»to « zjutraj. Stane celoletno .180 K mesečno. 15 , ca nied. oxem'je 300 , u možem ctvo . 40» Oglasi sa vsak mm riilne •tolpea i58 2 K Bali oglasi dr 30 mm ■tolpea (58 mm) . t . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: KOtiotiteva cesta K. Telefon itn (Ipravnlitvo: 8o4ni ulica it. 6. Telefon it ML ftfl&un kr. post tek. vrtdi itev. 11.Ml Jadranska konferenca. (Brzojavna poročila našega posebnega d->pisn;ka). JSaliJanske zahteve. Santa Margherita Ligure, 9. ncv. «b 17. uri. (Dospeb zakasnelo). — Današnji jutranji listi p-i-^^^i:. ita lijanskt zahteve, v kolika t>* jo Wi!sonovo črto. Po b* T>\-'rj& bi Italijani dobili Snežnik, nam pa ti pustili Logatec Reka bi bila r' zavisna, toda spojena z Italijo p koridorju. Sušak bi debili mi. toda brez pristanišča. Zadar bi bil itali janski. ravnotako nekateri kvarner-ski in dalmatinski otoki. Odgovor nrše delegacije še ni pedan. Naša delegacija se posvetuje o r.jem. Razgovor našega dopisn'. ka z itaii.anskimi dosegati. Santa Margherita Ligure, 9. nov. cb 17. uri. (Zakasnelo). — Danes cb cveh popoldne so me sprejeli r g. Sforza, Bo.nomi in Salata. Sforza je izjavil, da se ne more spuščati v detailna vprašanja. Naglasil pa je potrebo spe razuma med obema državama, kojih ena je industrijska, druga pa poljedelska. Najboljši bi bil takšen sporazum, s katerim bi obe strani bili nezadovoljni. Bono- Ti in cn ti ra takšen sporazum pri--t?.H Oba ras poznata, eden. Pen °mi, kot borilec nn fronti, r'~ig:. Sforza, r.n Krn«. Bil ie ra s'luns'-i fmt; ir. 'idel sam bratstva it^ijaiTkega in srbskega vejaka. Obli!:a razgovora je bila ze lo ljubezniva Ln prisrčna. J sredo zucšer oe2iovitcv. Santa Ma.^nerita Ligure, 10. nov. ob 6 30 zjutraj. — Vse italijansko časopisje piše enako hsprrano. Enc-ciušio podpira zahteve vgirično rrecizen načrt, kaker za >eda.:jo konferenco v Rapallu, tako da nt more priti do nobenih izmikanj v ciskusiji in do polemik, na kakršnih je deslej trpela paša jadranska politika." — Potem nadaljuje: ..Jugoslovanska taktika.'4 Jugoslovanski delegati so v diskusiji poskusili nadaljevali svej muč '-i, framnentarni in dvoumni sistem. Priložili so se n. pr., da zahteva Italija setiaj ceh mejne črte londonskega pakta, čeprav je že s svojim med NUlijem Li Llovd Gecrge-iem v januarju dogovorjenim predlogom službeno ugotovila nržnost da se cdpsve Snežniku in Šempeter--ki 7-1eznio. d^fci teritorij med b^btilfem ..Julije" in Vrhovkom — cija pepcLio i« definitivno iiko za-1 Sij o wfra la dorsale delle Giulie ed il Verhovak-Sega." (Op. ur. !z tečeta ni jasno, ali je m-šlje-"» ,-j-vij-e!:o gerovje" ?Ii ,,Julijska Pr^°či-h'% Res je, d- 'o se Ju^osb^a^i 1k> rili z '-vtsredstvi, c*n orer-ogreijo spora.- '"1, kakršen je edin mogeč. Sledri-pn so irorali Sfcrzi v eni •'is!:t«.s>ljs' i teren, ki ga je pripra"il s tem, dn je odstranil vse one meč-r.aro:'ns precedente, jako da so se morali Jugoslovani enkrat za vselej odpovedati svojemu poetičnemu programu „0d S"če d"> V=rdarja". Italiji z*, n mud:! Razen Sferzi, cii-«gu:cr>.o zahvalo za vse to tu-Ji r.otrcnjcui položaja obeli ncsprc'njocih ri držav. Za rce bi jadranji sporrzu.;i pom::dl vrlo z~r.:,",n korak tioprej na ro'-'1 k ijliovi ccVHcni vzpostavitvi i~ njihovem': gjipcdarslerzn življenja po vojni, zi Jugoslovane bi p-' sporazum imel celo določujočo vrednost v zgodovini tvor.tve njihovega narod-rega edinstva. Sporazum bi dat Italiji clait^e prednosti, namreč proste 'omc::c v notranji in mednarodni po-Vf.h:. mcgsl bi pa tudi ustvariti nove vel k e opaT-csU na cbeh poljih. Jadranska transakcija brez odloga ?rcj v ten tronetkn (Italiji) r>i ab-rolnteo potrebna. To je siccr grof Sforza jugeslovanski delegaciji tudi povedal. Sami! Sedanji politični polqžaj v kraljevini SHS je v mnegem različen od onega v Ifellji. Če to p-fmislim."', bomo znali prav.lr.o črnili tudi pre-Vnje-je sedanjih rajanj. Hi treba naglašcti, koli! o je Jugoslavija •zgub.la z Wilsopov'rp podrem in kri'ko ima prilabovail od angles!:e ali frcnco3'.e pomoli V lan ocgledu smerno upravičeno verjeli, da sta nred pričetkem sedanjih pogajanj Pariz in Lo:v'cr. zrcrodla Pcrgra-du, da se v bistvu ne brigata z.i rešitev iac'rcns':ega vnrašanjc, ki je reda j le še izključno italijansko vprašanje. Oruga oorociia iz italijanskih in cirugih vi* rov. Rim, 9. novembra zvečer. (Izv.) Kakor se je tu splošno oričakovalo, ic danes v pogajanjih v Santa Margherita naslal.zastoj. I'alijanska delegacija je uvedia pogajanja, kakor jc bih že javljam, s tem. da ic zahlevala, da Jugoslovani italijanske za!i!.ve g'cde sevc-ro - vzhodne meie sprc'mcjo že poprej predno se prično pogajanja glede mej v Dalmaciji. Po (uka""->'.'h riiročilih so se Jugosloveni izognili definitivnemu stališču k temu vo»a-. iju, zagotavljajoč, da morajo poznati naiorej obseg italijanskih koncesij, za priznan:e teh mej. Italijani niso sledili tej taktiki, ampak so izročili jugoslovanski delegaciji fcrmc'.no pismen memorandum ki vsebuje italijanske zahteve. Določen odgovor na te zahteve bo tvoril podlago za nadalnja pogajanja. Jugoslovani so odgovorili, da se morajo posvetovati o memorandu, nakar je odpadla dopoldanska ceja in je 1.1 odgovor cb" ' "en za pomlJne. I-a'i-jansko časop:s"c smatra današnji dan za odločilen, /iko bi Jugcslovr...'. t> krat ne sprejeli itr.'i'janskih pr:"> gcv. Potem bo Italija iz la~lne rr-či izvedla rešitev »"dranskega vprašanja smislu prcfllo^, slavljen-"h v tej zadevi v Santi f.".argheriti. — Velike diierence obstojalo, kakor se -''i, zlasti glede meje pri Snežniku do Kvamera. Jug-svvari ki- V.avski ekraj. Italijani pa kintinuite-'o železniške nroge ' ka - Št. Peter, femur se ncčeio cdpovedati. „Idea Nazionalc" iavba da zahtev. Ilaliia za Da^acijo snrrdnie otoke, dalje suvereniteto r.rd Zadrom. nekaj otokov in otoč'c lošinj in Cres. Zagreb. 10. novembra. Kakor poroča ..Večer", so beograjski krogi pe sims'Mri ter pričakujejo prekinjenja pogajanj. Beograd, 10. novembra dn" poroča, da je Italija „Prav-stavila Tvornica zgorela, , , » . .. ... , .__ Praga. 10. novembra. Tvornica za :b'!cc= pogoje: ItahjMska meja mo- že]rzn0 inii;jonov w De-m id Nanosa do Snežnika po mejah ., ! lavstvo je I obratom. bilo dodeljeno drugim po mej .