Št. 67. V Gorici, v soboto duo 22. avgusta 1903. Letnik V. Izhaja vsi Io 1*4'k in soImMo oil 11. mi |ircil|Mi|(liic /.ii nn'^lo I.<• 11* Ako p.'iili1 na l;i dm v;i pra/nik i/.iile 11.-m [irej ol> (> /vi'i'iit. St:nn* po post I |ir<'jcrii;ui ;ili v (inrici n;i dorn posllj.'lli <•( 'I () let no H \ , [miIIi'Imd j K in «Vlrlli'lno ~L K. I'rodaja m1 v (ionci v I" kikurnaii Scliwar/. v Šulskili iilicah. ,1 »¦ I 1»' r s i I /. v Niinskili ulicaii in I.'1 ban n;i \Ciiliji-viMii lckališčti p<> K vjii. It! In 111 /4 (VimVhio I/riunjc) Irrdnislvü in upravnifttvo ae iialiHjata v <.\ a mil hi Imkirnu, ulicit Wtturiin h *t. 9 l)opis»; jt- ii'ialoviti na urfilinätvo, t)ii\w in naročniiio pa na upravtnätvo »(jonct'f. ()>"lasi sf računijo po pHit- vrstah in si err ako st* tiskajo 1-krat po \'L vin, 2-krat po 10 vm., 3-krat po 8 vin. Ako st' večkrat tiskajo, ra zadriizuikov, nad <<(' za- diu/nikov pa je bilo na njein pnivilno za- stopanili po pooblastilili. Otvoril je obrni /tun predsednik „Krojaške zadrn^e", 14. Ivan l).ij" Konstatiral je, da je bil obäii zbtir pravibio skliran ter da je z ozirom na zadoštno šlcvilo navzočili zadružnikov ter po poobhistilili zastopanih deležev tudi skk'pc'en. Potem je predpoludne jo na- znanil /.eloziiiški strojevoilja, Vračko, tržaški policiji, da jo naSol. priSedAi iz Ljubljane z vlakorn, svojo 2S-let.no žono Marijo n>i stanovanju, nahajajočem se v Rojanu blizu župnišča, mrtvo. Bila je namrec ustreljena, kajti poleg njenega trupla na lieh ležal je tudi revolver. Re- volver je pa lastnina poročniktt Hellor-ja, pri 97. pešpolku, stanujočega v isti hiši. Začetku je padol toraj sum na poročuika Hellerja, ki so je pa koj izpričal na način, ki je od njet»a odvrnil vsak nuin, tor so lo eudif, kako je pn'sel njegov revolver v Vračkovo sobo. Kornisija, ki je zaslišala mno^'O prič na lieu mesta, je izvedela od njih. da so slisale strel še potem, ko je bil Vracko /.e donm. Vra^'ko ne taji, da ni tudi on ustrelil iz revolverja, pravi pa, da je storil to zaradi te^a, da so pre- prira. ali jo rovolvor še nabasan. Price ne izkljiK'Ujejo, da no bi bila padla dva strela, ter da ne bi jednega preslišale. PrivH'^ne so namreč streljanju zaradi tega, Ker stanujo v isti hiši več častnikov, ki se na bližnjern polju skoro vsaki dan vadijo v streljanju, in je toraj prav lahko, da so jeden strel proslišale. Vračko, ki je kot udovec poročil sedanjo ženo, je imel s p~vo ženo tri otroke, izmed ka- terih živita dva pri materi, prejšnje žene, tretji pa v Mariboru. Vračko trdi, da sta se s svojo sedanjo ženo imela rada, in da ni bilo med njima nobenega navskrižja, in da je toraj infamno rnisliti. da bi jo bil on umoril. I'ri vsern tern pa, da Vračko tako trdi — so ga vendar-le zaprli. Novo poslopje zji redarstveno ravnateljstvo v Trstu. -- Redarstveni uradi so se žo preselili v novo poslopje v ulici Caserma. Na pročelju nima nova palača redarstvenega ravnateljstva nika- kega napisa, notri pa so vsi napisi tro- jezicni, torej tudi slovenski, mod tern ko so bili v dosedanjem poslopju redarstve- nega ravnateljstva vsi napisi izključno italijanski, in je na človeka delalo utis, kakor da je že v bližnjem italijanskem kraljestvu, ko je stopal po stopnjicah in hodnikih te hiše. Pespolk st. !>7. — Zadnje dni se je mudil domači pešpolk ät. 97. tudi v Kamniku, kjer si je pridobil koj simpatije prebivalstva. Jako ugaja Ijudem prijazno in ljube/njivo vedenje častništva in pa godba, ki svira pri vsaki priliki tudi slovanske kompozicije. V pondeljek je priredila godba koncert za pogorelce v Bovcu. Smrt na slavnosti. — Jožef Kordiš, doma iz Globokega na Gorenj- skem, je priäel kot bivši udeleženec okupacije Bosne in Hercegovine na slavnost 25 letnice v Ljubljano. V Lass- nikovi veži ga je zadela kap. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je umrl. I'ogreb je bil v pondeljek ob 2 uri popoludne. Po- greba se je udeležil slavnostni odbor, ki je svojemu tovarišu položil na krsto lep venec. — Hiula nevlhta na sv. Msarijih. —^ Na praznik v soboto je na sv. Viša- rijih razsajal grozovit vihar. Treskalo je, grmelo in deževalo, da je bilo groza. Po bližnjih gorab pasejevsula toča. Ljudij Jö bilo na gori nad 3000, ki so zaradi nevihte prenočili veOinoma v cerkvi. Nevihta. — V sredo so razsajale po dunajski okolici hude nevihte. Bili so It a nskl nalivi' ki so napravili mnogo Skode na polju, na cestah in na brzojavnih in teletonskih žicah. , JI_CeiIrt aladkorja. — Tovarnarji sladkorja so sklenili znižati s 1. sep- tembrom ceno vsakovrstnega sladkorja za 12 kron na kvintalu. Nove železuice. — Z Dunaja se poroča, da je zelezniäko ministerstvo že sklenilo trasiranje železnie Polzela-Kam- nik in Rečica-Gornjigrad. Izdelovanje splošnega načrta za železnico Kamnik- Polzela se je poverilo celjskemu inženerju Undauerju, gornjegrajska proga pa du- najskernu inženerju Hindlu. Začelo se boi.e trasirati že ta nieset:. Požar v Vasall. K požaru ? Va«5ah se poroča, da je pogorelo 42 hi5 H postranskimi poslopji. Tudi ljudska Sola jo pogorela. Hodbina nadučitelja g. Nagu se je z največjo silo resiln. Pogorelo ji je V8e. Na požti so zgorele vse poStne pošiljatve, razen nekaj denarja, katerega so rešili. Od strahu jo umrla babica Ma- rija Zupančič. Pri gaäenju je wed ognje- gascev omedlelo. Škode je četrt milijona kron. Zavarovanega je bilo jako malo. Tri osebe je ranilo padajoče tramovje. Ogenj se je pojavil v petek ob 10. uri dopoludne v neki hiäi nredi trga. Bivol je HHinrtil v ceaarskem zverinjaku v Schonbrunu nekega paz- nika. Bivola'je cesarju daroval ruaki car. (iasilHka sl.ivnost v Frapi. — (lasilska slavno.st, ki seje vršila v nedeljo v Pr»gi, bila je velikanska. Udeležilo se jo je nad 1T>.0()0 gasilcev. Slovence je zastopalo 0 mož. O.snovala se je zveza nlovanskih gasilnib druätev. Svojo mater raxHekal. — Z Keke He poroca: Iz blaznice odpuščeni 24letni Jakob Hibarič iz Berloga, okraj Ogulin, je doma s sekiro pobil živino posestnika NovoHcIa in mu zažgal hiäo. Težko je ranil avojega očeta. Mati je bežala. Ri- barič je letel za njo in jo razsekal a sekiro Nato se je samega sebe ubil. Sloveei švedski protesor (iute je umrl v Berolinu. Sloveusko oinlzje v Sarajevem vabi rojake, kateri potujejo po Bosni in v Sarajevo, da obiščejo svoje krvne brate v bralni aobi v Terezija alici nasproti požarne. Fran Wilhelm odvajajoči čaj od Frana Wilhelm, N'karnarja, c. in kr. dvorn«-«» zalagatelja v N'fUhkirchfMi (Spodnjt* avstrijsko), s«* dobiva v vscti |i'kiirn:ili v /.avitku po K 2. — avstr. v»*lj. Kjt'r ni zalo^'1, pošilja sc dirt'ktn»» poätni zavoj s 15 zavitki zu K 2+00 franko na w avstrij. og'Tskc poštnt' postaj»1. V znak pristnusti jf od- tiunjtMi na vaakt'iu zavitku grb trga Neunkircbnn (neun Kirchen). VojaSko - veteranskö M\n v Sovoänjah priredi JAVNO TOMBOLO s plesom v nedeljo dne 30. avgusta v na- vadnih prostorih zraven železnice. Dobitki: činkvina 80, tombola 160 K. Srečte po 40 vinarjev. Zaöetek tombole ob 4. pop. Pred in po tomboli in pri plesu svira veteranska godba izMavhinj. Plenni konniri 2i) v. K olnlni udeležbi uljinino vnbi ODBOR. Računski sklep in bilanca „Krojaške Zadruge" p registrovane zadruge z omejeno zavezo v Goricj za upravno leto 1902. L. J902. je pristopilo 4 novili članov. izstopilo je G članov. tako da znaža stevilo članov koncem 1. 1902. 287. sprejemki RačiM blagajfiiškega prometa za leto 1902. i*datki K v K | v Račun bilance 1901 : gotovina .... 2258 74 Račun reklame........... 629 40 deležev............ 1SÜ9 60 „ obresti izposojil........ 1178 60 škonte............ 1192 36 „ deležev............ 356 — ,. blaga............. 162492 21 .. stanarine in svečave...... 1096 65 ,. pristopnine in knjižice..... 9 20 ,. spedicijskih stroäkov...... 1303 — „ poštne hranilniee....... 18 86 „ apnikov........... 165438 25 „ izposo.jil........... 23700 — >. poštnih strožkov........ 508 77 ,. upravnih strožkov....... 12 22 ,. obresti deležev........ 1682 92 prehodnih zneskov....... 500 — ,. upravnih stroškov....... 