/Primorski \ Št. 86 (15.188) leto Ll. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. MO/7796600_ GORICA - Drevored 24 maggk) 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ T MO I ID POSTNNAPIACANA V GOTOVINI IDUU LIK SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50% CIS ALPINA GESTIONL BČlKB RANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA SREDA, 29. MARCA 1995 domeni srčne kulture Ivan Fischer Razsodba lacijskega upravnega sodiSCa bo spet razvnela dolgoletno polemiko med kadilci in nekadilci in to predvsem zaradi svoje nejasnosti in nedorečenosti. Tako je na primer jasno, da ne smemo kaditi na javnih prevoznih sredstvih, v kinodvoranah, v bolnišnicah, v šolah, v uradih, ki so odprti javnosti, to je namreč veljalo tudi sedaj. Odslej pa ho kajenje prepovedano tudi v javnih lokalih, v Čakalnicah, na pošti, v bankah, v trgovinah, v restavracijah, ni pa jasno, Ce velja prepoved tudi v barih. In Četudi si nekdo prižge cigareto v prej omenjenih lokalih, mu najbrž nihče ne bo mogel do živega, saj razsodba upravnega sodišča ne omenja ukrepov zoper kršilce, tako da je vse prepuščeno sreni kulturi kadilca. Ker pa dobro vemo, da je, vsaj kar zadeva to njihovo razvado, srCna kultura velike večine kadilcev praktično na ničli, predvidevamo, da se bo, vsaj za sedaj, vse končalo »po italijansko«. • Sicer pa je problem sožitja med kadilci in nekadilci zelo resen. Nobenega dvoma ni, pa Čeprav marsikdo skriva pred tem dejstvom glavo v pesek kot noj, da je kajenje, aktivno ali pasivno, škodljivo. Kdor mi pravi, da je njegov oče ali stari oCe doživel Častitljivo starost 80, 90 ali tudi 100 let, pa Čeprav je pokadil 40 cigaret na dan od svojega 14. leta naprej, mi samo citira izjemo, ki potrjujejo pravilo, pravilo pa je, da za posledicami bolezni, ki jih povzroča kajenje, umira v Italiji vsako leto 7 odstotkov moških in 1 odstotek žensk. Iz trte izvite so tudi pritožbe kadilcev, da prepoved kajenja omejuje njihovo svobodo: svoboda vsakega posameznika se neha tam, kjer se zaCne svoboda sočloveka. S tem, da nekadilci s svojim načinom življenja ne ogrožajo zdravja kadilcev, medtem ko se naCin življenja kadilcev na žalost odraža tudi na zdravju nekadilcev. Pri tem bi se morali zamisliti tudi veliki borci za svobodo kadilcev, ki vztrajno kadijo na TV ekranih in dajejo kar se da negativni zgled prevsem mladini. ■ Ustrahovanje I župana Resje REZIJA - Predvolilno ozračje v Reziji se je bliskovito segrelo, potem ko so neznanci županu Luigiju Palettiju, ki bo 23. aprila načeloval levosredinski listi »Insieme per Resia«, poškodovali panje ob hiši. Škode je za nekaj milijonov lir, kar pa ni najhujše. Dokaj zaskrbljujoči so namreč sistemi, ki so jih nekateri izbrali, da bi župana »prepričali«, naj se umakne v zasebno življenje in naj ne kandidira. Na 3. strani | Dežela razdelila prispevke TRST - Deželna vlada je na svoji zadnji seji odobrila prispevke za kulturne dejavnosti za leto 1994. Gre za prispevke za kulturna društva in organizacije in dcer za glasbene in mnetniške dejavnosti ter za kulturne izmenjave. Danes objavljamo celoten seznam dodeljenih prispevkov z opozorilom, da morajo, kot določa deželna zakonodaja, vsa društva, ki so prejela prispevke predložiti deželnim ura- dom ustrezno dokazno gradivo najkasneje do 31. marca, to je do prihodnjega petka, tudi če do konca meseca še ne bodo prejeli uradnega obvestila o deželnem prispevku. Na 13. strani BARI / BIVŠA MINISTRA V prolimafijski akciji aretirana Rino Formica in Vito Lattanzio v Mini in Zgoniku Obtožena sta podkupovanja in finansiranja strank BARI - Dva bivša ministra, socialist Rino Formica in demokristijan Vito Lattanzio, sta se znašla včeraj v skupini 35 aretiranih v veliki proti-maiijski akciji, ki so jo izvedli karabinjerji iz Barija. Oba sta obtožena podkupovanja in protizakonitega finansiranja političnih strank. V okviru preiskave so bili med drugimi aretirani tudi Zupan Barija, bivši predsednik deželnega odbora Apulije, ZAGREB upokojeni sodnik, funkcionar finančne straže in odgovorni urednik krajevnega dnevnika La Gazzetta del Mezzogiomo. Policija jim je prišla na sled v okviru preiskave o deželnih prispevkih za zasebne zdravstvene strukture. Po aretaciji lastnika desetih tamkajšnjih zasebnih klinik so preiskovalci prišli na sled tolpi, ki je »urejevala« javne prispevke zasebnim zdravstvenim domo- vom in klinikam. S tem naj bi povz-roCih veliko škodo že itak obubožanemu javnemu zdravstvenemu sektorju. Fomica je bil zvest Craxijev pristaš. Večkrat je bil minister, po Craxijevem odhodu je začela tudi njegova zvezda ugašati. Lattanzio je bil veC kot tri desetletja vodja KD v Apuliji. Tudi on se je večkrat povzpel na ministrski stolček. Na 3. strani HDZ se je izognila parlamentarni krm ZAGREB - Vladajoča HDZ se je v zadnjem trenutku izognila novi parlamentarni krizi. Predsednik hrvaškega sabora Nedjeljko MihanoviC je namreC nemudoma prekinil svoj obisk v New Yorku in se vrnil v Zagreb, tako da je lahko vodil prekinjeno parlamentarno sejo. V njegovi odsotnosti sta se sporekla podpredsednika HDZ in opozicije. Tako eden kot drugi sta trdila, da jima pripada začasno izpraznjeno Mihanovidevo mesto. Nesporazum je izbruhnil že pred desetimi dnevi, ko so za prvega podpredsednika parlamenta izbrali predstavnika opozicije, liberalca Gorana GraniCa. Poslovnik parlamenta določa, da seje parlamenta v predsednikovi odsotnosti vodi prvi podpredsednik. HDZ se je zato odločila pravilnik prilagoditi, da bodo vsi predsedniki enakopravni. Seveda bodo nekateri bolj enakopravni od drugih... NAFTNI EMBARGO? Američani grozijo Libiji LONDON - Predstavniki Združenih držav so napovedali zaostritev sankcij proti Libiji. Na ta način želi predsednik Clinton izsiliti izročitev dveh libijskih teroristov, ki so ju osumili bombnega atentata Pan Arnovega letala nad Lockerbiem. Pri tem bo naletel na nasprotovanje evropskih zaveznikov, ki pokupijo 90 odstotkov libijske proizvodnje nafte. Najhujši udarec bi naftni embargo zadal že tako omajanemu italijanskemu gospodarstvu. doslej ena lista TRST, GORICA - Danes opoldne zapade zakonski rok za predložitev kandidatnih list in programov za aprilske upravne volitve. V dolinski in v zgoniški občini so do sinoči predstavili le eno listo, v Steverjanu dve, v ostalih naših občinah pa bodo liste predložili danes dopoldne. V Steverjanu so na županstvu včeraj sprejeli dve listi in sicer MSI-Fiamma tricolore in Listo občinske enotnosti. Slednjo odpira dosedanji župan Ivan Humar, županski kandidat misovske liste pa je neki Giorgio Cantarut. V dolinski občini so bili najhitrejši predstavniki liste Stranke naravnega zakona in gibanja »Nord libero«. Njihov županski kandidat je domačin Alessandro Corbatto. »Nord libero« sestavljajo nekdanji bivši predstavniki Severne lige, ki se v Dolini najbrž ne bo predstavila na aprilskih volitvah. Na zgoniškem županstvu so včeraj predložili kandidatno listo zavezništva »Skupaj-Insieme«. Županski kandidat je Tamara Blažina. Listo sestavljajo predstavniki DSL, Komunistične prenove, Demokratičnega foruma bivših socialistov ter tudi mnogi neodvisni kandidati italijanske in slovenske narodnosti. Na 4. in 9.strani Med 20 kvalifikacijskimi tekmami tudi Ukrajina - Italija in Slovenija - Estonija Današnja sreda bo minila v znamenju kvalifikacijskih nogometnih tekem za nastop na zaključnem delu evropskega prvenstva prihodnje leto v Angliji. V osmih kvalifikacijskih skupinah bodo odigrali kar 20 tekem, med katerimi velja posebej omeniti tudi srečanji 4. skupine med Ukrajino in Italijo v Kijevu ter med Slovenijo in Estonijo v Mariboru. Za vrh lestvice v skupini je še posebej važna tekma v Kijevu, kjer si »azzurri« ne smejo privoščiti spodrsljaja, Ce hoCejo potovati v Anglijo. Na strani 23 LOS ANGELES / ZGODBA O BEBCU JE PREVZELA AMERIČANE Forrest Gump s šestimi oskarji veliki letošnji zmagovalec Oskarja za življenjsko delo izročili režiserju Michelangelu Antonioniju LOS ANGELES - Zmagal je Forrest Gump, film Roberta Zemeckisa. Prejel je manj zlatih kipcev, kot so mu napovedovali (samo Sest), vendar vse najvažnejše: najboljši film, najboljša režija in najboljši igralec (Tom Hanks). Zemeckiso-vim tekmecem pa je šlo slabše: Pulp Fiction in Svinčenke na Broadwayu sta prejela le po enega oskarja, Quiz show Roberta Redforda pa nobenega. Zmagal je torej film o bebcu, ki je tudi prerez sodobne ameriške zgodovine. Oskarja za življenjsko delo pa so letos izročili italijanskemu režiserju Michelangelu Antonioniju (na sliki z Jackom Nickholsonom, ki mu je izročil nagrado). Na 14. strani Danes v Primorskem dnevniku Zgornjo okolico spet zasnežilo Letošnji začetek pomladi je res muhast. Vremenske razmere so se vCeraj ponoči spet poslabšale, tako da je bliskanje in grmenje spremljalo tudi sneženje. Stran 4 Požar zahteval človeško žrtev Sredi noCi je v stanovanju v Naselju sv. Sergija izbruhnil hud požar, ki je terjal smrtno žrtev, dve osebi pa so morali prepeljati v bolnišnico. Stran 5 Zaplenili preko 12 ton cigaret Na Fernetičih so finančni stražniki zaplenili več kot 12 ton cigaret, ki so bile skrite v tovornjaku bolgarske registracije, šoferja vozila pa so aretirah. Stran 5 Občni zbor ZSKP v Gorici Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici je" kljub prostorskim in finančnim težavam lani uspešno delovala, so povedlai na obenem zboru. Stran 8 Kompromis za financarsko šolo? Za letališču alternativno lokacijo za financarsko šolo v Gorici so se včeraj zavzeh sen. Bratina, Odbor za letališče in prvič tudi predstavniki KDC, ki je v večini na občini. Stran 9 ITALIJA Z Sreda, 29. marca 1995 VOLILNA KAMPANJA ZA LJUDSKE REFERENDUME P SPORNO VPRAŠANJE —I Fininvestove mreže bodo morale spremeniti spote Rimski sodnik zavrnil prizive vseh treh Berlusconijevih televizij Zakonski odlok »par condicio« pred odobritvijo Zbornico priznala ustavnost dekreta - Desnica bila proti RIM - Berlusconijeve televizijske mreže Canale 5. Italia 1 in Reteguattro bodo morale takoj vsebinsko spremeniti reklamne spote za ljudski referendum o tako imenovanem zakonu Mammi. Tako je vCeraj razsodil rimski sodnik za civilne prekrške Francesco Tirelli, ki je zavrnil priziv Fininvestovih televizij nad sklepom garanta za založniške dejavnosti Giuseppeja Santaniella. Slednji je že pred dnevi pozval Berlusconijeve televizije, naj »popravijo« omenjene volilne spote. Sporna volilna reklama je obsegala simbole zgoraj omenjenih zasebnih televizij z napisom: 1980-1995, za svobodno izbiro je boljše, da obstajajo. Proti temu spotu je ostro nastopil vsedržavni odbor, ki je predlagal referendume o ureditvi televizijskega sektorja z utemeljitvijo, da gre za reklamo, ki pravzaprav zavaja javno mnenje. Ljudski referendum namreC po mnenju zgoraj omenjenega odbora ni naperjen proti Fininvestovim televizijam, ampak si prizadeva za uveljavitev določila, po katerem je lahko zasebni subjekt lastnik le ene vsedržavne televizijske mreže. Garant Santaniello je osvojil proteste pobudnikov ljudskega referenduma in formalno pozval Fininvest, da vsebinsko popravi reklamne spote. Družba RTI, ki je formalni lastnik Berlusconijevih oddah, pa je proti temu sklepu vložila priziv na rimsko civilno sodišče, ki ga je vCeraj, kot rečeno zavrnilo. Afera pa še ni končala. S tem vprašanjem se ukvarja tudi rimsko prizivno sodišče, ki bo v naslednjih dneh vzelo v pretres še nekatere druge prizive pobudnikov referendumov o televizijski problematiki. Odvetnik Domenico Amati, ki je zagovarjal stališča in priziv pobudnikov refereduma o zakonu Mammi, je seveda zadovoljen z včerajšnjo razsodbo. Berlusconijeve televizije so skušale prikazati javnosti, da hoCejo pobudniki ljudskega glasovanja pravzaprav le zatemniti Fininivestove televizije, je še dejal Amati, v resnici pa se zavzemajo edinole za uveljavitev pluralizma in istočasno enakih možnosti v televizijskem sektorju. RIM - Poslanska zbornica je vCeraj priznala ustavnost odloka o enakih možnostih v volilnih kampanji (tako imenovani dekret »par condicio«). Da je odlok vlade Lamberta Dinija v skladu z ustavnimi naCeli so bili mnenja poslanci levice, sredine in Severne lige, proti pa vsi parlamentarci. Kartela svoboščin. Dekret torej nadaljuje svojo pot v poslanski zbornici in bo najbrž odobren v prihodnjih dneh, za formalno uzakonitev pa bo treba seveda počakati še na mnenje senatne skupščine. Shanke, ki podpirajo Dinijevo vlado, so se brez izjem povoljno izrekle o tem odloku, ki po njihovem mnenju pomeni ko- rak naprej na poti objek-tivnejšega informiranja v volilni kampanji. Tega mnenja so bili tudi poslanci Stranke komunistične prenove, ki je od vsega začetka zahtevala od Dinijeve vlade, da odobri dekret in ne zakonskega osnutka, ki bi imel v parlamentu vsekakor zelo težko pot. Da je odlok »par condicio« naravnost škandalozen pa je mnenja Silvio Berlusconi. Predsednik poslancev »Forza Italia« Vittorio Dotti pa je bil previdnejši. Dekret zanj ni škandalozen, nedopustna pa je politična metoda, ki jo je vlada izbrala za rešitev tega vprašanja. Dotti vsekakor upa, da bo parlament izboljšal ta odlok. NOVICE Di Pietro: preprečiti treba da bi bila korupcija donosna RIM - “Korupcija bo obstajala, dokler bo donosna"; tako je dejal bivši lider operacije “čistih rok“ Antonio Di Pietro v posegu na otvoritvi akademskega leta davCne šole finančne straže ob prisotnosti predsednika senata Carla Sco-gnamigliain finančnega ministra Augusta Fantozzija. Treba je premostiti, je še dejal Di Pietro, zakonske negotovosti na davčnem področju in poizkusiti uravnovesiti davčni pritisk. Poleg tega pa si je po njegovih besedah treba pridobiti zaupanje prebivalstva do države in preiti v fazo preventive in vzgoje. Zaplenili heroin za 10 milijard lir ANCONA - V okviru mednarodne operacije med Nemčijo in Italijo so agenti davčne policije finančne straže iz Ancone zaplenili 25 kilogramov čistega heroina vrste “brown sugar“, ki na tržišču presega 10 milijard lir vrednosti. Agenti so tudi aretirali dva mlada Nemca, ki sta se izkrcala z ladje, ki je v Ancono priplula iz Turčije; z golfom, v katerem je bil skrit heroin, sta nato nadaljevala pot do Morgexa v bližini Courmaverja. Malo pred francosko mejo so ju agenti arethali in ju prepeljali v Aosto, kjer sta na razpolago državnemu pravdniku iz Ancone. V želodcu je imel uro TRICARICO (MATERA) - V bolnici se je mudil zaradi izvidov, s pomočjo radiografije pa so ugotovili, da ima v želodcu uro: 68-letni Domenico Laterza iz Grassana (Matera) pa se tega sploh ni zavedal in se niti ni spomnil, da bi jo kdaj “zaužil". Laterzo so seveda operirali in iz želodca odstranili uro, ki je še točno delovala. Laterza naj bi uro “zaužil" pomotoma, potem ko je zaradi nespečnosti posegel po tableti in ne da bi se zavedel, pogoltnil uro. Srečanje med Dinijem, Confindustrio in avtonomnimi sindikati RIM - Sindikati Isa, Cisnal, Cisal in Confsal se strinjajo z uvedbo sistema o izračunavanju prispevkov za bodoCe pokojnine. Tako so izjavili predstavniki sindikatov po prvem srečanju z vlado in Confindustrio. Včeraj so se namreC srečali s predsednikom Dinijem in podpredsednikom Confindustrie Callierijem. VAL SLABEGA VREMENA NAD SEVERNO IN SREDNJO ITALIJO Zima se le s težavo umika TRST - Zima je v Italiji ponovno pokazala zobe, Čeprav ne tako ostrih, kot v zimskih mesecih. Dež, sneg in veter so prizadeli predvsem severno in srednjo Italijo in povrocili nemalo težav prebivalstvu. Val slabega vremena je v noči med ponedeljkom in torkom zajel Furlanijo-Julijsko krajino; nad Trstom in okolico je za-divjala nevihta in zaradi nizke temperature je tudi rahlo snežilo in pobelilo kraško planoto; snežilo pa je na celotnem alpskem predelu, od Karnije do Trbiža; nekaj centimetrov snega je zapadlo tudi v Čedadu in v Nadiških dolinah. Vremenske razmere pa so se znatno izboljšale že v dopoldanskih urah. Po nekaj dneh skoraj spomladanskega vremena se je tudi v Lombardiji znatno ohladilo; deževalo je in pihal je tudi močan veter. Kritično pa je bilo v Valtellini, kjer je močan veter pripomogel, da so se razširili številni gozdni požari, predvsem v Tresendi di Teglio in Tiranu, kjer jih gasilci še niso povsem pogasih. V dolini Valfurva (v bližini Bormia) pa so morali gorski reševalci priskočiti na pomoč 21 alpinistom, ker jih je snežna nevihta blokirala na gori San Matteo. MoCan veter je v Piemontu povzročil več požarov, predvsem severno od Novare; polne roke dela torej za gasilce, ki so morali poseči tudi v številnih krajih, da bi odstranili debla dreves, ki jih je močan veter zračil na cestišča. O močnem vetru in viharjih poročajo iz Ligurije, kjer je neurje povzročilo precejšnjo škodo v raznih krajih; v Genovi-Sestri se je vnel moCan požar, ki je ogrožal veC poslopij, v Rapallu pa je močan veter odkril streho dela bolnišnice. Težave so zaradi vetra imeli tudi na letališču Cristofo-ro Colombo. kjer so morali odpovedati nočne polete med Genovo in Rimom ter dopoldanskega s Ziirichom. O precejšnjih prometnih teža-vah poročajo tudi iz Umbrije: tudi v tej deželi sta jih povzročila močan veter in snežni meteži, predvsem v okolici Perugie in v samem mestu: o težavah zaradi snežnih padavin poročajo tudi iz Gubbia. Podobno je bilo tudi v Markah: snežilo je in pihal je močan veter, gorski prelazi pa so bili prevozni samo z zimsko opremo; v Pesaru in okolici je bilo nekaj ur pravo emergenčno stanje. Val slabega vremena je zajel tudi Abruce, predvsem področje Gran Sassa in Čampa Imperatore, kjer je v dopoldanskih urah divjal moCan snežni vihar; v tej deželi je sneg pobelil tudi nižinske predele in seveda povzročil težave v prometu. Tako je bilo tudi v Kampaniji: zaradi razburkanega morja so morali odpovedati vožnje hidro-gliserjev, ki povezujejo Neapelj z bližnjimi otoki. PREDVOLILNA RAZISKAVA h SWG: desnici sedem predsednikov dežel Levici pa tri uprave Še negotovost v Piemontu, Liguriji, Markah, Kalabriji in tudi Basilicati RIM - Kartel svoboščin bo zmagal v Lombardiji, Venetu, Laciju, Abrucih, Moliseju, Campanii in Puglii, levica v Toskani, Emiliji in Umbriji, medtem ko je drugod situacija še popolnoma odprta. To so osnovni rezultati predvolilne raziskave, ki jo je za tednik »Fa-miglia cristiana« izvedlo tržaško podjetje SWG v času med 7. in 22.marcem, to je dan prej, ko je stopila v veljavo zakonska prepoved za objavljanje volilnih anket. Raziskava SWG (na vprašanja je odgovarilo nekaj veC kot 13 tisoč volilcev) v glavnem potrjuje že znane predvolilne trende. Levica naj bi zanesljivo zmagala v tradicionalnih »rdečih« deželah Srednje Italije, kjer je že na lanskih parlamentarnih volitvah izvolila večji del senatorjev in poslancev v uninominalnih volilnih okrožjih. Berlusconi, Fini in Buttiglione pa naj bi zmagali v deželah, kjer je Kartel svoboščin ohranil premoč iz lanskega marca. Popolnoma odprto je še v Piemontu, Markah, Liguriji, Basilicati in Kalabriji. Kot kaže, bodo tukaj odločilno vlogo igrali volilci Ljudske stranke, ki je ne bo veC na glasovnici. Buttiglio-nejevi pristaši so se opredelili z desnico, notranja levica pa je šla svojo pot. TURIZEM V F-JK / OBRAČUN 1994 Nad devet milijonov prenočitev, 1.500 milijard lir prometa, 26 tisoč zaposlenih TRST - Lani so turisti potrosili v Furlaniji - Julijski krajini 1.550 milijard lir, turistične dejavnosti nudijo delo veC kot 26 tisočim zaposlenim, turizem je nedvomno ena od pomembnejših dejavnosti v deželi: to so osnovni podatki, ki jih je včeraj posredovala deželna ustanova za razvoj turizma. Razvoju turističnih dejavnosti botruje med drugim tudi šibkost lire, ki privablja vedno večje število turistov z močnimi valutami, predvsem Avstrijcev in Nemcev: v preteklem letu so zabeležili 1.205.363 prenočitev prvih in 1.065.876 prenočitev drugih, kar je za 24.5 oz. 23.5 odstotka več kot predlanskim. Skupno je bilo več kot 9 milijonov 272 tisoč prenočitev. Od tega je večji del - 72 odstotkov - odpadel na obmorske kraje: levji delež je pripadal Lignana z 46.2 odstotka vseh prenočitev, kar so jih zabeležili v Furlaniji - Julijski krajini; Gradež jih je zabeležil 16.8 odstotka, Trst pa 8.1 odstotka. V obmorskih leto-viščarskih krajih so bili trije tuji gostje na vsaka dva italijanska turista, v gorskih krajih, kot so Piancaval-lo, Kamija in Trbiško območje, pa so bili na vsakega tujega turista kar štirje italijanski gostje. Tudi perspektive za tekoče leto so obetavne in deželna ustanova za turizem bo razvila obsežno reklamno kampanjo v vsedržavnem in evropskem merilu za uveljavitev Furlanije - Julijske krajine kot turistične dežele. Dnevnik Voce v hudi stiski RIM - Montanel-lijevega dnevnika »La Voce« vCeraj ni bilo v kioskih. Časopis je bil sicer že nared, redno izdajo pa je v zadnjem trenutku blokiral lastnik tiskarne, ki je mimogrede tudi kandidat »Forza Italia« za bližnje deželne vohtve. Kaže, da Časopis ni izšel zaradi nekaterih finančnih sporov med Časopisom in lastnikom tiskarne. Novinarski sindikat je v zvezi s tem dogodkom izdal ostro protesno noto. S protestom se je oglasil tudi direktor Indro Montanelli. ITALIJA - FJK Sreda, 29. marca 1995 Z PREISKAVA / PRISPEVKI ZASEBNIM ZDRAVSTVENIM STRUKTURAM r PREDVOLILNO VZDUŠJE n Bivša minisira Formica in Lattanzio na zatožni klopi Aretirana sta bila v čistki proti mafiji - Obtožena sta podkupovanja Ustrahovanje v Reziji: župan tarča nasilja Zupanu Luigiju Palettiju so poškodovali ponje ob hiši BARI - Dva bivša ministra, župan, bivši predsednik deželnega odbora, sodnik v pokoju, funkcionar finančne straže, odgovorni urednik krajevnega lista in drugih 29 ljudi se je znašlo včeraj zjutraj v mreži karabinjerjev, ker naj bi zakrivili vrsto kaznivih dejanj, med drugim tudi združevanje v zločinske namene mafijskega tipa. Najbolj »prestižna« izmed aretirancev sta gotovo bivša ministra Rino Formica in Vito Lattanzio, ki sta obtožena korupcije in protizakonitega finansiranja političnih strank. Oba so aretirali v Rimu, popoldne pa so jima dodelili hišni pripor. Vse so privedle navzkriž s pravico konvencije za zasebne zdravstvene strukture v Apuliji. Politiki, upravitelji, lastniki zasebnih zdravstvenih domov in mafijska tolpa naj bi se okoristili na račun javnega zdravstva. Preiskovalci so jim prišli na sled potem ko so lani aretirali lastnika desetih zasebnih klinik France-sca Cavallarija. Ta naj bi sodniku razkril, po kakšnem politicno-upravnem ključu so njegove klinike prejemale javno podporo, in koliko podkupnine je moral plačevati za te prispevke. V zaporu so se znašli tudi župan Barija Gio-vanni Memola (izvoljen je bil julija lani), bivši predsednik dežele Apulija Michele Bellomo in odgovorni urednik La Gazzettadel Mezzogior-no Franco Russo (aretirali so ga malo preden bi moral na očetov pogreb). »Železni« demokristjan BARI - Vito Lattanzio je bil »železni demokristjan«. V stranko se je vpisal pri tridesetih, leta 1956. Dve leti kasneje je prvič vstopil v poslansko zbornico; zapustil jo je šele po 34 letih, leta 1992. V tem Času se je mnogokrat povzpel do ministrskega stolčka. Vodil je ministrstvo za delo, ta prevoze, za civilno zaščito. V tretji Andreottijev! vladi je vodil obrambno ministrstvo, a je moral odstopiti potem, ko je na veliki šmaren leta 1977 nacistični zloči- nec Kappler zbežal iz rimske vojaške bolnišnice Celio. Lattanzio je gradil svojo politično srečo z vodenjem stranke v Apuliji. Najprej je bil Andreottijev prijatelj, zatem se je približal Forlaniju, nato tudi De Miti (v njegovi vladi je bil minister za civilno zaščito, ko je plaz pokopal dolino Valtel-lina). Ob koncu se je spet približal Andreottiju. Sedaj bo imel v hišnem priporu dovolj Časa za razmislek o teh svojih prijateljstvih. Crcudjev prijatelj RIM - Rino Formica je bil ena od najbolj markantnih figur v zadnjem zgodovinskem obdobju PSI. Bil je Craxijev pristaš, pa Čeprav je bil v svojem delu sila avtonomen, pri Čemer mu ni manjkalo pikrosti in polemičnih tonov. Prvič je bil izvoljen v parlament leta 1979. Postal je senator in takoj tudi minister za prevoze s Cossigo in nato Forlanijem. V Spadolinijevi vladi je bil finančni minister, zatem pa je načeloval še ministrstvu za delo, in spet za finance (v 6. in 7. Andreot-tijevi vladi). Vmes je bil tudi načelnik socialistične poslanske skupine in elan preiskovalne komisije o loži P2. Ko je vihar čistih rok zaviharil nad socialistic-nos stranko, je ostal Craxijev pristaš (bil je prav on tisti, ki je napovedal, da ima Craxi v partiji z Di Pietrom v roki »poker asov«, a kasneje se je izkazalo, da je slo za blefiranje...). Po Craxijevem padcu je začela tudi njegova zvezda ugašati. Dokončno so jo ugasnila prva jamstvena obvestila. REZIJA - Predvolilno ozračje v Reziji se je bliskovito segrelo, potem ko so neznanci županu Luigiju Palettiju, ki bo 23. aprila načeloval levo-sre-dinski listi »Insieme per Resia«, poškodovali panje ob hiši. Škode je za nekaj milijonov lir, kar pa ni najhujse. Dokaj zaskrbljujoči so namreč sistemi, ki so jih nekateri izbrali, da bi Zupana »prepričali«, naj se umakne v zasebno življenje in naj ne kandidira. Da je to signal v to smer, je prepričan sam župan Luigi Paletti, ki nam je dejal, da gre za mafijsko ustrahovanje. »Uničenje panjev ni izoliran dogodek. Doslej sem bil že večkrat tarča napadov, obrekovanj, anonimnih groženj in podobnega nasilja. Orožniki iz Rezije imajo cel kup prijav, ki sem jih v tem Času vložil na raCun neznancev in preiskovalcem dal nekaj napotkov, v katero smer morajo iskati. Na žalost je vse ostalo le pri prijavah in krivci lahko mimo živijo v naši občini in se celo ponašajo s tem, kar so storili.« Rekli ste, da je uničenje panjev le zadnji Člen verige. Kaj se je doslej zgodilo? »Začelo se je oktobra lani, ko so gonjo proti meni zaceli z napisi na zidovih. Nadaljevalo se je z anonimnimi letaki, ki so jih neznanci delili po vasi in na katerih je bilo napisano, da kdor je grešil, bo plačal.« Kaj ste »zagrešili«, da so vam neposrendo zagrozili z kaznijo? »Te gospode moti predvsem način upravljanja, ki smo ga uvedli, ko smo zmagali na volitvah pred petimi leti. NaSa primarna skrb je bila, da smo sklenili prepo- trebno obnovo, ki jo prejšnja uprava ni znala ali ni hotela uresničiti. Občinska uprava posveča veliko skrb krajevni kulturi, našemu rezijanskemu jeziku. V tem smislu smo izpeljali vec pobud, zadnja od teh je prav izdaja rezijanskega pravopisa. Gospodom, ki se skrivajo za anonimnimi grožnjami, vse to ni po godu, še posebno valorizacija našega slovenskega narečja. Hudo jih je razjezilo tudi dejstvo, da smo se kot uprava resno lotili vprašanja varstva našega območja in da Smo verjeli v nacrt o parku Julijskih Predalp, ki bi znal postati resna turisticno-gospodar-ska promocija za naše kraje. Temu so se zoperstavili predvsem lovci iz naših krajev, ki jih pri nas ni malo. Ni slučaj, da je v de-sno-sredinski listi "Uniti per Resia”, ki bo konkurirala z našo listo 23. aprila, kar precej lovcev oziroma takih, ki nasprotujejo uresničitvi parka.« Želite v bistvu povedati, da obstaja nekakšna povezava med anonimnimi dejanji in izhodišči nekaterih elanov desničarske liste? »Vsakdo naj presodi sam. Dejstvo je, da tudi pri nas je desnica vedno nasprotovala pobudam, Id so šle v smer valorizacije krajevne kulturne stvarnosti in sploh razvoj naših krajev. To ni nikoli skrival bivši župan Rezije Pericle Beltrame, ki bo tokrat ponovno županski kandidat. Ko smo na zadnjih volitvah zmagali, smo jim zadali pekoč poraz in verjetno se se danes niso sprijaznili z dejstvom, da je njihova politika propadla in da večina Rezijanov misli drugače.« Rudi Pavšič AKTUALNO VPRAŠANJE Kako res zagotoviti slovenski manjšini pogoje za navzočnost v deželni skupščini TRST - Strokovnjak za ustavna vprašanja, univerzitetni profesor Sergio Bartole je včeraj v pristojni svetovalski komisiji deželnega sveta Furlanije-Julij-ske krajine izpostavil svoja gledanja o zastopstvu slovenske manjšine v deželni skupščini. Gre za aktualno in pomembno vprašanje v vidiku novega volilnega zakona, s katerim se bo v kratkem začela ukvarjati deželna skupščina. Bartole je bil mnenja, da bo zelo težko zagotoviti Slovencem sistem zajamčenega zastopstva v okviru napovedanega večinskega deželnega volilnega zakona. Obstaja namreč nevarnost, da bi ustavno sodišče zavrnilo zajamčeno zastopstvo, Ceš da je v nasprotju z ustavnimi dlocili. To bi po njegovem predpostavljalo tudi predhodno registracijo (ali popis) pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti. Kot možnost za rešitev tega vprašanja je Bartole predlagal oblikovanje volilnega okrožja z visokom odstotkom volilcev slovenske narodnosti, kar bi lahko po njegovem posredno prispevalo k izvolitvi slovenskega deželnega svetovalca. Se boljše pa bi bilo zanj sklicevanje na statut avtonomne Dežele Tri-dentinske-Južne Tirolske. Bartole je tudi podčrtal potrebo po zajamčeni prisotnosti enega ali vec zastopnikov slovenske narodnostne skupnosti v okviru volilnih list oziroma političnih strank, ki so odraz slovenske manjšine. r MILAN / VČERAJ ZASLIŠALI TUDI VRATARJA POSLOPJA, KJER JE PRIŠLO DO UMORAn Preiskave o umoru Maurizia Guccija zaenkrat še brez konkretnih sadov Preiskovalci preiskujejo Guccijeve finančne operacije tudi v Švici MILAN - »Vse sledi so še možne, Čeprav je sled o finančnih operacijah, ki jih je žrtev zaključila, še najbolj verodostojna«. Tako je včeraj izjavil namestnik državnega pravdnika Carlo Nocerino, ki vodi preiskavo o umoru Maurizia Guccija. Sodnik, ki je do polnoči zaslišal vrsto oseb, ki so Guccija dobro poznale (sorodnike in sodelavce) namerava sklicati sestanek s preiskovalci, da bi skupno ocenili preiskave, ki so jih izpeljali takoj po smrtni zasedi v Ul. Palestro. V popoldanskih urah je Nocerino v bolnišnici zaslišal Giuseppa Onorata, vratarja poslopja, v katerem je prišlo do umora, katerega je Guccijev morilec ranil. Onorata so medtem karabinjerji že zaslišali. Preiskovalci zaenkrat še niso odkrili nobenega elementa, na osnovi katerega bi lahko usmerili preiskavo; gotovo pa je že, da preiskovalni sodnik ocenjuje možnost, da bi se podal v Švico, kjer naj bi zbral razne elemente finančnega značaja o raznih operacijah, ki jih je podjetnik izpeljal v zadnjih letih. Po naključju se je pripetilo, da Guccijev umor preiskuje eden od javnih tožilcev iz skupine, ki preiskuje prekrške finančnega značaja, torej strokovnjak področja, na katerem bi lahko odkrili “kljuc“ za rešitev tega primera. Včeraj so zaslišali tudi bivšo Guc-cijevo ženo Patrizio, ki je na procesu proti bivšemu možu zaradi izkrivljanja podala drugačno verzijo od moževe; Guccija je nato prizivno sodišče oprostilo. Tudi iskanje avtomobila, zelenega peugeota 106, ali pa renaulta clio, s katerim se je morilec oddaljil skupno s pajdašem, potem ko je streljal na Guccija in vratarja poslopja, še ni obrodilo sadov. Poleg karabinjerjev (na sliki karabinjerski major, ki vodi preiskave) sodelujejo v preiskavi tudi policijski organi, medtem ko tečejo preiskave tudi v finančnih krogih. Preiskovalci sedaj pripravljajo fotofit morilca: na razpolago imajo opis osebe, ki je videla morilca, potem ko je zapustil poslopje. PRIPRAVE NA APRILSKE UPRAVNE VOLITVE VREME / NESTANOVITNO V Dolini do sinoči le ena kandidatna lista Ena lista tudi v Zgoniku, v Repnu pa še nobene Ponoči neurje, podnevi sončno Sneg je ponoči prekril kraško planoto V treh občinah - Dolini, Zgoniku in na Repenta-bru - kjer bodo 23.aprila upravne volitve zapade danes opoldne zakonski rok za predložitev kandidatnih list. Do dvajsete ure so v Zgoniku in v Dolini pooblaščeni občani predstavili le eno kandidatno listo in torej le enega kandidata za občinski svet, na repentabrskem županstvu pa se včeraj ni javil nihče. V zgoniski občini je kandidatno listo predstavilo zavezništvo »Skupaj-Insieme«. Županski kandidat je po pričakovanju Tamara Blažina, kandidati za občinsko skupščino pa Barbara Briščik, Mitja Gialuz, Mario Kralj, Aleks Milič, Alenka Obad, Valter Orel, Bruno Pegan, Pa-trizia Regalzi, Giovanni Romagna, Debora Stegel, Aldo Zaccaria in Roberto Zappador. V občinski svet bo izvoljenih osem kandidatov. Na Usti ni več nekdanjega župana Miloša Budina. Danes bosta svojo kandidatno listo predložili Slovenska skupnost in skupina, ki se politično sklicuje na Kartel svoboščin. V Zgoniku ni pričakovati drugih list, čeprav ne gre izključiti presenečenj zadnjega trenutka. V Dolini je bila sinoči edina kandidatna lista, ki je sad zavezništva med Stranko naravnega zakona in gibanjem »Nord li-bero«. Listo z dvojezičnim simbolom »Naravni zakon-Federalizem« odpira županski kandidat Alessandro Corbatto. Kandidati za občinski svet so Marino Zeriali, Li-vio Sancin, Ester Rovina, Giuseppe Miglino, Tullia Audoli, Mario Tamburini, Luisa Benvenuto, Michele Štolfa, Adriana Cominot-to, Mauro Pellielo, Mario Gallas, Manlio Villani, Lorenzo Magni, Marcella Sancin, Anna Corbatto in Paolo Barazutti. Omenjena lista je na včerajšnji tiskovni konferenci predstavila svoj volilni program. Poleg županskega kandidata in kandidata za občinski svet sta se srečanja z novinarji udeležila tudi voditelja »Nord libero« Gior-gio Marchesich in Laura Tamburini, ki sta tudi tržaška občinska svetovalca. Program postavlja na prvo mesto promocijo odkritega sodelovanja med tukaj živečima narodnostnima skupinama za krepitev naravne integracije v sklopu Srednje Evrope. V primeru izvolitve si bodo Corbatto in somišljeniki prizadevali za dopolnitev in izboljšanje programov dosedanjih uprav »na podlagi naravnega zakona«. Borili se bodo, da bo dolinska občina prosta vojaških služnosti, za redno delovanje družinske posvetovalnice, za ovrednotenje pobud v korist mladih ter za izboljšanje Parka doline Glinščice. Svojo kandidatno listo v Dolini bo danes predstavila tudi Zelena lista. Njen deželni svetovalec Paolo Ghersina je včeraj izdal tiskovno sporočilo, v katerem podčrtuje, da je predvolilno soočenje v dolinski občini zabeležilo nekaj zaskrbljujočih korakov nazaj. Predstavnik zelenih obžaluje predv- sem dejstvo, da so se levičarske sile »zaprle v tradicionalne rove« in da je demokratična levica izgubila edinstveno priložnost za resnično soočenje med obema skupnostima. V Dolini bomo po Ghersino-vem mnenju priča v bistvu dvema etničnima listama. V tiskovni noti je tudi govor o nenavadnem sozvočju med SSk, Komunistično prenovo in DSL, ki je potem na koncu največ žrtvovala. Te stranke so po mnenju Ghersine pokazale tudi zaničevalen odnos do Gibanja civilne družbe. Oglasili so se tudi •republikanci, ki pozivajo svoje pristaše, naj podprejo sredinsko volilno listo in torej županskega kandidata Ljudske stranke Roberta Raffaeleja. nBOŽJE POLJE / STALIŠČE ZAHODNOKRAŠKEGA RAJONSKEGA SVETAn »Ne centru za mamilaše« Zahodnokraški rajonski svet odločno nasprotuje načrtovanemu centru za rehabilitacijo narkomanov na območju nekdanjega begunskega naselja na Božjem Polju. Predsednik Zdravko Bisin je to nasprotovanje jasno izpostavil v odprtem pismu, ki ga je v ponedeljek poslal županu Riccardu Illyju, pristojnemu odborniku Gianniju Pe-col Cominottu, občinskemu odboru in občinskemu svetu. Bisin uvodoma izpostavlja, da mestna uprava, pri odobritvi tega projekta, sploh ni vprašala za mnenje rajonskega sveta. S tem je grobo kršila občinski pravilnik o poslovanju rajonskih svetov, ki jo izrecno obvezuje, da se pred vsakršnim posegom na teritoriju obvezno posvetuje z rajonskim so- svetom. Zal to ni prvič - ugotavlja Bisin - da Občina popolnoma »pozabi« na zahodnokraški svet. V pismu nadalje predsednik Bisin poudarja, da rajonski svet soglasno nasprotuje centru za rehabi-litacijo narkomanov. To naj bi bilo tudi stališče krajevnega prebivalstva, ki se je po Bisinovem mnenju že pred časom jasno izreklo proti temu projektu. Nova struktura bi bila vrh vsega nezdružljiva z združenji, ki že delujejo na Božjem Polju, pri čemer predsednik rajonskega sveta omenja skupnost Družina in Zvezo skavtov AMIS. S tem v zvezi Bisin tudi zahteva soočenje z odbornikom Pecol Co-minottom. Področje nekdanjega begunskega taborišča na Božjem polju je last deželne uprave. Center oziroma skupnost za rehabilitacijo narko-rrfhnov načrtuje ustanova SERT, ki deluje v okviru Krajevne zdravstvene enote, strukturo, ki bi gostila omejeno število ljudi, pa bi neposredno upravljala zadruga »La Col-lina«, ki sodeluje s skupnostjo San Martino al Čampo znanega duhovnika Maria Vatte. Predsednik Bisin ima nedvomno prav, ko očita Illyjevi upravi, da je popolnoma spregledala mnenja in stališče zahodnokraškega rajonskega sveta. Preseneča pa ostrina njegovega pisma, tudi zato, ker je krajevno prebivalstvo zelo malo ali nič informirano o tej načrtovani strukturi za rehabilitacijo in za vključevanje bivših narkomanov v normalne družbene procese. Vreme je bilo včeraj... kot noč in dan. Ponoči je pihalo, ulivalo, treskalo, celo krepko naletavalo; podnevi se je razjasnilo in se raznežilo v prijeten, hladen, a sončni popoldan. Napovedi vremenoslovcev so včeraj - vsaj ponoči - stoodstotno obveljale. Deželna vremenoslovska služba je predvidela prihod hladne fronte s severa, ki naj bi potisnila deželo spet v objem zime. Fronta se je znesla nad našimi kraji v nočnih urah. Njen prihod je najavil močan veter, ki so mu po polnoči sledile še obilne padavine. Ob dveh je začelo bliskati in grmeče bobnenje je marsikoga zbudilo iz sna. Medtem ko je v mestu in v nižjih predelih »le« deževalo, je začelo na Krasu snežiti. Sneženje je bilo obilno, tako da je dobil Kras v jutranjih urah povsem zimski videz. Bela odeja je prekrivala polja in travnike, po cestah pa ni povzročila večjih nevšečnosti: sneg je bil namreč sila voden, zato se ni utrdil na cestnem tlaku. Mestni otroci so vsekakor radovedno gledali za zasneženimi avtomobili, ki so prihajali v jutranjih urah s kraške planote v mesto. 2e po nekaj urah pa je prišlo do pravcatega vremenskega preokreta. Oblaki so brzo nadaljevali svojo pot proti vzhodu in prepustili očesu pogled na jasno sinjino. Sonce je bogato posijalo in ogrelo ozračje; temperatura, ki je ponoči zdrknila na zimsko raven, se je dvignila, pa čeprav ni dosegla stopinj izpred nekaj dni. Vremenoslovci sicer spet napovedujejo poslabšanje, a nato se bo zopet otophlo. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600. fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121. fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611. fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FTEG IZSILJEVANJE IN KORUPCIJA Za prevoz izrednih tovorov po FJK so morali segali v žep Ce so hoteli avtoprevozniki priti do ustreznega dovoljenja za izredne tovore, ki so jih prevažali po cestah naše dežele, so morali seči v žep. Poleg tega so bili prisljeni odstopiti bone za nakup goriva. Njihove težave pa niso trajale v nedogled, izsiljevalcem so stopili na prste in včeraj so se znašli pred sodnikom. Najtežja kazen je doletela 71-letnega Con-solata Abateja, ki so mu naložili dve leti ječe, a leto dni ne bo smel delati v javnih uradih (kazen je pogojna, kot tudi za vse ostale). Na eno leto in 6 mesecev sta bila obsojena njegova 47-letna žena Ljerka Stefok in 58-letni Franco Carola, na 6 mesecev pa 50-letni Si-sto Barbiero (Barbiero živi v Pierisu, vsi ostali v Trstu; z izjemo Carole, katerega odvetnik se je potegoval za oprostitev, so se ostali odločili za dogovorno kazen). Do nezakonitega početja je prišlo junija 1989. V obtožnici piše, da se je Abate kot uradnik, ki je pri deželnem Anasu skrbel za izredne tovore, sistematično okoriščal z denarjem in boni za gorivo, ki jih je izsilil od raznih podjetij. Zena mu je pri tem početju pomagala. Abate je bil poleg tega član deželne komisije za goriva in odgovoren za tehnične preglede na terenu. Po enem takih pregledov je Bar-bieru izdal dovoljenje za obnovitvena dela na zemljišču v neposredni bližini ceste, ki je bila Anasova last. Za to »uslugo« mu je Barbiero izplačal 300 tisoč lir, zato se je tudi sam znašel na zatožni klopi. Carola pa je bil obtožen, da je pomagal Abateju: zaposlen je bil pri poštni upravi in ko je izvedel, da proti Abateju teče preiskava, ga je telefonsko obvestil. ______ODGOVORA IZ RIMA ŠE NI______ Prof. Pahor mora še čakati Odložili proces zaradi dogodkov pred cerkvijo sv. Antona Novi datum je 27. junij. Tistega dne se bo tržaško sodišče spet ukvarjalo s prof. Samom Pahorjem, ki ga zaradi znanih dogodkov z dne 1. novembra 1992 pred cerkvijo sv. Antona krivijo žalitve, upiranja in povzročitve telesnih poškodb javnemu funkcionarju (tistega dne je bila manifestacija društva Edinost, ki je sicer prvotno vložilo prošnjo za shod na Trgu Unita, vendar so prošnjo zavrnili, nakar so shod priredili pred cerkvijo). Vendar tudi včerajšnja obravnava, kot številne dosedanje, ni prinesla pomembnih novosti (tolmač je bil včeraj Miran Košuta, zapisničarka Stella Hrvatin, javni tožilec Filippo Gulotta). Sodniki so preiskovalno fazo zaključili že januarja, ko so zaslišali priče in ko je Pahorjev odvetnik Maniacco zahteval, da dokazno gradivo dopolnijo s fotografijami, ki jih je posnelo osebje kvesture. Javni tožilec je bil tistega dne Federico Frezza, ki se je zahtevi uprl, vendar je bil predsednik sodnega zbora Mario Trampuš drugačnega mnenja in je zahtevi ugodil,- Kvestura je medtem negative posredovala in sedaj jih bodo razvili. Brez odgovora pa zaenkrat ostaja vprašanje, kdaj bo prišlo do razsod- be. Razsodbe namreč ne morejo izreči, ker še vedno čakajo na odgovor kasacijskega sodišča iz Rima. Pahorjeva obramba se je obrnila na to sodišče z zahtevo po premestitvi procesa, češ da je vzdušje v Trstu Slovencem nenaklonjeno, torej neprimerno za procese, ker pogojuje njihove udeležence. Dve taki prošnji so v Rimu zavrnili, tretjo so poslali 8. novembra lani in nanjo še ni odgovora. Medtem pa se je spremenil sodni zbor, ne sestavljajo ga več iste osebe in zato so morali ves proces obnoviti, vključno z zasliševanjem prič. Se pred morebitno razsodbo pa morata poseči javni tožilec in obramba, lahko sledi replika javnega tožilca. Če se do prihodnje obravnave ne bo vedelo za sklep kasacijskega sodišča, tudi razsodbe ni pričakovati. Možnosti je seveda več. Kasači j sko sodišče lahko prošnji ugodi in sklene, da se proces nadaljuje v drugem mestu. Lahko pa tudi meni, da so tržaški sodniki povsem pristojni. Tudi v tem primeru ni vsega konec: Pahorjev zagovornik lahko predstavi novo prošnjo po premestitvi (seveda mora sloneti na novih dokazih) in spet naloži Rimu, da se ukvarja s prof. Pahorjem. SREDI NOČI V NASELJU SV. SERGIJA Požar terjal smrtno žrtev Vzroki nesreče še nejasni Žrtev je verjetno izkrvavelo - Njegova družica in nečakinja sta se rešili »Slišala sem močan zamolkel udarec, zatem je nekdo klical na pomoč.« Marina Piazzi je govorila s težavo, zgledalo je, da bo vsak trenutek izbruhnila v jok, spomin na prečuto noč ji je bil preveč živo pred očmi. Prebiva v istem poslopju in tudi v istem nadstropju, kjer je včeraj nekaj po polnoči izbruhnil silovit požar, ki je terjal človeško življenje. Žrtev je 43-letni Niccolo Viezzoli, njegova družica Liliana Grbac, ki je istih let, pa se zdravi v glavni bolnišnici, okrevala bo v mesecu dni. Se najbolje se je končalo za triletno Gr-bacevo nečakinjo Silvio Vidonis, ki so jo v otroški bolnišnici Burlo Garofolo sprejeli na opazovanje. Pravega vzroka požara v 3. nadstropju stavbe IACP v Ul. Donaggio 9 v Naselju sv. Sergija niso Se ugotovili. Sprva so pomislili na uhajanje plina, ki naj bi zatem eksplodiral. Sosedje so namreč govori- Niccolo Viezzoli li, da so slišali močan pok, vendar je morebiti slo za treskanje nekaterih delov gorečega pohištva, ki naj bi ga Viezzoli vrgel skozi okno. Izključili naj bi tudi možnost, da so se plameni razširili iz neke pečice, da je prišlo do kratkega stika, ali da je eskplodiral televizijski sprejemnik. Kot najbolj verjetno domnevo omenjajo cigaretni ogorek, ogenj naj bi namreč najprej ovil spalnico. »Začutili smo vonj po dimu, morda plinu,« je svojo pripoved nadaljevat la Piazzijeva. »Nemudoma smo poklicali gasilce in stekli na stopnišče. Hiša ima Štiri nadstropja, v vsakem sta po dve lični stanovanji. Potrkali smo na sosedova vrata, nihče ni odgovoril. Me.dtem so drugi sosednje zavrteli Številko policije, karabinjerjev. Vrata v Viezzo-lijevo stanovanje so podrli z rameni, najprej se je prikazalo dekletce, zatem je prišel se Viezzoli, stopil je po stopnicah navzdol in sedel, gospe Grbac nisem opazila. Zatem nisem videla drugega, stekla sem iz hiše kot tudi ostale ženske in otroci, moški pa so ostali. Nič nisem razumela, vsi smo bili pod šokom, saj smo se bali, da bo hišo pognalo v zrak. Vso noč smo prebedeli, gasilci so odšli okrog 5. ure. Naše stanovanje ni poškodovano, nekaj dima je bilo le pri vhodu, a nič posebnega.« Soseda, ki prebiva v zgornjem stanovanju, je tudi potrdila, da so slišali pok in zatem prasketanje, kot bi tovornjak stresel gramoz, skozi zadnje okno pa so prihajali dim in plameni. Nekateri drugi pa naj bi opazili, kako je Grbaceva s telesom skušala zavarovati malo Silvio, a ogenj naj bi bil v začetku le v spalnici, dim pa je že zajel ves prostor. Na gasilski centrali in pri Rdečem križu je telefon neprenehoma brnel, klici na pomoč pa so bili dokaj splošni, vesti si niso bile edine, nekateri so govorili o požaru, drugi o eksploziji, o dveh ranjenih, zatem celo o osmih ranjenih. Nekaj pa je bilo jasno: zgodilo se je nekaj hudega. Osebje Rdečega križa je oddrvelo s štirimi posadkami, tudi gasilci so na kraj nesreče poslali več osebja, kot ga je dejansko bilo treba. Dostop do poslopja pa je bil težaven, ulica se vzpenja, ozka je, do hiše z bližnjega parkirišča peljejo stopnice. »Ko smo prišli v poslopje, Viezzoliju srce ni bilo več,« je dejal dr. Zalukar. »Poskusili smo ga sicer oživiti, vendar mu ni bilo pomoči. Bil je ves krvav, obleko je imel zažgano, opekline pa niso zgledale zelo hude. Sele obdukcija bo pokazala prave vzroke smrti, na mestu samem to ni bilo možno. Morda je izdihnil zaradi izkrvavitve.« Kasneje so ugotovili, da je imel prerezano žilo pod komolcem. Viezzoli je bil zaposlen pri kompaniji pristaniških delavcev, Grbaceva pa je pomagala hčeri, ki upravlja neko gostilno. Viezzolijevo stanovanje je povsem uničeno, saj se je ogenj bliskovito razširil, delno je neuporabno tudi zgornje stanovanje, ker so plameni poškodovali strop. Pogorišče Viezzolijevega stanovanja (F. KROMA) NOVICE Projekt Trst v občinskem svetu Tržaški občinski svet bo jutri in pojutrijšnjim razpravljal o Projektu Trst, ki ga je pripravil inž. Giovanni Gambardella in ki je že bil predmet ostrih polemik. Predstavniki opozicije so namreč napovedali, da se sploh ne bodo udeležili včerajšnje seje načelnikov svetovalskih skupin, ki je imela načrt na dnevnem redu. Kljub napovedim pa je seja redno stekla. Pomoč sarajevski bolnišnici Med tržaško otroško bolnišnico Burlo in sarajevsko bolnišnico je včeraj stekla direktna linija za pomoč, bodisi kar zadeva klinične pristojnosti bodisi kar zadeva morebitno potrebo najnujnejšega zdravstvenega materiala. Pobuda se je porodila po usposobitvenem tečaju, ki se ga je pred nedavnim udeležila zdravniška ekipa iz Sarajeva. Predavanje v priredbi Skupine 85 Skupina 85 bo svojo novo pobudo priredila v knjigarni Nuova Universitas na Drevoredu XX. septembra. Jutri ob 19. uri bo namreč v knjigarni predavala prof. Laura Gran Tarabocchia s tržaške univerze. Govorila bo o dvojezičnosti in simultanem prevajanju ter s tem v zvezi o laboratorijskih raziskavah o udeleženosti posameznih možganskih funkcij. O tej temi je napisala daljšo razpravo, ki jo bo predstavil prof. Antonio Bava, prav tako s tržaške univerze. Umri novinar Massimo Capuzzo Po dolgi bolezni je včeraj umrl v Trstu kulturnik in športni novinar Massimo Capuzzo, ki je bil eden od ustanoviteljev dečelne Zveze športnih novinarjev. Rodil se je leta 1913 v Padovi. V Trst se je preselil, da bi se posvetil vojaški karieri, a posvetil se je raje kulturi in novinarstvu. FERNETIČI / FINANČNI STRAŽNIKI Zaplenili 12 ton cigaret DVEURNI RAZGOVOR S PUBLIKO MIANIJA / PROTI DESNICI IN TELEVIZIJI Vulkan Piero Chiambretti Vulkanski Piero Chiambretti je pojem zase v svetu italijanske televizije. Sinoči ga je na srečanju, ki ga je organiziral krožek Miani, pričakala ogromna, v prostorih hotela Savoia Se nikoli tako številna množica, predvsem mladih, s katerimi bi se moral Chiambretti srečati že pred poldrugim mesecem na univerzi v okviru oddaje »II Laureato«, pa mu akademski senat ni dal dovoljenja za snemanje. V dveumem ping-pongu vprašanj in odgovorov si je Chiambretti privoščil predvsem italijanski politični in televizijski svet in to z zelo jasne proti desničarske pozicije, ki je med publiko odzvala burne aplavze in odobravanje. Ker seveda ni mogoče obnavljati Chiambrettije-vih besednih ognjemetov, objavljamo nekaj najzanimivejših bodic. Craxi? Najbolj nesre- Neustavljivi Piero Chiambretti (Foto Balbi/KROMA) čen človek na tem svetu -zbežal je pred zaporom, v Hamametu pa ga je čakala žena. Berlusconi? Obljubil je, da ne bo na Raiu premaknil niti vaze rastlin: in res, vaze so še tam, vse ostalo pa je moralo oditi. Pannella? Se tako hitro premika od leve na desno, da je premaknjen tudi na fotografskih posnetkih. Ferrara in Sgarbi? Prosim, nisem še večerjal, ne govorimo o ostudnih zadevah. Forza Italia? Katodska cev televizije, ki je padla s Finivesta v politiko. Gledanje televizije? Kot z mačko, ki so jo povozili: ne bi hoteli, vendar jo gledamo in potem nam gre na bruhanje. Politika? Politike ni več, v Italiji je samo še predstava o politiki. Albanci? Z ladjo so zbežali v Italijo, ker so gledali Canale 5; ko bi gledali Samarcando, bi ostali doma. Moja kultura? Je nimam, zato sem tako uspešen po televiziji. Chiambrettijev najljubši šport? Nedvomno tisti v spalnici. Sponzor sinočnjega srečanja? Trazasacka kre-daz bankomat - ma che ***** di nome ha, questa banca... Samo Tržaški kreditni banki je uspelo spraviti ob zid zgovornega Chia-mbrettija, kar ni od muh! narstva. Novinar se mora namreč zavedati svojih nalog in dolžnosti do gledalcev ter spoznati razliko med novico in osebnim mnenjem, (aj) SREČANJE INŠTITUTA GRAMSCI Sandro Čuti o nalogah in dolžnostih novinarjev Inštitut Antonio Gram-sci, ki posveča veliko pozornost sredstvom javnega obveščanja v multime-dialni družbi, je priredil včeraj srečanje z odgovornim urednikom poročil Telemontecarla Alessandrom Curzijem in tržaškim novinarjem Molinarijem. Glavna tema srečanja je bil pomen, ki ga imajo televizijska poročila v naši družbi. Oba novinarja sta spregovorila o zaskrbljujočem trenutku, ki ga doživlja svet informacije v Italiji ter o glavnih značilnostih televizije ter njene premoči v primerjavi s tiskano besedo. Oba sta izrazila željo po koreniti spremembi, ki naj bi Italijo privedla do tiste demokracije, kjer je informacija temelj diskusije in razmišljanja. Poseben poudarek je Sandro Curzi posvetil značilnostim dobrega novinarja in dobrega novi- Alessandro Curzi V ponedeljkovih dopoldanskih urah so finančni stražniki od Femetičev, ki opravljajo nadzorno carinsko službo v krajevnem avtoportu, skupno s cariniki zaplenili velik 12-ton-ski tovor vtihotapljenih cigaret. Skrite so bile v tovornem vozilu z bolgarsko registracijo, ki je prihajalo iz Sofije. Tovor cigaret (vseh najbolj znanih znamk: marl-boro, merit, rothmans, itd.) je spremljalo posebno potrdilo TIR, na katerem je bil prijavljen tovor 1089 lepenk, ki naj bi vseboval manjše postelje za otroke. Prav vsebina tega tovora pa je vzbudila sum finančnih stražnikov, saj je šlo za tovor takega blaga, ki ga Italija proizvaja v velikih količinah in ga tudi izvaža širom po svetu. Sum finančnih stražnikov je vzbudil tudi izvor tovora: Bolgarija je namreč vpletena v mednarodni promet tobačnih izdelkov, ki jih izdelujejo v tujini. Na osnovi teh sumov so finančni stražniki z dovoljenjem carinskih oblasti odplombirali in nato pregledali tovor. Odkrili so platneno streho in se znašli pred vrstami lepenk polnih cigaret. Našteli so 1210 lepenk za skupnih 12100 kilogramov blaga. Aretirali so oba šoferja in ju pospremili v koronejske zapore, kjer sta na razpolago preiskovalnemu sodniku dr. Nicoliju. Ponovno se je izkazalo, da je mejni prehod pri Fernetičih preferenčna os za razne kriminalne organizacije. Samo izkušenost finančnih stražnikov na mejnem prehodu je preprečila, da bi se to nedovoljeno trgovanje lahko uresničilo. V teku so vsekakor nadaljnje preiskave, da bi odkrili komu je bilo blago namenjeno in kdo organizira te nezakonite posle. V GLEDALIŠČU Ml ELA / LETO DNI PO UMORU V MOGADIŠU PONEDELJKOV VEČER Rock in ganjenost na koncertu za Mirana Izkupiček večera bo namenjen sirotam vojne v Bosni VDSlo Triglavskem narodnem parku Gost večera ravnatelj parka inž. J. Bizjak Prizor z nastopa ansambla Le Orme (F. Balbi/KROMA) SVEČANOST OB OBLETNICI Spomin na Mve iz Ul. D’Azeglio Po diverzantski akciji so jih esesovci po strahotnem mučenju obesili »Miranu bi bil tak večer všeč«, je bil komentar prijateljev in znancev v Mogadišu pred letom dni ubitega snemalca Hrovatina, ki so se predsinočnjim zbrali v gledališču Miela na »Koncertu za Mirana«. VeCer v nabito polni dvorani se je zaCel s predvajanjem spleta Hrovatinovih video-clipov, glasbenih posnetkov popevkarjev, kot sta Aliče in Vecchioni, ki so Hrovatinu bolj ležali kot pa snemanje vojnih grozot, ki so ga tudi stale življenje. »Glasba je spremljala vse Miranovo življenje«, je povedal Gino D’Eliso, ki je vodil večer in tudi sam nastopil skupaj z rock skupinami Shout, Le Grme, Set-tore Out in s pevci Massi-mom Bubbolo, Massimom Privierom in Riccardom Fogliem, medtem ko je esejist Stefano Benni prebral poezije proti vojni. Glasba je pričarala občutke iz Časov prvih Beatelsov, ki so bili tako pomembni za vso Miranovo generacijo, pa tudi bolj Čustvene teme ljubezni in trpljenja, ni pa manjkalo niti angažiranih pesmi proti vojni in vsakršnemu nasilju. Večer je nedvomno uspel tudi, ker je med publiko vladalo nenavadno emocionalno razpoloženje. Koncert je z velikim osebnim naporom organizirala Miranova žena, Pa-trizia Hrovatin: »Mirana smo se s prijatelji spomnih z ganjenostjo, rock nam je za nekaj ur pričaral njegovo ljubezen do glasbe in do življenja.« Izkupiček večera je Pa-trizia Hrovatin namenila skladu za sirote vojne v Bosni. Ttradicionalni veCer Društva slovenskih izobražencev je v ponedeljek 27. t.m. potekal v znamenju novih televizijskih oddaj v slovenščini in Triglavskega narodnega parka. Predavanje o le-tem se je namreč zakasnilo prav zaradi tega, ker so si prisotni najprej ogledali prvo poskusno slovensko televizijsko oddajo. Sicer je bil gost ponedeljkovega večera ravnatelj Triglavskega narodnega parka inž. Janko Bizjak, ki je s pomočjo diapozitivov orisal zgodovino in dejavnost Triglavskega narodnega parka ter podal nekaj osebnih gledanj na odnos med naravo in človekom. Park, ki obsega 845 kv. km površine, je edini narodni park v Sloveniji in zaobjema 4 % celotnega zaščitenega ozemlja v slovenski državi, ki ga je le 8 %. Ustanova, ki za park skrbi, šteje v celoti 29 ljudi, od katerih jih je 15 na terenu. To je odločno pre- Inž. Janko Bizjak malo, tako da zlasti v poletnem clasu prihaja do neobvladljivih situacij zaradi navala obiskovalcev. Pri tem so najbolj na udaru -Vršič, Bohinj, Trenta in druga območja. Polovico denarnih sredstev za park prispeva država, za drugo polovico pa morajo poskrbeti sami. Z diapozitivi je predavatelj prikazal lepote Triglavskega narodnega parka, življenje v njem, pa tudi seneno stran, kot npr. onesnaženost Bohinjskega in zgornjega Kriškega jezera ter izumiranje naselij na tolminski strani (na gorenjski strani tega pojava ni). Prikazal je tudi značilnosti in razlike med arhitekturo severnega in južnega dela slovenskih Alp, kjer je le-ta bolj pod vplivom sredozemskega sveta. Z diapozitivi pa je hotel inž. Bizjak prikazati dvojno človekovo gledanje na naravo, ki je po eni strani zaznamovano s težnjo po njeni zaščiti, po drugi pa z njenim izkoriščanjem in razprodajo. Večera sta se udeležila tudi stara Bizjakova prijatelja, in sicer konzul Slovenije v Trstu Tomaž Pavšič in pisatelj Boris Pahor, ki sta gosta toplo pozdravila in ga predstavila kot nadvse zavednega Slovenca, udeleženca prvih Drag in človeka, ki se izredno zanima za zamejstvo. Ivan Žerjal Pred predavanjem so vsi spremljali prvo oddajo slovenske televizije (F. Balbi/KROMA) Na včerajšnji dan pred 50 leti so nacisti na stene garaže v Ul. Massimo D’Azeglio obesili štiri mlade partizanske borce, pripadnike akcijske skupine II. tržaškega sektorja, ki je takrat operiral v sklopu IX. korpusa NOV. V roke agentov italijanske SS so tako padli Giorgio De Rosa, Livio Stok, Sergij Čebron in Remi-gio Visini, petemu elanu omenjene skupine je uspelo zbežati zasledovalcem. Obesili so jih na pročelje stavbe, kjer se vsako leto ob tem dnevu odvijajo krajše spominske svečanosti. Mladi borci so bili na tem, da izvedejo diverzantsko akcijo na garažo »Autorimessa Principe«, v kateri so imele nemške vojaške sile skladišče bencina, tovornjake in nekaj orožja. Partizanskim diverzantom je uspelo zažgati veliko količino bencina, več tovornjakov in zapleniti tudi nekaj orožja. Ko so se po izvršeni akciji hoteli umakniti iz goreče garaže, jih je na begu prestregla patrulja kolabo-racionistične »Guardia civica«, ki jih je predala agentom SS. Vso noč so jih zverinsko mučili, nato pa naslednje jutro obesili. Prizor obešanja je tedaj posnel nemški vojak in film so po koncu vojne po naključju našli in predstavlja še danes pretresljiv dokument okupatorjevih zločinov na naših tleh. Pred poslopjem, na katerem je spominsko obeležje, ki so ga postavili leta 1947, je bila včeraj ob 11. uri kratka svečanost s položitvijo venca in enominutnim molkom. Svečanosti so se udeležili predstavniki pokrajinskega odbora VZPI-ANPI, Vsedržavnega združenja deportirancev v nacističnih taboriščih ANED in Vsedržavnega združenja bivših političnih preganjancev ANPPIA. Akcija omenjene diverzantske skupine je bila po takratnih informacijah elanov komande mesta Trst zamišljena kot povračilno dejanje za napad na partizanski bunker v Lon-jerju, katerega spominska svečanost je bila v nedeljo v Lonjerju. Neva Lukeš ZBOR VESELA POMLAD IN HARMONIKAR DENIS NOVATO Po uspehu v Rimu še nastop doma Pevsko glasbeni večer so poimenovali petkovo srečanje v Finžgar j e vem domu, na katerem sta se predstavila zbor Vesela pomlad in mladi harmonikar Denis Novato. Pobudo za to srečanje je dal izjemen uspeh omenjenega zbora na II. mednarodnem pevskem festivalu Orlando di Lasso v Rimu, pa tudi izid prve glasbene kasete Denisa Novata. Mladi harmonikarski virtuoz že nekaj let prijateljuje z MePZ Vesela pomlad in je ta zbor spremljal tudi na nekaterih gostovanjih. O uspehu slovenskega zbora smo že poročali, zato naj povemo le to, da so želele pevke program, za katerega jim je mednarodna komisija rimskega tekmovanja prisodila srebrno odličje in prvo nagrado za najboljšo izvedbo ljudske pesmi, predstaviti tudi domačemu občinstvu. In ker so udeležbo na pevskem tekmovanju združile z obiskom pri rimskih Slovencih, so k sodelovanju povabile tudi mladega harmonikarja, čigar prvo kaseto so želele predstaviti ob petkovem koncertu na Opčinah. Najprej so mladim pevkam s prisrčno pesmico, ki jo je za to priložnost sestavil zborovodja Franc Pohajač, Čestitali najmlajši pevci, člani OPZ Vesela Pomlad. Vsaka pevka je prejela v dar tudi slovenski šopek za na dragoceno nošo, ki si jo je nadela za to priložnost. Kot rečeno, smo prisluhnili programu, ki so ga mlade pevke izbrale za rimsko tekmovanje. Pri tem so imele v mislih dolgoletnega sodelavca zbora, prof. Ivana Florjan- ca, avtorja pesmi Plapolaj, luč, in prof. Pavleta Merkuja, ki je dal velik doprinos k odkrivanju in zapisovanju ljudske pesmi v slovenskem zamejskem prostoru. Izvedba njegove priredbe rezijanske pesmi iz Bile Zeleni' polog je bila na rimskem tekmovanju ocenjena najbolje. Na večeru je bilo nekaj Časa odmerjenega čestitkam in zahvalam, kar je sicer običajno za podobna srečanja. Slednje so bile seveda namenjene mladim pevkam in dirigentu Francu Pohajaču, pa tudi Zdenki Križ-mančič, ki pomaga s korepeti-ranjem. Drugi del večera je bil posvečen glasbi. Na njem se je predstavil mladi godec Denis Novato s Krmenke pri Domju, dvakratni svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko. Pred kratkim je izšla njegova prva glasbena kaseta, na kateri Denis nastopa samostojno, pa tudi ob spremljavi Igorja Podpečana in Renza Počkarja. Trio se je predstavil tudi na tem veCeru, vendar je Igorja Podpečana zamenjal Martin An-dolšek. Poskočne viže, pa tudi bolj umirjene melodije so ustvarile prijetno vzdušje v dvorani, vsi pa smo bili ponovno priče vrhunskemu izvajanju mladega mojstra. Večer so mlade pevke in harmonikar sklenili z Vrabcevo priredbo Venčka narodnih, ki mu je harmonikarsko spremljavo oskrbel Zoran Lupine. Bil je resnično lep večer, ki so.mu mladi s svojo toplino vdahnili prijetno praznično vzdušje. Majda Danev H OBVESTILO KZ h Prispevki za vzrejo bikcev Do petka vložiti prošnje Kmečka zveza obvešča živinorejce, da v petek, 31. marca t.l. zapade rok za predstavitev prošenj za t.i. doklado za kmečki dohodek, ki jo živinorejci prejemajo kot prispevek za vzrejo bikcev, ki so dopolnili vsaj 8 mesecev (prvo obdobje) ali 21 mesecev (drugo obdobje). Prošnje morajo biti do istega datuma vložene ne EIMA v Rimu, zato bo Kmečka zveza omenjene prošnje izpolnjevala do srede 29. marca. Kmečka zveza vabi zato vse živinorejce, ki nameravajo letos (v obdobjih ali 1. marec - 15. april ali 15. maj - 30. junij ali 1. september - 31. oktober) vložiti na EIMA prošnjo za prispevek za vzrejo bikcev (vključno z dodatkom znaša premija približno 290.000,- lir za vsakega bikca), da se nujno zglasijo v uradih Kmečke zveze. Še par dni za predložitev prispevkov za Nagrado J. Kugy V petek, 31. marca zapade rok za izročitev prispevkov za Kugyjev natečaj z naslovom: »Poznati, ljubiti in ščititi naravo: to je sporočilo, ki nam ga je zapustil Julius Kugy«. Oblikovati je treba predloge o vzgoji za okolje s posebno pozornostjo na problemih tržaškega ozemlja. Predlogi naj bodo namenjeni šolam in preko njih celotnemu prebivalstvu. K natečaju bodo pripuščeni samo izdelki, ki bodo dospeli po pošti ali neposredno na Urad za sprejemanje dopisov Pokrajine Trst,'Trg Vittorio Veneto 4, in sicer v zaprti ovojnici, ki naj bo na zunanji strani označena samo z napisom »Premio Julius Kugy« in domišljijskim logotipom, sestavljanim iz besed in/ali risb. NB.: Na zunanji strani ne sme biti nobene druge navedbe. Na začetku izdelka naj bo navedena le kategorija pripadnosti in logotip iz ovojnice. Izdelek ne sme vsebovati nobenih podatkov o avtorju ali avtorjih. Izdelku je treba priložiti v zaprti ovojnici, ki naj ima na zunanji strani avtorjev logotip, v notranjosti pa naj bo list s podatki o avtorju ali avtorjih, naslov, po možnosti telefonska številka in davčni kodeks. Ce gre za razred ali medrazredne skupine je treba navesti tudi šolski zavod in podatke o osebi, ki bo poobleščena, da dvigne nagrado. Za morebitne dodatne informacije se interesenti lahko obrnejo na Odsek za spodbujanje družbeno-kulturnih dejavnosti, urad za spodbujanje ekološke vzgoje, Ul. S. Anastasio 3, III. nadstropje, telefon 3789497 ali 3798464. Pokrajinski uradi so odprti za občinstvo od 9. do 13. ure vsak dan razen v soboto, ob ponedeljkih in četrtkih pa tudi od 15. do 17. ure. VCERAJ-DANES Danes, SREDA, 29. marca 1995 AMADEJ Sonce vzide ob 6.52 in zatone ob 19.28 - Dolžina dneva 12.36 - Luna vzide ob 5.49 in zatone ob 18.02. Jutri, ČETRTEK, 30. marca 1995 MODEST VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 5,5 stopinje, zračni tlak 1004,1 mb narašča, veter vzhodnik severovzhodnik 23 km na uro, burja, vlaga 41-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 9,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Mauro Degrassi, Lorenzo Ko-smazh, Gaia Montenesi, Alessia Russian, Alessia Mislej, Alberto Ferigutti. UMRLI SO: 74-letna Ce-cilia Zacchigna, 79-letni Ervino Lorenzutti, 87-let-na Anita Mangano, 67-let-na Nerea Deponte, 70-letni Giovanni Geppi, 65-letna Berta Padovan, 92-Ietna Maria Zadnich, 65-letni Giorgio Rossmann, 87-letna Concetta Grimalda, 53-letni Dario Carter, 77-letna Maria Fidel, 45-letni Marino Del Pin, 44-Ietna Adriana Zardini, 93-letna Maria Corazza, 89-letna Maria Napp, 87-letna Giovanna Gerk, 83-letna Elena Petrovčič, 64-letni Umberto Nibbio, 62-letni Mario Valdemarin, 75-letna Stel- lia Daveggia, 74-letna Li-dia Minutti, 78-letna Anna Maria Ragusin, 88-letna Vittoria Daneu, 67-letni Giovanni Ranzato. □ LEKARNE Od PONEDELJKA, 27. marca, do NEDELJE, 2. aprila 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Korzo Italia 14 (tel. 631661), Ul. Zorutti 19 (tel. 766643), Ul. Flavia 89 - Zavije (tel. 232253). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Korzo Italia 14, Ul. Zorutti 19, Ul. Giulia 1, Ul. Flavia 89 (Zavije). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1 (tel. 635368). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 TELEVITA PUBLIEST Tel. (040) 7796611 - Fax 768697 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Josip JurCiC Andrej Inkret DESETI BRAT Režija Dušan Mlakar Danes: 29. t.m., ob 10. uri Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -teli 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »La giusta causa«, i. Sean Connery, prepovedan mladini pod 14. letom. EKCELSIOR - 17.55, 20.05, 22.15 »Star Trek -Gerierazioni«, i. Patrick Stewart, VVilliam Shatner. EKCELSIOR AZZUR-RA - 18.20, 20.10, 22.00 »Creature del cielo«, r. Peter Jackson, prepovedan mladini pod 14. letom. AMBASCIATORI -17.30, 19.45, 22.00 »Pret a porter«, r. Robert Altman, i. Julia Roberts, Tim Rob-bins, Kirn Basinger. NAZIONALE 1 - 17.30, 19.45, 22.00 »Vento di passioni«, i. Brad Pitt, Anthony Hopkins. NAZIONALE 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Fari-nelli, voce regina«, i. Enri-co Loverso. NAZIONALE 3 - 16.45, 19.15, 21.45 »Le ali della liberta«, i. Tim Robbins. NAZIONALE 4 - 16.30, 19.00, 21.45 »Pulp Fic-tion«, prepovedan mladini pod 18. letom. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Te lo infilo a dop-pio gusto«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Neli«, r. Michael Apted, i. Jodie Foster, Liam Nee-son, Natasha Richardson. ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 »Pallottole su Broadway«, r. Woody Al-len, i. Chaz Palminteri, John Cusack. LUMIERE - AIACE - 18.00, 20.00, 22.15 »La notte«, r. Michelangelo Antonioni, i. Marcello Mastroianni. S ČESTITKE Danes slavi DEAN STAREC 24. pomlad in to voščilo naj te spremlja celo leto dni. Želiva ti iz srca obilo zdravja, sreče in veselja. To je nonina in nonotova želja. Pridružujejo se vsi, ki te imajo radi. PRIREDITVE ZALOZBA MIHELAČ IN TRŽAŠKA KNJIGARNA vabita jutri, 30. marca, obl7.30 v prostore Tržaške knjigarne na predstavitev pesniške zbirke Tomaža Šalamuna AMBRA. Sodeluje urednik Matevž Kos. TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi v petek, 31. marca, ob 17.30 na predstavitev novih slovarjev Diomi-re Fabjan Bajc DVE MUHI NA EN MAH - DUE PIC-CIONI CON UNA FAVA in LAŽNI PRIJATELJI - I FALSI AMICI. Spregovoril bo prof. Nada Pertot. SKD TABOR - Openska glasbena srečanja - s koncertom za violo in klavir se sklene pomladanski niz opernih glasbenih srečanj. Koncert bo v petek, 31. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu. Nastopila bosta violinist Armando Barilli in pianistka Antonella Fanfoni iz Parme. Na sporedu Matičič, Bruch in Brahms. Vljudno vabljeni! SKD I. GRUDEN gostuje v soboto, 1. aprila, ob 20.30 v Prosvetnem domu A. Sirk v Križu dramsko skupino KUD Janez Jalen iz Notranjih Goric s komedijo ŽIVLJENJE PODEŽELSKIH PLAV BOVEV. Vabljeni! SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3 vabi v soboto, 1. aprila na srečanje z letošnjim Preše-renovim nagrajencem pisateljem ALOJZEM REBULO. Vabljeni vsi mladi, posebno maturantje. Začetek ob 19. uri. ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA 1. MAJ vabi v nedeljo, 2. aprila, ob 18. uri na stadion 1. Maj v Trstu na DOBRODELNI KONCERT GODBENEGA DRUŠTVA PROSEK. Dirigent Aljoša Starc. ZVEZA KRVODAJALCEV DEVIN-NABREZINA vabi v nedeljo, 2. aprila, ob 11. uri na Trg sv. Roka pri spomeniku v Nabrežini na PROSLAVO KRVODAJALCEV . Sledili bodo pozdravi in zakuska v župni cerkvi. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na ogled razstave arhitekturnih maket in risb SLOVENSKI KOZOLEC, ki je na ogled v prostorih Tržaške knjigarne do 4. aprila 1995. V BARAGOVEM DOMU v Ricmanjih sta odprti razstavi Spomeniki pisane besede v Ricmanjih in Prispevki sodobnih slovenskih umetnikov ob 800-let-nici sv. Klare. Urnik: ob delavnikih od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure. SKD SLAVEC - Galerija Babna hiša v Ricmanjih -vabi do 31. t.m. na ogled razstave mladih likovnikov iz Tržaškega in Goriškega. Urnik: v sredo in petek od 20.30 do 22. ure. VZPI - ANPI, ANPPIA in ANED prirejajo v nedeljo, 2. aprila, oh 15. uri na strelišču na Opčinah KOMEMORACIJO 71 TALCEV. Spregovorila bosta Tamara Blažina - županja zgoniske občine in Arturo Calabria - predsednik VZPI. Predsedoval bo Drago Gorup. Slodeloval bo MPZ Tabor. KROŽEK ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA V. SCEK V TRSTU vabi na predavanje, ki ga bo imel v sredo, 5. aprila, ob 20. uri predsednik Federalistične unije evropskih narodnostnih skupnosti, priznani strokovnjak za manjšinska vprašanja prof.dr. ChristOph Pan iz Bočna na tem PRIZADEVANJA ZA EVROPSKO MANJŠINSKO PRAVO IN OVIRNA KONVENCIJA SVETA EVROPE O MANJŠINAH. Predavanje bo na novem sedežu krožka V. Sček v Ul. Galli-na 5 v Trstu. Ob tej priložnosti bomo predstavili drugo knjigo mednarodnih pravnih in političnih dokumentov o varstvu manjšin, ki jo je uredil Ivo Jevnikar. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. B IZLETI UNIVERZITETNI STUDENTI! Pridružite se skupini študentov iz Trsta in Gorice, ki je skupaj s Slovenskim deželnim zavodom za poklicno izobraževanje in podjetjem EURO-SAVA S.r.l. dala pobudo za celodnevni izlet v Kranj. Predvidena sta ogled tovarne SAVA in razgovor z vodstvom tega priznanega podjetja za proizvodnjo in trženje pnevmatike ter obisk Centra Brdo, vodilne srednje-vropske Sole za manage-ment. Odhod v petek, 31. marca t.l., ob 8. uri z Opčin. Vpisovanje v tajništvu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72 tel. 566360 in v Narodni in Studijski knjižnici v Trstu, Ul. S. Francesco d’Assisi 20 tel. 635629. SEKCIJA VZPI-ANPI KRIZ organizira dne 25. aprila 1995 enodnevni izlet k jezeru Iseo (Lago d’Iseo-Brescia). Cena prevoza in kosila je 80.000 lir. Vpisuje g. Bogateč tel. 220175. □ OBVESTILA KLUB PRIJATELJSTVA in VINCENCI JE V A KONFERENCA iz Trsta vabita člane in prijatelje na pripravo za Veliko noč, ki So danes, 29. marca, ob 16. uri pri šolskih sestrah, Ul. delle Docce 34 pri Sv. Ivanu. SKLAD MITJA CUK sporoča, da bo REDNI OBČNI ZBOR danes, 29. t. m., ob 20. uri v 1. sklicanju in ob 20.30 v 2. sklicanju na Narodni ul. 126. SKLAD MITJA CUK obvešča, da se vsak dan vrši popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov, na vseh šolskih stopnjah. Informacije po telefonu 212289 od ponedeljka do petka v dopoldanskem času. SKLAD MITJA CUK prireja angleški tečaj na različnih stopnjah, individualne ali skupinske lekcije. Informacije po telefonu 212289 od ponedeljka do petka v dopoldanskem času. GOSPODARSKO DRUŠTVO na Kontovelu vabi člane na 96. redni občni zbor v petek, 31. t. m., ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. Odbor. POHITITE z vpisi otrok v obmorsko kolonijo v Dragi (SLOKAD, tel. st. 226117) in v gorsko kolonijo v Comegliansu ( Slovenska Vincencijeva konferenca, tel. St. 43194) tudi v občinah Devin - Nabrežina, Zgonik, Repenta-bor, Dolina in Milje, kjer vpisujejo občinske zdravniške asistentke. KRUT obvešča, da je odprto vpisovanje za letovanje na Malem Lošinju. Letos bo letovanje junija in julija v štirih 10-dnev-nih izmenah. Vpisovanje in informacije KRUT , Ul. Cicerone St.8, tel. št. 360072. KD RDEČA ZVEZDA vabi k sodelovanju na tekmovalno razstavo slaščic in kruha IZ DOMAČE PECI, ki bo v nedeljo, 9. aprila. Kategorije: 1. raznovrsten kruh, 2. tradicionalno pecivo, 3. po želji in fantaziji. Prijave sprejema do petka, 7. aprila na tel. 229359, izdelke pa v nedeljo, 9. aprila od 12. do 15. ure v društvenih prostorih v Saležu. V OKVIRU poglobitve-nih večerov in priprave na Veliko noč vabljeni v petek, 31. marca ob 20.30 v staro solo v Mačkoljah k OKROGLI MIZI IN POGOVORU ob temah: Kakšen smisel imajo žrtve in odpovedi v življenju?, Kako doživljam postne in velikonočne dni?, Zakaj k spovedi pred Veliko nočjo?, Kaj pomeni vstati s Kristusom?... Gostji večera: profesorica Mirjam Bratina por. Pahor iz Devina in sestra redovnica Doroteja iz Doline. ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO SLOVENSKE ISTRE IN KRASA KOPER vabi na 354. srečanje v sredo, 5. aprila, ob 19. uri v dvorani Tartini B Hotela Metropol Portorož. Program: prim.dr. Miloš Kralj, dr. Ciril Oblak: BENIGNA HIPERTROFIJA PROSTATE, KRIRUSKA IN MEDIKAMENTOZNA TERAPIJA, dr. Ciril Oblak : PRAKTIČNA PRESOJA POVEČANE PROSTATE. SK BRDINA sporoča, da vpisuje za smučanje v Franciji do 10. aprila na sedežu kluba, Proseska ul. 131 na Opčinah vsak ponedeljek od 19. do 21. ure ali na tel. St. 224205 (Neno). SK BRDINA vabi vse člane, tekmovalce in simpatizerje na društveno nagrajevanje, ki bo 8. aprila v Domu Brdina na Opčinah ob 20. uri. HI SOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča učno osebje otroških vrtcev, osnovnih, srednjih in višjih šol, da zapade 31. t. m. rok za predstavitev prošenj za vkjučitev v pokrajinske lestvice za opravljanje suplec v šolskih letih 1995/96, 96/97, 97/98. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča nestalne šolnike, da 31. t. m. zapade rok za predstavitev prošenj za delno doklado za brezposelnost. Informacije in obrazce nudi tajništvo SSS, Ul. Carducci 8, tel. St. 370301 ob urah poslovanja: ponedeljek od 16. do 17.30, torek od 9. do 10.30, četrtek od 16. do 17.30 ter petek od 11. do 12.30. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča Solnike, da je čas do 31. t. m. za potrditev prošenj za upokojitev s 1. septembrom 1996 ( velja za tiste prošnje, ki so bile predstavljene do 28.9.1994) oz. bodo Solniki bili uradno upokojeni s 1.9.1995 in bodo prejeli pokojnino Sele s 1.1.1996. Vse dodatne informacije nudi tajništvo SSS ob urah poslovanja. PRISPEVKI V spomin na Orlanda Cociancicha daruje Elvira Slavec 25.000 lir za MPZ Valentin Vodnik. V spomin na pok. očeta Srečka Košuto darujeta hčerki Srečka in Beti ter teta Celesta 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. Za Skupnost družina Opčine darujejo: družina Ferletič 60.000 lir, družina Guštin 50.000 lir, družina Škabar 50.000 lir in družina Starc (Prosek) 100.000 lir. Ob obletnici smrti matere Ljudmile daruje Kaetty Kravos 50.000 lir za popravilo strehe dvorane Prosvetnega doma na Opčinah. Ob 15-letnici ŽPZ Ivan Grbec darujejo prijatelji 50.000 lir, Vittoria Skocaj 20.000 lir in sekcija SKP pri Magdaleni 300.000 lir za zbor. MALI OGLASI KOVINSKO podjetje s sedežem 10 km južno od Vidma nujno išče specializirane kovače in varilce z znanjem tehničnega risanja iz mehanike. Tel. ob uradnih urah na st. 0432/674188. PODJETJE iz Nabrežine išče prevoznika s svojim sredstvom za dvokratno tedensko dostavo blaga v Trstu. Tel. ob delavnih dneh na št. 200232 med 14. in 15. uro. GOSTILNA NA KRASU išče kuharja/co. Delovni čas po dogovoru. Tel. St. 327120. NUJNO iščemo gospo, bivajočo v Mačkoljah, za čiščenje šolskih prostorov. Predstaviti se v četrtek od 10. do 13. ure pri “Coope-rativa pulizie Časa dello studente", Ul. S. Lazzaro 1. 25-LETNO DEKLE z delovno izkušnjo išče kakršnokoli resno zaposlitev, tudi kot hišna pomočnica ali za oskrbo ostarelih. Tel. ob uri obedov na St. 200882. NA OPČINAH ali v okolici kupim hišo ali zazidljivo zemljišče. Tel. 213385 v večernih urah. UČITELJICA nudi individualne lekcije za osnovnošolske otroke. Tel. št. 381794. PRODAM fiat X19 1500, letnik 1980 v odličnem stanju. Tel. št. 220804. PRODAM zaradi družinskih razlogov avto volvo 460 GL 1600, maj 1993, 20.000 prevoženih km, klimatiziran, v odličnem stanju. Tel. št. (0481) 882094 v večernih urah. PRODAM prenosni telefon Nokia City man 300, možnost fakturiranja. Klicati v večernih urah na št. (040) 228997. PODARIM psičko s svetlo dlako (mešane pasme setter/nemski ovčar) staro osem mesecev. Tel. St. (0481) 521147. OSMICO ima Ivan Antonič, Cerovlje 34. Toči belo in črno vino. OSMICO ima Jurij Stu-belj v Sempolaju. OSMICO je odprl v Borštu St. 1 Sergij Mahnič. Toči črno in belo vino. OSMICO sta odprla Marcelo in Ervin Doljak v Samatoci St. 22. OSMICO ima odprto Slavko Švara, Trnovca St. 14. OSMICA je odprta v Dolini na št. 147. Ladi Kocjan vabi vse na belo in črno vino in domačo žu-co. PRI BIBCU v Križu zopet odprto ob četrtkih, petkih in sobotah. OSMICO ima Ivan Budin, Zgonik 50. Ob 2. obletnici smrti naše drage Evgenije se te spominjajo tvoji dragi Praprot, 29. marca 1995 29. 3. 1992 29. 3. 