GLAS NARODA Lisi slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Reader** TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 21. — STEV. 21. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, FRIDAY, JAN UARY 25, 1935. — PETEK, 25. JANUARJA 1935 VOLUME XLIII. — LETNIK XLIII. POSLANSKA ZBORNICA ODOBRILA VLADNO PREDLOGO Japonsko vojaštvo prodira v C ah ar PREDSEDNIK ROOSEVELT BO IMEL NA RAZPOLAGO NAD ŠTIRI TISOČ MILIJONOV DOLARJEV Pri glasovanju opozicija republikancev ni prišla vpoštev. — Dosti bolj vroče debate kot v poslanski zbornici se bodo vrli'e v senatu. — Za pred-lago je bilo oddanih 329, proti nji pa 78 glasov. Veterani bodo morali ie nekaj časa počakati. WASHINGTON, D. C., 24. januarja. Ko se je pojavila vlada s predlogo, naj se clovoli za dobavo dela štiri tisoč osemstoosemdeset milijonov dolarjev, niso bili proti temu samo republikarici, pač pa tudi precejšnje število demokratov. Demokratskim voditeljem se je oa kaj kmalu posrečilo napraviti red v lastnih vrstah. Opozicija republikancev sploh ni prišla vpoštev. Včeraj se je vršilo glasovanje o tej dalekosežni predlogi. Izid je bil za predsednika nep ričakovano ugoden. Za predlogo je bilo namreč oddanih 329 glasov, preti nji pa samo 78. V poslanski zbornici je torej ta zadeva rešena, zdaj se bo pa bavil z njo senat Politični opazovalci so mnenjci, da v senatu ne bo š:o vse tako gladko izpod rok. Prihodnji teden bo senat najprej razpravljal gle de predlagane priključitve Združenih držav k sve tovnemu razsodišču. Kakorhitro bo to rešeno, se bo vnela debata o predsednikovi predlogi. Pri nji ni eamo večina republikanskih senatorjev, pač ji pa nasprotuje tudi mnogo demokratov, katerim se zdi vsota, ki jo zahteva predsednik, dost: previsoka. Zahtevano vsoto namerava predsednik porabili do 30. junija 1 937. Večina denarja bo šlo za javn-gradnje, pri katerih bodo dobili delo nezaposleni Zaposlenih bo približno tri milijone petstotiso ~ oseb ki bodo za svoje delo dobivali po petdeset dolarjev na mesec. Republikanski voditelj Sneli iz New Yorka je pri prvem glasovanju zbral okoli sebe vse republikanske kongresnike, ki so vsi kot en mož glasovali proti predlogi. Pri poznejših glasovanjih jih je pa mnogo odpadlo in so glasovali z demokrati. Prijatelji veteranov so skušali istočasno izsiliti prejem Patmanove predloge, naj se takoj izplača veteranom bonus v znesku dvatisoč sto milijonov dolarjev, toda poskus se jim je izjalovil. Da bo v senatu ostra debata, je razvidno iz izjave senatorja Couzensa iz Michigana, kateri je ; ekel: — Ce bomo kdaj našli moža, ki je zasnevrj pred logo glede $4,880,000,000, ga bo treba živega obesiti. Pred glasovanjem ie poslal predsednik kongresu poe'an co, v kateri je pojasnil poročilo, ki mu ga je predložil odbor za preiskavo naravnih virov dežele. V zvezi s tem je rekel, da bo štiri tisoč milijonov dolarjev namenjenih za dobavo dela nezaposlenih, osemsto osemdeset milijonov dolarjev bo pa služilo za začasno pomoč onim, ki jim zaenkrat ne bo mo -goče dobiti zaposlenja. WASHINGTON, D. C, 24. januarja. — Zelo zanimivo poročilo je sestavil dr. Bossart, profeso : r a Pennsylvania University. Ugotovil je, da je bilo leta 1934 rojenim družinam nezaposlenih četrt mi-: i jena otrok. Tako družine kot otroci so odvisni od javne podpore. Število rojstev v družinah nezaposlenih je od petdeset do šestdeset odstotkov večje kot pri ostalen. ] rebivalstvu. Nadalje je ugotovil Bossart, da je v deželi sedem milijonov petsto tisoč otrok pod šestnajstim letom, ki so odvisni od javne podpore. V zvezi 8 tem je priporočal, da je nujno potrebno nezaposlene poučiti o porodni kontroli. N. Y. PROTI ZAPOSLITVI MLADOLETNIH Governer Lehman hoče postavo, k i prepoveduje otrokom delati. — Zeli, da je New York 21. drža va, ki ima tako postavo. Albany, W. Y., 24. januarja. Governer Lehman in liewyor-ški župan La Guardiu sta se v le^islatur' potegovala za dodatek k ustavi, ki prepoveduje otroško delo. To zahteva tudi predsednik Roosevelt hi .<»o-veriier Lehman želi, da l»i l>il New York 21. država, ki je sprejela postavo proti otroškemu delu. Nad 2.>00 ljudi se je nagnetlo v senatno zbornico, ko se je vršilo zasliševanje tflede nameravane postave. Najprej so imeli besedo nasprotniki take postave, nato pa sta govorila v prilog postave župan La viuar-d.a in bivši državni pravdnik v New Yorku Georjre Z Meda 'ie. Njima je sledilo še mno_co družili govornikov, med i.pmi zastopnik škofa Manninila lestev narejena iz lesa, ki je bil kupljen v skladišču v Bronxu. Koehler je medtem prepotoval skoro vse Združene države, je obiskal loJJ.S žag in je dognal, da 2o žag rabi iste vrste stroje. Dognal je tudi, da je neka žagfi v North Carolini na razne kraje poslala 45 železniških voz lesa. Po daljšem zasledovanju je dognal, da ji1 les lestve isti, kot ga prodaja lesna trgovina v Bronxu. Koehler je tudi nepobitno dognal, da je Hauptmann na svojem podstrešju odtrgal de-r.ko in iz nje napravil del lestve. Pa tudi po orodju je mogoče dognati, kateri les je bil \ obdelovan z enim in istim orodjem, kajti vsako orodje, bodisi žaga, sekira ali dleto pušča za seboj posebne, sebi lastni- znake. Tako je Koehler prepričan, da je bila lestev obte-sana S sekiro, ki je bila najdena v Hauptmanovi garaži, l-.es, ki ga je rabil za lestev, je bil tudi žagan z žago, ki ja bila, najdena v Hauptmanovi liiši/ celo z dletom, ki je bilo najdeno nedaleč od Linclbergliove hiše, so bile izdolbene luknje lestve. S tem je Ivoeliler nepobitno dokazal, da prihaja lestev iz Hauptmannove hiše in da je bila narejena s Haupt-mannovim orodjem. Posebno zanimanje je zavladalo po dvorani, ko je Koehler z obličem, ki je bil najden v Hauptmanonvi garaži, potegnil po kosu lesa. Opozoril je pri tem na znake, katere je pustila klinja na lesu in na znake, ki se nahajajo na klinih lestve. Znaki so bili popolnoma isti. Na vprašanje, kako je mogoče, da oblič more po treh letih imeti isto napako, je odgovoril Koliler: "To je dokaz, da Hauptmann ves čas ni delal in zato tudi oblica ni brusil. ŠANGHAJ, Kitajska, 24. januarja. — Takoj za oznanilom, da je bil spor zaradi meje med Džeho-lom in Caharjem mirno poravnan, prihaja poročalo, da je skupna japonsko-mančukuanska arrr.r 1 z. 4000 mož nepričakovano vdrla v Cahar. BIVŠI KAJZER JE SPREJEL DOSTI ČESTITK Navzlic 76 letom je še čil in zdrav. — Iz Nemčije je prepovedano pošiljati Viljemu voščila. Naročite se a% GLAS W Aft OD A največji slovenski dc*vnik t Mmleslb drltvsL. Dorn, Holandska, 24. jan. — Ker je sedanja nemška vlada nasprotna monarhistom, bo bivši cesar Viljem v nedeljo 27: janunrja, za svoj rojstni dan najbrže prejel iz Nemčije mnogo manj čestitk kot pa prejšnja leta. Viljem-bo v nedeljo siar 7(3 let. Vendar pa je Viljem, kot pravi liionarhistični list "Der Aufrechte" sprejel že lepo darilo. List piše: "Najlepše darilo za cesarjev rojstni dan je poročilo, da je bil Saar vrnjen Nemčiji". Navzlic visoki starosti je Viljem telesno zdrav in duševno svež, vsi (m 1 česar "Per Aufrechte" pripomni: "Vidno znamenje božje n ilosti, ki počiva na njegovi sivi glavi". Navzlic mnogim premem-bam v nekdanji njegovi državi, je Viljem sprejel že mnogo voščil in največ iz Združenih držav, latinske Amerike in bivše nemške Afrike. Toda v Nemčiji, kjer .jo na-zijska vlada odpravila vsa monarh istična -društva, je za upokojene uradnike in častnike m druge pristaše Hohenzol-lerncev zelo t »žavno pošiljati cesarju voščila ali darila v Doom. V prejšnjih časih je "Der Aufrechte" svojim čitateljem priporoča1., da ob priliki cesarjevega rojstnega dne napišejo vsi na enak papir voščila ter naj pisma pošljejo na list. V uradu lista so pisma zvezali v obliku knjige in knjigo je nato osebno nesel Viljemu bivši nemški poslanik v Boliviji Kracker von Sclr.varzenfcldt. Letos pa je Hitlerjeva vlada zbiranje takih pisem prepovedala In k temu žalostne pripomni "Der Aufrechte": — Kar je bilo celo v časih rdeče vlade dovoljeno, nam j<* sedaj prepovedano. Japonski aeroplani so bombardirali mesta Kujuan, Tnng-shaze in Tushilikov ter nek prelaz v velikem kitajskem zidu. Mosta so bombardirali z 20 topovi. Kitajci se sovražniku trdovratno upirajo. Glavno mesto Peiping je zaradi nenadnega vpada zelo razburjeno, ker je bilo malo prej naznanjeno, da je bil spor mirno poravnan. Poročila iz Kalgana so zelo pomanjkljiva, toda naznanjajo, da Kitajci drže mesta navzlic velikim izgubam. Ta vpad je bil iz Mančukuo napovedan pred nekaj tedni. Mančukuanska vlada je namreč zahtevala, da Kitajska odpokliče svoje vojake iz province Dželiol, ki je del Mančukuo. SAMA NAPRAVILA SUKNJO Chicago, HI., 24. januarja. — Z ozirom na to, kaj zna vse delati. spada Mrs. William F. Con Ion daleč nazaj v pijon irske čase. Ravno je skoneala svojo suknjo, katero je izdelala od kraja do konca popolnoma sama. Na svoji farmi v Indiani je pridelala volno, katero je spre-dla, jo stkala in slediA"* je so-sila suknjo in vse d ime, v namenu, da bo dolg izbrisan in pozabljen. To ni prav in ni pošteno. Vsak je oh^ezan list plačati do d|p, ko ga dobiva. Slučaji, ua bi roj al- u, ki je list ust-meno, pismeno ali potoni zastopnika opr.veidial, list še 11a-prej pošiljali v namenu, da bi pozneje tirali od njega naročnino, taki slučaji se pri nas ne dogaja jr. V zadnjih petih letili smo dosti žrtvovali. Po preteku naročnine smo neštetim posijali "Glas Naroda" na upa-r je, zanašajoč se na obljube, prošnje in zagotovila, da b vse pošteno in točno poravnano pri 4'prvi priliki" oziroma *4takoj, ko bo količkaj mogoče". Naša popustljivost in naše zaupanje je bilo pa pla • eano s tem, idia nam izkazujejo knjige nad deset tisočakov dolga v oblilki zaostale naročnine. Mi smo storili več kot svojo dolžnost, zato naj pa tudi naročniki store svojo. Rodil se je mrtev, potem pa. je oživel. Iz JLondona poročajo o ne-■navailnem slučaju, ki se je primeril neki angleški rudarjevi ženi. Rodila je mrtvega otroka, ki so ga celo uro skušali o-živeti 7. umetnimi sredstvi, pa, niso dosegli nobenega uspeha. Porod je bil zelo težak. Zdravnik je moral izvršiti o-peracijo na materi, ki je trajala celo uro. Ves ta čas je bil novorojenček izročen bolničarki, ki se je trudila, da bi odkrila v njem iskro življenja. Ker pa srce kljub poskusom ni hotelo reagirati, se je zdravnik odločil za injekcijo adrenalina S tem je spravil srce v utripanje. Pokazalo se je, da je to stimulačno sredstvo dovolj močno. Otrok je začel dihati, potem ko se je v začetku najprej nekoliko davil. Kmalu so zadneli iz grla malega Zemljana tudi prvi glasovi in srečna mati je kmalu mogla pitisniti otroka na svoje prsi. DRAG FINANČNI ŠKANDAL Pariz, Francija, 24. januarja. •— Parlamentarna preiskovalna komisija je dognala, da Velja Staviskiyjev finančni škandal $12,804,000. Katastrofa v rudniku Trepči. Iz Kosovske Mit rovi ce poročajo januarja: Prvi dan pravoslavnega Božiča se je pripetila v rudniku Trepči v rovu štev. 101 strašna nesreča. Velik 2000-tonski blok svinčene rude in kamenja je zasul šest rudarjev enega pa je plaz občutno poškodoval. Rudnik Treuča posluje že od leta 1926 in je to najhujša nesreča, ki se je v tem času v njem pripetila. Med zasutimi radarji je tudi slovenski rojak Alojz Struna, doma iz metliške okolice, ostale smrtne žrtve pa so iz vučitr.iskega sre-za. Kakor je bilo že nakratko poročano, je uprava rudnika o nesreči brzojavno poročala ministrstvu za gozdove in rudnike. Par ur po nesreči je prihitela v rudnik že komisija, ki sta jo vodila sreski načelnik iz Vu-čitrna ter sodnik s reškega so-dišča. Pred n.