8072 84 \ „ žkoate............ 1132 54 "^V „ plač osobja.......... 9208 — N. ' M poätne hranilniee....... — ! 84 Nv H dolžne podpore „Š. D." . . . . 250 — N. ! ,. nagrad............ 550 j — N. H dolinikov........... 4 — N. „ naloženega denarja...... 200 '¦ — \v^ ,. izposojil........... 1900 i — \ „ prehodnib zneskov....... 700 j — \^ r davka............ 2039 ' 18 \ ^ bilance 1902: gotovina ..... 802 i 20 192053 19 192053 19 Deuarni prouiet: Sprejemki........192053 K 19 v lzdatki.........191250 „ 99 „ 383304 K 18 v zguba Racun zgube. Dobuek. K v K v i Hačun blaga- 5n¦„ odpis....... 6285 35 Račun blaga: surovi dobiček..... 15006 83 „ oprave: 10% odpis...... 333 18 „ poštne hranilnice: °/0 1902 ... 4 m 55 dolžnikov: 5°'o odpis..... 1075 50 „ žkonte . . . •....... 1192 36 „ poštne hranilnice: manip. stroäki — ! 84 „ pristopnin in knjižice..... 9 20 „ obresti izposojil:........ 961 46 », bilance: zgub»........ 11352 20 „ upravnih stroäkov....... 3060 62 "^^— reklame........... 629 40 \^^ „ stanarine in svečave...... 1096 65 ^v^^ „ spedicijskih stroäkov...... 508 ' 77 N. plač osobja.......... 9208 - ^\^^ „ davka . •..........| 3102 i 37 ^"^^^ j 1 27565 1 14 27565 14 1 i lmovine 31. decembru 1902. RaČUli bllSIIICe. 31. decembra 1902. Dolgovitte K v K ! v Račun blaga............ 119419 89 Račun zadružnih deležev....... 29897 | 80 „ oprave............ 2998 62 „ izposojil........... 43127 I 86 dolžnikov........... 20434 58 „ upnikov........... 73251 94 „ naloženega denarja...... 444 — „ obresti zadružnih deležev . . . 796 32 „ poštne hranilnice : % pro 1902 . 4 55 „ podpornega zaloga....... 2960 — „ blagajne: gotovina....... 802 20 „ reservnega zaloga....... 4568 93 „ prehodnih zneskov ........ 200 — „ davka: a;aoatali davek..... 1063 ¦ 19 „ zgube in dobička : zguba .... 11352 | 20 155656 04 165656 04 Ivan Bajt, predsednik načelništva. Jernej Kopač, Franc Černic, Štefan Podgornik, Svit. Premrou, odbornik. odbornik. odbornik. odbornik in blagajnik. Dr. Fran Žigon, predsednik nadzorništva. M. Koršio, Dr. Fr. Kos, Leop. Abram, Val. Jug, član nadzorništva. član nadzorniätva, član nadzorniätva.' člao nadzorništva. z a s t o p a n j e zadr u g e h a z u n a j in n:\s1avilo ga ediuo le kot intern ega u r a d n i k a. Due 4. uovembra pa je sklenilo načelstvo zajednoz nadzorstvom: da se vzame Bisailu poslovodstvo in se ga nastavi ztpet kot navadnega komija in sicer vsled toh razlogov: 1. Ker se C-isto me ni zmenil za ukor z due 12. septeuibra t. 1. in ravno tako kakot poprcj zauemarjal svoie dolzuosti, t. j. ni se dr/.al svojih slu/benih ur, dalje jo poleg prepovedi vendarle naroeal blago za zadrugo, in sicer tudi za večje znosko. — •J. ker so prišle poleg vže omeujenili nerednoslij se druge na dan, kakor n. pr. da so pri vozniku g. Hvalieu ležali nad eno leto celi zaboji, za obložen voz blaga razliene vrste. 3. Ta vsa njegova nemarnost bi latiko zadrugo spravila v pogubo, ako bi odbor še nadalje njeniu prepustil poslovodstvo. 1 Zajedno se nui je plača znižala od K '2*20.— na K 160. mesečno z iz- reenim pogojem, da mora spolnovati do- tičiiH svoje dolžnosti, kakor vsak drugi zadnižni uslužbenec. O tern sklepu so se obvestili i vsi trgovci, zajedno zahtevajoc", da j morajo uposlati prepis vseh naročil, ka- tere je napravil B., da jih odbor pre- gleda, potrdi ali odbije, ob enein tudi nataneen zapisnik vseh zadružnih ob- v'eznosti nasproti posameznim trgovcem. ' To pa vsled tega, ker B. ni vodil ne k ii j i ge naroč b, tudi ni kopiral n a r o č i 1 n i h p i s e m, tudi n i vodil k n j i g o f a k t u r, i z k a t e r e b i s e dale spoznati zadružne d o 1- ' 54 o v e z a b 1 a go. j A pride še hujše. Dne 20. novembra nasla se je skrita v pisarni kopa neotvor- jenih pisem, iz katerih je bilo razvidno: da so tvrdke večkrat opominjale za pla- čilo, pretile s tožbo in resnično prešle tudi na tožbeno pot, da so ga mnogo in mnogokrat opomiujali, naj vendar od- govori na 2, 3 pisma in na ponovne br- zojavke, katere je ta in ta tvrdka pi- sala, odnosno odpravila na zadrugo, da so se posamezne tvrdke čudile, zakaj niso bile menice plačane, naravna po- sledica tega seveda — tožbe i. t. d. Ta pisma so nosila poštni pečat 26.-29. avg. 1902. Poslovodja seveda ni imel časa otvoriti te pisma, ker je nekje aranžiral veselico v večjem Milu. Po- zneje, ko se je povrnil domov, zopet ni imel ča^a, ker je moral najbrže „ku- rirati mačka". Vspeh okrožnice tvrdkam je bil ogromen. Poročovalec, ki je bil vzel po nalogu načelništva vse poslovodstvo in knjigovodstvo v septembruv svoje roke, je imel grozanskega dela, da je uredil pla- čilne obveznosti nasproti zalagateljem in uničeval naročila ki so bila taka, da bi vnicila desetkratmočnejšo zadrugo. Ali tvrdke so silile za plačilo, ker so bili računi odprti že nad leto dnij in so vsprejemale le kratke menice, ne- 1 I katere pa so zahtevale sploh takojšuje p!:u"ilo. Prediu) ponuVvalec uadaljuje v tej zadevi, d »voljujo si opotnniti se siedele, dejstvo. Omouilo se je, da se jo zalitevalo od tvrdk uataučne podatke glede pla- iMluih obvezuosti. Pri ti priliki je pri- nierjaval poroeevalec te podatke z oitinii. katere je napravil poslovodja A. B. za bilanco 1. 1901. V s p e h t e g a p r e g 1 e- d o v a n j a j e bil t a k, d a s e j e r a z- vidilo, da je A. B.' zamolčal v bi- ; 1 anci 1. 1 90 1. hote K 2 t>. 1 3 7, 1 7 d o 1 g o v z a blag o, o d n o s n o v p i s a 1 d o 1 g K 2. 9 0 2, 0 8, kateri ni obstajal, ponavljain hote, da dobi kolikor mogoče ugodiio bilanco, kajti slo so mil je za | dividendo K 4000.— deležev, katere je i •* j imel kot kavcijo in za bilaueuo nagrado. Na podlagi te krivicne bilance plaealo se je lani obresti, dividendo in nad K3100, davka skupaj davka v 2 letih nad K 5000.— Ranjki dr. Pavlica pregledal je sicer knjige, katere mu je izročil isti Bisail in uašel seveda vse v redu, kajti kako bi si mogel on misliti, da A. B. zamolči fakture v inventuri (fakturne knjige ni bilo!), a na njegovo poročilo sta odbor in nadzorstvo bona fide pod- pi sala bilanco za 1. 1901. In danes se nahaja še Clovek, kateri javno brani ta- kega kaznjivega netnarneža ! Razmere v zadrugi so postainle čim dalje kritičneje. Računi so zapadali za- poredoma, menicp istotako, zaloga blaga je bila preogromna, skupilo pa täko da ni zadostovalo več velikanskim plačilnim obvezam. Nastopila je kriza, kateri se v trgovini pravi trgovska težava (Zahlungs- i Stockung). Vsak trgovec v takem slučaju ali skuša pridobiti moratorij ali oa po- j ' nudi tvrdkam toliko odstotkov v plačilo svojega dolga. Moratorij se ni dal do- seči, ker so tvrdke po svoji izjavi ča- kale vže tako predolgo na plačilo vsled nemarnosti poslovodje A. B. Zato je sklenilo načelništvo v svoji seji dne 10. ' januarija 1903 sledeče: - I ! „Načelstvo K. z." vidi da z ozirom na preogromno zalogo blaga, nakupičeno ; z nepremišljenim naročevanjem bivšega j poslovodje A. BM in z ozirom na v pri- . meri z zalogo le pičlo razprodajo, ne more več zadostiti neštevilnim dospelim j plačilom in v zadnjih dneh proti zadrugi | naperjenim tožbam, sklene danes jedno- i , glasno ponuditi svojim upnikom takojšnjo ' 50% poravnavo in naprositi načelstvo i „C. P.", da bi hotela prevzeti izplače- vanje teh 50%"- „Centralna posojilnica" se je izjavila, da je pripravna sprejeti to prošnjo in pripomoči vresničenje poravnave. V smislu tega sklepa odpo- slala se je prizadetim tvrdkam okrožnica s to ponudbo. Tu začne gonja, katero je tern huje obsojati, ker so jo inscenirali Ijudje iste krvi, zaslepljeni strankarji narodnonapredne stranke; zakaj, to naj razsodijo častiti ! zborovalci sami. Nekateri odborniki „K. z." so bili i uinenja, ko so videli težave, s katerimi se ima boiiti zadruga kot taka in so s posebuiui oziroin na to, da jo „K. /." le pripravljala pot slovenski manulak- tunii trgovini v üorici in da odstopi s pozorišca, kakor hitro so pojavijo so- lidui in poštoni sloveuski trgovci te brause, — bili so toroj mnenja, da je najbolje zadrugo