Telefon št 74. Posamna številka 10 h. . • Miti pr*]emas: ta Mlo leto naprej 28 K — h pol leta » 13 » — » ietrt o > 6 » 50 » Mesec > 2 » 20» V apravništvu prejeman: za »•lo leto naprej 20 K — b pol leta » 10 • — » Ietrt » » 6 „ — » Mesec > 1 »70» Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Nart6nlno In Inserate sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se oe vračajo, uefraukovana pisma d* vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- uiSkib ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan,izvzemSi nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 109. V Ljubljani, v četrtek, 14. maja 1903. Letnik XXXI. Izseljevanje. D u n a ). 13. maja. Danes ;e nagodbeni odsek razpravljal o členu X avstro-ogrske nagodbe, ki so tiče konzulatov. Za dr. Silenim, ki je grajal razne nedostatke, je dr. žitnik utemeljeval potrebo, da naši konzulati malo več store za avstrijske izseljence. Rekel je : Govoriti hočem kratko o vprašanju, ki morda ni v najožji zvezi z nagodbo v obče, pač pa s členom X te nagodbe. Naš tovariš vitez Vukov c je 27. sušca 1901 vložil predlog, ki zahteva, da se konzulati sploh preosnujejo, posebno pa da so konzulati v ožji dotiki s trgovinskim mini sterBtvom. Predlog naglaša, da konzulati v mnogih slučajih ne izvršujejo povoljno svoje dolžnosti in da trgovinsko ministerstvo nima neposrednega vpliva na konzulate in da večkrat ne dobi natančnih poročil o važnih do godkib. Z merodajne strani pa se odgovarja, da so konzulati preustrojeni v smislu modernih zahtev. Priznam, da se je v tem oziru mnogo storilo, odkar je leta 1754 od cesa-rioe Marije Terezije ustanovljena vzhodna akademija preosnovana v c. in kr. konzularno akademijo, kar se je zgodilo leta 1898. Bivša vzhodna akademija je imela iz-početka namen, da vzgaja dobre zastopnike političnih in trgovinskih koristi avstrijske države v turški državi. V tem zavodu so polagali največjo važnost na znanje vzhodnih jezikov. Akademija torej ni vzgajala konzulov po pravem poklicu. Vendar pa je akademija tekom let vzgojila mnogo vrlih konzulov, ki pa so si pridobili potrebno znanje več z lastno mar ljivostjo, nego b poukom v akademiji. l ozirom na nove potrebe časa in z ozirom na trgovsko - politične razmere in novodobna občila so akademijo toliko pre-ustrojili, da se ne polaga več toliko važnosti na znanje vzhodnih jezikov, marveč na gospodarske predmete, trgovinsko politiko itd. Velike vrednosti je tudi, da je konzularna akademija v ozki zvezi z eksportno akademijo trgovinskega muzeja na Dunaju. Akademija je torej preustrojena po praktičnih potrebah. V koliko bi jo bilo treba še preustrojiti, oziroma spopolniti, o tem jaz ne morem soditi. Navzlic temu pa se slišijo še vedno pritožbe iz industrijskih in trgovinskih krogov. Tako naglašajo ti krogi, da v mnogih važnih mestih zastopajo našo državo le honorarni konzuli. Ako ti niso Avstrijci, potem je naravno, da ne zastopajo naših koristi z isto gorečnostjo in istim trudom, kakor bi bilo želeti. Dalje se pogreša potrebna inicijativa, ki je potrebna za pozitivne nasvete in navodila v domovini. Kot slovenski, oziroma kranjski poslanec pa najbolj obžalujem, da so naši izseljenci v tujih deželah večkrat brez vsacega pravnega varstva. Ravno v tem oziru imajo naši konzulati jako važno nalogo. Zato nikakor ne soglašam z onimi gospodi, ki priporočajo ali celo pospešujejo izseljevanje. Izseljenci, ki trajno zapuste svojo domovino, več ali manj odneso narodnega premoženja in delavskih moči. Naša država je že druga v vrsti mej onimi, ki dajejo največ izseljencev. Po poročilih lista »Export Revue« živi v Združenih državah oeverne Amerike nad 1.040 000 Avstrijcev, in sicer 400 000 Cehov, 350.000 Pollakov, 150.000 Rusinov, 65 000 Nemcev, 55 000 Slovencev, 15 000 Hrvatov in 5000 Italijanov. Te številke pa so še iz 1. 1900. Novejša poročila pa navajajo, da se je 1. 1901 iz naše države izselilo v Severno Ameriko 114.847 in I. 1902 celo 171.989 oseb. In število Slovencev v Ameriki znaša danes gotovo 70 do 80000 duš. Ako pomislimo, da so ti izseljenci v ogromni večini s Kranjskega, ki šteje le nekaj nad pol milijona prebivavcev, je pač jasno, kolikega pomena je to vprašanje. Pa tudi v Južno Ameriko se izseljuje mnogo ljudi. Tako živi v Braziliji nad 100 000 in v Argentiniji nad 30 000 naših državljanov. Ni tukaj prava prilika, da bi dokazoval, koliko moralne in gospodarske škode trpe mnoge družine, ki se izselijo brez vsacega varBtva in pouka v tuje dežele. Reči pa moram, da so kraji v naši državi, kjer je za revno prebivalstvo izselitev, pet s trebuhom za kruhom, žal, nsglašam, žal, edina rešitev iz neznosne revščine. Oprostite, gospodje, da Vam navajam vzgled iz svoje rojstvene vasi. Tu je bila tovarna, ki je pogorela Ostali so kovači, ki so leta in leta beraško živeli s kovanjem žebljev. Ta obrt je vsled tovarniške konkurence popolnoma propadel, in kaj naj store mnoge družine brez zemlje in živine ? Jaz sam sem jim večkrat svetoval: Pišite znancem v Ameriko, da Vam preskrbe gotovo delo, in pojdite za njimi Žalost človeku trga srce, ko vidi skoraj vsak dan množice mladih, trdnih ljudi, ki zapuščajo domovino, katera za svoje sinove in hčere nima potrebnega kruha. Toda sila kola lomi, živ ne more nihče v zemljo. Edina tolažba naša je ta, da ima v Zedi-njenih državah v središčih slovenskih naselbin nad 40 duhovnikov, ki hvalevredno skrbe za svoje rojake. Toda koliko jih je razkropljenih po širni ameriški državi, ki so izročeni svoji usodi v moralnem in gospodarskem oziru. Navedem še, da je v letih 1895—1899 prišlo iz naše države v Ameriko 223.814 oseb, ki so izkazale 2 846000 dolarjev gotovine. Ako računamo, da vsaka oseba plača 100 dolarjev potnine, znašajo svote okroglo 28 milijonov dolarjev, ki so sle iz domovine. V istem času pa so naši državljani poslali domov 55 milijonov dolarjev. Te številke zopet kažejo, da je izseljevanje ne samo za dotične dežele, ampak za državo sploh velikega gospodarskega, narodnega in soc. političnega pomena. Zato tudi nikakor ne soglašam z onimi, ki hočejo, da so konzuli le trgovski agentje. Nikakor ne 1 Konzulati imajo važno nalogo tudi glede naših izseljencev v tujih državah. In kako se dandaneB vrši to izseljevanje ? Brez vsakega državnega nadzorstva in varstva. Jaz gotovo nisem izmed tistih, ki povsod kličejo vlado na pomoč, pač pa izmed onih, hi že'e, da se vlada brigaj manj za politične stranke in stori svojo dolžnost za splošni blagor. In ravno glede izseljevanja vlada ne stori ničesar, k večjemu da lovi vojaške begune. V prvi vrsti je potreben primeren zakon, ki bode varoval prostost izseljevanja, toda strogo nadzoroval razna podjetja in agenture, ki se b.avijo z izseljenci. Navedel bi lahko kričeče slučaje, kako skubejo naše revne izseljence na potu in v novi domovini. Najostudnejše pa postopajo agentje, ki naše ljudi vabijo skozi laški Videm in Ge- novo v Južno Ameriko, kjer so mnogokje beli sužnji bogatih B/azilijancev. Mnoge dru-' .ne gredo brez vsacega varstva in navodila v daljne dežele preko morja, kjer ginejo moralno in gmotno. Vojaške begunce kaz nujejo, česar nočem grajati, toda agent mirno hodi okrog. Že I. 1897 in tudi 1. 