■ pa je sedaj naj-jeniško vprašanje, >j položaj napranj' Primorje od Soče itatov sledi, da; je Kil Radič 20. leti: 1. za narodrfo j edin* uazirarija, da so Hrvati i3 •od in’ da morajo voditi enot* 2. da še moramo Jugoslovani iti proti zunanjim sovražni* adič' taji, da bi 1'. Kili1 SrTfi iarod in da bi sploh' imoE ka-interesc, 2. da morajo Hrvati ram Madžarom; Italijanom, drugim1 narodom drugo polk; rbi in Slovenci. J Radič imel prav1: leta 1903 aH, sna1 Radife osebrfo, ve, "da Bi ie leta 1903 ip da nima pr£wrt Dri ni' vedel pred 20. leti, Eajš ve tega niti danes. Če Bi Ra* rca vzklile pred Karadjordje-1903, bi ne bil že leta 1918 Karadjordjevičev, temveč 131 ■ditev jugoslov, držav1«, kij<* ajala. Ako bi b51 goreč pri! rurža/riov, Bi leta 1903 ga sla-i rdjevičeV iii bi med vojno na /atskem’ saboru S klici, zaradi a inorali izključiti od Več Seji 1 vedno Radič: t j. častifile* tav in v nazorih zmede® Slo* ie v tej zmedeni dobi postat vatov. Tak' človek p« je Bo* varnejši, ker je zmožen ttaj* i dejanj. Čez 10 let' bo Krvat-tu žal, da še je dal pij tesar Najvišja zalivala; jj Posara. štev. Din 1'—1 S četrtkova iti sobotna I jj številka Din 1*50 M 1 UREDNIŠTVO .Tabora* in .N«. | fš rodnega lista- je v Mariboru, Jur* i |p čiccva ulica 4, L nadstropje, — j ■fe Telefon interurban štev. 276. • j p s=5 Rokopisi »o ne vračajo. =» : E UPRAVA .{o v Jurčičevi ul* SL 4, j te pritličje desno. Telefon št. 24. j ijg SHS poštno-ček. račun za »Tabor*4 I jH 11.787, za »Narodni list- 12-853. = g Na naročila brez denarja tono \ 'p ozira. Inseratne oenc po dogovor«. j liuiiiifiniiiitiiiniiiiiiuuiiiuuiintKiuitimtiiHfiinBumi Posam. štev. Din I*—, četrtkova In sobotna številka Din 1.50 Jj !®®» nbai« «ul d»n„ra*ven in prainikov, ob 18. uri s oohimom naslednjega dne. Stane J**?00 poiti D 12-JO, m ie CTestvo D 20 50, dostavljen na dom ® 14 “• na i zkaznice Din 12-50. ..NMODHIUST« gctrtlcova štev. flabora ) .. naroea kot tednik Tu.*“"<> “Mečno 2 Din, četrt-J2”o 6 Din, polletno 12 Din, S' _ a== celoletno 22-50 Din «=»=» = ; w plačuje v naprej. §g F^iiiUAMiiiiiiiumiiiiMimiiuimiiuI Uto: IV. (II). - Številka: 206. (36). Maribor, četrtek 13. septembra 1923. Kaj sodi o klerikalni Politiki dr. Šušteršič. ."v* ■ ■^r’ Šušteršič je bil desetletja voditelj °venskih klerikalev. Pod njegovim! iti r* Krekovim vodstvom so bili tako °gočni, da še danes neprenehoma sa-^aj>° o tistih časih, Dr. Krek je šel v jje . ’ (5r- Šušteršič pa v pregnanstvo. Tu 0|).J.e'sP°koril, zavrgel avstrijsko misel, fee zvestobo Jugoslaviji, obenem pa n-n vI)!Sal izdal v svoji znani brošuri treb'1'10^ SCK^10 klerikalizma. Možu je ^.,a Poznati: dosleden’ je. Svojega av- takob^ ^S^Va n' s^r®va^ ’n se n’ Prelevil n,a °. bitro, kot so se prelevili drugi nič Ko ^ ri0>Ve^ klerikalno-avstrijski levi. da -f3 16 vidc,> da se je temeljito zmotil, i f. napačne politične račune, ga tev0^° Spam iti v Camoso. Sedaj skuša popraviti in' je o čiv i dno y Ljubljani izhaja njegov list Ho«. * tednik«, ki bere klerikalcem levite! Italija odklanja vSako posredovanje. 'Jugoslovanska vlada vztraja na Švicarski arbitraži, Italija jo odklanja. — Pričakujejo se izrienadenlia po 15. septem’. Beograd, 12. septembra. Radio-postaja Pariz, 12. sept. »Temps« javlja: V re v Banici pri Beogradu je sprejela iz Bon- škem konfliktu bi imel Poincare ria proš-dona sledečo vest: V tukajšnjih vladnih njo jugoslov. min', predsednika Pašiča in političnih krogih vlada vedno vee.ie posredovati v Rimu. Italijanska vlada vznemirjenje radi krize pogajanj med odklanja arbitražo, češ da je v rapallaki kraljevino SHS in Italijo v reškemi vpra- pogodbi predvidena le za reguliranje ob-šanju. Beograjska vlada je predlagala, mejnih vprašanj, sedanji spor se pa na-naj se prepusti Švici arbitraža, ria kar naša na čeli problem. mmmm m- tl«K# Tako piše ta list v zad- »a uvodniku »Pred kupčijami Sir, 7)1 ed drugim sledeče: barazii^ns^® klerikalci predstavljajo offo toora n0 JzkorIščevalno stranko, ki jo kol} ^fboleti vteak riarod, ki še ni do-zrel, da bi smel vsiliti zahteve političnimi vodite-clmrnoft rnvno rVhrflfdio. HTVv danes ravno obratno. To je ,**ajnega izkoriščanja ljudskih 5®°*^ ki * ”^rujej0 > , Svoji lahkovernosti Slepo Besedam1 svojih političnih, viSak da® na lastni koži br?2?}a ’ t kam jih’ je dovedla njihova Vfihv.5 bedoSledna politi.kau Že , ^^Padfd Tfarodi so take stranke Siolj k Tudi Slovenski rod je do- Sv<)i-p, a'v,> bo prebolel zajedavce Ha lastrienr telesu, ki Se igrajo el alo-aičtonomi jo, s Samoupravnimi llaj^ *p®i slovenskega ljudstva, kakor irftg to samo Vprašanje naprave ko- ^feritiT)ar političnih! pristašev vodilnih [ ;lS^‘ Politikov. spoznav;al 3yoij«o igro kle-b °bra^ areke, oči Se odpirajo in prišel C? Pri katerem' bo bolj kot ke- • ’žS^Prav3Ž6tf klite: P°ll3ih*deIih stelo 'dfr. 'SužforSiČa, dol-Roditelja Slovensko ljudske v-O—* minjaJ j® Radič spre- svoje nazore. 1 Be po svojih kramarjih po-rto’~ icem, je bil že v mirnem •vetrenjak«, t. j. človek, 6** ji, Tedrto s^ot »veirenjaK«, t. j. človek, Sriif’ je .^minja Svoje nazore. Zna-15)03 Pozdravil kronanega vj^lovaj^P® Petra z .vzklikom: Živelj feaz J®8 Poaf 'Ko pa j® kralj Pe- 1 »Slovanski kralj, je ‘ko. M3no ognjevit časti-(c -f ha eaRf w -Habsburgov in je pisal Lukosln^:,.bavdušeno pesmi, kakor iih pa Italija ni niti odgovorila. Vsa zadeva sloni sedaj na ultimatu Mussolinija, ki je zahteval sporazum do 15. tm. Za slučaj, da Zveza narodov ne bi Vzela zadeve v svoje roke, namerava Mussolini dne 15. oktobra proglasiti aneksijo Reke. Če se bi to zgodilo, bo beog raj sl: a vlada napovedani boj sprejela, ker je Roka edino pristanišče za jugoslovensko ozadje. Predlagalo se je tudi, naj bi Jugoslavija zgradila v Bakru novo pristanišče, s čemer bi bila Reka uničena iii ria njenih ulicah bi v par letih rastla trava. Rirri, 11. sept. (Izvirno.) »Messnggero« Ženeva, 12. 'sept. ».Tourrial de Sarieve« objavlja članek, ki je vzbudil senzacijo. V Članku opozarja na nevarnost, ki preti Evropi od i t al i j a nsk o - ju gosi o v ausk e ga spora. List trdi, da še pričaku jejo po 15. sept. velika iznenadenja, in da bi moglo reško vprašanje iTnrušifi mir v Evropi. Beograd, 11. Sept. Po seji min. sveta so bili ministri zelo rezervirani. V iii formiranih krogih trde, da je vlada Po poročilu g. Pašida o njegovem delu v prinaša oficlozrio poročilo, da je vsako inozemstvu odbila zadnji predlog Italije posredovanje med Italijo in Jugoslavijo glede reškega vprašanja. Vlada Bo za-v reškem vprašanju izključeno In da tu- htovaia z vso silo arbitražo predsednika di nobena prijateljska država Italije te- Svlen^-lr« , ga ne bo storila. Poincare je dal Pašiin " ? nWw4' no pred sejo sprejel ItalijanfekegA od- poslov g. Summonteja iri iz- samo prijateljske nasvete V tej zadevi, ter mu sporočil, da 'se Francija ne bo Pravnika vmešavala v jugoslovensko - italijanski menjal z »jfm misli glede reškega vpra-konflikt. _ šanja, Italijanske intrige v Albaniji. niji. Ob pobuni v Albaniji bi italijanska mornarica izkrcala svoje čete v albanskih pristaniščih pod pretvezo, da zaščiti katoličane. Kato bi dosegla mandat, da napravi red v Albaniji, Po tej tajni Pogodbi jo dobil Afdi beg Toptani več-.10 količino orožja in municije iz Italije ut tudi depar. Beograd, 11. sept. Današnja »Politika« Prinaša vest iz Tirane, da je med Italijo in' Kosovskim komitejem podpisana tajna pogodba, po kateri bi Italija Albaniji materijclno in’ moralno pripomogla, da se razširi na sever na račun naše države. Albanija bi za to odstopila Italiji Valono in še nekaj krajev vj južni Alba- Pred novimi pogajanji radikalcev z dr. Korošcem- Bemrrad, 12. septembra. Dr. Korošec situacija pojasnila še pred njegovim1 od-s« je včeraj skoraj ves dan1 mudil v voj- hodom. Kakor vse kaže, nameravajo ranem' ministrstvu, kjer je interveniral di-kalei nadaljevati na Bledu pričeta po-radi odpuščanja bivših avstrijskih čast- Rajanja z dr. Korošcem, da bi na ta na-mkov. Radikalci slede vsak korak dr. čin še bolj oslabili hrvatski blok. Korošca in' upajo, da še bo notranja Nemčija se uda? Pasivni odpor v Poruhrju Bo ukinjeni. Pariz, 11. 'sept. »L’ Očuver« poroča iz Brušelja, da bo nemška nota, ki napoveduje ukinjenjo pasivnega odpora v Poruhrju, še tekom jutrišnjega dne izročena v Parizu in Bruselju. Pariz, H. 'sept. Kakor poroča »Ageri-ze Havas« iz Berlina, je imel francoski poslanik v zadnjih dneh daljše razgovore z državnim kaneel-arom' dr. Strese-mannom. V poučenih krogih se zatrjuje, da Nemčija še ni sestavila definitivne porindbe ter da šp tudi pasivni odpor y Poruhrju ni ukinjen. . Jeno P0Srni. kakor jih P1®« na čast republiki! Pri , ^Mitično »riPMMiien na vsa- CawT iU!Pouo. list »Glas Med-% jjfe i2 sp^Snval-j®. 