1995 Ob tretji obletnici smrti nase drage Natuške Sirk por. Tul Za vedno v naših srcih SVOJCI Mačkolje, 29.3.1995 ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE / OBRAČUN NA OBČNEM ZBORU GORICA / TIK PRED PESNIKOVO 70-LETNICO Uspešni kljub težavam s prostori in sredstvi Damjan Paulin ponovno potrjen za predsednika Prijateljsko srečanje s Cirilom Zlobcem Na srečanju premierska predstavitev dveh zbirk poezije in pesniku posvečene monografije Zveza slovenske katoliške prosvete je v celoti uresničila naloge, ki si jih je zastavila. Tudi v zadnjem letu je organizacija ljubiteljske kulture pokazala veliko vitalnost in aktivnost in se posebej proslavila zaradi nekaterih odmevnih prireditev. Cvet v gumbnici gotovo predstavlja kantata Oljki, ki so jo pri ZSKP uresničili z združenimi moC-mi ob 150. obletnici rojstva pesnika Simona Gregorčiča. Na rednem obenem zboru ZSKP so podcrtali voljo, da bi na poti uspešnosti in kakovosti nadaljevali tudi v bodočem. To je še posebej prišlo do izraza v poročilih enajstih včlanjenih društev in skupin. Pohvalne besede do delovanja Zveze so imeli tudi številni gostje, ki so se udeležili letne skupščine. Prisotno je bi- lo zastopstvo Krščansko kulturne zveze iz Celovca (Janko Zerzer, Marija Perne in Nuže Tolmajer), Zveze slovenskih kulturnih društev (Rudi Pavšič in Mariza Pelesson), Zveze kulturnih organizacij Slovenije (Ivan Mignoz-zi), Sveta slovenskih organizacij (Marija Ferle-tic), Zveze cerkvenmih pevskih zborov (Lojzka Bratuž) in Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel (Franka Žgavec). Tajnica Valentina Humar je v svojem poročilu orisala dejavnost Zveze v zadnjem letu ter se posebej zaustavila pri najpomembnejših pobudah in omenila nekatere važne obletnice Članic: 60-letni-co pevskega zbora Rupa-PeC, 30-letnico dramske dejavnosti v Standrežu in 25-letnico narodnozabavnega festivala v Steverja- nu. Po blagajniškem poročilu (Božidar Tabaj) je predsednik ZSKP Damjan Paulin ugotovil, da zaradi popravil Katoliškega doma so se srečali s prostorskimi težavami, predvsem za množične prireditve. Paulin je izpostavil tudi velike težave, ki jih je tudi Zveza beležila zaradi zakasnitev pri dodeljevanju stred-stev s strani javnih ustanov. S tem v zvezi pa je polemično ocenil pobude nekaterih listov in posameznikov, ki so s sodnij-skimi posegi še bolj zakasnili termine za dodeljevanje sredstev. Specifično o goriškem prostoru je predsednik Zveze bil kritičen do sedanjega vodstva na go-riški Občini in Pokrajini. Od Dežele pa si pričakuje, da bo priznala ZSKP ali na deželni ravni Damjan Paulin (foto SR) združeno s Slovensko prosveto kot nositeljica pomembne kulturne dejavnosti, tako kot je to storila pred kratkim za ZSKD. V svojem poročilu se je Damjan Paulin pohvalno izrekel do sodelovanja s sorodnimi organizacijami tako v Gorici, kot tudi v Trstu, na Koroškem in z ZKOS. Svoje misli je sklenil z željo, da bi kazalo večjo pozornost pokazati za pobude Zveze, ki so informativnega značaja. »Aprila in maja bomo imeli na Goriškem veC pobud ob 50-letnici zmage nad nacifašizmom in konca druge svetovne vojne. Tudi mi se jih bomo udeležili in tudi priredili. Toda brez mitiza-cije, s spoštljivim in objektivnim odnosom do vseh, ki so zaznamovali tiste Čase ter s hvaležnim spominom na žrtve nasilja«, je svoje misli zaključil Damjan Paulin, ki je bil na obenem zboru ponovno potrjen za predsednika Zveze slovenske katoliške prosvete. Prijateljsko srečanje, kot ga nazivajo prireditelji v upravnem odboru Kulturnega doma iz Gorice, bo jutri z enim izmed najuglednejših slovenskih pesnikov in pisateljev Cirilom Zlobcem. VeCer sodi v okvir praznovanja 70-letnice Cirila Zlobca, ki je vedno bil dobrodošel gost goriškega občinstva in ki ga mnogi življenski trenutki vežejo na naš prostor. Zato Kulturni dom ni mogel izostati ob pesnikovem jubileju in je smatral za umestno, da v okviru tradicionalnih “srečanj z avtorji” pokloni poseben veCer ravno Cirilu Zlobcu tik pred njegovo 70-letnico. Ob tej priložnosti je tudi državna založba Slovenije (DZS) želela počastiti jubilej z izjemnim knjižnim dogodkom in sicer z izdajo treh bogato opremljenih knjig: to sta pesniški zbirki Stopnice k tebi in Skoraj himna ter monografija dr. Marije Švajncer Ciril Zlobec pesnik ljubezni. Jutrišnji veCer bo prava premierska predstavitev omenjenih del za javnost, kar daje večeru še posebno ugledno svečanost. Istega dne bo namreč v jutranjih urah uradna predstavitvena tiskovna konferenca Zlobčevih del v Ljubljani, na sedežu Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Prijateljsko srečanje s Cirilom Zlobcem bo v Kulturnem domu v Gorici jutri, 30. marca, ob 18.30. Ob tej priložnosti bo avtorja predstavil tržaški kulturni delavec Miran Košuta. Na večeru bo sodeloval tudi pianist prof. Aleksander Vodopivec. Člani in gostje na občnem zboru ZSKP v Katoliškem domu (foto Studio Reportage) SOVODNJE / V POZDRAV POMLADI IN V POČASTITEV 50-LETNICE ŠOL V ZAMEJSTVU Razigrana in vesela otroška prireditev V nedeljo popoldne je bilo v Kulturnem domu v Sovodnjah vse živo. Približno sedemdeset otrok je s svojo živahnostjo in radoživostjo praznovalo začetek pomladi ter 50. obletnico obnovitve slovenskih šol v zamejstvu. Dvorana je bila pretesna za izredno številne gledalce, ki so z veseljem spremljali skoraj dveurni spored. Bil je pravi “otroški direndaj”, kot so organizatorji poimenovali prireditev, ki so jo prvič izvedli marca lani. Uvodoma je v imenu prirediteljev pozdravila predsednica kulturnega društva Sovodnje Alenka Florenin, ki je opozorila na plodnost sodelovanja med šolo in organizacijami v občini. Dejala je, da je vključevanje otrok v okolje, v katerem živijo, zelo pomembno za njihovo vzgojo in narodno zavest. Po tej poti je treba nadaljevati in še okrepiti stike z načrtovanjem no- vih skupnih pobud. Ob 50-letnici obnovitve slovenskih šol v zamejstvu in o vlogi manjšinskega šolstva je spregovorila ravnateljica Nataša Paulin. Po uvodnih pozdravih so bili na vrsti malčki iz vrtcev v Rupi in Sovodnjah, ki so plesali, peli in recitirali. Prvi in drugi razred osnovne šole Peter ButkoviC-Domen sta podala splet spominov na izlet v Beneško Slovenijo, uCenci osnovne šole Vrh pa so prikazali igrico o mesecih. Tretji in Četrti razred sovodenjske šole sta uprizorila živalski karneval, peti razred pa je pozabaval občinstvo z obravnavo “neobičajne” pravde. Ob koncu so najprej zbor osnovne šole Peter ButkoviC-Domen in nato še vsi nastopajoči skupno zapeh nekaj pesmic. Letošnjo izvedbo je obogatil natečaj Daruj kri -reši življenje, ki sta ga pripravili sovodenjska sekcija prostovoljnih krvo- Nekoteri med nastopajočimi so tudi zaplesali (foto Studio Reportage) dajalcev in šola Peter Ljubica Butkovic sta na- Alessia Monti in Ana ButkoviC-Domen. Vsi iz- gradili vse sodelujoče, Kuštrin za spise ter Erik delki so bili na ogled v plaketo za prvo mesto Terpin za raziskave. Sku- uhodnih prostorih. Pred- (vsak razred po eno) pa so p insko plaketo je za sode- stavnici krvodajalskega prejeli Cristina Degano in lovanje prejela tudi društva Marinka Batič in Nataša Ožbot za risbice, osnovna šola Vrh. KINO S_________________IZLETI GORICA VITTORIA 17.20-19.40-22.00 »Vento di passio-ni«, i. Anthony Hopkins in Brad Pitt. CORSO 17.20-19.40-22.00 «Forest gun«. T. Anks (Film nagrajen s 6. Oscarji). \M PRIREDITVE KD SOVODNJE vabi na Modno revijo pomlad-po-letje '95 (v domačem duhu), ki bo v nedeljo, 2. aprila, ob 19. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja v torek, 4. aprila, ob 19.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah (v sod. s Krutom) predavanje revmato-loginje dr. Danice Radulovič o bolečinah hrbtenice in vratu. Predvajali bodo tudi video kaseto. H3 OBVESTILA POHITITE Z VPISI OTROK v obmorsko kolonijo v Dragi (SLOKAD, tel. 040/226117) in v gorsko kolonijo v Comegliansu (Slov. Vincencijeva konferenca, tel. 040/ 43194). V Gorici dobite vpisne pole na šolskih ravnateljstvih (v Katoliški knjigarni in na upravi Katoliškega glasa). V ostalih občinah na Goriškem se javite občinski zdravniški asistentki. Pojasnila na tel. 530924. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH posluje vsak ponedeljek, sredo in petek od 15. do 18. ure, v petek tudi od 10. do 12. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU posluje vsak dan od ponedeljka do Četrtka od 15. do 17. ure in v petek od 10. do 12. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V ROMKAH je odprta od ponedeljka do petka od 15.30 do 18.30 in ob sredah tudi od 9.30 do 11.30. Knjižničarka slovenske sekcije je na razpolago v ponedeljek in sredo popoldne in v petek zjutraj. SPD GORICA prireja v . nedeljo, 2. aprila, izlet na Globočak. Izlet je primeren za vse, saj ni zahtevnejših vzponov. Hoje bo približno dve uri ob vzponu, uro in pol ob sestopu. Prevoz z lastnimi sredstvi. Zbirališče na Travniku, odhod ob 8. uri. Izlet vodi Mirko Radinja. UNIVERZITETNI STUDENTI! Pridružite se skupini študentov iz Trsta in Gorice, ki je skupaj s Slovenskim deželnim zavodom za poklicno izobraževanje in podjetjem Eurosava s.r.l. dala pobudo za celodnevni izlet v Kranj. Predvidena sta ogled tovarne Sava in razgovor z vodstvom tega priznanega podjetja za proizvodnjo in trženje pnevmatike ter obisk Centra Brdo, vodilne srednjeevropske šole za manage-ment. Odhod v petek, 31. marca ob 7.30 iz Gorice. Vpisovanje v tajništvu Zavoda v Gorici, ul. della Croce 3, tel. 81826. □ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL MORO, Carduc-cijeva ul., tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 26, tel. 410341. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH Dr. Marko Rojec, Ul. L Maja 76, tel. 882578. POGREB] Danes ob 9.30, Valentina Brenna por. Digio-vanni, iz bolnišnice sv. Justa v Milan; 11.00, Mario Tateo, iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče; 13.15, Marija Jarc vdova Lavrenčič, iz splošne bolnišnice v Doberdob; 13.15, Clementi-na Maceda, iz splošne bolnišnice v Krmin. GORICA / PREDLOG IN SVARILO ZUPANU VALENT1JU POKRAJINA / PO DALJŠI IN VROČI RAZPRAVI Za financarsko solo zadostuje 10 hektarov KDC bližji stališčem sen. Bratine in Odbora za letališče Pokrajinski svet le izvolil nadzornike Odgovorno nalogo bodo opravljali W. Clemente, G., Ceriani in F. Steccherini Predstavniki Odbora za varstvo in razvoj go-riškega letališča so včeraj skupaj s sen. Darkom Bratino na tiskovni konferenci javno naslovili poziv in svarilo županu Valentiju v zvezi z načrtom za gradnjo financar-ske Sole na letališču. Poziv je ponovitev predloga, ki so ga postavili županu že ob obisku pri njem pred petimi tedni: »Sedimo vsi, občinski upravitelji, predstavniki odbora za letališče, oba goriska senatorja ter drugi zainteresirani sogovorniki k skupni mizi in skuSajmo poiskati za vse sprejemljivo rešitev glede realizacije Sole v Gorici. Dogovor, ki naj bi ga vsi go-riski predstavniki skupaj zagovarjali v pogajanjih z Rimom, je možen, če se zedinimo okrog ugotovitve, da je realicija finan-carske Sole možna v eni od neuporabljenih vojašnic v mestu.« Ta predlog so predstavniki odbora postavili Valentiju že pred petimi tedni, odgovora pa še niso prejeli. Zato so mu sedaj dodali tudi svarilo. »Zupan se mora zavedati, da realizacijo Sole v Gorici najbolj ogroža prav trma tistih, ki vztrajajo za vsako ceno pri gradnji na letališču in nočejo niti vzeti v poštev alternativne lokacije«, je dejal Mario Michelini. Ta trma izpostavlja namreč realizacijo nevarnosti, da sodstvo prepreči ali zaustavi že začeto gradnjo. Razloga za sodni priziv sta vsaj dva: prvič, neutemeljenost vojaške tajnosti, s katero se hoče gradnja vsiliti proti določilom deželnega urbanističnega in me- stnega regulacijskega načrta na območju, ki je namenjeno letalski dejavnosti; drugič, sum o neustavnosti zakona o dodelitvi osimskega denarja za gradnjo vojašnice, saj je ta zakon v nasprotju z mednarodnimi (Osimskimi) sporazumi, ki pa so v hierarhiji zakonskih virov pomembnejši kot navaden zakon. Kakorkoli že, župan, sen. Romoli in drugi predstavniki njune politične strani ne bi smeli vztrajati pri vsiljevanju fi-nancarske šole na letališču proti volji večine goriškega prebivalstva, ki je prišla jasno do izraza v raziskavah javnega mnenja. Se posebno zato ne, ker so alterantive možne. Odbor za letališče je na osnovi dosjeja, ki ga je od finančne straže dobil sen. Bratina, s pomočjo tehnikov preveril zadevo in prišel do zaključka, da je namestitev Sole možna brez težav na 10-hektarski površini, kakršna je na razpolago v praznih vojašnicah v kočniku ali v Tržaški ulici. Pogoj za to je ločitev bivališč za inštruktorje od osrednjega kompleksa vojašnice, morebitna ločitev nekaterih športnih objektov in zmanjšanje nekaterih v prvotnem načrtu res pretiranih dimenzij za posamezna poslopja. Zanimivo je, da sta to iskanje dogovora okrog alternativnega predloga včeraj podprla - poleg pokrajinskega obornika Severne lige Nerea Tava-gnuttija, ki pa postavlja tudi pogoj, da se za financarsko šolo ne žrtvujejo sredstva iz osimskih skladov - tudi dva vidna predstavnika Krščanskega demokratičnega centra, ki je del večinske koalicije na občini. General Gabrielu in načelnik svetovalske skupine KDC v občinskem svetu Glessi sta Bratini in predstavnikom Odbora za letališče priznala, da so njihovi predlogi zmerni in trezni in da se je o njih vredno razgovoriti brez predsodkov. Glessi je napovedal politični korak na občini v tem smislu. Vse kaže, da se začenja fronta, ki hoče za vsako ceno vojašnico na letališču krhati, in da je hipoteza alterantivne lokacije včeraj naredila velik korak naprej. Po daljši in polemični razpravi so v ponedeljek na seji pokrajinskega sveta le izvolili preglednike računov pokrajinskega avtobusnega podjetja. To zahtevno nalogo bodo opravljali Vilma elemente, Giancarlo Ceriani in Fabio Steccherini. Zadnja dva sta prejela po šest glasov, Clementova pa pet. Vilma Clemente je v zadnjem mandatu opravljala nalogo predsednice odbora preglednikov računov in je, prav v tem svojstvu, kakor so med razpravo poudarili skoraj vsi govorci iz vrst opozicije, opozorila na nepravilnosti in svojstven način upravljanja javnega podjetja. Skupaj z njo sta bila v nadzornem odboru še Claudio Ria vi s (na glasovanju je prejel štiri glasove) in Angelo Landi, ki pa ni prišel v ožji izbor, ker ne izpolnjuje za to funkcijo predpisanih pogojev. Razpravi o izvolitvi preglednikov računov -predzadnja seja pokrajin skega sveta je obtičala prav ob tem vprašanju -so v pokrajinskem svetu namenili več kakor poldrugo uro. Opozicija je vztrajala na stališču, da se od treh članov preglednikov računov zamenja samo člana, ki zaradi neizpolnjevanja pogojev te funkcije ne more opravljati, večina pa je v spisek kandidatov vključila še dve imeni, Giancarla Cerianija in Fabia Steccherinija. Po precej vročem prepričevanju o umestnosti potrditve dosedanjih pre- glednikov oziroma njihove zamenjave je prišlo do glasovanja, pri čemer je izpadel Claudio Riavis. Med razpravo je zeleni Fiorelli vztrajal, da bi bilo za odločitev posameznih svetovalcev primerno, če bi prej prebrali poročilo preiskovalne komisije (te dni so ga dostavili vsem svetovalcem) in če bi o tem poročilu tudi razpravljali. Predlog je, kakor so potrdili dogodki, naletel na gluha ušesa. Sicer pa je bilo med poldrugo uro dolgo razpravo slišati vse mogoče. Tako se je predstavnik DSL Salomoni predstavil (resnici na ljubo dokaj neprepričljivo) v vlogi uradnega zagovornika Marcolinijeve . Napovedal je, da bodo člani njegove skupine volili po uvidevnosti, opozoril pa pred nevarnostjo, da bi izrazito tehnično vlogo revizorjev zamenjali za politično vlogo. Pred tem je bila v pokrajinskem svetu še daljša razprava o najetju posojila (160 milijonov lir) za nakup kovinske cestne ograje. Opozicija je vztrajno predlagala, da naj se ta denar takoj uporabi za namestitev semaforjev v križišču pri Angorisu, prizorišču žal številnih smrtnih prometnih nesreč, vendar je bil predlog z različnimi izgovori zavrnjen. Dva sklepa pa je Predsednica Marcoli-nijeva umaknila z dnevnega reda. Pokrajinski svet se bo spet sestal v četrtek, 30. t.m. ko se bo seznanil z načrtom ovrednotenja mirenskega letališča. Financarska šola: vojašnica ali hotel s štirimi zvezdicami? Nasprotniki gradnje na letališču so včeraj dokumentirano kritizirali načrt, ki predvideva zasedbo 32 ha letališča za financarsko šolo. Ta površina je, za primerjavo, 50 krat večja od Travnika in odgovarja v Gorici pravokotniku med ulicami d’Aosta/Sauro-Garibal-di/Diaz-Margotti/Manzoni do vključno celega spominskega parka. Dimenzije poslopij v načrtu presegajo vse normalne standarde. Nekaj primerov: standardi za hotel s štirimi zvezdicami določajo 18 kv. metrov bivalnih prostorov in še 4 kv. metre skupnih prostorov na osebo: to bi za 800 ljudi znašalo 17.600 kv. metrov. V resnici je za 700 tečajnikov v financarski šoli predvidenih kar 30 tisoč kv. metrov. Primerov absurdnega razmetavanja s prostorom (in javnim denarjem) je še in še: na primer 7.000 kv. metrov za bazen, ko pa standardi CONI za olipijske bazene določajo 2.600 kv. m; 3.900 metrov menze (s pokrito površino kar 12.000 kv. m), ko bi v polovici tega prostora lahko uredili udobno restavracijo s plesiščem vred; nadalje 2.500 kv. metrov za delavnico; kar štirje hektari okrog vojašnice pa so predvideni za betonski zid, dva cestna obroča in mreže z bodečo žico, ki naj bi vse naokoli obdajali kompleks. »Bolj kot “collegeu” je to podobno nacističnemu lagerju«, je prikro pripomnil predstavnik odbora za letališče. Dimenzije je torej mogoče temeljito oklestiti, ločiti od kompleksa Sole biva-lišča za inštruktorje in nekatere športne objekte, s tem pa bi solo lahko brez težav realizirali na manj kot 10 ha kake opuščene vojašnice. TV: na Goriškem bo treba počakali Gorica bo na signal slovenskih televizijskih oddaj preko tretjega omrežja RAI morala še počakati. S tehničnega vidika je bil oddajnik na Doberdobskem krasu že usposobljen za prenos, vendar pa so se stvari zapletle z administrativnega vidika. Televizijskih oddaj v slovenščini (predvidoma) še kakšen teden ne bomo mogli sprejemati. Do zapleta pa naj bi prišlo v Rimu. Tako pojasnilo smo prejeli včeraj, na deželnem sedežu radijske in televizijske službe v Trstu. Na ta naslov smo se namreč obrnili po številnih telefonskih klicih naših bralcev in naročnikov, ki so, s precejšnjim razočaranjem v ponedeljek zaman skušali naravnati televizijske sprejemnike, včeraj pa spraševali, zakaj signala ni mogoče sprejeti. Takoj naj povemo, da bodo slovenske televizijske oddaje posredovali na Goriškem preko kanala 69, da pa bo stvar stekla Sele čez kakšen teden. CERVINJAN / V PETEK VREME / ZADNJI POZDRAV ZIME? NOVICE Zveza potrošnikov skuša pomagati vsem, ki imajo posojilo v ECU-jih Združenje Federconsumatori je začelo vrsto pobud da bi pomagalo premostiti zelo težavno obdobje v katerem so se znašli tudi številni občani iz Furlanije - Julijske krajine, ki so pred leti najeli kredite pod ugodnimi pogoji v ECU-jih oziroma drugih močnih valutah. Padec vrednosti italijanske lire je (bo) imel katastrofalne posledice. Vrednost ECU-ja je v kratkem roku narasla za preko 30 odstotkov. Banke se v glavnem sklicujejo na pogoje, ki so bili v veljavi ob sklenitvi pogodbe o najemu posojila in tako so se številni občani ( domnevajo da jih je v FJK vsaj tisoč) znašli v primežu. Odplačevanje dolgov je za mnoge postalo nevzdržno breme. Združenje Fe-derconsorzi je s skupino strokovnjakov izdelalo dva okvirna predloga, ki naj bi pomagala premostiti težave. V petek, 31. t.m. ob 16. uri pa bo na deželnem sedežu v Cervinjanu Garibaldijeva ulica 23, javno srečanje o tej problematiki. Za podrobnejše informacije je na razpolago urad Federconsumatori v Cervinjanu (tel. 0431/32090. V nižini dež in burja v hribih pa sneg in led Snežilo je celo v Brdih in na Krasu Napovedi vremenoslovcev so se včeraj, oziroma v ponedeljek ponoči povsem uresničile. Spet je pritisnil mraz, čeprav smo že v koledarski pomladi, v ponedeljek ponoči pa je sneg pobelil vso goriško okolico in se ponekod spustil prav do nižin. V ponedeljek ponoči je pravcato neurje zajelo našo deželo. Pihala je močna burja, v nižinskem delu so bile nevihte z bliskanjem in grmenjem, pobočja hribov in gričev pa je prekril sneg. Vreme se je sicer včeraj dopoldne precej izboljšalo, temperature pa so ostale kar krepko nizko. Val hladnega vremena, ki je za ta letni čas neobičajen za ožjo goriško okolico, se bo še kakšen dan zadržal nad našimi kraji, potem pa bo spet topleje in prijetneje. Pogled proti Trnovski planoti - foto S.R. Iz Soče potegnili dve železni prenosni blagajni Iz Soče na območju ulice Gordaioli, so včeraj potegnili dve prenosni železni blagajni. Bili sta prazni, le v eni so policisti našli list papirja, ki bo morda preiskovalcem pomagal ugotoviti zakonitega lastnika. Domnevati je mogoče, da sta bili blagajni ukradeni. Poskus vloma v avtomobila Zmikavti postajajo vse bolj predrzni. To sta ugotovila lastnika avtomobila fiat croma G.G. iz Gorice in land roverja M.A. iz Vidma. Vozili sta bili parkirani na dvorišču bolnišnice sv. Justa, neznanci pa so povzročili kar precej škode, najbrž med poskusom vloma. Podvig kot kaže, se ni posrečil. Z zadevo se ukvarja kvestma. Avtomobilistka je vozila v napačni smeri Tri osebe so bile ranjene (od tega dve hudo) včeraj popoldne, na vozlišču na Tržaški cesti: 53-letna Mafalda Salafia iz Palmanove, 53-letni Bruno Forchiassin 31-letni Marco Brunzin iz Gorice. Vzrok za nesrečo je menda skrajna neprevidnost Salafieve, ki naj bi v vozlišče, kjer se promet odvija enosmerno, iz ulice Tabai, zapeljala v napačni smeri. Našli truplo Ernesta Zacchigne V borovem gozdiču, blizu glavne steze, ki pelje k trdnjavi nad Tržičem, so našli truplo 61-letne-ga Ernesta Zacchigna. Pogrešali so ga od 19. februarja letos. Ze kar mumificirano truplo sta slučajno našli ženski, ki sta stikali za brščikami. DEŽELA Sreda, 29. marca 1995 TV / PRVA POSKUSNA ODDAJA PO TRETJI MREŽI RAI Dan, ko je v Trstu zavekala slovenska televizija Priprave na prvi dnevnik po skoraj dvajsetih letih čakanja TRST - Sedemtisocd-vestosedeminosemdeset. Toliko dni je preteklo od 14. aprila 1975, dneva, ko nam je bila z zakonom obljubljena slovenska televizija, do predvčerajšnjim, 27. marca 1995, dneva, ko je stekla prva poskusna televizijska oddaja tretje mreže RAI v slovenščini. Od obljube do njene izpolnitve je preteklo toliko Časa, kolikor ga preteče od rojstva človeka do njegovega vpisa na univerzo. Slovenska televizija v Italiji je zavekala v ponedeljek ob 20.30 s prvim poskusnim TV dnevnikom in kulturno oddajo. Porodniške krCe so na deželnem sedežu RAI v Trstu občutili že mnogo prej. Prvega pred meseci, ko je takratni minister za pošto, postfašist Tatarella, s svojim podpisom prižgal zeleno luC za slovenske televizijske oddaje. Tistemu so sledili številni drugi, pripravljalni. Da se porod hitro bliža, je naznanil prevzem televizijskih frekvenc, nato ureditev oddajniške mreže, zatem še okrepitev slovenske novinarske ekipe RAI, ki šteje sedaj 14 ljudi. »V najkarajšem roku bi se jim morala pridružiti še dva Časnikarja,« je napovedal vodja ekipe Saša Rudolf. Vštric z novinarsko se je okrepila tudi snemalna ekipa na tržaškem sedežu RAI. V ponedeljek so bili v televizijski palači na Ul. Fabio Severo tik pred zdajci. Vodja TV dnevnika Miro Oppelt se je že od 9. zjutraj pripravljal za večerni nastop pred TV kamero. Nekaj minut predno je stopil v Studio A v prvem nadstropju, je »izdal«, da se je znašel pred kamero le enkrat, na koprskih Stezicah. Ko je kake pol ure prej v tretjem nadstropju še zadnjic pogledal na računalniški ekran, da bi preveril, kaj je novega po agencijskih vesteh, se je sreCal z nekdanjim ravnateljem sedeža deželnega sedeža RAI Fulviom Molinarijem. Bivši direktor je povedal, da je bil Miro pred tedni skupaj z nekaterimi italijanskimi kolegi v Rimu na petdnevnem izpopolnjevalnem teCaju za nastop pred TV kamero. »Pet dni? Kje neki! Le poldrugi dan sem bil tam, in vse je, seveda, potekalo v italijanščini,« je pojasnil. Za krstni nastop na slovenski televiziji je izbral tako rekoč slovenske barve: temno moder jopic, malce svetlejšo, elegantno srajco in temnordečo kravato. Ravnatelj slovenskih programov je izbral za življenjski dogodek temno večerno obleko. Se vsakomur, ki ga je v ponedeljek intervjuval (in teh je bilo res mnogo) je ponovil, da je to - »premiera«. Bivši ravnatelj slovenskega gledališča se na take zadeve spozna. Benedetic je bil v pone- deljek nekakšen gostitelj: v gosteh je imel generalnega ravnatelja RAI za odnose med deželami Romana Pasqualuccija in glavnega ravnatelja pri predsedstvu vlade za konvencije z RAI Mirello Boncompagni. »Država izpolnjuje danes obveznosti, ki jih je sprejela pred dvajsetimi leti. Seveda, obstajajo še nekateri problemi, ki pa niso odvisni od začetka slovenskih oddaj v Italiji. Sedaj lahko povem le, da se že bližamo rešitvi,« je povedala. V mislih je imela seveda zaplete zaradi zamračitve koprske televizije. Saša Rudolf se je navezal na ta televizijski -in ne le televizijski - problem: »Dobro se zavedam, da je vsako rojstvo boleče, tudi to naše, Čeprav ne po naši krivdi. Nastopamo na frekvencah, kjer je bi prej Koper, in to je boleCe. A zdi se mi, da se z bolečino rodi novo življenje, to pa naj bo ustanovitev neke nove, obmejne, skupne televizije, v katerem bi oddajali tako tržaške slovenske in italijanske prispevke, koprske italijanske in slovenske in ljubljanske, slovenske, seveda.« A to je bil že pogled v prihodnost. V ponedeljek je bila na sedežu RAI v ospredju sedanjost, zbrana pod skupnim naslovom: prva slovenska oddaja. Rešiser Igor Tuta je nekaj minut pred »usodno« uro v režiji še zadnjic preverjal, da bo vse steklo v redu: tehnike in tajnico v režiji je spraševal po pripravljenih posnetidh, po diapozitivi, po podnapisih. Pregledoval je »vozni red« dnevnika: najprej napoved, nato sigla, nato Rudolf, sledi Oppelt in vesti iz Milana, Bosne, Zavoda združenega sveta, Filma video monitorja, nato zaključna sigla, Benedetic, dokumentarec o Doberdobu. Ob vsaki vesti je bila v minutah in sekundah pripisana dolžina posnetkov. Režiser je držal v rokah štoparko: potek oddaje je nadzoroval kot nadzoruje Casomerilec tek atleta. Ob 20.30 se je začelo. Najprej je bila na vrsti napovedovalka, prikupna Tamara Stanese. Bo stopila po sledeh Marie Giovanne Elmi, prve napovedovalke v eri italijanske barvne televizije? Odgovor je zapisan v etru. Takoj za njo se je pojavila sigla s slovenskimi napisi, nato Saša Rudolf. Ko sem slabe pol ure prej zapustil njegovo pisarno sem se spraševal, kako bo sploh začel prvi prispevek na prvi slovenski TV oddaji. Začetek je sila važen. Nobelovec Gabriel Garcia Marquez je nekoč povedal, da je nekaj let iskal, kako bi sploh zaCel svojih Sto let samote. Saša Rudolf je takole zaCel: »Čakali smo, in vendar dočakali, da je slovenska beseda stekla iz televizijskih študijev sedeža RAI v Trstu.« S tem je povedal vse o tistih naših sedem-tisocdvestosedemino-semdesetih dneh Čakanja na slovensko televizijo v Italiji. Marjan Kemperle Zadovoljstvo Slovenske skupnosti Ob začetku slovenskih televizijskih sporedov RAI izraža deželno tajništvo Slovenske skupnosti svoje veselje, da je po 20-letnem Čakanju vendarle prišlo do izpolnitve zakonskih določil o slovenski televiziji. To je velika obogatitev za vso našo narodnostno skupnost, a tudi za ves obmejni prostor. SSk Čestita in vošči vsemu osebju Radia-te-levizije Trst A, da bi uspešno delalo na novem področju v korist informativno, kulturne in razvedrilne rasti naše družbe. Obenem izraža pričakovanje, da bodo oddaje Cimprej prišle iz eksperimentalnega v redno fazo, za kar so potrebne še okrepitve osebja in sredstev, da se bodo z novo konvencijo podaljšale in da bo njihova vidljivost krila celotno manjšinsko in sosednje ozemlje. Rudolf: »Pozornost našim ljudem« TRST - Slabo uro pred začetkom prvega poskusnega slovenskega TV dnevnika na italijanski televiziji je odgovorni za slovenske informativne oddaje Saša Rudolf v svojem uradu v tretjem nadstropju deželnega sedeža RAI Čakal na »zgodovinski trenutek«. Poigravanje z nezamenljivo ugašeno cigaro je izdajalo neko-likšno živčnost, pa Čeprav je trdil, da je »vzdušje bolj ali manj enako drugim dnem,« le »pričakovanje je večje.« Kaj pomeni uvedba slovenskih TV oddaj za zamejce? »Čeprav so samo štiri ure tedensko, pomeni to prvo večjo pridobitev, kajti televizija je tak medij, ki pride v vsako hišo. Medij, ki je danes v špici, ki nadomešča marsikomu, ki več ne bere, vsako informacijo. Televizijo gleda vedno veC ljudi, zakaj bi je potem ne gledali tudi v našem jeziku, da se spet priučijo tega načina mišljenja in govorjenja. To bo pridobitev tudi za mlajše rodove, ki se bodo morda nekoliko odtujili gledanju drugih televizij.« Komu boste posvetih največ pozornosti? »Seveda našim problemom, naši slovenski skupnosti, našemu življu v Furla-niji-Julijski krajini, vendar bomo skušali biti tudi toliko široki, da bomo pogledali, kaj se dogaja pri sosedu in torej razširili poročanje na prostor Alpe-Adria, da bi videli, kaj se dogaja tudi z našimi Korošci, kaj se dogaja v Kopru. Vsekakor pa: televizija naj bi bila predvsem zrcalo našega Človeka za našega človeka.« S katerimi teža vami ste se sreCah potem, ko je bila dana zelena luC za uvedbo slovenskih TV programov? »V zadnjih mesecih, ko smo izvedeli, da bo šlo konCno zares, se je potem pričelo - Ce se lahko izrazim v športnem žargonu - nekakšno boksanje v telo. Vsak dan so se pojavljale novice, da s televizijo ne bo nic, ker protestira zdaj italijansko zunanje ministrstvo, nato poštno. Se v tem hipu oddajamo le na dveh prenosnikih, tržaških, ne pa na Goriškem, kajti tudi posegi določenih političnih strani paCe nekaj zaležejo. Ce že drugega ne, jim uspe upočasniti določen birokratski postopek. Te poskuse opažamo ne le na tej, pac pa tudi na slovenski strani meje.« Zaradi zamračitve koprske televizije? »Da. Govori se, kot da bi bili nekako mi krivi, če danes Kopra ne vidimo. Čudi me, a s tem nočem ustvariti nobene polemike, da se ni nihče oglasil leta ’87, ’88 in '89, ko tudi nismo videli realnega Kopra. Takrat smo videli Berlusconijev šport. Vsekakor pa se mi zdi velika škoda, da tržaški Slovenci in tržaški Italijani ne vidijo Kopra, in še večja škoda bi bila, Ce bi v naših krajih zatemnili tudi Slovenijo.« (M.K.) PATRONAT INAC SVETUJE Po starostni upokojitvi možna nova zaposlitev Vpr.: »Te dni sem dopolnil 61 let, vendar se ne morem Se starostno upokojiti, ker so sedaj povišali starost na 62 let. Z ozirom na dejstvo, da pokrivam dokaj odgovorno mesto v podjetju, moram že sedaj javiti upravi, kakšni so moji bodoči načrti. Slišal sem, da je možna zaposlitev tudi po upokojitvi in to možnost sedaj jemljem v poštev, da bi še leto ali dve ostal na svojem delovnem mestu. Moram vložiti kako prošnjo, ali se lahko dogovorim z delodajalcem?« S. G. Zakon daje tako moškemu kot ženski možnost, da ostane ne delovnem mestu po dopolnitvi upokojitvene starosti. Dovolj je, da izrazi to svojo opcijo v pisni obliki. Možen je seveda dogovor z delodajalcem, ki po zakonu ni dolžan, da izstavi odpovedno pismo odvisnemu delavcu, ki ni sprožil »varstvenega« mehanizma za ohranitev delovnega mesta. Od 1. januarja 1993 je prekinitev odvisnega delovnega razmerja postal pogoj za uveljavitev starostne pokojnine, medtem ko je pred tem datumom delojemalec lahko ostal v službi in obenem prejemal le minimalno pokojnino, razliko pa si je INPS zadržal, dokler je trajala zaposlitev. Starostni upokojenec pa se sedaj že mesec dni po starostni upokojitvi lahko spet zaposli in od 1. januarja 1994 mu INPS za ves Cas zaposlitve izplačuje poleg minimalne pokojnine (trenutno 626 tisoC lir) še 50-odstotni delež višje pokojnine. Pri apliciranju spremenjenih zakonskih predpisov je merodajen začetni datum nakazovanja pokojnine. Upravičenec, ki se danes odloči, da uveljavi starostno pokojnino z retroaktivno veljavnostjo še pred letom 1993 (seveda Ce je tedaj obstajal starostni in zavarovalni pogoj), pridobi pravico, ker je bilo tedaj odvisno delo združljivo s pokojnino. (B) IZ MOJI SPOMINOV/2 Slovenska šola in jaz Ksenua Levak V naslednjem šolskem letu so se za nas Slovence razmere izboljšale. Ob koncu vojne je prišlo do odprtja slovenskih šol, ki jih je fašizem ukinil. Naši ljudje so hiteli vpisovat svoje otroke v slovensko šolo. Drugi razred sem obiskovala že v pravi šoli. To ni bila veC velika kuhinja gospodične Brane. ZaCasno so slovenske razrede namestili v prostorih Narodnega doma pri Sv. Ivanu. Tam so imeli pred vojno fašisti svoj krožek z izzivalnim latinskim nazivom Quis contra nos? (Kdo je proti nam?). Solo Fabio Filzi, ki je bila nekoC slovenska, je bilo treba obnoviti. Med vojno je namreč postala zatočišče mnogih, ki so med bombardiranji Trsta ostali brez strehe. Čakali smo veC kot mesec dni, preden so se naši razredi lahko vselili v prenovljeno šolsko poslopje. Bila sem presrečna, ker me je spet poučevla učiteljica iz zasebnega teCaja. Imeli smo jo še v tretjem in Četrtem razredu. Učilnica se mi je zdela velikanska, Ce sem jo primerjala s prostorno kuhinjo gospodične Brane, učencev pa je bilo skoraj štirideset. Povojne higienske razmere niso bile rožnate, zato je večkrat prihajala v razred zdravstvena asistentka, da nam je pregledala lasišča. Večkrat je odkrila ne le kako gnido, ampak prave uši. Nic ni bilo Čudnega, saj so v nekaterih družinah ljudi nosile uši, ne pa noge, kot je znala hudomušno povedati naša gospodična. V prem in drugem razredu smo orali ledino, kot je učiteljica rada ponavljala. Sele v tretjem smo se začeli učiti italijanščine. Za nas je bil novi predmet res tuj, saj smo poznali le italijansko tržaško narečje. Poleg italijanščine smo se lotili tudi zgodovine in zemljepisa. Snov je postajala vedno bolj zahtevna. Resno smo se morali učiti, ker nas je konec leta Čakala velika preizkušnja, izpit ob dovršitvi nižje stopnje osnovne šole. Za naše glavice je bil to hud napor. Toda bili smo mladi in zdravi, polni dobre volje in ukaželjni. Nic ni bilo težko za nas. Lepega dne so se vrata učilnice odprla. Ne da bi potrkal, je v razred stopil uCenec, ki smo ga pustili v drugem razredu, ker je moral ponavljati. Pogumno je prikorakal v tretjo klop in sedel. Učiteljica mu je rekla, naj gre v drugi razred, kamor spada. Učenec pa se ni zmenil za njene besede, zato ga je zaCela vleci iz klopi. Deček se je je trdno oprijel in ni hotel iz klopi, kaj šele iz razreda. Zapičil je peresce v klop, češ da je ta klop njegova in da so ti uCenci njegovi sošolci. Ko je učiteljica poklicala ravnatelja, je ta odločil, da uCenec lahko ostane v svoji klopi, saj ne bo dosti pridobil, Ce sedi v drugem ali v tretjem razredu. Spominjam se tudi, kako nas je nepričakovano obiskal fotograf. Bil je tržaški Italijan in debelo smo ga gledali, ko nas je zaCel meriti od nog do glave. Nato smo morali stopiti vsi iz svojih klopi in se postaviti pred tablo. Meni, ki sem bila po postavi med najmlajšimi, je ukazal, naj stopim iz skupine. Nisem ga dobro razumela, ker je mož tudi nekoliko jecljal, zato sem se, kar se je le dalo, tesno oklenila sošolke in je nisem hotela spustiti. Ker sem bila že po naravi živahna in nagajiva, sem se zbala, da me bo fotograf za kazen poslal v klop. Sele ko je vmes posegla uCiteljca, sem razumela, da se bomo vsi skupaj slikali. Gez teden dni nam je fotograf prinesel slike. Nekateri smo bili kar Čedno oblečeni, ostali moji sošolci pa so bili pravi otroci vojne. Razkuštrani, oblečeni v prikrojene vojaške uniforme, so motno gledali v svet. V Četrtem razredu smo deklice pri ročnem delu pletle nogavice. Pobožni učiteljici pa se je zdelo primerno, da med uro tudi molimo, saj je sveti Benedikt učil: »Moli in delaj.« Tako smo vneto delali in molili. Toda doma se je mama jezila, ker je morala pobirati petlje, ki sem jim med molitvijo spuščala. Bogu vdana godpodiCna nas je znala na-vudševati ne le za molitev, ampak tudi za razne verske obrede. Ce je le Cas dopuščal, nas je po končanem pouku peljala v bližnjo cerkev, kjer smo zmolili desetko rožnega venca. Ob koncu šolskega leta smo Svetoivancani praznovali svojega zavetnika. Učiteljica je želela, da bi se učenke udeležile procesije v belih obhajilnih oblekah. Nekatere so pripomnile, da imajo obleko, ne pa pokrivala. Učiteljica je takoj našla rešitev: »Vse boste prišle k procesiji z vencem marjetic v laseh.« Ko sem prinesla domov novico, sem zaCela sitnariti, Ceš, da moramo vse imeti pri procesiji venec na glavi. Staršem sem se zlagala: »Drugače sploh ni treba priti,« je rekla gospodična Brana. (Nadaljevanje sledi) -FARGO FINE CHEMICALS 34132 TRST UL, DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA BIOPRIMA® COSMETICS ITALY Sreda, 29, marca 1995 JlMfl ■FARGO FINE CHEMICALS 34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA BIOPRIMA COSMETICS ITALV PRISTANIŠKE DEJAVNOSTI / JOHN EARL O PRENOVI PRISTANIŠČA V LIVERPOOLU Po lllyju bi se v Liverpool lahko odpravil še kdo S sanacijo in racionalizacijo so tamkaj uresničili prave čudeže LIRA SRE ČET PET PON TOR TeŠeTi 1727,7 1722,7 1714,6 1698,7 TRST - Poročali smo že, da je imel dopisnik britanskega Timesa in agencije Reuter, sicer tržaški občan John Earl pred dnevi zanimivo predavanje o obnovi pristanišča v Liverpoolu, ki bi ga lahko primerjali s tržaškim pristaniščem in dogajanji okrog njega. Iz njegovega zanipiivega in koristnega predavanja povzemamo nekaj avtorjevih ugotovitev. Sam predavatelj je opozoril na velike podobnosti v zgodovinskem razvoju Liverpoola in Trsta, ki sta nastala iz zaselkov s komaj nekaj tisoč prebivalci. Prvi cvetoč razvoj sta obe mesti doživeli v 17. stoletju kot imperialni pristanišči za Čezmorske dežele, po nepo-leonskem premoru pa tudi v 18. stoletju, ko je para za-.menjala jadra. Vrhunec razvoja sta obe dosegli v začetku našega stoletja, v povojnem obdobju pa ju je prizadelo izrazito nazadovanje in gospodarska kriza. Zgodba o tem, kako se je pristanišče v Liverpoolu dvignilo iz mrtvila, si po predavateljevem mnenju za- služi veC pozornosti od tiste, ki je je bila deležna v sami domovini. Morda je ostala napol skrita za fasado, ki jo Liverpool kaže svetu in na kateri je še veliko razpok. »Nedavno si jo je šel v prvi osebi ogledat tudi tržaški župan,« je zaključil Earle, »sam pa naj dodam željo, da bi tudi drugi sledili njegovemu zgledu in se odloCib, da si Liverpool zasluži obisk.