*srečnini rovom je naletela komisija na veliko skupino razburjenih rudarjev in sorodnikov ponosečoncev. Rov leži kakih (>00 ni globoko, pri stebru "K" pa se cepi od njega ozek hodnik, od katerega vo li nekaj stopnic navzdol v dolgo, precej ozko duplino, ki je postala grob nesrečnih rudarjev. Ta duplina je bila zasuta ni dolžino 25 m in v širini K m, masa kamenja in rude pa je bila visoka blizu 8 m, iz česar se je dalo takoj sklepati, da bo odkopavanje zelo naporno in zamudno. O nesreči ve še največ povedati slovenski rudar J os. Skaberne, ki je v nesrečni duplini rova št v. 101 s strojem vrtal kamen ito steno. Poleg Kkaber-neta je bil njegov pomočnik Lončar. Ostali rudarji so bili od Skabemeta oddaljeni več metrov v ozki rovni duplini. Najbližji je bil Mitar Žigič iz Korenice na Hrvatskem, katerega je zadelo nekaj kamenja od strašnega plazu ter mu zlomilo nogo. Rudar Skaberne j«' pripovedoval, da je \ trenutku strašno zagrmelo. ugasnile po svetilke, sam pa je obležal na zemlji, daveč se od prahu. Iz pol s vest i ga je zbudil glas tovariša Lončarja, ki .je naposled prinesel tudi novo luč. To je vse, kar vedo povedati Skaberne, Lončar in Žigič. Detonacija ruševine je odmevala tudi po drugih rovih, a koso prihiteli rudarji v rov št. 101, je bila večina dupline že zasuta s kamenjem in rudo. Ko so rudarji odnesli ponesrečenega Žigiča, so se takoj lotili od-kopavanja plar.u. Ves čas so klical?, meneč, da so zasuti tovariši še živi. Odziva ni bilo nobenega. Sole, ko so odkopali veliko gomilo kamenja in rude, so slišali za ploščami slabotno trkanje. Naposled je prodrl do njih tudi slaboten glas: "Na pomoč na pomoč!" Klical jih je rudar Tafil Emin, ki so ga po hudem naporu odkopali še živega. Po rešitvi Tafila je polagoma napredovalo naporno od-kopstvanje z žalostnimi rezultati. Truplo za truplom se je reševalcem odkrivalo med o-strimi kosi kamenja in rude. Iz strašne grobnice so do polnoči prinesli štiri razbita in "GLAS NARODA" zopet pošiljamo v domovino. Kdor ft hoc« naročili za svoje sorodnike ali prijafelje, to lahko stori* Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista HI jamo. zmečkana trupla. Po vrsti so jih položili na mrtvaški oder v rudniški čakalnici. V dveh dneh je bilo v Beogradu 37 požarov. Silna kosava, ki je preprečila med pravoslavnimi božičnimi prazniki vse običajne izlete meščanov ter vse obdržala doma okrog toplih peči, je povzročila tudi nenavadno visoko število požarnih nesreč. (Mani beograjhke gasilske čete so morali v dveh dneh nastopiti v .*>7 primerih požarnih nesreč. Največja taka nesreči? se je pripetila v ulici Kneza Mi-letma v tovarni tekstilne industrije. V nekem oddelku je najbrž zaradi kratkega stika izbruhnil ogenj, ki pa je bil po gostem dimu k -sreči še pravočasno opažen. Nagla intervencija gasilcev je imela velik u-speh pri gašenju in ker se o-genj iz enega objekta ni razširil v druge, je znašala škoda kakih (J0.000 Din. Požar pa bi bil lahko usodepoln, ker so tovarniški objekti v neposredni zvezi z drugimi stavbami. Tudi če bi bili omejen na samo tovarno, bi bila škoda zelo velika, kar je razvidno že iz tega, da je tovarna zavarovana na 32 milijonov dinarjev. Najstarejša Jugoslovanka umrla. V Županji so te dni pokopali Kato Puoaničevo, ki je bila menda najstarejša ženska v Jugoslaviji. Pokojna je bila rojena leta 1823 v neki vasi na Moravskom, živela pa je stalno v Slavoniji. Bila je štirikrat vdova. Vse življenje ni poznana, razen nahoda drage bolezni. Ljudem je pripovedovala, da mora vsakdo, ki hoče dočakati visoko starost, zmerno živeti. Ko so nedavno rušili neko hišo, se je narjo porušil del zidu, pri čemur si je zlomi-mila nogo. Zanimivo je, da se ji je v zadnjih letih vid, ki ji je prej opešal, zopet izboljšal in da je lahko brala prav do svoje smrti. V splošnem pa je bila starka precej konzervativna in je sovražila moderne stroje ter razne izume, zlasti pa letala. Osebni izdatki beograjske občine. Ob izmenjavi beograske občinske uprave se pojavljajo v nekaterih prestolniških listih ostre kritike na račun dosedanje uprave. Tako na pr. navaja "Stampa" da je beograjska mestna občina porabila za o-sebne izdatke veliko več kakor drugemestne občine. Osebni izdatki beograjske občine obre-omenjujejo vsakega prebivalca povpre<:*no za 97f> Din na leto. dočkn tvorijo isti izdatki v drugih "mestnih občinah povprečno po 248 do 68 Din na vsakega prebivalca. Ob pičlih preje^mkih nižjih mestnih u-službencev so ti visoki izdatki še posebno presenetljivi. BLAZNIKOVE Pratike za leto 1935 Cena 25c 8 poštnino vred. "Glas Naroda" 31» West 18th fctnet tre* York, H. Y. AMER1KANEC 0 BODOČI VOJNI >Iek časnikar je obiskal te dni majorja Caseya, ki je že 30 let vojaški svetovalec največje tovarne municije na svetu, Dupontove tovarne. Hotel ga je oovprašati za njegovo mnenje o možnostih bodoče vojne, kar je postalo za Američane po japonski odpovedi washing-toifsko pomorske pogodbe nekam aktualno vprašanje. "Ali bo v bodoči vojni kakšno presenetljivo orožje, ki hi utegnilo kakšni državi dati takojšnjo pre noč nad nasprotnikom je vprašal časnikar. "Ve morem si misliti takšnemu orodjaje odgovoril major Casey. "V kratkem času bi nasprotna >tran to orožje v principu posnela ali pa izpopolnil svoje obrambne pripomočke''. "Ali je mogoč podmoraiški bojni brod, ki bi streljal z ravno tako velikimi topovi kakor sedaj največje navadne bojne ladje.'" "Takšni: podmornica bi bila mogoča, vendar bi tako veliki topovi na njej ne imeli dovolj stabilnosti in cilj bi moral biti precej oddaljen, da bi ga mogli ž njim zadeti. Mogoče je, da bi tako velika podmornica preplula Atlantski ali Tihi o-cean in obstreljevala naša obrežna mesta iz daljave 20, 30 milj, toda učinek bi bil v prvi vrsti gotovo le moralične vrste, baš zato ker bi le zelo težko zadela tja, kjer bi hotela". . "Kaj ;e z uporabo zračnih torpedov. ki bi jih v obliki letal brezžično in z velikansko brzino ravnali iz daljave in ki bili nabiti z najmočnejšimi razstrelivi?" "Tudi to orožje bi imelo bolj mora ličen učinek in je vprašanje da-li bi bilo vredno svojih ogromnih stroškov. Utegnilo bi učinkovati presenetljivo in to bi imelo mogoče kakšno vojaško vrednost". "Ali bi mogli te zračne torpede nabiti s strupenimi plini, da bi povzročili med civilnim prebivalstvom večjo škodo?" "Da, če bi njih napolnili s strupenimi plini, bi to moralni učinek zelo povečalo. A lahko bi se zgodilo, da bi povečalo samo duh odpornosti". "Ali so po svetovni vojni od krili nove strupene pline f" * 'O tem sem nekaj slišal. ()-menil bi pa to, da sta bili v zadnji vojni obe strani pripravljeni polniti granate s cia-nitovim plinom, ki je smrten že po enem asmem dihu. A nihče ni hotel ž njim začeti, ker bi potem tudi druga stran uporabila isto orožje ?\ "Ali ne bi moglo sovražno NADLEŽEN GLAVOBOL JE IZGINIL "Haiuiuuiial. Intl.. is. »Iwuilnn. Vcf m«'Sf<-i'v s«'in triM'lii v>llriuma zdrava. Trinrrjfvo Cr«::!;.« Vii.«» >ni jf po-lcajralo. in jaz ^a toplo priporoma mi. Mrs. l>. V. F." TRINERJEVO GRENKO VINO stimulira t«-k prebav«« w-lmlcji. popravi notranjo uivi. ki zastrupljajo vas telesni sistem in povzročajo glavobol. To je vzrok. čemu je boljši od družili zdravi L v slučajih zaprtja, napilni'*-nosti. ^lavi bola. slaln-^a teka. občurkn utrujenost. Pri vseli lekarnarjih. --Jos. Triner t'orp.. s. Asldand Ave.. L'liieago, III. t Adv.» b rod o v je izstreliti 50 ali 100 zračnih torpedov 50 ali 100 milj od obale in uničiti ž njimi mesto, kakršno je Xew ' York ?'' "Ne, niti ne s 1000 ali 10,000 teh to -pedov. Njih učinkovito področje bi bilo preornejeno za takšno mesto". "A če bi jih napolnili s cia-nitovim plinom, bi morda le iztrebili prebivalstvo kakšnega New V >rka ali San F^rancis-caf" "Tudi no, iz istega razloga. Takšen napad bi imel mogoče demoranzujoč učinek, lahko pa bn povečal tudi odpornost". "Kakšna orožja bi bila v bodoči vojni najvažnejša.'" "Kakor v vseli prejšnjih vojnah, bi bilo najmočnejše o-rožje »luli naroda. Zmagalo bi ljudstvo z močnejšo in najvztrajnejšo voljo do zmage". HUDIČ IN TATOVI V majhn?m mestu južne Italije je potr.tal zvečer dimnikar ua vrata nekega kmeta in ga prosil za pienočišče. ker si je bil poškdooval nogo in ni mo-\'el naprej. Kmet je malo okleval pred neznanim možem, končno mu je ponudil ležišče v skednju, ker v sobi ni imel prostora. Dimnikar je od litru jenost zaspal črn, kakršen je bil. Proti polnoči ga je zbudil neki ropot in je videl tri moške, ki sr> vlekli polne vreče žita iz kmetove shrambe proti vozu na cesti. Takoj je razumel, da moortu-galsko pristriženo brado ima platinske barve. Valček zna plesati kot malokdo, njegovo srce je pa baje tako -mlado kot srce šestnajstletnega dekleta. Z dovoljenjem gospodinje sem pomaknil stol sredi kuhinje, Potušek se je lotil mojih kuštrov, jaz sem se pa globoko zamislil v čase, ko sem bil še mlečezob šolar v starodavnem Kranju in sem šel vsako leto trikrat ali štirikrat k Po-tušku, da me jo po "študen-tovsko" ostrige!. Takrat je bil on ?e zrel mož, lepo brivnieo je imel ter tri ali štiri pomočilik6. Toda življenje je neusmiljen gospodar. Mene in njega je vrglo v svet, in sva se zopet sestala in spoznala v Xe\v