PRIM

RSKI DNEVNIK
Cena 150 lir	Leto XXXII. Št. 153 (9458)	TRST, sreda, 30. junija 1976
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v ti s karm «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši., od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
MED POMEMBNEJŠIMI GOVORNIKI PRVEGA DNE STA BILA BREZNJEV (KP SZ) IN CARILLO (KPS)
V sproščenem vzdušju se je v Berlinu začela odkrita razprava med voditelji evropskih komunističnih partij
Sovjetski voditelj je bil v svojem govoru zmeren - Carillo poudaril, da komunistično gibanje, sedaj ko je «odraslo», odklanja vsakršno pokroviteljstvo - Srečanje Tita in Berlinguer ja, ki bosta govorila danes
Kocka je padla!
Tri vodilne v avstrijskem parlamentu zastopane politične stranke so s pristankom kanclerja Kreiskega izsilile dokončni sklep o «ugotavljanju slovenske manjšine». S tem sklepom je vlada kapitulirala pred pritiskom avstrijskih nacionalističnih sil in s tem dokončno pristala na etnocidno politiko do slovenskega življa na Koroškem. Pod naslovom «Kocka je padla» je o tem napisal predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter članek za jubilejno številko «Slovenskega vestnika» ob 30-letnici njegovega izhajanja, članek zaradi boleče aktualnosti za koroške Slovence ponatiskujemo v celoti.
(Posebej za Pri morski dnevnik)
BERLIN, 29. — Ob devetih dopoldne se je v hotelu Stadt Berlin začela konferenca evropskih komunističnih in delavskih partij. U-deiežuje se je 29 delegacij. Kajti včeraj je prispela tudi delegacija nizozemske partije, ki sicer ni sodelovala v pripravah.
Prvi dan razprav je doslej po- , polnoma potrdil napovedi, da . bo to zelo široka, odkrita in sprošče-
na izmenjava mnenj, oziroma razlaganje svojih stališč in pogledov.
Govori ne morejo več vplivati na zaključni dokument, zato pa skušajo čim bolj natančno in prepričljivo pojasniti politiko posameznih partij.
Med prvimi govorniki, kot peti Sodobni znanstveni duh pa po n.ie ......a: ,	-	___,	___l ,i	hf'cr.rtoh ni znruzmv ne 7 oh-
božič. To so bila leta našega o-troštva, toda zdaj smo odrasli — je poudaril. Nadaije je razvijal tezo, da je v komunističnem gibanju še vedno precej mističnega in religioznega, ki pa se vse bolj umika pred znanstvenim pogledom in pristopom in k problemom.
po vrsti, je že dopoldne nastopil generalni sekretar sovjetske partije Leonid Iljič Brežnjev. V govoru ki je trajal eno uro, medtem ko ostali govorijo večinoma po pol ure, se je posvetil predvsem razlaganju sovjet ske politike v zvezi s popuščanjem napetosti in razorožitvijo. V precej ostrih besedah je krivdo za zastoj razorožitvenih pogajanj zvrnil na Združene države in NATO ter pozval nasprotno stran, naj se ven darle zave, ter pravilno oceni pomen in vrednost politike popuščanja, napetosti.
Zelo malo časa, komaj četrtino govora, je Brežnjev posvetil odnosom v komunističnem gibanju in mnogim odprtim problemom v zvezi s tem. Govoril je zadržano in z očitno željo izogniti se temu. da bi se sovjetska partija na tei kon ferenci znašla v vlogi ene od zagovornic skrajnih stališč. Vendar je seveda v pretehtanih in skrbno izbranih besedah le povedal vse tisto, kar je bistveno za odnose med partijami. Poudaril je pomen proletarskega internacionalizma, ki da je preizkušeno orožje partij, omenil je koristnost večstranskih posvetovanj in skupnega pretresanja posameznih vprašanj ter izjavil, da bo sovjetska partija zaključni dokument te konference sprejela kot obvezno napotilo za svojo politiko. Ob tem nj nezanimivo povedati, da besede proletarski internacionalizem v sklepnem dokumentu ne bo in da ta dokument v nobenem primeru ne more biti obvezno napotilo za politiko posameznih partij. Od pomembnejših govornikov so danes govorili še Romun Ceausescu, Poljak Gierek. Bolgar Živkov, Čehoslovak Husak in Španec Carillo. Ceausescu je umirjeno. a jasno poudaril načelo enakopravnosti in samostojnosti vsake partije ter pomen spoštovanja nacionalne neodvisnosti in suverenosti.
Gierekov današnji govor ni sodil med njegove vidnejše nastope. Najbrž je kriza na Poljskem kriva, da jc bil nekam neizrazit. Od zanimivejših stvari kaže omeniti, da se je zavzel za večje sodelovanje med Vzhodom in Zahodom in celo predlagal naj bi Vzhod in Zahod skupaj reševala problem goriv, transporta in varstva okolja v Evropi.
Poleg Brežnjeva je bil izredno odmeven Carillo s svojim zelo intelektualnim govorom, v katerem je še nedavni položaj komunistov primerjal s položajem prvih kristjanov. Bili smo izolirani, zatirani in preganjani — je dejal — zato smo na Moskvo gledali kot na Rim, oktobrska revolucija pa je bila za nas
limiMiiiiiiiiiHiiiiimiiiimi'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiim
Brežnjev o politiki italijanske partije
BERLIN, 29. — Kot poročata tiskovni agenciji «Italia» in ANSA se je tajnik KP SZ Brežnjev v svojem govoru nekajkrat zadržal ob stališčih KPI, čeprav je ni vsakokrat omenil.
Prvič je bilo, ko je Brežnjev iskreno čestital Berlinguerju za velik uspeh KPI na parlamentarnih volitvah. Tu se je obrnil naravnost na tajnika KPI, ki je v dvorani sedel zraven jugoslovanskega predsednika Tita. Brežnjev je priznal, da je «vsaka partija odgovorna predvsem lastnemu delavskemu razredu in njen prispevek k proletarskemu internacionalizmu so prav nje-ni uspelT». Zatem se je Brežnjev z enim stavkom dotaknil tudi «linije» KPI, ko je dejal, da so «italijanski komunisti ostali revolucionarji, ko v boju proti imperializmu kujejo zavezništva s socialdemokrati in kristjani», kajti «njihov cilj je vedno zamenjava kapitalizma s socializmom in v ta namen upirajo vse svoje napore».
Čeprav tega ni izrecno povedal pa je Brežnjev spustil proti politiki KPI vsaj eno puščico in sicer tedaj ko je govoril o NATO paktu in blokih. Znano je, namreč, stališče zahodnoevropskih partij, da je treba v Evropi bloke razpustiti, dotlej pa ni bilo treba delati «znotraj blokov», da se jih spremeni. Tu je Brežnjev kategorično razdelil Ev-, ropo na dvoje: «varšavski pakt» je obrambna organizacija, NATO pa «agresivna» in je «ni mogoče reformirati od znotraj».
govih besedah ni združljiv ne z obstojem vodilnega centra, ne z mednarodno disciplino, ne z nekdanjim pojmovanjem internacionalizma. Dejal je, da so med komunisti razlike
in celo nasprotja, ki pa niso tragedija, ampak dokaz moči in širine. Za dokument, ki ga bo sprejela ta konferenca je rekel, da pomeni velik napredek na poti k priznanju stvarnosti v sodobnem mednarodnem delavskem gibanju.
Podrobneje je govoril še o politiki španske partije in pri tem poudaril, da imajo partije v visoko razvitih kapitalističnih državah poseben položaj, ker morajo upoštevati specifičnosti in pridobitve teh družb, med katere sodijo tudi osebne svoboščine, demokracija, pluralizem. V tej zvezi je zadržano kritiziral tiste, ki podcenjujejo vprašanje svoboščin, češ da so le formalizem. Poudaril je da demokracija in svoboščine niso le do-
slojev in jih zato tudi komunisti ne smejo odrivati vstran. Ni bilo težko ugotoviti, da so te besede namenjene tudi nekaterim socialističnim državam.
JANEZ STANIČ’
Tito čestital KPI za uspeh na volitvah
Berlinska konferenca daje voditeljem delegacij 29 evropskih partij tudi priložnost za medsebojna srečanja in izmenjavo mnenj. Predsednik Tito, ki vodi jugoslovansko par-
sežek buržoazije, ampak najširših 1 tijsko delegacijo, se je danes po-
govarjal z voditeljema romunske in poljske delegacije Ceausescom in Gie-rekom, že sinoči pa se je srečal z generalnim tajnikom KPI Berlinguer-jem.
V popoldanskem odmoru med dvema današnjima sejama konference v Berlinu sta imela partijska voditelja Jugoslavije in Rorc-unije Tito in Ceau-sesco «prisrčen» pogovor, v katerem so sodelovali tudi člani obeh delegacij. Sporočilo dodaja, da se je pogovor «pretežno nanašal na delo konference komunističnih in delavskih partij in na njen pomen za nadaljnji razvoj razmer v Evropi».
Predsednik ZKJ Tito se je sinoči v svoji rezidenci srečal z generalnim tajnikom KPI Enricom Berlin-guerjem. V daljšem in prijateljskem
pogovoru sta, kakor so sporočili, izmenjala mnenja o pripravah in konferenci komunističnih in delavskih partij Evrope. Opozorila sta na pomen te konference za nadaljnji razvoj odnosov in sodelovanja med komunističnimi partijami in vsemi demokratičnimi naprednimi silami za utrditev miru, varnosti in sodelovanja. Ob tej priložnosti je Tito čestital Berlinguerju za velik uspeh, ki ga je italijanska KP dosegla na nedavnih parlamentarnih volitvah. V pogovoru so sodelovali člani jugoslovanske in italijanske partijske delegacije, med njim z jugoslovanske strani Stane Dolanc, Petar Stambolič in Aleksandar Griičkov, z italijanske pa Gian Carlo Pajetta, Sergio Segre in drugi.
RIM, 29. — Komentarji po sklepih konference sedmih največjih industrijskih držav na Zahodu se nanašajo predvsem na ugotovitev, da so se dogovorili edino o boju proti inflaciji v državah, ki so še vedno v gospodarski stiski. Po drugi strani pa v tujini ugotkvljajo, da v Portoriku niso povedali nič novega, razen tega, da so ponovili nedavne sklepe mmistrskega sveta OECD. Glede Italije pa se vprašujejo, kakšna bo pravzaprav pomoč, ki naj bi jo bila deležna v okviru kratkoročnih posojil Mednarodnega sklada o kateri sta govorila tako Ford kot ameriški zakladni minister Simon.
Tudi predsednik vlade Moro ob povratku iz Portorika v Rim ni b 1 preveč navdušen nad tem, kar so sklenili, zlasti pa še o pogovorih, ki jih je imela italijanska delegacija, da bi opozorila bogatejše partnerje na svoje težave.
Moro je izjavil, da je bila konferenca v Portoriku ena od tolikih oblik posvetovanja med velikimi industrijskimi deželami o vseh vprašanjih mednarodne gospodarske politike. Čeprav posvet ni bil posvečen v glavnem italijanskemu, položaju, je dejal Moro, je imela italijanska delegacija vendar priložnost, da je opozorila, v okviru obstoječega gospodarskega napredka ostalih držav, na italijanski položaj, kjer se je «krepitev gospodarstva komaj začela». Zato je Moro poudaril, da je sedaj edina skrb italijanske vlade ,da se Italija koristno vključi v okvir politike gospodarskega razvoja, ki se že tako močno izraža v nekaterih državah. Moro je dodal, da je bila omenjena tudi možnost mednarodne kooperacije za pomoč Italiji v zvezi z njenim izrednim stanjem. Toda to vprašanje ni bilo poglobljeno, je dejal Moro. Na vpra-
ODLOŽENA PODRAŽITEV SLADKORJA
Industrij« in trgovci zahtevajo veliko povišanje
RIM, 29. — Po dosedanjih urad-1 dolarja skoraj 10 točk. Včeraj je nih sporočilih, bi se morala cena dolar veljal 842,50 lire, danes pa sladkorja s 1. julijem povišati. Za | so ga prodajali po 833 lir. koliko naj bi se povišala, ni bilo
še točno povedano. Vse pa kaže, da 1. julija sladkor se ne bo še podražil zaradi velikih sporov, ki so nastali med raznimi kategorijami proizvajalcev in prodajalcev o višini podražitve.
Kmetje, ki pridelujejo sladkorno peso, so skupno s sindikalnimi organizacijami sporočili, da povišanje cene sladkorja ne sme preseči
6 od sto, se pravi toliko, kolikor je potrebno, da se prilagodi no-
tranja cena sladkorja novim cenam
sladkorne pese, ki so jih določili
v okviru gospodarske skupnosti. To pomeni, da se sladkor ne bi smel podražiti več kot za 28 lir, če upoštevamo današnjo poprečno ceno za kilogram.
Na drugi strani pa imamo trgovce na debelo, ki zahtevajo, da se sladkor podraži za 45 lir kilogram, da se pokrije razvrednotenje lire. Tudi industrijci, ki proizvajajo sladkor, se potegujejo za znatno podražitev, ki naj bi po njihovih računih dosegla od 100 do 150 lir kilogram, obenem grozijo, da ne bodo kupova-
li sladkorne pese pri kmetih, če jim ne bodo zagotovili višje prodajalne cene. Tem zahtevam je treba dodati še zahtevo prodajalcev na drobno, ki pravijo, da bi jim morali odobriti 10 lir več marže pri kilogramu, če bi vse te zahteve u-poštevali, bi se moral kilogram sladkorja podražiti od sedanjih povprečnih 465 lir na 700 lir kg. To^ je seveda nemogoče, zlasti če upoštevamo, da cene sladkorja na mednarodnem trgu stalno padajo
LONDON, 29. — Na tujih valutnih trgih se je lira danes ponovno okrepila, čeprav , je bil valutni trg v Italiji zaradi praznika zaprt. VI Londonu je pridobila v odnosu do i
Danes pogovori Schmidt-Callaghan
LONDON, 29. — Tukaj dajejo veliko važnost jutrišnjemu obisku britanskega predsednika vlade Calla-ghana v Zahodni Nemčiji, kjer se bo pogovarjal z zahodnonemškim kanclerjem Schmidtom. Menijo, da bosta govorila o vprašanjih izvolit-
šanje časnikarjev, ali bo Italija dobila denarno pomoč v tujini, je Moro dejal, da v zaključnem sporočilu konference je to vprašanje samo nakazano, «da pa gre pri tem samo za neko naklonjenost, ne pa za kako odločitev».
Ta previdnost se izraža tudi v današnjih italijanskih časnikih. Po drugi strani pa so v Parizu vsi časopisi v glavnem razočarani. Tako politična kot gospodarska glasila najprej ugotavljajo, da so Italiji obljubili novo mednarodno finančno pomoč pod zelo strogimi pogoji, ki se nanašajo na italijansko notranje gospodarstvo prihodnje nove vlade. Pri tem dodajajo, da bo lahko nova vlada, ki bo nastala po volitvah, le dobila denarno podporo, da vzpostavi red v italijanskem gospodarstvu in da se je prav o teh vprašanjih italijanska delegacija v Portoriku največ pogovarjala. Vsi francoski komentarji so seveda namenjeni Italiji in Veliki Britaniji, ki preživljata še vedno gospodarsko krizo. Obenem pa nekateri gospodarski časniki pripominjajo, da je prišlo du različnega gledanja na boj proti inflaciji med ZDA in Zahodno Nemčijo ter Italije in Veliko Britanijo, ki sta se strinjali s francosko ugotovitvijo, da premostitev gospodarske krize ni tako enostavna in da boj proti inflaciji tiči predvsem v skupnem naporu splošne denarne omejitve v svetu. Glasilo KP Francije «Hu-manité», pa piše, da je imperialistični vrh v Portoriku sklenil, da je treba ponovno udariti po delavcih z zmanjšanjem kupne moči delavskih plač, da se podpre zmerni gospodarski napredek, ki ga napoveduje Ford.
V resnici se v Portoriku niso kaj točnega dogovorili. Japonci so prav danes sporočili, da ne bodo spremenili svoje dosedanje trgovinske politike, prav tako ne bodo sprejeli nobenega ukrepa za uravnavo dejanske vrednosti svoje valute. Japonci pravijo, da ne morejo upoštevati
ve evropskega parlamenta, o kate- priporočil ZDA in Zahodne Nemči-
rih bodo predsedniki vlad EGS obširneje razpravljali prihodnji mesec v Bruslju.
je, naj omejijo svoj izvoz in naj čimbolj sprostijo uvoz. Ugotavljajo, da bodo čimveč izvažali in da se
bo tudi uvoz povečal, ko bo izvoz ustvaril pogoje po potrebi večjih količin goriva, surovin in tistih polizdelkov, ki jih Japonska mora u važati. Značilno je, da so Japonci preteklega maja zabeležili visok prebitek svoje trgovinske bilance, ki je bila za 660 milijonov dolarjev aktivna.
Kot vidimo torej, je gospodarski posvet v Portoriku pokazal, da niti v ožjem krogu najbolj razvitih industrializiranih držav kapitalističnega sveta ni soglasja o predlogih, kako uravnati svoje gospodarstvo, da bo v prihodnosti kljubovalo tudi začasnim konjunkturnim krizam. Poleg tega pa, niso v najmanjši meri rešili velika vprašanja usklajenega razvoja celotnega svetovnega gospodarstva ter pravičnega gospodar skega sodelovanja z revnimi drža vami in državami v razvoju.
.   mm mil Hlinili iiiiniiiiimn mm.umi     iniitillll   limillll  
PO KONFERENCI SEDMIH ZAHODNIH INDUSTRIJSKIH DRŽAV
¥ Portoriku niso sprejeli nobenega sklepa za ozdravitev svetovne gospodarske krize
Zmerni komentarji v italijanskem in francoskem tisku - Italiji ni bila zagotovljena denarna pomoč - Japonci ne bodo omejili svojega izvoza
V Berlinu se je pričela konferenca 29 evropskih komunističnih partij. V sproščenem ozračju se je pričela odkrita razprava med voditelji posameznih partij, ki bo trajala nekaj dni. Včeraj je govoril Brežnjev, ki je bil razmeroma zmeren in popustljiv ter španski komunist Carillo, ki je še enkrat ponovil stališča zahodnoevropskih partij. Danes sta na vrsti Tito in Berlinguer, ki sta se medtem že srečala in dalj časa pogovarjala o skupni politiki. Tito, kakor prej Brežnjev, je Berlinguerju čestital ob pomembni zmagi KPI na nedavnih parlamentarnih volitvah.
Po konferenci sedmih zahodnih industrijsk.h držav v Portoriku je bilo ugotovljeno, da na njej niso sprejeli nobenega sklepa, ki bi prispeval k ozdravitvi svetovne gospodarske krize. Po pisanju 'talijansk h in francoskih časnikov pa so na konferenci samo globalno proučili vsa svetovna gospodarska vprašanja, ne da bi se dotaknili predlogov za njihovo rešitev. Na posvetu je prišla Po izraza predvsem želja Amerikancev in zahodnih Nemcev, da je treba v državah, ki so še vedno v gospodarski krizi, voditi ostrejši boj proti inflaciji.
iiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiii
PRED ZAČETKOM POGAJANJ ZA VLADO
Danes seja vodstva KD
Amendola poziva KD, naj se pogaja s komunisti brez predsodkov
S sklepom treh v parlamentu in koroškem deželnem zboru zastopanih strank dne 9. junija 1976 so se končno razblinile vse iluzije, da bo prišlo do pragmatične rešitve našega vprašanja brez predhodnega u-gotavljanja manjšine. Nasprotno, kancler dr. Kreisky je kapituliral pred nemškim nacionalizmom v koroških strankah tudi glede vrstnega reda pri predvidenem reševanju.
Medtem ko je namreč kancler doslej zagovarjal načelo, najprej pospeševati in potem preštevati se je uklonil zahtevi, kj terja najprej preštevanje in šele od tega napravi odvisno pospeševanje. Pri tem ne spremeni ničesar, če kancler sedaj povezuje preštevanje in pospeševanje ter izjavlja, da je to celota in da je mogoče zakona sprejeti le kot celoto.
Razmere nas silijo, da gledamo na razvoj dogajanj stvarno, brez sentimentalnosti. Kdor le malo pozna zgodovino, ve, da nemškim nacionalistom nikdar nj bilo do rešitve in da so imeli in imajo le en sam interes — da preprečijo kakršnokoli ureditev. To so sklepali in j lahko valili krivdo na manjšino vse dotlej, dokler jm ni uspelo prikazovati predstavnike manjšine za nedostopne za vsak dialog in sebe kot ovčice, ki jim gre edino le za zaščito pravic večine, ki jih manjšina baje ogroža s svojimi prenapetimi zahtevami.
V trenutku pa ko smo koroški Slovenci uspeli prepričati in pridobiti napredne sile in številne demokrate tudi večinskega naroda za podporo naših upravičenih teženj in zlasti za preprečitev ugotavljanja in smo tudi pri razgovorih pri ekspertih pokazali potrebno gibčnost in pripravljenost za sporazumno reševanje. znanim nacionalističnim krogom ni preostalo nič drugega kot priti z resnično barvo na dan: s preštevanjem je treba preprečiti sporazumno reševanje med pristojno vlado in zakonodajalcem ter prizadeto narodno skupnostjo.
S svojim vplivom potom svojih
pristašev v vseh strankah so u-1 času !ahkC) vidimo.‘da v tej’'torbi speli tudi to pot, kakor v vsejzgo-1 ?a demokratične in v našem primeru dovim in se posebej leta_ 1958 _pn deJansko za čiovekove pravice nismo odpravi obveznega dvojezičnega sol- sami, marveč nas iz dneva v dan stva ter leta 1972 pri prepreči v; podpira vse več avstrjjskih demokra. izvajanja zakona o dvojezičnih to | tu, Nemškim nacionalistom nP gre pografskih napisih m označbah. Ka-, pamreč !e za naše ce kor takrat je vlada kapitulirala tudi jim gre za na3kok na den^kracijo
tokrat'	i sploh in za pohod na načela, kakor
To pot pa gre za več: gre za re- ! prihajajo do izraza v zaključnem vizijo določil državne pogodbe, ki | dokumentu helsinške konference o jih je Avstrija sprejela v zaščito varnosti in sodelovanju v- Evropi. Ta slovenske in hrvaške manjšine. Na ! načela vsebujejo potrebo odstranjeva-to revizijo koroški Slovenci nikdar j njs in ublažitve napetosti med nane bomo pristali. Ne le zato, ker j rodi v korist ohranitve in zagotovit-predstavlja člen 7 mednarodno ob- j ve mirnega sožitja v deželi in miru veznost, marveč še posebej zato ker j v srcu Evrope
je člen 7 sad in priznanje naše an- j če bomo pravilno gledali in oce-tifašistične borbe in pomeni v tem. njevali, zlasti pa tudi vodili naso smislu tudi obveznost Avstrije, da j borbo v tem širšem mednarodnem popravi nacionalno škodo, ki smo | sklopu dogajanj, nas ni treba biti jo koroški Slovenci utrpeli zaradi ! strah, ker smo lahko prepričani, da
RIM, 29. — Jutri se sestane vodstvo KD, ki bo moralo odgovoriti na marsikatero postavljeno vprašanje o predsedstvih zbornic parlamenta in prvih pogajanjih za sestavo nove vlade. Zaccagnini medtem nadaljuje srečanja z voditelji struj, da bi ugotovil, kam merijo. Gre namreč tudi za razdelitev oblasti v stranki po starem sistemu «lekarniške tehtnice».
Medtem pa se je s komunistične strani oglasil Giorgio Amendola, ki velja za enega najbolj iskrenih in neposrednih tolmačev linije KPI. A-mendola je najprej poudaril, da brez komunistov ne bo več mogoče vladati v Italiji in da se tega začenjajo zavedati tudi v nekaterih mednarodnih krogih, kjer svetujejo demokristjanom, naj se vendarle začno pogajati «brez predsodkov». Ita-
Po konferenci so se državni glavarji in predsedniki vlad sedmih zahodnih držav slikali. Od leve proti desni: Giscard D Eslaing, Schmidt, Miki, I ord, Cailaghan, Trudeau in Moro.
lija noče začasne ali poletne vlade, je dejal Amendola, tud' zato, ker bi taka vlada sploh ne bila možna. Lahko bi to bila enobarvna vlada KD, vendar b: ne imela večine.
Amendola je poudaril, da potrebuje Italija takoj učinkovito vlado, ker je na robu poloma glede plačilne bilance, državnih financ in gospodarstva sploh.
Amendola je tudi zavrnil govorice o «skupnem gospodarskem programu», ki pa naj bi puščal KPI v opoziciji, nekako po receptu La Malte izpred volilne kampanje. «Načrt La Malfa», pravi Amendola, je predvideval, naj bi se odnosi med opozicijo in vlado ne spremenili, toda ti odnosi so se spremenili na volitvah 20. junija in ni več mogoče mimo tega.