7'a?el °bj avl jati BiK ^ riVojimi' 1 V 1 -1111 i® Radič Spisal bbj ‘Srvatski M T11111 imenom obeloda-, S£ V *■ C '81" Ieta 1903* Tako jo feuej® ,*am, 1.navft:r- 56: »Mi smo že S ^ ^ h# ačk^ih po-.i Senzaeijonalna razkritja o Horthy|u. Budimpešta, 11. sept. Madžarsko parlamentarno življenje je v greznici. V včerajšnji seji je posk Friedrich odkrito branil madžarske pučiste, ki so bili are- . , , ue mai tirani zaradi priprav ria velikomadžarski bo^treba po^novem vojaškem zakonu za-državni udar. Njegova obramba je vzbu- j j ™ ° Sefa generalnega štaba, pre- dila Senzacijo, ker je iznesel dokumente, vim®r®dajnih krogih mnenje, naj da je Horthy istotoliko kriv za revolu- e5ifi °5tal na sv°jcin dose- cijonarne eksperimente »budečih se Mad-žarov« kakor oni sami. Horthy je W. pr. dopustil, da so organizirali banke, ki so jih oboroževale. Sam Horthy je priso- Minister general Pešič ne odstopi. Beograd, 12, Septembra. Vest, da na-meiava vojni minister Pešič odstopiti ter zopet prevzeti mesto šefa generalnega štaba, ne odgovarja resnici. Če tudi _ • --—orvjtai UUSC" dan jem mestu, na katerem uživa popolno zaupanje krone in vlade. CurlB, 12. BORZA. StJv°Tri sm,!?tri teh band'. Razkritja So 25^7, Beograd 6^ , Berlin 0.0007 ^Praga ^budila vihar med opozicijo, ki je za- 16.70, Italija 24.87, Ne\vyork 557.25* Dunai kvencft ** ^-a'"tatoj i5;va^.... ^ase' ž!f?* fasoae 0.0079, Budimpešta k. 5,40« sebnih Hrvatskih in’ posebnih’ srhsSiH ig* teresov, četudi zdrava pamet iri! žalostile i izkušnje učijo, da So na zunaj a tudi rial Znotraj hrvatski ali šrbsiki interesi ješ* dinstveni iri nerazdeljivi.« Na str. 57. istega letnika »Hrsiatskei Misli« je pisal Radič: »Mi Hrvati in Srbi kot kmečki pairoif 'moremo iri moramo voditi zgolj demokratsko politiko... in kot eri narod gel moremo imeti različnih, kulturnih, go* spodarskih in: političnih’ interesov.« Dalje pravi: »Sicer pa je važnejše, da, naše življensko kako riaj uredimo svoj Ogrski, kako da svoje do Bojane obvarujemo pred svoje mlado narodno življenje germanskega žrela.« Iz teh citatov sledi, da točno pred 20. leti: 1. za stvo, t. j. riazirarija, da so Srbi en’ narod iri’ da morajo rio politiko, 2. da še moramo skupno boriti proti zunanji: kom. Danes' Radič' taji, Hrvati eri narod in! da ke skupne interese, 2. da voditi napram Nemcem in tiho nego Srbi iri Slovenci. Kdaj je Radič imel leta 19237 Kdor pozna Radiča’ osebrfo, imel prav rie leta 1903 ig da i leta 1923. On ni' vedel hoče in ne ve tega niti dieu šel iz srca vzklik vičem leta 1903, bi nasprotnik delal za takrat jatelj Habsburžanov1, vil Karadjordjevičev' in bi izzival v hrvatskem saboru M katerih so ga morali izključiti1 Radič je bil vedno Radič: t peit, domišljav in v nazorih vek. Zato je v tej zmedenil voditelj Hrvatov. Tak’ človek Veda najnevarnejši, ker je 'nizkotnejših dejanj. Čez 10 skemn kmetu žal, do se vetrenjaka Beograd, 12. sept. KabJ,...... ga predsedništva razglaša: Nj. Vel. krsjjji in kraljica sta ob rojstvu prestolettosladk nika prejela mnogobrojrie čestitke odf vseh strani države in iz inozemgbva. Predsedstvo ministrskega Sveta po na* logu najvišjega mesta tem potom izjav« Ija zalivalo vsem oninj, ki eo o prIRIal rojstva prestolonaslednika predlogi]: svoje čestitke. Muslimanske verske volitve. Sarajevo, 12. sept. Včeraj so se vršit« po vsej Bosni in Hercegovini volitve vi muslimansko zastopstvo Vakuf. Obrito« jali sta dve kandidatski listi in’ sider listal Jugoslovanske muslimanske (vrgaulzaci* je in lista Maglajličeve skupine. Vse!? 48 mandatov je dobila JugosIovriHSka1 muslimanska organizacija. Istočasno SO se vršile volitve v kurijo hodžev, ki Vo# vrhovnega verskega poglavarja. Večino glasov jo dobil dosedanji verski POgla-Cansevič, ^ jW*r» ^1B'0K/'^AK0DNI EIST4 Politične vesti. * Pašlč poroča. V geji mini str. sveta Ene 11* trni. je Pašič poročal o svojih konferencah1 Vi Parizu. Francozi so obljubili jv reškem1 viprašauju podpirati Jugoslavijo. Bolj hladilo se držo Angleži. Pašič je izjavil, da bo naša država sklenila s Francijo prijateljsko konvencijo v finančnih' in političnih vprašanjih. Upa, da se bo Spor z Italijo rešil 9 kompromisom. * Pred novo komitsko akcijo v Mace- domji. Vlada siprejema od naših oblasti in iz inozemstva poročila, da pripravljajo komitaši V zvezi z makedoastvuju-šaimii novo akcijo za odcepitev Macedo-Inije od Jugoslavije. Ob vsej južni meji je opažati živahno gibanje. Vlada je pod vzela vse potrebne korake, da zaščiti našo mejo. V soboto ponoči jc napadlo rna£o mejo pri Kratvn krog 20 bolgarskih komitašev. Napad so našo obmejne »Straže odbile. * Ogrožen mir ob Adriji. D ari 15. tm. pričakujejo v, diplomatskih krogih S fctrahom. Ta dan poteče ultimat, ki ga je Mussolini dal Jugoslaviji za rešitev; roškega vprašanja. Beogradska vlada jo nrltimat odbila iri rti gotovo, ali bo Italija priznala v rapallski pogodbi predvideno arbitražo Švice. Iz Rima javljajo, 'da namerava Italija ta dari zasesti Beko. Govori Se, da so vojaške priprave Itali je veEko večje nogo sama zasedba Krfa. Ta zasedba se je izvršila v! času, ‘Uro bolgarski komiti pripravljajo vpad v [našo državo. V političnih krogih trde, da hoče f-raricoski ministrski predsednik Poincare prijateljsko posredovati me J ‘TtaJijo in1 Jugoslavijo. Francoskem poslaniku v Rimu je izročen načrt siporaza-tmta, dogovorjen’ med Pašičem in Potnea-' arfijeml v Parizu. Smatrajo, da bo francosko posredovanje razčistilo položaj. .Francoski listi zahtevajo, naj prednje |'y sponi Zveza narodov. Italijanski listi ipa pišejo samozavestno, češ M risi >!'m je zmagal proti Grški, pa bo tudi proti 'Jugoslavija. Italija — pravijo ti IfSii — (ge More privoliti v »ob-ijio padalj^ci ^koncesijo. . i , Dnevna kronika. pTiv —.Balkan« in Prekmurje. Znaini beograjski »Balkan« prinaša v eni svojih’ zadtfjih številk obširen' članek, kjer piše o nedasvPem napadu na naše orožnike ter HspMf o razmerah v Prekmurju, katero j InaziVa »Slovenska Macedonija«. Članek pe pote Hepoznanja razmer in od temelja ;pogrešen. Pisec trdi, da je žalostnega listanja V Prekmurju krivo demokratsko Sokolski dnevi v Varaždinu. j' Mariborska Sokolska župa je priredi-jla o priliki 20-letnice sokolskega diu-jištva v Varaždinu dne 8. in 9. tm. svoj VI. župni zlet, ki se je razvil v krasno rna-jijadfestaoijo sokolske misli in sokolskega 'dela in to po zaslugi odličnih sokolskih • (delavcev, v) Varaždinu. Na svojo slavo me sokolsko društvo povabilo kralja itA-Ieksandra, M se je odzval s tem, da je jS»oiblasfciIi g. gardnega pukovnika Osto-jjLča, da ga zastopa. To je izzvalo v so ''flcoJskih krogih odnževljenje za našo vla-Mdaraikio hišo in dalo vsej priredbi še po-y«Klben! sijaj. Slavnosti so se pričele pravzarpav že petek, ko je vt pristnosti vojaških in tesitaih oblasti ter številnega občinstva hutf 11. uri otvoriW >v mestnem gledališču iBofeotsko razstavo vrlo zaslužni starosta varaždinskega sokolskega društva br. idr. Stankovič. Po njegovem otvoritve' jnenfi gcworu je pravi prireditelj izložbe Ibr. dr. Oto Šantelj podal kratek pregled (sokolskega dela v Varaždinu ih po jas (njeval posamezne oddelke razstave, ki obsegajo poleg spominskih stvari iz hfeborijo varaždinskega Sokola še zani-tarivosti iz mariborske župe, jugosloven-jskaga Sokolstva, odlično je zastopano Češko Sokolstvo, pa tudi poljsko Sokolstvo, ki’ je nami najmanj poznano, ima oddelek. Z zanimanjem so Sledili Hekeležniki izvajanjem br. dr. Šantla, ki !je žel zasluženo pohvalo in priznanje. EVflak obiskovalec razstave se je čudil, kako je bilo Mogoče zbrati V malem Va-trflžtoaJ toliiko aanimavih stv-ari iz sokok ■nraduištvo in učiteljstvo, do čim! je res-nica ravno nasprotna — krivi so radikali, prod vsem pa tisti, ki bi moral najbolj skrbeti za to, da madžaroni ne zrastejo naši upravi čez glavo, se pa v res-' nici ž njimi druži in jih — podpira. Dokler radikalna stranka ni počela slepomišiti po Prekmurju, so bile tamkaj razmere mnogo boljšo nego so danes. S tem, da je spravila ta stranka v svoje »dr-žavnotvorne« vrste vso najhujše ntad-žaronske vclikaše, da je uvedla korupcijo velikega stila, raste Madžarom! in madžaronomi vedno bolj greben in proti-državna propaganda zavzema dan za dnem večje dimenzije. »Balkanov« članek je torej popolnoma pogrešen, še bolj pa jc pogrešen njegov recept, kako bi se dalo razmero izboljšati. »Balkan« pravi, da bi moral na čelo politične uprave v Prekmurju priti kak — Srb. Seveda radikal. No, potem bi našo Prekmurje res postalo slovenska Macedonija. — Josipa Stritarja zlata porota. V soboto dne 15. tm. prazna jota veliki učitelj našega naroda in njegova preblaga gospa soproga v Rogaški Slatini Svojo zlato poroko. Vsa taniošnja riaroVna društva se pripravljajo, da ta izreden dogodek dostojno proslave. Slavji1, prične v petek zvečer z bakljado in podoknico. Upati je, da svečanost, posebno glede na to, da nam je prekrasno vreme privabilo še obilico novih gostov, čim' lepše um:e. Kakor čujemo, opravi cerkveno opravilo sam1 knezoškof iz Maribora. — f Josip Mešiček. V Brežicah je u-mrl 10. trni. mestni župnik g. Jos. Mešiček. Mož so ni bavii s politiko ter jo z Vsemi sloji dobro izhajal. Bil jo vesel družabnik in zlasti vnet za glasbeno umetnost. Blag mri spomin! — Tihotapstvo živine. Prejeli Smo: Ljudje se čudijo in1 zgražajo nad visokimi cenami mesa. Kdor pa opazuje sejme oib torkih na mariborskem1 živinskem sejmišču, razume draginjo mesa in živine. Velik dol najlepše živine gre s tihotapci preko meje. In res je cena mesa v avstrijskih obmejnih krajih (Špilje, Lučane, Arnfels) odvisna od cen ria zadnjem mariborskem sejmu! Večkrat pridejo kupci iz Avstrije, največkrat seveda v spremstvu obmejnih domačinov, ki so najpriljubljenejši kupci na sejmu ker pokukijo najlepše blago, četudi iz druge ali tretje roke. Živina se popoldan žene proti »domu«, da ponoči neovirano pasira mejo. Obmejnim finančnim kontrolam se naj v nočeh po sejmskih dnevih priporoča poostrena služba, posebno v odsekih Plač - Sv. Križ - Sv. Duh -Kapla - Remšnik! — Velika železniška nesreča v Rusiji. Glasom poročila iz Vladivostoka se je pripetila v pondeljek pri Omsku velika železniška nesreča Vsled napačnih kret- nic je skočil ekspresni vlak iz tira ter se prevrnil. Več vozov jo popolnoma zdrobljenih. 