1901 nam je pre-stolni govor obljubil zakon gledč izseljevanja, toda do danes ga še nismo dobili. Nemčija, Italija in Švica so že pred leti z zakonom uredile izseljevanje. Vsako večjo množico italijanskih izseljencev spremljata državni komisar in zdravnik. Ta dva nadzorujeta delavske pogodbe, posredujeta delo ter skrbita za izseljence na ladijah in na suhem mej potjo. Tudi na smemo prezreti, koliko denarja vzemo samo potnine na leto. Najmanj 15 mil. dolarjev. Skoraj ves ta denar dobe tuja prevozna podjetja. Hamburg, Bremen, Rotterdam, Antvverpen, Havre in Genova so pristanišča za naše izseljence, Nikdar pa nisem še slišal, da bi se ljudje izseljevali preko Trsta z Lloydom, ki ga vlada z milijoni na leto podpira. To pa ni čudno, ker v Trstu v tem oziru ni nobene potrebne naprave ali zavoda, ki bi skrbel za izseljence. Ni pa dovolj, da dobimo le zakon glede i7".elievanja, marveč je treba tudi skrbeti za potrebno pravno varstvo naših izseljencev v tujih državah. In v tem oziru po moji sodbi konzulati ne store povsem svoje dolžnosti. Vzrok je prvič ta, ker imamo premalo konzulatov, in drugi vzrok, ker konzuli večinoma niso zmožni jezika naših slovanskih izseljencev. Govornik navede dva slučaja iz Severne Amerike, ki dokazujeta potrebo jezikovnega znanja. Konečno predlaga naslednjo resolucijo: »Visoka vlada se poživlja: 1. Da čim preje predloži načrt zakona, ki more varujoč načelo prostega izseljevanja uravnati in nadzorovati izseljevanje ter varovati izseljence v pravnem in gospodarskem cziru. 2. Naj stori potrebne korake, da skupno ministerstvo za vnanje posle pomnoži efektivne konzulate in da konzularna oblastva popolnoma izvršujejo svoje naloge na polju trgovine in industrije, ob enem pa obračajo največjo skrb in pazljivost na osebno varstvo in koristi izseljencev v tujih deželah, da poročajo o delavskih razmerah in posredujejo za delo. 3 Da potrebno ukrene, da se izseljevanje vrši preko Trsta, in da ondi ustvari vse potrebne naprave za izseljence « Zavarovanje zasebnih uradnikov. Po dogovoru z vlado in drugimi inte-resiranimi krogi je sedaj poročevalec soc,-politiškega odseka dr. F o f t izdelal nov načrt za zavarovanje zasebnih nastavljencev. V načrt so sprejeti nastavljenci, ki se splošno nazivajo uradnike, potem pa brez ozira na plačo vse osebe, ki izvršujejo duševna ali višja dela, dalje trgovski uslužbenci in pa poslovodje. Dolžnost zavarovanja se pričenja z 18. letom. Zavarovanci se dele v 6 plačilnih razredov; v prvi razred spadajo oni s plačo 900 K, v 2 do 1200, v 3. do 1800, v 4. do 2400, v 5. do 3000 m v 6. nad 3000 K. Renta za slučaj invalidnosti se določa v zneskih 450, 600, 750. 900, 1050 in 1200 K, starostna renta pa 675, 900, 1125, 1350, 1575 in 1800 K. Vdovska renta je določena na 225, 300, 375, 450, 525 in 600 K. Pravico do starostne rente imajo moški z dovršenim 65, ženske pa b 60. letom ter se po dosegu te starosti prične izplačevanje rente brez ozira na to, ali zavarovanec še nadalje služi ali ne. Zavarovalne premije, ki jih morata odračunavati zavarovanec in delodajalec, so določene po naslednjem redu: 1. plačilni razred delodajalec 4 25 K, zavarovanec 2 50 K, skupno 6 75 K. 2. razred 5 40 in 4 = 940 K, 3 razred 6 55 in 5 50 = 12 05 K. 4 razred 7 70 in 7 = 14 70 K, 5. razred 8"85 in 8 50 = 17 35 K, 6. razred 10 in 10 K = 20 K mesečno. V višjih razredih plača torej zavarovanec celo polovico zavarovalnine. — V drugem delu načrta se določa, da se ustanovi osrednja zavarovalnica na Dunaju, v vsaki kronovini s sedežem v glavnem mestu je glavna in za vsak politiški okraj okrajna podružnica. — To so glavne določbe novega načrta o zavarovanju zasebnih nastavljencev, ki delavce v ožjem smislu popolno izključuje.— O tem načrtu se je pričela že včeraj razprava v soc -politiškem odseku ter so bili v nadrobni razpravi brez znatne izpremembe sprejeti prvi 5 odstavki. Prihodnja seja tega odaeka je v torek dopoldne. Iz imunitetnega odseka. Javili smo že, da je predsednik imunitetnega odseka naznanil zborničnemu predsedniku imena onih članov, ki se niso ude-žili zadnjih treh sej. Mej temi je tudi grof Deym. O tem piše praška »Politik« : »Kar se tiče odsotnosti grofa Deyma, menimo, da smo debro poučen', če trdimo, da Blaba udeležba od strani konservativnega češkega veleposestva ni slučajna. V teh krogih namreč prevladu;e mnenje, da je vse delo v parlamentu zaman in brez koristi, da skoro brezplodna potrata časa, ker b o slednjič vendarle vladal § 14. To prepričanje se je izražalo tudi pri zadnjih razgovorih fevdalnega plemstva, pri kateri priliki se je debatiralo o razmerju kluba do vlade in do Mladcčthov. Ponavljamo torej, da ni nikak slučaj, če so ne udeležujejo sej grel 6 y IvaTarouca, princ Schvvar-z e n b e r g , grof C. z e r n i n , torej pred sedstvo kluba, dalje baron Parish, grof Deym in dr. Mettal. Tudi ni izključeno, da Be pokaže ta pasivnost v še markantneji obliki«. Razprave v odsekih. Poleg socialno - politiškega odseka, o čegar razpravi poročamo na prvem mestu, so včeraj zborovali še nagodbeni, carinski, železniški in veterinarski odsek. — V n a -godbenem odseku je za poslancem dr. Silenyjem obširno govoril posl. dr. Žitnik o konzularni službi in izseljencih. Govor objavljamo na uvodnem mestu. Seja so je po njegovem govoru prekinila do 3. ure. Popoldne so govorili pc si. Lecher in Biankini ter trgovinski minister Call. Pri desetem členu je obveljala resolucija, v kateri se vlada poživlja, da predloži načrt izšel-niškega zakona. Razprava o zunanji trgovini se je prekinila in odložila na današnjo sejo. — Carinski odsek je dovršil poglavje o »dragih kovinah«, v