■ cena 300 dinarjev številka 46 (901) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje titovo velenje, 19. novembra 1987 Zbor združenega dela Sob Velenje Pospešiti prekvalifikacije invalidov O najpomembnejši točki zadnjega zasedanja vseh treh zborov velenjske občinske skupščine, o izvajanju stališč in sklepov občinske skupščine s področja onesnaževanja okolja ter operativnem programu uresničitve teh sklepov, smo pisali že v prejšnji številki Našega časa, tokrat pa namenimo nekaj pozornosti še ostalim točkam dnevnega reda. Predstavnik začasnega kolegijskega poslovodnega organa Elektrokovinske opreme je podal poročilo o uresničevanju ukrepov družbenega varstva v tem delovnem okolju. Poudaril je, da so bili storjeni od 20. aprila, ko so zbori skupščine izrekli ta ukrep, pomembni koraki, ki se kažejo v boljših poslovnih rezultatih, vseh problemov pa jim še ni uspelo razrešiti. V tem času že pripravljajo sanacijski program, ki bo osnova nadaljnjemu razvoju te delovne organizacije. Precej pozornosti so namenili delegati zbora združenega dela tudi analizi socialnih razmer, uresničevanju socialnovarstvenih pravic ter problematiki invalidnosti v občini Velenje. Dogovorili so se, da bo posebna komisija v vseh ozdih pregledala samoupravne akte ter njihovo usklajenost z invalidsko zakonodajo. Zahtevali so takojšnje skrajšanje postopkov za prekvalifikacije ter spremembo republiškega zakona, ki določa nominalno na-dcomestilo osebnega dohodka. Mfenili so tudi, da bi morali v vsaki delovni organizaciji zahtevati konkretno odgovornost posameznih poslovodnih in stro- kovnih delavcev, ki ne uresničujejo dogovorjenih sklepov za preprečevanje invalidnosti. Veliko nalog s področja preventivnega zdravstvenega varstva pa so naložili tudi Zdravstvenemu centru. V vseh delovnih okoljih so dolžni preveriti socialne razmere svojih delavcev in jih po možnostih tudi razrešiti. Zaradi visoke inflacije, so menili delegati, je treba sproti revalorizirati socialno varstvene pomoči. Delegati zbora združenega dela so tudi podprli tista delovna okolja, ki nameravajo ustanoviti invalidske delavnice (Gorenje, RLV). Delegati zbora združenega dela so se podrobno seznanili še z osnutkom zazidalnega načrta Starega Velenja, ki predvideva prenovo starega mestnega jedra, investitorstvo pa naj bi prevzela samoupravna stanovanjska skupnost občine Velenje. K prenovi naj bi prestopili v naslednjem srednjeročnem obdobju, pred tem pa bo potrebno razrešiti veliko vprašanj, med drugim zagotoviti potrebna stanovanja za te prebivalce. Delegati so podprli tudi gradnjo načrtovane čistilne naprave, za katero smo Velenjčani dolžni zagotoviti le 40 odstotkov potrebnih sredstev, pa še to je zelo velik zalogaj, saj pomeni to dobre 3 milijarde dinarjev. Delegati zbora združenega dela so na zadnjem zasedanju podprli še osnutek odloka o zagotavljanju sredstev za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih občine Velenje. M. Zakošek Zbor krajevnih skupnosti Onesnaženo okolje — naš skupni sovražnik Vsi, ki se redno udeležujemo zaasedanja zbora krajevnih skup-ncosti smo bili prepričani, da bo-dio delegati tega zbora namenili vsso pozornost poročilu sozda RLek in izvršnega sveta o izvaja-njju stališč in sklepov skupščine olbčine Velenje s področja onesnaževanja okolja, analizi social-niih razmer in uresničevanju soci-allnovarstvenih pravic v velenjski okbčini. Morda se bodo nekoliko zaamislili tudi nad številkami in ddejstvi na področju invalidnosti puri nas. Pa smo se krepko ušteli. V/eč kot polovico časa zasedanja sco namreč namenili peti točki ddnevnega reda — predlogu ope-raativnega programa izvedbe skle-poov skupščine občine Velenje s poodročja onesnaževanja okolja. Do zapletov je prišlo že na sa-mmem začetku zasedanja. Delegati kkrajevne skupnosti Zavodnje so nnamreč zahtevali umaknitev te tctočke z dnevnega reda na pri-hihodnjo sejo. Do takrat naj bi ta piprogram dopolnili z njihovimi sesedanjimi zahtevami. Po skoraj d'dvournem prepričevanju in do-k.kazovanju, da pomeni umik sa-mmo odložitev izvajanja nalog s pipodročja ekologije, sprejetih na jujunijski skupščini, so delegati na-p mus Delovna organizacija VEPLAS, velenjska industrija plastike, Titovo Velenje, Štrbenkova 1, na osnovi 61. in 67. člena Statuta delovne organizacije in sklepa delavskega sveta z dne 29. 10. 1987, razpisuje naslednja prosta dela in naloge: 1. VODENJE SPLOŠNO — KADROVSKEGA SEKTORJA 2. VODENJE SEKTORJA KAKOVOSTI Pogoji: Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: pod 1) — da ima najmanj višjo šolsko izobrazbo družboslovne smeri oz. z delom pridobijene delovne zmožnosti — da ima 5 let delovnih izkušenj na kadrovskem, socialnem, pravnem ali drugem ustreznem področju — da ima sposobnost vodenja in koordinacije — da je družbeno politično aktiven pod 2) — da ima najmanj višjo šolsko izobrazbo tehnične ali organizacijske smeri oz. z delom pridobljene delovne zmožnosti — da ima 5 let delovnih izkušenj na področju kontrole kakovosti, proizvodnje, tehnologije ali razvoja — da ima sposobnost vodenja in koordinacije — da je družbeno politično aktiven Kandidati naj svoje vloge pošljejo na naslov: VEPLAS, velenjska industrija plastike, Titovo Velenje, Štrbenkova 1. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po zaključku razpisa. Komisija za delovna razmerja DO VEPLAS objavlja prosta dela in naloge VODJA PROGRAMA I. Pogoji: Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — visoka ali višja izobrazba kemijsko-tehnološke smeri — 3 oz. 5 let delovnih izkušenj — aktivno obvladanje angleškega oz. nemškega jezika — poskusno delo 72 dni Kandidati naj vloge z dokazili pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: VEPLAS, velenjska industrija plastike Titovo Velenje, Štrbenkova 1, Kadrovska služba. O izbiri bodo obveščeni v roku 30 dni po zaključeni objavi. »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita l(). »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I, maja l%5; od I. janu- arja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od I. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (v d. direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič-Pla- ninc, Bogdan Mugerie, Janez Plesnik. Tatjana Podgoršek. Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451.' 856-955, 855-450. Brzojavni na- slov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 300 dinarjev. Mesečna naročnina 1.100 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike 6.600 dinarjev, za tujino 11.200 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta -Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 19. novembra 1987 * titovo velenje V SREDIŠČU POZORNOSTI nas cas*stran_3 Gorenje Dogovori za uspešnejše delo Rekli so V navadi je že, da se oktobra srečajo v Titovem Velenju predstavniki občinskih skupščin in njihovih izvršnih svetov, občinskih organizacij ZK in vodstev Zveze sindikatov iz občin, kjer so Gorenjeve tovarne, s predstavniki tega poslovnega sistema. Tako je bilo tudi letos. Delovni dogovor predstavnikov občinskih organizacij Zveze komunistov in Gorenja, ki se ga je udeležil tudi izvršni sekretar Predsedstva CK ZKS Milan Bratec, je bil namenjen spoznanju trenutnega položaja Gorenja in vizije prihodnjega razvoja tega poslovnega sistema ter akcijskemu povezovanju blizu 2.500 komunistov Gorenja. Ob razpravi o razvojnih hotenjih je bila v ospredju tudi naložbena dejavnost, ki doživlja v zadnjem času preporod v celotni sestavljeni organizaciji združenega dela in ki zagotavlja zanesljivejši prihodnji razvoj in utrditev položaja na tujih trgih. Gostje, udeleženci delovnega dogovora, so skupaj s predstavniki Gorenja ugotovili, daje ob ustreznem poslovnem in samoupravnem organiziranju nadvse pomembno tudi organiziranje in akcijsko povezovanje članov ZK znotraj tega poslovnega sistema. Da bi zagotovili večjo akcijsko povezanost in učinkovitost komunistov bodo v Gorenju oblikovali akcijsko konferenco ZK. V Avstriji ob gospodinjskih aparatih tudi kuhinja Gorenja Na 5. avstrijskem specializiranem sejmu pohištva, ki je bil v Salzburgu, se je predstavilo tudi Gorenje. V okviru njegove poslovne enote na Dunaju, to je Gorenje Handels G.m.b.H, deluje tudi tovarna pohištva Freistadt. Večina drugih razstavljalcev je na sejmu preverjala mnenja trgovcev o njihovih novostih, na osnovi ugotovitev pa se bodo zdaj odločali o proizvodnji. Go-renjevo geslo pa je bilo »Vse razstavljene novosti so tudi takoj dobavljive«. To vodilo je bilo pravšnje, saj so pravzaprav vse razstavljene kuhinje tudi prodali. Sicer pa je uspel nastop na 5. avstrijskem specializiranem sejmu pohištva v Salzburgu dokaz več, dla si je Gorenje utrdilo položaj rmed proizvajalci kuhinj srednjega kakovostnega in cenovnega razreda v Avstriji in da je, zlasti šte po razširitvi proizvodnih pro-sitorov v Freistadtu in dokupu ojpreme, sposobno v izredno kratkem času zadovoljili Zelje zahtevnih avstrijskih kupcev kuhinj. Ob ustanavljanju poslovne enote na Dunaju so v Gorenju spoznali, da bo mogoče prodaja-tii integrirane kuhinjske aparate samo skupaj s kuhinjami. Tako s,o začeli med prvimi uveljavljati mačelo prodaje kuhinje za znanega kupca. Gorenje je najprej začelo proizvodnjo kuhinj v Linzu, maposled pa so se pred tremi leti preselili v Freistadt. Tam so na-jieli proizvodno dvorano in zem-IJjišče. Letos so zemljišče in ob- jekte odkupili in se lotili še dodatne naložbe — postavitve še ene dvorane in nakupa nekaterih strojev. Kuhinje, ki jih izdelajo v Go-renjevi tovarni v Freistadtu, prodajajo pod lastno blagovno znamko. Že od vsega začetka pa ponujajo kompletne kuhinje, torej dobi znani kupec kuhinjo z vsemi potrebnimi gospodinjskimi aparati. V tem so povsem enakovredni s konkurenco, ne samo iz Avstrije, pač pa tudi iz drugih evropskih držav. V tovarni v Freistadtu izdelujejo blizu 60 različnih vrst kuhinj, se pravi, da je ponudba resnično velika. Vse kuhinje so izdelane za znanega kupca; spričo pestrosti ponudbe in sestave sleherne kuhinje pa ima kupec občutek, da je kuhinja, za katero se je odločil, izdelana nalašč za njegovo gospodinjstvo. Sicer pa dostavijo iz Gorenjeve tovarne v Freistadtu okrog 8 % vseh avstrijskih potreb po kuhinjah in sodi med srednjevelike proizvajalce kuhinj na tamkajšnjem tržišču. Zaposluje 61 delavcev (v to število je všteta tudi prodajna in potniška služba, pa vajenci), na leto pa izdelajo med 55.000 in 60.000 kuhinjskih elementov in dodatne opreme za kuhinje. Vseskozi poslujejo rentabilno. Zapišimo še to, da po zadnjih podatkih pozna kar 70 % anketirancev v Avstriji Gorenje tudi kot proizvajalca kuhinj (in ne samo izdelkov bele tehnike)! N. K. TRGOVSKA IN PROIZVODNA DO ERA DELAVSKI SVET DSSS Delavski svet Delovne skupnosti skupnih služb DO ERA Titovo Velenje razpisuje prosta dela in naloge: — Vodenje kadrovsko splošne službe DO ERA (reelekcija) Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati naslednje zahteve: 1. Da imajo visoko ali višjo izobrazbo pravne ali druge ustrezne smeri 2. Tri oziroma pet let delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del in nalog. Pisne prijave z dokazili pošljite do 28. 11. 