81 potnikov jo ubitih, 150 pa več ali manj težko ranjenih. — Koliko se v Zagr ibu zida? Kakor drugod je tudi v Zagrebu vkljub tbil-nemu zidanju še vedno velika stanovanjska kriza. V zadnjem5 letu Sc je zgradilo v Zagrebu 135 novih Hiš, Ss je izvršilo 78 nadzidov in' adaptacij, s čemur je pridobljenih 317 novih stanovanj z 695 sobami. — Svarilo pred tihotapstvom z divjačino. Z ozirom na dejstvo, da so je v prejšnjih letih pod posledico pomanjkljive kontrolo zelo razpaslo tihotapstvo z divjačino, je storilo slov. lovsko društvo, podružnica Maribor letos vse potrebno korake prt merodajnih oblastvih in razpisalo primerne nagrade za vsakega varnostnega: organa, ki bi zaplenil ukradeno divjačino in' omogočil Sodni j-sko zasledovanje tatu ali prikrivalca. — Prebivalstvo so v lastnem1 interesu svari pred nakupom' divjačine od ljudi, ki niso V stanu izkazati se s primernimi legitimacijami, potrjenimi po možnosti od županstva dotične občine, v kateri Se je ustrelila žival. Kdor bi navzlic javnemu svarilu kupoVal sumljivo divjačino, si naj pripiše posledice breobzirnega sodnjjskega zasledovanja. — Slov. lovsko društvo, podružnica Maribor. — Reformo pravoslavnega koledarja So zahtevali na svojem kongresu V Skop-lju dne 10. tm. pravoslavni svečeniki. — Na ljubljanskem velesejmu so je zaključilo za 303,100.000 Din’, k upe: j.s ki h sklepov. Vsekakor zelo lep usph’. — Angleži bodo izgnali Radiča? V seji min. sveta 11. tm. je poročal Pašič, da Radič ni dosegel v Londonu ničesar in da ga namerava angleška vlada kot nadležnega inozomca izgnati. — Nečuvcno! Vsi slovenski učitelji in učiteljice v goriški okolici so dobili od okr. šol. nadzornika poziv, da so morajo do 10. tm. vpisati med fašiste. — Na konferenci jugoslov. inženijer-jev v Splitu (od 8. do 10. tm.) je bila sprejeta zahteva po izgradnji železniške zveze Dalmacijo z notranjostjo države ter po izgradnji velike trgovske centralne luke za Jugoslavijo v Splitu. — Nov potres na Japonskem. Na Japonskem otočju jo 10. tm. popoldne divjal nov zelo močen potres. Dotaknil se je celo krajev, ki jih zadnjič ni zadela katastrofa. Mnogo tisoč ljudi je zopet poginilo. Tudi iz Kalkuto poročajo o potresu v Indiji. — Janinski morilci aretirani. Iz Aten javljajo, da je bil v Epiru aretiran pol-povnik Basarin in še osem drugih oseb ki so v Janini umorili člane italijanske misije. Kakor znano, je radi tega umora nastal spor med Grško in1 Italijo. sko prošlosti in materij al tako smotreno in okusno razporediti. O priliki svoje slave je založil varaždinski Sokol krasno spomenico »Sokolstvo u Variiždinu 1877—1923«, delo nadvse marljivega društvenega tajnika br. Branka Svoboda. V soboto 8. tm. se je vršil izredni občni zbor v koncertni dvorani mestnega gledališča ob udeležbi celokupnega članstva in predstavnikov. To jubilejno skupščino je otvoril starosta br. Stankovič, ki jo-predvsem pozdravil zastopnika JSS starosto br. dr. Ravnikarja, zastopnika predsedstva MSŽ br. Kovačiča, zastopnike sokolskih društev iz Siska in- Klanj-ca ter župe Rijoka-Sušak. Ob viharnem navdušenju je br. starosta predlagal čestitko ob rojstvu prestolonaslednika in vdanostno 'izjavo vladarski hiši. Sledila so poročila društvenih funikcijonarjev. V poldrugourncml poročilu je tajnik br. B. Svoboda podal izčrpno sliko delovanja varaždinskega Sokola tekom1 20 let. Zanimivo jo bilo to poročilo, ki je navajalo vse podatke tako iz lepih časov prvega društvenega delovanja, kakor težko čase preganjanja L 1903 in vojne dobe, prvih časov po prevratu, vzroke razcepa v društvu, ki je imelo za posledico ustanovitev novega sokolskega društva dne 2. aprila 1922 in končno u-trditev pravega sokolskega pekreta v sicer separatističnem! Varaždinu. Tehnično poročilo je podal načelnik br. dr. Šantelj, ki je s točnimi statističnimi podatki dokazal, da jo društvo srečno prestalo težko krizo, ki je nastala po izločitvi separatistov in jo tehnično na višini, tbi je aS-sgej dvajsetletni dobi, ai nikdar dosegalo. Obe poročili ste bili pohvalno odobreni. , ; O priliki odcepitve hrvatskih separatistov so si ti prisvojili društveni prapor in si je tedaj sokolsko društvo moralo nabaviti novega, in ga na tem izrednem občnem zboru razvilo. Na praporu visi v črnino zavit jugoslovenski trobojni trak kot znak žalosti varaždinskih Sokolov radi’ nesrečne borbe, ki vlada med Hrvati, daljo trak sokolskega društva iz Ljutomera, s kojim je imelo društvo vedno najprisrčnejše stike. Starosta br. dr. Stankovič je z iskrenim govorom razvil prapor in ta Stari varaždinski nacijonaliiu borec, prežet z najplemenitejšimi jugoslovenskimi čustvi, se je v tem' slovesnem trenotku razjokal ko dete, ko je izročal novi prapor praporščaku br. Kneževiču, pa i vsi drugi se niso mogli vzdržati solz ob tem ganljivem prizoru. Z zanosom je prevzel br. Kneževič prapor ter zamahnil z njim proti štirim delom sveta z značilnimi besedami: proti severu: Bože, očuvaj nam Čehe in Poljake, spasi nam Rusiju, da nam bude domovina od iztoka do za-pada duga i široka od severa do juga, proti jugu: neka nami bude zadačom, da i braču Bugare privedemo n vjenae Sla- venstva, prema iztoku: kolebka Slaven- stva budi nam blagoslovljena, prema za- padu: sirotice Istro, Gorica, Rijeka i beli ZadaT, obečamo Vam vratiti Vas na grudi majke domovine. Na to je br. dr. Šantelj prečital prisego članstva novemu praporu, ki so jo vsi navzoči glasno po novili in razvitje prapora jo bilo na so- kolski način; izvršeao; is s pevafljem »B,o- Maribor; 13/ septembra 1923. 1 Dopisi. Malaiiedelja pri Ljutomeru. Na& Narodno kulturno društvo«, ki si je P®“ stavilo lep društveni dom, je pridno D delu. Ne mine skoro mcsec, da no bi i® lo kako pried itve. Dne 2. tm. nam' J° P** leg raznih pevskih točk pod vodstvoffl g. nadučitelja Čeha tor nekaj točk taffl" buraškega zbora podalo tudi znano iS »Domen«. Dvorana je bila vkljub sprotniški agitaciji nabito polna. }&, ci, po veliki večini kmečki fantje iS ' klcta, so svoje uloge odigrali tako, jim kot diletantom moramo izreci ^ pohvalo. Želimo, da bi so vsi igral® r no tako vživeli v svoje vloge, da bi tekla vedno čim bolj naravno in % brez nepotrebnih pavz pri čakanj fT suflerja itd. Režija mora tudi gleda’ti* ^ odmoro med posameznimi akti ču® ^ skrajša, ker sicer zlasti pri dolgih kakor je »Domen« — postane proti koncu nestrpno in so mriogo^e* izgubi. Obnašanje enega dela obcin9i_. pa je tudi pokazalo, kako veliko nega dela še čaka društvo. Želimo J®® mo, da vztraja na svoji poti brez pa levo in desno. Značilno je, kak° sprotniki skušajo otežkočiti delo^* ^ našega Narodnega kultnrrnegai dro®". Za isti dan so nalašč (napovedali ok*0^ orlovski zlet, ki pa je seveda jpopoJnJ ponesrečil, zakaj colo orlovsko po- jo dalo z domačimi orlicami vred 20 Orlov in1 enako število Orlic, najprej paradirali pri dopoldai#^1 ^ cesiji, popoldne pa na trgu pred kazali svojo telovadno umetnost $ radovednim ženskami Druge riesr006 . bilo. Pač pa je hujše, dai So dansko prireditvo našega Naro ^ kulturnega društva fantje iz sanvLgitd rikalnih hiš uprizorili pretepe tixdi ubili enega tovariša NaSP^^ so hoteli dogodek seveda takioj Hašemri društvu, čemtar pa Be K11 - J smeje, ker vsi dobro vedo, da niti pretepaških fantalinov! M prišel Pf. ^ šo prireditev, niti eden Si kupil ^ imel vstopnice in tudi Šiiti eden B* .. j* prireditvi. Ubiti fant je celo i^^toP rajši zapije, kar hi moral dati 2*, .gjci niico. — Minolo nedeljo 9. tm. BO j6p0 igro ponovili irt zopet Se je zbr&'° število ljudi. Po predstavi se j® 1 ^ lepa domača zabava. Narodu®®1'* p? turnemu društvu kličemlo: kr#P*^ prej! Novacerkev pri Ptuju, če go> truden popotnik odpočiti vi stilni, mu je praV neprijetno, »■*,. 0je kako gostilničar baš V navzočO^^ govi stresa ljubosumnost nad B no in se ž pjo prepira. Tudi je gt1 no in grdo, če se gostilničar rovo napram gostom. Če če boji^^^ že pravde« zaključen tudi izred^1 zbor. _ Popoldne So prispeli Sokoli ja rr----K _ X ----- lovca, Zagreba, Ljubljane in Maribbra in Celja in mesto S®' je dobivalo sliko sokolskega zle paratisti so sicer razvili strastn nji' cijo proti tej sokolski priredbi« hova gonja je bila pri raz- niiso gr? meščanstvu brezuspešna; ,rav preprečiti, da bi ne visele v P°^,eiasi' stom številne zastave v in hrvatskih barvah, tudi ie , ^ hiš okrašenih s cvetjem iffl . je bilo občinstvo radevolj® ^0gi ^ go slavnostnemu odboru, gost0* %o stvo, da se je moglo prekri tja staniti v zasebnih stanova^^jjijtP bili s pravo slovansko S°s sprejeti, Ob 20. uri še je , 0*& “» Z"- OTI 88 je » gledališču telovadna aka<*e jepi. 0 .Q lt vsi prostori dubkomift q- jo navzočnostjo so po čast11 ,-r kraljev zastopnik gardni ^ britf( stojič, podžupan JambrlS”(jan't °?C V/ pukovnik Rekalič, koma ...gjjjak1* _. pukovnik Mičič in drugi o ga^0]i, . kademijo so otvorili doma Pr°s1p. so predvajali po eno ses ^3., vaj iz leta 1904., 1909., 1 cj0klib^’ _ dile so rajalne vaje a iz Kar naraščaja sokolskega diT* ffa n ara lovca, vaje s stalkami ^ a član’ ščaja in vaje z velikimi ^ na bradn imenovanega društva, vaje Maribora , plesih članov iz Ljubljane in. vajo dekliškega nar^cajai^^^ vaje. g snežaimi keMBM- olanj« Jtoof,-i3. sepf, naj ji da napraviti kletko in naj to zapre, da nihče ne bo mogel do nje. d njega pa zahtevamo gostje uljudno-~ Popotnik. Slovenjgradec. »Slov. Gosp.