železniškem odseku je bil pa zopet razgovor o južni železnici. Rusija v Mandžuriji. Ruski poslanik v Pekinu je sedaj dal pomirljiva pojasnila glede ruskih načrtov v zadevi Mandžurije. Po sprejemu brzojavke, v kateri se naznanja, da nameravajo Anglija, Japan in ameriške zvezne države storiti skupne korake glede Mandžurije, je ta ruski zastopnik objavil oficielno noto, glasom katere je Mandžurija v celem obsegu odprta tuji trgovini ter se ne zahteva potnih listov. Dalje daje poslanik pojasnila glede vojaških operacij, iz katerih sledi, da o okupaciji Niučvanga ne more biti govora. Na progi 2800 kilometrov je le 25.000 mož, razdeljenih v manjše oddelke, ki so potrebni za varstvo železnico. Angleži so s to izjavo pomirjeni, ne pa Japonci in Amerikani, ki jim nikakor no gre v glavo, čemu tolike vojne operacije za prazen nič in golo formalnost, in so že jeli sumiti Angleže, da so se nekako zedinili z Rusi na kvar Japoncev in njih prijaUljov. Morda Be gre res za kako tajno pogodbo mej Rusijo in Anglijo, ki ravno zadnji čas odreja neke večje vojaške operacije v Indiji. Zopet vojska v Južni Ameriki. Državni urad je dobil poročila iz Južne Amerike, da so postale diplomatične razmere med tamošnjimi državicama Brazilijo in Bo livijo zopet jako napete. Vzrok je znani Acre-okraj, o katerem smo svojedobno že več poročali in odkoder so vstaši pregnali vse belivijske čete ter osnovali nekako samovlado. Dosedaj je vkljub protestom od strani Brazilije Bolivija še vedntf smatrala ta okraj za svojega. Toda sedaj je pa brazili)ska vlada naznanila, da ta svet v resnici spada pod njena posestva. Bolivijski predsednik Pando sedaj osebno vodi veliko ekspedicijo zoper vstaše v Acre ter hoče zopet podjarmiti ta okraj. PoLžaj je baje jako kritičen ter lahko provzroči, da si bosta v kratkem času Bolivija in Brazilija zopet v laseh. Iz brzojavk. Položaj na Ogrske m. Povodom današnjega velikega sprejema bo cesar stopil v dotiko z voditelji liberalne stranke. Neodvisna stranka se soireja oficielno ne udeleži, vendar bo zastopana po nekaterih članih. — V zbornici se je včeraj vršila zopet le razprava o volitvi kvotne deputacije. — Socialisti v Combesovi službi. V cerkev v Aubervilliersu, severno od Pariza, je dne 12. t. m. vdrlo kakih 100 socialnih demokratov pod vodstvom Charbonnela in Feryja ter vprizorilo nepopisen vrišč, ko je stopil na priinic > član razpuščenega jezuitskega reda Coube. Pričel seje boj z verniki, v katerem so sccialisti metali stole proti prižnic. Konečno so prišli v cerkev orožniki in policaji, ki ss iztirali 15 socialistov, obenem pa tudi prepovedali govor p. Coubeju vkljub njegovemu in vernikov odločnemu protestu Razburjenje mej katoliki radi tega dogodka je nepopisno. — Vstaja v Maroku. Položaj v Tangerju in Tetu-anu je po poročilu angleškega konzula silno resen. Sultanove čete so na potu proti Tangerju ter so blizu Feza že porazile večji večji vstaški oddelek. — Revolucija v V a 1 p a r a i s o. V Valparaiso so se po poročilih iz Santiago de Cmle pojavili veliki delavski nemiri, ki se jim pa pridružujejo tudi drugi Rrogi. Zažgali so demonstrantje več poslopij, pri čemer je našlo smrt deset oseb, 200 je pa znatno ranjenih Vlada se z demonstranti ne mara pogajati ter je poslala na razne nevarne kraje 3000 vojakov — . Zadružništvo na Južnem Tirolskem. Na te dni *;ršečem so občnem zboru »Federazione cooperativa" (»Gospod, zveza") so poročali, da je v zvezi 298 zadrug z nad 32.000 člani. Posojilnice so imele 78, kons. društva 80 milij. prometa. Dnevne novice. V Ljubljani, 14 maja. alovanstro in pokret na Hrvatskem. Pod tem naslovom prinaša »Slavonska M.sao«, ki izhaja v Trstu, članek, v katerem povdarja, da je treba v boju, ki se sedaj bije na Hrvatskem za izvrševanje zakona, Hrvatom zaveznikov. Kaj bi bilo na-ravnejše, kaj potrebnejše, nego da bi bila mej Slovani organizirana skupna obramba? A doslej je slovanska vzajemnost le ideal, a bi se ob vseh priložnostih morala pokazati v resnici. Slovani enega okraja bi morali v lastnem in v skupnem interesu ob vsaki priliki stati solidarno za Slovane drugega kraja. Vzemimo Makedonijo. Makedonsko vprašanje bi moralo biti vprašanje slo vansko. A kaj vidimo ? Italijani in Francozi sklicujejo javne shode, na katere pridejo najodličnejši ljudje, a med Slovani glede Makedonije ni bilo shodov. Samo taki nezavednosti se je zahvaliti, ako povsod naši nasprotniki najkrutejše postopajo z nami, in da Slovani v javnem življenju niso na pr vem mestu. To so sadovi platonske slovan ske solidarnosti. Ali bomo pričeli, namesto brezplodnih novinarskih kongresov, z delom, z delom, z živim delom za medsebojno podporo ? In to takoj v konkretnem slučaju ? Za hrvatski narod so nastopili kritični časi. Narod na Hrvaškem se ie dolgo bori za svoja najelemen-tarnejša in ljudska prava. Narod se je dvignil za to početkoma na miren zakonit način, pa tudi to je hotel udušiti Hedervary, zabranjevati je pričel javne in zaupne shode in sklicatelje zapirati. Narod ima v tem boju proti sebi idejo mažarskega imperializma, katerega »liberalni« Mažari hočejo ustvariti na razvalinah Hrvatske in drugih Slovanov na oni strani Litve. Ban Hedervary ima za seboj Pešto in Dunaj, a narod v hrvatski banovini nima za seboj nikogar. Ako OBtane tako, je vspeh pokrota na Hrvatskem stavljen na kocko in Slovanstvo utegne doživeti zopet nov poraz. Ako pa vsi storimo, kar smo dolžni v smislu slovanskem, pa tudi v smislu ljudske solidarnosti, se more gotovejše računati na vspeh, nego na poraz. Vto ime poživljamo v s e S 1 o -vanstvo, vse odločujoče slovanske faktorje, da takoj vsak v svojem delokrogu razvije akcijo na korist Hrvaške. Apeliramo na slovanske stranke v habsburški monarhiji, da v časopisju in potom javnih skupščin povzdignejo svoj glas na korist Hrvaške in proti zločinom, ki jih proti zakonu vrši njen ban IIedervary, in naj slovanski poslanci v dunajskem državnem zboru odločno nastopijo proti temu, da se skupna vojska, ki se sedaj pomnožuje I tudi iz Avstrije, upotrebljuje za silovito vzdržanje Hedervaryjeve vlade. V to poziv-ljemo vse češke in poljske stranke, a s tem večjim pravom pozivljemo v akcijo svoje hrvatske in slovenske brate v Dalmaciji, Istri in na Kranjske m. V teh krajih je treba, da bo glavno središče akcije v prilog zatirani hrvatski banovini. Ta oklic završuje z apelom, da Slovani po Dalmaciji, Istri in Kranjski »z resolucijama i drugim na razpolaganje stoječim sredstvima podupru antimagjaronsku borbu u Hrvatskoj; da svuda, u velikim i malim mjestima, razviju jaki i uztrajni skupštinski pokret proti tla-čiteljima hrvatskoga naroda v Banovini i proti svim onim, koji te tlačitelje bilo kako podupiru. Kad ča Beč i njegovi najviši krugovi osjetiti, da se tu ne radi samo o narodu u hrvatskoj Banovini, več, da su se tu proti potlači vanju Hrvatske digli i mnogi cd onih krugova, o kojima i Beč mnogo ovisi — morati če se radi sebe odreči svoga sluge Iledervarya i narodu br-vatskomu u Banovini priznati njegova ljudska i narodna prava. I biti ča to pobjeda ideje ljudske — ideje slavenske. Svim po.