(Ionskega pakta; cd tu ra nrrav n-stna Kantrid^. Italija zahfeva t Pestejno in Št. Pete-, za Avstrijo) ra jeseniški ko^vor. Pek-- 'ne-1 NOVi avstrijski parla* odvisna držrva naj *nc;i ra 1 mcnt* ter ima meje, kaker pod a. ->. nc na--; . Y . v hijo. Zadar naj se inkorpclr i Istri! n°naJ 10- novembra. (Izvirno.) lrt današnji seji narodne skupščine jc bil za predsedoika izvoljen s 106 glae^vi krščans-ki socijalec bivši du-naj-'-i žepan dr. Weiskirchtier, za pr\-cga podpredsednika socijalni de-mekrat Mntiia Eldcrsch, zn dm^ega podpredsednika vsencmec dr. Ding* terej pri're pod itr.l. suvereni le'.->. Ita-i ja zahie"a korčno Vis in dcmilila-r zacijo vse obale do Kotora. Glede Čmc gore italijanske zahteve še niso jasne. Santa Hnrgr.erita, 10. novembra. ..Agenzia Slcfrsi1' poudarja, da je itel jar.ska v'ar'a v sporaznmu z illoior- _ parlamentom rostavila svoj mir.: muntsrprr-n. do je Italija itak po- ^ednjeeVrOOSk« nud.la, ca se pomakne meja taco »»»Ha*«!*« daleč cd Ljubljane, da bi bito to merto tako daleč cd meje kakor Trst. Končno napada Trumbiča, češ d1* je nremalo popustijr'. Pariz, 10. novsr (Izvirno). Pcpoldne so se v dip!s-natičnih kro-g!Ii š;ri'e vesti, da so Jugoslovani prst-:?! na italijanska predloga glede CeSka 5>?S?akMie prevratni s v Slern- m. Prafa, 10 novcrr.lra. (Izv.) VCeraj ;e imel z- ^ann n:nistcr c!r. Der.eš pred nemškimi člani zunanjega cd-seka in nemiktmi senatorji, ki so prisostvovali irt ^ce-i. v ntrnJ!— j:ztt.u svoi ckapoze o zunanjem položaju. V "vojem gcvcru je dr. " • il da so piMt^nc rr-nere v Nemčiji tako napete, da je računati z mežno--tjo puča ('——*.* -;e ra veak slučaj rr;orav,'en? It pa -i ra^uireti r^ --------">. vr"- '"va'« v —rarr.erc TJemčije. Vesti o nesoglasjih med Francijo in Anglijo je treba pa Bene-šovem mnemu sprejemati z veliko rezervo Dr Beneš je prepričan, da bosta Fariz in London v cdločilnih tre-notkih nastopala vedno skupno: Nemš&e nesramnosti na Ceškem< Toplic na češkem, 10. novtnlra. (Izv.) Vse tri koatirane rudarske delavske organizacije n c."t*oni!e vladne mezdne povtttLe. Za 13. novembrr ie bila skUrana kon'ercnca zastopnikov rur*ntrk;,i r"v:rjcv v Top'Jcah. — Agitacijo med delavstvom vodijo nemški nacionalci. Praga, 10. novembra. (Izv.) Kakor poroča ..Narcdna Politika', je bilo protestno zborovanje Nemcev v Opavi preti zatiranju nemšk~~-> ctcmen'a radi veleizdajnilkih rcedklicev razpu ščeno. Češki komunisti groze. Praga 9. novembra. (Izv.) V smislu cdločbc višjega deželnega sc^'"ča morajo komunisti nasilno zasedeni ..LjrdsVi dom" vrniti pra.aau !r.-'ni-ku sccijalistom. Socijr.tisti levičarji se unirajo temu. Na zborovanju zaun-nikov komunistov je bilo naznanjeno da so delavci v Klr^i-rn »rinravljeni zapustiti de1-) in oditi v Prago, da bran i'o „Ljudski dom" proti vsakemu nasilju. ?podarske konference ne bo? Dunaj, 10. novembra. (Izvirno)'. .,Abend" peroča iz zanesljivega vira, da je cd reparacijske komisije zasnovana bratislavska gospodarska konferenca donavskih držav v nevarnosti. Ena izmed nasledstvenih držav je že izjavila, da nikakor noče sedeti skupno z zastopniki Horthy-jeve države b da je treba tudi s sedanjo krščansko-socialno Avstrijo potepati na enak način, kakor s Horthvjevo Madžarsko. Ruske fecrbe. Moskva, 10. novembra. (Izvirno). Frontno poročilo cd 9. V ozemlja Perekeva se bojujemo ža utrjene «&-vražae postojanke. Dalje vzhodno so ucrle naše čete med boji na polotok Krim in so dosegle črto Karaconaja, Zfoiin v čakalnici, Osijek y tovembra. V soboto zw čer jc železniški komisar dal po orožniku dovesti iz čakalnice III. razreda žensko, ki se je naha'ala tam kot potnica Iz svojega urada jo je dal odpeljati na svoje stanovanje, kjer jo je posilil Ko ie Mandič to ženo, ki je bila Črnogoi ka, pustil, je šla k upravitelju komisarju Čuduju in se tam pritoži'a. čudič ie Ma-'"" ——lu dal odvesti v prei-^kovr^i zapor, vendar pa ie Mandič našel ugodno priliko in je pobegnil. Demisila Češke vlade. Praga, 10. novembra (Izv.) Ker jc vlada pri vprašanju pomožne akcije za državne nastavljence doživela v narodni skupščini poraz, je pričakovati. da bo poda'a danes predsedn:ku republike svojo demisijo, o čemer je že včeraj namignil finančni jrninister dr. Engliš. Obr'».:" svet /. Tcpfcr'-kljub przivtt cTrrr,:*'—i ^av-rs^ra neče odstraniti spomenika ccsarja Jožefa Baronov avtomobil Oiijek, 9 novembra. Danes dopoldne je avtomobil barona Gutmanna, ki je vozil po mestu z veliko brzino in v katerem sta se nahajata raz.n šoferja mladi baron Gutmann in soproga ravnatelja Rosenfelda, pevozil ka, ki s*n š!a v •'•■tcm-bil je ra-giabil 12tetno deklico, jo vrgel z ve o silo kvišku, ji zlomil noge in reke na dveh krajih in razbil glavo, tako da je dckHca na r^es!" <~s'a'a v brezupnem s'aniu. Osemletnemu bra'u nesrečne deklice c? ni zgoc"tj ntreear. šoferja so zaprli, avtomobil pa odpeljali v shrambo. Razna poročila* Beograd. 9. novembra. Demokratski nos'a«ec in minister n. r. Juraj Bian-kini ie danes daroval tukaj svojo zlato mašo. Beograd. 10. novembra. (Izv.) Minister Kukovec govori v nedeljo na demokratskih shodih v Ptuju fn Ormožu. Beograd, 10. novembr~. dni se orične gra^ti železnica k« bo Bačko in Banat čez Tiiel. Budimpešta, 10. novembra. Mesto je brez goriva. šo'e so zanrtc. v ' /tirnicah leže bolniki v cetakurjenih so-bab. Mesto se je obrnilo na enitnto za pcmoč. Pariz, 10. novembra. Opozicija je sinoči v Atenah priredila velike ma-nif"c'acije za kralja Knr- '-' -a. Rim, 10. novembra. V Vatikanu so uslužbenci zagrozili s ?trajkom. Vatikanski muzefi so zanrlL Ljubljana, 10. novembra. Reklamacijsko postopanje na Kranjskem ia Štajerskem je zaključeno, v Prekmurju se je pa komaj začelo. Izkazalo se je , da so klerikalni geren-ti v veliki meri zlorabljali svojo oblast. Pri vložitvi reklamacij so opeharili reklannmte s tem, da ni=o priložili potrebnih listin, vsled česar je bile mnogo reklamacij zavrnjenih. Jutri se začne vlagati kandidatne liste. Nekatere stranke še iščejo kandidatov. V zelo neprijetnem položaju je narodno - socijalna stranka, kjer se tnnika kandidat za kandidatom. Dolj