prodali prveiuu slo- vouskeinu trgovcu, ki bi so pojavil z restio ponudbo in ki bi jatnčil za po- ; šteno slov. trgovino. V slucaju, da bi se takega trgovca dobilo, bili so ninonja, stopiti prod obeni /bor s takiui pred- logom. Gospodje \:: vodstva uaroduo napredue strauke so to liajbrže izvedoli | in takoj pozvali g. Medveda, trgovca iz i Novega inesta. I) r. T r o o in Z a j o c sta g a p r i p o 1 j a I a k u e k a tori in o d b o r n i k o m, tor ga predstavila kot resuega reflektanta-kupca. V nadoii, da je on človek, kateri pozna t r g o v s k o k ti 1 a n c o in d i s k r e t u o s t, dovolilo se mu je vpogled v upravo in knjigo. Ko je videl, da mu najbolje kaže kon- kurz, tedaj je rekel nieni, poročevalcu, da odstopi od kupčije in čaka da stvar dozori t. j., da pride „K. z." v konkurz. Kinalu potem je Andrej Gabršček dobil v roke seznam upnikov in date o za- drugi, katere je Medved sestavil. Andrej Gabršček je na to prigovarjal upnikom, da tožijo zadrugo. Pretenja, ki so pri- hajala dan na dan v obilnejši meri, so v resnici zbegala načelništvo in nadzor- ništvo „K. z.", katero ni itnelo nikoli opraviti s konkurzom kake trgovine. To- liko bolj pa je poznal te razmere novo- meški trgovec J. M., ki se je po lastni izjavi okoristil že z raznimi koukurzi. Tedaj je ta gospod napravil posredovalen predlog, po katerem bi „K. z." mirno likvidirala tako, da bi on prevzel blago za K 70.000-—, in bi se pogajal potem z upniki, ki so imeli tirjaji K 75.000 in dosegel izdatne popuste. Seveda bi se po tern predlogu izgubili vsi deleži. Baš radi tega načelništvo „K. z." ni moglo sprejeti te Medvedove ponudbe še manj pa „Centralna posojilnica". Kajti posle- dica zavrnitve te ponudbe je bila neza- slišana gonja proti zadrugi. G. Medved sicer ni ščuval upnikov. To nalogo so izvrševali drugi naprednjaki. C r e d i- t o r e n-V erein je dobil o stvari tako informacijo, da so prišli pravni zastopniki tega društva v Gorico s predlogi v žepu, da se aretirajo vsi odborniki „K. z." Ko so si pa pregledali natančno vse razmere „K. z," tedaj smo slišali tako obsodbo nesramnega postopanja na- predne stranke v zadevi poravnave „K. z.", da bi morala te Ijudi rdečica obliti, ako bi imeli te količkaj sramu v sebi. Oni isti naprednjaki, ki so oblju- bovali v pisarni dr. Treota in v pisarni dr. Tume meseca januvarja t. 1. nekate- rim odbornikom „K. Z.", da hočejo po vsej mogočnosti pripomagati k asanaciji, in so bili vsi enega mišljenja, da „K. Z." ne sine priti v konkurz, oni isti na- prednjaki zahtovali so ua vsak uačin konkurz „K. /.", oni isti uapiedujaki so posiljali v sve. lažnjiva porocila o „K. Z.", oni isti naprednjaki so z vsomi srodstvi dolali na to, da bi zadruga čim siaiiiotneje propadhi. Ni so zadosti I l.jubozuivi nnsi pri- jatelji, ki si) iiam obljubili pomoč za asauacijo „K. z., so vedeli da mora od- bor takoj, p r o t r g a t i p o g a j a n j a z a poravnavo in uapovedati k o n- kurz, kakor hitro bi kdo segel po iz- vrsbi na preuio/enje zadruge. Vedeli so za ta Damoklojov niec nad glavami upravuikov „K. z.", vodeli so, da so mo- rali ti upraviiiki podpisati vlogo z a k o n k u r z, k a t e r o b i pr a v n i z a s t o p n i k C r e d.-V e r o i n a takoj i z r o č i 1 s o dnij i, kakor hitro bi, kakor rečeno, kdo dosegel nibez na zadruzno imetje. Kaj so storili tedaj naši dobri prijatolji naprednjaki? V seji Trgovske- obrt. zadruge sklenilo se je tožiti Av- rolija Bisaila zajeduo s „Krojaško z." za menico, katero je „Krojaška zadruga" 1. 1899 podpisala kakor porokiuja za Bisaila, in na kateri je B, zaostal s pla- čili mesočnih obrokov. Sklenilo se je pre- ganjati na vsak način ..K. z." z eksekucijo, da se prisili konkurz. N i s o p a s k 1 o- n i 1 i z a r u b i t i h r a n i 1 n o vlogo, katero jo t o d a j imel A v r e1i j Bisail, pri isti „T r govsko-obrt ui zadrugi". Kaj ne, čeduo, prijateljsko postopanje! A do konkurza ni snielo priti, zato je zadružni odbornik J. Kopač plačal iz svojega dolžno svoto okroglo 1000 K. (Dalje pride.) Govor cand. iur. Hogumil V i> Š n j a k ;i n;i Ijudskein shodu akad. fcrijalnega dniätva ,,Adrija" v üorici. S 1 o v e n c i! Zbrali ste se danos tu, da glasno in odločno zahtevate to, kar se je zahtovalo že pred tremi desotletji na velikih na- rodnih taborih po celem Slovenakem in tndi na goriäkin tlcli, na taboru pri Šem- pasu in v Brdih, na skrajni meji Slo- vanstva. Že tedaj so naši prvoboritelji in buditelji pod milim nebom 8 prepriče- valno besedo zahtevali, kar nam priliče po božjem in človeškem zakonu. Na ta- borih se je razlegal tedaj urnebesni klie: „Üajte nam slovenskih šol! Slovenski jezik v šoli in uradu! Uradnik mora uradovati, sodnik soditi v slov. jeziku". Mnogo časa je že preteklo, odkar se je rmš narod predramil k novemu življenju, ali vendar se marsikatera pereca zahteva in 2elia ni uresničila. Ni naroda, ki bi so bil mcral boriti za vnako drobtinico, kakor mi Slovenci. Bazpravljati mi je danes o goriäkem gimnaziju. Cesarica Marija Terezija je ustanovila nemški gim- nuzij v Gorici, da bi se širila nemäöina po naSi deželi. Smoter cesaričin je bil, spremeniti mnogojezieno Avstrijo v nem- (Dalje v prilogi.) Pozneje pa se je spametovala. Po- gledala je otroke ter se poprijela dela; in zdaj je delala za tri zdrave ženske, dokler jej delo in bolezen nista popol- nem odvzela nog. Zdaj je ležala v težki bolezni že raesec dni; že par dni je plju- vala kri in se strašno mučila. Poäteni Jarnej je ni pustil omreti za lakoto. Ni je vrgel iz hiše, kar bi bil morda atoril kdo drug; in pošiljal jej je äe malo krom- pirja, ali pa hleb kruha in kos slanine. Večkrat je jemal tudi njena otroka na pomoč pri lažjem dein; in vedno jima je plačal to pošteno, da bi imela uboga bolnica kaj gotovine v koči. Kaj se je moglo zahtevati več od njega, ki je imel tndi veliko otrok in pri splošni bedi ne- velike dohodke. Morda bi se bilo godilo Dobrici bolje v tej stiski, ko bi bili stanovali njeni prejšnji gospodarji 8e v sosedstvu. Ali ni jih bilo ve<3. Prodali so bili svoje imetje neki komisiji, ki jo je bil tudi iz- mislil Bismark proti poljskemu narodu. Jarnej je čital nekoč v časniku, da su —¦>''¦ *" aruifiAak« izdaialco. kakor bi za- pravljali rodno zemljo. In to je povedal Agati. Ali bedni ženaki ni hotelo v glavo, niti ni moglo, da bi bili tako dobri graj- §<5aki izdajalci. In ali so za res prodali Bvojo vas radi bede kot je govoril Jar- nej V Saj vendar ni bilo videti aboštva, ko je äe Dobrica tam služila, ampak premožnost in še take slaäöice, o katerih kmet niti ne ve in bi mu torej niti ne dišale. In kako naj bi bila tam beda, ko so imeli tako veliko vas, pa toliko konj, goved in ovacV Saj tega, kar nese taka vas, niti sto Ijudi ne sne vse leto, pa naj bi sedeli za mizo od jutra do večm-a. Saj vendar n. pr. sosedni Kunze, Nemec, ki poseduje v sosestvu malo posestvo, prilaga tolar k tolarju in posojuje kme- torn in ima že skoro celo vas v svojej roki. Saj njemu le gre dobro. In to je tak človek, da ne privoäöi ljudem niti suhe skorje kruha, pa ga naznanja sod- niji za vsako äkodo, za vsako slamico ali slab krompir, vzet brez njegove ved- nosti, da ni imel nobenega delavca, ki bi ne bil sedel že v jeöi. Njena prejänja ' gotBpoda pa ni delala nikomur žalega; hodili so v cerkev in k sv. izpovedi; ljudem se je godilo pri njih kot v raju; bilo je dovolj kruha in obele. Kajti po- šteni, dobri gospod je dajal plačilo iz najboljSega Žita, in vsp.k korec je bil tako kopät (reäon), da bi bil napolnil polovico drugega. Tudi ni nihče računil Tjudem snopa slarne, ki so j?a jemali sami domov, niti zvežnja hrastja iz gosposkih gozdov. Vse to je bilo nekako skapno — kot so oče in otroci. In grajska gospa je bila pravi angel; hodila je po vasi, obiskovala bolnike, če tudi osmoljene in umazane, pa jih prijemal za roke in jih oskrbovala. Tedaj je imela tudi Tin^tova Žena tam dober zaslužek, ko so jo zvali za pranje ali kako drugo delo. Ko se je vračala domov, je imela v roki srebrni