982. Izšla bo torej izdaja A.D. v petek, 2. julija, naslednja bo pa izšla v torek, 20. julija. Pisarna bo odprta že v ponedeljek, 19. julija. Dopisniki in drugi naročniki našega lista naj te datume vzamejo v poštev pri pošiljanju dopisov, novic, oglasov, itd.
Zlata maša—
Č.g. Louis Rupar bo praznoval 50-letnico svoje posvetitve v mašnika v nedeljo, 11. julija, opoldne s sv. mašo v cerkvi Marije Vnebovzete. Tisti dan bo preživel v krogu svoje družine. Njegovi prijatelji iz župnij sv. Cirila in Metoda v Lorainu, sv. Vida in sv. Kristine pa ga bodo lahko srečali po sv. maši. Krajši sprejem bo v Baragovi dvorani pri Mariji Vnebovzeti. O rev. Ruparju bomo objavili članek v petkovi A.D.
Članom Slovenske pristave—
V dneh 3. in 4. julija so nekateri prostori Slovenske pristave najeti od Slovenskega folklornega inštituta, da poda svoj Drugi festival slovenske folklore slovenski javnosti. Vsi člani SP«' ki imajo članske karte za 1. 1982, imajo kot vedno prost vhod na prostore SP. Vsem članom, ki si še niso nabavili članske karte za 1. 1982, bo dana prilika, da to storijo pri vhodu na Pristavo. Opozarjajo pa vse članstvo, da članska karta ne daje pravice prisostvovati pri programu, ki ga bo izvajal Inštitut. Vse člane SP prosi odbor za razumevanje.
Jubilejni festival—
Ne pozabite, da bo jubilejni poletni festival pri Sv. Vidu 16., 17. in 18. julija!
društva fare sv. Vida—
Oltarno društvo fare sv. Vida ne bo imelo svojega mesečnega skupnega sv. obhajila to nedeljo, 4. julija, pri osmi sv. maši. Članice so pa vabljene, da se v polnem šte-vilu udeležijo škofove maše ob 11. dopoldne. Obenem so naprošene, da bi napekle peciva in potice za sprejem škofa Pevca. Prinesite svoj dar v Društveno sobo pred mašo in sicer v soboto zvečer ali v nedeljo zjutraj.
Škofa med nami—
V nedeljo. 4. julija, svetovidska župnija poze vila novega škofa Edvarda Pevca v- svoji sredi. Ob 11. uri bo sv. maša. takoj potem pa sprejem v farnem avditoriju. Seveda ste vsi vabljeni. Že v ponedeljek, 5. julija, bo med nami še mariborski škof dr. F. Kramberger, ki bo v torek, 6. julija, ob 7. uri zvečer daroval sv. mašo pri Sv. Vidu. Zopet bo po maši sprejem v avditoriju in ste zopet vabljeni. Več o tem boste našli v člankih na 2. str. današnje A.D.
Piknik MZA—
Tudi letos bo imela Misijonska Znamkarska Akcija svoj letni misijonski piknik na Slovenski pristavi in sicer v nedeljo. 11. julija 1982. Rev. Charles Wolbang, duhovni vodja MZA. bo prišel iz Toronta. Vsi člani m prijatelji misijonov vabljeni.
------o---:—
Izstrelitev Columbie izvršena brez vsake hibe; tajni poskusi
CAPE CANAVERAL, Fla.— Preteklo nedeljo, ob 11. uri dopoldne, je bila uspešno izstreljena v vesolje vesoljska ladja Columbia, na kateri sta astronavta Ken Mattingly in Henry Hartsfield. Izstrelitev Columbie je bila četrla doslej.
Prva dneva poleta sta pote kal a brez posebnih težav. Astronavta imata težave z nekaterimi napravami, strokovnjaki NASA . pa pravijo, da niso zaskrbljeni in da težave ne ogrožajo poleta.
Columbia se bo vrnila za Zemljo predvidoma v nedelje,
4.	julija. Pristala bo na letališču Edwards v Kaliforniju Menda bo astronavta pozdravil sam predsednik Ronald Reagan, ki bo ob tej priliki orisal smernice nove narodne politike v zvezi z raziskava-njem vesolja.-
Med poletom bosta astro-novta Mattingly in Hartsfield delala nekatere tajne poskuse za ameriško vojsko. To je prvič, da bodo taki poskusi med poletom Columbie.
Nadaljuje se tudi polet treh kozmonavtov, ki potujejo na vesoljski ladji ZSSR. Mod njimi je tudi francoski državljan.
------o—•——
VREME
Oblačno dopoldne in spremenljivo oblačno , popoldne. Naj višja temperatura okoli 82 F. Deloma sončno jutri in nekaj hladneje. Najvišja temperatura okoli 74 F. V četrtek spremenljivo oblačno z naj višjo temperaturo okoli 81 F.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 ST. CLAIR AVE. — 431-6628 — Cleveland, OH 44163
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
Beseda iz naroda...
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Tuesdays and 1 ridays except first two weeks in July and one week after Christmas
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $15.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto.
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $15.00 per year — Canada and Foreign $20.00 yr.
i
r
s
n
doc
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
POSTMASTER: Send address changes to American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103

No. 51 Tuesday, June 29, 1982
Molitev v šoli
Spet smo sredi mogočnega valovanja o kontrover-zi ali spornem prerekanju okrog vprašanja, ali naj se v šolski sobi javne (public) šole skupno moli ali ne. Odkar je 1. 1S6Z in 19b3 ameriški Supreme Court odločd, da javna molitev v šoli ni v skladu z ameriško konstitucijo, se ta nezaželeni spor nikoli ni pomiril za dalj časa, vedno se je spet pojavil zdaj v tej, zdaj v oni državi. Ker ameriško ljudstvo ni voljno priznati nezmotljivosti deveterim sodnikom najvišjega sodišča, ki niso niti izvoljeni, marveč jih imenuje vsakokratni federalni predsednik po svojem okusu in izberi.
A kdor med nami pazno zasleduje odločitve Supreme Court-a v zelo važnih zadevah, postane pripravljen verjeti, da se teh devetero smrtnikov najvišjega sodišča ima za vsevedne, nezmotljive in poklicane avtoritativno odločati o stvareh, ki imajo s konstitucijo malo ali nič opraviti. Njihova substanca namreč temelji na izrazito moralnem fundamentu poedinca in spada na področje človekove vesti in religioznega prepričanja. Kazen molitve v javnih šolah spada v to kategorijo zlasti tudi abortus. Oba problema sta se v zadnjih mesecih razplamtela tako, da komaj mine kak dan, ko bi eden ali drugi ne prišel na površje tu ali tam v tej obširni deželi.
Razlog za ta pojav je prepričanje in stališče sedanjega predsednika Združenih držav. On svojih pogledov na ta dva problema ne skriva, kot je delal njegov prednik, ampak javno zagovarja in zanje išče primernega in zadovoljivega izhoda. Silno mu nasprotujejo krogi mogočnih sekularistov, kateri pod firmo obrambe civilnih svoboščin in ustavnih pravic zahtevajo veljavnost tako zvanega “legalnega" umetnega splava s finančno podporo iz javnih sredstev, na drugi strani pa glasno protestirajo proti skupni molitvi v javni šoli. Oba pojava rasteta iz iste korenine, in ta je globoka dekadenca ali prodaja krščanskega koncepta življenja po svetu na široko in v Ameriki še posebej. Ta koncept v svoji izvirni globini izhaja iz naravnih zakonov, a te zakone hoče človek s svojo znanostjo in tehnologijo popravljati ali celo nadomeščati. Posledice takega stanja postajajo za razvoj človeške družbe nevarne in utegnejo postati usodne. Le kje so cerkve, da bi v skupni akciji drsenje človeštva v pogubo (nič manj nevarno kot nuklearno orožje) zavrle in ustavile?