1987 na naslov: Trgovska in proizvodna DO ERA Razpisna komisija DSSS Prešernova 10, Titovo Velenje Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 10 dneh po končanem razpisu. Med pogovorom s predstavniki občinskih skupščin in njihovih izvršnih svetov je bila posebej podčrtana pripravljenost delavcev vseh Gorenjevih tovarn, da uresničijo zahtevne letošnje proizvodne in izvozne naloge. Poudarjena je bila tudi nujnost, da morajo vsa okolja proizvodnjo kar najbolj prilagajati razmeram na tujih trgih, saj je prihodnji razvoj in napredek Gorenja v veliki meri odvisen prav od vključevanja v mednarodno delitev dela. Predstavniki sindikalnih organizacij iz občin, kjer so Gorenjeve tovarne, pa so med zadnjim obiskom poudarili nujnost posodabljanja proizvodnje, da bi lahko delavci uresničevali tudi v prihodnje zahtevne delovne naloge. Zavzeli so še snovanje perspektivnejših proizvodnih programov v prav vseh Gorenjevih tovarnah. Med razpravo o delovanju Konference ZS Gorenja pa jih je zanimalo, kako sindikat upošteva strokovnost in znanje, tako pri vsakdanjem delu kot pri sprejemu pomembnejših odločitev na področju razvoja. Menili so, da je prav sindikat tisti, ki mora nenehno zagotavljati uveljavljanje strokovnosti in znanja prav na vseh področjih, saj bodo le tako ustvarjeni pogoji za hitrejši in zanesljivejši prihodnji razvoj. N. K. Drago Šulek, predsednik skupščine občine Velenje delegatom ob obravnavi predloga operativnega programa izvedbe sklepov skupščine občine Velenje v zvezi z odpravljanjem negativnih vplivov energetike na okolje: »Skupščino še vedno nekateri delegati »uporabljajo« kot javno tribuno. Vsi še nismo spoznali, da je skupščina mesto odločanja, mesto sprejemanja kolikor toliko realnih predlogov za odpravo težav. Za naše zdravje in zdravo okolje bomo naredili vse, kar moremo in znamo. Sami do sebe smo toliko odgovorni, da sedanjemu vodstvu skupščine občine Velenje, Reka in Teša ni treba dati nezaupnice. Res pa je, da se ne moremo premakniti z mesta, saj nam že ob prvem storjenem j koraku mečete polena pod noge. Dajte nam možnost, sodelujte pri reševanju takšnih ali drugačnih vprašanj konstruktivno. Do neke mere moramo biti v tem trenutku realni.« Franc Avberšek, predstavnik Rudnika lignita Velenje ob obravnavi iste točke dnevnega reda zbora krajevnih skupnosti: »Toliko kritike in toliko zahtevnih ter obvezujočih nalog ste postavili pred nas. Zakaj nas niste vabili na vaše razprave o teh vprašanjih, ampak vse druge? Verjemite, vsi si želimo zdravo življenje. Tudi mi.« POD PRHO Naj bo lepo tudi novo leto! Bliža se novoletni čas. Ta je še posebej vesel za naše otroke. Pričakujejo ga z veliko nestrpnostjo, veseljem ... Pričakujejo dedka Mraza, veselijo se prireditev, ki jim pričarajo pravljično vzdušje. V občini Velenje imamo že vrsto let utečen novoletni program prireditev in obdaritev, ki jih organizira občinska zveza prijateljev mladine. Z njimi smo v glavnem dosegli, da je Dedek Mraz za vse otroke enak. Prej se je namreč dogajalo, da so bili otroci staršev, ki so delali v »bogatih« okoljih, bogato obdarjeni, ponekod pa so na otroke ob novoletnem času pozabili. Razlike so bile tako velike in nekateri otroci so bili zaradi tega prizadeti. Zdaj to za občino Velenje že nekaj let ne velja več. To pa ne pomeni, da so organizatorji novoletnih obdaritev in prireditev brez težav. Do Novega leta nas loči le še poldrugi mesec, pa vendar na občinski zvezi še nimajo potrebnega denarja. Skoraj 30 odstotkov delovnih okolij namreč svojih prispevkov še ni poravnalo, pa čeprav jih je občinska zveza prijateljev mladine Velenje za to prosila s posebnimi dopisi že v marcu. Na zaposlenega naj bi vse organizacije združenega dela prispevale v ta namen po 1 600 dinarjev. Res smo v težkih časih in vsaka obremenitev organizacij združenega dela ni dobrodošla. Pa vendar! V tem primeru gre za naše otroke in za relativno nizke prispevke. Privoščimo jim tisto malo veselje, omogočimo jim pravljično novoletno praznovanje. Pomislimo, kako uspe organizatorjem za zares malo denarja, osrečiti takšno množico otrok. In to je danes še kako pomembno, saj so časi, ko smo lahko svoje otroke pod novoletno jelko bogato obdarili, minili. Zdaj si bodo mnogi zaman želeli avto na daljinsko upravljanje, pa mehkega plišastega medvedka, dojenčka in še kaj. Prav zato jim omogočimo tisto skromno veselje, ki jim ga vsi skupaj, če združimo sredstva, vendarle lahko damo. Poravnajmo torej prispevke s katerimi bomo našim otrokom omogočili lep, pravljičen, novoletni čas. M. Zakošek Emona KK Ptuj — Tržnica Titovo Velenje Dajatve nezadržno rastejo Devetmesečni gospodarski rezultati temeljne organizacije Tržnica Kmetijskega kombinata Ptuj z indeksom rasti celotnega prihodka 250 so dokaj ugodni. Tudi fizična rast se je povečala za okoli 15 odstotkov. Ob podrobnem pregledu finančnih pokazateljev, pa je stanje uspešnosti poslovanja povsem drugačno. Zlasti, Ce upoštevamo nenehno rast družbenih dajatev, ki so z rastjo inflacije še toliko večji. Vse to močno zmanjšuje celotni poslovni rezultat, ki bi lahko bil mnogo ugodnejši, če teh težav ne bi imeli. Ne beležijo rdečih številk, pa vendar gospodarjenja v devetih mesecih ne ocenjujejo za dobro. Vsa prizadevanja kolektiva za doseganje boljših gospodarskih rezultatov se izničijo, tudi zaradi tega, ker spremljevalni stroški naraščajo hitreje kot dohodek od predaje osnovnih življenjskih potrebščin in drugega blaga. Sicer pa nam je vodja velenjske Tržnice Franc Vovk povedal, da se temeljna organizacija Tržnica srečuje še z eno težavo, ki prav tako Gre namreč za upravljanje komunalne dejavnosti javnega trženja in vzdrževanja javnih sanitarij. V teh mesecih so se stroški omenjenih dejavnosti povzpeli že na 11.450,00 dinarjev, z najemnino pa so dobili povrnjenih 378.000 dinarjev. Iz tega podatka je povsem jasno, da mora razliko pokriti Tržnica sama. Kljub težavam, s katerimi se srečujejo, pa je razveseljivo to, da je fizična rast poslovanja v zadnjem času porasla in to predvsem zaradi širjenja prodajnih zmogljivosti, kot sta prodaja tekstila in gospodinjskih potrebščin. Za tovrstno prodajo je bilo med kupci že nekaj časa precejšnje zanimanje. Da je temu res tako, kaže tudi velik obisk v omenjenih prodajalnah. Zlasti je ugodno, da lahko gospodinje in drugi kupci dobijo željene potrebščine na enem mestu. Prav zato se je kolektiv Tržnice odločil nadaljevati širitev prodajnih zmogljivosti in ponudbo prodaje še obogatiti. Še vedno je velika ovira za boljše trženje prodaja kiča in ci. To vprašanje bi morali že zdavnaj razrešiti, toda od dejstva, da je že več kot leto dni v pripravi osnutek sprememb odloka o tržnem redu občine Velenje, se na tem področju ni nič spremenilo. Povsem jasno je namreč, da tako blago dvomljive vrednosti ne sodi na eno najbolj prometnih peš poti v središču Titovega Velenja. Predlogov za premestitev te prodaje s Cankarjeve ulice na primernejši prostor je bilo že ničkoliko, vendar je ostalo vse le pri besedah. B. Mugerle 1 \ vujv ov t- viiv ivi-u ' u, "i pi«' \ uv/ij jv li z-vnjv pi vzuuju nivu 11 močno krči ustvarjeni dohodek. | druge navlake na Cankarjevi uli »i U V&t&L DO »VEKOS« n. sub. o. Titovo Velenje EDel Gorenjevega razstavnega prostora na sejmu v Salzburgu v sosednji Mvstriji (Foto: Tomaž Skale) V skladu z določili Statuta in Pravilnika o razvidu del in nalog TOZD Toplotna oskrba, razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge: individualnega poslovodnega organa TOZD TOPLOTNA OSKRBA Za razpisana dela in naloge je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja in drugih z Zakonom določenih pogojev, še naslednje pogoje: — da je državljan SFRJ — da je moralnopolitično primeren — da je družbenopolitično aktiven — da ima visoko ali višjo izobrazbo strojne ali elektro stroke — da ima 3 leta delovnih izkušenj na vodstvenih—odgovornih delih in nalogah — da njegovo dosedanje delo zagotavlja, da bodo doseženi sprejeti cilji TOZD kot celote ob načelu solidarnosti in vzajemnosti — da ima organizacijske sposobnosti — da predloži program razvoja TOZD za mandatno obdobje. Prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo kandidati v 8- dneh po objavi na naslov: DO »VEKOS« — razpisna komisija TOZD Toplotna oskrba, TITOVO VELENJE, Koroška 37/b. Vse prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni po opravljeni izbiri. Kako dolgo še prodaja na Cankarjevi ulici? Vekos-tozd Toplotna oskrba Letos le do Foitove V dneh, ko zima že trka na vrata, delavci Vekosove Toplotne oskrbe in Veka hitijo polagati vročevod od toplotne postaje do Foitove ceste, od koder bo en vod speljan v Staro Velenje za potrebe Podkraja, drugega pa bodo speljali v smeri proti Šale-ku. To nalogo bi morali pričeti že v prejšnjem srednjeročnem obdobju, ker pa ni bilo denarja, so jo pričeli šele letos. Sedaj bodo položili 1.000 metrov vroče-voda do Foitove ceste, naložba pa bo vredna okoli 84 starih milijard. Dela bodo končali do začetka decembra in tako se bodo lahko krajani Podkraja poskusno greli že to zimo. Drugo vejo vro-čevoda, proti Šaleku, bodo priče--li graditi konec prihodnjega aprila, ko se bo zbralo dovolj denarja. Polaganje vročevoda proti Šaleku je izrednega pomena. Poleg tega, da se bodo lahko nanj priključili bodoči zaselki in zasebniki, bo vod omogočil boljše in zanesljivejše ogrevanje južnega dela Velenja. Tudi ob morebitnih okvarah bo možno izključiti le del napeljave, saj bosta obstoječi in bodoči vročevod med seboj povezana. Končno se s polaganjem dodatnega vročevoda povečuje tudi zmogljivost ogrevanja. B. M. Delavci Toplotne oskrbe delajo vse dneve dopoldne in popoldne 4. stran »fiaS C8S NASI KRAJI IN LJUDJE titovo velenje * 19. novembra 1987 kabelsko prihodnje televizijo desetletje V naslednjih dveh letih bodo krajevne skupnosti v Titovem Velenju prepletene s kabelsko razvodnim sistemom. Tako bo v izredno kratkem času, od aprila 1987, ko je bil imenovan koordinacijski odbor, pa do prve četrtine leta 1989, uresničena ena od zelo zahtevnih nalog, ki bo terjala tudi precej prizadevanj gradbenih odborov in solidarnosti občanov. Seveda pa nam bo izgradnja sistema omogočala, da nekoliko širše od-škrnemo vrata v svet, če nam to drugače preprečujejo preskromni delovni rezultati in temu primerni osebni dohodki. Gradnja nikakor ne bo potekala tako enostavno, kot je nanizano v teh vrsticah, zato poglej- mo, kaj je potrebno storiti, da bodo cilji uresničeni v rokih. Osnovna naloga je vsekakor postavitev organizacijskih odborov, ki bodo vodili izgradnjo sistema v posamezni krajevni skupnosti. Gradnja seveda zahteva čas, vendar lahko ob dobri koordinaciji teče gladko in brez večjih zastojev. To so dokazali tudi v KS Šmartno, kjer so, čeprav so morali orati ledino, v izredno kratkem roku uredili raz-vodno omrežje in so tako že od 2. julija letos priključeni na kabelski sistem. Pošteno so zavihali rokave tudi v nekaterih drugih KS. Že v prvem četrtletju prihodnjega leta bodo sprejemali signal po kablu v KS Podkraj—Kavče in delu Starega Velenja, v drugem četrt-lejtu v KS Pesje, Edvarda Kardelja in Gorica, v tretjem četrtletju v KS Desni breg, ob koncu prihodnjega leta pa še na Levem bregu v Šaleku in na Konovem. V začetku leta 1989 bo kabelsko razvodni sistem speljan še v preostali del KS Staro Velenje. Rokovnik je torej postavljen, uresničitev nalog pa je odvisna od prizadevnega dela organizacijskih odborov v posameznih KS. Seveda jim bo pri delu pomagal koordinacijski odbor, kije tudi izoblikoval osnutek izgradnje. Uporabniki so razdeljeni v tri skupine in sicer na tiste v stanovanjskih blokih, v individualnih hišah in na družbeno pravne osebe. Gradnja sistema temelji na solidarnosti, tako da bodo stroški izgradnje za uporabnike v posamezni skupini enaki. Del denarja so v nekaterih KS namenili iz referenduma, drugje pa sedaj iščejo takšno rešitev. Seveda pa bo za izgradnjo potrebno nameniti še sredstva individualnih uporabnikov. Ker je ureditev sistema najbolj podobna telefonskemu sistemu, je dogovorjeno, da bodo pravice in dolžnosti uporabnikov takšne, kot telefonskih uporabnikov. Zelo pomembno je, da gradbeni odbori takoj zberejo pristopne izjave bodočih uporabnikov sistema. Te naj bi bile pridobljene do 15. decembra. Na območju kjer bo izgrajen kabelski sistem in kjer gradbeni odbori že delujejo, lahko postane lastnik priključka vsak, ki se s podpisom pristopne izjave odloči za pridobitev priključka. Seveda bo moral plačati tudi prispevek, vendar šele, ko bo v njegovi KS zadostno število prijavljenih. Ko pa bo sistem izgrajen in bo v uporabi, bo naročnik dolžan plačati stroške vzdrževanja. KAKŠNE SO PRAVICE IN OBVEZNOSTI LASTNIKA? Če se uporabnik preseli v Titovem Velenju v drugo stanovanje, ki že ima priključek za kabelsko televizijo obdrži pravico do priključka, če priključka novo stanovanje nima, pravico obdrži in dobi priključek, ko bo to tehnično izvedljivo. Če se v prazno stanovanje s priključkom vseli nov stanovalec, je dolžan plačati priključek po