denar; ali je nesla koäek poln kruha, slanine ali mesa ; in večkrat celo sladek kolač za otroke, ali kake stare reči od gosposkih otrok. Vse to je zdaj minulo, in minulo nepovratno, da se ne vrne več. Od dav- nih grajščinskih suhot ni ostalo niti uledu; zato pa so se zdele po vaem po- lju hiše nemških kolonistov. Kako se je moglo zgoditi to v tako kratkem času? Dobrica je bila uprav todaj bolna in niti verjeti ni hotela, ko jej je priäel Jarnej pravit, da ni več graščine v vasi. Ali so jih mogli res iz- gnati iz tako bogate domovine? Izvestno so to kake spletke tega Bismarka; dru- gače si uboga ženska ni znala razložiti te uganke. Ni vedela, niti ni hotela priz- nati, da bi bila vzrokovala uprav te do- brote njih prejšnje gospode ta zaprav- Ijivost za se in za druge, to pomanjkljivo nadzorstvo pri gospodarstvu, s čimur so se v očeh Ijudntva tako lepo razlikovali od onega Nemca Kunze-ja. Dobrica tega ni vedela in slutila je v tern zopet le postopanje Bismarka, in čudila se je nje- govi moči, da si upa pogubiti gospoda kot kmeta. Ko je včasih premišljevala o tem v svoji britki bolesti, čudila se je : da more Bog dopustiti tako krivičnost; in priäle so jej zle misli in colo dvomi v glavo. (Dalje pride.) 4 III1ULU „UUllüU ul. Ul. L Ullu ÜÜ. Ui^Uulfl lJUü. sko di'zavo. Jo celi tjoriSki de?eli je usta- navljala nemäke Ijudsko Sole in klicala nem$ke uradnike in obrtnike v doželo. Znani zgodovinar goriško grolijo Czoernig piSe v knjigi „Avslro-ogrska monarhija", izdani pod pokrovileljulvom cesarjevica Hudolla, da jo cesarica z ustanovitvijo nem^'0,1!'. gimna/.ija v (Jorici podvrgla našo dežolo nemški kulluri. V tern za- vodu so naj vzgajajo možje, ki bodo sku- sali ponemčiti slov. in italijansko prebi- valstvo. I'rvi in glavni namen tega za~ voda naj bodo ponemciti goriško deželo. Buznaroditi nas, vsiliti nain tuj jezik, to jo bila želja dunajske vlade. Jožel' II. jo nadaljoval dolo svoje matere, želel je, da bi biia Avstrija kar črez noč nemška. Deset lot se je trudil ta veleum, da bi dosegol svoj smoler. Koje ložal na smrtni postelji, sprevidel jo, da jo kriva pot, po katori jo bodil. Vsakomu avstrijskemu vladarjn naj bodo v svarilo poslednja ara Jozel'a II. Kaka jo bila poslodica nasilno gennanizacije V Punt in ustaja v d 'elah, katore jo hotel ponemciti. Umirajoci cesar je moral, predno je zatisnil oči, preklicati vse zakone in odrodbe, ki bi naj spre- menile Avstrijo v nemško državo. Bazna- roditi cole narodo, to je danes s kratka nemogoce. Uspeh ponemcevanja je le ta, da se prepreči zdravi narodni razvitek, ki bi bil v blagor narodorn in državi. Ali je pa dandanos Avstrija res poklicana, da nas ponemčuje, ali bi ji bilo to v korist? Državi v pogubo je, ako se nas hoe> v nemških šolah ponemčevati in ako se daja tarn gori na Dunaju potuha Nemcom, katerih edina žolja jo, da naj bodo starodavna Avslrija provincija Vse- nemeije in avstrijski ces«r ponižni na- meatnik pruskega kralja. — Borba za slov. srednje sole je lep kos politične zgodovine našega naroda. Ta ljuta borba traja že dolgo, in v njej se zrcali celo naže stremljenje po kulturnem in obče človeškem napredku, katerega hočejo naši mnogobrojni sovražniki ovirati in onemogočati. Podnk na srednjih äolah mora biti v materinem jeziku, temu ne more nobeden človek oporekati. Naši nasprotniki so se pa vedno izgovarjali, ko so se zahtevale slov. srednje sole, da naš jezi!: še ni dovolj razvit. Grof Auer- sperg na Kranjskem je zasmehoval nekdaj Slovenco, rekši, da lahko prinese celo hIov. literaturo zavito v svoj robec v de- želno zbornico. Dandanes bi pa rabil ta zagrizeni Nemec pač koš, da bi spravil v njega vse slov. knjige, ki se jih je ti- skalo tekom ednega leta, in to bi bilo za grofov hrbet težko breme. Ne samo naša književnost, ampak tudi naš jezik se je tekom poslednjega polstoletja tako razvil, da se v gimnazijih in na vseuči- lišču istotako lahko uporablja, kakor v ljudskih šolah. Dandanes se nam mora priznati, da je najhujša krivica, da se morajo naučiti naši dijaki čisto tujega jezika, predno vstopijo v gimnazij. Nešte- tokrat so zahtevaii slov. poslanci v dr- žavnem zboru, da se naj snujejo slov. srednje sole. Konečno so Kranjci vendar dosegli tri spodnje gimnazije s slov. učnim jezikom. Po dolgem obotavljanju je vlada osnovala slov. paralelke v Mariboru. (Dalje pride.) Dopisi. Iz gorišktf okolice, dne 16. av- Rusta 1903. — V prvem svojem dopisu sem povedal, kako si urejjjem čitanje „Soo"ek, da se ž njim zabavam in krat- kočasim. Jaz čitam seveda le viharne spise urednika — „burje". Vendar pa me vsebina teh spisnih viher toliko ne zanima, ampak v prvi vrsti — kakor re- ceno način pisave tega burnega bitja v človeški podobi, kateremu so imenilno- značilno vrli Kobaridci nadeli naziv „burje". Napori tega časnikarskega mu- čenika, ki ni tako srečen, da bi smel pisati, kar misli in želi (toga bi mu nihče ne čital), ki mora svoje osebn« koristi tako zavijati, da jih kaže kakor obcne koristi (kot potrebe celega naroda), ka- terega (mučenika) pri vsem tern muei in trapi nezadovoljnost in zavest na eni strani, da premalo pospeguje svoje osebne korisli, na drugi strani pa, da premalo intenzivno lingira blaginjo naroda, opa- zovanje tc*h naporov —• pravim -- mi je vrhunec vsega užitka. Da pa mi bodo ta užitek popoln, zalilova rodoljubna za- veHt, da no kratkočasirn le Hebe, ampak tudi sluzirn dobri narodni slvari, da svojo opazovanje javnosli razkrivum tor rojako opozarjam na pogubonosno oblake, ka- tere gori^ka „burja" razpihava na vse Hlrani dežele. V prvom dopiHii som rekel, da se tudi ,,burji" ne poareči vsoloj to prikri- vanjo enih koristi z drugirni, da stopa včasih s svojimi pravimi narneni 5e pro- cej prozorno na dan. Tak ponesrečen manever je bila notica v „Sočr' z dne 29. julija naslovljena „Koncert v Hotelu Südbahnu. Tu toži „burja" o slabem obisku in nadaljuje: „Mnogi nasi rojaki se potikajo pov.sod, le v naäe hotelo in restavracije jih ni. Nekoga je močno je- zilo, da je bilo na koncerlu tako malo Slovencov, in šel jo pogledat na vrte štirih nemžko-laških restavrucij, lcjrr je na.šel ce!^ vrsto ölovencev". - Tu je enkrat „burja" odkrito povedal, kje ga čovelj žuli, brez obligatne maske, katero imenuje on narodnost. Predno tej redki odkriti izjavi dodam svoje razmiäljevanje, si dovoljujem izraziti svoje začudenje, da dovolite Vi rneščanje brati sobi take levite. V drugih mestih, med drugimi na- rodi, bi kaj tacega ne bilo mogoče. Vi se pustite javno karati, ker ne podpirate dovolj s avojim denarjem podjetjo, ki je čisto privutno, ki ni narodno, ne dobro- delno. Žalostna Vam majka ! Ta ,.burja" se Vam mora za hrbtom strašansko kro- hotati, videč^, kako potrpežljivo ma držite hrbte, da na njih svoja polena cepi. Kako bi se drugače osmelil pisati, da se je nekdo močno jpzil, da je bilo na kon- certu tako malo Slovencev. Ta nekdo je bil seveda on sam, in jezil se je, ker niste prinesli polnih žepov belih kronic h koncertu. katerega dohodki se stekajo tudi v njegov žep, in oni, ki je poslal gledat za Vami po drugih gostilnab, je bil tudi on sam. Zares daleč ste prišli, da si daste kaj tacega dopasti, da se Vam celo Lahi smejejo, kako vihti pred vsem svetom nad Vašimi glavami bii^ tak človek. Čez svoje žepe torej niste več Vi gospodarji, ampak on. Drugič poälje svoje policaje, če Vas ne najdejo v gostilnah, kar na Vaše domove, in če Vas zasačijo v spa- nju, Vas izvlečejo kar iz posteij. Zares prav častne slike za Vas meščane! Pa oglejmo si ta Spektakel še od druge strani 1 Gori nekje sem rekel, da tista „Siidbahn" ni narodno podjetje, ravno tako ni narodno podjetje „Birreria alia ghiacciaia", kateri obe podjetji so prev- zeli — za ptuji denar — nekateri ,,Socani", med njimi sama „burja". Kdor bere le „Sočo", me pogleda debelo na to mojo odločno trditev, ker je „Soča" ti privatni podjetji izbobnala za velikonočne piruhe goriškim Slovencem. Bobnanje je bilo tako burno, de so se celo slovenski čas- niki zunaj deželne meje razveselili