in »olj prodna 4-ooznanje, da je podpiranje te neozbiljne frakcije podpiranje klerikaiizma. Ona namreč ne more reflektirati na nobene druge glasove. kaku na one, ki bi sicer pripadli demokratski stranki. Vsi resnejši ljudje uvidevajo.da za zastopstvo Slovencev treba močnih strank, en sam poslanec ne opravi nič. Jako pridno delaju komunisti, ki so tudi v mnogih kmetskih krajih dobili čuvaje škrinjic. Naši socijalisti so posodili sestrskim strankam v Banovini in Vojvodini inteligenčne kandidate. Pri SLS šr vedno prevladuje pesimizem. Upanj'* se stavlia na podrobno agitacijo W oaje sodelovanje duhovščine h j ki spretnejši aparat na kme*il«. V trstih SLS nima nobenega Ka deželi ji je odpadlo obrtništvo na celi črti in večina ov jc odpise dala zvestobo. Obrt »c eedr- začelo dobivati čisto sirar-kccekc orrentacijo v rr?d IT1?. ?V- tr. K**-paktno pridn'7i te; r'rr.rl'\ v konstiiuanti tri poslane Revizija osemurnega delavnika po zasTf*? fDS in proti obunnemu odporu socijali-stov in klerikalcev, revizija v bolniških blazin ol?"šan^e ustanovitve mojstrskih blagajn in progr^ii podržavljenja obrtno nadaljevalne-a šolstva vsakomur dekazuje, da je JDS edina obrti pravična stranka. Zate morajo vse obrtniške r-^an'zacije izdati parolo, da treba iti v boj za dc mokrate. to ie za svoje kandidc'-horiča, Rebeka in Franchet'"- ■-.i.e-res demokratske stranke in obrir'štvr. se popolnoma krijeta. Isti položcj jc glede trgovcev, ki jih hoče uničiti ^Gospodarska zveza". Kmečko prebivalstvo se večinoma nagiblje k SKS, kar pa ie <""-3nih in neizprosnih naorednjakov, bodo volili demokratsko. Pc':^ f-^a se orala znatni treznejŠe razmotrivanje razmerja med inteligenco in kmetom. Splošno se odobrava f»s,:v"- 1: — v tem pogledu zavzelo ,.Jutro": Inteligenco treba ljudstvu vrniti, ne pa je odbijati Slovencem treba zelo iz vežbanih zastopnikov. Tudi r ' inteligenco samo, ki se je še n°d3vno pod vtisom malkontentstva razblinjala xia vse strani, se čisto iasno vidi smer na konsolidacijo. Incident primorskih kandidatur je zaključen. Volilna borba v. Volilno gibanje. Srbski upokojeni general Magdalenič je sprejel kandidaturo, ki mu jo je ponudila Čokorilova vsesrbska grupa za Bosno. — Nekateri beogradski in zagrebški listi so te dni javili, da namerava dalmatinski poslanec Ivo Grisogono izstopili iz demokratske stranke in da je odložil svoj mandat. Grisogono sedaj v listih izjavlja, da je ta vest popolnoma neresnična, ker ni nikdar niti pomišljal na tak korak. v Volilni shod JDS v Laškem se je vršil dne 81, m. on ogromni udeležbi vseh slojev prebivalstva. Minister doktor Kukovec je obširno poročal o političnem položaju in programu stranke. Ivan Prekoršek se ie preds*a":l voIi!c**n kot kandidat uradništva, Kon'?d Els bacher pa je utemeljeval s vej o I-ndi daturo kot zastopnik trgovskega r*™u. Gručica narodnih socijalistov z Z-p^n-cem na čelu je v družbi s p?r koruni-stičnim« tiflri rkušala z raznimi neslanimi medklici motiti zborovanje. Treznost. odločnost in navduč^nost pristašev demokratske stranke p? j- prekrižala načrte ljuui, ki s demagogi jo izkoriščajo nerazsodni gotovih ljn di. Predsednik shoda, dr. Roš. je cb zaključku naglašal. da je prerojeni trg Laško slej ko prej nareden in napre den in da se trdno ck'epa načel, ki so nam bila desetletja vodilna v narodnem boju. v V Šoštanja bo volilni shod demokratov v petek dne 12. novembra ob 4. uri popoldne v prostorih g. Cen"/-fka. Govoril bo kandidat demokrat«ke -franke, Rebek. iz Celja. v Shodi demokratov v Slavonij Osjek, 10. nov. Izv. Včeraj sta se vršila v Našicah in v Koški dobro uspela shoda demokratske stranke, na katerih je govoril dr. Rybar. Zsjreb, 0. novembra. (Izv.) Za ne .5eijo je bila sklicana v Ve'jrnu skupščina demokratske stranke, ne kateri ste revorila "esilcc d-«^«...... •liste za ličko - kri-avsko županijo hivši bas Toi/ihenovič '"n Va'erijan Pribičevič. Ivdi radika'ci so sklicali za isti dan v ietem kraju svojo skupščina, hoteč iavesti s tem volilce, toda dcam j'e prišlo na demokratsko zhr.*rvfn'c r-VoIi 400 volilcev, ie pripeljal r Kr-njaka dr. Medakovič samo ckoli 20 radikalcev. Zborovanje je riv-rl dr. Tcmljenovie, če^ar govor ra-- * sprejel z navdušenjem. Po pv^-n r>i-voru je dr. TomFenovič pozval svoje pristaše, naj odidejo z Valerijanom Pribičevičem na dmgo mesto, da nadaljujejo zborovanje. To se je tudi zgodilo. Po odhodu demokrate- jr ostal na zborovalnem meetu dr. Medakovič le z dvema župnikoma in 19 kmeti. V ponedeljek sta imela dr. Tcmljenovie in Valerijan Pribičevič istotako dobro uspela shoda v Rako-vici in Primislu. Koroške resolucije sklenjene na manifestacijskem shodu .,Gosposvetskega Zvona" v LJubljani dne 9. 11. 1920.: Plebiscita na Koroškem, izvršenega s sleparijami in s protislovjem s sentžermensko pogodbo, slovensko ljudstvo ne pri- zna. Zahtevamo, da nam vrhovni svet prisodi slovenski Koroške, ki bo najjačja obramba proti germanski ekspanzivnosti preti jugu. Zahtevamo od osrednje vlade, da z vso avtoriteto in odločnostjo zastopa naše pravične nacijcnalne zahteve glede koroškega in jadranskega vprašanja pri vrhovnem sveta, oziroma pri za-veznih velesilah nemudoma zaščiti manjšinske pravice neodrešenih bratov. Deželna vlada se poveri, da predloži te naše jX)novne zahteve in težnje na meredajno mesto. Poživlja se vse jugoslovansko časopisje brez razlike, da ras z nepretrgano in - ledno vztrajnostjo rodpira, jnvnost in razkrinkala zlcčii, H ca je zvršil nad našim naredem, ter bodri neprenehoma na delo za c-'"1-boditev neodrešenih bratov ter širi in budi r "rodno zavest. -r Ang^ško ^-oopisje o jv.rar-slri konferenci. „T!-res!< pile j o, da bo jadranska konferenca končala svoje delo rej"--mj v e^em tcdnily Nfr.vs'* javlja, da ?-e vr:e jadranska pogajanja na p".p^Ti«na novi c^nci, ker •e2 je pokazal«, da so vsi projekti, bih oni izd®! ari v Farzu, Londonu ali \7/asWngt.yi->} ?