« Povojno obdobje naj-večjega britanskega pristaniškega mesta je mogoče razdehti v tri faze. V prvih letih po vojni se je zdelo, kot da bi Liverpool vraCal v svoje zlato obdobje, saj je povojna obnova države spodbujala velike blagovne tokove, za premikanje ljudi pa so bile še v rabi ladje in transoceanke. V 50. letih je v pristanišču delalo še 14 tisoč oseb, nato pa se je začelo hitro in moCno nazadovanje, ki je označilo drugo povojno fazo. V tistih letih so se vrstila zapiranja in bankroti, brezposelnost je skokovito rasla in z njo seveda tudi socialno nezadovoljstvo. Med glavne razloge za dekandenco je Earle uvr- stil upadanje težkega trgovinskega prometa v pristanišču, izguba imperija, nadomestitev ladij z letali, spodrivanje bombaža z umetnimi vlakni, sindikalno pohtiko in japonsko industrijo. V tistih letih se je Liverpool pogosto pojavljal v Časopisih, in to navadno v negativnih tonih. Toda medtem se je že začela tretja faza, ki vsaj za pristanišče nosi letnico 1971. Takrat je bila namreč na osnovi parlamentarnega sklepa ustanovljena Mersey Dock and Harbour Company, ki je prevzela upravljanje pristanišča namesto starega trusta Mersey Docks and Harbour Board. Nova kompanija je bila prava na borzi kotirana delniška družba, zasebna in s pridobitniškimi nameni, v kateri je imela največji, 14-odstotni delež britanska vlada, ostale delnice pa so prišle v roke 10 tisoč delničarjev. Tukaj se začenja 20-letna zgodba o sanaciji in racionalizaciji liverpulskega pristanišča, ki ni mogla mimo velikih žrtev in odpovedovanj, predvsem pri številu zapo- slenih. Kot rečeno, je bilo v začetku 50. let na plačilnih seznamih 14 tisoč oseb, v prvih 80. letih jih je ostalo le še 6 tisoč, medtem ko jih je danes komaj 1.890. Toda pristaniška družba ne počiva na lovorikah. Srž njene pohtike je diversifikacija in širitev na druga področja poslovanja, čeprav ostaja pristaniško seveda primarno, obračun pa pravi, da je trenutno med prvimi 500 delniškimi družbami v Veliki Britaniji in druga pristaniška grupa za Associated British Ports. John Earle se je v svoji analizi seveda vprašal, od kod tako briljanten uspeh po propadu stare pristaniške kompanije. Sami akterji izpostavljajo predvsem dva dejavnika: korenito preobrazbo menedžerske kulture in sindikalne politike. Prav pri tej zadnji je mogoče opaziti pravo revolucijo: kompanija namreč spodbuja sodelovanje s sindikatom kot najuspešnejšo pot za posodabljanje sistemov dela in za prilagajanje zaposlenosti dejanskim potrebam delovnega procesa. BUONI DEL TESORO POLIENNALI S TRILETNO IN PETLETNO ZAPADLOSTJO ■ Triletne in petletne obveznice BTP se koristijo od 1. decembra 1994; triletne zapadejo 1. decembra 1997, petletne pa 1. decembra 1999. ■ Obveznice dajejo letno 9,50% bruto obresti, izplačljive po davčnih odbitkih v dveh obrokih 1. junija in 1. decembra za vsako leto trajanja. M Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem. M Dejanska čista donosnost prejšnje izdaje triletnih in petletnih BTP je znašala 11,28% oziroma 11,64% letno. M Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 30. marca. \ M Obveznice BTP se koristijo s 1. decembrom: ob vplačilu (4. aprila) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane bb prvem šestmesečnem obroku. M Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. M Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. M Podrobnejše informacije nudi vaša banka. To seveda ne pomeni, da ni bilo težkih trenutkov v sindikalnih pogajanjih, toda na koncu je prevladal razum, pristanišče v Liverpoolu pa je v nekaj veC kot desetih letih korenito spremenilo svojo usodo. Naj si ob koncu dovolimo še pikro pripombo: morda bi kazalo, da bi prijatelja Earla povabili, naj predavanje ponovi tudi v palači uprave tržaškega pristanišča. (vb) Bled dan na deviznem trgu RIM - Včerajšnji dan na deviznem tržišču je bil dokaj bled, edini omembe vreden pokazatelj je bila šibkost dolarja, ki je v Italiji kotiral 1699 lir in je po daljšem obdobju spet zdrsnil pod znamko 1700 lir. Nemška marka se je v primerjavi s kotacijo v ponedeljek včeraj spet okrepila, za eno marko je bilo treba odšteti 1213 lir. Padel je tudi indeks na milanski borzi. ZADRUŽNE KREDITNE BANKE Potrebna večja koncentracija VIDEM - Ze nekaj let je v teku pospešeno združevanje malih zadružnih kreditnih bank, ki so se še lani imenovale kmeCko-obrtne posojilnice. Do pred približno petimi leti je bilo v naši deželi veC kot 30 takšnih posojilnic, zdaj pa se je njihovo število skrčilo za tretjino in jih je le še 22. Samo lani so »izginile« tri posojilnice, ker so se združile z drugimi. Tak primer je bil tudi na tržaškem Krasu, kjer sta se do tedaj samostojni openska in nabrežinska posojilnica združili v Zadružno kraško banko. Na Goriškem poslujeta za zdaj samostojni slovenski za-družno-kreditni banki v Doberdobu in v So-vodnjah. V zadnjem Času se v Furlaniji precej govori o še eni združitvi, in sicer med posojilnico iz kraja Reana del Rojale in enakim zavodom iz gornjih predelov Furlanije. Vendar so v zvezi s tem nastale težave, kajti člani posojilnice iz Rea-ne so na izrednem obenem zboru odločno zavr- nili predlog o združitvi. Vse nekdanje posojilnice, danes zadružne kreditne banke, so včlanjene v deželni zvezi, ki ima sedež v Vidmu. Podpredsednik deželne zveze Agostino Pacorig je novinarjem dejal, da ne izključuje možnosti, da bi prišlo do ustanovitve ene same deželne zadružne kreditne banke. Vse bolj oCitno postaja, da si nekateri želijo eno samo veliko banko v deželnem merilu. Nekaj veC kot 20 zadružnih kreditnih bank ima danes v naši deželi 105 okenc. Konec lanskega leta so zbrali 5.179 milijard lir hranilnih vlog in izdali 1.779 milijard lir posojil. V zadnjih nekaj letih ni prišlo samo do združevanja teh bank, ki so trdno zasidrane v krajevnem merilu, še posebno na podeželju. Tako kot druge banke, so tudi ti zavodi odprli celo vrsto novih poslovalnic. V glavnem v sosednih krajih, tako da so prišli tudi tja, kjer v zadnjem času tovrstnih bank ni bilo. Število bančnih okenc se je povsod v naši deželi zelo povečalo. Marsikje novo okence ni donosno, saj je med bankami vsaj v začetku huda konkurenca. V malih krajih, kjer je bila še do pred kakim letom ena sama banka, jih imamo zdaj tudi po tri ali celo štiri. Pokrajinska federacija zadružnih kreditnih bank je specializirani družbi Prometeia naročila podrobno analizo finančnega trga v Furla-niji-Julijski krajini. Preveriti bi morali tudi prodornost konkurentov. Ni izključeno, da bo analiza odkrila nujnost še večje povezanosti zadružnih kreditnih bank. Kot rečeno, je na Tržaškem že prišlo do združitve dveh zadružnih bank, medtem ko je na Goriškem zadeva bolj problematična. Tu imamo dve samostojni slovenski zadružni banki, v Doberdobu in So-vodnjah, nekaj pa je tudi furlansko-bizjaških posojilnic, od katerih sta dve, v. Starancanu in LoCniku, zelo močni in imata dobro razpredeno mrežo podružnic. Bo prišlo do pritiskov, da se slovenski banki pridružita močnejšim v okrajnem okviru? Po zapletih z drugimi našimi bankami, v katere naj bi z dokapitalizacijo kot delničarji stopile zunanje banke, Česa takega najbrž ne kaže izključiti. Domneve so morda preuranjene, vendar pa je treba o tem razpravljati in poiskati rešitev, ki naj zagotovi, da ostaneta tudi sovodenjska in do-berdobska banka pod nadzorom domačih, slovenskih elanov. Marko VValtritsch ADRIA AIRWAYS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ j^.lUBL.lANj? V pRANKFURT pONDON J^jUNCHEN pTANBUL jy|0SKV0 ^OPENHAOEN pARIZ pE g KOPJE gPLIT piRANO QUNAJ ^IIRICH Rezervacije in informacije: ADRIA AIRWAYS, Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 ADRIA AIRWAYS, Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRWAYS, Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 AVSTRIJA h MANJŠINSKI RADIO / NEGATIVNI ODMEVI NA NACRTE DRUŽBE RADIO KOROTAN Šole v znamenju leta strpnosti Tudi v Celovcu DUNAJ - Na skoraj 300 avstrijskih šolah se je te dni pričel akcijski teden v okviru Mednarodnega leta strpnosti 1995. Solarji in učitelji bodo v okviru projektnega pouka razpravljali o različnih modelih strpnega sožitja, na sporedu pa so tudi razstave, gledališke predstave ter drugi projekti z namenom izboljšati odnose med ljudi. Kot smo že poro-čali, v akciji sodeluje med drugim tudi javna dvojezična ljudska šola v Celovcu, šola, ki jo obiskujejo tudi dijaki z nemškim materinem jeziku. Široka podpora oddelku za slovenske oddaje na ORF »Država je zadolžena skrbeti za medijsko oskrbo svojih manjšin« Ivan Lukan CELOVEC - Zakriti nacrti zasebne radijske družbe Korotan oz. njenega poslovodja Marjana Pippa, ki je v tajnem pismu generalnemu intendantu Avstrijske radiotelevizije (ORF) Ger-hardu Zeilerju posredoval predlog, ki konec koncem meri na ukinitev slovenskih radijskih oddaj v okviru javnopravnega ORF, na Koroškem moCno odmevanjo. Tajen naCrt družbe, ki ga je pretekli teden objavil naš list, ni deležen nikakršne podpore, protestov proti očitno načrtovani kupčiji pa je iz dneva v dan veC. Odmevi na odkritje načrtovane kupčije so spodbudni predvsem za novi- NOVICE V državnem zboru vroča razprava o proračunu 1995 DUNAJ - V državnem zbom se je včeraj zaCela za dva tedna načrtovana razprava o državnem prora-čunu za leto 1995, ki predvideva neto-deficit v vi-šni 102 milijarde šilingov. Proračun z vrsto spornih varčevalnih ukrepov je predstavil finančni minister Ferdinand Larina,. 2e prvi dan se je pokazalo, da v okviru proračunske debate prišlo do ostrih konfrontacij med koalicijsko vlado in opozicijo. Predsednik svobodnjakov Haider je že včeraj frontalno napadel vlado in govoril o »proračunski ruševini«, predsednica zelenih Petrovič pa je poudarila, da proračun ne upošteva nikakršnih ekoloških aspektov, vrhu tega pa je socialno neizravnan. Neznani storilci oskrunili več cerkev in pokopališč DUNAJ - V Nižji Avstriji in na Gradiščanskem so doslej neznani storilci oskrunili več cerkev in pokopališč. V kraju Obenvolbing so opustoših oltar in več svetniških kipov, v bližini Železnega pa je nek mlajši moški razdejal notranjo opremo cerkve. Policija storilce doslej še ni odkrila. narje in nameščence slovenskega sporeda ORF. Oddelek v zadnjih dneh namreč ni le deležen široke podpore in solidarnosti svojih poslušalcev, tudi številne slovenske organizacije, strokovna društva, koroške (večinske) stranke in celo šef poslanskega kluba Južno-tirolske ljudske stranke (SVP) Hubert Frasnelli so odločno zavrnili vse nacrte, ki bi utegnile imeti za posledico ukinitev slovenskega radijskega sporeda na ORF. Tako je Frasnelli je v pogovoru za televizijsko oddajo »Dober dan, Koroška!« poudaril, da se manjšini ne sme omejiti možnost udeležbe pri elektronskih medijih samo na zasebni radio, temveč da gre tu za odgo- Glavni urednik slovenskih oddaj Mirko Bogataj (spredaj) z delom svojih sodelavcev. Sef koroških socialdemokratov Michael Ausserwinkler. vomost javnopravnih medijskih ustanov, torej države. »Ce se javnopravnemu projektu še priključijo tudi zasebniki, je to dodaten pozitiven pojav«, je poudaril Frasnelli in s tem Slovencem na Koroškem posredno svetoval, naj državo ne odvežejo iz njene odgovornosti do narodnih skupnosti. Odločen »Ne« k uvedbi zasebnega radijskega projekta Korotan na račun ukinitve slovenskega sporeda na ORF je včeraj deponiral tudi šef koroških socialdemokratov Michael Ausservvinkler. V izjavi za tisk je koroški politik poudaril, da socialdemokrati ne bodo dopuščali, da se bi ORF kot javnopravna ustanova »poslovil od ene svojih bistvenih nalog, namreč produkcije radijskih oddaj za narodnostne skupnosti v Avstriji«. Vrhu tega bi bilo tvegano dejanje, to prepustiti privatni družbi, katere preživetje niti ni zagotovljeno, je še dodal Ausservvinkler, ki je hkrati podprl že izdelan projekt »sosedskega radia« v okviru ORF. Proti barantanjem s slovenskim oddelkom na ORF sta odločno protestirali tudi Delovna skupnost slovenskih sociade-mokratov in tudi Društvo slovenskih pisateljev, prevajalk in publicistov v Avstriji. (DSPPPA). V protestnih pismih generalnemu intendantu ORF ter zvezni in deželni vladi je poudarjeno, da bi ukinitev slovenskih oddaj na ORF in prevzem programskega naloga s strani privatne radijske družbe pomenil »medial-no getoizacijo manjšine«. Taka pa bi bila v nasprotju z vsemi integracijskimi prizadevanji slovenske narodne skupnosti na Koroškem, je dejala predsednica DS Ana Blatnik. Proti ukinitvi in za razširitev slovenskega sporeda na ORF se je izreklo tudi že prvo slovensko društvo, SKD Globasnica. Ne nazadnje je k zakritim načrtom družbe Korotan zavzel stališče tudi glavni urednik slovenskih oddaj Mirko Bogataj. V pogovoru za naš list je dejal: »Da imamo koroški Slovenci premalo radijskega in televizijskega programa je povsem jasno. In da se v pravni državi vsakdo lahko poteguje za privatno radijsko licenco, prav tako. Toda: vsaka slovenska beseda veC v etru je obogatitev za slovensko narodnostno skupnost in ji bo krepila hrbtenico. Ne morem pa akceptirati, da poslovneži in tako imenovani narodni politiki (Pipp je hkrati tudi podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev), ki jim gre za denar in očitno tudi za oblast, v svoje tajne igre vpletajo tudi slovensko uredništvo ORF. Preko naših glav barantajo o uglednih in neopredeljenih novinarjih, kot da bi bili živina. Gre za verodostojnost NSKS«. ZBORNICA Podjetniki izvolili svoje zastopstvo Nizka udeležba DUNAJ - Včeraj zvečer so se v vseh zveznih deželah končale volitve v deželne gospodarske zbornice, zakonsko urejeno zastopstvo potjetni-kov. Volilno pravico je imelo veC kot 300.000 elanov, odločali pa so o skupno 11.410 mandatih. Kot po vsej Avstriji, je tudi na Koroškem - kjer je približno 21.000 podjetnikov odločalo o približno 1100 mandatih - bila volilna udeležba znatno nižja kot pri zadnjih volitvah. Rezultati pa bodo objavleni šele danes. Na zadnjih volitvah leta 1990 je Gospodarska zveza ljudske stranke v vseh devetih zveznih deželah z 9426 mandati osvojila absolutno večino, druga najmočnejša skupina je bila Svobodna gospodarska zveza (socialdemokrati) s 1174 mandati, na betjem mestu pa lista svobodnjakov, ki je dosegla 945 mandatov. Kljub izredno nizki volilni udeležbi (nekaj nad 50 odstotkov) je pričakovati je, da bo Gospodarska zveza tako na vseavstrijski kot tudi na koroški ravni obdržala absolutno večino, drugo mesto pa bodo - po vseh napovedih - tokrat osvojili Haiderjevi svobodnjaki. (I.L.) JADRANSKO MORJE Alga ubijalka ogroža naravno ravnotežje in turizem modrega Jadrana Mednarodni strokovnjaki, ki opazujejo razraščanje alge v Jadranskem morju, predlagajo mehanično čiščenje, saj bi kemično uničilo naravno ravnotežje REKA - Alga ubijalka, kot popularno imenujejo algo Caulerpa taxifolia, je prišla do hrvaških obal Jadrana in povzročila pravo poplavo časopisnih člankov z mastnimi naslovi. To »travo« so odkrili na več mestih ob obali, strokovnjaki, ki so se zaceli resneje ukvarjati z mislijo, kako bi jo uničili, pa zatrjujejo, da so si naziv »alga ubijalka« izmislili novinarji. Alga namreč ni strupena in ni neposredno nevarna za kopalce. Toda Čeprav ne ubija, za njo ostane opustošenje. Ker se zelo hitro razmnožuje, uničuje okoliško morsko rastlinje, s katerim se prehranjujejo ribe in drugi morski organizmi, zato tam, kjer raste Caulerpa taxifolia, kmalu zamre vse drugo življenje. To pa tudi pomeni, da bi utegnila močno porušiti naravno ravnovesje, ki vlada v morju, Ce ne bo kmalu prišlo do njenega sistematičnega uničevanja. Alga ubijalka je pred desetimi leti zašla v morje iz tropskih akvarijev v Monacu, od koder je zaradi malomarnosti »pobegnila«. Zelo hitro se je iz okrasne rastline razrasla v pravo moro, ki je v nekaterih sredozemskih državah že povzročila pravo ekološko paniko. Francozi, ki se niso pravočasno odločili za čistilne akcije oziroma za to, da bodo to algo izkoreninili, se zdaj soočajo z velikimi ekološkimi in tudi gospodarskimi izzivi. AJga ubijalka se je namreč tako razmnožila, da je zdaj ni več mogoče uničiti s preprostimi metodami, prav tako pa ni mogoče njene rasti nadzorovati. Nekaj veC odločnosti so pokazali Spanci, saj je ta alga že zaCela ogrožati njihove obale, vendar so jo uspeli še pravi čas ukrotiti. Samo ugibamo lahko, kakšnih ukrepov se bo lotila Hrvaška, a Ce bi sklepali po zanimanju tukajšnjih strokovnjakov in javnosti, bi lahko pričakovali, da se bo čiščenje te ubijalske alge začelo kmalu. Ce bi bilo res tako, bi bila ta akcija zelo učinkovita, saj ob Jadranu ni veliko mest, kjer raste. Opazili so jo ob obali Krka, Hvara in še nekaterih drugih krajev. Na Hrvaško je pripotoval tudi znameniti francoski raziskovalec Alexandre Mcincsz iz laboratorija za priobalno ekologijo v Nici. Skupaj s hrvaškimi strokovnjaki zdaj preiskuje rastišča te alge pri obali Starigrada na otoku Hvara. Znanstveniki vedo, da je alga prišla na hrvaške obale že pred dvema oziroma tremi leti, vendar o njej doslej ni bilo nic slišati. Sele Časopisa reški Novi list in splitska Slobodna Dalmacija sta pred turistično sezono, od katere Hrvaška veliko pričakuje, na- povedala pravo kampanjo zoper algo ubijalko hkrati s splošnimi čistilnimi akcijami morja. Alga ubijalka raste povsod - v mulju, na kamenju in v pesku, pol dneva pa lahko preživi celo v sladki vodi. Prav tako uspešno se lahko prilagaja temperaturi morja, tako da se je v nasprotju z napovedmi strokovnjakov znala upreti tudi mrzlemu hrvaškemu morju, saj je temperatura vode pozimi dosegla komaj 7 stopinj Celzija. Na Hvara se je alga razrasla na približno dva tisoč kvadratnih metrih, vendar se bliskovito širi, saj se razmnožuje spolno, z delitvijo korenin, prav tako pa se zakoreninijo tudi odtrgani posamezni delci. Zelo uspešno ta alga tudi mutira, tako da v tropskih morjih zraste do 20 centimetrov, vendar ne more preži- Kako dolgo še? Foto: Romeo Ibrišević veti pri temperaturi, ki je nižja od 20 stopinj Celzija. Na Jadranu pa se je očitno zakoreninil eden od njenih odpornejših mutantov. Znanstveniki niso naklonjeni misli, da bi algo uničili s kemičnimi sredstvi, saj se bojijo, da bi z njimi zastrupili morsko vodo in porušili naravno ravnovesje. Kot najbolj učinkovit način priporočajo mehanično puljenje. V eni uri lahko potapljač očisti približno kva-drani meter vode. V Franciji, kjer so se zatekli k tej metodi, plačujejo za ta posel po tristo frankov na uro. Za zdaj Se niso odkrili naravnega sovražnika alge ubijalke, Čeprav domnevajo, da bi to utegnila biti ena od tropskih rac. Strokovnjaki že razmišljajo, da bi to vrsto rac naselili tudi v Sredozemlju, a prej morajo preveriti, ali naselitev te ptice ne bi porušila naravnega ravnotežja. Omenjajo tudi, da je alga zelo okusna hrana, Čeprav na Hrvaškem doslej tega ni Se nihče preveril, tako da bo treba počakati na kakega zares domiselnega mojstra gastronomije, preden bo pri izkoreninjanju alge začel delovati tudi ta motiv. Do takrat pa lahko samo upamo, da bodo strokovnjaki iz 25 laboratorijev v Evropi odkrili zdravilo zoper to najnovejšo »poSast« na Jadranu. Goran Moravcek KULTURA Sreda, 29. marca 1995 Prispevki za kulturne ustanove Deželna vlada je na svoji zadnji seji sprejela razdelitev prispevkov za kulturne dejavnosti za leto 1994, ki jo v celoti objavljamo. Društva opozarjamo, da morajo dokazno gradivo dostaviti deželnim uradom najkasneje do 31. marca le- tos. Ker je časa zelo malo, se lahko za vsa pojasnila obrnejo na pristojne urade deželnega odborništva za kulturo, Ul. sv. Frančiška 27 v Trstu. St. Organizacija . Pokrajina Priznani Višina strošek prispevka Zakon 46/1991, 2. člen, 1. odstavek, črka c: glasbena, gledališka, avdiovizualna in likovna dejavnost 1 Glasbena Matica Trst 144.000.000 10.000.000 2 Radijski oder Trst 60.000.000 9.000.000 3 SKD Primorec Trst 3.000.000 1.000.000 4 Slovenska prosveta Trst 54.000.000 8.000.000 5 SKD Tabor Trst 11.000.000 2.000.000 6 Svet slovenskih organizacij Trst 97.000.000 14.000.000 7 TFS Stu ledi Trst 20.750.000 2.000.000 8 Združenje Kulturni dom Gorica 65.000.000 8.000.000 9 Zveza slovenske kat. prosvete Gorica 48.000.000 6.000.000 10 SKD Standrež Gorica 24.000.000 5.000.000 11 Zveza slovenskih kult. društev Gorica 15.000.000 8.000.000 12 Kinoatelje Gorica 67.150.000 15.000.000 13 Slov. glasbeni center Emil Komel Gorica 38.000.000 7.000.000 14 SKD M. Filej Gorica 12.500.000 2.000.000 15 Beneško gledališče Videm 13.000.000 3.000.000 SKUPNO 100.000.000 Zakon 46/1991, 2. člen, 1. odstavek, črka i: humanistične, znanstvene, umetniške in družbene dejavnosti 1 Slovenska prosveta Trst 105.000.000 52.000.000 2 Krožek Foto Trst 80 Trst 4.400.000 2.000.000 3 SKD Lonjer Katinara Trst 8.500.000 2.000.000 4 SKD Igo Gruden Trst 4.000.000 1.500.000 5 Slov. gosp. prosv. skupnost Trst 24.300.000 4.000.000 6 Kulturno združenje Virgil Scek Trst 32.000.000 6.000.000 7 Društvo slovenskih likovnikov Trst 30.500.000 10.000.000 8 Slavistično društvo F-JK Trst 15.740.000 5.000.000 9 Slovenski klub Trst 11.100.000 3.000.000 10 Kult. združenje Grad Trst 4.500.000 2.000.000 11 SKD Tabor Trst 20.000.000 13.000.000 12 Zveza slovenske kat. prosvete Gorica 80.500.000 52.000.000 13 Združenje Kulturni dom Gorica 85.000.000 34.000.000 14 SKD Podgora Gorica 3.000.000 2.000.000 15 Kulturna zadruga Maja Gorica 20.000.000 2.000.000 16 Kult. in rekr. društvo Jadro Gorica 4.900,000 3.000.000 17 SKD Standrež Gorica 18.500.000 8.500.000 18 Kinoatelje Gorica 65.400.000 11.000.000 19 Fotoklub skupina 75 Gorica 5.000.000 2.000.000 20 SKD Oton Zupančič Gorica 4.000.000 2.000.000 21 KD Ivan Trinko Videm 14.500.000 5.000.000 22 Center za kult. dejavnosti Bardo Videm 4.100.000 3.000.000 23 Zveza beneških žensk Videm 4.500.000 2.000.000 24 KD Rečan Videm 7.000.000 4.000.000 25 Rezijansko KD Rozajanski dum Videm 2.000.000 1.000.000 26 Studijski center Nediža Videm 70.000.000 13.000.000 27 Društvo beneških likovnikov Videm 19.500.000 5.000.000 SKUPNO 250.000.000 Zakon 46/1991, 2. člen, 1. odstavek, črka 1: kulturne izmenjave in mednarodne mladinske kulturne dejavnosti 1 Glasbena matica Trst 48.000.000 7.000.000 2 Narodna in študijska knjižnica Trst 12.500.000 3.000.000 3 Radijski oder Trst 25.000.000 4.000.000 4 Slov. dij. dom Srečko Kosovel Trst 30.000.000 4.000.000 5 SKD Igo Gruden Trst 2.500.000 1.500.000 6 Slovensko stalno gledališče Trst 100.000.000 50.000.000 7 Slovenska prosveta Trst 40.000.000 6.000.000 8 Svet slovenskih organizacij Trst 70.000.000 31.000.000 9 Združenje Kulturni dom Gorica 55.000.000 10.000.000 10 SKD F.B.Sedej Gorica 43.670.000 16.000.000 11 Zveza slov. kat. prosvete Gorica 18.000.000 5.000.000 12 SKD Standrež Gorica 7.500.000 4.000.000 13 Zveza slov. kulturnih društev Gorica 15.000.000 6.500.000 14 Slov. glasb, center Emil Komel Gorica 18.000.000 5.000.000 15 Kinoatelje Gorica 73.000.000 35.000.000 16 KD Ivan Trinko Videm 5.000.000 3.500.000 17 Stud. center Nediža Videm 20.000.000 5.000.000 18 Društvo beneških likovnikov Videm 6.000.000 3.500.000 SKUPNO 200.000.000 FILM Lita Stantič in njen »Zid molka« Dorica Makuc Argentinska režiserka slovenskega rodu Lita Stantič z Alešem Doktoričem Te dni je obšla svet grozljiva vest, ki je globoko pretresla argentinsko javnost in vse tiste, ki jim je še kaj mar za človeško Življenje, s katerim se diktature vseh barv in vseg časov nekaznovano poigravajo. Argentinski mornariški poročnik Adol-fo Francisco Scilingo je po skoraj dvajsetih letih preganjavic priznal raziskovalcu argentinske preteklosti časnikarju Verbitskemu, da je bil eden tistih pripadnikov zloglasne ESME (mornariška šola za strojništvo v Buenos Airesu), ki so pomagali med sedemletno vladavino argentinske vojaške hunte odstranjevati politične ujetnike. Z lažjo, da jih bodo preselili na jug Argentine, so jih po iniekciji pomirjevala spravili na letala in med poletom nad Atlantikom porinili skozi vrata. Scilingo naj bi jih v dveh poletih pomagal utopiti 30, vseh nesrečnežev, ki so našli smrt v morskih valovih, je bilo 2.000 od 30.000 izginulih žrtev umazane državljanske vojne. Odpirati stare rane je za nekatere Argentince norost, drugi, zlasti borci za človekove pravice pa mislijo drugače in ne morejo molčati; to so predvsem matere, ki so izgubile otroke. 24. marca, na dan spominjanja, so se spet zbrale na Plaza de Mayo in zahtevale seznam morilcev in tudi kraje, kjer se je zaključilo življenje nesrečnih nedolžnih žrtev. Pretresljivo zadnjo vest o izginotju v Atlantiku mnoge matere zavračajo, saj bi jim bila odvzeta poslednja iluzija, da se bodo njihovi otroci enkrat vrnili domov. In o tem strahotnem času argentinskega bo- ja z vojaško hunto, v katerem so izginjali predvsem mladi Argentinci, smo se lahko seznanili v pretresljivem filmu Lite Stantič »Zid molka«, ki ga je letos predvajal 10. Film video monitor. Argentinsko režiserko slovenskega rodu je publiki v goriškem Kulturnem domu predstavila dr. Irena Mislej, ki jo je tudi »našla« v Buenos Airesu in tako omogočila, da je bila letošnja goriška filmska prireditev še bogatejša. Argentinska .režiserka Lita Stantič je bila pred projekcijo svojega prvenca vidno ganjena. Čeprav ne govori slovensko, je povedala, da živi vsa njena družina na go-riskem Krasu, da je Slovenija njena druga domovina in da je hotela s svojim avtobiografskim filmom spregovoriti o ranah, ki jih ljudem povzročajo in puščajo vse diktature sveta. Film nase rojakinje, ki ga bodo predstavili tudi v Ljubljani, govori odkrito, brez sentimentalnosti o bolečem spominu protagonistke na čas, ki se je tako bridko zarisal v njeno življenje. In ko se mora spomina preteklosti spet zgrne nanjo, se trpljenje nadaljuje, da bi končno s pomočjo hčerke sprejela dejstvo, da je vse, kar smo preživeli, del nase preteklosti. Lita Stantič jo je v filmu o desaparecidosih posredovala ne le argentinski, ampak tudi svetovni javnosti. Ob pisanju scenarija se je naslanjala tudi na znamenito argentinsko knjigo »Nikoli več«, v kateri so preživeli zaporniki izpričali grozodejstva iz obdobja sedemletnega vladanja vojaške hunte. S filmom »Zid molka« želi avtorica pritegniti gledalca, da bi ob usodi mlade žene in matere razmišljal; zanje je njen prvenec simbolika, ki skuša zajeti trpljenje nesrečnih žrtev vseh diktatur. Zanimalo me je, kaj pripravlja v bodoče. Sedaj je kot producentka, kar je tudi njen poklic, zelo zaposlena pri filmu, ki bo prikazal življenje znamenite argentinske igralke Norme Aleandro. O svojem naslednjem filmu pa še razmišlja, vsekakor se bo v režiji Se poskusila. Na goriški premieri so se okrog argentinske umetnice zbrali sorodniki z goriskega Krasa, od koder sta leta 1928 odpotovala na zeleni kontinent oče Stanko Stantič iz Temenice in mama Gizela Godnič iz Kostanjevice. Bila so leta hude krize tudi za Argentino; oče je bil nato dolga leta zaposlen v veliki pivovarni ter po zadnji vojni prevzel lastništvo ene izmed njenih točilnic in trgovin, ki jih je bil lastnik pod Peronovim režimom prisiljen prodati. Starša nista nikoli pozabila svojega go-riškega Krasa in slovenske pesmi; otrokoma sta govorila o 1. svetovni vojni in vsem, kar ju je vezalo na dom. Ob enem izmed povojnih obiskov je oče Stanko v Temenici tudi umrl in sedaj bo sla Lita spet na njegov grob in se srečala z domačimi, ki imajo radi njo in njeno hčerko Aleksandro in so ponosni na njeno filmsko kreacijo. Lita Stantič jim bo lahko tudi veliko povedala o življenju in usodah mnogih tisočev Primorcev, ki so bili v dvajsetih letih primorani zapustiti rodni dom. NA KRATKO UMETNOSTNA ZGODOVINA / RECENZIJA UVODA V UMEVANJE LIKOVNE UMETNOSTI Drugačen grafični bienale in Petrolova otroška kolonija LJUBLJANA - Letošnji 21. mednarodni grafični bienale, M ga bodo v Cankarjevem domu v Ljubljani odprli 16. junija, bo potekal na štirih lokacijah, organizatorji pa obljubljajo spremembe v njegovem konceptu. Bienale, ki se je začel programsko izgubljati v rutini in konkurenci 50 sorodnih grafičnih bienalov v tujini, bo letos poleg tekmovalnega dela v Modemi galeriji ponudil tematsko razstavo Portfolio - 55 protagonistov konstruirane umetnosti. V galeriji Tivoli bodo predstavili manjše pregledne razstave nagrajencev prejšnjega bienala: Franka Stelle, Bogdana Borčiča, Tetsua Yamashite in Kima Seunga Yeone, v Jakopičevi galeriji pa bo na ogled pregledna razstava Lojzeta Spacala. Sponzorja prireditve sta Petrol in italijanska založba San Zanobi. Petrol bo v prihodnjih dneh organiziral tudi ambiciozno zasnovano grafično kolonijo v sklopu akcije Otroci odraslim. Kolonija, že četrta po vrsti, bo potekala med 3. in 7. aprilom. (V. U.) Poletni Evropski simpozij za zborovsko glasbo LJUBLJANA - Od 9. do 15. julija bo v Ljubljani potekal Evropski simpozij za zborovsko glasbo, ki ga prireja Mednarodno združenje za zborovsko glasbo -IFCM v sodelovanju s slovenskim organizacijskim odborom. Namenjen je srečanju dirigentov, ustva-rjalcev in izvajalcev zborovske glasbe iz vseh evropskih dežel, ki bodo imeli priložnost izmenjati strokovne izkušnje in povezati evropska glasbena izročila. V spored so vključeni glasbeniki iz šestindvajsetih evropskih držav, ki bodo odigrali blizu trideset koncertov. Poleg koncertov, ki bodo potekali v ožjem mestnem središču, cerkvah in raznih dvoranah, bodo organizirali tudi delavnice, dirigentske tečaje, predavanja in okrogle mize. (A. P.) Umrl je raper Eazy-E LOS ANGELES (Reuter) - Znani izvajalec rapa Eazy-E, s pravim imenom Erič Wright, je v starosti 31 let umrl za posledicami aidsa. Bil je soustanovitelj skupine N.W.A., ki je v sredini 80. let izdala več albumov tako imenovanega »gangsterskega« rapa, katerega skladbe so bile znane po svojih »nasilnih« besedilih, kar so nekateri opravičevali kot odraz krutosti resničnega življenja v revnih predmestjih. LJUBLJANA - Pri založbi Karantanija je izšel tretji, jezikovno korigirani natis temeljnega teoretičnega dela slovenske umetnostne zgodovine, Uvoda v umevanje likovne umetnosti (Sistematike stila) iz leta 1926, pomembnega slovenskega kulturnika, organizatorja, univerzitetnega profesorja, literata, prevajalca, politika in diplomata, predvsem pa enega najpomembnejših slovenskih umetnostnih zgodovinarjev, Izidorja Cankarja (1886 -1958). »Knjiga, kakršne ni imela Evropa« in Jikrati edina slovenska umetnostnozgodovinska knjiga, ki je takoj prepoznavna s popularno skrajšavo »Uvod«, je delo, v katerem je Cankar bistveno dopolnil izhodišča dunajske umetnostnozgodovinske šole (ki še danes - tudi prek »Uvoda« - odmevajo v slovenski umetnostni zgodovini), zlasti izhodišča Aloisa Riegla, Franza Wickhoffa in Heinricha Wolfflina in sestavil sistematiko zgodovine sloga v zahodnoevropskem slikarstvu in kiparstvu in izdelal morfološko metodo. Njegov »Uvod« pomeni celovit pogled na umetnost, na umetnino kot organizem, odvisen od značilnosti in duha obdobja, v katerem je nastal. Cankar je morfološko metodo povezal z nazori posameznih obdobij; zahodnoevropske umetnostne tokove je sistematiziral v obdobja ploskovitega, plastičnega in slikovitega stila in jih povezal z idealizmom, realizmom im naturalizmom. Knjiga, ki je bila edinstvena tudi v širšem mednarodnem prostoru, prevoda ni dočakala (dočakal ga je njegov roman S poti, in sicer v češčino), zato razen v Sloveniji ni imela širšega odmeva. Uvod je leta 1926 izšel v Domu in svetu, še istega leta pa ga je v knjižni obliki izdala Narodna galerija kot drugi zvezek Knjižnice Narodne galerije (predvojne zbirke, ki so jo v Narodni galeriji lani obudili s knjigo Za podobo Federica Zerija) in ne Slovenska matica, kot je zmotno navedeno v najnovejši izdaji - pač pa je Slovenska matica v istem času pričela izdajati drugo osrednje (nedokončano) Cankarjevo umetnostnozgodovinsko delo v več snopičih, Zgodovino likovne umetnosti v Zahodni Evropi. V založbi Karantanija očitno niso izhajali iz originala, pač pa so tretji natis pripravili po drugi izdaji iz leta 1959 (na to kažejo tudi reprodukcije, ki so povzete po drugi izdaji, pri čemer ni odveč opomba, da so v skoraj sedem desetletij starem originalu reprodukcije neprimerno kvalitetnejše). V drugi izda- ji, ki je bila z dodatkom o arhitekturi iz let 1931 -1932 (ki so ga našli v Cankarjevi zapuščini) izdana osem mesecev po njegovi smrti, poleg drugih korektur izstopa črtanje teksta »v duhu časa«, in sicer zajetnega dela teksta, ki je v originalu natisnjen na straneh med 58 in 65, kjer Cankar piše o čustveni, religiozni vsebini umetniških del (umanjkali sta tudi dve reprodukciji germanskih avtorjev). V drugi izdaji je prisotna opomba, da je Cankar tik pred smrtjo sam korigiral tekst »Uvoda«, v najnovejšem natisu pa bo bralec take opombe pogrešal, čeprav »črtanega« teksta spet ni. Prav tako bo pogrešal podatek, kdo je za najnovejšo izdajo tekst jezikovno korigiral (in s tem posegel v najbolj avtoritativen tekst klasične slovenske umetnostne zgodovine, skratka, zavzel držo višje avtoritete do samega avtorja). Jezikovnih korekcij (ki osnovne Cankarjeve misli sicer ne ogrožajo) je kar precej, najpogosteje so pometle z arhaizmi in hrvatizmi, pri čemer niti niso povsem enotne. Zakaj je sploh potrebno leta 1995 jezikovno korigirati jezik znanstvenika iz 1926, ki ni bil le umetnostni zgodovinar, pač pa, med ostalim, tudi pomemben literarni kritik, pisatelj in urednik? Tako dr. France Stele v drugi izdaji kot dr. Milček Komelj v najnovejšem natisu v spremnih besedah na več mestih poudarjata izbrušenost njegovega jezika. Tekst lahko resda še danes zaradi svoje sistematike in jasnosti pomeni najboljši način prvega srečanja z likovno umetnostjo, dejanski »Uvod« za marsikoga, ki pa ga je potrebno brati s historično distanco (saj v Ljubljani šolani umetnostni zgodovinarji, ki izhajajo iz Cankarjeve morfologije - med drugim je »Uvod« tradicionalno predpisan že za sprejemne izpite, v praksi Cankarjeve terminologije že davno več ne uporabljajo). Čemu torej korekcije, in sicer temeljne knjige, ki je v prejšnjih izdajah v antikvariatih le redko dostopna in iskana? Vojko Urbančič Morilec Killer, psihološka kriminalka, distribucija Fun Video, zgodba in režija Mark Malone, 1994, 97 minut. Film Morilec je premiera na videoformatu, ki si zasluži pozornost. Tako zaradi odličnega scenarija Mametovskega sloga kot odlične igralske zasedbe (Anthony LaPaglia, Mimi Rogers) in režije. Anthony La Paglia igra hladnokrvnega in premišljenega profesionalnega morilca Micka, ki dobi nalogo, da umori Fiono (Mimi Rogers). Toda stvari se zapletejo. Mick se s Fiono zaplete, in odnos z njo ga pripravi, da začne v povsem drugačni luči razmišljati o sebi, življenju, in o svojem poklicu. Mimi Rogers, ki se v Dami in detektivu (So-meone to watch over me) zaplete v odnos s svojim čuvajem - policajem (Tom Berenger), se tokrat prav tako kot »stranka« zaplete v odnos s svojim morilcem. Ah jo bo lahko umoril? Ob psihološki pretanjenosti likov film odlikuje tudi svojevrstno parodiranje stereotipnega lika morilca v žanru kriminalk. (V. R.) .ittndtiPK NMMM Kitim Mali Buda Little Buddha, epski spektakel, distibucija Trias WTC, avtor zgodbe, producent in režiser Bernardo Bertolucci, 1993, 136 minut. Mah Buda je drugi filmski spektakel Bernarda Berto-luccija na temo Daljnjega vzhoda, le da mu tokrat niti od daleč ni uspelo ponoviti uspelega »prvega poskusa« v Poslednjem kitajskem cesarju (1987). Mah Buda je namreč dolgočasen film, ki na zgolj informativni, celo naivni ravni skuša povprečnemu zahodnemu gledalcu na tipično hollywoodski način in preko - za Bertoluccija značilne - bogate fotografije in množičnih posnetkov »približati« budizem. Uspelo pa mu je ustvariti le nekakšen turistični prospekt Tibeta in njegove kulture (budizma). V filmu namreč spremljamo zgodbo o ameriškem dečku, za katerega tibetanski menihi ugotovijo, da je eden od potencialnih inkarnacij enega vodilnih lam. Vzporedno z njo pa tudi legendo o največjem preroku vseh časov, princu Sidharti, Gotami Budddhi (Keanu Reeves). Skratka, budizem na ravni McDonaldsa. (V. K) Zvezdna vrata Stargate, znanstveno-fan-tastični spektakel, scenarij Dean Devlin in Roland Emmerich, režija R. Em-merich, ZDA, 1994, distribucija Trias VVTC, premiera jutri v Ljubljani (Union in Šiška), Domžalah, Mariboru (Partizan), Kranju (Center) in Novem mestu; hkrati na rednem sporedu. Duh starega Egipta, misterij začetka človeških civilizacij in njene povezanosti z obiski bitij z drugih planetov ter posebni efekti so osrednja privlačnost te uspešnice. James Spider igra brilijantnega arheologa Daniela Jacksona, ki razvozla starodavno pisavo in odkrije Zvezdna vrata -prehod v drugo časovno dimenzijo. Kurt Russel je polkovnik tajne vojaške enote, ki nadzomje njegove raziskave, in s katerim se Daniel skozi ta vrata odpravi na oddaljeni planet kralja Ra (Jaye Davidson), ki spozna, da je pot do Zemlje ponovno odprta. Ra skuje peklenski načrt. (V. R.) NOVO V KINU Hulahop The Hudsucker Proxy, roma-ticna komedija, scenarij Et-han in Joel Coen ter Sam Rai-mi, režija Joel Coen, igrajo Tim Robbins, Jennifer Jason Leigh in Paul Nevvman, ZDA, 1993, distribucija Trias WTC, premiera jutri v Ljubljani v kinu ViC; prav tako na rednem sporedu. Po Krvavo preprosto, Arizona Juniorju, Millerjevem križišču in Bartonu Finku bomo od jutri v naših kinodvoranah lahko videli tudi Hulahop bratov Coen. O filmu sta brata povedala, da se je ideja začela z možem, ki skoči skozi okno. Waring Hudsucker (Charles Durning) je namreč predsednik podjetja Hudsucker Industries, ki se vrže skozi okno, zaradi česar se njegova desna roka Sidney J. Mussburger (Paul Nevvman) odloči, da bo na njegovo mesto postavil po- ljem. Ta tepec je Nor nes (Tim Robbins), za katerega se izkaže, da vendarle ni samo to. Na pot pa se mu postavi tudi novinarka Amv Archer 0ennifer Jason Leigh). (V. R.) Farinelli Farinelli: 11 castrato, kostumska drama, režija Cera rd Corbiau, Belgija, 1994, distribucija Cenex, na sporedu v Ljubljani (Kompas). Zgodba belgijskega filma, dobitnika letošnjega globusa za tuji film in nominiranca za oskarja v isti kategoriji, temelji na življenju Carla Broschija, kastriranega pevca z nazivom Farinelli, ki je bil največji pevec 18. stoletja. S svojim glasom je malodane hipnotiziral takratno občinstvo v Evropi, v središču zgodbe pa je njegov spor s skladateljem Haen-dlom za priljubljenost pri angleškem kralju. V Belgiji in Franciji je Farinelli dosegel velik uspeh, v filmu pa so njegov glas reinkarnirali s pomočjo računalniško vodenega združenja ženskega in moškega glasu, ki je bil deležen kritik in pohval. Igrajo Stefano Dio-nisi, Enrico Lo Verso in Jemen Crabbe. (V. R.) Jaye Davidson kot kralj planeta Abydos na rokah svojih podanikov (Stargate) Prvih deset filmov v preteklem tednu (od 20. do 26.3.95) Epska Jesenska pripoved Edvvarda Zvvicka je prejšnji teden suvereno zasedla vrh ljubljanske lestvice. Solidno se je izkazal tudi premierni erotični thriller Barva noči, predpremiemi Farinelli pa se zaenkrat še ni uvrstil na lestvico in'je na štirih predstavah zbral 177 gledalcev in 106.200 SIT. Levji kralj sicer zbere premalo gledalcev, da bi prišel med prvih deset, konec prejšnjega pa mu je do številke 50.000 manjkalo še 109 obiskovalcev. Vseh gledalcev skupaj je bilo tokrat 28.848, kar je nekoliko manj (1.015 ali 3,4 odstotka) kot zadnjič. Spet ugotavljamo tudi, da so lansko leto ob istem času predvajani filmi Ljubljančane bolj pritegnili: v tednu med 21. in 27. marcem 1994 jih je namreč v kino prišlo 31.553, kar je 2.705 ali 9,4 odstotka več kot v preteklem tednu. Legenda: Prva številka pomeni število predstav, druga št. gledalcev in tretja bruto izkupiček v preteklem tednu. Številke v oklepajih predstavljajo dosedanji skupni seštevek predstav, gledalcev in izkupička. 