-štenim ljudima, a naročito sviestnim Slavenima pruža se ovdje prigoda, da izvrše b v o j u d u ž n o s t «. Slovenci sa Hrvate. Sklep slovenskega krščanskosocialnega delavstva, katerega smo objavili včeraj, vzbuja pri vseh zavednih Slovencih splošm odobravanje. Kakor so Hrvatje združeni nastopili v boju, tako je treba, da se jim vsaj v tej točki združeni Slovenci postavimo ob stran in to tem bolj, ker so nam Mažari in ban Khuen Hedervary s pošpganjem v tostransko državno polovico dali povod, da protestiramo proti toliki mažarski predrznosti in da povzdignemo glas proti vnebovpijočim krivicam, Ki se gode Hrvatom v toliki meri, da bi se celo pod turško upravo ne mogel hujši teptati zakon I Kako more razpolagati hrvaški ban z našim vojaštvom, ako je že nedavno ministerski predsednik Korber rekel, da tostransko državno polovico nemiri na Hrvatskem nič ne brigajo ? Ako hrvaški ban sam ne more napraviti reda in se za njegove nepostavnosti noče angažirati niti hrvatsko domobranstvo, tedaj naj odstopi, ker krivd in nezakonitosti ima dovolj na svoji glavi! On je kršil zakon, a on še ni v ječi, pač pa na stotine nedolžnih njegovih žrtev ječi po ječah. Klici teh nedolžnih žrtev done tudi na Slovensko in dolžnost nas Slovencev je, protestirati proti turškim razmeram na Hrvatskem, protestirati proti temu, da si upa ožigosani ban Khuen Hedervary zahtevati za svoje protizakonitosti avstrijske vojake na pomoč in da mu puste loviti na naših tleh nedolžne ljudi, ne da bi se jim mogla dokazati kaka krivda. Ban si pač misli, da o krivdi ne bo treba veliko vprašati, kadar jih enkrat ima na Hrvatskem. Na ta način bi lahko ban po-zaprl vse Hrvate, ki se mude na naših tleh. Ob takih razmerah se moramo z začudenjem vprašati, ali smo še v pravni državi. Ban ravna kakor turški paša, in da se to godi v okvirju naše države, proti temu protestirati pa smo poklicani v prvi vrsti Slovenci kot najbližji bratje Hrvatom. Žalostno bi bilo, ako bi ob takih razmerah molčali, in molčati ne smemo, ker ban Khuen He-dervary je posegel tudi v naše razmere. Tudi dr. Potočnjakova afera z banom Khuen Hedervaryjem mora v vsej svoji značilnosti ie enkrat na dan, da se bo videlo, kak Človek sedi na prestolu hrvatskih banov. Za shod je po Ljubljani veliko navdušenje in upamo, da bo ta složna manifestacija Slo-veruev narodu hrvatskemu v veliko tolažbo in bodrilo. Natančnejši dogovor glede shoda bo jutri zvečer, že danes pa opozarjamo tudi somišljenike po ljubljanski okolici, da po-uče ljudstvo o namenu shoda in da preskrbe, da bo na shodu tudi ogromna množica okoli-čannkega ljudstva! .Edinost" in Ricmanje. »Edinost« piše, da se stiskajo v Trstu pesti nad »Slovencem«, da ljudje »Slovenoa« proklinjajo itd. Nadalje trdi, da so ti dogodki neverjetni, ki jih je .Slovenec" v soboto priobčil, in da pri »Edinosti« o tem nič ne vedo. No, mi obžalujemo, ako pri „Elinosti" manj vedo o Ricmanjib, kakor pa mi v Ljubljani, se več je res, nego smo pisali. Ako bo »Edinost« še naprej kot narodnega mučenika opisovala vsakega bandita, ki porezuje vrvi pri »latinskih" zvonovih, ali ki se upa insultirati „Ut nskega" duhovnika, bomo priobčili še kako karakteristično sličico, ki bo paralizi-rala pisanje »Edinosti«. A to je bolj po stranska stvar. Na glavno stvar pa »Edinost« molči kot grob in to je juridično vprašanje jezika in jurisdikcije. Nikar ne kolnite in ne stiskajte pesti, go spoda, ampak študirajte pravni položaj in boste videli, da ima »Slovenec« čisto prav in zagovarja stališče, ki je za celoto slov naroda kakor za posamezne dele rajbolj koristno. Nemške zmage na Spodnjem Sta-jarskem nikakor niso take, kakor so jih raztrobili Nemci v svet. V H o č a h pri Mariboru so imeli ie doslej Nemci večino in pri zadnjih občinskih volitvah so jo ohranili le požrebu. V občinskem odboru je sedaj 5 Slovencev proti 7 Nemcem, torej seda) Nemci niso neomejeni gospodarii. Tudi zmaga »Stajarčevih« pristašev v Č r e š -n j e v c u pri Slov. Bistrici ni taka, kakoršne sta se je veselila »Deuteche Wacht« in — „ Slovenski Narod". V prvem in drugem razredu so zmagali Slovenci, ohranili so torej večino, le v tretjem razredu je zmagal nemškutarski K r e s n i k, ki se tako rad zateka k »Slovenskemu Narodu«. Župnik Sušnik niti kandidat ni bil in bivši propadli župan je bil pristaš .Stajerčev". Poraz je torej tudi tu na strani »Stajerčevih« pristašev. Tudi v Novi Štifti ne bodo Nemci doiiveli zmage, ako vsi Slovenci store svoje dolž-ncst! - K »Slovenski krščansko-socialni sveži« so dalje pristopila društva: 49. Krščansko-socialno izobraievalno društvo v Ribnici; 50. Kršč. soc. izobraževalno društvo v Ste-panjivasi pri Ljubljani; 51. Ljudska knjižnica v Smihelu pri Novemmestu; 52. Krščansko- socialno delavsko društvo v Gorici; 53. Krščansko-socialno del. društvo v Mirnu pri Gorici. Pristopne izjave se sprejemajo še nadalje! — Kratko veselje. Volitev »splošne podporne bolniške blagajne v Triiču« se je vršila dne 3. t. m. Kakor druga leta, tako tudi letos niso hoteli biti vBi enega mišljenja; bili sta zopet dve stranki, ena drugi nasproti. Pri volitvi dne 3. t. m. je popolnoma zmagala liberalna Btranka. Zgodilo se je to vsled raznih nepravilnosti in ker se liberalci povsod vsiljujejo kakor majevi hrošči, bila včasih več velja, kakor pravica. Dne 5. maja izvolili so iz svoje srede taj nika, blagajnika itd. Stolec predsednika je zasedel g. K. R., ie bivši predsednik. Po končani zmagi dal je za pijačo in tako bo je pilo na njegovo zdravje pozno v noč. Pa sreča mu ni bila mila. Kakor pravi stari rek: »Dež za solncem mora biti«, tako se je zgodilo tudi tukaj: Minulo je komaj teden dni, pa ie se je omajal in konečno popolnoma porušil stolec, katerega je z veseljem zasedel. Dne 