•>. eno ali drugo stran n«sprej?mlji"i. Značilno je, da se je jadranska konferenca sest a*^ takoj po končanih predsedniških vo litvah v Ameriki, ki po dokazale, da je amerik?."ska javnost z velijo večino odklonih \Vils^novo formulo o intervencijah, ki nimajo za splošno javnost v Ameriki nobenega neposrednega interesa. Kar se tiče Anglije, bo angleška vlada brez pridržka priznala vsak sporazum, ki ga skleneta tangirar? stranki. Kakor jc pričakovati, st" linl.ja in Jrgesbvija pripT-vIjoni doseči po medsebojnih pcpriČar.jih sporazum, ki ne bo samo vplival ni prijateljske ednešaje, ompnk tudi na skupno politično in p''onnmsko delo obeh držav. -i- flnjisb z?nrjljs!'a vlada in jadranska s.?z. Iz Beograda poročajo: V tukajšnjih cMUičaih krogih je napravilo c!rž]r.o r.^u^o-den vtis dejstva, da hrvatska zcmali ska vlada ni smatrala vredno in potrebno, da sprejme na kolodvoru našo jadransko deleg- cijo, ki je poto-vala skozi Zagreb. Prvo bi bilo to samo pO'sebi razumljivo )z navadnega takta, ker so bili v dekgnciji predsednik vla^e in dva aktivna ministra, a drugič je ban Laginja 6 svejo odsotnostjo dokazal, da ga jadranska konferenca, ki je danes vetovni degodek. prav nič ne zani ma. Tudi med člani delegacije je ta netaktni in nepatrijotični čin bana Laginje napravil jako čuden vtis. Dalmatinski in istrski begunci obsojajo najodlačnejše malomarnost bana La^Lnje, ki je vrhulega še sam Primorec, a s takim postopanjem dokazal, da je pozabil v volil;-i borbi in boju za banski stelček na tako važen moment, kakor je bilo potovanje jadranske delegacije skozi Zagreb. Begunci so vložili v .Jadranskem zboru" pro+est in zahtevajo, da naj »Jadranski -^f' -jteri vse korake, da bo mogla jugcsl;vaaska javnost obsodil nepatrijctično in ne j'jg"slnvapsko postopanje bana La-Tinj". 4- '»'oiitorjsv ne damo. Beograd, 10. r.cv. Izv. N'ša vlada ja oabila '"Kcvo entente glede izrcčilve štirili —onitirjev Avstriji, ker stoji na sta Uš?-.i, da je to naš "cj.ii plen. Zastopniki Francije, Anglije in Unlije co se za-^ditega zopet zglasili p-i naši vladi. Namestnik zunanjega aiotra dr. Ninčič jim je odgovoril, da sta tako Vesnič kaker Trumbič odsotna in da se bo o stvari sklepalo pcz-eje. Iz vladn;h krcg^.v pa se javlja, da bo naša vlada odte/po vztrajal-, na tem, da ne odstopi čisln nič cd vojnega plena. + Agrami sveti. Beograd, 10. novembra. Izv. V ministrstvu za agrarno reforme se izdeluj- naredba glede ustanovitve cgrr-.ir.-ra sveta, ki to podajrl svoje mnenj" v agrarnih vprašanjih večje važnosti. V sveta bodo šefi oddelkov agrarnega ministrstva, zastopiiki drugih zainteresiranih miaishstev, predstavniki pri \Tednih šel v Zagrebu in Beogradu, zastonniki Zadružnega Saveza in deset članov, ki jih bo iuienovrlo agrarno ministrstvo. Na isti način se bodo osnovala Agrarna Veča pri pri posameznih agrarnih direkcijah. -f Kmetje proti veleposestnikom in nrdškcfu. Osijek, 10. nov. Izv. Veleposestnika 1'Jorman in Mailath kakor tudi djakovski nadškof Aksam:-vič silr.o potratno posekava j o tameš-nje gozeovje. Seljaki so zaraci te-ja zeb razburjeni in so se ponekod že uprli proti sekanj". Zahlevcjo revizijo re^reTccij in podržnvljenje šum. -f Muslimanska teorija. Iz Sara-jeva poročajo, da je na nekem shodu Mntlimanske jugoshvanske organizacije kandidat svojim velikem razlagal način volitev na jako drastičen način. Postr.vil je na mizo tri vrčke, ki nrj predstavljajo volil.ie skrinjice, in rekel: Ta prva skrinjica je vlaška (raoikr.lna), druga je švabska (de--nokratska), a tretja je Sultanova! V to sultan c vo mora vsak pravoverni musliman spusiili svojo krcglico, ker trko hečeta sultan in keran! -f Vračajo sc! Kakor javlja „Ob-zor", je bivši šef zagrebškega pres biroa Viljem Dcrctka pl. Ehrenwall, ki je za časa prevrata izginil iz Jugoslavije, stopil sedaj v uredništvo „Deutsches Vclksblatta" v Novem Sadu in organizacijo „Švabskega Kuliurbunda". -f- Odličen jugoslovanski kulturni delavec vstopil v JDS. Beograd, | 10. ncv. Izv. Knez Lujo Vojnovič, j znani jugoslovenski zgodovinar, je j priglasil svoj vstop v demokratsko i stranko. 4- še enkrat Južna železni ca. Vit. rajšiiji članek o Južni železnici je zbudil v železniških krogih pravo senzacijo. Izguba na transportih pa ne zadene samo Južne železnice temveč ,'udi n državnoželezniške proge. Računati m-ramo najmanj s prometnim minusom za okroglo 300 kilometrov državnih železnic. Ako dosežejo Cehi prehod preko Madžar, ske, p Icm se lahko obriše naša država za vse transporte za Rumun-sko, Bolgarijo itd. Pozneje pride še Švica na vrsto. Pomisliti je na naše tarife, Li so z ozirom na boljšo valuto najvišji. Jasno je, da je treba poslovanje Južne železnice malo drugače nadzirati, kakor je to dosedaj storil gospod Korošec. Mi državno-železniški uradniki bi to vest skoro z zadovoljstvom vzeli na znanje, ako "e bi bila za dobrobit naroda tako žalostna in nam ne bi škodovala na zunanjem in notranjem ugledu. Od prevrata sem in zlasti od uničenja bivše ljubljanske železniške direkcije se je čudno dvignil ponos nekaterih gospodov pri južni železnici, ki si domišljajo, da so mnogo boljši od drujlh kolegov. Upravo državnih železnic so obsodili, da je za nič, urrdniški materij al za nič, samo kar je dišala po Južni železnici, je bilo i kaj vredno. Južnoželezniški uradniki ! t? 5j bi zavzeli mesta v ministrstvu rsobrač.~ja, potem bi šlo. Imenovale so se že gotove osebnosti itd. Ti kro-gi so začeli tudi publicistično gonjo preti carinskemu postopku in raznim carinskim činovnikem. Sebe pa niso poznali, smatrali so se nezmotljivim. V tem miljeju je zrastel vi-:eko g. Dcržič. Njegcvo delovanje in nastopi proti Pestctniku, Vulcvi-ču. Drrškoviču itd. je javnosti dovolj znano. Njegova, oziroma njegovega ,.!:jbžurnala" klevetanje preti nesiteljem državne oblasti so redila tudi v južnoželezniških upravnih organih tisti nesrečni ponos, ki ;e srbe precenjeval in gojil nediscipliniranost nasproti državni avtoriteti. Iz teh krogov smo slišali celo naivnosti o avtonomiji v železniškem-resortu. Ta nesrečni Deržičev vpliv je privedel Južno železnico do ne-T^cije nadzorne oblasti (zadeva s frankatumo obveznostjo) in sedaj do te financijel.ne katastrofe. V današnjih časih evolucije smo vsi zmotljivi in večinoma sami upravni dile-tanti. Upajmo, da se bo gospoda otresla Deržičeve nezmotljivosti. Činovnik državnih železnic. Pinpnslri ofol (Anatol France: Pingvinski otok. Prevel Anton Debeljak. Izdnla Tiskovna Zadruga. Ljubljana 1920. Cena 42 K.