revalorizirani vrednosti. Če se stanovalec preseli v drugo občino, ki že ima kabelsko razvodni sistem, lahko prenese pravico v primeru, da so urejeni medobčinski oziroma tehnični predpisi. V želji, da bi bili stroški kar najnižji, je predvideno, da vsa gradbena dela (izkope, postavitve omaric . . .) krajani opravijo udarniško, medtem ko naj bi ureditev primarnih vodov in glavne postaje zaupali profesionalni organizaciji. Po sedanjih cenah bi biti stroški naslednji: za priključek v stanovanjskem bloku bi morali odšteti 145.000 dinarjev, za priključek v individualni hiši 435.000 dinarjev in za priključek v objektih družbeno pravnih oseb 2.150.000 dinarjev. Za vzdrževanje sistema pa bo po sedanjih cenah potrebno nameniti v stanovanjskih objektih (hiše, stanovanja) 3.456 din mesečno, za šole, vrtce in družbene ustanove 17.325 din in za ostalo gospodarstvo ter negospodarstvo 34.650 din mesečno. Stroški seveda skokovito naraščajo, zato bi bilo prav, da se v KS, kjer sistem nameravajo graditi kar najbolje in najhitreje organizirajo. KS Topolšica Krajevna skupnost Topolšica sodi med tista območja v občini Velenje, kjer kljub vrsti težav v vsakodnevnem življenju in pomanjkanju denarja, vendarle uspešno uresničujejo postavljene programe. Predsednik sveta krajevne skupnosti Vili Drev, predsednik skupščine krajevne skupnosti Branko Sevčnikar in predsednik KK SZDL Slo-bodan Kneževič so nam lahko tako na nedavnem obisku v tej krajevni skupnosti nanizali vrsto uspehov, ki so jih dosegli v zadnjem času. KONČUJEJO CESTO NA LOM V programih krajevne skupnosti Topolšica so na prvem mestu že vrsto let ceste. Tako je tudi v sedanjem, v katerega so zapisali, da bodo razrešili tiste najbolj kritične. Takšna je med drugim cesta na Lom, ki jo končujejo v tem času. 330 metrov te ceste je dobilo asfaltno prevleko, nadaljnjih nekaj manj kot tisoč metrov pa so zgradili v makadamu. Za to so porabili okoli 12 milijonov dinarjev. Ta cesta pa še ni dograjena do konca. Krajani Topolšice so se povezali z Gozdnim gospodarstvom Nazarje in SLO, da bi v prihodnjem letu dokončali še približno 800 metrov cestišča, ki je v takšnem stanju, da ga pozimi ni mogoče plužiti. Tako morajo krajani in tudi otroci v službo oziroma v šolo sedaj peš. Pri gradnji cest opravijo krajani Topolšice, veliko udarniškega dela. Pri gradnji omenjenega odseka ceste na Lom je bilo opravljenih preko 600 udarniških ur in preko 100 traktorskih ur. Poleg te ceste so v letošnjem letu na drugi strani Loma postavili okoli 200 metrov obcestne ograje in sicer tam kjer je bilo nevarno, da kakšno prevozno sredstvo zdrsne po bregu. ČAKA JIH ŠE NEKAJ NALOG ' V letošnjem programu imajo krajani Topolšice še adaptacijo doma oziroma prostorov kraje- vne skupnosti. Ponovno jih bodo usposobili za delo. Načrtovali so, da se bodo te naloge lotili ob koncu leta, vendar so bili hitrejši in so delo pravzaprav končali. Pričeli pa so ttidi že uresničevati nekatere naloge, ki so jih dali v plan za prihodnje leto. To je med drugim približni 750 metrov dolg odcep ceste v levem delu krajevne skupnosti. S cestnim podjetjem iz Celja se trenutno dogovarjajo, da bi to cesto, seveda, če bo primerno vreme, zgradili še v tem letu. V letošnjem letu so začeli graditi še vodovodno omrežje za severozahodni del krajevne skupnosti. Tudi to nalogo niso imeli v načrtih, vendar ni bilo potrebno veliko dogovarjanja, ko so se pokazale možnosti za ureditev te pomembne komunalne pridobitve. Krajani so veliko denarja prispevali sami, precej pa so delali tudi udarniško. Tako jim je uspelo, da so 1100 metrov dolg primarni vod zgradili v letošnjem letu. Prihodnje leto jih čaka še izgradnja sekundarnega vodovodnega omrežja in rezervoarja. Tudi večino teh del bodo opravili udarniško in z lastnimi prispevki, računajo pa tudi na pomoč samoupravne interesne komunalne skupnosti. NAJVEČJA ŽELJA -TRGOVINA Ko se pogovarjamo o problemih, uspehih in načrtih krajanov Topolšice, nikakor ne moremo mimo trgovine, ki je njihova dolgoletna želja, ki pa še vedno ostaja neuresničena. Naši sogovorniki so povedali, da potekajo aktivnosti za to izgradnjo, sedaj, po predvidenem planu. Imenovali so gradbeni odbor, ki ga je najprej čakala dokaj težka naloga — pridobitev zemljišča. Naleteli so na veliko težav, ki pa so jim bili kos. Zdaj torej zemljišče imajo, pridobivajo pa potrebna soglasja. Več težav je z zbiranjem denarja in vse kaže, da bo potrebna fazna izgradnja. Upajo, da bodo tej zahtevni in predvsem dragi nalogi, kos s pomočjo širše družbeno politične skupnosti, predvsem pa računajo na pomoč Ere, ki naj bi postala nosilka osnovne preskrbe tudi v tej turistični krajevni skupnosti. Trgovino namreč ne potrebujejo le krajani za svojo vsakodnevno osnovno preskrbo, temveč bo to tudi nujen prispevek k turistični ponudbi tega kraja. V Topolšici seveda upajo, da se bodo s trgovino lahko pohvalili prihodnje leto. TV PRETVORNIK Za krajane Topolšice je zelo zanimiv tudi načrtovani televizijski pretvornik, za katerega imajo v referendumskem programu predvidenih nekaj sredstev, uresničitev te naloge pa prenašajo iz leta v leto. Tako bo tudi letos, vendar pa računajo, da bodo prihodnje leto vendarle začeli graditi, saj ga je v svoj program vključila tudi Radiotelevizija Ljubljana. To bo za krajane Topolšice dobrodošla pridobitev, saj imajo slab TV signal, še posebej pa se bodo pretvornika razveselili prebivalci Loke, ki imajo sedaj slab tudi prvi program. KRAJANI TOPOLŠICE SO AKTIVNI Za mnoge samoupravne organe in družbeno politične organizacije oziroma delegacije ugota- vljamo, da niso aktivni. Tega za Topolščico ne moremo trditi, saj se krajani vseh akcij množično udeležujejo (to še posebej velja za udarniško delo). Z njimi neposredno izboljšujejo svoj družbeni standard, za katerega menijo, da je v zadnjem času hudo zaostal za mestnim področjem. Izredno visoko zavest so pokazali tudi v javni razpravi o ekologiji, ki sojo množično obiskali in sprejeli konkretne in jasne zaključke. Na vseh področjih se tako ^h-ko pohvalijo z uspehi, aktivnosti pa nekoliko zamegljuje problematika osnovne preskrbe, ki je kljub dolgoletnim naporom niso uspeli razrešiti. V tem času uspešno potekajo priprave na programsko sejo KK SZDL. Pri evidentiranju kandidatov za opravljenje odgovornih funkcij na tistih področjih, kjer so bili v preteklosti doseženi uspehi, v Topolšici nimajo težav. Več pa jih je tam, kjer teh ni videti. To velja na primer za delegacije za samoupravne interesne skupnosti. Krajani Topolšice aktivno delujejo tudi v številnih društvih. To je na primer Jamarski klub Podlasica, zanimiv program in možnosti za delo imajo tudi turistično društvo, pa kulturno in gasilsko društvo. Za vse velja, da imajo dobre programe, ki pa jih najpogosteje zaradi pomanjkanja denarja ne uspejo uresničiti. Zadovoljni so lahko tudi z delom krajevne konference SZDL, čeprav ne z vsemi posamezniki, manj zadovoljni pa so z delom mladinske organizacije, pa tudi OO Zveze komunistov, bi morala biti pri svojih nalogah bolj odločna. Naši sogovorniki so nam torej nanizali vrsto uspehov, ki jih pri delu dosegajo v tej turistično zdraviliškem kraju. Spoznali pa smo tudi precej neuresničenih nalog. To pa pomeni, da bodo morali tudi v prihodnje pošteno poprijeti za delo. B. Zakošek Šoštanj Zbor krajanov In programsko volilna seja V prostorih doma krajevne skupnosti bo danes, s pričetkom ob 17. uri, zbor krajanov, ki ga bodo združili s programsko-vo-lilno konferenco krajevne konference socialistične zveze. Zbor bo za krajane tudi zanimiv, ker bodo predstavniki Rudnika lignita Velenje na njem poročali o razvojnem programu na območju Šoštanja. (vos) Gasilsko društvo Paška vas ] Prednostna naloga izobraževanje »Naj si bo delovni program še tako obsežen in zahteven, ga v društvu vsako leto dosledno uresničimo. To pa zaradi članov, ki so resnično zelo vestni pri opravljanju zadanih nalog.« Tako je začel pogovor o delu, težavah in načrtih predsednik gasilskega društva Paška vas Franc Sevčnikar. 120 krajanov je vključenih vanj, s pionirji in mladinci vred. Na tekmovanjih, raznih preventivnih akcijah pokažejo kako spretni in urni so pri opravljanju raznih gasilskih veščinah zli desetinami. Če so vse od ustanovitve dalje. od leta 1920, paški gasilci namenjali največ pozornosti opremi, je tokrat bila že nekaj let v središču pozornosti preventiva. Tudi letos so prav na tem področju precej naredili. Le en požar na svojem požarnovarnostnem območju so zabeležili, pri gašenju slednjega pa preprečili veliko materialno škodo. Poleg urjenja Franc Sevčnikar na vajah, sodelovanja na raznih meddruštvenih in občinskih gasilskih tekmovanjih, jim je letos uspelo posodobiti strojni park z novim orodnim vozilom. »Prejšnja leta smo bili najšibkejši pri izobraževanju. Danes lahko rečemo, da smo v zadnjih dveh letih pri usposabljanju naredili največ. Tako smo med dru- Rudi Ježovnik gim letos organizirali tečaj za izprašane gasilce, v naših vrstah imamo že častnika in nekaj podčastnikov,« je povedal poveljnik članov gasilskega društva Paška vas Rudi Ježovnik. Ne samo vestni člani. Tudi tesno sodelovanje s krajevno skupnostjo Gorenje, temeljnima organizacijama Keramika in Vino Šmartno ob Paki, z osnovno šolo bratov Letonje je pripomoglo k uspešnemu uresničevanju nalog. Tako kot v Gaberkah je tudi v krajevni skupnosti Gorenje gasilsko društvo edino društvo v kraju. Poleg gasilcev združuje še kulturnike, športnike,... Delovnega programa za prihodnje leto člani gasilskega društva Paška vas še niso dokončno izdelali. Smernice nadaljnjega pa znova segajo na področja, ki so jim že prejšnja leta namenili precej skrbi — preventiva, izobraževanje, usposabljanje desetin, sodelovanje na tekmovanjih, v akcijah krajevne skupnosti. Že dalj časa si prizadevajo odpraviti vrsto pomanjkljivosti pri hidrant-nem omrežju. Sicer pa naj povemo, da člani društva ne razmišljajo le o delu v prihodnjem letu, ampak vedo kaj naj bi delali do leta 1990. Do takrat naj bi namreč rešili vprašanja siren, ročnih radijskih postaj ter nakupa nove cisterne. Rečica ob Savinji Zavrta---------------- kulturna dejavnost Najrazličnejše oblike kulturne dejavnosti imajo na področju krajevne skupnosti Rečica bogato izročilo, ki ga ohranjajo številni krajani, mladi in stari. Žal se v zadnjem času srečujejo z vse večjimi prostorskimi težavami. Kul-turno-prosvetni dom v tem kraju je namreč potreben temeljite obnove, saj neustrezni prostori vse bolj ovirajo kulturno udejstvova-nje. O tem in še o čem so spregovorili na nedeljskem občnem zboru rečičkega kulturno-pro-svetnega društva. Med drugim so omenili tudi težave, ki se pojavljajo zaradi dejstva, da na Rečici nimajo popolne osemletke in so otroci po 5. razredu osnovne šole dokaj odmaknjeni od svojega kraja in življenja v njem. Kijub vsem težavam kulturnega življenja ne manjka in zanimanja zanj prav tako ne. Moški pevski zbor slavi letos 20-letnico delovanja, delavska godba na pihala občine Mozirje, ki ima svoj sedež prav na Rečici pa 10-letnico. Ob obeh jubilejih bodo pripravili skupno slovesnost. Dokaj uveljavljeno dramsko skupino bodo morali dopolniti z mlajšimi člani, sicer pa imajo mladi svoj oktet in kvartet, veliko pozornosti pa namenjajo strokovnemu usposabljanju, saj jim ni vseeno, kako se predstavljajo številnim obiskovalcem različnih proslav in kulturnih prireditev. V bližnji prihodnosti bodo ustanovili še folklorno skupino, ki ima namen oživiti in ohraniti domače plese in izročilo kraja v celoti. Načrtov, želja in volje jim torej ne manjka, predpogoj uspešnega dela pa je že omenjena obnova kulturnega doma. j p »Šoštanj je bil ogoljufan« To je na zboru krajanov 12. novembra izrekla predsednica OK ZSDL — Nada Zavolovšek-Hudarin in hkrati poudarila, da je nujno urediti nefunkcionalni dom kulture in dati šoštanjski kulturi več pomoči, saj so prav v Šoštanju pognale korenine kulture in zgodovine s katero se ponaša občina Velenje. Na zboru so podali poročila Branko Dražnik, Stane Šmajdl in Matjaž Natek. Predsednik SZDL je povedal, da ima Šoštanj 13 delegacij, 7 rajonskih odborov in 