Abecednik za slovenske Ijudske šoie. Sestavila Razinger in Žumer, založil pl. Kleinmajr in F. Bamberg v Ljubljani. Cena 20 kr. Slavno naiično ministerstvo je z odlokom 7. nov. t. 1. potrdilo nAbecednik" za rabo na sloven&kih ljudskih šolah, isto tako tudi slovensko-nemški nAbec*ednik". Prilično je torej, da danes nekoliko spregovorimo o nAbecedniku" za slov. šole, da razpravljamo njega sestavo in namen, katerega sta pisatelja pred očmi imela. ,,Abecednik" obseza vso tvarioo, katera se mora po učnem redu v prvem šolskem letu učiti in vendar ima knjiga le 80 strani. Priredjena je knjiga po pisalno-bralni metodi, katera je najbolj razširjena. Tvarlna je razdeljena a) v prvotne vaje in b) nazorni nauk s primernimi berili. Prvi del pervotnib vaj obseza pouk v malih pisnih in tisnih črkah. Ker pedagogične skušnje uče, da je najbolje, ako se poučevauje prične sarao s pisnimi črkami in še le nekoliko pozneje prestopi k tisniin črkam, so v tem oddelku pisne in tisne vaje ločene, tako, da je leva stran pisana a desna stran tiskana, pri tem pa vendar obsezate obe strani iste vaje. Vse pisane črke so med potezami, kar se pri prvotnem pouku ne sme opuščati. Tudi velikost pisnih in tisnih črk popoluoma zadostuje. Kar se tiče metode pisave, vzeta je iz predpisov »Kurandovih" iz zaloge šolskih knjig. Oblike teh črk se ujemajo z malimi izjeuiami z oblikami, katere so v prvi izdaji tega nAbecednika", samo da na črkah posamezni deli niso tako vidni. Oblika pismen je toraj nekoliko drugačna, a nietoda je ravno tista, ki se je že tudi v nTovarišu" 1. 14. t. 1. kot priloga obravnavala. Prejšni nAbecednik" imel je za prve vaje vse samoglasnike. Ker so pa na", „-", „0" za prve pisne vaje težji, kakor ,,n" in nm", je uvrstitev, kakoršna ae tu nabaja, popolnoma opravičena; splob se v nobenej začetnici več ne nahajajo vsi samoglasniki pred soglasniki. Kar smo v starem ,,Abecedniku" pogrešali, je vezaj (-) med zlogi posameznih besedi. Učenci še niso zmožni, sami na pogled spoznati, kateri so zlogi ene besede in jih pravilno v besede združevati. Do 22. strani seznanijo se učenci z vsemi malimi črkami. Zlogi v teh vajah imajo vsi razun samoglasnika le en soglasnik, bodi si kot začetnico ali končnico. To je hvalevredno, ker se na ta način otroci v prvotnih vajah tako utrdijo, da potem brez truda v zlog še en soglasnik kot končnico sprejme. Ta končnica je prav na naravni način izpeljana v vajah na 22. in 23. strani; n. pr. le-vi, lev i. t. d. Miklošičeva nZačetnica" pa ima uže pri prvih vajah tudi po dva soglasnika v zlogu, kar poučevanje v branji jako zavira. Dalje so na 24., 25. in 26. strani vaje se zlogi, kateri se začenjajo z dvema ali več soglasniki. Te vaje zadostujejo, akoravno so mnogo okrajšane glede starega ,,Abecednika". Drugi del prvotnih vaj obseza velike pisne in tisne črke. Pri včlikih črkah izpuščen je vezaj med zlogi in so le še zlogi posameznih besedi razstavljeni. Dobro je, da ima vsaka črka svojo pisno in tisno vajo, kar smo v starem ,,Abecedniku" jako pogrešali, ker so obsezale velike črke le 4 strani. Ne, da trdimo, kakor da bi učenci ne mogli teh bralnih vaj prebaviti, le v pisavi zamenjujejo oblike pismen, ako se jih preveč na enkrat predoči; tu obsezajo 15 strani. Po tolikih vajah nasleduje še nekoliko vaj v branji (str. 42., 43.), kjer niso besede več v zloge deljene. Stavki teh vaj so prav kratki. V prvi vaji se dopoveduje, kaj so osebe ali reči; v drugi, kakošne so in v tretji, kaj delajo osebe, živali in reči. Te vaje vežejo prvi oddelek z drugim — nazornim naukom. Nazorni nauk deljen je v 17 nazornih vaj. Zaznamovane so z velikimi črkami mesto števil, češ, da otroci še ne poznajo toliko števil. Splošno o teh vajah le to omenimo, da reči, katere se obravnavajo, niso le naštete, kakor v prejšnem ^Abecedniku", ampak so tako v stavke vpletene, da nazorna vaja ves obravnavani predmet kot celoto otroku pred oči postavi; n. pr.: »Šola", nČlovek", BJed in pijača", ,,Obleka", nStanovanjea i. t. d. Obravnalne stvari pa so debelo tiskane, tako, da jih učeuec lehko hitro iz vaje poišče in našteje. Druge nazorne vaje pa imajo osebe ali reči, o katerih se govori prav umno in otroškemu umu primerno upletene v povesti, kakor nDružina in človeška doba", nNedelja", nMesto", MVrt". Vseh 17 nazornih vaj je enako in prav veliko tiskanih. Pri vsaki vaji so še primerna berila v vezanem in ne vezanem slogu uvrstena. Tudi se ni pozabilo na dvogovor in po vsem nazornem 24* nauku raztresene so mične in lehko umevnc uganjkc. Da se otročje oko navadi različnih tisnih črk, je vsako berilo z drugačninii črkami tiskano, česa v starem BAbecedniku" in v BZačetnici" pogrešamo. Cesarska pesem, katere naj v nobenem berilu ne manjka, in kratko vošilo končate BAbecednik". Šolske knjige morajo biti vravnane po učnih črtežih. Učitelji so zahtevali in zabtevali novih učnih knjig. — Slovenski nAbecednik" iz c. k. zaloge šolskih bukev je potekel in iz Dunaja so nain poslali jeseni 1.1878 BZačetnico in I. berilo". Učitelji po Kranjskem niso bili nič kaj zadovoljni s to knjigo. — Razvrstitev je izvrstna, zadržaj knjige sploh ustreza, a mislimo le na format knjige in na nje ceuo; 30 kr. za prvo knjigo, ki jo otrok v roke dobiva, to je vendar malo preveč. — Dve ali še tri leta naj bi se otrok iz ene in iste knjige učil brati, pisati, pa še nekaj slovnice, no to je vendar otroku predolgočasno. Prvo knjigo navadno raztrgajo otroci, preden brati znajo, pozneje uže nekaj bolj knjigo varujejo. Prejšni slovenski BAbecednik" je bil nekaj preobširen po nekaterih vajah, in sploh ni bil uravnan po novih učnih črtežih. Iz teh in takih uzrokov sta se pisatelja lotila dela, in spravila na dan res kaj izvrstnega in vrednega priporočila. Naj bi se učitelji le zamislili v ta BAbecednik", ker tukaj ni besede, ki bi ne bila premišljena in preudarjena. Tudi unanja oblika kDJigo priporoča, papir je trden, vezanje dobro, cena 20 kr. ni prenapeta. Vrhu tega daje založnik g. Bamberg v Ljubljani na 10 iztisov 1 za revne otroke. Učitelji, lahko se sami prepričate, da je stvar taka! Prihodnje leto o slovensko-nemškein BAbecedniku" kaj! Bog!