^Mjana, sreda, 17. marca 1954 PROLETARCI VSEH DE2EL, ZDRUŽITE SE! x mm Leto XIX. Stev. 64 DIREKTOR .borbe. ?I>AJKO BtGOVlC glavni in odgovorni UREDNIK t V A N S I B L PREJ A UREDNIŠKI ODBOR List izhaja vsak dan razen Petka — cena 10 dinarjev mmo GLASILO ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE •ljudska pravica« ustanovljena ». oktobra 1934 * MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVN1K IN TEDNIK OD OSVOBODITVE DO L JUL. 19*1 KOT DNEVNIK, NATO PA KOT TEDNIK • OD l. JUNIJA 1953 IZHAJA KOT .BORBA. ZA SLOVENIJO ič do kakovosti končnih izdelkov Ljubljana, 16. marca .»,y gospodarskih odborih Ljudske skupščine se je danes osredotočila i - kovi] razprava na £rno in barvasto metalurgijo, na nekovine in na osko industrijo. Prav pri poslednji je prišla v gospodarskem tež - U rePubliškega zbora v živahni diskusiji močno do izraza po gospodarsko stimulirani tehnični kooperaciji med popri Zn*rn' Podjetji za proizvodnjo kakovostnih končnih proizvodov. 2 ’ tem je v odboru prevladalo mnenje, da je treba tudi tu slel*erno administrativno ukrepanje. V obeh odborih so ln,lcno obravnavali še vprašanja nekaterih naših osnovnih “Ustrijskih panog in zlasti problematiko aluminija in železa. j. V 6fni metalurgiji računa plan s Albin Dujc je govoril o živem {#Ve?*nJem produkcije za 6,3 •/« (spri- j srebru, za katerega je ob moderni-^ ‘'ovljenih plavžev In novih preti °Va*n‘h obratov na Jesenicah, ka ^^kvža v ®tora*1)> čemer Pa e Perspektiva na razvoj visoko-izdelkov, V barvasti metali te Poračunano povečanje pro-na 8,4 •/«, pri čemer se plan ^lra na proizvodnjo 20.000 ton glinice ®°0 ton-aluminija v Kidričevem, pa,,.Zlcori5čanje revnejših rud In od-. 0v v Mežici. na preusmeritev #ek°'a na predelavo aluminija. Pri °V‘nah dosega odstotek povečanje se kaže še najbolj realnega, jjj 0r to zagotovljena boljša kvall-a salonita in tesnil In se povečala del tudi subjektivne činitelje. O prostovoljni tehnični kooperaciji sta govorila tudi Mirko Remec in loan Janžekovič, ki je opozoril Belo gospodarskih odborov ljudske skupščine lrs Zahvala danskega kralja Beograd, 16. marca (Tanjug). Danski kralj Friderik IX. je poslal predsedniku rfepublike Josipu Brozu-Titu brzojavko, v kateri se mu iskreno zahvaljuje za čestitke ob danskem narodnem prazniku. Konstituiranje Centralnega odbora Zveze študentov Jugoslavije Skoplje, 16. marca .. Danes je bil konstituiran nov nove cenene produkcijske po- , centralni odbor Zveze študentov Jugoslavije. Izvolili so osemčlansko predsedstvo pod vodstvom dosedanjega predsednika Mika Tripala. Za podpredsednika centralnega odbora sta bila izvoljena Miladin Šakič in Janez Šinkovec, za tajnika pa Miša Nikolič. Centralni odbor Zveze študen- zaciji rudniških naprav mogoče povečanje produkcije na 600 ton. Tudi odkrite in neodkrite zaloge rudnika kljub upadanju odstotka živega srebra v rudi (na 0.41 %) dopuščajo nove investicije, k.i^ jih pa rudnik pri zadnjem natečaju NB ni dosegel. Dr. Brecelj je pojasnil, da se bodo nemara našli potrebni krediti iz republiške investicijske kvote, kolikor bo Izvršni svet odločal o njeni uporabi. V mežiškem rudniku sieer ni mogoče dognati rudnih rezerv, izkoristiti pa bi se dale stare halde, c -------------------------------------, ki je v njih okrog 20.000 ton svin- akcija barita in kremenčevega j ca in 56.000 cinka. V zvezi s Ple-***■ Se večji je razvojni odstotek J šami pa je inž. Muh a opozoril na °vinskl industrlH (15), kjer računa , eksploatacijo tamkajšnjih hald, n na produkcijo koles in pisalnih ' ki vsebujejo okrog 70.000 ton svin- stopke (Anstenar postopke) za fino mehaniko. Dr. Marijan Brecelj je odklonil administrativne posege v industrijsko produkcijo in opozoril na gospodarske stimulativne ukrepe (cenejše kredite, nižje davke itd.), predvsem pa na posvetovalno vlogo Zavoda za planiranje. Koordinacije tudi ni mo- _________________________ _______ goče fiksirati, ker je produkcija j fov Jugoslavije je predsedstvo končnih proizvodov podvržena ne- j pooblastil, naj pred odborom za preslanemu razvoju. Še posebej pa prosveto Zvezne ljudske skupščine gre 'monopolnih industrij pod-1 ne obrazloži pripombe drugega pirati z destimulativno admini- kongresa Zveze študentov Jugo-strativno intervencijo. (kadaljevanje na 2. strani) na povečano produkcijo litin, welttroa, gospodarska odbora sta - ?es delo nadaljevala še pn Vzmeti, avtomobilov itd. vIVn njeni ceni, pri čemer je 'ajB ru republiškega zbora An-svetoval njeno plafoni- Vt)T> ki pa se odbor zanj ni raz-zbo rtlc^tem ko so v odboru i. ^ Proizvajalcev ugotovili, da 4o?0 kot rezultat prostega Predof1* tned proizvajalnimi in šala ^'^imi podjetji zdaj zvi- Arv 1 2elezarne cen ne bodo znižale? P ‘ je jJj1 vPrašanju naših železarn zat načeto odpadno železo in l ker so se surovine 12 n 1,1 Podražile, pri koksu od Žele,® 21 din za kg, pri starem °bdr? ina *"* '*d-> ’n se kodo cene ske„ al® nemara na višini iz lan-decembra. Podpredsednik So „ AViktor Avbelj je menil, da fitivj ' pri svoji politiki cen in “a tiidi od lokalnih organov takori i^111 okrajnih odborov, Poni ni "° Prav pri tem še toliko ettlbnejša vloga komun. Kidričevo in Impol °kviru razprave o barvasti ur.?'ji so bile za Kidričevo milijon0 investicije okrog 20 Sotovi- ni Pa podjetje od za--celih &h 5 milijard kreditov i f milijonov ni izkoristilo, itivp,.^. ?ta mu bili iz zveznih ca, inž. Kotnik pa na geološke raziskave okrog Litije, pri Po-novičah in na Pohorju. Zboljšave v Anhovem Kar zadeva nekovine, se je odbor ustavil predvsem pri cementu in salonitu. Mirko Remec je pojasnil zboljšanje produkcije v Anhovem (zlasti boljša dozacija azbesta in izločitev strugarskega azbesta), hkrati pa tudi potrebe j po rekonstrukciji nekaterih na- j prav. Predsednik loan Maček je I ! obeležil neugodne tradicije Anho- j ' vega in opozoril na potrebo boljše j kakovosti zlasti pri ceveh in sa- j lonitu. Zdaj producira Anhovo! cevi po 50 mm profila na pritisk 1 38 do 45 atmosfer in cement marke 450 in 500. Tone Bole pa je j terjal večjo iniciativnost pri izkoriščanju manj pomembnih nekovin: barv, barita, peskov itd. v lokalnih merilih. V zvezi s TAM je Tone Bole sprožil vprašanje kooperacije med bazno in predelovalno industrijo, ki bi odločilno pospešila produkcijo končnih izdelkov, od avtomobilov do pisalnih strojev. Dosedanjega zastoja v proizvodnji avtomobilov ni pripisati zgolj ma- j riborski tovarni, marveč vsej ko-1 vinski industriji, liivarniški in | drugi. V tej zvezi je terjal tudi i dirigirano orientacijo, zlasti li- j varn, na potrebe predelovalne in- i dustrije. Predsednik loan Maček je dopustil količinsko tendenco produkcije v bazni industriji na 1 kjer se je posvetoval s predsed- račun kakovostne, vendar je za \ nikom Eisenhowerjem in State zaostajanje razvoja v TAM nave-1 Departementom, v pičlem tednu RAZGOVORI BIDAULT - VELEPOSLANIK DILLON V PARIZU Hszppsva o ttropshi obrambni skupnosti pred ženevsko konferenco ali po nšei Srednja pot: razprava pred ženevsko konferenco, glasovanje po njej — Če bi francoska skupščina odklonila ratifikacijo, se v Parizu boje, da bi ZDA odrekle Franciji podporo dni tri dolge sestanke z Bidaultom. Domnevajo, da si je prizadeval vskladiti francosko in ameriško gledišče o Indokini in EOS. Georges Bidault ANGLO-EGIPTO VSKI ODNOSI Pripravljalni sestanki — V Londonu sodijo, da se britanski vladi mudi London, 16. marca (AFP). V Londonu so danes uradno izjavili, da je egiptovska vlada storila posredne korake pri britanski vladi v zvezi z obnovo anglo-egiptovskih pogajanj o Suezu. got^s*Ac*jskih kreditov pri NB za- Predstavnik Foreign Officea Hijeni 2.2 milijardi. Predsed- ni hotel povedati, prek katere S('be- J1 Maček je pri tem še po- ali katerih vlad je Egipt to sto izk^ziSripntacija Impola spričo iiejj e ^'dričevegu toliko racional-kvlj- aluminija pa velika Uv v Ražinah, po drugi plati izkazali kot upravičeni, ne bi mo gli pričakovati, da bodo spor i Suezu na bližnjih pogajanjih že rešili. 2e druga seja v Londonu London, 16. marca (Reuter) Britanska vlada je na današnji seji obravnavala ponudbo egip-. tovske. vlade, naj bi obnovili že, da bodo zdaj obnovili anglo- anglo - egiptovska pogajanja v egiptovska pogajanja o Suezu.1 Suezu. To je v zadnjih dneh že Včerajšnji sestanek egiptovskega druga vladna seja, posvečena zunanjega ministra Favzija z temu vprašanju. ril. Dobro obveščeni krogi pravijo, da je ameriška vlada posredovala, in sicer po razgovoru, ki sta ga nedavno imela predsednik Nagib in ameriški veleposlanik v Kairu Cafferi. Po petih mesecih zastoja ka Ameriški veleposlanik je skušal od francoskega zunanjega ministra zvedeti, kdaj namerava Lanielova vlada sprožiti razpravo o EOS. Bidaultov odgovor čuvata obe strani v veliki tajnosti. Vendar je znano, da Lanielova vlada o tem nima enotnega stališča. Ministrski predsednik je za čimprejšnjo debato in želi, da bi se glasovanje zaključilo do srede aprila. Mnogi člani njegove vlade pa sodijo, da bi to oslabilo francoske pozicije v Ženevi. Kolikor bi skupščina odklonila ratifikacijo, bi ZDA utegnile na ženevski konferenci pri razpravi o Indokini odreči Franciji podporo. V nasprotnem primeru pa bi SZ pokazala veliko manj »razumevanja« za francoske probleme. Tudi tretja, srednja pot je: začeti razpravo pred Ženevo, toda počakati z glasovanjem, dokler konferenca ne bo zaključena. Tako menijo tisti, ki sodijo, da se Francija ne more angažirati v evropski vojski, dokler vojna v Indokini tako ali drugače ne bo zaključena. Vladni tisk in Bidault sam so prikazovali ženevsko konferenco kot sad francoske akcije v Berlinu in često dali vedeti, da je tam možno rešiti vprašanje vojne v Indokini. Bržkone so nadeje Georgesa Bidaulta, vsekakor pa znatnega dela političnih osebnosti in francoskega javnega mnenja, slonele nad dvomljivi domnevi da bodo ZDA v Ženevi Francijo krepko podprle, obljubujoč Kitajski priznanje in obnovo trgovine z Zahodom v zamenjavo zato, da Peking ustavi pomoč Ho Si Minhu. Kaže pa, da je Dillon med svojim bivanjem v ZDA zbral informacije, ki francoske nade v ameriško podporo takšne vrste spodbijajo. V tem smislu je Dillon tudi odgovoril Bidaultu. Odgovor bo, trdi pariška izdaja »Ne\v York Herald Tribune« v Franciji učinkoval kot hladna prha. Domnevajo, da je Bidault obvestil ameriškega veleposlanika glede možnosti, da bodo vprašanje Posarja do konca tega meseca rešili, kajti Nemčijo sili naglica, da bi dobila svojo vojsko, k popuščanju glede vprašanja, ki je pogoj za ratifikacijo sporazuma o EOS. To bi vsekakor pomenilo znaten napredek v fran-cosko-nemških odnosih in opogumilo pristaše evropske vojske v Franciji Vzlic temu, pa vendarle prevladuje mnenje, da vlada ne bo tvegala, da bi pred Ženevo zahtevala od skupščine ratifikacijo, ki jo bodo v tem primeru odložili vsaj do srede maja. B. P«šič Te zahteve izvirajo pretežno iz koalicijske stranke svobodnih demokratov. Socialni demokrati odklanjajo evropeizacijo Posarja, ker so i zcfper EOS i proti tako imenovani mali evropski integraciji. Bonnski politični krogi, pa tudi vladna koalicija z negotovostjo gledajo na sedanja pogajanja v Posarju. Ta negotovost se zrcali tudi v izjavi predsednika zunanjepolitičnega odbora nemškega Bundestaga Garten-mayerja, ki je dejal, da pred 20. majem (ko bo plenum Evropskega sveta v Strassbourgu) ni možno računati na rezultate fran-cosko-nemških razgovorov. To negotovost so še povečali glasovi iz Pariza, da bodo odložili konferenco o evropski politični skupnosti, ki je napovedana za 30. marec v Bruslju. Sedanji razgovori o Posarju ne vzbujajo več upanja, da bo dosežen sporazum. V Bonnu sodijo, da Pariz teži, da bi ločil Posarje od Nemčije in da bi to ločitev zagotovila bodoča mirovna pogodba z Nemčijo. Zelo slabo kaže, da bi Nemci tako rešitev sprejeli. R. Vujovič Veljko Vlahovič sprejel predstavnike univerz Beograd, 16. marca Predsednik odbora za prosveto Zvezne ljudske skupščine Veljko Vlahovič je sprejel predstavnike univerz iz vse države, ki so na dva dni trajajočem zasedanju meduniverzitetne konference v Beogradu razpravljali o osnutku zakona o univerzah. Pn ega Impolu pa se po- vprašanje kooperacije (na-Pf^eSt!tev *** z lugom). Pod-je » sednik IS dr. Marijan Brecelj |C x ij or. jiia.i tli s P°®ebej ugotovil, da Impol o. 5v „ napačnega planiranja, predelavi iilj^,- da c<> pmv v ftj°gov^a zu-^ete perspektive za britanskim veleposlanikom v Kairu Stevensonom tolmačijo v Londonu kot pobudo egiptovske vlade za obnovo razgovorov. Pod-' Londonski diplomatski opazovalci sodijo, da se britanski vladi spričo razvoja dogodkov v Egiptu ne mudi, da bi se hitro sporazumela s predstavniki sedanjega režima v Egiptu Napadi na angleške vojake Kairo, 16. marca (AFP). Britansko veleposlaništvo v Kairu je objavilo, da je včeraj skupina oboroženih Egipčanov napadla pet britanskih vojakov v bližini Ismailije na cesti proti Suezu Kolikor se bodo takšni sumi1 Dva vojaka so ubili, dva pa ranili. Odhod rektorja beograjske univerze v Anglijo Beograd, 16. marca Rektor beograjske univerze prof. Vukič Micovič odpotuje nocoj na dva tedna trajajoč obisk v Anglijo. Profesor Micovič bo obiskal vse večje angleške univerze, kjer se bo seznanil z njihovim delom in učnim programom. Kairska amnestija Kairo, 16. marca (Reuter). Z odlokom predsednika egiptovske republike Nagiba so danes izpustili bivšega načelnika kraljevega kabineta Hafisa Hafifija, bivšega podpredsednika saadistič-ne stranke Hamida Guda in biv- ! šega ministra v saadistični vladi1 Mahmuda Riada, ki so bili od oktobra lani v hišnem zaporu, j Enega izmed bivših vafdističnih voditeljev Ibrahima Faraga, ki je bil obsojen na 15 let ječe, bodo najbrž zaradi bolezni izpustili. ITALIJANSKE POLITIČNE RAZMERE »Afera Montesi« na vladni seji Sodna obravnava se bo nadaljevala danes, ko bo kot priča nastopil tudi Piccionijev sin Rim, 16. marca (Tanjug). Davi stvom sprejel to nalogo in da jo se je sestala italijanska vlada pod bo izpolnil do kraja s polnim predsedstvom Maria Scelbe. Na prepričanjem, da mora javnost dnevnem redu so razen gospo- spoznati vso resnico. Spričo de-darskih vprašanj, ki se tičejo likatnosti zadeve je De Caro iz-predvsem vprašanja, kako zmanj- javil, da do izida preiskave ne šati brezposelnost, tudi problemi bo dajal tisku nobenih izjav. i Sodna razprava proti Mutu je odgodena na jutri, ko bo kot pri-! ča nastopil tudi Piccionijev sin. | Novi načelnik policije i Rim, 16. marca (AFP). Itali- janska vlada je imenovala danes Giovannija Carcaterro za načel-i nika policije, namesto Pagonea, ki je pretekli teden odstopil po | izbruhu škandala v zvezi z »afero Montesi«. Carcaterra je bil doslej načelnik torinske policije. Scelba o KPI Rim, 16. marca (Tanjug). Predsednik italijanske vlade Scelba je ameriškemu novinarju Sulz-bergerju izjavil, da »ni nevarnosti, da bi prišli v Italiji na krmilo informbirojevci bodisi s sik), bodisi z zakonitimi sredstvi«, v zvezi s škandalom, ki je nastal »Scelba je tudi izjavil, da moč na obravnavi proti novinarju Italije ostane še nadalje po- memben činitelj v življenju drža-V zvezi s tem mora vlada ve, ki otežkoča vladne akcije in rešiti troje vprašanj: 1. določiti rešitev socialnih razmer, da pa meje upravne preiskave, ki so ta činitelj nikakor ni tako velik, jo zaupali liberalnemu De Caru, da bi ogrozil sedanji rc-zim. 2. izdati sklep v zvezi z odstopom ————————— zunanjega ministra Piccionija, 3. Vremenska HOpOVed imenovati novega načelnika po- 1 licije namesto Pavonea, ki se je vremenska napoved za sredo, 17. kompromitiral v škandalu. Pic- marca: v zahodni s:oveniji pretežno Italijanski novinar Muto vreme z delno oblačnostjo. Dnevna temperatur se bo nekoliko Minister De Caro se je sinoči dvignila, v vzhodni Sloveniji pretežno oblačno z razjasnitvami. Temperatura brez večjih sprememb. Do petka se obeta v zahodni Sloveniji suho vreme, v vzhodnem delu so možne močnejše pooblačitve in kratkotrajne' padavine prehodnega ,-----„---- značaja. Temperatura bo nekoliko I jem izjavil, da je Z zaaovolj- padla predvsem v vzhodnih predelih. cioni ni prisostvoval seji vlade. dolgo časa razgoyarjal s Scelbo in zahteval, naj mu dajo za pomočnike visoke funkcionarje policije in javnega tožilstva. Po tem razgovoru je De Caro novinar- TRETJI DAN RAZPRAVE V ODBORU ZA PRORAČUN LJUDSKE SKUPŠČINE LRS zag e s podeljevanjem šli i!i strokovne moči visokošolcem Rezultat današnje razprave: dva spreminjevalna predloga Ljubljana, ib. marca .tehničnih kadrov. Tov. čopič, član Danes so poslanci, člani od- j Sveta za kulturo in prosveto, je bora za proračun Republiškega * odgovoril s pojasnilom, da si bo-zbora Ljudske skupščine LRS na- do okraji lahko zagotovili kadre dalrevalii razpravo o proračunu v | te vrste le z omogočanjem študija podrobnostih. Med drugim so na-; na visokih šolah, to je z nepo-tanko obravnavali proračunske s rednim štipendiranjem, ki štu- izdatke, namenjene za pravosodno upravo, za državni sekretariat za notranje zadeve LRS in za Svet za prosveto in kulturo. Dopoldanskega dela seje se je udeležil tuidi član Izvršnega sveta LRS tovariš Franc Kimovec-Žiga, ki je poslancem obrazložil potrebo po investicijah za šolstvo. Ce bi hoteli zadovoljiti vsaj v glavnem potrebe po učilnicah (okrog 1800), bi morali za te namene v petih letih investirati približno 10 milijard din, je dejal tov. Kimovec. Ko so posamezni poslanci poudarjali, da je treba srednje šole približati delavskim oziroma kmetskim predelom, da bodo univerze dobile znatnejši dotok absolventov srednjih šol iz teh krajev, je tov. Kimovec podvomil, če je to pametno, ker da statistika kaže n. pr. med delavci le neznaten interes, da bi šolali svoje otroke. Večji interes v tej1 smeri bi morda dosegli z reformo srednjih šol ali pa s približanjem gimnazij sorodnim srednjim šolam, ki bi absorbirale vsakoletni prirastek. Tovariš Kimovec se je potem dotaknil še splošno izobraževalnega šolstva, se pravi osnovnih šol, ki je v njih pouk preobsežen za otroke. Glede ravni pouika je tovariš Kimovec dejal, da ne doseza predvojne, ker so potrebe po pedagoškem kadru spričo dvakrat večjega števila popolne gimnazije in večjega števila osnovnih šol občutno nairasle. Poslanec Greif je naito grajal dfattribucijtsiko politiko Šrota za kulturo, češ da v večjih tovarnah na podeželju primanjkuje zlasti dente obvezuje, da se z »p osle v podjetjih, ki so jih podpirala. V nadaljevanju razprave so poslanci obsodil; pojav, da večino absolventov visokih šol zapo-sle razni instituti in ustanove v Ljubljani, medtem ko okrajni sedeži pogrešajo dobrih strokovnih moči. Absolvirani filozofi gredo n. pr. neradi za pedagoge, marveč se rajši zaposle po uradih itd. V zvezi s tem je tov. Kimovec pripomnil, da mnoge osrednje ustanove v Ljubljani ne upoštevajo potreb našega splošnega razvoja, ker bi čestokrat lahko brez vsake škode zaposlovale manj kvalificirane moči. Ko so obravnavali proračunske postavke finančno samostojnih zavodov, so se poslanci dlje pomudili pri Slovenskem narodnem gledališču. Poslanec Podvrat-nik je zahteval obrazložitev za visoke osebne izdatke primerjajoč jih z nizkim ustvarjalnim efektom, ki ga ie pokazala analiza v preteklem letu. Glede na to, da ta analiza opozarja na precej nizko storitev na posameznega igralca, je odbor zahteval, naj na jutrišnji seji predstavnik SNG utemelji razmeroma visoke izdatke za svojo ustanovo. Institut za elektroniko s predstojnikom ing. Lasičem in Institut za elektrozveze v Ljubljani sta dobila lepo priznanje za požrtvovalno dejavnost s tem, da so poslanci brez pridržka sprejeli predvidene investicije zanju. Poslanci so danes priporočili odboru, naj v glavnem upošteva dva sDremmjevalna predloga. Od investicij za novo zgradbo Ljud- ske skupščine LRS naj se odvzame 10 milijonov in se jih nameni za _ fakulteto za strojništvo, ki nujno potrebuje to vsoto za dograditev kalorične centrale; podpore^ umetnikom, znanstvenikom in njihovim društvom naj se znižajo za 1,700.000, to vsoto pa doda proračunskim izdatkom za astronomsko in geofizikalno opazovalnico. Vrh tega je poslanec Franc Ficko predlagal, naj se 15 milijonov, namenjenih za gradnjo osnovne šole in nižje gimnazije v Bogojini, uporabi za šolo iste vrste v Gornjih Petrovcih, ker imajo tam kmetje že pripravljen les in opeko, kar bo gradnjo izdatno pocenilo. SLOVENSKA JAVNOST ODLOČNO ZAHTEVA: Vrnite malega Zagožna! »Ne moremo razumeti, da še danes, devet let po zlomu hitlerjevske Nemčije, ne- :rivice in zločine, ki jih je povzročila kateri lahko nekaznovano nadaljujejo krivice nacistična pošast« Ljubljana, 16. marca. Slovenska javnost se še vedno zgraža nad škandalom s slovenskim otrokom Francem Zagože-nom, katerega, kot kaže, celotna belgijska policija »ne more najti«, da bi ga izročila pravemu očetu Jakobu Zagoženu v Bočni pri Šoštanju. O tem dogodku govorijo ne le I Najbolj pa se nad tem zgražajo žene, ki so poslale belgijskemu poslaništvu v Beograd tudi posebno pismo, v katerem zahtevajo, da le-to podpre pravično zahtevo, v prepričanju, da jo bo podprl tudi sleherni belgijski državljan, ki spoštuje človeško dostojanstvo. lakote umrla v taborišču. Sedaj, ko je oče zopet našel svojega otroka, mu ga nočejo izročiti, so srednjeveške, mračnjaške tode, ki jih je obsodila tudi O v svoji resoluciji o človečanski pravicah.« . Slovenske žene. ki so pr ' kusile dolgo dobo fašističnega nusue uuigu *---- krutih w suvuijju uc ic »Ne moremo razumeti,« pra- nacističnega terorja, polno ktu ljudje iz vasi Bočne in okolice, vijo med drugim slovenske žene in nečloveških dejanj, vidijo ki poznajo prizadetega očeta, am- v svojem pismu, »da še danes, v tem primeru svojega najve J pak po vsej Sloveniji. O tem ne- devet let po zlomu hitlerjevske ga prijatelja v poštenem Mig J humanem spletkarjenju belgijskih Nemčije, nekateri lahko nekazno- skem ljudstvu, na. katerega se strank in odkritem sabotiranju vano nadaljujejo krivice in zlo- koncu svojega pisma obračajo^ belgijske eksekutivne službe go- čine, ki jih je povzročila naci-vorijo ljudje v kavarnah, na vla- j stična pošast. Franca Zagožena so kih, o tem se slišijo razgovori1 iztrgali iz rok staršev še kot do-na popoldanskih sprehajališčih — jenčka in ga izročili tujim Iju-povsod. i dem, mati pa je od žalosti in IZ ŽIVLJENJA ORGANIZACIJ ZK Msafe družbeni pojav ocenjujmo z naprednega gledišča Komunisti v Novem mestu marsikaj _ ugotovijo, vendar ostane dostikrat le pri ugotovitvah — Idejni vpliv komunistov bi moral biti večji V petek 12. marca zvečer je bilo v Novem mestu posvetovanje komunistov vseh osnovnih organizacij ZK v mestu. Na posvetovanju so obravnavali sklepe okrajne konference ZK ter v daljšem razpravljanju obdelali vrsto vprašanj iz konkretnega dela komunistov Novega mesta. Delo gospodarskih odborov (Nadaljevanje s /. strani) Ljubljanska industrija Nazadnje je še Mara Dermastja ugotovila, da se bo proizvodnja Sklicanje mandatno-imunitetnega odbora Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS Predsednik mandatno Imunitetnega odbora Republiškega zbora Ljudske skupSčine LRS sklicuje 2. sejo odbora v petek dne 19. marcn 1954 ob 10. url v poslopju Ljudske skupSčine LRS, Ljubljana, Trg revolucije. Iz tajništva Ljudske skupščine LRS Sklicanje Odbora za zdravstvo in socialno politiko Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS Predsednik odbora za zdravstvo in socialno politiko Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS sklicuje 3. sejo odbora v ponedeljek dne 22. marca 1954 ob 9. uri v poslopju Ljudske skupščine LRS, Ljubljana, Trg revolucije. Predlog dnevnega reda: 1. pregled in razprava o problematiki zdravstva in socialne politike, 2. razprava o predlogu družbenega plana in proračuna LRS za leto 1954, 3. sprejetje odborovega poslovnika. Iz tajništva Ljudske skupščine LRS Ko so razpravljali o uspehih v delavskem samoupravljanju, so na posvetovanju ugotovili, da so doslej delavski eveti in upravni odbori čutili vse premalo odgovornosti prod svojimi volivci — delovnimi kolektivi. Tako v nekaterih podjetjih skrivajo pred delavci probleme o finančnem stanju, proizvodnji in i zgledih podjetja. V manjših obratih se je razpasla familjarnost, pri kateri gredo Osebne koristi pred koristmi kolektiva. Obširno so razpravljali o problemih mladine, zlasti vajeniške, kd živi v težkih in slabih pogojih. Anketa med delavsko-vajeniško mladino je pokazala, da ima n. pr. komaj 56 % vajencev redno celodnevno pretirano. Toplo kosilo ima n. pr. komaj 61,9 % vajencev. Nad 43 % vajencev spi doma v postelji z drugimi osebami, v 6 primerih pa spijo vajenci celo v hlevih. Za mojstre dela na pr. čez 8-urno redno zaposlitev 52,2 % vajencev, zase pa dobrih 10 %. Lani 16,9 % vajencev sploh ni imelo dopusta. 64,3 % vajencev uživa redno alkoholne pijače, skoraj 7 % vajencev pa je izjavilo, da celo morajo piti itd. Na posvetovanju so kritizirali pojave malameščanšSine v osnovnih organizacijah ZK, kt je eden izmed vzrokov, da organizacije ne vidijo novih članov Zveze komunistov v vrstah delavcev in drugih požrtvovalnih članov SZDL. Terenske organi-zacije in organizacije ZK v podjetjih imajo premalo stikov, kar kaže primer Br.šlina in tamkajšnje Svobode. Člani ZK so kritizirali tudi pojave nebudnosti in premajhno revo-gospodarstvo Jamar je glede na luoionarnost komunistov v nekaterih Impol tudii podrobneje pojasnil j vodstvih ustanov, podjetij in organi-že začeto preorien.taci.jo na pre-'zacij; marsikakšno napako ali sla-delavo aluminija v tej tovarni. bost sicer ugotovimo, ostane pa ven. Še prej je bilo precej razprave dar pri nerazčiščenih pojmih. Posebno o izdelkih črne metalurgije in škodljiva je v Novem mestu »občut-zlasti o pomenu sive litine (plan ljivost«, ki izvira lz strahu pred zaje za letos določa 20.720 ton) za i mero. Organizacije ne ukrepajo proti posameznim članom, ki kvarijo lik komnnista (posamezni pojavi med prosvetnimi delavci, nekatera nereše- koles v »Rogu« letos dejansko povečala na 10.000, medtem ko ni računati z napovedanim povečanjem produkcije pisalnih, strojev (na 800), ker si podjetje ni utegnilo zagotoviti investicijskih kreditov za avtomatske izdelovalne stroje. V optični industriji pa je produkcija že nairasla od 0.7 na 4 tone izdelkov. V gosporarskem odboru Zbora proizvajalcev se je razprava od Kraja osredotočila okrog Kidričevega, za katerega je inž. Boris Pipan dvomil, da se bo že spričo nezmogljivosti elektrarn in zaradi nujne poskusne produkcije utegnilo lotiti normalnega pridobivanja glinice in aluminija. V razpravo so posegli še Z oran Polič in Jože Štrukelj, inž. Vilma Pirkovič in predsednik Labura, ki so posebej obravnavali lanskih 600 milijonov neizkoriščenih kreditov tovarne. Zastopnik sekretariata za na kadrovska vprašanja), ali pa zavlačujejo taka vprašanja leta in leta. Oportunizem in zavlačevanje tako MK ZKS kakor komunistov-odbomi-kov ljudskega . odbora mestne občine sta med ostalimi tudi vzrok, da se je predsednik LO MO dalj časa posluževal pri svojem delu nedemokratičnih metod. Komisija MK ZKS, ki je po sklepu mestne konference ZKS raziskala vzroke nesporazumov in trenj med predsednikom občine in Mestnim komitejem ZKS, je na posvetovanju poročala, da LO MO doslej v poglabljanju socialistične demokracije ni odigral svoje vloge. Tako je predsednik občine zapostavljal vlogo svetov pri ljudskem odboru, dušil njihov razvoj in se preveč vtikal v njihovo delo. 2e lani je na pr. 6vet za gospodarstvo hotel v celoti odsto- piti, ker predsednik ni upošteval sklepov sveta. Prišlo je do samovoljnega zadrževanja sklepov, ki jih je ljudski odbor sprejel. Navzlic večkratnim opozorilom tako s strani MO SZDL in MK ZKS se predsednikov odnos do dela svetov pri LO MO ni popravil. Nesporazum z MK ZKS je hotel predsednik občine prikazati kot oseben spor, pri čemer se je celo po-služil izjave, da je prišel »v spor zato, ker se je boril za investicijske kredite za mesto«, kar seveda v no. benem primeru ne drži. Sekretar 0K ZKS Franc Pirkovič Je na posvetvanju opozoril komuniste Novega mesta, da predstavljajo približno eno tretjino članstva ZKS v okraju. Vloga komunistov v mestu in njihov idejni vpliv pa nista takšna, kakršna bi morala biti. Čeprav je delavski razred v socialnem sest i-vn članstva ZK v okraju v manjšini, tudi to ne bi smelo biti vzrok, da komunisti ne bi bili prvi pobudni.n v političnem delu. Vsakemu pojavu bi morali dati komunistično analizo z marksističnega stališča. »Demokratično ljudstvo^ B glje! Na vas se obračamo m v pozivamo, da dvignete SV°J ° ■ proti vsem tistim, ki so zap to gangstrsko afero! Poj^g J ka- varnostnim organom, sodiš javnemu tožilstvu, da cin P izslede otroka. Prepričane sfflj da imamo v vas trdnega zav nika, saj ste tudi vi občutili .n* lastnih plečih okrutno roko stične strahovlade.« . Pred dnevi je poslala &eig_u skemu konzulatu v Beograd P testno pismo tudi Zveza priJ ljev mladine v Ljubljani terem je med drugim rečeno-. »Nerazumljivo nam je , postopanje predvsem tum ker vemo, da je belgijsko J stvo v obeh svetovnih vo.ina čutilo kruto nemško °kuP*. ,.e Tudi belgijske matere inl «■> so sami prestajali vojne_ gr . ki se povsod kruto odražajo bolj na mladini.« »Gotovo je beigijskemU ; stvu znano, s kakšnimi kt» žrtvami smo si priborili nat . bodo in s kako velikimi n*1 ^ gradimo našo novo domovi > vse to predvsem za lepšo D ^ nost naših otrok: in to pr vsakega otroka, tudi za i Zagožena, ki je naš, katereg , dolžni vzgajati tako, da d ^ ceniti milijone žrtev, ki so življenje za našo domovino.. . »Zato se ogorčeni in u®* obračamo na spoštovani zaključujejo prijatelji ni ^ svoje pismo, »s prošnjo, o ti mači belgijski oblasti in >* 0> naš protest in pravično za e;0 da tamkajšnje oblasti uKr jn vse potrebno, da izsJedU a vrnejo Franca Zagožena sv J pravemu očetu.« , ^ jj. POSVETOVANJE O POSPEŠEVANJU MESTNEGA JAVNEGA PROMETA le letos bi lahko izdelovali tramvaje v doglednem času pa tudi trolejbuse in avtobuse manjša kovinska podjetja ter o zanemarjanju obratnih sredstev in dragem uvozu strojev. Pred vlažnimi spremembami u deuiznem režimu Novi predpisi bodo veljali od 18. marca V obeh odborih za gospodarstvo Zvezne ljudske skupščine so pri obravnavi predloga družbenega plana kar je onemogočalo kakršno koli ln-široko razpravljali tudi o deviznem tervencijo Narodne banke na deviznih režimu. Ugotovljeno je bilo, da letos obračunskih mestih zaradi Izravnave uveljavljeni devizni predpisi niso dinamike Izvoza In uvoza. ugodno vplivali na naš Izvoz. Tudi tečaji na deviznih obračunskih me-1 stih so dosegli relativno visoko raven. Zlasti so pri sedanjem deviznem režimu slabši pogoji za Izvoz v države s trdno valuto to pa zaradi tega, ker obračunavan 16. marca. V razpravi Prašanju trgovine med Vzho-Nahodom so na zasedanju | Podarske komisije OZN za iliih*delegati vzhodnoevrop- 'teb ?avJztrajaIi na tem’ j6 >tr * j<58e^* čim širšo izmenjavo ^ podprl; sovjetski osnutek re-.C1]e o obnovi odbora za zu-^j trgovino ter idejo o sklepa-'"dolgoročnih pogodb. cik i^^gati Italije in Fran-ta7v.si bilo morebiti treba omogočiti tudi večstransko izme- < njavo in plačevanje med skupino j zahodnih in skupino vzhodnih držav, da bi tako izmenjava postala prožnejša. Jugoslovanski delegat Crnjo-brnja Je poudaril, da se delegacija SZ zavzema za čim širše gospodarske odnose med državami | in zahteva odpravo diskriminatorskih ukrepov v trgovini, hkrati pa vse vzhodne države uveljavljajo že več let nasproti Jugoslaviji takšne metode. Zatem so razpravo o vprašanju Vzhod—Zahod odložili, ( Prvi govornik v razpravi o splošnem gospodarskem položaju 1 Evrope, britanski delegat lord Roaning je poudaril, da je 1953 : v Evropi potekal proces prilago-j jevanja novemu položaju, kate-> rega značilnosti so znižanje izdat- »DSILY MIRROR« ZAHTEVA Churchillov umik '. Jftstnem interesu, v interesu Velike Britanije in Peresu Zahoda« — 54 odstotkov angleških državljanov meni, da je Churchill prestar *I)aii0ntion’ 16- Jnarca (Tanjug).; v zgodovini — bodi da jo piše, 56c]r*y Mirror« je obnovil pred' bodi da zgodovina piše o njem. fette‘rni tedni začeto gonjo, v | Zgodovine ne more več ustvar-n zahteva, naj angleški mi- jati.« Liberalni »News Chronicle« pa je medtem objavil izid ankete, iz katere je razvidno, da 54% angleških državljanov meni, da je Churchill prestar, da bi oprav-; ljal svoje posle. Od vprašanih konservativcev jih je 7% tudi odgovorilo, da se jim zdi Churchill prestar. kov za vojsko, zmanjšanje novih vlog kapitala in porast obsega potrošnega blaga na trgu. Lani se je proizvodnja v Evropi povečala, toda ne v vseh državah in ne v vseh panogah. Medtem ko je proizvodnja potrošnega blaga rastla, je začela proizvodnja v črni metalurgiji in industriji proizvodnih sredstev pešati. Dosežen je bil pomemben porast evropskega izvoza, ki je povzročil uravnovešenje plačilne bilance nekaterih držav, zmanjšanje ali odpravo dolarskega primanjkljaja in povečanje evropskih rezerv. Izboljšanje plačilnih bilanc je olajšal tudi trenutno zmanjšani uvoz iz ZDA. Eden izmed splošnih sadov teh sprememb je zmanjšanje inflacijskega pritiska. Lord Reading je nadalje poudaril, da je Britanija lani liberalizirala svojo trgovino z zahodnimi državami, pa tudi z dolarskim področjem, zmanjšala kontrolo v gospodarstvu sploh in pripravila odpravo poslednjih omejitev glede potrošnega blaga. Pozdravil je željo SZ po večji izmenjavi z Zahodom. Poudaril pa je, da je sovjetsko kmetijstvo v zastoju, organizacija sovjetske trgovine je pomanjkljiva, povojna izmenjava med vzhodnimi državami pa ima avtarkični značaj. Zlasti je očrtal nesorazmerje v razvoju težke in lahke industrije v SZ. "Govoreč o gospodarskih razmerah v ZDA je poudaril zaskrbljenost spričo upadanja proizvodnje v tej deželi in nevarnost, ki jo ima to dejstvo v svetovnem okviru. Vendar upa, da do večjih motenj ne bo moglo priti, ker je pričakovati, da bo vsaka vlada v primeru depresije izdala potrebne ukrepe. L. L. Z MEDAMERIŠKE KONFERENCE V CARACASU Prednost gospodarskim vprašanjem Ugledni brazilski časnik je pisal, da pomeni konferenca »okrepitev boja Latinske Amerike proti ZDA« (Od posebnega dopisnika »Borbe«) DELNI REZULTATI VOLITEV V PAKISTANU VERSKI VPLIV PADA Boston Churchill ^istrski ititerp, Predsednik v »lastnem tanij„ ^ k* v interesu Velike Bri-st°pL v interesu Zahoda« od-Chuj., časnik občuduje slavno strgn; Vo minulost, na drugi čas, j ^ Poudarja, da je prišel Prevol9 se umakne, ker je že ker n u^rujen, star že 78 let, in energj.e more več imeti toliko Vqi J®’ kolikor bi je potrebo-tojem Posle na svojem seda-P?ložaju. Ha st i-y Mirror« se je postavil glefo da »svobodni svet iti pr- . vodstvo Velike Britanije te v, Vl> da tega vodstva ne mo-t>rM„r^Vzeti 78-letni ministrski tih (}_,&> izčrpan v dolgih le-»Satu p, 2a svojo domovino«. — Hjvm , "Urchil,« pise časopis, »je Nem Delhi, 16. marca. (Tan- razgovori’ o iranskem petroleju jug). Po prvih izidih, volitev v v Teheranu pred tamkajšnjimi vzhodnem Pakistanu sklepajo po-1 prazniki 21. marca, litioni opazovalci, da bo vladajoča j Predstavniki osmih svetovnih muslimanska liga v novi pokra- ; petrolejskih družb so • začasno jinski skupščini dobila manj mest, prekinili razgovore. Tu 6odijo, kot so pričakovali celo najhujši da se jim ni posrečilo rešiti _ pesimisti iz vrst pakistanske vla- vprašanje finančne strukture pe- konferenci v Caracasu Foster de. Muslimanska liga si je v enaj- trolejskega konzorcija. ! Dulles je v govoru v začetku kon stih volilnih okrajih zagotovila Rio de Janerio, v začetku marca Malone vsi šefi delegacij na konferenci v Caracasu so v izjavah pred začetkom konference ali v načelnih govorih na prvih sejah izrazili mnenje, da bi morali dati na konferenci prednost gospodarskim vprašanjem. Brazilski zunanji minister Rao je izrekel to splošno težnjo z naslednjimi besedami: »Moram reči, da je naša organizacija dosegla na političnem in pravnem področju že lepe uspehe, da pa smo na področju gospodarskih stikov glede na tisto, kar bi lahko dosegli, storili zelo malo ali skoraj ničesar.« Potem je minister Rao rekel, da je že v Ustanovni listini organizacije ameriških držav poudarjena potreba po »sodelovanju med ameriškimi državami za okrepitev njihove gospodarske strukture« in poudaril, da niti privatna pobuda niti privatni kapital ne moreta urediti vseh vprašanj nerazvitih dežel. Delegacije latinskoameriških dežel se niso omejile zgolj na takšne načelne izjave, marveč so pripravile tudi konkretne predloge. Delegacija Kolumbije je takoj v začetku konference predložila resolucijo, v kateri je rečeno, da »nasprotuje ameriškim koristim in prijateljskim stikom med narodi tega kontinenta vsaka gonja proti pravičnim cenam glavnih proizvodov nerazvitih dežel«. Resolucija poudarja, da je »za gospodarstvo ameriškega kontinenta glavno, da vlade zelo industrializiranih dežel ne varčujejo z napori za povečanje svojega uvoza«. Ni dvoma, da se bodo tej kolumbijski pobudi pridružile tudi Argentina, Brazilija, Urugvaj, Peru in Cile, ki so predložile podobne resolucije, da bi pritisnile na ZDA, da bodo olajšale uvoz volne, kave, solitra, bakra in drugih latinskoameriških proizvodov. Razen tega je argentinska delegacija že napovedala, da bo na konferenci predložila obsežno razpravo o neskladnosti med cenami proizvodov, ki jih uvažajo ZDA iz Latinske Amerike, in proizvodi, ki jih prodajajo njim, in bo zahtevala, naj bi uveljavili mehanizem za ohranitev paritete teh cen. Vodja ameriške delegacije na krediti podprle razvoj dežel sosednega kontinenta in jim v ča-ference postavil težišče na poli- j sih depresije olajšala prodajo tične naloge organizacije ame- njihovih surovin. Ameriški tisk riških držav, kakor so politični j piše, da je zadel Cabot na oster krogi tudi pričakovali. Vztrajal odpor ministra za finance in je pri tem, da »Stalinova smrt j kmetijstvo ZDA in da je moral v ruski politiki ni povzročila no- I odstopiti. benih sprememb« in da je treba! Dopisnik velikega brazilskega prodiranje »ruskega boljševizma« j časnika »Diario de notisias« je na ameriški kontinent zajeziti.j takole opisal vzdušje na začetku Kar zadeva gospodarska vpra- J konference: šanja, se je Dulles omejil na iz-' »Ne smemo se čuditi, da posa-javo, da vlada ZDA ne bo pod- i mezniki poudarjajo, da pomeni pr la gonje proti naraščanju cen | konferenca okrepitev boja kakave, ki se je zdaj začela v ZDA,1 tinske Amerike proti ZDA. Poda ne bo odobrila zvišanja carine j litika omejevanja uvoza proiz-na volno in da bo banka za izvoz in uvoz tudi v prihodnje sprejemala prošnje za kredite, namenjene gospodarskemu razvoju. Veliko je vprašanje, koliko bo Dullesova izjava pomirila države vodov iz Latinske Amerike, posamezna dejanja politične nestrpnosti, pomanjkanje gospodarskega in finančnega sodelovanja ZDA, nenadna izmenjava Johna Cabota, ki se je zavzemal Latinske Amerike in odstranila za pomoč Latinski Ameriki, vse vtis, da je prišla ameriška delegacija na konferenco z neopredeljeno politiko glede gospodarskih zahtev Latinske Amerike. V vseh tukajšnjih deželah je napravilo neugoden vtis dejstvo, da to je pripomoglo k nesoglasju v kontinentalni politiki. Sam ameriški tisk kritizira zunanjo politiko ZDA nasproti Latinski Ameriki in poudarja, da se bodo Eisenhowerjevi delegati, če bi na je samo 15 dni pred konferenco konferenci ne razpravljali o ko-odstopil pomočnik zunanjega mi- munizmu, med razpravo na njej nistra ZDA za posle Latinske postavili na negativno stališče. Amerike John Cabot, ki se je Eisenhowerjevi delegati naspro-zavzemal za to, da bi ZDA izpri- tujejo ustanovitvi mednarodnega čale več razumevanja za potrebe sodišča pravde za Latinsko Ame-gospodarskega razvoja dežel so- riko, odpravi kolonij v Ameriki, sodnega kontinenta. Bil je eden teoriji političnega azila in uve-izmed avtorjev poročila Miltona ljavljanju sistema paritete cen Eisenhowerja, v katerem je iz- v izmenjavi med deželami za-ražena zahteva, naj bi ZDA s hodne polute.« Jaša Almuli DANES PO SVETU Adenauer v Atenah raj edini razlog, da še zme- chiu n^avl^a važne posle. Chur-ie iahV_arru'eč še zmeraj misli, da samo arhitekt miru, da lahko j, Pregovori Eisenhowerja ^onfr.? ova> da bi prišla na itla. (j6000- ^as Pa je ^e’ SP°' t^eij a so se te sanje razblinile. It *,?e<*mimi dnevi je predsed- fciJt p.-—»■mu unevi je [jicuseu- se ^n^°wer odkrito priznal, ®hl Cllurchill že prej ni stri-fctii-ihs. Predlogom o konferenci bi^ u ln. da ne vidi, kakšna bi Scu°rist’> ki 3° sklicali.« Na Je, Mirror« piše: »Cas vi dobi Churchill svoje mesto samo eno mesto. Združena fronta štirih liberalnih pakistanskih strank je dobila devet mest, eno pa neodvisni kandidat. IREDENTISTIČNA PROSLAVA Najbolj značilna za te volitve večdnevni intenzivni propagandi je brezbrižnost volivcev do ver- krajevnega iredentističnega tiska skih gesel. Množice so, kaže, raje h® začela danes profasisticna or-glasovale za tiste stranke, ki so gamzacija »Lega naziionale« pro-se v svojih programih zavzemale slavo tridesetletnice italijanske za rešitev gospodarskih vprašanj, osvojitve Reke. 1 ako imenovana za agrarno reformo in navezavo *reska sekoijac te organizacije je gospodarskih stikov z Indijo. Trst, 16. marca. (Tanjug). Po trditve o »italijanstvu« Reke in Kvarnerja ter poveličevanja tistih, ki so padli v italijanskih imperialističnih osvajanjih. Posebni ukrepi v Hanoju Petrolejski razgovori prekinjeni objavila v iredentističnih časnikih proglas, v katerem je rečeno, da se »med mladino v vsej Italiji čedalje bolj razplameneva plamen nade, da bo Reka vrnjena domovini in da bo doživela in ponovila London. 16. marca. (Tanjug), epopejo nove priključitve«. V nasprotju s pričakovanjem Fo- To očitno hujskanje na ponov-reign Officea kaže, da so pro- no osvojitev jugoslovanskega, _ . padle nade, da se bodo začeli ozemlja spremljajo v proglasu Ho Ši Minhovi partizani. Posebni dopisnik nemškega vladnega časnika iz Aten je poročal, da Zahodna Nemčija sploh ne namerava izvajati aktivnega zunanjepolitičnega vpliva v Grčiji. Zvezni kancler, piše dopisnik, se ravna po starem grškem dobila 50 milijonov dolarjev kredita. »Potrebno bo, pravi nemški vladni časnik Die Welt, precej časa, dokler bodo grški načrti o industrializaciji postali zreli za razpravo.« Pa vendar mnogi niso pripravljeni Hanoi, 16. marca (AFP). — Trdnjavo v Hanoju, kjer je francosko visoko poveljstvo, so zelo močno zastražili, tako da ne more nihče v trdnjavo, niti francoski vojni dopisniki V Hanoju in okolici traja stanje pripravljenosti že teden dni. Zahodnonemški kancler Adenauer s predsednikom grške vlade Papagosom (desni); v ozadju podtajnik bonnskega zunanjega ministrstva Helmuth Allard pregovoru, ki pravi. »V taisto reko brez pridržka sprejeti pojasnila, da ni moč dvakrat stop'ti.« I je edini cilj te desetdnevne kancler- Se več. V nemških krogih so zabe- . jeve misije v Grčiji, pripraviti vzduš-ležili, da bodo politi'r.i razgovori v je za majske razgovore nemškega mi-Atenah komaj presegli okvire splošne nistra Erharda, ko pričakujejo, da Letališče ip močno zastraženo ! izmenjave mnenj T.- obisk ne bodo bodo gospodarske stike poglobili. izkoristili niti za nadaljevanje gospo-i Krogi, ki spremljajo nemške zu-ker SO ga prea KratKim napaall darskij1 razgovorov, ki so jih začeli nanjepolitičue krog- domnevajo, da • tln Ci 1\ /T: „ 1 , * , •__,__- • o ,________„u„ J.. «... I,^ Z VSEH STRANI SVETA- c Novi britanski veleposlaniki n<«tuicv uuiMuuu Washinfjton, 16. marca (AFP). — &0lifxa s^ranke nai odpove vrsto Senator MuCarthy je privolil, da bo v 23. marca ali pa 6. aprila po televi. ^ tur ..govorov, ki jih bo imel ziji odgovoril na obtožbe radijskega UIueji ^ teden. I komentatorja Edwarda Murrowa. Eisenhower: Krize ni Washington, 16. marca (Reuter). Predsednik ZDA Eisonhovver je dejal, da v ZDA ni krize in da bo vlada poskrbela, da krize tudi za naprej ne bo. Predsednik se je v svojem govoru obrnil na ameriški narod, naj podpre njegovo politiko, ki bo okrepila gospodarstvo in zagotovila ameriškemu delavcu žirše možnosti zaposlitve in večjo varnost. Energično je zavrgel predloge, naj bi davke Se bolj znižali, rekoč, da bi povečanje državnega primanjkljaja lahko povzročilo pre. cejšnjo oslabitev obrambne moči. CILE Stavko trgovske mornarice Santingo de Chile, 16. marca. (Reuter) Zaradi stavke uslužbencev trgovske mornarice, ki traja že dva tedna, so v glavnih pristaniščih Ci-leja uvedli stanje pripravljenosti. JAPONSKA Posledice atomske eksplozije Tokio, 16. marca (AFP). Uradni japonski predstavnik je danes izjavil, da bo japonska vlada poslala vladi ZDA protest in da bo zahtevala plačilo škode, ki jo je povzročila 1. marca eksplozija atomske bombe na Mar-shalovih otokih 23 japonskim ribičem. Pred eksplozijo niso nikogar opozorili, skupina japonskih ribičev pa je prav tedaj lovila tune blizu omenjenih otokov. Ribiči so šele po treh do štirih dneh začutili posledice radioaktivnih žarkov. Na rokah in nogah so dobili opekline, pred nekaj dnevi pa so jim povsem izpadli lasje. FRANCIJA Odložena pogajanja Parit. 16. marca (AFP). Odložili so sestanek francosko.vietnamske politične komisije, ki je bil določen za danes zjutraj. Poročajo, da člani KOREJA Mnenje o Indokini in Koreji Seul, 16. marca (Al i’) Južnoko francoske delegacije, ki so se včeraj posvetovali s predsednikom vlade Lalielom, še niso proučili osnutka O; statutu Vietnama, ki ga je predlagala vietnamska delegacija. IRAK Konferenca o arabskih | vprašanjih Kairo, 16. marca (AFP). Iraška j vlada je povabila Svet arabske lige je zunanji minister dei?tL da južno. v Bonnu lani, ko je grška industrija Sredozemlje in Bližnji vzhod ponovno , prihajata v »nemško obzorje«. Dru-4 j gače rečeno, Adenauerjev obisk v Atenah, potem pa v Ankari, pomeni pomemben korak pri sistematičnih naporih zahodnonem^ke vlade, da bi si spet pridobila gospodarski ln politični vpliv na področju na katerem je poprej Nemčija imela veliko vlogo. Zanimivo je. da so to Adenauer-jevo turnejo izkoristili tudi za izvajanje pritiska na Francijo. Vztrajno se namreč širijo govor ce, ki prihajajo iz raznih strani in po raznih kanalih, da se ie Adenauer pri Papagosu rejski mini-ter za zunanje zadeve zanimal, k:\ko bo / morebitno pod- Pjun Yung Tae je dejal, da Južna poro za sprejem v atlantski pakt9 Koreja ne bo poslala svojih čet v Indokino, ker tega ne žele niti Združeni narodi niti Francija. Kar se tiče ženevske konference, na konferenco o arabskih vprašanjih ki naj bi bila v Bagdadu 31. marca. Iraški veleposlanik v Kairu Nagib Raoui je dejal, da upa njegova vlada, da bodo arabske države poslale delegacije, ki jih bodo vodile znane osebnosti. HOLANDSKA Za obrambo pred poplavami Haag, 16. marca (Reuter). Strokovnjaki za vodne gradnje so izročili holandski vladi načrt za skrajšanje holandske obale. Uresničitev korejska vlaiia vlade ZDA pojasnil vedno čaka od tej konferenci. AVSTRIJA Zoper sovjetsko zahtevo Dunaj, 16. marca (Tanjug' Poročajo. da je minister za notranje zadeve sporočil direktorju za varn-vst v Spodnji Avstriji, naj ne zapleni nekega letaka ljudske stranke, kakor so to zahtevale okupacijske oblasti. Sovjeti so zahtevali, naj zaplenijo letak, na katerem je bila upodobljena berlinska konferenca, »zaradi sramotenja okupacijskih oblasti«. Mini- tega načrta bi stala okoli dve mili- st0r Helmer je dejal, da vsebina pla jardi guldenov, dela pa bi trajala kata ni v nasprotju z avstrijsfein približno 25 let. Strokovnjaki pred- zakonom vjetskega visokega treba izvršiti. lagajo, naj bi zgradili štiri velike sporazumom in da jezove, ki bi vezali pet otokov. Tako • • * bi zgradili močan zid od otoka Vo-ornekutena do \Valcherena, ki bi obvaroval sedanjo razčlenjeno morsko obalo. Kaže. da bo vlada ta načrt sprejela, ker bo Holandijo obvaroval pred poplavami. Zgubljene pa bodo ze-elandske obale, ki so znane po goji. ščih ostrig in rakov. tisku niti s kontrolnim zato zahteve 6o. komisariata kolikor bi Francija odklonila ratifikacijo sporazuma o evropski vojski. V. Teslič Obrambni proračun ZDfl Wasliington, 16. marca. (Ameriška informativna služba) Odbor /a kredite ameriškega senata proučuje osnutek obrambnega proračuna za 1955, leto. Novi osnutek določa za vse vrste orožja kredite v skupnem znesku 29,7 milijard dolarjev. Za kopenske čete je določeno 8 milijard dolarjev, zd mornarico 10 milijard, za letalstvo pa okoli 11 milijaird dolarjev, Ameriško ministrstvo za obrambo bo začelo novo proračunsko leto s približno 51 milijardami dolarjev neizrabljenih kreditov. Usoda korejskih ujetnikov Industrija papirja zvišala cene „ _ New Delhi, 16. marca (AFP). Dunaj, 16. marca (Tanjug). Av- predsednik indijske vlade Nehru strijski industriji papirja se je po v rwirlampn+ii Hpinl rfn ! doletih pogajanjih z državnimi orga- Je aanes v parlamentu dejal, aa ni posrečilo zviSati cene papirja.. Po indijska vlada skupaj z Združe-SZ ; intervenciji kanclerja Raaba so to n|mj narodi proučuje usodo 88 Finska delegacija v Moskvi odslej''tona rotacijskega papirja sta- vojnih ujetnikov, ki so odklonili 6 J la 3 400 Šilingov. . repatriacijo. Ujetniki so sedaj v Moskva, 16 marca. TASS sporoča. Zastopniki Zdruienja izdajateljev [ n d ii i. da je včeraj v Moskvo prispela fin- časopisov so spričo zvišanja cen pro. Nphn, ;p ..ip+niki ska delegacija, ki se bo pogajala o testirali in napovedali, da 1>odo zvi- nenru )e dodal, da tl UjOtmKl novem dolgoročnem sporazumu o za fiali prodajno ceno časopisom oil niso mogli oditi v ZDA, ki niso menjavi blaga med Sovjetsko zvezo 1. aprila naprej. stanejo av- ney|j-alne y koreiski vojni, V Ko- in Finsko. Delegacijo vodi minister strijski dnevniki od 70 grožev do niso moeli ostati za trgovino ln industrijo. I enega šilinga. reJl Pa ujeiniKi niso mogli ost.au. A o/ bo bol te. delavsko ali družbeno pravifanfe t' hoiirainii pečenih Po mnenju sindikatov naj bi bila to gospodarska podjetja za javne usluge 9v ič koliko dokazov , upravljanje kot v finančno samo- cene za svoja dela in ne investi-imamo, da se ^ je j stojnem zavodu. Na zadnji seji cijske dejavnosti. Naloga delav- skih svetov pa bi bila, da denar, družbeno upravlja- na Centralnem odboru sindikata ni« v raznih nepro- j komunalcev J ugoslavije so se izvodnih ustanovah kot so zdrav- j glede teh vprašani zedinili. Vsa republiška sindikalna vodstva in večina ljudskih odborov so bili mišljenja, da bo mnogo bolje, če zavode preimenujemo v gospodarska podjetja. Po hrvatskem predlogu naj bi bila ta podjetja za javne usluge in na tej osnovi so sindikati formulirali tudi obrazložitev odboru za gospodarske organizacije pri zboru proizvajalcev FLRJ. Vsa komunalna podjetja v Sloveniji so doslej že im-ola delavske svete, v ostalih republikah pa je stvene, prosvetne in podobne, zelo uspešno uveljavilo. Precej drugačna stvar pa je s komunalnimi podjetji. Po izidu uredbe- o finančno samostojnih zavodih se je razpletla v komunalnih podjetjih, vodstvih sindikata in ljudskih odborih živahna razprava o tem, kako urediti poslovanje teh podjetij in kaj bo bolje: ali delavsko samoupravljanje kot v gospodarskem podjetju, ali družbeno Veliko število tujih imelo delavske svete okrog 80 % turistov bo obiskalo Bosno komunalnih podjetij. Delavski IH Hercegovino ! veti SO dobro delali in so imeli j lepe uspehe. V primeru, da bi Sarajevo, 16. marca j čez noč uvedli družbeno uprav- ICakih 380 skupin tujih turi- j Ijanje, bi bilo zelo dvomljivo, če stov je doslej prijavilo svoj pri-1 bi ljudje z raznih področij dela hod v Bosno in Hercegovino, se v upravnih odborih komunalnih pravi trikrat več kot lani. Prvi tuji turisti bodo prispeli že v začetku aprila. Tuje skupine turistov bodo obiskovale republiko vse do oktobra. Največ obiskovalcev pričakujejo iz Velike Britanije, Nizozemske, Švedske, Belgije, Francije, Zahodne Nemčije in Avstrije. Najdlje se bodo zadrža- podjetij lahko dobro in uspešno tolmačili želje in težnje družbe. Če pa pustimo komunalnim podjetjem njihov proizvodni značaj ter delavsko samoupravljanje, še od daleč ni rečeno, da bi komunalna podjetja, kot so plinarna, vodovodna podjetja, kanalizacijska podjetja itd., o delih v mestu vili v Sarajevu in Mostarju, me- odločala povsem samostojno. Ne, stih znanih po svojih turističnih ti kolektivi bi bili vezani na zanimivostih ter zgodovinskih in mestne oziroma okrajne ljudske kulturnih spomenikih. Turisti odbore ter ne bi mogli brez so-bodo obiskali tudi Banja luko ter glasja komune sprejemati niti na-staro zgodovinsko mesto Jajce, Črtov za proizvodnjo oziroma kjer je v bližini Plivsko jezero, usluge, niti ne bi sami odrejali Letošnja zima je napravita VELIKO ŠKODO ki pa bi jo bili lahko marsikje preprečili, da ni bilo malomarnosti ov pa ki ga dajejo ljudski odbori za komunalno dejavnost, čim bolje izkoristijo, da najdejo najboljše načine za delo ter dvignejo proizvodnost. Z odgovornostjo komunalnih podjetij do komun bi bilo zagotovljeno družbeno sodelovanje pri odločanju nalog komunalnih podjetij, delavski sveti pa bi tako kot v ostalih proizvoclnih podjetjih skrbeli za čim uspešnejše delo kolektiva. V tem smislu je Republiški odbor sindikata komunalcev Slovenije pojasnil probleme komunalne službe Izvršnemu svetu LRS ter Republiškemu zboru prO' izvajalcev. Sindikati ALI BI KAZALO POSNEMATI OZZ CELJE-OKOLICA? Kolektivno jamstvo v trgovinah še zmaniša o izgube oribližno za 2.400,000 Celje, 14. marca. Prav takrat, ko so zadružniki v vasi X. pri Celju upali, da so iz dolgov za kupljene stroje že zlezli na zeleno vejo, so na občnem zboru doživeli mrzel tuš — pol milijona dinarjev primanjkljaja v njihovi trgovini. Kako, zakaj, od kdaj? so se spraševali razočarani kmetje, in prva radovednost se je takoj spremenila v sumničenje in zatem v pravo jezo. V vse druge dejavnosti so imeli več zaupanja, so bolj poznali, so lahko prispevali s svojimi rokami in nasveti, le v blagajniških knjigah, zvezkih, kjer se je vpisovalo blago, denar, dohodki, izdatki na tolikih nerazumljivih formularjih in stolpcih — tam pa je ostal vsak zadružnik brez moči in zato tudi brez zaupanja. Trgovina, od katere res niso zahtevali dobičkov, še manj pa izgub, se jim je na mah zdela še bolj varljiva, nezaupna in celo zahrbtna dejavnost. Ko so čez mesec dni odslovili poslovodjo, ki jim je »dokazal«, da ima vse račune v redu, so vendarle sklenili, da v trgovino ne sprejmejo nikogar več, če prej ne podpiše izjave, da odgovarja za svoje delo in tudi — primanjkljaje. In na tem so trdovratno vztrajali. nik, v katerem so jasno ln P^cc.^nJ določene meje odgovornosti oseDJ trgovini. V točki 12 je tudi rečeno, a prodajno oziroma skladiščno vse prizna brezpogojno jamstvo za primanjkljaje in v kolikor ' , ^ dokazati, da so le-ti povzrofcni ciu višje sile, se obvezuje, da Pr,m“ JiUl ljaj krije, oziroma poravna iz SV0J prejemkov. IZGUBE MANJŠE ZA TRETJINO Čeprav ta pravilnik, oziroma godbe, ki jih osebje v trgovini P _ piše na osnovi tega Prav'lnl ’ siužili vezno za zadruge, so se tega P „ skoraj vsi. In, kakor pravijo v od lani poleti ni biio v nobeni » med teh zadrug večjm primanjkuj jev, ni bilo nobenega sod,nesi**L po ka, kar je bilo prej zelo iesto. fl podatkih iz prejšnjih let so se 1 ^ sedaj zmanjšale za več kot; en jino, oziroma za več kot Z.400.00U u ^ Kolektivna odgovornost, ki MILIJON IZGUBE »N KVARTANJE Ponekod v Srbiji zahtevajo, da jim i .“^žcnT Je bila poudarjena « ponoCi uslužbenci v trgovini podpišejo bian- *e“ab?ofondu plač. Vendar ur<£ Primanjkljaji v zadružnih trgovi- ko menice. Podobno je tudi v neka- , b DOiaKa odgovornost tudi za P‘‘ a- !_____-...i.. (ronvini na VS.' Z3®1” v Slovenili nah (,ose8aJ° neve.-Jetne številke. Sa- terih krajih Bosne Drugje postavlja- ! manjuiiSe v trgovini na vs.' za«u j u• u i 'i i ', Imo v em zadružni trgovini v ptuj- jo posebne komisije, zahtevajo več- ' inako jn prodajalec °zir"S tildi menijo, da bi bilo najbolje ; skem okraju je inšpckcija našla pri- krat inšpektorje itd. V več>ni od 73 skladiščnik v kolikor mu ne „e do končne spremembe uredbe o manjkljaj za več kot milijon dinarjev, zadrug (splošnih kmetijskih), kolikor i d k at, krivde niti ne nosi no®' finančno samostoinih zavodih r>o- i začeli brskati malo globlje jih je v okraju Celje okolica, pa se či^ode Breme je namreč razširj "liauum MIUTOIOJUIU “™lu ! nn lrniiusih tor nrinoca io H™ I„ SKOUt. Breme je od ten v i i , - po knjigah ter proučevati odnose Je razširila zahteva, da prodajno in čakati glede volitev delavskih sve- osebja do skupne imovine, so ugo- skladiščno osebje d. svoje poroštvo. I^ovi^dni^IanetiernlmaJo niti vpoS>e“4 tov, zlasti še, ker se ljudski od- ! tovili, da je samo en uslužbenec To so začeli prakticirati sredi lanske- !liti se ne spoznajo v knjigovoost • bori strinjajo s predlogom sin- zakvartal kup tisočakov v eni sami ga leta. Na zahtevo večine zadrug je spretnj poslovodja pa lahko s . — ■ J F - lnočl- , , „ namreč upravn; odbor Okrajne za- . Vgak primanjkijaj prikrije ali P3 / nl Breme je ' „d člane, čeprav .večina ma ;leda dikatov. M. N. Kako bi preprečili take pojave? družne zveze sprejel poseben pravil- Cene na svetovnem trgu Najdražja pridelka sta kava in kakao Med standardnimi kmetijskimi pri- sedanje cene kave za 35,5, kakaa pa koristi, ker raznih nadomestkov ne Malomarnosti posameznikov, pa tudi celih kolektivov, je treba pripisati znaten dol škode, ki jo utrpi vsaiko leto naše gospodarstvo. Podatke o tem zbira Državni zavarovalni zavod. V vseh naših republikah, razen Slovenije, je zapadlo leto6 pozimi mnogo snega. Pod njegovo težo je popustilo mnogo streh. Tako je nastala občutna škoda, ki pa bi jo bili lahko preprečili. Isto velja za snežne plazove. Izkušnje kažejo, da gre pri škodi, ki jo povzroči sneg zlasti na strehah in industrijskih napravah, v glavnem za iMilomamost. Ljudje, zlasti tisti, ki so zavarovani pri DOZ, nočejo »kidati snega s streh in industrijskih poslopij. Posebno v Crni gori je letošnjo zimo trpelo mnogo streh. Tobačna tovarna v Titogradu zahteva od DOZ povračilo škode, ki jo je povzročila v noči med 30. in 31. januarjem poplava. V vodi se je pokvarilo mnogo tobaka. Tovarna je imela v kleteh tobaka za 3.880.000 dim. Očitno je, da gre pri tem za malomarnost, saj bi bili tobak lahko pravočasno spravili na varno, Državno kmetijsko posestvo v Titogradu je utrpelo 866.000 din škode, ki bi jo bMi tudi lahko preprečili. DOZ ima pravila o zavarovanja proti elementarnim nezgodam, med katere pa sneg ne sodi Sneg zapade vsaiko zimo in nanj se lahko podjetja in posamezniki že vnaprej pripravijo. Ce bi hotel delki je bil v svetovni trgovini še za 75"/® višje, nedavno v primerjavi s predvojnim Nenadna in občutna podražitev na stanjem najdražji riž. Letos v ja- svetovnem trsu je potegnila za seboj nuarju je bil v Londonu trinajst in tudi ceno na drobno, tako kave in polkrat dražji kakor pred vojno, te kakaa, kakor tudi izdelkov iz njih. računamo cene riža po povprečnem To je vplivalo na zmanjšanje potroš-povojnem naraščanju cen oziroma nje. oziroma na večjo uporabo nado-padcu vrednosti denarja, je zdaj šest- mestkov. V 1 1952-53 je znašal sve-krat dražji. Po koeficientu podra tovni pridelek kakaa JIO.COO ton, za-žitve pa sta bila v primerjavi s pred- loge pa kaltih 69.000 ton. Tako bi lah-vojnim stanjem znatno manjša. 'L-a ko krili celotno svetovno potrošnjo kukao je znašal koeficient podražitve kakih 8CG.(H)0 ton. V istem obdobju 8,7, za kavo pa 7,95.V tej skupini pri- je biia cena kakaa nekoliko nad po- la v svetovni trgovini zlogov za to je mnogo. delkov sta liilw najdražja. Kazlogov za to j. Glavni je zaostajanje povojnega pridelka za potrošnjo. Zdaj pa sta se kava in kakao tako podražila, da sta njuna Indeksa prekoračila indeks cen riža. Postala sta torej najdražja kmetijska pridelka nominalne cene kave na newyorški blagovni centri večje malone 15-krat, kakaa pa 13,15-krat. To so hkrati naj- DOZ kriti škodo, ki je ne povzročijo elementarne nezgode, bi pravzaprav vzpodbujal malomarnost. DOZ dela samo z denarjem . ......... svojih zavarovancev, ki bi se po i ,v‘s\° cene’ kj s.t? ,kl.l4,a • . ____v , in kakao dosegla v zadnjih 30 letih. pravioi vprašali, ali So dolžni Po najviSjili med vojno doseženih trpeti škodo, ki so jo povzročili —*“ — ■*- * • malomarni posamezniki ali kolektivi luvico sedanje cene. Svetovni pride lek v tekoči sezoni, ki se je začela lani oktobra, cenijo na kakih V0D.UUU ton, torej manj kakor lani, razen tega pa letos ni tolikšnih trgovinskih zaiog kakor lani. Na razpolago torej ne bo tolikšne količine, da bi krili svetovno potrošnjo. Pa tudi kupna oziroma živili. Sredi marca so bile i moč je prenizka, da bi zmogla seda-primerjavl s predvojnimi cenami j nje visoke cene. Že lani je bilo vi- nah na Koreji je zdaj kava dražja za 38“/», kakao pa za 25‘It. Po cenah .v juniju lanskega leta, ki so bile po izbrulin vojne na Koreji najnižje, so deti, da potrošnja kakaa pada, zlasti v ZDA kot. najvcejem svetovnem potrošniku. V ZDA pa je uradno registriranih brezposelnih že 3,750.080. Prišteti je treba še na pol zaposleno delavce, ki delajo le nekaj ur na dan in ki Jih je tudi več milijonov. Pomanjkanje potrošnikov oziroma nizka kupna moč je prisilila pridelovalce kakaa. da so začeli uporabljati razne nadomestke. Namesto kakaa-masla uporabljajo za proizvodnjo čokoladnih izdelkov cenena konzumna olja in druge maščobe, zlasti palmovo olje (namesto stoodstotne čokolade je čedalje večja proizvodnja nadevane čokolade itd.). Sprememba v sestavi proizvodnje čokolade je nastala v vseh proizvodnih deželah In nedvomno ho kmalu povzročila boljše raamerje med pro-j izvodnjo ln potrošnjo kakaa, morda pa tudi pocenitev. Od sedanje velike podražitve pridelovalci v afri ških kolonijah ln na drugih področjih pa ne bodo Imeli večjo koristi, ker z njihovimi pridelki na svetovnem trgu trgujejo tuje družbe. Pa tudi potrošniki no bodo imeli od tega bodo dobivali ceneje, saj tudi njihova cena narašča. Razen trgovskih družb, ki trgujejo s lcakaom, bodo imeli od podražitve korist tudi veliki proizvajalci čokolade, ker so izkoristili nezadostno ponudbo kakaa, da so obdržali visoke cene svojih izdelkov. iz podobnih razlogov (neskladnost med proizvodnjo in potrošnjo) je prišlo tudi do podražitve kave. Tudi špekulacija je bila važen element, ki jo vplivala na naraščanje cen. Zaradi slabe letine v Braziliji bo letošnji brazilski Izvoz najbrž manjši od lanskega. S to okoliščino je špekulirala trgovina na debelo in posrečilo se ji je blokirati znatne količine kave, ki jo zdaj ponuja v manjših količinah tako, da tekoče povpraševanje teže krije. To vpliva tudi na terminski trg. katerega tečaji tudi naraščajo in so že precej visoki Ameriški Senat je odredil v tem oziru preiskavo, ki pa ni mogla spraviti na dan nobene posebne okoliščine, razen da je opozorila na špekulativne manevre trgovine. Sledil je na trgu kave psihološki pritisk z Izjavo o tem, da bodo visoke cene izpodbujale pridelovanje na drugih področjih sveta, da bo s tem oškodovana Brazilija, v katere Izvozu ima kava odločilno vlogo (kakih 70 odst.), da se bo zmanjšala potrošnja, da bodo ljudje uporabljali več nadomestkov Itd. Za zdaj pa ta akcija ni rodila nobenih sadov. Kava je še zmeraj zelo draga. Posledica tega je bilo ti^dl povečanje potrošnje čaja na svetu, kar je vplivalo na njegove cene, ki so tudi narasle. V bližnji prihodnosti bo cena kave na. svetovnem trgu odvisna od reakcije potrošnje, od tega, koliko se bo potrošnja pod domu, kjer kaže kot »višjo silo« in si_ * belil glave — celota je pa pla PRIMANJKLJAJE PREPREČIJO VNAPREJ •m .JCO tOČKe Prvi zgledi kažejo, da vse p0. pravilnika OZZ, zlasti pa P°-1[.i(Ujejo godb samih uslužbencev. “ , jjgčno preventivno. Prodajno In s 0b-osebje namreč vnaprej ukr p > jk0. vesti in uredi tako, da se a pri da ali drugačna izguba pKPrB trogi delu so previdnejši, pazljive] > j,rt.d pri nakupu in budni med se Jj trgo-kratkim je na prime v zadr po-vini v Laškem bila izgu^ba z* • s0 st. kvarjenih limon. Med ose^oje ernarli mi takoj našli krivca ki je * mori delo in povzročil to škodo, plačati. aivečl® Verjetno je pra-> v tem J_ tva. vrednost tega kolektivnega. Jn njKii da poveča pri vsakem vna- čut odgovornosti in zato sk bi prej preprečiti vsako škodo. ^ za. se morda dosedanje celi® družnih trgovinah v okraj okolica obnesle tudi drugje. ^ >1. Druga sezonska gospodarska razstava na Bledu Za lanskoletno g0S'Pjz-razstavo na Bledu je vlad redno 'O na oieuu / -'pr:redi' ------- veliko zanimanje, r tev je imela komercialni j, litični uspeh. Zato se je „.jft jetje »Bled Commerce< o .» da priredi letos drugo b znatno gospodarsko razstavo >■ oSto- razširjenim razstavnim I jav-, rom. ki bi zajela v krog r< ljaleev vso jugoslovansko sirijsko in obrtno aeJ maja Razstava bo v času od !• o 30. septembra <954 v P ih Kazine in pa v Zdravil d rili p n flStO' kefl) pa bodo razstavljaj edin«' dajl zmanjšala ’ Y;'7Xim'nio na Tako imamo zdaj z gledišča cen ; Kazstavljalci J^ J parfl' ............................. ‘ ‘ izložbe m i. r-? i vplivom podražitve v nadrobni pro- j predvsem nrostorninski Pr i- dali zmanjšala . • n n n kmetijskih pridelkov tri Izrazite fa- j polago vitrine, iz vorite. katerih cene so se odmaknilo od splošne težnje gibanja cen surovin na svetovnem trgu. V. M. lanskoletn; 46 ladij za nošo obalno In prekomorsko plovbo Reka, 16. marca nila pogodbo za zgraditev še treh Za vane. Glede na la,1'’^i”'(]i,|o uspeh, ko si je razstavo °r (f ,a nad 60.000 obiskovalcev, oa j nad 70% tujcev, je že v ta. zagotovljeno, da se bodo . 0Ji ve udeležila s svojimi' Pr 'nSka vsa pomembnejša iU!:oS!',|efie 1,8 zgraditev našega pomor- ^dij po 2800 ton nosilnosti. Samo podjetja kajti s teiri je ^ lV skega ladjevja bodo letos pora- ^ t0 podjetje bodo letos zgra- mednarodni značaj razSW' J- Lojze Perko: Zadnji sneg sitega ladjevja bodo letos pora- T.,. , ' i„hia raX • bili več kot 11 milijonov dinar- dih 16 ladl^ s sk jPno nosilnostjo rad, obsežnega razal- Film »Sled b«, v96skozi napetega dela pravna av povedali, naj filma ne vzame ~ k°t da bi nam hoteli reči, j, *® Simprej otresemo lažnivega Vodljivega tesnobnega vpliva, !MKU3ivega. tesnobnega hll' a6sa nam j® A ve uri spretno '»vala so avtorji filma — celo prej hotč kakor nehate — odkrito »obelodanili« neumetniške pretenzije, v okviru katerih je film nastal in ostal; ta njihova odkritost, ki jim jo sicer smemo šteti v dobro, pa filmu seveda prav nič ne dviga njegove najpovprečnej-še cene in je dobra samo v toliko, lahkovernega gledalca. Film »Sled v luki« ima namreč vse pogoje tiste plaže, ki s surovo akcijo | in primitivno psihologijo vzbuja v I povprečnem gledalcu smisel za prav j takšno surovo akcijo in razumevanje ! zgolj takšne primitivne psihologije: uam -10 uvo ““ 'V1"”” pomanjkanje vsakršne notranje dra- ala skonstruirana napeta zgod- matik6> psihološko niti malo poglob- sangsterjih in policajih. S tem plakatsko zasnovani liki, ki se vsled svoje neprepričljivosti in neži-vosti ne ujemajo dobro niti v najpotrebnejšo črno-belo harmonijo, in ob tem še malovredna efektivna vsebina — vse to deluje kljub o1 ičajno dobri režiji in igri mrtvo, brezdušno in z uspehom ubija razmišljajoči nagon v gledalcu. Filmu v prid lahko zabeležimo le dobro igro Brodericka Crawforda kot detektiva, za katerega pa nam je, ko ga gledamo v tej nepomembni vlogi, samo žal, če se spomnimo izvrstnega lika njegovega milijonarja Harryja Brocka v film- »Cez noč rojena«. kj Jugoslovanski filmski delavci bodo v Abesiniji poldrugi mesec. Obiskali bodo najrazličnejše pokrajine te dežele, tako da bo prijateljski abesinski narod dobil res dober dokumentarni film o svoji deželi. Z. Pečar Slovenski dramski umetniki so zborovali Ljubljana, 16. maroa. Danes dopoldne je bil v dramskem gledališču občni zbor Društva slovenskih dramskih umetnikov, ki so se ga udeležili poleg igralcev iz ljubljanskih gledališč tudi zastopniki pododborov iz Maribora, Celja in Kranja, navzoč pa je bil tudi zastopnik Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta ^Dosedanji odbor je podal poročilo o svojem delu, razprava pa je zajemala razne probleme s področja gledališča: tako je tekla beseda o samoupravljanju gledališč, udeleženci pa so poslušali tudi poročila o stanju v pododborih oz. podružnicah v Mariboru, Celju in Kranju. Med drugima predlogi je bilo sproženo tudi, da bi bilo potrebno ustanoviti v Ljubljani posebno gledališko revijo. Na koncu je bil ponovno izvoljen stari odbor s predsednikom Lojzetom Drenovcem, s tajnikom Sta netom Potokarjem in z blagajni kom Pavletom Kovičem. ENAJST FINALISTOV Urugvaj, Švica, Belgija, Anglija, Francija, Avstrija, Madžarska, ČSR, Italija, Mehika in Južna Koreja Vsi udeleženci finalnega tekmovanja za svetovno nogometno prvenstvo se vedno niso znani. Enajst reprezentanc mirno čaka na odhod v Švico, ostalih pet kandidatov pa so še sedaj srdito bori za to pravico. Prva, tretja, šesta, deseta in dvanajsta kvalifikacijska skupina ne bodo dale svojih predstavnikov vse do 28. marca oz. 3. aprila. Kdo so kandidati za finalne tekme im kako daleč so^ prišli v kvalifikacijskem tekmovanju1? bRUSTVO SLOVENSKIH KNJIŽEVNIKOV Spored proslave Srečka Kosovela petdesetletnici rojstva A*°h Srebotnjak: Pesem. Poje s‘“pr slov. filharmonije. So Kosovel: Rad bi po-• • ■ Recitira St. Sever, govor govori Alt),', “ptko Kreft, kg,Srebotnjak: Temni bori, Pow a Jesen, Marijan Ll-m^s*: sv. Stefan, Ubald Sl„,?ec; Veter — poje zbor Sr6fi?' filharmonije. - Kosovel: Richepinov iv. Mati čaka, Godba po Ja!!*1* ~ recitira Helena Er- j, ® Simoniti: Melanholija, SrS?an=a - poje L. Korošec. »ir?0 Kosovel: Ekstaza smrti, spe/ Opolnoči - recitira BrJ®Že Tiran. Sfiek: Bori dehtijo, Rado ‘™°nitl: ples v rdečem — SiSu® Rudolf Franci. Kdo Kosovel: Balada' Oreh, «f“'J Je hodil — recitira St. IvSav°r. O, šček: Kraška vas, Rado rjaioniti: starka za vasjo — pi,„1® zbor Slov. filharmonije. kla,,rra Rado Simoniti, pri tboM lu dr Danilo Švara. Vsi ni 'i, in samospevi so korapo-na Kosovelova besedila. V v5?va ho 17. marca 1954 ob 18 veliki Filharmonični dvorani. NEMCI PRIPRAVLJAJO KOVČKE \Vallterjova četa se pripravlja na pot. Reprezentanca Posarja ima malo upanja, da jim to pot prepreči. Bliža se nujno srečanje v Nemčiji dne 28 marca v katerem so Nemci izra- ziti favoriti. O tem govori tudi bilanca njihovih dosedanjih tekem — dve tekmi s količnikom 10:1 za Nemce. Vrstni red je sedaj naslednji: Nemčija 3 2 1 0 9:2 5 Posarje 3 1 1 1 3.5 8 Norveška 4 0 2 2 4:9 2 ŠVICARJI PRIČAKUJEJO ŠKOTE Reprezentanca Walesa računa na dve točki v tekmi z Irsko, ki boodigrana 31. marca. Tekma med Škotsko in Anglijo 3. aprila v Glasgowu ho odločila o usodi njihove reprezentance. Škotom zadošča, da iztrgajo Angležem eno točko in bodo z njimi krenili junija meseca v Švico. To je mogoče, saj jo zmagovalec v tekman teh dveh reprezentanc vedno negotov. To nam natanko kaže tudi statistika dosedanjih tekem: 86 tekem, 33 zmag, 20 neodločenih tekem in količnik 167:150 v korist Angležev. Razočaranje v Glasgowu bo Škote prisililo. da se bodo neposredno spoprijeli z reprezentanco Walesa.< V tej tekmi pa bi zopet bili favoriti. Anglija 2 2 0 0 7:2 4 Škotska 2 1 1 0 6:4 3 Wales 2 0 1 1 4:7 1 Severna Irska 2 0 0 2 2:6 0 TUDI PRI TURKIH SO SE ZMOTILI FIF je določila Španijo za nosilca II. skupine finalnega tekmovanja. Pokazalo pa se je, da organiza. tor tudi tukaj ni računal na moč posameznih reprezentanc. Borbeno turško moštvo je v drugi tekmi Špance premagalo, in bo zato so tretja tekma 21. marca v Rimu. Zanimivo je, da imata obe reprezentanci v dosedanjih tekmah po eno PRED TEKMO Z IZRAELOM IN GRČIJO Kralj in Veselinovič namesto Beare In Vukafa Minulo nedeljo so bile odigrano sama tri tekme zvezne lige. Le-te so ostale v senci priprav državne reprezentance na tekmo z Izraelom in Grčijo To je tudi razumljivo, saj so kvalifikacijske tekme najvažnejšo. Ker so igralci vodilnih moštev na skupnem treningu v Titogradu, so odpadle tekme kandidatov za prvo mesto v zvezni ligi. Vendar pa niso izostali srditi boji kandidatov za izpad iz lige. n. , Najboljši vtis je napravil Odred. Čeprav imajo slovenski nogometaši zelo malo upanja, da ostanejo v ligi, se vendarle izvrstno bore in kažejo primemo športno moralo. Ne vdajo se. kar je treba vsekakor pohvaliti. PRIPRAVE DOBRO POTEKAJO Vtem ko se nogometna moštva »v nevarni coni« bore za obstanek^ pa naši državni reprezentanti trenirajo v Titogradu. Pripravo gredo h koncu. V Nogometni zvezi Jugoslavije smo zvedeli da trening reprezentance v redu poteka, najvažneje pa je, da se igralci dobro počutijo in da so nekateri okrevali. To velja predvsem za Čajkovskega, Mitiča in Zlobca. Razgovarjali smo se z dr. Obra-dovičem, zdravnikom državne reprezentance. Bil je kratek; »Reprezentanti se dobro počutijo, vsi so popolnoma zdravi.« To nas veseli. Zakaj tekmi, ki jih bo odigrala naša reprezentanca, ne bosta lahki, zlasti ne v Grčiji. Beara in Vukas sta bila izključena iz državne reprezentance, ker nista prišla na trening. Zato je komisija za sestavo in pripravo državne reprezentance določila dva druga igralca, in sicer izmed 22 igralcev, ki jih je naša Zveza prijavila FIF za kvalifikacijsko tekme. O vratarju so se takoj sporazumeli. To je vratar Dinama Kralj. Na sliki Ilija Djuvalekovie, Član dramskega gledališča v Skoplju ODBOJKARSKI TURNIR V LISBONI ^reiiiiera domače opere »Dorica pleše« s8arnjovske Odličen mladinski humorističen roman (E Kastner: Leteča učilnica, izdala Mladinska knjiga) rvn ti doleo dolgo v spo- Erich Kastner pokaže. Ostane pa xi aoigo uuigu v vniise ni le v nienem fn mater m’ki ie nap™al tudi obračun s tisto cukreno li-očeta in »Leteča učdniČa« teraturo za otroke, kjer le-ti na- mPpIašnega Ulija, ki hoče napo- stopajo ^ vselej nasmejane S-.-5S ras« «s,*ss zasneženega telovadišča, ne Ma ^6u 8ara.iovskom narodnem glodn- »bodočega svetovnega moj- !r'i o,]0 v četrtek prodvujali premi- boksu«, ne profesorja Julo žo i Vt; opore »Dorica pleše«. To Stra V Dtmau J . 'UaL^eia premiera oper domaših stusa, »Pravičnika« po' naše, '®a 420 din Kineska revolucija. Beograd. 1953, strani | ■*•=» din. I ikižl.f?0 6ulinovi6: RijeSka država. vut.al, "Zgodovinsko društvo LR jj . ■ strani 200, cena 170 din. Sa?u,?a „ Stankovič1: Prodoetrožnn Vi-n/i , Založba »Narodne knjige«. j. ’ 1954, strani 119. cona 95 din tya ar' Kautsky: Poreklo hrišfian- «4. „,„ai!'žbu »Kulturo«, Beograd, . m 410, cona 470 din. ,9Ih "tar saveznili prepisa, objav. ^1‘i-i,,..V »Službonom listu FNRJ«, b.i(| ,r*. »Služl.eni list FNRJ., Boo-• Mil ,,';, s'ru,li 371, cena 500 din. ,«cij^ HHo Apostolski: Završno ojie. '»loži,. 2a„ oeiobiHljonjo Makedonije 'tranP »Vojno delo«, Beograd, 1933, a, bhor! i,°®ha 300 din. lla »L®,13® « Južnoj Itnlijl. Zalo-laži v°jnu biblioteku«. Boo-a l-g3. »trani 316. cena 240 din. i''Unin, ^ Egiptu. Založilo ®0(>lfrad, 1953, strani 37, .In ?*“• Ji8nai1ra,1r, Uustiačič: O Berlinu — ^3 '»Znnnic«. Bcograrfl > i)ufinani.,?8* ,*(sna 20 din al«>?ul n J l*iv5a. O poreklu muziko Hi a*»Znanjiier, Beograd, 1953, stra v' 'j?11 a 2(1 (||n, 0,1 ‘ In M. Kovar: O '/.aštiti hje* .jh8kog oružja. Založilo »Zna (l'tn >Krai1, h)53. strani 39, cona ^alo*^*,p*y*t".Maavljevid: D viskozi, ki »Znanje«. Beograd. 1958, etra p' ®°nu 20 din. eg*°dnllt 1954, strani 360, cena ra«, Beograd, Svoznadar. Založila »SeUažka sloga«, Zagreb, 1954, strani 878, cena 1100Isak' Barnokovlija: Prifa o rado. stima Založila »Mladost«, Zagreb, 1953, strani 117, cona 169 din. Vojin Jolič: Andjoli Iijodo pjo-vaju. Založila »Zora«, Zagrob, 1353, strani 271, cona 560 din. 2ak Konfino: Lok a rov o pričo. »Narodna knjiga«, Beograd, 19j3, etra ni 118, cona 110 din. Slavko Mifiunovid: U P1®01^”' Založila »Narodna prosvjeta«, Sara. jevo, 1954, strani 199. Mirko Vuja*i6: Gavran na zvo niku. Založila »Narodna knjiga". Cetinje. 1953, strani 2G3, cona 230 din. Dositoj Obradovid: D®'n G, H. ITI). Založila »Prosveta«, Beograd, 1953, strani 1134 cona 1500 . ... Lev Tolstoj: Vaskrsenje. Založila »Zadruga«, Beograd, 1954, strani 4J8. Triše Kaclerovič: »Radovan Dragovič« (Založba »Rad«, Beograd, 1954) V tej biografiji je opisano življenje in delo enega izmed ustanoviteljev srbske socialno demokratske stranke Radovana Dragoviča. Pisec je na podlagi najpomembnejših momentov iz praktično političnega in teoretič-dela Radovana Dragoviča stvo in rana mladost zgolj doba veselega, brezskrbnega življenja v nekakšni Indiji Koromandiji. Ne, pravi Kastner, to ne drži. In zato nam prikaže te male junake, ki so njemu in tudi nam pri srcu, kot dečke, ki jih tarejo stiske in nadloge, ki jočejo, ljubijo in sovražijo. Spremljata jih žalost in veselje, trpijo in se bore, da bi bili pošteni in junaški in pokonci ljudje. »Vseeno je,« pravi pisatelj, »ali se jokaš zaradi razbite lutke ali če izgubiš — kdaj pozneje — kakega prijatelja V življenju ne gre nikoli za to, zakaj si žalosten, temveč le za to, kako zelo žaluješ. Otroške solze niso, čujte, prav nič manjše in so le prevečkrat bridkejše kot | odraslih ljudi. Ne razumite me napačno, gospoda! Nočemo biti po nepotrebnem mehki. Mislim le to, da mora biti človek pošten, čeprav to boli Pošten do kosti.« Tako je znal pisatelj v drobni knjižici ustvariti zgodbo, ki vzgaja brez vsiljive didaktičnosti k poštenosti, k pogumu, ki gre roko v roki s pametjo, kajti »pogum brez pameti je norost, pamet brez poguma je nesmisel!« Prav zato, ker je ta otroški humoristični roman napet, nabit s smehom, hkrati pa prežet z visoko moralno noto — živi dandanes prav tako kot takrat, ko je bil napisan. Zakaj v njem niso skriti kupčijskl računi piscev stripov in malovrednih pustolovskih zgodb. Zato je prav, da je Mladinska knjiga v zbirki Knjižnica sinjega galeba izdala to knjigo, ki je iz- Llsbona, 16. marca. Na medna rodnem odbojkarskem turnirju v Lisboni jo Jugoslavija snodi premagala francosko reprezontanoo_ -a rezu tatom 3:2 (7:15, 15:3, 15:9, 14:16, 15.11). Boj je bili zelo trdovraten. Portugalska B reprezentanca je premagala Nizozemsko z rezultatom 15:6, 15:12, 15:10. PRED TEKMOVANJEM ZA JAHORINSKI POKAL SEDEMDESET NAŠIH IN TUJIH SMUČARJEV Sarajevo, 16. marca. Za medna-rodno smučarsko tekmovanje za Ja-horinski pokal se je priglasilo 40 naših in več kot 30 tujih smučarjev. Razen naše državne reprezentance so-deluje na tekmovanju 7 smučark iz LR Slovenije, 5 smučarjev iz Bill in Hrvatske, 3 iz Srbije ter po dva iz Makedonije in Crne gore. Poleg tega sodeluje 18 Avstrijcev, med njimi prva postava najboljših avstrijskih vozačev, 11 Grkov in 3 smučarji iz Zah. Nemčije. Norveški in turski smučarji so udeležbo odpovedaili. ŠAH ZAČEL SE JE DVOBOJ Botvinik : Smislov Titograd, 16. marca. Komisija za pripravo in sestavo nogometne reprezentance je danes določila moštvo, ki bo Igralo v Tel Avlvu. V reprezentanci so: Stojanovič, Stankovič, Crnkovič, Čajkovski, Horvat, Boškov. Rajkov, Mitič, Milutinovič, Bobek, Zebec. Razen teh igralcev bodo odpotovali v Tel Aviv kot rezerve: Ognja-nov, Spajič. Kralj in Veselinovič. Člani komisije so proučevali, ali bi bilo treba izbrati krilca oziroma napadalca. Za krilca je prišel v poštev Mantula. Odločili so se za napadalca, kar je povsem upravičeno, ter določili Veselinoviča (Vojvodina). V kombinaciji je bil tudi Papec, ki pa je bil poškodovan. Nogometna zveza obvešča, da lo reprezentanca odpotovala v Izrael v četrtek. S KVALIFIKACIJSKE TEKME nemške reprezentance zmago in en neodločen rezuiltat. Spričo tega je torej negotov izid tekme v Rimu, saj se Spanci ne čutijo več favorite. Španija 2 1 0 1 4:2 2 Turčija 2 1 0 1 2:4 2 V RIU SO MIRNI V ognjemetu bombic, žabic in podobnih rekvizitov so Brazilci v Asuncionu premagali Paraguaj. Sedaj jih mirno pričakujejo v Ri<> de Janeiru, kjer bo povratna tekma. Med tem pa je Čile že drugič položil orožje pred brazilskimi nogo*^ metaši. Z dvema točkama prednosti in domačim igriščem so si Brazilci že zagotovili potovanje v Evroj>o. Paraguaj je že devetič klonil pred njimi, štiri tekme jo igral neodlo- čeno, samo trikrat pa je zmagal. Vse to kaže, da jo njegovo upanje’ na zmago 21. marca v Riu de Janeiru malenkostno. Če pa bodo Paraguajci te prognoze ovrgli, bo še tretja tekma na nevtralnem igrišču. Brazilija 3 3 0 0 4:0 6 Paraguaj 3 2 0 1 1:2 4 Čile 4 0 0 4 1:10 0 Položaj v skupini, v kateri igramo mi, Grčija in Izrael, je znan. DRŽAVNO MOŠTVENO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU mm PREMAGAL HMAR60ZA KOCJAN : VOGRINC 2:0 Moskva, 16. marca — Danes se je v »Dvorani Čajkovskega« začel dvoboj za naslov svetovnega šahovskega prvaka med sedanjim privakom Mihai-lom Botvinikom in Vasilijem Smislo-vom. Dvoboj Je otvorll v navzočnosti 2000 gledalcev predsednik Mednara se Vinko Krasič. Ostala srečanja so se končala proti pričakovanju. Toda v posameznih dvobojih so billa vendarle presenečenja. Igralec Slavije Kocjan je premagal državnega reprezentanta Vogrinca z 2:01 Rezultati: Železničar — Vojvodina 5:1, Projektor — Hajduk 5:2, Gra- j flčar — Slavija 5:1, Partizan — Vojvodina 5:0. Spartak — Slavija 5:2. I Drugi dan moštvenega prvenstva v namiznem tenisu je Grafičar zanesljivo premagal subotiškega Spar-taka s 5:3. Najboij je presenetil Vogrinc, ki je v treh setih premagal državnega prvaka V.ljema Harangoza. Vogrinc je pokazal najboljšo igro v tretjem setu. To je prvi poraz Spar-taka na letošnjem prvenstvu.. Rezultati ostalih tekem: 2elezničar — Projektor 5:3, Grafičar — Hajduk 5:1, Vojvodina — Projektor 5:3, Slo-boda — Vojvodina 5:0. Prvenstvo bo končano v sredo, ko se bosta pomerila Spartak in Partizan. Rokometaši sarajevske »Bosne« (Miliciomard so pripravljajo na velik tradicionalni mednarodni turnir, ki bo v belgijskem mestu Eupenu. »Bosna« brani naslov prvaka, ker je na turnirju pred dvema letoma bila prva. Kvartet iz Gorskega Kotara sr? j** o,, a°. Politiko in tfimpodnr«tv4). 7r, ostvarjanje ideoloških in or-, s preprostimi, a živimi ilustraci a>). 195», Btr""! 242 er,,:. 330 din „anlzacjjskih temeljev delavske j jami Walterja Trierja ter v opre- < Vatte. «I stranke v Srbiji. 1 mi Uroša Vagaje. * Beseda je o izvrstnih smučarkah iz Gorskega Kotara. To so Nada Birko - Kustec, Blaženka Vodonlič, Zdenka Muvrin in Karmela Kovačič. , To je odlična mlada ekipa, ki tako- > rekoč nima vrstnika v državi. Mrkopaij, prvenstvo države, štafetni tek. Začenja se borba za prestiž. Na startu so najboljše tekmovalke Hrvatske in Slovenije. Prvi sta šli na pot Vodenličeva in Belajeva. Tekmovalka Hrvutske Vodenličeva je prinesila svoji drugi predstavnici precejšnjo prednost, ki jo je Zdenka Muvrin ohranila. Za Hrvatsko jo zadnja atartala Nada Birko. Takoj zn njo so jo spustila na pro-go Korde-žova. Tekmovalika SlovonLjo se je hotela za vsako ceno oddolžiti, njen napor jo lil brezuspešen Skozi cilj jo prva tekla Nada Birko-Kuslec. Nada Birko-Kustec, Mrkopaij. Njeno irno je smučarjem dovolj z»nauo. Večkratna državna prvakinja. 4auh> mnogi mislijo, da bi lahko dosegla še več Pravijo, da ima vse pogojo za najboljšo Sred o j ee v rope j ko. le prognoze niso brez osnove. Na zimskih olimpijskih igrah leta 1952 je bila 14. in druga med tekmovalkami Srednje Evrope. Tekmuje žo šest let. Smuča pa od mladih nog. To tudi ni nič čudnega, soj v Gorskem Kotarju vsi šolarji smučajo. Najljubši uspeh ji je zmaga na letošnjem državnem prvenstvu. Kako tudi ne, zmago je dosegla v svojem rodnem kraju Mr-kopolju. , . . ,. Nada Birko nima voltkih ambicij, niti sama se no zaveda svojih zmožnosti, nikdar ne trenira sama, vedno jo mora nekdo »vleči«. Takšna .p prva violina smučarskega kvarteta iz Gorskega Kotara. i Blaženka Vodenlič, Delnice. Ce~ I veniji in to povsem slučajno. Izka-Drav se je rodila v Delnioah in tam zala se je na crossu, nakar so jo odrasla, se je naučila smučati v Slo- vzeli na smučarski tečaj v Kranjsko goro. Prvo loto tekmovanja je zabe- ležila PRVAKINJE Zdenka Muvrin, Nada Kustec In Blašenka Vodenlič lla prve uspehe. Bila je mladinska prvakinja Hrvatske. Naslednje leto jo že druga mladinka v državi, letos pa jo v konkurenci članic zavzela tretje mesto. Resnično, dobra bilanca v treh letih. Smučanje ni njen najljubši šport, bolj ljubi košarko. Na lanskem mlu-dinskem prvenstvu Hrvatske je ua i listi strelcev zavzemala drugo mesto. Zdenka Muvrin, Delnice. Vedno za Nado Birko. Nastopa v senci državne prvakinje. Zaradi _ tega tudi njeni uspehi niso tako vidni. Karmela Kovačič, Mrkopaij. Najmlajši član kvarteta. Na letošnjem državiiem prvenstvu je dosegla boljši rezultat od mladinsko prvakinje, vendar se je uvrstila šele na tretje mesto. Kako se je to zgodilo! Start je bil napovedan za deseto uro. Po krivdi, kdo ve čigavi, je zamudila ; start celih 27 minut, vendar je šla I na progo. V njen rezultat so seveda : vračunali tudi zamudo. Toda, če odbijemo usodnih 27 minut, je njen re-i zultat daleko boljši od časa državne ' prvakinje. i Evo, to je kvartet iz Gorskega ' Kotara. I. Maleš OBJAVA Redna letna skupščina Kolesarske zveze Slovenije bo v nedeljo 21. marca ob 8.30 uri v prostorih Zveze športov, Ljubljana, Llkozarjeva 1*. miSsMS&i. Bratca liiitkoiio lunbto scct V nizki koči za vasjo je živel deček, ki je po nesreči izgubil vid, ko je bil še čisto majhen. Njegove oči so bile mrtve, podobne sivemu pepelu, v katerem je že zdavnaj ugasnila žerjavica. Tinček — tako je bilo dečku ime — je ob toplih dnevih posedal okrog hiše. strmel v sonce in poslušal šum reke, ki se je vila v dolini. Rad bi se igral z drugimi otroki, pa ni imel nikogar ki bi ga peljal na vas, zakaj starejša dva bratca sta služila pri tujih ljudeh za pastirja, oče in mati pa sta hodila na dnino. Njegovi najljubši prijateljici sta bili dve kozi. Rjavka in Belka, s katerima se je pogovarjal, kakor da sta razumni bitji. Bilo pa je tudi nekaj fantalinov, ki so se radi norčevali iz njega. Najhujši med njimi je bil županov sin Matevž, ki mu je nekoč nastavil na pot napeto vrv, da se je revež ob njej spotaknil in telebnil v blato. Tisto pomlad je Tinček zvedel, da se nekaj hudega godi po svetu. Slišal je ropot vozov in avtomobilov in trae korake vojakov, ki so kdaj pa kdaj prišli po poti mimo hiše. Tisti dan oče in mati nista šla na delo. Povedala sta mu, da gredo po cesti Italijani Vedel je, da so to naši sovražniki Jeseni so nekoč prišli po poti ljudje s puškami. Oče in mati sta povedala Tinčku, da so ti ljudje partizani. Potem so partizani še večkrat prišli h koči za vasjo. Včasih so skrili v njej orožje in strelivo, ki so ga zaplenili Italijanom. Tinček jih je imel rad, ker so se borili proti sovražniku in ker so pripovedovali, da bo nekoč zavladala svoboda. Nekoč je prišlo v dolino toliko italijanske vojske, da so je bile polne vse ceste in poti. Začeli so požigati in ropati. Zupan v vasi je povedal, da se je začela ofenziva proti partizanom, ki jib bo vse do zadnjega uničila. Tista noč je bila grozotno temna. Ko je bila ura blizu polnoči, je Tinček zaslišal previdne korake na poti. Partizani! Skočil je iz postelje in jim hitel odpirat. Povedali so mu, da bi šli radi čez reko, ne vedo pa, ali bo mogoče priti neopaženo na drugi breg, ker so morda Italijani tudi ob reki postavili zasede. Kako bi to ugotovili? Tinček je nekaj časa premišljal, pa se mu je posvetilo v glavi: »Veste kaj, moji dve kozi vam bosta pomagali. Zapodi! ju bom po poti navzdol proti reki. Ko bosta štorkljali po kamniti poti, bodo Italijani — če so ob reki — prav gotovo začeli streljati, ker bodo mislili, da gredo partizani.« In res — Tinček je napodil kozi po poti proti reki, partizani deli, da je prehod čez reko nemogoč, ker je bilo ob njej vse živo Italijanov. Umaknili so se v gozd, Tinček pa je ostal doma. Bil je srečen kakor nikoli poprej, saj je pomagal partizanom. Zjutraj je navsezgodaj vstal in odšel po poti proti reki. Hotel je ugotoviti, ali sta kozi še živi. Klical ju je in prisluškoval v tiho jutro, pa ju ni mogel priklicali. Nenadoma se je spotaknil ob nekaj mehkega. Sklonil se j< in potipal — na poti je ležala Beika, ki so jo bili ponoči prerešetali italijanski mitraljezi Kmalu nato je našel še Rjavko Solze so mu privrele iz mrtvih oči... Hotel je odvleči domov svoji mrtvi pri ja- pa so čaikali in poslušali Ni minilo deset minut, ko so začele pokati puške, naito pa so se oglasili še mitraljezi in bombe. Italijani so tako divje streljali, kakor da jih je napadla cela brigada. Partizani in Tinček so zdaj ve- PALIČA JE DELALA Živel je nekoč starec in imel' hčer. Ko je odrasla, so prišli snubci. »Rade volje vam jo dam, toda vedeti morate, da je razvajena. Streči ji boste morali. Če ji bo prevroče, bo vpila .odmaknite!' in odmakniti jo morate. Ce jo bo zeblo, bo vpila .primaknite', in jo morate primakniti k ognju,« je razlagal starec snubcem. IS/ao/sano /e na kopnih Nekega dne je srečal« lisica mulo. Ker jo je videla prvič, se je je zelo prestrašila in zbežala Vsa zadihana je srečala volka. »Kam pa tako hitro?« jo vpraša volk Lisica mu pove. Tudi volka je zamikalo, da bi videl to strašno čudno žival. In skupaj sta poiskala mulo. Ko sta jo našla, je bilo tudi mulo zelo strah. Toda kmalu se je zbrala. »Kdo si, neznana žival?« je vprašala lisica »Draga prijatelja, svojega imena ne znam na pamet Ce vaju zanima, ga lahko prebereta Napisano je na kopitih zadnje noge,« je začela mula zvito. »Jaz ne znam brati, preberi ti. boter.« je rekla lisica volku. Mula je dvignila zadnjo nogo in volk je pogledal. »Ničesar ne vidim!« je dejal volk »Crke so drobne, bliže stopi, natančneje poglej!« je rekla mula Volk je stopil čisto blizu Tedaj je pa mula brcnila z vso silo. Volk se je kar prekopicnil in ves krvav zbežal v gozd. »Da, da, tudi pismen človek ni nikoli zadosti pameten!« je modrovala lisica, pobrala svoj rep in šla »Nič ne skrbi,« je dejal eden. »Daj mi jo, jo bom že navadil reda.« In poročila sta se. Cez nekaj časa ji je naročil mož, naj pospravi vse po hiši. dokler se on ne vrne s polja. Ko se je vrnil, ni bilo še nič pospravljeno Pa ni rekel nič. Le naslednji dan je obesil pod strop debelo palico. Preden je šel na polje, je dejal palici: »Glej, palica, da vse pospraviš po hiši, dokler se ne vrnem. Ce ne, boš tepena!« Naslednje jutro je šla žena k palici in ji dejala: »Daj palica, loti se dela, sicer bom zopet tepena in mene to bolj bolj kot tebe!« Toda palica nič. Zato se je žena sama lotila dela. Ravno ko je vse pospravila, se je vrnil mož. »No, danes je bila palica kar pridna,« je dejal, »Kai še, palica! Jaz sem bila pridna! Jaz sem vse tole pospravila!« je ugovarjala žena. »Kar tiho bodi, vse to je napravila palica!« je dejal mož. »Ce bi ne bilo palice, bi ti še vedno sedela in bi ne bilo nič pospravljenega.« Od takrat žena pridno dela, ne da bi mož kaj ukazoval. Ne njej, ne palici. tvljici — tedaj pa je zaslišal trde stopinje, ki so se mu naglo bližale. »Stoj!« Nekdo je prišel k njemu m ga po slovensko nagovoril Rekel mu je, da je partizan, in ga vprašal, ali ve. Kje so drugi partizani Tinčku se je zazdelo, da je nekoč že slišal ta glas. Stvar se mu je zdela sumljiva Ali ni to glas županovega Matevža? O njem ni še nikdar slišal, da je med partizani. Kaj če je izdajalec? Tedaj je pristopil k Tinčku nekdo izmed Matevževih spremljevalcev in ga molče potrepljal po rami. Tinček je stegnil roko in potipal njegovo puško —> in spoznal je, da je to tista dolga puška, kakršne nosijo samo Italijani. Zdaj je bil prepričan, da stoje pred njjm Italijani, ki jih vodi izdajalec — županov sin Matevž. 1 »Kje so partizani?« »Ne vem.« »Jaz pa vem, da ti veš, kje so partizani,« je zakričal Matevž »Povej, kje so, če ne ...« Tinček pa je molčal in stal pred njimi mirno kakor v bron ulit. Zdaj so začeli Italijani vpiti in mu groziti. Nekdo mu je nastavil na sence puškino cev. Ker tudi to ni nič pomagalo, so ga začeli tepsti, najprej z rokami, nato pa s puškinimi kopiti. Na glavi mu je zazijala široka rana, ki je pritekla na kamnito pot dokler se ni v krvi zgrudil na tla Ko je ležal na kamenju, se mu je zazdelo, da je zasijalo nad njim rumeno sonce, da so zapeli v grmovju črni kosi in da je trava okrog njega zadrhtela in zablestela v prelestni zeleni barvi. Zazdelo se mu je, da so njegove oči oživele in da vidi sonce in dan, po katerem je vse življenje zaman hrepenel ... Pot^in je sonce ugasnilo in zagrnila ga j’* tema Italijani in izdajalec pa so odšli, obremenjeni z novim, neizbrisnim zločinom. Franjo Godec ' Tetiva je napeta O&isk ph.C Ko smo v uredništvu zvedeli, da imajo v živalskem vrtu na Večni poti dva mlada medvedka, smo brž zapregli avto in šli pogledat To je treba pogledati, fotografirati in nekaj napisati, da bodo o prirastu v živalskem vrtu zvedeli vsi Ljubljančani, ki jim je živalski vrt pri srcu. No, šli smo in morda ste tudi vi o tem brali včeraj. Pa me je urednik mladinske strani pocukal za rokav in naprosil, naj še za pionirje in cicibane nekaj napišem. In sem mu obljubil. Torej, v živalskem vrtu imajo dva mlada medvedka. Tovariš direktor mi je pripovedoval, kako ju je dobil. Iz Rakitne pod Krimom je dobil obvestilo, da so tamkaj ujeli dva medveda mladiča in da ju imajo kmetje v vasi To bo nekaj za naš vrt, je dejal In še istega dne je odhitel na Rakitno. Prišel je komaj še pravi čas. Z medvedki niso znali prav ravnati in skoraj bi poginila Ni dolgo pomišljal. Brž z njima v avto in v Ljubljano V živalskem vrtu pa že znajo ravnati s takimi živalcami. In medvedka. Mačke so napravile red Neki kapitan se odpravi svojo ladio v svet. Daleč na morju gu dobi nevihta. Komaj se je rešil na nek neznan otok. Kralj tega otoka ga ie lepo sprejel in mu priredil veliko slavje, Ko je kapitan sejlel k mizi, se je takoj za njim postavil mož z dolgim krepelom. Užaljen, ker je ■ mislil, da ga stražijo in mu ne ' zaupajo, je vprašal kralja: »Kaj pomenijo ti ljudje s krepeli?« »O, dragi gost, vidi se, da si tujec, To so posebni stražarji, ki nas varujejo pred mišmi. Kar poglej!« je žalostno odgovoril kralj. In res. Komaj so prinesli na mizo hrano, so se od vseh strani vsule miši. Stražarji s palicami so imeli veliko dela in se vedno so se miši sprehajale med krožniki. »Ali nimate pri hiši mačk?« ie vprašal kapitan. Toda pokazalo se je, da sploh ne vedo, kaj ie to Zato jim je kapitan podaril par mačk, ki ju je imel na ladji. Cez nekaj dni ni bilo več treba spati v jeldenih mrežah in se bati, da ti miši ne odtrgajo ušesa ali nosa .Tudi mož s krepelci ni bilo več treba. Kralj pa je kapitana bogato I obdaril in ta se je vrnil domov, Doma se je kmalu zvedelo, na kale način je prišel kapitan do bogastva. Imel je kapitan soseda, bogatega in pohlepnega, in ta je takole modroval: »Ce je temu dal kralj za en sam par mačk toliko zlata in srebra, kaj šele bo dal meni, ki mu prinesem bogata darila.« Zato je prodal vse svoje premoženje, kupil razna darila in se podal na tisti otok. Ko je srečno priplul, je nesel kralju darove. Le-ta je bil darov nadvse vesel. Dolgo je premišljal, kako naj se oddolži za vse to. Mislil je, mislil in sklenil, da mu da tisto, kar je najdragocenejše v njegovem kraljestvu Bile so to pač mačke, kajti brez njih bi sploh ne mogli živeti v miru. Zato je dal lakomnemu sosedu kot dar enega mladičev prvega mačjega para. Tako je sosed ostal brez vsega. •»* • ' • ^ bila sta še čisto majhna in nista še niti spregledala, sta kmalu ozdravela. V pisarni živalskega vrta, v zaboju, postlanem s senom, sta našla svoj drugi dom. Zdaj ko sta skoraj že 20 dni v Ljubljani, sta že prava junaka, živahna mlada medvedka, da ju je veselje pogledati. Bilo je ravno okoli desetih dopoldne, ko smo prišli v živalski vrt. In prav čas za dopoldanski obrok. Medvedka sta bila živahna in sta cvilila in prosila, naj jima dado jesti Tovarišica iz pisarne, ki že ves čas lepo skrbi za nju, je hladila mlečen zdrob v stekleničkah, Taki medvedki, kisobrez mamice, so kot dojenčki. Ne znajo še sami jesti, zato jih hranijo samo z mlekom in zdrobom Prve dni pa sta dobila sploh samo čaj in pretlačen riž na mleku, tako kot otroci, kadar so bolni ali jih boli trebušček. Tako je bilo tudi z medvedkoma Toda zdaj sta oba povsem zdrava. Kmalu po prihodu v Ljubljano sta tudi spregledala in tudi dlaka jima ie zrasla, da je lepo gosta, rjav-kasto-sive barve Vsak dan sta bolj živahna, še več, postajata že nagajiva kot vsi mali otroci Ce ne dobita pravi čas hrane, cvilita na ves glas. Ko pa sta sita, imata trebuščke lepo napete. In takrat postaneta naenkrat mirna,oči jima začno lesti skupaj in na koncu mirno zaspita v svoji postelji Seveda pa to ni edino, kar počneta. Kot vsi otroci in ljubljenčki (ta dva sta ljubljenčka vseh uslužbencev živalskega vrta) sta seveda razposajena. Tovarišico, ki zanju skrbi, poznata kot mamico. In zato jo ob njenem prihodu pozdravljata, se obračata k njej in ji neprestano silita v naročje. Od nje si pustita obrisati gobčke, pustita se božati in gladiti. V zahvalo pa ji včasih dasta poljubček s smrčkom Res, kaj naj bi sicer bilo to, ko vrtita gobček po njenem licu. Med seboj se oba bratca kar dobro razumeta čeprav je eden večji od drugega. Ko smo 'u dali na mizo. sta se brž začela igrati. ' drug drugega grizti ter rahlo brcati Ko na so jima prinesli jesti, je vsak od njiju hotel biti prvi. Medvedka bosta še nekaj časa na toplem v zaboju, ki so jima ga pripravili v pisarni. Do takrat ju Še ne bo mogoče videti, ker bi sicer številni obiskovalci gotovo podrli leseno barako Toda, ko bo čez dva ali tri tedne postalo topleje, ju bodo dali na prosto, da ju bodo lahko videli vsi, radi take živalce, Sevate ** nekaj mesecev. Tja proj1 mer' r°jsthi ali poročni list, %ei k Prljavi bivanja itd. Na tej i,?0 izvršena sprememba v ! nenr!,r?,z,niei- Zoper vse tiste, ki Slišali nih razlogov ne bodo ■It d0 , Veljavnosti osebnih izkaz-ma^a 1554, se bo upravno ^ £stopal°- Podaljševanje po 5 Botrah. opravljalo le tajništvo k onM® zadeve OLO v Postojni. jj^jVasiJsanje veljavnosti osebne N»o Se m°rajo lastniki zglasiti ifive A.~ Tajništvo za notranje za-pl letg Postojna, dne 15. marca z,,or rezervnih oficirjev 24 *24 talcev« (tereni Polja- * *n del Stare Ljubllane) ■1 v \ dne 13. marca ob 20. .Jivorani v obvezna Zarnikovi ulici 3. w& _ '?kor»on« J ®e'(,nlverz»> Miklošičev !?•# Tomšičtv teren bodo pri-%) 7vajo (teoretično in prak-Me. 7ki r,e5ervne artilerijske ofi-J t m “‘rallšče bo v četrtek, dne 0 oh 16 uri v dvorani « 8. v a?.? .srec3nje šole, Prešernova ™te 'e obvezna za vse artile-uWsu™vne °«cir.ie. "ib b„ ,va avstrijskih glasbenih za-I. Harcn - *verzltetni knjižnici od do 15 , 6- aprila t 1. dnevno od fekai n °d 16- do 18. ure. ?*** n-}it ?e *** tudi Tl Imela od i Tvoin li * ^1 ga daje zavest, da ^Ozrnot-Ae mladostno. Ne pozabi ““etično masko TEINT BELL! vPHEDAVAN1 A >. !*• niarca bo predaval 5 »Mih’"vate'j Vapilij Melik: »Bor-y Turt"ar°d°v za osvoboditev lz-l Pdrr,H?V.''‘ Predavanje bo ob 19.30 treJ tbit ? ovni dvo.anl Univerze Kalna), vhod iz Gosposke ul. v KONCERTI SoSJft. dne 19- marca bo v Fil-v**ttjske lni*°hi6ni koncert sodobne tjMsija» glasl>e. Koncert prireja b,0Bi. kulturne zveze z Inozemska nVa^ana todo dela: Mixe, ^Venju-ergerja in Marxa. Orkester >a0l, .“'harmonije dirigira Karol w.lz. Graza, solistka Stella 15o rt, n'stka z Dunaja. Vstopnice alnici navzdol v Koncertni po- ob 20-15 bo v Filharmoniji JVstrlkir^0rnorne in solistične sodobne feh tj*® Slasbe. Koncert, ki ga pii-n02em»rlsiJa za kulturne zveze z v MarY„°m' obsega poleg del Uraya 1 ea izvajajo člani zagreb-o, io kvarteta: Pinkava, Wel- p_ Kvarieid. r.iiNdVd, vv ci JJc ]e ?nozzi in Kieler. Nekaj vstop-Va'nicila razpolugo v K<>ncertni rL64^\f?vanovie, pianistka Iz Beo-v četrtek 18. marca kon- ,n,'Sa tujjllharmonlji. Njen koncert Sai dsteir^8 krajših del Beethovnovo t/Jatio in lVo' sonato, Chopinovo jr,,.8alakireva orientalsko fan-kc!"ice 7'y. Na koncert odlične m°Van’j, 151 le bila nagrajena na u v Ženevi, opozarjamo. , so v Ljubljani: bo I ®arla» hči uslužbenca. Po-Čebin ,Sredo ob 11. url na Zalah. i^Steb h« rlca> vdova po rudarju, cah. 00 v sredo ob 14,30 na Sto- barija, upokojenka. Po- bo ^Sast tSredo ob 14-30 na Zalah- v srert« ka> upokojenec. Pogreb »toboa, ,ob 15-30 na Zalah. bo „ Antonija, upokojenka. Po-b« ®ratoii sIedo ob 16. url na Zalah. v SrPrt„ na- upokojenka Pogreb re<3° ob 16.30 na Zalah. GLEDALIŠČA DRAMA — LJUBLJANA Sreda, 17. marcu ob 20: Tirso de Molina: Don Gil v zelenih hlačah. Abonma red F. Četrtek, 18. marca ob 20: Hecht- MacArthur: Prva stran. Abonma red C. OPEltA Sreda, 17. marca ob 19.30: Baletni večer. Zakliučena predstava za JLA. Četrtek, 18. marca ob 19.30: Zaključena predstava za ZSJ. MESTNO GLEDALIŠČE Ljubljanu, Gledališka pasaža Sreda, 17. marca ob 20: Irwin Shaw: pokopljite mrtve Red Sreda. — Vstopnice so tudi v prodaji. Četrtek, 18. marca ob 20: Iivvin Shaw: Pokopljite mrtve. Red Četrtek. Vstopnice so tud*, v prodaji. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Ročne lutke Resljeva cesta 28 Sreda, 17. marca ob 10: Gostovanje v Kostanjevici. — Ob 15: Gostovanje v Cerkljah ob Kiki. »V zaboju za smeti imaš vse, tudi tatiča, samo biriča ne!« To je res. Zaboj za smeti je tatič, ki krade denar, katerega ti plača zbiralnica odpadkov za kosti, stare krpe, papir, staro železo, metale itd. RADIO DNEVNI SPORED ZA SREDO, DNE 17. marca 1954 5.30—7.30 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (Pester glasbeni spored) — vmes ob 5.35—5.40 Poročila in vremenska napoved — 5.45—5.55 Jutranja telovadba — 6.00—6.10 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda — 6.30 Radijski koledar In pregled tiska — 7.00 do 7.10 Napoved časa, poročila, vremenska napoved — 7.20—7.25 Za gospodinje — 12.00 Lahka glasba — 12.20 Nasveti za dom — 12.30 Opoldanski koncert: Aleksander Glazunov: Karnevalska uvertura, Pavel Sivic: Di-vertimento za klavir in orkester — 13.00 Napoved časa, poročila, pregled dnevnega sporeda in objave — 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.45 Za pionirje — 14.05 Znane zabavne skladbe v izvedbi orkestrov: Stanley Black, Morton Gould, Percy Falth, Ljubljanski plesni sekstet in orkester Guy Luypaerts — vmes ob 14.40—14.45 Kaj bo na sporedu — 15.00 Napoved časa, poročila ln vremenska napoved — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Šolska ura za višjo stopnjo — Prof. Alfonz Gspan: Srečko Kosovel (Ob 50-letnici rojstva) — ponovitev — 16.00 Koncert po željah — 17.00 Napoved časa in poročila — 17.15 Zdaj pa vas bodo razveselili Fantje na vasi, Avgust Stanko in Branka Strgar — 17.45 84. lekcija tečaja angleškega Jezika — 18.00 Melodije iz baletov — 18.25 Glasbeni razgledi — 18.40 Koncert violinista Alija Dermelja, pri klavirju Marjan Lipovšek — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame — 20.00 Radijska igra — Vercors: Politična laž — ponovitev — 20.45 Večerni orkestralni spored — 22.00 Napoved časa, poročila in pregled sporeda za naslednji dan — 22.15 Igra plesni sekstet Radia Ljubljana — 22.35—23.00 »Modemi plesni orkestri« — Charlie Parker ln Leunle Tristano. — 23.00—24.00 Oddaja Radia Jugoslavija za tujino na valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba). RADIO KOPER 11.00 Šolska ura — 13.45 Lahka in nabavna glasba — 14.30 Od Triglava do Jadrana — 14.40 Tekmovanje mladinskih in otroških zborov Primorske — 17.00 Orkestralne operne skladbe K. Straussa, Verdija, Humperdinka in Smetane — 18.15 Za vsakogar nekaj — 21.00 S knjižne police — 21.30 P. I-Čajkovski: Balet »Labodje jezero«, op. 20: izvaja londonski simfonični orkester p v. A. Tristoularija — 22.40 Nokaj veselih melodij za lahko noč. MARIBORSKE VESTI DEŽURNA LEKARNA Sreda, 17. marca 1954: »Tabor«, Trg revolucije .3. RADIO — MARIBOR 5.30—7.30 Prenos sporeda Radja Ljubljana — 7.30—7.50 Pohorski fantje j pojo ln igrajo — 7.50— A.00 Obvestila in objave — 8.00—8.15 Veliki orkestri igrajo lahko glasbo — 8.15—8.20 Za naše gospodinje — 8 20—8 30 Za dobro voljo — 8.30—8.40 Poročila in vremenska napoved — 12.00—16.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana — 16.00 do 16.10 Oddaja za kmetovalce — 16.10 do 16.30 Poje mešani zbor DPD Svoboda Tezno p. v. Avgusta Živka — 16.30—16.45 Pregled domačih dogodkov, vremenska napoved in točen čas — 16.45—17.00 Zabavna glasba, vmes objave — 17.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana KINO »PARTIZAN«; Angleški film »Skrivnostni profesor«. »UDARNIK«: Francoski film »Zlata čelada«. »POBREŽJE«: Angleški film »Večna nevesta«. »STUDENCI«: Angleški film »Cirkuški deček«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Sreda, 17. marca ob 19.30: Massenet: Werther. Red LMS-1. UMETNOSTNA GALERIJA, Maribor, Strossmayerjcva 6 Razstava fotografij in barvnih reprodukcij francoske likovne umetnosti. Razstava obsega J glavnem francosko arhitekturo od rimskih časov do danes in rtekaj barvnih reprodukcij francoskega slikarstva od impresionizma do novejših časov. Razstava odprta dnevno od 9. do 10. ure. Ustanove, kolektivi, organizacije, organizirajte skupinske obiske. — Razstavno vodstvo zagotovljeno. — Prijave za obiske poslati po telefonu na št. 25-45. ceuske vesti i AT06PHFI PIEBM1JIJ0 .ilrnliukpm nkrnin '-,U ® 5:20 u ^ V-*J u. i. i. u V celjskem okoliškem okraju so umrli: Neža Stamol, 75 let; Franc Podgoršek, 77 let; Antonija Jug, 86 let; Marija Zdolšek, 66 let; Ignac Kušnik, 70 let; Neža Videnšek, 68 let; Uršula Tanjšek, 66 let; Marjeta Borovnik, 65 let; Ludvik ZbiČajnik, 31 let; Amalija Tovornik, 45 let; Jožef Pušnik, 7 dni; Marija Sivka, 70 let; Anton Plemenitaš, 1 dan; Danica Hemavs, 5 dni; Uršula JančiC, 77 let; Marija Jelenc, 72 let; Marija Tacar, 62 let; Jurij Pušnik, 64 let; Franc Ištvany, 92 let; *»nton Skuhole, 90 let; Ana Keršlin, 77 let; Rozalija Hribernik, 58 let. SREBANJE SREČK 52. KOLJI JUGOSLOVANSKE LOTERIJE E0 23.MfiRCfl V ZfiJEčaRU DROBNI OGLASI ANGLEŠKO - AMERIŠKO (english-american) se nauči vsakdo, ki zna latinico in ima osnovno šolo — hitro, lahko, zabavno, zajamčeno z dopisovanjem. Mesečno plačilo minimalno, zmanjšuje se vsak nadaljnji mesec učenja do 10 dinarjev dnevno. Plač iti je treba samo prvi učbenik, vsi nadaljnji učbeniki, knjige, slovarji, fonetiki, časopisi, žurnali, ilustracije, revije, specialni ženski domači — hišni — modni žurnali so brezplačno na uslugo brez kavcije. Nagrade najpridnej-šim, najboljšim Zahtevajte takoj popoln informativni prospekt. — Pismu priložite trideset dinarjev v bankovcih. Prosimo, pohitite! — English-american lessons. Beograd, Dositejeva 3. ANGLEŠKI KAMGARN, siv, kupim. Ponudbe na ogl. odd. pod »Vzorec«. GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK in j otroško stajico poceni prodam, i Ogled od 14. do 16. ure na Tržaški cesti 81, Ljubljana. KINO »KOMUNA«: Ameriški film »Steklena menažtrija«. Brez tednika. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Predprodaja vstoenic od 10. do 11. ter od 15. ure dalje. KINO »SLOGA«: Premiera ameriškega filma »Osamljena zvezda«. Tednik. Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri. Ob 10. uri je matineja istega filma. Predprodaja vstopnic od 9. do 11. ter od 14. ure dalje. KINO »SOCA«: Ameriški film »Sužnja, preteklosti«. Brez tednika. Pred-1 stavi ob 17. in 19.30 uri. Danes i zadnjikrat, predprodaja vstopnic KINO »UNION« Ameriški barvni film Divji sever V glavnih vlogah Cyd Cha-risse in Stewart Granger TEDNIK Predstave ob 15., 17., 19 ln 21 uri. Predprodaja vstopnic od 12.30 dalje - neprekinjeno od 10. do 11. ter od 16. ure dalje. KINO »TRIGLAV«: Ameriški barvni film »Amerikanec v Parizu«. Tednik film. nov. 7. Predstave: ob 18. in 20. uri. Prodaja vstopnic od 17. ure dalje. KINO »SISKA«: Ameriški film: »Sled v luki«. Predfilm. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Predprodaja vstopnic od 15. ure dalje. JESENICE »RADIO«: Ameriški film: »Ljubimca Novega Orleansa«. Predstavi ob 18. in 20. uri. »PLAVž«: Indij, film: »Aandhyan«. Predstavi ob 18. in 20. url Prodala sirofev Na ustni javni dražbi dne 25. niarca 1954 bomo prodali naslednje stroje, vzete iz obrata: Parni kotel, bojlerje in rezervarje, elektromotorje za isto-smerni tok, zračne kompresorje, stroj za mešanje cementa, stružnice, rezkalne stroje, stružnico za obdelavo spojnic, namizne vrtalne stroje, stebričaste vrtalne stroje, radialne vrtalne stroje, brusilne stroje za brušenje orodja, hidravlične črpalke, brusilni stroj za zunanje in notranje brušenje, lesne stružnice, vertikalne stružnice, horizontalne stružnice, škarje in luknjače, dvojne škarje, pnevmatična kladiva, parno kladivo, plinske peči, električne peči, ventilatorje, mostovna dvigala, konzolna dvigala, stebričasta dvigala (Pemag), ročna dvigala, dvigala — Demag, centrifugalne stroje za pranje perila, hidravlične stiskalnice, kovinske žage, oljne in suhe transformatorje, skobelnike za les, krožne žage za les, tračne žage za les, agregate za električno varjenje 110 V, preusmemike in trifazne elektro-motorje. Istega dne bomo prodajali odvečne zaloge materiala: PANOGA 117: vijke za les In kovino, kolena, armature za vodo, paro in plin, zakovice itd. PANOGA 119: avtomatske sklopke, instalacijski material, izolacijski material, dinamo žico in izolirano žico, kable, merilne instrumente, merilne transformatorje, signalne naprave itd. PANOGA 120: barve in lake. Prav tako material iz ostalih panog. VSA POJASNILA DOBE ZAINTERESIRANE STRANKE PO TELEFONU 203 - PULA , LADJEDELNICA »ULJANIK« — PULA TOVARNA REZILNEGA ORODJA ČAČAK, Hajduk Veljkova 27 proizvaja: ročne navojne svedre za milimetrski navoj ročne navojne svedre za Whitvorth navoj ročne navojne svedre za milimetrski fini navoj ročne navojne svedre za Whitvorth cevni navoj strojne navojne svedre z dolgim nastavkom za milimetrski navoj strojne navojne svedre z dolgim nastavkom za Whit-vorth navoj strojne navojne svedre — kratke, za milimetrski navoj okrogle rezilne čeljusti za milimetrski navoj okrogle rezilne čeljusti za Whitvorth navoj okrogle rezilne čeljusti za milimetrski fini navoj okrogle rezilne čeljusti za Whitvorth cevni navoj valjke za valjanje navojev na strojih sistema Pee-Wee, za milimetrski fini in Whitvorth navoj navojne rezkarje, večstopenjske, za milimetrski navoj vpenjala navojnih svedrov vpenjala-za rezilne čeljusti Vse ostalo rezilno orodje za navoje na zahtevo. POGODBE ZA NASLEDNJA ČETRTLETJA 1954 BOMO SKLEPALI NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU OD 19. DO 28. III. 1954 ZA VSE REZILNO ORODJE, KI GA TOVARNA IZDELUJE Kakovost nima konkurence doma niti v tujini 1337 OKRAJNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V TRBOVLJAH razpisuje mesto pravnega referenta Prejemki po uredbi Nastop službe takoj ali po dogovoru. V prošnji je treba navesti potek dosedanjega službovanja. Dva parna stroja trojne ekspanzije 300 KS zelo ugodno prodamo. Informacije: »BAGER« — SPLIT, telefon 21-33 437 Tovorno parnih kotlov ZAGREB - ZITNJAK 1 tu »-475, « in I. vrodajm odd. 02i Brzojavi: Tvorpak PROIZVAJA: vse vrste parnih kotlov: sto)eie. lokomobitne, kombinirane, strmocevne, ladijske itd. PROIZVAJA (N PRODAJA: c so grobo in fino armaturo, kakor: prehodne povratne izpustne in oamostne ventile vodne Števce itd PRODAJA vso jekleno in litoželezno armaturo vseh oritinkov ________________________ 383 ska 0rn^;fja za razpis mesta direktorja v podjetju Solkan-UrJudustrija apna v Novi Gorici razpisuje v smislu 90 čl. št c, 0 ustanavljanju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ 51-424/53) mesto direktorja Solkanske industrije apna - Nova Gorica inj^0 g°j: Gradbeni tehnik z najmanj 5-letno_ prakso v iznKS gradbenega materiala ali oseba z nižjo šolsko rn-tt Z^° z najmanj 10 let prakse v Industriji gradbenega živi a'a Prošnj* je treba priložiti strokovni in osebni tj. ^njepis, dokazila o šolski in strokovni izobrazbi ter potek e an:ie zaposlitve. Prošnje je vložiti pri Okrajnem ljud- odboru Gorica do 10 aprila 1954. Komisija za razpis mesta direktorja Tovarne cementa in salonita v Anhovem razpisuje v smislu 90. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Uradni list FLR Jugoslavije št. 51-424/53) mesto direktorja Tovarne cementa in salonita - Anhovo (OKRAJ GORICA) Pogoj: Inženir kemije z 10-letno prakso ali pa ekonomist z ekonomsko fakulteto z najmanj 10-letno prakso v industriji cementa ali gradbenega materiala. Prošnji je treba priložiti strokovni in osebni življenjepis, dokazila o šolski in strokovni izobrazbi ter potek dosedanje zaposlitve. Prošnje je treba vložiti pri Okrajnem ljudskem odboru Gorica do 10. aprila 1954. Komisija za razpis mesta direktorja v podjetju Splošno kmetijsko gospodarstvo iz Ajševice pri Novi Gorici razpisuje v smislu 90. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ št. 51-424/53) mesto direktorja v podjetju Splošno kmetijsko gospodarstvo AJŠEVICA PRI NOVI GORICI Pogoj: Kmetijski inženir s 5-letno prakso ali kmetijski tehnik z 10-letno prakso. Potrebna je splošna praksa v vseh kmetijskih panogah. Prošnji je treba priložiti strokovni in osebni življenjepis, dokazila o šolski in strokbvni izobrazbi ter potek dosedanje zaposlitve Prošnje je treba vložiti pri Okrajnem ljudskem odboru Gorica do 10. aprila 1954. IRije E. M REMAROUE tovoriš! kdalin je nekaj časa poslušal brnenje motorja, potem pa , j. Vegovega obraza razbral najprej kritiko, zatem pa prizna-azudnje je odšel z menoj v delavnico. ^iot,« Sem zagodrnjal in qe hitro vrnil k Blumenthalu. 0 ,° bi se vsaj enkrat peljali s tem avtom, bi drugače mislili bi Ceni,« tudi sem dejal. »Preizkušate ga lahko, kolikor hočete. Lahko ie pr*®el zvečer po vas, da bi ga skupaj preizkusila, če vam Prav.« trenutna pobuda Je bila že splahnela. Blumenthal je že ‘Itfi ,Slal pred menoj ko granitni predsednik pevskega društva. Vatti -te dejal, »mudi se mi. Ce bi hotel avto preizkusiti, ahko telefoniram.« h s&oznaI sem da se trenutno ne da nič storiti. Tega moža ni *®lef nr'°^ preS°voiiti. »Dobro,« sem rekel, »toda dajte mi svojo i 0.°^° številko, prosim, da vas bom lahko obvestil, če bi se še kak interesent.« umenthal me je čudno pogledal. »Interesenti še niso kupci.« Iz žepa je potegnil cigarnico in mi jo pomolil. Iznenada je kadil. Celo Corona-Coronas; denarja je moral imeti ko smeti. Toda zdaj mi je bilo že vseeno. Vzel sem cigaro. Prijazno mi je segel v roko in odšel. Gledal sem za njim in ga na tihem, toda pošteno preklinjal* Potem pa sem se vrnil v delavnico. »No?« me je pozdravil gizdalin Gottfried Lenz, »kako sem to napravil? Videl sem, kako se pehaš z njim, pa sem ti hotel malce pomagati. Na srečo se je Otto tu preoblekel, preden je šel na davkarijo. Tu sem videl na obešalniku čedno obleko, v galopu sem bil tu, smuknil sem skoz okno in že sem spet prišel nazaj kot resen trgovec. Mar nisem tega dobro napravil?« »To si napravil bedasto,« sem odgovoril. »Mož je bolj prebrisan kakor vidva oba skupaj) Kar oglej si cigaro! Poldrugo marko kos. Milijarderja si mi pregnal.« Gottfried mi je vzel cigaro iz ust, jo poduhal in si jo prižgal. »Sleparja sem pregnal. Milijarderji vendar ne kade takšnih cigar. Milijarderji kade cigare po grošu.« »Neumnost,« sem odgovoril. »Sleparji se ne pišejo Blumenthal. Pišejo se grof Blumenan ali kaj podobnega.« »Mož se bo vrnil,« je menil Lenz poln upanja kakor vedno, in mi puhnil oblaček dima moje cigare v obraz. »Ta že ne,« sem dejal trdno prepričan, da se ne motim. »Rad bi pa vedel, kako si prišel do te bambusove palice in rokavic?« »Oboje sem si izposodil. Tamle v trgovini Benn & Co. Prodajalko poznam. Palico bom morda celo obdržal. Všeč mi je.« In ves zadovoljen je vihtel debeli kol po zraku. »Gottfried,« sem dejal, »tu si odveč. Veš kaj? Pojdi v variete. Tam je tvoje mesto.« »Klicali so vas,« je dejala Frida, škilasta služkinja gospe Zalewske, ko sem opoldne za trenutek skočil domov. Obrnil sem se. »Kdaj?« »Pred pol ure. Zenska je bila.« »Kaj pa je rekla?« »Rekla je, da bo zvečer še enkrat telefonirala. Takoj pa sem ji rekla, da ni vredno. Saj vas zvečer nikoli ni doma.« Debelo sem jo pogledal. »Kaj? To ste rekli? Gromska strela, ali vas bom kdaj naučil telefonirati?« »Saj znam telefonirati,« je odgovorila Frida sladko. »In doma vas zvečer tudi skoraj nikoli ni.« »To se vas prav nič ne tiče,« sem zaklel. »Prihodnjič pa še povejte, če imam raztrgane nogavice.« »To pa kaj lahko storim,« je odgovorila Frida in me škode-željno pogledala s svojimi rdečimi, vnetimi očmi. Bila sva si stara sovražnika. Najrajši bi jo bil stlačil v njen veliki lonec, pa sem se premagal, segel v žep, ji stisnil v roko marko in jo spravljivo vprašal: »Ali dama ni povedala svojega imena?« »Ne,« je odgovorila Frida. »Kakšen pa je bil njen glas? Nekoliko zamolkel, globok in nekam hripav?« »Ne vem,« je dejala tako hladnokrvno, ko da ji nisem stisnil v roko marke. c IZ NAŠIH KRAJEV SREDA, 17 MARCA 1954 Moderno tekstilno šolo bodo gradite slovenske tekstilne tovarne v Kranju V naši republiki je tekstilna i rimi odseki in je prerasla v teh-industrija med najpomembnej-' nikum, ki je enak Tehniški širni, saj zaposluje v 62 tovarnah precej nad 21.000 delavcev. Da bi pridobili domač strokovni kader tekstilnih delavcev, so že 1. 1930 ustanovili v Kranju Tekstilno šolo, ki je bila prvotno le dvoletna in z enim samim odsekom. Sedaj pa je šola štiriletna s šti- Svoboda v Stražišča dobro dela DPD Svoboda v Stražišču pri Kranju je v letošnji sezoni uprizorila ie tretjo premiero. Tokrat so nastopili z zahtevnim delom — komedijo Carla Goldonija »Krčmarica Mirandolina«, ki jo je režiral in in-sceniral Riko Poženel, pesmi naštudirala prof Vera Majdičeva, plese Majda Habjanova, dvoboj Peter Osterman. V naslovni vlogi je nad pričakovanjem nastopila M. Habjanova, v ostalih pa: M. Juvan. F. Triler, J. Fajfar, Z. Jerebova, J Osojnikova. M Perne. J. Pegam, S Baudek in T Rakovec. Inspiciral je Tone Kavčič. Razen dramske skupine pridno vadi tudi pevski zbor. V dolini Krke precej igrajo Zadajo nedeljo so žužemberškl pionirji zaigrali Golievo pravljično igrico Princeska in pastirček; počastili so Eraznik žena. le udeležba ni bila pre-ivalcem Žužemberka prav nič v čast! Mladinci v Žužemberku, ki imajo sa mostojno igralsko družino, pripravljajo veseloigro Slaba vest. Na Ajdovcu je igralska družina Klil) France Prešeren v tej sezoni Igrala Dolinarjevo Dobravo in Domna; tudi gostovali so v Dobrniču in Soteski. Navzlic težavam — igrajo n. pr. kar v šolskem razredu, kjer se nabere ljudi, da so stisnjeni kakor sardine v Skatlil — je uspeh zadovoljiv, ker jim ne manjka volje za prireditve. Svoboda v Straži je naštudirala Jurčičevega Desetega brata in že dvakrat nastopila; igro si je ogledalo prvič 470 ljudi, ki so napolnili dvorano zadružnega doma do zadnjega kotička. Mladih igralcev so bili vaščani nadvse veseli in pričakujejo, da jim bodo nudili še tako lepega razvedrila! Na Gor. Sušicah pa so mladi igralci MKUD »Janko Jože« uprizorili veseloigro »V Ljubljano jo dajmo!«. * Omeniti je treba tudi živahno udejstvovanje gledališke družine Svobode v Bršlinu, ki je z Via Malo uspešno nastopilo na domačem in mestnem odru; bršlinska Svoboda tudi precej gostuje na podeželskih odrih. srednji šoli. Ima pa še vedno isto tesno poslopje v starem delu mesta, kjer ga ni mogoče razširiti. Zato so začeli graditi novo že leta 1940. Temelji so bili zgrajeni, delo pa je nato prekinil okupator. Po osvoboditvi je postala potreba po novogradnji še bolj pereča. Zastopniki slovenske tekstilne industrije so se zato že lani sporazumeli, da bodo novo šolo zgradili iz svojih sredstev; prispevali bodo sorazmerno s številom zaposlenih v posameznih tovarnah. Za novogradnjo se je izrekel tudi republiški sindikat tekstilnih delavcev na lanskoletnem zborovanju. Pripravljalna dela za novo- Navinška so zdaj v delu že podrobnejši načrti. Novo šolsko poslopje bo kombinacija šole in delavnic. V šolski zgradbi bodo številne učilnice, predavalnice, laboratoriji, kabineti in upravni prostori V delavniškem objektu bodo vse tekstilne delavnice: predilnica bombaža in volne, pripravljalnica, ročna in mehanična tkalnica, pletilnica, mokra in suha apretura, barvarna, tiskarna blaga, razna skladišča in tehnične pisarne. Na koncu delavnic bo zgrajena moderna telovadnica, ki bo hkrati služila za šolsko dvorano. V kletnih prostorih bodo naprave za parno ogrevanje, klubski in družabni prostori itd. Tekstilni tehnikum bo ena najlepših zgadb v Kranju in go- gradnjo so v teku. Po odobrenem : tovo naša najlepša in najmoder-programskem osnutku arhitekta nejša strokovna šola. Kmetijska zadruga Ormož — najboljša v ptujskem okraju Letna skupščina Kmetijske zadruge v Ormožu je pokazala, da je ta zadruga še vedno med najboljšimi v ptujskem okraju. Lani eo dosegli v svojih gospodarskih obratih 3,300.000 dinarjev čistega dobička ter ustvarili 752 tisoč deviznih dinarjev. Dobiček bodo porabili odseki zadruge za pospeševanj© kmetijstva. Živinorejski odsek bo primerno preuredil osemenjevalno postajo, ki že deluje. Zavarovali bodo tudi vso rodovniško živino. Približno polovico zavarovalnine bo živinorejcem prispevala kmetijska zadruga-Zadruga je nabavila članom tudi 25 vagonov umetnih gnojil, dva vagona močnih krmil za živino ter razna Delavci so šele na četrtem mestu med obiskovalci celjske Mestne ljudske knjižnice Knjižnica ima 23.865 knjig - Lani je obiskalo knjižnico nad 18.200 bralcev in si izposodilo 54.000 k n J g Čitalnica, oddelek za izposojanje knjig in skladisc pretesna Celjska Mestna ljudska knjiž- se je vpisalo na n°vo_762 bralcev, nica se je razvila na temeljih predvojne Mestne knjižnice in je tako ena naj mlajših kultumo-prosvetnih ustanov v Celju. Po osvoboditvi se je v knjižnico muc m II Kirnu aiviuv 0___* j ~ sredstva za zatiranje rastlinskih škod- vpisalo nad 6300 Članov. SeVGda ijivcev. Na predlog sadjarskega odse- jih je večje število sčasoma od-ka je skupščina sklenila, da bo pri-i pa^io, vendar na njihova mesta spevala članom polovico stroškov za; • T or,.- škropljenje sadovnjakov, ■ kaj kmalu pridejo novi. Lani !i................................................................................................................. Občina Šmartno pri Litiji je glede površine ena izmed večjih občin okraja Ljubljana okolica, po številu prebivalstva pa je s svojimi ^200 prebivalci med srednje močnimi občinami. V okraju nimajo preveč industrije, Šmartno je znano le kot sedež stare usn jarske industrije, o kateri je pisal že Valvasor. Pomemben delež k gospodarstvu daje tudi republiško ! mizarsko podjetje »Tesar«. bali, da bodo imeli pri razdelitvi in pobiranju davka težave. Pa so ljudem razložili dolžnosti davkoplačevalcev in davke so lepo sporazumno razdelili. V pohvalo je treba povedati, da so davkoplačevalci v glavnem že storili svojo dolžnost in poravnali davke za lansko leto. Nikjer ni bilo treba davkov s silo terjati. Ta ali oni je bil v času, ko je dospela akontacija, v denarnih težavah, pa so V šonarski občimi je približno 300 i s« občinski funkcionarji tovariško Maketa novega tekstilnega tehnikuma v Kranju j kmečkih gospodarstev, ki so včlanjeni v Kmetijski zadrugi Šmartno in Kostrevnica. Največ je srednjih kmetov, ki premorejo od 10 do 15 ha zemlje, večjih kmetov je le 5. Za leto 1953 je imela šmarska občina 8,300.000 din predpisanega j davka, en milijon več kakor v le-I tu 1952. Politični aktivisti so se Tud: tafia bi lahko pomagali Nonooieščooi k razvo/u tujskega prometa Vsa novomeška gostišča premorejo' zdaj komaj polovico toliko ležišč, kolikor jih je mesto imelo tik pred zadnjo vojno leta 1940. Tujski promet pa je iz leta v leto večji; posebno narašča število nočnih otujočih gostov. Marsikateremu tujcu se je že zgodilo, BRALCI NAM PIŠEJO V Gaberkah pri Šoštanju živita obtoženec sesti na zatoženo klop. To. zakonca Anton in Marija SkornSek. f žitelj pa je bivši okupatorjev funk- Anton je star 79 let in je že več kot. cionar, ki brani svojo »Čast«. 10 mesecev priklenjen na bolniško po-, Anton Skornšek se razprave za sn? i°W a u *ariJ-® i?. jFa ' ■ radi bolezni ne more udeležiti, zato Skoraikova h.Sa je bila dom.naj ih 21ldeva Se n1 re56na. Prav eotovo pa Ikornikovih s partizani so zvedeli tu- j jj0 tako- da di okupatorji, ki so jih počasi areti-® » ?• * zadoščenje tisti, ki ga res rali in pregnali očeta in mater fe le tenro. kaj daje sinovoma Antonom in Francem. Dru- j Reberšku moč. da si apa tojiti Skorn-žina je prehodila trnjevo pot po ta- ‘ »kove, da so ga razžalili. Mislim, da boriščih, iz katerih sta se vrnila samo n? bo škodilo, če on in njemu podob oče Anton in mati Marija, oba sinova pa sta umrla. Ko so Nemci odpeljali Skornftko-vega Francija in Antona, 60 se njuni , starši pogovarjali s sosedom Ivanom krvavela Oštirjem Le-ta jim je dfejal. da mu je Baltazar Deberšek, po domače Bre zovšek omenil takole: »V Gaberkah moramo SkornSkovo komunistično gnezdo razkopati.« Zato sta Skornškovo E osumila, da je vsaj delno kriv nji ovega gorja Deberšek, ki je bil m GIBANJE PREBIVALSTVA 1 3 V Celju so .e od 1. do 8. marca s poročili: Alojzll Novak tn Marija S Klepe), Zlatko Golob ln Elizabeta 3 HriberSek. Luka Klučar ln Marija =g Jerovšek, Leopold Bemjak in Ivana = Berglez, Jože Hudokmet ln Neža = Kranjc. Od t. do 14. marea se je v Novem 35 mestu rodilo 22 dečkov In 24 dekllo = — Poročila sta se: MiloS Jančič in g= Ana Sire. — Umrli so: Jože Rogelj = Jakob ZrimSek. 90 let, Nikolaj Cola s rlč, 80 let. Od 27 februarja do 14. marca = 1954 se ,1e v Kočevju rodilo sedem 3 otrok (4 deklice In s dečki). — Po. = ročill so se: Alojz Rupnik ln Fran =£ čiSka Novak Anton Orabrljan in Ana |§ Horvat. — (Jmrli no: Ivan Rrono. = 73 let. DnSan Rutina star S moaece = Irenka Konda stara 10 mesecev. ni nekoliko razmislijo o svoji megleni preteklosti in se zamislijo nad tem. kje je bila njihova čast takrat, ko je večina ljudstva trpela in S. MoSič da je moral v Novem mestu prenočevati v avtomobilu ali Pa se je moral truden odpeljati dalje. Tudi takih potnikov, ki prenočujejo v toplejših letnih mesecih n<. prostem, v Novem mestu ni malo. V teh hotelih dobiš od aprila do pozne jeseni navadno odgovor: Vse zasedenoI Marsikdo pa hi lahko v mestu dobil prenočišče za noč ali dve, pa se ne ve kam obrniti. Vodstvo hotela Metropol je zato sklenilo, da b naprosilo vse družine, ki razpolagajo s primernimi ležišči in bi jih bile pripravljene odstoniti kot prenočišče tujcu, da to javijo recepciji hotela. Tujskih sob je v mestu premalo, marsikje pa so v primeru potrebe oz. sile ljudje pripravljeni pomagati potujočim. Problem s tem za središče Dolenjske ne bo rešei Desetletni perspektivni načrt turizma in gostinstva v novomeškem okraju predvideva gradnjo sodobnega hotela v Novem mestu. Nič ne kaže, da bi sredstva za tako nrepotreb-110 ^slopje že bila na razpolago, treba pa bo vendarle delati na tem, da se načrt uresniči. Brez sodobnih prenočišč je tujec slep za .se prirodne lep. doline Krke, samotnih Gorjancev, dolenjskih vinorodnih goric tn vsega. kar premore Dolenjska Za vaščane in graditelje avtoceste bi v Otočcu potrebovali zdravo pitno vodo Na Dolenjskem je mnogo krajev brez dolfre pitne vode; da ni poleti pogostejših obolenj, je pripisovati zgolj dejstvu, da so se domačini na vadili na uživanje slabe vode. Ljudska oblast si prizadeva, da bi uredila kar največ vodovodov in dobrih kapnic; kar pa ni bilo rta- |\\l=!llll!llllll!l!lllllllll!lll!!lll!ll!li!llllllllllll!lllllllllll!l!ll!lllllll!l!l!lllll!llllll!lllllllllllllllll!l!lll!lllllllll!lllllllll!llll!llllll!lllllll!l!/^;. £#-Tt w0 k^0;v,( 52 godbenikov, razen tega pa vzgajal ” v glasbeui Soli «e 32 mladincev Čeprav je gt»dba zadnje leto «ode lovala na približno SO različnih proslavah. je imela vse premalo koncertov na Jesenicah in podeželju. Vzrokov za to Je vej. Po mnenju godbenikov so fjodbo. I’o zadnji vojni je je nranniJonl corvil in o« n/i (Ja pojema Zanimanj« Z® f. novudošlimi dolav«i. Zal« prevefi prepuSCeni sami sebi in se posamezne organizacije in ustanove spominjajo nanje šele, ko jih potrebujejo. Zato 80 trodbeniki sklenili prikazati predstavnikom jeseniškega delavstva. leti, da bi postal vsak 6lan ' v kolektiva že oh svojem vsl LibB-jetje tudi podporni 6lan Z XII. SKUPNE SEJE OBEH ZBOROV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA KRANJ SE m i ___________________ ..vmu in okrajnemu J Svoboda Jesenice so na občnem jboru I odboru in ostalim ustan