Amendola se je končno dotaknil tudi vprašanja imenovanj predsednikov zbornic, komisij in nekaterih ustanov. «Izkušnje levega centra so nas naučile, da ni to bistveno, koliko predsedstev imaš. Za ustanove želimo, da bodo voditelji strokovno sposobni, neglede na stranko, kateri pripadajo. Za vse skupaj pa je potreben zelo jasen politični sporazum.»
Kreisky v Parizu
PARIZ, 29. — Z današnjim pogovorom s predsednikom francoske republike je avstrijski kancler Krei-sky zaključil uradni obisk v Parizu. Sedaj bo ostal nekaj dni na zasebnem obisku. Avstrijski kancler je izjavil, da so bili pogovori, ki jih je imel s francoskimi državniki, zelo plodm in koristni, da so govorili o IT.;'njem vzhodu in o francosko- avstrijskem sodelovanju z državami tretjega sveta. Poudaril je, da je predlagal, naj bi začeli razpravljati v okviru evropskega sveta v Strasbourgu o vprašanju popuščanja napetosti, da se bodo zahodne države temeljito pripravile na prihodnjo vseevropsko konferenco v Beogradu.
šem obsegu svoje jezikovne pripadnosti.
To so tudi osnove za tako imenovano pragmatično reševanje, za katero smo bili koroški Slovenci, dosledni svojemu načelu, da je kolikor toliko zadovoljiva rešitev narodnostnega vprašanja mogoča samo v sporazumu med pristojno vlado in zakonodajalcem na eni ter prizadeto narodno skupnostjo na drugi strani, vedno iskreno pripravljeni.
Ta način reševanja je zadnji sklep predstavnikov treh v parlamentu in koroškem deželnem zboru zastopanih strank, da se le ne izvede preštevanje posebne vrste, marveč da naj le-to tudi služi kot osnova za priznanje pravic člena 7, onemogočil in nas sili v konfrontacijo.
Neradi, toda prisiljeni se bomo morali spoprijeti tudi c to najbolj prefrigano nakano nemških nacionalistov in neonacistov. Pri tem se zavedamo, da spričo oživitve nemške-ba militantnega nacionalizma, kakor brez vsake krinke prihaja do izraza v neposredno po gornjem sklepu organiziranih pohodih v kraje naše avtohtone naselitve, kakor v Kotmari vasi, v Št. Jakobu in Škocijanu, katerim bodo sledili v prihodnjih mesecih vse do preštevanja še številni masovni shodi, ta spoprijem ne bo lahak. Iz zgodovine vemo. da nemški militantni nacionalizem — in to v potencirani meri hujše nd vsakega drugega nacionalizma — ne pozna obzira. Iz neposredne izkušnje nam je znano, da ga pri tem ne ovirajo niti varnostne oblasti, kolikor sploh dejansko ne podpirajo! Nedvoumne izjave in skrite grožnje v Kotmari vasi so le še ponoven dokaz za te naše zgodovinske izkušnje.
Zavedamo pa se tudi. da smo v še hujšem obdobju storili, kar je zahteval od nas zgodovinski trenutek. Zato tudi danes ne moremo dovoliti, da bi nam bivši nacisti in njihovi nasledniki kratili pravice, ki smo si jih priborili s svojim doprinosom v antifašistični torbi! Naša vera v lastno in v lastnem revolucionarnem uporu utemeljeno pot je lahko toliko močnejša, ker prav v zadnjem
nasilne germanizacije v prvi republiki in zlasti v času nacizma, pa tudi po zadnji vojni vse do današnjih dni.
In prav v tej luči gledano po strankah sklenjeno preštevanje ne pomeni poprave prizadete škode, marveč pomeni dejansko zacementiranje uspehov dosedanje germanizacije in kot osnova za nadaljnje reševanje odprtih vprašanj zakonito možnost za nadaljevanje raznarodovanja in torej za prizadevanje nadaljnje nacionalne škode.
Zakon o narodnih skupnostih in zakon o novelizaciji zakona o ljudskih štetjih sta tudi kot «nerazdruž-Ijiva enota» potem takem v bistvu instrument nadaljnjega okrnjevanja manjšinsko - varstvenih določil in nikakor ne pomenita resničnega pospeševanja obstoja in celo ne razvoja slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Slovenci na Koroškem, kjer je bila slovenska nacionalna misel v zadnjem polstoletju nenehoma politično, kulturno in čestokrat eksistenčno ogrožena, smo bili v svoji težki zgodovini že tolikokrat kon-frontiranj s problemom dokaza svoje prave identitete, da bi pomenilo nove povpraševanje, izvršeno brez dvoma pod psihološkim in fizičnim pritiskom, dejansko izbiro med «žrtvijo in udobnim umikom, med heroizmom, za katerega govore samo abstraktni argumenti, pa med prilagoditvijo, ki jo podpirajo vsi argumenti konkretne osebne koristi».
Zato tudi šj tako tajno popraše-vanje po družinskem ali materinem jeziku ne more pokazati prave slike narodnostnega stanja, ki pa je po drugi strani povsem znano, kjer vsakdo ve, kje koroški Slovenci avtohtono živimo, kje skozi stoletja obdelujemo in branimo svojo zemljo in kje trenutno primerno v eni dobi bolj, v drugi manj spet manj vidno kulturno ustvarjamo in kjer neprenehoma proti stalnemu pritisku oblastne avtoritete izpričujemo v vsakdanji potrebi in izkušnj-' utemeljeno, bolj instinktivno kot zavestno občutje svoje narodne in v vse šir-
nas to ves demokratični svet podprl, v kolikor bomo sami storili svoje v obrambo človekovih pravic, ki nam gredo !
Spričo dejstva, da gre tudi za revizijo državne pogodbe, pa smo lahko tudi prepričani, da država matičnega naroda, ki je s svojim podpisom pristopila k državni pogodbi, ne to mimo gledala kršitve pogodbe prav v pogledu tistih določil, od katerih je bilo odvisno njeno priznanje meja z državno pogodbo vzpostavljene neodvisne in demokratične Avstrije.
Zato vsak. ki ovira in onemogoča rešitev člena 7 v korist slovenske in hrvaške narodne skupnosti, konec koncev odpira vprašanje meje!
Če že ne zaradi jasnih določil 5. odstavka člena 7. bi zaradi zagotovitve meje država morala prepovedati vse organizacije, ki jim .je zgolj zaradi upravičenosti njihovega obstoja potreben «prastrah» s stalnim hujskanjem in izigravanjem vprašanja meje. ne pa stalno pred njimi kapitulirati — pričenši z odpravo obvezne dvojezične šole pa do dejanske revizije določil državne pogodbe s sklepom pogojevanja njihove veljavnosti in njihove izvedbe od številčne moči slovenske narodne skupnosti. če že ne varnost obstoja slovenske narodne skupnosti varnost lastnih meja, bi morala biti imperativ državi, da ukrepa proti grobarjem svoje neodvisnosti v smislu temeljnega dokumenta, ki se nanaša na vzpostavitev neodvisne in demokratične republike Avstrije.
Ob 30-letnici svojega obstoja bi «slovenski vestnik» kot glasilo teženj slovenske narodne skupnosti na Koroškem gotovo rad zabeležil pozitivnejšo bilanco odnosov med državo in njenimi slovenskimi državljani. Na žalost pa se v teh tridesetih letih in v zadnjem polstoletju ni nič spremenilo: slej ko prej doživljamo, da manjšinske politike na Koroškem ne vodi država, ampak jo usmerjajo kot «država v državi» nemške militantne nacionalistične sile — razumljivo ne v korist, marveč na škodo slovenske narodne skupnosti.
dr. FRANCI ZWITTER
TRŽAŠKI DNEVNIK > 1
SKLEP IZVRŠNEGA ODBORA PO ANALIZI VOLILNIH REZULTATOV
S SEJE ZDRUŽENJA STARŠEV IN ZBORNIH ORGANOV
SKGZ bo od novega senata in zbornice Nova zahteva po ureditvi vprašanja
prostorov na openski osnovni šoli
Izdelali so dokument z orisom položaja in jasnimi zahteva, mi . Nova akcija za poimenovanje šole po Francetu Bevku
zahtevala izpolnitev danih zagotovil
Te zahteve bo vsebovala posebna izjava, ki jo bo delegacija SKGZ izročila tudi načel-nikom parlamentarnih skupin - Pregled stanja v prizadetih krajih Beneške Slovenije in Rezije - Datumi za sejo glavnega odbora v Gorici in za občni zbor - Solidarnost s Korošci
Izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze je na svoji ponedeljkovi seji sklenil pripraviti izjavo, s katero bo novi parlament, ki je izšel iz nedavnih parlamentarnih vol.tev opozoril na nerešena vprašanja slovenske narodnostne skupnosti, ki živi v mejah italijanske države in zahteval njih uresničitev v duhu osimskega sporazuma, republiške ustave in zagotovil najodgovornejših vsedržavnih in krajevnih predstavmkov vodilnih političnih strank, ki so jih dali v času volilne kampanje. Prav tako je izvršni odbor sprejel sklep, da bo izjavo delegacija SKGZ izročila novima predsednikoma senata in poslanske zbornice in načelnikom parlamentarnih skupin.
Sklep je izvršni svet sprejel po izčrpni razpravi o volilnih rezultatih na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini, v kateri je posebej analiziral usmeritev slovenskih volivcev v vseh treh pokrajinah in uspeh posameznih slovenskih kandidatov. V tej zvezi je izvršni odbor izrazil svoje zadovoljstvo, da je bila na listi KPI izvoljena v senat Slovenka Jelka Gerbec in da je slovenski poslanski kandidat na listi KPI Stojan Speto dobil tako veliko število preferenc. Za njegovo izvolitev bi stranka morala dobiti samo kakih 2500 glasov več. Prav tako je izvršni odbor z zadovoljstvom ocenil uspeh goriškega kandidata na listi KPI Ivana Bratine, kandidata Dušana Košute na socialist č-ni listi v Trstu in slovenskega kandidata Jožeta češčuta na socialistični listi v Gorici. Izvršni odbor je podrobneje razčlenil tudi izid volitev v Beneški Sloveniji in v tej zvezi ocenil tamkajšnji volilni nastop Slovenske skupnosti.
Izvršni odbor je v zvezi z volitvami ocenil tudi vlogo naših sredstev obveščanja v času volilne kampanje in soglašal v ugotovitvi, da sta tako Primorski dnevnik kot televizijska agencija Alpe-Adria s povsem ustrezno širino, ki je odgovarjala tako specifičn m interesom slovenske narodnostne skupnosti kot splošnim demokratičnim težnjam v državi, spremljala kampanjo in s korektnim poročanjem, primernim tolmačenjem in široko odprtostjo do posameznih strank, ki vključujejo Slovence, prispevala v uveljavitvi slovenskih kandidatov.
■ V razpravi so sodelovali predsednik Boris Race, Izidor Predan, Gorazd Vesel, Darij Cupin, Karel Ši-škovič in drugi.
Naslednjo točko dnevnega reda je izvršni odbor posvetil Beneški Sloveniji in Reziji oziroma trenutnemu položaju v krajih, ki jih je prizadel potres in s tem v zvezi akciji za pomoč žrtvam potresa. S poročili tajnika dr. Cupina in Dina Del Medica si je izvršni odbor lahko ustvaril precej točno sliko položaja zlasti kar zadeva število porušenih zgradb in zgradb, kj jih je mogoče obnoviti ter število ljudi, ki jim je treba zagotoviti prezimovanje. To je danes najvažnejši problem, saj se jesensko in zimsko obdobje naglo približuje. Izvršni odbor je predvsem v tem smislu pre-
Primorskega dnevnika, eventuelno organiziranje delovnih skupin, tehnično - strokovno pomoč pri gradnji ob upoštevanju antiseizmičnih predpisov itd.
V preostalih točkah dnevnega reda je izvršni odbor določil datum za sestanek glavnega odbora, ki bo v zadnji tretjini septembra v Gorici in ki bo posvečen predvsem delovanju in stanju v goriških članicah SKGZ. Dogovoril se je tudi o občnem zboru SKGZ, ki bo v decembru, in o pripravah nanj, na koncu pa je izrazil svojo zaskrbljenost zaradi dokončne odločitve vodilnih avstrijskih strank in avstrijske vlade o preštevanju koroških Slovencev ter v tej zvezi sklenil, da bo posebna delegacija SKGZ v kratkem obiskala obe osrednji polit eni organizaciji koroških Slovencev, da jima izrazi svojo bratsko solidarnost in podporo boju koroških Slovencev
S PRIHODNJIM ŠOLSKIM LETOM
Tečaj angleščine in telovadbe za openske osnovnošolce
V okviru pošolskih pobud za prihodnje šolsko leto prireja medraz-redni svet slovenske osnovne šole na Opčinah tečaj angleškega jezika v sodelovanju z Ljudsko univerzo v Trstu. Združenje staršev iste šole pa prireja tečaj telovadbe, ki ga bo vodil prof. Jože Peterlin.
Prijave za oba tečaja sprejemajo prireditelji na openski osnovni šoli do sobote. 3. julija, in sicer od 9. do 12. ure. Potrebna je takojšnja prijava, da lahko pravočasno vložijo
potrebne prošnje za slovenskega uči-za njihove narodnostne pravice in | telja, ki bo vodil tečaj angleščine obstoj proti genocidni politiki av- i ter za rezervacijo telovadnice na o-strijskih nacionalističnih sil.	! penski srednji šoli.
Preteklo sredo so se na Opčinah sestali ravnateljski svet, medrazred-ni svet in Združenje staršev openske slovenske osnovne šole ter proučili razna vprašanja, ki zadevajo to šolo. Med najbolj občutenimi problemi je problem prostorov, s katerim se starši in njihovi organi že dolgo ukvarjajo in ki so jih neštetokrat predočili tudi pristojnim o-blastem. Na zadnji seji so s tem v zvezi spet izdelali obširen dokument, ki ga bodo poslali vsem strankam, tržaškemu županu, odborništ-vu za šolstvo, deželnim organom, konzulti za vzhodni Kras, šolskemu skrbništvu, tisku, slovenski krovni organizaciji SKGZ, Sindikatu slovenskih šolnikov ter krajevnim družbeno - kulturnim organizacijam. V dokumentu je izčrpno orisan položaj openske šole. Med drugim je rečeno, da razpolaga s petimi učilnicami in pisarno za didaktično ravnateljstvo, ki so jo pridobili s pregraditvijo hodnika (3x2 m). V tem prostoru delajo didaktični ravnatelj, tajnica in uradnica. Že v šolskem letu 1973-74 je občinska uprava raz-
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
PO TRINAJSTIH DNEH INTENZIVNEGA ŽIVLJENJA
S prodornim uspehom zaključen mednarodni tržaški velesejem
V jugoslovanskem paviljonu izredno zadovoljni z obiskom - Veliko zanimanje za turistične lepote slovenske Istre in Dalmacije - Italijansko občinstvo se zanima za prevode Cankarjevih in Prešernovih del ■ Zaključna poslanica podpredsednika sejemske ustanove prof. Faragune
Osemindvajseti mednarodni trža- ni «kotiček», ki sta ga pripravili
ški velesejem je za nami. Po 13 dneh intenzivnega življenja so se njegova vrata sinoči opolnoči zaprla za zadnjimi obiskovalci. Teh je bilo letos okrog 120.000: na sejemski u-pravi, kjer smo sinoči pregledovali statistične podatke, so nam zatrjevali, da je bil letošnji obisk približno na isti ravni kot lani, splošen vtis razstavljavcev pa je, da je bilo število letošnjih obiskovalcev neprimerno večje od lanskega. Težko je reči, odkod ta občutek: morda v večjem zanimanju za razstavljene izdelke, morda v večji mo bilnosti posameznih obiskovalcev in družin, morda pa tudi v posebnem zanimanju za določene specializirane razstave.
O tem smo se včeraj popoldne pogovarjali tudi v jugoslovanskem paviljonu, kjer so nam potrdili vtis o znatno večjem obisku kakor lani. Oprema paviljona je bila letos deležna posebnih pohval, kar je treba pripisati zlasti prizadevanju in iznajdljivosti ekipe «Graficentra». ki jo vodi Klavdij Palčič, pa tudi bogatim prikazom najrazličnejšega blaga, ki so ga dala na razpolago jugoslovanska podjetja. Naval obiskovalcev so v paviljonu zabeležili zlasti ob petkih, sobotah in nedeljah, in sicer po delovnem času, se pravi v večernih urah pa tja do 23. oziroma do 24. ure. Zanimanje publike
gledal dosedanje pobude in delo i za razstavljene izdelke je bilo ne v okviru konkretne solidarnostne ak- pričakovano veliko, pa naj gre za cije, ki zajema tudi nadaljnje zbira- izdelke prehrambene industrije ali nje denarnih sredstev z novo pobudo ‘ pa za Tomosove eksponate. Turistič-
Polne plaže in gost promet
Vroče poletno sonce je včeraj zva- hodih pri Fernetičih in na Pesku, bilo ogromno Tržačanov na plaže v ' bolj oddaljeno okolico;
bližnjo in
izredno živahno pa je bilo tudi na Krasu, kjer so meščani «preplavili» gmajne za tradicionalni piknik. Ceste na Tržaškem so oživele že v zgodnjih jutranjih urah, ko so se dolge kače avtomobilov vile iz mesta. Promet je bil najgostejši na obalni cesti in na cesti, ki vodi na mejni prehod pri Škofijah. Dosti prometa je bilo tudi na mejnih pre-
Turistična zveza Slovenije in Turistična zveza Hrvatske. so obiskovalci letos kar oblegali, čeprav je bilo na voljo nič koliko prospektov, so prošnje za informacije kar deževale: obiskovalci so pri tem pokazali zanimanje zlasti za slovensko, hrvatsko in črnogorsko obalo, pa tudi za Bled, Bohinj in Lipico ter za druge kraje v notranjosti Slovenije in drugih zveznih republik Zanimanje za luksuzne hotele je bho manjše kakor za kampinge in manj zahtevna gostišča, zlasti pa za možnost letovanja na dalmatinskih otokih in otočkih: splošno je občinstvo pokazalo, da si želi «nazaj k naravi». V skladu s časom niso manj kale tudi določene pripombe: te so se nanašale predvsem na višino iz-venpenzionskih cen v jugoslovanskem gostinstvu, češ da so premalo konkurenčne, medtem ko so penzion ske cene na splošno dostopne tudi povprečnemu turistu iz Italije.
Zadovoljstvo z obiskom in z onrav-Ijenimi posli kažejo tudi prireditelji razstave jugoslovanskega pohištva v prvem nadstropju Palače narodov, kjer so podjetja Slovenijales. Ex-portdrvo in Jugodrvo med drugim prodala tudi razstavljene izdelke Končno naj zabeležimo nepričakovano veliko zanimanje, ki so ga obiskovalci, in to tudi italijanski gostje, pokazali za razstavo knjig najvažnejših slovenskih založb, ki jo je v jugoslovanskem paviljonu pripravila Tržaška knjigarna. Publika je pokazala največ zanimanja za zbirke Cankarjevih in Prešernovih del v italijanskem prevodu.
Kar zadeva splošno poslovno življenje na velesejmu, je letošnja prireditev po mnenju velike večine razstavljavcev doživela znaten u-speh: razstavljavci z zahtevnejših področij (mehanika, gradbeništvo, itd.) poudarjajo zlasti pomen stikov s člani tujih odposlanstev, predvsem iz Evrope in Afrike, razstavljavci s področja blaga za široko potrošnjo pa naglašajo predvsem obseg zaključenih kupčij. Kaže, da so glede tega letos prednjačila zlasti področja elektrogospodinjske o-preme, kino in fotomateriala, oblačil in prehrane. Končno naj omenimo zadovoljstvo podjetij, ki so nastopila v gastronomskem parku.
Sami voditelji sejma lahko zabeležijo uspeh, ki so jih doživeli mednarodni posveti o kavi, lesni trgovini in gradbeništvu ter dnevi, posvečeni posameznim državam, ki so se uradno udeležile letošnje prireditve. Med slednjimi pripada posebno vidno mesto «Dnevu Jugoslavije», v okviru katerega je prišlo do vrste konkretnih stikov, do skupnih obravnavanj gospodarskih vprašanj in do ustanovitve posebnega kon-taktkomiteja med tržaško, ljubljansko in zagrebško zbornico. Po rešitvi vladne krize v Italiji in po ureditvi vsaj najnujnejših problemov, problemov v zvezi s potresom z dne 6. maja, je pričakovati, da bo gospodarska problematika, zlasti na osnovi osimskih sporazumov, zdaj stopila predvsem v naših krajih z vso težo na dan in je zato želeti, da bi novoustanovljeni odbor za stike med našo, slovensko in hrvatsko zbornico lahko dejansko začel z delom v zgodnji jeseni.
Letošnji tržaški sejem, zadnji v vrsti splošnih prireditev pred obnovo razstavišča in prehodom na specializirane prireditve, se je po vsem tem zaključil z ugodnimi rezultati. Njegov uspeh je poudaril tudi podpredsednik sejemske ustanove prof.
Tiskovna konferenca o celovškem sejmu
V Celovcu bo v času od 14. do 22. avgusta XXV. avstrijski lesni sejem. Danes ob 11. uri bo v prostorih časnikarskega krožka na Korzu Italia tiskovna konferenca, na kateri bo predsednik sejemske uprave dr. Kleindienst orisal časnikarjem ustroj letošnje prireditve in tehnične novosti, ki bodo na njej razstavljene.
V drugi polovici septembra
Mednarodna konferenca b o problemih zavarovalstva v kontejnerskem prometu
V dneh 20. in 21. septembra bo v našem mestu mednarodna konferenca o tehničnih in zavarovalskih problemih v zvezi s kontejnerskim prometom. Konferenco, ki se bo odvijala pod pokroviteljstvom deželne uprave, organizira družba Trieste Consult v sodelovanju s podjetji in družbami Fiat, Italcantieri, Tržaški Lloyd, Morteo Soprefin, Stimai. Assicurazioni Generali, Lloyd Adriatico, RAS in SASA. Jutri bodo konferenco uradno predstavili na srečanju s časnikarji iz vse Italije. Srečanje bo na sedežu časnikarskega združenja v Rimu.
delila eno učilnico, ker sta bila dva prva razreda. V prihodnjem šolskem letu bosta spet dva prva razreda in s tem bo stiska še večja.
Za svoje normalno pedagoško delovanje potrebuje openska slovenska osnovna šola eno učilnico, pisarno, prostor za zbornico, oziroma knjižnico, shrambo za učila in didaktični material ter prostor za ambulanto. V povojnih letih sta bili nameščeni v šolskem poslopju na Trgu Monte Re slovenska in italijanska osnovna šola, z novimi naselitvami pa je število učencev na italijanski šoli poraslo. Upoštevajoč potrebe italijanske šole, je slovenska šola začasno odstopila učilnice v pritličju, ki bi jih sicer uporabljala za svoje redno didaktično delovanje.
Italijansko ravnateljstvo je pred leti prosilo za novo šolsko poslopje. Pristojne oblasti so tej prošnji u-godile in nova šola v «Villi Carsii» je začela delovati že v šolskem letu 1975-76. Poudariti je treba, da je v tej šoli še šest učilnic. Poleg tega pa razpolaga italijansko didaktično ravnateljstvo s prostori pri Banih, ki jih je tržaška občina prevzela od organizacije «Gioventù i-taliana». Tu deluje italijanska osnovna šola s celodnevno zaposlitvijo in tudi tu je še nekaj učilnic prostih.
Iz zgornjega je razvidno, da na Opčinah ni problema prostorov. Vendar razpolagajo slovenski učenci z Opčin, Banov in Konkonela samo s petimi učilnicami. Iz didakt enega razloga pa ne moremo ločevati enega ali dveh slovenskih razredov v navedene italijanske šole. Pri tem tudi ne gre prezreti, da gravitira jedro slovenskega prebivalstva, o-ziroma šolske mladine, na šolo na Trgu Monte Re. Zato starši vztrajajo pri zahtevi, da se v tem poslopju uredijo potrebni prostori in se obračajo na vso demokratično javnost, da se za ta problem zavzame ter na odgovorne oblasti, da to vprašanje dokončno rešijo.
«Republiška ustava, posebni statut dežele Furlanije - Julijske krajine in mednarodne pogodbe», se zaključuje dokument, «zagotavljajo zaščito naše narodnostne skupnosti ter naš narodnostni obstoj in razvoj. Zato zahtevamo, da si pristojne oblasti prevzamejo poTtično odgovornost in rešijo vprašanje šole, ki je temelj za obstoj in razvoj vsakega naroda».