« je ostud-^0v napadel našega trgovca g. Druško-Vica> ki je bil pred in med vojno vedno vavno tako odložen narodnjak, kakor je e danes. Bil je izmed redkih, ki so si ^Pali y najtežjih časih delati za narod-v° stvar. Nemci so na vse mogoče na-^ Poskušali ga uničiti. Toda eno na-ima g. Druškovič, da se ne ukla-4 farovškim kuharicam — zato pa lop , fcjem v klerikalnem listu! Strupeni “Pisnik je zavideit naprednemu Slo- De vidi pa pred nosom farovškega ^sestva z več ko 600 orali zemlje. Če po- ga. poštarka Pepca Vutko-ikova ’učiteljica Marica Pušenja-'Anflrei /®^ko Ivan, trgovec, Domajnko 0vec- Frank, ravnatelj zdra Seli, j^70rvat Rudolf, gostilničar v Ka-'HUrvajjg c^'er Rikardo, postajenačelnik, ^anjo raTio, veleposestnik, Pavlica pha^^itelj velepos., Polak Fran, finske Vogler Ivan', lastnik pe-?re8ledn e’ Vujec Fr., restavrater. Po?^Ca ra‘-'unov s^a Slavko Vuit-iPostajp o. ’ Novačan1 Alojz, komandir hi je ' Y'avno vodstvo CMD v Ljublja-'OŽite]., P0!a gdč. TonSi JeŽovnikova, Ca iz Mursko Sobote. Na .občnem kroj, *RP ’ J0 sicer g. dr. Sedlaček 200 K, ga. J^rin edlaček 200 K, tovarnar Žilavec Sat0 Gornje Radgone 200 K, in restav-lat -r Franjo Vujec za dva kamna 1 do-^ dinarjev. Živeli tisti, ki jih bo-fci, ?SnemaliMzvoljeni odbor nam jam-^ade^ k°do CMD podružnica v Slatini ena najtrdnejših in najdelav-^ na§ha°Sto'’ank v obrambnem delu pro-Narodnim sovražnikom. Seja občinskega sveta mariborskega. 2-miIjjonsko pošoijilo. — Vprašanje dežjih zavetišč. — Malomarnost klerikalnih obč. Svetnikov. •— Prodajni čas na trsu. — Kontrola cen na trgu. — Razširjenje mariborske bolnice. — Poročilo Ljudske kuhinja — Stavbišče za umetniški paviljon. Še mestno električno podjetje. Maribor, 11. septembra. Vsled 'nesklepčnosti na petkovi Seji ;'e bilo za danes sklicano nadaljevanje IX. redne seje občinskega sveta. Kakor navadno, so se tudi tokrat zbirali občinski svetniki celo uro, predno je mogel župan otvoriti sejo. Večinska stranka je prav tako malomarna, kakor klerikalci, ki prihajajo v vedno manjšem1 številu. Poročilo župana. Uvodoma je poročal župan o nekaterih nujnih zadevah. Kakor je že pa zadnji seji omenil, se je občini posrečilo dobiti 2 milijona posojila. Zato predlaga, da bi se ta vsota porabila za tlakovanje cest in asfaltiranje pločnikov, za kar je že tvrdka Pickl stavila ponudbo in sicer zahteva za kvadratni meter 125 din. Stavbeni urad se je obrnil tudi na druga mesta po informacije glede cen asfaltiranja, vendar pa so odgovori zelo različni. Ker ni bilo nikomur znano, kcdaj se je to delo javno razpisalo, je obč. svetnik Bahun stavil županu tozadevno vprašanje, na katero pa župan ni lal odgovora, temveč samo pridjal, da Se je o-glasila tudi še neka zagrebška t-vrdka. Ker pa je asfaltiranje nujno potrebno, se pooblasti mestni svet, da zadevo prouči in delo takoj odda. Vsled redukcije ministrstva za Seci-jalno politiko se namerava opustiti tudi več dečjih zavetišč, ki so bila dosedaj v državni oskrbi. Ker pa so te ustanove za mesto nujno potrebne, bo treba misliti na to, kako bi se že obstoječa dnevna zavetišča vzdržala. Na predlog župana se v principu sklene, da prevzame v tem slučaju dnevna zavetišča mestna občina, država pa naj jih subvencijonira v dosedanji višini. Končna ureditev tega vprašanja pa naj se prepusti posebnemu odseku, dočim bi se naj oskrbovanje in vodstvo poverilo v to svrbo novoustanovljenemu društvu, v katerem bi bila zastopana tudi mestna občina. Obč. sv. Tomažič je predlog toplo priporočal, kritiziral pa dosedanje delovanje teh zavetišč, ki ravno v počitniškem! času, ko bi bila najpotrebnejša, ne poslujejo. Priporočal je tudi večje štedenje pri nadzorovalnih močeh. V odsek so bili '"fio0r " z malimi obroči članic iz *aklj«cila .6Ve^ka članov iz Maribora in •°v 12 lupina »osvobojenje« čla-8 Sp,r°VPa- Vsc točke so se izva-Vo; ^Uevanjem glasovirja od-f‘£la s sv?J- 6 Akademija je do- raznovrstnim sporedom! in ®°P°1iy Rajanjem' posameznih točk P0 j^sPeh. £acUi gu\Uaa! ^akademiji je bil V restav-^c®r veiijf- a k°‘mers in zopet so bili tako d 1 Pros^°ri popolnoma zasedeni ?^ta, gta mn°so udeležnikov ni dobilo - ^atlkovi(fT'?8^a varaždinskega Sokola dr. v. ?e nazdravil Slovanstvu. V .''Pfi je '\sed»tva mariborske sokolske ^vaoče „o ^ai'osta br. Novak pozdravil v!6 bripa^*- . ’ Predvsem zastopnika voj-h br lrja ®ekaliča, saveznega sta-J^^tev tSr' Ravnikarja, zastopnike 1 Va(r1°vca. Siska, Zagreba, Ce- v t(io ija e ®°kole-Kordunaše, posebno C’ one Zas^Pni^e Riješke-šušaske žu-k^ali n’■, . 80 izmed osvobojenih a^e PTenašati grozovitosti \ N “asilja. V svojem nadalj- t .-1® Povidarjal, da misel so-|ajJ in . le j1 na vseslovanskem brat-biMmin 2Kac^j nikakor ne morejo N &a Sokol oni, ki celo med rod- ^Ijuin Se’1?’'° mržnjo in sovraštvo, v .^ali It ^ vratom: iz Varaždina^ ki b,J Hepi-p-,, na3hujSem terorju in ob slco-t 0 roisel težkočah ohraniti či- Nli sikSko in 3i ustvariti trden obči,4° ° dolžno od vsega voii°?nemu jnnaštvu slavne ohjj,6.An. ^Po^inu padlih dobro-^ 6 JoJjiiUni žetvami izvoljeni župan Grčar, in občinski svetniki Tomažič (JDS), Dekleva (NSS), Ozmec (SSJ) irt dr. Jerovšek (SLS). Predlogi. Klub JSS predlaga, naj se z ozirom na to, da občinski svetniki kluba SLS ostentativno že več mesecev no pos^čajo sej odsekov, vsled česar so le-ti nesklepčni in ne morejo delovati, izpopolnijo s člani iz drugih strank. Obč. svet. Bahun je pojasnil, da na pr. dr. Jerovšek, ki je član finančnega odseka, že več mesecev ni prišel k sejam, vsled česar odsek ne more delovati, dasi čaka cela kopwa aktov na rešitev. Ker tudi ostali člani kluba SLS ne posečajo odsekovih sej, ima vtis, da se godi to namenoma, da bi zavlačevali, delo. Zato naj se izvolijo drugi člani, ali pa sklene, da so odseki sklepčni ob vsakem številu 'navzočih članov. Obč. svetnik dr. Leskovar izjavlja V imenu svojega kluba, da niso nikdar sklenili, da se ne bi udeleževali sej, vendar pa bo na to odgovoril obširneje v prihodnji seji, ker se mora prej posvetovati g Svojimi tovarišu Isti klub predlaga nadalje, Maj Se proda vodovodna črpalka in1 lokomobila ter parni kotel, ki so vsled elektrifikacije vodovoda nepotrebni. Predlog se odobri. \ Poročila odsekov. V. odsek. Poročevalec Weixl: Z ozirom na pritožbe branjevk in kmetic predlaga odsek, naj se prodajni čas na trgu za poletno in jesensko dobo primerno podaljša. Klerikalci so se potegovali za to, da bi se vsi ti predpisi ukinili, češ, da škodujejo — delavcem. Sprejet je bil predlog kluba, z dodatkom, da je za poljske pridelke, ki ji pripeljejo kmetje na vozovih, prodajni čas neomejen. Glede kontrole cen na trgu predlaga odsek, naj bi se ga pooblastilo, da bi lahko cene kontroliral. Ugotovljene cene naj bi se na več mestih na trgu V. informacijo občinstva javno nabile. Pri tem se je razvila daljša debata o razmerah na i^ašem trgu. Odsekov; predlog je bii sprejet. Izvozničar Markovič pro'si za prinicr-ne ugodnosti v mestni klavnici in znižanje klavniških pristojbin, za kar so obveže dobavljati mestni občini večjo količino mesa po znižani ceni in' Sicer 20 odstot. pod tržno ceno. Znižanje pristojbin se odkloni, glede dobave mesa pa bo stopil odsek v pogajanja. II. odsek. Poročevalec Kreuzer: Zdravstveni odsk pokrajinske upravo v Ljubljani priporoča razširjenje mariborske bolnice ter zahteva, da bi stroške nosila občina. Ker pa se še ne vo, v čegavo območje bo bolnica spadala, Se občina noče obvezati, da bi sama nosilavise stroške. Pripravljena pa jo Seveda prispevati' primerni znesek. Poročilo Ljudske kuhinje za L pol« letje se odobri. Izdanih je bilo 37.266 brezplačnih kosil revežem, ki pa so ve« činoma pristojni v druge občine. Občim svetnik dr. Sernec predlaga, naj se brezplačno odda jan jo kosil tujim rev-ižeml ukine, odnosno zahteva od pristojnih občin povračilo stroškov. Cena kosilu ge a prvim julijem zviša na 1.50 D. Umetniškemu klubu »Grohar« Se Bal tozadevno prošnjo brezplačna prepustit tev stavbišča za umetniški paviljon. Ha Jugoslovenskem trgu odkloni, ponudi pal se mu stavbišče na Zrinjskega trgu, ki je na novo reguliran". Konjedercu Nendlu se prošnja za Ejrfy šanje pristojbin' odkloni. Občinski svetnik BahuH šproži zopet vprašanje mestnega električnega pod jek ja ter predlaga nekatere 'strokovnjak^ ki bi naj ves obrat proučili in' 'Stavili pon trebne predloge za reorganizacijo. Nal predlog obč. Svetnika dr. Leskovarja ge je zadeva obravnavala V tajni seji, radi česar je župan ob' pol 23. uri zaključil javno sejo. ’ dobljeno svobodo našemu narodu. Nobeden narod nima toliko