teh piruhov, misle, da so res narodni. No to se mora „Soči" priznati, da se na car- latanstvo izvrstno razume, da je celo že laške liste zatomnila. Jaz pa trdim, da ti piruhi niso narodni, ker nimajc niti slovenskega imena. Jaz imenujem tako nazivanje čisto navadno slepilstvo; saj že zdrava pamet zahteva, da mora no- siti slovensko podjetje le slovensko ime. Ali sedanji slovenski gospodarji („So- čani") teh dveh podjetij teptajo z nogami slovensko ime in bijejo v obraz sloven- ski časti. Oni drže v lokalih, ki naj bi bili naro^ni piruhi, službene osebe nem- ške narodnosti, ki ne znajo slovenSčine, da mora Slovenec v teh klasičnih na- rodnih piruhih nemsko govoriti. Oni so dali napisati na avtomobil, ki naj jim bode vozil goste s kolodvora, le nemäko ime. In temu vozilu, ki ima svetu doka- zati, da slovenščina ni so dovolj omi- kana za „visoka" podjetja, poje „Soča" še slavospeve ! A. K. Rojaki. človekoljubi! Dno 8. avgustn I'.KW ugonobil je silen požar v Bovcu 70 his, več gospo- darfkih ponlopij in cerkev sv. Trojice. Ker se jo ogenj vwlod vetra siril s stra- liovito hilrosljo, ni bilo mogočo ničosar oteti. — Zgorele so skoraj vse premičnine in popolnoma ves pridelek na senu in žitu. Itak revno prebivalstvo nahaja se vsled to silno nosrečo v najsirahovitejäi bedi. Ljudstvo nima živeša, ne obleke niti Htanovanja. Preblagi dar Ijublje- no^a vladarja da sicer sirornakorn prvo pomoč, a ko nastopi zima, se reva in beda le še poveča Hadi tega se obrača podpisano županstvo do vseh blagih ljudi s ponižno in iskreno proSnjo, naj blagovole pomagati nesrečnim pogorelcem. Sprejme se hvaležno vsak milodar, bodi v denarju ali v blagu. Darove naj so izvoli pošiljati podpisanemu županstvu, a denarno prispevke sprejema drage volje tudi uredništvo tega časopisa, ka- tero tudi objavi imena blagih darovalcev. -- üljudno se tudi prose razna društva slovenska, da bi se spominjala nesrečnih Bovčanov ter priredila veaelice in za- havo v korist rovnim po^orelcem. Županstvo v Bovcu, dne 18. avgusta 1903 Šulin, mp. Zupan. Politični pregled. 0 dohodu kralja Edvarda na Dunaj He poroča, da bo velike važnosti. Avstrijski cesar, ruski car in angležki kralj se takrat dogovore o skupnem postopanju glede razmer na Balkanu. Sestanek ima baje namen potolažiti Anglijo, ki nič kaj noče zaapati Rusiji in Avstriji. Cesar P>anc Jožef je obljubil, da kralju Edvardu vrne obisk prihodnje leto, ako bodo dopuščale r&zmere. Moravski Čehl pripravljajo veliko državnopravno akcijo . Vrše se že vse priprave za češki tabor v Kromerižu, na katerem se bode raz- govarjalo o državnopravnib zahtevah českih. Poljska gimnazija v Tešinu. Krakovska „Gazeta Narodowa" je prinesla brzojav, da vzame od 15. sept, dalje poljsko gimnazijo v Tešinu država v oskrb. Ako se ta vest potrdi, potem so dosegli Poljaki važen naroden vspeh, za kateri so se potegovali s toliko požrtvo- valnostjo in vztrajnostjo. Kriza na Qgrskem, Kriza na Ogrskem ne bo še tako hitro končana. Trajati zna še več ted- nov. Cesar namreč pretrgati mora svoje bivanje v Budimpešti zaradi do- hoda angležkega kralja na Dunaj. Potem se pa poda cesar k vojaškim vajam na južno Ogrsko. Dne 18. septembra pa bode nemški cesar gost našega cesarja. — Včeraj je vsprejel cesar več ogrskih prvakov. Med temi so bili: grof Csaky, grof Appony, grof Szapary, dr. Wekerle, baron Banti'y, pi. Szell, grof Tisza, Hie- ronymi, grof Andrassy. grof Karolyi in grof Zichy. Posebno različno se komen- tira poklicanje grofa Zichyja h kralju. Zichy je predsednik ljudske stranke in poseben ijubimec nadvojvode Franca Ferdinanda. — Glede narodnih koncesij, katere bi bila pripravljena dovoliti pri- hodnja vlada opoziciji, pripoveduje se marsikaj, kar pa nima nobene stalne podlage, in so vse take pripovedke le navadna časnikarska ugibanja. Govori se namreč, da se namerava uvesti pri vojaških sodiščih madjarščina kot uradni jezik; dalje se pripoveduje, da se povspeši premeščenje ogrskih častnikov od drugih polkov k ogrskim polkom. Takih častni- kov služi baje pri izvenogrskih polkih nad 700. V vojaških šolah bi bil poleg nemščino tudi madjarski jezik kot učni jezik. OdloOno pa se je baje uprla vo- jaška iiprava prod temu, da bi bil mad- jarski jezik poveljni jezik pri lti huzar- skih polkih, kakor to zahteva opozicija. — Glede zastave se je določilo, da bo na belem, rudeče-belo-zeleno obroblje- nem polju na eni strani podoba Device Marije kot zaščitnice Ogrske, na drugi strani pa habsburäki rodbinski grb z ogrsko krono ali pa kraljev monogram. Tudi s kap in pasov se odstrani dvoglavi orel ter se nadomesti s habsburškim gr- bom ali pa s kraljevim monogramom. — Kakor rečeno, so to le ugibanja, kakor so tudi ugibanja zadnja poročila z Du- naja, kakor n. pr. sledeče: Zakulisni boj zastran narodnih koncesij v armadi je velikansk. V tukajšnjih političnih krogih vlada prepričanje, da sta prav za prav samo cesar in fcm. Beck za ugoditev mad- jarskim zahtevam, vsi drugi politični fak- torji v Cislitvanski, zlasti pa vojaški krogi, da so proti vsakemu odnehanju. Govori se tudi, da poskusi krona zadovoljiti Madjare z nekaterimi raanjširai koncesi- jarni, a če so to no poareči, da zna ce hut odpovedati ho kroni in prepustiti prostolonasledniku Franu Ferdinandu, da naredi čisto rnizo. Poljaki in Ogrl so se v torok ,.pobratilia. F^riSlo jo namreČ v Vtšlo blizu 1OOU Poljakov, kjer so imeli volikanski koncert v korist po po- vodnji ponesretonim poljskirn in ogrskim občinam. Mažari so jih vsprejeli z vo- likim slavljem. Sfdem ciganskih «odb so naročili, da so jirn svirale. Pcijaki so prepevali svojo himno rŠe ni I'oljska iz- gubljena" in ogrske nacinnalne pesmi. Mažari so jih pozdravili v polj.skem in mažarskom jeziku. Bratili so se mod seboj in si prisegali večno prijateljstvo. Neki govornik jo rekel. da Poljska Ae ni itgubljena, ker Mažarska še stoji. Zlasti so slavili Poljake, ker so se I. 18i8. bo- rili ra svobodo Ogrsko. ..Tako bojno bratstvo, tak naroden objem trajo večno". — Da prebivajo Poljaki na Ogrskem, bi se morda ne govorilo o poljsko-OKrskom bratstvu: in da irnajo vsaj malo čuta do drugih slovanskih narodov, do Slovakov in Hrvatov, bi gotovo ne prihajali v Pe^to. Oogodki na Hrvatakem Zopet je tekla človeška kri. V Zaprešiču so na cesarjev rojslni dan razobesili na železnižkem poslopju polev' hrvatske. tudi madjarsko zastavo. Ljudstvo pa je zahtevalo. da se madjarska zastava odstrani. Ker se pa to ni zgodilo z lepa, odstraniti so hoteli ljudje zastavo se silo. Prišlo je orožništvo in je začelo streljati na narod. Cbita sta bila dva kmeta. joden je bil srnrtno ranjen. šest težko ranjonih a mnogo jih je bilo lahko ranjenih. Zaprli so vse polno kmetov. Istotako je pri-lo do izgredov v Konjici. Ker niso mcgli orožniki ničesar opraviti, prišlo jim je na pomoč vojaštvo. A kmetje so vojake vsprejeli s kamenjem ter jih napadli z vilami in motikami. Vojaki so tudi tu streljali. Ubita sta bila dva kmeta. težko ranjena pa tudi dva. lahko ranjenih pa je bilo več oseb. Proti banu Pejačeviču je zavladala na Hrvatskem nepopisna nevolja. Izka- zalo se je, da je ban sam ukazal. da se na cesarjev rojstni dan razobesijo mad- jarske zastave, ter je tudi na banski hiši däl razobesiti take zastave. S tern je ban zakrivil, da je zopet tekla hrvaUka kri. Drugi dan je sicer ban preklical svoj ukaz, in so bile odstranjene madjarske zastave. ali vpraäanje nastane: Kdo naj odgovajja zdaj za žrtve? ! Dogodkl na Srbskem, Nekatari listi javljajo iz Belgrada to-le popolnoma neverjetno vest: V ča8tniških krogih vedno bolj prodira mnenje, poklicati v deželo črnogorskega kneza Nikolaja in mu ponuditi srbsko krono. Neka deputacija je baje to že po- nudila knezu Nikolaju in dosegla njegovo pritrditev. Kralj Peter je pripravljen za- pustiti Srbijo ter se je izrekel, da je v inozemstvu pozabil na to, kako je treba intrigirati. Maoedonski dogodki. Pri Vodovu in Zesjanu vrsili so so te dni hudi boji med ustasi in med turškim vojaštvom. Turki so imeli strasanske