Drugo vprašanje, ki so ga predstavniki ravnateljskega sveta, med-razrednega sveta in Združenja staršev openske slovenske osnovne šole obravnavali na sestanku, je poimenovanje šole po pisatelju Francetu Bevku. Svoj čas so že naslovili na pristojne oblasti prošnjo za poimenovanje, a so jo zavrnili, češ da še ni poteklo deset let od pisateljeve smrti. Pred nedavnim je tudi didaktični ravnatelj Bole poslal skrbništvu dokumentacijo o Bevku, a tudi tokrat je bil odgovor odklonilen. V zvezi s tem so na sestanku ugotavljali, da po nekem novem zakonu o tem ne sklepa več Rim, temveč občina in ravno pred kratkim smo zabeležili primer, da je občina poimenovala neko mestno u-lico po znani osebnosti, čeprav še ni minilo deset let od njegove smrti. Na podlagi teh ugotovitev so na sestanku sklenili, da bodo z akcijo poimenovanja šole po Francetu
Bevku nadaljevali. V ta namen so poverili Združenju staršev nalogo, da zbira podpise po vasi ter spet predloži dokumentacijo.
Med drugim so razpravljali tudi o srečanju z občinsko odbornico za šolstvo Bennijevo, ki je zagotovila, da bodo s prihodnjim šolskim letom odprli sekcijo slovenskega otroškega vrtca v «Villi Carsii». S tem bodo na Opčinah tri slovenske sekcije.
PSI o zasedbi zavetišča Gozzi
Svetovalska skupina PSI v tržaškem pokrajinskem svetu je izdala tiskovno poročilo, v katerem ugotavlja, da je bila polemika o «zasedbi» skladišča javnega prenočišča Gaspare Gozzi odvečna in da se je izčrpala s koncem predvolilne napetosti. PSI je mnenja, da mora «Gaspare Gozzi» postati družbena struktura, ki bo na razpolago vsemu krajevnemu prebivalstvu in ne le tistim, ki potrebujejo prenočišče. To bo mogoče doseči s sodelovanjem med občinsko podporno ustanovo ECA, pokrajino in občino. Prav zato socialisti pozitivno o-cenjujejo dejstvo, da je KPI s člankom, ki ga je v strankinem glasilu objavil predsednik 2. pokrajinske komisije svetovalec KPI Panizzon, spremenila svoje prvotno stališče, v katerem je ostro kritizirala zasedbo, ne da bi preverila vzroke, ki so pripeljali do te akcije.
Protest delavskega sveta podjetja Radici-Gallinoti
Delavski svet podjetja Radici Gal-linotti je v posebnem poročilu odločno protestiral, ker je deželni tehnični urad zavrnil načrt za gradnjo socialnega centra v industrijski coni. Delavski svet obsoja birokratski postopek ter soglaša s koordinacijskim odborom za industrijsko cono, da je treba začeti odločen sindikalni boj v podporo omenjenega načrta. V ta boj se uokvirja tudi jutrišnja splošna stavka.
Drevi občni zbor tržaških knjigarnarjev
Na sedežu organizacije v Ul. S. Nicolò se bodo drevi ob 20.30 sestali na občnem zboru lastniki in upravitelji knjigam in papirnic, včlanjeni v združenju trgovcev na drobno iz tržaške pokrajine. Na dnevnem redu bo razprava o razpečevanju šolskih učbenikov. Kategorija se namreč pritožuje, da ji država še ni izplačala salda (okrog 20 milijonov lir) za učbenike, ki jih je med šolsko mladino porazdelila ob začetku lanskega šolskega leta. Na skupščini bodo nadalje razpravljali o sklepih, ki so bili sprejeti na vsedržavnem shodu knjigarnarjev, ki je bil 26. junija v Milanu.
• V katedrali sv. Justa bo v četrtek, 1. julija, ob 21. uri koncert renesančne glasbe skupine «Reneis-sance», ki ga ob 10-letnici obstoja organizira Telefono Amico.
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiuifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiniiiii
NA POBUDO KONZORCIJA PRIDELOVALCEV VIN TRŽAŠKE OBČINE
Koristen in zanimiv razgovor o vinskih razstavah in osmicah
Ostre kritike na račun občine in pokrajine ■ Dosedanje izkušnje in umestni predlogi
Dve glasbeni predstavi uvod v letne prireditve
V okviru letnih prireditev, ki jih prireja tržaška avtonomna letovi-ščarska in turistična ustanova, bosta drevi in jutri zvečer m Gradu sv. Justa dve glasbeno - zabavni predstavi z nastopom priznanih u-metnikov. Poleg njih pa bodo nastopili tudi amaterji v okviru posebnih tekmovanj, ki jih prirejajo razne ustanove, da bi na ta način odkrila skrite talente ter jih uvedla na težko a privlačno pot umetniškega življenja. Drevi bo na vrsti zaključno tekmovanje vokalnih, glasbenih, plesnih in dramskih umetnikov - amaterjev, zmagovalcev raznih krajevnih tekmovanj, ki jih prireja ustanova ENAL. Napovedovala bosta Maria Giovanna Elmi in Enzo Cerusico. Spored bodo dopolnili in poživili glasbeni ansambli «Sigillo di Horus», «The Little Di-mension» in «I Tivana-». Veliko pričakovanje vlada tudi za nastop Pip-pa Bauda in njegove gledališke skupine s kabaret predstavo «L’altra faccia della luna».
Jutri bo na vrsti drugo tekmovanje. Tokrat bodo nastopili mladi pevci, plesalci in glasbeni ansambli v kvalifikacijskem tekmovanju «Gi-rotondissimo». Nastopili bodo mladinci med 12. in 18. letom starosti. Posebna žirija bo pred samo predstavo izbrala najboljše med prijavljenimi. Druga žirija bo nato med predstavo samo določila zmagovalce, ki se bodo udeležili zaključnega ali finalnega tekmovanja čez mesec dni. Tudi to predstavo bodo dopolnili razni uveljavljeni pevci in igralci. Naj omenimo le nekaj imen, kot so Ronnie Jones, Milla Sannonen in pevka Neva. Vstopnice so na razpolago pri blagajni UTAT v Pasaži Protti ter pri blagajni na Gradu.
Kot smo na kratko že poročali, je bilo v ponedeljek zvečer v okviru razstave domačih vin v Križu srečanje - razgovor o vinskih razstavah in osmicah. Razgovor je vodil Miro Sedmak, predsednik konzorcija pridelovalcev vina. Srečanja in prvega razgovora o tej problematiki, ki živo zanima naše vinogradnike, kakor tudi potrošnike, ki si želijo pristne domače kapljice, se žal niso udeležili predstavniki pokrajinske turistične ustanove, tržaške občine, devinsko-nabrežinske in miljske občinske uprave. Glavni o-čitki in ostra kritika so podali zlasti na pokrajinsko turistično ustanovo in na tržaško občinsko upravo, ki sploh ne kaže razumevanja za vprašanja kmetijstva, za take prireditve pa še najmanj, čeprav se na področju tržaške občine pridela sorazmerno največ vina na Tržaškem. Omeniti pa je treba, da so se srečanja udeležili, in posegli v diskusijo, nekateri vinogradniki, predstavniki občinskih pripravljalnih od-oorov za vinske razstave, zgoniški župan, predstavnika repentabrske in dolinske občinske uprave, tajnik Kmečke zveze Lucijan Volk ter izvedenci dr. Vremec, dr. Baša, dr. Millo in dr. Zodenigo.
Posebnih poročil ni bilo, razgovor pa se je razvijal na podlagi seznama vprašanj, ki so bila priložena
Še bolj pa so bile ceste zasičene v večernih urah, ko so se vračali tudi izletniki, ki so si omislili tri ali štiri dni dopusta.
Seveda pa je veliko število Tržačanov ostalo tudi na domačih plažah, kot nam prikazuje slika, ki jo je naš fotoreporter posnel na bar-
kovljanski obali. Sonce je močno	„	.	.	..... -
pripekalo in v takem primeru ni še izrazitejši specializaciji 29. med- do za srečanje, ki ^je s prstom po-lepšega od osvežujoče morske vode. i narodnega velesejma.	1
vabilu, tako da so se vinogradniki Faraguna v poslovilni poslanici ki Ì javni upravitelji ter izvedenci pogo-jo je prebral po zvočnikih na sej —« i,—
mišču nekaj minut pred polnočjo, in ki jo je zaključil s povabilom
vorili in dogovorili o konkretnih stvareh. To je tudi poudaril Lucijan Volk, ki je v imenu Kmečke
na ponovno srečanje ob letu, in si- zveze čestital vodstvu konzorcija za cer v obnovljenih paviljonih in ob dosedanje delo in uspeh ter pobu-............	-	"1. med-
kazalo na odsotnost tržaške občine
in pokrajine in opozorilo na problematiko, ki je dozorela po izkušnjah z dosedanjimi vinskimi razstavami, s katerimi se je ovrednotil naš vinski pridelek in izboljšala kvaliteta, obenem pa tudi spodbudila tudi kul-turno-prosvetno dejavnost. Nino Cre-vatin, kmetovalec iz Miljskih hribov, je kritiziral odsotnost miljske občinske uprave, kateri je tudi očital, da ne posveča več dovolj skrbi kmetijstvu. Zgoniški župan Josip Guštin, občinski odbornik in predstavnik dolinske občine Drago Ota in Silvester Škabar, predstavnik repentabrske občinske uprave, so povedali, kako organizirajo občinske vinske razstave s prispevkom iz občinskega proračuna in kakšne izkušnje so si pri tem pridobili. Vse je zelo zanimivo, kar je povedal dolinski predstavnik glede kriterijev pri izdajanju dovoljenj za osmice. Sklenili so, naj bi tudi druge občinske uprave delale tako, da bi v osmicah vinogradniki prodajali le svoj, domači vinski pridelek. Zgoniški župan pa je dejal, da že nekaj let ne dajo dovoljenja za osmico tistim kmetom, ki kupujejo grozdje v Furlaniji ali drugod.
Glede koledarja, oziroma določitve datuma vinskih razstav, so se vsi strinjali, naj bi obveljal dosedanji koledar, in vrstni red, pokrajinska turistična ustanova pa bi morala vključiti vinske razstave v seznam raznih prireditev ter poskrbeti za reklamo. Glede pokrajinske ; vinske razstave, ki bo letos, peta po vrsti, v Zgoniku, so odobrili predlog zgoniškega župana, naj bi te razstave ne prirejali več kot do-sedaj, po nekem vrstnem redu v
podeželskih občinah, ampak naj bi izbrali primeren kraj za tako prireditev v pokrajinskem merilu. Pokrajinska uprava pa bi morala vsekakor pravočasno misliti na u-spešno organizacijo razstave.
Glede nabave opreme in kulturnih ter športnih prireditev v okviru vinskih razstav je bilo sklenjeno, naj bi v doglednem času sklicali sestanek predstavnikov občinskih uprav, pripravljalnih odborov, pokrajinske turistične ustanove, Kmečke zveze in kmetijskega nad-zorništva, da bi se pogovorili o tem specifičnem vprašanju, ki je zelo važno tako zaradi stroškov, kakor tudi zaradi koordinacije in sestave programov in razpisov tekmovanj, ki naj bi imela mednarodni značaj (n.pr. tekmovanje godb na pihala, nastopi pevskih zborov in folklornih skupin, razstave itd.). Glede sodelovanja vinogradnikov, so soglasno odobrili sklep, da se na občinske vinske razstave lahko sprejme le domači pridelek, vino iz vinogradov iz tiste občine, kjer je razstava, odkupno in prodajno ceno določi občinska uprava in naj bo enotna za belo, za črno in za teran. Prav tako določi občina najmanjšo količino pridelka za udeležbo na razstavi, upoštevajoč značil-
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Mali oglasi
1'KIZNANU podjetje v Trstu išče vajenko za prodajalno pohištva in vajenca za mizarsko delavnico. Telefonirati na štev. 54-390 ob urniku odprtja trgovin.
S kamnom sta ranila mlado kopalko
Nedolžna šala bi se lahko tragično končala. Na sesljanski obali sta se včeraj kopali 17-letna Lorella Babini iz Ul. S. Pasquale 15 in njena prijateljica Nicoletta Luin. Dva mladeniča sta zalučala prot; dekletoma nekaj kamnov s katerimi sta ranila Bab'nijevo v glavo. Dekle so prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer so jo sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v šestih dneh. Bolničarji Rdečega križa so v poročilu navedli osebne podatke mladeničev: gre za Roberta Dell’Oste in Walterja Angica z Opčin.
DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
Šolske vesti
Vpisovanja otrok v občinske otroške vrtce Devina-Nabrežina za šolsko leto 1976-77 bodo danes, 30. junija, od 9. do 12. ure v prostorih posameznih občinskih otroških vrtcev s slovenskim oziroma z italijanskim učnim jezikom.
Ravnateljstvo državnega znanstvenega in klasičnega liceja France Prešeren v Trstu, Ul. Caravaggio 31/1., sporoča, da dne 24. julija ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1976-77. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure. Vpisovanje se začne 1. julija.
Zavodski svet državnega učiteljišča «A- M. Slomšek» v Trstu obvešča starše, da nudi tržaška občina štipendije in podpore potrebnim dijakom, ki so obiskovali šolo v šolskem letu 1975-76. Zainteresirani naj vložijo prošnjo na šoli skupaj s kopijo davčne prijave (mod. 740 ali 101) do 15. julija.
Za vodni svet srednje šole Fran Erjavec obvešča starše, da lahko vložijo na šolo prošnjo za dodelitev občinske podpore za knjige in za šolske potrebščine. Prošnji mora biti priložen obrazec davčne prijave (o-brazec št. 740 ali 101).
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 30. junija EMILIJA
Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 20.58 — Dolžina dneva 15.39 — Luna vzide ob 8.28 in zatone ob 22.30.
Jutri, ČETRTEK, 1. julija BOGOSLAV
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 32,8 stopinje, najnižja temperatura 21,3 stopinje, ob 19. uri 31,6 stopinje. Zračni pritisk 1016,2 mb stanoviten, vlaga 33-odstotna, veter 15 km severovzhodnik, morje skoraj mimo, temperatura morja 21,2 stopinje.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure)
All'Alabarda, Istrska ulica 7; Gri-golon, Alla Minerva, Trg Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unità 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30)
Rossetti - Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Neri, Ul. Dante 7.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure. tel. št. 732-627.
Poletne priréditve
Grad sv. Justa. Danes, 30. junija, ob 21.15 «Mali oder», javni nastop zmagovalcev vsedržavnih artističnih natečajev ENAL. «Druga stran Lune», gledališče-kabaret s Pippom Baudom in drugimi pevci in komiki. Predstavlja Maria Giovanna Elmi, ob pomoči Enza Cerusica. Predprodaja vstopnic v Pasaži Protti pri osrednji blagajni, tel. 36-372, ter od 19. ure dalje pri blagajni na gradu.
Grad sv. Justa. Jutri, v četrtek,
1.	julija, ob 21.15 «Girotondissi-mo», srečanje mladih glasbenikov z ekshibicijami-tekmovanjem. « Show » z Ronnijem Jonesom, čudovitim ameriškim interpretom iz «Hair», Millo Sannoner («Lady Lucy» v televizijskem «Sandokanu»), Nevo in velikim orkestrom «Ezio & Tino». Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni (Pasaža Protti, tel. 36-372).
Kino
Ariston 21.30 «1 giorni della chimera». Igra Antonella Lualdi. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Mignon 16.30 «I prosseneti (I maniaci sessuali)». Igrajo Alain Cuny, Luciano Salce, Juliette Meyniel, Stefania Cassini. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 «Quel rosso mattino di giugno - (Sarajevo, 28 giugno 1914)». Režiral Veljko Bulajič. Igrajo F. Bolkan, C, Plummer, R. Pa-jič, B. Durič in M. Schei!
Fenice 16.30 «Operazione Ozerov». Igrata Tony Curtis, Roger Moore.
Excelsior 16.30 «Ai confini della realtà» Barvni znanstvenofantastični film.
Nazionale 16.30 «Mako lo squalo della morte». Igrajo Richard Jaeckel, Jennifer Bishop in Harold Sakata. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Eden 16.30 «La verginella». Igrajo Sonia Jeanine, Renato Romano in F. Fabrizi. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ritz 15.00 «Salon Kitty». Igrata Terese Ann Savoy in Helmut Berger. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Aurora 16.30 «Vai col liscio». Barvni film, v katerem nastopa orkester Casadei.
Cristallo 16.30 «I pirati della Malesia». V glavni vlogi igra Steve Ri-ves. Barvni film.
Capitol 17.00 «La ballata della città senza nome». Barvni film.
Filodrammatico 16.30 « Hard - Core, profumo di vergine». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Operazione Siegfried». Igra Telly Savalas. Barvni film.
Impero 16.30 «Il temerario». Barvni film, v katerem igra Robert Red-ford.
Vittorio Veneto 16.00 « I tre giorni del Condor». Igrata Robert Redford in Faye Dunaway.
Ideale 16.30 « Il rompiballe ». Igrata Lino Ventura, Jacques Breil. Barvni film.
Radio Danes zaprto. Jutri 16.30 «Il circo e la sua avventura». Barvni film.
Astra 16.30 «La spada nella roccia». Barvni film.
Abbazia 16.30 «Yakuza». Dramatični barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom..
Giardino Pubblico 21.00 «Agente 007 -Si vive solo due volte». Igra Sean Connery. Barvni film.
Volta (Milje) 16.00 «Immersione mortale». Barvni pustolovski film. Igrata Hope Lanke in David Janssen.
Razstave
SPD Tabor - Opčine prireja v Prosvetnem domu IV. bienale umetnikov in amaterjev do 4. julija. Razstava bo odprta vsak večer od 19. do 22. ure ob praznikih od 9. do 12. in od 17. do 22. ure.
Izleti
SPDT priredi 14. in 15. avgusta dvodnevni avtobusni izlet v Bohinj. Za planince je možnost vzpona čez Bogatinsko sedlo h Krmskemu jezeru in sestop v Lepeno, ali krajši izlet na Komno in h koči pri Sedmerih jezerih. Za turiste poskrbljeno prenočevanje v Bohinju. Odhod avtobusa iz Bohinja v nedeljo ob 15. uri. Povratek preko Vršiča, v Trento, l-epeno v Trst. Vpisovanje samo še danes v Ul. Ceppa 9 v uradu ZSŠDI.
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211 001; Prosek: tel. 225 141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 20.0-121; Se-sljan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
Za ŠD Kontovel darujeta Vasilij Daneu 5.000 lir in Edi Kemperle
5.000	lir.
V spomin na pokojno mamo Neve Lukeš daruje Vera Udovič 5.000 lir za spomenik NOB iz Skednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca.
Popravek. Za ŠD Kontovel daruje Stojan Lisjek in ne Bizjak, kakor je bilo napačno objavljeno, 10.000 lir.
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga
KAROLINA GABROVEC por. ŠTRUKELJ
Pogreb bo jutri, v četrtek, 1. julija, ob 18.30 iz domače hiše.
Žalujoči mož, hči in sin z družinama ter vse sorodstvo
Božje polje, Zgonik, Trst, 30. junija 1976
LEPO VREME IN DOBER OBISK
Boljunska vaška sagra letos z lepim kulturnim sporedom
Poleg domačih pevskih zborov sta nastopila kočevski DO-RE-MI in latinskoameriški ansambel OSLAI
Na «Jami» naravni kotlini ob ro-. Šagra se je nato nadaljevala s bu vasi, je boljunska mladina pri- plesom. Igral je ansambel Super
rvrmnlo c at» ir» l^fnr» čorrrr» Lri v»r»cf f	In' Ir» nacfrvrvil f » irli »r o/-»Ur»4-r»
pravila svojo letno šagro, ki postaja spet tradicionalna, kot je nekoč že bila. Prostor je posrečeno izbran in za podobne prireditve primerno urejen. Bogat izvirek hladne vode in stalen vetrič iz doline Glinščice sveže poživljata od vročine segrete obiskovalce. Zato ni čudnega, če je bil, kljub vročini, praznik lepo obiskan.
Zlasti številna je bila udeležba ljudi v nedeljo, ko so domačini pripravili bogat in pester kulturni program. Tudi letos je bila na vrsti za naše praznike simpatična novost. Lani je aruštvo pripravilo srečanje z esperantisti, letos pa je mladina povabila latinskoameriški ansambel organizacije OSLAI. Kulturni spored je otvoril moški pevski zbor PD «V. Vodnik» iz Doline, ki je pod vodstvom Ignacija Ote zapel nekaj narodnih in umetnih pesmi, ki so med občinstvom izzvale odobravanje, saj jih je zbor izvajal homogeno in in-terpretacijsko prepričljivo. To kot tudi vse naslednje skupine je pri izvajanju motil vetrič, ki je vztrajno pihal. Poslušalci niso zato sledili programu, kot si je ta zaslužil, ker je bilo, kljub ozvočenju, slabo slišati.
Kot drugi je nastopil ansambel organizacije OSLAI, ki združuje v Italiji študirajočo mladino latinskoameriških držav. Ta organizacija si je zadala cilj, da se bori proti imperialistični intervenciji v državah Latinske Amerike ter da razkrinkajo tiste vlade, ki takim ciljem služijo. Ansambel, ki je nastopil v Boljuncu, sestavljajo študentje iz držav Latinske Amerike, ki študirajo na tržaški univerzi. Ansambel, ki je kakovostno nekoliko pešal na zlitosti, je izvajal večinoma delavske in revolucionarne pesmi. Svoje pesmi je predstavljal z obrazložitvijo in tako seznanil poslušalce s problematiko zatiranih v državah Latinske Amerike. Pesmi je sprem Ijala tipična glasba z značilnim temperamentnim ritmom, čeprav je bil program nekoliko predolg, je vendar prinesel nekaj eksotične poživitve v običajne programe naših šager.
Sledil je nastop, zlasti mladim dobro znanega pevskega ansambla DO-RE-MI iz pobratene občine Kočevje. Skupino sestavlja devet prikupnih deklet, ki z dobrim izvajanjem, zli-tostjo in nežnostjo pesmi takoj pritegnejo pozornost poslušalcev. Čeprav so nastopile okrnjene, so tudi v Boljuncu svoj program narodnih in partizanskih pesmi dobro odpele.
Program je zaključil mešani pevski zbor France Prešeren iz Boljun-ca, pod vodstvom Draga Žerjala. Številni, pomlajeni pevski zbor je z izvajanjem narodnih pesmi samo še potrdil, da je v zadnjem letu zelo napredoval in da je že zrel za zahtevnejši program, katerega se bo brez dvoma lotil v novi sezoni. Boljunec pa je spet prišel do dobre pevske skupine, ki bo dala še veliko zadoščenj.
group, ki je nastopil tudi v soboto. V ponedeljek pa je za ples igrala domača ali, kot je bolje znana, «pustna» godba na pihala iz Bo-Ijunca.
V. K.
V četrtek seja deželnega sveta
V četrtek 1. julija, se bo ponovno sestal deželni svet. Na dnevnem redu je razprava o zakonu, ki ga je v petek odobrila pristojna komisija in ki določa finančna sredstva za popravilo javnih stavb, ki jih je poškodoval potres z dne 6. maja. V prvi vrsti gre za šolske zgradbe. Na seji bo predsednik odbora Comelli ponovno poročal o poteku raznih pobud v korist prizadetemu prebivalstvu.
Jutri se bo sestala II. komisija, ki ji načeluje svetovalec Moschio-ni. Komisija bo obravnavala zakon-
ski načrt, po katerem bo deželna uprava pristopila na pomoč kmetovalcem in živinorejcem s potresnega območja. Predvidevajo, da bo zakonski osnutek prišel pred skupščino še v tem tednu.
• Sekcije Italijanskega alpinističnega kluba CAI iz naše dežele vabijo prostovoljce, predvsem pa mlade, da se udeležijo delovnih brigad na območjih, ki jih je prizadel potres. Vsako brigado, ki bo na terenu po en teden, bodo sestavljali štirje člani, Id bodo morali zagotoviti popolno neodvisnost brigade (šotor ali ru-lotko, prehrana in podobno). Organizatorji bodo delovne brigade razdelili v skupini A in B. V prvi bodo tiste brigade, ki so na razpolago za katerokoli obdobje, medtem ko bodo v drugi tisti, ki si sami določijo teden dela. Za vse potrebne informacije se zainteresirani lahko obrnejo na sedež CAI v Vidmu (Ul. Strin-gher 14, tel. 0432/56-290 ali 0432/ 206-290 od 10. do 12.30 in od 17. do 19.30).