sovražnikov, ko jugoslovanski, vsem smo, složni in edini, sposobni kljubovati, podlegli pa bomo, če se bomo še nadalje ubijali v bratomornem boju. Sokolstvo ne sme nikdar pozabiti, da delo ujedinjenja še ni dovršeno in čakajo še stotisoči naših bratov in sester, da jih sprejme Jugoslavija v, svoje okrilje. Govornikova izvajanja so ponovno med govorom in ob koncu izzvala burna odobravanja. Starosta sokolskega društva iz Karlova br. Kovačevič je nazdravil varaždinskemu Sokolu, br. B. Svoboda v ognjevitem govoru bratom v neosvobojemli krajih. Ob marljivem sodelovanju vojaške godbe in povanju rodoljubnih pesmi je ob 1. uri končal komers. Varaždinski bratje pa se niso imeli počitka, morali so Se brigati za nastanitev še v noči prihajajočih društev. Tako je v lepem številu pri- spel si ponočnim vlakom Sokol iz Ruš. V jutru, V nedeljo je b"ila ob' 6. uri budnica vojaške godbe po mestu Varaždinu.. Ob 9. uri je z vlakom prispelo članstvo mariborsko Sokolske župe. Na kolodvoru jih je pozdravil prisrčno domači starosta dr. Stankovič, zahvalili se mu je župni starosta br. dr. Pivko, po-vdarjajoč, da Sokolstvo ni nikdar poznalo granic, ki so jih’ Jugoslovetfom potegni li avstrijski in! madžarski mogotci. Po pozdravu je odšlo članstvo deloma k skušnji za popoldanski: nastop, delomia na varaždinsko groblje se poklonit Spominu zaslužnega starosta Murskega So-kola (}£. fihloiin.eka iti drugih; bratov. Mariborske vesti. Maribor. t2. septembra 1923. ml Himefi. V planinskih, sokoiakiK iflf parodnih krogih dobro znani trgovec g. Franjo Majer se je poročil danes, y Srei do, dne 12. sept v kapelici poleg Triglav* skoga doma na Kredarici (2515 m) z gdč. Milo Škerjančevo. Mlademu paru, kli* čemo na mnoga srečna leta! m Klerikalna skrb za mestno občino je res neprekosljiva bi mislil Sku vek, če čita »Stražo«. Kako pa izgloda tal skrb v resnici, je osvetlil J£a včerajšnji! občinski seji obč. svet. Bahun. Klerikalni odborniki sploh ne prihajajo k sejanj odsekov, v katere so Se dali voliti. Ob& svet. dr. Jerovšek, ki je član finančne*«! in več drugih odsekov, že več mesečevi ne prihaja k sejam. Odseki So Vsled tega nesklepčni in ne morejo razpravljati« Za to pa tudi čakajo prošnje in vloge po cei lo leto na rešitev. V »Straži« pa Jga vae grlo kriče, da edino oni skr.be za obfčiija, vsi drugi so sami zapravljivci. f m' Klerikalci in draginja. Na vnemah nji seji občinskega sveta je bilo zopetj načeto vprašanje pobijanja draginje ttal našem trgu. Tozadevni odsek, kateremu, načeluje obč. svet. Weixl, je stavili predn log, naj bi se cene na trgu v gotovem času ugotovile ter v informacijo kupujoče* ga občinstva na več mestih javno nabil«. Dogaja se, da so nekatere stvari ob lfl. uri, ko je že večina razprodana, ntoogoi dražje, kakor zjutraj, ko je več blaga nia Ob 11. uri se je razporedila povorka s telovadišča po mestu. Na čelu Kolo jahačev mariborskega Sokola s fanfaro in praporom, vojaška godba, starešinstvo župo z zastopniki Saveza in gostov, nato varaždinski Sokol in za tem' članstvo MSŽ v kroju in civilu, v vsem1 nad. 1000 udeležencev. Koder se je pomikala povorka, je bila navdušeno pozdravljena in obsipavana s cvetjem1. Pred poslopjem velikega županstva je bil zbor in raz balkona, na katerem se je nahajal kraljev zastopnik puk. Ostojič, je pozdravil savezni starosta dr. Ravnikar zbrano Sokolstvo, ki se je po končani himni »Bože pravde« razšlo. Ob pol 17. uri se je pričela javna telovadba, kateri je prisostvovalo nad 3000 občinstva, torej mnogo več, kakor telovadbi na pokrajinskem! zletu separatistov na istem prostoru dne 29. junija tl. Tudi telovadbi je prisostvoval do konca kraljev zastopnik in vsi drugi že navedeni zastopniki vojaških in civilnih oblasti in občinstvo iz vseh krogov varaždinskega mtesta. Telovadbo je vodil žu/pni načelnik br. Kranjc, pomagali so min podnačelnik br. Hočevar, načelnica s, Nabergojeva in! prednjaki mariborskega Sokola. Pri prostih vajah’ je nastopilo t0k>vadceV mariborske župe, ki so izvedli po vol j no tri sestave s spremljeva-vojaške godbe. Sledili so seljački Sokoli-Kordunasi z vajami 9 puškami, trj vrjfte na orodju (dva droga in bradlja) podi vodstvom bratov Simonči-čai Slavikotai iz Ljubljane, Poljšaka iz Celja in Mačuša iz Maribora. Članic je bilo pri prostih' .vajah. 78 iz MSŽ. J-ttipoh zanten je bil nastop vojske s puškami M nasajenimi bodali. Oduševljenje Si 'Kem telo ponehati in zopet in zopet se Jel dvignil vihar aplavca mnogobrojnega občinstva. Nastopilo je 252 vojakov pod vodstvom poručnika Redelšteina S tako preciznostjo ini disciplino, da je bilo o®« čudovamja vredno. Jugosloverci Moremol biti ponosni na svojo krasno vojsko. Zo-< pet je nastopilo 20 seljačkih Sokolovi j pi-iprostimii prostimi vajami. Na to IW brani telovadci na krogih1, bradlji ]fct drogu. Javno telovadbo je zaključilo 33! Sokolov iz Karlovca s Simboličnimi vtg^ jami »osvobojenje«. Vse točke eb feiie od občinstva burno odobravamo igi traefi posamezniki so želi za Sigurne iti težke izvedbo obilo pohvale. Godba je za9vlraH la kolo in telovadišče je bilo jja aUalji po#* no rajajočega občinstva. ' ' H Po končani telovadbi se Je vrSila K gaju ob mestni telovadnici velika narodi na veselica, ki jo bila številno obiskana!, Ob 20. uri so gostje po večini morali id odhajati in1 težko jo bilo slovio 0|d dragiH bratov Varaždiiicev. 1 ;j Vsa sokolska prireiibai ie Je izviršilai V naj lepšem' redu brez najmanjšega iB' cidenta; separatisti so bili odšli deloma v Bjelovar, deloma v Ogtdin1 na SvojS priredbe. Prepričali smo Se raVrio po tej priredbi, da se že svita tudi 4Sa Hrvafr skem in se obetajo Jugosloveistvi* JepžS časi. i i j ; ■ t |j j- i K!';i I.1 H-________________—————o——r- Naroiaite ,Jadran$ko Straiol* 'Sfran t iTAEOK« T»NARODNI 'Eisr*r marmor; ior septefflora"'!^' . USU >1*'—r.i trgu. To1 pa Seveda Si ffilo po godu, kle-i £ikaJeem. Klerikalni odbornik .Veronek j« celo povzpel do trditve, da bo to ■škodovalo — proletarcem, kar je vzb.udi-ijo v <&vorani splošen: smeh. Po njegovem mnenju je torej delavstvu v korist, če se ceno ifa trga od ure do ure navijajo. »Res lepi zaščitniki revnih, &lojey, ti mar riborski klerikalci! mJ Mariborski mesarji 'so 'se zopet ert-3črat proslavili. Nek meSar je nedavno objavil, da bo prodajal na trgu goveje meso po 76—78 K za kg. Ees je dva dni prodajal na trgu po tej ceni, potem pa zopet brez sledu izginil. Kakor je izjavil nek občinski svetnik na včerajšnji Seji obč. svtea, so drugi mesarji tako dolgo pritiskali na tega mesarja in mu grozili, da se je zbal in zvišal cene. Le Skrivaj v svoji mesnici še oddaje cenejše taeso! Čuditi se moramo le, da zagrebška .občina na Svojem' trgu tako uspešno po-Jbija draginjo, a v Mariboru se ne ukre-jne ničesar, dasi imamo povsod enak iprotidragmjski zakon. Znana je zadeva zagrebških mesarjev, ki so bili kar po vrsti kaznovani radi pretiranih cen, ki pa so bile še mnogo nižje, kakor na našem1 trgu. mi Mestno elektriško podjetje naznanja svojim cen j, odjemalcem, da so prekine dobava toka v nedeljo dne 16. tm. v času od 5.—13. ure, radi izvršhe novih priklopitev. ha daljnem vodu visoke napetosti elektrarne Fale, kakor tudi radi poravil na lastnem) elektr. omrežja. tm! Intimen koncert ge. Rrandlove in «. (Ličarja. Sinoči se jo vršil V slavnostni dvorani državnega moškega učiteljišča intimen' koncert mariborske virtuozinjo ‘tBa gos lih ge. Brapdlovo irt svetovno-•OTraoriega pianista g. prof. Ličarja H kon-redstave (t. j. gostovanja itd.'1 pri katerih' bodo imeli znaten' popust, ako se bodo izkazali z abonentsko legitimacijo. To bo veljalo za slučaje, kadar bodo na lepakih’ označeni »kuponi« Torej V interesu občinstva samega je, da se v čim številnejša abonira,. Abonement So naročuje pri gledališki blagajni vsak dart od 9.—12. in 15.—17. ure, — Uprava, s-ka uprava razveljavila. Pričetek gledališke sezoHe 192.1-21 v Mariboru. Gledališka Sezona 1923-24 se otvori s krasno Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi« v režiji g. V. Bratine. Za tem se vprizori Molierova ko medija »George Dartdin ali prevarjeni Soprog« v režiji g. Koviča. »George Dandin« se je vprizoril tekoni letošnje sezone Samo dvakrat in bo torej zado voljil pretežno večirto, ki ga lani Hi imela prilike videti. Dalje So pripravljajo Surgučeve »Jesenske gosli«. Za teni sledijo »Rodoljubi« v režiji B. Te pav ca. Opera pripravlja kot otvoritveno nlaglieno predstavo Parmovega »Zlato roga«, ki ga režira in študira g, A. Mi trovič. Otvoritvena predstava okoli 1 oktobra. - * JulioMeml d. d: Uvoz kave Utemeljeno 1862 Oblate. § I. Mariborski bioskop predstavlja od danes do nedelje velikansko dramo »Meč brigadirja«, po romanu Aleksandra Dumas. § Dramski odsek Jug. Matice v Mariboru poziva vso svoje stare irt na novo priglašene člane k Se&tartku, ki se vrši v soboto dne 15. tm. ob 20. uri v pisarni Jug. Matice v Sodni ulici 32. Udeležba za vse člane obvezna, ker se bodo razdeljevale uloge irt se takoj prične z delovanjem. Istočasno 'se bodo sprejemali novi člani. — Pokusiti je treba razno Vrate testeni rt »Pekatete«. Temu dišijo erte, drugemu druge, akoravno So izdelane vse iz enega testa. Kultura in umetnost x Fran1 Milčinski: Gospod Fridolin