Yorku. Sedeč na stolu, sem se zamislil in začel računati: — Koliko let bo že tega, odkar me je, mladega paglavca, mojster Potušek strigel v Kranju ? Računal sem in naračunal trideset let. Kar zgrozil sem so in polglasno vzdilmil: — »Ta, staramo se, staramo .... Potušek stopi korak od mene, v desnici škarje, v levici glavnik, me srepo pogleda in osorno vpraša: — Kdo se stara f — I, jaz se staram, — pravim. — Sem se ustrasil, da misliš mene — me potolaži. — Kar staraj se, če se hočeš, jaz se Še ne. And there you are! Glas Naroda" "G LAS NARODA1 NEW YORK, FRIDAY, JAN UARY 25, 1959 THE LARGEST SLOVENE DAILY in V. S. A. TRGOVINA Z DEKLETI Najnovejša raziskava n i a tajništva Zveze narodov so odkrila kakor v Južni Ameriki tako tudi v Vzhodni Aziji neverjetno sramotne razmere mednarodne trgovine, kateri so "blago" ženske, namenjene najsramotnejšemu suženjstvu, ki ga je kdaj poznal svet: prostituciji. V Vzhodni Aziji je vgnezdena prostitucija in z njo trgovina z dekleti, s katero je nerazdružljivo zvezana, v Perziji, Iraku, Holandski in Britanski Indiji, v Siamu, In-dokini, na Kitajskem in Japonskem. V naslednjem naj navedemo le tisti del poročila Zveze narodov, ki ee peča z današnjimi razmerami na Kitajskem. Tu igrajo glavno vlogo Rušil je, povečini pripadnice bivši). ruskih premožnih slojev, večkrat celo bivših najvišjih družabnih krogov, ki so deloma takoj po boljševiški revoluciji, deloma pa kasneje vse do dt ues bežale in še beže iz Rusije na Vzhod. Njihova pot vodi čez Sibirijo in Mandžurijo; ve. i noma potujejo pozimi, ko zeinrznejo vode in je mogoče pi"hod čeznje kjerkoli. To priliko so porabili zaslužka željni K tajci v to, da se ponujajo na m 'i ruskim beguncem z a vodni e in jih prevedejo čez mejo na -kritih, samo njim znanih točkah, kjer je mogoče uiti pazi osti ruskih straž. Seveda zahtevajo za to svoj oslužbo iz-udno visoko plačilo. Komaj stopijo begunei na tuja tla, se že začne njihovo mučeništvo. Saj večinoma no razumejo tujega jezika, dostikrat jim preostane le še malo gotovine in kar so prinesli s eeboj morebiti premoženja v obliki nakita in drugih vrednosti, je hitro porabljeno. Kajti v vsaki gostilni, kjer prenočujejo, zahtevajo od njih visoke cene, in če ponudijo namesto denarja nakit, jim ga slabo plačajo. Dalje ko potujejo, bolj se taja njihovo imetje, dokler slednjič ne ostanejo brez vseh sredstev. Potem jim kitajski gostilničarji največkrat predlagajo, naj moški sami j>o- tujejo dalje, ženske pa naj o-stanejo v vasi, v kateri se ravno nahajajo, kot zastava, dokler ne zaslužijo moški posebnega denarja, se vrnejo in "rešijo" ženske. V premnogih pri uierih pa se moški nikdar več ne vrnejo, bodisi, da na svojem daljnem potovanju zbole in u-mrjejo, bodisi, da ne najdejo dobrega zaslužka in se sami komaj za silo preživljajo, ka-moli, da bi se nahranili denarja in bi mogli odpotovati po svoje žene in hčere. Kaj pa zapuščene žene in dekleta! Vdinjajo se za služkinje, natakarice, ali pa jih tisti, ki so jih pridržali v zastavo, naravnost prodajo lastnikom javnih hiš. Tako je najti na stotine teh Rusinj kot pevke po varietejih, kot natakarice in plesalke po vseh velikih kitajskih mestih, katere obiskujejo Kvropci: v Harbinu, Pekingu, Šanghaju, in pa Tientsinu. Za temi poklicnimi oblikami skrivale prostitucija; razmeroma redko je -najti ruske begunke po javnih hišah. Število Rusinj na Kitajskem je tolikšno, da ostale maloštevilne Evropejke, ki se kot žrtve trgovine z dekleti pečajo z navedenimi poklici, v primeri z njimi skoro-dc> izginejo. Soeialne razmere in običaji na Kitajskem so taki, da na vso moč pospešujejo trgovino z dekleti. Povsod, posebno pa med kmeti in delavci, je še vedno razširjeno mnenje, da ima za čaščenje prednikov — bistveni del kitajskega verstve-nega življenja — pomen le moško potomstvo. Zato žensk ne cenijo za polnopravne in so zlasti revnejši sloji vedno pripravljeni, da odstopijo svoje hčere tujim ljudem. Deklice dajo starši kot služkinje ali kot "muitsai" v zakup znaneem aii pa kot gledališke igralke gledališkem družbam. Muitsai zavzemajo položaj med služkinjo in družinskim članom. Jedo za gospodarjevo mizo in jih vzgajajo skupaj z lastnimi otroci, a morajo več delati kakor le-ti. Ogromno je pa tudi število Kdo si ne želi domov? VSAKDO lahko sedaj z malimi stroški potuje v domovino in se neovirano vrne nazaj. Moderni parniki Vam nudijo vso po strežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je potova nje zabava. Pri nas lahko kupite vozne iste za vse parnike. Vsa pojasnila za dobavo potnih listov, affidavitov; če želite dobiti sorodnika iz starega kraja, kaWy tudi vse dru&e inform«v:; / & a m o vsakomur s brezplačno. l-'šite nam! SLOVENIC PUBLISHING Co. Travel Bureau 216 West 18th Street New York, N. Y. Mi zastopamo vse paro-brodne družbe. Kitajk, ki jih trgovina z dekleti odpravlja v inozemstvo in sosednje pokrajine s plemensko orodnim prebivalstvom? Tako so našteli leta 1930-31 tisoč takih Kitajk v Siamu, pet do šest tisoč na britanskem Malajskem otočju, v Holandski Indiji teh nesrečnie kar mrgoli in jih sploh ni bilo mogoče prešteti, v Hongkongu so jih našteli 4000, v Makau 1000 in v Kvan-tungu 500. V največ primerih pa odstopijo revnejši kitajski starši svoje hčere, še čisto majčkene, brez vsake pogodbe proti enkratnemu plačilu za neomejen čas tako imenovanim varuhom. Ti varuhi nastopajo pred nevednimi starši kot premožni ljudje in zatrjujejo, da se bo ctroku pri njih dobro godilo. Po sklenjeni kupčiji odpotuje-jejo varuhi bogvekam in ni kasneje običajno nikdar več nobenega glasu za njimi — lastniki so javnih hiš in so kupili otroka prav v ta namen. Dostikrat naistopajo kot varuhinje in kupujejo deklice po-starne prostitutke, ki nesrečno dete od mladega poučujejo za svoje sramotno rokodelstvo. — Slednjič kupujejo deklice poklicni trgovci z dekleti in jih prodajajo v javne hiše na Kitajskem in v inozemstvu. Ali je verjetno, da bi bile kje pod solneem še danes mogoče take naz-lišano sramotne in nečloveške razmere? Žal, da je vsak dvom izključen, saj poroča tajništvo Zveze narodov le suha dejstva. ORGIJE PRED 4600 LETI INDIJANSKI STRUP PROTI SMRTONOSNEMU KRČU Angleški znanstvenik dr. Ranyard West je dve leti delal poskuse v laboratoriju vseučilišča v Oxfordu, da bi naredil zdravilo, ki bi ozdravilo po te-tanusu zastrupljene in celo take, ki zaradi tetanusa že umirajo. West je naprosil vse zdravnike 150 km okrog Londona in Oxforda, naj mu naglo sporoče. če bi pri kakem bolniku, ki se je ranil, nastopilo zastrupljenje po tetanusu. Na takih bolnikih hoče namreč dr. "West preizkusiti, ali je našel pravo zdravilo. Dr-. Wosta je pri njegovem prizadevanju vodilo spoznanje, da ljudje, katere je ranila zastrupljena indijanska puščica, naglo umro in da jim pred smrtjo obnemorejo vse mišice. To je ravno narobe kakor pri krču, ki nastopi pri tetanusu. Krč po tetanusu skrči vse mišice, posebno notranjih organov, kakor na pr. srca, s tako silo, da življenje takoj zamre. Zato je prišel na misel, da bi skrčene milice sprostil s strupom "kurare", kakršnega porabljajo Indijanci za puščice. Medicinska težava je bila pa v tem, kako dobro izdelati strup "kurare", kajti Indijanci ne izda lo radi svojih skrivnih receptov. Pozneje pa je dognal, da niso vse rastline, iz katerih kuhajo strup, res učinkovite. V kraje, kjer divji Indijanci še streljajo z zastrupljenimi puščicami, je odšla ekspedicija ter tam nabrala mnogo tam rastočih rastlin. Iz njih so kemiki sestavili strup "kuka-rin". S;nlaj dr. West čaka ugodne prilike, ko bo mogel svoje delo preizkusiti na bolnikih. Vedno ima pripravljenega strupa za 20—30 bolnikov, poleg tega pa še aparat za umetno dihanje, ako bi njegov strup bil premočan in bi radi njega pljučne mišice preveč obnemogle. Advertise in 'Glas Naroda V Mohenžodaru v Indiji je živelo pred 4600 leti mlado dekle božanske lepote, Lipsu Emu po imenu. Bila je velika svečenica in vladarica mesta, kajti takrat je bila dvojna o-blast združena. In zaljubila se je v navadnega smrtnika, ki ji je ljubezen vračal tako, da se je zdelo življenje lepe velike svečenice pravljični sen. Tem krutejše je pa bilo prebujenje, kajti njen brat je smatral ljubezen mladega moža za žalitev dostojanstva svoje sestre in ga je zavratno umoril. Ko je Lipsu Emu objokovala mrtvega ljubčka, jo je obšla divja jeza in iz kljubovalnosti se je uda-la vsako noč drugemu ljubčku in vsakemu je dala zgodaj zjutraj čašo z močnim strupom. Pozneje se je celo proglasila Po dolgem prizadevanju se je posrečilo učenjakom priti tej zagonetki do dna in tako smo šele čez 4600 zvedeli za tragične posledice os vete lepe svečenice Lumerienov. Njeno ime lahko po pravici uvrstimo med imena največjih krvolo-kov, pa tudi razuzdank, kar kar jih pozna zgodovina, kajti Lipsu Emu je s svojim dekliškim dvorom prekosila celo Kleopatro, Mesalino, Lucfe-cio Borgio in vse druge slavne svečenice orgij in ljubezni. PRAVDA ZA PETNAJSTMILIJONSKO DEDŠČINO V Milanu se že leta in leta vojskujejo med seboj "žalujoči" ostali bankirja Peruttija. In treba je reči, da je stvar vredna borbe, kajti v igri je dediščina, ki zna.ša petnajst milijonov lir. Ko je imenovanega bankirja pred leti bolezen priklenila na posteljo, je rnož imel vtis. da so se zaradi bližajočega se za boginjo, okrog sebe je zbra- I konra ohladili proti njemu vsi la mnogo lepih deklet in vse družinski člani, žena in otroci. mesto je moralo plačevati, da je laliko živela lepa vladarica s svojim dekliškim dvorom v pravljičnem razkošju. Vsa dekleta so posnemala svojo vladarico in se udajala vsak dan drugim ljubčkom, ki so pa morali zjutraj zastrupljeni umreti. Ljubčke so si izbirali tudi iz najnižjih sloj'*v prebivalstva, samo da so bili mladi in krepki. Dekle, ki ^e ni moglo odločiti za zastrup ljonje svojega ljubčka. je odšlo z njim v posebno sobo, kjer sta v ljuba vnem objemu oba skupaj izpila strup. Čeprav se zdi to pripovedovanje plod pesnikove fantazije ali tragično opevanje ljubezni in strasti, je vendar resničen dogodek, ki se je odigraval pred 46l)0 leti in ki je njegove sledove odkril šele zdaj SI * J. Marshall. Z drugimi člani an gleške arheološke ekspedieije že več let odkopava sledove prastare kulture v Mohendžo-daru kjer so v starodavnih časih živeli Lujnerieni, s Kavka -škoga pogorja izvirajoče ple me, čigar moški in ženske so bili visokih postav in aristokratske zunanjosti, kakor nam kažejo ohranjeni spomeniki. John Marshall je našel pri odkopavanju palače, kjer so imele svoj sedež velike svečenice Lumerienov, posebno sobo, v nji pa mnoiro okostnjakov mladih, krepkih mož, ki jih je morala smrt zadeti v i panju, ker ni na njili nobe-ueh znakov nasilja in borbe. V sosednji pobi so pa r.a^li okostnjake ml.i- Moral si je preskrbeti strežnico. Slučaj jo hotel, da so mu poslali mlado in čedno dekle, ki se je z v-o vnemo zavzelo za poverjenega ji bolnika, čim bolj se je družina oddaljevala od bankirja, tem bolj mu je stregla mlada bolniška sestra. Pemttiju se je s tem tako pri-kunila. da jo je sklenil postaviti za univerzalno dedi eno svojega premoženja. Ker pa j; muž poznal ljudi iii n eh o ve a t ruši i, je izvršil svoj sklep z največjo pre vit l-no.