1. Jesenska pripoved / Continental 32 (33) 10.678 (15.018) 5.212.300 (7.402.400) 2. Barva noCi / Fun-Mladina film 23 (23) 4.044 (4.044) 2.022.000 (2.022.000) 3. Razkritje / Lj. kinematografi 30 (113) 3.626 (21.575) 1.715.000 (10.188.000) 4. Hitre tarCe / Karantanija film 25 (44) 2.868 (6.536) 1.364.000 (3.198.000) 5. NoCni Čuvaj / Lj. kinematografi 14 (64) 1.520 (7.219) 728.000 (3.493.000) 6. Nekoč so bili bojevniki / Film Plus 20 (40) 1.397 (3.212) 664.100 (1.576.100) 7. Pred dežjem / Continental 24 (151) 1.203 (13.673) 578.700 (6.623.700) 8. Kviz / Cenex 21 (107) 790 (12.983) 381.000 (6.275.700) 9. Maska / Fun-Mladina film 14 (188) 582 (46.489) 284.000 (22.476.050) 10. Rojena morilca / Lj. kinematografi 8 (89) 467 (14.279) 216.000 (6.886.700) Na mednarodni lestvici (Velika Britanija, Francija, Nemčija, Italija, Španija, Nizozemska, Avstralija in Japonska) je v tednu med 6. in 12. marcem Stargate spet prevzel vodstvo, na novo pa sta se med prvih pet spet uvrstila Forrest Gump in Razkritje. Navajamo izkupiček v mirih USD. lij onih 1. Stargate 2. Razkritje 3. Forrest Gump 4. Neli 5. Rojena morilca 5,52 (49,54) 3.92 (44,27) 3,36 (110,18) 3,10 (15,14) 1.92 (23,14) Igor Kemel tJ J FILM / PODELITEV NAJVISJE AMERIŠKE FILMSKE NAGRADE OSKAR Štirje srečni nagrajeni igralci - za stranski vlogi Martin Landau in Dianne VViest ter Jessica Lange in Tom Hanks za glavni (Vse telefoto: AP) Kdo I izvod j * drugaCeA oko bebcCfe efl | America I $ld nogomet vek na luni, aj\ Se podjetnost, A Za v uspešneži i Cno, v zelo : 1 smeh; v filmu pa ne manjka s Koliko kon nad In se prav bo j ameriške druz™ ka ameriška ph dajo. Poleg tega Ska družba pripi la, kar Zeli; la pa nato Se en Poudarjanje . prvih scen, ko Ija, da dečka sprejme v Solo), so ganile Amerii v kinodvorane h milijonov dolarje' tnamska vojna marsikatero solzo, ga vliva (skoraj) vlja posebnega^ naših Zemi_____ 1 Amerike h?g< fa. Ker so oskarji pro-bolov, ni moglo biti iške zgodovine skozi :ov, ki so jih povprečni 'etjih: Kermedy, ameri-a pingponga, prvi Cio-.oholizem, aids, zraven pa spremeni človeka iz reve-JKKaZeS nevsiljivo in romantiki, ki tp, pogosto spravi v prisrčen žalostna zgodba, v kateri l^rišid »happy end.« em stavku, bo kdo rekel, •st Gump film protislovij em junaku prepletata veli-istva, ki na koncu prevla-tis svobodo, ki si jo ameri-vrednoto: vsakdo lahko de-oceana do oceana in nazaj, ;e mu je do tega... ejna pragmatičnost (od ene irrestošBBMHi kar v postelji prepriča uCite-inteligencnemu kvocientu enost so očitno vrednote, ki Iravile do tega, da so kar drli t Gump iztržil že vec kot 550 si romantičen film (niti vie-imanliki), ob koncu so utrnili so zapustili z optimizmom, ki Zato izbira žirije ne predsta-f/jj^jment Sund je preveč prevladal nad ________________ Žirija je tipični r tem svojstvu je nagrado podelilo fil-i;vdobrtmtinv. Boji LJUBLJANA - Podelitev Oskarjev je letos pokazala svoj pravi obraz. Že dolgo znano dejstvo, da je njen namen počastiti ne toliko ustvarjalne dosežke filmskih ustvarjalcev kolikor njihovo blagajniško uspešnost in zadovoljiti milijardo gledalcev pred televizijskimi sprejemniki, se je včeraj v losangeleSkem Shrine Audito-riumu jasno izrazilo. Prvič v 67-letni zgodovini Oskarjev namreč podelitve ni povezoval igralec,.temveč eden najpopularnejših televizijskih voditeljev David Letter-man, ki je v podelitev vnesel elemente svojega popularnega televizijskega nočnega shovva, ki ga vodi na ameriški televizijski mreži CBS. Tako smo lahko videli njegovo lestvico v desetih točkah (Top 10 List), na katero je uvrstil tisto, kar filmi ne smejo biti, da se uvrstijo med kandidate za oskarja. Videli smo tudi za ameriške nočne televizijske showe značilne vložke. V enem je namreč Letterman, ki vodi svoj show v newyorskem studiu in v New Torku tudi živi, za instrukcije o Oskarjih poprosil kar tamkajšnje taksiste, pa Se značilno vrstico iz Taksista so morah interpretirah. Drugi tovrsten vložek je bilo predvajanje posnetka z igralci (Tom Hanks, Ste-ve Martin, Madonna), ki so »prodajali opico« oziroma vsak po svoje interpretirah stavek: »Ah želiš kupih opico?« Letošnja podelitev je imela Se nekaj posebnosti. V svoji izvedbi - tako scenografski kot koreografski - je bila enostavnejša in manj razkošna kot ponavadi. Sceno je tvoril obok s spremenljivim ozadjem, ki se je po pohebi Sirilo ali manjšalo, plesni koreografiji pa sta bih le dve - tista na začetku podelitve je bila posvečena komediji, druga pa kolažu dveh nominiranih pesmi iz Levjega kralja. Manj razkošne in razgaljene so bile tudi slovesne toalete igralk, ki so bile v klasičnih in pretežno dolgih oblekah Crne in bele barve dobesedno zapete do grla. Tudi moški so oblekli klasične Cme obleke, redkeje kot običajno pa so jih krasili rdeči trakovi, znamenja solidarnosti z obolelimi za aid- som. V svojih »zahvalnih« govorih se jih ni spomnil nihče -niti Tom Hanks, Čeprav je vnovič, tako kot lani, ob sprejemanju oskarja skoraj jokal. Zato pa so se v govorih mno- žično spomnih svojih družin, nekaj pa se jih je za potrpežljivost zahvalilo kar svojim obokom (med njimi tudi Jessica Lange). Ruski režiser Nikita Mihalkov je ob sprejemanju oskarja za najboljši tuji film na oder pripeljal kar svojo hčerkico in si jo na koncu zavihtel na ramo. Letošnja podelitev je bila posvečena tudi najmanjkrat nagrajenemu žanru - komediji - in v tematskih blokih (komi- čni pari, vojna, pite in podobno) smo videh znane komike, ki Oskarjev niso bili deležni (Charhe Chaplin, bratje Marx, Robin VVilliams). Drugi, prav tako popularen žanr, večinoma nagrajevan le za tehnične dosežke - akcijske filme - so predstavljah najveeji »hit ma-kerji« Sylvester Stallone, Arnold Schvvarzenneger in Števen Segal, ki so izrocih nekaj nagrad (Arnie celo Clintu Eastvvoodu). Jamie Lee Curtis pa je na odru ponovila znani prizor s helikopterjem iz uspešnice Resnične laži. Manj blišča, vec televizije, simbolična navzočnost »večno spregledanih« in moralna zmaga Sunda, ki mu je občinstvo v Shrine Auditoriumu namenilo največ ploskanja, so torej značilnosti letošnje podeh-tve, podobno pa lahko pričakujemo tudi v prihodnje. Vesna Rojko LJUBLJANA - Lani se je hlevček evropskih godmjav-cev zmrdoval nad celico Oskarjev za Schindlerjev seznam in se spraševal, ali so elani ameriške filmske akademije »prespricah« uro zgodovine o drugi svetovni vojni, natančneje o holokavstu. Evropejci namreč stvar že dodobra poznamo; tudi Slovenci imamo nekaj krasnih filmov na to temo (Deveti krog). Letos je blestela nostalgična instantna klasika Forrest Gump. Dobila je oskarja za najboljši film, režijo (Robert Ze-meckis), montažo (Arthur Schmidt), predelan scenarij (Erič Roth), vizualne efekte (Ken Ralson, George Murphy, Stephen Rosenbau in Allen Hall) in, da, Tom Hanks je po lanski Philadelphii drugič zapored dobil oskarja za glavno moško vlogo. O okusu akademije se lahko torej letos vprašamo tole: So »spricali« tudi uro ameriške polpretekle zgodovine (ah pa so namesto v Solo sli v kino)? Vsekakor lahko istemu hlevčku evropskih godr-njavcev odvrnejo: Forrest Gump je Četrti najbolj gledani film vseh Časov. Je torej ostali svet »Sprical« uro ameriške zgodovine, kot smo mi uro holokavsta? Salo na stran. Že zato, ker je povprečna starost elanov akademije Šestdeset let in so se dnevi njihovih Šolskih avantur končali Se pred dogodki v Ze-meckisovem filmu. Forrest Gump je res svojevrsten prikaz dogajanj v Ameriki v zadnjih tridesetih letih. Predvsem pa je zgodba, prežeta s toplino in Človeškostjo, zgodba o ljubezni, spoštovanju in dejstvu, da je lahko tudi nekdo s Čistim in nedolžnim srcem, ki nikomur ne Zeli nic slabega, uspeSem Film o vrednotah, v katere današnji svet zavisti, zarivanja nožev v hrbet, tekmovanja v službi, bankrotov, umorov, vojn in nasilja ne verjame vec, nam torej prinaša zarek upanja za prihodnost. V blagem, nežnem tonu, značilnem za For-resta Gumpa, in brez posebnih presenečenj je potekala tudi podelitev nagrad akademije v Shrine Auditoriumu. Četverica igralcev, ki je januarja prejela zlate globuse, bo lahko brisala prah Se z Oskarjev: Martin Landau (Ed Wood) in Dianne VViest (Bullets over Broadway) za stranski ter Jessica Lang (-The Blue Sky) in Tom Hanks (Forrest Gump) za glavni vlogi. Dianne VViest tako kot Hanks že ima enega oskarja - za stransko vlogo v Hannah in njeni sestri. Oba filma je posnela pod režijsko taktirko Woodyja Alle-na. Ko smo že pri dvojkah: dva oskarja - za zvok in zvoCne efekte - si je pridrvela Hitrost (le katera ne bi vozila avtobusa, Ce bi ji za ovratnik pihal Keanu Reeves), dva kipca pa je dobil tudi Levji kralj (Hans Zimmer-man za najboljšo glasbo ter El-ton John in Tim Rice za skladbo Can You Feel the Love To-night). Najvecjo drznost (beri odskok od šablone) je akademija pokazala, ko je z Oskarjem za kostume nagradila film The Advantures of Priscilla, Queen of the Desert, zgodbo o treh transvestitih. Sram pa jo bodi, da v kategoriji montaže ni vsaj nominirala Rojenih morilcev Oliverja Stonea. Prireditev je odgovorila še na nekaj življenjsko pomembnih vprašanj. Kdo je najveeji »nakladaC« v Hollywoodu? Martin Landau. Kako dobiš oskarja za najboljši izvirni scenarij (Quentin Ta-rantino in Roger Avary za Sund)? Pišeš o francoskem McDonaldsu in poklicnih morilcih, kar se zdi publiki sila zabavno. Komu dajo oskarja za življenjsko delo? Betežnim starčkom (Michelangelo Antoniom), ki niti govoriti ne morejo. S kom dviguje uteži Anold Shvvarzennegger? Z gostiteljem včerajšnje prireditve Davidom Lettermanom. Kdo je bil najboljši voditelj prireditev doslej? VVhoopie Goldberg. Ce Črncem ne dajejo Oskarjem, se izkažejo vsaj kot voditelji. MogoCe bo drugo leto vodila prireditev Crna televizijska zvezda Oprali Winfrey, saj jo je Letterman kar naprej omenjal. Irena Pirman Sreda, 29. marca 1995 BURUNDI Genocid v čakalnici Svet se boji ponovitve Ruande BUJUMBURA - Francoski minister za sodelovanje in razvoj Bernard Debre je včeraj dopotoval v Burundi. Poskusil bo ustaviti izbruh nasilja med etničnima skupinama, v katerem je bilo ubitih več sto ljudi, tisoči pa so morah zapustiti svoje domove. Debre je pred odhodom novinarjem dejal, da bo »poskusil podpreti zmerneže in pripomoči k miru« v tej sre-dnjeafriški državi. Dodal je, da bo v primeru stopnjevanja spopadov med hutujsko večino in manjšino Tustsijev najbrž morala v boje poseči mednarodna skupnost. Že v sredo je veleposlaništvo Združenih držav sporočilo, da bo evakuiralo vse pomožno osebje z družinami. V Bujumburi je bilo ponoči mimo, očividci pa poročajo, da se je nasilje preselilo na podeželje. Medtem je po nekaterih podatkih v napadih tutsijevske milice padlo že petsto Hutujev, število beguncev pa je naraslo že na 50 tisoč. Mnogi se bojijo ponovitve lanskega genocida v Ruandi, ko je umrlo več kot milijon ljudi. Predsednik vlade Antoine Nduwayo je zato napovedal, da bo v državi ustanovili etnične gete, ki bodo ločili obe skupnosti. Razložil je, da bo ustanovil povsem tutsij-ske vasi, ki naj bi bile edini način vnovične naselitve pregnancev. V etničnih getih bo njihovo življenje spet varno, brez strahu pred pokoli, ki so leta 1993 terjali sto tisoč žrtev. Predsednik Silvestre Ntibantunganya je v ponedeljek izrazil bojazen, da se je genocid že začel. »V resnici vidim genocid. Stvari so bile dobro pripravljene in sistematično izvedene. Ne verjamem ... v samoobrambo,« je izjavil. Pripadnike Združenih narodov pa skrbi, da bodo geti le poglobili sovraštvo med ljudstvoma. »Čeprav pozdravljamo vsako potezo, ki bi pripomogla k ukinitvi begunskih taborišč, nas skrbi dolgoročni učinek taksne delitve,« je dejal neki predstavnik ZN. Julian Bedford / Reuter EZ še brez omejitve za transport živine BRUSELJ (dpa) - Evropska zveza bo za zdaj brez enotnih omejitev za prevoz živine. Kmetijski ministri petnajsterice se namreč tudi v torek niso mogli dogovoriti o poenotenju zakonodaje. Spor, kako dolgo sme živina neprekinjeno potovati, je Evropsko zvezo razklal na severne živinorejske države in na južne države, kjer je večina klavnic in predelovalne industrije. Ministri se bodo znova sešli maja, in če se bodo tudi tedaj razšli brez dogovora - potem bo vsaka država imela pač svoje zakone. Nemčija, ki se poleg Avstrije in Velike Britanije zavzema za skrajšanje časa neprekinjene vožnje, je spet zavrnila francoski predlog. »Za Nemčijo ni sprejemljiv noben predlog, ki presega osem ur neprekinjene vožnje,« je dejal državni sekretar v nemškem kmetijskem ministrstvu Franz Feieter. Z omejitvami naj bi preprečili to, da številne živali na cilj prispejo sestradane in žejne, kot vedno znova odkrivajo. Avstrija zahteva, da je najdaljša neprekinjena vožnja Sest ur, kolikor je zapisano tudi v njeni zakonodaji, južnoevropske države pa nočejo pristati na manj kot 22 ur. Italija je pod posebnimi pogoji pripravljena popustiti in pristati na 15 ur. Kompromisni predlog, M ga je pripravil Pariz, Bonn pa zavrnil, predvideva prekinjen prevoz živine, trajanje vožnje in počitka pa naj bi določiti za vsako pasmo posebej. Boji v osrčju Afrike V Burundiju in Ruandi so etnični spopadi med Tutsiji ter Hutujci tragična zgodovinska mandatom. Vladajoče plemenske elite so izginile in napetosti so začele naraščati. Po razglasitvi neodvisnosti v 60-ih letih je vrsta državnih udarov in pokolov dobesedno uničila politično ter socialno strukturo obeh držav. UGANDA ZAIRE RUANDA ©Kigali Jp jezero r Kivu • Ngozi • Bubanza BURUNDI • Bururi 40 km AP,Wm. J. Caslello. Eifean Glanton RUANDA ■ Velikost: 26.338 km2 ■ Prebivalstvo: 7,5 milijona; 90 odst. Hutujcev; 9 odst. Tutsijev, 1 odst. Pigmejcev ■ Gospodarstvo: Več kot 90 odst. prihodka ustvari kmetijstvo. Glavne kmetijske kulture so kava, sladki krompir, banane in fižol X BURUNDI ■ Velikost: 27,834 km2 ■ Prebivalstvo: 5,5 milijona; 84 odstotkov Hutujcev, 15 odstotkov Tutsijev ■ Gospodarstvo: Več kot 90 odstotkov prihodka ustvari kmetijstvo. Glavne kmetijske kulture so kava, fižol, manioka, koruza in arašidi. Del BDP ustvari tudi rudarstvo. V Bosni trenutno premirje ne zanima nikogar SARAJEVO (Reuter) - Kljub nenehnim pozivom mednarodne skupnosti, naj orožje končno utihne, so se tudi včeraj nadaljevati srditi spopadi med bosanskimi vladnimi silami in srbsko vojsko, Se zlasti na severovzhodu BiH. »Ugotavljamo, da trenutno nobene izmed sprtih strani ne zanima prekinitev ognja,« je dejal tiskovni predstavnik OZN Ivanko in pojasnil, da za udeležbo na morebitnih pogajanjih, na katerih bi skušati rešiti štirimesečno premirje, tako v Sarajevu kot na Palah postavljajo kopico neizpolnljivih pogojev. V osmih dneh ofenzive je bosanskim vojakom uspelo iztrgati nasprotniku nekaj ozemlja na območju hribovja Majevica, ki se dviga vzhodno od Tuzle, in na planini Vlašič pri Travniku. Pripadniki švedskih mirovnih enot, ki se nahajajo na zasneženi Majevici, so včeraj poročali o več sto eksplozijah topniških izstrelkov. Bosanske in srbske sile so se namreč ogorčeno spopadale za nadzor nad relejno postajo Stolice, prek katere poteka večina telefonskih zvez s severom države, pa tudi televizijski signal. Vladna vojska je po lastnih trditvah ta strateško izjemno pomembni objekt obkolila, zdaj pa skuSa srbsko enoto, ki je ujeta v zgradbi, prisiliti k predaji, saj želi dragoce- ne naprave dobiti v roke nepoškodovane. Boji se namreč, da bi se ponovila zgodba z Vlašiča, kjer so Srbi minuli teden med umikom onesposobili televizijski oddajnik. Srbska agencija Srna pa je sporočila, da so Karadžičeve enote na Majevici strnile vrste in znova pognale naprave na Stolicah, ki omogočajo življenjsko pomembne vojaške in civilne zveze med srbskimi ozemlji in tujino. V Tuzli, ki je bila tarča srbskih izstrelkov v soboto in nedeljo, je bilo včeraj po besedah mednarodnih opazovalcev dokaj mimo. Položaj pa je vse bolj zaskrbjujoč v »varovani enklavi« Srebrenica. Svetovna zdravstvena organizacija je opozorila, da tamkajšnjih prebivalcev zaradi srbske blokade že od oktobra ni mogoče redno oskrbovati z medicinsko opremo in zdravili, zato temu območju grozi izbruh množičnih epidemij. Predstavniki skupine za stike, ki še vedno iščejo diplomatsko rešitev bosanske krize, so po neučinkovitem ponedeljkovem srečanju v Londonu znova izrazili zaskrbljenost spričo najnovejšega razvoja dogodkov. Zagotovili pa so, da bodo za vsako ceno spravili sprte strani nazaj za pogajalsko mizo. SVET NASILJE OD BOSNE DO BURUNDIJA Malo prostora za zmerneže Le dober dan pred vnovičnim izbruhom etničnih spopadov v Burundiju je Bujumburo minuli teden obiskala delegacija Evropske zveze pod vodstvom člana francoske vlade Bernarda Debreja. Delegacija - v njej sta bila Se predstavnika Nemčije in Španije - se je pogovarjala s pomembnimi burundijskimi voditelji, zaradi očitnih napetosti in nevarnosti, da se prevesijo v krvava obračunavanja, pa je ponudila predlog, ki bi bil komičen, če posledice ne bi bile tragične: Evropska zveza naj bi k umirjanju razmer v Burundiju prispevala tako, da bo v deželo poslala nekaj strokovnjakov za človekove pravice. Dogodek priča o zdaj že pandemični nemoči evropskih in mednarodnih inštitucij, ko gre za »crisis management« ne samo v tretjem, temveč -kot priča dogajanje na Balkanu in v Rusiji - tudi v nekdanjem drugem svetu. Pri tem bi bilo nepravično trditi, da si zlasti Evropska zveza ni prizadevala pomagati pri stabiliziranju političnih razmer v Burundiju; zlasti po lanskih pokolih v Ruandi je skušala evropska diplomacija vplivati na Burundi tako, da je med večinskimi Hutujci in manjšino Tutsijev podpirala zmerne sile. Burundi naj bi tako postal alternativa sosednji Ruandi in vzorec, po katerem naj bi tudi tam reševali etnična navzkrižja med Hutujci in Tutsiji. Tudi v Burundiju, ki je bil pred prvo svetovno vojno nemška kolonija, potem pa do leta 1962 belgijski protektorat, se ponavlja matrica, ki je značilna za Ruando - navzkrižje med tradicionalno vladajočo elito Tutsijev, ki pa predstavljajo manjšino (približno 15 odstotkov prebivalstva), in večino Hutujcev, ki jim vnašanje demokratičnih pravil (Burundi je leta 1966 postal republika) odprlo vrata v politično življenje in k oblasti. Spremenjeni politični okviri so radikalizirali odnose med obema etničnima skupinama in že leta 1972 so Tutsiji v krvavih obračunih poklali približno četrt milijona Hutujcev. Od pet do deset tisoč žrtev so terjali spopadi leta 1988, po uboju predsednika Ndadaya leta 1993 pa je v medetničnih spopadih izgubilo življenje še med 25 in 50 tisoč ljudi. Drugače kot v Ruandi, kjer doslej ni bilo resnejših poskusov pomiritve med etničnima skupinama, pa so bila v Burundiju med spopadi tudi obetavna obdobja dialoga. Njihov rezultat so bile prve demokratične vohve junija 1993, na katerih je formalno zmagala hutujska večina s svojo Demokratično fronto Burundija, neformalno pa so bile zmagovalec zmerne sile v obeh etničnih skupinah. Četudi bi lahko zmagovita stranka sestavila vlado docela po svojem okusu in s svojo večino, so 45 odstotkov položajev v vladi dobili manjšinski Tutsiji oziroma njihova Zveza za nacionalni napredek Prav ta umirjenost pa je bila vzrok za zaostritev: z volitvami je večinsko, vendar pa dotlej podrejeno hutujsko prebivalstvo lahko prvič ustotičilo svoje ljudi pri vzvodih oblasti, s čimer se skrajneži med Tutsiji nočejo sprijazniti; tako kot se tudi skrajneži med Hutujci nočejo sprijazniti z dejstvom, da vladajoča stranka s svojo večino Tutsijev ni docela pregnala z oblasti. Dejstvo, da je bu-mndijska demokracija talec skrajnežev, se je najbolje pokazalo oktobra 1993, ko so v vojaškem udaru - Tutsiji so tudi po volitvah ohranili odločilen vpliv v oboroženih silah -umorili predsednika Ndadayo in precej njegovih ministrov, tako Hutujcev kot tudi Tutsijev. Udar je bil opravljen le napol, ker vojaki niso hoteli sestaviti vlade, tako da formula vlade nacionalne enotnosti ni preživela samo Nda-daye, temveč tudi njegovega naslednika Ntaryamira, ki so ga aprila lani sestrelili skupaj z ruandskim predsednikom, in se je ohranila v čas sedanjega predsednika Sylvestra Nti-bantunganya. Zdaj ji grozi nevarnost, da jo bodo najnovejši nemiri sesuli, kajti na močnejšo podporo od zunaj ne more računati: po katastrofalnem zaključku mirovne operacije v Somaliji se zdi, da svetovna organizacija Afriko za nekaj časa prepušča njeni usodi. Marjan Sedmak RIBIŠKA VOJNA Novi zapleti med Kanado in Španijo BRUSELJ, MADRID (dpa) -Španija, vpletena v ribiški spor s Kanado, je v torek prvič posegla po konkretnih ukrepih. Od prvega aprila naprej bodo namreč Kanadčani lahko stopiti na španska tla le z vstopnim vizumom. Poleg tega bo danes pred kanadsko obalo priplul drugi patruljni čoln španske mornarice, da bi zaščitil tam lovečo špansko ribiško floto. Po trditvah španskega obrambnega ministrstva imajo marinci točna navodila: z vsemi sredstvi preprečiti, da bi kanadska obalna straža odpeljala še kakšno špansko ribiško ladjo. Spor zaradi ribiških kvot, ki se je vnel pred obalama Nove Fundlandije in Grenlandije, je tudi v evropski komisiji sprožil razmišljanja o protiukrepih. Tiskovni predstavnik bruseljske komisije je v torek dejal, da bi protiukrepe uvedli, če bi Kanada nadaljevala svoja »enostranska, nezakonita in nasilna« dejanja. Iz bruseljskih krogov pa se je razvedelo, da so veleposlaniki petnajsterice pri Evropski zvezi že v ponedeljek razpravljali o mogočih ukrepih proti Kanadi. Ce se bo napetost še stopnjevala, se bodo diplomati vnovič posvetovali v četrtek. Pogajanja z Ottawo niso prekinjena, je včeraj izjavil tiskovni predstavnik bruseljske komisije in dodal, da se nadaljujejo na ravni strokovnjakov za vprašanja nadzora ribolova in obstoja rib. Evropska komisarka za ribolov Emma Bonino, ki se v New Yorku udeležuje mednarodne konference o ribolovu, je ostro zavrnila mnenje kanadskega ribiškega ministra Briana Tobina o tem sporu. Tobin je namreč dejal, da je bila zaplemba španske ribiške ladje povsem upravičena. Deset let čezmernega ribarjenja španskih ribičev v sevemoza-hodnem delu Atlantskega oceana je močno načelo obstoj tamkajšnjih rib. Čeprav sta bila v New Yorku oba, tako Boni-nova kot Tobin, se »nasprotnika« nista srečala, saj se po trditvah Bruslja Tobin ni prikazal na »zmenim«. Velika Britanija je včeraj napovedala, da bo z vetom preprečila vsakršen poskus Bruslja, da uvede ukrepe proti Ottawi. ČEČENIJA Otroci vojne z okamenelimi srci Sebasban Smith / AFP ŠALI - Čeprav ima samo 13 let, je bil že trikrat ranjen med najhujšimi boji, Id so potekati v Čečeniji. Seveda je tudi ubijal. Mohamed Tutajev je samo eden od otrok vojakov, teh drobnih silhuet, Id jih je mogoče opaziti, kako stojijo med odraslimi vojaki, oboroženi s puškami, a svojim soborcem sežejo komaj do pasu. Mohamed nosi na svoji čeladi zeleno zastavico, na kateri so izpisana islamistična gesla, okrog pasu pa mu visijo štiri bombe. V preteklih treh mesecih je okusil vse strahote vojne. O njih pripoveduje z glasom, ki še ni mutiral. »Nimam mame, oče pa je izginil že pred vojno. Ko se je začelo vse skupaj, je zame skrbelo šest stricev. Dva od njih sta že mrtva. Nič drugega mi ni preostalo, kot da sem sam prijel za puško,« pripoveduje. Zdaj ni več tako nenavadno, če ob čečenskih mudžahidih, ki so vsi bradati, opazimo tudi golobrade obraze otrok in žensk, ki so jih ti sprejeli v svoje vrste. Vsa Mohamedova zunanjost izdaja kr- hkost 13-letnega otroka, edinole njegove oči in ton v glasu izdajajo trdnost prekaljenega veterana. Boril se je na fronti v Grozniju, v Argunu in zdaj v S atiju, v vseh treh najhujših krogih pekla te vojne, v katerih nikoli ne neha padati dež iz krogel in bomb. V letih, ko je večina njegovih sovrstnikov na varnem v gorah, je Mohamed postal eden od »smertni-kov«, tistih borcev, ki so v boju z Rusi pripravljeni žrtvovati svoje življenje. »Pripravljen sem iti do konca,« mimo zagotovi. In nobenega dvoma ni, da ve, kaj govori; ostrostrelska krogla ga je ranila v desno no- go, a v bolnišnici, kjer je bil tri tedne, so ga pozdravili, kasneje pa so ga zadeli drobci granate še v hrbet in še enkrat v desno nogo. »Obvezal sem se in se boril naprej,« mimo pripoveduje in se čudi, »da je sploh še živ.« Na prvi pogled je nesorazmerje med velikostjo puške in njegovo postavo komično in še dolgo potim se ni mogoče znebiti vtisa, da oboje nikakor ne gre skupaj, nazadnje pa vas ob tem prizo-m prevzame globoka žalost. Edino, kar je v njem ostalo otroškega, je način, kako o tem pripoveduje. »Prve dva ali tri dni sem bil v Groznem, kjer so ves čas strahotno padale bombe. Potem pa je bilo vsega konec.« Mimo pripoveduje: »Moji so mi skušali preprečiti, da bi se šel borit, a ko sem poskusil tretjič, so me pustili. Šel sem ven in srečal skupino borcev. Vprašali so me, zakaj nisem doma. Vse sem jim povedal. Dali so mi avtomatsko puško.« 2e tri mesece Mohamed ni videl nikogar od svoje družine in svojih sovrstnikov. »Pred vojno sem hodil v šolo. Cisto normalen sem bil. Zdaj pa me preganja samo to, kdaj bodo odšli Rusi,« pripoveduje. Potem vzame v roko novinarjevo čelado, za katero meni, »da je še kar dobra« in potem kot velik izvedenec doda: »Ampak raje si nabavite ameriško, je veliko boljša.« V nasprotju s svojimi vrstniki Mohamed zelo dobro ve, kaj bo počel »potem«. »Ne bom šel več v šolo. Ko bo konec vojne, me čaka še kup reči. Treba bo polovici izdajalce, tiste iz (proruske) opozicije. Z njimi se bomo tolkli še kar naprej,« zatrdi. Nič bolj kot otroci na fronti, zbujajo presenečenje ženske, čeprav drugačne vrste. Cečenci, zlasti njihovi borci, so ortodoksni Muslimani, zato pri njih ženske ne igrajo velike vloge, ne v družbi, ki jo precej obvladujejo moški, ne v bojih. A kljub temu nekaj žensk deluje z ramo ob rami s svojimi soborci. Nastopajo kot bolničarke, a njihovo tveganje je prav takšno, kakršnemu so podvrženi moški, zato jih obravnavajo enakopravno. Malika (ime pomeni po čečensko angel) Ibrahimov se je ločila že pred vojno. Zdaj je ta 32-letna mati borka, oborožena s pištolo in neguje ranjence. »Le kako bi lahko ostala doma? Saj nimam več doma, hišo so porušili,« pove in se rutinirano skloni, saj so začele ruske granate padati bližje kot prej. Podobno kot za Mohameda, tudi zanjo ne veljajo več nobeni tabuji, saj je vojna popolnoma uničila nekdanje življenje, v katerem jih je bilo treba spoštovati. SVET Sreda, 29. marca 1995 _________JUŽNOAFRIŠKA REPUBLIKA__ Vzpon in padec Winnie Mandela Opazovalci se bojijo maščevanja populistične kraljice JOHANNESBURG (Reuter) - Ministrske kariere Wirmie Mandela je konec. V ponedeljek jo je njen nekdanji soprog Nelson odstavil s položaja namestnice ministra za kulturo, znanost in tehnologijo. Politični analitiki se sprašujejo, kaj bo odstavitev prinesla razburkanemu političnemu prizorišču Ju-žneafriske republike. • Večina meni, da predsednikov ukrep ne bo vplival na razmere v vladajočem Afriškem narodnem kongresu. VVinnie je bila priljubljena predvsem med militantno razpoloženim revnim prebivalstvom, saj je po zmagi ANG ostro kritizirala nekatere odločitve vlade Nelsona Mandele. Večkrat je izjavila, da novo vodstvo ne izpolnjuje svojih predvolilnih obljub. Se prejšnji teden je ob neki priložnosti povedala, da bodo ljudske množice odločale o njeni prihodnji politični vlogi in da je ne bo v ozadje potisnil kak posameznik, kar je gotovo merilo na njenega nekdanjega moža Nelsona Mandelo. Slednji svoje odločitve, da odstavi VVinnie, ni natančno utemeljil, znano je le, da je zadnja dva meseca zahteval njeno javno opravičilo zaradi njenih javnih »napadov« in potovanja na tuje, ki ga ni odobril. O možnosti, da bi Mandela zamenjal VVinnie, se je sicer že dolgo Šušljalo. Na tiskovni konferenci je Madela priznal, da je »soborka VVinnie odigrala pomembno vlogo v boju proti apartheidu«, vendar je hkrati poudaril, da je njegova glavna naloga uspeSno voditi vlado narodne enotnosti in vpeljati načela demokracije. VVinnie je v nedeljo izjavila, da vrste ANG ne bo zapustila, zato politični analitiki menijo, da se ne bo odločila za samostojno pohticno pot. »Težko bi rekel, da bo odločitev brez posledic, vendar VVinnie ne bo omajala začrtane usmeritve ANG,« meni strokovnjak za politična vprašanja David VVelsh z univerze v Cape Tovvnu. »VVinnie sicer podpirajo nekateri elani ANG, predvsem pa revne množice z družbenega dna.« Mandela VVinnie ni odstranil s položaja predsednice ženske bge ANG: »Predsednik je dobro premislil svojo odločitev... Ni je povsem odstranil s politične scene. Verjetno bo dobro razmislila o svojih prihodnjih korakih,« je izjavil politični analitik Eugene Nyati. Na tiskovni konferenci, na kateri je Mandela napovedal njeno odstavitev, je tudi izjavil: »Sama se bo morala odločiti glede svoje prihodnosti. Prepričan sem, da povsem nadzorujem položaj.« Harry Gvvala, VVinnijin radikalni somišljenik iz province KvvaZulu-Natal, meni, da je njena odstavitev »obžalovanja vredno« dejanje. Predsednikovo odločitev pa sta odobravajoče sprejela vodja nekdaj vladajoče Nacionalne stranke (NP) F.VV. de Kletk in liberalna Demokratska stranka. »V vladi narodne enotnosti ni prostora za ljudi, ki so znani po svoji aroganci, grožnjah in nedisciplini,« je izjavil tiskovni predstavnik NP David Malatsi. VVinnijin tajnik je povedal, da je VVinnie le nekaj minut potem, ko je predsednik na tiskovni konferenci napovedal svojo odločitev, prejela uradno pisno obvestilo o njeni zamenjavi. Mandela je povedal tudi ime VVinnijine naslednice: namestnica ministra za kulturo, znanost in tehnologijo bo postala Brigitte Mabandla iz vrst ANG. Kruta in vesela slamnata predsednikova vdova JOHANNESBURG - VVinnie Mandela, ki je morala v ponedeljek zapustiti svoj položaj v južnoafriški vladi, je doživela svoj najhujsi politični padec doslej. Čeprav je bila že večkrat v nemilosti, se ji je vedno posrečila vrnitev v politične sfere. V sedemdesetih in osemdesetih letih, med bojem proti apartheidu, je bila ta »mati naroda« med najbolj priljubljenimi temnopoltimi borci za enakopravnost, leta 1992 pa je zaradi vpletenosti v ugrabitev Štirih mladeničev iz Sovveta postala »krokodil naroda«. 61-letna VVinnie, ki se je vedno opisovala kot preprosto podeželsko dekle, se je vključila v politično življenje Južnoafriške republike leta 1958, ko se je poročila z Nelsonom Mandelo. Sedanji predsednik je bil nekoč najpomembnejši borec Afriškega narodnega kongresa (ANG). Ze kmalu po poroki z VVinnie je bil obsojen na dosmrtno zaporno kazen, vendar je bil po 27 letih izpuščen. VVinnie je medtem ves čas delovala v ANG, zato je bila v sedemdesetih letih izgnana v zakotno mestece Brandfort. Sredi osemdesetih se je vrnila v Sovveto, vendar se je zelo spremenila Ko je leta 1986 v svojem govoru kot legitimno podprla najkmtejše kaznovanje ljudi, osumljenih sodelovanja z belo vlado, so biti mnogi zelo začudeni. V zanemarjenem Črnskem naselju si je dala zgraditi lepo hišo, varovala jo je skupina mladeničev, znanih kot Mandelova nogometna ekipa, ki je kmalu zaslovela po svojem divjaštvu. Nekateri vodilni borci proti apartheidu so se ji začeti izogibati, vendar si je znova pridobila naklonjenost množic februarja 1990, ko je bil Mandela izpuščen iz zapora. Nekaj mesecev prej je prišlo do ugrabitve in umora 14-letnega Stompija Seipeija, dogodka, ki je Se vedno razburjal javnost. Za umor je bil obosojen VVinniejin glavni telesni stražar, VVinnie pa je bila zaradi sodelovanja pri Stompijevi ugrabitvi in še treh drugih mladeničev obsojena na Sest let zapora, vendar je bila obsodba razveljavljena. Predsednik Mandela, ki je nekoč izjavil, da je bila med njegovim prestajanjem kazni VVinnie »izgubljena«, se je leta 1992 od nje ločil, ker so se Sirile govorice, da je imela, medtem ko je Nelson prestajal kazen, razmerje z nekim mladeničem. Pojavili so se tudi prvi namigi, da je bila VVinnie vpletena v finančne poneverbe. Kmalu se je odpovedala vsem položajem v ANG, tudi v izvršnem komiteju. Decembra 1993 se je kot predsednica ženske lige ANG vrnila na politično sceno in bila aprila naslednje leto izvoljena v prvi večrasni južnoafriški parlament: postala je namestnica ministra za umetnost, kulturo, znanost in tehnologijo. Vse odtlej so časopisi pisati o vrsti škan- dalov, v katere je bila vpletena. Neka družba jo je celo tožila, ker ni poravnala računa za polet v Angolo, kamor je Sla kupit diamante. Letos februarja se je sprla s predsednikom Mandelo, ki je zahteval, naj se javno opraviči zaradi kritiziranja njegove vlade narodne enotnosti. Čeprav je bil predsednik proti, se je odločila za potovanje po zahodni Afriki. Med njeno odsotnostjo je policija preiskala njeno hišo in urad, ker naj bi bila vpletena v korupcijo. Ko se je v Južnoafriški republiki pred nedavnim na Šestdnevnem obisku mudila britanska kraljica Elizabeta, je njeno spremstvo zahtevalo, naj se VVinnie ne udeleži uradnih sprejemov. VVinnie je prejšnji teden kritizirala vlado, ker je za obisk britanske kraljice porabila osemsto tisoč dolarjev, medtem ko je »veliko temnopoltih Južnoafričanov lačnih.« Anton Ferreira / Reuter LJUDJE IN DRUŽBA Koliko stane seksualna revolucija? Melanie Cheary / Reuter LONDON - Seksualna revolucija Šestdesetih let stane Veliko Britanijo devet milijard funtov oziroma Štirinajst milijard dolarjev na leto - to ugotavlja Patrick Dixon, avtor knjige Naraščajoča cena ljubezni (The Rising Priče of Love), v kateri opozarja, da mora družba priznati ta »dolg preteklosti« ali pa se mora zavzemati za restriktivno, preudarno moralo. »Bojim se, da pozabljamo na razvoj dogodkov in obsojamo vse, kar ne ustreza običajnim socialnim normam. Ljudje postajajo netolerantni do družine, v kateri živi samo eden od staršev,« meni Dixon, sicer zdravnik in veren kristijan, ki v seksualni svobodi vidi veliko bolezni sodobnega časa. Kot je dejal, je njegova knjiga nastala na osnovi dokazov, da se je sodobna družba že oddaljila od »sebične« seksualne revolucije, ki so jo pred leti propagirale Zenske in mladostniške revije. Zdaj naj bi se po njegovem mnenju družba zavzemala za izpolnjevanje družinskih dolžnosti in ohranjanje njenih vrednot. »Knjiga se vrti okrog heteroseksualne kulture, ki počasi tone v pozabo, hkrati pa opozarja, da je treba več pomoči nameniti posledicam seksualne revolucije,« je zapisano v uvodu. Tako imenovana seksualna revolucija, ki se je začela pred tridesetimi leti, je najbolj znana po sloganu svobodna ljubezen, po svojem iskanju osebne sreče in odklanjanju poroke ter dolžnosti, kar naj bi bile staromodne vrednote. Dixon je ocenil, da je bilo lani za zdravljenje različnih spolnih bolezni (všteti so tudi Stroški za pomoč obolelim za aidsom) porabljenih 5,4 milijarde dolarjev. Čeprav navaja podatke kot knjigovodja, gre vendarle za natančen opis stanja: zaradi posledic seksualne revolucije se je veliko parov ločilo, kar je družbo stalo 2,7 milijarde dolarjev, stroški za pomoč družini z enim od Staršev pa so znašali 1,7 milijarde dolarjev. Približno Šeststo milijonov funtov (951 milijonov dolarjev) je bilo porabljenih za pomoč nepopolnim družinam. Mladinski kriminal, katerega vzroke je treba iskati v revščini, brezposelnosti, ločitvah in pomanjkljivem nadzora nad otroki, je državo stal približno 2,2 milijarde dolarjev. »Seksualna revolucija, ki je obljubljala svobodo, je mnoge pravzaprav vklenila v verige, saj se je svet znašel v seksualnem kaosu, mnogo ljudi je osamljenih, veliko pa jih čuti posledice nasilja in zlorabe.« Po Dixonovem mnenju se začenja nova seksualna revolucija, ki se že kaže v delu britanskih časnikov in celo v leposlovju. »Gibali dražbe sta spolnost in denar. Postavil sem ju drugo proti drugemu, zato je prišlo med njima do konflikta. Prepričani smo, da Spet prepovedano? imamo lahko oboje, vendar kaže, da to ni mogoče,« je izjavil. Medtem ko nekateri časopisi o 38-letnem Dixonu pišejo kot o »namišljenem, čustvenem zavarovalniškem zbiralcu podatkov«, pa nihče ne oporeka njegovi ugotovitvi, da so leta po seksualni revoluciji državo precej stala. Dnevnik Mail je v nedeljo zapisal: »Ne gre za spolno svobodo seksualne revolucije, ampak so korenine zla v teptanju potreb otrok... Zdravilo? Povsem preprosto: najboljše zdravilo je tradicionalna poroka.« The Sunday Telegraph je avtorja opisal z besedami »odločen zagovornik« sprememb in citiral avtorjev stavek: »Tako ne gre več naprej: če se bo sedanji trend nadaljeval, bodo že čez nekaj desetletij vsi poročeni - ločeni.« Kritiki vendarle pozabljajo dejstvo, da je v Šestdesetih letih prišlo tudi do večjih pravic žensk in etničnih manjšin ter da je bila dosežena verska toleranca. Levo usmerjeni Guardian je zapisal: »Družina je tudi sredina, ki svojim članom ni le v oporo, ampak so v njej nekateri izko- riščani, celo otroci. Se vedno so najbolj obremenjene ženske.« Christina Hardyment, ki piše za konservativni Daily Telegraph, je izjavila: »Knjiga je nekakšna zmešnjava anekdot, zgodbic in mitov, statističnih podatkov, neverjetnih, pa tudi mogočih kombinacij.