OD 2. DO 5. OKTOBRA V PALACI ATTEMS
Srednjeevropsko kulturno srečanje bo oktobra letos posvečeno glasbi
Obravnavali bodo obdobje med letoma 1900-1930 - Srečanju bo predsedoval d/.igent in komponist Roman Vlad
Letošnje srednjeevropsko kultur-. januarju. Do obročnega odplačevano srečanje, že enajsto po vrsti, bo | nja je prišlo zrradi težav v občin-posvečeno glasbi v mitteleuropi v ski blagajni.
iiiiiiiiiiiiiiiifiHiiiiiiiMiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiin
ZARADI STRELA V NOČI MED NABREŽINO IN ŠEMPOLAJEM
Karabinjer Tomatis obtožen nenamernega umora kolege
Trojica karabinjerjev je v noči med 5. in 6. junijem 1974 čakala na fašiste, ki so se vežbali v neki zapuščeni jami
Preiskovalni sodnik dr. Fermo je zaključil preiskavo o nenamernem umoru karabinjerja Bojana Claudija v bližini kraške jame med Nabrežino in šempolajem. Kot smo svoj čas poročali, so v noči med 5. in 6. junijem 1974 trije karabinjerji nabre-žinskega poveljstva bili na preži pred omenjeno jamo. širile so se namreč govorice, da se tam zbirajo mladi fašisti in se vežbajo pri uporabljanju orožja. Ta domneva se je kasneje izkazala za resnično, saj so v jami našli ostranke molotovk, nekaj dni kasneje pa so ugotovili istovetnost nekega desničarskega skrajneža, ki je na zaslišanju izjavil, da je «pokazal» nekaterim prijateljem, kako se uporablja zažigalna steklenica.
Ni še povsem jasno, kaj se je tisto noč zgodilo. Vsekakor je eden od karabinjerjev, Ettore Tomatis, nenadoma potegnil pištolo, ki jo je nosil za pasom. Karabinjerji so bili namreč v civilu. Verjetno je Tomatis to naredil, kar je slišal kak šum, morda pa tudi zato, ker ga je o-rožje tiščalo, saj je trojica že nekaj ur nepremično ležala v grmovju. Ko je Tomatis potegnil samokres izza pasu, se je ta nenadoma sprožil in krogla je zadela nekaj metrov oddaljenega Claudija naravnost v tilnik.
Tomatis in podčastnik, ki je vodil skupino, sta se nemudoma podala na karabinjersko postajo in sporočila vest. Njuno poročilo pa je bilo tako zmedeno, da so sprva mislili, da je prišlo do spopada med karabinjerji in fašisti. Ta vest je seveda povzročila velik preplah, ki ga je še povečalo dejstvo, da je bil prav v tistih dneh v teku proces proti osumljencem petoveljskega atentata. Preplah pa se je kmalu polegel, saj so že v zgodnjih jutranjih urah karabinjerji zanikali vest o spopadu in sporočili, kako so se odvijali dogodki.
Preiskovalni sodnik je ugotovil, da je Tomatis kriv nenamernega umora, ker je neprevidno ravnal z o-rožjem. Zato je tudi podpisal obtožnico, iz katere pa je črtal drugo obtožbo, po kàtèri naj bi bil mladi karabinjer namenoma prikril vzroke smrti in s tem hotel zapeljati preiskovalce na napačno sled.
GOSTILNA
GRGIČ
PADRICE
obvešča cenjene goste, da je kuhinja zaprta.
ISTITUTO NAZIONALE DELLE ASSICURAZIONI
bilanca 1975
POSLOVNO LETO LXIII
V POSLOVNEM LETU 1975
NEPOSREDNA PRODUKCIJA
SKUPNE DOSPELE PREMIJE:
IZPLAČILA ZAVAROVANCEM IN KORISTNIKOM: za brezplačne ugodnosti:
NOVE PREMOŽENJSKE NALOŽBE: v posojila krajevnim ustanovam:
405.806 pogodb (individualnih in kolektivnih) za 898 milijard lir zavarovanih vsot 215 milijard lir 98,8 milijarde lir, od katerih 2,8 milijarde lir 172,9 milijarde lir, od katerih 108,8 milijarde lir
DNE 31. DECEMBRA 1975
SKUPEN PORTFELJ:
za neposredni portfelj: MATEMATIČNE REZERVE:
za brezplačne koristi zavarovancem: PREMOŽENJSKE DEJAVNOSTI V KRITJE OBVEZNOSTI DO ZAVAROVANCEV: v nepremičnine:
v posojila krajevnim ustanovam:
8.128.827 pogodb (individualnih in kolektivnih) za 5.113 milijard lir zavarovanih vsot, od katerih 3.978 milijard lir zavarovanih vsot 1.133 milijard lir, od katerih 37 milijard lir
1.238 milijard lir, od katerih 481 milijard lir,
492 milijard lir
Upravni svet zavoda Istituto Nazionale delle Assicurazioni, ki se je sestal dne 22. junija 1976 pod predsedstvom poslanca viteza dela Maria Dosija, je odobril obračun ustanove za leto 1975, ki ga je predložil generalni direktor odv. Carlo Tomazzoli.
Upravni svet, potem ko v svojem poročilu ugotavlja ekonomsko depresijo, v kateri je ustanova opravljala svojo dejavnost, pripominja, da je za INA, posebno «obnovitev kolektivnih pogodb, delež premične lestvice v plačah, z zakonom vsiljena vključitev kar 177 elementov, ki so prišli iz razpuščenih gradbenih ustanov, nepovoljne vremenske razmere, ki so povzročile precejšnje izgube na sektorju kmetijskega zavarovanja (kjer zavod deluje kot pozavarovalna ustanova v smislu zakona štev. 364 od 25. 5. 1970), nepovoljen potek na akcio-narskem trgu. ki je povzročil precejšnjo nižjo vrednost v portfelju vrednostnih papirjev, obremenilo poslovanje».
Kljub temu so bili zabeleženi tudi rezultati, ki se lahko označijo za zadovoljive. Povečanje premij v kompetenci ustanove je znašalo 17,4%, nasproti 11,8% v letu 1974; produkcija kolektivnih zavarovanj se je povečala za 6 2%, kar zadeva število sklenjenih pogodb, ter za 12,5%, kar zadeva kapitale; zavarovalne police s prilagodljivostjo so se izkazale v smislu, da jih je javnost čedalje raje sprejemala in so predstavljale 60% produkcije na področju individualnega zavarovanja: dobro je bilo tudi povečanje (za 15,4%) dohodkov od premoženja; kljub težkim obremenitvam izrednega značaja (upravna bremena so se povečala za 30%) se je poslovna doba zaključila s čeprav skromnim čistim dobičkom v znesku 109,6 milijona lir.
Matematične rezerve so se do 31. 12. 1975 povečale za 12,6% (v letu 1974 za 10,3%) in vsebujejo tudi sklade za brezplačno soudeležbo zavarovancem.	_	,
Dejavnosti za kritje obveznosti do zavarovancev so zabeležile povečanje za 217 milijard lir, od česar odpade 111,6 milijarde na revalutacijo nepremičnin v smislu zakona štev. 576 od 2. 12. 1975, ter za 10,4 milijarde na nove naložbe brez upoštevanja umika kapitalov iz naložb.
Upravni svet je sklenil, da se potrdi izplačevanje «nagrad za zvestobo» po običajnem načinu ter v višini, ki doseza tudi 17% zavarovanih vsot vsem pogodbam, ki bodo likvidirane zaradi nesreče ali zapadlosti med
1. ' 7. 1976 in 30. 6. 1977.	.
Vsem sodelavcem zavoda in še posebej tistim iz organizacije za teritorialno produkcijo je upravm svet izrazil svojo hvaležno zahvalo za dobro opravljeno delo ter za dosežene rezultate.
razdobju 1900-1930. Ta kulturna manifestacija bo od 2. do 5. oktobra, goriški inštitut za srednjeevropska srečanja jo prireja pod pokroviteljstvom italijanske delegacije UNES CO in naše deželne vlade. Predvidevajo, da se bodo srečanja udeležili glasbeniki in kritiki iz Jugoslavije, Avstrije, Češkoslovaške, Zvezne republike Nemčije, Italije in Madžarske, povabili pa so tudi strokovnjake iz Poljske in Romunije.
Srečanju bo predsedoval dirigent in skladatelj Roman Vlad. Ob robu srečanja bodo na sporedu nekateri koncerti ter predvajanje filmov z glasbeno tematiko.
Da so se odločili za letošnjo tematiko glasbe v prvih desetletjih našega stroletja pravijo prireditelji, da obstaja nekakšna medsebojna odvisnost med glasbo in srednjeevropsko kulturo. Ta kultura je glasbi nudila na eni strani težnjo po vzdrževanju tradicij, torej jamstvo kontinuitete in univerzalnosti. Glasbeni jezik, katerega se je posluževala srednjeevropska glasba, je bil znan, razumljiv in razširjen tudi izven meja Srednje Evrope. Na drugi strani pa je srednjeevropska kultura nudila možnosti stalnega obnavljanja, kakršnega vidimo v iskanju novih in originalnih slogov, čeprav v okviru tradicije, v nastanku novih, medsebojno povezanih nacionalnih šol v okviru homogene srednjeevropske kulture in v velikih avantgardah dvajsetega stoletja, ki ne vplivajo le na srednjeevropsko področje, na katerem so nastale, ampak tudi na druge predele Evrope, n.pr. na Italijo. O bratno pa je bila glasba tudi med najpomembnejšimi komponentami kulturnega združevanja sestavnih delov Srednje Evrope.
Tema razprave na oktobrskem go-riškem srečanju je kronološko o-mejena z dvema letnicama, • 1900-1930, čeprav ne predstavljata ti dve leinici kakšnih prelomnic v zgodovini glasbe. Prireditelji pa so študij časovno omejili, da ne bi prišlo do prevelike razpršitve raziskav in bi bilo razpravljanje čim bolj koncentrirano in konkretno.
Enajsto srednjeevropsko kulturno srečanje bo obsegalo šest poldnev-rih zasedanj o sledečih temah: 1. Glasbene težnje in estetske glasbene teorije v letih 1900-1930; 2. Dediščine, razne težnje glasbenega izraža, nàciòriàlne 'šmeri; 3. Družbene strukture v glasbenem življenju, problemi sociologije glasbe; 4. Sole in centri; 5. Glasbene izdaje in glasbena kritika; 6. Glasba v kulturnem življenju narodov in regionalnih področij, odnosi med posameznimi centri in deželami.
Prireditelj srečanj, goriški inštitut. je medtem že izbral tematiko srečanja v letu 1977. To naj bi bilo posvečeno človeški znanosti in predvsem srednjeevropskim tradicijam socioloških in psiholoških ved.
O postopku, ki naj bi ga izvedla občinska uprava, je bil govor tudi na sestanku načelnikov skupin v občinskem svetu. Tu sta odbornika Ciuffarin in Brancati obrazložila načelnikom skupin finančne sposobnosti občinske blagajne. Izredni dodatek bo veljal občinsko blagajno okrog 250 milijonov lir, denar bodo dobili iz neizkoriščenih fondov iz proračuna leta 1973. Sklep bodo potrdili na seji občinskega sveta, ki bo najbrž prihodnji teden.
Uspel praznik v Podpori
Včeraj so v Podgori sklenili štiridnevni praznik, ki sta ga priredila krajevna sekcija borčevske organizacije VZPI in prosvetno društvo Andrej Paglavec. Prazrik je imel izrazito zabavni značaj in je privabil v večerni hlad ob Soči veliko
občinstva. Prireditev je bila, kot smo rekli, ob Soči in sicer med cestnim in železniškim mostom. Ta kraj so za prireditve izbrali prvič.
V soboto zvečer so se številni pari potegovali za bogate nagrade, vse večere pa so plesali ob zvokih zabavnega orkestra Marcossi. Vreme je bilo prirediteljem vseskozi naklonjeno.
V SOVODNJAH
Okrogla miza o pomenu fotografske razstave
Jutri bodo v sovodenjskem Kulturnem domu zaključili letošnjo razstavo črno-bele fotografije, ki jo je pripravil slovenski fotoklub Skupina 75. Ob tej priložnosti pripravi Skupina 75 okroglo mizo o pomenu letošnje razstave. Obenem bodo na tem srečanju, na katerega so vabljeni, da se udeležijo član; fotokluba in vsi prijatelji fotografije, razpravljali o bodočem delovanju skupine. Okrogla miza bo jutri, 1. julija, o 20.30 v sovodenjskem Kulturnem domu.
SOLIDARNOST JUGOSLAVIJE S POSOČJEM
Mladinske brigade obnavljajo poškodovane hiše na Tolminskem
Pri obnovi objektov in modernizaciji cest bo sodelovalo skoraj tisoč brigadirjev
V Zaročišču pri Kobaridu je bila v nedeljo prisrčna slovesnost ob otvoritvi zvezne delovne akcije «Posočje 76». Gre za nov, zelo pomenljiv dokaz solidarnosti jugoslovanske družbe s tolminsko občino, ki jo je potres hudo prizadel. V prvi delovni izmeni sodeluje skoraj 180 fantov iz Bosne in Hercegovine ter iz ljubljanskega območja. Delali bodo v okviru treh brigad, med udeleženci akcije pa je največ zidarjev, krovcev, tehnikov raznih strok, slušateljev šol gradbene stroke ter delavcev drugih poklicev, ki bodo lahko uspešno in hitro obnavljali objekte poškodovane ob elementarni katastrofi.
Na slovesnosti je najprej govoril predsednik medobčinskega sveta Socialistične zveze delovnega ljudstva za severnoprimorsko območje Franc Kravanja. Zahvalil se je za nov primer solidarnosti s tolminsko občino in govoril o deležu te občine v narodnoosvobodilnem boju in povojni graditvi. Predsednik slovenske mia dine Ljubo Jasnič pa je v svojem govoru zlasti obravnaval pomen mladinskih delovnih akcij tako za osveščanje mladih kot tudi za go-spodarsko-družbeni razvoj. Poudaril
HiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiim
IZŠLA JE TRIINŠTIRIDESETA ŠTEVILKA
Podpisan dogovor m«d goriško občino in sindikati
Na goriškem županstvu so zastopniki občine in sindikalne federacije v ponedeljek podpisali sporazum o izrednem dodatku 400.000 lir na uslužbenca za obdobje 1. junija 1973 — 31. december 1974, ko je že stopila v veljavo nova delovna pogodba uslužbencev krajevnih u-prav. Dodatek bo občina izplačala v dveh enakih obrokih, prvega najbrž že konec julija, drugega pa v
«Studi goriziani» je koristen doprinos k obravnavanju zgodovinske preteklosti
Mesto Slovencev v naši zgodovini je še vedno premalo znano italijanski javnosti
V zadnjem, triinštiridesetem vze- bi posmrtne ostanke zadnjega fran-
zku revije «Studi goriziani », ki jo izdaja goriška državna knjižnica, so objavljeni zanimivi članki o goriški in tudi širše deželni zgodovinski problema . Na tako razširitev ozemeljskega delokroga revije so se uredniki morda odločili tudi zato, ker ni več tistega velikega števila goriških zgodovinarjev, ki so se s temi vprašanji ubadali v prejšnjih desetletjih. Istočasno pa je treba ugotoviti, da se čedalje bolj pojavljajo v objavljenih člankih podatki o slovenski prisotnosti v Gorici in njeni okolici, čeprav je večkrat ta prisotnost prikazana v precej podrejeni vlogi. Je pa zaninvvo, da se o naši prisotnosti poroča danes tudi v zgodovinskem obravnavanju preteklosti«, medtem ko je nacionalistično zgodovinopisje slovensko prisotnost skoro dosledno zamolčevalo.
V zadnji številki goriške zgodovinske revije je precej obširen članek o grobu francoskih kraljev -Burbonov — v cerkvi na Kostanjevici pri Gorici. Luigi Bader podrobno opisuje kako je zadnji francoski kralj Karel X. v prvi polovici prejšnjega stoletja, potem ko so ga iz Francije izgnali, izbi al Gorico za kraj svojega bivališča. Tu je Karel X. umrl leta 1836, pokopali pa so ga na Kostanjevici. Kasneje so ti: pokopali še nekatere člane njegove rodbine. Pisec podrobno opisuje, kako so v kasnejših letih uredili v cerkvi na Kostanjevici večjo grobnico, kako so posmrtne ostanke v letih prve svetovne vojne odnesli na Dunaj in kako so te ostanke v letu 1932 ponovno prenesli v Gorico.
O tej grobnici se je v Gorici že dolgo pisalo in govorilo, tako v preteklosti kot sedaj je cerkev na Kostanjevici turistična atrakcija za številne Francoze, ki potujejo tod mimo. Zanimiva pa je ugotovitev pisca Luigija Baderja, da se je v Franciji ustanovil odbor bivših rojalistov, ki so sprožili akcijo, da
coskega kralja v doglednem času prenesli v Francijo. Stvar je zelo aktualna, saj je o njej pisal u-gledni pariški dnevnik «Le Monde» 21. in 22. septembra 1975.
Za nas najzanimivejši pa je brez dvoma spis Silvana Cavazze o inkviziciji in prepovedanih protestantskih knjigah v Furlaniji in na Goriškem v šestnajstem in sedemnajstem stoletju. Avtor se je v svojih izvajanj..! oprl precej na dokumentacijo, ki jo je moč dobiti v videmskem škofijskem arhivu, kjer so o-hranjeni dokumenti o procesih inkvizicije v krajih Furlanije, ki so bili pod beneško republiko. Precej pa je dokumentacije tudi o preiskavah na področju goriške grofije, ki je spadala v okvir habsburških posestev, saj : j se vezi verskega značaja prenletale po takrat zelo odprtih mejah.
V	članku je večkrat omenjeno Trubarjevo pridigovanje v Gorici in na Vipavskem ter oster nastop ka toliške cerkve do njega in drugih protestantskih pridigarjev na našem področju. Podrobno s opisani. to tudi v dodatkih, procesi, ki so se vršili pred inkvizicijo v Vidmu.
V	svojem izvajanju se člankar o-pira tudi na to, kar so že drugi zgodovinarji napisali. Med viri o-menja tudi slovenskega zgodovinarja M. Rupla.
Brez dvoma zanimiv je pogovor Gelsa Macorja z Goričanom Ervinom Pocarjem, najbolj znanim italijanskim prevajalcem iz nemščine. Pocar je letos aprila praznoval svojo štiričnosemdesetletnico, v dolgem prevajateljskem delu je mojstrsko prevedel v italijanščino nati tristo del iz nemščine. Prevajal je Grill-parzerja, Kleista, Kellerja, Novalisa, Hesseja, Trakla, Manna, Kafko, Remarqua, von Hofmannstahla in Wedekinda. Precej prevodov je napravil po naročilu raznih založnikov, veliko je prevajal tudi na svo-
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Priznanja zaslužnim športnim delavcem
_ Sinoči_ se je v Sovodnjah zaključilo večdnevno praznovanje ki so ga pripravili ob 20-letnici ustanovitve domačega športnega društva. O-cena številnih športnih, kulturnih in
imeli vedno lepo vreme. Domači športniki in sploh vsi vaščani so za dober uspeh 15-dnevnih praznovanj vložili veliko truda in potrdili, kolikšno je njihovo zanimanje za raz-' ' se '
zabavnih prireditev je vsekakor po- voj športne dejavnosti, ki se bo zitivna. Obenem moramo ugotoviti, « prav letos z odprtjem novega no-da so Sovodenjci imeli letos precej1 gometnega igrišča znatno razvila, sreče, saj so za vse dni praznovanja 1 V okviru teh praznovanj, kot smo
že zapisali, je bil v soboto večer posvečen domačim zaslužnim športnikom, ki so v teh 20 letih obstoja športnega društva skrbeli za njegov razvoj in uspeh izven sovodenj-sk:h meja.
Na sliki vidimo skupino oseb, ki je na tej svečanosti dobila priznanje za svojo večletno aktivnost
jo roko. Ker kot Goričan, ki se je rodil v avstrijskih časih, perfektno zna nemški jezik, so njegovi prevodi prava mojstrovina. Zanimivemu pogovoru avtorja članka s Pocarjem sledi podrobni seznam vseh prevedenih del.
V tej številki revije «Studi goriziani» najdemo še članek Giuseppa Maria Pila o odnosih med pordenon-skim slikarjem Michelangiolom Gri-golettijem in goriškim slikarjem Tomincem. To predvsem v zvezi z Grigolettijevo sliko družine Petich, ki je tehnično zelo podobna številnim Tominčevim družinskim slikam; v ozadju slike celotne družine je namreč naslikan železniški most med kopnim in Benetkami. Pri tem nas zanima vest, da je inž. Antonio Petich v prvi polovici prejšnjega stoletja napravil načrt za železniški most med Benetkami in kopnim, ki še danes služi svojemu namenu. Brez dvoma je bil inž. Petich, kot izhaja iz njegovega priimka, slovenske krvi.
Med poročili velja omeniti ono Milka Renerja o drugi številki «Goriškega letnika», revije ki jo izdaja Goriški muzej v Kromberku. Iz vestnika o nabavljenih knjigah, revijah in publikacijah v goriški državni biblioteki pa izhaja na žalost dejstvo, da se Slovenci premalo zanimamo za to ustanovo. V zadnjem času so razna naša društva izdala kar precej enkratnih številk, revij, spominskih brošur in zelo malo teh jih je našlo mesto v tej biblioteki. Naši ljudje se morajo zavedati, da je ta biblioteka u-stanova javnega značaja in zato je nujno potrebno, da se ji pošlje, vsakokrat ko izide kaka spominska brošura, tudi izvod te brošure.
m. w.
Trije goriški zbori na gostovanju v Sloveniji
Ob zaključku bogatega sezonskega delovanja goriški pevski zbori v teh dneh gostujejo s koncerti v Sloveniji. V nedeljo je bila v Šentjerneju na Dolenjskem revija slovenskih oktetov, ki se je je udeležilo kar 36 oktetov iz raznih krajev slovenske zemlje. Med temi je bil tudi Sovodenjski nonet, ki so ga poslušalci navdušeno pozdravili, saj jim je prinesel slovensko pesem iz zamejstva. Sodeloval je tudi ženski oktet iz Obirja na Koroškem.
Mešani zbor «Oton Župančič» iz Štandreža pa bo v nedeljo sodeloval m izseljenskem pikniku v Škofji Loki, kjer se bo zbralo, tako predvidevajo, nad dvajset tisoč ljudi iz vse Slovenije; med temi bo zelo veliko izseljencev, ki prihajajo v domovino na počitnice. Zbor «O-ton Župančič» je imel pred kratkim tudi snemanje za koprski radio. Snemanje je bilo v kromberškem gradu.
Tudi moški zbor «Jezero» iz Doberdoba gre na gostovanje v Slovenijo in sicer na Kulturne dneve v Šentvid pri Stični na Dolenjskem. No tej veliki kulturni manifestaciji bo sodelovalo nad tri tisoč pevcev iz vse Slovenije.
Uspe! koncert zbora «Monte Sabotino»
V dvorani deželnih stanov na go-riškem gradu je imel zbor «Monte Sabotino» goričkega CAI v ponedeljek zvečer svoj letni koncert, ki zaključuje uspelo sezono. Zbor praznuje letos svojo 15-letnico, sedaj ga vodi učitelj Umberto Perini, dolga leta pa ga je vodil Gualtiero Pečar, sin znanega slovenskega trgovca s klavirji Pečarja. Koncertu je prisostvovalo izredno veliko število poslušalcev.
je, kako akcije, kot je tudi «Posočje 76», dokazujejo, da v Jugoslaviji ob nesreči nihče ne ostane sam. Udeležencem slovesnosti je poslal brzojavko z najboljšimi željami za u-speh delovne akcije tudi predsednik skupščine Slovenije dr. Marijan Brecelj.
Mladi brigadirji že delajo pri popravljanju poslopij in drugih objektov, ki jih je določil poseben odbor v Tolminu v soglasju s posameznimi krajevnimi skupnostmi po vaseh. Tako popravljajo stanovanjska in gospodarska poslopja v vaseh Kamno, Srpenica, Ladra, Smast in v Kobaridu. Prav tako popravljajo cesti Smast — Vrsno in Kamno — Foni. Vsaka delovna izmena bo ostala na gradbišču 21 dni, izmene pa si bodo sledile do 19. septembra. Do tedaj bo na Tolminsko prišlo 17 delovnih brigad s približno 1000 fanti. Po večini gre za mladeniče s poklici. Naj poudarimo, da so ob prihodu vsi dobili delovne obleke in druge pripomočke. Prav tako je zagotovljeno za dobro in izdatno prehrano ter za kulturno in zabavno življenje mladih udeležencev vsejugoslovanske delovne akcije. šotore, postelje, posteljnino, kuhinjo in drugo opremo je dala na razpolago jugoslovanska vojska. Vojaki so postavili tudi šotore. Sploh je armada tudi ob potresu v Posočju ponovno dokazala solidarnost z ljudstvom, v skladu z načelom, da sta armada in ljudstvo del iste socialistične in samoupravne družbe. Vojaki na primer skupaj z mladinskimi brigadami urejujejo tudi električno napeljavo v Gorenji Trebuši na Tolminskem ter sodelujejo pri gradnji vodovoda na območju Kož-bane v goriških Brdih.