- Habent sna fata libelli t. j. imajo svojo usodo knjige in rekel bi: tudi prevodi. Prevod ..Otoka pingvinov" je bil gotov že ored vojno in preva-jatelj je iskal založnika. Toda v tistih sitliih praznih časih je bilo pri nas malo zanimanja za taka svetovna dela. Tako je romal rokopis od založnika do založnika, dokler ni prišel k Gabrš.-ekn v Gorico. Tam je čakal na tisk. 3led tem je nastala vojna. Gorica je prišla pod topovski arenj in slovenske knjige in rokopisi v CabrSčekovi tiskarni in knjigarni so doživeli težko usodo — vse je bilo nrič-eno, tirli ..Otok pingvinov" je ztrorel ali obležal kje i>od razvalinami. Toda provajatelj Anton Debeljak je znal prav ceniti „Otok pigvinov". Vsedel se je in je prevedel delo »c enkrat. Že to nam doknznjo. da ie smatral prevnjatelj to delo kot nujno potrebno, da ga imamo v slovenski literaturi. In to po vsej pravici, kuj 1 Otok pingvinov je vet* kot nrvndr-i knjiga^ „Otok pingvinov" je zgodovina naroda in šc več: Zgodovina človfvtva. S čudovito pristno fr?nco=-ko duhovitostjo je znal Anatol France podati v tem delu rar^oj ČlovcStva cd prvih začetkov do dnni/.ijili dni. Trpka satira se druži tu s bridko resnico. Po- litična in verska sresla se tu >.n?cjo; prevodu imamo doslej dvoje več i ili r vsej svoji laži. Vsakdanje Snrlien-!njegovih del: Kuhinja pri kraljici ske in dmžabne razmere se razkri- Gosji noliei (v prevodu O. Zupan-vajo v svojem ozadju. Človeška mo- t i^i izllo v .,Xnr. knjižnici"') drost in neumnost se jasno kažeta v sili življenja. Anatol France je skeptik, ki se nc boji o nrjvr" i in Pinjrvinski otok". V prevodu je gotova tudi „Tais", ki t-akn na zilož- ' Francozi. Sicer pa je bila te vrste' — Dirigentski jubilej. Dr. Jasip če-zeodovina povsod cnakn: znto ele- rin, kapelnik muzike dravske divizije v damo pred seboj razvoj nnrodov od Llub:jani, praznuje SOtetnico, cdkar je prvotnih začetkov do modernih dr- n™t nastopil kot dirigent v javnosti. ?av Smeh vps »pi-mlii ves ča= ko Dne f" ROrmbra 1890 »c "amrcč _av. s>mo.i vas .premija ves ca . ko n<,iral prvie y Jnomostu Kasneje je svetinji povc-dati svoje mnenje. Či- .,Uj>or anselov'' in ,-Žcjn bogov" tateljn se zdi. da jc prišel v šolo k 'oboje v Modemi knjižnici). S tem božanskemu filozofa, ki s svojim ob- bi imeli štiri njegova dela nam do-širnim znanjem in z mogočno silo stopna v jugoslovanskih prevodih. svojTga lastnega jaza ineri do-redke Od teh del jo „Pinsrvinski otok" naj->.ivljenja in jih nam hoče pokazati večje in najvažnejše njegovo delo. v pravi luči. Anatol France je da- Dočim iz drugih del odseva le ena nes v literaturi c-no n";boli zn —ili doba — vidimo v ,,Pinpo'i r- -i.ro'pri dc-hi na3u» v Budimpešti, Prr-ri in zadnji co. Klerikalizčm dobi tu prav tako dve leti v Li- bliani Dr. Čerin.se ie od svojo lekcij., kakor epnblikanska J-fj figj korupcija. Resnica jc tn tako jasno fiiozor£ki fakulteti promoviran za dok- povedana, da včasih lzcinc pred njo t3rja mu-ikoloffije ter delu:e kot pevo- nmetnost.. O <>bzirnosti m arovora. vodia in kapelnik že nad 20 let. V pro- Anatol Frnnec je mo" smelih izrazov slavo tega jubileja priredi dr. Čerin in, kadar ie treba, porabi tudi nago- dn; 18. t. m. v veliki dvorani hotela te, da razkrinka laž. Union velik simfonični koncert na ko- I o, . i *- • , rist fonda muzike dravslce divizije. — I Slovenski prevod je pisan r krop- Vstonnice se dobivajo v Dolenčevi tra-kem domac-em jeziku, ki ima tu in (nki, Prešernova ulica, tam preveč novejiih slovank lokal- nega značaja, celo tam, kjer imamo že uveljavljene snlošno znano irr-zo. Po nekoliko moti posebno pri delu, Velik uspeh Slovenca v Beogradu. V beograjskem gledališču je te dni gestoval član zagrebške ope- w C «Z u,uut-T p - Jcn J re Primožič Ln dosegel velik uspeh; T lvse kritike hvalijo njegov glas in i -T?omno^,f kl! tr~ umetniško interprkacijo knji~2'.r"n:o (Vs.v. da nit; na Franrosicni, ntti drugje v tujini ni iahl % <»• la i. ako so h<;l, debi. v. Jo n*.'U'a 'ela. ki jih s'*o; opr.nljii. s...tro francoski obsojenci. Naj rr.~i ljudje ral"; estaneio doma >> nai nuar ne mislijo, da je v tuiiai 'boljše, ker vojne posledice so povsod težke. * Klerikalci in narodnosti v Jugoslaviji. Na občnem zboru nekega jugoslovanskega društva v Ljubljani je bil izvoljen zagrizen klerikalec - akademik U. za predsednika, ki je izjavil ob nastopu- „Lepa hvala' Izjavljam, da ne bom delal nobene razlike med pristaši različnih stran': niti med narodnostmi..." — Hrup in medklici: , Kakšne norodnos-i pa imamo?!" — Predsednik: „Dalmatinci so tudi med nami —". Dalje ni mogel, ker ga je prekrila! zaničljiv smeh zborovaTcev. — * Dva brala. Ihmajska „Reichs-post" piše, da javlja ljubljanski Slo- j venec sledeče =trašne vesti: Ik-ograd-ski naučni minister divja, ker to ne more na "Hi—ar-kem ;n v Sloveniji,! ; sedaj v Vojvodini preti klerikatiz-i mu. V dolnji 1 tački je vzel minister j prosvete katoliškim duhovnikom vsa j ' posestva in jih dal pravoslavnim.: | Vse cerkvene šole je zaprl, sc-daj se i je spravil na cerkveno premoženje, j V novem Sadu je vzel pol katoliške i gimnazi je in jo izročil za pravoslavne šole, v Samboru je občinska np-a-va v tamosnjeiu samostanu T^.iri-rala 7 sob in tam namestila ?