« Dixon poudarja, da je treba na novo določiti družinske vrednote in upoštevati enakopravnost žensk, da bodo te lahko izbirale med kariero in družino. Zanika, da je knjiga zadrgnjena moralna doktrina in da je pridiga o peklenskih mukah družbe, saj so njegove ugotovitve dokumentirane in vsebujejo dokaze o sedanjem položaju. »Takšni so pač zdaj medčloveški odnosi,« je izjavil in poudaril, da podatki kažejo, da poročeni živijo dlje. Dixon je poročen šestnajst let in je oče štirih otrok. Njegova knjiga vsebuje več možnosti za rešitev sedanjega položaja, med njimi pa ima pomembno vlogo stabilna zveza med zakoncema. Predlaga sprejetje posebnega vladnega načrta in večje davčne olajšave za vse poročene. Sreda, 29. marca 1995 SVET 18 AMERIŠKA POLITIKA DO UBIJE Clinton za kaznovanje Gadafija LONDON - Ameriški predstavniki so v ponedeljek sporočili, da želi predsednik Clinton zaostriti sankcije proti Libiji. Z naftnim embargom hoče izsiliti izročitev dveh libijskih državljanov, ki so ju obtožili bombnega atentata na letalo Pan Arna nad Lockerbyjem. Ukrepi, ki so jih Združene države uvedle decembra 1993, predvidevajo le prekinitev dobave nekaterih tehničnih sredstev za izvozne terminale in rafinerije v Libiji, ameriškim podjetjem pa so prepovedali tudi vsakršno poslovanje v Libiji. Poznavalci razmer ocenjujejo, da Clinton nima niti najmanjših možnosti uspeha pri uvedbi ostrejših sankcij. Prej bi namreč moral dobiti soglasje Evrope, saj tja Libija izvozi več kot 90 odstotkov svoje nafte. Interesi evropske naftne industrije in Libije pa so močno prepleteni. Kar dvanajst evropskih rafinerij je z Libijo sklenilo pogodbe o dobavi surove nafte, pa tudi sama ima več predelovalnih objektov v Italiji in Nemčiji. Najbolj bi bila v primeru naftnega embarga prizadeta že tako gospodarsko omajana Italija, ki od Libije dobi kar 25 odstotkov surove nafte. »Naftni embargo bi nam povzročil hude težave,« je dejal predstavnik italijanske vlade Nino Bigi. »To je lep primer, kako bi se Evropa morala ustreliti v nogo, da bi zadovoljila ameriške interese,« je dodal neki predstavnik evropske naftne družbe. Cene surove nafte na svetovnih trgih so bile že dan pred ameriško zahtevo okoli najvišje letošnje ravni. Včeraj so se le za malenkost zvišale, vendar strokovnjaki zagotavljajo, da se je to zgodilo zaradi drugih razlogov. Tako je tudi borza ocenila, da ima Clinton pri uveljavitvi naftnega embarga proti Libiji izredno majhne možnosti. Richard Mably/Reuter Polkovnika Gadafija morda čaka usoda Sodama Huseina (Telefoto: AP) Nemčija zamrznila finančno pomoč Ankari BONN (Reuter, AFP) -Nemčija, največji evropski trgovinski partner Turčije, ne bo dovolila turške vojaške navzočnosti v severnem Iraku. To se je včeraj izvedelo iz krogov, ki so blizu nemškemu kanclerju Helmutu Kohlu. Bonska vladajoča koalicija, ki jo sestavljajo Kohlovi krščanski demokrati in liberalni demokrati zunanjega ministra Klausa Kinkla, od Ankare pričakuje, da bo pojasnila, kako dolgo namerava njena vojska ostati v sosednjem Iraku. Poleg tega mora Turčija zagotoviti, da bo tam spoštovala človekove pravice. Bonn, ki se je vznemiril zaradi osemdnevne ofenzive turške vojske proti uporniškim Kurdom v sosednjem Iraku, je zamrznil 150 milijonov finančne pomoči, ki jo je obljubil Ankari, da bi si kupila dve fregati, skupaj vredni 800 milijonov mark. Pomoč so zamrznili na enega najbolj učinkovitih načinov: odslej je dodelitev finančne pomoči Ankari pod nadzorom proračunske komisije parlamenta, v kateri sedijo poslanci vla- dnih in opozicijskih strank »Nočemo postavljati nobenih uradnih pogojev za odmrznitev tega sklada,« je povedal vladni uradnik, ki ni želel biti imenovan. »Po drugi strani pa je jasno, da je turska zasedba kurdskega ozemlja na severa Iraka povsem nesprejemljiva.« Kinkel je v intervjuju za nemško televi- zijo v ponedeljek zvečer dejal, da je v telefonskem pogovora z novim turškim zunanjim ministrom Erdalom Inonujem odločno kritiziral turško vojaško navzočnost v Iraku. Odbor za zunanjo politiko v bundestagu pa je za sredo sklical izredno sejo, na kateri bodo člani odbora dodobra preučili ofenzivo An- kare ter izprašah Kinkla in višje uradnike obrambnega ministrstva, kakšen je odgovor Bonna na to vojaško posredovanje. Nemčija je namreč glavni turski dobavitelj vojaške opreme. Po združitvi leta 1990 je Bonn Turčiji podaril oklopna vozila, puške in drag material, ki je dotlej služil vzhodnonemški vojski. Kurdi v Atenah demonstrirajo proti turškemu nasilju (Telefoto: AP) 7^ O čem pišejo drugje po svetu O atentatu na alžirskega novinarja »Vedno kadar je napaden tisk, se spomnimo obljube, ki jo je novinarjem dal eden od prvih voditeljev Islamske skupine Alžirije GIA: Tisti, ki se borijo s peresom, bodo umrli pod mečem.’ ... Morda je umor novinarja tudi reakcija na obsežno vojaško operacijo v preteklem tednu, ki je bila usmerjena predvsem proti pripadnikom skupine GIA, ki so utrpeli velike žrtve. Zato je le težko predvideti, ali se bodo predsedniške, parlamentarne in komunalne volitve, ki jih je napovedal predsednik Zeroual do konca leta, res lahko v miru odvijale.« (Les Echos, Pariz) »Alžirski tisk je svoj boj za demokracijo in svobodo tiska plačal z življenjem že tridesetega novinarja v samo treh letih. Lani je med alžirskimi intelektualci krožil stavek: 'Obstaja le ena izbira: pakiranje kovčkov ali pogreb.’ Tisoči ljudi so nato pripravili svoje kovčke in odpotovali v tujino. Alžirski novinarji pa niso izbrali kovčka, in če se bo vse skupaj nadaljevalo, se bodo pokopališča kaj kmalu napolnila.« (La Štampa, Torino) O razrešitvi Winnie Mandela »Kljub sedanjim težavam VVinnie Mandela ne namerava opustiti svoje politične kariere. Trdi, da so vse obtožbe na njen račun lažne, in je celo napovedala tožbe proti policijskemu ministru ter proti nekemu velikemu časopisu. Izhaja namreč iz prepričanja, da uživa podporo Afriškega narodnega kongresa ANG. Dejansko je decembra na strankarskih volitvah dosegla peto mesto. Kljub odhodu iz južnoafriške vlade VVinnie Mandela ostaja na svojem položaju v stranki ANG. S svojim zavzemanjem za najrevnejše prebivalce - kljub svojemu razkošnemu življenjskemu slogu - pogosto naleti na podporo. Obstaja možnost, da bo postala voditeljica militantnega krila ANC.« (Bemer Zeitung, Bern) »Gospa Mandela je s svojim ciničnim načinom preizkušala integriteto predsednika do te mere, da je to opazila celo mednarodna javnost. Ko uporniki izgubijo svoj položaj v vladi, hkrati izgubijo tudi vpliv na svoje zagovornike. Večina njenih sodržavljanov bi bila občutno oljašana, če bi VVinnie Mandela izginila iz središča pozornosti. Toda gospa Mandela bo vlado, ki jo mora zapustiti, skušala še dodatno osramotiti. Se vedno ima odmeven priimek - je slavna osebnost - in nekateri člani ANG jo še vedno pojmujejo kot govornico revnih. Obtožbe na njen račun ne zmanjšujejo njene moči, in prav nasprotno, dajejo ji celo vlogo mučenice. Novo Južno Afriko zdaj čaka velika preizkušnja: ali ji bodo odzeli politično moč, kar bi bila pravilna poteza, ali pa ji dovolijo, da postane nevaren glas anarhije.« (The Daily Telegraph, London) NOVICE Prekinjena pogajanja o severnokorejskem jedrskem programu BERLIN - Kljub ponedeljkovi prekinitvi pogovorov med ZDA in Severno Korejo v diplomatskih krogih navajajo, da sta pogajalski strani dosegli določen napredek. Pjongjang naj bi menda pristal na ameriške pogoje in dovolil zamenjavo svojih jedrskih reaktorjev z južnokorejskimi, vendar želi, da bi »operacijo reaktor« nadzirale ZDA. Pogajalci so včeraj odpotovali na posvetovanja v svoje države, pogovori pa se bodo predvidoma nadaljevali čez Štiri tedne. (Reuter) Protesti v Grčiji ATENE - Več kot 700 tisoč grških trgovcev, malih podjetnikov in obrtnikov je včeraj zaprlo svoje lokale v protest proti davčni reformi, ki predvideva zvišanje davkov za zasebne obrtnike in podjetnike. Proti novim davkom in državni kmetijski politiki že deseti dan protestirajo grški kmetje, ki so zabarikadirali glavne cestne ter železniške povezave med Solunom in Atenami. Zaradi protestov so se zvišale cene zelenjave, ponekod primanjkuje goriva, prometni kaos pa se je še povečal. Vlada se je na proteste odzvala z obljubo o znižanju cen dizelskega goriva in zvišanju kmečkih pokojnin, vendar mora poslušati opozicijske očitke, da premier Andreas Papandreu ne zna obvladovati nastalega položaja. (AFP, Reuter) Sudanska letala napadla gverilske položaje KARTUM - Po navedbah južnosudanskih upornikov so sudanske vladne sile bombardirale mesti Vat in Malual Gatut na jugu Sudana, ki sta v rokah upornikov. O morebitnih žrtvah in ranjenih ni poročil. Vladna letala naj bi mesti bombardirala le nekaj ur pred začetkom enostransko razglašenega premirja, ki ga je v ponedeljek napovedal vodja kartum-ske vojaške hunte, general Omar Hasan al BaSir. Predstavniki sudanskega proislamskega režima so prekinitev ognja v bojih s krščanskimi uporniki obljubili po posredovanju nekdanjega ameriškega predsednika Jimmyja Carterja, ki si prizadeva, da bi na območje spopadov lahko prispela človekoljubna pomoč. Uporniki so vladne napade na civilne cilje obsodih in ZN pozvali k posredovanju v že dvanajst let bajajoči državljanski vojni. (Reuter, dpa) OKOLJE KLIČE: SOS! BERLIN (Reuter) - Pod okriljem Združenih narodov se je včeraj začela enajstdnevna konferenca o podnebju, ki se je udeležuje več kot tisoč predstavnikov iz 28 držav in je po svoji zasnovi nadaljevanje vrhunskega srečanja o Zemlji, ki je leta 1992 potekalo v Riu de Janeiru. Udeleženci berlinske konference bodo razpravljali o možnostih za preprečevanje segrevanja ozračja in opozorili tudi na morebitne katastofalne posledice učinka tople grede, Id vpliva na spremembe v ozračju. »Ljudje pričakujejo, da bomo sprejeli taksne odločitve, ki jih bodo obvarovale pred vsemi nevarnostmi,« je na otvoritveni slovesnosti izjavila nemška ministrica za okolje Angela Merkel, ki je tudi predsednica konference. »Odgovorni smo za sedanjo generacijo in tudi za vse prihodnje,« je poudarila. Opozorila je, da znanost sama ne more rešiti problemov, ki povzročajo otoplitev ozračja. Shokovnjaki so napovedah precejšnje otoplitve, če človek ne bo preprečil nadaljnjega onesnaževanja atmosfere. Najpomembnejša naloga konference je na nevarnosti onesnaževanja okolja opozoriti tudi države v razvoju, saj se nekatere bojijo, da bodo njihov razvoj omejevali ukrepi za varovanje okolja. OTOPLITEV OZRAČJA OGROŽA POLARNI LED Večina znanstvenikov soglaša, da postaja Zemlja zaradi učinka tople grede toplejša, v desetletjih pa se dogajajo temperaturne spremembe, ki bi drugače potrebovale tisoče let UČINEK TOPLE GREDE 1. Letala, tovarne, avtomobili in ogrevanje proizvajajo ogljikov dioksid 2. Zemlja vsrka toploto, ki jo oddaja Sonce 3. Zemlja pošilja vsrkano toploto nazaj v ozračje 4. Odvečni ogljikov dioksid zadržuje toploto SONCE REUTER Vir: Greenpeace, The State ofthe Environment Atlas, The International VisualSurvey KMALU VOLILNEGA ZAKONA Priprave na nove volitve so se že začele Bodo državnozborske volitve že prihodnjo pomlad? Tudi prihodnjo vlado bo težko sestaviti LJUBLJANA - Pogajanja o predlogu proračuna kažejo, da bo koalicija najpomembnejši finančni dokument letos zelo težko uskladila, skoraj zagotovo pa ji to ne bo uspelo prihodnje leto. Zato v strankarskih krogih ocenjujejo, da se utegnejo vohtve, kljub drugačnim zagotovilom vladnega vrha, zgoditi pred »uradnim« rokom. Ker bo vlada - kot je napovedal finančni minister - predlog prihodnjega proračuna pripravila že letošnjo jesen in ker bo v nekaj mesecih jasno, ali je koalicijsko soglasje sploh mogoče, bi torej lahko spet odšli na volišča že prihodnjo pomlad in ne Sele decembra prihodnje leto. Izjave vseh treh predsednikov vladnih strank v zadnjem času kažejo, da se že pripravljajo na omenjeni nadomestni scenarij. Med »prednostne naloge« velike trojicg vsekakor sodi sprememba volilne zakon- daje, ki naj bi na prejšnjih volitvah »oškodovala« velike stranke in nesorazmerno povečala moč majhnih strank. Po nekaterih izračunih bi takrat - če bi bil zakon drugačen - liberalni demokrati in krščanski de- mokrati lahko sami sestavi-li vlado, saj bi dosegli solidno parlamentarno večino. Dvojica Drnovšek - Peterle tako ni mogla uresničiti dogovora o vladi »zgodovinske osi« LDS - SKD in s težavami je nastala velika koalicija. Po nekaterih ocenah je vlada naredila veliko napako, ker ni takoj na začetku, ko je bila koalicija še trdna, spremenila volilnega zakona tako, da bi favoriziral velike stranke. Za sprejemanje ali spremembo zakonodaje, ki ureja področje volitev, je namreč potrebna dvetretjinska parlamentarna večina, ki jo je Poprava »stare krivice< iz volilnega zakona LJUBLJANA - Nove parlamentarne volitve naj bi potekale po novih volilnih pravilih, k čemur so se z aneksom h koalicijski pogodbi zavezale stranke vladajoče koalicije. Gre za vprašanje druge delitve mandatov, torej takrat, ko mandati za poslanska mesta niso v celoti razdeljeni v volilnih enotah. Pri tem ne gre, kot se velikokrat napačno misli, za spornost uporabe tako imenovane D'Hondtove metode, saj je ta povsem nevtralna matematična metoda za delitev mandatov, ki jo uporabljajo tudi v drugih državah. Sporen je način delitve mandatov na osnovi ostankov glasov, torej glasov, ki ne zadoščajo za en »poln« mandat v volilni enoti (oziroma preprosteje: ko je stranka »osvojila« na primer 0, 7 mandata ah, denimo, 2, 3 mandata v volilni enoti). Po veljavnem zakonu se iz igre najprej izločijo tiste stranke, ki po izračunu po D'Hondtovi metodi v vsej državi (na osnovi seštevkov glasov, ki so jih dobile v vseh volilnih enotah) ne bi osvojile vsaj treh mandatov. Za ostale stranke se seštejejo njihovi ostanki glasov iz volilnih enot in na osnovi teh seštevkov se nato med stranke razdelijo ostah mandati, spet po D'Hondtovi metodi. In tu je čer! Taksen način razdelitve mandatov pomeni, da si stranke z največjimi ostanki glasov - to pa so praviloma manjše stranke, ki so neposredno v volilnih enotah osvojile le malo »polnih« mandatov - »prisvojijo« tudi največ glasov tistih strank, ki so bile izločene iz igre, ker niso dosegle omenjenega praga treh mandatov. Na volitvah pred dvema letoma so zato velike stranke izgubile nekaj mandatov, ki bi jih sicer dobile, če ne bi bilo te napake (LDS denimo štiri), bistveno več pa so jih dobile manjše stranke. Teoretično pa bi bilo mogoče tudi povsem absurdno popačenje proporcionalnega sistema, denimo v primem, ko bi ena velika stranka dobila 40 odstotkov glasov in na osnovi tega osvojila »polne« mandate že v volilnih enotah z zanemarljivimi ostanki, ena majhna stranka bi se komaj prebila čez prag treh mandatov, vse ostale stranke pa bi bile izločene iz igre - v tem primem bi tista majhna stranka, ki se je prebila čez prag, osvojila večino sedežev v parlamentu! To napako veljavnega volilnega sistema naj bi odpravili še letos s spremembami zakona o volitvah v državni zbor, po katerih bi se tudi druga delitev mandatov opravila na osnovi metode, ki velja za ugotavljanje, katere stranke niso dosegle praga. Majda Vukelič bilo laže sestaviti v prvih »medenih« koalicijskih mesecih. Spremembe zakona, ki bodo v parlamentarne mline prispele predvidoma čez mesec dni, naj bi le odpravile nesmiselno in krivično razporejanje glasov v škodo tistih, ki so dejansko dobih vohtve. Kakšnih bolj radikalnih sprememb v korist večinskega sistema ni mogoče pričakovati, saj se je veliki dvojici izjalovil načrt o oblikovanju dveh (ali treh) velikih blokov. Združevanje liberalni demokraciji ni prineslo novih glasov, na desnici pa so vsi poskusi združevanja že propadli in bodo tako na prihodnjih volitvah nastopile kar tri zmerno velike desne stranke. Čeprav gre torej predvsem za »popravek« zako- Bo LDS tudi na prihodnjih volitvah zadržala sedanji položaj? (Foto: BOBO) na, je precej lahko predvideti, kako se bodo opredeljevale stranke; spremembe bodo podprle velike, manjše pa jim bodo verjetno nasprotovale. Seveda pa po lokalnih volitvah ni več tako jasno, katere stranke so velike in katere majhne. Socialdemokrati, ki so na primer na prejšnjih volitvah prišli v parlament samo po milosti prej omenjenih nelogičnih določb zakona, zdaj spadajo med večje stranke. Tako se lahko zgodi, da bo v parlamentu kljub vsemu lažje zbrati potrebnih 61 glasov, kot se zdi na prvi pogled. Predvidene spremembe ne bodo posegale v bistvo volilnega sistema, ki bo tako ostal pretežno proporcionalen. Stranke bodo zato na volitvah nastopale samostojno, koalicije pa bodo oblikovale šele pri sestavljanju vlade. Tudi o tem vprašanju že obstajajo hipotetične različice, splošna ocena pa je, da bo tudi v prihodnjem mandatu težko sestaviti vlado. Na temelju rezultatov lokalnih volitev desnica upa na zmago in PRIMER MAJHEN PRED DRŽAVNIM TOŽILSTVOM V imenu varstva zakonitosti Ministrica ne razmišlja o odstopu in je pripravljena na interpelacijo LJUBLJANA - Republiško državno tožilstvo bo pregledalo sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, s katero je odločilo, da je pravosodna ministrica Meta Zupančič z umikom kandidature Sergija Vladislava Majhna za mariborskega notarja ravnala nezakonito. To nam je včeraj potrdil generalni državni tožilec Anton Drobnič, ki je pojasnil, da so od vrhovnega sodisca že zahtevali, naj jim predloži omenjeni spis. Takšna zahteva še ne pomeni, da je s sodbo vrhovnega sodišča kaj narobe. Gre za to, da zoper tovrstne upravne odločbe ni pritožbe, saj gre za enostopenjsko odločanje. Zato je državno tožilstvo v teh primerih toliko bolj pozorno, saj je edina pravna možnost, ki še ostane na razpolago, zahteva za varstvo zakonitosti. Zakon o kazenskem postopku namreč določa, da sme državni tožilec vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi vsake kršitve zakona. Ali se bo državno tožilstvo odločilo za takšen korak, še ni mogoče napovedati, zdaj bo, kot nam je pojasnil Anton Drobnič, odločbo vrhovnega sodišča najprej temeljito pregledalo in se šele nato odločilo, ali bo ukrepalo ali ne. Sicer pa potem, ko je vrhovno sodišče odločilo v primem Majhen, lahko samo ugibamo, IZSELITEV DRUŽINE IZ STANOVANJA NEKDANJE JLA Potuhnjena in biulalna vrnitev deložacijske ekipe Zganili so se tudi poslanci državnega zbora LJUBLJANA - Tisto, česar si policija in drugi predstavniki države, Id so zadolženi za deložacije družin iz vojaških stanovanj, niso upali storiti v ponedeljek, so storili dan pozneje. Včeraj dopoldne so iz stanovanja na Celovški 142 vrgli Štiričlansko družino Barukčič, obenem pa tudi upokojenca Derviša Hasanbegoviča s Prušnikove 12. Tako so Stipe Barukčič, ki je ob vselitvi v to stanovanje moral vrniti Železnici enosobno stanovanje, žena Hinka, zdaj nezaposlena nekdanja snažilka JLA in nosilka stanovanjske pravice, štiriletni sin in petnajsteletna hči z vgrajenim by-passom, danes na cesti. Nasilna izsehtev Ba-rukčičevih je bila pretresljiva, saj se je hotela žena Dinka vreči skozi okno, da o obupanih pogledih obeh otrok ne govorimo. Toda »organi oblasti« so bili neizprosni. Nasilno so vdrli v stanovanje, in ko so pod oknom razprostrli reševalno ponjavo, je eden od deložatorjev (vsaj tako trdijo navzoči) gospe Hinki dejal, da lahko zdaj mimo skoči! Štiričlanska družina, ki nima kam, je potem prišla pred slovenski parlament. Na pomoč so jim spet priskočili člani Helsinškega monitorja Slovenije, cigar predstavnica Neva Miklavčič-Pre-dan se je pogovarjala s pred-stavniki poslanskih skupin. Kot smo izvedeli, je poslanka LDS Vika Potočnik o problemu telefonsko takoj obvestila tudi predsednika vlade Janeza Drnovška, poslanci Dam-ca Simšič, Janko Predan, Miloš Pavlica, Ivo Sisinger, Mateja Kožuh-Novak, Janez Jug in Janez Podobnik, ki so člani odbora DZ za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko, pa so poslali pisno zahtevo predsedniku odbora Stefanu Kocipru, da v najkrajšem času skliče izredno sejo odbora o problematiki deložacij družin, ki so dobde vojaška stanovanja v času moratorija. Omenjeni poslanci se zavzemajo tudi za čim hitrejšo uvrstitev tega bolečega vprašanja na sejo državnega zbora. »Kot je mogoče razbrati iz pozivov prizadetih, gre za prisilne izselitve iz vojaških stanovanj, ki so bDa stanovalcem dodeljena v času moratorija. Ta čas je na sodiščih obravnavanih okrog tisoč nerešenih problemov, od tega naj bi bilo 300 do 400 primerov deložacij, ki se dnevno vrstijo, samo v Ljubljani. Menimo, da je problem večplasten, izredno ob- je v Sloveniji kaj takega sploh mogoče? Je. (Foto: 2.2. / BOBO) čutijiv in odmeven tako znotraj države kot zunaj njenih meja. Obenem gre za ljudi v hudi življenjski stiski, saj njihovim družinam na podlagi sodnih odločb grozijo takojšnje, brezpogojne izselitve,« so med drugim zapisali podpisani poslanci. Tudi drugi primer včerajšnjih deložacij ni nič manj tragičen od prvega. S Prosnikove 12 so nasilno izselili Derviša Hasanbegoviča, upokojenega pravnika in očeta dveh otrok. V Sloveniji živi od leta 1968, vendar je brez državljanstva in brez vsakih dokumentov, saj je za slovensko državljanstvo po 40. členu zakona o državljanstvu v roku zaprosil že leta 1991, toda kljub dvakratnemu zaslišanju še danes ni dobil nobenega odgovora. Bil je civilni uslužbenec JLA (referent za nepremičnine), toda slovenski pristojni orga- na novo »demosovo« vladavino, levica pa računa, ah bi dvojica LDS in ZL sama lahko zbrala več kot 51 odstotkov glasov. Vse druge različice bi trile manj »čiste« in bi pomenile novo vlado po vzoru sedanje raznobarvne koalicije. Predvolilna preštevanja so se torej že začela in tudi proračunska pogajanja ne morejo mimo dejstva, da stranke sicer govorijo, da je do volitev še daleč, obnašajo pa se, kot da bodo zelo kmalu... Tanja Starič kaj se bo zgodilo s pravosodno ministrico. Meta Zupančič ne daje izjav za javnost in vsaka stran očitno vztraja pri svojem. Tako ministrica ne misli odstopiti in je pripravljena tudi na interpelacijo o svojem delu in odgovornosti, ki jo je opozicija že vložila. Drnovšek si zaradi številnih ministrskih zamenjav ne želi še ene razprave ob .Interpelaciji in si zato toliko bolj želi, da bi ministrica sama ponudila odstop. Koalicijski partnerici - SKD in ZLSD - pa tudi čakata na premierove poteze, saj po njunem mnenju zamenjava oziroma odstop ministra predvsem zadeva predsednika vlade in »odstopljenega« ministra. Majda Vukelič ni mu ne izplačujejo pokojnine niti mu ne omogočijo zdravstvenega zavarovanja. Hasanbegovič je tožil državo, država pa njega za izpraznitev stanovanja, tako da je od včeraj na cesti brez stanovanja, denarja in vsake pravne varnosti. Skratka, če človek ne bi slišal in videl na lastne oči, ne bi mogel verjeti, da je kaj takega v Sloveniji sploh mogoče. Janja Klasinc Koptski poslanci o usodi TV KC LJUBLJANA - Klub primorskih poslancev je včeraj sklical izredno sejo, na kateri je obravnaval usodo TV Koper-Capodistria. Kot je znano, je podjetje Ponte-co, ki je skrbelo za oddajanje programa TV Koper-Capodistria v zamejstvu, prodalo RAI dve frekvenci, kar je povzročilo zatemnitev signala TV Koper-Capodistrie v zamejstvu in velikem delu Furlanije-Ju-lijske krajine. Izredne seje se je poleg predstavnikov TVKC udeležil tudi generalni direktor RTVS Žarko Petan, ki je zavrnil namige, da gre za poskus »eliminacije koprske TV iz slovenskega prostora« ter se zavzel za reševanje tega problema na meddržavni ravni. Drago Mikelič, v. d. direktorja TVKC, je opozoril, da je Kanal A, ki je komercialna TV, dobil eno ključnih frekvenc na Primorskem, V Kopru pa si zanjo prizadevajo že tri leta. »Ce bo Ponteco prodal še eno frekvenco, prvi program slovenske TV in koprska TV v Furlaniji in Benečiji ne bosta več navzoči,« je menil Mikelič. Koprski poslanci bodo zato na današnji seji državnega zbora ob vprašanjih in pobudah poslancev zahtevah, da vlada in RTVS poiščeta način, kako ohraniti preostalih Sest Ponte-covih frekvenc, ki jih uporablja TV Koper-Capodistria, prvi program slovenske TV in radio. Svetu za radiodifuzijo in republiški upravi za telekomunikacije bodo naslovih zahtevo, da bosta italijanski program in regionalni program TVKC dobila svoji frekvenci. Glede na podatke o vidnosti programa slovenske nacionalne TV, regionalnega programa TVKC in koprskega radijskega programa. Klub primorskih poslancev predlaga pristojnim institucijam, da zagotovijo popolno vidnost in slišnost na Primorskem in onstran meje. (M. J.) ® RAI 1 RETE 4 fr* SLOVENIJA 1 SE Koper 6.45 9.35 10.00 10.05 11.45 12.25 12.35 13.30 14.00 14.20 15.00 15.45 17.55 18.00 18.10 18.50 19.35 20.25 22.25 2Ž.40 22.55 0.05 0.15 0.25 0.55 1.10 Aktualna oddaja Uno-mattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik Nan.: Cose deli’ altro mondo Dnevnik Film: La bella di Roma (kom., It. ’55), vmes (11.00) dnevnik Variete: Vabilo k mizi-Tutti a tavola Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik Kult. tednik Primissima Kviz: Sala giochi Nan.: Mancuso F.B.I. Mladinski variete Solleti-co, risanke Danes v Parlamentu Dnevnik Zanimivosti iz vsakdana: Italia sera Variete: Luna Park (vodi Millv Carlucci) Vreme in dnevnik Nogomet; Ukrajina-Italija TGS - Posebna odd. o EP v nogometu Dnevnik Variete: Seconda serata (vodi A. Casella) Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Videosapere - Ulisse Aktualno: Sottovoce Nad.: I demoni (’72, 4.) RAI 2 Oddaja za najmlajse Quante storie! Nan.: Dinozavri, 8.15 Black Stallion Nad.: Quando si ama Aktualno: Lo sportello del cittadino, 11.00 Fra le righe TG2-33,11.45 dnevnik 2 Variete: I fatti vostri Dnevnik, družbene teme in vreme Variete: Quante storie, ragazzi!, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.55 Santa Barbara Kronike v živo, vmes (15.45,16.50) dnevnik Nogomet: Ukrajina-Italija Under 21 Sport Sereno variabile Vreme, dnevnik in šport Film: Questo e quello (kom., It. ’83, i. N. Manfredi, S. Koscina) Aktualno: Mladinski mbcer Vse najboljše za rojstni dan. Kino! Dnevnik Pregled tiska in vreme TGR v Evropi RAI 3 I Jutranji pregled tiska Videosapere: Španščina, Filozofija, dok., Naši oo-troci, Prva pomoC, itd. Fantasti ca Eta S Fantastica Mente Dnevnik in gospodarstvo Znanstveni dnevnik Dove sono i Pirenei? Deželne vesti Popoldanski dnevnik TGR Italija Jug Sport: hokej na ledu, judo, sinhr. plavanje Videosapere: Argo, 16.45 Parlato semplice, 18.00 18.30 19.00 19.50 20.30 22.30 22.55 dok. Geo - Monte Rosa Sport, Insieme in vreme Dnevnik, deželne vesti Blob Soup, Blob Aktualno: Mi manda Lu-brano Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Bar Condicio 23.55 0.30 1.00 Variete: Spazio Ippoliti Dnevnik, pregled tiska in vreme, filmske novosti Variete: Fuori orario 7.40 8.00 9.55 14.00 14.15 17.15 20.30 23.15 1.55 2.05 2.10 Nan.: Tre cuori in aftitto Nad,: Manuela, 9.05 Gua-dalupe, 9.30 Gatene d’amore Variete: Buona giornata, vmes nad. 11.00 Febbre d’amore, 12.00 Rubi, 13.00 Sentieri, vmes (11.25,13.30) TG 4 Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri, 15.30 Cuore selvaggio, 16.15 La donna del mistero Aktualno: Perdonami, 18.00 Funari News, vmes (19.00) dnevnik Variete: Cuori d’oro (vodi E. Bonaccorti) Film: Henry & June (kom., ZDA ’90, i. F. Ward, U. Thurman)) vmes (23.45) dnevnik Pregled tiska Lunaparkondicio Nan.: La donna bionica CANALE 5 6.30 9.00 11.45 13.00 13.25 13.40 14.05 15.20 16.00 17.55 18.00 20.00 20.40 22.50 23.15 | Na prvi strani, 8.45 Iz i Parlamenta Maurizio Costanzo Show | Aktualno: Forum : Dnevnik TG 5 I Sgarbi quotidiani | Nad.: Beautiful j Kviz: Complotto in fami-| glia (vodi A. Castagna) j Agenzia matrimoniale | Otroški variete, vmes risanke j TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo e giustol, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5, 20.25 Stri-: scia la hotizia TV film: Ricominciare uan vita (dram., ZDA ’93, i. J. Kerns, T. Matheson) VeCemi dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik TG 5 ITALIA 1 HD Otroški variete Nanizanke Odprti studio ^ Fatti e misfatti, 12.40 Šport studio S Otroški variete Odprti studio Varieteja: Smile, 14.45 Non e la RAI Nan.: Highlander Aktualno: Village Nan.: Primi baci, 18.20 Tequila & Bonetti Odprti studio in'vreme, 19.50 Sport studio Variete: Karaoke Film: Appuntamento con un angelo (fant., ZDA ’87, i. P. Cates, E. Beart) Nan.: Quelli della Spe-ciale - Iberia Connection Variete: Mai visto (vodi Giorgio Medail) Italia 1 šport Sgarbi quotidiani # TELE 4 13.30 20.30 21.30 19.30, 22.10, 24.00 Dogodki in odmevi Nadaljevanka Nanizanka ($) MONTECARLO 14.00 14.10 19.30 20.30 23.00 18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Sport Film: Rock Hudson The Lion Trophv Show Film: A donne con gli amici (dram., ’80) Variete: Tappeto volante 10.20 10.45 11.40 12.05 12.30 13.00 14.50 15.50 15.55 16.45 17.00 17.10 18.00 18.45 19.13 19.30 20.05 20.25 22.10 22.30 22.55 23.30 Zimska tekmovanja, pon. 24/26 dela francoske risane serije Čarovniki, mediji, jasnovidci..., ponovitev angl. dokum. nad. Iz življenja za življenje, ponovitev Na štirih kolesih, 10/12 am. dokum. nad. Slovenski magazin, pon. Poročila Opus, ponovitev Sejem Informatika Doktor Finlav, pon. 6., zadnjega dela škotske nadaljevanke Podarim - dobim, ponovitev TV dnevnik 1 Male sive celice, kviz za sestošolce RPL - Studio Luwigana Pari, tv igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Forum Film tedna: Propad ameriškega cesarstva, kanadski film TV dnevnik 3, vreme, šport Žarišče Sova: Eno leto v Provansi, 11/12 del angleške nanizanke Wycliffe, 2/6 del angleške nanizanke IT SLOVENIJA 2 Zgodbe iz školjke Vincent & Theo, 2/4 del, ponovitev Videošpon, ponovitev Sova, ponovitev Naravnost fantastično, 4/12 del angleške nanizanke Wycliffe, 1/6 del angleške nanizanke Arhiv zemlje, 8/14 del ameriške poljudnoznanstvene serije Podarim - dobim V vrtincu jjjjOj Sejem Informatika y Športna sreda Jjjjj Omizje: | Ali smo strpni? Iimi Videostrani KANAL A LuC svetlobe, ponovitev Fresno, ponovitev 4. dela A-shop, Spot tedna, CMT Spot tedna, A-shop Male živali, ponovitev Upravljanje, ponovitev Karma, ponovitev Album show A-shop Poročila Risanka LuC svetlobe, 393. del Beverly Hills 90210 ffl, 6. del Poročila log Unpato, aktualni dogodki Dance session 5*S Epikurejske zgodbe Album show, ponovitev ŽbE Spot tedna, A-shop, CMT jBCTTV MMTV (62. kanal) 17.15 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 21.40 Živa scena, ponovitev Kuhajmo skupaj, ponovitev MMTV Shop Aktualno, zanimivo, o dogodkih okoli nas Med prijatelji, oddaja o narodnozabavni glasbi Dediščina sončnih bogov, dokumentarec Black Fist, amer. kri m. 16.00 16.15 16.45 17.45 18.00 18.45 19.00 19.25 19.55 21.50 22.15 22.35 Euronevvs - TV novice Aktualnosti, tedenska rubrika Rhythm & News, vodi Andrea F. Slike iz Sečuana: Osnovna šola Slovenski program Bližnja srečanja, mladinska oddaja Primorska kronika TV dnevnik Superjezik, plz oddaja Nogomet - kvalifikacije za EP '96 Maribor: Slovenija - Estonija, neposredni prenos Škratova pečina - norveški dokumentarni film Vsedanes Asphyx, angleški zf film, 1972 Igrajo: Robert Powell, Robert Stevens; režija: Peter Nevvbrook (MJ10 Avstrija 1 Ponovitve Vesoljska ladja Enterprise Ugrabljen, 2. zadnji del italijanskega filma Otroški program Viking Viki Smrkci Artefbc 13.35 16.25 17.10 17.35 18.05 20.15 21.45 23.25 23.30 01.00 01.25 02.25 04.30 Vesoljska ladja Enterprise Nove dimenzije Knight Rider Nezaželena konkurenca Strašno prijazna družina Odklopljen telefon Naš hrupni dom Režiser Mike Sport Usoda nadomestne matere, ameriška kriminalka, 1993 Igrajo: Michele Greene, Conor O'Farrell, Nancy Stafford, Stephen Macht in drugi Režija: Jorge Montesi Mesto zločina Dekle na stopnicah Cas v sliki Kje si bil, očka?, italijanski film,1985 Igrajo: John Ritter, Karen Voung, Matthevv Lavvrence in drugi Režija: Michael Tuchner Strašno prijazna družina, ponovitev Vsak dan s Schiejokom, ponovitev Dobrodošli v Avstriji, ponovitev Zlomljena pušCica, film ponovitev (DIHIF Avstrija 2 Dobrodošli v Avstriji Čas v sliki Skrivno življenje rastlin Rast" Slika Avstrije Moč strasti Umor, je napisala Vsak dan s Schiejokom Čas v sliki Dobrodošli v Avstriji Avstrija danes Čas v sliki, kultura Pogledi od strani Izgubljena leta Vojni ujetniki v Rusiji 1941-1956 Cas v sliki 2 Gunter L. Življenje trojnega moril- Hacker Attack Računalniški kriminal Teenage Nevvs Save The Vinyl Monty Pvthon's Flying Circus VideonoC -i milili! "'N Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30,7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00. 21.00.23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Za vas in mesto; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Odskočna deska; 21.20 Glasb, panorama; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Etnogla-sba sveta; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.00. 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8,50 Prireditve; 9.15 Malčki o...; 9.45 Kje vas čevelj žuli; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilske minute; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 16.15 Modne novosti; 17.50 Šport; 18.00 Vroči stol; 19.30 Melodije po pošti; 21.00 Zavrtite, uganite; 22.20-23.00 Jazz. Slovenija 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 13.05 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi na glasb. revijah; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasba; 16.45 Življenje kot izziv; 17.05 Glasb, festivali; 20.00 Pota naše glasbe; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Glas. tradicija 20. stoletja; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKO obveščajo; 7.45 Everge-reen; 8.15 Na rešetu; 8.45 Delo: 9.00 Kulturne napovedi; 9.50 Na rešetu - odgovori; 10.45 Zanimivost; 11.15 Hladno, toplo, vroče; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00 Daj, povej; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 a-o-a glasbena oddaja; 19.30 Športni pr.. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.00 Modri val; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galietti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kulturna srečanja; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Zgodovina Istre; 14.50 Single tedna; 15.00 Back to the future; 16.00 Modri val; \_18.00 Mix magazine; 18.45 Nattivitd;20.00 RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 8.15, 9.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.00 Horoskop; 7.35 Vreme; 9.30 Kam danes: 11.00 Anke- ta; 12.00 BBC Novice; 12.15 Novinarjev gost; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.25 Nagradna uganka; 18.15 RGL na rajžo gre; 20.00 Pole posi-tion; 22.00 Radosti življenja; 1.00 Satelit. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema: 10.40 Informacije - zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Potepanje po Južni Ameriki; 19.30 do 24.00 Večerni program -Parnas. Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 9.15 Na postaji zvokov; 11.45 Info-servis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 15.10,Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste, poslušajte; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.40 Pojoči srebrni klobuček; 18.00 Mladi mladim; 19.30 Šport in glasba; 21,00 Na obisku; 22.00 Zrcalo dneva; 22,15 Glasba; 23.15 Nočni pr. Radio Študent 11.00 110. Avtodrom; 14.00 OF (24 ur-info); 15.00 Recenzije & Napovedi; 17.00 Jazzarije; 19.00 Tolpa bumov; 20,00 Kozmiki, Night Time, Blues, Pantonalni kabaret; 24.00 Reprize (poned. in torek). Radio Trst A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00 14.00, 17.00,19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Obzornik; 9.15 Odprta knjiga: Kar po domače (O. Šest, r. M. Maver, 15.); 10.30 In-termezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Trieste Prima 1994; 18.00 Literarne podobe: Literarne kritiške skice in osnutki; 18.30 Made in ltaly; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30,17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Oddaja VZPI-ANPI; 21.15 Samo za vas; 22.00 Ostali Trst - L' altra Trieste. Radio Koroška 18.00-18.30 Društva se predstavljajo; Večerna 21.04-22.00 Srednjeevropski obzornik. NAPOVEDI PRIREDITEV Sreda, 29. marca 1995 SLOVENIJA LJUBLJANA SNG DRAMA, tel.: 061/221-511 V četrtek, 30. marca, ob 19. uri: W. Shakespeare - HAMLET, za izven. Režiser Janez Pipan V soboto, 1. aprila, ob 19.30: T. Stoppard - ARKADIJA, za abonma sobota in izven. MALA DRAMA, tel.: 061/221-511 V Četrtek, 30. marca, ob 20. uri: G. Tabori: VVEISMAN IN RDEČE LICE, za izven. V petek, 31. marca, ob 20. uri: V. Modemdorfer - HAMLET IN OFELIJA, za izven. V soboto, 1. aprila, ob 20. uri: A. Nicolaj - PRVA KLASA, za izven. MGL, tel.: 061/210-852 Danes, 29. marca, ob 19.30 uri: F. G. Lorca -YERMA, za abonma red O. V četrtek, 30. marca, ob 19.30: T. Bemhard - PRED UPOKOJITVIJO, za abonma studentski A. V petek, 31. marca, ob 19.30: M. Camoletti - PRIDI GOLA NA VEČERJO, za izven. SMG, tel.: 061/125 3312 V nedeljo, 2. aprila, ob 11. uri: KLOVNI. SNG OPERA, tel.: 061/331-950 Danes, 29. marca, ob 19. mi: BALETNI VEČER - PIROVI PLESI D, HIMERA, ORFEJ, za red sobota in izven. V Četrtek, 30. marca, ob 19. uri: G. Donizetti - LJUBEZENSKI NAPOJ, za red Četrtek I in izven. šentjakobsko gledališče, tel: 061/312-860 V petek, 31. marca, ob 19.30: A. Hieng - ZAKLADI GOSPE BERTE, za izven. V soboto, 1. aprila, ob 16. uri: D. Totheroh-A. Jelen -UKRADEN PRINC IN IZGUBLJENA PRINCESKA, za izven. kd spanski borci, tel.: oni/140 «83 V četrtek, 30. marca, ob 20. uri: E. Flisar - TRISTAN IN IZOLDA. Gostuje Slovensko komorno gledališče. LUTKOVNO GLEDALIŠČE JOŽE PENGOV, Draveljska 44 V Četrtek, 30. marca, ob 17. uri: H. Ch. Andersen-M. Jesih - CESARJEVA NOVA OBLAČILA, premiera. LGL, tel.: 061/314-962 VELIKI ODER V Četrtek, 30. marca, ob 17. uri: S. Makarovič - MEDENA PRAVLJICA, za izven. CEUE SLG, tel.: 063/25-332 V četrtek, 30. marca, ob 17. uri: J. Kranjc - DETEKTIV MEGLA, za 2. abonma Gimnazija Celje. ODERPODODROM, tel.: 063/25-332 V petek, 31. marca, ob 20.30: Z. Hočevar - SMEJCI, za abonma Oderpododrom 4 in izven. Predstava bo se v soboto, 1. aprila, ob isti uri, za abonma oderpododrom 5 in izven. DOMŽALE KINODVORANA DOMŽALE Danes, 29. marca, ob 18. uri: Evgen Car - POREDU- SOV JANOS, monodrama. KRANJ PGK, tel.: 064/222-681 Danes, 29. marca, ob 19.30: R. Cooney - ZBEZI OD ŽENE. Razprodano! Predstava bo Se v Četrtek, 30. marca, ob isti mi, za izven in konto. MARIBOR SNG DRAMA, tel.: 062/221-206 V Četrtek, 30. marca, Minoritska cerkev ob 20. uri: Serling-D. Lulic - OBMOČJE SOMRAKA, za abonente in izven. V petek, 31. marca, velika dvorana, ob 18. uri: N. Pro-kic - RUSKA MISIJA, za abonente in izven. LGM, tel.: 062/26-748 V nedeljo, 2. aprila, ob 11. uri: M. Pungartnik - VODNI MOŽ IN LEPA POLONA. NOVA GORICA PDG, tel.: 065/25-326 V soboto, 1. aprila, ob 19. uri: H. Barker - LJUBEZEN DOBREGA MOŽA, za izven. Colojeva sled in senca «Sled in senca« - to je naslov zanimive likovne razstave, ki so jo v soboto, 25. marca odprli v umetnostni galeriji Sagittaria v Pordenonu. Razstava, ki bo na ogled do konca aprila (vsak dan od 16. do 12.30, ob nedeljah in praznikih tudi od 11. do 12.30), prikazuje dela čedajskega umetnika Alda Coloja, ki seje v zadnjih letih zelo uveljavil doma in v svetu. GLASBA SLOVENIJA LJUBLJANA KLUB CD, tel.: 061/176 72 28 V Četrtek, 30. marca, ob 21. uri: nastop skupine TOLOVAJ MATAJ. SLOVENSKA FILHARMONIJA Danes, 29. marca, ob 19.30: podiplomski recital flavtistke MOJCE ROZMAN. CEUE ND CELJE, tel.: 063/443-207 V četrtek, 30. marca, ob 19.30: koncert komornega orkestra VOLGA SJNFONIETTA (Rusija). MARIBOR MKC Danes, 29. marca, ob 21. uri: koncert skupine USEFUL IDIOT. Irske noči nad Slovenijo Danes, 29. marca, se bo s koncertom v Narodnem domu v Mariboru začela turneja ANDREJA ŠIFRERJA in irske skupine STOCKTON'S WING Nastopili bodo Se: 30. marca, Dom kulture v Velenju, 31. marca, klub Atlantis v Novem mestu, 1. aprila, kinodvorana v Murski Soboti. . • . . X. ■ • 1 SLOVENIJA EcjESZLm FJK FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA TRST Kulturni dom SSG ponovi danes, 29. t.m., ob 10. uri predstavo J. Jurcica-A. Inkreta »Deseti brat«. V ponedeljek, 3. aprila ponovitev ob 10. uri in ob 16. uri (red I). Jutri, 30. t.m., ob 10. uri ponovitev mladinske igre F. Tomizze »Bolhe v operi«. Gledališče Rossetti Danes, 29. t. m., ob 16. uri (red sreda popoldan) in ob 20.30 (red premiera) gostovanje gledališča iz Turina z G. Giacosovim delom »L’on.le Ercole Malladri«. Režija Mauro Avogadro. Nastopajo T. Bertorelli, V. Sperli in P. Di lorio. V abonmaju: odrezek St. 9A. V teku je predprodaja vstopnic za zgoraj omenjeno predstavo in za musical »Dolci vi- CELOVEC Mestno gledališče: danes, 29. t.m., ob 19.30 - Musical »La Boheme». Občinski center Šentrupert - Danes, 29. t.m., ob 20.00 »Am Svvimmingpool«. Ponovitev jutri, 30. t.m., ob 20.00. Mladinski dom-Javna dvojezična Sola: v petek, 31. t. m., ob 10. uri predstavitev projekta Javne dvojezične ljudske Sole »Moja domovina si tudi ti». UUBUANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 V Četrtek, 30. marca, ob 19. uri: OD SEVERA EVROPE DO JUGA AFRIKE - potopisno predavanje DARETA BENCIKA. INFORMACIJSKI CENTER MODERNE GALERIJE V četrtek, 30. marca, ob 17. uri: projekcija video filma Davida Larcherja - GRANNY'S IS. GALERIJA KAPELICA, Kersnikova 4 V Četrtek, 30. marca, ob 21. uri: literarni veCer z ALEŠEM ČAROM in ANDREJEM BLATNIKOM (na sliki). NARODNA GALERIJA, Puharjeva ulica 9 Danes, 29. marca, ob 18. uri: predavanje TADEJA BRATETA - Ljubljanski tramvaj skozi Cas. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 Danes, 29. marca, ob 20. uri: predavanje o KRIZNIH TELEFONIH. Sodelovali bodo: MOJCA DOBNIKAR, MARJAN CONC in BARBARA BRECELJ. V Četrtek, 30. marca, ob 20.30: prireditev posvečena ob izidu knjige JANIJA KOVAČIČA - Tretje oko - kratka zgodovina Slovencev 1977-1993 v songih. TRST Tržaška knjigarna (Ul. sv. Frančiška 20): jutri, 30. t. m., ob 17.30 predstavitev pesniške zbirke Tomaža Šalamuna »Ambra«. V petek, 31. t. m., ob 17.30 predstavitev slovarjev prof. Diomire Fabjan Bajc »Dve muhi na en mah-Due piccioni con una fava« in zi al foro« v izvedbi gledališke skupine Com-pagnia della Rancia, ki bo na sporedu 11. in 12. aprila. Izven abonmaja. Urnik blagajne gledališča: 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00. Gledališče Cristallo - La Contrada Do 30. t.m. bo že šesto leto zapored gledališki natečaj za Sole »Palio Teatro-scuola«, ki ga organizira Kulturno združenje »Teatro de-gli Asinelli« . GORICA Kulturni dom Jutri, 30. t. m., ob 18. uri srečanje s Cirilom Zlobcem. V petek, 31. t. m., kabaret »Pajk’s show«. BILČOVS Pri Miklavžu-Zupnijski svet: V petek, 31. t.m., ob 19.30 - Predavanje in pogovor z Wal-traud Stockreiter »Težave otrok V šoli». SKOCIJAN Dvorana Kassl: V soboto, 1. aprila, ob 20.00 - Vigredni koncert, nastopajo otroški, dek-licki in moški zbor Skocijan, Kvartet Srce, MGV Klopeinersee. CEUE OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE V Četrtek, 30. marca, ob 18Nuri: književnik in prevajalec IVO SVETINA bo predstavil TIBETANSKO KNJIGO MRTVIH. MARIBOR SNG DRAMA, Slovenska 27 V četrtek, 30. marca, ob 17. uri: kabinet prof. Sedmaka. Gostja bo MAGDALENA TOVORNIK. ROTOVŽ, Rotovški trg 1 Danes, 29. marca, ob 18. uri: literarni veter ZMAGA RAFOLTA. V petek, 31. marca, ob 17. uri: pogovor z EVAL-DOMFUSARJEM. ŠKOFJA LOKA MARTINOVA HIŠA, Mestni bg 26 V petek, 31. marca, ob 18. uri: literarno glasbeni veCer SEJALEC 1995. Gostje: BERNARDA OMAN (igralka), MILAN STEFET (igralec) in DENIS KOKALJEM (kitarist). »Lažni prijatelji-Falsi amici«. TRŽIČ Občinsko gledališče »Ecco mormorar Fonde«: Jutri, 30. t. m., ob 20.30 film »Cronaca di Anna Magdalena Bach«. UUBUANA GALERIJA AVLA, Trg republike 2 Razstava slik KARLA in ROKA ZELENKA je na ogled do 9. aprila. GALERIJA ARS, Čevljarska 2 Razstava plastik LOVRO INKRETA je na ogled do 6. aprila. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE, Celovška c. St. 23 Razstava BOB MARLEV - upornik z razlogom: Pesmi svobode je na ogled do 20. aprila. Vsak dan ob 16.30 si lahko ogledate video projekcijo. GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40 V četrtek, 30. marca, bo ob 18. uri otvoritev razstave slik ALENKE GERLOVIČ. Razstava bo na ogled do 20. aprila. GALERIJA KRKA, Dunajska 65 Razstava grafik, risb in slik BOŽIDARJA JAKCA je na ogled do 5. aprila. GALERIJA SLOVENIJALES, Dunajska 22 Razstava MILOŠA POPOVIČA je na ogled do 20. aprila. GALERIJA ŠOU, Kersnikova 4 Razstava španskega umetnika MARCELA-LIJA AN-TUNEZA ROČE z naslovom Odtrgane glave, stroji za roizvodnjo užitkov, ljubezenske pesmi je na ogled o 31. marca. Marcel-li Antunez Roča TRST Tržaška knjigarna (Ul. Sv. Frančiška 20): na ogled je razstava arhitekturnih maket in risb »Slovenski kozolec«. Razstavo je oblikoval arh. Boran Hrelja. Palaca Costanzi: do 17.4. je na ogled razstava »Slovenska kultura v Trstu».Urnik: od 10.00 do 12.30 in od 16.00 do 19.30. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ot-tavio Bomben. Art Light Hall: na ogled je razstava skulptur Giorgia Schumanna. Galerija Le Caveau (Ul. sv. Frančiška 51/a): do 4.4. je na ogled razstava slik očeta in sina Seriani. Tržaški fotografski krožek (Ul. Zovenzoni 4): do 2.4. razstavljajo fotografi Alfredo Đavoli, Calogero Chinnici Geros in Enzo Gomba. GORICA Katoliška knjigarna: do 31. t. m. so na ogled grafike Franka Vecchieta. SPETER Beneška galerija: na ogled je fotografska razstava Laure Battich in Marine Bergnach. INSTITUT JOŽEF STEFAN Razstava slik JOŽETA CIUHE je na ogled do 21. aprila. PROSTORI STOLPNICE TR/3, Tre republike 3 Razstava akvarelov STANISLAVE KNEZ MROJKO-VIC je na ogled do 12. aprila. KNJIŽNICA SISKA - MEDVODE, Cesta komandanta Staneta 10 Razstava fotografij VIDA GREGORAČA je na ogled do 4. aprila. TEOLOŠKA FAKULTETA, Poljanska 2 V Četrtek, 30. marca, bo ob 18.30 otvoritev razstave TOMAJA EMEKEJA NVVACHUKMJJA z naslovom Utrip ob Nigra. Razstava bo na ogled do 12. aprila. CEUE MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Razstava SLOVENCI V VELIKI BRITANIJI 1991-1994 je na ogled do 15. aprila. IZOLA GALERIJA INSULA, Smrekarjeva 20 Razstava nemške umetnice INKEN N. VVOLDSEN je na ogled do 10. aprila. KAMNIK RAZSTAVIŠČE VERONIKA, Japljeva 2 Razstava del, ki so jo pod mentorskim vodstvom Marka Novaka in Andreja Schlegla pripravili elani likovnega društva SS Rudolfa Maistra je na ogled do 15. apnla. GALERIJA MAJOLKA, Maistrova 11 Razstava kiparja LEONA HOMARJA je na ogled do 22. aprila. MARIBOR GALERIJA MEDIA NOX, Orožnova 2 Razstava skulptur DARIJA KREUHA je na ogled do 15. aprila. NOVO MESTO GALERIJA DOLENJSKEGA MUZEJA V petek, 31. marca, bo ob 18. uri otvoritev razstave SKAVTI IN GOZDOVNIKI NA SLOVENSKEM. Razstava bo na ogled do 24. aprila. SEŽANA KC SREČKA KOSOVELA, Kosovelova 4a Razstava likovnih del MAKSIMA SEDEJA ml. je na ogled do 15. aprila. ŠKOFJA LOKA GALERIJA FARA, Cesta talcev 2 V petek, 31. marca, bo ob 19. uri otvoritev razstave risb SIMONE MLAKAR. Razstava bo na ogled do 20. aprila. KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija: do 30.4. razstavlja Marie Lassnig. Hiša umetnikov - Mala galerija (Goethe-park 1): na ogled je razstava »Prostori« - keramični objekti in skulpture. Razstavljajo: Franz Josep Altenburg, Tanja Estermann, Barbara Reisinger, Irmgard Schaumberger, Lilo Schrammel, Kurt Spurey, Gerhild Tschachler-Nagy in drugi. ŠMIHEL NAD PLIBERKOM Tovarna Knecht: na ogled je razstava Helmuta Blažeja. BEUAK Galerija Freihausgasse: razstava del Marjetice Potre, risb Marca Pogačnika in skulptur Egona Ubina. GLOBASNICA Posojilnica: do 9.4. razstavlja Ivan Klarič. KOROŠKA SLOVENIJA FURLAN IJA-JU LUSKA KRAJINA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1994/95 V petek, 21.4., ob 20.30 zadnji koncert pri Sv. Justu: Nastopil bo Giancarlo Vioz-zi (orgle). Na programu Viozzi, Zardini, Mascagni in Sofianopulo. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1994-95 V teku je predprodaja vstopnic za C.W. Gluckovo »Orfeo ed Euridice«, ki bo na sporedu v soboto^ 8. 4., ob 20. uri (red A). Dirigent Peter Maag. Ponovitev v nedeljo, 9. 4., ob 16.00 (red D). Prodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih) Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo: V ponedeljek, 3.4., ob 20.30 koncert Ensamble Instrumental de Grenoble. Gledališče Miela V soboto, 8.4., ob 21. uri koncert The Original Klez-mer Ensamble. Predprodaja vstopnic pri UTAT. Športna palaca pri Carboli V petek, 31. t. m., ob 21. uri bo nastopil Biagio Antonac-ci. OPČINE Prosvetni dom - Openska glasbena srečanja: v petek, 31. t. m., ob 20.30 zaključni koncert. Nastopata violinist Armando Barilli in pianistka Antonella Fanfaroni iz Parme. GORICA Komorna dvorana SCGV (Drevored XX sept. 85) V ponedeljek, 10.4., ob 20.30 »Tam gor je moja vas«, ljudske pesmi beneških dolin. PORDENON Koncert ansambla Litfiba bo 7.4. v Palasportu v Pordenonu (ter 5. aprila v Veroni - Palasport); 8.4. pa bo v Bologni (Palasport) kon- 28. marca 1995 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečajzal ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka Ljubljana 80,90 81,70 11,35 11,60 6,50 7,30 A banka Koper 80,50 81,70 11,29 11,61 6,50 7,26 A banka Nova Gorica 80,80 81,70 11,32 11,61 6,50 7,26 Banka Celje d.d., t: 063/431-459 80,60 81,90 11,30 11,60 6,45 6,90 Banka Noricum* d.d., t: 133-40-55 80,60 81,70 11,35 11,55 6,50 6,90 Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511 80,81 81,70 11,29 11,62 6,31 6,73 Bund Ljubljana, t: 18-51-318 81,00 81,50 11,20 11,55 6,50 6,90 Come 2 us* Tel: 061/ 16-92-635, od 8-15, sob od 9-12 81,00 81,35 11,41 11,53 6,70 6,95 Creditanstalt d. d. 80,90 81,70 11,30 11,70 6,60 7,20 Hida, od 7-19, sob od 7-14 - - - - - - Ilirika Ljubljana, t: 12-51-095 81,05 81,15 11,44 11,46 6,78 6,84 Kompas Hertz Celje* Tel: 063/ 25515, od 7-19, sob od 7-15 80,90 81,50 11,39 11,50 6,55 6,80 Kompas Hertz Velenje Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13 80,90 81,50 11,39 11,50 6,55 6,80 Kompas Hertz Idrija* Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-15 80,90 81,50 11,39 11,50 6,55 6,80 Kompas Hertz Tolmin* Tel: 065/81-707, od 7-15, sob od 7-15 80,90 81,50 11,39 11,50 6,55 6,80 Kompas Hertz Bled* Tel: 064/741519, od 612, 17-19, sob od 7-16 80,90 81,50 11,39 11,50 6,55 6,80 Kompas Hertz Nova Gorica* Tel: 065/26711, od 7-19, sob od 7-19 80,90 81,50 11,39 11,50 6,55 6,80 Kompas Hertz Maribor* Tel: 062/225252, od 7-19, sob od 7-13 80,90 81,50 11,39 11,50 6,55 6,80 Nova kreditna banka Maribor d.d.* 80,25 82,00 11,40 11,70 6,40 7,05 Lemo Šempeter*,!: 065/ 32-250 80,85 81,60 11,35 11,55 6,40 6,75 Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 80,70 81,52 11,37 11,51 6,55 7,00 Poštna banka Slovenije* 79,50 81,40 10,84 11,48 6,15 6,85 Publikum Ljubljana, t: 312-570 81,15 81,18 11,48 11,50 6,74 6,77 Publikum Piran, t: 066/ 73-269 80,50 81,29 11,35 11,45 6,60 6,84 Publikum Celje, t: 063/ 441-405 81,00 81,40 11,42 11,55 6,60 7,00 Publikum Maribor, t: 062/ 222-675 80,95 81,29 11,40 11,45 6,50 7,00 Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355 80,00 81,80 11,25 11,60 6,40 7,10 Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180 81,10 81,30 11,40 11,52 6,60 6,70 Publikum NM, t: 068/ 322-490 81,00 81,40 11,38 11,54 6,65 6,90 Publikum Žalec, t: 063/ 715-114 80,30 81,60 11,35 11,55 6,20 7,00 Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174 80,60 81,60 11,35 11,53 6,20 7,29 Publikum Kamnik, t: 061/832-914 80,95 81,43 11,40 11,59 6,66 6,90 Publikum Trebnje, t: 068/ 45-670 - - - - - - Publikum Sevnica, t: 0608/ 82-822 81,12 81,58 11,35 11,55 6,55 6,80 Publikum Mozirje, t: 063/ 831-842 81,00 81,78 11,35 11,59 6,40 7,20 SKB d.d.,*** 80,40 81,90 10,90 11,65 6,40 7,20 SHP Kranj, t: 064/331-741 80,80 81,30 11,45 11,53 6,70 7,00 SZKB d.d. Ljubljana 81,00 81,64 11,40 11,59 6,58 7,03 UBK Ljubljana, t:061/444-358 80,80 81,85 11,35 11,63 6,50 6,95 Upimo Ljubljana, t: 212-073 81,10 81,16 11,47 11,49 6,78 6,82 Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * * Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:*** Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 28, MAREC 1995 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1660,00 1730,00 nemška marka 1183,00 1233,00 francoski frank 338,00 352,00 holandski gulden 1058,00 1101,00 belgijski frank 57,60 59,90 funt šterling 2662,00 2770,00 irski šterling 2666,00 2775,00 danska krona 299,00 311,00 grška drahma 7,20 7,60 kanadski dolar 1191,00 1239,00 japonski jen 18,60 19,35 švicarski frank 1439,00 1497,00 avstrijski šiling 168,40 175,30 norveška krona 266,00 277,00 švedska krona 229,00 238,00 portugalski escudo 11,30 11,80 španska pezeta 12,90 13,50 avstralski dolar 1207,00 1256,00 madžarski florint 11,00 16,00 slovenski tolar 14,00 14,60 hrvaški dinar-kuna 320,00 337,00 28. MAREC 1995 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1673,00 1718,00 nemška marka 1197,00 1232,00 francoski frank 338,00 353,00 holandski gulden 1062,00 1090,00 belgijski frank 57,80 59,00 funt šterling 2671,00 2761,00 irski šterling 2679,00 2769,00 danska krona 300,00 308,00 grška drahma 7,30 7,90 kanadski dolar 1195,00 1240,00 švicarski frank 1450,00 1480,00 avstrijski šiling 169,00 174,00 slovenski tolar 14,60 15,40 24. MAREC 1995 dižava banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,30 8,90 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,60 9,00 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Šentjakob 7,80 9,20 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,50 9,10 Italija Kmečka banka Gorica 14,60 15,40 Italija Tržaška kreditna banka 14,00 14,60 28. MAIREC1995 V DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar francoski frank nizozemski gulden belgijski frank španska peseta danska krona kanadski dolar japonski jen švicarski frank avstrijski šiling italijanska lira švedska krona ‘ ABANKA D.D. LJUBLJANA Tečajna lista za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij, veljavna dne 29.3.95 Valuta Enota Nakupni Prodajni ATS 100 ussm 1.1593728 DEM m 8J3SJM 8.160,0000 USD 1 113^307 1142808S Tečaji so obimi, pri konkretnih poslih so motna odstopanja. MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-333 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista St. 060 z dne 28. 3. 1995 - Tečaji veljajo od 29. 3. 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija 036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 385 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 avstr, dolar šiling frank dolar krona marka frank marka grd funt lira hrv. kuna jen gulden krona escudo krona frank funt šterling dolar ECU peseta 1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 82,5544 1156,2252 395,1087 81,3622 2045,7731 2595,9729 2307,8118 8137,8462 6,7145 127,7235 7260,9933 1826,3768 77,2851 1559,4555 9857,3731 182,5156 113,9706 148,8045 88,5723 82,8028 1159,7043 396,2976 81,6070 2051,9289 2603,7843 2314,7561 8162,3332 49,9698 183,9790 6,7347 2200,0000 128,1078 7282,8418 1831,8724 77,5177 1564,1479 9887,0342 183,0648 114,3135 149,2523 88,8388 83,0512 1163,1834 397,4865 81,8518 2058,0847 2611,5957 2321,7004 8186,8202 50,1197 184,5309 6,7549 128,4921 7304,6903 1837,3680 77,7503 1568,8403 9916,6953 183,6140 114,6564 149,7001 89,1053 Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 29.3.1995 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) (A) tolarski del (B) devizni del skupaj tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 12. 5. 1995: 1,500,000 824,203 811,214 1,635,418 109.8938% 108.1619% 109.0278% 150,000 82,420 81,121 163,542 fTTFmfff Tečajnica borznega trga st.; 58 Datum: 28. 3. 1995 UltUASA STOCT UCHANCL P«C Vrednost. papir obr. m.div. ex kupon $t.daf.(3) enotni tečaj % sprem datum povpiaš pondha Max. Min. 1000 SIT STCTEe 'Hlttt! rac 796 (4.5.93) 11.500 24.3. 12.090 P8B 1.000 (6.6.94) 13.133 1,17- 28.3. 13.800 13.300 13.000 394 SAL 500 (7)(29.8.94) 20.400 ,44- 28.3. 19.400 20.800 20.400 20.400 204 SKBR 458 (16.5.94.) 33.157 ',17- 28.3. 32.500 35.000 33.200 33.100 2.321 mr.w.« TiHTTH "mri* RS01 8,0 4.(31.12.94) 97,2 27.3. 97,0 97,7 RS02 9,5 9.(1.4.951 102,7 28.3. 101,5 103,5 RS08 5,0 3.(30.11.94) 80,0 23.2. 91,5 RS11 7,0 4.(15.1.95) 90,0 22.3. RSL1D 8,0 4.(31.12.94) 96,0 27.3. RSL2D 9,5 9.(1.4.951 100,0 24.3. SRBI 10,0 4.(1.11.94) 95,0 23.3. 95,0 RiTTP | 5 iTTSIit; TIW BTBR 11.369 27.3. 13.000 DAD 10,000 (1.6.94.) 115.622 3,16- 28.3. 115.000 116.000 116.000 115.000 5.666 FMD (8) 15.491 28.3. 14.600 15.500 GPGR 19,800 27,3. 19.790 HMER 16.500 27.3. MKZ 218 130.3.93.) 9.150 ,18 28.3. 8.530 9.800 9,150 9.150 183 trn 4.000 (8)110.6.94.) 3.853 1,49- 28.3. 3.800 3.950 3.870 3.820 886 TCTR 15) 781,9 ,78- 28.3. 800,0 785,0 780,0 586 ■M?? «ir.«:e smr KBTP 4000 123.5.94) 34.380 28.3, 34.000 36.000 PFNP 34.767 27.3. 37.000 RGSP (6) 1.716 28.3. 1.850 UBKP 11.642 27.3. V1PP 41.000 24.3. 2SE 3BE mri™ raz 12,0 4.(1.11.94) 97,5 24.3. OZG 11,0 4.11.1.95) 88,0 23.3. 92,0 PCE 12,0 6.(1,12.94) 97,6 22.3. 97,8 PLJ 12,0 7.(1.1.951 97,9 23.3. 97,8 PGO 10,0 1(1.6.94) 94,0 23.3. 96,0 RSGSl 10,0 4(1.6.94) 89,5 27.3. 89,0 Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 58/95-28. 3. 1995 Vrednost. papir obr. m.div. ex kupon St.dat(3) enotni tečaj % sprem datum povpiaš pmin Max. Min. ,£ ■ na ■ ■d BEAR 4.400 24.3. 2.800 4.400 GRDO 119 (8.3.94.) 6.000 23.3. 580,0 10.000 HBRO 2.305 27.3. 2,325 3.400 ER 3.550 1,43 28.3. 3,415 3.600 3.550 3.550 533 RDR0 17.400 20.3. 10.100 SGSR 424,6 27.3. 355,0 460,0 (Tefl) riTrurr? BBP0 2.991 22.3. 3.011 3.400 KBP1 2,500 KBPP 48.200 10.3. 30.000 36.000 UBKC 5.500 2,80 24.3. 4.000 5.500 5.500 5.500 6 rfifi mSTSiT GORO 10,0 9(15.1.95) 98,2 24.3. 98,0 105,0 LOK 10,0 6(1.4.95) 83,6 ,07 28.3. ■ 84,0 94,9 84,0 83,5 682 ML)0 10,0 6(1.4.95) 93,0 ,11- 28.3. 92,5 97,0 93,0 93,0 407 3SM0 10,0 3(1.9.94) 83,1 24.3. 78,0 3LS0 10,0 4.(1.10.94) 86,2A ,45 28.3. 76,0 «6,0 86,3 85,9 464 3NM 11,0 4.,(1.9.94) 89,3 20.3. 85,0 89,0 3P0 10,0 6(1.2.95) 84,5 27.3. 82,0 92,8 UBKK (15.10.94) 80,0 15.3. 25,0 VPI0 10,0 3.(1.195) 98,5 30.1. 92,0 99,5 b dnevni (vSU) 90 dnevni (v SU) podnevni (v SIT) mim: £■ BNB2 brez nat. brali. 6.95) (1.6.95) 97,1 ,09 28.3. 97,1 97,9 97,1 97,0 33.014 delnak.bona(vSIT)NBSl 52.984 17.3. 42.000 tielnak.bona(vSn,)NBS2 21.049 7,06 28.3. 20.970 21.040 21.480 20.300 308.731 1150.000 SITskupaj maj parski del maj 108,6 2.3. devizni del maj 108,2 21.3. 150.000 SITskupaj maj parski del maj (devizni del maj 28.3.95 prejšnji d T d% 1.180,54 1.186,11 -5,57 -0,47 SBI Vse pravice pridržane. Opombe: Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v odstotkih (osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v tolarjih; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni teCaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena davčna olajšava; A - aplikacijski teCaj: borzni posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za razheni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba tečaja; * * - dosežena 30-odstotna omejitev - trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSL1, SKB1, OZG, PCE, PGO. PLJ, RGSl; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - dospele obresti od vključno kupona, ki je zapadel 1.3. (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, ce ni navedeno drugače; max. - najvisji tečaj določenega vrednostnega papirja; min. - najnižji teCaj določenega vrednostnega papirja. Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 29. marca 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre šiling frank marka lira funt dolar (virni. Pri kor iu deviz oz. r 100 100 100 100 1 1 ikretnih [ joseben 1156,5312 2308,4226 8140,0000 6,7163 182,5639 114,0007 jaslih je možno odsi doaovor. 1159,3728 2314,0944 8160,0000 6,7328 183,0125 114,2808 ropanje glede na banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je DEM ■ DEM nožno odstc 81,30 81,35 panje. 81,65 81,60 Tečajna lista za odkup in prodajo deviz pc Tečaj velja dne 29. marca 1995 od 00.00 do 24 >djetij ure banka valuta nakupni prodajni Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaji za USD, ATS, UT in CHF so dola veljavni tečajnici Banke Slovenije, pri drugih va oziroma zmanjšano za 0.25-odstotne točke. Tc do ECU = 30.000 na dan. Pri več>h prilivih in nak * Banke, id objavljamo tečaie, se zavezujemo nem tečaju in v skladu s teksfom, ki dopolnjuje DEM DEM DEM DEM DEM 'eni na podle jtah pa je razi Bčai veljajo zc upin se tečaj kupovati in oogoje nakup 81,35 81,40 81,25 81,45 81,30 gi srednjih teča merje Banke Slov odkup prilivov joloči v sporazun zadajati tujo val a ali prodaje. 81,65 81,55 81,55 81,65 81,55 ev po trenutno snrje povečano n proekjo deviz TU. jto po objavfe- 28. MAREC 1995 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1698,730 — ECU — 2217,180 — nemška marka — 1213,380 — francoski frank — 343,840 — funt šterling — 2719,670 — holandski gulden — 1082,610 — belgijski frank — 58,897 — španska pezeta — 13,201 — danska krona — 304,980 — irski funt — 2732,750 — grška drahma — 7,427 — portugalski escudo — 11,525 — kanadski dolar — 1211,910 — japonski jen — 19,044 — švicarski frank — 1471,140 — avstrijski šiling — 172,410 — norveška krona — 272,320 — švedska krona — 232,620 — finska marka — 387,310 — avstralski dolar — 1230,730 — 28. MAREC 1995 v ŠILINGIH 1 valuta nakupni prodajni ameriški dolar 9,7000 10,2000 kanadski dolar 6,9000 7,3000 funt šterling 15,4500 16,2500 švicarski frank 835,0000 867,0000 belgijski frank 33,6000 34,9000 francoski frank 196,2500 204,2500 holandski gulden 615,0000 639,0000 nemška marka 690,8000 716,8000 italijanska lira 0,5690 0,6030 danska krona 173,0000 181,0000 norveška krona 154,0000 161,0000 švedska krona 131,0000 137,6000 finska marka 219,0000 229,0000 portugalski escudo 6,5800 6,9200 španska peseta 7,5300 7,9700 japonski jen 10,7500 11,2500 slovenski tolar - - hrvaška kuna - - Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. r DANES CELA VRSTA TEKEM n Položaj se povsod počasi bistri Pred nami sta Se dobri dve tretjini kvalifikacijskih tekem za nogometno evropsko prvenstvo. Pred novim ciklusom kvalifikacijskih tekem (danes bo v 8 skupinah na sporedu kar 20 tekem) je najbrž prav, da si nekoliko osvežimo spomin in si ogledamo trenutno stanje v posameznih kvalifikacijskih skupinah. Ponekod je položaj že izdelan, saj sta Šesta in sedma skupina že po uvodni peSCici tekem določili potnike v Anglijo: Irska in Portugalska na eni ter Bolgarija in Nemčija na drugi strani so osvojile vse odigrane tekme in glede na kakovost nasprotnikov se jim tudi odslej lahko »zatakne« le v neposrednih spopadih. V ostalih skupinah je dosedanji obračun sploSno gledano presenetljiv, saj je nekaj zelo uglednih moštev na moCnem prepihu. V prvi vrsti mislimo tu na Italijo. Z zmago proti Estoniji, predvsem pa z istočasnim porazom neposrednega tekmeca Ukrajine, so »azzurri« močno povečali možnosti, da osvojijo drugo mesto. S porazom Ukrajincev pa je tudi postalo jasno, da je zdaj konkurent Italije kvečjemu Litva: toda če danes najmočnejša izmed baltskih ekip ne premaga Hrvaške, se Sacchi že lahko veseli, v Anglijo bodo potovali tudi njegovi varovanci. Najbolj izenačeno je v prvi skupini, kjer si je boljši izhodiščni položaj pridobila Romunija, od trojice, ki naskakuje drugo mesto, pa se najslabse piše Franciji, ki je razen tega ostala brez svojih dveh glavnih adutov, Papina in Cantonaja. Izrael je presenetil, Cepmv velja pripomniti, da mu je sel na roko tudi lahek spored. Današnja tekma med Izmelom in Francijo bo v primeru zmage enega ali drugega nagnila tehtnico na eno ali drugo stran, remi pa bi seveda ustrezal Slovaški. Podobno je v drugi skupini, kjer je Španija s Štirimi zmagami (med drugim z Belgijo v gosteh) rezervirala prvo mesto, za drugo pa se z dobrimi možnostmi lahko poteguje celo Makedonija. No, Ce bi Pančev in tovariši izločili nic manj kot nosilce naslova Dance, bi pripmvili nogometno senzacijo leta. Kakorkoli že, danes Makedonija ne igra in lahko le upa na Cim ugodnejši mzplet na tekmah Španija - Belgija in Ciper - Danska. Tretja skupina, edina s samo petimi ekipami, je trdno v rokah Švice, ki je zmagala tako na najtežjem gostovanju (v Turčiji) kot proti Švedski doma. Švedi lahko le z današnjo zmago v Turčiji ali manj verjetnim porazom Švice na Madžarskem računajo na preobrat. Peta skupina je izmed vseh najbolj kakovostna. Res Skoda, da bo eden izmed trojice Norveška, Nizozemska, Ceska moml EP gledati le po TV. Ker so ostali tekmeci očitno slabsi (čeprav so Cehi Malti oddali remi), bodo vse odločili neposredni spopadi. Prav Ceska je spodrsljaj proti Malti popravila z remijem na Nizozemskem. Dcmes »big-matchov« in zato tudi pomembnih sodb ne bo. Tudi v osmi skupini so tri moštva vnaprej boljša od ostalih treh. Grčija je dobila vse lahke tekme in slavila tudi proti Škotski, to pa bi moralo biti dovolj za drugo mesto. Rusi so odigrali le dve tekmi, z morebitno današnjo zmago proti Škotski pa bi troboj dejansko že zaključili, seveda Britancem v škodo, (dk) V KIJEVU / KVALIFIKACIJSKA TEKMA 4. SKUPINE ZA NASTOP NA EP Proti Ukrajini pride nocoj za Italijo v poštev le zmaga Sacchi se je tokrat odločil za bolj izkušeno reprezentanco KIJEV - Po vseh pravilih bi moralo današnje gostovanje Italije v Kijevu proti Ukrajini predstavljati golo formalnost, ki jo morajo »azzurri« opraviti na poti do uvrstitve na zaključni del evropskega nogometnega prvenstva v Anghji prinodnje leto. Razen o zanesljivi zmagi »azzurrov« nihče ne bi smel razmišljati o ničemer drugem. Toda pravila pri«azzurrih« že nekaj Časa ne veljajo veC. Čeprav je v soboto Italija brez večjega naprezanja premagala Estonijo, pa vsaj igra v prvem polčasu prinaša dovolj razlogov za zaskrbljenost, pa Čeprav je današnji nasprotnik samo za spoznanje boljši od sobotnega. Arrigo Sacchi se tudi tokrat ni hotel odpovedati svojemu pravilu, da nikoli ne igra dveh tekem zaporedoma z isto postavo. V primerjavi s sobotno tekmo je zamenjal kar šest nogometašev, toda izbira je dokaj logična, saj se je tokrat odpovedal debutantom in zaupal bolj izkušenim nogometašem. Potrdil je Par-min blok v reprezentanci, Maldinija pa vrnil na njegovo »naravno« mesto levega branilca. Na sredini terena je ob Albertiniju postavil Di Mattea, potrdil Lombarda in ob Casi-raghiju, ki bo sestavljal napadalno dvojico skupaj z Zolo, dal prednost Ber-tiju pred Dinom Baggiom, ki v tem trenutku res ni v formi. Ce bosta imela Zola in Casiraghi težave z obrambo Ukrajine, je na rezervni klopi vedno pripravljen, da priskoči na pomoč Ravanelli. VeCno previdni Sacchi je v svojem iskanju popolno- sti in ekipe želja tako sestavil že svojo 37. varianto reprezentance. Italija se v svoji 85-letni zgodovini doslej ni še nikoli pomerila z Ukrajino. Toda gladka zmaga Hrvatov nad Ukrajinci v soboto (4:0) od »azzurrov« zahteva nujno zmago, saj bi že morebitni remi lahko kompromitiral pot Italije na finalni del evropskega nogometnega prvenstva. Italija si namreč po porazu doma s Hrvaško in izgubljeno točko s Slovenijo novih spodrsljajev ne more veC privoščiti. Ukrajina je doslej doma premagala samo Estonijo, igrala pa je brez golov s Slovenijo. Od nekdaj slavnega Dinama Kijev, ki je predstavljal jedro sovjetske reprezentance, so ostali le sporni- »Azzurri« so včeraj v Kijevu že trenirali (felefoto AR) ni. Reprezentanca »azzurrov« najbrž tudi tokrat ni tisto, kar si Sacchi in Italijani želijo, toda kljub vsemu bi danes vse drugo razen zanesljive zmage Italije predstavljalo veliko presenečenje. POSTAVI UKRAJINA: Sovkhu-ski, Lužnij, Mizin, Bukell, Smatovalenko, Mihaj-lenko, Orbu, Kalitvincev, SevCenko, Leonenko, Ko-novalov (rezerve: Suslov, Popov, Kovalec, Fantinov, VasiliColuk) ITALIJA: Peruzzi, Be-narrivo, Maldini, Minotti, Apolloni, Di Matteo, Lombardo, Albertini, Casiraghi, Zola, Berti (Rezerve: 12 Bucci, 13 Carboni, 14 D. Baggio, 15 Conte, 16 Ravanelli). Sodnik: Puhi (Madžarska). (Neposredni prenos po RAI1 ob 20.,25) V 4. SKUPINI DANES SE DVE SREČANJI Drevi prva zmaga Slovenije? Izredno važno srečanje med Litvo in Hrvaško v Vilnlusu MARIBOR - Drevi ob 20. uri bo v Mariboru na sporedu tudi kvafifikacij-sko srečanje med Slovenijo in Estonijo. Estonci so doslej izgubili vsa štiri srečanja, medtem ko je Slovenija igrala neodločeno z Italijo in Ukrajino. Čeprav selektor slovenske nogometne reprezentance Verdenik upravičeno opozarja na previdnost, pa imajo »zeleni« nasjbrž edinstveno priložnost, da v kvalifikacijah prvič vknjižijo vse tri točke za zmago. Nasprotnik namreč ne bi smel biti nepremagljiv, Slovenija pa mora v boju za Cim bolj solidno uvrstitev (o uvrstitvi na EP pri tem nihče ne razmišlja) začeti zmagovati. Glede postave sta bila oba trenerja včeraj dokaj skrivnostna in bosta enajsterici, ki bosta tekmo začeli, objavila šele danes. V Vilniusu pa bo ob 18. uri izredno zanimivo srečanje med Litvo in Hrvaško. Hrvaška je vodilna reprezentan- ca v 4. skupini in je doslej premagala vse svoje nasprotnike, Litva pa je v treh tekmah doživela samo poraz s Hrvaško, Srečanje je zato izredno vazno za sam vrh na lestvici in v primeru zmage Litve bi se položaj v skupini na vrhu precej zakompliciral, v najtežjem položaju pa bi se v trenutku znašla Italija, ki je doma že izgubila s Hrvaško, s Slovenijo pa je v gosteh igrala samo neodločeno. Kljub vsemu so na današnjem srečanju Hrvati favoriti. To vlogo so z dosedanjimi nastopi v celoti upravičili in Čeprav bodo danes pri Hrvatih v primerjavi s sobotno tekmo proti Ukrajini manjkali Zvonimir Boban (zaradi poškodbe prepon in trebušnih mišic), Jerkan in Jurcevič (namesto njih sta Ci-ro Blaževič in Tomislav Ivic poklicala Čeka, Solda in Koznikuja) so IviCevi nogometaši v prednosti. Trenutno stanje po skupinah SKUPINA 1 Romunija 4 2 2 0 7:3 8 Izrael 4 2 2 0 7:4 8 Francija 4 1 3 0 2:0 6 Poljska 3 111 2:2 4 Slovaška 3 0 2 1 4:5 2 Azerbaidžan 4 0 04 0:8 0 Danes: Romunija - Poljska, Izrael - Francija, Slovaška - Azerbaidžan SKUPINA 2 Španija 4 4 00 11:2 12 Makedonija 4 12 1 5:4 5 Danska 3 111 4:5 4 Ciper 4 112 3:5 4 Belgija 4 112 5:8 4 Armenija •3 0 12 0:4 1 Danes: Španija - Belgija, Ciper - Danska SKUPINA 3 Švica 3 3 00 7:3 9 Švedska 3 201 5:4 6 Turčija 3 111 8:4 4 Madžarska 2 0 11 2:4 1 Islandija 3 00 3 0:7 0 Danes: Turčija - Švedska, Madžarska - Švica SKUPINA 4 Hrvaška 4 4 0 0 10:1 12 Italija 4 2 11 8:4 7 Litva 3 2 0 1 4:3 6 Ukrajina 4 112 3:6 4 Slovenija 3 02 1 2:3 2 Estonija 4 0 04 1:11 0 Danes: Slovenija - Estonija, Ukrajina - Italija, Litva - Hrvaška SKUPINA 5 Norveška 4 3 1 0 7:1 10 Nizozemska 4 220 10:1 8 Češka 3 120 6:1 5 Belorusija 3 1 02 2:5 3 Luksemburg 4 103 1:11 3 Malta 4 013 1:8 1 Danes: Luksemburg - Norveška, Češka - Belorusija, Nizozemska - Malta SKUPINA 6 Portugalska 4 400 14:2 12 Irska 3 3 00 11:0 9 Severna Irska 4 2 02 7:8 6 Avstrija 3 1 02 5:3 3 Latvija 3 1 0 2 2:6 3 Liechtenstein 5 00 5 1:21 0 Danes: Avstrija na Irska - Latvija, Irska - Sever- SKUPINA 7 Bolgarija 3 3 00 9:1 9 Nemčija 3 3 00 7:2 9 Gruzija 4 202 6:3 6 Moldavija 4 2 0 2 5:9 6 Wales 4 103 4:11 3 Albanija 4 004 2:7 0 Danes: Gruzija - Nemčija, Bolgarija - Wales, Albanija - Moldavija SKUPINA 8 Grčija 4 400 12:1 12 Škotska 4 2 11 8:3 7 Finska 4 200 9:7 6 Rusija 2 110 5:1 4 San Marino 3 00 3 1:10 0 Far 0er 3 003 2:15 0 Danes: Rusija -Finska Škotska, San Marmo - KDO NA FINALNI DEl? Poleg prvakov naprej še sedem dmgouvrščenih Na finalni del se (poleg gostitelja evropskega prvenstva Anglije) uvrstijo prvouvršCene ekipe iz vseh osmih skupin in sedem od osmih drugouvrščenih: najboljših šest neposredno, najslabši dve pa igrata med seboj in na EP se uvrsti zmagovalec dvoboja. Toda pozor! Zaradi velikega števila slabših (večinoma novonastalih) reprezentanc je UEFA sklenila, da se za sestavitev lestvice drugouvrščenih ne upošteva rezultate dosežene s peto in sestou-vrščenimi moštvi v skupini, sicer bi se lahko kot že doslej, verjetno pa v še večji meri pripetilo, da bi na uvrstitev na primer vplivala višja ali nižja zmaga proti Moldaviji ali Liechtensteinu. V slabšem položaju bodo tista drugouvrščena moštva, ki so zaradi večje izenačenosti skupine po poti zgubile precej točk. Italija je ena izmed teh: na prvo mesto realno gledano ne more veC računati in že zdaj je jasno, da bo večina ostalih drugouvrščenih osvojila veC točk od »azzurrov«. Z določeno gotovostjo lahko trdimo, da bosta reprezentanci, ki si bosta morali pravico nastopa v Angliji priboriti šele v omenjenem dvoboju, izšli iz prve, druge, Četrte ali kvečjemu pete skupine, ne glede na njihova imena, vsekakor gotovo ne iz šeste, sedme in osme, verjetno pa tudi ne iz tretje, kjer sicer nastopa samo pet ekip in je napoved zato težja. EP ZA MLADE REPREZENTANCE Za Maldinijeve izbrance Ukrajina hud nasprotnik KIJEV - Po »sprehodu« proti Estoniji (7:0) čaka danes ob 17. uri v Kijevu mlade reprezentante Cesara Maldinija precej drugačen nasprotnik. Govor je o Ukrajini, ki ima v 4. skupini le točko manj od »azzurrov«. Maldini se dobro zaveda, da ga čaka danes težko srečanje: »Ukrajinci so dobro organizirani, igrajo moderen nogomet, za katerega je značilna hitrost, mobilnost in hitra menjava mest. Zelo nevarni so v napadu, imajo pa tudi solidno obrambo. Toda mi moramo igrati svojo igro, kar pomeni, da moramo igrati na zmago, saj me remi nikoh ne zanima.« Srečanje je zelo delikatno, saj se bo naprej uvrstila samo ena reprezentanca (v tem boju enakovredno sodeluje še Hrvaška). Mlado italijansk) o reprezentanco pestijo poškodbe. Namesto Delvecchia in Cozze je moral Maldini poklicati Pavana in Dionigija. Na srečanju z Estonijo se je poškodoval tudi Falcone, toda igralec Torina bo stisnil zobe in danes vseeno zaigral. Popoldne pa je Maldini od Sacchija dobil še eno »darilo«. V mlado reprezentanco se je namreč vrnil Del Piero, ki bo zaigral namesto Tacchinardija. UKRAJINA (verjetna postava): Satchenko, Pjatenko, Parvionov, Essink, Dmitrulin, Kovalj, Kosovski, Po-shkoutsa, Rebrov, Proudiusz, Kundennok. ITALIJA: Doardo, Cannavaro, Falcone, Ametrano, Ga-lante, Fresi, Pecchia, Brambilla, Vieri, Del Piero, Inzaghi Sodnik: Bikas (Grčija). VCERAjSNJI IZID: Slovenija - Estonija 5:0 VRSTNI RED Italija 10, Ukrajina in Hrvaška 9, Slovenija 7, Estonija in Litva 0. NOVICE ODBOJKA / DANES ZAČETEK BOJEV V KONCN1C1 ZA NASLOV ITALIJANSKEGA PRVAKA Divac igralec tedna v NBA NEW YORK - Vlade Divac (Los Angeles Lakers) je dobil posebno nagrado ameriške poklicne košarkarske lige NBA za igralca tedna. Divac je dal povprečno 24.3 točke (55-odstotni met iz igre), imel je 13.7 skoka, 3.7 asistence in 2.33 blokiranih metov v treh tekmah, ki so jih igrali in dobih njegovi Lakersi. Divac je na zadnji tekmi nadigral centra Houstna Hakeema 01ajuwona, slednji pa ni treniral, temveč je poiskal zdravniško pomoč. »Zaenkrat ne vemo, za kaj gre. Dejal je le, da je zelo utrujen. Upamo, da ni niC hujšega,« je dej ah trener Houstna Rudy Tomljanovich. »V zadnjih petih tekmah sem že po dveh minutah Čutil utrujenost. Kako se lahko treniran igralec tako hitro upeha,« je povedal Olajuvron. San Antonio je zabeležil osmo zaporedno zmago, David Robinson pa je bil s 40 točkami najučinkovitejši igralec tekme Spursov in Detroit Pistons. Robinson, ki je imel tudi 12 skokov, je pravi strup za Pistonse, saj jim je 24. februarja letos že nasul 37 točk. Toliko jih je dal le še Shaquille O'Neil, oba pa sta dala daleč najveC točk izmed vseh nasprotnikov Detroita. Ker je proti Detroitu ponovno najboljšo igro letos prikazal Sean Elliot (29 točk, dve veC kot na prvi tekmi proti Detroitu, ko je bil doslej najboljši v sezoni), zmaga San Antonia ni bila vprašljiva. Rezultati ponedeljkovih tekem: San Antonio Spurs - Detroit Pistons 114:93 (Robinson 40 točk), Indiana Pacers - New Jersey Nets 98:87 (Miller 25, Smits 24 in 12 skokov), Utah Jazz - VVashington Bullets 128:102 (Malone 23), Denver Nuggets - Los Angeles Clippers 113:104 (VVilliams 21). Manchester United bo zadržal Eriča Cantonaja LONDON - Predstavniki angleškega nogometnega prvaka Manchester Uniteda so zanikali pisanje nekaterih Časnikov, ki so zapisali možnost odhoda kontroverznega francoskega napadalca Eriča Cantonaja v milanski hiter. Po Casniških poročilih naj bil Inter za pripravljen plačati 5.5 milijona funtov za Cantonajev prestop. Francoski nogometaš zaradi napada na gledalca na štadionu Selhurst Park 25. januraja ne sme nastopati do naslednjega oktobra, dosojena pa je bila tudi kazen dveh tednov zapora. Sekretar Uniteda Ken Ramsden je o tem dejal: »Iz Milana smo v preteklih dneh v resnici dobih faksirano prošnjo, eno izmed mnogih, kdaj bomo pripravljeni spustiti Cantonaja. Toda stališče našega kluba je jasno; nogometaš od nas ne bo odšel.« Predsednik angleškega kluba Martin Edvvards pa je pudaril, da niso spodbudili italijanske strani pri njihovih prizadevanjih. Za tekmo Juventus - Borussia prodali že 48.500 vstopnic TURIN - Za polfinalno srečanje pokala UEFA med Juventusom in Borussio iz Dortmunda, ki bo na sporedu v Milanu 4. aprila, so vCeraj v nekaj urah oprodah že 48.500 vstopnic. Giro po Kalabriji dobil Colage GIOLA TAURO - Zadnjo (tretjo) etapo kolesarske dirke po Kalabriji je vCeraj v Sprintu dobil Fabio Fontanelli pred Stefanom Colagejem in France-scom casagrandejem. Colage je dobil celotno dirko, Čeprav je imel na koncu enak Cas kot Casagrande, vendar je imel Colage boljše uvrstitve v posameznih etapah. Sisley iz Trevisa največji favorit V boju zo naslov še Alpitour in Dayfona, medtem ko ostali najbrž nimajo možnosti TREVISO - Evropski prvak Sisley iz Trevisa je po pričakovanju osvojil najboljši izhodiščni položaj po koncu regularnega dela v italijanski odbojkarski Al ligi. Zorzi in soigralci so v 22 tekmah samo dvakrat izgubili (z Edilcuoghijem in v zadnjem kolu s Caripar-mo), v vseh ostalih srečanjih pa so dokazali, da so najresnejši kandidati, da drugič zapored osvojijo naslov italijanskega prvaka. Ob Sisleyu so si mesta v končnici za naslov zagotovili še Alpitour Cuneo, Daytona Las Modena, Edilcuoghi Ra-venna, Gabeca Monti-chiari, Tally Milan, Wu-ber Schio in Cariparma Parma, v ligi sta ostala še Fochi Bologna in Venta-glio Gioia del Colle, v nižjo hgo pa se letos selita Ignis Padova in Banca Sassari. Ze danes pa se za najboljših osem ekip začenjajo tekme končnice za naslov prvaka. Sistem tekmovanja je enak kot lani. V četrtfinalu se ekipe pomerijo na dve zmagi, v polfinalu in finalu pa na tri, s tem da ima ekipa, ki je bila v rednem delu prvenstva višje uvrščena prednost domačega igrišča v morebitni odločilni tretji ali peti tekmi. Zgornjo polovico tabele v končnici sestavljajo Sisley (1. po rednem delu), Cariparma (8.), Edilcuoghi (4.) in Gabeca (5.), spodnjo pa Day-tona (3.), Tally (6.), Alpitour (2.) in Wuber (7.). Ce govorimo o favoritih, je treba na prvem mestu omeniti Sisley, ki ima tako igralsko zasedbo, da vzbuja strah in trepet pri vseh nasprotnikih. Imena Zorzija, Tofolija, Bernar-dija, Gardinija, Zvververja in drugih so dovolj zgovorna sama zase. Toda na igrišču ne igrajo samo imena, ki jih imajo tudi v drugih ekipah dovolj, temveC igralci. To se je letos že pokazalo na finalu italijanskega pokala, ko so Cantagalli in tovariši dokaj presenetljivo premagali Sisley in drugič zapored osvojili pokal. Zato v boju za naslov na Daytono Las nikakor ne smemo pozabiti. Toda po mnenju strokovnjakov je edini pravi »anti Si-sley« samo Alpitour iz Cunea, ki ima izvrstno igralsko zasedbo (Luc-chetta, Ganev, Galli, Di Giorgi, Papi), ob tem pa na klopi trenerja Silvana Prandija, ki bo kot trener že dvanajstič nastopil v konCnici za naslov prvaka, katerega je v obdobju od 1977 do 1988 osvojil štirikrat. Ce ne bo velikih presenečenj, bi se v polfinalu (5., 8. 