-tjo. V strahu, da se ne bi pojavili pomisleki proti testamentu, čes, da ga je spisal, ko m bil pri zdravi pameti, je Pe-rutti pozval k sebi notarja in znanega psi hi jat ra ter v njuni navzočnosti podpisal listino, š katero je razveljavil svoj že prej sestavljeni testament v dobro svojih najožjih sorodnikov. Na listini si je dal potrditi, da je storil ta sklep po temeljitem premisleku in v po polnem duševnem zdravju. Ko je bankir umrl in so bili njegovi svojci pozvani na sodišče, se niso mogli načuditi, da se jim je oče tedaj, ko bi moral pokazati najtrdnejšo povezanost s svojci, grdo izneveril. Obtožili so zategadelj strežnico, da je umela bolnika spretno pridobiti za korist lastnega žepa. Navedli so v tožbi ni^ prič. ki naj bi potrdile, da je strežnica z zvijačo priklenila nase starega moža. Kako pre-predena je bila strežniea, pravijo bankirjevi svojci, dokazuje celo dejstvo, da je starec spremenil oporoko v prilog se dih mož in žen. ležečih v obje- j st ri-bolničarki v navzočnosti mu. | notarja in celo psihijatra! Ta- ko sta prišla tudi ta dva moža na tarčo omalovaževanja in posledica je bila, da sta vložila vsak zase tožbo zaradi obrekovanja. Milijonarjevi svojci so torej sprožili niz tožb, ki še vse vise. Peruttijevi in strežnica pa so si morali zaradi tožbenega postopka izposoditi velike vsote, kajti pravdarstvo jo drago in stane mnogo dnearja. Okrog obeh strank so se zbrale vec- delek, ki je imel nalogo razvozlavati skrivne nemške brzojavke, so njemu naročili, naj organizira in vodi ta oddelek, !vi je bil nastanjen v sobi št. 40 in v katerem je delovalo 50 u-radnikov. Včasih je ta oddelek v enem dnevu razvozljal do 2000 ujetih nemških šifriranih brzojavk. Ko je lord Balfour govoril o velikanski hvaležnosti angleškega naroda v Siru E\vingu, je gotovo mislil na veliki dogodek. ko je Ewingov oddelek razvozljal najnesreenejsi dokument nemške svetovne politike. Nemški zunanji minister Zimmermann je namreč mehiški vladi poslal šifrirano brzojavko, v kateri ji ponuja zvezo za per Združene države Severne Amerike. To brzojavko so Angležf ujeli, soba št. 40 pa po je čudovito naglo razvoz-ljala. Besedilo so Angleži takoj sporočil Wilsonu. Ta jo je sporočil ameriškim listom, ki so zaradi tega strahovito udarili po Nemčiji. Sedaj je bilo je skupine finančnikov, ki so vzele riziko procesa na svoje ; ameriško javno mnenje pridob-breme. Obe skupini seveda u-1 Ijeno za vojno proti Nemčiji, pata, da bosta zmagali, kajti do Amerika je lahko stopila v slej sta potrošili skoro milijon j svetovno vojno. Tzid vojne je lir, kar bo precej zmanjšalo de- j bil odločen. Sir Ewing pa ima diščino, ki bo na koncu priso-1uslugo, da je ta nesrečni dojena Peruttijevi družini ali pa-kument razvozljal. bankirjevi strežnici pred smrtjo. jn UNAK SOBE ŠIV. 40 Te dni j * umrl v Londonu Sir Alfred Ewing, star 71) let. Ewiitg je bil med svetovno vojno "general" armade, ki je proli Nemcem borila z orožjem razuma. Kot tak je antanti priboril mnogo več zmag kakor angleški polki. Sir Alfred Ewing je namreč mojstrsko znal razvozljati v skrivnih znakih sestavljena nemška poročila, katera so ujeli angleški prisluškovale!. Zato je lord Balfour nekoč po pravici dejal: "Sobi št. 40, katera je do- segala uspehe zaradi bistro.-ti j ... . , \ .1 . . ske šifrirane brzojavke s Sira Alfivda Kwinga, je angleški narod dolžan velikansko hvaležnost. Molk pa je bil bistveni pogoj, uspeha. Tn nihče ni znal bolje molčati ko on". Sir Alfred Ewing je bil pr<-fesor matematike na univerzi v Cambridge-u. Pozneje je postal refren t za pomorsko šolstvo pri angleški admiraliteti. Ze pred vojno se je pečal z za-vojflavaniem in razvozlavanjem skrivnih poročil (šifriranja in desifriranja). Ko pa jc Anglija po začetku svetovne vojne ustanovila poseben od- Kako točno je delovala soba št. 40, razvidimo iz tega. da se njen vodja lahko pobahal, da so vsako, še tako zapleteno šifriren o nemško brzojavko rez vozljali prej ko v 24 urah. "Pr. srečnem naključju", je nekoč Sir Ewing pripovedoval ameriškemu časnikarju "smo dobil? v roke nekaj sovražnih eodov (knjig s skrivnimi znaki za skrivno pisavo). Ce smo jih moglo uporabljati, smo morali zaslediti ključ, ki pa so sra sovražniki vedno znova zamenjali. Leta 1016 so Nemci začeli ključ za svoj najvažnejši "code" menjavati vsak dan o polnoči. Moje osebje pa je bilo že tako vajeno tega dela, da to menjavanje ni delalo več težav. Komaj je po menjavi ključa minulo tri ure, že smo nem- »rali z novim ključem". Tudi brezžična poročila nemških podmornic in "Zeppclinov" so Angleži vsa vjeli in jih vedno sproti razvozljali. Poročilo nemške podmornice "I' 20" da je potopila parnik 'Lusitanio' je angleška admiraliteta sprejela skoro istočasno kakor nemška. Zato ni čudno, če Angleži slave teira velikega moža. SnrohU st naglih AR X A ROD A" nnjrerji e£n<» dovršil. "Agitator" spada m«] njegova najboljša dela. , BELI MECESEN, roman, spisal Ju.š Kozak. 116 strani. Cena ................................................... 40 Itoman je iitšel v zalogi Vodnikove družbe. Skrajno napeto dejanje se dogaja v Kamniških planinah. Kdor ljubi lov in planine, ga bo z napetostjo čital do konca. BLAGAJNA VELtKBGA VOJVODE, roman spisal Frank Heller. 162 strani. Cena .................60 Od začetku do konea napet roman, pol dejanja. spletk in najbolj čudnih razvojev. Že prve strani svojo čitatelja. in ga ne odloži prej, dokler ga no prečita do konca. BEATIN DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakova. — 164 strani. Cena ............................................60 Poleg Pavline Pajkove je Lui/.a Pesjakova w takorek«č edhia ženska. ki so jo koncem prejšnjega stoletja ndejslvovftla v slovenski knji-ževi Njeni razodevajo čutečo žen- RAZKRIXi> \\l I! \V.>\ l !l/'.A\(, >pisa!a grofica I^trisSi. strani. Cena .................................00 !!• .u.-mi ki - i«i>iijc življenje ee-o :-jevif-a Ku-d(T;.. .v um 1-Ioira dajanja poln roman bivše a\ --t ri ;--ki• vi;idar>k<* t > bine Iko.sUuržanov. BELE NtIČI, MALI JUNAK. -pisal F. M. Dostojevski- 1.12 strani. Cena .................................60 Kratki- p« »vesti i/ življenjepis pisatelja. To so prva književna dela slavnega ruskega ro-nuinoirio sjtoniini jug« >l'>vanskega dobrovoljea. ki se je nesebičuo udeležil borlw? za s vol m hI o nuše domovine. Knjiga zanima vsakogar, i»o-sebno pa ti>i«*. ki sn liiii tako nesrečni. da so s«- udeležili svetovne vojne, in tako srečni, da so jo preživeli. SREDOZIMCI, spisal Peter Bohinjec. 84 strani. Ona .40; vezano cena .60 Zbirka kmečkih iiovesli iz našega življenja. Bohinjec je dober pisatelj, ki v svojih spisih do pičtce pogodi duševnoet našega človeka. Ob čitanju njegovih del se zdi človeku. da ima pred očmi prizore iz domovine. POVESTI IN SLIKE, spisal Kaaver Meško. — 79 stranL Cena ............................................. .60 Knjiga vsebuje tri povesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. NJe-gor slog Je israztt, njegove misli so globoke SIN MEDVEDJEGA LOVCA, spisal Karl May. 160 strani. Cena ................................................30 Dejanje te lepe povesti se vrši na ameriškem Zai>adui Pestre slike iz indijanskega in pi-jonirskega življenja. Mayu sicer očitajo, da ni bil nikdnr v Ameriki, toda življenje na a-ineriškem Zapadu je znal dosti natančneje o-pisati kot marsikdo, ki je živel tam. SKRIVNOST NAJDENKE, povest. Trdo vezano. 93 strani. Cena .....................................................50 To je po naše prikrojena povest, ki bo zanimala slehernega hraVca. Hudim duševnim bojem glavnega junaka oziroma junakinje, sledita zaslužena sreča in zadovoljstvo. ŠTUDENT NAJ BO. — NAŠ VSAKDANJI KRUH, spisal F. K. Finžgar. 80 strani. Cena .50 Naš mojsterski pripovednik nam nudi v teh dveh svojih delih obilo duševnega užitka. SPISJE. Male povesti iz kmečkega življenja. — 67 strani. Cena .................................................35 ŠOPEK SAMOTARKE, spisala Manica Romanova. 174 strani. Cena ........................................ .35 Zbirka povesti, ki jih je spisala pisateljica, ki pozna žensko dušo, žensko srce ter boje. ki divjajo v njeni. HUDI ČASI. — BLAGE DUŠE,- spisal Franc Betela. 96 strani. Cena .....................................75 Knjiga vsebuje zanimivo povest in veseloigro. Oboj t1 je povzeto iz našega domačega življenja. HUDO BREZNO in druge povesti, spisal Frane Erjavec. 79 strani. Cena .................................35 Naš izboren prij>ovediiik in poznavatelj narave nudi čitatelju lejioto naših krajev iu zanimivosti iz življenja naših ljudi. FAROVŠKA KUHARICA, spisal J. S. Baar, 207 strani. Cena ........................................................1.— T'> jo 'v/. «vščim» prevodno zanimalo sli-hi-rit ga čitatelja. To jo lvnian ženske, ki je ski.ro vse življenji- živela in gospodinjila v župnišču. FILOZOVSKA ZGODBA. spisal Alojzij Jirasek. 182 strani. Cena .................................................00 Kdor ne pozna dijaškega življenja, naj prečita ta roman. < ►!> čitanju so mu bo odprl povsem nov svet. poln neslutenili dogodkov. RDEČA MEGLA, spisal Kari Figor. 192 strani. Cena .70 V širokem Štilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fineso, da mora čita-telj nehote z naj>etim pričakovanjem čitati do konea. STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pl. Snttner. 228 strani. Cena ................................................ .50 To je ena najslavnejših knjig, ki imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opijani točno in natančno. Vsaka mati bi morala čitati to knjigo, kajti to je izpoved žene ln matere, ki Je izgubila na bojišča svoje najdražje. GUSAR V OBLAKIH, spisal Donald Keyhoe. — 129 strani. Cena .............................................80 To je letalski roman, poln dejanja in najbolj neverjetnih doživljajev. Čitatelj doživlja začno s pisateljem oziroma glavnim junakom skoro neverjetne pustolovščine, ki se vrše v v zračnih višavah. GOZDOVNIK, spisal Karl May. Dva zvezka. 208 in 136 strani. C«na .................................75 Spisi Karla Maya so znani našim starejšim čitateljem. Marsikdo se spominja njegovih romanov "V padišahovi senci", "Vinetov", "Žut" itd. Dejanje "(Jozdovnlka" se vrši na nekoč divjem ameriškem Zapadu. HADŽI MURAT, spisal L. N. Tolstoj. Roman. 79 strani. Cena .................................................40 To znano delo slavnega ruskega pisatelja je prevedel v slovenščino Vladimir Levstik. — Sleherni rojak naj bi .Čltal roman tega velikega ruskega misleca. REKTORJEV MEČ, spisal Rene La Bruyere. Roman. 79 stranL Cena .....................................50 Skrajno zanimivo delo znanega pisatelja. Polno zapletljajev in zanimivih dogodlvšfkn. Čitatelj se čudi pisatelju, kako je svojo zgodbo' st rokovnjaško zasnoval. DALMATINSKE POVESTI, spisal Igo Kaš. 94 strani. Cena ........................................................ .35 To so povesti, vzete iz življenja naših Dal-matincev: kako se vesele (n Žaloste, kako ribarijo, ljubijo in snubijo. Resničen čar našega Juga veje iz njih. DVE SLIKI, spisal Ksaver Meško. 103 stranL Cena .60 Dve čtrid enega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" ln "Starka". t )1kj sta mojstersko za vršen i. kot jih more za vrši ti edinole naš nežno-čuteči Meško. HELENA, roman, spisala Marija Kmetova. 134 strani. Cena .....................................................40 V tem romanu prikazuje Kmetova pretresljivo življenje učiteljice na deželi—duševno o-samljene ženo v obliki, ki človeku seže glo-boko v dušo in mu ostane neizbrisno v spominu. IZLET GOSPODA BROUČKA V XV. STOLETJE. spisal Čeeh Svatopluk. 246 stranL Gena 1.20 V navedenemu delu spremljamo dobrodušnega Pražana gospoda Broučka v dobo strašnega in slavnega husitskega voditelja Jana Žižke. Ta zgodovinski roman je zanimiv od konca do kraja. IZ MODERNEGA SVETA, spisal F. S. Finžgar, roman, trda vez, 280 strani. Cena ................1.60 V tem romanu je posegel naš pisatelj Fin-žgar res v moderni svet. Klasično je opisal borbo med delom in kapitalom ter spletke in nakane kapitalistov. Idealna ljul>ezen dveh mladih src zavzema v romanu eno prvih mest. IZBRANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda vez, 100 strani. Cena .......................................1.50 Janes Menciger se po pravici imenuje začetnika našega modernega leposlovja. On je prvi krenil s ]>oti, ki sta jo hodila Jurčič in Kersnik ter ubral moderno siner. V Irnjigi so tri zanimive črtice. IGRAČKE, spisal Frane Milčinski. 151 strani. Cena .80 Šopek črtic in jxxl list kov našega najbolj, duhovitega humorista. IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 265 strani. Cena .75 Slavni ruski pisatelj je v toj povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče ndčine, spletkark doživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine. JAGNJE, 110 strani. Cena broširana .................30 V knjigi je poleg naslovne še invest "Starček z gore", obe sta "posebno zanimivi, kajti spisal ju je znani mladinski pisatelj Krištof Šmid. JERNAČ ZMAGOVAČ, spisal H. Sienkiewicz, 123 strani. Cena .................................................30 Knjiga vsebuje poleg naslovne povesti zna-nega poljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi". Obe sta zanimivi in vredni, da jih človek čita. JUTRI, spisal Andrej Strug. 85 strani. Cena broširane ................ 60r trdo vezane .75 Knjiga je posvečena onim. ki so Sli skozi bol in priča kova njo.. . Posvečena jo njihovemu tihemu junaštvu. JURČIČEVI ZBRANI SPISI, devet trdo vezanih knjig. Vsaka iina nad dvesto strani. Cena vsem devetim knjigam je ................................9.— Jurčič ne ]K»trebuje ni kakega posebnega priporočila. Jurčičevo knjige so napripravnej-še čtivo za dolge zimske večere. Njegovi originali. dovtipni Krjavelj. skrivnostna pojava desetega brata in cela vrsta drugih njegovih nepozabnih obrazov bodo večno živeli. Spisi... JU AN M1SERIA. spisal H. L. Coloma, 168 str. Cena .60 Ta pretresljiva ]H»vest je vzeta iz dobe .španske revolucije. Sočutno zasledujemo usodo po-ncdolžnera obsojenega Juanu Miserije. V o-sebi brezvestnega Ix>]iezinkn pa vidimo, kam privede človeka življenje brez višjih vzorov. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale ševee. TRI knjige po 150. 180 ih 114 strani. Cena .........60 vsak zvezek. Vsi trije........1.50 Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo in življenje kmetskega fanta, ki so ga starl-ši poslali v sole, kjer se je vzdrževal S lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od šole do šole ter si slednjič priboril v življenju mesto, po katerem je stremel. Knjige so pisane živahno. Ob čitanju se bo moral čitatelj večkrat od srca nasmejati. IZBRANI SPISI, dr. Hlnka Mesa, 148 Cena V tej knjigi so črtice izključno is kraikega življenja. Menda ni Se nihče tako sanimivo opisal kraške burje ln Cerkniškega kdkofc DoOtac.' KMEČKI PUNT, spisal Avgust Senoa, 464 strani. Cena Zgodovina našega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in grnščaki. — "Zadnji kmečki punt" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen roman bo sleherni z užitkom prečita 1. KUHINJA PRI KRALJICI GOSJI NOŽICI, — spisal Anatole France. 279 strani. Cena........ Aoajtole France je bil breadvomno eden naj-odličnejšfo sodobnih francoskih pisateljev. Svoj izredni dar, zamisliti se v čustvovanje in mišljenje ljudi minulih vekov, je posebno pokazal v tem romanu, ki ga odlikuje duhovit in fini humor. KAZAKI, spisal L. N. Tolstoj, 308 strani. Cena Ediuole veliki Tolstoj je znal opisati življenje tega napoldivjega plemena, ki je živelo ih deloma še vedno živi svojevrstno življenje na ruskih stepah. Napeta povest, polna burnih doživljajev od začetka do konca. KRIŽEV POT PETRA KUPLJENIKA, spisal Pa-stuškin. 83. strani. Cena ................................ Zgodovinska povest s Tolminskega, ki bo zanimala slehernega, ne pa samo ljudi, ki so iz onih krajev doma. KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Juies Verne. 65 strani. Cena ........................ Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi imel' tako živo domišljijo kot jo je imel Francoz Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresničlle. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, submarin, polet v stratosfero Itd. LJUBLJANSKE SLIKE, spisal Jakob Aleševee, 293 strani. Cena ............................................... I zborno je pogodil ljubljanske tipe naš prvi humorist AleSevec. Tako natančno in zanimivo je oplSal vse od branjevke do hišnega gospodarja, da jih vidike kot žive pred seboj. LOV NA ŽENO spisal J. O. Curwood. 194 strani. Cena Skrajno napet roman is modernega življenja. Človeka tako prevzame, da ga z velikim pnCltn do konca. , .60 .75 .75 LUCIFER, spisal Jean de la Hire, 292 strani. — Cena ........1.— Fantastičen roman v šestih delih. Bolj fantastičen nego ga naslov razodeva. Čitatelj se mora nehote čuditi bujni pisateljivi domišljiji. MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena .................60 ' Zanimiva povest iz dalmatinskega življenja. MALI LORD, spisala Frances Hodgeson Burnett. 193 strani. Cena .....................................80 Oloboko zasnovana i>ovest o otroku, ki gane odljudnega čudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, ki ne i»ozua ralik med bogatini in reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim in slabim. MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Philips Oppenhcim. 92 strani. Cena .................75 l»o skrajnosti napet roman iz modernega življenja. Oppenheim je znani angleški ro-anopisee poznan ]k> celem svet u. ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena .........75 Zvezok vsebuje povesti Milčinskega. Premka in Jjiha. Posebno pretresljiv je spis Milčinskega "Mladih zanikernežev lastni življenjepisi". MLINARJEV JANEZ. Cei.a .................................50 Dejanje te povesti se vrši ob koneu srednjega veka in sicer v času. ko so bili Teharjani j>ovišani zaradi svojega junaštva v plemiški stan. MORSKI RAZBOJNIK, spisal kapitan Fred. Mar- ryat. 192 strani. Cena .....................................80 Povesti morskih gusarjih in piratih so splošno vse zanimive, to delo pa presega po svoji zanimivosti najl>oljšo povesti te vrste. ročite izvod se danes, če se.vam dopadejo povesti te vrste. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 120 strani. Cena .30 Štiri zanimive črtice našega priznanega pisatelja. MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 209 strani. Cena 1.5« Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu čitatelju. Prevrni prav nič ne zaostaja za originalom. NAŠA VAS. spisal Anton Novaran. 224 stranL — Cena 1.— V zvezku je devet črtic povečini i/, naše lepo Štajerske. Pisatelj Novačan je nedosgljiv mojster v opisovanju značajev. NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZMAN. Trdo vezana. 115 strani. Cena .....................................70 Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile v človeku v prvih letih svetovne vojne". Z OGNJEM IN MEČEM, poljski spisal H. Sien-kieviez. 683 strani. Cena ................................ 3.— Bogato ilustriran zgodovinski roman iz najbolj junaške dobe poljskega naroda. To je eno najboljših del najslavnejšega poljskega pisatelja. Kitajte to knjkjo. ZLOČIN V ORCIVALU, spisal E. Gaboriau. 246 strani. Cena ................................................... it— "Zločin v Orcivalu" je zelo zanimiv detek- ski roman, ki nam predočuje, kam lahko zabrede lahkomiseln človek, ki nima skrbi za vsakdanji kruh. — Seznajte s« v. francoskim detektivom Le Coque-om. SVETLOBA IN SENCA, spisal dr. Fr. Betela. 176 strani. Trdo vezano. Cena........................ 1.20 Na-š znani pisatelj Detela je s tem svojim delom zopet posegel v naše preprosto življenje ter izborno orisal značaje, ki nastopajo v njem. .70 .45 .60 SLIKE, spisal ksaver Meško. 