Prav poučno je zasledovati, kako nasprotniki molitve v šoli zagovarjajo in branijo svoje stališče. Je obenem tudi zabavno in kar smešno. Po svojem poklicu in na videz učeni, kompetentni profesorji jurisprudence se zapletajo v protislovja, ko utemeljujejo svoje odklonilno stališče do molitve v šoli. Tako sem nedavno bral o tem senzitivnem predmetu esej profesorja prava na univerzi v Michiganu, Kamisar-ja, ki trdi, da pristanek na prostovoljno molitev v šoli utesnjuje svobodo verske izbire za tiste učence in njih starše, ki molitve nočejo. Ti so “nonconformists”, torej šolarji, ki se ne enačijo z drugimi, ampak molitev javno odklanjajo. Kamisar navaja izjavo bivšega vrhovnega sodnika Felix Frankurter-ja: Če se otroku nudi alternativa, s tem ni odstranjena možnost vplivanja, kajti zakon posnemanja deluje. In neskladnost z drugimi (nonconformity) ni karakteristična čednost otrok. Ko in če se dovoli skupna molitev, je tak nekonformist prikrajšan v svoji svobodni izbiri, a to nasprotuje prvemu amendmentu konstitucije, ki protežira versko svobodo in ščiti majhne-manjšine pred voljo večine.
Ali bi ne bila navedena interpretacija naravnost zabavna, ko bi ne šlo za tako važno zadevo kot je molitev? V smislu konstitucije naj se brani svoboda nekaterih s tem, da se jemlje ista svoboda mnogim. Kajti prepoved javne molitve v šoli vzame svobodo tistim, ki so za molitev in jo hočejo. Ali ni pravica do svobode enaka za vse, za tiste, ki hočejo moliti prav tako kot za tiste, ki tega nočejo?
Prvi amendment, ta najbolj profanirani, onečašče-ni in zlorabljam del ameriške ustave, o molitvi nikjer ne govori. Prepoveduje le vsak ukrep javne oblasti, ki bi meril na ustanavljanje kake religije. Pri tem očivid-no misli na ustanavljanje organiziranih verskih skupnosti, kakor so cerkve. Prostovoljna javna in skupna molitev recimo očenaša (ki je po mojem mnenju na.j-
fmenovanje g. E, Pevca velik dogodek za župnijo Sv. Vida in vseh Slovencev
CLEVELAND, O. — Duhovniki in verniki clevelandske škofije so se vzradovali, ko so zvedeli veselo vest, da je sv. oče Janez Pavel II. dne 11. aprila 1982. leta imenoval za clevelandskega pomožnega škofa rektorja Borrcmeo College in bivšega župnika pri Sv. Vidu, g. Edvarda A. Pevca. Farani Sv. Vida so bili u-pravičeno veseli, saj je novoimenovani škof faran te naj-večje slovenske župnije v Združenih državah. Škof Pevec je bil rojen 16. aprila 1925. leta na 61. cesti, hišna št. 1251. Deset dni pozneje, 26. aprila, je bil krščen na ime Anton Edvard. Krstil ga je takratni župnik, g. Jernej Ponikvar. V duhovnika je bil posvečen 29. aprila 1950.
Kot duhovnik je vršil različne službe. Celih dvaindvajset let je posvetil vzgoji bodočih duhovnikov na Borro-meo College. Ni čudno, da je tako priljubljen med duhovniki naše škofije. Po smrti župnika Rudolfa Praznika je postal župnik' pri Šv. Vidu, kjer je ostal štiri leta, od 1975 do 1979. V tem kratkem času si je s svojo preprostostjo in ljubeznivostjo ter razumevanjem človeških slabosti pri-- dobil srca vseh faranov.
Slovensko občestvd v Velikem Clevelandu in Slovenci po vsej Ameriki se čutimo še posebej počaščene ob imenovanju g. Pevca za škofa; saj se je zgodilo prvič po sto letih, odkar se je prvi Slovenec udomovil v Clevelandu, in sploh prvič v zgodovini Slovencev v Ameriki, da je bil sin slovenskih staršev imeno-vap za škofa. Nekateri škofje so bili po materi slovenskega rodu. Škof Pevec je polnokrven Slovenec. Njegov oče Anton Pevec je bil rojen v vasi Mala Loka, v župniji Št. Lovrenc pri Trebnjem, mati Frančiška Dascvec pa v vasi Gornja Straža, župnija Vavta vas pri Novem mestu.
Slovenska skupnost v Clevelandu je dala Cerkvi veliko duhovnikov, redovnikov in redovnic, ki so igrali važno vlogo v Cerkvi, najvišjo vlogo je prejel g. Pevec, ki je z odlično izobrazbo, dolgoletno izkunjo na vzgojnem in pastoralnem področju, posebno pa z življenjem po evangeliju dobro pripravljen nanjo. Tako bo gotovo dobro vršil svoje novo poslanstvo.
G. Pevec bo posvečen v škofa v petek, 2. julija 1982, ob 4h popoldne v stolnici sv. Janeza Evangelista. Za to priložnost se bo zbralo nad 35
kardinalov, nadškofov in škofov. Od slovenskih škofov bosta navzoča škof Alojzij Ambrožič, pomožni škof iz Toronta; iz domovine bo prišel kot zastopnik slovenske Cerkve škof Franc Kramberger iz Maribora, šesti naslednik svetniškega škofa Slomška.
Dva dni pozneje, v nedeljo, 4. julija, bo imel novoposve-čeni škof Edvard Pevec prvo pcntifikalno mašo v svoji farni cerkvi sv. Vida in sicer ob lih dopoldne. Farani Sv. Vida in Slovenci iz bližnje in daljne okolice bodo imeli priliko, da srečajo novega ' slovenskega škofa — našega škofa in njegovo družino, ki se bo zbrala iz vseh strani, nekateri bodo prišli celo iz daljne Kalifornije.
Župnija Sv. Vida je bila v svoji skoraj devetdesetletni zgodovini priča mnogih slovesnosti, toda ta bo prekosila vse, saj bomo imeli prvič v svoji sredi svojega škofa — našega farana. Zato pripravljalni odbor vabi vse Slovence iz Velikega Clevelanda in tudi od drugod, da skupno z nami slavijo ta zgodovinski dan. Škof Pevec je faran Sv. Vida, toda po službi pripada vsemu božjemu ljudstvu, posebno vsem Slovencem.
Še posebej vabimo narodne noše, ki bodo dale slavju do-mačnostni značaj. Duhovniki, narodne noše, predstavniki društev in organizacij in drugi naj se zberejo na vrtu pred župniščem, od koder bodo šli v procesiji v cerkev. Takoj po maši bo sprejem v šolski dvorani. Tudi k sprejemu ste vsi vabljeni. Pridite za gotovo! Pokažimo, da smo Slovenci in da smo ponosni na svojega novega škofa.
Pripravljalni odbor in farani Sv. Vida ------o-----
iaznamlo članicam Zveze oltarni drallsv
CLEVELAND, O. — Kakor vam je bilo že sporočeno, sta naročena dva avtobusa za naše letno romanje k Mariji Pomagaj v Lemont, ki bo 7. in 8. avgusta 1982. Oglasilo se je že precejšnje število roma-ric in upam, da bomo v kratkem imele dovolj oseb za dva avtobusa.
Sedaj je pa vprašanje: Kaj če bi se jih oglasilo čez kvoto (92 oseb), ah bi nam bilo mogoče napolniti še en bus? S prošnjo’ se obračam na vas, da se pravočasno do 6. julija oglasite, . ker pozneje nam
bolj primerna molitev tudi v šoli) ne ustanavlja nika-ke cerkve. Nasprotna trditev je čisti nesmisel, privlečena za lase, pa naj ga privleče na dan sam Supreme Court. Je akt samovolje najvišjih sodnikov, ki si jo lastijo na področju, kjer njihova kompetenca ne velja. V človekovem življenju so še višji zakoni, kot je ameriška konstitucija.
Našel sem v zvezi z molitvijo v šoli tudi argument, češ, da je skupna molitev otrok le nekako nesmiselno žlobudranje, otroci le mehanično izgovarjajo besede in pri tem nič ne mislijo, kaj govorijo. Kajti le individualna molitev da je nekaj vredna. V tem oziru je mnogo odvisno od učitelja, da otroke z nekaj besedami pripravi in njih pozornost usmeri. Sicer je pa stvar ista z dnevno prisego zvestobe, a m slišati, da bi kdo trdil, da otroci besede le žlobudrajo.