Kar zadeva potres z dne 6. maja in med poznejšimi sunki naj poudarimo, da medobčinski odbor za odpravo posledic te elementarne nesreče — kot smo že poročali ga vodi generalni ravnatelj anhovske tovarne cementa in salonita Milan Vižintin — sedaj zbira podatke o dejanskem obsegu te katastrofe. Po doslej razpoložljivih podatkih je potres poškodoval 9.121 najrazličnejših objektov v tolminski, novogoriški in idrijski občini. V tem številu pa niso upoštevani objekti družbenega sektorja, ki so bili spričo hudih poškodb uvrščeni v III. kategorijo. Tudi niso upoštevani objekti cerkvene oziroma sakralne narave. Pričakujejo, da bo omenjeni medobčinski odbor za odpravo posledic potresa v prihodnjih dneh objavil uradne podatke o obsegu ter naravi poškodb in tudi o škodi, ki jo je povzročil potresov Posočju.
Kotalkarska mija v dolini Koma
Drevi ob 21. uri bodo gojenci ko-talkarske šole UGG pripravili v telovadnici v dol ni Korna zaključno prireditev. Na drevišnji kotalkarski reviji bodo nastopili tudi Livij Rožič, Lucija Pisk. Damjana Makuc, Katerina Bavcon in Kristina Car-gnel.
GORIŠKI MLADINSKI KROŽEK
vabi vse na zadnje predavanje v letošnji sezoni. Danes zvečer ob 21. uri bo na sedežu krožka, Svetogorska cesta, govoril priznani nevrokirurg iz Ljubljane dr. Miloš Remic na temo
Parapsihologija, veda med magijo iz znanostjo
Svoje predavanje bo dr. Remic obogatil s praktičnimi dokazi.
Vabljeni.
Kino
Gorica
VERDI 17.30—22.00 «Assassinio sul-! Eiger». C. Eastwood, F. Kennedy.
Barvni film.
CORSO 17.00—22.00 « Una magnum speciale per Toni Saitta». S. Whit-man. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
MODERNISSIMO 16.15-22.00 «Divina creatura». Laura Antonelli in Marcello Mastroianni. Barvni film. Mladim pod 14. letom prepovedan.
CENTRALE 17.30-21.30 «I figli di Zanna Bianca». Barvni film.
VITTORIA 17.00—22.00 «Gioventù bruciata». J. Dean. Barvni film.
Tržič
EXCELSIOR 18.00—22.00 «Il giustiziere sfida la città».
PRINCIPE 17.30—22.00 « Prigioniero della, seconda strada». Barvni film.
Nova Corica in okolica
SOČA «Za tisoč dolarjev dnevno», a-meriški barvni film ob 18.30 in
20.30.
SVOBODA «Sarajevski atentat», jugoslovanski barvni film ob 18.30 in
20.30.
DESKLE «Gospod Verdoux», ameriški barvni film ob 19.30.
DEŽURNA LEKARNA v GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Car duccijeva ulica. tel. 22-68.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽ Danes ves dan in ponoči Tržiču dežurna lekarna SanfAl Ui. Romana, tek 40-497.
TUDI ZAHODNO NEMČIJO ZAJEL VAL VROČE SUŠE
Da bi zadostilo potrebam bi moralo deževati 14 dni
Ker je zahodnonemško gospodarstvo močno, se zadeva ne jemlje tako resno, kot bi se morala ■ Otroci imajo počitnice, ker je v šoli prevroče ■ Rečna plovba peša
Na filmskih platnih

M. BONNARD - S. LEONE:
BONN, 29. — Ekonomija Zahodne Nemčije je močna, nekateri ekonomisti pravijo, da je celo preveč močna, če jo primerjamo z gospodarstvi nekaterih sosednih držav, z gospodarstvi «šibkejših» držav iz zahodnoevropske ekonomske skupnosti, kar zahodnonemškemu gospodarstvu škoduje, ker je težje nemško proizvodnjo v teh državah plasirati. Nemška marka je namreč premočna v primerjavi s funtom sterlingom, z liro itd. Zato pà Zahodna Nemčija ne gleda s tako prestrašenimi očmi na slabo k tino, ki se kaže letos. Vtem ko Fiancozi tožijo, kaj bo z njihovim gospodarstvom, so v Zahodni Nemčiji ljudje le nejevoljni, ker da je poletje prišlo prezgb-caj. Toda bodimo neko.iko bolj trrzni. Ne gre le za prezgodnje poletje. Zadeva je bolj resna, pa čeprav ni tako zaskrbljujoča.
Zadnje dm junija doživlja človek v vsej Zahodni Nemčiji, posebno pa ” njenih zahodnih delil, svojevrstno posebnost: po dolgin dolgih letih bo spet srečal «n-pe». Na njih bo naletel pred tistimi stojnicami ali pred vrati lokalov, koder prodajajo sladoled in hladilne pijače. Ljudje čakajo v vrstah na kozarec hladilne pijače ali sladoleda. In prav nič ne tarnajo.
Pa še nekaj drugega oozivljajo tokrat prvič po dolgih letih. V Zahodni Nemčiji velja star šolski predpis, da se v šoli pouk prekine, če se živo srebro pred 11. uro dvigne nad 26 stopinj Celzija. Gre za tako imenovani «Hitzefrei», to se pravi za «počitnice zaradi vročine». V preteklih dneh je bilo v vsem Porenju tako vroče že ob 9. uri zjutraj in so bile zato že zgodaj zjutraj vse šole prazne. Ljudje iščejo nekoliko svežega zraka in utehe v gozdovih, parkih ter v kopališčih, seveda prvenstveno v bazenih, kajti v rekah je voda preveč umazana, da bi se ljudje upali vanjo.
Še preden je prišlo koledarsko poletje, je vso Zahodno Nemčijo, še posebej njen zahodni del, zajel val vročine, ki je potolkel dolgoletne julijske in avgustovske rekorde. Pred dnevi so v Mainzu zabeležili nič manj kot 36 stopinj, 33 stopinj pa je že nekaj dni normalna temperatura vse Zahodne Nemčije. To pa je za Nemce, ki so vajeni vse bolj hladnih dni, že nevzdržno. Nemci, seveda negodujejo nad vročino, hkrati pa iščejo odgovor na vprašanje, odkod tolika vročina. Meteorologi, kot-strokovnjaki, pravijo, da je temu kriv visok atlantski tlak? pač pa da je treba ves ta pojav, ki je zajel polovico zahodne Evrope, pripisati atomskim eksplozijam in sploh motnjam v atmosferi. Drugi, ki so bolj hudomušno nastrojeni, pripisujejo vse to volilnim rezultatom v Italiji, posebno v Rimu. Ker so komunisti izzvali gospoda boga, jih je ta kaznoval s tem, da jim je poslal nekaj več vročine, da bi kot grešniki že vnaprej okusili, kaj jih čaka v peklu. Pustimo hudomušno razigranost, ki prav gotovo ni na mestu, saj je posebno zahodnonem-škim kmetovalcem taka šaljiva razlaga povsem odveč.
In vendar si v zahodnonemškem tisku privoščijo tudi lažje komentarje na račun izredne vročine.
V nemškem tisku namreč beremo, da se tarnanju kmetov pridružujejo tudi — nogometaši. Zakaj? Preteklo soboto so morali nogometaši iz Hamburga in Kai-serlairerna igrati zaključno tekmo za zahodnonemški pokal ob četrti uri popoldne in sicer pri 34 stopinjah v senci, vtem ko je bilo na igrišču vsaj 44 stopinj Celzija. Toda nogometna tekma traja le 90 minut in so težave nogometašev ter bolj redkih navija-
čev v poldrugi uri končane. Vse drugače je s kmetom, ki zaman obrača svoj pogled v nebo, kajti od nikoder kaplje dežja. Sicer se v strokovnih kmetijskih krogih govori, da stanje v Zahodni Nemčiji ni tako porazno kot v sosednji Franciji, toda tudi v Zahodni Nemčiji bi mogla suša imeti zelo hude posledice. Za sedaj ograža že letino žita, ki se je bogda vendarle rešilo, pa tudi letino kiornpirja in sladkorne pese. To pa sta dve zelo pomembni za-hodnonemški kulturi. Da bi se stanje na zahodnonemškem podeželju povsem normaliziralo, bi moralo deževati najmanj 14 dni.
Pa ne gre le za kmetijstvo, ki bi se opomoglo že po treh, štirih dneh dežja. Gre tudi za električne centrale, gre za vonde razmere v zahodnonemških rekah. Zaradi nizkih voda morajo po Renu ] ir Donavi pluti rečne ladje z o-1 mejenim tovorom, po Labi pa je povezava z zahodnim Berlinom že tako rekoč odpovedala.
V smislu tipične nemške sistematičnosti so razne službe za takojšnjo pomoč v primeru požara, slabosti, bolezni itd. «v alarmnem stanju», ali v «pripravnem stanju». To je tudi razumljivo, kajti šte-
vilo prometnih nesreč se je v zadnjih dneh podvojilo, kajti vozači so v veliki vročini manj pozorni in nervoza dela človeka bolj napadalnega. Nervoza pa je spremljevalec velike vročine. Tako pravijo medicinski strokovnjaki, ki svetujejo vozačem, naj na dolgih vožnjah «napor od časa do časa prekinejo» s krajšimi postanki.
In Nemci se kot discipliniran narod držijo teh navodil in zato je oo zahononemških avtomobilskih cestah veliko avtomobilov na parkirnih prostorih, posebno tam, kjer je nekaj sence. Fa tudi mesta so zadnje dni tako rekoč na pol prazna. To je bilo očitno že v soboto, da ne govorimo o nedelji, pa tudi danes. Tudi na cestah je te dni manj prometa, ker so ljudje poiskali toliko zaželeni hlad na podeželju, v letoviščih, da ne govorimo o tistih, ki so u-brali pot v tujino kot turisti. Kdor pa ne more od doma, čepi v svojem zašilo hladnem stanovanju in čaka na «boljše dni», ko bo toliko zaželeni dež ohladil ozračje. Toda vremenoslovci še Vedno najavljajo le «vedro in sončno vreme», kajti, visoki atlantski ciklon še vedno zagotavlja «lepo vreme».
D. Z.
«Gli ultimi giorni di Pompei»
Ponovno predvajanje nekoliko spremenjene verzije filma
Navadno filmskih riedicij ne o-cenjujemo, vendar je v tem primeru naša recenzija upravičena vsaj zato, ker je film. o katerem pišemo, ponovno predvajan v spremenjeni verziji, zato da se prilagodi novejši filmski modi. Gre za film iz 1059. leta «Gli id-timi giorni di Pompei», katerega argument je doživel že nekaj prejšnjih realizacij v italijanskem filmu.
Film je 195!) leta nastal kot varianta zgodovinsko - mitološkega žanra, ki se je tedaj že nagibal h krizi, doživljal pa je še velik uspeh: v njem so igrali «zvezdniki» tega žanra, kot Meve Reeves (drugod filmski Ercole), Christine Kaufmanu in pred - bunuelovski Fernando Reg.
Sedaj pa se film vrača na platna kot varianta katastrofalnega filma: lahko bi rekli, da je nova verzija prava «didaktična» shema-tizacija značilnosti katastrofalnega filma. Film se med drugim sedaj prikazuje s podvojenim naslovom: poleg izvirnega so mu dodali še «nadnaslov»: «Il più grande cataclisma che la storia ricordi». Ker je pa bilo v izvirniku premalo katastrofalnih prizorov, ki so bili poleg vsega koncentrirani v zaključnem delu, so sedaj dodali sredi
sekvenc preko celotnega filmskega razvoja rdeče prizore tekoče lave in eksplozij, ki naj pripravljajo zaključni izbruh, kar jasno ponazarja paralelizem v razvoju današnjih filmov.
«Gli ultimi giorni di Pompei» ni bogve kako uspel film, je pa zanimiv ko avtorski prob'em. Podpisal ga je Mario Bonnard, ki pa je v začetku realizicije zbolel, nadomestil pa ga je Sergio Leone, ki je po naslovih le režiser druge skupine». Leone ni edini sodelavec tega filma, ki se bo izkazal predvsem v italijanskem weSternu: pri scenariju sta s Leone jem in Enniom De Concinijem sodelovala Duccio Tessari (tudi asistent režije) in Sergio Corbucci. Zanimivo je pa predvsem, da je Leone že po filmografiji negacija tradicionalnega filmskega avtorja. Preden je zaslovel v westernih, je podpisal le film «Il colosso di Rodi», bil pa je tudi «režiser italijanske verzije» Aldrichevega fiima «Sodoma e Gomorra», vendar zgolj iz koprodukcijskih razlogov. Toda njegovi westerni sami so negaci-cija avtorskega filma, še dosledneje kot novovalovski filmi se nam zdijo pravi izbor citatov. To velja za westérnski prvenec, izvrstni «Per un pugno di dollari» (1964,
ČLOVEŠKE USODE POTRESA NA TOT,MINSKEM
Novi dom oh Mučeniški cesti bo treba graditi spet znova
«Ko bi le mož ozdravel», pravi zaskrbljena, vendar pogumna mlada žena, ki upa tudi v pomoč skupnosti - Prigarana Martinova hiša dobila rdeč znak
Hišo v Breginju je nekoliko zamajalo in ji najbolj poškodovalo streho. Toda krovci so že na delu in kmalu bo hiša spet vseljiva
MOSKVA PRTI KRIVDO VREMENSKIM RAZMERAM, PA NE BO DRŽALO
Žitna letina v državah COMECON
MOSKVA, 29. — Čeprav je znano, da se Sovjetska zveza ote pa s precejšnjimi težavami kmetijskega značaja, iz poročila za obdobje 1971 - 1975 za kmetijsko proizvodnjo na področju COME CON, to se pravi, na področju vzhodnoevropskega socialističnega sveta, izhaja, da so v tem obdobju povečali pridelek za 14 odst., pa čeprav je bil lanskoletni pridelek žitaric v Sovjetski zvezi zaradi velike suše izredno slab. Tako pravi 5-letno poročilo, ki ga je objavilo tajništvo COMECON. Poprečni letni pridelek žitaric in stročnic v deželah COMECON je v minulem petletju bil za 11 odst. večji kot v 5-letnem obdobju 1966-70.
Doslej smo govorili o poprečju za vse dežele članice COMECON, iz že omenjenega poročila pa bomo navedli tudi nekaj konkretnejših podatkov za. minulo petletje in sicer glede na posamezne države. Ti podatki so še posebno značilni zaradi dejstva, da so v nekaterih državah diosegli razmeroma visok donos, drugod šibkejši, da ne govorimo celo o zelo slabem donosu. V Bolgariji so imeli v petletju 1971-1975 žitni donos v višini 33,3 stota na ha, na Madžarskem so dosegli že 35,1 stota na ha, v Vzhodni Nemčiji celo 35,4, na Poljskem pa že komaj 25,1, v Romuniji 24,4, v Sovjetski zvezi pa le 14,6 stota zrnja na ha. Čeprav so v Moskvi lansko leto zatrjevali, da j* slabi žitni letini kriva velika
suša, nas to zatrjevanje ne prepriča povsem, kajti petletno poprečje 14,6 stota žita na ha je le malo višje od poprečja v dobi carske Rusije, ko kmetijstvo tako rekoč še ni poznalo mehanizacije in sodobne agrotehnike in je torej treba iskati razloge nizkemu pridelku drugje, seveda povsem v pomanjkanju pobude s strani neposrednega obdelovalca, torej kolhoznika oziroma sevhozni-ka. V potrdilo temu veljajo že o-menjeni podatki iz nekaterih držav članic COMECON, kjer so pridelali tudi nad 35 stotov žita na ha. Tudi češkoslovaška na primer je v zadnjih petih letih pridelala skoraj 34 stotov žita na ha.
Preidimo spet na kolektivni pridelek v okviru vseh držav COMECON. V petih letih so v vseh državah COMECON pridelali v poprečju obilnih 255 milijonov ton žita in stročnic, v letu 1975 pa komaj nekaj nad 214 milijonov ton, kar je treba pripisati predvsem izredno slabi letini v Sovjetski zvezi.
Tudi glede tega bomo navedli nekaj konkretnih podatkov za posamezne dežele. V lanskem letu so v Bolgariji pridelali nekaj nad
8	milijonov ton žitaric in stročnic, na Madžarskem so pridelali že 12 milijonov 340 tisoč ton. v Vzhodni Nemčiji so se približali
9	milijonom ton, na Poljskem so se približali 20 milijonom, v Ro muniji so pridelali nekaj nad 15
milijonov ton, na češkoslovaškem skoraj 9,5 milijona ton, v Sovjetski zvezi pa nekaj manj kot 140 milijonov ton. Posebno značilna je številka, ki se nanaša na Sovjetsko zvezo. Če upoštevamo dejstvo, da so se v Sovjetski zvezi pred tremi leti približali že 180 milijonom ton, da je bila lanska letina zares porazna, pa čeprav, ponavljamo, da je ne moremo pripisati izključno nepovolj-nim vremenskim razmeram.
Čeprav v nekaterih deželah CO MECON kmetijstvo dobro napreduje, so se v vodstvu skupnega ekonomskega tržišča vzhodnoevropskih držav dogovorili, da je treba mehanizacijo pospešiti in povečati. V ta namen so namenili precejšnja nova finančna sredstva in v letu 1975 so v vseh državah vzhodne Evrope dali kmetijstvu nič manj kot 450 tisoč novih traktorjev, nad sto tisoč kombajnov, to se pravi strojev za košnjo in mlačev žita ter nadaljnjih 27 milijonov in pol ton umetnih gnojil.
Za konec le še en podatek: tu di živinoreji so začeli v okviru COMECON posvečati več pozornosti in so v lanskem letu dosegli povečanje za 1,4 odst. in dosegli skupno 146 milijonov glav živine, kar pa je razmeroma malo za vse to zemljepisno področje in za sodobne človekove potrebe ali točneje zahteve.
Pa ni dal miru toliko časa, da so ga sprejeli. Tistega zgodovinskega 24. oktobra 1917 je bil nekje pri Kobaridu. Takrat je z 18 drugimi vojaki ujel kakih tisoč Italijanov. Za ta podvig mu je potem cesar Karel na Piavi pripel na prsi zlato medaljo za hrabrost, častnike njegove enote pa oštel, zakaj ga že prej niso odlikovali in povišali za en čin.
S Soške fronte je Smolej odpo-tovàl na Koroško in se tam pridružil Maistrovim borcem. Okrog 350 mož bataljona pod poveljstvom nadporočnika Karla Šefmana je držalo fronto na dolžini 50 km. I-talijani so takrat imeli namen zasesti vso zgornjo Savsko dolino vključno z Jesenicami. Naši prostovoljci večinoma domačini iz Mojstrane, Dovjega, Martuljka, Kranjske gore, Rateč in Podkorena pa so jih pognali v beg.
Med narodnoosvobodilno borbo je bil ponovno prostovoljec
Kako je doživel potres dne 6. maja zvečer, naj pripoveduje sam :
«Ko sem začutil prvi lažji potresni sunek, sem hitro zbežal na prosto, na travnik na drugi strani ceste. Obrnil sem se nazaj proti hiši, da bi videl, kaj se bo zgodilo. Vsega me je prevzelo, ko sem videl, da se hiša priklanja zdaj na desno, zdaj na levo. Zemlja je valovila kot gladina jezera, če vržeš kamen vanjo. Pri tem sem si mislil: Zbogom, hišica, zdaj zdaj se boš zrušila. Pa se ni. Naenkrat sem zagledal, da je vsa zahodna fasada hiše vsa rdečkasta od neke svetlobe. Obrnil sem se proti Kolovratu na drugi strani Soče misleč, da jo nekdo od tam osvetljuje z žarometom — reflektorjem. Potem se je zemlja umirila in nastala je nekakšna moreča tišina. Obrnil sem se nazaj proti hiši in presenečen opazil, da stoji hiša na svojem mestu lepa in cela kot da se ni nič zgodilo. Mislil sem, da sanjam, ker je prej sem od Kolovrata in po Nadiški dolini prihajalo tako močno podzemsko bobnenje, da tega ni moč dopovedati razen če človek to sam doživi. Še vedno se je slišalo bobnenje skal in kamenja, ki se je z vrhov Kolovrata valilo v dolino.
Stopil sem s travnika na cesto in na tlaku opazil dve pet cm široki razpoki. Pri ribogojnici je bila 10 cm široka razpoka v dolžini do sto metrov. Po vrtni poti sem potem odšel k hiši in si jo začel ogledovati. Nikjer nobene razpoke. Stopil sem po dveh stopnicah do vhoda, pobožal vogal hiše in ga poljubil. Zahvalil sem se hiši s temi besedami:
Hvala ti, hišica! Kako junaško si se držala.
Te besede so mi privrele iz globine srca, ker sem na drugi strani ceste videl dve- novi hiši. Ena je bila že pokrita, druga pa še brez strehe. Obe pa tako razmajani, da ju je kasneje strokovna komisija zaznamovala z rdečim znakom, kar pomeni, da bo treba obe porušiti.»
Lani ob tem času je na levi strani Mučeniške ceste začel graditi novo hišo Franc Ivančič. V upanju, da bo v dveh ali treh letih že stanoval v lastni hiši, se je trudil za žive in mrtve. Je poklicen mizar, delal pa je tudi v cementarni v Anhovem, nazadnje pa se je oprijel avtoprevoz-ništva. Žena je zaposlena v tovarni Angora v Kobaridu. Imata dva fantka, prvi ima 5, dru-
gi pa 2 leti. Oba otroka jima varuje stara mati. Vseh pet živi v zelo skromnem, starem stanovanju. Edini okras je stari balkon.
To je bil tudi glavni vzrok, da sta se odločila za gradnjo nove hiše. V enem letu je bila hiša dograjena do strehe. Potem je mož zbolel in prestal hujšo operacijo v bolnišnici v Šempetru pri Novi Gorici. Ker je bii rrttad in močan, je bil prepričan, da bo zdržal vse napore gradnje nove hiše. Hišo Sta začela' graditi s privarčevanim denarjem.
Potem - je prišel tisti usodni 6. maj 1976 zvečer. Potresni sunek je bil na tistem mestu tako močan — verjetno je vplival tudi mehak, močvirnat teren — da je novo hišo hudo razmajalo, tudi v temeljih ne samo zunanje zidove. Pri oknih so se odkrušili opečni bloki, v notranjosti pa so se porušile pregradne stene.
Kaj sedaj? Občudovali smo mlado ženo, ki je polna optimizma in upanja govorila:
«Samo da bi mož ozdravel, potem bo že kako šla naprej ta nesreča. Saj nismo sami in upamo, da nam bo tudi skupnost kaj pomagala. Nekaj denarja bomo že še zaslužili in tako upam, da bomo s časom hišo le popravi}! in jo usposobili ter se vanjo vselili.»
Sosed Ivančiča Lojze Smolej pravi o njem dobesedno:
«Nemci so mu leta 1944 odgnali očeta Nemčijo, ko je bil sin star šele tri leta. Oče je v Nemčiji podlegel trpljenju in mučenju, še meni je hudo, ker ga je zdaj prizadejala še ta nesreča.»
Mirko Skočir - Martin
Kar sredi Kobarida nas je nekdo od daleč poklical:
«Ali ogledujete posledice potresa?»
Spoznali smo starega partizanskega tovariša Mirka Skočirja -Martina. Med NOB je bil obveščevalec, finančni referent, predsednik odbora OF in Narodno-osvooodilnega odbora v vasi Jezerca pri Drežnici. Prva leta po osvoboditvi je živel v Tolminu. Pred kakimi 18 leti pa je v Kobarid e kupil staro hišo, ki je bila bolj razvalina kot stanovanjska hiša. Ves zasluženi denar je sproti vlagal v popravljanje in obnavljanje hiše. V notranjosti je namestil nove pode, vzidal nova oana in vrata, uredil kopalnico. ntpeljal elektriko in vodovodno napeljavo, postavil novi strešni stol in streho prekril s salonitnimi ploščami. Vzel je samo 250.000 starih dinarjev posojila. Takrat so bile plače skromne.
Njegova hiša je zdaj dobila rdeč znak, to pa pomeni, da je določena za rušenje. Kaj to pomeni za človeka, ki je polnih osemnajst let vlagal vse svoje od ust pritrgane prihranke in porabil za popravljanje hiše vse proste ure, si lahko predstavlja samo tisti, ki je tudi sam tako obnavljal svoj dom. Trenutno stanuje štiričlanska družina v prikolici. Nekaj upanja ima, ker sin gradi novo hišo, ki po potresu ni bila poškodovana.
Povedati moramo še to, da je Skočirja med narodnoosvobodilno borbo večkrat iskala «črna roka», da bi ga spravila s sveta. Imel je srečo, da se s črnokožci ni srečal.