189 strani. Cena.... Osem povesti, ki zaslužijo, da jih sleherni prečita. MACBETH, Shakespeare. Trdo vezano. 151 str. Cena: mehko vezano ........................................ OTHELO, Shakespeare. Mehko vezano ................ SEN KRESNE NOČI. Shakespeare. Mehko vezano. Cena ................................................... Klasične igre najslavnejšega dramatika, kar jih pozna svetovna literatura. Dela je prevedel v krasno slovenščino naš najbolj Si pesnik Oton Župančič. NAŠA LETA, spisal Milan Pugelj. 125 strani. — Cena vez..............70 Broš............. Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja. ki je poznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo. NANŠI LJUDJE, spisal Alois Remec. 94 strani. Cena Zanimiva povest iz časov, ko so bili Francozi na Vipavskem. PLAT ZVONA, spisal Leonid Andrejev, 131 str. Cena Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga še dve, namreč "Misel v megli" in "Brezdno". PRODANE DUŠE, spisal Joža Likov if. 160 str. Cena Kdor hoče vedeti, kaj počno fašisti z našim ubogim ljudstvom na Krasu, naj prečita to pretresljivo zgodbo. PRED NEVIHTO, spisal L Turgenjev. 96 str. Cena Mojstersko delo slavnega ruskega pisatelja, POPOTNIKI, spisal MIlan Pugelj. 95 strani. Cena V tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj deset črtic iz našega domačega življenja. PTICE SELIVKE, Rabindranat Tagore. Trda vez. i Prgepvori, Meji in misli, slavnega ^indijske-ga pfatuua. . .60 .70 .70 .70 .50 .40 .40 .60 .35 .60 .75 PASTI IN ZANKE, spisal L Š. Orel. 231 strani. Cena .50 Kriminalni roman iz i>olpretekle dobe. Neki slovenski kritik jo nekoč pisal, da slovenski pisatelji nimajo daru za pisanje kriminalnih romanov. No, pisatelj Orel mu je rloka-zal. da ga imajo. PATER KAJETAN, spisal Verdictus. 187 strani. Cena L— Roman, napisan po ustnih izročilih in tiskanih virih. Zgodba človeka, ki ni bil rojen za samostan ter se je slednjič po hudih bojih vrgel zopet v življenje. PINGVINSKI OTOK. spisal Anatole France. 282 strani. Cena .........................................................<;o To je satira na francoske preteklo in sedanje razmere. V tej knjigi jo slavni francoski pisatelj najbolj drzen iu brezobziren v .svoji zabavljici. PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik. 144 strani. Cena .............................................50 Povest iz vojne dobe. ko se je v sn ih vseh naših razsodnih ljudi porajala misel na edinstveno Jugoslavijo, l>evstik jo to klasično opisal. Z osvohojenjein domovine doseže tudi povest svoj višek. PRIHAJAČ, spisal Fr. Detela. 157 strani. Cena .6» Kakor vsi- Oetelove povesti, je tudi ta vzeta i v. našega pristnega domačega življenja. PESMI V PROZI, spisal ( bas. Baudelaire. 112 strani. Cena .........................................................80 Verna slika iK-strega velikomestnega življenja in spominov nanj. TATIČ. spisal Frame Bevk. Trda ve/.. 86 str. Cena .70 Xaš izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih jo lu.svetil svoji materi. Tl'NEL, spisal Bernhard Kellermann. 295 str. Cena 1.20 Clohoko i »od zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Cele armade delavcev se žariva jo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev je na tisoče in tisoče delavcev. Toda železna volja inžinirj« Allana ne odneha, dokler ne steče med Evro-I>o in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. TRI LEGENDE O RAZPELI. spisal Julius /ever. Trda vez. 83 strani ....................................65 Prevod treh zanimivih povesti znanega češkega pisatelja. UGRABLJENI MILIJONI, spisal Seliger Brat. 291 strani. Cena ................................................ 1.20 Knjižnim "Jutra" nam je s tem delom predstavila skrajno napet roman ameriškega Jugoslovana. Kdor bo prečit al to dčlo. bo nehote vzkliknil: "l>a, Ivan Belič je bil pa res dnhovitejši nogo vsi detektivi sveta!" V KKEMPL.JIH INKVIZICIJE, spisal Michel Zevaco. 461 strani. Cena ................................ 1.30 To je mojstersko delo v svetovnimi literaturi ■/. neštetimi zapletljaji in nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakega čitatelja, ki ga vzame v roko. V ROBSTVC, spisal Ivan Matirif. 255 strani. Trda vez. Cena ................................................ 1.23 Ivan Matičič je eden tistih redkih naših ljudi, ki ne pozna samo vojne in njenih grozot ter posledic, ampak zna tudi vso pretresljivo opisati. V GORSKEM ZAKOTJU, spisal Anton Koder. 130 strani. C ena ..............................................40 Zanimiva povest ia prejšnjega stoletja, povzeta iz našega kmetskega življenja. V OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, spisal Robert Kraft. DVA DELA. 482 strani. Cena ............ 1.60 Vseskoz napet roman, ki ga čitatelj ne more odložiti, dokler ga ne prečita do konca. — Poln najneverjetnejšib dogodivščin in zaplet I jajev. VELIKI INKVIZITOR, spisal Michel Zevacco. 124 strani. Trda vez. Cena....l.20........Broš. 1.— Kdor hoče poznati strahoto španske inkvizicije. naj prečita to delo. ki je bilo spisano po resničnih podatkih in mora navdati čitatelja z grozo. ZADNJA PRAVDA, spisal J. S. Baar. Trda vez. 184 strani. Cena ............................................ 1.— ljudska povest, ki obravnava spor med bratoma. je velike, pretresljive snovi in ostre doslednosti. Čitatelja veže od prve do zadnje strani. VOJNIMIR, spisal Josip Ogrinec. 78 str. Cena .35 Zanimiva povest iz časov prekrščevanja koroških Slovencev. VEČERNA PISMA, spisala Marija Kmetova. Trda vez. 51 strani. Cena .................................75 Knjiga vsebuje petnajst pisem, ki jih preveva iskreno občutje. Pisma govore o sanjah ženskega srca, o ljubezni, o sorodnih dušah. VERA, spisala Olga Waldova. 154 strani. Cena .40 Roman je poln lepih prizorov, opisuje skrbno življenje nekdanjih najvišjih krogov nemške in ruske aristokracije in kaže. da so bili med njimi poleg manj vrednih tudi srčno-plemeniti ljudje. VRTNAR, spisal Rabindranat Tagore. 105 str. Trdo vez..........75 Mehko vez..........60 V knjigi je vsebovana globoka mirna modrost in srčna plemenitost najslavnejšega indijskega pisatelja. Povesti... —-- , „. ■ i -in __r ,- .........1-,______C________________i GLAS NARODA' - -■ - r NEW YORK, FRIDAY, JAN UARY 25, 1935 TKS LAH GEST SLOVENE DAILY in U. S. A. Wirt, j"., r toSfc' ! KRATKA DNEVNA ZGODBA -■./»>---n^--)<_ 1. HE SE t Bilo je mrzlega decembrskega jutra na letališču v Guatemala Knajstoricn potnikov nas je čakalo v leseni carinarnici i.a tehtanje prtljage, ki jo je vsak do skrajnosti omejil, kaj -ti božična pošta za Mehiko je bila posebno težka. Zaspani in molče smo postavali okrog. Nikomur se ni ljubilo govoriti. Tedaj mi pomoli dolga, ozka roka s pritajenim glasom časnik. Ne veni, kaj me je bolj presenetilo, dejstvo ob sebi ali okolnost, da ic bi! tu sploh kak Anglež. V zahvalo sem nagnila glavo n razgrnila li-t, dočim se je oni okrenil proti oknu. Čudno, »In me ni bil že preje zbodel v oči, kajti bil je velik, plavolas. rjavo ožgan od sonca, prikazen, ki je morala vzbuditi pozornost. Desno liee mu je rezala globoka brazgotina. Obleka j-4 bila kar najpreprosteje elegantna, njegovi kovčegi so bili prelepljeni s hotelskimi listki. N upravljal jtf vtis popolnega Kvctovnjaka, kozmopolita. Rav no dušnega obraza je stal pri oknu in kadil kratko pipo. Taki so sicer samo junaki v fil-mah in niagazinih — čuden svetnik. Preudarjala sem, kaj Mostno mahedrala rdeče-belo-neki mi na njem ugaja. Pre- j zelena mehiška zastava. Nikjer gladko, prepravilno je bilo vse I nobene sledi življenja. PIKOV AS šno, «la mu ne zaupam, ker je bil njegov videz }>repopoln, pa vse ni nič pomagalo. 4Igralec" je bila Še najmilejša označba, s katero sem sama zase obračunala z njim. V teku dneva sem še dvakrat izpremenila svojo mnenje o njem. Leteli smo čez pogorja med Guatemalo in Mehiko. Daleč na vzhodu je blestel moder-trak Pacifiškega oceana. Zrak je bi! v soncu prečiščen in uživala sem polet iz vse duše, ne da bi me motila kaka misel na lorda Rhodena in moje dvome e njem. Dobro uro po odhodu je naš zrakoplov že krožil ni-zdol na letališče ob mehiški meji Letališče je morebiti preveč uljudno rečeno, kajti v resnici je bil to le zelo skromen četve-rokot steptane zemlje sredi pragozda. Pristajanje vzbuja vedno neko posebno čuvstvo iu ko iznenada utihnejo motorji, izmed nas ostati tu. Letalo je do dopustne mere obteženo, celo čez, je pripomnil ki se t -či ta joče ozrl na mlada novopo-ročenca, ki sta bila očividno na ženitovanjskem potovanja in sta ga bila pregovorila, da je sprejel še en kovčeg njun prtljage. Tu so ležali trije bolniki v smrtni nevarnosti, katerim zdravnik sam ni mogel pomagati. ("V izkrcamo vso prtljago — pošta je seve neVlo Utkljiva — bi bilo za silo prostora za dva bolnika: preosta m* še tretji bolnik, ki ga bo mogoče vzeti s seboj samo na ti način, da eden izmed potnikov ostane tukaj. Ob teh pilotovih pojasnil >e je na vseh obrazih pokazal izraz, ki je glasno govoril, ka ko v duhu vsi z vso gotovostjo slutijo, da ob robu pragozda preži indijanska zaseda. Tedaj je dostavil pilot, da dospe po- Zoper boleče sklepe zahtevajte svetovnoslavni ANCHOR PAIN -EXPELLER Pain-Expeller vedno prežene bolečine DVE SIROTI Spisal A. D. ENNERY •2ti 1 deluje to kakor močan udarec, j možno letalo iz Vera Cruza Toda topot je nekaj nena-J najdlje v desetih urah, in za-vadnega še ojačilo tišino. \T J to je hitel zatrjevati, da se In-zraku je viselo nekaj kakor ne- dijancev nikakor ni bati. Toda sreča. Nekaj se je bilo morala ] njegov glas je zvenel malo pre-pripetiti. Nihče ni prihitel k! sprejemu. Na carinski lopi na drugem koncu letališča je ža- . pričevalno; in pogled mu je n prestano nemirno begal proti na njem, da bi bilo pristno! Kilo mi je neprijetno, da bi mu bila česa dolžna zaradi časnika, in s kratko zahvalo sem mu ga hotela vrniti. Toda ni se dal odgnati, predstavil se je celo: "Lord Rhoden." Kakor na- Rhoden in jaz sva se z obema pilotoma hitro bližala lopi. Rilo je dušeče vroče in zdelo se zavzelo letališče iznenada nezaslišano prostranost. Nobeden ni izpregovoril. Lopa je bi la prazna. Tedaj je nekdo od- hišč še lord po vrhu! (V bi sej pri vrata v malo stanovanjsko bil pi-al vsaj enostavno Smith ali lirown. Preneresničen je bil. 0>tula sem zelo malobesedna in želela odhoda. On je pa lagodno in — priznati moram — zajemljivo kramljal o svojem potovanju po (hiatemali, kjer je živel pri Indijancih, da bi proučil način njihovega življenj« in običaje. Pri tem je bil njegov pogled kakor v daljo zamaknjen in značilno je bilo, kako je znal vzbuditi trajen vtis na ta način, da ni vsega povedal. Obnašal se je vseskozi skromno, preprosto. Pa vendar — vzlie temu, da sem čutila, kakšno krivico mu delam, m: je bilo v njegovi bližini neprijetno. Zdelo se mi je .sme- li išo, kjer je šestoriea carinskih uradnikov stanovala. Sedaj smo videli, kaj i1 mrtev, dva sta se vročično premetavala po tleh, četrti je med strašnimi krči in trzljaji iztisnil iz ust kratko pojasnilo. Pilota sta v kotu razburjeno nekaj šepetala med seboj. Tega nisem umela. Saj smo imeli na krovu zdravnika s seboj. Potemtakem je bilo vendar vse dobro. V tem so se se zbrali v hiši tudi vsi ostali potniki. Eden izmed pilotov se je obrnil k nam in s tihim, zaskrbljenim glasom izjavil, da mora eden pragozdu. Pričakovati je !,i poziva, naj se kdo prostovoi j! no javi. Samo Ioni Rhoden je ! ohranil japonsko ravnoduš«-: ' obraz in se očividno zanimal sa-mo za to, da bi si prižgal p:p J česar vsekakor nisem mr.