Pri prepovedi molitve v šoli so na delu Bogu sovražne sile. Te zaganjajo vik in krik, ko se spet odpira to sporno vprašanje. Trdijo, da branijo ameriško svobodo, ko tako svobodo zanikajo večini otrok in njihovih staršev. Zakaj se sploh vlada in Supreme Court vtikata v to vprašanje? Prepustita naj ga staršem in vzgojiteljem, kamor spada. Amerike ne bo slabila molitev v šoli, pač pa rastoči kriminal, ki ga molitev gotovo ne pospešuje.'Preje ga pospešuje sekularna miselnost časa.
L. P,
Southeastern Trailways ne bo dal tretjega avtobusa, ker imajo veliko turistov za meseca julij in avgust. Če želite, da bi imela vsaka fara svoj avtobus, se morate do 6. julija javiti. Torej na noge, roma-rice!
Letos bo imela častno mesto kronanja fara Marije Vne-bovzete. Članice so izvolile Rose Bavec, tajnico, ki vsako leto kakor pridna čebelica nabira romarje iz njene fare za kronanje Lurške Matere v prelepem roženvenskem vrtičku. Daj ti ji priznanje za njeno neumorno delo za božjo čast in članicam v veliko pomoč.	-1
Torej, drage članice, ne odlašajte! Javite se najkasneje do 6. julija, drugače ostanemo pri dveh avtobusih. Pozdrav!
Mary Marinko ------o-----
Slovenski domofiranee se zahvaljuje
CLEVELAND, O. — Z vzhajajočim soncem jutranje ure na to lepo.nedeljo, 20. junija 1982, je še živeči slovenski domobranec pripravljal spominsko kapelico na Orlovem vrhu Slovenske pristave, da poda z narodom, skupni poklon svojim mrtvim bratom, junakom, slovenskim domobrancem. Kako lep je Orlov vrh in Spominska kapelica.
Spomin te ponese nazaj na Orlov vrh Ljubljanskega gradu. Solze ti oblijejo obraz, srce se ti nekako skrči, tesno ti je, ker veš, kako je brat-komunist oskrunil grobove naših mrtvih junakov, ki so bili tam pokapani. V duhu hodiš po slovenski zemlji, iščeš grobove svojih dragih, svojih b r a t ov-domobrancev. Stojiš pred kapelico, se oziraš na podobo brezjanske Matere božje in se nekako združuješ z mrtvimi domobranci.
Zagledaš luči avtomobilske kolone, se obrneš in gledaš, ' kako se narod zbira, da poda svoj spominski poklon mrtv-vim junakom Slovenskega domobranstva, ki so dali svoja mlada življenj a'za Boga — narod — domovino.
Našo sveto zahvalo z molitvijo poklanjamo Vsemogočnemu za tako lepi dan. Globoko smo hvaležni duhovniku, župniku č. g. Francitu Kosem za spominsko sv. mašo na tej poslavi. Naša lepa zahvala lektorju g. Milku Pust.
Slovenska žena, hvaležni smo Ti za vse žrtve, ki si jih prenašala, da bi bila ta prosa-va čim lepša. Naša neizmerna zahvala ge. Anici Hočevar za prevzem in skrb kuhinje. Vsem, ki ste kakorkoli že pomagale v kuhinji, prisrčna hvala. Vsem gospodinjam smo globoko hvaležni za darovano pecivo. Posebno naj omenimo go. Marijo Zupančič, ki je darovala ogromno torto v obliki hrastovega debla za to spominsko proslavo. Še enkrat hvala, .ga. Marija Zupančič!
Ob tem času izrekamo zahvalo vsem članom in prijateljem Tabora DSPB Cleveland za vso pomoč, ki ste jo nudili izvršnemu odboru. Posebno zahvalo- izrekamo članom Milanu Dolinarju, Poldetu Omahnu, Milanu Zajcu, Lojzetu Petriču in seveda našemu predsedniku Ivanu Hočevarju. Lepo se zahvalimo Slovenski radio uri dr. Milana. Pavlovčiča. Hvaležni smo Ameriški Domovini, posebno Medniku dr. Sušel, za objavo naših člankov. Naša posebna zahvala vsem osobju Slovenske pristave za vso razumevanje in pomoč.
Nadvse pa se zahvaljujemo Tebi, Slovenski narod, da si prišel in se poklonil spominu naših mrtvih junakov, slovenskih domobrancev.
Bog z vami vsem!
Za odbor Tabora: F. O.
Slovesna posvetitev škofa Edwarda Pot*
Cleveland, Ohio — V torek, 13. aprila 1982, je bilo istočasno oznanjeno med sv. mašo v katedrali sv. Janeza v Clevelandu in v župni cerkvi sv. Vida, da je papež Janez Pavel II. imenoval Fathra A. Edwarda Pevca za pomožne-nega škofa clevelandske škofije. Novica se je kot blisk raznesla med farani sv. Vida, kjer je bil novoimenovani šk,of Edward Pevec župnik v letih od 1975 do 1979.
Clevelandski škof Anthony M. Pilla je določil petek, 2. julija 1982, za dan posvetitve Fathra Edwarda Pevca v škofa. Slovesna posvetitev bo med sv. mašo ob 4. uri popoldne v katedrali sv. Janeza v Clevelandu. Med to sv. mašo bo tudi počaščen bivši clevelandski škof Clarence G. Is-senmann ob njegovem zlatem jubileju — 50-letnice mašniškega posvečenja.
Obrede škofovske posvetitve Fathra Pevca bodo opravili nadškof Joseph L. Bernardin iz Cincinnatija, clevelandski škof Anthony M. Pilla in upokojeni škof William M. Cosgrove iz Belleville, O.
Homilist bo Most Rev. Pio Laghi, apostolski delegat v ZDA.
Iz Slovenije bo navzoč mariborski škof dr. Franc Kram-
berger, iz Toronta, Can., škof dr. Alojzij Ambri Škof dr.. Kramberger pr) e, Cleveland v petek, 2. j predpoldne. Naslednji
odleti v Lemont, kjer
bod0
nedeljo, 4. julija, sl<>ve praznovali Slomškov dari ^
Prevzv. škof Edward Pe'f bo imel sv. mašo za vse ne in clevelandske Slove. v nedeljo, 4. julija, ob D predpoldne v svoji do j župniji sv.' Vida. Po masl sprejem v šolski dvorani.
Mariborski škof dr. Kramberger se bo v i° | 6. julija, vrnil iz Lemon J Cleveland in bo imel ob zvečer sv. mašo v cer^vlIjj Vida za vse farane in 51° ce iz Clevelanda in Po maši bo sprejem v s dvorani.
Kot vidite, so se cer^'., slovesnosti posvetitve Edwarda Pevca, romanJe
Lemont na Slomškov
dan
sprejemi škofov zgostili 1 raj na iste datume, b) ^ močni razlogi, da se ni 1 drugače urediti. Prir6 J| zato prosijo, da verniki z j bro voljo to upoštevaj0, .: ste vabljeni, da se uoels,j cerkvenih slovesnosti in . tih maš, kakor vam je 111 in vam čas dopušča. J Jože Mela11 ;
Po glasbenem polju
Zgodovina Avsenikovega ansambla
(Nadaljevanje in konec)-
Leta 1968 se je v Ljubljani ustanovila slovenska tovarna gramofonskih plošč HELI-DON in posnela na prvi LP plošči Avsenikov ansambel. Plošča je dobila naslov po veseli polki “Otoček sredi jezera”.
Leta 1969 je postal ansambel stalni gost nemškega radia na oddaji “Die Lustigen Musikanten” (Veseli muzikantje). Preko 23,000 poslušalcev je pisalo na radijsko postajo, da si želijo slišati novo pevko Emo Prodnik peti Avsenikovo skladbo “Na svidenje”. Še istega leta je ansambel praznoval na Dunaju svoj 3000. koncert. Leta 1970 je ansambel prvič poletel preko oceana in si na svoji turneji po ZDA in Kanadi takoj osvojil srca navdušenih poslušalcev na tej strani Atlantika. Ansambel je na svoji turneji nastopil tudi v Clevelandu in sicer v petek, 10. a-prila, in soboto, 11. aprila. Dvorana Slovenskega narodnega doma na St. Clair ju je bila oba večera nabito polna in tako navdušenih aplavzov publike nismo več slišali ob nastopih ansamblov, ki so skozi leta sledili do danes.
To pa ni nič,čudnega, saj je še danes Avsenikov ansambel “najboljši orkester na svetu” na polju n a r o d n o-zabavne glasbe. Isto leto je število prodanih plošč prešlo 4 milijone in na ploščah je bilo posnetih preko .200 Avsenikovih skladb. Ansambel je še istega leta postal stalen gost na številnih radijskih in televizijskih oddajah po vsej Evropi.