izgube. Po poročilih iz Soluna, se je turškim vojakom posrečilo zasesti KruŠevo. ki so je nahajalo že v ustaških rokah. Turki so tudi pri ti priliki izgubili mnogo vo- jakov. Porušenih bilo je 360 hiš. Želez- niška zveza med Solunom in Monastirom je zopet vpeljana. Te dni so Turki zaplenili 16 sodov dinamitater zaprli nekega grškega trgovca, po imenu Janija Mimijan-a. ki ga je hotel izročiti ustašem. Dinamit so pogreznili v morje. Neki list zatrjuje, da podpira ustaše naša država, in da se isti nahajajo v avstrijski službi. Bolgarskega kneza pa le ni, namreč v Bolgariji in najbrže ga tudi nikdar več ne bode, kajti celo ruski listi pra- vijo, da je bolgarski knez mrtva stvar za Macedonijo. Bolgarskim listom je le 2al, da je Ferdinand odnesel iz Bolgarije tako zdrave pete. Turška vlada mobilizira z vso na- glico kar more vojaštva. Od soboie vo- zijo neprestano posebni vlaki vojaštvo in municijo v Drinopolje. Rešitev balkanskega vprašanja bliža se vedno bolj svojemu koncu. Da bi se ta rešitev izvršila mirnim potom, tega pač danes nikdo več ne verjaue. Zato pa dohajajo od vseh stranij poročila o pripravah na vojsko. Posebno je začelo vreti v Bolgariji, v Srbiji in Črnogori. Glasovi, prihajajoči iz teh jugoslovanskih pokrajin, pričajo, da so ondotni državniki prišli do prepričanja, da je že skrajni čas, da se zganejo tudi te tri jugo- slovanske državice, ter da prihite na pomoč svojim nesrečnim bratom v Ma- cedoniji, katere hoče kruti Turčin po vsi sili z ognjem in mečem pokončati. Iz Razglas. Soinonj zaživino in Map) v Itonnih 1 »iI j<* lr\. til. • Dražbeni oklic. hxlpisani cestni odbor odila duo 1. Noptoinbni 1.1. v uradu costin^a odbora v Pod^ori zgradlu» dvoh novih niostiiVv na okrajni costi , Krombrrski na poniidboni «Iražbi od 10. do 11. lire tlopolrinc. | Ponndiiiki naj vlagajo svnjt1 pisineiU' poillldbo ]><)- siavno kolokovane oprem- ljcnc z l()°|0 varsfiuo na ccstni (xlbor v Podgori do duo 31. avgusta t. 1. Xaorti in pogoji se lahko ododajo v uradu cestuega ' odbora v Podgori. i Cestni odbor za gor. okolico v Podgori dne 14. avgusta 1903. | Načelnik: l Klančič. i Anton Pečenko ; Vrtna ulica 8 GORH'A Via Giardino 8 I priporoča pristna bela , in črna vina J iz vipavskih, ' furlanskih, _ brisklh, daU wm matinakih in f »sterskih * I • nogradov. Dogtavlja na dorn in razposilja po žp ez- .iici na vat« krajH avalro-cjfcrakf monarhije T doilih od o*> 1'trnv naprej. Na zahtovo poäilj» Uidi luorce. Cene zmerne. Po»tr«iba poitena. Anton Kuštrin Gosposki ulici h. štev. 25, priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstva v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, candomingo, Java, Cejlon, Porto- rico l. ur. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü istersko in dalrnatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in drnge vrste, namreč po V» kila in od I funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke družbe by. Girila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranjo in z Jochmann-ovega y Ajdovščini. Vse blago prve vrst«. Pu pošti se razpožilja v zabojčkib uajmanje po ö Kg. na vse kraje. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v üorici ulica Vetturini št. 3f Otllikovana mizanka in itrui delavnica. A. Cernigfoj (ilruštveuik , >li/. /mlruui'") v Gorici, Tržiiska ulica h. stov. IS. Prinorooa svojo mizarske izdelke Izdolujo tiieii vse strugarske izdelke točno po iiarocilu. Ysa naročila se pre- skrbi v najkrajšcm času po smcniih eeuah. Ddo IicMio in trduo. Leop. Reja, gostilnicar .Pri Golcbu na voglu ulice Morelli Priporoöa pr'stna briska l^e- la in črna vina. — Izborna kuhinja postreže o vsakem öasu z okusnimi rnrzliini in gorkimi jedili. Zastopstvo xa prodajo pra- vega Ijubljanskcga kislcga zelja v zabojih od25 do 5ö kg. Za mnogobrojon obisk se pri- poroča slav. občinstvu v mestu in na deželi. „Centraina= Eposojilnica" v Gorici, urastnje ofl 1. avt naprej od8. zj.do l.pop. Odlikovana kleparska delavnica Artur Makutz Cjiorica, Oxka ulica štev. 1. i/vrsuje vHa naročila, sp»da,joča v klepar- sko Htroku z uajvcčjo natiiičuostjo. Izvr- šuje vpeljavo iu popravo «trelovödov ltd. 1 Jakob Miklus, I trgovec z lesom in opeko, zaloga vsakcvrstnega trdega in mehkega | koroškega in kranjskega lesa ter pohi^tva, rakev (trug), vinskih po- I sod, stiskalnice za vino in sadje I vsake velikosti I v Pevmi, za Soškm mostom, p. Gorica, priporoča p. n. občinstvu svojo I bogato zalogo, ter na novo otvor- jeno I podružnico na voglu priäed^i od So^kega j mosta proti Gorici v hiäi g. Ko- garja h. št. 42. | V delavnici se izdelujejo vsa I v sodarsko in kolarsko stroko spadajoča dela, in postrežba z I lesom po najnižji ceni. — Rojaki! Ne pozabite naših zavodov. Prva kranjska z vodno silo na turbino delujoča o. I na Bregu p. Borovnica, Kranjsko, priporoča sl. občinstvu, preč. duhovščini, imejiteljem in predstojnikom zavodov in Šol, krčniarjom in kavarnarjoiu, ravna- teljstvom uradov, gg'. brivcem itd. itd. natančno in trpežno izvršene stole, loielje, vrtue stole, gu- galnike, nasloiijaöe itd. itd. po kar najbolj nizki ceni. Blago je Iz trdoga, izbranega losa, poljiihno li- kano nii v naravni boji imitirano. Največja izbera stolov. naslonjačev in gugalnikov Iz trstenlne. Na željo pošlje tvrtlka najnovejš« obširne ccnik« z nail 800 slikami. iz katorih se raz-idi oblik • blaga in cene, ^franko. Naroče^aloem na debelo znaten popust. PnsyjitemJM^ NOVA ZALOGA cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst, Via Muda vecchia St. 2 (za mestno hišo) Dobi se bogata izbira pianet, dalmatik, pluvial, humeral, rokctov kvadratov, kolarjev Leo, prsnikov, misalov, brevirjev, ritualov, diurnov in nešteviliio nabožiiili različno fino vczanili knjig, sv?čiiikov, križev, svcliluic, kelihov, ciborjev se srebrno kupo. Jedina zalog-a za celo Primorjo kipov o vsakovrstni velikosti in kvaliteti, umetuiško delo v romanskem kartonu, priporocljivih posebno za vlažne cerkve. Zaloga sveč iz čistega čebelnega voska kakor tudi meSanc sveče 1. in II. vrste, podob, vencev, križčev in svetinj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palin iz umetnih cvetlic in vsakovrstnih drugih del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezenja (ricanii) najfiiicjša za zastave, pregrinjala i. dr. Popravlja se vsakovrstue stvari za ceno, = -= , pri Kojej je izključena vsaka konkurenca. Naročitve se izvršijo točno in hitro. JP5* Ob nedeljali in praznikih jc prodajalnica zaprta. ""^PH z odiičuiiTi spoštovanjem Anton J. Vogrič. *. .____ ¦ - -....... . - ^ ^-____.-^. ^^-^____^^t 1 ft v scin jriko od lopote in I UCärällä lMJo priilno vojne. priprave Istolako ludi v ("irnogori, doeim je Bol- garija zo popolnoma pr.pravljena na vojsko. Z ozirom na vse lo pa tudi drnge velevlasti ne ilrle krilem rok Tako so pripravlja Ansjlija za vsak slueaj, kakor tudi Hus:ja. Obe li dve državi sta narot'ili zadnjo dni ogromno mnoJ.ino premoga pri ra/nih skladiscSh. Govori se o jednem mili)no 29 t. n» izbruhno po celem balkanskem ozemlju. nahajajoeim se v tup^ki ( blusli, splošni iHtanek. Pri /elezniku. tako porora «rbski list „Stampa", so ustaši pognali v zrak /elezniski vlak. v katerein je bilo 250 vojV ¦¦ » tniki, ki so priüli iz Mavelonije v Religrad, so pripovodovaii, da so videli 1- .'.iti ob zolezniski pr^i med Voh'Z'Mn in Kosovom na stotine nop'>kopanih rlo- vt^kih trupel. V Paraklisi tn'ili so turäki \oaki 7 ustaško četo. ki jt* bila skrila na pokopalisou. Nastal je lu mod g >- rnilami krvav boj. Domace in razne novice. (. kr. uanifstiiik na dopustu. — Nj. Prevz. c. kr nameslnik grof Goe*a sei je v Oetrtek na dopust, na katerein ostajie itiri tedne — /. i časa nje^ove od^otnosti na bode zastopal dvorni svetnik Teodor Schwarz. hiU'iiovanjt'. - C. kr. nameatnik v Trstu je inaenoval naun'Stnistvenega konrepista g. Alekaandra vit. B o s i z i o z.t i'krajnega kouvsarja. Smrtiia kosa. -- Xa Beki je umrla r< -ia Lucija Holz, soproga g. Vatroslava llolza. potovalnega uradnika banke „Sla- vij»> v Ljubljani. N. p. v m. lMihovske üjpremeinbe. — Pre- me.