10. maja se je morala vršiti nova volitev, ker prva ni bila pravilno izvršena, in pri tdj je z m a g a I a katoliško -narod na «trana k. Želimo novemu odboru, da bi z vso vstrajnostjo deloval v blagor in v pomoč vsem obolelim članom! — Spomenik Kolpingu, očetu ka-toliškib roKodelskih društev, odkrijejo slovesno 5 julija v Kolinu na Reni. Tukajšnje katol. rokodelsko društvo bo pri slavnosti zastopal društveni predsednik č. g. profesor J. Gnezda. — Znani dr Troggler, sod. adjunkt, za katerega je nemško časopisje nedavno tako ropotalo, je te dni zapustil Maribor in se podal v Ptuj. — Najstarejši aktivni podčastnik naše armade ie ognjičar Slovenec Franc Inglič, rojen 1 1829 v Selu pri L)ubljani. Uslužben je v zalogi smodnika pri Ljubljani. — Kneippovo zdravilišče v Kra-pini je otvoril naš ro|ak g. O k i č iz Wo-rishdna. Grstom t« na razpolago 250 sob s 400 posteliami. Cana sobe z eno posteljo pričen^i od 30 vin. dalje, a za dve kroni se dobi zajutrek, obed in večerja in po Kneippovih predpisih prirejena. — Uraden popravek — nemšku-tarskim lažnlkom po zobeh! Ni bilo dosti, da so nemškutarski zbesneleži po s\o|i zmagi v Brc-žicah naskočili „Narodni dom« in razsajali in pobrali prav po kambalski, ampak so imeli potem še to nesramno, ie lezno čelo, da so pisali potem, kakor da bi bili Slovenci sami od znotraj razbili šipe na „Narodnem domu" v Breiicah. Tako lopov-stvo je silno ogorčalo štajerske Slovence. Slednjič je bila — vendar enkrat ! — ta nesramnost preveč tudi državnemu pravdni-st*u in je isto priobčilo v celjski »Deutsche Wauht" nastopni popravek: „Ni res, da je sodnijska komisija konstatirala v »Narodnem domu", da so nekatera stekla tako raibita, da bi se moralo sumiti, da so se od znotraj razbila. Res pa je, da za tako sumnjo ni v preiskovalnih aktih niti najmanjšega povoda. Celjsko državno pravdništvo, 5 maja 1903. Za c. kr. državnega pravdnika : dr. pl. Ko-čevar". — Lažnjivci in razbijalci so dobili s tem popravkom po zobeh. — Slovenci v Gradca Veselica, katero je priredilo društvo »Domovina« v Gradcu dne 10. t. m., se je obnesla prav dobro. P>ikazalo so je, da so tudi v Gradcu bivajoči Slovenci navdušeni za svoje narodne veselice, kajti došlo je toliko občin-Btva, da je bila že v teku jedne ure dvorana prenapolnjena. Ž»l, da je moralo za-tegavoljo toliko ljudstva oditi, ne da bi se moglo udeležiti veselca. Zadovoljnost občinstva je bila splošna. K temu vspehu je največ pripomogel tamburaški zbor hrv. društva »S 1 a v u 1 j«, ki je s svojim izvrstnim in neutrudljivim sviranjem pridobival si burno pohvalo. Pa tudi domači pevski zbor pod vodstvom g. V. J a g o d i č - a ni zaostal za tamburaši. Pri vsakokratnem nastopu bilo je ploskanja brez kr>nca in kraja. Poeebno pesem »Slovenac i Hrvat« navduševala je poslušalce tako, da se je morala večkrat ponoviti. Častita se Vam, g. pevo-vodja J a g o d i č k Vašemu sijajnemu vspehu! L i tako naprej! Kar se tiče srečo-lova in šaljive pošte, se mora omeniti, da se živahnost in veselo gbanie občinstva ne more popisati. Mars komu, naj bo star ali mlad, bo t3 nedelja ostala v prijetnem spominu. Želimo še več takih veselic! — Hrošči, bila mnogo je letos hrosčev. Zvečer v nekaterih krajih kar vse brenči. Ali bi ne kazalo, da bi se tudi letos hrošči zistematično uničevali, da bi se k temu nagovarjali tudi šolski otroci in da bi se dajale nagrade, kakor so je že včasih delalo? — Ogenj. V Stepanji vasi je včeraj ob pol 6. uri popoludne nastal ogenj. Zgorela sta kozolca mesarjev in posestnikov Štefana Mojškerca in Josipa Anžiča. Škoda znaša pri prvem 200 kron, pri drugem pa 2000 kron. Zavarovan je bil le Mojškerc. Goreti je začelo v Moiškerčevem kozolcu in se sumi, da je zažgal njegov petletni sin. Ogenj so pogasili gasilci iz Stepanje vasi, Bizovika in Fužin. — Poskušen samomor. Včeraj zvečer se je pri postaj v Višnji gori knjigo-veški pomočnik N. Žagar viegel na železniški tir pred vlak. Strojevodja je to opazil in vlak takoj vstavi). Žagarja, ki je bil precej vinjen, so prijeli in zaprli. — Elektr. zobna želesnica na Sv. Višarje. L. Ratzmann v Celovcu je dobil dovoljenje za preddela za električno zobno železnico od postaje Žabnice do Sv. Višarij. — Želesnica Ljubljana - Vrhnika je imela v minulem letu 44 978 K dohodkov in 65.748 K stroškov. — Šolska vest. Radi pomanjkanja prosilcev se je moral na šoli Bransko Kal uvesti ekskurendo pouk. — Zrelostne iskušnje na gimnaziji v Kranju se prično: pismene 8 junija, ustne pa 24. julija. Ljubljanske norice. Slavnostni vsčer priredi katoliško društvo za delavke v spomin godu svojega predsednika, prelata in častnega kanonika veleč. g. J. Rozmana v nedeljo dne 17. maja t. 1. v dvorani »Katoliškega doma«. Vspored: 1. Nagovor pod predsednika. 2. P. A. Hribar: Za god. Poje društven zbor. 3 Voščilo. 4. F. Ferjančič: Plevioe, poje društven zbor. 5. Vilhar - F. 3?erjančič: Planinarica, društven zbor. 6. Dr. Jos. Debevec: Junaške Blejke. Izvirna narodna igra s petjem v Bedmih slikah Prva slika: Prvi sum Blejke postanejo pozorne. Druga slika : Franc )ski razglas. Ble|ke sklenejo odpor. Tretja slika : Izdajavec. Namen, oropati cerkev na ( toku, gotova stvar. Četrta slika: Blejke pripravliene na boj za Marijo. Peta slika: Bi ena nevarnost. Zadnji čoln se odstrani. Sjsta silita : V cerkvici Matere Božje na otoku 5>«dma slika: Boi in rešitev. — Godi s« na Bledu leta 1813 proti koncu francoske vlade na Kranjskem. — Začetek ob tj. uri zvečer. — Opomba: Vstop je dovoljen le povabljencem 1 Odbor. — I fir r a se ponovi v nedeljo teden dne 2 4. m a i a proti vstopnini. Izvanredni občni zbor obeh pevskih zborov .Glasbene Matice". Ob izvanredno veliki udeležbi od strani obeh zborov vr£jI se je včeraj zvečer v dvorani »Glasbene Matice« izvanredni občni zbor ženskega in moškega pevskega zbora. Predsedoval je načelnik moškega pevskega zbora g. prof. Stritof, ki je pozdravil navzoče člane, in posebno še predsednika glavnega odbora »G. M.