Leta 1971 'je bilo v enem letu prodanih 105,000 izvodov dvojnega albuma pod naslovom “Zlati zvoki”. (Golden Sdunds, Goldene Klange) in s tem albumom je imel na trgu ansambel že 25 velikih LP plošč. Isto leto so prejeli tudi prvi diamantno ploščo za 5 milijonov prodanih plošč, Dne 2. aprila se je vršil v dvorani Tivoli v Ljubljani jubilejni 4000. nastop.
Leto 1972 je prineslo Avsenikovemu ansamblu osmo zmago na oddaji pod naslovom “Tekmovanje po notah” in hkrati so prejeli dvanajsto zmago v narodno-zabavni oddaji nemških radijskih posta.;.
Istega leta so v Essnu P 1 li sedmo in osmo “zla^0 j ščo”. Leta 1973 se je vrSV| bilejni koncert ob “20. ° I niči” delovanja Slavka J nika in njegovega ansa#1 1 Hanovru. Še istega	j
izšel v Sloveniji	prvi	i
album “Zlati zvoki”, ga je izdala slovenska^
na gramofonskih	pl°š0	|
don.	j
Dne 19. aprila 1974 ^ vršil zopet v dvorani 1 Ljubljan/i jubilejni k°^ kjer je ansambel prdjel a ter f

10: “zlato ploščo” “platinasto” za 10 prodanih plošč od tvrd j lefunken-Decca iz kakor tudi prvo “zlato P iz Avstrije in Švice. je podarila tvrdka Wjjj
“zlato ploščo” za 1 " prodanih plošč v SloV6^ Istega leta sta Slav J Vilko Avsenik prejel3 J plaketo od Zveze stov Jugoslavije. Leta ^ prejel ansambel ob 0	»
kurenci narodno-zabavn ^
samblov zahodne Bvr°f ,> oddaji “Veseli muzikam 1 17. zmago, ki je bil3 (j zmaga finalne istoimenS .j levizijske oddaje v bi0 Istega leta, 15. maja, J prejel ansambel Avseni J ropskega Oscarja” od ^ ji Akademije s sedežem hodnem Berlinu.	^
Vsekakor je pa	j
membno to priznanje, ga prejeli za dvojni ^ “Zlati zvoki’ (za izvirno3^) posrednost, neizurnetm^.^ji in profesionalno	M
izvedbe), kot prvi in J edini ansambel s	j«
rodno-zabavne glasbe. J šeni istega leta je anS ^
prejel 14. in 15. zlato r
pomeni
?ell
A#1
Da omenimo poin^*" Oscarja cd Phono-Aka e « je še večja v tem, da so ^ evropskih velikih tvrdk funken-Decca, DGG, Eurodisc, M e t r o n om0 ^
ords, Bellaphon-Records, ^
nogram, tudi ameriške ^
EMI, Electrola, United j* ists WEA in RCA. 58'cVdfli
žirija, sestavljena iz ^
glasbenih strokovnjakov,
zikologov, kritikov, Pr°,e ra jev in doktorjev glasbe JA rej podelila to veliko P nje.
(Dalje na s^r‘ °'
f


Kanadska Domovina

Dr. Jankotu Šifrerju v spomin

Malo zgodovine
TORONTO, Ont. — V peter, 11. junija 1982, zjutraj, smo izvedeli žalostno novico, da je prejšnji večer umrl, po dolgi in mučni bolezni, naš prijatelj Janko Šifrer.
Janko se.je rodil leta 1923 v Šalki vasi pri Kočevju. Oče je bil doma blizu Škofje Loke, mati pa iz Kočevske doline.	. - g
Janko je hodil v osnovno in srednjo šolo v Kočevje.
V njegovi rani mladosti se je začela druga svetovna vojna; tudi on jo je doživel v vsej grozoti, ko je bil ' septembra 1943 mobiliziran v partizane. Po sili razmer je bil med njimi več mesecev in doživel v jeseni 1943 veliko nemško ofenzivo.
Po razbitju partizanskih e-nct, mu je uspelo, da se je vrnil domov.
Večkrat mi je razlagal, kako so se mu uprle komunistične metode, s katerimi so ustrahovali mobilizirance in vse Slovence, ki so bili v njihovem. okolišu. Nikoli ni mogel razumeti komunističnega plebejstva, brezobzirnosti in krutosti.
Razume se, da za človeka s takimi nazori ni preostalo drugega, kot da je zapustil domovino leta 1945.
Preko Koroške, Moniga, Medene in Senigalie je končno prišel .v Bologno, kjer je začel s študijem veterine. Decembra leta 1947 se je ponovno preselil in tedaj v Španijo, kjer je nadaljeval in dokončal študij veterine.
Leta 1951 se je odzval svojemu bratu zdravniku, ki je živi v Kamerunu, v Afriki.
Tam si je ustvaril začasen , dom. Poročil se je, z zaročenko, doma iz Madrida, ki je po poklicu zdravnica.
V Afriki je družina dobila prvega sina Janeza. Janko je kmalu spoznal, da Afrika ni najbolj primerna dežela, kjer naj bi človek imel stalen dom. Preko Francije je leta 19J7 e-migriral v Kanado.
. V tej novi domovini je moral ponovno položiti vse izpite iz veterine, da je lahko izvrševal svoj poklic.
Po končanih študijah se je
za stalno zaposlil kot veterinar pri kanadski federalni vladi.
Že pred več leti mu je začelo zdravje pešati, pred štirimi leti je pa resno zbolel na ledvicah. Vsa ta zadnja letanje moral iti vsak teden dvakrat v bolnico na dializo.
Med boleznijo je veliko trpel, toda vse nevšečnosti je prenašal s potrpljenjem in dobro voljo.
Janko zapušča ženo' in štiri otroke. Trije so že dokončali univerzo, eden še študira.
Janko, težka je bila tvoja pot, tako kot velike večine slovenskih izobražencev, ki so dokončali študij V tujini in se dokopali do odgovarjajoče zaposlitve. Toda vse to trpljenje, trud in borba bodo vsaj delno odprli pot ostalim slovenskim generacijam. Skoraj v vseh ustanovah v Severni Ameriki dela kak slovenski izobraženec in opravlja solidno delo, kot so ga Slovenci vajeni. Tuji sodelavci to vidijo in si to zapomnijo.
Janko in ostali slovenski izobraženci so vidni ambasadorji slovenstva med severnoameriško inteligenco in v tem je njihov naj večji doprinos k slovenski stvari.
Janko pa ni bil velik samo kot izobraženec, ampak predvsem v tem, da je bil v medčloveških odnosih vedno zmeren, umirjen, pameten in human.
Janko ni aktivno sodeloval v protikomunistični borbi.
Tu imamo človeka, kateremu komunisti ne morejo oporekati nič; ki ni zapustil domovine zato, ker se je bal komunistične represalije, radi svojega boja proti komunizmu, ampak je zapustil rodni kraj samo radi svojih krščanskih in humanih principov in šel čez Kalvarijo emigracije. V emigraciji je veliko ljudi s podobnimi življenjskimi izkušnjami.
Sedaj naj pa še komunisti trde: “Da sramota počasi odmira.”
Janko je bil lik človeka, ki ne bo nikoli .pozabljen.
Prijatelj
TORONTO, Ont. — Te dni poteka 40 let od tistih najstrašnejših dni slovenske zgodovine, ko je KP (komunistična partija) svoji lastni narod oklicala za narod izdajalcev in ga obsodila na smrt. Pred temi mednarodnimi revolucionarji kar čez noč ni bil varen nihče, ki je svoj narod zares ljubil in hotel na svoji zemlji mirno in pošteno živeti. Taka je bila večina naroda. Prav tako je ves narod srčno hrepenel po uničeni svobodi. Edino peščica komunističnih plačancev je bila že od vsega začetka usmerjena proti narodu in je delala za zmago revolucije.