-l ; razumeti. Kajti pipa je /. > gorela. V tem je pilot potegnil i/, žepa zvezen j igralnih kart. 4'Žrebali bomo," je rekel kratko, "potem se ne more nihče pritoževati. Kdor dobi najvišjo karto, izgubi. Dame ne prihajajo vpoštev." Zmešal je karte, jih spretno uredil v pahljačo in položil na h seno mizo. V turobni tišini j bilo slišati, kako so roke segale p;> kartah. Opazovala sem moške. Skiljavi Braziljanec z i»-rnazanimi nohtovi, ki je kar naprej nekaj žvečil in pljuval, je v strahu šklepetal z zobmi, ko je vzel karto. Dva kumrna Mehikanca sta hlastno potegnil i karti, se od sreče skoraj zjokala in se objela. Po vsej priliki sta potegnila dvojko in trojko. Debeli mali zdravnik se ni mogel odločiti in je kakor i j ročen strmel na mizo, dokler — Da bi mogel opraviti svoje zločinsko delo, je naju izdajalski Indijanec gotovo zavlekel daleč s poti, ki bi naju privedla iz pragozda. Namestil da bi bil naju vodil proti kraju, kjer bi se sestala z ameriškimi in francoskimi četami, je naju najbrž tako zapeljal, da naletiva morda prav kmalu na angleške čete. In to bo mencia še najboljše, kar naju utegne doleteti. — Da, — je zašepetala Marjana v odgovor. — Razumeš tudi, da naju lahko napadejo... — Divjaki! — Da! Indijanec je naju najbrž zapeljal v bližino kraja, kjer tabori tolpa njegovega plemena v pričakovanju, kdaj se vrne... — Tudi meni se zdi tako, je pritrdila Marja na. — Indijanci ga začno iskati.. . stikali bodo po pragozdu, kjer najdejo njegovo truplo.. . — Torej morava čim prej skriti njegovo truplo, jo je prebil poročnik. — To bi nama nič ne pomagalo... Indijanci naju izslede kot lovski psi divjačino. — Torej misliš, da sva izgubljena? Ce že morava umreti, prijatelj, umreva SLOVENSKO-AMERIKANSKI 1935 160 STRANI ZANIMIVEGA ČTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Naročite ga danes. Slovenic Publishing Company 0 216 West 18th Street New York, N. Y. skupaj; najina skupna usoda je zapisana tam, £ori... Ne preostaja nama nič drugega, nego j priporočiti st' Previdnosti... Sicer pa, naj sel /.godi karkoli, tu se ne smeva več muditi. — Prav praviš, — je pritrdil poročnik. — Potem pa le hitro naprej! — mu je pri-! govav.lah Marjana. Tu krenila -la na pot, bodreč «irug d mg j ČM^ii-av »• -;< ria nista moui.i poni; i \ To je l.ila st rašsui hoja po mr; •?.. r. /..'i, kjer ••> i - i le -»vire it v• ■ kora'u -c i:i k.r . '»i :u :..<>-!a v-.''" smrt. Strup --ui kača, novi in;, v i *" < zver. prežeča po-: of-i na ?•<• ■ " lijak« v ne. poti -kozi prau vain ki so ju lahko pre-v t'c bi ju presenetilo tako gla nesrečneža storiti l Kako u . In končno, kaj ju je čakalo, tu - - prišla iz gozda * Neskončna, skrivnostna stepa. >< gajoča tja do daljnjega obzorja, kjer se je izgubljala v na- fti i je in. i . u • i pi -traža čete rdečih borcev, namenjeni ikim četam. C i red o č po sledovih, ki jih je bil odkril v pra-ročju gora. Iste nevarnosti, ki bi jima usla, ^ ^ozdu, j«1 prišel do kraja, kjer je Marjana bas bi srečno prišla iz pragozda, so ju čakale v divpočivala, dočim je poročnik pregledoval oko-ji stepi. ; lieo. Vendar pa nista tarnala. j Videč pred seboj Marjano se je začel Indija- Marjana, trdno odločena, da ne boveč živela, nec previdno plaziti proti grmovju za njegovim če doleti nesreča njenega moža, se ni prav nič j hrtbom in čakal je, da bi jo mogel v ugodnem razburjala pri misli na strašno bodočnost, raz- trenutku napasti tako hitro, da bi niti zakričati grinjajočo se pred njunimi očmi. Poročnik je bil pa pripravljen braniti svoje in življenje svoje žene do zadnje kaplje krvi. Prva je spregovorila Marjana. Govorila je tiho, kakor bi se bala, da preži za vsakim drevesom sovražnik. — Prijatelj, — je dejala. — ne preostaja ne- ga ni opomnil pilot s sunkom v rebra. Ne da bi pogledal svojo karto, je obstal nepremičen v mračnem obupu do trenot-ka, ko je moral vsak pokazati svojo karto. Nazadnje sta o-stala le še novoporočenec in lord Rhoden. Mladi* mož si je živčno grizel ustnice, mala ženka je šiloma zadrževala solze, potoni sta oba moža isW*as-■;:i posegla po kartah. Tisti man s-:j vsi ostali odkrito položili na mizo svoje karte. Vsi so potegnili čudno nizko, samo zdrav nik je postal bel ko stena, ko j ? obrnil pikovega fanta. Tedaj je hripavo pohrkavanje obrnilo pozornost na novoporočene--a moža. Preti njim jo lež-.d srčni as. Žena je vzkriknila . s -e ga krčevito oklenila. Za tr.-notek je legla na prizor strahotna breznpnost. Tedaj je de-ia1 hladen gbis lorda Rhodena: "Pikov a verjela. !•; i g:, ln"e;< pri. iržke o'*-! ču.i Vili. \ se žen-ke so / v j ' i a: . • i ■ UMvd-.i; ■njem hvalil-I L>::-ovo 'iiešvvo. ne ški -o Kh ■ j .; ar. v." r'exaii. da aikPar n- j • . • h 1 ra Si t;:, so - ; > ■ m .! ta -: 111 i ifenttemanoin. < "aka'a sein. oa so bili vsi drugi /x na krovu, kajti čutila sem se v dno duše osramočeno in sei i hotela Khodena prositi za od-; puščanje s tem, »la sem mu po--i bno ] risrčiio stisnila r<»k zelo obžalujem nesrečni izid v tej stvari. On je pa samo .skomignil z rameni in dejal: — 4 Pri kartah sem iinel vedno smolo!" — 44Ampak ne bi bili smeli reči, da imate pikov as. če ni res," sem razburjeno iz-blebetala. 4 4 Al i naj bi tega v resnici ne bil storil," je kratko vprašal. Od sramu bi se bila najraje udrla v zemljo. Mož je bil junak. Zvečer taistega dne sem \ drugo pristala na malem letališču. Letalo je bilo zasedeno z mehiškimi vojaki, mene so vzeli s seboj samo zato, ker sem trdila, da sem Rhodenova so-rodnica in družinske vezi tamkaj spoštujejo. Zopet se ni nihče prikazal k sprejemu. Tako smo šli v sklenjeni vrsti proti iopi. Lord Rhoden jo bil mrtev. Zadeli sta ga dve krogli. Glave. so mu zahrbtni napadalci ot .rezali in jo odnesli. Najbrže tudi par svojih mrtvih, kajti na tleh so bile grozotne luže krvi. Drugo jutro smo Rhodena pokopali. Poročnik je v par preprostih stavkih proslavil hrabro nesebičnost moža, ki je prostovoljno prepustil svoje 5 mesto drugemu, »lasi je vedel, da ga čaka tu gotova smrt. Nato so oddali vojaki časten strel preko groba proti pragogzdn. Neznansko potrta sem se vr -j svojim možem nila z drugimi na krov. Tedaj 1 m; je izročil častnik majhen zavojček, v katerem je bila vsebina Rhodenovih žepov. —j Mehanično sem odprla zavojček Morda najdem v njem kak naslov, morda moreni možu, ki sem mu storila v kratkem času, kar sem ga poznala, v mislili tako veliko krivico, po ... .......... smrti storiti kako ljubav. Toda | bo*a za Prtco SVO'llh muk> kl ->lh J° aknvala na i nič, samo žepni nož, pipa, dva j svoJe (luse' robca in beležnica š praznimi _ slila je, da ni megoče, da bi ju usoda tako kruto preganjala, da ji samo prebujna domišljija i ti- ne mogla. Načrt se mu je v polni meri posrečil. Vse to je trajalo le nekaj minut. Marjana je takoj začutila, kako jo je neznana roka potegnila nazaj in na vso moč pritisnila k tlom. Napadalec se je pripravljal odvleči svojo žr- • v , t v i „ l tev. Ker pa ni mogel sam storiti tega tako, da ma nič drugega nego zaupati se božjim rokam. ^ , ,,. • - • n In če ie nama namenjena smrt, umreva skupaj. ^ Pereči! vsako klicanje na pomoč, je skle- - Umreti!... O smrti govoriš v trenutku ' ml poklicati na pomoč tovariše, ko imava pred seboj sreče polno življenja...! ^ zazvizgal ?e štirikrat na poseben nacm. Umreti!. .. Ko te pa z vsakim dnem bolj ljubim, j - prikazale iz grmovja temne sence. . u . __________ Plazile so se tiho od drevesa do drevesa, hotec Nasiirotno, le pogum, vse ovire bova premaga . ,. A . ... . , . . , - , LV:tl unm ^ obkoliti kraj, ki sta si ga bila izbrala poročnik la, srečno «?e vrneva v Francijo in tam Dom s: v. tvojo pomočjo popravila storjeni greh; da.. J ^ Marjana za počitek. i listi. Pač — v beležnici je leža-> ia karta. Bila je pikov as t tam najdem zopet svoje... najine dete, ki bo i melo v tebi ljul>ezni in skrbi polno mater. .. — Mater, da... Potem je pa pripomnila tiho. — Mater .. skesano mater. Kmalu sta se morala ustaviti, ker sta bili že trudna. Marjana je sedla na kamen in se naislpnila na debelo drevo, poročnik je pa stopil v grmovje, da bi pregledal okolico. Marjana je sedela molče, prisluškujoč napeto korakom svojega moža. Zdaj, ko je bila sama, se je lahko vsa j za h.»p prepustila obupu, ki ga je morala ta j", ti pred Nikoli ni odobravala tega potovanja, ki j ■, prineslo obema toliko trpljenja in nevarno.-ti;; toda uklonila se je želji in prigovarjanju svo-' ■ ega moža. Zdaj, ko -e je bližalo vse nesrečnemu koncu, Marjana ni hotela pokazati nit: sence nezadovoljstvu, kaj šele ele živali. — Iz PasaveAli je to od tam, od koder je prišel novi pater ribič? — Zakaj vprašaš to? Hajnio zanli. Krat rove oči se zasvetijo. 1 SLOVEN1C PUBLISHING CO. i T ti 4 VEL HUREAU 1 «1« WEST lStb STREET NEW IOKK, N. T. PIŠITE NAM 'JENE VOZNIB Li»T*JV. REZERVACIJO KAB1X LN POJAftNULA ZA PO- rc VANJE « 77. februarja-I M;inh:it1:iii v llu\re Ilex v 'it-i.oa 1 marca: ,\!«j.- i 2. marca: I «te Kruii. IiIm.I: ;■}; ll.ivr- m SHIPPING NEWS WreT iiV-ii »^TKR marca: . !>• rt f- ,'ii:i v 1 liimliure "r- i»!«-r l II;:r«lti;K v I In vi 2&. januarja: Iv Mavri 8. marca: Ur. m»-ii v V.'