10 društev, ki bolj ali manj pridno delajo, medtem ko so rajonski odbori bolj na papirju in bodo nekatere ukinili. Pohvalil je gasilce, turistično društvo ter lovce in ribiče. Manj dejavna je »Svoboda«. Sicer pa kultura v Šoštanju šepa (op. avtorja). Grajal je tudi preslabo udeležbo na sejah in sekretarja, ki ga ni blizu, kakor tudi ne nekaterih članov ZK. V preteklem obdobju je bilo kar 10 zborov krajanov, ki so bili dobro obiskani, saj je Šoštanj nenehno izpostavljen raznim problemom, ki jih povzročajo Rudnik, Elektrarne in Tovarna usnja — ekološki problemi in izkopavanja. Stane Šmajdl je poročal o opravljenih delih iz samoprispevka, izpostavil pa se je tudi problem osebnega dohodka tajnice KS. Kar ni sistemsko urejeno — iz samoprispevka pa se tudi ne sme izplačevati. Matjaž Natek je poročal, da je imela KS kar 11 sej z dobro udeležbo. Iz poročila je bilo slišati, da je Šoštanj nenehno pod raznimi pritiski tako Rudnika, kakor tudi občine, ki je pomladi ukinila krajevni urad in tako Šoštanju odvzela še zadnjo upravno funkcijo. Krajani so seveda protestirali, saj ima Šoštanj veliko zaledje, pa tudi sekretar občinske konference SZDL je obljubil, da bo krajevni urad ostal, če bodo na zboru krajani to zahtevali. Torej obljuba ni bila izpolnjena, čeprav v nekaterih krajih te pisarne še imajo, pa čeprav niso mesto kot je Šoštanj. Zaradi tega ljudje tudi nimajo več zaupanja, saj na vsakem zboru nekaj izgubijo, kot je dejal eden od razpravljalcev. »NIVO« Celje tudi ni očistil Pake, kot je obljubil. Krajevna skupnost Skorno pa je postavila ultimat na gradnjo čistilne naprave, če ne bo priključena mestu in dokler ne dobi toplovoda. Sedaj pa nekaj podatkov z zbora po telegrafsko: Na Aškerčevi cesti je potrebno podreti tri dotrajane stavbe. V staro pošto se bo preselila knjižnica, ki sedaj deluje v domu kulture. Skladišča ERE pri železniški postaji ne bo. Ne bo pa tudi kabelske televizije, ker so previsoki stroški in premalo prijav. Krajani so grajali železnico, ker so zapornice zaprte vsak dan kar 72 minut, grajali pa so tudi trgovce zaradi slabe založeno-sti trgovin. Stanovanjska uprava, ima v Šoštanju kar 190 stanovanj oz. hiš za katere pa ne skrbi dovolj — ukinila je celo pisarno v Šoštanju. Osupljivo je tudi to, da je Rudnik postavil ultimat glede gradnje barak. Stavbo Ve-plasa, kjer bo stala bodoča štirira-zredna osnovna šola, ki je bila predvidena za rušenje oz. obrtne delavnice, bodo preuredili v invalidsko delavnico — spominkov. Iz tega je razvidno, kako hitro se menjajo načrti. Še najbolj pa je presenetila novica, da šoštanjski trikotnik ostane (obe šoli — banka, dom Partizana, staro sodišče in sploh ves del na desni strani Pake do Metleč). Ker je v Šoštanju pravi prometni kaos — še zlasti na trgu Svobode, bodo Glavni trg, sedaj Trg bratov Mravljakov zaprli za promet in nazaj postavili sakralni spomenik. KS je tudi protestirala, ker je gostinsko podjetje Paka, znano Cerovškovo gostilno dalo v najem Loteriji in starinarni, ki ne sodita v tak urejen gostinski lokal. Med tem pa na drugi strani ulice, privatnik preureja stanovanjsko hišo v gostinski objekt — vsekakor zelo zanimivo — še zlasti v zvezi z načrti, za revitalizacijo mestnega jedra, ki naj bi bilo zaščiteno. Tudi ni sprejemljivo, da je gostinstvo Kmečki dvor (prej hotel Kunst) obnovilo fasado samo na vsaki strani vhoda, tako, daje stavba sedaj le delno urejena — stanovanjska uprava pa nič. Denar za Šoštanj se menda uporablja drugje — za razne strehe v Titovem Velenju? Še in še bi lahko naštevali, a je problemov preveč, še zlasti za KS, ki svoje delo opravlja amatersko. Ob koncu naj zapišem, da bo danes, 19. novembra ob 17. uri v domu krajevne skupnosti ponovni zbor krajanov, na katerem bodo predstavniki Rudnika iz Velenja obrazložili najnovejšo odločitev Rudnika, da Jamo Šoštanj odloži za 30 let. V zvezi s to odločitvijo, pa se bodo načrti spet spremenili. Šoštanj bo še životaril. V. Kojc breg 0 prometu, kanalizaciji, telefonih V krajevnih skupnostih občine Velenje so v tem času program-sko-volilne seje krajevnih konferenc socialistične zveze. V Desnem bregu so sejo opravili prejšnji četrtek po predhodnih zborih krajanov, ki so jih izvedli po soseskah. Na zborih so krajani izpostavili prometni režim v tej krajevni skupnosti, kanalizacijo, telefone, še postbno pa jih je zanimal projekt kabelske televizije. Dopolnili so člane posameznih sosesk, na programsko volilni seji pa člane krajevne konference. Socialistično zvezo v tej krajevni skupnosti bo vodil Sta- ne Planine, za podpredsednico so izvolili Dušanko Založnik, sekretar pa bo Slavko Hudarin. Na programsko volilni seji pa so podprli tudi vse sklepe, ki so jih oblikovali na zadnjih zborih krajanov. (mkp) 19. novembra 1987 ★ titovo velenje Ml IN OKOLJE nas cas* stran 5 Kaj je dr. Frlec resnično rekel? SOPAR: Že več kot leto dni smo priče neodgovornemu poigravanju posameznih strokovnih in upravnih organov v zvezi z gradnjo odlagališč za jedrske odpadke. In zato revolt krajanov Zavodenj, ki so v jutranjih urah začeli protestni pohod proti Titovem Velenju toliko bolj razumljiv. Naša stiska je iz dneva v dan večja! Za umirajočo Šaleško dolino, pravijo njeni prebivalci, bi gradnja odlagališča jedrskih odpadkov v Velunjskem grabnu pomenila njen dokončen propad. Zato so zahteve občanov, izrečene na današnjem protestnem zborovanju, jasne in glasne, pa tudi obvezujoče . . . (vložek: posnetki iz Titovega Velenja) ŠOPAR: Sporočilo tisočev občanov, izrečeno na današnjem protestnem shodu, namenjeno vsej jugoslovanski javnosti je, da nihče nima pravice v imenu ljudi odločati o njihovi usodi. VODITELJ: Kam torej z nizko in srednje radioaktivnimi odpadki? Gost nocojšnjega Dnevnika je dr. Boris Frlec, podpredsednik Izvršnega sveta Slovenije. Dr. Frlec, kaj moramo zdaj storiti? V jedrski elektrarni Krško je skladišče skoraj polno. DR. FRLEC: Začasno skladišče v jedrski elektrarni Krško se razmeroma hitro polni s sodi, ki vsebujejo srednje in nizko aktivne odpadke. V vmesnem času bi morali, ko bo polno, v dveh ali treh letih, bi morali in moramo poiskati stalno odlagališče za te odpadke. Jedrska elektrarna Krško proizvaja skorajda tretjino slovenske elektrike. Seveda se tej elektriki v sedanjem položaju niti približno ne moremo odpovedati. VODITELJ: Samo, tega skladišča nihče ne mara! DR. FRLEC: Seveda, skladišča radioaktivnih odpadkov ljudje ne marajo, ker so vnaprej malce slabo informirani. Mislim, da bo treba najprej ljudi bolje informirati, in to bomo tudi storili, Izvršni svet, pa tudi Jedrska elektrarna Krško, šele potem bo lahko stekel postopek. Na koncu se postopek konča tako, da se upoštevajo vsi kriteriji, ki so za izbiro lokacije skladišča predpisani, da se pokaže, kakšne so tehnologije in seveda se lokacijo, oziroma odlagališče sprejme v popolnem soglasju lokalnih oblasti. VODITELJ: Torej skladišče bomo zgradili doma, ne bomo radioaktivnih odpadkov izvažali, kot smo prebrali te dni? DR. FRLEC: Mislim, da je prav in pošteno, da za seboj tudi pospravimo sami, da ne bi bilo moralno naših smeti dati komu drugemu. (vložek: jedrsko razpoloženje v Evropi) VODITELJ: Protijedrsko razpoloženje v svetu se zlasti po Černobilu povečuje. Zgledu Avstrije in Švedske sledijo tudi dru-gi. Ali to pomeni, dr. Frlec, da kljub temu, da jedrska energija še nima prave zamenjave, da je to pravzaprav konec jedrskih sanj, kot pišejo avtorji v tejle knjigi Černobil? DR. FERLEC: Poglejte samo naslovnico te knjjge! Pogledate, pa opazite takoj, da gre za največjo nesrečo na svetu, kar ni res! Gre za vprašanje kriterijev, kaj je to velika, največja nesreča. In da gre za jedrske sanje, kar seveda tudi ni res. Jedrska energija IKS Luče Protest je danes del naše stvarnosti in bo nekaj časa tudi še ostala, če to hočemo ali ne. VODITELJ: No, vi v svoji knjigi, v svoji študiji, če jo tako imenujeva, »Energetika Slovenije«, nekako tudi ugotavljate oziroma ocenjujete, da je jedrska energija dokaj varna. DR. FRLEC: Jedrska energija ... pa sedaj me potiskate v položaj, ki ga pravzaprav ne želim, nočem biti advokat za jedrsko energijo, želim pa, in to si osebno veliko prizadevam, da bi se znebili vseh čustvenih nabojev, strahu, da bi zmogli objektivno presojo vseh načinov proizvodnje energije. In če to napravimo, potem bomo videli, da je jedrska energija v svojih ekoloških učinkih čista. Vsaj tako čista, kot hi-droenergija . . . VODITELJ: . .. je pa potencialno zelo nevarna, ne? Kot je Černobil dokazal, pa še kakšna druga nesreča tudi, ne? DR FRLEC: Vsaka proizvodnja energije je nevarna. Pa če pogledamo število človeških življenj, kar je morda nekoliko neetično, pa vendar: rudarji umirajo po rudnikih in rudarske nesreče, v katerih umre 31 rudarjev, ni nič kaj zelo posebnega. V Černobilu je umrlo 31 ljudi! Ne več! V Bophalu in Mexico City-ju jih je umrlo mnogo več! VODITELJ: No, vprašanje, kaj še bo, no. Pustiva to. Graditev naše druge jedrske elektrarne Prevlaka je vsaj načelno preprečena, zaustavljena, vendar pa, po pisanju dela jugoslovanskega tiska, priprave tečejo nemoteno naprej. Kaj je zdaj resnica? DR. FRLEC: No, to . . . mednarodnemu razpisu za ponudbe za jedrsko elektrarno Prevlaka, mora slediti odgovor Jugoslavije, kar pomeni, da morajo biti vse mednarodne ponudbe ovrednotene. In to dela ekipa, ki se pravzaprav peča s pripravami na gradnjo jedrske elektrarne Prevlaka. Mednarodnega razpisa ne moremo sredi poteka prekiniti, ker bi potem plačali zelo visoke odškodnine vsem tistim, ki so se potrudili, dali na tender svoje ponudbe. VODITELJ: Torej je še zmeraj šansa, da jedrsko elektrarno Prevlaka delamo!? DR. FRLEC: Ja, v Sloveniji verjetno ne! S slovenskim denarjem, tako kot je zamišljeno, kot je zamišljen predlog zakona. VODITELJ: V Jugoslaviji pa da?! DR. FRLEC: V drugih republikah pa pač ne morem presojati. VODITELJ: Hvala lepa za obisk! S TV prepisal: Vane GOŠNIK Dvignjeni zastor 65 Novi prispevki k slovenski blaznosti *** HVi, ti* \ j Pred 43 leti so se tu zbrali naši stari starši, da so zase in za nas obnovi-I li fašistično razdejanje — požgano vas. Danes se zbiramo, da prepreči-imo mnogo hujšo katastrofo - NEPOPRAVLJIVO UNIČENJE, ki i nam ga iluzorno ponuja domovina. i Res, živimo v nerazviti občini. NISMO PA NERAZVITI LJUDJE, le i možnosti nimamo. Za marsikaj smo prikrajšani, zato pa imamo LJU-i BEŽEN DO NAŠE DOLINE', odkoder so ukaželjni predniki odhaja-I li po svetu za znanjem, odkoder so naši starši še kot otroci morali v •rmesta, internate po izobrazbo. Mi se dnevno vozimo v šole po 60 in \ več kilometrov v natrpanih avtobusih, po najslabših cestah. Vsak po > svoje se iz roda v rod vračamo v svoje kraje. — kjer pridobljeno znanje in nabrane izkušnje združujemo z zakoni narave, — kjer nadaljujemo garaško trpljenje naših prednikov za golo preživetje v svoji domovini, — kjer vzdržujemo tradicijo Slovenske kulture — kjer nudimo dobro počutje med naravnimi lepotami mnogim občudovalcem iz domovine in tujine, — kjer nas zemlja ne dolgočasi — ZATO JE NE PUSTIMO UNIČITI! NE DOVOLIMO GRADITI ODLAGALIŠČA JEDRSKIH ODPAD- KOV! Preveč je onesnaženo že ozračje, prevelik vpliv ima na zdravje nas in naše flore. ZEMLJE NE DAMO! Ta zemlja je ŽIVA. Prepojena je s potom garanja. Prepojena je s krvjo zato da je naša. In mi jo MORAMO braniti pred uničenjem NA-ŠIH STROKOVNJAKOV! Mi živimo od TE zemlje, ne od praznih obljub, ne od cenenih eno-. stranski^ ugotovitev, ne od slovečih imen tehničnega in kemičnega razve i' TA ZEMLJA nas ohranja in mi jt vračamo — pošteno, zavestno, z vso odgovornostjo: jj NE DAMO NAS - V NAŠI SA VINJSKI DOLINI, V NAŠI SLOVENIJI! Omalovaževanje strahu S težkim srcem, s trpkostjo in ogorčenostjo sem poslušal kratek pogovor novinarja ljubljanske televizije s podpredsednikom slovenskega izvršnega sveta dr. Borisom Frlecem v nedeljo zvečer. Predmet pogovora je bila jedrska energija in povabljeni sobesednik je očitno mislil tudi na nedeljsko I protestno zborovanje Velenjčanov in Aiozicčanov proti graditvi odlagališč radioaktivnih odpadkov na njihovem območju, ko je ugotovil, da je Slovenska