Takoj po razpadu kraljeve Jugoslavije so komunisti posebno na Gorenjskem z okupatorjem sodelovali in ovajali zavedne Slovence tujcem. Poleg tega niti mislili niso na kakšen odpor vse do 22. junija, ko je Nemčija napovedala Sovjetski zvezi vojno, ker so bili nacisti in komunisti povezani z Ribbentrap-Moloto-vo pogodbo1. Tedaj se je vsaj na zunaj začela drugačna igra, katero so poznali samo vodje svetovne revolucije.
Slovenski komunisti so dobro vedeli, da s svojimi resničnimi nameni in cilji pred narod ne smejo in ne morejo. Zato so organizirali zloglasno OF (osvobodilno fronto) in o-klicali borbo za svobodo. Da pa je bilo partizanstvo od vsega začetka protinarodno; da je vse skupaj, (vključno medvojno in povojno, domačo in svetovno propagando) le zločinska politična laž, za to je na stotine in tisoče neizpodbitnih dokazov. KP je imela samo en namen: totalno' uničenje svojih idejnih nasprotnikov, izvedbo komunistične revolucije in prevzem oblasti. To je dejstvo, vše drugo je propaganda in laž.
Okupacija komunistom ni bila vzrok za nastop. Vojna, s strahom in zmedo, ki ga je prinesla, jim je bila samo odskočna deska za začetek revolucije, katere bi v mirnem času nikoli ne izvedli. Čeprav so celo z dvignjeno pestjo pozdravljali: “Smrt fašizmu — svobodo narodu!”, so se komunisti vezali s fašisti in na,-cisti proti slovenskemu narodu, narryesto svobode pa so prinašali suženjstvo, diktaturo in smrt. Mehda je sam Kidrič na nekem sestanku najtočneje razkril cilje OF, ko je dejal, da ni važno, koliko žrtev bo zahtevala revolucija, tudi če ostane samo pet Slovencev, pa bodo ti komunisti, je Partija dosegla v svoj namen.
Čisto do pike se ta napoved vedno ni izpolnila, prišli so pa precej daleč. Iz raznih poročil je razvidno, da je samo v Ljubljanski pokrajini, ki je med okupacijo štela približno 330,000 prebivalcev, po krivdi OF do konca 1943. leta izgubilo življenje nad 15,000 ljudi, do konca revolucije pa je bilo nad 30,000 žrtev. Trobilo GF, Slovenski Poročevalec, je v času italijanske okupacije v vojaških poročilih navajal, da so partizani pobili povprečno 100 italijanskih vojakov na dan, torej bi jih po teh podatkih v Sloveniji moralo pasti med 702 dni trajajočo okupacijo vsaj 70,000.
Kako zlagana so bila ta propagandna poročila, se vidi. v italijanski knjigi “Operacije italijanskih enot v Jugoslaviji od 1941 do 1943”, katero je izdal Zgodovinski urad pri
glavnem štabu vojske, Rim, 1978, — kjer je med drugim zapisano:
... v borbi je padlo 304 italijanskih vojakov, ranjenih je bilo 520, pogrešanih 69...
To so uradne številke, ki odgovarjajo stanju, ki ga poznamo mi, saj je bilo javno znano, da partizani italijanskega okupatorja niso napadali, ampak so se po dogovorih in pogodbah drug drugega izogibali.
Če gornje številke primerjamo s številom pomorjenih Slovencev, dobimo resnično podobo OF.
Po vsem tem ni čudno, če ima zločinski komun istični režim doma še po 37. letih pred emigracijo strah, da ne dovoli nobene knjige od zunaj, da samo sovraži, ponavlja oguljene slavospeve KP in OF, ne prizna pa zločinov nad lastnim narodom. Komunizem je res hudičeva iznajdba, saj drugače ni mogoče razumeti, da zločinci, kot so bili Tito, Kidrič, Kardelj in drugi, tako dolgo varajo svet!
Toda — konec prihaja, ker resnice ni mogoče ubiti! Na tisoče knjig ne bi zakrilo resničnih ciljev KP in OF, ki je zasužnjenje in v novejšem času načrtno uničevanje slo-, venskega naroda.
Ko se odmika čas, so vedno bolj jalovi poskusi tistih, ki z lažjo posiljujejo našo slavno zgodovino. To so isti izobčenci, ki so na tisoče najbolj zavednih Slovencev oblatili z “izdajalci in zločinci” in jih po mučenju brez sodbe pobili. Kaj je bilo treba na tisoče nedolžnih ljudi pobiti s krampi, jim iztikati oči, jim rezati jezike in kožo s hrbta, se naslajati ob njihovem smrtnem strahu in plesati na njihovih grobovih! Za koliko minut je to početje skrajšalo vojno? Ali je bil to boj za svobodo!?
Veliko je bilo trpljenja, veliko po nepotrebnem prelite nedolžne krvi. Vse ima neskončno moralno vrednost, a zgodovina bo verjetno zelo skopa v svoji sodbi ter se bo omejila samo na začetek in konec.
Konec tega “osvobodilnega boja” je bil zverinski pokol vrnjenih in razoroženih domobrancev in to po končanih sovražnostih druge svetovne vojne, poleg vsega je bilo to opravljeno z nečloveškim mučenjem in brez sodbe. Ker je svet zvedel za to grozni zločin in ker krvniki niso mogli več prenašati teže prelite krvi, so se nekateri, čeprav pijani, le skušali sprostiti z izjavami, “... da režimovce ta pokol najbolj boli...” To je prav taka laž, kot je zlagana vsa revolucija. Ce bi imeli možnost dobiti v roke politično emigracijo, bi brez pomisleka sledil drugi Kočevski Rog, »tudi danes, 37 let po prvem. Ker čas tudi “herojem” ne prizanaša, ampak misel na odhod zelo trdo bije po starih grbah, ker niti mladi rod ne verjame herojstvu iz partizanskih povestic, se maloštevilni preživeli zadnja leta zatekajo po tolažbo v drug ekstrem:	“Pa Ste vi začeli!”
To seveda leti na emigracijo, ki jim še vedno ne da miru. '
Mi vemo tudi za to resnico: Ko je bil narod razbit med tri okupatorje, so komunisti delali z okupatorjem. Ko so demokratične stranke začele z organiziranjem ilegalnega odpora, so se komunisti oklicali za edinega nosilca upora proti okupatorju, ker ob sebi niso trpeli nobenega političnega tekmeca.
Kdor je delal proti tujcu izven OF, je v očeh komunistov postal narodni izdajalec, ki je bil obsojen na smrt. Začeli so se umori, med katerimi je prvi padel ing. Fanouš Emmer. Emmerju so sledili tisoči, vsi zaznamovani z grehom (izdajalstva, ker je tako določila KP, ki si je nad narodom lastila politično, sodno in izvršno oblast. Ko je postalo jasno, da se komunist in o-okupator kosata v uničevanju slovenskih življenj, je sledil odpor, ki ga je terjala volja do življenja.
17. maja je poteklo 40 let, odkar je prva skupina sedemnajstih prvoborcev prisegla narodu in odšla v boj za golo življenje. V teh mladih fantih je bila sila idealizma tako močna, da se je prelila v
Po glasbenem polju
(Nadaljevanje z 2. strani)
Do leta 1980 je Avsenikov ansambel prejel 27 zlatih plošč za prodanih 27 milijonov plošč. Leta 1981 sta Slavko in Vilko Avsenik prejela “zlato vrtnico” na Dunaju od Zveze avstrijskih radijskih in televizijskih postaj kot najbolj izvajani ansambel na avstrijskem radiu skozi leto 1980.
Prihodnje leto bo ansambel praznoval 30. obletnico obstoja in bil bi pravi praznik za Cleveland, če bi nas po 13 letih zopet obiskal. Po zadnjih vesteh je odlično pevko Emo Prodnik zamenjala v ansamblu tudi odlična pevka iz kamniške okolice Jožica Kališnik in z zanimanjem pričakujemo noVe plošče, na kateri se nam bo predstavila nova pevka.
D. M.
Vaške stražarje in Domobrance in je vse do danes ni bilo mogoče uničiti. Vsa ta mladost, četudi pozneje poteptana kot pomladno cvetje, je bila izraz narodove volje do življenja, komunisti pa bodo za vedno ostali zločinci, ki so to samoobrambo izsilil.