12., 15. in eventualno 19. aprila) morali pomeriti Sisley in Edilcuoghi na eni ter Alpitom in Daytona Las na drugi strani. Prva finalna tekma končnice bo nato na sporedu 22. aprila, za novega italijanskega prvaka pa bomo zvedeli najkasneje 6. maja, ko bo na sporedu morebitna odločilna peta tekma. DANAŠNJI SPORED (povratne tekme v soboto, morebitne tretje tekme 3. aprila): Sisley - Cariparma, Edilcuoghi - Gabeca, Alpitom - VVuber, Dayto-na-Tally. Bo Andrea Gardini tako visoko kot pokal za evropski naslov, dvignil tudi priznanje za italijanski naslov? (AP) JADRANJE / AMERICAN CUP America III z veliko sreče do zmage Na jadrnici Young America se je v izenačenem boju zlomil nosilec spinakerja SAN DIEGO - Po nezgodi jadrnice Dennisa Connerja Starš & Stripes, ki je v nedeljski regati utrpela resnejšo škodo, se je proti Connerju, ki v zadnjem času krmilo vse raje prepušča Paulu Cayardu, zarotilo prav vse. V izenačenem dvoboju Young Americe in Americe 111, se je favoriziranemu Davidu Mahaneyu v predzadnjem obratu zlomil nosilec spinakerja in v jadranju z vetrom ga je America 111 prehitela za 56 sekund. Po zadnjem obratu je Mahaney prednost sicer zmanjšal na 38 sekund, zmago in s tem točko pa je dobila America 111 in se tako na drugem mestu izenačila s Starš & Stripes. V dvoboju obeh ekip poznavalci več možnosti pripisujejo »ženski« posadki, saj je poškodba na Starš & Stripes posledica preutrujenega materijala, medtem ko je ekipa Americe 111 polfinalne nastope zaaCela s povsem novo jadrnico Mighty Mary. Kaplja čez rob pa je tudi vključevanje Davida Dellenbaugha v »ženstvo« na Americi 111, kjer prevzema tako funkcijo krmarja kot taktika. Dellenbaugh je leta 1992 v ekipi Billa Kocha v dvoboju z Ita-lio pomagal osvojiti America's cup in Koch je seštel dva in dva ter prišel do zaključka, da brez Dellenbaugha tudi tokrat ne bo šlo. Koch je tako kljub številnim kritikam v žensko posadko vrinil moškega elana. V dvobojih branilcev je New Zealand premagal Tag Heuer, One Australia pa Nippon in Avstralci imajo v boju za drugo mesto, ki vodi v finale izzivalcev točko prednosti pred Tag Heuerjem. Rezultati, izzivalci: New Zealan (Peter Blake) - Tag Heuer (Chris Dickson) 1:0 (+1:28), One Australia (John Bertrand) - Nippon (Makato Namba) 1:0 (+1:10); branilci: America 111 (Leslie Egnot) -Young America (Kevin Maha-ney) 1:0 (+0:38). Vrstni red, izzivalci: New Zealand 7, One Australia 4, Tag Heuer 3, Nippon 0; branilci: Young America 6, Starš & Stripes, America 111 2 točke. (JuM) NOGOMET / V AMATERSKIH PRVENSTVIH SLAB IZKUPIČEK Tokrat ena sama zmaga naših ekip Po nekaj zares uspešnih nedeljah moramo žal tokrat zabeležiti skromno bero točk naših predstavnic. V desetih srečanjih je samo ena ekipa zmagala, to je Primorje. Nedeljsko kolo pa je bilo po vsej verjetnosti za nekatere ekipe odločilno, čeprav manjka do konca pet kol. Juventina (ocena 5+) je po porazu s Trivignanom sama na Četrtem mestu, vrh pa je oddaljen pet točk. Zaradi tega so možnosti za napredovanje minimalne. V tekmi, ki so jo nekateri poimenovali srečanje leta (na sliki Foto S. repor-tage) , so Sovodnje (6/7) igrale neodločeno, toda glede na potek ostalih tekem (Zaule so namreč izgubile) lahko sedaj igralci predsednika Marsona že mislijo na naslednjo prvenstvo ... v promocijski ligi. V skupini C prve amaterske lige nadaljuje zmagovito pot Primorje (7) , ki je v zadnjih šestih srečanjih osvojilo 11 točk in se tako približuje ostalima dvema slovenskima ekipama, ki sta tokrat obe igrali neodločeno. Za Vesno (6+) je bil to tretji remi na domačih tleh. Za Zarjo (6) pa je bil nedeljski peti neodločeni izid v Bazovici. Kot vedno prihajajo iz druge amater- ske fige slabe novice. Edino točko so v nedeljo izbojevali gajevci (6/7) , ki pa so v najslabši poziciji. Kras (5) in Primorec (5+) sta izgubila proti ekipama, ki sodita v vrh lestvice. Trenutni položaj na dnu lestvice pa je sledeči: Pro Farra 23, Primorec 20, Kras 18, Gaja 16, Fo-gliano 12. V 3. amaterski ligi so Dolinčani (6/7) izbojevali tretji letošnji remi. Mladost (5) pa je žal doživela nov neuspeh. Statistični podatki: odigrana srečanja 10; zbrane točke 7 (1 zmaga, 5 remijev, 4 porazi); doseženi zadetki 6, prejeti zadetki 10; izključeni: nihče; 11-me-trovke: v korist 2 (1 zgrešena). Prihodnjo nedeljo bo najbolj zanimi-' vo na srečanjih Basaldella - Vesna, Pie-dimote - Kras in Primorec - Villesse. Andrej Majcen, letnik 1972, je svojo nogometno kariero pričel pri San Gio-vanniju, nato je igral v raznih društvih, med katerimi tudi tri leta pri Gaji. Od novembra lani pa igra pri Krasu. Zal ste tudi v nedeljo doživeli poraz? Na začetku srečanja smo igrali dobro, nato pa smo po prejetem zadetku popustili. Nasprotnik pa je imel tudi srečo, saj je nato z dvema streloma dosegel še dva zadetka. Položaj na lestvici je zelo zaskrbljujoč. Kateri so razlogi za tako negativno prvenstvo? Mislim, da je problem psihološkega vidika, saj moramo od začetka prvenstva zasledovati ostale ekipe in to vpliva na našo igro, saj ne igramo sproščeno. Tudi ostalima dvema slovenskima predstavnikoma v vaši skupini ne gre bolje? Mislim, da je problem v tem, da vse tri ekipe nimajo mladinskih ekip, iz katerih bi Črpale igralce za prvo ekipo. Za- radi tega, ko nekateri igralci ne morejo igrati zaradi poškodbe ali izključitve, igrajo tudi tisti, ki niso v najboljši formi in posledice so seveda negativne. Kakšen pa bo po tvoje končni razplet? Gaja je skoraj v brezupnem položaju. Tudi mi smo v zelo hudih težavah, vendar mislim, da lahko dohitimo Primorec. Letos izpadejo iz druge amaterske lige zadnje tri ekipe. Trinajsta uvrščena pa igra še dodatne tekme z drugimi ekipami iz ostalih skupin. Od teh dve nazadujeta. (E.B.) SMUČANJE V deželnem prvenstvu za novinarje še ena tekma Četrta tekma novinarskega smučarskega prvenstva Furlanije Julijske krajine je bila na Zoncola-nu. Organizator je progo pripravil res odlično, tako da so se novinarji lahko res spuščali po njej v »divjem« ritmu. Čeprav se je preko 30 udeležencev trudilo, da bi s prvih mest izrinili doslej najboljše, se napad ni posrečil. Slavil je Surza (Messagero Venelo). Od naših pa je bil najboljši Erik Dolhar. Dobro je smučal tudi Marko Lutman iz Gorice, ki je bil v soboto šesti. S tem plasmajem pa si je poslabšal mesto na skupni lestvici, saj je v Trbižu stal na tretji zmagovalni stopnički. Novinarsko smučarsko prvenstvo FJK se bo zaključilo v soboto 8. aprila na Nevejskem sedlu. (Marij) Z Sreda, 29. marca 1995 2 f |- NAMIZNI TENIS / KRASOVI EKIPI V MOŠKI IN ZENSKI B LIGI h KOŠARKA / ZAKLJUČNI DEŽELNI DEL ZA MLADINCE Za fante odločilna tekma z Marostico Poraz v Trevisu res ni bil potreben - Zo dekleta se položaj ni bistveno spremenil da® Ženska B liga Regaldi Novara -Kras Corium 5:1 Canillo - Nina Milic 2:0 (21:15, 21:12); Badema - Bresciani 0:2 (19:21, 4:21), Hegeduš - Rusija 2:0 (21:6, 21:13), Canillo - Bresciani 2:0 (21:17, 21:15), Hegediis - Nina Milic 2:0 (21:5, 21:14), Badema - Rusija 2:0 (21:7,21:17) Vsekakor je težko odpotovati na tekmo z zavestjo, da te na gostovanju Caka gotov poraz. Regaldi Novara je ena izmed tistih nedostopnih gora za mlado in neizkušeno postavo Krasa Corium. Vendar je treba odgira-ti tudi takšne tekme. Nepremagljivi Regaldi na Čelu s tujko Hegediiševo se je v avanturo podal lahkomiselno in je drugokategornico Manonijevo nadomestil z veteranko z deželnih lestvih Badernijevo. Igralke Krasa Coriun so napako takoj izkoristile in Daša Bresciani je proti njej osvojila edino točko. Vsi ostali dvoboji so bili razumljivo v znamenju premoči domačink dmgokategomice Monice Canillo in številke 2 do 3 med tujkami Hegediiševe. Krasova dekleta na jakostnih lestvicah nosijo precej nižje številke v tretji kategoriji. Po načelu rotacije je Ivano Stubelj v Novari nadomestila Irena Rustja. Težavno srečanje pa je krasovkam prineslo dragocene izkušnje, ki jih bodo s pridom lahko uporabile v zaostali tekmi z Villazanom 9. aprila proti kateremu lahko upajo na zmago. Presenečenje tega kroga je poraz Chiadina v Cardanu in zmaga Lane nad Turinom. Medtem ko Kras Corium, kljub porazu ni izgubil varnega šestega mesta. Ostali izidi 14. kroga: Sport Verein Lana - Dopolavoro Poste Turin 5:4, Cas-sa Rurale Villazano - Grancia Pagliera Lainate 3:5, Cardano al Čampo - Chiadi-no 5:1. Vrstni red: 1. Regaldi Novara 26, 2. Chiadino Trieste 20, 3. Cardano al Čampo 18, 4. Polisportovo dopolavoro Poste Turino 16, 5. Sport Verein Lana 11, 6. Kras Coriun Zgoni 6, 7. Grancia Pagliera Lainate 4, 8. Cassaru-rale Villazano 2. Moška B-2 liga Duomo Folgore Treviso - Kras Activa 5:4 Segat - Colja 2:0 (21:9, 21:15), Omi-ciuolo - Milic 0:2 (17:21, 13:21), Freschi - Bertolotti 2:0 (21:17, 21:11), Segat - Milic 0:2 (19:21, 13:21), Freschi - Colja 2:0 (21:7, 21:13), Omiciuolo -Bartolotti 1:2 (6:21, 21:14,15:21), Freschi -Milic 0:2 (17:21, 10:21), Segat - Borto-lotti 2:1 (16:21, 21:17, 21:18), Omiciuolo -Colja 2:0 (21:16, 22:20). S porazom v Trevisu v 13. krogu so si Krasovi fantje zakomplicirali življenje v prvenstvu B-2 lige. Vzorec iz Zgonika se je ponovil tudi na gostovanju. Tri sigurne točke je k rezultatu prispeval drugokategomik, kapetan Krasa Activa Igor Milic (na sliki) . Doma, kjer so slavili zmago s 5:3 je bil dvakrat uspešen Andrea Bertolotti, v gosteh pa je dosegel le točko v treh nizih proti Omiciuolu. Proti Segatu pa mu je poskus spodletel v tretjem nizu z majhno razliko, ki pa je domačinom zadoščala, da so izenačili na 4:4. Zmaga ali poraz je bila zatem v rokah ponovno aktiviranega nekdanjega igralca Igorja Colje. Drugi set 22:20 je zabeležil v svojo korist nasprotnik. Lahko bi rekli, da so za pičli dve točki krasovci zamudih zmago in s tem tudi važne prvenstvene točke. Njihov obstanek je sedaj odvisen od naslednje zaostale tekme z Marostico. Zmaga bo pomenila obstanek, poraz pa nazadovanje. Ostali izidi 14. kroga: Bissuola Mestre - Nettuno Bologa 5:4, Marostica Vicenza - Fortitudo Max Bologna 1:5, Cear Ferrara - Quartiere 7 Padova 1:5. Vrstni red: 1. Bissuola Mestre 24, 2. Fortitudo Max Bologna 20, 3. Nettuno Bologna 14, 4. Duomo Folgore Treviso 14, 5. Quartiere 7 Padova 10, 6. Kras Activa Zgonik 10, 7. Maroscita Vicenza 8, 8. Cear Ferrara 4 JJ. Na Jadranovi poti zdaj še Codroipese Včeraj so jadranovci visoko premogoli Birex iz Socilo Birex Sacile - Jadran TKB 60:59 (32:44) JADRAN TKB: Danieli 3 (1:1 za 2, 0:0 za 3, 1:2 pm), Koren 2 (0:4, -, 2:4), Emili 4 (2:3, -, -), Gobbo 10 (3:3, 1:1, 1:2), Samec 37 (17:21, 1:3,*-), Kafol 2 (1:1, -, -), Pro 3 (1:1, -, 1:1), Grbec 16 (5:7, 2:4, -), Klabjan 2 (1:3, -, -), Križman 10 (5:10, 0:1), -); trener Vatovec. PM 5:9; met za 2 točki 36:54 (66%); met za 3 točke 4:10 (40%) skupno 40:64 (62, 5%); SON:18. Jadranovci za uvrstitev v zaključni del deželnega košarkarskega mladinskega finala potrebujejo še današnjo zmago proti Codroipeseju. Po ponedeljkovem porazu s Servolano so namreč sinoči suvereno nadigrali Birex iz Sacila in se tako odkupili za uvodni spodrsljaj. Včerajšnje srečanje je bilo povsem enosmerno. Birex se je za silo upiral samo v prvih treh minutah, nato pa so plavi povsem zagospodarili na igrišču in si kmalu priigrali 16 točk naskoka. To prednost so nato v glavnem obdržali ves prvi polčas. V prvih minutah nadaljevanja pa so jadranovci zaigrali še bolje in njihova prednost je narasla kar na 26 točk. S tem je bilo vprašanje zmagovalca odločeno in trener Vatovec je dal možnost tudi igralcem, ki običajno manj igrajo. Prav vsi so zaupanje trenerja upravičili in še tudi vpisali med strelce. Kot reCeno Caka plave danes odločilno srečanje s Co-droipesejem za uvrstitev v finalni del. Tekma bo ob 18. uri. (Kaf) KOŠARKA / D LIGA Z zmago v zaostali tekmi lahko Cicibona dohiti vodilno Ardito Toda Santos je nevaren nasprotnik Kovačičeva ekipa precej oslabljena KOŠARKA / PROPAGANDA Bor visoko premagal Jadran Dom visoko slavil, Sokol izgubil Bor Ediauto A - Jadran 128:24 (65:12) BOR: Glavina 3 (1:6), Ga-burro 28 (2:7), Stokelj 20 (6:9), Košuta 10 (0:1), Ker-mec 21 (1:3), Lombardo 6, Tolentino 1 (1:4), Bettiolo 5 (1:2), Lovriha 26 (0:2), Romano 8 (2:2). Trener: Krečič. PM: 14:36. PON: Košuta. JADRAN: Guštin 2, Viđali, Peric, Berdon, M. Suha- dolc 4 (0:2), Grilanc 4 (2:8), Ferluga (0:4), M. Suhadolc 4, Pavat, Ferfolja, Švab 10. Trener: Pro. PM: 2:14. PON: Peric. V prvem kolu drugega dela prvenstva propagande so borovci (na sliki) v derbiju z Jadranom dosegli visoko zmago. Domačini so proti mlajšim jadranovcem vodili že od vsega začetka, tako da rezultat ni bil nikoh v dvomu. Pri domačinih so bili tokrat najbolj učinkoviti Gaburro, Lovriha in-Ker-mec, pri gostih pa so se najbolje odrezali Marko Švab in brata Suhadolc. (Niko Stokelj) Dom La Goriziana - Acii Ronchi 101:10 (17:11, 37:4, 68:7) DOM: Grauner 21 (3:6), Cozzuccoli 28 (2:6), Gergo-let 5 (1:2), Golob 2 (0:2), Ra-dikon 17 (1:2), Bensa, Žuljan 12, Spacal 16. Že od samega začetka je bilo jasno, da so domovci posebno dobro razpoloženi, saj so poleg običajne učinkovite obrambe pokazali tudi izredno točnost v napadu. V prvi Četrtini so belordeci hitro visoko povedli po zaslugi razigranega Radikona. Nadaljevanje tekme pa je bilo še bolj enosmerno, tako da smo bili priča številnim atraktivnim akcijam, predvsem dvojice Grauner - Cozzuccoli, ki sta popolnoma omamila na- sprotnike. Zasluga za to visoko zmago gre vsem do-movcem, posebno pohvalo pa zasluži Nejc Spacal. Poggi Basket.- Sokol 101:43(58:22) SOKOL: Sosič (0:2), Rogelja 4, Šušteršič 9 (3:6), Frandoli 4 (4:6), Doglia 9 (3:4), Jaklič 5 (1:2), Semec 5 (3:6), Bogateč 2, Bukavec 2. Proti najmočnejšemu' moštvu prvenstva je Sokol utrpel pričakovan poraz, pa Čeprav je končna razlika prekosila vsa pričakovanja. Naši fantje so stopili na igrišče vse preveč neodločeni, tako da so bili gostitelji vseskozi nedosegljiv tekmec. Mladi sokolovci so tokrat popustili še zlasti v napadu, kjer niti igralci, ki se običajno izkažejo v tem elementu igre, niso zadovoljili. Dejstvo, da ni nihče dosegel niti 10 točk, je dovolj zgovorno in nam jasno prikaže težave nabrežinske ekipe. A.T. 'A‘i* ‘t0,,;;™'«*« fA8£S - mtmm Z blestečo zmago proti Arditi, so se košarkarji Cici-bone še bolj približali prvemu mestu v D ligi, nocoj pa imajo lepo priložnost, da vodilno Ardito tudi dohitijo, saj je na sporedu zaostala tekma 19. kola med Cici-bono in Santosom. Tekma (danes zvečer v telovadnici Caprin, ob 20.30) spada med najnevarnejše tekme belozelenih v sicer še precej dolgem prvenstvu. Tržaški košarkarji, ki so s 30 točkami na četrtem mestu, so bili še pred kratkim skupaj s Ci-cibono tik pod vrhom, toda nekaj nepričakovanih spodrsljajev v zadnjih tekmah je Santos potisnilo nekoliko v ozadje. Povsem napačno pa bi bilo, ce bi Kovačičeva ekipa pričakovala, da se bodo igralci Santosa vnaprej predali, saj se dobro zavedajo, da je to njihov zadnji vlak v boju za vsaj končno drugo mesto. Cicibona, ki bo zanesljivo nastopila brez poškodovanega Stefana Semna in Iztoka Bajca (v Ljubljani), vprašljiv pa je celo nastop Stefana Persija, ki je dobil močan udarec v nogo, jap skušala pozabiti na nedeljsko slavje in ponoviti »super« igro. V prvem delu so belozeleni tesno premagati Santos s 93:90 (Persi 29, Tomšič 17, Iv.Bajc 14). (VJ) Stefan Samec je bil najuspešnejši med jadranovci MINIBASKET Prvenstvo »orličev« Polet - SGT 27:70 (4:24,15:23, 3:8,5:15) POLET: Schillani 2, Iskra, Guštin 1, Cunja, Paulih 4, Vaitho, Ferfolja 16, Starec 2, Milic 2, Gregori. Kljub visokemu porazu proti močnejšemu nasprot-niku pa je treba za požrvtvovalno igro pohvaliti vse poletovce. Igre pod košema Breg - Polet 13:23 (0:4, 9:11,4:8) BREG: Stolli, Fodan, Zobec, Longo, Puzzen 2, Ju-rincič 2, Vodopivec 2, Corbatti 5, Sancin, Kosmač 2, Bandti. POLET: Potissa, Piccini, Jevnikar, Dolenc 8, Sosič 12. Simonetig, Jugovič 3. Dvokorak v desno: 10:9 za Breg; dvokorak v levo: 8:10, slalom: 0:1, prosti meti: 10:7; skupno 2:5. (Miran Guštin) Trofeja Jadran Bor - Sokol 95:20 BOR: Kemperle 12, Požar D. 8, Krevatin 0, Zanon 4, Jevnikar 8, Dolhar 6, Požar L. 9, Kneipp 7, Mado-nia 7, Rebula 4, Kralj 14, Banica 8, Peric 6, Coretti 2.Vaditelj Corbatti S. SOKOL: Rogelja 6, Jirovatin 4, Briščak 2, Kosmina D. 4, Kosmina A, Markovič, Trampuš 4, Sila Mat., Sila Mar. Vaditelj Popovič Borovci so po pričakovanju visoko premagali soko-lovce, ki so igrah z nekaterimi mlajšimi igralci in povrh tega še v okrnjeni postavi. Res pa je tudi, da je ta letnik Borovih minikošarkarjev zelo močan. Turnir Obersnel Poggi - Bor 19:28 BOR: Oblak, Rebula, Glavina 2, Kemperle, Kovač, Sovič 8, Slavec 5 (3:4), Furlani 5 (1:2), Krevatin D. 1 (1:2), Rusic 5 (1:2), Černigoj 2, Sarma, Krevatin J. Vaditelj Jogan M. Borovi minikošarkarji nadaljujejo z uspešnimi nastopi na tem turnirju (7 zmag v 9 tekmah). Tokrat je »padel« Poggi, ki se je upiral le v prvih dveh Četrtinah (2:5 in 5:7 za Bor). Nato pa so plavi pritisnili na plin in povsem zasluženo dobili tudi to tekmo. Pohvalo predvsem za dobro skupinsko igro tako v napadu kot v obrambi zaslužijo prav vsi. (M. Jogan) Obvestila PLAVALNI KLUB BOR sklicuje 8. REDNI OBČNI ZBOR dne 29. marca 1995 ob IB. uri v Borovem športnem centru z naslednjimi dnevnim redom: otvoritev, predsedniško poročilo, diskusija, poročilo nadzornega odbora, volitve in razno SK BRDINA sporoča, da vpisuje za smučanje v Franciji do 10. aprila na sedežu kluba, Proseska ul. 131 na Opčinah vsak ponedeljek od 19. do 21. ure ali na tel. St. 224205 (Neno). SK BRDINA vabi vse elane, tekmovalce in simpatizerje na društveno nagrajevanje, ki bo 8. aprila v Domu Brdina na Opčinah ob 20. uri. Sreda, 29. marca 1995 ZA RAZVEDRILO / Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21.3.- 20.4: Spoznali boste, da vas ljudje cenijo bolj, kot ste si drznili upati. Se zlasti vas cenijo tisti, ki vam tega nikdar ne pokažejo. Ti vam namreč povrhu Se zavidajo, BIK 21. 4. - 20. 5.: Razlogov, zaradi katerih vztrajate v utečenih tirnicah življenja, je Se zmeraj preveč, da bi lahko vaša nagnjenja po spremembah padla na plodna tla. Potrebujete krizo. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Razmišljali boste o možnostih za pokritje primanjkljaja. Ena prvih idej bo loterija. Kupite srečko s končnico 75923 in pol dobitka (Ce bo) pošljite avtorju horoskopa. RAK 22. 6. - 22. 7.: Trenuten neuspeh vam bo zamračil pogled, tako da boste videli vse Cmo, tudi tisto, kar vas drži pokonci. Predajte se temi, pa boste že kmalu ugleddi novo svetlobo. LEV 23. 7. - 23. 8.: Siti boste minljivih stvari in lakomno zazrli k trajnim življenjskim vrednotam. Zaenkrat boste ostali zgolj pri sanjarijah, ampak vaš Cas bo enkrat zagotovo napotil. DEVICA 24 8. - 22.9.: Končno se boste dokopali do pravega odgovora na najpomembnejše vprašanje vašega življenja. Odgovoru bodo sledila odločna dejanja, tem pa uspeh in prijetna utrujenost. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Zbali se boste, da nadrejeni ne cenijo dovolj vašega prizadevanja, zato boste do konca pohodili plin. Učinki vašega hitenja bodo večji, kakovost pa bo občutno upadla. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Ce vas ne pohvalijo za vsako malenkost, še ne pomeni, da vas kritizirajo. Hvaliti vas noCejo zato, ker vedo, da prena-pihnjen balon kmalu poti. Potrebujejo vas cele. STRELEC 23. 11.-21. 12.: Čeprav se vam sodelavci po eni strani zdijo plitvi, jim po drugi strani vendarle globoko zavidate. Odločite se že enkrat: želite bogastvo v žepu ali bogastvo v duhu? KOZOROG 22. 12. - 20.1.: Hvalili vas bodo po dolgem in po cez, vi pa boste vseskozi čutili, da se pretvarjajo, sami bi lahko še naprej igrali vlogo močnih volkov v koži nedolžnih ovac. VODNAR 21.1.-19. 2.: Odmislili boste idejo o samostojni poti k vrhu vrhov ter z radostjo sprejeli sorodno dušo, M si želi enako, vendar nima dovolj moti za samostojno hojo navkreber. RIBI 20.2. - 20.3.: Nekdo vas bo glasno pohvalil, vi pa se boste delali skromne, samo da bi izzvali še vec. Skromnost je resda lepa čednost, vendar samo v okviru, ki ne ponižuje drugih. KRIŽANKA Katera pot je prava? Vodoravno: 1. maščoba, 5. zlato jabolko, 9. velika ptica ujeda, 10. ime nekdanjega libanonskega predsednika Džemajela, 11. aktivnost, 13. norveški pop trio, 14. ranocelnik, 15. roževinast izrastek na konici prsta, 17. rimska 6, 18. mesto ob burgundskem prekopu v Franciji, 20. nakdanji naslov turških uradnikov in Častnikov, 21. ljudstvo v Gani in Togu, 22. slovenska književnica (Branka), 24. kemijski znak za lantan, 25. kinematograf, 26. ime angleškega fizika in matematika Newtona, 28. nenaden hud pretres živčnega sistema, 31. tipkovnica, 33. kranjski alpinist in gorski reševalec (Franci), 34. grški bog vonje, 35. ime slovenske novinarke Petrovčič, 36. glavno mesto japonskega otoka Okinave. Navpično: 1. stil oblačenja, 2. smučišče na Pohorju, 3. kmečko opravilo, 4. pod, 5. ozemlje pod kanovo oblastjo, 6. kralj bogov pri starih Egipčanih, 7. kdor se kisa, kisavt, 8. spletka, 12. vrhnja plast kože, 16. enaka samoglasnika, 18. cepljenje, 19. japonska plavalka (Kyoko), 20. način knjižne vezave, pri kateri so tiskovne pole v hrbtu zlepljene s platnicami, 23. originalna kratica Organizacije združenih narodov, 25. ime nekdanje slovenske smučarke Zajc, 27. sirski predsednik (Hafez el), 29. listavec, 30. blagajna, 32. kitajska utežna mera. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 • 10 11 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 • 20 21 • 22 23 24 • 25 26 27 • 28 29 30 31 32 33 34 35 36 •etpfvi ‘Bpiy\ ‘sary ‘.re)[g ‘em)e)se) ‘^os ‘on -bsj ‘oupj ‘B"] ‘Bojuj ‘8Aig ‘Soq ‘uo[iq ‘ta ‘}qou ‘IBUBJ ‘Bqy ‘isouABlap ‘utuiy ‘[810 ‘p[Bq ‘;sbui :ouABiopoy\ ARTISTU 8 7 6 5 4 3 2 1 vmipp. AB M JBtiS a b c d e f g h Robatsch - Kožul / Olimpiada Moskva 1994 Zamenjava lahkih figur bi koristila le belemu, zato se Cmi, ki je na potezi, ne odloči za nadaljevanje l...Ld4:, temveč išče v poziciji druge možnosti. Posebno pasivnemu lovcu na polju e8 išCe boljše polje. Beli se v nadaljevanju ni najbolje znašel in poraz je bil neizbežen! Rešitev naloge Velemojster Kožul je v časovni stiski poizkušal ribariti v kalni vodi in odigral l...b4! in belemu ponudil kmeta, kar je le-ta sprejel 2.ab4? /boljše ali edino pravilno je 2.Lc4 / tako pa je beli po 2...Ld4: 3.Ld4: Lb5+ 4.Kf2 Td4: ostal za jiguro slabsi. Odigral je Se 5.Te7 vendar je po 5...Tb4: spoznal, da je vsak odpor neuspešen in se vdal! Silvo KovaC SKANDINAVSKA KRIŽANKA 225 ZENSKA SVETLIH LAS PRIPRAVA, KI KAJ VARUJE MORSKI JEŽEK ZDENKO KALIN JUNAK ROMANA OSCARJA WILDA SL. POLITIK (IVAN) GUGALNICA STAR NEMŠKI AVTO GRŠKA MUZA PETJA NIZO- ZEMSKA PRIDO- BIVANJE ZENSKE DAN V TEDNU VLOŽITEV KRUHA V PEC LUPINE ŽITNIH SEMEN AVTOR: LUKA PIBER ZNAMENJE S TELEFONA KRAMP EKATERINA ORIENT. KRČMA KORALNI OTOK ZA LOV PRIMEREN CAS ORANJE ASTRO- NOMIJA OSEBA, KI MOČNO KAŠLJA POVRŠNOST NAJEMO- DAJALEC RALLY VOZNIK VATANEN SLABA KRMA FINOME- HANIK RUSKI PESNIK (VJACESLAV) SNOV IZ DRUGE SPOJINE AM. PEVEC (MARIO) POD VRSTA SAMOPO- MOČI MERA ZA ODBOJNOST CIAN SPODRSLJAJ MAMILO DEL LJUBLJANE GRŠKI KATOLIK ANTON AŠKERC JAJCECE LANA TURNER NJORKA STRUPENA GOZDNA RASTLINA KAREL ERBEN SKLADATEU COPLAND VARUH SL. BALETNIK (MOJMIR) GORENJ. MESTO ŠPORTNI NOVINAR BERGANT POBUDNIK ZNIZANA NOTA C IGRALEC RACINO GRŠKA ČRKA BIVŠI ALPSKI SMUČAR (ROBERT) IT. SMUČ. CENTER FIATOV AVTO BIBLU. OSEBA NEM. M. IME RIJE V ZEMUI KRAD- UIVEC ST. ENOTA ZADELO CEVUI ZA SNEG VELIKA OPICA SEJANJE TONE FRELIH NATRU PLETENJE KIT SORTA JABOLK VRHOVNO PAPEŠKO SODISCE SREDOZEM. OKRASNA RASTLINA MERSKA ENOTA ZA GLASNOST POLTENOST LUŽA ŽITO V MLINU ZANIMIVOSTI - BRANJE Sreda, 29. marca 1995 27 FILATELIJA OB JUBILEJU KEMIČNEGA SVINČNIKA Izšlo je pel novih priložnostnih znamk Europa ‘95 - počastitev obletnice osvoboditve taborišč Največja zbirka pisal na svetu Na ogled bo v Ženevi - Izumitelj ni obogatel Pošta Slovenije je danes izdala pet novih priložnostnih znamk. V počastitev 50. obletnice osvoboditve taborišč sta izšli dve jubilejni znamki pod gesloma Osvoboditev taborišč ter Mir in svoboda, in sicer v okviru vsakoletnih evropskih edicij Europa ‘95. Njuna nominalna vrednost je 70 oziroma 60 tolarjev. Tudi tretja priložnostna znamka je jubilejna. Posvečena je 50. obletnici konca druge svetovne vojne. Njena nominalna vrednost je 13 tolarjev, izšla je v veCji nakladi in bo dostopna širšemu krogu ljubiteljev. Vse tri jubilejne znamke je po svojih izvirnih grafikah oblikoval akademski slikar Rudi Span^el. Četrta priložnostna znamka je posvečena evropskemu letu varstva narave, peta pa je znamka iz serije fosili in minerali. Nominalna vrednost obeh je 70 tolarjev. S prvo priložnostno znamko o Triglavskem narodnem parku, ki jo je oblikoval Bronislav Fajon, se Slovenija pridružuje tistim evropskim državam, ki so na znamkah že predstavile svoja najlepša in najbolj dragocena območja zavarovane narave. Na znamki sta upodobljeni Mežakla in dolina Save, ob straneh pa bohinjska perunika in alpski mak. Svetovno znano najdišče okamnin v Dolžanovi soteski nad Tržičem pa ponuja neizčrpno bogastvo različnih spodnjeper-mijskih fosilov. Znanih je veC kot 80 vrst rameno-nožcev. Leta 1966 je bila SLOVENIJA S\Vi ja v B iz mesnato rdečega apnenca opisana Karavan-kina schellvvieni, ki jo je na drugi znamki iz serije fosili in minerali narisal in oblikoval Mirko Majer. Znamke je Pošta Slovenije predstavila na Ceki-novem gradu v Ljubljani. Barbara Sedmak 70 K. ta,u,»vkf.vi ivir.vi A . Kemični svinčnik - vsi ga poznamo, vsi ga uporabljamo in po vsem svetu je razširjen v nekaj milijardah primerkov -od cenenega »kemičnega« iz plastike, pa do izredno dragih zlatih primerkov tega pisala. Zmagovit pohod kemičnega svinčnika, se je zaCel pred toCno petdesetimi leti. Leta 1945 so ga namreč v Združenih državah prvič proizvedli v večjem številu. Njegova takratna cena je znašala skoraj devet dolarjev. Na trgu pa so ga predstavili pod reklamnim sloganom: »Piše tudi pod vodo!« Ze v prvih štiriindvajsetih urah naj bi jih prodali deset tisoč primerkov. Odprtje letošnjega ženevskega sejma, ki naj bi se začel pojutrišnjem, LABIRINT ižMBja Ime in priimek:. Telefon in naslov: EUROPA 50. obletnica osvoboditve koncentracijskih taborišč MIH I X SVOBODA Glasbena želja:. Prijavnico pošljite na naslov: RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA Kviz »Labirint znanja« je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, ki jo objavljamo na tej strani. Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, Id jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo Čeden kupček denarja... bodo proslavili z razstavo nemškega strokovnjaka za reklame Hans-Ge-orga Schriever-Abelna. Po njegovih trditvah ima največjo zbirko kemičnih svinčnikov na svetu. Zbral je že šestintrideset tisoC tovrstnih pisal, od najmanjšega, ki meri le 3,2 centimetra, pa do naj večjega, ki meri 1,26 metra. O tem, kdo je pravzaprav izumil kemični svinčnik, pa je veC nasprotujočih si mnenj. Ze leta 1888 je imel namreč American John L. Loud zamisel za »pen« s petimi kroglicami, ki bi skrbele za »pravilno Črto«. Toda njegovega naCrta nikoli niso uresničili. Leta 1938 je imel madžarski novinar Ladisla-us Biro podobno zamisel. Njegova hčer je pripovedovala zbiralcu Schriever-Abelnu, da je prišla nekoč s solznimi očmi iz šole in povedala svojemu oCetu, da so ji sošolci namočili konice las v Črnilo. Njen oCe naj bi jo pomiril z besedami, da bo izumil nekaj, kar bo boljše od peresa in Crnila. Po neki drugi zgodbi pa naj bi madžarski izumitelj Biro opazoval otroke pri igri s frnikolami. Ena od steklenih kroglic naj bi se kotalila po umazani in vlažni površini in tako na tleh zarisala sled, madžarski novinar pa naj bi dobil zamisel za kemični svinčnik. Leta 1940 je Biro emi-griral v Argentino. Junija 1943 naj bi prijavil svoj prvi patent kemičnega svinčnika. Naslednje leto pa naj bi izdelali prve primerke omenjenega pisala. Biro je kasneje svoje patente prodal francoskemu Baronu Bichu , toda očitno prezgodaj, saj bi, Ce bi še nekoliko počakal, lahko postal večkratni milijonar. Za Časa druge svetovne vojne so tudi Britanci eksperimentirali s tem novim pisalom. Britanske kraljeva zraCne sile RAF so za svoje pilote naročile trideset tisoC kemičnih svinčnikov. Ugotovili so namreč, da niti višina leta, niti sprememba tlaka ne vplivata na uporabnost kemičnega svinčnika. V Ženevo bo Schrie-ver-Abeln, ki je svoj zaklad doslej razstavil že v Nemčiji in Argentini, pripeljal tri tisoč petsto kemičnih svinčnikov. V svoji zbirki ima marsikatero zanimivost: pisala z vgrajenim radiom, termometrom ali celo vžigalnikom, kemične svinčnike, na katerih lahko zaigramo melodijo, pisala v obliki cvetlice, banane, zobne ščetke ali striptizete. Zbirateljske strast Schriever-Abelna se je zaCela ob povsem vsakdanjem opravilu: Pred trinajstimi leti je svoji takrat trinajstletni hčerki pomagal pri pospravljanju njene sobe. »Na koncu sem imel v roki kar 20 kemičnih svinčnikov.« Od takrat se je obseg njegove zbirke povečal do te mere, da za skladiščenje svoje zbirke poleg domače kleti uporablja tudi podstrešje. Arno Mayer, dpa ODLOMEK IZ KNJIGE, KI JE IZŠLA PRI ZALOŽBI DZS Razkritje Michael Crichton »Tudi Ce res obstaja? Kaj lahko dokazuje? Da ga je malo uščipnila v zadnjico? Se malo pošalila? In kaj potem? To moški počnejo že stotine let.« »Oh, to res ni predmet tega...« »Nikar mi ne tvezite. Torej tipa malo uščipnejo in on že tuli, da so morilci. To pri moških ni običajno obnašanje. Ta tip očitno zaničuje in sovraži ženske. Kar poglejte ga, to je jasno že na pogled. In nobenega dvoma ni, na sestanku jo je udaril. Podjetje je moralo poklicati zdravnika, ki je ugotovil podpludbo. In veC zanesljivih virov mi poroCa, da je znan kot fizično nasilen. Z ženo imata že leta težave. Dejstvo je, da je z otrokoma zapustila mesto in bo vložila tožbo za razvezo.« VValsheva je med govorjenjem pozorno opazovala Femandezo-vo. Ta je samo skomignila. »To je dejstvo. Zena je odpotovala iz mesta,« je suho rekla VValsheva. »Nepričakovano. Vzela je otroka. In nihče ne ve, kam je šla. Pa mi vi povejte, kaj naj to pomeni.« »Connie,« je rekla Fernandezova. »Vse, kar lahko storim, je to, da vam kot odvetnica gospoda Sandersa povem, da materialni dokazi oporekajo vašim virom v zvezi s tem primerom.« »Mi boste dokaz pokazali?« »Nikakor ne.« »kako naj vem, da sploh obstaja?« »Ne morete vbedeti. Veste smao to, da sem vas obvestila o tem, da obstaja.« »In kaj, Ce vam ne verjamem? Fernandezova se je nasmehnila. »To so odločitve, ki jih mora sprejemati novinar.« »Pravite, da bi bila objava zelo slaba poteza?« »Da, vsekakor.« VValsheva je stopila za korak nazaj. »Poslušajte. Morda imate tehnično res kakšen primer, morda tudi ne. Kar mene zadeva, ste ena od tistih ženščin, ki podpirajo patriarhalni sistem in klečeplazijo, da bi ga ohranile. Ce bi imeli kanček samospoštovanja, ne bi opravljali umazanega dela zanje.« »Pravzaprav, Connie, ste ravno vi ujeti v klešCe patriarhalnega sistema.« »Traparija. In naj vam povem, da se tule dejstvom ne boste mogli izogniti. Speljal jo je v past, potem pa jo pretepel. Bivši ljubimec, sovražen je in nasilen. Tipični moški. In naj vam povem: še želel si bo, da se ne bi nikoh rodil.« »Bo objavila članek?« je vprašal Sanders. »Ne,« je odgovorila Fernandezova. Strmela je na drugo stran dvorišča, proti Johnsonovi, Hellerju in Black-bumu. Connie VValsh je šla k Black-burnu in se je pogovarjala z njim. »Naj vas to ne vznemirja,« je spregovorila Fernandezova Cez Cas. »To je nepomembno. Poglavitno vprašanje je: kaj mislijo napraviti z Johnsonovo.« Cez trenutek se je proti njim odpravil Heller. Rekel je: »O zadevi smo premislili, Louise.« »In?« »Sklenih smo, da ne vidimo razloga, da bi se posredovanje nadaljevalo (2) in se s tem umikamo. Sodnico Murphyjevo smo obvestili, da ne mislimo nadaljevati.« »Res. Kaj pa trak?« »Niti gospa Johnsonova niti gospod Sanders nista vedela, da se vse snema. Po zakonu mora vsaj ena stranka vedeti, da se srečanje snema. Torej je trak ničen in se ga kot dokaz ne da predložiti.« »Ampak, Ben,...« »Trdimo, da bi bilo potrebno trak onemogočiti tako pri posredovanju kot pri kakršni koli pravni proceduri. Mislimo, da je korektna opredelitev, ki jo je podala gospa Johnsonova, da je slo pri srečanju za nesporazum sicer sporazumnih odraslih. Bil je aktivni udeleženec, Louise, tu ni druge razlage. Slekel ji je hlačke. Nihče mu ni držal pištole na tilniku. Ker pa gre za napako na obeh straneh, bi bilo prav, Ce bi si stranki segli v roke, opustili vsako sovražnost in se vrnili na delo. Očitno je gospod Garvin to gospodu Sandersu že predlagal, pa je bila ponudba zavrnjena. Prepričani smo, da v teh okoliščinah gospod Sanders ukrepa nespametno in Ce torej ne bo ponudbe premislil v doglednem času, bo odpuščen zaradi tega, ker ne prihaja na delo.« »Prekleta baraba,« je rekel Sam-ders. Fernandezova ga je trdo prijela za roko. »Ben,« je mirno rekla. »Je to uradna ponudba za spravo in vabilo, naj se ponovno oglasi v službi?« »Da, Louise.« (Se nadaljuje) 28 Sreda, 29. marca 1995 VREME IN ZANIMIVOSTI —77. SREČ ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN 6 66 6A6 RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA VREMENSKA SLIKA Nad severno Italijo je območje nizkega zračnega pritiska, ta se bo čez dan umaknilo proti vzhodu. K nam bo s severozahodnimi vetrovi pritiskal hladen in vlažen zrak. Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod. 980 990 OSLO a/o _ STOCKHOLM -6/1 o HELSINKI -2/1 A X0BENHA\?N -3/2 .0 AMSTERDAI LONDON -V7 -1/7 O ^ -6^ MOSKVA -1/3 o 1000 BERLIN -1/6 o PARIZ °-l/ll 0 BRUSELJ 0/6 ŽEN! -2/8 DUNAJ 0O/14 tiLANO 05/19 0-1/3 VARŠAVA o KIJEV 0-3/9 /- gng BEOGRAD 02/18 / v' 1020 LIZBONA 13/25 0 MADRID 8/23 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. > .j5—z 'Tb-.Si* SPLIT n-/" 1000 6 X. 9/19 0 SOFIJA SJfOPJEo s -v ATENE 14/18 1010 DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 8.49 in zašlo ob 19.25. Dan bo dolg 12 ur in 36 minut. Luna bo vzšla ob 5.46 in zašla ob 17.59. PLIMOVANJE Danes: ob 3.35 najnižje -39 cm, ob 9.29 najvisje 38 cm, ob 15.32 najnižje -47 cm, ob 21.50 najvisje 51 cm. hitri: ob 4.04 najnižje -45 cm, ob 10.03 najvisje 39 cm, ob 16.00 najnižje -45 cm, ob 22.15 najvisje 52 cm._ —x> J SNEŽNE RAZMERE cm Mariborsko Pohorje do 90 Rogla 170 do 210 Kope do 120 Krvavec 190 Vogel 355 Rakitna 30 Kanin Golte Kranjska Gora Soriška planina' Velika planina Cerkno cm 355 do 150 95 150 70-120 140 Zaradi močnega vetra naprave na Veliki planini, Krvavcu in Kaninu danes ne obratujejo.TekaSke proge so urejene na Rogli in Soriški planini. Na Mariborskem Pohorju proge za tek na smuCeh Se urejajo. Ceste do smuCiSC Mariborsko Pohorje, Rogla in Kope so prevozne samo z zimsko opremo. Smučarski avtobusi vozijo na Mariboisko Pohorje, Roglo in do pod Vogla BIOPROGNO: Vremensko občutljivi ljudje bodo utrujeni, nerazpoloženi in težje se bodo koncentrirali. Ponoči bo obremenilni vpliv vremena popustil in spanec bo globok. ONESNAŽEN^ Konc. SO v mg/m3 28.03. med 5. in 6. uro LJ Bežigrad.........22 Maribor.............31 Trbovlje............13 Velenje..............1 Celje.............. 8 Hrastnik.............4 JUTRI GRADEC 1/-3 MARIBOR °2/-3 M.SOBOTA 0/-3 ZAGREB O V Sloveniji: Večinoma bo hladno in suho vreme, v notranjosti bo snežilo. Na Primorskem bo pihala burja. Obeti: V petek bo hladno vreme z burjo na Primorskem. SVET / SUKA PRI Sl IKI...ZGODBA f >RI A X)DBU»A St RES • H Nepotrjene govorice o nevarnosti nove katastrofe v Černobilu . Rak na ščitnici pri otrocih na območju Černobila NORVEŠKA Po katastrofi v jedrski elektrarni v Černobilu aprila //rx /iL./-—• '.. 1986 se je število rakastih obolenj na ščitnici med ŠVEDSKA otroci na tistem območju izredno povečalo. ,/\v-....r-'" A'" I I XXA;A -5 'fT POLJSKA' -- A \ ,"X (ruc- z A. (f : a. r BELORUSIJA ‘.o' i ^ v Število primerov raka na ščitnici - C3 Moskva med otroci v Gomelu (Belorusija). A^Gomel UKRAJINA Černobil 1981.85 i a- RUSIJA 1986-90 21 ^-----------. 1991-94 ■■■1143 500 km > Vir: Bjitish Medica! Jburnal ._13 Prizadeta območja_____APATerry KolgJ MOSKVA- Ukrajinski strokovnjaki za jedrsko energijo si prizadevajo, da bi zanikali trditve zahodnih držav o nevarnosti nove jedrske katastrofe v Černobilu. Pred dnevi je namreč britanski tisk poročal o nekem zaupnem dokumentu Evropske zveze, iz katerega naj bi izhajalo, da ni ogrožen samo železobetonski sarkofag, s katerim so prekrili četrti jedrski reaktor, ki se je vnel in eksplodiral pred devetimi leti, temveč tudi tretji reaktor. Zaradi preobremenjenosti nosilnih železobeton-skih struktur naj bi se že pojavile razpoke, njegova morebitna zrušitev pa bi lahko povzročila pravo kata-: strofo. Podpredsednik ukrajinskega odbora za jedrsko varnost Vadim GriSenko je podvomil v verodostojnost poročila, ker med svojim zadnjim pregledom zahodnoevropski izvedenci niso omenili nobene nevarnosti za tretji reaktor. Te trditve je podprl in še podkrepil direktor černobilske jedrske elektrarne Ser- gej Parašin, ki meni, da je sedanja gonja .proti Černobilu le poskus, da bi zaprli elektrarno, potem ko so vanjo za varnost vložili kar 300 milijo' nov dolarjev. Ukrajinski jedrski izvedenci pa niso skrivali težav s sarkofagom. GriSenko je potrdil, da zijajo v sarkofagu razpoke in da so pri nekaterih že zabeležili povečano radioaktivno sevanje. 2e dve leti zahodni strokovnjaki opozarjajo, da se bo sarkofag prej ali slej zrušil, če mu ne bodo nemudoma dodali novega. Ob tem navajajo, da ne bi ob rušenju končalo v ozračju samo na tone radioaktivnih delcev, temveč bi lahko sarkofag ogrozil tudi tretji delujoči reaktor. Ukrajina pa nima denarja, da bi lahko zgradila novi sarkofah. Zaradi pomanjkanja električne energije pa si prav tako ne more privoščiti zaprtja Černobila. To bi storila le, če bi ji Zahodna Evropa v zameno dala Sest milijard dolarjev, Evropa pa je Ukrajini pripravljena plačati le poldrugo milijardo dolarjev.