. . r!;i« <'liHrl> m, i • ' v Jlnvr« '0. Januarja: manhii i i;i m v M aire Caris ICorn.'i I l.-i vr. Levi na sliki j«' kongres lik .loseph \V. Bv ms, ki je hil izbran za sj>eakerja v poslanski zbornici, desni jut pred predsednik Združenih držav. Garner. SLEPAR STAYISKI JE EIEL DVE ŽENI Z. februarja - Chainplain v l!a\re ):- x \ m|iu- v ClirJ.u rtr Ma\re ' Jenoa 14. februarja: Washington v Mavre se njo potoval po svetu, bil na Madžarski m in tu li na konferenci v Strt«:, medlem ko je čakala < na z otrobi v Parizu. Francoski ministrski svet, ki je sestal te dni v Parizu, je | obravnaval poleg tekočih za-Jdev tudi vprašanj.' izginotja , j dosedanjega oskrbnika otrok Policija pa ie kljub temu, da — Tega raj našemu samostanu ohrani ljubi i3og! Se ni- Staviskega Poulnerja, ki bil kdo ni o jezeru -in ribah toliko razumel kot on! Ali si videl mrat\\ jTonarejanja 'draiviiih zunaj sulca na ražnjuZ reko ga j.* vjel. Zato pa tudi ne tr- papirjt.v obsojen na osem let pilil, da hi hil kdo kaj proti njemu. Z njim trdno držim. In naj prisilnega dela. Poulner it' bil v samostanu govore, kar hočejo. /a 7li'u'H[il n.,'intriv<-n- — Kaj pa govore o njem ! — vpraša Hajmo ter se na vse mčine trudi, da hi zatajil svojo napetost. — E, same neumnosti! Pred 110 je odšel v sotesko pri jezeru, so ga pogosto ponoči slišali kričati v njegovi celici, da je vsakemu, ki ga j«* slišal, šlo skozi liioze^ in kosti. In če so prišli k njemu v so1h>, so ga našli na tleh s kuštravimi lasmi in krvavimi nohti. In sedaj pravijo, da ga ima hudič v oblasti, ker leže na njegovi vesti strašni tfrehi. In pravijo. da po noči prihaja hudič ter se ž njim bori za njegovo dušo. Ila/mo sedi s preblcdelim obrazom in jeclja: — Ali je to mogoče? — Verjemi mi, Hajmo, da hite duše k hudiču v taki mno žini, da more mimo čakati, da pridejo do njega. Njemu se ni j - Stavi ki povsi n I predstavljal za svojo ženo. Seveda je manever sleparjeve vdove pro zon«i; dosegla bi ra ia osvoboditev iz ječe Ju oprala s 'b • j »s e. I j-.» vnos4, j '. grehe p i n:: ;>r i.Ia dragi, čeprav j - delila živ-:jenje Staviskega tu ii v afe-ra!i, ki so prignale slej>arja na rob propada. cijo s«> ga **zaea>m>" iz]»ustili na svobodo. Dovoljeno mu je bilo celo kn-tanj" ]• > Parizu. To dovoljenje, ki ga je moral Poulner obnoviti vsake tri mesece, je podpisal, kakor kažejo uradne listine, državni tožilec Prouharam, in sieer na posredovanje svoječasnega ju stičnega ministra Renčja Ke naulda, ki je takisto zapleten v afero Staviskega. Prouha j ram, zdaj državni svetnik, je bil zaradi tega od ministrske- J --- ga sveta odstavljen. Da pa ne j Mladi aten»ki bo stvar izgledala tako hudo. i stanlin P. . . i so ga pozvali, naj vloži prošnjo za upokojitev, kar je sto- ti ra se grizli nad njegovo ne zvestobo in sta končno sklenili, da ga ugrabita na ta način. A nista ga grabili y.n t.>. da bi ga držali pri sebi, temveč za to. ila mu jih na samotnem kraju naložita, kolikor jth je bil vreden. Na zadnje sta zlili nanj vedro katrana, ki je bilo v avtu in sla ga (»stavili vsega onemoglega v cestnem jarku. Sočutni avtomobilisti s.> ga pobrali in o Ipeljali »lomov. Sedaj je vložil tožbo proti obema ž< usknma, ki >ta se mu tako osvet ili. i SLON DOČAKA 2009 LET IN OLJKA TUDI februarja: liirnigjirta v Cherbourg 21. februarja: Saturnia v Trst 22. februarja: Eur»;>a v Bremen O'yn plo v Cherbourg 23. fet-ruarja- Ctiamptain v Mavre 13. marca: j r>. ui.». Iilan«! \Va."*hli ii 1 15. marca: * H mpi«- \ 16. marca: • :iaiii|>!ain « '.rr.- ur n I ■••"t'.-ii v Bremen 30. marca: I'tr - v ll.ivr- S'uttfrart \ ll:::nburK f; v \ • I* iifia UGRABILA SVOJEGA BIVŠEGA ZAROČENCA inženir K on iz je pravkar stopi 1 stanovanja svt j.* zaročenke na ponvi je pokrov. Sedaj jja ugani, kaj se v njej kuha. Z nosom tudi ni mogoče vsega zavohati. Ln kdor se vedno plazi po kolenih, še ni svetnik. V nebesa more tudi kdo priti, ki ima trde noge. In potem, kaj mi mar? Je najboljši ribič. In to mi je do-volj. Seveda, nekaj posebnega je moralo biti, kar ga je pognala v samostan. ("V pomislim nazaj dvajset let--- — Ali ste ga poznali? — naglo vpade Hajmo. — Poznal? Ne! Ampak enkrat sem ga videl. In ga tudi nikdar nisem več pozabil. Bil je v Regensburgu. Kralj Lu- Poulnerjevo prošnjo za odgo-ditev kazni. Obe pismi je poslal Prouharam ravnatelju pisarne v justičnem ministrstvu Moutonu, pobudo za to pa je dobil od ministra Rannulda, ki ni bil samo minister, ampak tudi odvetniški zastopnik obsojenega Poulnerja. V zvezi s dvik — isedaj je že davno cesar in Bog naj ohrani, ker je tem je francoski notranji mi- dober gospod — je imel priti v goste k škofu Adalbertu. In poslali so po mene v samostan, da pripravim jedila. Da, fant, vedno sem bil kaj vreden! Kuhar, kakor jaz! — Pa pustimo to, kajti hiti ponosen, je greh. Prišel sem tedaj, in rečem ti, čudeže sem delal, čudeže! Kakšna žival je divji petelin, vendar veš? — Noben lepši lov, frater! — Lov? Zaradi mene! Toda jesti? Kaj pa naj naredim? — Brat kuhar, — mi pravi gospod Adalbert, — naznanim ti m povem, da je najljubša jed gospoda Ludvika divji petelin! — Tudi dober okus, si mislim. K temu je treba dober bavarski želodec! In zobe! Pa saj jih je imel! To so občutili njegovi sovražniki, s katerimi se je gri-zel. Torej, divji petelin! Toda kako? Povem ti, Hajmo, celo noč nisem zatisnil očesa. In ljubi Bog nie je razsvetlil. Takrat sem iznašel kvašo — kvašo! In divji petelin je prišel na mizo. In kako! Surovo maslo, Hajmo, surovo maslo! — Toda pater ribič? — sili Hajmo. — Da, saj res! Bil je čudovito lep majnikov dan, ko je prišel gospod Ludvik na škofov grad. Vse se je tresljalo v solncu. Nebo modro s srebrnimi jagnjeti. Ko pridejo — rečem ti, Hajmo, to je bil sijaj in blesk iz samega blestečega zlata in železa!"S kuhinjskega okna sem vse gledal. In vriskanje? in veselje! Gospod Ludvik je jahal sneženo belega krnja. — S krono na glavi in žezlom v roki ? — Budalo! — se smeje frater. — Potem pa našega cesarja slabo poznaš! Ne! V pri prost i lovski obleki« ni bila revnejša, pa tudi ne boljša, kot halja, ki jo nosiš na svojem telesu. Njegovo spremstvo pa! Ti. to je izgledalo, kot bi bile oživele zakladnice prtlikaveev pod goro. In med knezi in vitezi je bil eden — — Pater ribič? — Uganil si! Seveda, tedaj mu še ni bilo imo pater De-sertus, temveč Ditwald, grof Falkenberg. (Dalje prihodnjič.) nister odredil, da se vsa dovo- brzini je šla vožnja potem ^kozi mesto proti periferiji. Konstantin se ni ujmi napravili mod tem nobenega giba, kajti j>ri njem je sedala ena izmed obeh žensk in mu držala samokres pod nos, med tem ko je druga šofi rala. V samotni okolici sta ugra-biteljici sneli krinko in mladenič je sedaj videl, da ga slut Najnovejša raziskovanja >o prinesla precej novih podatkov giede dolgosti življenja ra-t lin in ži /ali. Drobne ra-iliue. predvsem gob:- in povodu«* rastline, živijo samo nekolik" .'ijii. Trava in žita živijo po v**č me-e ev. Pe.-a, oziroma repa j ž;vi dve leti, njene posamezne ( vrste trajajo celo 4 do "> le', j Drevesa z belim vlažnim le- | ijhjljljiss < /■: s i l-: \ imi-:xji:xi v jugoslavijo POTUJTE POPOLNOMA UDOBNO PREKO HAVRE NA OGROMNIH FRENCH LINE EKSPRESNiH PAf.NIKIH: "ILE de FRANCE" i Vi n. - - i'. Mor, "PARIS" !». Marca — :?0. Marca 11 r-s \ VOŽNJA — I/I»>i:NA e<»STI:EZI:.\ v trkt.'i:m K.\xi:K:»t* y.\ i»vk in Svetovno s'avna francoski l'u ".ir»ja. — VAŠA PIJTUIAOA I'"T I '/..\ imi!:'I t t i: ii ' .ilia — K 11A S N n KABINE TIBI «>Si;!*.K — Brezplačno vino z obedi. E Z VAMI 1««• CII-IA Kart«- pišite i:a — SLOVFNIC PUBLISHING CO. j TRAVEL BUREAU 216 West 18th St.. New York C.ty IE0 ZAKRAJŠEK CE'JERAL TRAVEL SERVICE. Inc. 302 East 72nJ St.. New York C- d») (><) letno starost, i js-|7. -o ujeli v Kaiserlautermi I radii«' listine jamčijo za 1*200 I na Nemškem ščuko z bakre- ljenja za odgoditev kazni uki-|nja u\ varala. Pred njim sta nejo s 15 januarjem. <4Kcho de Paris'* porota, dr je velesleparja vdova Arlett: Staviska, te dni predložila pre iskovalni komisiji francoske-: parlamenta obširno gradivo, k" v marsičem pojasnjuje življenje njenega moža. Staviskv je imel poleg nje še eno žensko, ki jo je izdajal za svojo ženo. Ta ženska je bila podrobno po učena o slepa rje vih poslih. Z | bili njegova nedavna zaročenka in njena mati. Dekle je lepo, toda Konstantin se je zagledal v drugo, isto tako lepo n se z njo zaročil, ker im--» to vrednost, da j'> bogatejša. Prevarana madenka in njena ma- r.im krogom v rilcu. 15ila je za- letni obstoj hrasta v parka grofa Cowerja na Južnem Angleškem. V Vera Cru/.u v Mehiki imajo cipreso, pod katero je počival Fernando Cortez. Indijanci pravijo, da je drevo nad 5000 let staro. V Atenah imajo oljko, ki j«' znana pod , zapisano: "Spustil car imenom "Sokratovega dreve-jsej Mihajlovič." Ta car je u-sa'T in jo je baje zasadil Pla-' mrl 107(5, torej je bila riba vsaj ton pred 2000 leti. i 1(57 let stara. V Fontainehler.u- Pri živalstvu — ako izvza- ju blizu Pariza plavajo Napo-memo mikroorganizme, ki ne u- leonovi, nad sto let stari kra mirajo, temveč se cepijo — ži- pi. Je-etri in morski psi lahko vijo najmanj žuželke. Raki ži- živijo na prostem do 250 let. bee in taščica 1<> let. raca, slavec in škrjanec 15 let, gos iu pelikan 50 let. papiga, krokar zuumovana pred 177 leti na po- in orel sto let, in sokol celo veo vel je cesarja Friderika 11. Ko je dobila Moskva leta 1S.'!7. no\ vodovod, so tudi privlekli i/, nekega ribnika ščuko z zlatim obročkom v škrgah, kjer je bilo ' \lek- sto let. Med živahni imajo najkrajše življenje, samo do 7 let, zajci in kunei. Krava, maček in pes zdržijo do 20 let. konj 25, osel oO. Lev in liosorože; dočakata samo (>0 let. Kaže, da ima slon najdaljše življenje med vsemi sesalci. Se nikoli ni bilo mogoče zasledovati slono-vo življenje od rojstva do smrti. Po zanesljivih podatkih lahko sklepamo, da lahko živi slon Inr prostem do 2000 let. VELIK VODLJIV BALON ZOPET V SLUŽBI Cena1 l»R. KFRNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovenskr. VMOMSI! SI.OVENR URADE« ST * V F ^ t M O $2 Nuroette ga pr» - KNJIGARNI GLAS NARODA 21 n *VEST 18th STR F K,' / Ameriška mornarica je sklenila ponovno postaviti v služI o voiPjivi balon i4Los Angeles^.Na njem bodo mornariški strokovnjaki poučevali častnike in mornarje v zrakoplovstvu. ali ste 2e naroČili slovensko-amerikanski koledar za 1935? - stane 50 centov. - naročite ga še danes