Tako so komunisti svojo revolucijo začeli in končali kot narodni izdajalci. Zanje je bila samo borba za oblast, v narodu so videli le sredstvo za dosego partijskih ciljev. Po zaslugi zapadnih zaveznikov imajo sedaj oblast, katere pa drži prekletstvo in kri deset-tisočev pomorjenih. Naj režimo vci še toliko izdajo za svojo lažno propagando, naj dan in noč potvarjajo dejstva in iščejo izgovore, sodbi zgodovine ne bodo ušli. Revolucija je in ostane neodpustljiv greh KP, ki je v juniju in juliju 1945. leta z množičnimi umori potrdila, da je njen sistem totalna tiranija brez primere v zgodovini. V prvi vrsti pa so dokazali, kako prav so imeli tisti, ki so se jim spomladi leta 1942 uprli.
V tej luči sklonimo glave v spomin vsem, ki so že pred 40. leti vsemu svetu zaklicali, da s komunizmom ni kompromisa, in so v tej borbi padli; obenem se zahvalimo vsem tistim redkim, ki so ta boj preživeli. Ponosni smo lahko na mrtve, hvaležni bodimo živim!
Stane Pleško
------o------
Krivi preroki
Motiti se je človeško, pravi star pregovor. Nič kolikokrat se ljudje zmotijo v vsakdanjem življenju, pa jim nihče ne zameri, a drugače je, kadar se strokovanjak, čigar mnenje
nekaj velja, v svojih napovedih le prehudo ušteje. Oglejmo si nekaj takih cvetk!
Lord Kelvin, čigar plemiško ime služi dandanašnji kot merska enota absolutne temperaturne lestvice (stopinje Kelvina), je bil kot otrok čudežen matematik in kasneje slaven ter spoštovan znanstvenik, pa vendar je izrekel nekaj hudo kratkovidnih napovedi. Tako je na primer trdil, da “telesa, težja od zraka, ne bodo mogla nikoli leteti”. Enako odločno je napovedal, da “radio nima nikakršne bodočnosti” in da so rentgenski žarki “sleparija”.
Hudo se je uštel tudi Richard Woolley, član britanskih astronomov, ko je leta 1956 energično zatrdil, da so “vesoljski poleti izrecna neumnost”.
Kako debelo bi danes gledal supermoderno orožje na kateri od vojaških parad dobri stari Sextus Julius Frontius, ki je svoj čas (1. stol. n št.) poln vojaških modrosti zapisal: “Izumi novih vojaških naprav so dosegli mejo in nikakršnega upanja ni, da bi se jih dalo še kako izboljšati.” Tudi slavni in bistroumni Winston Churchill bi se raje ugriznil v jezik, če bi se le mogel, kot da je tik pred. vojno izjavil, da je “atomsko orožje morda prav tako dobro kot klasična eksploziva, vendar'pa ni verjetno, da bi lahko bilo kaj bolj nevarno.” '
Še najbolj očitno oslarijo pa je izrekel direktor mednarodnega denarnega sklada; leta 1959 mu je ušlo z jezika tole: “Po vsej verjetnosti je svetovne inflacije konec!”
------o-----
žrtvujmo se za svoj tisk, ohranimo naš slovenski list Ameriško Domovino 1
Da ne pozabimo:
Kakor ze 22-krat, bomo tudi letos imeli naš narodni praznik, ko bomo en cel dan posvetili
SLOVENSKI DOMOVINI V KANADI
V nedeljo, 25. julija 1982, bomo na Slovenskem letovišču pri Boltonu
pr azno val i
23. SLOVENSKI DAN
Praznovali bomo v hvaležnosti Kanadi, ki je pred leti dala PROSTOR, MOŽNOSTI IN SVOBODO, da smo mogli ii njej ustvariti SLOVENSKO DOMOVINO.
Praznovali bomo v priznanju vsem delavcem slovenskega duha, ki so tej SLOVENSKI DOMOVINI polagali temelje, gradili njeno stavbo in jo še danes vzdržujejo, da živi, rodi sadove ter ohranja zakladnico slovenske* in krščanske tradicij e.
Praznovali bomo, ko bodo s ponosom zrli na nas bratje in sestre s Koroške, Primorske, velike Amerike, Argentine ... Pridružite se praznovanju!
SLOVENSKO-KANADSKI SVET (Združenje slov. demokratskih društev)
Iskrene čestitke
Slovenskemu folklornemu inštitutu v Ameriki za Drugi festival slovenske folklore v Ameriki in
Prisrčna dobrodošlica
vsem iz širnega Severno-ameriškega kontinenta, ki se boste tega nepozabnega dogodka udeležili!
Medtem, ko boste že tako blizu, vas vse iz ZDA in Kanade vabimo Slovenci, lastniki restavracije
SWISS HAUS at Mic Village
Madison, Ohio
da nas obiščete, saj smo samo pet minut od Pristave. Ne bom vam žal!
Igrala bo slovenska godba JASMIN!
*##*
5 ►
;» j ►
| -j i
KOLEDAR
društvenih pr ireditev
j»

JULIJ
3. in 4. — V Lemontu, 111. bo
praznovanje spomina 120-letnice smrti slovenskega svetniškega kandidata, ško-j fa Antona Martina Slom-šeka. Praznovanja se bo udeležil tudi mariborski škof Franc Kramberger. Istočasno bo vseameriško slovensko romanje v Le-mont.
3. in 4. — Slovenski folklorni inštitut v Ameriki
[ prireja	na Slovenski pri-
stavi svoj Drugi festival slovenske folklorne v Ameriki. Nastopajo oba dni slovenska folklorna društva pevcev, plesalvec in muzikantov.
11. — Misijonska Znamkarska
Akcija ima svoj piknik na Slovenski pristavi.
16., 17. in 18. — Fara sv. Vida
,	priredi	vsakoletni poletni
■	festival	na šolskem dvori-
šču na vogalu St. Clair Ave. in Norwood Rd.
21.	— Klub slov. upokojencev
priredi	piknik na SNPJ
farmi na Heath Rd.
24.	—Nevburška društva ADZ
prirede	vsakoletni “Nev-
burški dan” na ADZ Slovenski vrt letovišču v Le-royju. Ob 5. pop. polka sv. maša.
25.	—Slovensko-ameriški Primorski klub priredi piknik na lovski farmi.
25. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi misijonski piknik v parku.
AVGUST
1. — Ohijski KSKJ dan na
farmi sv. Jožefa na White Rd. na Willoughby Hillsu. Pričetek ob 2. popoldne. Vsi bralci Ameriške Domovine so vabljeni, da se piknika udeleže. V naši tiskarni tiskamo uradno glasilo KSKJ “Amerikanski Slovenec”, kar veliko prispeva tudi k nadaljnjemu izhajanju lista Ameriške Domovine.
1. — Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
8.	— Slovenski športni klub
priredi poletni “Sportsfest” s SuperTeams III tekmovanjem in več drugih iger za vse starosti. Na voljo bodo razna okusna okrepčila in pijača. Prireditev bo na Slovenski pristavi.
15.	— Fara Marije Vnebov-
zete na Holmes Ave. priredi žegnanjski festival ob Velikem Šmarnu. Pete litanije ob dveh popoldne, od 3. do 9. zvečer pa festival v družabni dvorani Baraga.
21.	— Balincarski krožek Slovenske pristave priredi piknik na SP. Po 6. uri zv. bo na razpolago večerja s steakom.
22.	— Slovenski dom na Holmes Ave. priredi svoj vsakoletni “Povratek domov” prireditev s parado in glasbo. Glasbeniki bodo igrali ves dan, na parkališiču doma pa bo podala koncert U.S.S. godba na pihala.
22. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi.
22. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi svoj
,	t	* ■ V- ;
drugi piknik v parku.
SEPTEMBER
19. — Oltarno društvo fare
sv. Vida priredi obed v farni dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 2. pop.
26 — Društvo SPB Cleveland
priredi romanje v Frank, Ohio.
OKTOBER
2.	— “Fantje na vasi” iz Clevelanda prirede koncert ob
5.	obletnici svojega obstoja v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 7. uri zvečer.
3.	— S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Vinsko trgatev v parku.
9.	— Slovenska folklorna
skupina Kres priredi program slovenskih plesov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
10.	— ADZ priredi vsakoletno
‘‘Pečenje školjk” na svojem Slovenski vrt letovišču v Leroyju.
16.	— Tabor DSPB Cleveland
priredi jesenski “Družabni večer” v Slovenskem domu na Holmes Ave. v Collin-woodu. Igrajo Veseli Slovenci.