Andrej Pagon-Ogarev (Se nadaljuje)
tudi tu «kriptično» avtorstvo saj je Leone sprva podpisal film s psevdonimom Bob Robertsom, ki je «prevod» očetovega imena — Roberto Roberti Leone, ki je bil režiser italijanskega nemega filma). Isto velja tudi za naslednje westerne. ki skupaj s prvencem doživljajo pogoste riedicije: «Per gualche dollaro in più», «Il buono il brutto il cattivo», «Cera una volta il West», «Giù la testa», katerega je hotel Leone biti le oro-ducenti Medtem ko že dolgo pričakujemo njegov ne - weslernski načrt «Cera una volta l’America», se je Leone že dvakrat pojavil kot producent filmov, katerih je tudi (anonimo) režiral nekaj prizorov: Tonina Valerija «Il mio nome è Nessuno» in Damiana Damianija film «Un genio due compari un pollo».
Emmanuelle Arsan:
«Laure»
Svojevrstni poskus zavračanja avtorskega filma je izvedla tudi Emmanuelle Arsan, ki je svoj film «Laure» podpisala z imenom Anonimo (ki je že zaslovelo s knjigo vsekakor drugega avtorja «Berlinguer e il professore»). V naslovih beremo, da je uveljavljena pisateljica erotičnih romanov Em-manuelle Arsan ta film le zamislila, ga napisala in interpretirala (poleg lepega odkritja Amie Belle), vemo pa. da ga je tudi režirala. Ne vemo, ali se tega sramuje, saj že dolgo nismo videli filma, ki bi bil res brez vsake režije, kot je ta.
Gre za erotični film, ki bi se bolel intelektualistično povzdigniti nad poprečnimi erotičnimi deli Zal pa se povzdigne le v neznosni intelektualnem dialogov, ob kate rem ga niti mili erotični prizori (po zaplembi so vsekakor dva prizora porezali) odmaknejo od pole dolgočasnosti. Arsanova bo mor da dobra pisateljica (čeprai imamo občutek nekakšne filozofske pretencioznosti), gotovo je tudi lepa ženska, nedvomno pa nima nobenega smisla za filmsko vizualizacijo.
Ob filmu smo videli tudi agitko drugega erotičnega, tokrat bolj o-bičajnega filma: Guida Leonija «Oh, mia bella matrigna», katerega vidnejša značilnost je v tem. da je privedel do filmskega slačenja na televiziji in po slikah že uveljavljeno SabihtrCtUffm (poleg nove igralke Crippy Yocard). Tudi ta film se vendar kaže kot neerotično delo 'OUfaMramsko-sen-timentalnega značaja s kakim dodatnim golim prizorom. Ali je res nemogoče posneti pravi erotični film?	S. G.
Italija poje veliko tujih rib
RIM, 29. — Italija je velikanski pomol v Sredozemsko morje. Štiri petine Italije «se namaka» v slani vodi. In vendar Italija poje naj več uvožene ribe. Še več. Čeprav se že vrsto let ponavlja zahteva, da naj se osvobodi tujega uvoza, tuje ribe (podobno kot govejega mesa), Italija uvaža iz leta v leto vedno večje količine rib. V prvih treh mesecih letošnjega leta je Italija uvozila že 58.230 ton rib.
Hkrati pa je Italija nekaj svojega ulova tudi izvozila, toda tega je bilo razmeroma malo in hkrati manj kot v istem času lani. Razlika med uvozom in izvozom se kaže v naslednji številki: Italija je uvozila v treh mesecih letošnjega leta za obilnih 45 milijard lir več rib kot jih je izvozila.
Sejem
diamantov
aw
SREDA, 30. JUNIJA 1976
lljlfgBp
17.15
17.30
17.50
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
12.30	Poljudna znanost: Odkritje mesta Troie 12.55 Ptice s Holgolandskih čeri, dokumentarec 13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
16.45	Program za najmlajše: BELI KAMEN, zadnja epizoda Program za mladino:
Srečanja z novo glasbo: Franco Battiato in elektronska glasba Mototopo in Autogatto — Trije risani filmi Konj iz žgane gline, šesta epizoda 18.15 Poljudna znanost: ANTROPOLOŠKI ASPEKTI AFRIKE
18.45	Mali teater: «MAČKOVA ŠAPA», komedija
Fabrizio, ki ne more odnehati s svojim «donjuanstvom», prosi prijatelja Marcella, naj mu «posodi» svoj dom za ljubavni zmenek z mlado vdovo Livio. Marcello, ki je zelo boječ, v nasprotju s Fabriziem, ki je zelo podjeten, na predlog pristane. Ko pa Livija prispe, ne mara Fabrizia, ker je zaljubljena v poštenega, mladega razumnika, ki pa ni imel nikoli toliko poguma, da bi ji svojo ljubezen razkril. In ta boječi, toda simpatični razumnik ni nihče drugi kot sam — Marcello Sledi Vremenska slika DNEVNIK
GORE LUČI: LJUDJE MEGLE Vesti dnevnika 1 ŠPORTNA SREDA Športne vesti iz Italije in tujine Sledil bo Dnevnik in Vremenska slika
20.00
20.45
21.50
22.00
Drugi kanal
18.00	Junaki risanih filmov
18.30	Rubrike dnevnika 2
19.00	ČUDOVITA ZGODBA OLIMPIJSKIH IGER, 2. nadaljevanje
20.00	DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO
20.45	Nossignore — APPUNTI DEL POTERE
Začenja se nova rubrika TG 2, ki namerava uvesti novo obliko, na katero še nismo navajeni. Klasična oblika tedenskih programov, ki so nosili naslov Stassera G 7 in zadnje čase TG 2 — dosje, sledi določeni shemi, okoli katere se vrtijo vsi glavni argumenti. Nova rubrika pa bo vsebovala vrsto reportaž, ki se bodo med seboj povsem razlikovale, tako po svoji vsebini, kot tudi po tem, da jih bo režija razčlenjala v več nadaljevanj. Prvo srečanje z občinstvom t-o v okviru te rubrike že nocoj in sicer z reportažo, ki jo je pripravil Nello Risi. Reportaža se bo nadaljevala skozi več tednov
21.30	UGRABITEV, film
Film je režiral Gianfranco Mignozzi, v glavnih vlogah pa igrajo Franco Nero, Charlotte Rampling, Frank Wolff itd. Gianfranco Mignozzi, ki režira film «Ugrabitev», je star 48 let, po rodu je iz Bologne in je film napravil že pred osmimi leti. Film temelji na delu, ki ga je napisal Ugo Pirro, kateremu je pri pripravi scenarija pomagal tudi režiser. Dogajanje se vrši na Sardiniji in obravnava, kot je razvidno iz samega naslova, vprašanje ugrabitve, torej vprašanje banditizma in izsiljevanja. Banditi ugrabijo Francesca, njegova prijateljica Cristina se ne more upreti nasilju ...
Sledil bo DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
16.58 Napoved sporeda
17.00	VSEARMADNO ŠPORTNO PRVENSTVO, reportaža iz Ohrida -Skopje
17.45	Jubilej Janike Blaaša
18.15	M. Golar: ZGODBE O VERŽENCIh
Ali kdaj izgovarjate besede, katerih smisla ne poznate? Tako besedičenje se zdi nekaterim zelo učeno, prav tako je mislil tudi verženski župan, ko se je spopadel s «higieno» ...
18.30	KROMANJONSKI ČLOVEK O SEBI, film
18.55	Obzornik
19.10 Od zore do mraka
19.45	Glasbeni amaterji
20.15	Risanka
20.30	DNEVNIK
21.00	Poslušate radio — gledate TV?
Na prehodu iz leta 1905 v 19C6 je italijanski vojvoda abruški na čelu odprave 160 mož prvi prispel na vrhove pogorja Ruvenzori. Z njim je bil tudi fotograf Vittorio Sella, ki je posnel prve fotografije tega pogorja. Ob 70-Ietnici te prve odprave je Cesare Maestri s svojimi 120 gorskimi nosači opravil isto pot in prispel na Stanlex Paletau ter na vrh Margerita, ki sta oba nad 5000 metrov visoka. Cesare Maestri je s svojimi spremljevalci zbral tudi kompletno dokumentacjo gozdnega bogastva tega pogorja, posebno pomembno je tu zdravilno rastlinje
21.01	Film tedna: KALA - IMPOTENCA
Film je senegalskega izvora, torej prihaja iz dežele, ki se komaj spoznava s filmsko umetnostjo. Tod? Senegal je hkrati dežela, ki v političnem, gospodarskem in kulturnem razvoju prehiteva svoje sosede. Film je dokaj zanimiva sat:ra na račun nastajajoče domače buržoazije, ki je komaj zamenjala belo, tujo bivžoazijo. Novi buržuji pa niso nič boljši od starih
23.15	Miniature: ODETTA, drugi del
23.25	DNEVNIK
Koper — barvna
20.55	Otroški kotiček
21.15	DNEVNIK
21.35 Olimpiada včeraj: Nedosežene zmage 22.05 IGRE BREZ MEJA, v evroviziji iz Lugana
22.25	ŠPORTNE IGRE JLA
Zagreb
17.00 Vsearmadno športno prvenstvo
TRST A	RADIO 1
7.15. 8.15, 13.15, 14.15.	17.15,	7.00, 8.00, 13.00, 14.00. 17.00,
20.15, Poročila: 7.05 Jutranja gla 19.00, Poročila: 8.30 Popevke za sba; 11.35 Opoldne z vami: 13.30	dobro	jutro;	9.00	Vi in	jaz: 11.00
Glasba po željah; 14.45 Dejstva in	Drugi	zvok.	12.10	četrti	program:
mnenja; 17.00 Za mlade poslušal-	13.20 Jaz in	ona;	14.05 Drobec sa
ce; 18.15 Umetnost in prireditve;	tire;	15.30	Strnjena	komedija:
18.30 Koncerti; 18.45 Orkestri in zbori; 19.10 Avtor in knjiga: 19:30
17.35 Književna oddaja; 18.05 Pio šče; 19.30 Trgovina plošč, 20.20
Glasba pop, folk in western; 20.00 Ponovno na sporedu z Ivo Zanic-Šport; 20.35 Simfonični koncert; chi: 21.15 Komedija; 22.25 Eumir
21.50	Glasba za lahko noč.
KOPER
7.30.	8.30. 12.30, 13.30.
Dcodato.
14 30.	7.00
SLOVENIJA
9.00. 11.00, 14 00.
16.00.
15.30, 17.30, 18.30, 21.30 Poročila; 20.00 Poročila; 6.15 Danes za vas; 8.00 in 8.40 Jutranja glasba; 10 00 7.20 Rekreacija; 9.08 Glasbena Z nami je; 10.10 Otroški kotiček; matineja; 10.05 Nenavadni pogo-10.45 Festivalbar; 11.00 Glasba in vori: 10.25 Slovenski zabavni an-nasveti; 11.45 The Originators of sambli; 10.40 Zapojmo pesem; music - orkester; 12 05 Glasba po 11.35 Turistični napotki; 12 03 U željah; 14.35 Pismo iz...; 15.15 rednikov dnevnik; 1310 Koncert
Nervillo Camporesi; 15.35 Plošče;
16.00	Orkester Vittorio Borghesi;
lahke glasbe; ],3 30 Kmetijski nasveti; 13.40 Ameriške pihalne god-
MOSKVA, 29. — Pred dnevi se je v Kijevu zaključil mednarodni «sejem diamant». Gre za že tradicionalno prireditev, ki se je udeležuje vedno več predstavništev iz tistih dežel, ki imajo kaj povedati na tem področju, namreč na področju diamantov in obdelovanja diamantov.
Letos so bile preko svojih predstavništev navzoče Velika Britanija, ZDA, Belgija, Italija, Francija, Zahodna Nemčija, češkoslovaška. Švica in Švedska. «Velesejem» je trajal deset dni in 50 družb ali podjetij iz že omenjenih držav je pokazalo, kaj zmorejo. Sovjetska zveza, ki je po bogastvu na tem področju druga na svetu, je dala na vpogled v glavnem prirodne diamante, vtem ko so drugi pokazali, kaj zmore
njihova tehnologija._______________________________________________________________________________________________
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Na poslovnem področju vas bo nekdo spravil v težko situacijo. Ohranite
hladnokrvnost in pametno ukre- LEV (od 23.7. do 22.8.) Vel,ko
16.15 Sax klub; 16.45 Med rojaki be; 14.00 Danes do 14.00; 14.30 v zamejstvu; 17.00 Po samouprav Priporočajo vam; 15.05 Ob izvirih ni poti; 17.10 Izložba hitov; 17.30 ljudske glasbene umetnosti; 16.45 Primorski dnevnik; 18.00 Progne- «Loto vrtiljak»; 17.45 Sprehodi in sivna glasba; 18.35 Iz priljublje- strumentov; 18.00 Studio ob 1800:
nih oper; 20.30 Crash; 21.00 Zbori; 22.15 Ansambel The Crusaders; 22.35 Orkester RTV Ljubljane; 23.45 Glasba za lahko noč.
19.00	Iz repertoarja zborov; 19.25 Poje Zlata Ognjanovič; 20.40 An sambel Milana Ferleža:	20.50
Lahko noč, otroci!; 21.00 Koncert:
Horoskop
pajte.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Preveč površni ste in to vas bo stalo veliko žrtev. S svojo ljubosumnostjo boste pokvarili neki odnos.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Možnost dobrih uspehov, čeprav od začetka ne bo kazalo tako. Ne spuščajte se v hazardne igre.
RAK tod 23.6. do 22.7.) Bodite bolj odločni in vaše poslovno živ
l.-enje bo imelo uspehe. Delali bo ste načrte za bodočnost.
časa boste izgubili v polemikah. V družinskem krogu bo prišlo do majhne napetosti.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Malo več podjetnosti in vaši načrti bodo uresničeni. Neko srečanje vas bo spravilo ob dobro voljo.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Razpoloženi boste za ureditev nekega zapletenega vprašanja. Prijeten večer z drago osebo.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Posvetujte se s tistimi, ki imajo
več izkušenj. V družini ne spuščajte se v odvečne razprave.
STRELEC (od 23.11. do 20.12) Vse pobude, ki vam prihajajo, niso iskrene. Kratkotrajen spor z ljubljeno osebo.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) S svojim dinamizmom boste opravili nalogo, ki ne bo lahka. Neki prijatelj vas bo pustil na cedilu.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Neki poslovni sodelavec vas bo hotel spodnesti. Zaupanje v ljubljeno o-sebo bo poplačano.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dela bo. veliko in s težavo ga boste o-pravili. Ne smete biti lahkoverni, ker boste sicer nasedli.
30 junija 1976
KOLESARSTVO
5. ETAPA «TO URA»
Španec Miguel Lasa prvi na cilju pred francoskim prvakom Sibillom
Prvo poletapo je osvojila Postava ekipa Maertens trdno na 1. mestu skupne lestvice
VERVIERS, 29. — Po današnjih dveh poletapah vodi na skupni lestvici «Toura» še vedno Belgijec Maertens.
Zjutraj so opravili ekipno vožnjo na kronometer na 4,300 km dolgi progi, ki je dala tak izid:
1.	Post (Niz.)	26'49”5
2.	Driessens (Bel.)	26’54"4
3.	De Muer (Fr.)	27,09”1
4.	Caput (Fr.)	27’1,7”3
5.	Chiappano (It.)	27’21”5
6.	Fontana (It.)	27’41”0
7.	Anglade (Fr.)	27’44”5
8.	Cribiori (It.)	27,48’,0
9.	Veles (Šp.)	28’06”0
10.	Guimard (Fr.)	28’14”4
11.	Saura (Šp.)	28’25”0
12.	Gribald (Bel.)	29’01',5
13.	Lapebie (Fr.)	30’48”0
Drugi del 5. etape se je v celoti
odvijal na belgijskem ozemlju. Sedem kilometrov pred ciljem je pobegnil francoski prvak Sibille, kateremu se je pridružil Baronchelli-jev pomočnik Španec Lasa. Španec je v zadnjem naletu z lahkoto ugnal svojega ubežnika in osvojil poletapo. Lestvica:
1.	Miguel Lasa (Šp.), ki je prevozil 144 km dolgo progo v 3.51’17” s p.h. 37,357 km na uro
2.	Guy Sibille (Fr.)
3.	Michel Perin (Fr.)
4.	Martos (Šp.)
5.	Beton (Fr.)
6.	Maertens (Bel.)
7.	Esclassan (Fr.)
8.	De Witte (Bel.)
9.	Kuiper (Niz. )
10.	Martinez (Fr.)
11.	Baronchelli (It.)
12.	Riccomi (It.)
Skupna lestvica po 5. etapi:
1.	Freddy Maertens (Bel.) 23.49’10”
2.	M. Pollentier (Bel.)	po	2’04”
3.	H. Kuiper (Niz.)	3’16”
4.	Manzaneque (Fr.)	3’25”
5.	Schuiten (Niz.)	3’28”
6.	Danguillaume (Fr.)	3'29”
7.	Poulidor (Fr.)	3’31”
8.	Pronk (Niz.)	3’32”
3.51'25’
3.51’50’:
Primorcev nogometaš Bruno Križmančič
OBVESTILA
ŠPORTNO DRUŠTVO PRIMORJE sklicuje dne 5. julija, na sedežu Primorja
REDNI OBČNI ZBOR Dnevni red:
1.	pozdrav i~ izvolitev delovnega predsedstva,
2.	poročilo predsednika,
3.	poročilo tajnika,
4.	poročilo blagajnika,
5.	poročilo nadzornega odbora,
6.	volitev novega odbora,
7.	razno.
9.	De Witte	(Bel.)	3’45”
10.	Bellini	3’48'’
11.	Bračke (Bel.) in
Baronchelli (It.)	3’51”
13.	Van Impe	(Bel.)	3’54”
14.	Thevenet	(Fr.	3'55”
15.	Zoetemelk (Niz.) in
Bertoglio	(It.)	4’05”
Jutrišnja etapa bo ravninska in bo merila 209 km.
ISERNIA, 29. — Italijan Martinelli je osvojil 8. etapo mednarodne amaterske kolesarske dirke po Italiji.
Skupna lestvica je zdaj taka:
1.	Franco Conti (Lazio) 25.12’37”
2.	Ceruti (Italia)	po 19”
3.	Fedrigo	21”
4.	Baronea	23”
V 3. etapi mednarodne amaterske kolesarske dirke «Po Jugoslaviji» je zmagal Sovjet Morozov.
Med desetimi tekmovalci, ki so prispeli na cilj v njegovem času, je bil tudi Jugoslovan Marinkovič, ki je bil peti.
Na skupni lestvici vodi Morozov, Marinkovič pa je deveti.
VODNO SMUČANJE
LECCO, 29. — Na italijanskem državnem prvenstvu v hitrostnem smučanju v Leccu je zasedel v kategoriji 5.000 ccm Tržačan Boris Žerjal 3. mesto. 50 km dolgo progo je presmučal v 35’42”.
lUiiiiiiifiiniiiiimiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiuiimiiimiininiiiiimiiiuiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHtiii
ATLETIKA
V TEKU NA 400 M
Kubanec A. Juantorena sam proti Američanom
V boj bi utegnil poseči Anglež Jenkins
Košarkarska sekcija ŠZ Bor izreka svojima članoma Brunu in Renatu Kneippu iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta.
Z določitvijo ameriške trojke za tek na 400 m na olimpijskih igrah v Montrealu so stopila predvidevanja o usodi kolajn v tej panogi v izredno napeto obdobje. Tek na 400 m bi se sam po sebi ne razlikoval od drugih atletskih panog, če pa pomislimo, da so na tej progi skoraj vedno zmagovali atleti ZDA in da jih letos ogroža pred-stavnik Kube, postane takoj jasno, da ni vmes samo šport.
Izbirne tekme v Eugenu so dale imena Parksa (45”58), Newhousa (45”76) in Frazierja (45”84). časi finalnega teka so bili slabi. V glavnem zaradi močnega vetra. Žal, niti predteki niso pokazali, če je to vse kar trenutno zmorejo ZDA. Gotovo je le, da sta klavrno pogorela lani najboljša na svetu Ron Ray in Ken Randle, kateremu so obetali čas blizu 43”. Za ZDA je verjetno težja izguba Raya, ki je Kubanca Alberta Juantoreno na lanskih vseamenških igrah v Ciudad Mexicu na'tej progi prehitel.
Od treh tekačev, ki bodo zastopali ZDA v Montrealu je časovno najboljši Newhouse. Gre za veterana, ki je leta 1972 že tekel 44”2, lani pa ga najdemo pri 45”22. Letos je doslej dosegel najboljši čas 45”20. Parks je posebnost. Letos je že tekel v 44”82, ni pa ga na lestvicah najboljših v prejšnjih dveh letih. Presenetljivo ga izsledimo leta 1973 s časom 45”5. Frazier je v izbrani družbi novinec. Letos je največ dosegel 45”20.
Ne glede na veter v Eugenu iz-gledajo časi na ostrih izbirnih tekmah skromni in dejstvo, da je med prve tri prišel veteran Newhause, dokazuje, da je ameriški trg slabše založen kot v preteklosti.
Kubanec Alberto Juantorena, ki je «vzrok» našega komentarja, napeto računa na OI. Letos se je izkazal tudi kot izjemen tekač na 800 m. Nedvomno je zrel za eno od olimpijskih kolajn. «Ne. Tekel bom samo na 400 m», je odgovoril na vprašanje o morebitni izbiri. «Tek na 400 m je veliko važnejši». Jasno je mislil na vnemo, ki jo vsak Kubanec pokaže, ko je treba zrušiti nekaj kar je «yankee». Tudi Juantorena ve, da bi pomenil poraz ZDA na 400 m veliko več kot njihov neuspeh na 800 m. Upi Kubanca, da osvoji zlato niso neutemeljeni. Letos je brez prave konkurence dosegel 44”70, kar je najboljši čas na svetu. V Montrealu bi utegnil veljati še precej manj, morda tudi nov svetovni rekord, ki se danes glasi fantastičnih 43”8 Lee ja Evansa
Juantoreni bodo v borbi proti ZDA pomagali še drugi. Evropa se bo
skušala uveljaviti z mladim Belgijcem Brijdenbachom, ki je letos dosegel električnih 45” 13 in ročnih 45”0. Nedavni rezultat 45"1 (sicer ob porazu proti Brijdenbachu) ka že, da je v glavnem nared tudi Anglež Jenkins, tekač z veliko mednarodno izkušnjo. Vsaj en finalist bi moral priti tudi iz Afrike, ki ima že sedaj na boljših mestih Nigerijca Dele Uda (45"20) in Kenijca Chep-kwonyja (45”50). Verjetno ta dva tekača nista vse, kar bo gotovo v Montrealu zmogla Afrika.
KOŠARKA
KVALIFIKACIJE ZA 01 V HAMILTONU
NOGOMET
ITALIJANSKI POKAL
Ruga in tovariši prvič poraženi Napoli kar s 4:0 Italijanke ob finale in Montreal
V moški A skupini (v kateri igra tudi Jugoslavija) je bil včeraj počitek
HAMILTON, 29. — Košarkarske kvalifikacije za OI v tem kraju se bližajo koncu. Medtem ko so v «A» skupini tokrat počivali, pa je prišlo v «B» skupini do velikega presenečenja: Poljska je namreč visoko premagala Mehiko, ki je bila doslej nepremagana.
Kljub temu spodrsljaju pa so se Raga in tovariši že matematično uvrstili v sklepni hamiltonski turnir, kjer bo šesterica ekip igrala le za tri razpoložljiva mesta za Montreal. V tej skupini si je vstop v finale priborila tudi Španija, ki je s stotico odpravila Bolgarijo. Bolgari so v tem srečanju imeli dokajšnjo mero smole, saj so že v uvodnih minutah (zaradi zloma gležnja) izgubili svojega najboljšega strelca in igralca — centra Golo-meeva.
Dva finalista sta torej znana, za tretjega pa bo treba počakati do zadnjega kola, čeprav ima Nizozemska trenutno na j več je možnosti, da se bo borila s ČSSR, Brazilijo in (verjetno) Jugoslavijo.
SKUPINA «B»
IZIDI 7. KOLA
Španija — Bolgarija
Nizozemska — Švedska
Poljska — Mehika
Počitek: Velika Britanija LESTVICA
Mehika 10; Španija 8; Nizozemska 6; Bolgarija, švedska in Poljska 4; Velika Britanija 0.
Ženski turnir
V «B» skupini ženskega kvalifikacijskega turnirja je Italija igrala odločilno tekmo z Južno Korejo za vstop v finalni turnir, v katerem se bodo štiri ekipe potegovale le za dve razpoložljivi mesti
Italijanke so, kot proti Kubi, izgubile le za točko razlike in so tako praktično zaključuje svojo «olimpijsko avanturo».