javnost premalo obveščena o jedrski energiji in da se preveč boji atoma. Slovensko javnost, ki je baje slabo obveščena, je »poučil« dr. Frlec z nekaj neverjetnimi izjavami (ob upoštevanju časovne stiske, ki je očitno preprečila bolj pretehtane odgovore). Dr. Boris Frlec se ni strinjal z novinarjevo trditvijo, da je černobilska katastrofa doslej največja na svetu. Omenil je rudniške nesreče, ki so zahtevale dosti več življenj. Ko ga je novinar hotel prepričati, da je Černobil povsem druge vrste katastrofa,ker je nesreča reaktorja okužila velik del Evrope z radioaktivnostjo, je dr. Boris Frlec šel mimo tega argumenta. Tistega, česar novinar na televiziji ni mogel dokončati, naj dokončam jaz. Koliko ljudi bo zaradi černobilskega sevanja umrlo za rakom in drugimi boleznimi v prihodnjih mesecih in letih? Koliko ukrajinske — in ne samo ukrajinske — plodne zemlje je še radioaktivne? Dosti je takih vprašanj. Da so jedrske elektrarne prav tako »čiste« kot hidroelektrarne, si najbrž ne bi upal nihče na svetu trditi, četudi bi bil pristaš jedrske energije. Ne samo med obratovanjem jedrskih reaktorjev, ampak tudi potem, ko so odslužili, obstajajo velike nevarnosti in težave. V ZRN še zdaj natanko ne vedo, kako in kam bodo varno »odložili« stare JE, saj je znano, da sta notranje jedro in obloga radioaktivna in bosta še dolgo sevala, četudi je JE nehala obratovati. Najbolj sporna pa je izjava dr. Borisa Frleca, da naj tisti, ki je onesnažil okolje, tudi počedi za seboj. Sporna je zato, ker pri tem misli na vse Slovence, ne pa samo na onesnaževalce med njimi. Toda dovolite, da odgovorim počasi in zbrano: JE Krško proizvaja petino električnega toka v Sloveniji, je dejal dr. Boris Frlec. Odgovor: Za denar, ki smo ga zapravili, zapravljamo in ga bomo še zapravljali - odplačilo dolgov — za JE Krško in Žirov-ski vrh, bi danes lahko imeli objekt ali objekte, ki bi proizvajali tretjino električne energije v Sloveniji, denimo tudi na premog, a z vsemi z vsemi potrebnimi čistilnimi napravami, ki prestrezajo najmanj 90 odstotkov žveplove- ga dioksida, da ne uhaja v ozrač- , je. Pa š ebi nam ostalo nekaj de- • narja. Čez tri leta ne bo več prostora za izrabljeno jedrsko gorivo pri JE Krško, je dejal dr. Boris Frlec, zato ga bo treba nekje odložiti. Odgovor: Ni res, da ni druge rešitve. Že dolga leta odvažajo i Zahodni Nemci iz ZRN na po- j novno predelavo v Francijo in > Britanijo izrabljeno gorivo in do- , bivajo iz njega novo. Tudi mi bi i si lahko vsaj začasno tako poma- J gali. Ko je dr. Boris Frlec govoril o moralni obveznosti, da mora | onesnaževalec počistiti za seboj, j zakaj ni vprašal Hrvatov, ali tudi I oni čutijo kako moralno obvez- , nost do izrabljenega jedrskega j goriva pri JE Krško — denimo 50-odstotno moralno obveznost? I Mar niso solastniki JE Krško in | mar ne prejemajo od nje 50 odstotkov električnega toka? Koje dr. Boris Frlec govoril o našem mednarodnem natečaju za jedrske centrale, je omenil velikanske denarne kazni, ki bi jih baje morali plačati, če bi natečaj odpovedali. Ta trditev je tako naivna, da je nima smisla posebej spodbijati. Rekel bi samo to, da bi nam bili tuji konzorciji pripravljeni dati dolgoletne ugodne kredite, če bi se odločili za graditev v njihovih JE na našem ozemlju. Seveda pa je vprašanje, ali niso naši energetiki, ne da bi javnost za to vedela, podpisali kake druge pogodbe, ki jih zdaj zavezujejo. Natečaj ne zavezuje nikogar. Dr. Boris Frlec je zagotovil slovenski javnosti, da brez soglasja občanov ali krajanov ne bodo gradili odlagališč radioaktivnih odpadkov. Ze zdaj je jasno, da takega soglasja ne bo. Jasno je treba povedati, da meri Slovenija 20.251 kvadratnih kilometrov in vsa Jugoslavija 255.804 kvadratnih kilometrov. Prav tako je treba povedati, da je Slovenija že skoraj popolnoma onesnažena od Krasa do Žirovskega vrha, od Mežice do Bele krajine. Poleg tega je preprežena z geološkimi prelomnicami in del glavnega svetovnega potresnega jarka poteka čez zahodni del Slovenije, ki se potem nadaljuje čez severno Italijo in Apeninski polotok. Med drugim je v nevarnosti naša talnica. V nevarnosti sta naše zdravje in zdravje naših potomcev. Da, ljudje so prestrašeni in obupani, prav zato, ker niso slabo obveščeni. Tako površno in malomarno obravnavanje ene najbolj usodnih tem našega časa, strahu javnosti ne bo ublažilo, ampak poglobilo. Morda pa naša javnost res ni dovolj obveščena o jedrski energiji. Zakaj, če bi bila, bi jo bilo še bolj strah. Božidar Pahor (DELO) »Lahko farbaš nekatere ljudi nekaj časa, toda ne moreš Jarbati vseh ljudi ves čas!« ABRAHAM LINCOLN »Zapletljaji« okoli odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov dobivajo dramatične in groteskne razsežnosti. Videti je, kot da je sobotno protestno zborovanje v Solčavi in nedeljsko v Titovem Velenju sprožilo plaz, po katerem se navidez nemočno valijo izjave organov, posameznikov in institucij. Vsak dan prinese kaj novega in vse je vedno bolj komično, a tudi tragično in strašljivo. Odvisno od tega pač, s katerega zornega kota na zadevo gledamo. Poglejmo nekaj izrazito negativnih primerov, ki jih je nedeljski shod rodil! 1. Slovenski izvršni svet je pet minut pred dvanajsto (in zato za »preprečitev« shoda prepozno) v slovensko javnost poslal odmevno izjavo, da odlagališča ne bo nikjer tam, kjer občine (pazite: občine, ne pa ljudje, ki v teh občinah žive!) ne bodo dale soglasja zanj. Če je koga izjava pomirila in prepričala, potem so se mu sanje sesule že v nedeljo zvečer, ko si je podpredsednik tega istega izvršnega sveta, dr. Frlec v TV dnevniku dovolil izreči lepo število šokantnih misli — in to ■ takšnih, da so sprožile splošno zgražanje in ogorčenje ljudi. 2. Na torkovi seji vseh treh zborov občinske skupščine Krško so razpravljalci trdili (če seveda verjamemo novinarju), da odlagališče jedrskih odpadkov ni zadeva, ki bi jo morala rešiti občina Krško ali nuklearka, ampak SR Slovenija in SR Hrvaška — stvari da je treba strokovno pretehtati in se znebiti vsega POLI-TIKANTSTVA in POLITIZIRANJA. Poročevalec v ljubljanskem Dnevniku se je čutil dolžnega dodati še tole: »V razpravi, ki je bila ves čas na VISOKI KULTURNI RAVNI dialoga, so delegati opozorili, da Krčani NE ČUTIJO POTREBE PO MANIFESTACIJAH MNOŽIC, temveč sodijo, da je seja občinske skupščine zadostno opozorilo, naj se že enkrat določi lokacija, ki razburja duhove«. O sveta preproščina in nedolžnost! Kaj nam tovariši delegati iz Krškega in novinar Dnevnika sporočajo? Posredno trdijo, da so bili na sobotnem protestnem shodu v Solčavi in nedeljskem v Titovem Velenju nestrokovnjaki, ki so zadevo politikantsko spolitizirali, namigujejo, da je shod potekal na nizki kulturni ravni dialoga, trdijo, da so takšne manifestacije j ljudskih množic odveč, saj imamo vendarle strokovnjake, ki bodo stvar znali najbolje rešiti. Sprašujemo se, ali so takšna razmišljanja v mesecu novembru leta 1987 sploh še normalna?! Smo seveda pristaši mnenja, da naj ima vsak pravico povedati, kar mu leži na srcu, toda sprašujemo se, doklej se bo potrebno ukvarjati s trditvami, ki so bile že nič-kolikokrat (strokovno) ovržene? Kako ponovno in povsem razumljivo delegatom Skupščine občine Krško dopovedati, da prebivalcev npr. Šaleške doline nihče ni povprašal za mnenje o gradnji nuklearke? In da je bila v nebo vpijoča neumnost graditi nuklearko brez istočasne rešitve odlaganja nizko, srednje in visoko radioaktivnih odpadkov! Vprašamo pa se lahko z njimi vred, ali SO ONI SODELOVALI PRI ODLOČANJU O GRADNJI? 3. Poglejmo nazadnje še četrtkovo srečanje predsednikov izvršnih svetov občin Slovenj Gradec, Ravne, Velenje in Mozirje z v. d. direktorja novo ustanovljene uprave za jedrsko varnost pri republiškem izvršnem svetu, dr. Milanom Čopičem! Predsedniki izvršnih svetov so bili po poročanju Ivana Praprotnika v Delu in Mira Petka v Večeru zelo »bojevito« razpoloženi, v Čopiča so neustavljivo drezali in na koncu izvrtali tudi naslednje: ČE BOMO MORALI ODLAGALIŠČE GRADITI V SLOVENIJI (in odločitev mora pasti do konca oktobra 1988), POTEM BO SKUPŠČINA SRS (V KONČNI FAZI PA TUDI PRED- SEDSTVO SRS!!) MORALA O TEM SPREJETI ZAKON!!!! Ta izjava (ponovljena je bila tudi v TV Dnevniku v petek, 13. II.) IZRECNO IN PRECIZNO IZNIČUJE OBLJUBO IZVRŠNEGA SVETA SRS, DA ODLAGALIŠČA NE BO V TISTI OBČINI, KI SOGLASJA NE BO DALA, IZNIČUJE OBLJUBO IS SRS, TOREJ TISTE INSTITUCIJE, KI JE USTANOVILA UPRAVO ZA JEDRSKO VARNOST IN KATERE V. D. DIREKTOR JE DR. ČOPIČ! Po scenariju dr. Čopiča (in verjetno ni le njegov) si lahko prebivalci ogroženih območij in občin toliko opevano ne-soglasje vtaknemo za uho, saj je skoraj normalno pričakovati, da bi bila izbrana občina v Skupščini SRS gladko preglasovana. Pač po tisti filozofiji: je pa že bolje, da je odlagališče tam (pa magari le nekaj deset kilometrov od mene), kot pa v moji ljubi občini. Toda četrtkovo srečanje z dr. Čopičem je prineslo še nekaj, kar se lahko (ali pa tudi ne) izkaže za neprimerno bolj pomembno in morda tudi usodno. Sprva je bilo najavljeno kot za javnost (novinarje) odprto, potem pa je prišel preklic. VSE SE JE TOREJ DOGAJALO ZA ZAPRTIMI VRATI. PREPRIČANI SMO, DA LJUDI IZREDNO IN ŽIVLJENJSKO ZANIMA, KAJ SE JE ZA TEMI ZAPRTIMI VRATI GOVORILO! ZATO TUDI POVSEM STRPNO, TO-VARIŠKO IN DOBRONAMERNO, TODA JAVNO SPRAŠUJEMO PREDSTAVNIKE NAŠTETIH OBČIN, PREDVSEM PA PREDSTAVNIKA VELENJSKE OBČINE, KI JE BIL NA TEM SREČANJU: ALI STE ZA ZAPRTIMI VRATI GOVORILI ŠE O ČEM DRUGEM, RAZEN O TISTEM, KAR STA OBJAVILA DELO IN VEČER? ALI JE DR. ČOPIČ PONUJAL KAKŠNE NOVE PREDLOGE? ALI STE MORDA KAJ OBLJUBLJALI? ALI BI BILO MOGOČE OBJAVITI ZAPISNIK TEGA POGOVORA? To vas sprašujemo zato, ker smo prepričani, da so stvari mnogo bolj resne, kot se morda komu zdi. Skrivanje informacij (če se je to seveda sploh res zgodilo) lahko povzroči nepopravljive in neobvladljive posledice. Spomnimo se le, kaj je na nedeljskem shodu v Titovem Velenju dejal gost iz Solčave: »Mi bomo Solčavo branili pred nasilnimi odlagalci odpadkov naše civilizacije z vsemi zakonitimi sredstvi, če bo potrebno tudi s svojimi življenji!« In spomnimo se napisa na enem od transparentov, ki so ga nosili na sobotnem protestnem zborovanju v Solčavi: »Danes nas je tukaj nekaj 100, drugič nas bo nekaj 1000, toda takrat ne bomo s transparenti!« V današnjem prispevku smo namerno izpustili veliko število izjav, mnenj, člankov in oddaj, ki so oba protestna shoda odločno podprli. Izpustili enostavno zato, ker se nam ne bi smelo zgoditi, da bi preslišali danes še manjšinska opozorila in grožnje. Menimo sicer, da so omenjane izjave in dogodki nastali v nekakšni panični situaciji, ki sta jo v glavah tehnokratov in jedrskega lobija sprožili obe protestni zborovanji. Toda to ne pomeni, da se razgrete glave ne bi mogle še bolj spozabiti in bi prešle od tihih groženj, zmerjanj in podtikanj k bolj konkretnim rečem. Kako bi lahko naprimer »odstranili« 15 do 20.000 ljudi nam sicer ni jasno, toda razmišljati o tem jim seveda tudi ne bomo pomagali. Vsekakor bo čas kmalu pokazal, da razsodnosti niso izgubile ljudske množice. Tisti, ki sporočila obeh shodov niso razumeli ali ga ne želijo razumeti, bodo posledice morali lepo pripisati kar sebi! Vane Gošnik 6. stran "k RAZPISI, OBJAVE titovo velenje * 19. novembra 1987 NC\ "iN. r K ] iW 1 -i !w J, i \ c v - V- \ X. '"'J Letos praznuje gibanje malo obletnico — peto leto delovanja. V štirih letih je bilo izdelanih 87 raziskovlanih nalog iz vseh tematskih področij. Pri izdelavi nalog je sodelovalo skupaj 178 avtorjev. To so bili učenci osnov- I nih šol. Centra srednjih šol in študentje. Gibanje Mladi raziskovalci za občine Velenje razvoj OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST VELENJE OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST VELENJE Pred vami je letošnji razpis gibanja »Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje«, ki ga objavljata Občinska raziskovalna skupnost in Občinska izobraževalna skupnost. Vse aktivnosti bodo vezane na Center srednjih šol, kjer boste tudi dobili dodatne ustrezne informacije. Razpis raziskovalnih nalog obsega tematska področja, v okviru katerih lahko kandidati prijavijo teme oz. naslove raziskovalnih nalog sami ali po dogovoru z mentorji. Priporočamo raziskovanje aktualnih problemov, ki se pojavljajo v stroki, v izobraževanju ali v domačem okolju. Naloge so lahko individualne ali skupinske. Zajemajo lahko posamezno stroko ali so interdisciplinarne. Učencem oz. prijavljenim kandidatom in mentorjem bomo nudili vso ustrezno pomoč pri organiziranju dela, reševanju odprtih organizacijskih vprašanj in pri povezovanju z delovnimi organizacijami. Avtorji bodo javno predstavili svoje naloge v mesecu maju 1988, aktivnosti pa bomo zaključili s slovesnostjo, na kateri bomo podelili priznanja in nagrade. To prijavnico pošljite na naslov: Center srednjih šol Trg mladosti 3 63320 Titovo Velenje do 11. 