16.	— Klub slov. upokojencev
v Nevburgu-Maple Pits, priredi vsakoletni banket s plesom v Slovenskem domu na E. 80 St. Serviranje večerje od 6. do 9. zvečer, za ples igra od 8. do 12. orkester Ed Buehner.
17.	— Občni zbor Slovenske
pristave.
23.	— Slovensko-ameriški kulturni svet priredi Slovenski večer prireditev na Cleveland State univerzi.
31. — Pevski zbor Zarja priredi jesenski koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
31. — Slomškov krožek postreže s kosilom v šolski dvorani pri Sv. Vidu od 11.30 dopoldne do 1.30 popoldne.
NOVEMBER
6.	—^Štajerski klub priredi
vsakoletno martinovanje v dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo Veseli Slovenci.
6. — Liga Slovenskih Ameri-
kančev in Slovensko-ameriški kulturni svet priredita simpozij na Cleveland State univerzi.
13. — Belokranjski klub prireja svoje tradicionalno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Igra John Hutar orkester.
21. — Fara Marije Vnebov-
zete na Holmes Ave. priredi “Zahvalni festival”, ki bo od 3. do 9. zvečer v družabni dvorani Baraga.
DECEMBER
5. — Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi Miklavževanje v farni dvorani. Pričetek ob 3. popoldne.
19. — Pevski zbor Glasbena
Matica priredi Božični koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
1983
FEBRUAR
12. — Dramatsko društvo
Lilija priredi svojo vsakoletno maškarado v Slovenskem narodnem domu na Holmes Ave.
27.	— Slovenska šola pri Sv.
Vidu bo postregla s kosilom v farni dvorani, od 11.30 do 1.30 popoldne.
MAREC
12. — Pevski zbor Glasbena
Matica priredi pomladanski koncert z večerjo v Slovenskem domu na St. Clair Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
28.	— Slovensko-ameriški
Primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igrajo Veseli (' Slovenci.
MAJ
7. — Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 7. uri zvečer.
JUNIJ
4. — American Slovene Club
priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. v počastitev 55. obletnico klu-bovega obstoja.
AVGUST
14. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
------o------
Živinorejsko sonce
Življenje pastirjev v pustinjah Turkmenije ni bilo nikoli lahko. Sonce je poleti požigalo krhko življenje in za pol site želodce skromnih čred je bilo treba biti kar naprej na nogah in hoditi, hoditi. Danes so naravne razmere še vedno takšne, kot so bile stoletja poprej, v življenju pastirjev pa se obetajo velike spremembe.
Sonce, nekdanji uničevalec, bo poglavitni vir blaginje: pozimi bo ogrevalo, poleti ohla-jevalo, dvigalo bo vodo iz zemeljskih globin, razsoljevalo slanico, pomagalo pri gojenju zelenjave in sadja, pripravljalo krmo za ovce in predelovalo njihove odpadke.
V Turkmeniji so namreč začeli poskuse, ki bodo v bližnji prihodnosti ustvarili živinorej-skeheliokomplekse, kot imenujejo živinorejske enote, kjer naj bi na različne načine uporabljali sončno energijo. V Sovjetski zvezi je doma pridelana hrane še vedno premalo, zato jo morajo uvažati iz drugih držav. V boju za zadostno samooskrbo nočejo zanemariti tudi tistih področij, kjer so razmere za pridelovanje hrane in živinorejo slabe, je pa dovolj neizkoriščene sončne energije.
Med največjimi sovjetskimi dosežki s tega področja energetike je sončni reaktor, v katerem vzgajajo klorele, zelenkasto snov, ki je bogata z vitamini, beljakovinami in aminokislinami in je kot takšna zelo primerna za živinsko krmo. V reaktorjih gojena klorela raste desetkrat hitreje, kot bi zrasla v naravnih razmerah.
Vnemar ne puščajo tudi živalskih odpadkov. S pomočjo sončne energije in posebnih naprav jih pretvarjajo v umetna gnojila in gorilne pline.
Takšnih heliokompleksov, kot so v načrtih, še ni. Osnovni elementi (sončni reaktor za klorele in sončni predelo-valniki živalskih odpadkov) pa so že v praktični rabi v nekaj turkmenskih sovhozih. -------------o------
Slovenski mesečnik Ave Maria
potrebuje vašo pomoč!
ANDREJ KOBAL;
SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE
Polkovnik Schow mi je po konferenci, katere se slučajno nisem udeležil, povedal, da je v zagovoru glede Zagreba naletel na oporekanja, češ da je Paveličeva Nezavis-na Hrvatska napovedala vojno in da se njena politika in početje v ničemer ne razlikujeta od Hitlerjevih. Priporočila je letalska komanda dobesedno upoštevala: Ljubljana in Zagreb sta bili rešeni mesti.
Vedno sem zagovarjal enako stališče z ozirom na Beograd. Katastrofalno bombardiranje tega mesta se je izvršilo po ukazu komande v Kairu za letalstvo v Sredozemlju. Dogodilo se je medtem, ko sem bil na povratku v Washington. Mislim, da je bilo v velikonočnem tednu; o nesreči sem izvedel od Jad-wina, ko sem dospel v Pentagon. G-2 se je nad nesmiselnim bombardiranjem zgražala. Oficirji so ugibali in mi tako govorili, da je ukaz bil mogoče izdan na pritisk somišljenikov partizanov, ki so pričakovali, da se s poruše-njem in moralnim porazom prebivalstva olajša zavzetje stolnega mesta države, kjer bi partizani gotovo pričakovali
naj hujši in odločilen odpor.
Naj je bilo vtakem ugibanju zrno resnice ali ne, mi je bilo žal cvetočega mesta ob Donavi in Savi in globoko u-verjenega p r otifašistovskega prebivalstva. V tem smislu sem govoril v Pentagonu in reči moram, da hi bilo častnika, ki -bi se z menoj ne strinjal. Take tožbe, ne samo z ozirom na Beograd, so se vedno izražale prepozno; slično se je dogajalo v drugih primerih nepremišljenih in neodpustljivih pogreškov.
Ko vzbujam spomine na službovanje pri G-2 v Pentagonu, si moram priznati, da sem Ljubljano in Zagreb zagovarjal in branil z nepristranskega, objektivnega stališča. V nobenem oziru nisem smatral, da bi razrušen je Ljubljane služilo v korist kogarkoli, razen mogoče sovražnika.
Obenem pa moram priznati, da so me srčna čustva do “Bele Ljubljane” krepila v mojih zagovorih in priporočilih, da se slovenska prestolnica ohrani brez poškodovanja. Narod je itak preveč prestal in trpel pod Italijani in Nemci, poleg tega pa še zaradi krutih notranjih sporov v do-
80-ietnica društva sv, Lovrenca št. 63 KSKJ, Cleveland, Ohio
Cleveland, Ohio — New-burgh-Cleveland spada med najstarejše slovenske naselbine v Clevelandu, Prvi Slovenec v celem Clevelandu je bil John Pintar, doma iz fare sv. Gregor, vas Andol na Dolenjskem, Slovenija. V Newburgh je prišel leta 1879. Šele kakih 10 let pozneje so prišli v Newburgh drugi Slovenci, ki so se večinoma zaposlili pri American Wire & Steel tovarni.
Že leta 1900 so v Newburgh u ustanovili samostojno slovensko podporno društvo sv. Alojzija, to je bila prva slovenska organizacija v New-burghu. Slovenci v New-burghu so takrat še spadali v župnijo sv. Vida. V tistem času je prišel Rev. Francis Kerže iz St. Paul, Minn., v Cleveland, ki je takoj začel organizirati Slovence v New-burghu, da si ustanovijo svojo župnijo. S vztrajnim prizadevanjem je dosegel, da je 11. decembra 1901 že bila organizirana nova župnija sv. Lovrenca, a župnik Kerže je še moral maševati za Slovence v kapeli sosednje cerkve sv. Imena. Že čez nekaj mesecev, to je spomladi 1902 so pričeli graditi novo cerkev sv. Lovrenca in farno šolo. Cerkev sv. Lovrenca je bila blagoslovljena 31. avgusta 1902, nova šola pa je bila odprta 4. septembra 1902, vpisanih je bilo 80 otrok. S tem se je začelo živahno cerkveno in kulturno življenje med Slovenci v Newburghu.