Žolna irt njegova družina, veSelomodre črtice, I. V Ljubljani 1923. Natisnila irt založila Zvezna tiskarna in knjigarna, 72 strani. — Naš zrtani humorist Fr. Milčinski, ki je pod imenom Fridolirta Žol-rte ustvaril tipičnega veselo-irtodrega meščana, katere raz sVoje rafinirano-solidno stališče motri vsakdanje prikazni svoje bližnje interesne afere, je podal v naslovni knjižici prvo zbirko Svojih nedolžno-liudomušn-ih črtic. V kolikor so nekatere že izšle objavljene v podlistku naših dnovnvkov, so bile kaj hvaležno sprejeto od široke publike, ki jih je kaj rada čitala in se nad razposajenim humorjem' naslajala Ta prva zbirka Frido! ina Žolne, kateri bodo 'sledile v kratkem v okvirju »Splošna knjižnica« še druge, bo gotovo dobrodošla rtaši čtiva-željni javnosti. Bagatelno nizka cena knjige bo nabavo še bolj olajšala. Zato smo prepričani, da se bo ta knjižica kaj kmalu razširila med nami. x »Nova Evropa«. Osma številka VIII, knjige »Nove Evrope« prirtaša na uvodnem mestu pismo g. SL Kiršnerja o sedanjosti irt idejah. Nato sledita dva dopisa iz Nemčije; mlada sotrudnika gg. Melihar irt Žimbrek sta opisala svoje dojme o 'sedanjem: položaju irt razmerah v Nemčiji. Iz knjige »01ympisChe Spicle Stockholm« je povzet članek o klasični in moderni olimpijadi. V političnem1 pregledu poroča g. dr. M. Stojadinovič o rezultatu občinskih volitev v Srbiji in Črni gori, ameriški sotrndnik »Nove Evrope« g. .T. M. Petrovič pa piše o pokojnem predsedniku Hardingu. Isti avtor objavlja dopis iz Newyorka: Sezona Ha Broadway-ju. Končno piše znani skladatelj g. A. Dobronič o začetkih1 pr ©pora jan ja naše zborne reprodukcije. Pojasnila o naročanju »Nove Evrope« daje v Mariboru g. Božidar Borko (Jurčičeva ulica 4). nesigurne odbrano Rapida (vratar!) i ^ deloma lastne nerazpoloženosti V dalni vrsti po večini brez efekta kon^ čal. Rapidu je bila sreča v napadu kajti le o tej bi se lahko govorilo — mila, ker medsebojno uprav odrezati skupine, niso mariborskega vratar] resnejše vznemirjale, posebno ob izv^ redno dobro razpoloženih branilcih ribora Skrabar-Vagner. Maribor J® celoti dobro ugajal, vkljub temu, daJ imel v svojih vrstah kar tri »stare J*1 J orje«, izmed katerih naj bo posebno _ menjen talentirani Vodeb, ki, če pokloni zadostna pozornost S primer111® forsirartjem individualnosti' obeta ‘e^ znanje. Postava Rapida rti uspel«'’ štvo je nudilo nekako preživelo li«6; ^ jedinci so se navidezno zelo težko u® ,j[ v pomemibno tekmovanje. Igro jfl J., c savezni sodnik iz Ljubljane g. Vo^1 ^ (Zagreb Se namreč vobče ni odzval'/ ^ splošno zadovoljstvo ter je sicer stopkih po navadi zelo bogato »pik3^ tekmo spravil na gladko pot, kar J® sto njegova zasluga. Mnogobrojni 1^. bi se je nudilo zelo uspelo irt mter6*®!^ rto tekmovartje. Kar sc pa tiče pretf®5?^ oičtkov od gotove strani proti ~ igre (seveda po tekmi), ibodi' poyeiia.. to, da se nekateri' gg. Vobče H© bi.P^, pomirili, "dokler ne M Bili pozvani rtiki iz Gradca ali celo Berlina, V! ka ^ Šport : ISŠK Maribor : SV liapid 2:0 (2:0) Minulo nedeljo se je odigrala z velikim interesom pričakovana prvenstvena tek ma med starima mariborskima rivaloma Mariborom’ irt Rapidom, pri kater: si je prvi, kot se jo lahko predvidevalo, zopet zasluženo zasigural prvenstveni značaj v mariborskem športnem okrožju. Maribor je po predvedeni igri zelo nadkriljeval svojega nasprotnika in to kar se je posebno ugodno omenjalo, »lavno v fairnesi in lepi, nizki kombinatorni igri, medtem: ko jo je Rapid riarav nost lomil ter se ima zahvaliti samo irt disponiranosti Mariborovih »strelcev«, da ni njegov poraz še bolj zveneč. Take zmedenosti pri Rapidu še nismo opazili kakor v nedeljo. Moštvo se v teku cele ga tekmovanja ni moglo povzpeti niti do one harmonične akcije ali vsaj delimi črte celote; mučno je bilo gledati razo rano visoko igro, v kateri sta se celo po žrtvovalnost in elan morala pogrešati, ki sta še do nedavnega časa tako dobro krila njihovo pomanjkljivo tehniko ... neprikladeii sistem igranja, ki zahteva vse bolj tanjenih atletoy, kot jih ima mo v mariborskih športnih klubih, kj se He na eni ne ria drugi strani ne upo števa ali pa ne pozna (?) lahka atletika. — Potek igre si je v obeh polčasih Maribor pridrževal lahko premoč. V 14. 30. minuti prvega polčasa je dosegel edina goala dneva. Prenašal je lep^ in temperamentne napade proti Rapidovim Vratara, katere ie jja_.vgled dobre, toda er edinole bi imeli neomajeno zaupa®!®1 efiffr® Slovenije v Ljubljani v. dneh 8. in 9- ^ Lawril - tennis turnir za prv' M 1923. Tega turnirja, razpisanega mere v zadnjeml oas,u. Zato turni® 0rg Iliriji se žalibog ISŠK Maribor rti zadostno udeležiti. Krive ejo tei^1 J - • dil onega boja kot [bi gai e&cer; ^ ni čuda, igrali jso med »eboj gaao®1 t’jlj SK Ilirije, ki dobro poznajo drug1 • ^ gega in niso imeli zato one zavesti ^ moram pokazati tujcu kaj zriam«* ® ! organizacija turnirja ,tuxM Sli odgovarjala; namesto da bi )se začel ob 8. ud; kot je bilo javljeno, 3® čel šele ob 915. Radii tega se tudi’ P1 ^ gel pravočasno odigrati do ikones. je bilo vedno prepiranj« radi Nekatere skupine so so že pripr® k igri, pa 6o jih odgnali Sl prostor* ^ da še niso pa vrsti. Naj; Se naredi ® > irt na njem! določi, Ha katerimi 2.^$ igrajo posamezne skupine, 'kdo ^ igro ter kdo igra za njimi. S temi w ^ sigurno pomagano tudi tekmovalce1®* ^ teri bi se lahko orientirali, kdaj vrsti. Ker turnir ni še do kraja prinašamo samo splošen preglod, P čert potek igre priobčimo po dovr^-v/* turrtirju. Gospodje posamezno (l^J®, valcev): odigrati se mora finale ##. Biillowoml in Trollom. spod je) posamezno (10__________________ ,, Kmet Milart (Ilirija), 2. Bleiweissl *g0lob. (I.), 3. Bergant Evgen (Maribor), Fran (L). — Dame posamezno (7 •vjai' valk): 1. Šepetavee Talka, 2. Maj^ **-:ka, 3. Wider Mira. Vse SK ^ Gospodje v dvoje (6 parov tekm,ollgji odigrati Se ima še filiale gg* —•”* Pelan proti; gg. Troll-Bubnow. in gospodje v dvoje (6 parov): je treba še finale gdč. Šepetavee ' ^0,1 Uow proti gdč. Majer - g. Poga°ar Čim prejmemo končni izid, h ort0 j;, sli natančen potek turnirja. ti : Prvenstvena kolesarska mesto Maribor krog Pohorja 1 torej vrši v nedeljo dne 16. *,al‘ 0f Jfl0^ bodo trije mariborski klubi i» . kolesarjev in motociklistov 3,^><^0ieSar »Edelweiss« ter »Delavsko društvo«. Dirka bo zelo %anlae(-imajo vsi klubi zelo dobre dir c(?3fi P je ob 7. uri zjutraj na Kor°s km. kamnu 1. Na cilju bode P. <> Junior^j j, a m. Ačimiiu i. ±\n cilju uuu^ ' j jv^ prvaka Maribora, ki bo v^sl 13. ure, godba »Drave«. $ t gcnlb0 15. uri povorka skozi me$}° vQ d^oraI1^’ veselični prostor v GambrlT1° ^ uri ve kjer priredi klub »Perun« 0 i, ko športno veselico s sodelov .vr6tnlin skega društva »Zvon« ter r£l5! yesc^ zanimivi zabavami in’ plosom‘ anje yT‘ ličnem prostoru se vrši 0 . . dirka^f'' vaka Maribora ter najbolo4’1 udele%1 * Opozarjamo občinstvo, da s jtne Prr najveejem številu te krasne gjnisel reditve. S tem jim pokažemo važen kolesarski šport. ^ * Jugoslovanslci zlniskošpor^ ^ ^ sklicuje svojo glavno sl^uPs * deljo, dne 14 oktobra tl. V ^ običajnim. diiexiiinl _Martbor; 13. s*pfemWa 1528> Sokolstvo. F. e. Sokol, kdo si — in kaj hočeš? 5. Fiigner jev nauk o Sokolskih delav-80 glasi: Ne koristi, ne slave! — Fug-. r ®icer ni nikoli tega nauka napisal ali tovoril, a vsa njegova dela, vse njegovo življenje je izreklo ta nauk in ga na-*“*> vsemu Sokolstvu, da dela in živi ®° njem. Ne besede, ampak dejanja! Zna, »TABOR« (»NARODNI LTST«T. SEfaU'5? ho F, da je Jindrich Fiigner žrtvovali c. ?86 Svoje premoženje, da udejstvi Tyr- 1 sokolsko idejo. Znano je, da je bil kner imovit, a je umrl v največji bedi ® siromaštvu, ker mu je bil sokolski ^ngelij svetejši nego lastna življenska ^■'host. Ne vemo, kako bi bil Tyrš dabnik življenje svojemu Sokolu, da ni 10 Fiignera. Zato je Fiigner po pravici ^Ustanovitelj Sokolstva- Kar jo Tyr v genij zasnoval v svoji glavi, to je ^ sjstvil Fugner. Fiigner nam je pra- ' f01 moža požrtvovalnosti in zatajevanja. ® be9trc- Ko Ste Stopili v teo-pojPre 'vrste, vedite, da vas Sokolstvo ni ^ pcalo, da bi iz njegovih vrst odnesli risft in slavospeve, čast in slavno ime Vec da vami je Sokolstvo naložilo tež-n- na^°Ko — požrtvovalnosti, zatajevale j® ne morete, odstranite se raje. ptisli, brat ali sestra, da te mora So- » !stvo gmotno podpirati, ker zanj de misli, da ti bodo ljudje klicali t^Za’na!<<’ Se boš trkal na sokolske Jle ko boš izvrševal svoje dolžnosti. ,jla tega, ampaik bodi pripravljen Ijen ba skrajni odpor; bodi priprav- ki}. .fu Rujevo pot, ki jo boš mogoče ho -jem- k? Ino^aT1’> ne Pod ležeš vihar kan- žilav in’ voljno trpi pomanj-če gre za Sokolsko 'stvar, bodo d težavah in neprilikah, ki te °’etele, heomajart, vedno vesel in ki 8e člau(ica). Pomisli, da je stvar, ta, v^i° Pehaš iH trudiš, velika in teve-Mikem človečanska. In v tem itnisij j, zal dobrobit človeštva — ,Pravz0 °Sebnost. Naj ti bo življenje požrtvovalnosti Fiigner, oni de; !>g„’„iC.1®ar nauk je izpregovoril bese yiste, tv, . “ * ^"-1 merjajmo svoje : ’ da pod sokol&kim *»*■ nauki, sprašujmo ’ m koristi, ne slave!