Tekma med Južno Korejo in Italijo je bila dramatična vse do poslednje sekunde, po tekmi pa je prišlo tudi do hudih polemik. Zgo-
115:79
93:65
104:81
Slika za vroče dni: kdo bi v tej pasji vročini ne želel vsak za kako urico uživati prijetnega hladu, kot so ga ti naši mladi tekači letos pozimi
TENIS
V WIMBLED0NU
dilo se je namreč, da je Gorlinova dosegla zadnji koš prav tedaj, ko je sirena odžvižgala konec tekme. V italijanskem taboru seveda menijo, da je Gorlinova pred končnim žvižgom dosegla odločilni koš. Zapisnikarji pa so bili drugačnega mnenja
SKUPINA «B»
IZIDA 4. KOLA
Južna Koreja — Italija	62:61
Bolgarija — V. Britanija 71:45 LESTVICA
Južna Koreja 6; Kuba in Bolgarija 4; Italija 2; Velika Britanija 0. SKUPINA «A»
IZID 3. KOLA
ZDA — Poljska	84:66
LESTVICA
ZDA 6; Poljska 4; Francija in Mehika 0.
SMUČANJE
V CERVINII
Zbrani tekmovalci za «Km lanciato»
CERVINIA, 29. — Jutri se bodo v Cervinii zbrali za tradicionalno vsakoletno tekmovanje v hitrostnem smučanju na kilometer dolgi progi z letečim startom smučarji, ki bodo od 1. do 11. julija nastopali v tej nevarni disciplini.
Svetovni rekord v hitrostnem smučanju brani trenutno Italijan Mey-net s poprečno hitrostjo 194,384 km na uro.
premagal Verono
Savoldi je dal dva gola-Valcareggijevi varovanci so v drugem polčasu odpovedali
Napol! — Verona 4:0 (0:0)
NAPOLI: Carmignani, Bruscolotti, La Palma, Burgnich, Vavassori, Or. landini, Massa, Juliano, Savoldi, E-sposito, Braglia.
VERONA:	Ginulfi, Bachlechner,
Sirena, Guidolin (Vriz), Catellani, Nanni, Franzot, Mascetti, Luppi (Macchi), Moro, Žigoni.
STRELCI: v 76. min. Esposito, v 78. min. Braglia, v 80. in 86. min. Savoldi.
SODNIK; Lattanzi iz Rima.
GLEDALCEV: 25.000.
Napoli je drugič v svoji zgodovini osvojil italijanski nogometni pokal. Neapeljčani so sinoči v Rimu zasluženo premagali Verono, čeprav so bili Valcareggijevi varovanci
aiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
KOLESARSTVO
V VETERANSKI KATEGORIJI
Na včerajšnji dirki KK Adria neuspeli domačih tekmovalcev
Zmaga! je zopet Bonilauri ■ Med domačini je prispel na cilj le Marušič (12. mesto)
Nepričakovan poraz Američana Connorsa
V dvojicah je izpadel Jugoslovan Piiič (skupno z Avstralcem Ballom)
LONDON, 29. — Amerikanec Tan-ner je na mednarodnem teniškem turnirju v Wimbledonu v četrtfinalu izločil velikega favorita tega tekmovanja, svojega rojaka Connorsa s 6:4, 6:2 in 8:6.
Ostali četrfinalni izidi:
Nastase (Rom.) - Pasarcll (ZDA) 6:4, 6:2, 6:3
Ramirez (Meh.) - Gerulaitis (ZDA)
4:6, 6:4, 6:2, 6:4
Borg (Švedska) - Vilas (Argentina) 6:3, 6:0, 6:2
V moških dvojicah sta Amerikan-ca Lutz in Smith izločila Jugoslovana Piliča in Avstralca Balla s 6:3, 6:1 in 6:3.
Lutz in Smith sta včeraj izločila tudi Italijana Panatto in Romuna Ti-riaca s 6:3, 9:7 in 9:8.
Včerajšnja kolesarska dirka, ki jo je lonjerski klub priredil za veterane v okviru festivala komunističnega tiska pri Sv. Ivanu, je za predstavnike lonjerskega društva slabo izpadla, saj je od štirih tekmovalcev le eden prispel na cilj, dobro pa se je obnesla organizacija, saj je bil cilj tega napornega tekmovanja v prometnem Drevoredu Sanzio pri Sv. Ivanu.
V	izredni vročini in na progi, ki se je izkazala za napornejšo, kot po predvidevanjih, je zmagal Franco Bonilauri, ki je tako potrdil, da lahko dela v Trstu, kar hoče. Zmagal je popolnoma prepričljivo, edini, ki se mu je dostojno upiral do konca, pa je bil član tržaškega kluba SCAT Bruno Dal Ben, ki je v sprintu osvojil le drugo mesto, dokazal pa je, da je v odlični kondiciji, vendar mu še vedno nekaj manjka, da bi zmagal.
Po neuradnem startu v Drevoredu R. Sanzio so se kolesarji podali preko mestnih ulic do univerze, kjer je bil uradni start. Srečo je takoj poskušal stari Federici,, vendar je svojo prednost obdržal le do kamnoloma Faccanoni, nakar je skupina 33 kolesarjev vozila složno do Ključa, kjer je bil začetek sedmih krogov. Tu je takoj v prvem krogu ušlo nekaj kolesarjev, ki pa so bili le malo časa na čelu, nakar se je sestavila skupina šestih tekmovalcev, ki je svojo prednost obdržala do konca. V zadnjem krogu sta silovito potegnila Bonilauri in Dal Ben, ki sta si priborila polminutno prednost in sta sama nadaljevala proti cilju v mestu. Tržaški kolesar je sicer skušal v spustu presenetiti svojega tovariša na begu, vendar mu namera ni uspela. Na zaključni ravnini sta se predstavila skupaj in v razburljivem sprintu je moral požrtvovalni Dal Ben podleči članu Mainettija Bonilauriju, ki je tako potrdil premoč tekmovalcev iz Veneta.
V	ozadju pa se je medtem kolona zasledovalcev vedno bolj krčila, saj jih je odstopilo kar dvanajst. Med njimi so bili tudi člani Adrie Maver, ki ni mogel nadaljevati zaradi dihalnih motenj, Bonanno, ki je še občutil posledice nedeljskega nastopa ter Macarol, ki je v trenutku krize zapustil tekmovanje. Le Marušič je vzdržal do konca, pa še to le zaradi tega, ker je videl, da so njegovi klubski tovariši popustili in ni hotel, da ne bi prav noben član pri-rediteljskega kluba prispel na cilj. Pravzaprav so bili na tej dirki vsi odstopi upravičeni, saj je bil napor prevelik, ne toliko zaradi proge, kot pa zaradi izredne pripeke, ko je bilo že ob devetih zjutraj skoraj nemogoče vzdržati pod soncem.
Vrstni red:
1.	Franco Bonilauri (Mainetti), ki je 66 km prevozil v 1.48’, s poprečno hitrostjo 37,667 km/h
2.	Bruno Dal Ben (SCAT)
3.	Jurada (Bartali Rovis) po 30”
4.	Zerial (UCT)
5.	Giustina (Italcantieri)
6.	Boscolo (Cottur)	35”
7.	Forcillo (Cottur)	2’30”
8.	Scagnol (UCT)
9.	Vižintin (DL Ferroviario)
10.	Battistutta (Plet)
11.	Santoni (SCAT)
12.	Marušič (Adria)
13.	Bedin (Italcantieri)
14.	Cerasari (UCT)
15.	Rosati (Bartali Rovis)
16.	Bergamo (Pedale Opitergino)
R. Pečar
NOGOMET
CHORZOW, 29. — Brazilska nogometna reprezentanca se bo jutri pomerila v Chorzowu v prijateljski tekmi s Poljsko.
* * *
LECCE, 29. — V finalu tekmovanja za italijanski nogometni pokal (polprofesionalnih moštev) je Lecce premagal Monzo z 1:0.
ATLETIKA
TEK PRI SV. IVANU
Slaba udeležba
Včeraj v popoldanskih urah je lo-njerska Adria, vedno v okviru festivala komunističnega tiska, priredila tudi tek po svetoivanskih ulicah. Na žalost se je tekmovanja u-deležilo malo društev, nekatera pa, ki so bila tam že prisotna, niso star-tala. Res škoda, saj je bilo tekmovanje zelo zanimivo, predvsem zaradi tega, ker so bili tekmovalci deležni aplavzov številnega občinstva.
Udeleženci so nastopali v dveh kategorijah: med mladinci in člani. Startali so vsi skupaj, vendar z razliko, da so mlajši tekmovalci pretekli le dva kilometra, člani pa so progo pretekli trikrat v skupni dolžini 4.500 metrov. Med mladinci je prvo mesto zasedel član lonjerske Adrie Aleksander Zudek, ki je progo pretekel v 5’58”. Med člani pa je bil boj za prva mesta ostrejši. Po začetni izenačenosti sta ostala na čelu dirke le Bruni in Brunetta (oba CUS), vendar pa je v zadnjih 300 metrih Bruni silovito potegnil in zmagal s 13” prednosti pred svojim klubskim tovarišem. Na tretje mesto se je uvrstil Marathonov tekač Germani, medtem ko so v raz-
ličnih presledkih prispeli na cilj še ostali tekmovalci. Pokal najboljšega je šel društvu CUS.
Vrstni red članov (4.500 m):
1.	Bruno Bruni (CUS)	15T7”
2.	Brunetta (CUS)	15'30”
3.	Germani (Marathon)	15’48”
4.	Licata (Marathon)	16’24”
5.	Limoncino (Marathon)	17’20”
6.	Lugnan (CUS)	17’24”
Ekipni vrstni red: 1. CUS, 2. Marathon, 3. Adria.
R. Pečar
Neapeljoanom v prvem polčasu e-nakovredni nasprotnik.
Sploh pa se je tekma odločila v 31. minuli drugega polčasa, ko je Esposito neposredno iz kota prvič pretresel Ginulfijevo mrežo. Od tega trenutka dalje je obramba Ve-icne odpovedala na vsej črti, saj so Neapeljčani v nekaj minutah dosegli še tri gole, najprej z Braglio in nato dva s Savoldijem.
Napeli je torej zasluženo zmagal Tekma pa je bila do sredine drugega polčasa na zelo nizki tehnični ravni, saj sta ekipi prikazali počasen in neučinkovit nogomet. Nakar je le obveljala večja izkušenost Juliana in tovarišev.
Za kroniko naj omenimo, da je bil med gledalci tudi nov trener Napolija Pesaola, ki bo zamenjal Vinicia, Le-ta pa je prav včeraj podpisal pogodbo z Laziom.
KOŠARKA
1. MOŠKA DIVIZIJA
Kontovel zmagal brez borbe
Včeraj bi moral Kontovel v 1. moški košarkarski diviziji odigrati zaostalo tekmo z ekipo Staranzano. Kontovelci so odpotovali v Staranzano s trdnim namenom, da osvojijo še zadnji par točk in se tako u-vrstijo v finalni del tega prvenstva.
V tem so naši košarkarji tudi u-speli, a na nenavaden način. Včeraj so bili na igrišču v Staranzanu le Kontovelci in sodnika, domačih košarkarjev pa ni bilo od nikoder in tako je sodnik dosodil Kontovel-cem zmago z 2:0 brez borbe.
Kontovel bo tako igral v finalu za prestop v višjo ligo skupno s Ferroviariom, San Sergiom in Sco-gliettom B.
KGO
Borba za odbito žogo med Kontovelom in Borom na košarkarskem turnirju v Dolini, ki ga je priredilo ŠD Breg
11STRSKI
j ODRED
(ODLOMKI IZ KNJIGE V AVTORJEVEM IZBORU)
Za obsežno «čiščenje» 19. novembra je Michalsen v skla-du s podatki o sovražniku razporedil svoje glavne sile na tale izhodišča :
1.	tretji bataljon 15 SS-policijskega polka je zasedel položaje od Buj do Kozjanskega gradu (kota 628) in od Buj do Ribnice z nalogo, da čisti območje gozdov proti Suhorju, Ostrožnemu brdu in Ribnici ;
2.	drugi srbski prostovoljski polk je zasedel z dvema bataljonoma zaporne položaje na splošni črti od kota 641 (Gradišče) pri Košani mimo Stare in Nove Sušice ter Šmihela do železniške proge pri Narinu ter na predorih proti Kilovčam ;
3.	bataljon Slovenskega narodnega varnostnega zbora je dobil pod poveljstvom majorja Janka Debeljaka nalogo, da skupaj z akcijskim odredom komandanta policije in varnostne službe napade Zagorje in uniči domnevno partizansko skupino 100 mož iz 4. bataljona 9. brigade;
4.	bojni skupini majorja Hoebla iz 705. zaščitnega bataljona je Michalsen ukazal, da s tremi vodi tega bataljona.
četo 139. polka, akcijskim odredom komandanta policije in varnostne službe ter dvema četama iz 2. polka srbskega prostovoljskega korpusa zasede izhodišča na črti Kilovče - Merče - Smrje - Brce in prodira proti Premu in Preložam.
Nemške enote so se pripeljale iz Trsta na 32 in Divače na 6 kamionih. Iz Ilirske Bistrice in Pivke pa na 2 kamionm. Domobranci in nedičevci pa so prišli peš na izhodiščne položaje. Pohodi nemških in satelitskih enot so se nadaljevali v skladu z Michalsenovim poveljstvom na določena območja. Ofenziva pa je bila bolj podobna tekmovanju sestradanih roparskih tolp v plenjenju kot pa načrtnemu prizadevanju organizirane vojske v boju proti sovražniku. Tako so esesovci iz 3. bataljona 15. SS-policijskega polka, katerega štab se je nastavil v mlinu pod Suhorjem pri Leopoldu Deklevi - Žagarju z radijsko postajo, pokradli na Suhorju 50 kokoši in nekaj voz jabolk. Podobno so ravnali tudi na Ostrožnem
brdu in drugod.	.
V akcijo je vstopila tudi tista enota, ki je ostala v noči na 19. november na Rjavčah in je zjutraj prodrla po gozdu z Rjavč proti Celjam. štab 4. bataljona se je z vsemi svojimi četami umaknil že v noči na 19. november na sektor Barka -Misliče - Artviže, ki je bil zunaj ofenzivnega območja. Osebje bolnišnice in dodeljeni ji borci pa so v isti noči poskrili ranjence iz bolnišnice in jih zavarovali. Lažje ranjene, ki so lahko sami hodili, so poslali v domačo oskrbo.
Nemška in druge enote niso tisti dan nikjer naletele na partizanske enote. Zato so se zvečer okoli 20. ure umaknile v svoja izhodišča, čeprav so imele hrane za dva dni. Bolnišnice, zavoljo katere so v glavnem organizirali ofenzivo, niso našli. Tudi tehnike «Slavnik», ki je bila pod koto 628 (Grad), jugozahodno od Suhorja, niso odkrili. Enot 4. bataljona niso prizadeli, štab 4. bataljona je poročal, da je bil en borec pogrešan, drugi pa ranjen.*
Sovražnikovih izgub pa niso ugotovili. Navzlic malenkostnim neposrednim izgubam pa je tridnevna sovražnikova ofenziva zaradi kritičnega stanja obleke in obutve ter deževja slabo vplivala na borbeno moralo večine borcev .Tako je od 17. do 22. novembra pobegnilo iz bataljona 14 borcev največ (6) iz 3. čete. Zato je štab 4. bataljona poročal štabu VII. korpusa:
«Morala naše enote je zadnje čase zelo padla, ker je stalno deževno vreme, veliko dolžnosti... moštvo pa je v večini nago in boso...»
UČINKOVITI MINERSKI NAPADI
Čeprav je 4. bataljon preživljal po 10. novembru kritične dneve, so njegovo poveljstvo in borci, zlasti pa odlični in iznajdljivi minerji premogli dovolj samozavesti in poguma, da se z energičnimi protiudarci upro sovražniku, ki je hotel onemogočiti partizansko delovanje na zanje izredno kritičnem in občutljivem prometnem območju med železnicami Št. Peter - Reka, št. Peter - Divača in Divača - Kozina. Tokrat so najprej prešli v akcijo trije člani bataljonovega minerskega voda pod vodstvom Antona Brečnika - Zvonka. V noči na 17. november so na progi Divača - Kozina blizu Kozine položili tri mine. Nanje je ob 8. uri naslednjega dne zavozil tovorni vlak, sestoječ iz lokomotive, 7 tovornih in dveh osebnih vagonov. Eksplozija je vlak iztirila. Razen lokomotive so bili uničeni tudi trije vagoni ter porušeno 60 m proge. Da bi onemogočili popravljanje proge ali vsaj povzročili zmedo v sovražnikovi organizaciji, so minerji postavili le nekaj 100 metrov stran še dve tempirani (hawkins) mini. Ti sta eksplodirali ob 16. uri istega dne, ko je železničarska ekipa popravljala progo. Ponovni eksploziji sta povzročili tolikšen preplah in zmedo, i a so se delavci razbeža-
li — in spet je bilo porušeno 22 metrov proge. Tisti dan je niso več popravljali. Za akcijo so minerji uporabili 16 kg razstreliva in povzročili prekinitev prometa za 24 ur.
še bolj učinkovito so minerji napadli progi Št. Peter -Divača in Ilirska Bistrica - Reka 22. in 23. novembra. Takrat je napravil štab 4. bataljona načrt za troje napadov na proge. Najpomembnejši naj bi bil udarec na progo Kozina -Trst, ki od 24. aprila 1944 ni obratovala. Nemci pa so naglo popravljali most pri Dragi in je bil po poročilih obveščevalcev skoraj končan. Zato bi morali minerji porušiti kakšen drug večji objekt in onemogočiti obnovo prometa na progi, ki bi utegnila biti v primeru angloameriškega izkrcanja izredno pomembna.
Druga skupina pa naj bi napadla progo Št. Peter - Divača in tretja Št. Peter - Reka. Vse tri skupine so odšle v akcijo v noči na 22. november.
Skupino treh minerjev, ki je minirala progo med Ilirsko Bistrico in šapjanami, je vodil Jože Benčič - Pezdirčer, ščitila pa jo je skupina 7 borcev. Minerji so morali trikrat bresti vodo do pasu, šele potem jim je uspelo priti k progi pri Mali Bukovici. Kljub močni nedičevski straži so okoli 23. ure položili na progo dve kontaktni mini s približno 12 kg razstreliva, nato so se umaknili skupaj z zaščitno skupino. Naslednji dan ob 7.30 je na mine zavozil vlak, sestoječ iz lokomotive in 7 tovornih vagonov, ter se iztiril in raztrgal 40 metrov proge. Promet je bil prekinjen za 24 ur.
Dne 17. novembra je bila hudo ranjena bolničarka 3. čete 4. bataljona Božena Prašelj, laže pa Edvard Gregorčič, komandant 5. bataljona 1. brigade VDV. (Seznam ranjencev SVPB «Zalesje», arhiv IZDG F. 393/11). V šmagorju pa sta 18. novembra zjutraj padla 2 borca iz neke zaledne enote (Sit. poročilo obv. centra 4 bat 9. brig-20. 11. 1944, A IZDG F. 299/01).
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST Ul. Monlecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 7946 38 79 58 23 76 14 70
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23
Naročnina
Mesečno 2 100 lir — vnapref plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacija in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din
Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PllllSil UMI
Stran 6	30. Junija 1976
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» « DZS ♦ 61000 Ljubljana.
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de-
lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višina v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska y ^ ZTT - Trst
V NEKATERIH DRŽAVAH ZAHODNE EVROPE POSTAJA VODA BOLJ DRAGOCENA KOT NAFTA
Suša ogroža živinorejo in kmetijstvo na severu južno Italijo pa pestijo toča, neurja in poplave
V Lombardiji ogrožen milijon glav živine - Danes se minister za kmetijstvo sestane z upravitelji najbolj prizadetih območij - Rešen pridelek žita in ječmena, hudo ogrožen pa pridelek koruze in sena
MILAN, 29. — Sonce, ki že nekaj tednov neusmiljeno pripeka nad zahodno Evropo, neusmiljeno suši reke, jezera in potoke. Polja in travniki so dejansko požgani in položaj je iz dneva v dan bolj dramatičen. Zaenkrat je najhuje v Veliki Britaniji, Franciji in Zahodni Nemčiji, kjer bodo le s težavo rešili poljske pridelke in kjer je tudi živinoreja hudo prizadeta, vendar če v največjih zahodnoevropskih deželah jočejo, se v Italiji ne smejemo. Suša je prizadela predvsem sev. Italijo, medtem ko na jugu razsajajo neurja, ki povzročajo poljedelstvu prav tolikšno škodo. Iz poročila, ki so ga konzorciji za bonifiko Padske nižine poslali ministrstvu za poljedelstvo izhaja, da je vsaj milijon repov ogroženih. Zaradi pomanjkanja vode primanjkuje krme za živino, zaradi česar marsikdo misli že na predčasen zakol, zlasti še, ker so ponekod v Franciji in Zah. Nemčiji že sprejeli podobne ukrepe. Če v kratkem ne bo deževalo, bomo ob seno in koruzo. V Lombardiji so tudi namakalni kanali brez vode, mar-
NENAGRAJENA
VZTRAJNOST
Neki taivanski fant je dan za dnem vestno pisal goreča ljubezenska pisma ljubljeni ter jo prosil za roko. Po dveh letih vztrajnega dobrikanja je končno vendarle dosegel vsaj en rezultat: dekle se je zaročilo s poštarjem, ki ji je vsak dan vestno prinašal na dom pisma do ušes zaljubljenega Taivanca.
SMOLA PA TAKA
Sergio Galli, florentinec, je med prijatelji veljal za ljubitelja filmov, saj je možakar skoraj vsak dan vestno zahajal v kino. Predsinočnjim pa, kljub namenu, da bi gledal filmsko predstavo, je Galli zaradi izčr-■anosti in pasje vročine, za-'irsmal. Zbudil se je sredi noči v vrazni kinodvorani. Možakar je ne bodi ga len takoj stekel do vhodnih vrat in toliko časa razbijal po steklu, dokler ni vzbudil pozornosti nekega ponočnjaka, ki se je pravkar vračal domov. Z njegovo pomočjo je poklical policijo, ki ga je rešila iz zagate. Nikar pa ne m'siile da je Galli končno lahko odšel domov, da bi legel k zasluženemu počitku. Agenti so se namreč spomnili da je prelor pred časom podpisal zanj zaporni nalog zaradi bankrota. zaradi česar so ga odvedli v nič kaj prijetno, vlažno, majhno in temačno celico kaznilnice Murate.
BRITANCI IN SONCE
Britanci od nedkaj veljajo za hladne ljudi, ki ohranijo €self controh tudi v najbolj kočljivem položaju, vprašanje pa je. do kakšne mere je to res prirojena lastnost otočanov in do kakšne mere je le posledica kislega, vsaj do pred nedavnim, podnebja. Od kar je namreč pred nekaj tedni nad otokom začelo pripekati sonce, britanski «self controh in stoletne tradicije kopnijo kot sneg na soncu: elegantno oblečeni poslovniki «cityja» so kar čez noč zavrgli temno sunknjo in sive hlače za hladnejše bele kratke hlače, ki se «čudovito» ujemajo s tipičnim črnim klobukom, policijski agenti, ki so si izbojevali pravico, da pustijo kravato doma, si z blaženim izrazom namakajo prepotene in otekle okončine v kalni in še kar smrdljivi vodi umetnih ie-zerc londonskih parkov, člani kriketnega krožka «Lord’s» pa sejejo kar v srajci s kratkimi rokavi, zaradi česar se verjetno njihovi predniki prekopica-jo v grobu kot vrtavke.
Edini ki na račun pasje vročine. služijo mastne denarce so lastniki pubov, kjer pretakajo pivo v potokih, tako da grozi celo pomanjkanje, če se pivovarne ne bodo požurile in ne bodo zadostile povpraševanju.
sikje kmetje sicer kopljejo vodnjake, vendar možnost, da bi prišli do vode, ni, velika, ker je znatno upadla tudi gladina podzemskih vodnih žil. Položaj res ni tako dramatičen kot v sosednji Franciji, vendar pa je zelo zaskrbljujoč. Pad, ki je prejšnji teden narasel za 7 cm, je začel zno va upadati in tudi jezera so skoraj posušena. Namakanje je v sedanjih pogojih skoraj brezupen poskus, če v kratkem ne bo deževalo, pa bo res nemogoče. Lombardsko kmetijstvo, katerega glavna panoga je živinoreja, bo smrtno prizadeto.