« gosp. nadsvetnika Svetka, ki se je tudi udeležil zborovanja. Na to dobi besedo g. nadsvetnik Svetek, zahvaljujoč se za trud in požrtvovalnost vseh, prebere priznalno pismo glavnega odbora, ter naznani, da ie votiral glavni odbor pevski blagajni 1000 K Na predlog g. Paternostra dene se ta svota v pevski fond za slučaj prireditev koncertov po drugih mest:h c>zir. za druge slučaje. II točka dnevnega reda je bilo slikanie obeh zborov. Ker je to želja p. Hartmanna in bi bila slika namenjena njemu v spomin, je bil predlog z veliko večino vsprejet. Skle nilo se je dalje poleteti v Podbrezje. Sklenilo se je pristopiti k pevski »Zvezi«, ki se ravnokar snuje, in katerej je pristop priglasilo že precej lepo število članic. Pri »slučajnostih, izrekla se je zahvala predsednici ženskega zbora gospej dr. Ferjan-čič evi, predsedniku moškega zbora g. prtf. Štritofu, blagajniku g. P. Lozarju, tajniku g. J. Krsniku in odbornikoma g Siču in Petrovčiču. Zajedno pa se je sklenila zahvala gospici Dolenčevi kot tajnici ženskega zbora, katera se je sedaj preselila v Skcfjo Loko. Občni zbor ljubljanskega gasilnega dru Štva vrši se dne 17. maja 1903 1. ob 9. uri dopoludne v veliki dvorani »Mestnega doma«. Izgubljeno. Na poti po Franca Jožefa cesti iu po Lattermanovem drevoredu do Svicarije je izgubila včeraj med 12. in 1. uro popoldne neka gospa dolgo zlato verižico z zlatim naočnikom. Ubegli vol. Vol, ki je bil predvčerajšnjim ušel na južnem kolodvoru je bil včeraj popoldne prijet na bkofeljci. Preplaval je tri vode. Gradasico. Lubljanico in Isco. Društvene godbe izredni občni zbor se vrši v soboto, 16 t. m., oh 8. uri zvečer v prostorih hotela Štrukelj. Člani, pridite mnogoštevilno na važno zborovanje ! Mrtvo našli. Danes dopoludne našli so v Salendrovih ulicah št. 8 sedeminšestdeset let staro Ivano Švic v sobi mrtvo. B.la je bolehna in je umrla, ne da bi bil kdo zato v hiši vedel. Stanovala je sama. Zdravnik je konstatiral, da je pred kakimi tremi dnevi umrla. Ker jo zadnje dni le niso videli v hiši in je bilo njeno stanovanje vedno zaprto, so ljudje domnevali, da leži mrtva v sobi, in tako je tudi bilo. Truplo so prenesli v mrtvašnico k sv. Krištofu. Nevarna grožnja. Ivan PleSko, podomače Ju ješ. dninar v LuHovici, občina Log je dne 3 t. m. grozil posestniku Antonu Gre-gorinu v Lukovici, da mu bode hišo zažgal. Vsled te grožnje so orožniki Pleškota, ki je bil že zaradi tatvin in postopanja večkrat kaznovan, zasledovali, a ta jim je pobegnil v Ljubljano, kjer ga je včeraj policija prijela in izročila sodniji. Jed in pijača zastonj. V gostilno Marije Lakše na Žtbjaku je prišel včeraj popoludne drvar I. M. in pil in jedel. Ko pa je bilo treba plačati, se je izmuznil iz goBtilne in jo hotel popihati, pa se mu ni posrečilo. Plačati pa le ni mogel, ker ni imel niti vinarja pri sebi. V skladišču na južnem kolodvoru se je delavec Franc Žabnikar, stanujoč v Kolodvorskih ulicah št. 28 pri prenašanju nekega zaboja nabodel z levo roko na neki žebelj in se poškodoval. V London vabi tekoči teden mejnarodna panorama. Reči smemo, da ni nikomur žal, kdor se odzove vabilu, ker takih krasot in v tako izborno pogojenih slikah ni izlepa kje videti. Notranjost in vnanjščina največjih londonskih palač ter prizori iz večjih mestnih delov izpolnjujejo to serijo. — V nedeljo ie pnčstek potovanja po I n d i m od obal Ganga v Ferozabad do New Francoska vojna mornarica ae ne poda pred Solun, temveč v Milo. Tudi ruska srede zemska mornarica se ne poda pred Solun in bo krožila v vshod-nih vodah, da bo pripravljena za vsak slučaj. J) Veliki boji v Bitolji (M o-n a s t i r u ). Bolgari so v Bitolji 6. t. m. pognali v zrak smodnišnico, in na to se je v ulicah razvil krvav boj med turšio vojsko in med bolgarskim prebivalstvom. Bolgari so najprej ustrelili 5 Turkov, med njimi enega turškega duhovnika. Zdaj je pa začelo vojaštvo, ne vprašujoč, kdo je kriv, streljati na vse krščansko prebivalstvo brez razlike. P o-s t r e 1 i 1 i so več sto kristjanov, med njimi Bolgare, Srbe, Grke in C i n c a r j e Uradno so poročali v Carigrad, da so umorili le 11 ljudi in 9 ranili, ali taka uradna turška poročila nimajo nobene verodostojnosti. Saj se je tudi o solunskih atentatih povedalo uradno, da je umorjenih le 24 oseb, a ves Solun je vedel, d a jihjebiloveč stotin. Resnično je pa uradno poročilo, da je zdaj v Bitolji — vse mirno. Seveda, mrliči so mirni. DVečjabitkaseje vršila v oko lici S e r e z a v vzhodni Makedoniji. B jI garska četa, katero je vodil Jurij D e 1 č e v, je štela 70 mož. Turki so izgubili 5 mrtvih in 8 ranjenih Bolgarov je mrtvih 12; med njimi je padel tudi voditelj Delčev, pri katerem so baje Turki našli ves načrt makedonske revolucije. Če je to res, potem bo Turki izvedeli tudi za skrivališče vstašev. i Ubiti vodja Delčev je bil eden najb( lj popularnih mož v Makedoniji. Bil je pošten mož, ognjevit domoliub, ki je neutrudno delal za oavobojenje. Kakor je živel, je tudi umrl. Branil se je obupno do zadnjega diha. Njegovo truplo so agno-scirali. i Bolgarsko gimnazijo v Serezu je vlada zaprla, ker je našla v njej skrito orožje. J VSkoplju je mir, ker so zaprli čez sto Bolgarov. Vest, da bi bili v Skoplju našli dinamit, Hilmi-paša dement ra. ]) Cela 8. redifaka divizija se premesti iz Kenije na sever v Novipazar, da tam potlači vstajo. Velik oddelek turškega vojaštva se pošlje v Peč. ]) Bolgare izganjajo iz Čari g r a d a. Sultanov irade ukazuje, da mora policija izgnati vse Bolgare iz kneževine, ki prihajajo v Carigrad za krajšo dobo. V s i makedonski B o 1 e a r i morajo takoj zapustiti Carigrad in se vrniti v Makedonijo. To je sultan ukaza), kor ee boji, da se ne prično atentati tudi v Carigradu. J) Boj med Bolgari in Turki je bil istega dne, kot v Bitoliii tudi v vasi Džibarcu bitolijskega vilajeta. Tam so kmetje pristopili na Btran revolucijskega odbora. Ubiti 3 Bolgari, 2 ranjena. D Napadla je odborova četa arnavt-sko vas na Kosovem. Arnavti so napad od bili. Na vsaki strani sta padla dva. D Udrli v škofijsko cerkev. Uradi so dognali, da se v škofijski cerkvi gostivarski skrivajo člani bolgarskega odbora. Preiskali so cerkev in našli štiri od bornike. Odgnali so jih v zapor. i Avstrijska brodovje odide izSoluna. Uradno ee poroča, da je dobilo avstro ogrsko brodovje pred bo-lunom povelje, naj odpluje iz s dunske luke. Ondi ostane le vojna indija „Wien". Solun, 14. maja. (C. B.) AvBtro-ognki vojni ladiji »Habsburg* in „Magnet" sta včeraj odpluli v V o 1 o , vojna ladija »Budapest" pa v S y r o. Razne stvari. Najnovejše od rasnih strani Jan Kubelik, slavni češki goslar, je prosil za ogrsko državljanstvo, ker je njegova mati grofica Lzaki is Debrecina. — Stavke. V Budimpešti stavka od 1500 pekovskih pomočnikov 950. V Veliki Kaniži in Szegedinu stavkajo vsi pekovski pomočniki. V Požunu stavkajo skoro vsi stavb nski delavci. Stavkujoči v Santiago de Cbile so mnogo poslopij zažgali. 