« i ~ . -- rodnih«. Roke, ki So Sojene dela, lahko do.oČujejo usodo sebi iff drugim. II. Dr. Grčgr pravi o Sokolstvu: ilCa-kcr Sokol ljubi solnerto svetlobo, ker je ptiča jasnega dneva in Me temno noči, tako Se tudi mi odvračamo od tune, od črne noči nevednosti in blodenj tsr potapljamo svojega duha edino v jasnih valovih prosvete in resnice,« Dr. Gregr je bil tudi eden prvih delavcev v pra-škeml Sokolu. Tudi on je s Svojimi' vzornimi življenjem' in' delovanjem pomagal graditi temelje Sokolstva. Svoj pomen ima, da so pred <50. leti kiktili to institucijo, ki obsega danes že ves slovanski svet, z imenom' Sokol, Sokol je namreč ptica jasnega dneva, ptica višav, ki pluje visoko nad zatohlim zemeljskim ozračjem. Je ptica drznega in1 bistrega pogleda, izrednega poguma id Srčnosti, je ptica, ki so bije na življenje in smrt za svoj rod, za svoje mladiče. Je viteška ptica, saj so ga uporabljali vitezi v srednjem1 veku rad; duševnih zmožnosti na svojih lovih. Jo simbolična ptica slovanskega poguma in srčnosti, saj je bil sokol najbolj čislan ptič naših pradedov, saj na pr.,primerja jo jugoslovenslko narodne pesmi junake s sokoli in Slovani imajo za besedo ojunačiti še istoznačico osokoliti se. Sokol je ptica višav, je ptica 'svetlobe irt soln-ca, ne temne noči kakor sova ali čuk, ki se skriva pred solncera. Irt mi smo Sokoli, ki nočemo bloditi v črni temi nevednosti in zmot. Naša pot ni nazadnjaška, nazaj v temo, ampak ven', ven iz nje, ven na solnce prosvete in resnice! Naša pot je navzgor k luči, k solncu, kjer plavajo naši veliki Sokoli, kjer sije zarja T,yrševe ideje, kjer še izobražujemo, kjer črpamo duha prosvete in kulture, kjer si vzgajamo duha, srce in voljo. Tja je liaša pot k solncu, v neskončnost. Vedno višje in višje. T.ia hočemo! Bratje in sestre! Kako pa bomo našli to pot? Ne Samo telovadba, ne rekordi na drogu in bradlji, (telovadba je samo okvir naše slilke), tudi predavanja o sokolskih in drugih' panogah, naše knjige in brošure, naši listi in revije, vzorni bratje in sestre naj bodo naš cilj; naše smotreno življenje in delovanje se naj zlije v harmonično celoto z nauki, ki smo jih iz njih.črpali, oziroma od njih slišali. Pri-življenjo s sokolskimi Gospodarstvo. 6. GNOJ IN GNOJENJE. (Nadaljevanje.) Eacijonelno gnojenje. Hlevski gnoj je popolno gnojilo, 10. VN - rrei ° malih Siarodih to-le: 1 ^ ,ar°di pa, čim! manjši so, tem večjo g ,avnost morajo razviti! Biološki boj, T J obstanek noši v sebi vse, kar je ‘tetv Zf>'mkia- Ta Boj vojuje rastlin- -- sl- ga živalstvo in — razumljivo ^ mdl človeštvo. In! če gre komu za biti] takrat koncentrira njegova rta-fe}ava®leahts!ke irtPči, da se ohrani ali da Vlij; £ p°gine. Govorili temo že o naro-1 so živeli in umrli, o vzrokih, za-| Rekel bo kido: »Saj to va-re* jj lHr iMpremmjainje je zakon na-Živi, živi enkrat, potem pa ne y i:08 je, ali pomislimo, ali člo-^hj 'b'rafi.e’ ho umrli Zaka j pa se po *hb, da J in išče leka v bolezni sa- harod Podaljša življenje! In1 kaj je di }S}e r^fga kakor velika skupina lju t*glge „ Bomo li pustili naTod, da borno v-p6,’ k° mu je uhojeno? Mu li ne fcaia j6 .hsali podaljšati življenje, ko Tyjg ',.a8n<> in! znano zdravilo za tol -v'; ^ videl giniti češki živelj sredi 0 ^^bnhzivnosti. Videl je, da je Nog0 ® Za ohranitev Svojega naroda hlii j , ^majhno, čeravno so posamez- Ski c.. ' toliV-v x« uc- n-v jr.w_ : ®tvar ■ m ^rit; malemu posestniku podese- svojo vest, če smo res Sokoli -r- ne samo v tajniški knjigi in na papirju, ampaik če tudi živimo sokolsko. Ne glejmo samo na druge in ne kritiku jmo jih, temveč izderiino najprej ■bruno iz svojega očesa. Če vidimo brata ali sestro, ki ne dela rili ne živi po naših načelih, opozorimo ga (jo), uplivajmo nanj(o) bratsko, očetovsko, potrpežljivo in ljubeznjivo. Čc !imo funkcionarja društva, morebiti starosto, načelnika ali drugega, da ne dela prav, da mogoče ni sokolsiko njegovo obnašanje, ne rovarimo za hrbtom; to Mi junaško, to ni sokolsko, temveč stopimo k njemu in mu povejmo: »Glej, brat ali sestra, tako ni prav.« In brat, če je res brat, se ne ujezi, ampak poreče: »Res je. Grešil sem, zato hočem' popraviti in se poboljšati!« Bratje iu 'sestre! Izobražujmo se, sestajajmo se pogosto, govorimo mnogo med seboj, a ne čenč in neumuostnih šal, temveč vglabljajrao duha v znanstvu, prosveti M resnici! Zato tudi čitajmo, čitajmo mnogo, a ne vsega, kar nam pride pod roke. Dosti je slabega in kvarnega, mnog česa ne razume ali si kaj slabo tolmači, mnog so pokvari radi slabega čtiva in bodi tudi »umetniško«. Kaj-kar smatrajo za u- . -.var He.veS’ kakor ?eH 4i umetnost, — DUia,aJW r^uik j., °S1°se®tuik oiba enako! A.i| ti, včasih nevede in nehote. In ni vse za eritj ^ ,.a malemu posestniku podese- v®ukojn!'1A da nhkani grudo Svojim •>^kim Ali ni češki narod v primeri % Vin ,n^a^ Posestnik! Kaj pa smo g., , J® »Poznal! je to Tyrš, zato je Vid-°j halogo, da Več dela, ka-1 ng°d- Irt Me zastonj. Danes že h d ■„lIS.pelle češkega dela. Ta fflajhni oa°k°lil M’, tekoraj bi rekli, d(,inn enco z »eniškim. Irt rav.no V 1X1 ljubozel 3o Češke zciM- >f' ti -S ^Pdočnost. In mi Jugoslove-^ih v sok. (,z iTt svoj vzor v • 1mejmo tudi v delavnosti! O Ki ap nl°.B6 0e SO bile desete Ha vrsti: prispevale gg le 2 odsto od vsesa uvoza. Najvažnejše dežele, kamor Jugoslavija izvaža; so bilo po Vreti Italija, Avstrija, Nemčija in Švica. Združene države so bile . leta 1922 petnajste na vrsti, leta 1921 pa šestnajste, 'Ameriška trgoVifla jo V marsičem cHatnO napredovala nasproti prejšnjim letom iH pridobila odločno podlaga To je poBebflo reS, kor se tiče mineralnih olj, obročev za avtomobile in1 atomobi lovi, Ameriški pigaleti stroji prevladujejo na trgu, ali za Sedaj je tamo&nja zaloga večja, kot jih je treba. Jako resna ovira za ameriško trgovino je okolščina, da treba tako dolgo časa za dostavljanje blaga; to skupaj z rfeugodno valuto jo jako otežkočalo uvažanje ameriških produktov. Velika količina blaga, ki' ga je Jugoslavija prejela od Nemčijo na račuH reparacij, je znatno skrčila trg za ameriške lokomotive, tramvajske vozove, tovorne avtomobile itd. Razmeroma malo ameriških tvrdk je ustanovilo zastopstva v Jugoslaviji; ali ona, ki imajo SVoje zastopnike, napravljajo Stalne posle, ki počasi ali gotovo) naraščajo. Tekom leta 1922 je Jugoslavija izkopala največ premoga od časa svoje ustanovitve. Produkcija je narasla od 2 mil. 500 tisoč metričnih tori leta 1919 na skoraj 4 milijone leta 1922. Tudi bakrena ruda izkazuje večjo proizvodnjo, 85 tisoč mletričnih ton’ L 1922 nasproti 64.000 leta 1921. Letiiia L 1922 je bila večja kot 1, 1921 glede sledečih pridelkov: koruze, Sena, makovega semena, sladkorne pese, krompirja, bombaža, konoplje, sliv In' jabolk. Ameriškemu konzulatu je bil tekom teta 1922 prijavljen izvoz blaga v Združene države v Skupni vrednosti 307.700 nasproti le 123.300 leta 1921. Jugoslavija je izvozila v Združene države V glavnem celoluzo, krizaritemovo cvetje (za rifr-česni prah), kože, krzna; slive dri češplje-Vec, bruse za britev iri jerbaše. \ Po III. ljubljanskem velesejmu. - Ljubljana, 10. septembra. Leta 1921 so sklenili domači trgovci in industrijaloi, prirediti v, Ljubljani trgovsko ari industrijsko izložbo pod imenom Ljubljanski veliki sejem, ki naj bi bil prirejen po vzorcu velikih svetovno-nih sejmov v Leipzigu in Lyoniu. V, ta namen je vodstvo adaptiralo bivši šport ni prostor pod Tivolskimi drevoredi in tam zgradilo razstavne paviljone. Že leta 1922 pa prvotni prostor ni več zadostoval in nastala je potreba, razstavno paviljone pomnožiti. Danes obsega prostor 40.000 kvadratnih metrov, na njem se nahaja 10 velikih in okrog 60 manjših paviljonov. Posebno letos, ko se je vršil sejem pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. V. kralja Aleksandra, so vsi udeleženi in neudeleženi krogi z napeto pozornostjo pričakovali otvoritve velesejma. Z mirno vestjo lahko damo upravi in vodstvu prireditve izpričevalo, da je storilo vso da se je slavijo naše industrijo in obrti vršilo v najlepšem redu in je zares krasno uspelo. Obiskovalci so bili prijetno iznenadeni po obilnosti in raznovrstnosti razstavljenega blaga. Sejma so je udeležilo 748 tvrdk, med njimi 148 inozemskih veletvrdk. Sejem je nudil Sliko raznih panog naše industrije. Vendar pa moramo priznati, da jo bila lesna industrija v primeru s tekstilno slabo zastopana in je marsikatera lesna tvrdka, ki jo bila na Zagrebškem’ Zboru zastopana, Ha sejmu manjkala, česar ne moremo odobravati. Velik napredek pa je pokazala strojna industrija, ki je bila posebno s stroji za obdelovanje lesa nad vse častno zastopana. Isto velja tudi glede elektrotehnike, ki je izložila prav lepe izdelke, dasi smo zaman iskali našega največjega elektrotehničnega zavoda: Jugoslovanske Siemens dd., ki je bil ria Zagrebškem Zboru tako vzorno zastopan. Razstavljeno blago je bilo v skupinah in strokah razvrščeno v raznih paviljonih. Lesna la kemična industrija itd. paviljon E. Tu so bili posebno zanimivi izdelki papirja, lepenko in’ sličnih produktov, ki so jasno pokazali visoko stopnjo te industrijske panoge. V istem paviljonu So bile zastopane tudi tovarne mila, med katerimi je bila tudi I. Mariborska tvornica sapuna, ki je imela tudi prav originalen reklamni voz z velikanskim kosom ponarejenega mila, ki ga jo