-b~-ko učiteljišče. Vlasti prcpovedrjeio In-! tinico in uva jajo cirilico... Eeicbs-! pošta je dunajskih kršarskih | soeialccv, fli^venoe pa slovenskih kle-i rikalcev, b-gve, kje je dr. Šnšteršič, ki je rek1:.! posredoval med Keichs-pošto in . Slovencem"? * • "Vi grobev. Na borovelj-:>m j l-"Ijšču co Nemci raz gro-he r-:Y!i slevenckih vojakov in orož nftrv odstranili križe in jih pometali ob rid. Ko co hoteli orožniki na dan vseh svetih c krasiti grobove padlih tovarišev, r.iso našli več križev, ker so jih N::.;ei izruvali in pometali v stran. V Lj::lljani pa je slovenska mladina ekracllagrobove padlih vojakov brez replike narodnosti Seve da, mi smo nekulturni. * Dopusli orožnikov. Orožaiške postaje v področju V. žandannerijske brigade so dobile povelje, po kate- I rem orožniki od 1. cktobra t 1., ki j irnajo dopust., r.r morejo dobivati no-; benih pristojbin (plače, službenih .VHad, draginjskih in dnižinskih i doMacO. da ostanejo torej za čas dopusta brez vsake nagrade, akoravno vsakemu orožniku po zakonu o isfrojstvu vojske pripada dopust, j Od sistiranja plač so izvzeti samo j zdravstveni in praktični dopusti. Pa i še več: ker to povelje velja od 1. ck-, iobra, morajo orožniki ki so bili v oktobru na dopustu, vrniti vse prejete pristojbine! To stanje je naravnost nevzdržno, ker je na ta način vsak dopust'orožnikom onemogočen. Zato javno prosimo komando brigade, da pojasni to svoje stališče, ki je i skraino nesocialno in nepravično! * Dnevnice za *rednicšo'ske suplente. Vsled inicijative ministrstva prosvete ie podpisal finančni minister naredbo, da se ukazne dnevnice podele tudi enim srednješolskim učiteljem, ki še nimajo ..ukaza", in drhno torei ods^j suplenti iste dnevnice kakor profesorji. * Ju se prostori adaptirani za Centralno banko v drugem delu pa bo e1ek'rome-honirno podjetje ..Edison", last Pastirje. ni tovarišev. T :-m!n-J«v4i de^v-*-/^, hrezpoc'l',^t re širi in v r"rodne-gAnrlr.o urejen delovni čas. 7u r.e nobene revclurioeo-me fraze in nobeno slepljenje v velilne namet-e Resnica je, da so države vpeljale Sumi delavnik za večino obratov in podjsiij ne samo iz higijeničnih ir. socialnih raz'/ gov, ampak tudi iz gospodarskih motivov, ker so hotele potom zakona razna večja podjetja — da bi produkcija ne padla — pi »siliti, da ebrafevanje tehnično izpopolnijo in na ta način nadomeste zmmjeani delovni čas. 8urni delavnilc nim? rr.-e en?, zmanj šati produkcijo, ker bi bilo to danec usc-cepolno. Velik i podjetja imajo sredsb-a, der.orna in duševna, da produkcijo r/išajo na drug način kakor z daljšin delovnim časom. — Mala obrt je beraška in ako ji ne damo danes namesto manjkajočih denarnih in duševnih sredstev drugo sredstvo: daljši delovni čas, potem je rasla cbrt oropana vsakega konkurenčnega orožja. Zapreti mora delavnice, brezposelnost bo rušila na škodo delavcev samih. Vsak, kdor zna resno misliti, bo uvidel potrebo, c'a je za malo obrt in dclavca v njej življenjske važnosti daljši delovni čas, kakor pa je vpeljan v podjetju, ki ima milijonski obratni kapital. — = Izpolnitev deviznih cbveznosii. Da se posli ukinjene devizne centrale na poclrgi čl. '2 uredbe o reguliranju premeta z devizami in valutami čim prej likvidirajo, odredil je minister za finance sledeče: Vse osebe ali firme, ki imajo cbveze za osiguranje valute napram devizni centrali, morajo od danes naprej v roku enega meseca izpohid in regulirati svoje cbveze tako, da polože osigurano tujo valuto kaker dosedaj pri državni bl-^ajni ali korespondentu Narodne banke ali pa korespondentu ministrstva za fin ar.ee v inostranstvu ter za njo prejmejo odgovarjajočo .vrednost v dinarjih. Preti onim, ki v tem roku ne hi izpolnili svojih obveznosti, bo Te.neralfii inšpektorat najstrožje postopal. = Neveljavni dinar.*:! bankovci. Zagrebška podružnica Narodne banke iavFa, da se nahajajo v prometu petin desetdinarski bankovci, ki jih je izdala Srpska privilegirana banka in ki so bili leta 1915 škanirani in umaknjeni iz prometa. Za časa ebmocije Srbije na so Madžari te. na vetih mestih pre-lukniana bankovce odnesli s seboj in so se sedaj naenkrat pojavili v prometu. kalkulirane visoke premije Produkcijska cena 20 maik bi za 1 - čolnoma zadostovala, ker je že v tej vsoti zapopaden velik podjetniški dobičJc. — Cene kemikalij v Ameriki padajo, ker ni po/praševanja ter je eksport o-težkočen viled valutnih diferenc, dočim import iz Nemčije in Japoneke stalno narašča. Cen« so od 1. julija 1.1. do danes padle za 25 do 40 %. Natrijeva Iužina (100 funtov) slane 4,10 dolarje (1 julija 6,45). resorein (1 funt) 3,50 (625). lormaldchyd 3 (3,75), živo srebro (1 steklenica) 70 (,vJ) delarjev. s$orze 10. novembra Zagreb. Današnja borza je bila nekoliko živahnejša in so se tečaji vzdržali na včerajšnji višini, nekateri so «se celo dvignili, zlasti Jugo-slovenska in Eskoaipina banka. Device: Berlin 186 do 188. Milan 530 do 534, Newyork. kabel 154, čeki 153 do 154 Pariz 880 do 910, Pra?a 165 do 166, Švica 2150, Dunaj 28.75 do 29. Valute: do'arji 150 do 151, avstrijske krone 32, levi 150 do 155, češkoslovaške krone 170, francoski Lonki 900, lap.Mccndori 480 do 500, marke 188 . _ do 190, leii 230 do 235, lire 530, tur-Bukareštom in Atenami. Or*->njo- zin;0 ijre 550 Ker so luknjice na bankovcih zalepljene s papirjem, jih 1 j i- r' j c v svoji nevednosti prejemajo. Banka radi tega opozarja občinstvo, naj pazi na te bankovce in jih odklanja. Vrhu t—a so se pojavili tudi fa'sifikati tisočdinnrskih hankovcev. Falzifiikat se pozna posebno na vodnem odtisu Miloša Obilica po jako konieastem nosu. = Avstrijska finančna uprava povišuje carine. Dosedaj se je plačal pet-indvajsetkratni znesek od normalnega zneska iz mirne dobe, sedai pa se bo plačeval 33kra(ni znesek, in sicer v zlatu Tako n. pr. sc bo moralo za 4 krone v zlatu plačati 133,2 avstrijskih kron. = Pri nacionalizaciji Steinh^z^vih podjetij sta poleg Eskimp'n» ban1"" ud« ležene tudi Prometno bmka v gradu in Zemaljska baaka v Beogr"d" z jedrskim delom. = Zračaj r'eza Pariz Ecgrad Petrovič Express Companv, ki iim v Parizu s"oio centralo pod irnTn" F" pctv^ri;- — in =e tavi s prevozom bla-<-.--> mH znpadno-evropekimi in državo ter drugimi ir'očaimi deže'rmi, namerava v najkrajšem ^asu uvesti tudi aerep^nski promet med Parizom, Beogradom. Sofijo, CariVra- ra agencija je te dni razpisa'a kon-kurz za šest aviatičarjev. ki bodo vzdrževali redno vožnjo zračnih transportov. = Čete svinčenih jab-ilM4ov «• >7er>-čiji. ki se je bila iied^vro znižala za 90 mark, se je od 30. oktobra zopet zvišala za 5 mark, tako da je sedaj temeljna cena za 100 kilogramov 935 mark ?ko se vzame 50 ton. = Ekspert cluminija na Balkan. Cena blaga iz ahiminiia je v Nemčiji znižana za ekeport na Balkan, in sicer za 10% pri vi'icah, nož:h in žiksh. — Ceae železa v češkoslovaški. Livarna v Vitkovicah in Baneka livv. a sta od ne 1 novembra znižali cene ta-ko-le • sirovo železo 1 295 češkoslovaških kron, isto III 293 čeJkosl. kron. licmatit 320 češk-slov. kron, martinovo siro.o želelo 295 češkoslov. kron za 100 kilograLi'".