ščeni so. in sicer ee. gg. kaplani : lv»n lie rmastia iz Solkana, za vikarja v Piave. kjer bo opravljal tudi slufcbo vi- karja za Deskle; Ivan Seijak, dosedaj kaplan v Tolminu, za vikarjn v Stržišče; Peter S o r l i, dosedaj kaplan v Bovcu, v isti lastnosti v Solkan. — Na novo na- meSčeni so pa novomašniki, in sicer kot kaplani 0. g. Josip Fon v Bovca, Č. g. Albert L e b a n pri sv. Luciji. — Dose- danji pretekt v malern semeniäcu č. g. Izaija Božič, pride za kaplana v Tolmin. Vöiteljska iineiiovanja v svzau« skem okraju. — Slalno so nameščeni: Martin F u r 1 a n z Vojäcice ravnotam, Milan V o v k iz Gabrovice v PÜ3kovici, Andrej Rojec iz Stjaka v Bodiku, Josip Šinigoj iz Kopnve v Braniei, C'lka Katnik iz Dutovelj v Nabrežini, Helena J e r in a n iz Gorjansketra v Zgoniku, Ho- leria Škerbic iz Kostanjevice v Plisko- vici; zaüasno : Ivan Benko iz Kazelj v Štjaku, Alojzij Bekar iz Bodika v Kazljah, Franja Orel iz Avbera v Gorjanskem, Franja Ličar iz Pliskovice v Kostanje- vici, Anica Debenjak iz Povirja v Sežani, Ciril Valentič iz Postojne v Koprivi. l'öiteljski kandidatje: Anton M e r v i č v Povirju, Ferdinand K e n d a v Avbera, Henrik Legiža v Gabrovici in Fran Ž i v e c v Dutovljah. Za „Sol«4ki Dom'* prejelo uprav- ni^tvo: V Št. Petru pri Gorici je zbralo slavno starešinstvo na predlog vrlega go- spoda žnpana Iv. Botulina pri slavnostnern obedu na cesarjev rojstni dan 11 krön (ravno toliko za „Alojzijeviäce1'). Polog tega sta odstopili tudi Boza Silič in Ju- stina Bofulin, kateri sta stregli pri mizi, njim nabrano nagrado v zneaku 716 K v isti blagi namen, namreč polovico za ,.Solski Dom*', polovico za „AloizijevizCe"*. — Na novi maši č. g. Franceta Lavren- čiča v Saležu se je nabralo 35 K (ravno toliko za „Alojzijevišče). Srčna hvhla! /ahvala. — Kakor vsako leto tako je tudi letos g. A. Gorkič trg. z lesom v ulici Usina, preplačal udnino ženski po- družnici družbe sv. Cirila in Metoda v Gorici, za kar mu bodi na t'im mesto izrečena iskrena zabvala, oiljemalcem lesa pa naj bode ta narodna tvrdka nrav toplo priporočena, da jej bode v pribodnje tem lažje dajati svoj narodni davek. Občul zbor „KrujaAke zadruge". — V četrtek, dne 20. t. m. ob 10. uri predpoludne, se je vräil v dvorani „Go- riške Čitalnice"' občni zbor rKrojaäke zadruge''. Natančnejše poročilo o tem občnem zboru začeli srao prinaäati na prvem rnesta svojega lista ter opozarjamo nanje vse one, ki so sledili zadnje dni peresnemu boju gledö „Krojaäke radruge", ki se je bil med narni in med „Soöo", da se sami prepričajo o „lamparijahu — da govorimo v „Socinera" jargonu — ter o tem, ra kateri strani ao te nlumparijeu v rosnioi bilo. Za danes naj povemo svojim (^itatoljoni, du jo bil obirii zbor «lobro obiskan, lor da so je. priinorno in popolnonm doslojno vršil, o coiuer so so pro; : ohü tudi vsi oni, ki s«> so ^\ udelozili. Ol)|odnom nain jo pnpomniti, Ja so niso lo vsprojela poroeila na^ol- ništva in nMd/.orništva. lor da so ni dal lo absolulorii bivs>mu naöolnistvu in nad- zorniätvu, potrdivAi \ -o ratHinein bilaneo, katero prinašanio na tlrugom mestu da- nažnjega lista, innrveö, da so je oboma touia dvema izrekla tudi zabvala za pro- vidno in po/.rtvovalno postopanjp v kri tičnih lr»'notkih, v katore jo spravila „K. '/." naprodnjMska požtenost. Tudi so jo izrokla zahvala vsom onim gospodom, ki so \:-itokli „Krojaški ziuirugi" na p.iinoö s svojinv svoti tor jo obvarovali na ta nacin prod velikansko skodo in posobno pa prod konkurzoin, v kuloro^a so hotoli spraviti naprednjaki .Krojaško ziidruijo", da bi si na njonih razvalinah zagotovili mästen dobicek. l):i so äirso občinstvo popolnotna prepriča o grdobi spletkarij nekatcrih naprednjaskih kolovodij, tor da jib spozna v pravi lu^i, jo obeni zbor sklenil, da so poročilo o tem zborovanjii i\o pr;,avi le v domačib listih, marvec, da se isto tudi ponatisne v posebni brosuri, katera nai se razpošlje, in kohkor niogoče raz^iri inea iiaSim IjuJstvom. Konoc^no jo občni zbor sklenil ter naložil načolnistvu, da nastopi sodno p>H proti onim, ki so ,.Kroja§ko za- tlrugo'" oäkodovali. bodisi na ta ali na oai način in posebno tudi proti obroko- valcem ..Krojaske zadrugi^'. V znak svo- j»\!»a zaupnnja do dosedanjoga nacelniätva in nadzorništva, so bili v ta dva odbora izvoljeni, izvzem^i jednega, vsi dosedanji clani Izvoljeni so bili v načelništvo, in sicer ZK predsoilnika g. Ivnn Ba|t, za člane načelni^tva pa gg. Jernej Kopae, Franc Cernic, Svetoslav Premrou in Franc Novic; v nadzorstvo pa, in sicer za pred- sednika g. dr. Franc Zigon, za podpred- sednika g. dr. Franc Kos. za Clane nad- zorstva pa gg. Matko Koršič, Va'entin Jug in Abram Leopold. Za blagajnika jo bil izvoljen g. Svetoslav Premrou. Moža z ,.mesarskim nožem" pa ni bilo. čoravno nam je v zadnji ^tev. svo- jega lista s tako moško besedo, kakor je le njegova, obetal veselo svidenje na obi'nem zboru. Ne, tega moža ni bilo, pač pa so ga videli nekateri Solkanci že v sredo popoludne, kako jo je korajžno popihal po soški dolini proti Kobaridu. Nož baje pa je obesil na soro voza, ki je vlekel v gore kosti njegovega rojstva, in ta nož bil je baje tako močno ob cestno kumenje, da se je razlegalo na vse strani soške doline, ter da je nje- ^'ovo žvenketanje, ki je pa bilo bolj po- dobno onemoglemu ječanju, spravilo po koncu vse čuke in sove, ki so, zagledavši moža z mesarskim nožem, se mu začele krohotati na tak čuden način, da ga je obäla strašna zona, ter ga po vsem ži- votu oblil mrzel pot. Gabrščkov žop. — Tega smo v neki notici imenovali „skrivno stvarco"', ki zna tudi otrobe vezati. Ker stoji v knjigi časnikarske modrosti Gabrščkove pisano: Odgovarjaj na vse, vsaj po na- slovu, če tudi ne po vsebini, jo izbral v ndgovor >»orenji naslov, a ne da bi kaj povedal o avojem žepu, ampak premleva le staro mesarjenje o „Krojaški zadrugi"' in „Centraini posojilnieiu. Ali nam se ne bo tako mnzal iz rok in uhajal s poti. On je pisal v „Sočiu, da je bolje, da „Kr. zadrage" ni, ampak da imamo mesto nje več narodnih trgovcev. Mi smo mu pustili to veljati, a smo ga prijeli za uho in rekli: Stoj Drejček! V mestu imamo jako mnogo slovenskih krčrnarjev, in vendar Bi jim Ti in par Tvojih somiš- ljenikov s prevzetjem „Eiskeller"-ja na- pravil pogubno konkurenco, ker piseä v „Sočiw za svoj „Eiskeller" prav čifutsko reklamo ter odvracaä tako pivce od slov. krčmarjev, Tvojim naukom na naslov ,.Kr. zadruge" stoji Tvoj konsorcij pri „Eiskeller"-ju ravno nasproti. Nam ne gre to dvoje skupaj, in mislimo, da mora to naaprotje vezati le Tvoj žep. Mi ho- čemo B tem reči; Nauki v „Soči" imajo za Slovence absolutno veljavo, za Gabr- ščeka samega relativno. Slovenci se mo- rajo po njih ravnati, (5e se imajo tudi osebnim koristim odreči, Gabršček pa le takrat, ko ne zavirajo dohodkov njego- vemu žepu. Na to je imel Gabršček od- govoriti. Zato mu danes kličemo: Tu je Rod, tu pleši! in pričakujemo za gotovo odgovora. Kazmere na vlpavski železnici. — Kakor je naäim čitateljem znano, je priredilo politično druätvo „Sloga" dne 21. junija javen ljudski shod v Üornber-gu. Na tem javnem shodu bilo je tudi go- vora o razmerah na vipavski železnici, in je bila vsprejeta tudi resolucija, s ka- tero se je zahtevalo: 1. da se uvede nemudoma tretji vlak, ki je neobhodno potreben, ako hoöe la krajevnH zolozniiü ustrozati svojomu uamoiu ; 2. da so iloloo.i vlakom lak voAnji rod, kakor ga /.ahtovajo krajevne razinoro in ljudrko potrobe vipavski» dolinr in gori^kega mo^ta ; Ü. tla so pomnoži ätevilo vo/.ov za ljudi in blngn, ki dosodanjomu prometu niti od daloka no zadosluj^io in stvarjujo nopriliOnosti. ki sü novroilno voliko dr- Jave; 4. da so lu+t, odloga potrobno ukrorii', da bo J.elezniea vozila n<* lo pi- cemsko. ampak tudi vožnjo po^lo. kar jo z oziroin na lukajsnjo sadjerejo in kupöijo s sadiom noobhodno potrobno ; t). ila se uvedojo zu nedolje in priz- nike v lepšem letnein času, ozironm ludi pi^sebni vlaki, ki