prevažal po mestu osel. Od kemične stroke So bile zastopane: Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku, ki je razstavila razne kemikalije, kisline, umetna gnojila, barve, pisalne tinte, mazila za čevlje iri usnje; The Central European1 Mineš Ltd v Mežici g svinčenima izdelki; Tvornica za dušik »S kisik v Rušah iti Na tem mestu so bila zastopana angleška B. S. A. kolesa in motorji. Od lesne industrije, ki je bila, kakor že znano, slabo zastopana, naj omenim »Dravo« in Produktivno zadrugo za lesno obrt. Tvrdka »Kristal« je razstavila krasne steklene izdelke, brušena stekla itd. V lastnih paviljonih so razstavile svoje izdelke »Združene papirnico Vevče, Goričane iri Medvode«, Ludvik Šef v svoji papirnati piramidi im tovarne barv Medic, Rakove iri Zanki. Opekarne so istotako večinoma razstavile v lastnih paviljonih. Strojna industrija, kovinska obrt itd. paviljoni F. Na tem mestu so bile nad vse častno zastopane »Strojne tovarne i.ri livarne v Ljubljani«, ki so razstavile jako lepo vodne turbine, stroje za obdelovanje lesa, kovinske predmete, zaklopke, črpalke, medene posode iri svetilna telesa iri bronaste zvonove. Tovarne Gorke so razstavile male avtomobile, ki pa radi nerodne iri neobičajne oblike niso mogli pridobiti naklonjenosti občinstva.. Zanimiv je bil prostor SKF Švedske tvornice za krogljične ležaje, kjer so demonstrirali na jekleni plošči s skakajočo kroglo popolno enakomernost krogel. Razven tega so še razstavili v tem’ oddelku: Rebek Ivan, Celje, tehtnice; I. Jugo^Jov. žična industrija Celje žičrie izdelke, tvrd. Singer šivalne Stroje; W elker-W erke polnojermenikc iri razne stroje za obdelovanje lesa; I. žebljarska iri železo-obrtna zadruga jr. Kropi razno žeblje in slične izdelke. Izdelki iz železa iri jekla. Vozila Elek-totehrtika itd. paviljon G. Takoj ob vhodu so vzbudili občo pozornost izdelki »Kranjske industrijske družbe, Jesenice-Fužine«, ki izdeluje vsakovrstne jeklene in železne izdelke kakor profilna iri grad’ beno železo, žične vložke za beton, žice, žične vrvi itd. Tvrdka je razstavila tudi skupino jeklenih’ zvonov, ki so delali precejšnjo konkurenco bronastim. Iz Maribora je razstavil g. Legat pisalne stroje »Continental« iri razne računske stroje, ki so vsled nizke cene iri preciznega delovanja v trgovskih krogih obče priljubljeni. Od železne industrije je še omeniti želessarno Muta iri Štajerska industrijska družba, ki sta razstavili razne poljedelske potrebščine kakor: lopate, vile, motike, pluge itd. Tvrdka A. Westen iz Celja je razstavila med drugimi že znanimi izdelki nove čelade francoskega vzorca za našo armado, potem lično izdelane aluminijaste posode za našo vojsko in' končno novo uvedeno znamko Eterna, posode, ki so izdelane po načinu slovečih »Sphinx« posod iz Avstrije. Elektrotehnika je bila zastopana po domačem »Transformatorju« iri nacijonaliziranih Brown - Boveri Co., Elin in IIydra, ki so izložili motorje, diname, ventilatorje iri inštalacijski materijah — V lastnem paviljonu je razstavila mariborska »Volta« žarnico in telefone. Splošno pozornost iri kritiko za iri proti je vzbudil parni avtomobil tvrd. Stanley Motor Co. iri razni poljedelski stroji amorikanskih tvrdk, ki so bile za-stoparie po tvrdki Okulič, Celje. — Občudovanja vredni so bili krasni izdelki tvrdke »Bistra« Domžale iri R. Nipič in drug, Maribor, ki je posebno ugajala s svojimi mizicami za turško kavo. Podjetje, ki jo bilo odlikovano že ria mariborski izložbi z zlato medaljo, je počastil. kralj s svojim naročilom. V zunanjih kojah tega paviljona so bili razstavljeni jako elegantni nemški avtomobili Opel in Adler. Trgovina. Tekstilna Stroka itd. pavi Ijon H. Tu So razstavile svoje izdelke tvrdke, oziroma zastopstva. Med tekstil nimi tovarnami posebno omenim Ten ti liana, Kočevje In mariborsko tvornico perila Maks Durjava in dr. Puškar Po-šinger je zastopan z lepimi puškami iri samokresi, Jako okusno je bil opremljen prostor tvrdke Čajna ročka, urejen kot kitajsko-japorisika točilnica čaja. Od inozemskih zastopnikov kakor American Import Co. moramo posebno omeniti tvrdko Barešič in! Šabec, ki je zastopala svetovnoznane tvrdke Ford, Fiat, DKW-pomožne motorje in Indiari motorna kolesa. Tvrdka Tomari-Reich, Maribor razstavila šm-irgelj na platnu, Stekleni iri flint papir, ki so bili dosedaj- š-pecija liteta Nemčije in Avstrije. Zanimiva j< bila koja tvrdke A. Volk, trgovina : žitom’ in deželnimi pridelki, ki je imela i ozadju grafično sliko naraščanja in pa danja ce®' pšenične moke od obstoja tvjdk? Usnjarska industrija. MaHufa n Konfekcija itd. paviljon J. Zastopane; bile večinoma domače tvrdke. Od jerskih naj omenim le razne Čučkove_ brate, Jugoslovanski Lloyd in t°va._. usnja Woschnagg sinovi in Petovia. po zastopana je bila predilnica 01an mann-Gassner (Tržič), industrija PJ-prog iri Jugosilov. imp. i. eksp. P0(^.®. inž. Pečlin (Maribor). V lastnem Pav',^a nu je razstavila svoje izdelke tvr Indus dd. ^ Inozemski razstavljale! itd. paviljon ^ Od domačih tvrdk riaj omeni ni le ta, Celje, tovarna za izdelovanje tov iri potrebščin za umetni ogenj . Jugoslov. tovarno za gumbe iri . predmete. Od inozemskih razstawf_ naj so omenjeni mali avto tvrdke h ^ Ciclecar iri razne francoske tvrdk® ^ milo, parfume ioJ dišave. Zal pa n1^_ . speli francoski avtomobili ib! . J* blago iri so radi tega ostali prazni P ^ stori 13 tvrdk vi francoski sekcij ^ lastnem paviljonu So razstavili “ ^ pa. niso nudili dokaj pomembnih $ metov. » it Domača industrija. Industrij* alkohola itd. Večirioma prevladuj®!®. ^ vila v raznih oblikah. Razstavile zervrie tovarne Hortus iri PrunuS, * ka »Unioti« Zagreb, Kolinske _ tov ' Ludovik Franz sinovi Maribor, v ^ Kamnik, tovarna gorčice. Od domaoe,k brti so bile čipke, klobuki in! sl*-~■ tvrdke: Šešir, F. Cerar in Roth. V ^ neiri paviljonu so izložile konzerva® _ Varne »Globus« Vrhnika; Pivovarn* . lec-Laško, »Uriioii«, Čuček et Cie. ® - >|| ro Valjak, Grajska klet, Maribor.1 .. Na prostem so bili večirioiria jjj »ki stroji, lokomobile (Lanz), polj®*® ^ šumske železnice (Austro Daim'er ^ Puch) tovorni avtomobili itd. P°s0 ^ naj še na tem’ mestu omenim okusn’® tličrio grede in vrtne Haiprave tvr** »Vrt« Maribor, ki žal: »voj prvotni črt radi zakasnitve riaročepib S*® nih hišic nt mogla izvršiti. . "J, Kakor 'vidimo V tem1, sarrib Pre^ jg riem' iri nepopolnem popisu sejma, nudilo posetnikom najrazličnejŠ® . ^ go. Kako zanimanje je vladalo zfl di-tev vidimo iz dejstva, da je 7. hn\. skalo 15.000, 8. trn. 28.000 in 9. tm- 2° ^ oseb. Inozemski udeležniki so bili munije, Češke, Nemčije. Avstrije, h® . | Grške, Belgije iri celo Amerika ^ Zvečer, ko je bil razstavni pros-t®1’^ prt, pa se je pričelo življenja ria yeS nem oddelku. Razrie godbe, bar i®- ^ ge zabave so bile vedno dobro -efi Ob skl epu še fiekaj opazk o P°sfL{l» nih strokah. Tu smo videli glede iri kvalitete razstavljenega blag* ^ mnogo riovega, kar znači naprede^ vrši v polni meri svojo Halogo v b® gospodarstvu, smer, ki So mu jo prireditelji. Mednarodna konferenca lesne indu&. V začetku tega meseca se je vrS,a9h® Bratislavi mednarodna konferenca ^ industrije, ki se je pečala z eriotu® ditvijo lesno produkcije in' medn3^^ trgovine z lesom iri lesnimi izdelk1; ference so se udeležili zastopn1.tfe, Francije, Holandske, Nemčije, Madžarske, Češkoslovaške in t'u vi] e. * * Našo državo So zastopali: ^•jrrižu^’ iri dr. Gornig iz Ljubljane, A-ravnatelj »Drave« iz Maribora,. iz Doberlina iri ing. Marinovi^ ba. Vlada sama ni poslala zastopnika, ker radikalci pač jo z raznimi separatisti, za k® Jc^° velikanske gospodarsko važn0®^’^ c® jo je imela zlasti ta konfer®110 našo državo, pa nimajo smi®^ g ^ek°^‘ Konferenca se je delila v Prva sekcija se jc bavila S produkcl' mednarodne statistike gozdcv> je iri korizuma, ter o načinu lesriih izdelkov in lesa v obče- epot-* rijala. 0l69nii£ Draga sekcija je razprav*. riih predpisih dimenzij les* in. . jcsh0 izdelkov ter o uzancah gozdno _ v6eirf trgovine, da bi so lahko zadovo ^ s]cle-* željam' kupcev in kako bi izračuna« pale kupčije, prevzemanje m stan®l vanje cen. Sklenjeno je^ bile, ge ob-« ideal meterska mera, začasrio l m0re. drže tudi še vso običajne zf'sta>rfl?;ete]£ z« Vsekakor pa je s tem storjen z ^ ^ dosego enotne mednarodne iper • gotovo dovedel do, končnega............................ fSlrag t. Marmor, ra. sepftmlift 1323*. »TAJBUtf« LC»JMAJEtODm ^eSeHai llcifeija: 3a'fnai ttS&neSa! iffl ffe ■pismena (afer tal ria) ter da jo potrebno, ■da prido navedenega dne k licitaciji po-edini interesenti. g Mariborsko Sejmsko pfliočik). Na Svinjski sejemi dne 7. tml ne je pripeljalo 3G7 svinj in1 2 kozi. Cene so bilo sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 175—250 D, '7—9 300—450, 3—4 mesece 700 do 750, 5—7 950—1125, 8—10 15OO-1700, 1 leto 2000—2250, 1 kg žive teže 22.50—25, 1 kg mrtve teže 26.25—30, 1 koza komad 300-350. D. : g Poljedelske razstave v Srbiji Srbsko polj epri vredno društvo priredi po Svojih podružnicah tekom- letošnjo jeseni poljedelske izložbe v Prištini od 21. do 23. tml., v Čaeku od 20. do 23. trn. in vi Peči od, 26. do 23. okt. tl. Tržne cene Tedenski pregled ViAJCEHEOiA HMMAKTURA Im IWwT5or7l3^f®ri92a,