20 oseb je zgorelo, 200 oseb je ranjenih. Proti atavkujočim je vlada poslala 3000 vojakov. — Grof tat. V Altoni je bil obsojen grof Kalkreuth z Dunaja na šeBt tednov ječe, ker je nekemu brivcu ukradel potno torbo. — Prosto-voljno je umrla lakote v Petrogradu grofica Potocky, soproga večkratnega milijonarja in posestnika 100 gradov. Zalostila se je vsled neozdravljive bolezni svojega moža in petnajst dni ni nič zavžila. — Prva obsodba v zadevi »runa« na češko hranilnico. Sodišče v Pragi je obsodilo kontorista Pokornega na šestmesečno ječo, ker je izdajal vznemirljive okrožnioe s ponarejenim podpisom namestništvenega predsednika in pečatom. Milijon pozabila O priliki dohoda angleškega kralja v Pariz prišla je tje tudi neka bogata Angležinja Mathauš gledat svečanosti. Seboj je imela v malem kovčeku milijon frankov in ček na 30.000 frankov. Vse to je pozabila v vozu nekega izvoščka. Ko je prišla v hotel, opazila je svojo ne srečo in hitro je letela k policiji. Mej tem je pošteni izvošček že izgubljeni kovček oddal pri portirju hotela. Angležinja se je tega Beve iskreno razveselila, pohvalila izvoščka za njegovo poštenost, a nagrade mu je dala samo — 100 frankov. Dvestoletnica Petrograda. O slav-nostih v proslavo dvestoletnice Petrograda, ki se vrše 29., 30. in 31. t. m. se poroča, da se ljudske veselice ne bodo vršile, ker se vlada boji nemirov. Razstava perutnine bo v Sofiji na Bolgarskem od 25 do 28. maja. Isselilo se je v Ameriko iz Avstrije letos v mesecu aprilu 92 774, v prvih štirih mesecih letos pa skupaj 210.661 oseb. KartuEijanci v Slavoniji. Kakor poroča neki list, nameravajo se s Francoskega isgnani kartuzijanci naseliti pri Požegi v Slavoniji. Kupili so baje že posestvo Pla-ternica. Srbska kraljica Draga pride mej 20 in 25. junijem v Francove vare, kjer ostane tri tedne. Stavke pekovskih pomočnikov. V Bud mpešti skoro gotovo izbruhne pekovska stavka dne 12. maja. Istočasno prično tudi stavkati vsi pekovski pomočniki v 24 drugih ogrskih mestih. Oblasti so se obrnile do vojaškega poveljništva, naj da na razpolago za ta Blučaj vojaške peke. Parlamentarna sraga. Naš državni zbor dobi uniformirano parlamentarno stražo. Določeno je, da bo nastavljenih zato 12 mož, bi lahko skupno dobili na leto 24.000 kron Umrla je na Zaloški cesti, št 3, danes ob pol 7 uri zjutraj v starosti 24 let gospa Ana Seunig roj. Pribil. Pogreb je jutri, v petek ob pol 6. uri pop. Pokojnica je bila članica »Krščanske ženske zveze« ; zato se tem potom ul|udno vabijo članice »zveze«, da se kar mogoče udeleže njenega pogreba. Telefonska in brzojavna poročila. Selce pri Škofji Loki, 14. maja. Volitve župana in občinskega starešinstva se danes liberalna stranka v četrtič ni vdeležila, vsled česar se volitev ni vršila. Jesenice, 14. maja. V nekem jarku na Rošci so našli od gladu umrlega 22 let starega Antona Cigale z Notranjskega. Podal se je iz Rožne doline od dela proti Hrušici, da gre na nabor v Idrijo, a je na poti omagal. ' Dunaj, 14. maja. Poljski listi poročajo. da bo vitez Javorski v kratkem odložil načelstvo poljskega kluba, nakar postane načelnik poslanec grof Dziedu-szycki. Dunaj, 14. maja. Radi nemirov na tehniki je bilo 5 dijakov relegiranih, eden za vedno. Dunaj, 14. maja. Na mesto v pokoj stopivšega sekcijskega svetnika v železniškem ministerstvu, Picblerja, pride svetnik Stanv. Trst, 14. maja. Višji svetnik deželne sodnije Mat. Ter novec je imenovan dvornim svetnikom pri najvišjem kasacijskem dvoru na Dunaju. Zagreb, 14. maja. Včeraj je 16. pešpolk bil pozvan nenadoma v Pakrac. Vsa Hrvatska in Slavonija je v uporu in najmanjši dogodek lahko provzroči eksplozijo. Rim, 14. maja. Mej tem, ko je druga divizija laške eskadre usidrana pred Solunom, je druga divizija odplula proti Kreti. V par dneh odplujejo še tri vojne ladije v orijent in bo tako vse laško vojno brodovje koncentrirano v orijentu. Iz tega se razvidi, da hoče Italija igrati glavno ulogo pri dogodkih na Balkanu. Skader, 14. maja. Dva sodnika, katera je sultan semkaj poslal, so Albanci umorili. Sultan je vedel, kaj ta dva sodnika čaka, in je zato poslal tja za sodnika enega Armenca in enega Zida. V Draču so Albanci prerezali vse brzojavne žice. Solun, 14. maja. Turška vlada je izdala oklic, v katerem vsem kristija-janom. pri katerih dobi orožje, grozi s smrtjo. Carigrad, 14. maja. Boji mej turškimi četami in bolgarskimi vstaši so vedno silovitejši in v turških krogih se smatra, da je to že pravi, če tudi ne oflcielni boj Bolgarije s Turčijo. Število vstaških čet se množi z iz Bolgarije do-šlimi Bolgari, ki dohajajo oboroženi. Te čete vodijo bolgarski častniki. Dočim so prej te čete brojile okolu 500 mož, sedaj broje posamezne čete 200 do 4000 mož. Glavno zalogo in središče imajo te čete v Kiistendilu. Berolin, 14. maja. Dva zdravnika sta v zdravniškem društvu poročala o novem sredstvu proti jetiki, ki obstoji v tem. da se diha eukalipte. Poročala sta o ugodnih vspehih. Darovi. Za spominnko ploščo P. P. Ladislavu in F l o r e n t i n u H r o -v a t u so dosedaj darovali čč. gosp.: Ivan btrukelj, iupnik v Zgornjem Tuhinm 10 K, Ivan Lavrenčič, dekan v Kamniku 20 kron, Anton Mezug, župnik v .-s^italiču 11 kron, Srečko MalenAek, nadučite j v Zgor. Tuhinju 5 K, Jernej Hribar, župan v Zgor. Tuhinju 10 K, Juri) Konig, župnik na Vin ci 10 K, Anton Jamnik, župnik v Soriei 4 K, Jane« Rožman, kaplan na Hajdinu 5 kron, Jinez Krajto, lastnik tiskarne v Novem Mestu 20 K, Krispin Bonetti, rasebnik v Železnikih 4 K, Josip Livičnik. nadučitelj v Železnikih 2 K, Franc Zore. šoUki voditelj v Šmartnem pri Kamniku 5 K. Kakor upamo, se bode pač našlo še toliko čestilcev zaslužnih pokoinikov, da jima bode mcgoče poetiviti skromen spomenik. V Z g. T u h i n j u , dne 12. maja 1903 Odbor za spominsko ploščo. ITmrli no: V bolnišnici: 6. maja. Leopold Homovc, kamnosekov sin. 16 mes. Bronchitis. — Anton Ferkad, dninar, 65 let, Com-bustio 7. majp, Valentin Železnik, premogar, 38 let, Status epilepticus 8. maja. Ivan Bergant, delaTiev sin, 1 leto, Com-bustio, Paral vsis eordis Meteorologično poročilo. ViSina nad morjem 306.2 m, srednji iračni tlak V46'0 mm I Cafl opa-lov&nja Stanje | Tempe- baro- . ratnra i „ metra. po Vetrorl. t mm. t Ceisiju 13 9. »ved. 1 732-1 | 13-0" i si. jzah.) i pol, obl .,17. zjutr. 2. popol. 