*. — Zagreb rc"::je stanovanjsko krizo. Včerai dopoldne jc sindikat zagrebških ^r-.arnih zavedov razpravljal o posojilu zagrebški mestni občini za iradnjo stane-anjskih hiš. Po daljši debati je bilo dovoljeno občini posoiilo v zneek" 75 milijono. kron. Udeleženi so -azn» hrvatski zagrebški denarni zavodi. = Drževai sladkor. A. :'.etrstvo za prehrano je zo~ ~ ;~^?/ati raznim kor-poracijam in zavodom kupone, s katerim! !"-'"-> mogli s'"/" "f :t državnih tovarn. Cena sladkorju je določena na 14 dinarjev za kilogram. Od '.ejrji zneska ostane tova..ii 12 dinerj-rf. 2 diraria pa prinadetn državi kot mo-nopolrka pristojbina. j ™nl » io '»!astr- = Socializacija rudnikov v Čeho~lo- \ \X-'r^^".'. .'.'.'.'.'. vaški. »Pravo Lidu" poroča, da bo v'a- i * »■«»«*• hanka Efekti: lenar t!a-o ans-i ta ^rimor«........»50 a* Banu sa jfoTito. o*irt in laiaiiiijo • 438 445 IrrjUka kiet-ta - banka......io o HM) Ja Ir: to r- o-a ........bia:o Joio« oran»a iaaka.........W4 6-0 L ubijali.k« nr" 440 Slo<*n>xa e&k banka.......7X0 blaga .N»-c' n -oni. inuiumia ...... »>0 ban^a..........MO •.•»»»t«...........«7 7M Gi'«k-i »leJoi ialnstr. ................11SOO — L/-»'-am. oapir-^-a............. SMIO'— Pra?a. devize: Berlin 114.25 do 125.75. Dunai 17 do 18, Zagreb 60 do 61, Varšava 23 do 24. Budimpešta 17 do 18 lugo 239 do 241, Beograd 241 do 213. Amerika 97 50 do 98.50, Angliia 332 do 334. Švica 1514 50 do 1517.50, Francija 5 665 do 99.50, Ita-1517.50, Italija 332 do 334. Zurich. deviz:: Berlin 7.725, New-vork 651 50, London 2209, Pariz 38.45, Milan 22.45, Praga 665. Bu-dimoešta 1.25. Bukarešta 9.25, Varšava 1.80 avstrijske žigosane krone 1.30, Dunaj 1 80. Vremensko poročilo. Ivo^-a-a ' m... D a •j e H* nov II nov 10. TOV < or 14. on II. ari r«' 71V4 '43 J S c e - Vetrov Nebo -O" 8 O-I • t brez v.tra al vxh d aav. vzb asoo 5reun a vceraišma en pera in 1-0 -. rniiln* 4*0 Vremenska napoved- Lepo ml-no hladno v-i-me. -olcec vztifi a danes ob £ 59 za- a a ob 4-.9 Ste preblajeni? Imate bolečine v prsih? V grlu? Al' kašljate? Imate nahod? — Dobri prijatelj v takih hudih dneh Vam je Fcllerjev Elza fluid! šest dvojnatih a1! 2 veliki špeciia'ni s*, kle-nici 42 K Državna trošarina posebej. Zagorski sok zopei kašelj in prsne bolečine 1 steklenica 9 K. Slaba hrana Vam je pokvarila želo-dcc? Fellerievc prave Elza-krogljice ga spraviio v red! 6 škatljic 18 K. Omot In poštn;na posebej, a najceneje. — Eugen V. Fel'er, Stubica donja. Elsa-trg št. 351. Hrvatska. 436 B. Lastnik in izdajatelj _____ ________Konzorcij »Jutra". po*veČini sasTobdelujejo polja, so v-'Odgovorni urednik ViL f. Jelene, Mali trgovski in obriiti oglasnik Priporočamo domače tvrdke: Izhaja poljubno. Vsaka objava 4 K. Arhitektu Trsi »«'en mestni graditelj. Gosposvetska cesta 10. Avtodolavnioa: Ffti r, Karlovška cesta 10 in l)nna;ska cesta 47._ Brnsarnicec Ya»88 eltosm. Stari trg 2 Cr«v»jarji: Braeai aik Lciro. izdel zgor. delov, Vidovdanska cesta 1. Er aiB Fr» Stari trg II a. Emaa *an Valvazorjev trg 1. Lozir Aston izdel, zgor. delov, Palmatinova ul ca 7 Oblak Mata. rreiliar. Glince, Ločnikarteva nlica 93. Ztpančlč Fran. Sv. Martina c. C. -5 Drogerija. fotomanatak-tnra. par.um rlja: Cfaojra. selenburgova nlica 5. kane A,. Ž dovska ulica 1. —L—i- '-—— Fotografi: Graaietz t ras, O. Miklošičeva c. 6, naspr ti hotela „ Union*. NflDŠer Hsron izvršuje slike za iegiumaciju najhitree. Valvazorjev trg 7, nasproti Kri-SevniSie cerkve. _ Kavarn«: hlakar Mariji Židovska steza 4. Čutar Ana. 1'nr.ažki trg ti. Kleparji: Go Š i Fr, Slomškova nI 11. -5 Kazaa Slaaka. ilirska al. 3i 5 KOŠar J. Grevljarska ulica 4. Xora T« krovstvo. vodovodne instalacije. P ljan«ka cat* « K Jačaaidarjii Kosa fiFran!O.Jjranova ul.5. -C Lesar & Tišler. Jenkova ul 9. -5 SlaOOTi Iva \ Selenhnrfjo»a ul C Stupaik Fr. la Lotrič Val- Tržaška cesta 11 Knjigovezi: Falihtain Alscrt.Vi rman M.. Martinova sta y. Se« Fran. OlovSka cesta 23. Bestrln Fcrio, Pol an»fci nasip 8 Krisar .'v Ij. Poljanska c. 70. -6 IjllŽ Fr» pre v Trsta, hdelo-vap;» oblek za gos o le. dame. uniformiranje. Kolo Iv. ul 2S. Jirs Anto.l. l'oljan«ki cesti '>1 Jano Pare'. Cehvšk« cesta 22 LliMTŠak if in, Polj m-ka c. 53. 6 imaralc Jako!). Gradišča 5 1 Sinkoiec Fr.. Flor« an ki nI 24 '•I LldOTlk. modernizir. vb ko-vr&tne koahovine. Gradišče štev. 7, nasproti dramskega gleda 'i>*a_ Mesarji: Princ Mar la. Florijanska nI. 10 5 Mi. ar Ji. AfcaČiC Liki. Hrenova ulica 8. Go.fts lian. Kolodvorska ul 88. Skalar Fran. Rimska ros'» ifi Modlstk*: Horvat Kluba. Stari trg ai. Hribar Pozi. Rimska cesta 6. Goi i Marija. Židovska ulica 8. M2iY8dE0Z1. Mestni trg24/Ili -k HoraH Pavla. Kriiemi&ka nI.ca t). Sternar vaška. Rimska c. i«. 5 PnikarJi: 'a.ser F. X« Šelen'urgova nI r, Sedt: rji: Logar lv:n. Gosposvetska c 13 Viasak Stfiian. avtotapetnik, (ilince -230 Krsnar ji: KaSSIj} A. uniformski predmeti. izdeL čepic, Židovska al. 7. Slikarji: Brajer Fr»U. Osojna pot 3. Brlcel' Fran. Šelenlmrg..va al. C. Maljaj Tona ličar, Kolodvorska ulica <>. (20 1'ekinila Josip. Cesta na goren- sko /e'ezn>co 7. Stare nrcova ol 4 j Stamplljk«: Sitar Ciril, š tam pil je najboljše ka' ovosli St Petri rpstn 13. Ta?«tnlki: P« Dra?.. Kolodvorska «1. 18. -5 Sa'0t!c Fraac. Pol'»'ska Ct-Ma 10. Trgovine: Bar rrans. zaloga pisalnih strojev in potrebščin, mehanična delavnica, Cankarjevo nabr 5. 