12. 1987 Miličniki po poteh Štirinajste Osnovna organizacija sindikata Postaje milice Titovo Velenje bo organizirala to soboto, deseti tradicionalni pohod po poteh Štirinajste divizije. Na letošnji pohod, s katerim tradicionalno počastijo dan republike, seje doslej prijavilo 13 ekip postaj milice s področja celjske uprave za notranje zadeve, postaja milice iz Sevnice ter ekipe občinskih organizacij SLO in TO. Med pohodom se bodo ekipe pomerile v znanju topografije, streljanju, prvi pomoči, premagovanju ovir. . . Velenjskim miličnikom bodo pri organizaciji letošnjega pohoda pomagale delovne organizacije RLV, ESO, TEŠ, Gorenje in druge. (mz) RAZPIS »MLADI RAZISKOVALCI ZA RAZVOJ OBČINE VELENJE« PRIJAVNICA Ime in priimek__Dat. roj. _ Poklic Šola-razred oz. OZD Naslov bivališča A. Predlagam naslednjo temo B. Tematsko področje Ime, priimek in naslov mentorja, če ga kandidat že ima: Datum: Učenci Centra srednjih šol so s svojimi nalogami dosegali lepe rezultate na republiških srečanjih mladih raziskovalcev v gibanju Znanost mladini, najboljši pa so sodelovali na zveznih srečanjih Nauku mladima. Torej, če vas zanima raziskovalno delo ali se z njim že ukvarjate, se prijav ite na razpis. tematska področja 1. Tehnološke izboljšave in inovacije 2. Regulacija in krmiljenje z elektroniko, hidravliko in pneu-matiko 3. Računalnik kot orodje v informatiki, tehnologiji in izobraževanju 4. Racionalizacija v rabi energije 5. Urejanje okolja 6. Varstvo okolja 7. Človek in družbeno okolje (sociologija) 8. Kulturna dediščina (etnologiji 9. Zgodovina Šaleške doline 10. Druga tematika Občinska raziskovalna skupnost in Občinska izobraževalna skupnost Velenje objavljata RAZPIS »Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje« NAMEN Spodbujati učence osnovnih in srednjih šol, študente višjih in visokih šol ter ostalo mladino k ustvarjanju inovacijskih dosežkov in k raziskovalnemu delu. NALOGE: A. Tehnične in druge inovacije, referati, seminarske, diplomske in raziskovalne naloge, ki jih predloži udeleženec razpisa po lastni presoji iz tematskih področij, ki so navedene v razpisnem gradivu, izjemoma pa tudi iz drugih področij. B. Izdelava nalog, ki jih predlagajo OZD in druge institucije občine Velenje. PRAVICA PRIJAVE Za naloge pod A: Učenci in študentje osnovnih, srednjih, višjih in visokih šol ter ostali mladi, ki imajo stalno bivališče v občini Velenje. Za naloge pod B: Vsi občani SFRJ, ki še niso dopolnili 27 let starosti in imajo možnost za izdelavo raziskovalne naloge v skladu z zahtevami predlagatelja ter niso registrirani raziskovalci. Prijavijo se lahko posamezniki ali skupine. IZDELKI — Inovacijski predlogi morajo biti opremljeni z načrtom, opisom postopka ali s predstavitvijo izdelka. — Raziskovalne naloge morajo biti izdelane v skladu z navodili, kakršna veljajo za izdelavo nalog v okviru republiškega gibanja »Znanost mladini«. Kandidati dobijo navodila v Centru srjdnjih šol po oddaji prijavnice. NAGRADE Najboljši inovacijski predlogi in raziskovalne naloge bodo nagrajene z denarnimi nagradami ali z zagotovitvijo možnosti za študijsko izpopolnjevanje v ustrezni znanstveni instituciji. Nagrajene in druge predložene naloge pod A (po lastni presoji avtorjev) so last predlagateljev in jih lahko ponudijo v odkup OZD ali drugim interesentom. Pri nalogah pod B (ki jih predlagajo OZD), velja za avtorske pravice pisni dogovor, ki ga ob začetku izvajanja naloge skleneta OZD in izvajalec naloge. Če dogovora ni, so avtorske pravice last izvajalca. Po en izvod vsake izdelane naloge se hrani v knjižnici CSŠ. KRITERIJI Naloge ocenjuje posebna komisija, ki deluje po pravilniku. Pri ocenjevanju naloge se upošteva predvsem: 1. Izvirnost 2. Uporabnost 3. Pogoji nastajanja ROKI — Rok za prijavo na razpis je 11. 12. 1987 — Rok za oddajo naloge je 8. 4. 1988 (pri obsežnejši nalogi delni rezultati). PRIJAVE Prijave na priloženem obrazcu sprejema Center srednjih šol, Trg mladosti 3, 63320 Titovo Velenje. Pri skupinskih prijavah izpolni prijavnico samo vodja skupine in priloži seznam članov skupine. OPOMBA: Obrazce za prijavo, podatke o možnih mentorjih in vse ostale informacije dobite v Centru srednjih šol, tov. Irena Pilih tel. 853-181. Podpis: /O ljubljanska banka LJUBLJANSKA BANKA, TEMELJNA BANKA VELENJE razpisuje po sklepu razpisne komisije dela in naloge NAMESTNIK PREDSEDNIKA BANKE za štiriletni mandat Za imenovanje namestnika predsednika banke morajo kandidati poleg splošnih pogojev, določenih v zakonu, izpolnjevati še: — visoka ali višja strokovna izobrazba — najmanj 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih s področja planiranja, ekonomike, financ in vodenja v OZD, delovni skupnosti ali banki in drugi finančni organizaciji. • Pisne prijave naj kandidati vložijo v 8 dneh po objavi na naslov: RAZPISNA KOMISIJA LJUBLJANSKA BANKA, TEMELJNA BANKA VELENJE, Rudarska 3, 63320 TITOVO VELENJE. Poenostavimo naše sodelovanje Anka Breznik študira na Pravni fakulteti. Ob koncu tedna se vrača domov, v Metliko. Doma jo čaka pot v banko, saj bo sredstva s hranilne knjižice, ki jo je dobila za deseti rojstni dan, prenesla na knjižico, na katero je verjetno že dobila štipendijo. 43-letni novinar, Tomaž Novak, se je spomnil svojih dveh pozabljenih hranilnih knjižic. Odločil se je, da ju bo ob prvem obisku oddal v Ljubljanski banki, kjer mu bodo prenesli sred stva, skupaj z obrestmi, na tekoči račun. 36-letna Maja Zupančič ima na svojih štirih hranilnih knjižicah že teta nespremenjeno stanje. Danes niti sama ne ve, koliko sredstev je na teh knjižicah. To bi lahko izvedela, če bi prišla v Ljubljansko banko Izračunali bi ji današnje stanje in sredstva prenesli na tekoči račun. Profesor v pokoju. Franc Rozman, je že trideset tet varčevalec Ljubljanske banke. Pred kratkim se je z odvečnima hranilnima knjižicama oglasil v Mestni hranilnici. Dogovoril se je za prenos sredstev na hranilo vlogo svojega vnuka. Marko Kovač, 27-letni strojni tehnik je prinesel v banko tri hranilne knjižice, ki jih je imel še iz šolskih let. Ljubljanska banka mu je obrestovane vloge prenesla na knjižico, ki jo stalno uporablja. /O ljubljanska banka 19. novembra 1987 ★ titovo velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC •k stran 7 KOLEDAR ČETRTEK, 19. novembra -IZAK PETEK, 20. novembra - SREČKO SOBOTA, 21. novembra - MARIJA NEDELJA, 22. novembra CECILIJA PONEDELJEK, 23. novembra — KLEMEN TOREK, 24. novembra - FLORA SREDA, 25. novembra - KATARINA 'MALi OGLAS! ČENOBEL TV, Star 3 leta, prodam. Telefon 856-441. ZASTAVO 101 GTL-55/S, letnik 1986, prodam. Telefon 855-211. MALO RABLJEN ČRNOBELI TV, tip 107, star 1 leto, prodam. Vinko Oder, telefon 854-813. KOMPJLTER »SCHNEIDER« JO-YC PRODAM. Telefon 855-050. ANTON BOŽIČEK iz Šoštanja, Levstikova 2, preklicujem vse, kar sem govoril o Angelci Žaveršnik. Govorice so bile neresnične. Hkrati se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. PRAŠIČE ZA ZAKOL, težke 130 do 170 kg, krmljene z domačo krmo, prodam. Mastnak, Šempeter 60, telefon 701-004. MOTOR MZ ETZ 250. malo vožen, dodatno opremljen, prodam. Telefon 831-138. PRAŠIČA, TEŽKEGA 180 kg, po 1.800,— din, prodam. Telefon 881-071 od 19. do 20. ure. GLASBENI CENTER 201 A GORENJE PRODAM, stereo, izpraven. Stanko Lipuž, Veljka Vlahoviča 41, Titovo Velenje, telefon 857-533. INŠTRLIRAVA MATEMATIKO IN KEMIJO za osnovne in srednje šole. Informacije po telefonu 855-668. ENOBRAZDNI PLLG IMT, malo rabljen, prodam, ter zadnja, popolnoma nova leva vrata za Wartburga. Klančnik, Plešivec 15. PRAŠIČE ZA ZAKOL, težke 130 do 160 kg, prodamo po dnevni ceni. Franc Ušen, Rakovlje 18, Braslovče. KOMBINIRAN ŠTEDILNIK 2 + 2, nerabljen, prodam 15% ceneje. Telefon 855-992. STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO IN GRAVERSTVO FRANCA ŠKETA, Polzela 46 a, telefon 721-450 izdelujem — značke, obeske, plakete in opravljam graviranje. SE PRIPOROČAM! FIAT 126 P, letnik 1978, prodam. Telefon 831-039. KOTNO SEDEŽNO GARMTLRO, RAZTEGLJIVO V 5 LEŽIŠČ, UGODNO PRODAM. Telefon 854-189. DVE LEPI PSIČKI - NOVO-FLNDLANKI, brez rodovnika, stari 6 tednov, čakata na nova gospodarja. Telefon 856-204. IŠČEMO ŠTUDENTKO ZA VARSTVO DVEH OTROK NA DOMU, od februarja do septembra. Solidno plačilo. Telefon 857-564. ZASTAVO 101, letnik 1977, obnovljeno in registrirano do oktobra 1988, prodam. Franc Martinšek, Kidričeva 10, Titovo Velenje, telefon 853-532. popoldan. VLEČNO KLJUKO, NOVO, za Fiat 126 P. prodam. Telefon 854-013, popoldne. ZASTAVO 101 GTL, letnik 1986, prodam. Prevoženih 15.000 km, cene 4.5 M, telefon 881-226, popoldan. OSEBNI AVTO ZASTAVA 750, le tnik 1978, ugodno prodam. Telefon 853-598. ZASTAVO 101, december 1984, prodam, garažirana. Telefon 854-100, cesta Bratov Mravljakov 7, Titovo Velenje. BLACK & DACKER, električno motorno žago, 35 cm, kot novo, prodam. Telefon 858-370. ŠIVALNI STROJ BAGAT SUPER SLAVICA 555 - kot nov. Telefon 853-496. ITALIJANSKI OTROŠKI VOZIČEK PRODAM. Globok, znamke Peg. Telefon 853-694. V NASELJU GORICA PRODAM NOVO HIŠO. Telefon popoldne 854-103. UČITELJ NUJNO IŠČE SOBO ALI VZAME MANJŠE STANOVANJE V NAJEM. Telefon v službi 855-971 in doma 857-548. KNIN MAVČNE PREDELNE STENE PRODAM. Telefon 882-811. OSEBNI AVTO GOLF, letnik 1978, garažiran, ugodno prodam. Telefon 858-216. PREVZAMEM KMETIJO BREZ NASLEDNIKOV in prevzamem skrb za ostarele lastnike. Alojz Kožar. Kersnikova 13, Titovo Velenje. BARVNI TV, Gorenje velik ekran, na daljinsko upravljanje, star 2.5 leta. prodam za 700.000 din. Telefon, dopoldan 854-432 in popoldan 858-000. STRANKE -OBVEŠČAMO DA BOMO IMELI od I. decembra odprto obratovalnico od 12. do 20. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. Naročila sprejemamo tudi po telefonu 853-569. Se priporoča atelje »M«, kozmetika in frizerstvo Marjana Šošič, Kardeljev trg 10. VISA ll-RE, letnik 1984, prodam. Informacije 062-83-874, po 17. uri. REZERVNE DELE ZA MINI 1000. 1275, Golf — verige, izpušno cev, preklop, pečko na plin, prodam. Telefon 854-235, v večernih urah. NEMŠKE OVČARKE, stare 8 mese cev, prodam. Telefon 881-029. JUGO 45 A, star 9 mesecev, prodam. Ogled popoldan, Kersnikova 1, Jen-šterle. KUPIM RABLJEN HLADILNIK. Telefon 882-441, popoldan. ELEKTROMOTOR Z REDUKTORJEM, ELEKTROMOTOR IN MOTORNO ŽAGO PRODAM. Telefon 855-656, dopoldan. UGODNO PRODAM 500 komadov zidakov »Izoskok« in zimski gumi na platiščih za Diano. Telefon 853-585, popoldan. Dežurstva Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje: 21. in 22. novembra dr. Blaženko Crnojevič (pri Kočevar) Šlandrova 17, Šoštanj. Od 8. do 12. ure v zobni ambulanti zdravstvenega doma Velenje, sicer v pripravljenosti na domu. TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA nama LJUBLJANA Trgovska DO NAMA Ljubljana, TOZD veleblagovnica Titovo Velenje, odbor za delovna razmerja in družbeni standard objavlja prosta dela in naloge ARANŽERJA — za nedoločen čas. Pogoji: — aranžerska šola — 3 leta v aranžerskih poslih — poskusno delo 2 meseca Vloge in dokazila o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba TOZD, Titovo Velenje, Šaleška 21, 15 dni po objavi. Udeležence objave bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni po sprejemu sklepa o izbiri. P ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka in pradedka ''M V Ivana Plešnika 1911-1987 Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom, in znancem za darovano cvetje, izrečeno sožalje in vsem. ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala sosedom Ramšaku, Hudeju, Mehu, Zofki Šramel, Gregorcu in Sredensku za pomoč in govornikoma Lojzki Zaleznik ter predstavniku RLV za poslovilne besede. Enako zahvalo izrekamo Kirurškemu oddelku Celje, duhovniku za opravljen obred, RLV, Iskra Delta, EKO, godbi RLV in stanovalcem Kajuhove 7 v Šoštanju. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI. Nemo stojimo ob tvojem preranem grobu, oropani velike ljubezni in topline, ki si jo znala tako čudovito deliti z nami, z grenkim spoznanjem, da ti tega ne moremo povrniti. . . SPOMIN Danes, 19. 11. 1987 mineva leto žalosti in bolečine, odkar nas je zapustila ljuba žena, mama in stara mama Albina Zabukovnik Tiho, mirno, žalostno je ob tvojem grobu, naša srca so strta od bolečine, vendar polna spominov, hvaležnosti in zahvale, kar nam je dalo tvoje plemenito srce. TVOJI NAJDRAŽJI Dežurni veterinar na Veterinarski postaji Šoštanj: od 20. do 27. novembra — Ivo Zagožen, dipl. vet., Jerihova 32, Titovo Velenje, telefon 858-704. Gibanje prebivalstva Matično območje Velenje Poroka: Peter Zabukovnik. roj. 1957. kmetovalec iz Andraža nad Polzelo in Marija Ramšak, roj. 1967, konfekcio-narka iz Paškega Kozjaka. Smrti: Franc Melavc, kmečki delavec iz Ljubije 25, roj. 1923, Alojzija Romih, gospodinja iz Reke 5, roj. 1914, Neža Vidic, upokojenka iz Prekorja 34, roj. 1907. Karol Jeromelj, kmetovalec iz Šmartinskih Cirkovc, roj. 1934. Martin Konovšek, upokojenec iz Druž-mirja 93. roj. 1909, Dušan Karel Lešnik, vzp. orodja, Šmartno ob Paki 36, roj. 1937. ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE Izvršilni odbor delavskega sveta Delovne skupnosti skupnih služb objavlja prosta dela in naloge KOORDINATORJA PLANSKO-ANALIT-SKE SLUŽBE Pogoji: — diplomiran ekonomist — delovne izkušnje 3 leta — poskusno delo 90 dni Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov Zdravstveni center Velenje, kadrovska služba, 63320 Titovo Velenje, Vodnikova 1. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. GIP VEGRAD - TITOVO VELENJE TOZD MEHANIZACIJA Obveščamo da bo LICITACIJA v GIP VEGRAD TITOVO VELENJE - TOZD MEHANIZACIJA, Stari trg 35, dne 27. 11. 1987 ob 10. uri, za naslednja odpisana osnovna sredstva: COLES 13/17, leto izdelave 1976 (neizpraven) izklicna cena 20.060.000,— din, VALJER BW-90, leto izdelave 1972 (neizpraven) izklicna cena 2.700.000,— din. AVTOBUS TAM 75 A6 — 19 sedežev, leto izdelave 1981 (neizpraven) izklicna cena 5.000.000,— din. Pravico do licitacije imajo vse pravne in fizične osebe, ki pred licitacijo vplačajo polog v vrednosti 10 % izklicne cene. Polog se po končani licitaciji vrne. Ogled osnovnih sredstev je možen od 23. 11,—27. 11. 1987 od 10.-11. ure. Vegrad, n. sol. o. Titovo Velenje Gradbeno industrijsko podjetje Titovo Velenje. Prešernova 9 a Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja TOZD Vemont, vabimo k sodelovanju: DIPLOMIRANE ING. GRADBENIŠTVA ALI TEHNOLOGIJE Pogoj: dipl. ing. gradb. ali tehnologije — zaželjena praksa — poznavanje gradbenih materialov in tehnologije prednapetih betonov Nudimo takojšnjo rešitev stanovanjskega problema. Za dela in naloge bo delavec sprejt za nedoločen čas. Obvezno poizkusno delo. Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite v kadrovsko službo v 8 dneh po objavi. Vse kandidate bomo obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in dedka Antona Lampreta 1926-1987 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za tolažbo, izrečeno sožalje, darovano cvetje in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebej hvala dr. Pirtovšku, dr. Rezarju, sosedom, GD Lokovica in ostalim društvom, Termoelektrarnam Šoštanj, godbi Zarja Šoštanj, pevcem, društvu upokojencev Šoštanj, govornikom za lepe poslovilne besede in župnijski cerkvi Šoštanj za opravljen obred. Žalujoči: žena Pepca, sin Marjan z ženo, sin Toni z ženo, vnuki Dejan, Luka in Anja, brat Jože, stara mama in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, starega ata, tasta in strica Anastazija Šuligoja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga z ljubeznijo do njega spremili 9. 11. 1987 v njegovo zadnje domovanje v Podkraju. Predvsem hvala moškemu pevskemu zboru iz Šmihela nad Mozirjem mešanemu pevskemu zboru Svoboda in Mešanemu pevskemu zboru DU, ter godbi »Zarja« iz Šoštanja, govornikom KS oziroma OOZK Edvarda Kardelja, OOZB Levi breg, društva invalidov, Tovarne usnja Šoštanj in zborovodjema za prisrčne poslovilne besede ter vsem praporščakom. Iskrena hvala sosedom Stantetove 17, sodelavcem oziroma študentom Anice, Darinke, Marka in Janje ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in pomoč, ter ustno in pisno izrečeno sožalje. Zahvala velja tudi zdravstvenemu osebju ZC Velenje, bolnišnic Topolšica in Slovenj Gradec ter Onkološkemu oddelku Ljubljana, ki so mu lajšali trpljenje v dolgih letih bolezni. Sočustvovanje nam lajša težko ločitev od človeka, ki je vse svoje delo posvetil za lepše življenje naše družbe, cvetje s pesmijo, ki je bila njegova velika ljubezen, naj greje hlad zadnjega počivališča. ŠE ENKRAT HVALA VSEM - VSI NJEGOVI Velenje:Vis Varaždin 31:26 (17:14) Samo zmaga Velenjska dekleta so končno spet zaigrala v domači dvorani in pred domačim občinstvom. Kar dober mesec namreč niso mogle trenirati doma. pa tudi svoja prvenstvena srečanja so v tem času morale odigrati, kot gostiteljice, v Celju oziroma v Slovenj Gradcu. Na treninge pa hodile tudi v Žalec. Seveda je to vplivalo, da dekleta še vedno ne igrajo tako kot smo od njih pričakovali, vendar pa je upati, da bodo sedaj le lahko bolj nemoteno trenirale in izboljšale svojo igro. Srečanje ekip z dna lestvice je bilo slabo, gostje, ki so na predzadnjem mestu na prvenstveni lestvici in zelo resne kandidatkinje za nižjo ligo, so bile kar precejšen del prvega polčasa enakovreden nasprotnik, ko pa so se domače le malce potrudile, so si v 26. minuti priigrale razliko štirih zadetkov, v drugem polčasu pa so bile vseskozi nadmočne. Zadetke za Velenje so dosegle: Kralj 8, Cefarin 7, Golič 5, Zidar 4, Misaljevič 2, Felle, Golič in Budjinski po 1, V prihodnjem kolu v soboto bi morale velenjske rokometašice igrati v Zagrebu, vendar so tekmo s tamkajšnjo Trešnjevko preložile na naslednji teden. (VOS) Partizan:Šoštanj 25:27 (10:15) Odlično proti vodečemu Rokometaši Šoštanja so prijetno presenetili v 10. kolu, saj so nepričakovano osvojili obe točki proti domačemu Partizanu. Po slabi igri proti Prulam v prejšnjem kolu, ko so v Rdeči dvorani ostali praznih rok, verjetno ni nihče pričakoval tako imenitne igre v Slovenj Gradcu. Šoštanjčani so resnično navdušili blizu 1000 gledalcev s svojo igro in poskrbeli, da bo prvenstvo v nadaljevanju bolj zanimivo. Res da je Partizan še vedno v vodstvu, toda po tem nepričakovanem porazu zaosta-jo drugouvrščene Prule samo za dve točki, Šoštanj pa sedaj za štiri. Igralci Šoštanja so dobro zaigrali v obrambi, domače igralce pa so štrli predvsem z hitrimi protinapadi. Zmaga pa je še veliko pomembnejša, saj so nastopili brez poškodovanega Ramšaka in Krejana. Uspešni za Šoštanj so bili: Požun 9, Vrečar 5, Štrigl 4, Les-jak, Plaskan in Verdnik po 3. V soboto bo gotovo nadvse zanimiva tekma spet v Rdeči dvorani, saj se bodo rokometaši Šoštanja sestali z zelo dobro ekipo Rudarja iz Trbovelj, ki je s točko manj (11) za Šoštanjem na petem mestu. (vos) Ljubljana:Rudar 2:0 (0:0) Znova kartoni Z zmago proti Rudarju z 2:0 so si domačini, glede na razplet na drugih srečanjih, zagotovili naslov jesenskega prvaka. Igralci Ljubljane so bili boljši nasprotnik, kar še posebej velja za igro v drugem polčasu, ko so v 66. in 76. minuti dosegli oba zadetka. Velenjčani so se znova »izkazali« z rumenimi kartoni, tokrat sta jih namreč dobila Raukovič in Brdžanovič, prezimili pa bodo na devetem mestu z 11 točkami, s tremi zmagami, petimi porazi in petimi neodločenimi igrami. Dober odpor Namizni tenis V 4. kolu tekmovanja v 1. B republiški ligi so namiznoteniški igralci velenjskega Tempa doma premagali ravenski Fužinar s" 5:4. Po dve zmagi sta dosegla Zadravec in Tešanovič, eno pa Hribernik. V 5. in 6. kolu so gostovali v Beltincih in Murski Soboti. V Beltincih so zmagali prepričljivo z 8:1, z Mursko Soboto pa izgubili s 3:6. V zadnjih dveh kolih bodo v telovadnici v Pesju gostili ekipi Sevnice in Krškega. IZ SODNIH KLOPI Radiokasetofona na sejmu rabljenih avtomobilov Zaradi kaznivega dejanja nedovoljene trgovine je velenjska enota Temeljnega sodišča Celje Metki Lavov-nik (1962) prodajalki iz Celja, izrekla 40 tisoč dinarjev denarne kazni, odvzeli so ji radiokasetofona, ki sta bila predmet sodne obravnave in ji naložili, da mora sama poravnati tudi stroške sodnega postopka. Na takšno kazen se je Metka La-vovnik sicer pritožila na Višje sodišče, ki pa je njeno pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo pravilnost sodbe na prvi stopnji. Metka Lavovnik je marca letos v Nemčiji kupila dva radiokasetofona (Camasonic), za vsakega je plačala 400 nemških mark, na mejnem prehodu v Šentilju poravnala tudi ustrezne carinske dajatve, vendar pa je kase-tnika že čez dva dni pripeljala na sejem rabljenih avtomobilov v Titovo Velenje, kjer jih je želela prodati po 220 tisoč dinarjev enega. Ker je s tem storila kaznivo dejanje nedovoljene trgovine, je morala pred sodnike. Nogometaši Elkroja so v zadnjem jesenskem kolu gostovali v Kopru in izgubili z 2:0. Prvi zadetek so prejeli v 25. minuti, drugega pa v 68. iz enajstmetrovke. Domačini so vse srečanje napadali, gostje pa se do konca srečanja niso predali. Igrali so športno in požrtvovalno, vendar so bili nogometaši Kopra tokrat boljši nasprotnik, najlepšo priložnost za vsaj častni zadetek pa so zapravili petnajst minut pred koncem srečanja. V jesenskem delu so na domačem igrišču izgubili preveč točk, z dvema zmagama in petimi neodločenimi rezultati so se uvrstili na II. mesto z devetimi točkami. Od zadnjega Steklarja in predzadnje Izole jih ločijo le tri točke, zato jih čaka še oster boj za obstanek. ERA Šmartno:Branik 19:23 (12:13) Pomoč sodnikov Rokometašice ERE Šmartnega so tokrat zaigrale veliko bolje kot v prejšnjih kolih. Po odmoru so povedle, vendar sta jih s svojimi odločitvami onemogočila sodnika. Dve točki sta tako odšli v Maribor, saj je Branik zmagal s 23:19 (13:12). V soboto se bodo v gosteh pomerile z ekipo Cerknega, s katero se borijo za obstanek v ligi. Judo V soboto, 14. novembra, je bilo v Mariboru medklubsko tekmovanje pionirjev v judu za pokal Maribora. Na tekmovanju je sodelovalo štirinajst ekip slovenskih' judo klubov. Ekipno je z veliko prednostjo zmagala ekipa Judo kluba iz Titovega Vele- nja in tako osvojila pokal Maribora. Nadmoč naše pionirske ekipe se je kazala tudi v posamičnih bojih, saj so v težavnostnih skupinah Lisac, Sev-nik in Meža osvojili prva mesta, Potočnik 2. mesto in Mastnak 3. mesto. Vsaj za tokratno tekmovanje lahko rečemo, da ima Judo klub Titovo Velenje trenutno najboljšo pionirsko ekipo. Tone Šeliga Prometna nezgoda s smrtnim izidom — leto dni zapora Prometna nesreča, ki se je zgodila 21. januarja 1985 v bližini križišča ceste, ki vodi iz Šmartnega ob Paki proti križišču ceste Velenje —Šoštanj, v kateri je ena osebe umrla, dve pa sta bili težko poškodovani, je dobila epilog. Voznik tovornjaka vlačilca Branko Lekše iz Vira pri Domžalah, ki je povzročil to prometno nesrečo je bil obsojen na leto dni zapora, sodišče pa mu je izreklo tudi varnostni ukrep prepovedi vožnje motornih vozil C in E kategorije za čas šestih mesecev. Takšno kazen mu je naložilo Višje sodišče, kamor se je Lekše pritožil na sodbo velenjske enote celjskega Temeljnega sodišča, ki mu je sprva nalo- žilo višjo kazen. Šlo je za prometno nesrečo, ko je Lekše vozil vlačilec po cesti iz Šmartnega ob Paki proti križišču s cesto Velenje—Šoštanj, ker pa hitrosti ni prilagodil razmeram na cestišču in teži tovora, naenkrat vozila ni obvladal, začelo ga je zanašati, zapeljal je na nasprotni vozni pas, kjer je v tistem trenutku pravilno vozil R-4 Stanislav Drev iz Vinske gore. Voznik je za posledicami prometne nezgode umrl. Sodišče je spoznalo, da je Lekše grobo kršil pravila o opremljenosti in tehnični usposobljenosti vozil, še posebno vozil najtežje kategorije. MILIČNIKI SO ZAPISALI NI PRIŽGAL LUČI Na Šaleški cesti, nasproti stavbe občinske skupščine seje pripetila 14. novembra okoli 17. ure huda prometna nesreča. Iz smeri Šaleška je pripeljal voznik osebnega avtomobila CE 174-527 Alojzij Ergeta. Na vozilu ni imel prižganih luči, poleg tega pa je vozil po levi strani. Nasproti vozeči voznik avtobusa CE 180-093 Viktor Lukše ga ni opazil in prišlo je do čelnega trčenja, pri čemer je dobil voznik Ergeta hude telesne poškodbe, nastala pa je tudi velika materialna škoda. Trčenje je bilo tako silovito, da so morali osebni avtomobil razžagati, da so rešili poškodovanega voznika. Z LONCEM GA JE PO GLAVI V svojem stanovanju sta se 11. novembra dopoldne prepirala Maruša H. in Silvo H. Med prepirom je Maruša mahnila Silva z loncem po glavi in to tako močno, da je moral iskati zdravniško pomoč. KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR V gostilni Verdelj v Titovem Velenju so se 9. novembra v zgodnjih večernih urah sprli Antonija Š., Franc V. in Stanko Ž. Slednjega sta Antonija in Franc tudi pretepla. Za dejanje se bodo morali vsi trije zagovarjati pri sodniku za prekrške. 