Spričo velike nevarnosti se je zganila tudi vlada, ki je za jutri skii cala na ministrstvu za kmetijstvo sestanek vseh deželnih odbornikov za kmetijstvo. Jasno je, da je treba poseči takoj, vendar pa kako? Položaj je zaenkrat takšen: žito so začeli predčasno žeti in pridelek ni, razočaral, čeprav je bil hektarski I
donos manjši kot so pričakovali. Enako velja tudi za ječmen, medtem ko je zelo pereče in zaskrbljujoče vprašanje sena in koruze, če bo suša uničila pridelek koruze in sena, bo to hud udarec za živinorejo, ker bo odločno poskočila cena krme. Na tržišču so posledice že občutne, saj je cena sena poskočila od 6.000 na 8.500 lir za stot, cena, ki se lahko podvoji, če pridelek krme ne bo rešen. Vprašanje pa je, če bodo živinorejci lahko zdržali tolikšne cene, aii pa bodo rajši peljali živino na zakol. V tem primeru bi cena mesa na tržišču v začetku padla, čez nekaj mesecev pa bi znatno poskočila, ker bi začelo primajkovati živine. Ni naključje zato, če se je zganila tudi Evropska gospodarska skupnost, zlasti še, ker je v tem primeru ogrožena tudi živinoreja Francije in Zah. Nemčije. EGS bo po eni strani podprla shranjevanje mesa v zasebnih skladiščih, da ne bo v tem času tržišče preplavljeno, obenem pa bo znova dovobla uvoz iz držav, ki niso članice skupnosti, da bo čez nekaj mesecev vsaj ublažila pomanjkanje.
Kot rečeno je za jutri sklican na ministrstvu za kmetijstvo sestanek odbornikov za kmetijstvo z vseh prizadetih območij, vprašanje pa je, kaj bodo javni upravitelji lahko u-krenili proti suši. Vodje konzorcijev za bonifiko Padske nižine so prepričani, da je vlada praktično nemočna, zlasti še, ker je bila doslej gluha za vse pozive za modernizacijo namakalnih sistemov. Ostaja še možnost umetnih jezer električne ustanove ENEL, vendar pa gre za rešitev, ki zahteva tehten premislek, saj zaenkrat ni niti znano, kolikšne rezerve vode ima električna ustanova.
Medtem ko je v severni Italiji vode odločno premalo (v Milanu so v juniju zabeležili 27 mm padavin proti poprečnim 85 v zadnjih 30 letih), je v srednji in južni Italiji padavin preveč. Položaj je dramatičen na Sardiniji in v Apuliji, od koder poročajo o znatnih poplavah. V Bariju in okolici je škodo, ki jo je povzročilo deževje prejšnjih dni, dopolnila še toča, ki je opustošila polja, vinograde in nasade oljk.
ISTAMBUL, 29. — Pri kraju Er-demli, ob sredozemski obali Turčije je prišlo včeraj do hude prometne nesreče, v kateri je zgubilo življenje 12 ljudi, 22 pa je bilo hudo ranjenih. Tovornjak, s katerim so se peljali je zgrmel v prepad, pri čemer se je vnel. Po nekaterih, sicer še nepotrjenih vesteh, je tovornjak prevažal tudi jeklenke utekočinjenega plina.
Suša v Lombardiji: reka Ticino je tako upadla, da so v kraju Ponte vecchio nosilni stebri že na suhem.
(Telefoto ANSA)
BENEŠKI DNEVNIK
V ORGANIZACIJI KULTURNEGA CENTRA «NEDIŽA» IZ ŠPETRA SLOVENOV
Kljub potresu lepo uspelo sklepno prireditev nutečuju «Mojo vos»
Na natečaju za spise v narečju, ki je namenjen predvsem šoloobvezni mladini, je sodelovalo 138 otrok - Delegacija staršev, otrok in učiteljev openske osnovne šole obiskala center «Nediža» in izročila večjo količino didaktičnega materiala
Čeprav so voditelji študijskega centra «Nediža» iz špetra, ki je letos že tretjič organiziral natečaj za spise v narečju «Moja vas», namenjen predvsem šoloobvezni mladini, po potresu mislili, da bodo morali natečaj in sklepno prireditev z nagrajevanjem odpovedati ali vsaj prenesti na poznejši datum, jih je dejstvo, da so kljub vsemu prejeli 138 prispevkov iz različnih krajev Beneške Slovenije, prepričalo, da je prireditev kljub vsemu treba organizirati. In niso se zmotili, kajti na dvorišču učiteljišča v Špetru se je včeraj popoldne zbralo lepo število otrok, staršev in vseh tistih, ki z zanimanjem in simpatijo sledijo manifestacijam beneškega preporoda.
Prisotne je najprej pozdravila napovedovalka Bruna Strazzolini, ki je na kratko orisala priprave na letošnjo prireditev, seznanila prisotne s programom in nato predala besedo tistemu, ki ga je lani upravi-
ZAHTEVI SKUPINI PRIPADNIKOV SAMOZVANE PALESTINSKE RADIKALNE ORGANIZACIJI
Osvoboditev 53 političnih jetnikov v raznih državah pogoj za izpustitev potnikov ugrabljenega letala
Med jetniki, ki naj jih osvobodijo, so nekateri pripadniki skupine Baader-Meinhof v ZRN in msgr. Capucci v Izraelu - Večina jetnikov je v izraelskih zaporih - Danes izredna seja izraelske vlade
RAMPALA, 29. —- Teroristična skupina, ki je pred dvema dnevoma preusmerila francosko letalo, ki je letelo na progi Tel Aviv -Pariz in na katerem je bilo več
steh so teroristi zahtevali osvobo- tev francoskega letala zelo ostro ditev nekaterih članov anarhistične obsodila. Kairski dnevnik «Al A-
teroristične skupine Baader Mein-hof: na čelu seznama jetnikov, ki so v Zahodni Nemčiji, je Jan-Carl kot 250 potnikov, od katerih je pri- Raspe, proti kateremu je prav se-
bližno 80 Izraelcev, je postavila ')' i "	----------
svoje zahteve za osvoboditev potnikov in letala. Zahtevajo osvoboditev 53 palestinskih jetnikov, ki so trenutno v raznih zaporih v I-zraelu in v nekaterih drugih državah. Podrobneje, od 53 jetnikov je 40 v Izraelu, 5 v Keniji, 6 v Zahodni Nemčiji, eden v Franciji in eden v Švici. Med tistimi, ki sc v izraelskih zaporih je tudi nadškof Hilarion Capucci, ki so ga izraelske oblasti obsodile na 12 let zapora, ker je iz Libanona prevažal orožje namenjeno palestinskim gvenicem v Izraelu.
Po nekaterih še nepotrjenih ve-
. N ml II mil ml     "illuni lili  ......
PRED POROTNIM SODIŠČEM V LATINI
Morilci Rosurie Lopez dunes no zutožni klopi
Prisotna bosta le A. Izzo in G. Guido, ker je A. Ghira takoj po umoru pobegnil v tujino . Nevarnost odgoditve
LATINA, 29. — Pred porotnim sodiščem v Latini se bo jutri začel proces proti Andrei Ghiri, Angelu Izzu in Gianniju Guidu, ki so obtoženi, da so lani v Ghirovi vili v Circeu posilili in ubili Rosario Lopez ter surovo pretepli Antonello Colasanti. Pred poroto, ki ji bo predsedoval dr. Mario Marino, pa bosta stopila le Izzo in Guido, ker je Ghira, znan fašistični pretepač, ki je sodeloval pri vrsti prevratniških izpadov predvsem proti pripadnikom študentovskega demokratičnega gibanja. takoj po zločinu pobegnil v tu-jino.
Poleg dr. Marina bo fašističnim pretepačem sodilo sedem porotnikov in sicer trije moški in štiri ženske, ki so po naključju po pokhcu osnovnošolske učiteljice. Javni tožilec bo načelnik državnega pravdništva v Latini dr. Vito Giampietro, ki je vodil prvi del preiskave, vrsta znanih odvetnikov pa bo skušala dokazati nedolžnost obtoženih pretepačev. Izjema je v tem pogledu edino Ghira, ki iz prezira do italijanske pravice ni niti imenoval svojega branilca, pač pa je skrb za to prepustil kar sodnikom. Prizadete stranke, starše Rosarie Lopez in Donatello Colasanti. pa zastopa vrsta levičarskih odvetnikov od Nina Marazzite in Guida Calvi ja do Fausta Tarsitana in Marcella Tarasconija.
čeprav se proces uradno začenja jutri in bi po mnenju nekaterih izvedencev moral biti sorazmerno kratek. deset, kvečjemu 15 obravnav, je možno, da ga bodo odložili za nedoločen čas. Zagovornika Giannija Guida sta namreč že napovedala, da bosta zahtevala psihiatrični pregled za svojega klienta, češ da ni umsko uravnovešen. To trditev naj bi osnovala ne samo na orgiji v vili v Circeu, kjer so pretepači pod vpil
svoji pohoti in ubili Rosario Lopez, pač pa tudi na nekaterih drugih izpadih, v katerih je fant vpleten. Gianni Guido naj bi namreč še ob-čutil posledice prometne nesreče, v katero je bil vpleten pred dvema letoma in zaradi katere se je moral dalj časa zdraviti tudi v psihiatričnih bolnišnicah. Če bi sodniki sprejeli zahtevo zagovornikov, bi morali odložiti razpravo vsaj za nekaj dni.
To pa vsekakor ni edina nevarnost, ki preti jutrišnji obravnavi. Kaže tudi. da nameravajo branilci načeti vprašanje teritorialne pristojnosti sodišča v Latini. Po njihovem mnenju naj bi bilo namreč pristojno rimsko sodišče, češ da se je zločinsko dejanje končalo v prestolnici, kamor so pretepači po orgiji pripeljali truplo Rosarie Lopez in onemoglo Donatello Colasanti. Če bi sodni zbor sprejel to zahtevo obrambe, bi moralo rimsko sodišče določiti datum novega procesa, kar bi bilo v bistvu le zguba časa, ki bi v znatni meri lahko preprečila ugotavljanje resnice.
MAHE, 29. — Seychellsko otočje je po 160 letih britanske kolonialne o-blasti postalo neodvisno. V svojem govoru je predsednik nove neodvisne države James Mancham dejal, da je otočje res majhna država, katere obale so vse prej kot nepremagljiva ovira za morebitne zavojevalce. Tudi gospodarstvo je šibko, vendar je ljudstvo Seychellskih otokov enotno. Nato so sneli britansko in dvignili zastavo nove države. Mancham je napovedal. da bo njegova država neuvrščena ter da bo zaprosila za vstop v Organizacijo afriške enotnosti. Prihodnja etapa v zgodovini Seychellskih otokov bo ustanovitev enotne
politične stranke, ki bo vodila notra-vom mamila in alkohola dali duška I njo in zunanjo politiko.
daj v teku sodna obravnava, nato so še Werner Hoppe, obsojen na 10 let zapora, Ingrid Schubert, obsojena na 6 iet, Fritz Teufel, Ralf Reinders in Inde Viett, ki so v zaporu m čakajo na proces, zaradi ugrabitve vodje demokristjanske opozicije v Berlinu Petra Lorenza.
Preusmer. teiji so med pogoji o-mcnili tudi naslednje: osvobojene jetnike morajo prepeljali letala Air France v tsampalo, somalski veleposlanik v Ugandi pa bo pri pogajanjih zastopal interes pripadnikov samozvane «radikalne fronte za o-svcboditev Palestine».
Po zaonjih vesteh, ki so prišle v Jeruzalem iz Ugande, kaže, da je stanje vseh potnikov francoskega letala zadovoljivo, čeprav doslej niso zabeležili niti koraka naprej pri pogajanjih s preusmeritelji Skupino naj bi sestavljali štirje moški in ena ženska. Tako je vsaj povedala Patricia Hayman, edina potnica, ki so jo ugrabitelji osvobodili na letališču v Bengaziju, ker je noseča in je imela močno krvavitev ter je iz Libije takoj odpotovala v London. Dopisniku izraelskega dnevnika «Maariv» je povedala, da so se teroristi, ki so oboroženi s samokresi in z ročnimi bombami, polastili letala nekaj minut po vzletu z atenskega letališča. Trije so Arabci, ženska govori angleško z močnim nemškim naglasom, peti član skupine pa govori angleško s španskim naglasom in je po vsej verjetnosti Južnoameričan.
Glasnik izraelske vlade je izjavil, da Izrael uradno še ne ve za zahteve preusmeriteljev in da bo dal svoj odgovor potem, ko bo vlada te zahteve prejela. Po vsej verjetnosti se bo vlada sestala na izredni seji, da bi proučila vse vprašanje, ko ji bo Francija posredovala zahteve teroristične skupine. Kot znano, je Izrael doslej še vedno zavrnil vsako pogajanje s teroristi. Tokrat pa je položaj nekoliko drugačen, saj bo od odločitve izraelske vlade odvisna uso*-da ne samo 80 izraelskih državljanov, temveč tudi usoda 160 oseb drugih narodnosti. Zato je kaj lahko predvidevati, da bo izraelska vlada podvržena vsakovrstnim pritiskom, da se vsaj tokrat odpove svojim nepopustljivim stališčem. Iz krogov izraelske vlade so sicer takoj po ugrabitvi povedali, da bo Izrael ostal zvest svojim stališčem, z druge strani pa je minister za prevoze Jaakobi povedal, da bo vlada podvzela vse korake, politične in ne, da bi dosegla osvoboditev potnikov.
S svoje strani pa je Francija že od vsega začetka sporočila, da ne bo sprejela delne rešitve problema, (se pravi osvoboditev potnikov, ki niso izraelskega državljanstva), temveč da se bo pogajala samo o celoviti rešitvi.
Izraelski radio je potrdil, da se bo vlada sestala jutri na izredni seji, da bi sklepala o odgovoru, ki naj ga da na zahteve preusmeriteljev. V pričakovanju seje se je predsednik vlade Rabin sestal z zunanjem ministrom Allonom, obrambnim ministrom Peresom in ministrom za prevoze Jaakobijem.
Egiptovska javnost je preusmeri-
hram» pravi, da so se nekateri palestinski skrajneži ponovno, prav v izredno kočljivem trenutku za vso arabsko stvar, odločili za nepremišljen korak, za bedasto in nekoristno akcijo, ki postavlja plemenite cilje borbe palestinskega ljudstva v slabo luč. Kakršnikoli naj bodo nameni te akcije, piše «Al Abram»,
dokazujejo popolno pomanjkanje politične zrelosti. Prav v trenutku, ko postaja jasen načrt nekaterih sil za likvidacijo palestinskega odporništva v Libanonu, je ta palestinska skupinica ponudila sovražnikom palestinskega ljudstva nov argument. «Al Abram»'zaključuje s trditvijo, da so preusmerjanja letal vedno samo utrjevala izraelski položaj v mednarodnem okviru.
čeno imenovala «tata od Moje vasi», neutrudnemu pedagogu in organizatorju prof. Pavlu Petricigu, ki so ga prisotni sprejeli s toplim aplavzom.
Pavel Petricig se je najprej zahvalil vsem sodelujočim otrokom, ki so se potrudili in se tako radi odzvali natečaju, pa tudi njihovim staršem, učiteljem in vzgojiteljem, ki so jim pomagali in spodbujali. Po drugi strani pa se je seveda zahvalil vsem, ki so prispevali nagrade, predvsem občinam, kulturnim društvom in ustanovam ter zasebnim podjetjem tako iz Benečije kot iz drugi., krajev zamejstva. Omenil je še, da bo tiste, ki se natečaja prvič udeležujejo (teh je bilo 52), in tiste, ki so po treh letih že veterani (teh je bilo 24), čakalo ob koncu nagrajevanja še posebno presenečenje.
Spomnil se je nato vseh otrok, ki se niso mogli udeležiti natečaja, ker so doma v najbolj prizadetih občinah (to so predvsem otroci iz občin Bardo in Tipana, pa tudi iz nekaterih vasi drugih občin), čeprav so bili prejšnja leta prisotni v velikem številu.
Končal je z napovedjo nove, velike izdaje «Vartca», ki bo vseboval izbor prispevkov vseh treh natečajev in ga bodo otrokom dostavili pozneje, ter z napovedjo poletne šole v naravj «Mlada brieza», ki bo letos potekala v obliki taborjenja. ,
Nato je spregovoril pesnik Marko Kravos, ki je poudaril, da je svet otrok, v nasprotju s svetom odraslih, svet, kjer vedno zmaga pravica, in da bi moral tudi svet odraslih z dobro voljo vseh postati tak, ne pa ostati svet bogatih in revnih, svet, v katerem si mora vse preveč ljudi iskati kruha daleč od doma. Ko je tako orisal najhujše gospodarske in socialne probleme Benečije, je poudaril, kako je važno, da se prav danes, ko je ta zemlja tako hudo prizadeta zaradi potresa, ljudje združujejo v imenu mladosti in dobre volje, saj je «Moja vas» znamenje bodočnosti teh krajev, ki seveda stoji na mladih, ki se raztepe-
Beneške vasi so se po potresu spi emende v šotorišča, kot kaže slika, ki je bila posneta v čeneboli. liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NADALJUJE SE AKCIJA FINANČNIH STRAŽNIKOV
Na Sardiniji zaplenili pet jaht ki so plule pod «črno zastavo»
Lastniki so premožni Italijani, ki so se tako hoteli izogniti slanim davkom na luksuzna plovila
CAGLIARI, 29. — Finančni stražniki so zaplenili na Sardiniji pet jaht, ki so plule pod tako imenovanimi črnimi zastavami in sicer pod panamsko, ameriško, britansko in nemško, bile pa so last petičnih italijanskih poslovnih mož in pro-fesionalcfev.
Finančni stražniki so doslej zaplenili dvajset jaht s tujo zastavo, v noči med sredo in četrtkom pa je skrivaj odplula jahta Alpimo, ki pluje prav tako pod tujo zastavo, čeprav je njen lastnik premožen italijanski državljan. Proti lastnikom utegnejo sprožiti sodni postopek zaradi tihotapstva in zaradi kršenja zakona o izvozu valute.
Natančne preiskave so omogočile, da So finančni organi ugotovili, kateri je mehanizem, s katerim so lastniki jaht goljufali italijansko državo. Kaže namreč, da so skoraj vse plovila, ki so jih finančni stražniki doslej zaplenili, bila zgrajena ‘ v Italiji, čeprav iz dokumentov
izhaja, da so bila zgrajena v tujini. Ko so jih dokončali, so namreč priskrbeli zanje vse potrebne dokumente v Panami, Liberiji ali v kaki drugi državi, v katerih so davki minimalni. Poleg tega so u-stanovili vrsto družb, ki naj bi bile lastnice teh jaht. Seveda gre za družbe in podjetja, ki obstajajo samo na papirju. Pravi lastniki so prav tako prišli do panamskega, liberijskega ali kakega drugega dovoljenja, da so lahko z jahtami u-pravljali, čeprav niso nikoli odšli iz i.alije.
S tem je bila italijanska država dvakrat ogoljufana: prvič so se lastniki izognili davku IVA, ki znaša za nakup plovil tega razreda kar 30 odst. njihove vrednosti, drugič pa so ladjedelnice, ki so zgradile jahte in ki so predložile dokumente, po katerih je kazalo, da so ladje izvozile, prejele od države, nagrado za izvoz, ki prav tako znaša od 15 do 30 odst. vrednosti
izvoženega plovila. Poleg tega pa so bili lastniki deležni raznih ugodnosti, ker so jahte plule pod tujo zastavo: imele so gorivo bolj poceni, cigarete, likerje in druge podobne artikle pa so lahko kupovali, ne da bi pri tem plačali davka. Konkretno, če je ' znašala vrednost jahte 100 milijonov lir, je bila italijanska država ob 30 milijonov IVA, poleg tega pa je dala ladjedelnici še nagrado v višini 30 milijonov, češ da je okrepila italijanski izvoz.
Vendar \ se kaže, da so časi, ko so lastniki na tak način lahko goljufali državo, mimo. Nikakor ni naključje, da so v zadnjih tednih številne jahte že zapustile italijanska pristanišča in odjadrala v bolj varna zavetišča ob Ažurni obali. Tistim, ki jim doslej še ni uspelo dvigniti sidra in odjadrati, pa se solidno tresejo hlače, saj tvegajo, da ostanejo brez svojih dokaj drago plačanih jaht.
ni po vseh krajih sveta, morajo vrniti domov. Otroci, ki so danes iz vseh krajev Benečije prišli v Špe-ter — je končal Kravos — so. kot žuboreči potoki, ki se iz vseh dolin združujejo v mogočno vodo, ki poganja mlinske kamne.
Za nagovori so nastopili mladi harmonikarji Glasbene matice iz Trsta, člani beneške dramske skupine s prizoroma «Sardelen» in «Spričevalo», mešani pevski zbor «Pod lipo» iz Barnasa, za nameček pa še harmonikar Ližo lussa.
Sledilo je nato nagrajevanje. Letos je žirija določila nekaj najboljših spisov: prvo nagrado, televizor, ki ga je prispeval študijski center Nediža, je prejel Hualizza Roberto iz Gorenjega Tarbilja, drugo nagrado (kolo) Silvana Petricig iz Starmi-ce, tretje nagrade pa Andreina Trus-gnach, Maria Trinco, Vilma Crucil, Lucia Trusgnach (nagrade so prispevale občine in kulturna društva iz Beneške Slovenije). Vsi ostali o-troci so dobili najrazličnejša darila, tako da ni nihče odšel domov praznih rok. Nagradili so tudi zbor «Pod lipo» in nastopajoče igralce, posebno nagrado za odrasle (50 tisoč Ur) pa so organizatorji namenili Izidorju Predanu za veseloigro «Beneška ojcet». Nagrado je Predan podaril centru Nediža za organizacijo poletne šole.
Ob koncu so izžrebali še dve nagradi: tisti, ki so se natečaja prvič udeležili so se potegovali za želvo, saj so bih počasni, če so prilezli na «Mojo vas» šele po treh letih, medtem ko so se veterani, ki so seveda hitri, potegovaU za par mladih zajčkov. Seveda je vsakdo dobil še bon za sladoled in tako se je praznik nadaljeval do večera po vasi.
Včeraj je špeter Slovenov obiskala delegacija otrok, učiteljev in staršev openske osnovne šole, ki je v centru «Nediža» izročila večjo količino didaktičnega materiala, ki so ga otroci zbrali na šoli in ki bo služil za poletne pedagoške dejavnosti, ki bodo zajele predvsem otroke iz najbolj prizadetih krajev.
ŽIVA GRUDEN
Koristen in zanimivi
(Nadaljevanje z 2. strani)
nosti svojega vinogradniškega okoliša. Pri vsem tem pa se mora skrbeti, da na razstave pridejo kvalitetna vina, zaradi česar je potrebna selekcija vzorcev. V primeru, da je vzorec zavrnjen, mora prizadeti vinogradnik dobiti prepis zapisnika, da bo vedel, zakaj njegovo vino ni bilo sprejeto, tako da bo v prihodnosti izboljšal svoj pridelek. Vse to mora biti strogo zaupno, da ne bi vinogradnik zaradi tega utrpel škode in naletel na težave pri prodaji svojega vina.
Ko je bil govor o naših tipičnih vinih, so nekateri vinogradniki in tajnik Kmečke zveze kritizirali nezadostno tehnično službo, za kar bi moralo skrbeti kmetijsko nadzor-ništvo s pomočjo enologa, z analizami, z nasveti pri izbiri primernih sort, pri kletarjenju itd. Pri tem je zgoniški župan omenil vprašanje terana ali kraške črnine in dejal: «Hočemo uveljaviti naše črno vino ne kot «kraško črnino», ampak kot teran, ker imamo vse pogoje za to. Zaradi tega je naša občinska uorava sklenila izvesti akcijo med našimi vinogradniki s pomočjo izvedenca, da bodo sadili čimveč trt refoška in da ga ne bodo mešali z drugim grozdjem.»
Še posebej moramo omeniti, kar je dejal predsednik kriškega konzorcija, ki je v bistvu ponovil stare pritožbe na račun tržaške občinske uprave ter prikazal težave, ki izhajajo predvsem iz pomanjkanja finančne pomoči. Tako morajo sami člani zbrati vino, ga ustekleničiti in prodajati ter pripraviti vse potrebno za vinsko razstavo, kar terja precej dela in skrbi.
Po treh dneh dopusta se ni vrnil v iapor
Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so v ponedeljek aretirali 28-letnega Guida Gasparda iz Ul. Bàtterà 24. Gaspard je zaprt v korone jskih zaporih in je prejšnji teden dobil tridnevni nagradni dopust. V zapor bi se moral vrniti 27. t.m. ob 16. uri, ker pa se ni vrnil, ga je policija izsledila, aretirala in odpeljala v zapor.
Na križišču z avtomobilom silovito v dostavno vozilo
Sinoči maio pred 20. uro se je pripetila v Ul. Flavia prometna nesreča, v kateri je zadobil hude telesne poškodbe 64-letni Duško Žafran iz Loga 29. Iz še nepojasnjenih razlogov je pri odcepu za industrijsko cono trčil v njegovo dostavno vozilo vrste ape 28-letni Scoria iz UL Flavia 74, ki je v smeri proti Trstu upravljal svoj avto alfa romeo. Žafran se bo moral zdraviti na nevrokiruškem oddelku tržaške bolnišnice mesec dni.