naj služijo mostnim pro- bivalcom za izlete na dežolo, prebivalcein na dežali pa za obiskovanje mostnih sejmov. Na to rosolucijo dobil je to dni od raw ateljstvii drž. žolcznic v Trstu pred- sfdnik ,,Slos,'etl tii-le odgovor, katorogu doslovno priobčujomo : Preblagcrodnemu gospodu Dr. Gregorčič-u, državno-zborski in deželni poslunec v G o r i e i Reaujoč vlogo, v koji so so sklepi juvnega ljudskoga shoda, dne 21. junija t. I. v Uornborgu zvrševajočega, c. kr. železno-costnemu ministerstva obznanili, — zadevajoč nasvete za zboljšavo pro- motnib razmer na vipavski železnici, — odgovarje c. kr. ravnateljstvo državnih železnic po ukazu c. kr. železnocestnega ministerstva sledeče: „Tičeč se želje, da bi se na ome- njeni krajavni železnici tretji vlak z vsakdanjem oboevanjem uvedel, se loj zahtevi ne more povsem ugoditi, ker p) dozdanji skušenosti glede. obiskovalnih razmer te krajevno Železnice nij dosednj nikake potrebe, da bi takovi jvlaki, prev- zročevaje ne male stroške, vsaki dan Občevali. Nasproti temu pa se je vže uredilo, da bodo počenši z dnem 20. julija t. 1. na imenovani progi vlaki št. 853 in 854 na semnjih dnevih v Gorici, to je vsaki ponedeljek in četertek pro- metovali. S tem se je deloma ugodilo želji za vpeljavo tretjega vlaka narečeni krajevni želoznici. Pritožba, da zdanji zjutrajni vlak br. 852 ne ugaja potrebam prebivalstva, ker radi prezgodnje odvožnje iz Ajdov- sčine, — ob 5. uri zjutraj, — prebivalstvo oddaljeno od proge stanujoče tega vlaka ne more upotrebljavati, se mora temu nasproti dejstvo predočiti, da irna ta vlak do sedaj najvočjo prevožnjo med vsimi vlaki na progi Gorica Ajdovščina. LTredba tega vlaka v zdanji položaj sf> jo doloöila, z jedne strani, da bi se ngodno pridruženje v Gorici z vlakom br. 1003 zu Trst ustanovilo, z druge strani, da bi so v Gorici med dohodom tega vlaka in odvožnjo nasprotnega vlaka broj 851 večji preslodek napravil in s tem vsaj jodnemu delu potnikov omogočiti, da se morejo z vlakom br. 851 povračati. Pri vsem tem bode državna že- leznična uprava o priliki sestave vož- njega roda za službo v zimi 1903/4 v premislok vzela kaanejo odvožnjo vlaka br. 852, — pri tem pa se mora pri- pomniti. da se more tej želji samo pri izgubi prej imenovanega pridruženja v Gorici za Trst ugoditi. Kadi pomnožbe osobnih in tovornih vozov vipavske železnice, se mora opa- ziti, da obstoječa vozila v normalnih raz- merah popolnoma zadostujejo zahtevam, — z i nenavadne slučaje pa se je po- trebno uredila, da se kakim pritožbarn radi nezadostnosti vozilov ubrani. So- sebno gledö tovornih vozov uče pozve- dovanje, da se je zahtevam za potrebne tovorne vozove vedno in brez ovire za- dostilo, in da je železnica v stanu, na- hajočo se vozno blago s pravilno pro- metujočimi 4 mešanimi vlaki brez ostanka prevaževati. Ako sčasom, sosebno v času sadja, pravilno prometujoči vlaki ne bi več zadostovali, tedaj se bode potrebno uredilo, da se z vpeljnvo potrebnih vla- kov nahajajoča se množina blaga ne- mudoma odpelje. Vpeljuva zaželenih p^sebnih vlakov v nedeljah in praznikih imela bi vožnja jodnega vlaka v poslodku, kojega od- vožnja iz Ajdovščine bi bila približno ob 10 uri zvečer in dohod v Gorici okolo 11 ure 30 min. zvečer. Parovoz, vozovi in osebje tega vlaka bi se morali radi spolnitve ju- tranjega prometa žst v noči v Ajdov- ačino povrniti, kar bi mnogo strošlcov prevzročilo, koji bi se ne rnogli rneriti s pričakovanim vspohom tega posebnega vlaka. To je vzrok, da se tej želji aedaj ne more ustreči. Kar se slednič želje tiče, da bi vlaki vipavske železnice ne samo -pi- somnko inarveč tadi vožnjo pošto vozili, so nb/,nnnjo, da žoloznio« z vlakom br. 8:>1 in 8f»(i pisnmsko pošlo provaža i da o. kr. postna uprava mod (»orieo in AjdovÄi>ino vsaki dan Alirikratno vožnjo C:(\i (Vidk i in Sv. Križ in potom Go- ritia-HiftMibcr^ dvakralno voznjo na ilan proko Sv. Potra-Provacino-hornborga vzdrzujo, koj« obc'ijojo skonij z vsomi kraji, Uižoitih na žolozno-ccntni progi vi- pavsko ^.oleznico. Voditolj c. kr. ravnaloljstva drž. žoloznio: ii ii i r. Opoinin prcd ncvariKistj». — Tukajsnii nütgislrat opominju inost'io preliivalstvo na novarnosl, ki proli onim, ki bi so dotaknili posredno ali pa tudi nepMsredno oloktricuih žic. Zico nainroc, po katerih jo razpoljana oloktrika /.k moslno razsyotljavo, nimajo lo todaj v sobi eloktnko, ko so doticno ulico iti trgi olektrično razsvelljoni, murvoč imajo tudi prod in za razsvotlja\o. Zalo naj so |ih nikoli ne dotika nt'posrodno ali pa tudi posredno s kakim predmolom. Objednom naj s<' pa/j na to, da so i... nonjono žico no i)boAajo kakoršno si bodi stvari, ali pa c.ilo kako vrvi, iz Oesar bi naslala koj nevaruo-it za osobjo, ki ima posla pri razsvotljavi, kakor tudi s[)loh za eelo napravo. Nudaljo se opozorjajo lii^ni gospo- darji, da naznanijo vodstvu plinarno. vsako popiavo na pročp.lju hiž, na katorih- so nahajajo eloktričntt žice. ObcnUa se je včoraj zjutraj v avo- jem lastnem stanovanju v Podgori neka Marija SiinoMotti, stara 40 let. Obesila se je baje, ker jo trpela na neozdravljivi bolezni. Bobiiijska žele/iiica. — Oddaja del za zgradbo dola bohinjske železnice med Prvačino in Trstom je že razpisana, in dolo se prično že prihodnjo jesen. Stroljl. - V" srrtda zvoč^r okolo 9 ure in pol udarila ji strahl v hi.3o po- sestnika Franceta Vodopivca s Tabra j pri Djrnbergu Začelo jo goreti, in po- gorel je zraven hiše tudi hiev s senorn. Živino so rešili. Og''nj je poškodoval tudi sosedovo hišo. Vodopivec je bil zavarovan. Dež. — Po dolgem času vdobili smo tudi mi v sredo večer toliko za- žeijenega dežja, äe precej mnogo, ki je bil vreden zlata za naše poljske pridelke. Pripravljalo se je sicer že večkrat na dež. Nobo je bilo oblačno in ozračje jako soparno, a dežja vendar-le ni hotelo biti. Imeli smo pač v svoji sredi „burjo", in ta je razgnala oblake. V sredo po- poludne pa se je „burja"' odpeljala po soski dolini iz Gorice proti. Kobaridu, in glej, koj po njenem odhodn dobili smo v obilici blagodejnega dežja, ki je pri- nesel našim kmetovalcem mnogo koristl, Zabüdcl svojo ženo. — Iz Ka- nala poročajo, na je dne 14. t. m. zjutraj kmet Berlot Št. iz Levpe, gredoč k maši; na poti smrtno zabodel in sicer s 3 sunki svojo ženo. Govori se, da je že dlje časa nekoliko zrnešan, V Cerknem se prihodnji mesec t. 1. slovesno otvori novi „Gospodarski Dom", katerega je zgradilo kmetijsko društvo v Cerknem. Novo poslopje je zlasti namenjeno za mlekarnico kmet. društva. Mlekarniški prostori so urejeni po najnovejšem slogu v^vicarskih in dan- skih mlekarn, stroje na par je preskr- bela akcijska družba „Alla-Separatov" iz Danaja. Mlekarnica, katera je žo sedaj lepo razvita, zadobila bode svojo popol- nost v novih prostorih, kateri popolnoma odgovarjajo vsem zahtšvam novodobnega mlekarstva. Urejeni so tudi potrebni pro- stori za izdelovanje in skladišče sira, hladilniki in lodenica kopelj itd. Sploh lahko rečemo, da bode cerkljanska mle- karnica najpopolnejša in je že sedaj naj- bolj razvita v naši deželi. To je pač lep napredek v gospodarskem oziru. Na dan otvorjenja ,,Gospodarskega Doma"' se priredi popoldan velika ljudska veselica z sodelovanjem cerkljanske „Narodno čitalnice" s petjem in godbo; zvečer pa ' priredi čitalnica samostojen konoert v prostorih g. Kobala. Opozarjamo že na- prej krnotijska in druga društva na to slavnost, posebno one, kateri se zani- majo za mlekarstvo in sploh za gospo- darsko vprašanje. Natančen vspored ob- javimo ob svojem času. B. Vozna zveza med Vipavo in Ajdovsfouo. — Gosp. Matija Wasmeyer v Vipavi je dobil oblastveno dovoljenje, da sme prevažati ljudi v to priklaüuih vozovih med Vipavo in železniško postajo Ajdovščino. Omnibusi bodo po štirikrat na dan vozil iz Vipavo v Ajdovščino in nazaj. Voznina znaša za osebo po dnevu 80 vin., zjatraj in zvečer pa I K 20 vin. Za bahice. —- S prvim oktobrom začne v Trstu na porodniškem oddelku poučni tečaj za babice, in bicer v slov««' akem jeziku. — One osebe, ki bi hotele