7»'cU I 739-3 I 9» 12-9 si. svzh. si. sever dež oblačno 19 2 Srednja včerajšnja temperatura 14'9', normale 13-8*. Dunajska borza dne 14. maja. Skupni državni dolg v notah.....1C0 65 Skupni državni dolg v srebru.....100-45 Avstrijska zlata reuta 4% .....121-25 Avstrijska kronska renta 4%.....101*10 Avstrijska inv. renta 3', % .....63 40 Ogrska zlata renta 4%.......12125 Ogrska kronska renta 4%......99'55 Ogrska inv. renta 31,*.......92 15 Avstroogrske bančne delnice.....1663 Kreditne delnice..........672-—1 London vista......................239 70 Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v J17-121;, 20 mark ............23-41 20 frankov..........19 06 Italijanski bankovci...... . 95-32'/, C. kr cekini...........11 30 Zime cene dne 13. maja 1903. (Termin.) Na budimpestanski borzi: Pšenica ia maj......K 7 58 » » oktober.....» 7 40 RJ za oktober.......» C 49 Oves za maj..........5 86 Oves za oktober......» 5 52 Koruza za maj........«'43 Koruza za julij......• » 6-44 (Efektiv). Dunajski trg Pšeniea banaška....... Rž južne železnice..... Rž........... Ječmen , > ...... „ ob Tisi....... Koruza ogrska....... Cinkvant......... Oves srednji........ Fižol......... Rogaški Styria-vrelec do 7-59 7-41 6 50 5-87 5-63 6-44 6-45 V-70 do 8-35 7-U5 a » V 20 6-40 7 25 6 70 » 7-50 6 70 6-85 7 25 7.70 6 25 6-45 6-75 » 376 Jfi zdravilna voda zoper uljesa v želodcu in krče, zoper Brightovo vnetje obisti, zdravnlšk0 katare v sapniku, priporočeno! v želodcu in črevah. izvrstni kislinasto diatheso, 574 zdravilni sladkorno usc. bolezen, uspehi'. teles, zaprtje, bolezni v jetrih. Cil lmnti) hflW£> v kositarnih škatljicah za /IMilC l/O razprodajalce in lastno uporabo se dobd pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice 524 5 12—10 Vnanja naročila proti povzetju. Proda se ee? 3-1 iz proste roke dobro obiskana gostilna v Skoiji Loki na velikem trgu s prenočiščem za tujce ter z vsemi spadajočimi predmeti: hlevom za konje in velikim dvoriščem. Tudi se oddajo zemljišča in travniki v najem na petletno dobo. Več se izve pri goBpej Antoniji Jamar v Skofji Loki. 671 1-1 Neutolažljivim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrla po dolgotrajnem bolebaoju iskreno ljubljena hči oziroma sestra in svakinja, gospa ANA SEUNIG roj. Pflbil danes v četrtek, dne 14. t m., ob polu 7 uri zjutraj, previdena s sv. zakramenti za umirajoče v starosti 24 let. Pogreb pojde v petek, dnč 15. t. m. ob polu 6 uri popoldne iz hiSe žalosti, Zaloška cesla St. 3 na pokopališče k sv. Krištofu, kjer bode truplo Depozabljene rajnice priloženo v rodbinsko rakev. Svete maSe zaduSnice brale se bodo v župni cerkvi pri svetem Petru in pri čč. oo. Frančiškanih v Ljubljani. V Ljubljani, dne 14. maja 1903. Ivana Pribil, mati. — Ivan Pilbll, brat. — Ljudmila Oreikovld roj. Pribil, Marija Hleng roj. Pflbil, sestri. Vabilo na izredni občni zbor prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano, regintrov. zadruge z omejeno zavezo, kit9ri se bo vršil due 1. junija 1903 ob 4. uri pop. v zadružni pisarni v Sent Vidu. Dnevni red: 1. Volitev načelstva in nadzorstva. 2. Raznoterosti. C62 i-i Načelstvo. Iščem ki ima veselje (lo trgovine. Sprejme se takoj. 665 3-1 Kje, pove uoravništvo .b^ovpnoa". Utipim za ^ucjc zbirke star zlat denar in stare kolajne (medajle). Nadporočnik Novak, vojaška bolnica v L|ubl)ani. 663 3-1 Dvoje lepih stanovanj je oddati 669 3-2 ?a termin avgusta meseca, eventuelno eno že 1. junija na Dunajski cesti št. 60, kjer se daio p< jasrila in odgovori na vprašanja. i td. Preden drugej olja kupite, poskusite prej s po vsem svetu znano znamko : 4 The Russian-American Oil-Company U To društvo pošilja : olja za parne cilindre ob prekurjenem paru kakor tudi olja za stroje in olja za vrefena. Naša olja so izredno niske cene. 1 \ ceneja kakor vsak drug fabrikat, ter pripoznana najboljša sedanjega /asa. Iz vsa Evrope so na razpolago pohvalna pisma prve vrste. 315 12-10 Zastopnik v Ljubljani: Mihael Kastner. "VKv aha ^ilK1? aha ^SU.K, -^tptK JSSiU^ Tffvs -Obli, ssuč. -iJSVrf; ......................................... ..................................................................mu.......................... 398 8 Zarezane strešnike vštricne (Strangfalzziegel) in francoske (gepresste Falzziegel) zidarsko opeko cement, roman in portland £&£& glinaste peči in štedilnike plošče za tlak, Gmotne in cementne kot vse drugo stavbinsko blago **** ponudijo po najnižjih cenah v poljubnih množinah F. P.Vidic & Comp., Ljubljana. .............................................................................................................................................................. ^ ^ /p /p /p /p t T T T T T1 KAROL DOSTAL ^ tapetnik naznanja vljudno svojim p. n. cenjenim naročnikom, da se je s sv. Petra ceste itev 31 preselil na sv. Petra cesto št. 5 (hotel pri ,.Avstrijskem cesarju") t'ar se priporoča še nadalje, zatrjujoč, da se bo tudi za naprej potrudil povsem ustreči vsem zahtevam p. p. naročnikov. Velespoštovanjem Karol Dostal, 664 4-1 Upetnik. U -O 2. 2. < n <6 c- m p-- p =J 3 tU O H3 tr- o> i r r- 2 tO" OO ° 3 - s ? ® S 5. g g. 1 O« ' % ° B ° ° o. 0 ? ? 3 vr 03 O s 1 00 cn r~> sr ct> m CD C/3 n CD C/) n> - J. Pserhofer-jeve odvajalne krogijke so prave le one h rudečim napisom „J. Pserhofer" na pokrovu vsake škatle. Že mnogo let priporočajo zdravniki te kroglice kot zanesljivo, milo odvajajoče sredstvo. Te kroglice delujejo tako rahlo, brez vsacih bolečin, dd jih brez pomisleka smejo tudi otroci rabiti. £85 6—3 J. Pserhoferjeve odvajalne kroglice, med ljudstvom znane tudi pod imeoom Pser-hoferjevl svalkl, se že nad 100 let izdelujejo prave edino le v •T. I^serlioferjevi lekarni na Dunaju, I. Singerstrasse 15 == Zvitek s 6 škatlicami stane K 210. ===== Manj ko jeden zavitek se ne pošilja, ^na Ako s» pošlje denar naprej, stane s poštnino vred : 1. zvitek kroglic .... K 2.60 4. zvitki kroglic . . . 2. zvitka „ . . . . „ 4.70 5. zvitkov „ . . . 3. zvitki „ . . . . „ 6.80 10. „ . . . Drugi posebno priporočljivi leki so: J. Pserhofer-ja balzam za ozeblino, 8.90 10.50 18.50 2 lončka, naprej plačano, franko........K 2.15 J. Pserhofer-jova grenka želodčna tinktura, blldj'?° dehi>! S na želodec, 12 stekleničič, naprej plačano, franko „ 5 — J. Pse liofer-ja balzam za rane, }2 »tekienieic, naprej plačano, 3.40 lidajaielj in odgovorili urednik: Dr. Ignacij Žitnik. Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani.