GLAS NARODA f list slovenskih delavcev V Ameriki. N»Jt«Č j i sWvcmki dnevnik I ▼ Združenih državah j V«(it z* TM leto ... $«.00 i Za pol leta.....$3.00 j Za New York celo leto . $7.00 9 Za iaosamtvo celo leto $7.00 j I "The largest Slovenian Daily in T the United Štafet. 1 i lamed every day except Sundays i I and legal Holidays. |jj 75,000 Readers. | TELEFOW :^0KTTLAKDT 2876_Bttsrsd m Eecoiid Clsss Matter, September 21, 1908, st the PostOffics at Hsw York, N. Y^to Act of Congr— of March 3,187» TgLE?0w7"00ETLA»DT^«87§ _yEW Y0M> TUESDAY, JULY 31, 1928. - TOREK, 31. JUUJA 1928. VOLUME XXXVI. - LETKIK XXXVI.' Crom dementiral poročilo o krivdi. MEHIŠKI DELAVCI ZAVRAČAJO KRIVDO GLEDE UMORA Mehiška delavska federalna konfederacija, imenovana Crom, je dementirala krivdo radi smrti generala Obregona. — Odgovornost naprtuje elementom katoliške družbe. — Izjava atentatorja. MEXICO CITY, Mehika. 30. julija. — Regijo-nalna konfederacija mehiških delavcev je izdala včeraj potom zastopnika Croma svojo prvo izjavo izza umora Obregona. Te izjava pravi, da se je Crom že avgusta meseca preteklega leta zavzel za generala Obregona kot predsedniškega kandidata. Radikalna smer Obregonove stranke je povsem napačno izjavila, da je bil Crom Obregonu sovražen. Dotični obre gonisti si žele le dotičnih vladnih mest zase, katere imajo sedaj delavski zastopniki, vključno važno ministrstvo za trgovino, industrijo in delo, katero je sedaj zapustil Morones. Na vprašanje, kdo je odgovoren za umor Obregona, je obdolžil zastopnik Croma "elemente katoliškega svečeništva". Isti elementi so bili odgovorni za smrt različnih članov Croma v zadnjih par mesecih, med temi^ti-rih moz, ki so tvorili eksekutivni komitej v neki zelo oddaljeni državi. Število članov Croma je navedel na 1,900,000, od katerih se nahajajo velike skupine v državah Jalisco, Nuevo Leon, Chihuahua in drugih industrijskih državah. Maunel Tejo, ki je bil osumljen, da je dal moril-ru Obregona revolver, je bil včeraj oproščen suma. Policijski načelnik, general Zertuche, je rekel, da je bil Trejo izsleden in aretiran v Guadalajari. Oprostili pa so ga zopet, ko se je potom preiskave dognalo, da ni bil v nikaki zvezi z umorom. Čeprav so izjavili intimni prijatelji predsednika Callesa, da bo slednji odstopil dne 1. decembra, je vendar sedaj mogoče, da ga bodo skušali z druge strani odvrniti od tega. Ce se bodo ta prizadevanja izjalovila, bo najbrž imenovan provizoričnim predsednikom governer države Nuevo Laredo, Aaron Saenz. MEXICO CITY, Mehika, 30. julija. — Jose de Leon Toral, morilec generala Obregona, je danes ponovno izjavil, da je sam odgovoren za krvavo dejanje in da ni imel nobenega pomagača. Sklep, da umori Obregona, se je porodil v njem, ker je Obregon nastopal proti katolikom. Pozneje se je pa prepričal, da je bil v veliki zmoti ter je označil Obregona kot resničnega prijatelja vere. Časnikarskim poročevalcem je rekel, da se kesa svojega dejanja. Morilec odločno zanikuje, da je bil v kaki zvezi z duhovniki, nunami ali kakimi drugimi katoliki ter da ga ni nihče pozval, naj vprizori atentat. Tisti večer pred atentatom se je spovedal, spovedniku pa ni niti z besedico omenil, kaj namerava. Kardinal ne sme v Ameriko tekom kampanje. RI*M. Italija, 29. julija. — Pa-P« Pij je naročil kardinalu Since-ro, ki bo 'kniulu odšel v Ca na do, naj ne nastopi trikom predsedniške kampanje potovanja v Združene države. Papež ne želi, da bi kardinal obiskal ameriško ozemlje tekom predsedniške kampanje, "ker bi se lahko razlagalo njegovo navzočnost kot željo Vatikana, da vpliva na predsedniške volitve. K&rainal J&neero bo odšel v Ca-nado "dne 9. avgnsta k otvoritvi katedrale v Montreal. Zelo je želel obiskati Združene države, kjer ima dosti prijateljev. | Pape* pa je oa drugi strani odo« i bril obisk kardinala Cerettija v Združenih državah, ker bo slednji dospel šele 18. novembra, ko bodo predsedniške volitve že končane. Kardinal -Cerrett.i bo šel v Avstralijo n^ Evharistični kongres ter bo spotoma obiskal Washington, kjer je bil nekoč avditor pni papeškemu poslaništvu. Slabe (plače v Iowi. GEXESEO, 111., 30. julija. — Central Enginnering Co. iz Davenport, Iowa, ki gradi ceste po tej okolici, plačuje svojim delavcem po 40.centov na uro in šoferjem po 50 centov. Nove ljudi se nastavlja celo za urno plačo tridesetih een- LETALCI PRI KAJZERJU Kapitan Koehl,^ major Fitzmauritze in baron Huenefeld, ki so preleteli Atlantiški ocean, so pred kratkim obiskali bivšega nemškega kajzerja v Doornu. MAGNAT HARVEY F. FIRESTONE SKUŠA OPRATI SVOJO POLITIKO Firestone je zavrnil sumnjo, da je posojilo zasuž-nilo črno republiko. — Odločno je zavrnil ženev ske obdolžitve. — Rekel je, Ida so gumijski delavci dobro plačani ter popolnoma prosti. .J^KRQN* O., 30. julija. — Harvey F. Firestone je označil obdolžitve, vložene pri Ligi narodov v Ženevi, glede posojila, ki je bilo pred kratkim izvršeno ^med Liberijo in Firestone Tire and Rubber Company, kot evropsko politično propagando. Zanikal je. da je posojilo trgovski zaprta vrata za črno republiko in da bo konečno dovedlo do konfiskacije zemlje in stanja peona že med domačini. Te obdolžitve je dvignil v Ženevi Henri Juuod, predsednik -Mednarodne družbe za varstvo domačinov glede razmer, katere je baje razkrila preiskava profesorja Raymond Buella, s Harvard vseučilišča. — Absolutno nikakega temelja nimajo obdolžitve, da zapira posojilo trgovska vrata republike, — je izjavil Firestone. — X i kake take misli ni bilo v duhu Firestone uradnikov, ko je bilo izvedeno posojilo in jaz mi I slim, da je to le evropska propaganda, katero so sprožili oni, ki nasprotujejo temu, da bi šle ameriške industrije v Afriko ter jo razvile. — Ker je kontrolirala Firestone kompanija le en milijon akrov v Liberiji, dočim jih je tam 42 milijonov. je oči vidu o, da ni bil noben tak načrt nameravan. — je rekel. Povdaril je. da so v zadnjih treh letih razvoji v Liberiji prekašali one. v katerii-di drugi deželi sveta. — ('e mislijo lju\ je. da se primernih plač ne plača delavcem in da niso .prosti zapustiti svoja mesta kadar hočejo, ne bo tako stanje napol suženjstva izraslo iz posojila, — je izjavil gumijski ma-gnat. — Mezde delavcev bodo redne in primerne, Sele od takrat naprej, ko smo mi prišli v deželo, obstajajo redne plače. So in bodo prav tako prosti, da za pusto svoja mesta ter poiščejo druge službe kot so delavci v naših tvornieah v Akronu. — je rekel. Obdolžitev, da je bilo posojilo izvršeno šele po pritisku, katerega sta izvedla Herbert Hoover in državni department, je po njegovem mnenju le propaganda proti predsedniškemu nomiuiranju od . strani njegovih političnih sovraž- 1 nikov. Državni department je bil inte- ' resiran pri posojilu v istem obsegat i kot je pri vsakem drugem inozem- 1 skem posojilu, — nič več in nič manj. _ EKSPLOZIJA NA POLJSKEM Osemnajst ljudi je bilo na mestu ubitih in kakih 300 jih je bilo ranjenih pri strašni eksploziji v Lodzu. BERLIN, Nemčija, 30. julija. — V strašni eksplozfji, ki se je zavrnila včeraj, v mestu Lodzu na Poljskem, je bilo osemnajst ljudi na mestu ubitih, dočim jih je bilo 300 ranjenih, med njimi štirideset tako niočno. da umirajo. Pozorišče nesreče je bila neka t vomica za eksplozivne snovi. V mestu vladajo panične razmere. Eksplozija je odtrgala strehe kakih 300 hiš in številne osebe so bile ranjene v okrožju dveh kilometrov od drobcev stekla, ki so letali naokrog. Osemnajst, mrtvih je obstajalo iz postarnih mož, ki so stanovali v nekem domu za starce tik poleg po-zorišča eksplozije. Številni prebivalci so poskakali skozi okna, da se rešijo pred ognjem, ki je izbruhnil takoj po eksploziji. Eksplodirani kotli so goreli več kot eno uro. Natančna štetev mrtvih in ranjenih bo mogoča šele danes. Materij alna škoda pa znala milijone. m OLIMPIJADA V AMSTERDAMU Olimpijske igre v Amsterdamu na Holand-skem so se pričele z metanjem diskusa. AMSTERDAM, Holandska, 30. julija. — Pričetek Olimpijskih iger je pokazal ameriške športnike zopet v ospredju pri metanju krogel in skoku v višino. Dva Califor-nijca, John Kuck in Robert King, sta dosegla rekorde. Kuck je vrgel kroglo dalj kot 52 čevljev in King je ostal zmagalec pri skoku v višino. Pri dirki na razdaljo 10.000 metrov, so ostali Finci, z Nurmijem na čelu, neoporečeni zmagalci. Iz-prva sta bila oba Finca, Xurmi in Ritola, precej blizu skupaj, a Nur-miju se .je kmalu posrečilo pustit1 daleč za seboj svojega lastnega o-troka. Oba Finca sta bila kmalu daleč pred vsemi ostalimi tekači. Tretji, Šved Wide, je ostal precej daleč zadaj. Pri tem dirkanju se niso pokazali Amerikanci kos Skaudinavcem. Kapitalisti čutijo Volsteadovo postavo. "WASHINGTON, D. C., 30. jul. i— Zveza proti prohibicijskemu mend men tu je objavila, da je bilo izvoljenih v d i rek torij šest novih članov, ki so vsi bogati in vplivni ljudje. J Za zakladnrčarja je bil izvoljen bankir Chas. Sabrn, Guaranty Trust Company, demokrat s številnimi uplivnimi zvezami. Njegova žena pripada republikanski stranki. "Kmečki parlament" obsodil vlado. BUKAREŠTA. Romunska, 30. julija. — Kratko zborovanje parlamenta in konkurenčnega zborovanja Narodne kmečke strauke, takozvanega "privatnega parlamenta*'. je bilo zaključeno včeraj brez posebnih dogodkov. Kmečki parlament je Siprejel >klepe, s katerimi se je razveljavilo vse od parlamenta sprejete postave ter pošteno prešeškalo vlado Bratiana. Izjavilo se je. da se bo kmečki parlament zopet sestal, kak-orhitro bo smatral čas za primeren. LAŠKI KAPITAN ZAPPI PRI MATERI DR. MALMGRENA Tovariš nesrečnega znanstvenika, dr. Malmgrena, kapitan Zappi, je obvestil mater o njegovi smrti. Izročil ji je kompas ter povedal o tzadnjih dneh njenega sina. STOCKHOLM, Švedska, 30. julija. — Mati dr. Malmgrena je zadovoljna s poročilom o smrti svojega sina kot ga ji je prinesel kapitan Filip Zappi, njegov tovariš na ledu. Kapitan Zappi, ki se nahaja na poti v Ital-ijo. je zapustil svoje rešene tovariše, da se oglasi pri gospe Alalmgren ter ji izroči znani kompas metereologa, katerega je vzel iz rok umirajočega znanstvenika, ko je ležal slednji na ledu severno od Spicbergov. Zet madame Malmgren je rekel včeraj, da je rekla ona po obisku kapitana Zappija : — Cilj obiska kapitana Zappija je bil dosežen. Jaz se čutim popolnoma (pomirjeno. Verujem absolutno, da mi je povedal kapitan Zappi resnico. Pogovor med rešenim Italijanom in madamo Malmgren se je vršil v angleščini in njen zet je nastopal kot tolmač. V ugotovilu, ki je bilo izdano, se glasi, da je rekel Zappi: — Dr. Malmgren Lri jaz sva bila najboljša pnijatelja. P.ila sva kot brata. Zelo hudo mi je bilo radi-tega. kar se je govorilo o meni. a | jaz imam čisto vest pred Bogom. I Dr. Malmgreji ni držal nikakih zapiskov. vsaj ne po nesreči. Xato je Zappi nadaljeval: — Dr. Malmgren ni bil v dobri obliki, ko smo odšli ter je kmalu zapazil, da ga njegove moči zapuščajo. Xekega dne, jaz mislim, da je bilo 12. junija, me je naprosil doktor kot edino uslugo, katero mu morem storiti, naj izkopi jem jarek v snegu ter vzamem kompas, ki je »predstavljal dar za njegovo delo z Amundsenovimi e k špedicijami v letih 1922—1023. Ob tej točki je izročal kapitan kompas madaini Malmgren. rekoč : — Vi ste ga poznali. Midva nisva mogla drugega kot pokoriti se mu. Bil je vedno tak: Ko so vprašali Laha. kaj je resnice na izjavti ruskega letalca Čuli-novskija. da je videl nadaljno postavo na ledu pui«-,T obeh rešenih Italijanov, je rekrl Zappi. da je moral a vi j a tik videti par usnjenih hlač, katere sta oba Laha vrgla proč. Zet madame Malmgren je isto-tako izjavil, da je popolnoma zadovoljen z izjavo kapitana Zappija. CENE MESU SE DVIGAJO Čikaške cene mesa so dosegle že sedaj naravnost vrtoglavo višino.—Funt steaka kmalu dolar. CHICAGO, 111., 30. julija. — Prodajne cene mesa v tem mestu, središču klavuiške industrije, so strašno poskočile. Pričakuje se. da bo v kratkem funt dobrega govejega mesa ali steaka en dolar in da ne bo ta cena nikaka redkost. Mesnice zahtevajo že sedaj do HO centov Porterhouse steak. Prodajalne ne severni strani mesta prodajajo boljše vrste mesa po 75 centov ali 80 centov za funt. Izza vojnega časa nis-o bile cene mesa še nikdar tako visoke kot *so danes. Vzrok tega je treba najbrž iskati v nizkem stanju čred klavne živine. _... ; _ _ . w _____ - ___ LOVNA DOMNEVANA MORILCA Policija išče po vsej Floridi Mr. in Mrs. Elsie Booth, ki sta osumljena, da sta umorila bogatega očeta mlade žene. LAKE CITY, Fla„ 30. julija. — • Policija je razširila včeraj svoj lov na Mrs. Helen Booth, neko osem-njast let staro mlado ženo in njenega moža. Elzie L. Booth, ki sta bila predvčerajšnjim obdolžena od eoronerjeve porote umora 83-let-nega starega očeta mlade žene. Truplo George \V. Simmonsa, iz SteiLbenvjlle, O., ki je.brl baje ze-bogat, so našli z razbito .črepinjo poleg ceste dve milji od tukaj pretekli torek. Priče so izjavile, da so videle Boothovo karo dirjati po cestii navzdol. 27 let stari mož je stal ob strani ter tolkel Simmon-sa s kladvom po glavi, dočim je Mrs. Booth vozila. Odkar so našli okrvavljeno karo zapuščeno v Jacksonville, se ni našlo še nobenega sledu o pogrešani dvojici. Simmons Je prodal baje velik del svoje nepremične lastnine v Ohijo za gotov denar, predno je zapustil svoj dom, da spremi mlado zakonsko dvojico v Florido. Denar je imel baje v svojih žepih. ROJAKI, NAROČAJTE BE NA "GLAS NARODA**, NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDEL DRŽAVA*. _ DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo v Italijo Din. 1,000 ....... $ 18.40 Lir 100 .......... $ 5.90 2,500 ....... $ 45.75 " 200 .......... $11.50 5,000 ....... $ 91,00 " 300 .......... $16.95 " 10,000 ....... ,$181,00 " 500 .......... $27.75 " 11,110 ....... $200,00 " 1000 .......... $54.50 Stranice, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 —$6. Za izplačilo večjih aneskov kot gora j navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam sporazumele glede načina nakazila. IZPLAČILA PO POŠTI SO REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNIH "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1.—." SAKSER STATE BANK j 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. TKLKPHOXX: CORTLANDT ««7 GLAS NARODA, 31. JUL. VJ28 Hi se čudimo. X X. X. Razne slabotne kitajske viade so dale raznim be na posodo v Ameriki. Na ta način si bodo Lahi ustvarili na naši obali svoje "interese", po vzorcu onih na Kitajskem. Odprli bodo svoje trgovine, šole in druge stvari, samo da jim bo mo-goče dokazati svojo "zainteresiranost'' na našem ozemlju. Ako >e bo pa kak dalmatinski hrust obregnil ob kako laško barabo. bodo romale pritožbe v Beograd in iz Begrada opravičila v Rini; dajalo se bo čast laški zastavi in Evropa bo rekla: Tako je prav! Vse za mir! Lahi so nam ukradli Istro. Goriško. Trst. Kranjsko in Reko, se-ilaj hočejo imeti pa še ostalo naše pomorsko ozemlje. To ozemlje bodo Lahi tudi prav gotovo dobili, če bodo Nettunske konvencije odobrene s strani jugoslovanske državne skupščine. Po znanem Londonskem paktu, ki je spravil Laško na stran zaveznikov. je dala Anglija in menda Francoska in Rusija celo Dalmacijo Lahom. Na to čedno kupčijo Wilson ni hotel pristati, ko so zmagovalci delili sadove zmage. Anglija je takrat 7. našo lastnino podkupovala Laško. Ali se vam kaj čudno zdi. dragi rojaki ?! Nam se zdi čudno, ker je to tako grozna stvar, da nam ne gre v glavo. Časi so se od takrat spremenili. Wilson in njegova moč sta mrtva. Londonski pakt pa menda še stoji, ker Anglija je zvesta svojim Gledališče-Glasba- Kino 'LOVES OF AN ACTRESS* more zahtevati od nas, toda z zvijačo, z Ncttunskilmi konvencijami, bo mogoče vseeno mogla držati svojo obljubo. •Jugoslavija ne more dobiti posojila in mi bi postavili vse na to. da posojila ne more dobiti in ne bo dobila dokler ne odobri Nettun-skih konvencij. Da. to je čudno in prečudno! Zakaj ne daje Anglija par milijonov črncev v Afriki, da potolaži iaški a pet it ! Zato ne, dragi rpjaki, ker oni črnci so angleška last in Angleška drži .svojo besedo. Zakaj i>a nam Francoska ne pomaga Xajbrže zato ne. ker je menda sama soudeležnica pri Londouskein paktu. Ali je dobila Laška z Londonskim paktom eelo Jadranske morje? Xani se tako zdi; vse kaže. da je taiko. Ce je tako. potem je Lah dobil vsekakor več. kakor smo si pa sf>očetka mislili. Dalmacija naj bo toraj laška koncesija v Evropi, slična onim koncesijam na Kitajskem! Zaporedna jugoslovanske vlade ta/ko žele in zahtevajo. Celo zadnja vlada, v kateri je bil tudi Slovenec Korošec. je zahtevala odobrenje Net-tnnskih konvencij. Ne čudimo se več, nas trese mrzlica bojazni in sramote. Rusija se je vedno borila za izhod na morje. Srbija se je borila za lak izhod odkar obstoji. Bolgarija ga je že imela v Kavali, na Egejskem morju, pa ga je izgubila. ova Jugoslavija je edina slovanska država, ki ima izhod na morje, pa ga hoče dati Lahom "v zakup", po vzorcu Kitajske. Kitajska je potrebovala denarja. pa je dala svoja ozemlja tujcem v zakup: Jugoslavija potrebuje denarja in Jugoslavija hoče dati svoje najdražje Lahom v zakup. da poplača angleški dolg. Ko so Madžari izgubili obširna ozemlja bivše Ogrske. so si ustanovili posebno društvo, katerega načelo je: "Nem, nem! Soba!'* kar painenja ponaše: Ne, ne! Nemogoče! Tudi nam se zdi. da Nem. nem! Soba ! moji dragi rojaki. Rex je. da Jugoslavija potrebuje denarja, ker kdo ga ne potrebuje! Tudi Lahi ga potrebujejo in še kako krvavo! Jaz ga potrebujem in ti. pa še kako! Bodimo pametni, kakor so Židje pametni: Žid izda malo ali skoraj nič, dokler iina malo, kadar ima veliko, pa tudi veliko izda. Jaz molim zato. da bi Jugoslavija sedaj varčevala, stiskala in skopuško živela, ker na ta način bo izvojevala odločilne bit kef pridobila si bo zmage brez kapljice krvi. Potrpeti sedaj po-menja nanovo izvojevanje Dalma cije za nas in naše potomstvo. IV bi Jugoslovani, vsi, brez razlike. dve leti polovico manj pili. kadili in kartali. bi lahko sami posodili svoji državi dvesto petdeset milijonov dolarjev, potem pa "fitV got", angleški bankirji. Interese bi pa na tak način tudi Jugoslovani sami uživali in mirna Bosna in jugoslovanska Dalmacija in Primorje. dokler nam laska revolucija tudi Kranjske. Goriške, Trsta, Istre in Reke ne vrne. Vsa stvar se nam zdi čudna, pa mogoče nam bo prišla pomoč ravno od tam, odkoder si jo najmanj pričakujemo, to je od našega "mi znamo trpeti in pretrpeti". New York Edison Ura 8:00 do 9:00 Nocoj na WRNY 326 Meters 920 Kilocycles The Edison Ensemble JOSEF BON1WE, Din.ur Stalna radio-Izložba, za udobarvst naših odjemalcev in javnosti '.e na 121 \V_ 4 2nd Street. The New York Edison Company Vam na razpolago. POLA NEGRI in R2L8 A8THER POLICIJSKA STATISTIKA V Londonu »kriti za javti ) varnost 19.SSO r«'djirj«*v. Nam z
  • bjav:l te dni zanimivo policijsko statistiko za preteklo leto. Lani je bilo izvršenih v Londonu 40 umorov. Samomorov je bilo li-JO. Kljub velikemu številu redarjev s > v Londonu tatvini* na dnevnem r**du Vrednost ukra neka j r»'t"ein : — CV bi ini^f toliko dolarjev, kolikor tajnih žjranjekiihov je še vedno v Alabaini. hi bil zadovoljen. Zadovoljen pravim, ne pa srečen, iker bi ne vedel, kaj započeti z denar-jem. Xestrpne/.i hočejo uveljaviti postavo. da hi poLieija slehernemu kršilcu osemnajstega ainendmenta odvzela odtise prstov. Dotrčne slike 1>1 btle razstavljene v posebni galeriji, ki bi morala obsegati !ep ,prost oreek, kajti v »ftodvajset-milijon-skem narodu jih je precej, ki iiurso samo z vopo neki zapadni državi, tunelov je bilo toliko, da se konduktorjem ni zdelo vredno sproti luči prižigati. 'Nasproti meni sta sedeli dve osebi : ženska neizmerne lepote, ki se mi je vedno .smehljala, in poleg nje širokopleč starec, najbrž njen mož. Z žensko sva mežikala in v meni se je porodil trden sldep. V prvem tunelu jo moram poljubiti. Vlak je zavozil pod goro. Jaz sem vstal, razkrili! roke. vlak je napravil sunek in zgodila se je strašna nesreča, katere ne bom nikdar pozabil. Objel in -pcftjubii sem namreč njenega moča, IIH»flLAS NARODA JH H , tMLQTMW MUZA) - ^ _____(M md PwNitksd *y _ » ^ U 8DQXVXI0 PUBLISHING COM£AfiX (A fyrvmt&m/ BaJem*, »r—Eotiia Bnadflc, trMšmnt. f1«M of bnuMi (f th« corporation and artriTWW of »bor« offiten; m CortlWt 8t.. Boromgh of Manhaitaa, Now York City, K. Y. i M Q L A 8 NARODA" _____(Yoioo of tha Paopla)__ __Issued Every Day Except Bundayt and Bctidaye._ Za c+lo lsto o Mf( m Awurito Za Niw Xorh m eelo Ut*—$7.00 dm Komada ___U.00 Za pal Uta-----$3M «« pol lata____... $.9j00 Za tnoaawutvo m eelo lata .$7.00 fa ietrt Utš_____$1J0 Zi pd Ma.................—UJT BubtenpHtm YtarUj $€.00.___ ___Advertisement on Agreement.__ "Otof Naroda" Uhaja vsaki dan iivtemii nedelj tu praznilo*. Popiii bres podpiw in osebnosti m m prioWujtjo. Denar naj w blagovoli pošiljati po Money Order. Pri apreonembi kraja naročnikov. p rodimo, da M nam tudi prejftnjo bivelHKe naanani. da hitreje _najdemo naalomika.__ "GLAS NABODA", 82 Cortlandt Street, Ntw York, N. Y. Telapkone: Cortlandt 2876. PO ATENTATU V MEHIKI Zaenkrat se s<> vedno ve. kaj se je pravzaprav Zgodilo v Mehiki, oziroma kaj st> bo zgodilo v bližnji bodočnost i. Bivšega ministra za industrijo in trgovino Moronesa to obdolžili radikalni agrarei, da je bil duševni povzročitelj atentata. Pod pritiskom radikalnih agrareev je Mo-rclies tudi odstopil. Ali je imel res kaj opravka z Obregonovim umorom l Odgovori na to vprašanje si nasprotujejo. Dokler vlada ne objavi priznanja atentatorja Torala, se ne more nieesar določnega reei o krivdi ali nekrivdi j ^Moronesa. j Te a tudi dalo sklepati, da imajo kmetski voditelji v rokah popolne dokaze o Moronesovi soudeležbi pri atentatu. Pa če bi bil Morones res soudeležen pri atentatu, je treba pomisliti, da izvira sovraštvo ,ki ga goje kmetje napram delavcem iz povsem drugačnih motivov. Vpoštev pridejo v prvi vrsti interna nasprotstva, in za boj proti delavski stranki sta umor Obregona in domnevana soudeležba Moronesa, le krinki. Kmetska stranka se smatra zaenkrat dovolj močnim, da izvede odločilen udarec proti politični moči delavske htranke. Calles je v soboto objavil, da bo ob zaključku svojega štiriletnega predsedniškega termina odstopil ter ne bo sprejel ponudbe, naj ostane še dve leti na predsedniškem mestu. To jasno dokazuje njegovo slabost in pomanjkanje vpliva. Slavna kinematografska igralka Pola- Negri je zopet dovršila krasno delo pod imenom "Loves of an | Actress". Film bodo predstavljali j prihodnjo soboto v Paramount [Theatre. Film. je sinhrooistitcen, toda pripomniti je trefca, da Pola ne gorork Baatoeso j» pa atiiati rasne droge fiasove, poaebco peke- tanje konj, šum viharja itd. Poleg Pole igrajo Nils Asther, Mary ^McAlister, Richard Tncker, i j Philip Strange, Pa«ul Lueas, Robert Fisher in Helene Giere. iNa odra bodo predstavljali "Babes on Broadway", delo Jo-sepha Santleya. Godbe aakrfeuje Paul Alb. - GLAS NARODA, 31. JUL. 3928 KIM I. IIMSTOV Predvsem, £«K}*>rla. povejte mi ali naj nadaljujem« s»*jo ali naj gremo domovXV >memo pozabi-ti. da je vino izvrstno. Poleg tega he bo tVz ^no ali dve uri zdanilo ter ni vredno iti v pn*tMljo, ak< ni.srno včeraj vnaprej jia*|Mtli. Tort'j k sivari. Veni. d« je že to. liko umorov. cl« I>i <-»\-t<* v Sofiji •'■ile r«*«nteneinii pokopališču. ji^o bi [Kk^tavi I i kri/, na mestu, kjer je bil v teku nekaj let ubit človek ponoči ali ob belem dnevu. In vendar izvzeuiite le majhen nepomemben del — in >iet posebno bolgar. sko vrsto — umorov, k; jih v ->d stoikih ni več kakor drugod na ti vetu. Prosim, potrpite malo.... Nisem nik.ika avtoriteta ter lunam nič -skupnega z umetnostjo tli znanostjo. Toda ljubim ljudi, jih ne iMjjim in .se jim ne i;rr>eein povedati nekaj drugega. Mene ne /»nimata ta dva tipa hojazljiveev, ki nimajo pogtt ma moriti, ki pa so v svoji duši pravi mor i le i in ki nhiiajo samo a-ko nočna tema ali mor družhe ma-lopridneiev zmanjša riziko na minimum. Glavna stvar je. da obstoja velika večina owetalih |K«tenili in spoštovanih ljudi čeMo tudi i/ morilcev. V vsaki družini, kjer s«; eden zakoncev ne more zadovoljiti s podrejenim položajem, .se bije obupen boj, ki se konča .s predčasno nasilno >mrtj > moža ali žene. Nobena postava na svetu ne zasleduje tega medsebojnega uničevanja. To poča.stio. toda sigurno ubijanje moža ali žene je v rubriki neka/.nivih. torej dovoljenih umorov. Majhno je število ubežnikov. Večina ostane d o konea, dokler ne pad« eden od obeh. Xa ta način umre malo ljui naravne Miirti.... Skoraj polovica pusti svoje kosti na bojišču DOVOLJENI UMORI družinske sreče.... To se zgodi tako naravno, kakor se diha. Moški in ženska sta tako nespravljiva sovražnika. da ni malo primerov zavednega medsebojnega uničevanja in popolnoma premišljenih inuv morov. Pri|>ovedoval vam bom o moril, ki sem ga sam izvršil. Xe zgražajte se. Nihče izmed vas ni čist.... Toda pijmo! Xa zdravje! Xaj živijo fantazije, ker sloni svet samo na njih. Sijajno vino. ali ne? Tri ihii in tri noči se lahko pije. V moje mreže jje padla lepa in zanimiva ženska. Najprej sem mislil. da se je ona izgubila v moje mreže, toda pozneje sem moral razumeti. da sem se sam zapletel v njene.... Hlapčevstva nisem vajen, neznosnega pa še eelo ne. Ljubezen te ženske se je izražala predvsem v neumni ljubosumnosti. Zla. sti ko sem bil tako nespameten da sem privolil v skupno bivanje. V začetku se jj je posrečilo, da me je navadila pripovedovanja o vsaki uri. ki sem jo porabi! izven doma. To me je strašno poniževalo. Pozneje je bilo dovolj, da sem se lepše oblekel, ali si privezal novo ovratnico — in že je sumničila, da grem na sestanek. Pričela je sama izbirati modo mojih oblek in klobukov, ter me z brezmejno hudobnostjo silila nositi vse ono, kar mi je najmanj pristajalo in me smešila. Izgovarjati Hog varuj ! Neusmiljeno me je kaznovala eelo za najmanjši poskus nasprotovanja njenemu okusu in njenim pojtnom. Najstrašnejši je bil — njen molk. Zlo je. ;tko ženska govori preveč, toda neznosno je, ako namenoma molči. In ne eno uro, dve uri. en dan — ne .cele tedne! Ta trdovratni molk me je posebno dražil pri mizi. Neštetokrat sem jo nagovoril, ona pa je odgovorila ; ljubeznivim '"da" ali "up" — in molčala. Bilo je strašno .Po jedi sem imel vedno bolečine v želodcu ! Dobro je razumela, da je njena kazen najbolj delovala, kadar sva bila pri mizi. rim bo]j s> m se čutil potrtega, tem več sem pil in kadil. Tn zdelo se je. kakor da ji je to všeč. Sama je izbirala in naročevala zame najboljša vina in likerje. Mogel sem kaditi in piti od jutra do večera. samo da sem si pričel vbrizgavati morfij. Polastila se me je grozna jeza. Od blazne ljubezni do te ženske ni ostala niti iskrica. Nisem mogel več spati ne jesti. Čutil .sem. da se pogrezam, da me ubija Energičen poskus, da se vr- ZAKAJ SO NAŠE POŠIUATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE? KER JE NAS PROMET NAJVEČJI IN KER SO NASE ZVEZE V STAREM KRAJU NAJBOLJE VPELJANE! Udobnosti, ki izvirajo iz poslovanja v velikem obratu, pridejo na&im strankam v korist. Na« stroški sa posamezna nakazila so maaJM, vsfed •ar w raw pri nas tdije kot prt agentu ali uvodu, ki mor* poslati Vašo nakaznico v Izvršenje v New York. Hitrost nsfsca poslovanja Je nedosegljiva, radi našega velikega prometa lahko vzdržujemo tabo obširne zveza, da M posveta našim nalogom največjo pozornost. Nafte denarne nakaznice odpošljemo z vsakim brzoparni-kom, ki odpluje iz New York* — toraj brez zamudo In ba-d&ljnega posredovanja, Nria ceno so objavljeno dnevno v listu "Glaa Naroda". Za zneske nad račanaano primerno nižjo ceno. ka- tero Vam radevolje sporotimo prodno nam poiljete nalog. Ml imamo mM poslov s strankami izven New Torka, kar dokazuje, da se lahko okoristi z našim poslovanjem vsak. pa najalbo Se tako dale* pro* od poslovnega središča iltilhfi Pošljite toraj Vašo priborijo denarno pilil J ate v nam w izvršitev. SAKSER STATE BANK CO&TLAlfDT SSBSKT, JORW YORK že m na tla. me je uveril, da je ne-izpeljiv. Pri prvem udarcu je tako zavpila, da sem jo moral prositi na kolenih, naj se pomiri, da se ne prično opolnoči zbirati ljudje. Bil sem že tako nervozen, da bi jo mogel umoriti vsak trenutek. Toda kolikor slabše je bilo z menoj, tem zadovoljnejša se je zdela ona in jedva se je vzdržala nasmeha. Ako u bežim — ona me bo našla povsod in mi delala škandale. Navzlic moji precej veliki pre-izkušenosti v bojevanju z ženskami se je topot zdelo, da bom premagan. Toda naenkrat ko sem bil popolnoma obupan, tai je vrnil srečen domislek vse izgubljene na-de. — Al ji ne moreš ti š» bolj rafinirano storiti tega, kakor ti dela onaPoskusi njeno orožje. Zadeni jo v glavo z njenim kamenjem ! Toda previdno, da ne opazi. Cim manj namenoma in ne-zaveno se bo zgodilo, tem bolj jo ho zadelo. Pričel sem. Kadar me je kaznovala z molkom, sem jo zopet skušal nagovoriti s prejšnjo ponižnost jo. Ko sva bila pri mizi. sem prelistaval kakršnokoli novo knjige ter sem od časa do časa izrekel kako besedo, ne da bi čakal na odgovor. Zvečer sem se večkrat malo zakasnil. Ko sem se vrnil, sem jo našel z obkladkom na jrlavi. II1L nila je bolezen, toda bila je zdrava kakor riba v vodi. Na njeno vprašanje. kje sem bil. sem odgovoril brezskrbno: — Med prijatelji, ki bi lahko dokazali moj alibi, ako bi me kd( osumil kakega prestopka. Cim bolj je divjala, tem ljubez-nivejši sem bil ž njo, kar j-» je dražilo do blaznosti. Tako so se v nekaj dneh uloge popolnoma spremenile. Pričela se je uničevati sama. ker je izgubila nadvlado, jaz pa sem okreval, strašen osvetnik za prest a-no trpljenje. To je bila postavna samoobramba. Že po par mesecih sem to žensko z jeklenim zdravjem, ki ni poznala bolezni uničil. Zdravniška preiskava je ugotovila raka. istočasno v želodcu in na jetrih. Pri njenem pogrebu sem plakal do blaznosti ter skoraj nisem mogel doumeti, za kaj je človek list varjen tako surovo, da se želja obvladati drugega ne umakne niti pred največjo ljubeznijo. Zakaj mora biti eden ljubečih le suženj rugega ali pa mora biti uničen? Zvečer sem šel v pivnico, kjer me ni poznal nihče. Napil sem se od žalosti in zato, da proslavim svojo prostost Ali ni to nesramno.' In ta zgodba se ponavlja dnevno v neštetih varijantah — v vseh delih sveta. S tem pa nikakor nočem reči, da bi moral pasti na vsakem kvadratnem metru sofijskih ulic brezpogojno na prostaški način umorjen državljan. Tudi brez tega so umori zelo številni, umori, ki jih postave ne morejo zasledovati in ki jih dovoljujejo proti svoji volji. NA LETOVIŠČU V ATLANTIC CITY se mudi tudi slavna operna pevka Ga H i Curci s svojim možem Homerjem iSamuclsom. ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI POItSIQN LANQUAQa INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BURKAM FRANCIS BRET HAUTE, SLOVITI AMERIŠKI PISATELJ IH PESNIK. Rodil se je v Albany X. Y., dne 25. avgusta 1389, in umrl je v Al-dersJiot na Angleškem leta 1902. Francis Bret Harte se je leta 1857 podal v Californijo, kjer sc je ba-vil zaporedoma z ueiteljevanjem. kopanjem zlata, tiskarstvom in pi-sateljevain. Bili so tedaj romantični časi "divjega za pada". Ko je postal urednik mesečnika "Ovrland Afontblv", je v njem objavil mnogo kratkih povesti in pesmi, med temi 'The Lueh of Roaring Camp'. Leta 1871 se je preselil v New York in postal stalen sotrudnik revije "Atlantic Monthly". L. 1878 je bil imenovan ameriškim konzulom v Crefeldu na Nemškem in 1. 1880 je bil premeščen v (Glasgow na Angleškem. Leta 188o se je naselil v Londonu, kjer se je poginoma posvetil pisateljevanju. Bret Harte je eden izmed najbolj popularnih ameriški pisateljev. ne le v Ameriki, marveč tudi v Evropi. Njegova dela so bila prevedena malone v vse moderne jezike. Zlasti popularne v Evropi so njegove povesti "Californian Sketches", v katerih opisuje življenje divjega zpada. Harteovi popisi nekdanjih californijskih običajev so dali povod k velikemu številu sličnih povesti s strani drugih pisateljev, ki pa niso nikdar ■dosegli višino Ilarea samega. Res 'je. da milina, ironija, človeška simpatija in pred vsem mogočna originalnost njegove domišljije napravi ja jo Bret Hartea enim izmed najznačilnejših pojavov v moderni svetovni literaturi. .Najdemo polno humorja in patosa ter silne karak-terizacije v njegovih opisih zlato-kopov. kvartopircev, pustolovcev divjega zapada in v opisu slikovite narave. On je postal prvi literarni tolmač slikovitega življenja divjega zapada. ki ga je on predstavil občinstvu v obliki pretresu-jočih "povesti. Tako je uvedel novi tip povesti v svetovno literaturo in 7K)stal mojster novelete (short story). Ni v njem dolgih opisovanj ; njegovi značaji so orisani s par potezami in vendarle tako spretno, da stojijo pred nami kot ljudje iz krvi in mesa. Bret Ilarte je bil jako plodovit pisatelj. Med njegovimi povestmi (naj imenujemo "Gabriel Conroy" "Three Partners", "Clarence" in "From Sand Hill to Pine", zbirko kratkih povesti. t -—— KO JAKI. NAROČAJTE BE NA "OLA8 NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE DRŽAVAH. Monthly", je v njem objavil mno- divjega zapada in v opisu sliko vi-; go kratkih povesti in pesmi, med temi 'The Luch of Roaring Camp'. Leta 1871 se je preselil v New York in postal stalen sotrudnik revije "Atlantic Monthly". L. je bil imenovan ameriškim konzulom v Crefeldu na Nemškem in 1. 1880 je bil premeščen v Glasgow storv) prevedena malone v vse moderne (naj imenujemo "Gabriel Conroy" jezike. Zlasti popularne v Evropi "Three Partners", "Clarence" in IMPORTIRANI _ TOBAK Škatija en funt tiircipivliultni raaftaaa«a tobaka ............«2A0 Škatija pol funta ................ 1.00 škatija an funt turtka*a ......S.00 Škatija pol funta turikoja ......1J0 žkatlja m funt finaaa ruskaga tobaka ......................4.50 Otroj za dolatl ei«ante..........IS Škatija 100 stročnic (kila) ......If Abadto. fraaeoakl ciaarotni papir .00 ZavoJCok 00 kotov .............4.00 Otoman, dunajski cigaretni papr, knjilica ..................... M Zavoj£«k sto kosov za ..........3.60 škatija za tobak, fino Izdelana JBO škatija za tobak Iz neiibsga ara« bra za .......................UM Adriatic Importing Co. oot — 11th Ave^ Now York, n. Y- a' II a........MP Mmkr-mmn wTTnnHtfiT¥=^"aif!i - __ Pozor, rojaki! Is naslova na lista, katerega prejemate, j« razvidiao, kdaj Vam Ja naročnina poila. Na Sakajte toraj, da se Vas opominja, temvei obnovite naročnino ali direktno, aH pa pri enem sledečih nalili sastopnikor: CMirOSNU FflltMMt A« Hochavar. ho Fi—lonb Jaeob Uuta, OMOIADO Dower, I. Sohette. Mk PMar Cnlis, «ota Gatm, Wr. JIMA. A. MUL Irinkrn M. S. Barak. "bfltMtofe Loole DJJMOIS Avon, J. Tet««* CMoece: Jooopb J. BarCK, Mm. Ti Linfat. Clmk, j. 1MB. MM, A. iMUr. Mary Buriiteb. IfthM. Jote Kna. Jaasub Hrprat to Mte J. gpottc*. NaHll CUop, Aston Kotel SprtagfleUL Matija Datborleh. SnoHrit, J. Horvata, ^fcafco^oo^ s^aeši^ P04fcooSo* Dano^atr. fmik lip* MAHLAND J ■SS^^fTrtinlvii, MICHIGAN Calamet, M. T. Kot« Detroit, J. Baridi. Aat Jaaeslca. MINNESOT* ChMiotan, Fraak Gonflo, A. Panlac, Frank PnoelJ. By, Joa. J. PoohoL IT. Sokola Bveleth, Loata GooSp Gilbert. Lonls VeaaeL rabbins, John PovSo. Virginia, Frank Hrratleh MISSOURI St Looia A. Nabnml. MONTANA BMo, Jolkn B. Bom. Waohoob L Ohompo NEBRASKA OMQba, P. Bnd«ka NEW IOBS Gowanda. Karl BfesnlOLe. Little Falla, Frank Maalo. OHIO Barberton, John Balant, Joe Hid. Clevolani. Anton Bobek* Obariea Karllneer, Leni« Rudmaa, An tan 8iBh deb. Uatb. Slapnlk. BecM, F. BaJt Oni, Anton Nagodo. Lorain. Loola Balant In J. ■'imifi NBeoi Frank KosovS*. Warren, lira. F. Barbar. Youfotom, Anton KikelJ. OBBGON Oram Or, j. KM PKNNSTLTANIA AaabrMfo, Frank Jokfla griiiulu J. A. Gena. ' ^.IrT Inki J. Bmmml l. lika, T. Boraniok. NOVE SLOVENSKE PL0SCE COLUMBIA NOVE PLOSCE II tneheo po 75«. ČLANI KVARTETA "JADHAV s tpremljevanjem orkestra. 250S4F (Noini čuvaj (Pevec na Note MARY I'DOVICH in JOSEPHINE LAl'SCHE Skladba Dr. "Wm. J. I>ausche. 25A83F (Cingel — Cangel, Duet (Sc Ptičice Zerane. Duet ANTON SHI BEL. Bariton s spremljevanjrtn orkestra. 25080 F Kikcfjco Prodala Bom (Gor Čez Jezero 10 inch 15c. ' ANTON SHlTBEL. Bariton 25082F (Bod' Moja. Bod' MoJa (Ncbeika Žen i te v MABV IJDOVICH in JOSEPHINE LAUSCHE 25083F (Sladki Sporrini , (Čez Savco v vas Hodii VOJAŠKA GODBA "KRLG" r 25077F (Štajerski Lendler (Dolenjska Potka HOYER BRATA 25Q78F (Neverna Ančka. Valfek (Dunaj Ostane Dunaj, Koračnica Ga. A. ŠVIGEL in NJEN KVARTET ' ZSSatF (Kukavico (Upanje SOlONČIČ BRATER 25006F (St. Ciarski Valček (Newburgh March 25007F (Ainc Potka (Štajeriš . 25011F (Spic Potka (Pokšotiž ŠTRl KEU TRIO " 25O80F (Ober Štajeriš i (Slovenski Poskočni Čotift 25081F (Nemški Valček (Cerniška Polka J. LAUSCHE In M. IDOVHH. L.uet 25079 F (Danici (Domače pesmi 2S075F (V slovo (Slovenske pesmi 25076F (En let in pol (LJubca moja HOYER TRIO s Petjem 25070F (Al' Me Boi Kal Rada Imela (Odpri Mi Dekle Kamrico MOŠKI KVARTET "JADRAN" 250«7F (Na planine f Fantje se zbirajo HOVER TRIO 25Aft>F (Samo Se enkrat. Valček (Ven pa not, 1'olka 2S062F (Poster Tane (Ribenška Polka 25074F (Sokolska Koračnica (Kde Je moja Ljubica. Valček ~ COLUMBIA ORKESTER 25068F (Dve Crnl Oči (Carlotta Valček 12070F V finskih doUnab, Šot« Na krovu ladije, Valček Jahrlov Novltetnl Kvintet l'J06«F Lastavk valček Usmili s« me, Valček Rnski Novltetnl Orkester 1T072F Spomlad n I Valček Sladke vijoltiee. Valček Ruski Novltetul Orkester 25u71F Sebelska koračnica Regiment po cesti gre (s petjem) n^er Trlo Z5043F Polka fitaparjev Ti si moja, VaMek H oyer Trlo 25059P Jaka ns St. Claim, Polka Clevelandski valfek ttoyer Trto 12 Inrb S1.25 ČLANI JADRANSKEGA KVABTE1 \ s spremljevanjem Orkestra. C80S6F } Kmetica Svatba, Del 1 S Kmečka Svatba, Del 2 VSAKI POŠILJATVI PRILOŽIMO 300 IGEL BREZPLAČNO ■ Manj kot šest plošč se ne pošlje. - SL0VENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Street New York, N. Ti Raeine ln okelleo. Frank Jelene. Sheboygan, John Zormaa. Weal Ailis. Frank Skok. WYOMING Bock Springs, Louis Taucbor. Piam ondrille. A. Z. Arko. Veak aastopnlk lada potrdilo sa no. to, katero je prejeL Zastopnike mlekom toplo prtporoCamo Naročnina aa -Glas Naroda^ Za eno leto 90.00; m pol leta $8.00; za »tiri nteeco 92.00; sa iotrt lots 9LRA Naročnina an Bvropo Jo ki. aa 0m PRAV VSAKDO — kdor kaj išče; kdot kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj pro*« daja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeH — MALI OGLASI v^GlaiNaroa^ ' ".i ■ "f "■?¥.■' »^J ■7 jjJ-Sa?? i.'■'. " i - = ^ ~ r* KRATKA DNEVNA ZGODBA Cnftae, Fr. Machek. Export, G. Previa, Loola Snpanei«, A. BkarH iWili. Jerry Okorr Foreot City, Matu. Kamin. Imp f rial. Tal. Peterad. flmrtiilr Fraak Novak. Chr ln shailiot Frank Fa- nechiek Irwin, lflke Pansbek. Madam, Jotm Polaae. Martin Ko. Krant Ant TanSell InsM ti. Anton Ooolnlk. Milili ImnHt J. Koprlviok MMwaj. John Žnat Moon Baa, Fr. PodmlUek nmuk Z. Jakahe, Ig. Magister, Vine. Arh In U. Jakoblch, J. Gena J. PogaSar. . RhAii, J. Peadlrc. BtenBon. A. Hren. Muifeoc.81* a. kajti ponavljala si je neprestano: — .Jaz jra ljubim, jaz ga ljubim, jaz ga ljubim! Odšla je zgodaj v svojo sobo, da bo sama in razmišlja. Sedeča v globinah mehke naslonjače, je zrla na zvezde skozi svoje odprto okno. In v okviru tega okna je vzbujala v fantaziji vsaki trenutek sliko onega, ki >1 je pridobil njeno srce. Videla ga je nežnega in intenzivnega. tako močnega, a tako popustljivega napram njej. Mož se je polastil nje. to je čutila, za vedno. Ona ni bila še nadalje sama. Bila sla dva. k o j i h srea sta tvorila le eno srce, kojih duši sta tvorili le eno dušo. Ona ni vedela, kje se nahaja, a vedela je zelo ciobro. da sanja o njej, prav kot je ona sanjala o njem. Čutila je krog Stbe strast, ki je plavala nad njo kot percti ptiča v poletu. Kako dobro je bilo, sladko in novo, ta zavest, da je človek ljubljen! Kakšen užitek misliti na nekoga s solzami v očeh. jokati od nežnosti in steza t i svoji roki proti njemu, ne da bi ga videla; klicati ga. kot proti viziji. Razprostrla je obe roki. tako beli od visečih rokavov njene obleke, .proti zvezdam. Naenkrat pa je zakriknila. Vitka, temna sencu se je borila preko balkona ter stala pred njenim oknom. Kot divja je skočila pokonci! Bil je on! Ne da bi mislila, da hi ju lahko videli, je razprostrla svoji roki proti njemu. O S M O P O G L A V J E. Sveži načrti. Od>otnost Andermatta je bila podaljšana. M. Aubrv-Pasteur pa je med tem vprizarjal vrtanja in izkopavanja. Razkril je štiri nove vrelce, ki bi dajali dvakrat toliko vode kot bi jo potrebovala nova konipunija. Cela dežela naokrog je naravnost ponorela nad prospek-tiranjem, razkritjem novih vrelcev in čudovitimi novicami glede sijajne bodočnosti kraja. Ljudje so bili Tako navdušeni in razburjeni, da niso mogli govoriti o ničemur drugem. Marki j Ln Gontrau sama sta preživljala svoje tlni z opazovanjem delavcev, ki so vi4ta!i raapoke v granitu in poslušala z rastočim zanimanjem pojasnila in navodila inžinirja glede geološke štrukture Overgna. Paula in Kristijano so videli skupaj vsaki dan, ne da bi kdo nilslLl nanju. Pozornost vsakega je bila namreč popolnoma osredotočena na bodoče zdravilišče. Kristijana sama je bila kot mladič, ki je bil prvikrat pijan. Prva Taša, prvi poljub, jo je napravil žejno in vrtoglavo. Popila je hi-t »o drugi požjrrtk ter ga našla boljšim in sedaj je poželjivo praznila eašo opojnosti. f Od onega večera naprej, ko je priznala svojo ljubezen do Paula. se nt nadalje zavedala, kaj se vrši v svetu krog nje. Čas, dogodki, osebe, — vse to ui več ekslstiralo zanjo. Zanjo je obstajal le Še en moški. Njene oči niso videle ničesar drugega kot njega, njen duh se je pečal ž njim in njena upanja so počivala izključno le na njem. Živela je. se gibala naokrog, jedla. oblačila, ne da bi vedela, kaj da počne pravzaprav. Nikake bojazni je niso plašile, kajti nobena nesreča bi se je ne mogla dotakniti. Pastala je popolnoma neobčutna z% vsako stvar. Nobena telesna bolečina bi ne imela oblasti nad njeno telo, katero je mogla pretresli edinole ljubezen. Nobeno duševno trpljenje bi se ne moglo dotakniti njene duše, ki je bila popolnoma brez čuta od sreče. Ljubeč jo z intenzivnostjo, katero je pokazal v vseh svojih lju-himskih aferah, je dvignil on čute mlade ženske naravnost do blaznosti. Pogos to proti koncu dneva, kadar je vedel, da sta markij in Gonlran odšla k vrelcu, ji je rekel: — Pojdiva in oglejva si najino nebo! Svoja nebesa je imenoval skupino borovcev, direktno nad prepadom. Odšla sta tjakaj navzgor skozi majhen gozd, ob strmi stezi, k: je napravila Kristijano popolnoma upehano. Ker sta imela le m«' lo časa. sta šla hitro in da bi bila manj utrujena, jo je podpiral s svojo roko krog pasu. Ker je pri tem položila svojo roko krog njegovih ramen, se ga je pogosto oklenila z obema rokama ter se dotak-nila njegovih ustnic s svojimi. Ko sta še dvigala vedno višje, je postajal zrak vedno*bolj mo-«*an in ko »ta dosegla skupino borovcev, ju je osvežil duh po smoli kot dih z morja. »Sedla *tu pod temna drevesa, ona na travnato ravninico in on nižje spodaj, ob njenih nogah. Veter med drevjem je mrmral ono g'adko pesem, »ki-zveni pri igla tem drevju vedno kot tužno žalovanje. Prostrana ravnina Limagne je segala do nevidnih razdalj, pokrita s prozorno meglo kot tenčiea, ki jima je dajala natančni občutek, kot na morju. Oa, morje je bilo tam. stezajoče se pred njima! O tem ni bilo robenega dvoma, kajti čutila sta hladno sapo, ki jima je pihljala ▼ lice. Čehi živela v kakem mestu, bi bila nju strast brez dvoma raz-Kna, bolj previdna, bolj mesena, manj zračna in manj romantična' Tam. v zeleni dežel., koje obzorje je razvnelo čustva nju duš in kjer ju ni ničesar odvračalo od tega prebujenega instinkta ljubezni, pa »ta se vr«4a naenkrat v divje patetično nežnost ekstaze. Cela pokrajina krog nju jima je prepevala cele dneve in cele noči pesem ljubezni. , , - pra*!*«., LlJ POMOČNIKI GOVERNERJA SMITH A Slika nam predstavlja može. ki bodo naeelovali Smithovi kampanji. Z leve na desno sede: sen. Harry B. Hawes, John J. Raskob. sen. P. G. Gerrv; v ozadju: eol. H. H. Lehman, sen. M. E. Tydings in G. R. Van Nainee. IZ BUENOS AIRESA PROTI NEW TORKU Za Glas Naroda napisal: Mirko Vehovec. smo Italijani. Ko mu odgovorimo, da smo Jugoslovani, je tudi on ve« srečen spregovoril v hrvatskem je. ziku. Bil je Banatčan ter kot tehnik uslitžben pri tamošnji peruanski družbi za gradbo cest. Takoj nam je začel tarnati, kako nezdravo je tu vsled komarjev, da je bil že v bolnici itd. ter da bi takoj potoval z nami do Lime, če ga vzamemo y družijo. Odgovoril .sem mu, da se bomo pogovorili pri kosilu, ker sedaj smo namenjeni k maši. Opoldne nas je že čakal, ter je začel pripovedovati, da je prišel pred 5 meseci iz Cuzca na mulah, naprej da .si se ne upa, odločen pa je iti z nami. Odgovorili .smo mu, da ga rade volje sprejmemo v družbo, toda v slučaju, če oboli na potu ga 1101 bomo mogli čakati. j Ker .smo ostali v tem mestu 3| dni. to je tudi na Veliki pondeljek, ter nismo imeli potrebnih sredstev smo že tu morali prodati en .samokres, da smo imeli za stroške. Po kosilu se podamo v sobo. da se malo odpočijemo, pa naenkrat zaslišimo iz ulice kričanje, vpitje, piščali, bobne itd. Podamo se na ulico, da vidimo kaj je. Ja. bil je že zopet pravcati carneval in na Veliko nedeljo. Pri večerji vprašam policijskega majorja če je dovoljeno tu to divjanje }>o ulicah. Odgovoril je. da je to stara indijanska navada, ki se ne da odpraviti. Pripomnil je ,da so jih ta dan že mnogo zaprli in pretepli zastran pijanosti, pa to *la vse nič ne pomaga ter da praznujejo Indijanci naprej carneval zopet 1 teden. ki se prične z Veliko nedeljo. Celo noč ni bilo miru od tega vpitja in indijanskega rajanja, v ponedeljek pa že skoro ni bilo več varno na cesto med to divjanje. Iz Huibancava smo odšli v torek zjutraj toda nismo potovali dalj, kot do vznožja pogorja radi prevelike vročine in komarjev kateri so ijas pikali kar na debelo ter se jim ni dalo več braniti. i"u smo dobili malo kočieo iz vrbovja, spleteno za prenočišče. V sredo zjutraj smo se pa prav rano podali naprej na goro z našim prijateljem Pavlom. Že v Hubancayu so nas svarili, da so v vasi Vancarama, kamor smo bili prišli ta dan zelo zlobni ljudje, ter da ni za dobiti najmanjše stvari za jkk! zob". Ob .1 uri po|>oldne smo že bili v tej vasici. Javim se pri goberna-•dorju ter ga prosim za prenočišče. Odkzal narn je vaški zapor. Sicer sem ugovarjal, da naj ga ima za svoje Indijance, pa nič ni kazalo drugega kot pod prostim nebom ali pa tu notri. Potem .smo se podali po vseh trgovinah kje pripravijo tudi jed, in š"le ob 9 zvečer smo dobili pri nekem Indijancu malo krompirja z riž»'m in čaj. kar pa smo morali drago plačati. Naš novi sopotnik Pavlo se je že kesal. da se je podal na to pot, bil je tudi že popolnoma zmučen. Mi trije smo si le mislil kaj bo še. Po večerji smo se takoj podali na prične v zapor, in smo bili dobro zavarovani proti vsem z močnimi železnimi vrati. Drugo jutro smo se. rano odpravili na pot, kajti imeli smo ta dan do Audavavlas 14 leg to je 70 km. Morali smo črez visoke hribe. Nekako popoldne smo došli v sredini hriba nekega zdravnika, ki je potoval s svojim spremstvom tudi v Audavavlas. Zdravniku je vsled naporov poginila lepa žival. Sedtj šele se je naš novi sopotnik, ki je že utdi pešal, ne malo čudil, rekoč: "Se žival ne prenese tega kako bomo mi." Kake pol ure je še -počasi korakal za nami. pa ni mogel več. Vzeli smo mi vsak nekaj njegove prtljage, da je prazen počasi šel za nami. Imeli smo še dobre .2 ure do vrha, toda po strmini, da se je steza na vsakih 10 korakov ovijala po hribu, kot bi šel v stolp. Naš Pavlo I je prišel komaj do vrha. pa je že I iz samega obupa preklinjal Indijance, njih carja Tuca ter njegove steze. Na vrhu se je vlegel na tla ter je rekel, da ne more več. Komaj smo ga spravili naprej in bilo je tudi že kasno. Prišli smo do par malih koč. kjer smo mu rekli. naj prenočuje ter da bo prišel za nami. pa ni hotel. Le ce ostanemo tudi mi. je odgovoril. Kr je zelo počasi korakal, sva se podala midva z Francom na-|prej, da preskrbiva stanovanje, Miha pa je ostal ž njim zadaj, j Audavavlas leži zelo globoko v jarku. S Francem sva bila nekako ob 10 uri zvečer v vasi. Kmalu je prišel za nama Miha s Pavlom, ki je robantil, da je bilo groza. Pri-povedal je. da so ju hoteli Indijan. ci napasti itd. ter da če ne bi hitro nastavil samokresa, ne ve, kaj bi bilo. Miha se je seveda smejal ter je nama kasneje povedal, da so bili res 4 Indijanci za mejo ter da so šli proti njima. On je takoj začel kričati in samokres vihteti. Rohnel pa je od strahu, tako je hitro korakal da ga je Miha komaj dohajal. (Dalje prihodnji*.) Odgovorili smo mu, da ga rade n^nadilo ter jim pomolimo samo jvoIie "prejmemo v družbo, toda v [hribu, kot bi šel v stolp. Naš Pavlo krese po dnos. Miha je kot neustra- j^aju, če oboli na potu ga n, Jje pr.šel komaj do vrha, pa je ze Sen strelec takoj spustil kroglo nad|bomo m<*15 r'akati" [iz samega obuPa njih glavami. Zakričal sem na.l Ker smo ostali v tem mestu 3Jj^nee, nj.h carja Tuca ter njego- Nadaljevan je. Ko tako korakamo začujemo na-mkrat ne daleč od nas žvižg, kateremu se je odzval drugi, bilo je ;aš pri ovinku. Da bi šli tu naprej >c nam je zdelo nevarno. t»*r smo so kratkem prevdarku počasi brez šuma splezali na skalo nad o*. 3-:iek in prisluškovali. Res. kmalu lačujemo pod nami šepet. Da bi lezli po teh skalah naprej in se jim umaknili je bilo brezsmiselno, ter smo morali edinole po stezi, riho vzamem iz torbice samokres ter pokažem Mihu in Francu, Ui o hote1 storiti ter smo morali paziti na vf.ak njih migljaj. Oproščevali Sc sc nam. da so izgubili konja in da so radi tega žvižgali, toda mi jih nismo poslušali ter smo le zahtevali, da pomečejo orožje proč. .Šele ko Miha vzroji in potegne dolgi nož iz nožnice, so videli da se ni 7. nami igrati in so se poda'?. Previdno smo se oddaljevali od rjih. Komaj smo šli dobrih 20 Korakov smo dobili 3 konj«* katere so imeli privezane pod stezo. Sele ob 1: uri ponoči smo prišli vsi blatni in zmučeni v Ilubanav. Da bi tej uri dobili kako dobro prenočišče. česar smo bili najbolj potrebni, je bilo izključeno, ter s.i«o se morali podati na policijo »n prenočiti na golih tleh. Sicer nismo dosti spali in samo komaj čakali jutra. Na policiji sem povedal o dogodku na potu, pa se jim ni prav nič čudnega zdelo, čudili so se le da smo se mi podali po noči po tej nevarni grapi. Zjutraj smo se takoj podali v hotel, da smo se vsaj malo otrebili blata in se očistili, da bi šel kateri v posteljo, nam še na misel ni prišlo. Po zajtrku srno se šli javit na subperfecturo, od tu pa smo bili namenjeni za Veliko nedeljo k maši. - Ko gremo tako po mestu, nas ustavi čedno oblečen gospod in nas nagovori v španskem jeziku, če tla ter je rekel, da ne more več. Komaj smo ga spravili naprej in bilo je tudi že kasno. Prišli smo do par malih koč, kjer smo mu rek-Po kosilu se podamo v sobo. da naj prenočuje ter da bo prišel se malo odpočijemo, pa naenkrat za nami. pa ni hotel. Le če asta-zaslišimo iz ulice kričanje, vpitje, Jnemo tudi mi, je odgovoril piščali, bobne itd. Podamo se na Veliko nedeljo. Pri večerji vprašam policijskega majorja če je do- Miha pa je astal ž njim zadaj" voljeno tu to divjanje po uIicah< I Audavavlas leži zelo globoko v jar- Odgovoril je. da je to stara in- NAPREDEK MODERNE TEHNIKE mmt P os or čitateljL Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da ogla&u-jejo v listu "Glas Naroda". S tem boete ustregli vsem. T Irimv* Nsro3a*. * Parnik lie de France, ki je last French Line, so opremili s posebnim katapultom, s katerega bo mogoče pognati v zrak aero-plan. Ko se bo prihodnjič bližal parnik New Torku, se bo z njega dvignil aeroplan ter dospel 36 ur pred njim v newyorafco pri-•taaiiče. 1. avgusta: Aquitania. Cherbourg America, Cherbourg. Bremen. Z. avgusta: BelffenUind, Cherbourg, >_itw«rp«n. Dresden. Cherbourg. Antwu-psn. 4. avgusta: France. Havre (I M.i Majestic. Cherbourg Albert BaJlin, Cherbourg, Hamburg. Leviathan. Cherbourg. Rotterdam. Boulogne a ur Mer. Rotterdam. Conte Grande. Napoll. Canov*. T. avgusta: Tre«. Wilson, Trst ». avgusta: Berengarla, Cherbourg. Pres. Harding, Cherbourg. Bremen 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajla In najbolj u«sitna pot M potovanje na ogromnih oarnlkih: France — 3. avg. — 24. avg. Pari« — 10. augusta; 31. aug. Ile de France 17. avg.; 7. sept. (Ob polnoči.) NajkraJSg pot po Železnici. Vsakdo Je ▼ posebni kabini z vsemi modernimi udobnosti. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cena. ▼praJaJts kateregakoli poobls asenega agenta ali FRENCH LINE 1» State Street, New York, H. Y. 11. avgusta: Paris, Havre (1 A. M.) Olympic. Cherbourg Penniand, Cherbourg. Antwerp**. New ork, Cherbourg. Hamburg. Republic. Cherbourg, Bremen. Columbus, Cherbourg. Duilio. Xapoli, Uenuva 15. avgusta: Colombo, almero. Nai>oll. 0*noTk IS. avgusta: Mauretanla, Cherbourg. Westphalia. Hamburg Muettchen. Cherbourg. 18. avgusta: Ile da trance, Havre (1 A. iL. Vulcan la. Trst Prvič, nov parnik. Homeric, Cherbourg. Lapland. Cherbourg. Aniwerpen. Deutschland, Cherbourg. Hamburg. Volend«ni. Boulogne aur Mer, Rotterdam. 22. avgusta: Aqultaiilo, Cherbourg. Geo. Washing ton, Cherbourg, Bra* men. 25. avgusta; France, Havre (1 A. U.) Majestic*. Cherbourg. Arabic, Cherbourg, AntwsrpsiL Cleveland, Hamburg Leviathan, Cherbourg. Berlin. Cherbourg. Veemlarn, Boulogne sur Mer, Rotterdam. Conte Blancamano. Napoll. Oenova 28. avgueta: Reliance. Cherbourg. Hamburg. 29. avgusta: Berengarta, Cherbourg. America. Cherbourg. Bremen. SO. avgusta: Dresden. Cherbcurg 31. avgusta: Olympic, herbotrg. SEZNAM KNJIG, katerih imamo samo po par izvodov od vsake. Biacajna velikega vojvode, roman .................. J• leeeiiea ................... JU Iz deiel potresov, Baukart. .76 Izbran! spisi Hlnko Dolenc M Knjfga a lepem vedenju, govorjenju In zasebnem življenju, Bon ton ..........LM Liberalizem ................71 Materija ln Energija, Čermelj .79 Otrod Solata. Pregelj, t v. L— <*redbodniki In Idejni utemeljitelji ruskega realizma — (Prijatelj). .............i.i§ Pravo in revolucija,__ Leo Pi ta mi o .SB Sosedje, Cehov ...'....... M Tigre vi zobje, Maurice Le- Wane .................. jf Vojak« na Turikem ...... Jtz Pesmi v prozi, 40. t. v. .. .S« Sodnikovi, Stritar......... M Trt legende o razpelu, h t« Te ssssesasss« s« (fi V^^tt eo«***eeeeoeeeeeeoo» *SS Večerna pisarn. Kmetova .. M lTvod v Filozofijo, Veber .. 1.— Znanost in Vera, vedoslovna Študija, Veber ......... L— Zbrani spial ft. MaselJ Pod. Umbarskl ..............LM Žrtve, Fr. Zbatolk, povest .«• I G B S t Gospa s morja. Igra v 6. dejanji*.......71 Lokalna ieleznlca, v 3. dejanjih.........................te Pepeluk, narodna pravljica, & dejanj ,N Skopuh, komedija v 5. dejanjih .........................7» Vrtinec, drama v 8 dejanjih .73 Veieja, drama f 8 dejanjih JI "GLAfl NAHODA" 92 CortUndt 8t.v Hsw York Agitirajte ta "GUu NarodaM, največji elovenekt dnevnik • AnurQti f ■. - Pratik in Koledarjev imamo i« nekaj v zalogi Pratika •tane 25 eentor. Koledar p« G0 eentov. Koledar Ima letos izredno lanimiTQ vsebino: razprave, povesti, slike, iala, zanimivosti itd. blaznikova Pratik« Jo naiim rojakom jako priljubljena. Se v starem kraju so je bili vajeni in jo tudi tiikaj no morejo pogreiati Naročite takoj. Slovsnlo PibUsbinf Company, fi Oortiandt K, «ow Tofk Ott?. BSSSiSJ Hitra potniška služba v Slovenijo, V a 1 potniki ki so tako sreCnl. da potujejo po tej frtl, bodo pod osebnim vodstvom s svoju prtljago vrf-d pfav do LJubljane. Vothja po Irzniel iz Trata traja sum« par ur. Nobenih strnAkov za vizej. Velike, zračne kabine Boba za ženske, aobii za pisanje, kadilnica ln baru. Ogromen Jedilni saltm. kopeli In prAne kopeli (lod-ba I11 kinematograf vsak dan v tretjem razredu. CENE ZA TRETJI RAZRED IZ NEW YORKA do Ljubljane $106.3? — sa tja In na* zaj 9180.74. Davek' posebej. . Nafeavit* si zgodaj permit. Vqzni listki po agencijah. PRES1DENTE WILSON 7. AVGUSTA 2. bKTOSRA SATURNIA 18. AVGUSTA 22. SEPTEMBRA* Cene in znižane cene za drugi myred de Luxe in MedrazrednJ drugI razred po vaeh agencijah. * » PHELPS BROS. 4. CO.Gfn, Agent J« jj '17 Battsry Pfaee. New Yofk Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je nameojen potovati v sta- v rl kraj, potrebno, du je poučen o potnih listih, prtijagi' iu ' drugih t stvareh.: Vsled naie dolgoletne- Izkušnje Vam mi zamoremo dati naj- , holjSa pojasnila in priporočamo, vedho le prvovrstne brzoparnike.- Tudi nedržavljanl zamorejo poto- ' vati v stari kraj; toda preskrbeti al moraju dovoljenje .all . permit. Iz k Washlngtona. bodisi za eno leto ali 6 mesecev in se mora delati profojo vsaj en mesec prod odpotovanjem ln to naravnost v Washington, D, C„ na generalnega naselnlSkega kotni- . • * • .r. . . . » • « sarja. Glasom - odredbe.' ki : je stopila' -v veljavo 31. julija 19!6 se nikoianr več he pošlje permit po poŠti, amp&V ga morajti iskat vsak .prosilec osebno, bodisi v najbliiji nasfclnl-^r tira d aH )>a ga dobi v New Torku pred odpotovanjem, kakor kdo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven iJrea dovoljenja, potuje na svojo lastno ' odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA 3CBAJA Ckl prvega julija je v veljavi nova ameriSka priseljeniška postava. Glasom te posta ve za morejo, ameriški državljani dobiti svoje žene In neporočene otroke izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje može s "katerimi so bile pred 1. juhi-jein 1828. leta poročene,'izven kYcfr'e. Jugoslovanska kvota znaša Se vedno .671 priseljencev Jetno. Do polovice te kvote so upravičeni ata-riši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se j>o 1. junij« l«'-*8. leta poročili ln poljedelci, ; oziroma žene in neporočeni otroci Izpod 21. leta onih ne-drSavVjanov, ki so biii postavho pripu^ni v to deželo ža stalno bivanje tu. Vsi ti'imajo' prednost v kvoti, od. ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj itd. ki spadajo v 'kvoto brez vsake prednoeti v *Isti, pa ae ne sprejema ni kakih prošenj ca ame- ■ rikanske vjzeje. , SAKSER STATE BANK r K Certlaikb Street / ^ . - .....^ ___