12. novembra seje malo po polnoči vrnil Ibrahim F. vinjen dornov. Začel je pretepati Halimo I. s katero živi v skupnem gospodinjstvu. Med pretepom jo je tudi napodil z doma. Posredovali so miličniki, ki so ga pridržali do iztreznitve. Verjetno pa ga to ni izučilo, saj je Halimo ponovno pretepal 14. novembra dopoldne. Za svoji dejanji se bo seveda moral zagovarjati pri sodniku za prekrške. Malo po 14. uri je prišel 12. novembra vinjeni Hazim M. v Delavski klub, kjer mu alkohola niso hoteli po-streči. To pa je bil tudi vzrok za njegovo razgrajanje in nedostojno obnašanje. Posredovali so miličniki, ki so ga na Postaji milice pridržali vse do iztreznitve. Podoben dogodek so miličniki zabeležili naslednji dan, ko je prav tako vinjeni Ibro H. zahteval pijačo v bifeju Prehrana na Stantetovi cesti. Ker je ni dobil, si jo je nosil iz trgovine, vse dotlej, ko so mu to preprečili miličniki in mu za naslednjih nekaj ur preskrbeli prostor, kjer ni nikogar motil. DELOVNA NEZGODA V GORENJU Malo po pol enajsti uri se je pripetila 10. novembra, v tozdu Galvana, v Gorenju delovna nezgoda. Nepravilno naložen voziček, se je prevrnil na Viktorja Smrekarja, 1972, pri čemer je dobil ta lažje telesne poškodbe. UKRADEL DENARNICO Iz žepa suknjiča je 12. novembra neznanec ukradel denarnico z okoli 200 tisoč dinarjev Francu P., med tem, ko je ta pomerjal suknjič v trgovini Center na Rudarski cesti. IZ GARAŽE IZCINIL ŠTEDILNIK Iz skupnih garaž na Foitovi 2 v Titovem Velenju je 13. novembra izginil štedilnik Mihaela J. Storilec še ni znan. TATVINI KOLES Z MOTORJEM Zadnji teden so zabeležili velenjski miličniki dve tatvini koles z motorjem. 9. novembra dopoldne je izginilo motorno kolo Nika J. Parkiranega je imel pred pošto. 13. novembra pa je ostal brez svojega vozila Jože J. iz Šoštanja. VLOM V OSEBNI AVTOMOBIL Neznanec je 15. novembra vlomil v osebni avtomobil Idrizija V., parkiranega na Cankarjevi cesti. Odnesel je avtoradijski sprejemnik s kasetofonom. MALA ANKETA Decembra bodo sejem ponovili Cene, cene, cene. Njihovemu nevzdržnemu naraščanju skorajda ne sledimo več. Ne prizanesejo nikomur. Ne osnovnim življenjskim potrebam, kaj šele konjičkom, ki so sestavni del življenja vsakega izmed nas. Eden takšnih je smučanje. Postal naj bi vse-Ijudska oblika rekreacije. Toda, ob tako visokih cenah opreme, smučarskih kart se bo v prihodnje gotovo z njim ukvarjalo manj ljudi kot do sedaj. Da bi vendarle lahko tisti, ki jim smučanje veliko pomeni, uskladili možnosti in želje, prve snežinke in bližajoča se sezona so bili glavni razlogi za organizacijo smučarskega sejma v Rdeči dvorani. Prejšnji petek, soboto in nedeljo so ga pripravili člani smučarskega kluba iz Titovega Velenja. Sejem bil je živ pogosto opišemo dogodke, kjer se stalno nekaj dogaja, kjer eni kupujejo, drugi prodajajo, kjer je zbranih veliko ljudi ... Tudi za smučarski sejem veljajo prav te ugotovitve. »Sejem je uspel. Kljub te- mu, da zanj vsi niso vedeli. Obiskalo ga je okrog 3200 ljubiteljev smučanja,« sta zadovoljna zatrjevala člana smučarskega kluba Velenje Jože Silo-všek in Martin Anderlič.»Povpraševa-nje po stari, toda dobro ohranjeni smučarski opremi, je bilo precejšnje. Sploh dobro so menjale lastnike otroške stvari. Cene niso bile pretirane. Vsaj za 80 odstotkov so bile nižje od novih. Na sejmu je sodelovala tudi Nama, ki je obiskovalcem ponujala novo opreme ter nekateri obrtniki. Sejem smo popestrili še s komisijsko prodajo smuči in čevljev, zbor učiteljev in vaditeljev je pomagal kupcem opreme s strokovnimi nasveti, vrteli filme o smučanju, nekateri naši člani pa so pokazali, kako je treba smuči vzdrževati in mazati. Skratka, zadovoljni smo organizatorji. Upamo, da tudi obiskovalci, kupci in prodajalci. Sejem je pokazal, da bi morali take in podobne stvari v Titovem Velenju večkrat organizirati. Zato v klubu raz- mišljamo, da bi prihodnje leto trajal sejem dalj časa, in da bi ga razširili. Seveda pa je vprašanje visoka najemnina. Kakorkoli že, letos bomo sejem še ponovili, in sicer 18. ter 19. decembra, če bo Rdeča dvorana prosta. Pričakujemo, da bo takrat že zapadel sneg, in da bodo tisti, ki opreme še nimajo ali jo nameravajo prodati, to storili tokrat.« Mudili pa smo se tudi med prodajalci. Kazimir Ružički: »Ostali so mi samo še smučarski čevlji, smuči pa sva s sinom prodala. Če jih ne bova tokrat, jih bodo na prihodnjem sejmu. Povpraševanje po stari opremi je veliko. To je povsem razumljivo, saj so cene nove opreme pretirano drage. Imam tri otroke, vsi trije smučajo. Nakup nove opreme bi bil za družinski proračun prevelik zalogaj. Zato se bom sprehodil po sejmu in zanje kupil rabljene stvari. Sicer pa je treba pohvaliti organizatorje, da so sejem pripravili tako zgodaj.« Mojca Saje: »Danes ponujam vso smučarsko opremo, ki sem jo imela. Odločila sem se namreč, da ne bom več smučala. Bojim se poškodb, pa tudi nisem več tako navdušena nad tovrstno rekreacijo. Smučati sem se naučila v šoli v naravi. Sejem je >do-bra< stvar, le kupci preveč znižujejo cene. No, smuči sem že prodala, puloverji in smučarski čevlji pa zaenkrat še čakajo novega lastnika.« Zoran Mikulec: »Kakor kdaj. Včasih kupim rabljeno, zopet drugič novo opremo. Danes prodajam svoje in bratove stvari, tri pare smuči in čevlje. Ne bom več smučal, ker je vse predrago. Sicer pa se ukvarjam še z drugimi konjički. Poznajo se visoke cene nove opreme, saj je zanimanja za rabljeno veliko. Vse to kaže na to, da so takšni sejmi potrebni. Če danes ne bom imel sreče, bom poskušal opremo prodati na prihodnjem sejmu.« tap, vos Odbojka VELIKA BORBENOST Odbojkarji Topolšice so na gostovanju pri drugouvrščeni ekipi v Kamniku izgubili z 1:3 (18, — 7, 0, 3). Zlasti v prvih dveh nizih so se izkazali z odlično igro na mreži in v Polju, kasneje pa je odločila boljša telesna pripravljenost domačinov, saj so tretji in četrti niz dobili brez težav. Ze v sredo so se doma pomerili v zaostalem srečanju z vodilno ekipo Mislinje, v soboto pa bodo igrali znova doma, tokrat s sosedom na lestvici, moštvom Izole. DOBRO LE NA ZAČETKU Odbojkarice Topolšice—Kajuha so na gostovanju v Ljubljani izgubile z ekipo Krim z 1:3 (II, - 9, - 8, - 10). Gostje so presenetile v prvem nizu, ki so ga po enakovredni igri dobile, kasneje pa je prišla do veljave večja izkušenost domačink, ki so z odličnimi servisi in dobro igro na mreži zanesljivo zmagale. V prihodnjem kolu bodo igrale doma s Partizanom iz Črnuč. DOMAČE VELIKO BOLJŠE V srečanju z vodilno ekipo Ro-goze v gosteh so igralke Ljubnega izgubile z 0:3 (— 5, — 9, — 10). Odlična domača ekipa je bila premočan nasprotnik, čeprav so se gostje dobro upirale v drugem in tretjem nizu. V naslednjem kolu bodo Ljubenke znova igrale z eno vodilnih ekip, tokrat doma s Krimom iz Ljubljane. Šah Šahisti Velenja so tudi po četrtem kolu neporaženi. Drugi rezultati četrtega kola: ŠŠD Velenje:Rudar Trbovlje 3,5:2,5. Krško:Celje 3:3, Fužinar Ravne :Slovenj Gradec 2:4, Zagor-je:Brežice 3:3. Po četrtem kolu vodi Slovenj Gradec 7 (15,5), 2. Velenje 7 (14,5), 3. Celje 5 (13.5), 4. Krško 4 (11,5), 5. Fužinar Ravne 3 (11,5), 6. Zagorje 2 (10,5), 7 — 8 Brežice ter Rudar Trbovlje 2 (9,5). V petem kolu bodo velenjski šahisti gostovali v Slovenj Gradcu, kjer se bodo v derbiju kola srečali z domačimi šahisti. Izvršni odbor hkrati obvešča svoje člane, da bo letna skupščina društva 26. novembra ob 17. uri v igralnih prostorih. Ljubitelji šaha vabljeni. Š. C. PRIREDITVE 0 PRIREDITVE KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK GRUNTOVČANI v Šoštanju in Šmartnem ob Paki V petek 20. novembra oh 17.1)0 bodo \ domu kulture Šoštanj gostovali popularni Gruntovčani z gledališko komedijo »V Gruntovcu tudi devize drsijo«. Igrali bodo: Martin Sagner-Dudek. Smiljka Bencet-Regica. Zvonimir Ferenčič-Cinober. Mladen Šerment-Presvetli. Euden Frankov ič predsednik krajevne skupnosti Gruntovec. Vstopnice po 2.000 din prodajajo v domu kulture Šoštanj od 10.00 do I 1.00 ter eno uro pred predstavo. V Šmartnem oh Paki bo predstava ob 19.30. Vstopnice prodajajo v trafiki in eno uro pred predstavo. Koncert Rudarske godbe Napovedani koncert Rudarske godbe ho 26. novembra 19X7 ob 19.30 in ne 27. novembra, kot je bilo prvotno napovedano. Koncert bo v okviru praznovanj ob Dnevu republike. Opera Nabucco Obisk operne predstave Nabucco dne 28. I I. je razprodan. Zaradi velikega zanimanja bo 25. decembra ponovno organiziran obisk te priljubljene opere. Prijave že sprejemamo. 1 1 M M M i 1 1 1 1 1 1 1 Jože Silovšek, Martin Anderlič, Kazimir Ružički, Mojca Saje, Zoran Mikulec redni kino velenje Četrtek, 19. 11. ob 18. in 20. uri KLOŠAR Z BEVERLY H1LLSA — ameriški, komedija. V gl. vi.: Nick Nolte. Petek, 20. II. ob 18. in 20. uri AVTOSTOPAR - ameriški, triler. V gl. vi.: Rutger Hauer. Petek, 20. 11. ob 10. uri ter sobota in nedelja, 21. in 22. II. ob 16., 18. in 20. uri NORO ODPOSLANSTVO IV - avstralski, akcijski. V gl. vi.: Sam Hui. Ponedeljek. 22. II. ob 10. in IS. uri AVTOSTOPAR ameriški, triler. Ponedeljek, 22. II. ob 20. uri ter torek, 23. 11. ob 18. in 20. uri DEKLETA ZA UŽIVANJE - nemški, erotski. Sreda, 25. II. ob 10., 18. in 20. uri PRISMUKNJENA POLICIJA — ameriški, akcijska komedija. V gl. vi.: l.orin Drevfuss. filmsko gledališče Ponedeljek, 22. II. ob 20. uri TAM, KJER REKA POTEMNI akcijska drama. Režija: Christopher Cain. Vloge: Charles Durning, Alesandro Rabelo. F.den najlepših filmov v letu 1986 je preprost, čist film o dečku ki predstavlja naravo, nepokvarjeno živ ljenje, poštene in iskrene odnose z ljudmi, na drugi strani pa je svet civilizacije, ki vse te vrednote zanemarja kjer uspeva le spletkarjenje, nasilje in moč. kino dom kulture Četrtek, 19. II. ob 20. uri AVTOSTOPAR ameriško-kanadski, srhljiv ka. kino šoštanj Sobota. 21. II. ob 18. uri DIVJI OTROK - ameriški, avanturistični. Nedelja. 22. II. ob 18. uri KLOŠAR Z BEVERLY H1LLSA -ameriški, komedija. Nedelja. 22. II. ob 19.30 uri AVTOSTOPAR ameriško-kanadski, srhljiv ka. Ponedeljek. 23. I I. ob 19.30 uri NORO ODPOSLANSTVO IV -avstralski, akcijski. Sreda, 25. II. ob 19.30 uri DEKLETA ZA UŽIVANJE - nemški, erotski. kino šmartno ob paki Petek, 20. I I. PREDSTAVA ODPADE! Torek. 24. II. ob 19. uri AVTOSTOPAR ameriško-kanadski, srhljiv ka. kino konovo Sreda, 25. I I. ob IS. uri TAM. KJER REKA POTEMNI ameriški. KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. STISKARNA petek, 20. novembra ob 20. uri FILMI IN PESMI O PREMOGU (filmsko literarni večer / Milanom Maričem in Petrom Rezmanom) program: FILMI: NA ROBU (velenjski provizoriji) VEČ PREMOGA. VEC ENERGIJE PESMI: PESMI IZ PREMOGA Vabljeni, vstopnine ni!