3at;el F. velika zaloga dvokoles, šivalnih in rajnih strojev. Stari trs 28 Breznik & Frltssil. že'eznina, Cankarjevo nabrežje 1. Derenda Frai konfekcija najboljše kakovosti, manufak-tara na debelo, najnižje cene, Emonska cesta 8. Mrfel karfla. dehkatese, Mestni tr* 12. COTtS J* avtomobili, avtngaraia. avtodelavui a. kolesa in vse kolesne potrebščine. Gospo svetska cesta 14 in Vegova ulica 8 Jaz iT. & SllL Šivalni in p:salni stroji, kolesa po najnižji coni, Donfljska ce ta 15. Kllnaiek S, uniformiranje in izdelovanje civilnih oblek, Se-lenbnrs;ova ulica G. Kfliat & Ce. kupuje lane~o seme. suhe gobe in fižol, Gosposvetska ces'a 8. Llažek J., največja zaloga moških in deških oblek, Aleksandrova cesta 3. Medica S Co, manufakt, Sodna ulica 7. Mikii U izde'ovanje dežnikov. Mestni trg 15. (30) Oblat Alek aader. naloga čevljev vsake vr»«e, Sv. Petra c. 28 Panikrar Stanislav, /alopa kirur- gičnih rredmetov, Sv. Petra cesta 33. Rasber er A. gramofoni in god beni avtomati, vsa popravila ceno. Sodna nlica 5. Rogelj Um manufakt, Sv. Petra cesta 33. Saadrin J. zaloga usnja, podplat v itJ. na debelo, Mestni tr* 6 (20) Sever Andrej, trgovina z usnjem, Prežern >va nlica 9 Staoser lilnk). Špecerijsko blago, Dona ska cesta 10. Stoaar J. manoiaktura, Donaj- Kka cesta 5. Sirles aiarlja. prodaja lesene rob« in poprav la. Tržaška c 5. Schreuer Antonija, trgovina s čevlji, liradičče 10. Dia Rez Ce. pisalni stroji, Grv di-če 1<<. Uraac-Pa^rnlGL cigaretni papit in stročnice. Mestni trg H. Verbajs elektrotehnični pred. meti. Linhartova nlica 4. Ur rji: Ravnikar .van. Sv Petra cesta 4 i. Zlatarji: Belic Ka|0 priporoča svojo delavnico za popravila in nova dela. Hilšerieva al. 4. (20) Xn'ak Milil Cankarjevo nabr. 31. Bazno: ..Ceatralatrv.Ahncljevac 10. 6 obi. konc Zavoa za pokoačaraije po san, niši n mrčesa Kolo. dvorska alica 39 ..Svetla", elek' rotehn. podjetja, cen ral& Ljubljana, Mestni trg 25. io Izgubi! se ie gla.-eč ce na ime Aleksander Gb'.at trgOTec v Ljubljani, bv. fetra cesta 28, od iiteuske cerkre do pre aza pri mitnici na Gospoavetslci.cesti. Prosi se, nai ni''če ne d je na ta dokument kakega denarja P.išten najditelj naj izroči proti primerni nagra
  • v. I'c ra cesti 28. 450 Razširjajte in naročajte dnevnik JUTRO"! Primerne službe, cuT^,bSskZ doUr. »oijec, ki se je tri Jeta vojskoval v jugoslovanskih in češkoslovaških dohrovolj-•kib oddelkih. Govori tudi rusko, češko, nemško in italijansko. — Naslov pove oprava «.jutra>. najtinljSe vrste se dobi na debelo pri F. BaSnar, specialna pekarija, ZScst« pri I jnb! j nt. 425 4-2 Lep domač kostanj M 50 kil'?rjmov naprej Jo«. Kodrid,1 trgovec, Sv. Krti pri Kostanjevici.1 Zj. napolo.tcv naj pošlje naročnik vreče 44K Rudolf Niefergal trgov na manufaktura imski* moik h lit Seiskfh bamanla, nogavic domslrgs is-delka, platna v»ab vrst itd. Z er»« c«P«! 434 ? -f Koroška cesla 1. MU. Koroška cesta 1 Dražba boni. sfni miz B'rv;rkoP'i«rp P BIST O U, hotel Ua 16, se priporoma i ..uooi.anskeca »381 do I9i9, skupaj uaprodaj. dl ietuikov jo vezanili, 9 etiiikov hruširan h. Ponudbe 8 navedbo cene za vse sku aj n i upiavni&tvo •Jutra* pod „X.jub J. Zvon". 44<" 2—1 (storžih), krasno Majro. n 'laije korozo 7a I krm-«, oves pienieo, piontčro. rieno lin ko razr o moko. z dr ob, kavo itd. imi v zalogi tvrd.a 42i 2—2 30". Ziiar, Linbifans, Oonafsba c. 31 Da« 13. t. m. to j« v soboto, se vrft popo dne oh 3. nri na Z«l«n«>m brlbu pele« dolenjskega kolodvora . ražba zaplenjenih ko' j. ■vonji se bodo oddali proti takojšnjem'* plačilu a licu mesta 44 S Naročajte *pi 6 O naSi državi: A Meli : Zjo-ovlna Srbov. Hrvatov la J*I«v«Soov, 1. del 15 K, IL del. 1. snop. 21 h. 2. 8<-oo. 81 K. Dr. s'arad;n: Ha5 radafojl na taval po- lota j. Cem 16 K. Dokom ntl o Jadranskem vprašanja. Cena 18 K. 128 10 Po poŠti priporočeno velja vsaka knjiga K1-8U več. Xar u OJ n >0 B O) l« S JU B O Hi F. SR^r^AT Ljubljana 426 52-1 5=; Manufabfura in tkanine Mestni tr^ 25/1. rr s •n n s «< 3 n o rt> Maribor Gosposka ul. 38. Podružnice: Covo mesto Olavm trg. Kočevje It. 93. !! Dobra priložnost!! 7«me1rO cnlrffiis 8 podlago (Pelz) znamko ,Amen- 2alIUdKa bU Aii J d kan »k a LUktra', v jako dobrem stanja, se po ugodni ceni proda. — Ogleda se t trgovini Kassig, Židovska nlica št. 7. 444 Potrebujete TU Direkten uvoz!!! K a si M nabavil pristnega Ib mm% haložana na) se blagoisli pos!a!!ti lirika: ?m NloSha trgovina z vinom ilsite Horeniab ia drag pri Sveti Barbari v Halozah, se u aosavle«. rokavic«, podko «nke. č«plo>. svltarja. snkaase, pavolo vs«b vrst ln barv, igraftk«, samovezule«. 01 p ali n- ln Iliriji >kr«mo t«r vase« lino; ciga «tnl papir: Abb di«. Altcss«, Clnb. Osman. Zora. atroSjto« tjr vsa vrste salantarljsko blago aa drobno ta d«b«lo po aaJnMJlk cenah. Trgovci popust! ^ Se priporoča Zahtevajte cenik! 3R05L9V CERT9L1C, Ljubljana, Si. Petra cesta it. 33. fstotam g'avna zaloga in razpošil aloica samovaznlo, spodnjih hlad, predpas nikov itd. iz delavnie« O. Vojska. 44 < Kranjska hranilnica je prejela o priliki praznovanja stoletnice svojega obstanka premnogo čestitk, zato se tem potom vsem gratulantom najtopleje zahvaljuje. Predsedništvo Kranjske hranilnice. 441 Dnagotln Hrlban, predied it H Za 50ietnico Jenkove smrti je priredila Tiskovna zadruga lil. izdajo 65 13 Simon Jenkovih pesmi, ki jih je nanovo uredil dr. Joža Glonar. Knjiga velja broi 10 K, vez. 15 K, po pošti pripor. K 1*80 več. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica it 0. m m B« BR BR Naročajte in čitajte Zfeiro plii \\ gsspa srskib io sisijaii sgi ki jo izdaja Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ulica it 6. I. zvezek: Dr. & Zal o kar, ljudsko zdravje, česa 5 K. M. >vezek Dr. B. D«.*6. Dojenček, njesa negovanja in prehrana, cena & K. IU. zvezek: Dr. J. Oftaiar, Spolne bolezni, cena 8 K. IV. zvezek: Dr. St. Sag&dlii, Naš sadainji ustavni poolaj, cena 16 S. V. zvezek: Dr. L. Pluun «, 1'ravo in rvvo ncija, cena 7 K 60 v. Vi. zvezek. Dokumenti o jadranskem vprašanju, cena 16 K. 71 11 Po poŠti prip to eno velja v-aka knjiga 1 K 60 v več. I Naročajte in širite sledeče leposlovne lsnjige: DostoJ«vakiJ-X.«vstik: Besi. Boman v IV. delih. Broš. 36 K, ves. 46 K« po poiti prinor. 4 h 6 • t več. Ooaoonrt-Pastnftkln: Dekle Eliza. Boman. Broi. 10 K, vez. 16 K, po pošti I K 80 v več. C«rvant:s-Sorll: Tri rovele. Tro«. 10 K, ve«. 16 K, po po«ti I K 80 v več. Shaksspear a - Znpandid: Sen kresne noči. Bro*. 22 K, ves. 28 K, po poiti 1 K HO v več. AaU Dsholjak: So nce h sence. BroL 10 K, vas. U K, po poiti 1 K 81 v več. Stritar j va antologija. Uredil dr. Iv. Prijatelj Broi. 18 K, po pojti 2 K 60 v Ter. Josipa Jnrčlča sbrani spisi. Drag« iz laja Uredil dr. Ivan Prijateli. I. zrezek bro*. 18 K, po poiti 3 K več, 11. zvetek broi. 22 K, po r«šti 2 K 60 v več. Knjige se naročajo pri založništvu: Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ulica 6. i 66 -Ji