Društvo sv. Lovrenca št. 03 K. S. K. J., Newburgh-Cleve-land, je bilo ustanovljeno 22. junija 1902, torej v času gradnje nove cerkve in šole. Dejstvo, da si je društvo izbralo za svojega zaščitnika patrona novoustanovljene župnije sv. Lovrenca, pač izpričuje, da so ustanovitelji društva sv. Lovrenca aktivno sodelovali pri ustanovitvi župnije in gradnji nove cerkve in šole.
Društvo je imelo ob ustanovitvi samo 15 članov, a v 20
letih je število narastlo na 400. V prvi odbor društva so bili izvoljeni sledeči ustanov-niki: John Daničič, predsednik; Andrej Slak, podpredsednik; Josip Perko, I. tajnik; Anton Zabukovec, II. tajnik; Ant. Zabukovec, blagajnik.
Ustanovni člani pa so bili: Josip Perko, John Lokar, Josip Zajec, George Sever, Josip Zupančič, Anton Miklavčič, John Vene, Franc Maver, Josip Jerič ml., Franc Zurc in Martin Pečnjak.
Društvo sv. Lovrenca je bilo sprejeto v K.S.K.Jednoto 2. decembra 1902.
Cerkveno in društveno življenje v župniji sv. Lovrenca se je izredno poživilo s prihodom Rev. John Omana, ki je 1. septembra 1915 postal župnik sv. Lovrenca, Msgr. John Oman je pozneje bil izvoljen tudi za glavnega duhovnega vodjo K.S.K.Jednote in je pomagal urejevati “Angelček”, prilogo KSKJ Glasila. Zanimivo je, da je tudi sedanji KSKJ glavni duhovni vodja msgr. Louis B. Baznik, bil nekaj časa kaplan pri sv. Lovrencu.
Društvo sv. Lovrenca št. 63 KSKJ je z večjim nakupom delnic tudi pomagalo pri gradnji Slovenskega narodnega doma v soseščini cerkve na East 80. cesti.
Slovenska naselbina v Newburghu ni več tako stfnjena in aktivna kot je bila pred leti, a priznati je treba, da bi brez cerkve, Slovenskega doma in naših društev naselbina še bolj nazadovala. Med društvi je tudi društvo sv. Lovrenca št. 63 KSKJ, ki je v tem času doseglo 80-letnico delovanja med Slovenci v Newburghu in bližnji okolici.
Sedanjemu odboru in vsemu članstvu društva sv. Lovrenca št. 63 KSKJ prisrčne čestitke ob 80-letnici delovanja v dobro svojega članstva, župnije sv. Lovrenca in celotne naselbine v svoji okolici.
Jože Melaher
bi revolucije. Mislim, da nihče izven dežele ni mogel biti bolj podrobno in stalno informiran o vsem, kar se je dogajalo, kot jaz. Zato sem “dolgo vas”, ki stoji ob Ljubljanici, toliko bolj ljubil ter zagovarjal in branil.
Brca
Dobil sem jo pozno jeseni 1944, istega dne in ob isti uri ket polkovnik Schow. Če bi bil vedel o gonji, ki se je vodila proti moji osebi, bi odslovitev od važne in vplivne pozicije ne bila prišla kot presenečenje. Kot obveščevalec, ki bi moral vedeti, kaj se dogaja okoli njega ali njemu v škodo ali korist, bi bil moral vsaj slutiti preteče nevarnosti. Toda moje vohunjare-nje, če bi se posel pri G-2 mogel tako nazivati, je bilo izključno proti sovražniku, ne proti svojim ljudem- Ameri-kancem.
Vzroka mi niso niti povedali; mučilo me je nenadno spoznanje, da nimam nikogar, da bi ga vsaj povprašal, kaj sem zakrivil. Polkovnik Schow je bil edini, kateremu bi vprašanja lahko stavil. On pa se tistega jutra ni javil na službo. Da je bil odslovljen tudi on, nisem vedel.
(Se nadaljuje)
Kupujte pri trgovcih, ki oglašujejo v tem listu! Bvoji k svojim!
MALI OGLASI
T.K. General Contractors
We do all carpentry, painting, wall covering, electrical, plumbing, carpeting, roofing, and driveway jobs.
TONY KRISTAVNJK Owner 831-6430
(X)
For Rent
3 rooms upstairs suite, E. 185 St. area. ’ Includes stove and refrigerator. Prefer quiet man or woman. Call 531-4637 after 6 p.ra.
(50,52,54)
Keramični nasmeh
Marsikdo se ne more od srca nasmejati, ker se boji, da mu bo izpadla proteza ali da bo razgalil žalostno stanje svojih zob. Časi so pač taki, da je lepih, zdravih zob zelo malo, porcelanastih kron, ki edine dajejo videz naravnih zob, pa si vsakdo ne more privoščiti, ker so predrage.
Zvečine so zobne prevleke iz kovin, preko katerih položijo le tanko porcelanasto plast na zunanjo stran. No, prihajajo boljši časi, nam obljubljajo poročevalci iz laboratorijev družbe A. Coors.
Tamkajšnji raziskovalci so naredili keramično krono, ki naj bi nadomestila sedanje drage porcelanaste. Dejansko so le primerno izboljšali ce-restor, snov, ki jo že nekaj let uporabljajo za industrijske brusil ke in za krožnike v mikrovalovnih pečicah.
Snov so obdelali tako, da je odpornejša. Krone iz novega ' materiala so prijetnejše na pogled, trajnejše od dosedanjih in ne dražijo dlesen.
ROOM FOR RENT
Lady or gentleman; no pets. Call 481-3365
(50,51)
FOR SALE — BY OWNER
2031 Sagamore Dr., Euclid-Open Sat. and Sun. 2-5 p.m. Must sell; all offers considered. Immediate occupancy. 7 room ranch. Asking $79,900. 356-2411 or 481-8643
(50-51)
Slovenian couple or anyone interested in caring for stroke patient in exchange for furnished rent free home, East suburb, car and salary. Care required—bathing and dressing. For full particulars call Frank 425-3101
(50-51)
HOUSE FOR SALE BY OWNER
All brick, off E. 200 St. 3 bedroom, dining room, living room and eat-in kitchen, l1/^ baths. Full basement. 21k car garage and a lot more. Mid 50’s. Call anytime 486-4296.
(50-53)
By Owner 23820 Greenwood Euclid
3 bdrm. 2 Ik baths. Dining room. Rec room. 2 car attached garage. Brick & cedar siding. Must see to appreciate. Owner agent. 486-2743
(48-51)
V Blag Spomin
FOR SALE
Euclid brick, 2 bdrm. bui galow. Attached garag Basement. Expansion u] Low 50’s. Call 585-0703 c 944-1928 after 4:30 p.m.
(48-51
PRVE OBLETNICE LJUBLJENEGA MOŽA, OČETA IN PRAOČETA
JOŽE V0JE
ki je umrl 29. junija 1981
Minilo je že leto dni, odkar si nas zapustil Ti.
Smrt Ti vzela je življenje, Končala Tvoje je trpljenje.
Nam pa težko je pri srcu, ker Te več med nami ni.
Sveta vera nas tolaži, da se enkrat snidemo, kjer ni joka, ne bolesti, v raju tam—nad zvezdami.
Žalujoči:
Žena, Ana hčerke, zet j e, vnuka in vnukinje
Wickliffe, O., 29. junija 1982.
i
CARPENTRY
Old Home Remodeling and additions. Garages. Estimates.
Call 944-9780
(40-51)
SPACIOUS 4 BEDROOM~ COLONIAL
Prime location at realistic price. 27120 Fullerwood Dr., Euclid. Immediate possession.
731-8796
(51-52)
For Sale
Brick bungalow. 4 bdrm. 2!k baths. iy> car garage. Neff Rd., north of Blvd. $55,000. Call 531-4190
(51-52)
HIŠA NAPRODAJ
Wickliffe—split. A-l stanje, v 80-ih.
Zemljišča—Wooded lots, na Willoughby Hills. Kličite
Jo Delchin—943-4595 Za CPM Realty—944-3232
(51-54)
V najem
Štirisobno stanovanje, zgoraj, na E. 159. cesti v Collinwoo-du se odda za mesečno najemnino $150. Kličite 541-5530
(51-54)











✓S